advertise in
the best slovene newspaper
Cominerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI
Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROrrU.
sploh po in izven Amerike
^[^XXXIX. — LETO xxxrx.
CLEVELAND, 0Ш0, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 9, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 152
JJestaaovitno! Oblačno, mor-nevihta. Vlaga danes 82 go ^	najvišja
• najnižja 68 stopinj, to je vre-napoved.
je nastopil eJ;"	na angleški in na
tanT	Predsednik bri-
gov Ч Anthony Eden je Aiurf^v	radija in televizije
trdn ™ svetu in v glavnem v^il' Anglija ne bo zado-^ s politiko Egipta ko gre S	prekop. Petrolej iz
y	vzhoda, katerega vo-
1јепкГ^	P"^kop, je živ-
evT ^s^žen za angleško in opsko gospodarstvo.
^®8Ија je odpoklicala iz za-i^ko^	celo divizijo vo-
da je na razpo-
®^P^" se je predsednik ђјј . ' odločil, da gre prihodki. ^ Moskvo. Nasser tr-^ ^ za njega postavil cel ' ga bodo sestavljale vse
iu države. Sovjetska zveza
Ulja
j® mrtvih v rudniku v Rg Ip'aju Marcinelle, o tem ^ ugiba. Eno poročilo dm' ^ j« mrtvih gotovo 190 tiupel so
ецц ' ^ jame, nekaj ranjenih, di	gotovo, kar trdijo tu-
'isti, da gre za naj-ijri '^niško nesrečo v belgij-^godovini.
ко1ц.	samo za ugibanje
je bil^	mrtvih in ranjenih
•»ita ^ zadnji eksploziji dina-mestu Cali, Kolombija. poročilo pravi, da so 'ika f mrtvih, in da je ve-tovis!^^^ Pri tem, ko naj ugo-intt^v '^"^'teto, torej kdo je gre za materialno 00о2»^ ^ ocenjuje na $40,-' ^"^i se tudi, da je bilo 2 опл^ poškodovanih najmanj ^ Poslopij.
kazen nad tremi Grki, јец;	otoku Cipru obso-
smrt, je bila izvršena. So obesili na dvoiišču
Zakaj se Amerikonci zanimajo za Suez
Sueški prekop ne skrajša poti samo evropskim ladjam, marveč tudi ameriškim, ki imajo smer v Indijski ocean in dalje proti vzhodu Azije. Ameriška ladja, ki potuje iz Bostona v Bombay v Indiji, se posluži Sueškega prekopa in mesto, da bi plula okrog Južne Afrike, skrajša s plovbo po Suezu pot za 6,600 milj. Sicer mora plačati pristojbine za vožnjo sem in tja skozi Sueški kanal, ki znašajo za povprečno ameriško ladjo tipa Liberty $7,600. Prihranijo pa 18 dni vožnje in na prevoznih stroških kot takih $46,000.
Združene države, oziroma-f'
Amerikanci niso v pomembnem številu delničarji sedaj podržavljene Sueške družbe. Ameriške ladje vseh vrst pa se tega prekopa zelo poslužujejo.
Obg,
<>Јепе
Q. ^ glavnega mesta Nico-"Sojeni in usmrčeni so bili
РОКц •	-----------— - -
stev ^ ^ krive smrtnih nasil-Angleži in domačini ji 25 1 s® stari, dtva 22, tret-Na Cipru pričakujejo val grških proti-akcij.
v Washingtonu ® statistiko, da je bilo
^ delo in trgovino
J pralne K javilo
v Ameriki
»Пег^ j ^ ljudi, Id živijo od Uo, ^ ^8^. 66,655,000. Istočas-833 qqq j® bilo hr^znnsAlnih 2.-
^fUgo **! "^odi so objavili ^lo ђ ^tistiko, da se ceni Šte-^ ivalstva na svetu na
700,000,000.
ka pomembna stavka ča-••linija ^^^mreč v družbi alu y^old. V ameriški in-^^uminija je produkcija ■'Vđi ^ padla za polovico.
bo federalnemu po ^ foltg ^ je vzel vso stvar * ^P®lo, da konča stavko.
*	^ Akronu je
u	podražila ce-
® M^T^^^kim gumam od dva ^ ®^tkov.
Federalno tajništvo za trgovino je objavilo tale pregled:
Največ ladij, ki plujejo skozi Sueški kanal, gredo pod britansko zastavo. Teh je 28 odstotkov. Takoj za angleškimi ladjami pridejo ladje z ameriško zastavo, teh je 17 odstotkov. Za ameriškimi so po vrsti norveške ladje, teh je 13 odstotkov, za njimi francoske ladje, teh je devet odstotkov, vse druge ladje sveta pa znašajo 33 odstotkov tonaže skozi Sueški kanal.
Federalno tajništvo za kmetijstvo v Washingtonu ceni, da zasluži Sueška družba na leto okrog $93,000,000.
Dalje, da gre skozi Sueški kanal 76 odstotkov petroleja iz Srednjega vzhoda, ki je namenjen Evropi in Ameriki. Skozi Sueški kanal gredo dalje surovine, že gotovi produkti, pa kolonialno blago iz vzhodnih krajev Azije.
Ladje, ki plujejo skozi Sueški prekop, prevozijo na leto 115 milijonov ton blaga. Vsaki dan gre skozi Sueški kanal 45 ladij. Ta promet se da primerjati le s prometom po Velikih jezerih v Ameriki in skozi prekop Sault Ste. Marie, ki ladjam na teh jezerih omogoča prehod iz jezera Huron v jezero Superior, ki je največje in najbolj severno ležeče izmed ameriških Velikih jezer.
Sueški prekop je največji na svetu. Dolg je 105 milj, dvakrat toliko kot prekop Panama, Širok 500 čevljev in globok 46 čevljev.
V nevarnosti drugi prekopi?
Predsednik Egipta Nasser bo imel v nedeljo tiskovno konferenco in v Egiptu trdijo, da se bo bavil tudi z vprašanjem drugih kanalov, kot so DarJanel-ska morska ozma, ki veže rusko Črno morje s Sredozemljem. Iz zgodovine je znano, da se je bivša Rusija in enako sedanja So- -jetska zveza stalno potegovala za mesto v upravi bosporskih in
nasprotniki znali odrinili Ruse stran od teh ožin.
Angleži imajo Gibraltar ki čuva prehod iz Sredozeml ja v Atlantik. Diktator Španije general Franco je že večkrat sprožil vprašanje, da naj mu Angleži odstopijo Gibraltar, ki je itak na španskih tleh. Ali bo vzgled Nasserja v Egiptu podžgal generala Franca, da bo zahteval glede Gibraltarja za Španijo isto, kar zahteva Nasser za Suez na egiptskih tleh?
Za Združene države pride v poštev Panamski kanal. Dolžina tega kanala je 40.3 milje, globina 50.7 čevljev, širina različna, in to od 100 do 300 čevljev.
Združene države imajo z republiko Panama zakupno pogodbo glede tega prekopa, imajo tam svoje vojaštvo, zastopnike civilne uprave in delavstvo ter tehnike, ki upravljajo službo po kanalu. Tudi v Panami poznajo domače nacionaliste, ki bi znali začeti z zahtevo, da naj Panamski-prekop pripade Panami v izključno izkoriščanje.
Mar pride spor pred Varnostni svet Združenih narodov? Tudi ta predlog zna spraviti na dan Nasser v Egiptu, češ, da Anglija in FYancija rožljata z orožjem, pa je ogrožen svetovni mir. Varnostni svet ZN naj torej poseže vmes.
Tajništvo Združenih narodov se je v začetku tega spora postavilo na stališče, da gre za privatno družbo, da Združeni narodi torej niso kompetenti posegati vanj.
Pozdravi
Pozdrave iz Mackinac Island, Mich., kamor so šli na izredno sejo ohijskih društev Makabej-cev, pošiljajo: John Tavčar, ta j nik S.N.D. in društva Carniola Tent; Mrs. Josephine Stwan, njen mož Carl in njuni hčerki Carol in Joanne ter zastopnik organizacije Harold Robbins. Pišejo: Pošiljamo Vam mnogo najprisrčnejših pozdravov iz te ga lepega in zanimivega kraja Mackinac Island. Imamo se vsi dobro in mislimo na vse naše prijatelje v Clevelandu, na članstvo in prijatelje Slov. nar. do-
v AMERIKI JE VSE NA VELIKO!
Davčni urad v Dallasu, Texas, se je čudil nad davkoplačevalcem, o katerem je prejšnja praJisa poka^ zala<da je imovit, da je prijavil precej davkov. Ko letos ni bilo običajne prijave, so tega davkoplačevalca poklicali k sebi na spraševanje. Ali ni imel dohodkov, ali je imel izredne izdatke, ali kaj? Davkoplačevalec je davkariji pojasnil:
"Doma imam dve mravlji, ki sta menda največji na svetu. Z njima lansko leto ni bilo vse v redu in so me precej stale, na drugi strani pa se nisemi mogel brigati za poslovno življenje, ker sem zmeraj stal pri
teh dveh mravljah."
*
V Seattle, Washington, so ob neki kazenski preism kavi našli na stanovanju osumljenega velikanske zaloge alkoholnih pijač. Posebno veliko je bilo vina in žganja. Ko so ga vprašali, čemu te velike, zaloge, je možakar odgovoril:
"Pripravljam se na čas, ko bodo začele padati na Ameriko atomske bombe, pa bom Imel doma dovolj pijače."
*
Zgodba o psih, ki ogrizejo poštarje, ko raznašajo pošto na domove, je znana. V Sacramento, California, so ugotovili, da so bili poštarji lansko leto ogrizeni 98 krat. Vsi opomini poštne uprave, da naj lastniki psov pazijo na popadljive pse, da se sicer pošta ne bo dostavljala, so bili bob v steno. Ravnatelj poštne uprave se je odločil za zadnji korak. V okraju se je ogledal za največjim in najhujšim psom, Id spremijk poštarja po nevarnih krajih, pa če začnejo drugi psi bevskati, spusti med nje tega orjaka in je —mir tudi za poštarje, ki so šele sedaj v spremstvu psa orjaka vami.
Redne seje
članice društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. so prošene, da se gotovo udeleže redne seje v petek zvečer ob 7.30 uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja je važna.
HARRY TRUMAN V CHKAGU; PODPIRAL BO
KANDIDATURO ADIAIA STEVENSONA
STEVENSON TUDI ZA JUG NAJPRIMERNEJŠI KANDIDAT
CHICAGO, 9. avgusta—Bivši predsednik Harry Truman je prispel v Chicago. Iz njegove okolice se je trdilo, da se je Truman sprijaznil z mislijo, da mora podpreti Adlaia Stevensona kot predsedniškega kandidata. Na občnem zboru stranke bo imel Harry Truman svoj govor v petek dne 17. avgusta. Tudi to se trdi, da bo Adlai Stevenson dobil zadostno večino glasov pri prvem, vsaj pa pri drugem glasovanju. Glasovanje se bo vršilo v četrtek dne 16. avgusta.
V Mississippi so zbrani gover--*'
nerji južnih držav. Program Adlaia Stevensona, da se mora demokratska stranka držati sodbe ameriškega vrhovnega sodišča,
ki je izreklo ločevanje po plemenih za protiustavno, prav po vsebini in črkah, ni naletel na ameriškem jugu na najugodnejši odmev. Govemerji južnih držav pa so dejali, da je Adlai Stevenson po njegovem celotnem programu še najboljši predsedniški kandidat, tudi za ameriški jug.
Ohijske demokrate zanima vprašanje, ali bo ohijski gover-ner Frank Lausche prišel v poštev kot kandidat na eno ali drugo mesto, na občnem zboru demokratske stranke v Chicagu. Ali se bo ohijska delegacija postavila na stran Adlaia Stevensona? Bivši župan mesta Clev<j-landa in bivši zvezni senator Thomas Burke je zatrdil, da se bo videlo v Chicago, kakšno je razpoloženje, siceere pa da bo sledil navodilom Franka Lau-scheta; kar bo svetoval Lausche, to bo storil Burke s svojimi prijatelji.
*
Občni zbor demokratske stranke se začne v Chicagu 13. avgusta. Dopoldne bodo glavni govorniki predsednik stranke Paul Butler, governer Tennessee Frank Clement in vdova Eleanor Roosevelt. V torek se bodo izvršile gotove formalnosti in volili potrebni odbori.
Predsedniškega kandidata bodo postavili v četrtek 16. avgusta, podpredsedniškega kandidata pa v petek dne 17. avgusta.
V petek zvečer ob 7.30 uri sq vrši redna seja društva Ribnica št. 12 S.D.Z. v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Radi važnosti seje se prosi članstvo, da se gotovo udeleži.
'i&rdanelskih ožin, pa so ruski ma.'
VIŠJE MEZDE-DRAŽJE JEKLO
Za U. S. Steel Corp., ki je prva najavila podražitev jekla in to $8.50 na tono, so se oglasile tudi druge jeklarne, ki so storile isto. Računa se s tem, da bo jeklo v prosti prodaji podraženo za $10, oziroma $12 na tono.
Ali so povišane delavske mezde krive, da bo jeklo dražje?
Račun delavskih unij je ta, da produciramo na teden dva milijona ton jekla, da pa bo industrija jekla podražila jeklo in zaslužila na teden $17,000,000 več. Delavske mezde po novi de-
lovni pogodbi bodo obremenile jeklarne le za $5,200,000 več na teden.
Jeklarne odgovarjajo, da ta račun ni pravilen, da bodo zvišane mezde stale jeklarne $9,600,-000 več na teden, ker pri tem je treba računati s tem, da vsako povišanje mezd ima splošno povišanje produkcijskih stroškov.
V praksi bo pač ostalo pri tem, da bomo jeklo dražje plačevali, breme tega povišanja pa bomo direktno ali indirektno no sili prav vsi.
Adlai Stevenson je tako siguren v svojo zmago, da se že sedaj bavi z vsebino govora, ki ga bo imel in izjavil, da sprejme predsedniško kandidaturo.
Kdo je Hubert Humphrey
Kot podpredsedniški kandidat na demokratski listi nastopa tudi senator Hubert Humphrey. Humphreya označujejo kot kandidata, ki bi imel močno podporo med ameriškimi farmarji in ki bi znal obračunati z republikanskim podpredsedniškim kandidatom Richardom Nixonom.
Senator Hubert Humphrey zastopa v federalnem senatu v Washingtonu državo Minnesoto. Sedaj je star 45 let. Ko mu je bilo 34 let, so ga izvolili za župana mesta Minneapolisa. Leta 1948 je bil prvič izvoljen v federalni senat kot eden najmlajših senatorjev. Pri volitvah je porazil bivšega senatorja Josepha Bal-la, ki je ponovno kandidiral. Na občnem zboru demokratske stranke leta 1948 se je Humphrey pojavil kot voditelj liberalnega, krila, tudi ko je šlo za državljanske svoboščine in pravice.
V Ameriki obstoja organizacija "Americans for Democratic Action" in je bil senator Humphrey leta 1949 izvoljen za predsednika te organizacije. Znan je kot star pristaš Adlaia Stevensona. Senator Humphrey ni mož prazne glave. Predno je stopil v politiko, je bil farmacist. Svoje študije je spopolnjeval in je poučeval politično vedo na univerzi Louisiana v Minnesoti na kolegij Macalester v St. Paulu, Min-
nesota. V ameriških delavskih krogih je senator Humphrey priljubljen. Delavska strokovna glasila imajo večkrat njegove prispevke.
*
Republikanci, ki se tudi pripravljajo na občni zbor svoje stranke, zbirajo denar za propagando Eisenhowerja preko televizije. Govor Eisenhowerja za eno uro stane $2,300,000. Republikanci so rezervirali 15 televi-vizijskih postaj za 30 minutno propagando in 35 postaj za kratko propagando petih minut.
Dodatno
Dodatno k poročilu o smrti Katarine Bizaj, se sporoča, da je bila pokojnica članica društva Nanos št. 264 S.N.P.J. in društva Soča št. 26 S.D.Z.
BEG IZ MEST V PREDMESTJA
Na obisk v staro domovino
Z letalom TWA se je v nedeljo odpeljal Mr. Joe Birk, ki potuje v Dob pri Domžalah.
Z letalom PAN AMERICAN WORLD AIRWAYS je včeraj odletel iz New Yorka Mr. Anthony Kess V Knežak.
Z letalom PAN AMERICAN WORLD AIRWAYS odleti v nedeljo 12. t. m. Mr. Ignac Kastelic iz Lorain, Ohio v vas Cesta, pošta Šentvid pri Stični.
Na parniku Queen Mary sta se včeraj odpeljala iz New Yorka Mr, Louis in Mrs. Frances Pe-trovich, ki potujeta v Dobravlje pri Ajdovščini. To bo že njiju drugi obisk domovine po zadnji vojni.
Potovali so z posredovanjem tvrdke Kollander.
Srečno, potovanje in zdrav po-vratek!
Ameriški stavbeniki, osrednji urad, ki se zanima za gibanje prebivalstva, stojijo pred novim pojavom v ameriški družbi, pred sihiim razvojem predmestij in pešanjem "downtownov." Zemljišča—stAvbišča izven središča mesta so cenejša, davki so na splošno nižji, število rojstev narašča, v Ameriki so modeme družine, ki imajo več otrok, za te otroke pa je potreben prostor zunaj na vrtu.
Razdalja ne igra nobene vloge. V letošnjem letu začnemo praktično delati na programu novega cestnega omrežja. Ta program ima posebne načrte glede prostih cest po mestih, kjer bodo s podvozi odpravili obstoječa prometna kontrolna znamenja in luči in se bo daljava s hitrejšo vožnjo še skrajšala.
Statistični urad v Washingtonu je prišel do zaključka, da je danes skoraj polovica prebivalstva velikih mestnih občin zunaj v predmestjih, pa tudi to, da predmestja razvijajo novo gospodarsko samostojno življenje z novimi zaposlitvami in službami.
V Ameriki se širi sistem "ve-ikih" občin, to je bivše centrale 3 podobčinami in predmestji. Bivše centrale se krčijo v številu prebivalstva, predmestja obratno naraščajo. Občinska uprava mesta Buffalo, N. Y., je najavila za konec lanskega leta 1,241,900 prebivalstva, mesto samo je imelo 581,600 ljudi, predmestja pa 660,400. V Nashville, Tenn., je mesto samo manjše kot pa predmestja. Tendenca, za ka tero gre, je torej ta, da ljudje silijo iz centralnih mest v predmestja in na deželo, kar se bo še bolj poznalo v letu 1975, ko bodo predmestja na splošno prevladala nad mesti.
In ozadje? Višji dohodki. Dohodki povprečne družine so se od leta 1944 več kakor podvojili. Ameriških družin, ki imajo lastne domove, je sedaj polovica. Tendenca je ta, da skuša od petih družin vsaj troje družin imeti lastno hišo. Naraščanje prebivalstva bo dodalo svoje. Naraslo bo v dvajsetih letih samo v veli kih mestnih občinah za 46 milijonov, vsak četrti od petih meščanov, pa bo živel v predmestjih.
THERESA RAHOTINA
V	Highland View bolnišnici, kamor je bila prepeljana pred tednom dni, je po osem let trajajoči bolezni umrla Theresa Ra-hotina, rojena Dugar, stara 63 let, stanujoča na 439 E. 328 St., Willowick, O. Rojena je bila v Gradcu, kjer zapušča sestro Marijo in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 45 let. Bila je članica društva Waterloo Grove št. 110 W. C. Soprog Henry je umrl 2. maja t. 1., hči Mrs. Theresa Wright pa leta 1951.
Tukaj zapušča pet otrok: Andrew, pri kateremu je živela, Mrs. Bertha Lavelle, Mrs. Frieda Brown, Mrs. Alma Naprestek in Mrs. Ruth Behan, sedem vnukov, brata Frank Dugar in sestro Mrs. Josephine Smole v Elkhart, Ind., ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9.30 uri in nato na
pokopališče Calvary.
*
ROSE BRUNEK
V	Marymount bolnišnici je umrla danes zjutraj Rose Bru-nek, stanujoč na 6800 Edna Ave. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod, 1053 E. 62 @t. Podrobnosti bomo poročali jutri.
*
Pogreb pok. Waller Stupar
Pogreb pokojnega Walter Stupar se vrši v petek popoldne ob 12.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Save ob 1. uri.
V zadnje slovo
Pevci in pevke zbora Triglav so prošeni, da pridejo nocoj ob sedmih v Dom zapadnih Slovencev, odkoder se skupno podajo v Schuster pogrebni zavod, da za-pojejo žalostinko v zadnje slovo pokojni Katarini Bizaj.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)___________
For Six Months — (Za šest mesecev)______
For Three Months — (Za tri mesece)_____
,.$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year — (Za eno leto)____
For Six Months — (Za šest mesecev)___
For Three Months — (Za tri mesece)__
-$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 20th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
104
DAVKI—ZALOGE IN DRAGINJA
Človek v vsakdanjem življenju se suče okrog življenja, ki je ali poceni, ali je drago, pa okrog davkov. Politična stranka se mora ozirati na oboje, ko se predstavlja s svojim programom. Saj končno ne gre za to, da naj nekaj ostane samo na papirju, ampak za to, kako naj dobro živimo.
Večkrat smo imeli priliko pokazati na to, da so občinske blagajne navadno prazne, da dolg ameriških občin in držav narašča. Dolgove bo treba enkrat poplačati. Samo dolžiti se naprej, to gotovo ni gospodarsko zdravo.
Amerika kot celota je enako močno zadolžena. Federalni dolgovi znašajo okrog 380 milijard dolarjev, te dolgove je treba vsaj obrestovati. Visoki dolg—visoke obresti. Pa tudi te federalne dolgove bo treba enkrat poplačati. Celo komunistične države se zavedajo važnosti domače valute, ker brez zdrave domače valute ne morejo na mednarodni trg.
Bilo je nekaj upanja, da se bo delno poplačal federalni dolg, ali pa se bodo znižali, četudi malenkostno, federalni davki, ko smo v zadnjem proračunskem letu izkazali 1,800,000,000 dol^jev pribitka, to je več prejetih davkov, kot pa je bilo izdatkov. Ne eno, ne drugo se ne bo izpolnilo, ker so med tem nastali novi izdatki, novi stroški, pa jih je treba kriti:
Vprašanje ameriških farmarjev je za enkrat s postavo urejeno, бе naprej bomo dajali federalno pomoč, da se zdrži cena kmetijskim pridelkom, ponovili pa bomo to, kar se je začelo v času Franklina, Roosevelta, da se farmarja poplača s tem, da se mu da odškodnina, ker ni delal, ker ni obdeloval zemlje, in ker je opustil polja in pašnike. Zadnji dolg bo znašal nekaj več, kakor eno milijardo
Ta federalna pomoč ameriškim farmarjem pa gre zopet na račun vsakega ameriškega davkoplačevalca. Pomislimo le na to, da smo izdali iz federalne blagajne v zadnjih treh letih kot pomoč ameriškim farmarjem 22 milijard dolarjev. Letno izdajamo kot je sedaj, čez devet milijard dolarjev in vse kaže, da ta pomoč ne bo nižja, marveč se bo se zviševala.
Ali naj se založimo za slučaj vojne, za slučaj slabih časov? V Ameriki se je porodila ideja, da bi za take slučaje spravili ogromne zaloge živil med ledene stene skraj-nin tečajev. Tam ni mrčesa, tam ostanejo živila nepokvarjena morda za vedno, vsaj pa za dolgo vrsto let. Ta misel bi imela vsaj to gospodarsko prednost, da bi odpadli stroški upravljanja, recimo državnega aparata.-Kajti ta državni aparat nas stane vsaki dan zopet milijonček dolarjev. Ali se moramo res pobrigati za velike zaloge živil?
Druga svetovna vojna je bila prvič zelo huda, drugič razmeroma dolga. Prizadet je bil skoraj ves svet. Povsod se je razbijalo m pustošilo. Amerika je prevzela nase breme, da zalaga vojake in civilno prebivalstvo doma in v velikih odstotkih v državah svojih zaveznikov, z živežem. Ameriški aparat je torej pokazal, da zna s tekočimi sredstvi, s tekočo produkcijo napraviti čudeže, če so potrebni. Sicer pa—ali ni vsakdanja želja tudi uradnih krogov, da se teh velikih zalog na en ali drugi način znebimo?
Ameriški prodaja je dobro organizirana. So tu prodajalci, cele družbe, ki imajo izvrstne zveze s konsumenti ne samo v Ameriki, marveč tudi izven nje. Ti posredovalci so sedaj nastopili z zanimivim predlogom: vi republikanci in vi demokratje, vi liberalci in vi konservativci, ne vozite po starih kolovozih; dajte nam vse te ogromne zaloge v razprodajo, pa bomo mi našli potrošnika, s tem odkrili nov trg za ameriško blago, v federalno blagajno pa bo prišel denar! Ameriški farmarji, vzemimo vinogradnike, tudi delajo s posredovalci. Ko je grozdje obrano, pride od družbe zastopnik, pregleda težo, odpelje blago in sledi plačilo.
Kaj pa bodo republikanci in demokratje rekli o cenah življenskim potrebščinam, ki so dosegle skoraj višek, te cene pa niso samo prehodne, kot na primer pri krompirju, marveč imajo tendenco stalnosti, če ne pov#a. In vrednost dolarja?	' L Č
Tako je naše življenje v metropoli
EUCLID, Ohio—Ce molčiš, navadno devetim odgovoriš, če pa govoriš, si pa nakoplješ zamero devetih na glavo. Tak je običaj v naši narodni kulturi. Težko je torej odločiti se za prvo ali di ugo, ker imaš vedno koga na svojem vratu, ki te kje na tiho vrta. Če naenkrat utihneš, eden ali drugi, ki te dobro pozna, ugiba kaj in kako, da te od nikoder ni.
Ljudje kot taki so polni radovednosti. Vsak rad stegne vrat za kako novost. Če te pograbi nesreča, in če te ima kdo rad, kar je prav redka duševna dobrota v naših dneh, bo na kratko sočustvoval s primerno in lepo besedo. Seveda, kdor te nima rad, navadno napravi kisel obraz in zine kako žaljivko. Enkrat ljubeča duša je postala komercialna in ne zna več ljubiti. Ali, brate, tako je, da živiš, o,be-nem pa se tudi učiš.
O politiki se ne izplača pisati. Zanimivega itak ni več. Današnji svet je ves v republikah. Stare krone so pretopili in napravili iz njih bajonete. Znano nam je, da je stari Mossadegh po treh letih bivanja v špehkam-ri zopet na prostem. Lahko se zgodi, da bo spet mešal Angliji politiko z oljem.
Suez ni povezan s problemi naše priseljene generacije. Gibraltar tudi ne. Francozi pa naj rešujejo svoje pritikline v Severni Afriki kakor vedo in znajo. Azija in tudi Evropa so več ali manj nevtralne, ali pa vsaj v strahu ena pred drugo. Čiang Kajšek je edini, ki je sam s seboj v vojni. Uvidel je, da je bežal predaleč od Peikinga, sedaj je pa prestar za dolgo pot nazaj.
Torej, kakor izgleda, smo mi stari slovenski priseljenci še na najboljšem. Problem imamo samo enega, namreč koliko časa зе bo še kdo vzdržal na svojih nogah. Povezani smo na zidovja zelene metropole, katero bo še dolgo stalo ko nas nikjer ne bo. Okoli gledamo po veliki Ameriki, da bi kje našli kak hribček, posajen s trto ter кгопац z domačnostjo starokranjske vasica. Tega ni. Tega nikjer 1ц nikoder ni. To je nova domovina in tudi vedno vse novo za priseljenca razburljivih živcev kranjske zemlje.
Oh, ti zelena metropola, kako si nas navezala nase ter nas varuješ za dvanajsto uro, ob kateri te potiplje kdo za ceno enega tisočaka. Torej s tem šopom dolarjev se lahko prepelješ preko oceana ter zadostiš svoji želji, da se zadnjič napiješ v staro-kranjskem vinogradu.
Ko vse dg dobra premisliš, lahko uvi(^iš, da se res gnetemo v dragem velemestu, v katerem hoče biti vsak rekrut plačan po $3 in $4 na ЏГО. Ali kaj hočeš in kam hpčeš, kp pa je skoraj nemogoče najti kak prazen kotiček,' kjer bi se lahko izognil visokih cen. Seveda, naposled pa imamo svobodo in tudi dobro valuto. Ker nam je vsem dolar prva življenjska opora, moramo potolažiti čut napram višje plačanim. Vsak človek ceni sebe. Mi Slovenci smo že t&ko navUi sami sebe, da nas je težko odplavati. No, pa se najdejo taki, ki ge hočejo prikupiti s desetakom drugih, ter ga darujejo v kak tak namen, kjer so sigurni, da oodo za to plačani s pretirano reklamo kakega rekrut?...
Michael Chok.
REKUNSiit: аддсцЕ
V razvalinah Bfrhna živi kakih 80,ODO mačk. Mnoge so že podivjale. Ondan se je začel lov nanje, da bi preprečili širjenje nalezljivih bolezni.
Vabilo na piknik
CLEVELAND, Ohio — St. Clair Rifle klub priredi svoj letni piknik na svoji farmi v nedeljo, 12. avgusta.
Prijazno vabimo, da nas obiščete ob tej priliki. Naš odbor je ves teden pridno na delu, da pripravi vse potrebno, da boste vsi najboljše postrežem. Da je pri lovcih vedno veselo in zabavno, vam lahko povedo vsi, ki zahajajo na naše p^rireditve. Za ples bo igrala dobra godba. Prostor za balinanje je tudi pripravljen. Tisti, ki radi streljate golobe, boste imeli priliko, da pokažete kaj znate. Za tiste, ki ob nedeljah radi počivate v prosti naravi, je naša farma najlepši prostor, ki si ga morete misliti. Torej, pridite in se zabavajte v veseli družbi.
Naša farma se nahaja na Rt. 44, eno miljo južno od Paines-ville, tam pazite na napis.
Na svidenje pri lovcih v nedeljo, 12. avgusta!
Poročevalec.
Rokoborba na prostem
Nocoj se na prostorih Lake-in Bunts Rd. vrši rokoborba. Nastopili bodo znani rokoborci, ki bodo posetnikom nudili večer zabave. Med njimi bodo poskusili svojo spretnost: Pee Wee James iz New Englanda in Ivan "The Terrible," iz Rusije; Danny Fer-razza iz Brookliyna, N. Y., in Dick Garza iz Detroita, Mich.; Al Worshawsky, kapetan poljske armade v drugi vojni, ki je prišel v Ameriko skozi Anglijo, in Johnny Gates iz Windsor, Ontario, Kanada.
Vhod v prostore bo odprt ob sedmih, rokoborba pa se prične ob 8.30 uri.
Kampanja za $9,834,000
Prošli petek se je vršil sestanek v Mid Day klubu, na katerem se je vodstvo Community Chesta v Clevelandu zbralo, da oriše načrte za letošnjo kampanjo prostovoljnih prispevkov za Conimunity fond.
Cilj kampanje je bil postavljen na $8,834,000 a,li $465,000 več kot pa se je zbralo v lanski kampanji, je pa še vedno več kot $1,000,000 manj kot pa so zahteve za kritje stroškov vzdrža-ve 124 Red Feather agencij, ki skrbijo za dobrodelnost v mestu.
Mesto Cleveland stalno raste v prebivalstvu, in z povečanim prebivalstvom, nastajajo tudi večje potrebe. Pri tem pa nastajajo tudi težkoče za koristno in uspešno vodstvo agencij, ker radi slabih plač, je težko obdržati sposobne ljudi in teško je tudi privabiti nove moči. Privatna industrija ima večjo privlačnost za te delavce, ker jim plačuje razmeroma višje plače.
Kampanja Community fonda se vrši od 15. do 25. oktobra.
SMRTEN SKOK
Švedski cirkuški artist Edvard Kristensson se je v n^kem varietju v Kjobenhavenu smrtno, ponesrečil. Skočiti bi pioral z 22 m, visoko pod stropom viseče deske пд glavo v kad, napolnjeno z vodo,'globoko samo 1 m in s premerom 3 m. Artist pa je zadel z glavo ob rob kadi in si prebil lobanjo, tako da je že pol ure po prevozu v bolnišnico umrl. Kristensson je že v zraku opazil, da je skočil napačno in se je skušal oprijeti v bližini viseče leatve, kar pa @e тц ni posrečilo.
Zemljevidi so se zelo nepopolni
Redki so ljudje, ki vedo, da je komaj desetina Zemlje kartografsko zajeta. Devet desetin površine našega planeta pa bi zaman iskali na zemljevidu. Samo pet držav je stoodstotno zajetih na zemljevidih večjega merila: Velika Britanija, Holand-ska, Belgija, Nemčija in Avstrija. ZDA pa so kartografsko posnete manj natanko kakor Japonska ali celo Indija. V Ameriki so cela področja, ki jih ne najdemo na nobenem zemljevidu. Na zemljevidih so o Ameriki samo površno navedeni podatki. Zaradi tega se je pripetilo že več letalskih nesreč in tudi v avtomobilskem prometu so že nastale velike zmede.
Ko so se med drugo svetovno vojno ameriški, z radarjem usmerjeni bombniki dvignili s Korzike in skoraj zmeraj zgrešili cilj, so ameriške vojaške oblasti zadele na vprašanje: mar je italijanska celina kje drugje, kakor je zabeleženo na zemljevidu? Ali pa leži Korzika kje drugje ? Korzika leži nekje drugje. Dotlej je bila namreč na vseh zemljevidih označena napačno. Šele ko so ugotovili natančno lego otoka, so ameriški bombniki dosegli svoje cilje.
Pomanjkljivosti pa niso samo na zemljevidih. Isto velja za tlorise in karte, na katerih so zabeležene talne vode, erozija zemlje, vegetacija ali padavine. Te karte so zelo važne za kmetijstvo. Izrael ima natančno karto padavin. Ker dežuje v tej deželi redko, so ugotovili, kje je ponoči največ vlage. Iz teh podatkov so sklepali, kaj in kje naj sade ali sejejo, da bi bil pridelek čimvečji.
Smolo pa so imeli Angleži, ko so hoteli v Tanganjiki pridelovati na milijonih hektarov dotlej puste zemlje kikiriki. Zemljevidi, na katere šo se pri tem zanašali, so bili namreč zelo pomanjkljivi. Nikjer ni bilo poved&no, da v ondotni zemlji ni samo kremenčevega peska, marveč tudi železo. In tako se je načrt izjalovil.
Mednarodno geografsko društvo se je dolga leta ukvarjalo z vprašanjem zemljevidov. Leta 1891 je dunajski profesor Al-brecht Penck predlagal, naj bi z mednarodnim sodelovanjem izdelali zemljevid vsega sveta, in sicer v merilu 1:1,000,000. Ta načrt pa se je izjalovil, ker ni bilo moč doseči mednarodnega sodelovanja. Šele obe svetovni vojni sta premaknili to vprašanje z mrtve točke. V obeh vojnah so namreč vojaške oblasti zaman iskale zemljevid v merilu 1:1,000,000, ki so ga politiki iz finančnih in drugih razlogov odklanjali.
O Evropi že imamo tak zemljevid, za zdaj pičlih 500 listov. Treba pa bo izdelati še več sto zemljevidov v merilu 1:1,000,-000, preden bodo natanko zajete celine š pripadajočimi otoki v enotnem atlasu, v katerem bo šele videti, kakšen je pravzaprav naš planet.
ČEDALJE VEČ ŽRTEV КДКА V VELIKI BRITANIJI
Lani je umrlo v Veliki B vita")-niji in Welsu za	ua
čih več ljudi kakor predlanskim. Na milijon jjrebivalcev je podleglo raku predlanskim 657, lani pa 693 molkih; žensk predlan? skim 102. lani pa 103. Rak na pljučih je zahteval lani v Veliki Britaniji nad 91,000 človeških žrtev.
Snemanje krvnega obtoka v možganih
Na dunajski psihiatrični kliniki izpopolnjujejo postopek, ki omogoča posneti s filmsko kamero krvni obtok v človeških možganih. O tem uspehu je poročal ondan na sestanku Društva za psihiatrijo in nevrologi-jo rentgenskega oddelka te klinike dr. Kalusberger.
Postopek, po katerem lahko fotografsko posnamejo krvni obtok v človeških možganih, je odkril leta 1927 portugalski nevrolog Egas Moni?, ki je pozneje dobil Nobelovo nagrado za medicino. Bistveno pri tem postopku je, da vbrizga kirurg v krvni obtok kontrastno sredstvo, s katerim so označena krvna telesca na rentgenskem polju. Na podoben način snemajo tudi prebavila. Bolnik popije najprej čašo barijeve kaše, skozi katero rentgenski žarki prodirajo. To kontrastno sredstvo lahko ostane v možganih 10 do 15 sekund, potem pa ga kri odnese. Rentgenske posnetke je treba napraviti v tem kratkem času. Zdravnikov pa ne zanima noben moment v tem presledku, marveč določeni moment, v katerem postaneta lega in oblika krvnih telesc v možganih spričo vbrizganega kontrastnega sredstva v možganske žile vidna. Tako je moč natanko ugotoviti položaj možganskega tumorja in bolezenske spremembe na stenah žil.
Zato je naloga rentgenologa, da kakor fotoreporter naglo ujame na filmski trak ta najzanimivejši moment. To pa ni zmeraj lahko; potrebne so bogate izkušnje in velika spretnost. Zato so začli v novejšem času s filmsko kamero snemati po več momentov in izbrali iz njih zdravniku za diagnozo potrebnega. V kratem presledku 5 do 15 sfkund je bilo torej treba napraviti 200 do 300 posnetkov. Z rentgenslcimi žarki tega niso mogli storiti, ker je bila svetloba, ki pada na filmski trak, preslaba. Pomagali so si tako, da so rentgenske žarke v posebni cevi spremenili v elektronke. Tako so osvetljenost slike povečali tisočkratno. Zdaj je dovolj svetla, da dobe tudi z zelo kratko osvetlitvijo jasne posnetke.
Tako posneti film lahko s poljubno hitrostjo prikazujejo na platnu, odločilne faze pa lahko izrečejo in povečajo. To pomeni večjo možnost glede diagnosti-ciranja možganskih obojen j. Razen polo^ja lahko ugotove tudi vrstp tun\orja, kar je kirurgu v veliko pomoč,
ZRAČNI MEŠIČKI PTIC
Vse ptice imajo pod krili imenovane zračne mešičke, več.ja je ptica, tem večji so nj
mešički. Doslej so naravoslov
domnevali, da ptice z mešički vzdržujejo ravnotezir To bo tudi držalo. Toda nejša opazovanja so pokaz j
da vzdrževanje ravnotežja edini cilj zračnih mešičkov. ^ verjetno je, da so zračni mesi hkrati variometri, s katef lahko ptica nenehoma ugotavJ zračni pritisk.
Naravoslovci so dognali) ^ ujede često prilete na .. področja, kjer razprostro ' da jih veter sam dvigne 2 visoko. Zračni tokovi ornog^'^ pticam, da dosežejo velike vis
krili D« ker
ZAPLENJENO KITOVO OLJE
V Hamburgu so ondan zaplenili 9000 ton kitovega olja. Njegov lastnik je znani grški denarni mogotec, lastnik mnogih iadij Onasis. Kitovo olje v vrednosti 765,000 funtov šterlingov so oblasti zaplenile na zahtevo norveških kitolovcev, ki se čutijo oškodovane, ker so posadke Onasispvih ladij lovile kite v vodah, kjer je po mednarodnih sporazumih lov na kite prepovedan.
NOVE ZNAMIiE V FRANCU:
Francoska poštna uprava pripravlja izdajo novih poštnih znamk s podobami uglednih osebnosti in umetnikov, ki so se proslavili v Franciji, pa niso bili rojen v njej. Med drugimi bo8t% na novih znamkah upodobljena Friderik Chopin in Maria Sklodowska-Cuxie.
aiOQij A Neko pariško dekle je dobilo od svojega oboževalca strastno ljubavno pismo. Odšlo je h gra-fologinji, da bi ji opisala oboževalca. Z ustrezno analizo je bilo dekle tako zadovoljno, da _te pohvalilo grafologiijjo: "Človek bi mislil, da osebno poznate tega gospoda."
'.'Saj ga tudi poznam," je od-govorilg, grafologinja. "Vaš oboževalec je moj mož. Njegovo pisavo seni takoj spoznala."
IGLA V SRCU
V Moskvi so napravili nedavno nenavadno operacijo. Neka kmetica je požrla iglo, ki ji je prodrla skozi pljuča v srce. Kirurgi' so ji iglo odstranili iz srca.
Same bi se bržčas s mogle dvigniti tako visokO: bi jim krilne mišice prej ° vedale. Vse kaže, da zračni ® šički natanko beležijo ra med zunanjim in notranjim tiskom in da jo posredujejo P votlih, zelo trdih kosti nom. Tako lahko ptica področja močnih vetrov in čnih tokov.
zve
ZrS"
Znano . je, da jadralci pazijo med jadralnimi P . nad Alpami na ptice, ki visoko nad njimi, ker je to boljši dokaz, da so v bližin čni tokovi, na katerih lahko P^ va jadralno letalo po cele , Vse kaže, da je narava pred tehniko, ki ima tudi s en instrument, variometer,
katerem lahko človek na razbere razliko v zračnem tisku, ne more pa razbrati mer v ozačju v velikih o* vah, kar je često zelo važno-
РОР MORJEM JE KAKIH 8% REZERV NAFTE
Pred severnoameriško o
je videti zanimiv razvoj dročju vrtanja v morsko d^o^^ iskanja nafte v njem.
so leta 1953 s "Tieldan— uredili pravne in posestne o" se na obalnem področju, s® vrtanje v morsko dno leta zelo razmahnilo. S tem' se ukvarja več ameriških Vrtalne naprave so stale no na nekakšnih umetnih oto ki so jih z vlačilci premik^" morju. Nekatere tvrdke ščajo na morsko dno velikem
jam podobne podstavke, ki

nad morsko gladino ogrodj' vrtalni stolp. Tretji sistem ^ rablja ladje s stolpi, ki J' ^ moč dvigati in spuščati. _ trtem sistemu spuščajo na sko dno neplavajoče platf"' s "teleskopskimi stolpi."
o K"
Približno leto dni je teg&' se je petrolejska industrij®,,^g cela preusmerila na vrtalne platforme in "р1а^)),^^ otoke." Zdaj imajo ladjed^^ na obalah Texasa in Loui®'^. mnogo naročil za petrolejsk° ^ dustrijo. Naprave za vrta'^J morsko dno stanejo 2 do ^ jone dolarjev, stroški P® jj'' večji kakor za "plavajoči o z vrtalnim stolpom starega t ^ Do leta 1954 so navrtali dno v bližini obale že petsto^' . Pri tem so dosegli največjo bino 4000 m. Strokovnjak' ugotovili, da je na področjih zu ameriške obale pod dnom približno dve milijard' „ nafte ali blizu 8% vseh џ nih rezerv. Največja gjej vrtanja od obale znaša d® 56 km, globina pa 30 m-
SAKSOFON
Ko je Paul Whiteman tiral v Londonu, bi se bil seznanil z Bernardom Nekoč so mu ga predsta^^^ Shaw pa je bil zaradi mig* % zelo slabe volje. Whitemai> je vljudno vprašal; "Ali ste že slišali, kako igram na fon?"
Shaw pa je zamahnil z i "Zaboga, ne, mi je pa že i ša moja migrena!"
bodimo previdni na potovanju
in	potrebna vedno
la tin/	pa je potrebna
Đotiii	Dandanes dnevno
bjjijj ® ^'^^jone ljudi v avtomo-Ла	poslovno ali pa
toritp?^°^4® ^ zdravstvene av-zsfi	dežele nujno opo-
ђдоо1°	občinstvo na
^^ацјеш	^	®
avto-
V toeini, ' vozijo previdno, da цд v P'^Gdpisane hitrosti ter *variln^	opozorila ter
^	ob
Za okr opozorila niso tam Hog^ a^!'	za večjo var-
Števiin	in pešcev,
na gggf avtomobilske nesreče ° katerih beremo in
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
bile v°	,naj bi vsem
nesreč	svarilo. Nekatere najveg^ "K '^^P^Gprečljive, toda
^Нотпгчим-	^^krivijo neprevidni
g, ^	in tudi pešci sami.
80	obcestnih stojnicah
da to ^ sveža in zdrava, to-Na '^бЈја za vse primere.
priporočljivo °	^ rednih re-
nava(jn'^^^, ^•^i ^avemah. Tam
^iemalirfT^^° stalne
®bcest«-i. lastniki začasnih stojnic.
^ neznanih studen-je	ni varno; morda
drugače nezdrava, stajah	gasolinskih po-
®^®ščerif ^ ^f%od ob cestah na-У ^^Pisi, da je tamkajšnja piao%	pitje; takim na-
še ,^^Gmo navadno verjeti, žejo	je pogasiti
f^fodaia	' pijačami, ki
2a У, ^^P^"tih steklenicah, je	okrepčila na poti
Oekai °°iji'^o vzeti s seboj ^ii drugih pri-Hade al-	kave ali limo-
pijač p ^®kaj steklenic mehkih ki otrg	če so med potni-
^ejiii a?-^' pogosto lačni i Kot) '	mislijo tako.'
^^djir. ^ neznanih vodah *0 riativ.— . ,.
in

зе dobre
oblasti tudi odlo-na ob zna-
410 Qj --- UU1A5U ШШ O
n	sprejemati
ljudi, ki stoje •ђеђјд^ dajejo z rokami z Peljati'	želeli zastonj
®tave^ k" naših držav ima po-•^lati tak ^^"^P^^edujejo spreje--"--L_^_^^z^onjkarje na vozi-
la. Saj so morda taki prospektiv-ni zastonjkarji pošteni ljudje in vredni usluge, pa kdo jim vidi v notranjost! Morda pa so med njimi pobegli kaznjenci, roparji ali drugačni zločinci. Kdo jih pozna? Mnogi dobrosrčni avto-mobUisti, ki so neznance sprejeli na svoja vozila, so pozneje take samaritanske čine trpko obžalovali.
Izletniki se podajajo na potovanja v svrho razvedrila. Tako nameravano razvedrilo pa se včasih grdo pokaži in prinese pokvarjen ali zastrupljen želodec, telesno poškodbo ali še kaj hujšega. Previdnosti ni nikdar preveč.
—NEW ERA, glasilo ABZ
STROJ, KI MERI I MARLJIVOST
Zdaj je mogoče meriti ne samo učinkovitost delavca na določenem delovnem mestu, marveč tudi prizadevnost, s katero opravlja posamezne naloge. Elektronski stroj, ki to zaznamuje, 90 pred kratkim izdelali v C^rnegiejevem inštitutu za tehnologijo. Ta aparat pravzaprav meri minimalno voltažo, ki jo ustvarjajo mišice pri gibanju. Po napetosti mišic je mogoče sklepati o sposobnosti človeka, ki opravlja določeno delo, in o tem, s kolikšno prizadevnostjo se je lotil tega ali onega opravila.
Elektronska naprava deluje takole: Ko delavec skrči prstne mišice, stroj zaznamuje ne samo njihovo napetost, marveč tudi voltažo, ki nastane v tilniku, v desnici, v stegnu in v prstu na nogi tega delavca. Ko delavec opravlja določeno delo, pokaže stroj, v koliko posamezne delavčeve mišice sodelujejo pri procesu in v kakšnem zaporedju. Stroj ugotovi tudi to, ali delavec opravlja svoje delo najbolj nacionalno, se pravi, ali uporablja zanj v pravem trenutku najprimernejše mišice.
Pet naprav meri dejavnost
ODPRTO NA OGLED
Hiša "Ranch" tipa, 3 leta stara, 3 spalnice, "Clay tile'' kopalnica, pregrajena klet pod vso hišo; obed-nica. kuhinja, porč in prepleskana, pritrjena garaža za 2 avta. Cemen-tiran dovoz; lota 74x230, lepo snla-nirano. Cena $25,900, vključivši preproge, zavese, aluminiasta okna in mreže. Se lahko takoj vselite. Nahaja se na 30306 Ridge Rd., Wickliffe, Ohio, nasproti John Drenikove Overlook farme (Rt. 84). Za nadaljne informacije pokličite
Wickliffe 3-9705
mišic na petih področjih organizma, ki ga preizkušajo. Dokler se delavec še ne navadi dobro opravljati svoje delo, kažejo naprave, da vlaga preveč energije za povprečen učinek in da uporablja tudi napačne mišice. Ko si pridobi večjo spretnost, mu ni več treba vlagati v delo toliko energije, sčasoma se navadi uporabljati ustrezne mišice. Napetost se potem omeji na tisto skupino mišic, ki morajo sodelovati pri določenem delu, te pa se napno v pravem trenutku.
Elektronska naprava pa pokaže tudi to, da so napete vse mišice določenega dela telesa, ki opravlja ta ali oni delovni proces, kadar dela delavec z voljo in s poletom. Tako lahko te naprave "izmerijo" tudi razpoloženje delavca za to ali ono delo.
CAPTIVATING CAN CAN girl is Mary Ellen Moylan, prima ballerina of the Metropolitan Opera Company, currently appćaring at I^usicar-nival nightly through Sunday, August 12, as' the dance star of the tent theater's rollicking revival of "The Merry V^idow," and of the following production, Bizet's immortal opera "Carmen," opening on Monday, August 13, and starring Beverly Sills, prima donna of the New York City Opera, in the title role.
Oglašajte v Enakopravnosti
Tako hladno


I

У
ШШШ
DUQUESNE BREWING COMPAt^*'	PA.
IE
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št, 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6. št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah »dru gačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 In pol; 40 je 1554; 41 je 16; 42 je ^6 in pol in 43 je 17.
ŽENSKA
srednjih let želi dobiti v najem 2 ali 3 sobo s kuhinjo in kopalnico, v slovenski naselbini.
Kdor ima za oddati, naj sporoči na KE 1-6202
Krompir -ne uporabljamo samo v kuhinji, temveč je tudi zelo koristen za čiščenje predmetov iz pocinkane pločevine. Predmete drgnemo z debelimi, še od zemlje umazanimi krompirjevimi olupki. Ko smo posodo očistili z olupki, jo zdrgnemo še z mehko krpo.
Če vam pade v oko apno, ga sperite s sladko vodo.
PRODA SE
1955 Plymouth Plaza Station Wagon,, prevožen samo 8,000 milj. Cena samo $1,500.
Vpraša se na 18618 WOODROW AVE. od E. 185 St.
Dobro poznani VICTOR KOSIC
ki je pred leti vodil gostilno Good Time Cafe na East 55th in St. Clair Ave., je sedaj prevzel gostilno
TWIN BAR
na 4706 Payne Avenue
kjer se posetnikom vedno obeta "good tirne." Ne bo vam žal, če boste prišli na obisk, ker ima lepo urejene prostore, dobro godbo za zabavo, fino pijačo in okusen prigrizek. Odprto je tudi v nedeljo.
Še enkrat — vabljeni ste na poset!
POSEŽITE (n« tecite) ZA VAŠ
KLETNI TELEFON
Bodite pametni in obvarujte vaše srce z telefonom v kleti. Ni treba hiteti v zgornje prostore, da odgovorite na klice ko perete. Dobite klice, ki ste jih zamujali. Naročite danes. Pokličite Ohio Bell in vprašajte za vašega Service Representative.
PRIROČNI DODATNI TELEFON NA DOMU
85^
NA MESEC
poleg davka in inštalacije ter enokratni dodatek za barvo
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
Za izredne novo telefonske ugodnosti, poglejte strani 17-24 v vači črni telefonski knjigi.
Pokličit^ MAin 2-9900
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
Splošno oglaševžne po 19.95 do $25




'

t



•Stwr' :
4lWWW^V'
u
Samo dokler traja 400 sukenj! ZNANEGA IZDELOVALCA celotna odvisna zaloga
Suknje za vsako vreme
I2-98
Vse s klobuki iz enakega blaga . . .
Mnoge z dežniki iz enakega blaga!
Blago:
•	Tapestry Tweeds
e	Bahama Gabardines
•	Flannels
e	Combed Cotton Poplins
•	Linen Weave Rayons »	Ccrduroys
•	Box Checks
•	Fancy Plaids
Barve:
•	Charcoal * Navy
•	Natural
•	Royal
•	Red
•	White
•	Powder '
•	Mauva
•	Cherry
•	Brown
•	Pink
•	Grey
•	Mint
•	Black
•	Aqua
•	Lime
•	Teal
Lahke, praktične, za nošo skozi celo leto v dežju ali lepem vremenu, s Millium podlogo. Vključeni so stili: ohlapni, široki, s gumbi spredaj, Foreign Intrigues in nwogo drugih. Mere 8, 10, 12, 14 in 16. Pridite zgodaj, da dobite boljšo izbero.
Poštna in telefonska naročila sprejeta.
Pokličite СНеггу 1-3000
The
May Co.'s Basement oddelek s suknjami za ženske in dekleta
STRAN a:
ENAKOPRAVNOST
"Opatoy Praporščak'' j
Spisal FR. REMEC
Nadaljevanje
—Mati, vi ste neumni. Prav res, da ste neumni. Kaj je hiša brez moškega? Farovška kuharica, tista Lojzka, ki je prej služila v št. Vidu, mi je enkrat dejala: Matija, če že ni moškega, saj en par moških hlač mora vedno biti pri hiši. Tako mi je pravila Lojzka, in to je bila pametna ženska. In zato vam prinesem par hlač, da jih obesite na vrata—tujim ljudem za strašilo, vam pa za tolažbo, da čuva nad vami sam Matija Jazbec.
—Tepec—to je bilo vse, kar je odgovorila starka.
—Tepec? Kdo je tepec? Ali sem jaz tepec? Strela božja, če mi to še enkrat rečete, vam prevrnem kolibo. Meni je Rovan naročil, naj čuvam vas in Polonico in jaz izpolnim svojo obljubo. Če vam je to všeč, ali če vam ni všeč—je meni vseeno. Jutri prinesem hlače in te bodo visele na vratih in vsak dan bom prihajal zjutraj ali pa zvečer, da vidim, kako je pri hiši. Tako bo in nič drugače.
Starka še odgovora ni dala, nego je odšla v hišo, Matija pa je sedel poleg Polonice na klop in ji, kolikor je njemu sploh bilo mogoče, nežno začel praviti:
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
WHOLESALE MEAT PACKING HOUSE
Good established business
Truck route Grossing $200,000 annually
House on 12 acre land Includes 20 odd buildings Write or Phone
CARL CENG Bungalow Market Lake Villa, III. Phone ELIiott 6-4301
REAL ESTATE
SUMMIT — By owner. 6 year old frame, 3 bedrooms, IVž tile baths, and kitchen, wall to wall carpeting, 216 car block garage. Near Archer-Harlem. Priced for quick sale.
GLobe 8-4172
ROSEULiE — 2 bedroom frame, expandable attic, full basement, gas heat, storms and screens. Landscaped 90x165 ft. lot. All plastered walls including basement. Immediate possession. Price $16,000. Near school and transportation.
313 E. Pine Ave.
LAwrence 9-6401
MUST SELL AT ONCE — Ideal chicken farm, 10 acres, fruit for own use. Nice fruit cellar, large quance home. Electric and water. Price $5,000, — $3,000 down. Balance monthly.
Mabel Johnson, 549 Monroe, Niles, Mich.	MUtual 3-3057
For Sale by owner 41 ACRE FARM — 30 miles southeast of Hot Springs, Arkansas. Modern 4 rooms and bath, large barn, 20x60 brooder house, other buildings all in good condition. Some timber, running spring, deep well. For further information call Dolton 1256 between 4 and 6 p.m. Price $6,500. Pictures available.
BEVERLY — By owner. 9 room stucco residence, 5 bedrooms, 2 baths, low taxes; convenient location. $17,900. Open Sundays.
9635 Winston BEverly 8-0369
3 BEDROOM CAPE COD HOUSE on large lot. 2 rooms above garage—suitable for, 2 persons. 2 baths, has heat,' hot water, private beach. Recreation room. Near lake. Near public and Catholic schools. In 20's.
470 Essex Lane _'	Crystal Lake 149
—Ali si že kdaj videla, kako vjame jastreb svoj plen ?
Polonioo je to vprašanje presenetilo.
—Seveda sem videla!
—Kaj ne—jastreb kroži nekaj hipov po zraku, potem pa švigne kakor strela z neba nizdol in— plen je v njegovih krempljih. Vidiš, punca—Matija se je primaknil bližje in začel govoriti s pritajenim glasom—vidiš, punca, na svetu je tudi dosti moških, ki so kakor jastrebi. Če bi te kateri teh videl, bi tudi švignil nizdol in te skušal v kremplje dobiti. Sem na samoto se sicer težko kdo izgubi, ali mogoče je vendar.
—Ne bojte se zame, je pripomnila Polonica. Ponoči se noben človek ne upa sem gor, podnevi pa je dosti sosedov, ki bi prihiteli na pomoč.
—Nikar se preveč ne zanašaj na sosede. Zanašaj se sama nase. In če bi se ti približal kak jastreb—brani se.
Matija je segel v svoj jopič in vzel iz žepa. fino izdelano bo-dalce.
—To-le, Polonica, nosi vedno pri sebi. Nekdaj je to bodalo nosila pri sebi imenitna italijanska gospa. To bodalce ti bo v večjo pomoč, kakor če obešiš na vrat še toliko škapulirjev. Zdaj je v samostanu vse polno vitezov in njihovih hlapcev. To so nevarni ljudje, ki nobene ženske ne puste v miru. Če bi kdo iztegnil svojo roko po tebi—kar suni—-
—Hvala vam, je odgovorila Polonica in vzela bodalce, katero je občuduje ogledovala. Vi ste res dobri.
—Kajpak da sem dober, se je
smejal Matija. In po Rovanu nič ne žaluj. Teh par tednov, kar bo na potovanju, boš že prebila. Saj ni šel med divjake, da bi se mu moglo kaj zgoditi. No, in če že ne pride nazaj ali si pa izbere drugo, pasja dlaka—če bi drugače ne šlo, te pa vzamem—jaz!
In zdaj se je še Polonica vzlic svoji žalosti zasmejala na glas.
ХП.
Minulo je več tednov, odkar je bil Rovan odšel v Rim. V zati-škem samostanu je bilo še vedno polno gostov, ki so veselo in brezskrbno živeli in si kratili čas s pijančevanjem, z lovom in z igrami. Tudi javni cesarski notar Leutbin iz Ljubljane se je mudil v samostanu in imel menda mnogo opravil, ker je cele ure presedel v opatovem stanovanju. Menihi so bili skrajno nezadovoljni, ker so slutili, da je cesarski notar Leutbin prišel v zadevah, ki utegnejo samostan jako mnogo stati. Ali menihi se niso mogli ganiti, ker jim je bilo še vedno prepovedano zapustiti samostan.
Med kmeti pa je vrelo. Opat je od njih zahteval vedno več denarja, opatovi gostje pa so kmet-ske žene in hčere nadlegovali tako, da so večkrat nastali krvavi boji. Tudi Pavel Glogvic se je bil vrnil v samostan in je pogosto-ma obiskoval grad v Št. Lamber-tu, da bi si pridobil ljubezen lepe opatove sestre. In kadar je Margareta zopet in zopet odklonila njegove ljubavne ponudbe, se je Pavel Glogvic napil in je z drugimi plemenitaši divjal po vaseh.
Opata je bilo malo videti. Za rana, kadar je v samostanu še vse počivalo, je skrivaj in oblečen kot navaden lovec zapustil samostan in brez spremstva krenil v gozde. Časih ga vse dopoldne ni bilo nazaj.
Albertus je bil vsakdanji gost pri Polonici. Nekega dne je bil nekoliko krvav prišel pred kočo in prosil vode. Povedal je Polonici in njeni stari materi, da je bil v samostanski službi kot lovec, da pa je pobegnil, ker je pre-
tepel meniha Jurja, ki je nekemu kmetskemu dekletu silo delal. S tem se je starki močno prikupil, Verjela je, da je tujec sedaj tatinski lovec, saj se je večkrat zgodilo, da je kdo iz samostana pobegnil in se potikal po gozdih, in zaupala mu je tembolj, ker ni nikdar prosil za prenočišče ter se vedno jako resno in dostojno vedel. Matija, ki je redno vsak dan prihajal, bi bil sicer jako rad videl tega tatinskega lovca, a nikdar še mu ni posrečilo, da bi bil nanj naletel. Sicer je pa njegova nezaupnost kmalu izginila, ko je od Polonice izvedel, da je skrivnostni tujec nikdar z nobeno besedico ne nadleguje.
Prišel je pa dan, ko je bil Matija kaj neprijetno prebujen iz te zaupnosti. Prinesel je bil bučo vina na hrib in zadovoljno srkaje rujno kapljico, sedel v izbi ter dražil Poloničino babico z vsakovrstnimi burkami, ko so se vrata odprla in je v hišo stopil skrivnostni tatinski lovec. Matija je na prvi pogled spoznal opata, opat pa je spoznal njega, a vendar sta se premagala in tega nista izdala.
—A—ti si torej tisti tatinski lovec, ki zahaja semkaj, je začel Matija z veliko ravnodužnostjo razgovor. Na—pij, da si dušo privežeš!
Ponudil je opatu bučo z vinom in ta—misleč, da ga Matija ni spoznal—se ni branil.
—Slišal sem že dosti, da varuješ te ženske, ki žive tod na samoti, a ogibal sem se te, ker se bojim, da me izdaš samostanskim gospodom, pravi opat.
—Res je! Izdati te moram. To je moja dolžnost. Saj bi še odveze ne dobil, če bi pri spovedi povedal, da sem te zasačil, pa te nisem prijel.
—In če bi se jaz branil? če bi jaz ne hotel iti s teboj ? je vpraševal opat.
—Ho-ho, se je smejal Matija. Kaj misliš, da bo mene hudič vprašal, če bom hotel iti v pekel ? Prav nič ne bo vprašal—kar pri-
* HONEST ABE' IS ТИ'SWEETEST LTL LOVIN' BOY AND WE WAWT6 H1A\ TO BE A REP BfLOOOBO CITIZEN.THET'5 WHY WE IHVEST REGULA(5LV IN U.S.SAVIN&S &0NP5 FO И15 EDUCATION.
EVERY LOVBf 'MAMMY ANJD PAPPy WANTS THAR CMrtP TO LARN GOOD THIN&S ANO WE HAS LAKNEP THEY AINT NOTHIN' AS, AS SAVIN' WITH U5. SAVINGS BONDS.
eooct^
)»•
-*S

УА"" ''t/'

4
©UFS


IVlost parents—from Dogpatch to Detroit —want their li'l lovin' boys and gals to have the advantages of a college education. How to get the necessary money presents, the only problem.
One of the easiest, surest ways to do this is to invest regularly in U. S. Series E Savings Bonds through the Payroll Savings Plan. And the best time to get started is right now while your child is still little. Then when the day comes for him or her to start 00 for college, the money will be ready and waiting.
Here's all you do. Tell the people in your pay office how much you want to save each payday. The rest is automatic. Your money will go into U. S. Savings Bonds,
one of the world's safest investments and one where your returns are guaranteed.
When held to maturity (9 years and 8 months) each Series E Bond pays an average 3% interest, compounded semiannually. And that same fine interest rate applies for 10 years more, if you hold your Bonds. So if you save just $7.50 a week, in 9 years and 8 months you'll have $4,278. In 19 years and 8 months— $10,313—enough to give both son and daughter the educational chance they richly deserve.
So start now on the road to important goals like college for the children and retirement for yourself. Think of tomorrow today, and sign up for the convr^"^ Payroll Savings Plan.
For the big things in your life, be ready with U. S. Savings Bonds
The V. S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, jor their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
jel me bo. Seveda, če mu bom ušel—potem me ne spravi v pekel.
—Nehaj vendar s temi burkami, se je zdaj oglasila starka, in pusti moža v miru.
—Burke ? Kdo pa uganja burke? Kaj delajo samostanski vojaki burke? Še kadar sem se ga nasrkal, ne delam burk. Ta mož krade samostansko divjačno. Moja dolžnost je, da ga primem in peljem v samostan. Tak je naš ukaz in jaz sem zvest služabnik premilostnega gospoda opata.
Tako je govoril Matija z veliko resnobo. Starka in Polonica sta se čudili, Matija pa se je obrnil do dozdevnega tatinskega lovca in rekel:
—Najbolje bo, če greš sam z menoj. Malo te bodo zaprli, pa bo dobro. Prav lahko boš prestal, saj premilostni gospod so dobrega srca in radi odpuste, če se jih prosi.
—Ne vdam se, je odločno izjavil opat in prijel za kratki meč, ki ga je imel opasanega. če se me dotakneš, ti razcepim glavo.
Opat je po teh besedah vstal in stopil k vratom, vzel v roko meč in se pripravil na boj. Polonica in njena mati sta zavriščali in planili med moža. Starka je vzlic svoji slabosti potisnila Matijo v kot, Matija pa je skakal kakor besen in se rotil:
—Ti boš meni glavo razcepil! Strela božja, po tej butici so peli že drugačni meči kakor je tvoj
RUDOLPH KNIFIC
AGENCY
IV 1-7540 820 E. 185 St.
24 HOUR SERVICE Complete Life, Auto &
Fire Insurance.
Rates given over phone. Our companies are rated A-plus.
ZAVAROVALNINA
na Ш80 BIZNES - AVTO •
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST ISSUi STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
in glava je še cela. Jaz ti pokažem, kaj je samostanski vojak. Mi se še hudiča ne bojimo. Koj deneš meč stran!
Opat se je zaničljivo smejal. Ker se ga Matija ni lotil, minila ga je vsa skrb.
—Meč stran, pravim, je ukazal Matija. Ti Polonica pa pri-nesi kak štrik, da ga zvežem. Ali ne boš meča stran dejal? Ti, če me razjeziš—jaz ti polomim vse kosti.
Opat se ni več zmenil za Mati-jevo kričanje. Odprl je vrata in je ponosno odšel. Matija pa je kričal za njim:
—Le čakaj, tat tatinski, ti ne boš dolgo več lovil samostanskih zajcev. Jaz te že še dobim! In kadar te bom imel, te bom tako premikastil, da boš kričal, kakor lačen osel.
Obe ženski sta bili vsled tega prizora jako zbegani.
—Tega bi ne bila mislila, da se bodete spravili na takega reveža, se je končno oglasila Polonica.
—Pogumen pa si, Matija, pogumen, se je rogala starka. Jezik imaš dolg.
—Le molčite, je osomo rekel Matija. Ko bi hotel, bi bil moža lahko desetkrat treščil ob tla. Pa nisem hotel. Kar sta videli, sem storil vse, da bi mož mislil, da ga ne poznam. Jaz pa sem ga
Popravljalnica čevljev
se proda po zmerni ceni. Lastnik odide iz mesta.
Vpraša se na 18509 ST. CLAIR AVENUE
SLUŽBO DOBI
zanesljiva ženska, ki bo pomagala s hišnim delom in oskrbo dveh otrok. Ima svojo sobo in kopalnico ter plačo.
Pokličite po 7. uri zvečer.
EV 2-4955
od-
spoznal tisti trenotek, ko pri vrata.	n
—Ti ga poznaš? sta vzkliknili obe ženski. Kdo pa ^
—Volk vseh volkov— opat.
ХП1.	^
Blizu Križne vasi je imel za ki samostan veliko kateri je gospodaril zati opatu nad vse vdan Kos. Opat je kaj rad hodil * kaj na oddih. Tu se jo cuti nega in tu se je lahko bre* vdajal vsem svojim Hodil je toliko rajše na w F ^ stavo, ker mu je Jernej Kos ^ skrboval najlepše ženske okolice in opat je bil velik lec ženskega spola.
(Dalje prihodnjič)
HIŠE NAPROD^
Izredna prilika ^
za dobro investicijo, stanovanji od Grovewoo Vsako stanovanje ima svo) na plin. Velika lota, ^ ^ Mesečni dohodek—$240-
Odprto vsaki dan in
25065 Highland Rd., mond Heights. Nova zida^ s 6 sobami;" 3 spal'^'^^' 80x200. Se lahko tako) v Vzamemo vašo hišo v
LOTE	reel
Imamo še nekaj dobn ^gfih zemljišča, 84x160, vam postavimo vaš bodo '
STREKAL REAL^ 405 E 200 St., IV 1*
17572 Lake Shore Bi*«' " IV 1-3862
EUCLID POULTRY .
B49 EAST 185lh ST.. KE 1-8187	Jerry Petkoviek.
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. ^ mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselic . ^ NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugaig^
SEDAJ JE ČAS

ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO Si ALI ŽLEBOVE.
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA Naše delo je poznano kot prve vrste; je zanesljivo in
Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjen®*
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov H. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY. OHIO ali pokličite telefonično Newbury 1-283
ST R o H ' s p I y o ima
čudovit olcus
njemu lasten!
Noben drugo ameriško pivo nima tak#* okusa kot Stroh's, ker nobeno drugo varjeno kot Stroh's. Stroh's je edino riško pivo, ki kombinira najboljše tvaHij® v varenju na ognju. Rezultat je okus, k' I® lahkejii, gladkejši, bolj osvežujoč. KuP'*® si zaboj danes.
OKUS kot ga drugo ^—-	Na ognju
	varjeno
pivo nima	ob 2000°
The Streh Brewery Co., Detroit 26, Michigan
Ugajalo vam bo
The Streh Brewery Co., Detroit 26, Michigan
je lahfcejj^
cenahi
SEDAJ PO LOKALNIH