! »\ > r ^ H J A l '©'iLC/VVt* -"R tcv ▼ gotovi al - Leto XXBL št* 250 sobota IL oktobra 1942-XXI Cena cent. 80 upruviuiivoi Ljabljana. fuconijeva atkm S. Telefon k. »1-22. 31-23. 31.24 Inseratni oddelek: Lfubljaoa. Pucctaliera «H- ca J — Telefon fe. 31-23. 31-26 PodrainJca Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi t a Ljubljansko pokra lino pri pohno čekovnem zavodu b. 17.749, xa ostale krije Italije Servizio Coori. Cort Po« No 11-3118 IZKLJUČNO ZAS'I OPSTVO za oglase iz Ki Italije in Inozemstva ima (Jnione PobMicrti Italiana S. A. MTLANO labaja vsak dio razen pooedeljka icaecoo lir . Nnotoloi i no »r tu sivo pa Lit 22.80. Utedoiilfo: Puconijera alics tur. 3. bUm brv. JI-22. 51-2}. 31-24. Ro CONCESSIONARIA ESCLUSIVA po la pob- bliciti di prorcoienza kaliana ad estera: U ni one Pobbliriti Italiana S. A. MILANO leški napadi 3$ angleških tankov uničenih — Preprečeni paf^kusi angleškega izkrcanja pri Marsa Matrulm Glavni stan Oboroženih sil je objavil 30. oktobra naslednje 887. vojno poročilo: Na egiptski fronti je sovražnik zopet napadel z velikimi oklopnimi silami brez vaukega uspeha naše postojanke. Posamezne začetne prodore so vrle čete osi takoj I omejile in onemogočile ter so v trdi borbi' j uničile 39 oklopnih voz. Pri tem gre za , uničenje 13 voz zasluga nekemu nemške- j mu bataljonu, ki se je posebno odlikoval. Letalstvo Osi je izvršilo več poletov nad nasprotnikova zbirališča ter je bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami skupine vojnih sredstev in zbiranja čet. V spopadih v zraku so nemški lovci sestrelili tri letala. Dvojni poskus za izkrcanje na področju Marsa Matruha je bil zatrt z znatnimi izgubami za sovražnika s takojšnjo akcijo obrambe in letalskih oddelkov. Rim, 29. okt. s. Na Hitlerjevo poslanico je Duce takole odgovoril: »Zelo prisrčno se Vam zahvaljujem, Flihrer, za Vašo poslanico, za pošiljatev odposlanstva pod vodstvom dr. Leya in za živo sodelovanje narodnosocialistične Nemčije pri' proslavah prve dvajsetletnice Fašističnega Režima. V tej precej dolgi in važni zgodovinski dobi je Fašistični Režim skušal rešiti temeljne probleme italijanskega naroda, namreč njegovo pravico do življenja na mirni in graditeljski osnovi, toda vedno in povsod je naletel na popolno sovraštvo sta. rih plutokratskih držav, sovraštvo, ki se je porodilo v obleganju Društva narodov. Odtlej je bilo ijasno vsakomur, da se morata naši dve Revoluciji združiti v bratskem paktu vzajemnosti v miru in vojni in odgovoriti na izzivanje starega sveta. Tako sedaj že trj leta korakata skupaj naša naroda in naše oborožene s"Je, združene z onimi Trojnega pakta. Nobenega dvoma ni, da je svet, ki predstavlja preteklost, namenjen zatonu in da bodo naše žrtve kronane z zmago. V tej dogmatični gotovosti vam, Fuhrer, pošiljam svoje najbolj tovariške pozdrave. Mussolini. Japonske čestitke R i m, 29. okt. s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko: Ekscelenca maršal Imperija Benito Mussolini — Rrm. Ob proslavi 20-letnice fašistične Italije, ki v velikih delih ovekoveča ustvaritve vašega titanskega dela na vseh področjih, sprejmite, Duce, izraze najčistejšega občudovanja in moje najlepše čestitke. Italijanski narod bo, združen z mojim narodom in z nemškim v borbi proti skupnemu plu-tokratičnemu sovražniku za osvojitev miru, pravice in dela, kar je neobhodno potrebno za njegovo uspevanje, v vedno bolj strnjenih vrstah, z žrtvijo, ki ne pozna meja, in delem, ki ne pozna odmora, ter pod Vašim odličnim in sigurnim vodstvom gotovo dosegel zmago in s to najvišje, nad vse zaslužene cilje ter mesto, ki mu pripada na svetu. — General Moriakira Šimizu, letalski vojaški ataše Japonske. Tokio, 29. okt. s. Poročila o 20-letnici pohoda na Rim objavljajo vsi japonski listi. »Asahi« poudarja, kako je Duce sam pilotiral svoje letalo in prevalil 13.000 km, da je obiskal svoje čete na egiptski fronti. »Do-mei« in drugi listi podčrtavajo ukrepe v prid delavcem, ki jih je fašizem izdal ob 20-letnici. Opozarjajo tudi na izgube anglo-ameriške mornarice, katere so ji zadale ita'ijanske ladje, in izredno udejstvovanje italijanske mornarice, kakor tudi zasluženo odlikovanje junaških oosadk. Tokio. 29. okt. s. Ja p. on siki lisiti razpravljajo v dolgih uvodnikih o mednarodnih vplivih in odmevih 20 let fašističnega režima. List »Japan Times Adverfciser« omenja. da so si pred 20 "leti, ko se je nesposobni Factov kabinet moral umakniti siiiLam mlade Itailije, le redki predstavljali posledice, ki bodo izhajale iz te revoilucije Črnih sna j c, še manj pa je bilo tistih, ki so zaslutili, da se z nastopom Mussobnija začenja za Italijo in za ves svet nova doba. Danes po 20 letih, ugotavlja svet, da je bil Pohod na Rim eden izmed največjih dogodkov zgodovine. Vsi japonski Listi prikazujejo' nadalje nacionalne realizacije fašizma na gospodarskem. socialnem in duhovnem podrt iCju in poudarjajo, da je fašistični primer služil za zgled tudi pokretom v Nemčiji im Španiji in je cc'.o vplival na nekatere tipično fašistične ukrepe v drugih državah, ki so sedaj v vojni z Italijo. Listi soglasno ugotavljajo, da je mnogo skupnih točk med skušnjami in zadržaniem Italije ter skušnjami in zadržanjem Japonske, poudarjajoč znova zadovoljstvo japonskega naroda, da ni združen z Itajlijo in Nemčijo le v volji, da doseže zmago in z njo pravico zase temveč tudi, da reši ves svet propasti, izhajajoče iz kapitalističnega in materialističnega anglosaškega sistema. Hrvatski tisk o 29 letele! Fchiia na Rim Zagreb, 29. okt. s. Ves hrvatski tisk še naprej objavlja na prvih straneh fotografije in obširne članke ob 201etnici poheda na Rim. »Hrvatski Narod« poudarja, da Pchorl ne pomeni samo osvojitev oblasti, temveč je tudi zgodovinski dogodek, ki je naznanil v naprej novo dobo u>a- svetu. Pisec poveličuje Duceja in fašizem, čegar vrednost se je uveljavila sčasoma in čegar sila se je pričela zlasti kazati v abesinski vojni, ko se je Italija uprla sramotni koaliciji 52 držav. Listi objavljajo z največjim poularkom dopise in brzojavke o svečanostih v Rimu. Zagrebški radio ie oddajal predavanje Vladim rjo Kenijeviča o političnih posledicah pohoda na Rim. Žrtve bom® kronane z zmago Proslava v Bratislavi Bratislava, 29. okt. s. Poveljnik Hlinko-ve garde minister Mach je proslavil 201et-nico pohoda na Rim z govorom, ki ga je imel v veliki dvorani vladne palače. Dvorana je bila okrašena z italijanskimi in slovaškimi zastavami, ki so obkrožale Du-cejev in Tisov kip. Govor so o.1 dajale vse radijske postaje. Odmev proslav na Finskem Helsinki, 29. okt. s. Ves finski tisk objavlja zelo vidno obširna poročila o italijanskih proslavah 201etnice. List »lita Sa-nomat« piše v uvodniku o zgodovini Mus-solinijeve reakcije, ki se je pričela 1. 1919 spričo komunistične nevarnosti, ki je ogra-žala Evropo in ki se je zmagovito zaključila 1. 1922 ob daljnovidnem razumevanju vladarja in navdušenem odobravanju naroda. V neodločni Evropi tedanje dobe je bila Italija najtrdnejša trdnjava proti bolj-ševiški hidri. Videli smo ga '•.edaj sn videli smo ga potem ob odločni zavestni italijanski intervenciji v španski vojni in vidimo ga s^daj občudujoč neporušljivo navdušenje italijanskih čet, ki se bore ob strani nemških, da se ohrani zaklad evropske kulture. Benito Mussolini je bil, piše list, prvi vitez sv. Jurija, ki se je drznil sam napastj boljševiškega zmaja. Nemčija se je postavila na stran v veliki preizkušnji Španije. Danes obvladujejo mnogi narodi v skupni nevarnosti in popolnem bratstvu duha boljševiškega zmaja na vzhodni fronti. Borba se bo zaključila z dokončnim uničenjem zlonosne zveri. Glasilo konzervativne stranke »Aanuleht« poveličuje Mussolinijev lik, poudarjajoč, da predstavlja čisto italijanstvo najplemenitejšega dela naroda. Svečanost v Kodssiisj Kodanj, 29. okt. s. Včeraj popoldne je bil v Italijanskem domu v navzočnosti italijanske kolonije, proslavljen praznik 201et-nice pohoda na Rim. Po poročilu o delovanju lokalnega Fašija, je italijanski odpravnik poslov v Kodanju proslavil zgodovinski datum med velikim navdušenjem Italijanov. Sledila je svečanost fašističnega nabora. Konsolidacija gospe Varstva v pujski generalni gnfeernip Berlin, 29. okt. s. V preglasu ob ^tretji obletnici ustanovitve poljske generalne gu-bemije, .ki je po Hitlerjevi volji bila organizirana na poljskem ozemju, je generalni gubemer Frank prikazal v treh letih nemške uprave dosežene uspehe, ki se kažejo zlasti v izvedbi važnih javnih del, v konsolidaciji splošnih razmer v deželi in v vedno tesnejši povezanosti tega ozemlja z Veliko Nemčijo. Zahvalivši se svojim so-trulnikom in nemškemu prebivalstvu za disciplnio, je generalni guverner zaključil svojo poslanico z izrazi svojega priznanja za lojalnost, ki jo je pokazal po! j sivo in ukrajinsko prebivalstvo na deželi in de-laivstvo v velikih industrijskih tvornicah. Splošne delavske razmere so se znatno zboljšale. Domači listi, ki pišejo o tej obletnici, opozarjajo zlasti na uradno izraženo željo, da se mora gubernija posvetiti svoji prvotni pretežno poljedeljski nalogi. To nalaga v bližnji bodočnosti izvedbo agrarne reforme. Upoštevajoč zemljepisni položaj gu-bernije kiot naravnega mostu med zapadom in vzhodom, bolo nemške oblasti zlasti zboljšale prometne zveze, pri čemer bodo izkoristile tudi rečno plovbo ter podvojile železniške zveze. Angleška Kevolja zar^^l Willkleievega gsvern Buenos Aires, 29. okt. Novi Willk:rjev govor ki se je še enkrat tikal Azije, Ru-rijo in nujne potrebe druge fronte, je nekoliko zmešal ameriške kroge, britansko poslaništvo pa. je moralo zaradi govora protestirati pri državnem tajniku Hullu. Wiilkie je med drugim dejal: »Za vse naše govore in za vse naše besedičenje se Azija in azijski narodi prav nič ne zanimajo.« Lahko bi bil še dostavil, da se Evropa prav tako malo meni za anglosaško besedičenje Tudi predse Inik Roosevelt je znova v veliki zadregi in včeraj na konferenci tiska ni mogel odgovoriti na vprašanja, ki so mu jih postavili v zvezi s tem. Kar se tiče Hulla, je ta sploh odklonil, da bi zavzel kako stališče. »Nevv York Times« skuša dognati, kake volje so Angleži glede vprašanj, ki jih je načel Willkie. Pri tem pravi, da vrhovno poveljnštvo britanskega imperija nima prav nobenega interesa na borbi, ki se ta trenutek bije na Tihem morju, in dP. za Anglijo pomeni danes Azija samo Indijo z njeno stalno neozdravljivo krizo. (Piccolo) ČIŠČENJE V STALINGRADU Vsi sovjetski protinapadi na Kavkazu odbiti - 9 ladij potopljenih na Kaspiškem morju — Italijanski uspehi ob Donu Berlin, 30. okt. Kbkor javlja današnje vojno poročilo vrhovnega poveljnišfrva nemške vojske, so bili odbiti napadi sovjetskih čet na cestah, ki vodijo severno in južno proti Tuapseju. Pri Tereku so bili onemogočeni sovražnikovi poskusi, da bi se prebili proti vzhodu. V Stalingradu se nadaljujejo napadi proti sovjetskim obrambnim gnezdom ln se čisti' ozemlje, ki je bilo zavzeto v zadnjih bojih. Letalstvo in topništvo je uspešno bombardiralo in obstreljevalo sovražnikove topniške postojanke in zbirališča onstran Volge. Južno od mesta so se zrušili" sovjetski razbremenilni napadi že pred našimi črtami. Med letalskimi napadi je bilo na Kaspiškem morju potopljenih 9 sovražnikovih prevoznih ladij, med njimi 7 petrolejskih laoij. Ob Donu so rumunske čete razbile sovražnikove napade, ki so se zrušili v močnem topniškem boju Italijanske čete so preprečile več sovražnikovih poskusov, da bi prekoračil reko. Na področju pri Osta- i kovu so bojna letaia bombardirala in obstreljevala sovražnikove čete na pohodu, J kakor tudi njihova zbirališča ln skladišča, ki so bila uničena v 12 krajih. Na visokem severu so bili letalski napadi usmerjeni proti sovražnikovim četam na pohodu in raznim vojaško važnim napravam, zlasti v Murmansku. Na egiptski fronti so se ponesrečili angleški napadi, ki so jih podvzele močne čete pehote, podprte s tanki. Področja kjer So se nasprotniku posreči'i začasni vdori, so bili očiščeni. V teh bojih je bilo uničenih 39 angleških tankov. Pri tem se je posebno odlikoval neki nemški grcnadirskl bataljon, ki je sam uničil 13 izmed 39 tan kov. Na dveh krajin pri Marsa Matruha poizkušeno izkrcanje angleških čet je bilo preprečeno s topniškim ognjem in bombardiranjem !eta'skega orožja. V noči na 29. (»ktobra so nemške zaščitne sile na področju Kokavskega preliva uničile ali močno poškodovale 3 sovražnikove brze čolne. Med napadom angleških letil na zapadno zasedeno ozemlje in Nemškim zalivom, kakor tudi na obalno področj? so bila "«,< 'Abganerovo . rE>Co Tundulovo6™"' oTelnikovo V NikolskojeG emonlnaja Običaja % 100 iOO km . ]utro" du izvršile svojo nalogo, so bile prepeljane na zapsd, da bi preprečile možno angieško-ameriško izkrcanje in so imele pri tem vtis, da gredo na letovišče. Tudi to je čista resnica, ne da bi nemški vojaki podcenjevali anglosaškega sovražnika, kajti imeli so dovolj časa prepričati se, da je tako zvano britansko viteštvo gola bajka. Toda med Anglosasl in boljševiki je vendar velika razlika. Boljševiki napadajo do popolnega izčrpanja in se branijo do zadnjega moža in s poslednjim orožjem. Ne poznajo osnovnih načel vsake strategije, po katerih je včasih koristneje prekiniti napad, ki se je izjalovil, ter se umakniti in nadaljevati obrambo na boljših postojankah. človeški material, ki je tak, da na od-, prtem polju ne obstoji, je nasprotno odličen v zahrbtni borbi na tleh, kakor je na primer na orjaškem kupu razvalin v Stalingradu. Tu je neprekinjen sistem skrivališč, kjer taktična sposobnost branilca malo šteje, pač pa mnogo velja živalska drznost posameznika. Bitka pri Stalingradu nima primere, kajti v vsej dosedanjih vojnah se je osvojeno mesto smatralo vedno za celoto in se je mesto kot tako branilo all bilo osvojeno, Stalingrad pa v sedanji borbi ni mesto, ampak samo velikanski prostor, pokrit s skalami ln luknjami, v katere sovjetsko poveljništvo pošilja vedno nove množice v pričakovanju, da bo za ceno strahovitega pokolja zadržalo napadalce še za nekaj časa. Značilno je, da v predelih, osvojenih pred nekoliko tedni in zelo oddaljenih od bojne črte, še vedno vzplapolava odpor, kajti osamljeni oddelki sovražnika se drže skriti v kleteh, kanalih in kloakah ter vztrajajo v granatnih lijakih in v porušenih zakotjih. Vojaško ima vse to zelo problematično vrednost in ne ustvarja resnih težkoč nemškim četam, zelo dvomljivo pa je, ako boljševiki s tem dosegajo svoj namen, da pridobe na času. (II Piccolo.) Boljševiki pripravljaj Javnost ul paraš Rim, 29. okt. Dopisniki iz Moskve so javili snoči zelo značilno vest. V njej pripovedujejo, da je Stalingrad sedaj izgubil vsako strateško važnost in ako se ruske čete še upirajo, kaže ta odpor samo namen, da bi se sovražne sile ne osvobodile v večji meri in bile porabljene na drugih bojiščih Rusije. Očividno hoče ta nova teza, ki jo je Moskva kar naenkrat začela zastopati, da je treba javnost pripraviti na boijševi-ški poraz v Stalingradu. Dopisnik »United Pressa« brzojavlja lz Stalingrada, da zavzemajo boji vedno večji obseg. Nemško vrhovno poveljništvo dela na tem, da se razširi vrzel skozi do Volge. S tem bi se izvršila strateška poteza, s katero bi bil končan vsak odpor sovjetskih čet na industrijskem področju. Včeraj je nemška vojska podvzela nov napad v velikem slogu, ki ga je pripravilo silovito obstreljevanje topništva. Borba se je nadaljevala do večera. Nemci so pri tem osvojili 150 do 200 m tal v nekem odseku izredne strateške važnosti. V nekem sosednem odseku so nemški udarniki presenetili sovjetske prednje straže in vdrli v neko delavnico. (Piccolo.) S finskega bofilša Helsinki, 29. okt. s. Preteklo noč so med letalskim napadom na Helsinki sovjetska letala odmetavala bombe na slepo. Ubita je bila neka ženska, ranjenih pa 10 meščanov. Ena stanovanjska hiša je bila poškodovana. Hei.,inUi, 29. okt. s. V zadnjih 24 urah se ni pripetilo ničesar pomembnega na frontah. Glede snočnjega sovjetskega letalskega napada na Helsinki ugotavlja dopolnilno poročno, da je število ubitih v glavnem mestu, nad katerega je prodrlo le malo rdečih letal, naraslo na 3. Ranjenih je bilo 9 civilnih oseb. škoda je neznatno. Odlikovanje posadk italijanskih brzih čolnov Helsinki, 29. okt. s. Z naslovi, ki kaž' jo občudovanje hrabrega prispevka italijanskih »Masov« na Ladoškem jezeru k skupni protiboljševiški borbi, objavljajo listi na najvidnejših mestih poročilo o svečanosti ob priliki izročitve odlikovanj za hrabres: itclij:.raskim oficirjem in posadkam italijanskih »Masov« v imenu maršal? Mannei-heima. Potopljena sovjetska podmornica Helsinki, 29. okt. s. Finska podmornica je pred Aalandskim otočjem po čudovitem dvoboju na površini potopila rusko podmornico, ki je že nekaj časa ogražala varnost Baltiških voda. Kapitan ln štirje mornarji ruske podmornice, ki so bili v trenutku torpediranja na stolpu, so bili zajeti. Pomanjkanje premoga v Sovjetski zvezi Stockholm, 29. okt. s. V listu »Allehan-da« piše poznavalec sovjetskih razmer, da čaka Rusijo tragična zima bede, mraza in lakote. Sicer se bodo več ali manj vse države morale boriti s težavam^ četrte vojne zime, a najslabše med vsemi se bo godilo Sovjetski zvezi, ker je izgubila glavna premogovna ležišča na svojem ozemlju, ki so sedaj v nemški posesti, in se je morala zateči na manj produktivna ležišča v Aziji, kjer je rudniško delo še zelo primitivno ln je proizvodnja zaradi tega neznatna. Zelo verjetno je, da bodo imeli Rusi opravka z zimo, ki bi jo po ostrosti in pomanjkanju lahko primerjali samo z zimo terorja med državljansko vojno pred 25 leti. Sovjetske oblasti so že začele izdajati drakonske predpise, ki omejujejo potrošnjo premoga samo za potrebe oboroženih sil in vojne proizvodnje. Sovjetska tekstilna proizvodnja pa se bo morala celo posluževati samo lesa in šote ter se sedaj v vsej Sovjetski zvezi vrši živahna propaganda med Civilnim prebivalstvom, da bi pomagalo zbirati Ae proizvode. Nehote se Rusom vsiljuje spomin na zimo 1. 1917, ko so bili prisiljeni zažigati pohištvo, slike in knjige, da ne bi zmrznili v stanovanjih. Seveda bo pomanjkanje premoga zratno oslabilo tudi poslovanje prevoznih sredstev in se sme zaradi tega pričakovati, da bo tudi v porazdelitvi ži-vilskih potrebščin, ki so že sedaj zelo skrčene, sledilo nadalinje resno omejevanje, kar seveda ne bo brez posledic za javno zdravje že tako in tako so sovjetske zaloge živil veliko vprašanje, kajti ne sme se pozabiti, da so se sile osi z zasedbo obsežnih pokrajin Sovjetske zveze polastile važnih središč živilske proizvodnje. Vse to zbuja resno zaskrbljenost v Rusiji in oblasti skušajo zaradi tega že sedaj za-molčati prebivalstvu trdo stvarnost, medtem ko ga obdelujejo s kategoričnimi okrožnicami, v katerih se govori samo o varčevanju. Obnovite naročnino! Grozotne slike iz komunističnega raja Tudi v novomeški okoliei so partizani pokazali pravi vzgled tega, kar imenujejo »boljševiški raj«. Od kmetov so »re-kvirirali« — tako označujejo komunisti odvzemanje blaga, ki ni drugega, kakor običajen rop — hrano, živež in še druge stvari, ki so jih potrebovali ali so se jim ddpadle. Povsod so vrh tega od kmetov zahtevali, da jim morajo plačevati redne mesečne prispevke, katere so označevali za »davek«. V škocijanskj dolini so naložili vsakemu posestniku po 80 lir takega »davka« na mesec. Kmetje so bili poleti brez denarja in večina od njih tega zneska ni zmogla. Ko so se zato pritoževali, so jih sklicali na »miting* in jim na njem grozili, da bodo požgali hiše in gospodarska poslopja vsakomur, kdor bi se upiral plačevati naložene mu prispevke. Nekaj hiš so res popolnoma oplenili in potem zažgali, da so s tem strahovali druge. * V župniji Prečni na Dolenjskem, ki velja za razmeroma majhno, so partizani umorili poleti sedam ljudi. Bili so to župnik Komljanec, farovski hlapec Alojz Pav-šič, brata Tone in Lojze Murgelj, Ivan Mirni, Janez Murgelj in neki Mihič. Nekatere glavnih zločincev so ljudje poznali že od prej, druge pa so si dobro zapomnili, tako da ne bodo ušli zasluženi kazni. * V Doberniču pri Trebnjem so partizani, ko so tja pridrli, najprej odpeljali vse blago iz trgovin. Potem so začeli jemati tudi kmetom, kar jim je le ugajalo. »Rekviri-rali« so živež in živino, kolesa in vozove, pa tudi obleko in obutev, če so kje naleteli na kako boljše blago. Med prvimi smrtnimi žrtvami so bili Franc Jelič, Feliks Be-šter in Anica Kaplan. Bešter je bil iz Ljubljane in se je le mimogrede mudil v Doberniču. Vse tri so partizani v juniju odpeljali in se nihče od njih ni več vrnil. V začetku julija so partizani ujeii in pograbili Joška Eggerja. ki je prišel iz Ljubljane po trgovskih poslih. Odvzeli so mu denar, njega pa ubili. Odpeljali so tudi njegova pomočnika za doberniško okolico, Justo in Franceta Udovč s Podlisca. Imeli so ju zaprta nekaj dni, nakar sta bila rešena, ker so partizani slišali, da se je v bližini pojavil oddelek vojaštva, pa so kar na hitro pobegni.. Toda v drugem tednu septembra so partizani nekega dne zgodaj zjutraj spet napadli Udovčevo hišo. Do zob oboroženi so jo obkolili ter odvlekli iz nje očeta in hčerko Justo. Odvedli so ju s seboj v gozd. Tam so očeta po kratkem posvetovanju ustrelili, od strahu in groze na pol mrtvo hčer pa so končno izpustili. V sosedni vasi Rožentelj so partizani požgali več hiš in zaklali štiri moške, v drugih hišah pa pobrali denar, obleko in živež, kar so mogli odnesti. Ljudje so bili vsi strahovani in obupani. Eazvoj pošfne5 brzojavne In telefonske F:m, 29. okt. s. Sijajni so uspehi. ki_ so fcilj doseženi v prvi fašistični 20 letki v upravi pošte, brzojava in telefona. Čim je bila odstranjena pasivnost proračuna, so bili uresničeni prihranki, iz katerih je mogla avtonomna ustanova izplačati državi od I. 1925 dalje približno 2 milijardi in pol lir. Zelo obsežno delo je bilo izvršeno v korist osebja samega. V tem pogledu je pomembna ustanovitev zavoda »Costanzo Ciano« za brzojavno osebje, ki ima svoje zavarovanje, svoje podporne odseke in ki tudi prireja tečaje za strokovno poklicno usposobljenost. L. 1922 je bil velik del državnih in brzojavnih uradov nameščen v tujih hišah, med tem ko razpolagajo danes s 160 poslopji, ki so bila zgrajena v teh 20 letih s skupnimi stroški 353 milijonov lir, obenem pa je bilo zgrajenih še več hiš za osebje v skupni vrednosti 78 milijonov lir. V večjih središčih se je zmanjšalo naporno delo osebja z mehaničnimi napravami. V računskih oddelkih so bili povsod uvedeni računski stroji. Tako je bilo mogoče koristneje uporabiti brzojavno osebje in zagotoviti redno poslovanje uradov navzlic velikemu porastu prometa. Tako je treba omeniti, da se. je pisemski poštni promet povečal za 102%, promet paketov za 34%, promet denarnih nakaznic za 102%, promet hranilnih vlog pri poštnih hranilnicah za 588%, promet tekočih računov pa celo za 9.336%, med tem ko se je brzojavni promet istočasno povečal za 99%. Samo število dopisnic brez poštnih taks, ^i jih pošiljajo vojaki, dosega 40 milijonov na mesec, med tem ko dosega plačilo pokojnin in družinskih doklad za vpo-kljcance (po statistiki iz 1. 1941) 11 milijard lir. V zvezi z vladno politiko proti priseljevanju v mesta so bile razširjene poštne službe zlasti na deželi in danes n! državnega ozemlja, pa naj bo še tako oddaljeno od večjih središč, ki ne bi razpolagalo vsaj s poštno službo. L. 1922 je bilo pismonoš in podeželskih poštarjev okoli II.000, danes pa jih je že 14.000, med tem ko so se uradi z brzojavno službo povečali od prejšnjih 7500 na 9200, uradi, ki razpolagajo s poštnimi avtomobili, pa od 900 na 2135. V zvezi z razširjenjem brzojavnega prometa se je povečala dolžina brzojavnih prog od 59.000 na 69.000 km, vendar pa nam ta številka ne da povsem jasne predstave o novih delih, kajti istočasno so bile ustvarjene tudi zelo važne telefonske zveze, pri čemer so se poslužili podzemeljskih telefonskih vodov z uporabo raznih novih tipov brzojavnega sistema. Velik uspeh je bil dosežen s položitvijo podmorskih kablov med Italijo, Španijo, Portugalsko, Belgijo, Severno in Južno Ameriko. To ogromno delo je povsem osvobodilo Italijo inozemskih kablogramskih služb. Tudi radijska služba je bila predmet posebnega razmaha, čigar namen .je bil večja učinkovitost za zavarovanje pomorskega prometa in za razvoj radiofonije. Radijska služba je bila uvedena v Italiji 1. 1924 z zgraditvijo rimske postaje. Od tega skromnega početka se je potem razmahnila do sedanjih naprav EIARja, ki lahko tekmuje s sličnimi organizacijami velikih inozemskih držav. Danes ima radiofonska italijanska družba 54 oddajnih postaj na srednjih valovih s skupno silo približno 600 KW ter velikim središčem na kratke valove, ki razpolaga z 12 valovi, na katerih pošilja oddaje po vsem svetu in vseh mogočih jezikih. Telefonsko omrežje Rima, ki so ga 1. 1922 tvorile samo nadzemske žice, se je v kratkem času obogatilo z več ko 40.000 km nove žice, s podzemskimi zvezami s Torinom. Milanom in Genovo. Izdelan je bil tudi podroben načrt za veliko omrežje telefonskih zvez s podzemskimi žicami in je Radio Ljubljana SOBOTA, 31. OKTOBRA 1942-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Na harmoniko igra Vlado Golob. i3.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Lepe pesmi od včeraj in da-danes — Orkester pesmi vod; dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Glasba za godalni orkester. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.: Pokrajinski vestnik. 17.15: Koncert basista Fausta Altea. 17.35: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 17.55: Gospodinjsko predavanje. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogpdkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi 20.45: Prenos iz Milanske Scale: Casella: žena — kača. V odmorih: Predavanje v slovenščini. državni zaklad v ta namen že nakazal kot prvi izredni prispevek 600 milijonov lir, med tem ko je zasebna industrija prevzela nalogo, da izvrši preureditev telefonskega prometa v nekaterih mestnih središčih m interurbanskega prometa manjšega pomena. Uspehi teh preureditev so bili znatni, kakor je razvidno iz naslednjih skromnih številk: L. 1922 je bilo mestnih telefonskih central 439, 1. 1942 pa že 5190. Število telefonskih številk se je od 135.000 v 1. 1922 povečalo na 711.000 v 1. 1942. Avtomatskih naročnikov je bilo 1. 1922 7055, 1. 1942 pa že 525.123. Telefonskih uradov in javn'h telefonskih govorilnic je bilo 1. 1925 5109, sedaj pa jih je 18.000 Mednarodnih zvez je bilo tedaj 20, sedaj pa 114, interurban-skih zvez tedaj 1470, sedaj 7900. Dolžina nadzemskih zvez je znašala tedaj 72.42(5 km, a sedaj 170.000 km. Dolžina podzemskih kabelskih zvez pa se je od nič povzpela na 4002 ^m.' Medmestnih razgovorov je bilo 1. 1922 11,800.000. 1. 1942 pa 45 milijard. 982 milijonov 939 tisoč. Temu primerno so se povišali tudi dohodki medmestnega prometa od prejšnjih 39 milijonov na sedanjih 265 milijonov lir. „Prima linea" Za 20. obletnico Pohoda na Rim je izšlo glasilo Ljubljanske Fašistične Zveze v slavnostni opremi in v povečanem obsegu. Prva stran ima odlično risbo, ki kaže ogromni podvig Fašizma v dveh desetletjih, podvig Revolucije, nadaljujoče se vedno z novim razmahom, dokler ne bo dosežena končna zmaga Italije in velike ideje Duceja. Naslednje stranj so v celoti posvečene zgodovinskemu Pohodu in urednik je storil prav, ko je članke opremil s slikami posameznih prizorov, ki niso samo zanimive, marveč veje iz njih dih velikega dogajanja. Med temi so zlasti slike znanega Mussolinijevega »cova«, kjer se je rodil velik odpor, ki je zajel ves italijanski narod, pa tudi slike barikad, javnih nastopov in manifestacij povedo čitatelju mnogo in dopolnjujejo članke. Kot organsko dopolnilo je treba vsekakor smatrati ogromno organizacijo Stranke, ki je zajela vse sloje in vse starostne razrede, od starih bradatih borcev do malih Balil, ki korakajo v Ducejevem kroju in z njegovim monogramom. Kot končni uspeh tega or-ganizatornega napora pa so lepo predstavljena javna dela, s katerih veličino se Stranka ponaša z vso pravico in je Du-cejev režim v tem pogledu zasenčil vse dosedanje vlade. Na tem trdnem temelju je osnovana neomajna vera v zmago pod vodstvom Duceja, ki je pristni predstavnik svojega naroda in njegovih vrlin. Gospodarstvo Inventariziranje zalog ob izdaji novih oblačilnih izkaznic Institut za italijansko kulturo sporoča, da se bodo začeli že naznanjeni tečaji v četrtek 5. novembia. Tistim, ki lahko obiskujejo samo določene ure. se priporoča, da se vpišejo in prenortirajo k tečajem čimprej. Tako se bodo tzognili možnosti, da najdejo v zaželenem tečaju že vsa mesta zasedena. Za vsak tečaj je namreč predpisano določeno število mest. ki se ne sme prekoračiti. Uvedba zimskega časa Rim, 30. okt. s. Izšel je odlok, ki določa, da se ob 3. zjutraj 2. novembra t. 1. uvede zopet solnčni čas. Po izdanih določbah bodo morale vse oblasti in vsi šefi javnih in zasebnih ustanov poskrbeti, da se ure ob navedeni uri' pomaknejo za eno uro nazaj, tako da bodo kazale 2. namesto 3. uro. V spisih civilnega staleža v notarskih spisih ter na splošno v vseh spisih, v katerih se zahteva navedba ure o izvršenem dejanju, ako se je to dejanje zgodilo v času od 2. do 3. ure 2. novembra, potem ko so bile ure že spremenjene in kažejo 2. uro, bo treba to ugotoviti z označbo, da se je dejanje izvršilo v času med 2. in 3. uro. Isti odlok nadalje določa, da se od 2. ure dne 29. marca 1943/Xxl normalni čas zopet prehiti za 60 minut z vsemi posledicami. , Tedaj bodo morale oblasti in vsi šefi javnih in zasebnih ustanov poskrbeti, da se ure pomaknejo za eno uro naprej. Hudi udarci ameriški mornarici Pstek bitke pri Salamonskem otočju Izziva v Ameriki In Angliji veliko zaskrbljenost Tokio, 29. okt. s. Poročila japonskega glavnega stana o pomorskih bitkah, ki so nedavno bile v Pacifiku, so prekinile po 70 dneh molk japonskega glavnega stana o teh vojnih dogodkih. Ta poročila objavlja z izrednim poudarkom ves japonski tisk. Komentarji listov kažejo popolno za-dovoljnost naroda. V komentarjih se poudarja, da se je izjalovil severnoameriški poizkus spremeniti kritični položaj lastnih postojank na Salomonovih otokih in da japonska objava zmede sovpada z dnevom severnoameriške mornarice. Listi objavljajo preglede izgub, ki so jih imele Zedinjene države od 7. avgusta do danes. Amerika je izgubila 63 ladij, ki so bile potopljene. V komentarjih se nadalje poudarja, da je bila s pomorskimi bitkami v Južnem Pacifiku zopet potrjena pomorska premoč Japonske in da je južnozapadni Pacifik grob za ameriške ladje. Končno se poudarja brez uspešna žrtev ameriških izkrcevalnih edi-nic, ki se še nahajajo na Salomonovih otokih. Njih položaj je postal še bolj nevaren po nedavnih japonskih pomorskih zmagah v teh vodah. Tokio, 29. okt. s. V komentarjih o značilnih priznanjih porazov, ki jih je utrpela mornarica Zedinjenih držav in ki jih je priznal mornariški tajnik Knox o priliki severnoameriškega mornariškega dne, pripominjajo tukajšnji opazovalci, da je po dolgem zopet enkrat odgovorni minister Zedinjenih držav priznal resnico. Goto- vo je, da so Američani severno od Santa Cruza utrpeli strahotne izgube, toda te izgube so prišle šele potem, ko je Knox priznal prejšnje poraze. Od zore do mraka dne 26. t. m. je bilo severnoameriško 1 brodovje zdecimirano, obenem pa uničenih nad 2000 bombnih in lovskih letal. Ko je ,Knox govoril po radiu, je bržkone imel v mislih prejšnje strahotne izgube, ki jih je severnoameriško brodovje že utrpelo v bitki pri Salomonskem otočju, zlasti izgubo nosilke letal »Wasp« in nad 30 drugih edinic, med njimi križark in drugih vojnih ladij. Buenos Aires, 29. okt s. Zadnja vladna poročila o borbi pri Salomonskih otokih skušajo zmanjšati važnost te bitke, češ, da gre samo za običajen japonski sunek, vendar pa se v vsej Ameriki in zlasti v Washingtonu kaže naraščajoča zaskrblje-' nost glede končnega rezultata, kajti spopad postaja "čim dalje bolj srdit in prihajajo vesti o hudih izgubah ameriške mornarice. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da bi opravičili neuspehe, da ameriška sila na južnem Pacifiku ni v ravnovesju, ker so najvažnejša japonska oporišča bližja operacijskemu področju kakor ameriška. »Evening Star« ugotavlja, da so to bitko izzvali Japonci, kar kaže, da so doslej obdržali iniciativo. Neki pisec iz Washingtona že napoveduje, da bo mnogo glav padlo zaradi bitke pri Salomonskih otokih. Mnogo admiralov in generalov bo potisnjenih ob stran. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno1 sodišče vrhovnega povel j-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-maznjo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi piroti Brajerju Ivanu, sinu Matije in Brecelj Terezije, roj. 13. XII. 1920 v Bizoviku, tam bivajočemu na št. 81, nahajajcčennu se v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina po čl. 1. Ducejeve naredbe z dne 3. V- 1942, ker je sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) zločina po čl 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942, ker je sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov, predvidenih v isti na-redbi; c) zločina po 51 8. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942. keir je v Vevčah 28. VIII. 1942 sodeloval z lastnim krdelom pri požigu papirnice ter povzročil škodo okoli 4 milijone lir;- d) zilcčkia po 51. 7 iste naredbe. ker je v omenjenih krajevnih in časovnih okoliščinah poskusil s sivojim krdelom napad na življenje pripadnikov Oboroženih sil in je streljal s trajnico in puško proti vojašnici Kr. karafeinetrjev in Kr. finančne sitraže; e) zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941. ker je Ml v posesti orožja in municije brez predpisanega oblastnega dovoljenja. Iz teh razlogov je sodišče Brajerja Ivana sipoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo na smrt z vsemi posledicami zakona. Odredilo je. da se sodba objavi v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani im v »Piecolu« v Triestu. Ljubljana, 29. oktobra 1942-XXL Vojaško vojno sodišče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek v Ljubljani, je Izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: 1.Hočevar ju Janezu, sinu Janeza in Pe-trič Marije, roj. v Dcagomlji vasi 16. 10. 1912, tamkaj bivajočemu, priprtemu; 2. Jeleniču Leopolda, sinu pokojnega Jakoba in Alojzije Katarine, roj. v Dolnjem Suhorju pri Metliki 12. 2. 1909 in tjakaj pristojnemu na št. 12, na begstvu; obtoženima: a) zločina po čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. 10. 1941 in čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3. 5. 1942, ker sta prvi v Di a-gomlji vasi, drugi pa v Dolnjem Suhorju od nedoločene dobe do 21. 6. 1942 sodelovala, Hočevar tudi poslej, pri prevratni združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko ln socialno ureditev v državi; b) zločina po čl. 16 Ducejevega ragglasa z dne 3 10. 1941, ker sta v istih okoliščinah v stalnih stikih in z dobavami živil sodelovala pri oboroženi četi, ki je bila z istim namenom ustanovljena; c) zločina po čl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. 10. 1941, ker sta bila v istih okoliščinah v posesti orožja ln streliva brez dovoljenja pristojne oblasti. Iz teh razlogov proglaša sodišče v smislu zakonskih členov Kočevarja Janeza in Jeleniča Leopolda za kriva pripisanih jima zločinov in ju kot taka obsoja v dosmrtno ječo, plačilo stroškov in na vse posledice, vključno trajno prepoved izvrševanja služb in zakoniti preklic ter objavo te sodbe v izvlečku in na stroške obsojenih v listu »II Piccolo« v Triestu in »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 27. oktobra 1942-XX. V zvezi z izdajo novih oblačilnih izkaznic, ki bodo'veljale od 1. novembra t. L do 31. decembra prihodnjega leta. je Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani izdal okrožnico z dne 29. t m. o inventariziranju zalog racionirane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, kovčegov in torb iz usnja. Ta okrožnica določa naslednje: Glede na pričetek veljavnosti novih oblačilnih izkaznic in v zvezi s spremembami v seznamu točk je Visoki komisariat predpisal inventariziranje zalog racionirane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov. kovčegov in torb iz usnja o polnoči 31. oktobra 1942-XXI. Inventariziranje ima namen, da se ugotovijo količine racionira-nega blaga na zalogi in da se ugotovi ustrezajoče število točk po vrednosti v točkah, kakor je določena z novo ministrsko tabelo A. 1) Obveznost inventure se nanaša na: a) racionirano blago, čigar prodaja je dovoljena; b) blokirano blago, ki se nahaja pri tvrdkah; c) racionirano blago, ki je last tvrdke. ki se pa iz katerega koli naslova nahaja pri tretjih osebah, ki niso zavezane sestaviti prijavo (na pr. lastno sulnio, poslano v barvarnico, blago pri konfekcioni-stih za predelavo v konfekcijo, blago, ki je bilo iz kateregakoli naslova zaplenjeno itd.). 2) Inventar se nanaša na obutev, tekstilne izdelke, oblačilne predmete, na kovče-ge in torbe iz usnja (končne izdelke, ki so podvrženi racioniranju), tudi če so določeni za izvoz. V inventar je vpisati tudi tkanine in surovo prejo, ki se nahaja pri konfekcionistih. grosistih in pri tretj h osebah na račun konfekcionistcrv samih, gro-sistov in detajlistov. Izdelovalci konfekcije, industrijci ali obrtniki, morajo vpisati poleg konfekcije tudi zalogo tkanine, pre-jice za šivanje, vezenje, krpanje, pripenjanje in trgovsko prejico. 3) V inventar ni vpisati predmetov, ki so izdelani in določeni na podlagi rednih naročilnic za vojaške uprave. Ako bi se to blago iz katerihkoli razlogov ne uporabilo za navedene namene, se bo nloralo vpisati v registre prejemov in oddaj v 24 urah od trenutka, ko blago postane razpoložljivo za notranjo potrošnjo. 4) Inventar morajo sestaviti industrijska in obrtna podjetja (proizvajalci in konfek-cionisti), grosisti. grosdsti-židje, zastopniki, detajlisti, krožnjarji, nadalje uvozna podjetja tudi če nabavljajo blago izključno iz inozemstva kakor tudi izvozniki, tudi če prodajajo blago izključno v inozemstvo. 5) Inventar se bo moral sestaviti na posebnih obrazcih, ločeno za vsako podjetje, vsako delavnico, skladišče, prodajalnico, branjarijo itd., tudi če se ti obrati nahajajo v isti občini. 6) Blago, ki bo 31. oktobra o polnoči na prevozu, se bo moralo vpisati v inventar prejemnika, toda samo oni del, ki bo prispel, preden bo inventar predložen. Glede vsega blaga, ki bo 31. oktobra opolnoči na prevozu in ki bo dospelo prejemniku šele potem, ko bo že predložil inventar Pokrajinskemu svetu korporacij, bodo morali prejemniki predložiti 30. novembra t. L Pokrajinskemu svetu korporacij dodatno prijavo, in to vedno v treh izvodih. Prejemniki bodo morali vpisati v navedeno dodatno prijavo tudi blago, ki bo na prevozu dne 31. oktobra t. L in ki ne bo dospelo v njihovo posest do 30. novembra t1., glede katerega pa bodo do tedaj prejeli od pošiljatelja obvestilo o pošiljki potom računa, izročilnega dopisa ali na drug način. 7) Inventarji se morajo sestaviti na obrazcih I. N. T. A., kakor jih je odrecrfl Concordit in se dobe Pri Združenju trgovcev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani. Obrazci I. N. T. A štev. 1, 2, 3, 4 in 5 služijo kot analitični seznam inventarizira-nega blaga, medtem ko služi obrazec R. — I. N. T. A. (povzetek) za seštevanje vseh podatkov, vpisanih na prej ravedenih obrazcih, in kot kazalo celotnega položaja, tako glede količine kakor glede vsote tečk podjetja, delavnice, skladišča, trgovine ali branjarije, na katere se nanaša. Vsi obrazci inventarja se morajo sestaviti v 3 izvodih. Tipizirani proizvodi se morajo vpisati ločeno od netipiziianih v smislu navedb, ki ji*1 vsebujejo sami obrazcL Vsi trije izvodi inventarja se morajo izročiti Pokrajinskemu svetu korporacij do 15-novembra 1942-XXI. En izvod obdrži Pokrajinski svet korporacij. Drugi izvod bo vrnjen prijavitelju s pečatom Pokrajinskega sveta in s potrdilom o dnevu izročitve. Tretji, od pokrajinskega sveta korporacij vid i rani izvod inventarja, bo prijavitelj shranil in držal na razpolago za kontrolo pristojnih organov. Oddajanje odrezkov starih in novih izkaznic Druga okrožnica Pokrajinskega sveta korporacij z dne 28. t. m. se nanaša na odrezke starih in novih izkaznic. Odrezki s točkami, ki jih imajo prodajalci, ki prodajajo neposredno potrošnikom, o polnoči 31. oktobra, se morajo izročiti Pokrajinskemu svetu korporacij (PSK) aH chčinam najkasneje do 5. novembra 1942-XXI. PSK in občine bodo izstavile začasna prejemna potrdila o prevzemu odrezkov. Občine bodo morale 6. novembra poslati Pokrajinskemu svetu korporacij vse odrezke točk. ki so jih prevzele do 5. novembra in glede katerih so izstavile zanteresira-nim prodajalcem potrdila o prevzemu. Odrezki s točkami, ki ne bedo oddani v gori določenem roku. ne bodo imeli glede dobav nobene vrednosti več. Pokrajinski svet korporacij bo v času od 15. do 30. novembra spremenil začasna potrdila o prejerf.u odrezkov v končne dobavne bone. Zaradi potrebe statistike in da se izločijo pomote, ne bo Pokrajinski svet korporacij v teku novembra sprejemal odrezkov novih oblačilnih izkaznic, ki se bodo uporabljale od 1. novembra naprej. Ti odrezki novih izkaznic se bodo sprejemali šele od 1. decembra naprej. Gosmdarske vesti = Dan štednje. Kakor druga leta je Mednarodni institut za štednjo v Milanu tudi letos proglasil 31. oktooer kot dar. štednje. "^a dan slavijo kot dan štednje predvsem hranilnice, in si?er v vseh državah, ki so vključene v Midnarodni institut za štednjo v Milanu, ki priporoča predvsem propagandna predavania o štednji za mladino = 801etnica železnice Zagreb—Zidani most. Danes poteče točno 80 let odkar je prispel iz Zidanega mosta v Zagreb prvi vlak po novo zgrajeni progi. Naslednji dan, t j. 1. novembra 1862, pa je bila slovesna otvoritev proge Zidani most—Zagreb—Sisak. To je bila prva železniška proga na področju sedanje Neodvisne Države Hrvatske, ki je bila zgrajena šele 27 let potem, ko je v Nemčiji stekla prva železnica od Niirnberga do Fiirtha. Hrvatski sabor je že leta 1840, ko so pričeli graditi veliko železniško progo Dunaj— Trieste, razpravljal o možnosti gradnje železnice, ki bi vezala Hrvatsko z železnico Dunaj—Trieste, kakor železnice, ki bi vezala Zagreb z Adrianskim morjem. Leta 1848 je skupni madžarski hrvatski sabor sicer sklenil gradnjo železnice od Karlovca do Fiume, do uresničenja tega načrta pa ni prišlo. Medtem se je družba Južne železnice zavezala graditi progo iz Zidanega mosta preko Zagreba do Siska in progo iz Zagreba do Karlovca. Gradbeni stroški za 127.6 km dolgo železnico Zidani most—Sisak so znašali 9 in pol milijona goldinarjev. Priključna proga Zagreb—Karlovac pa je bila otvorjena 1. junija 1865, medtem ko je bila proga Karlovac—Fiume dovršena šele leta 1873. = Dinarski kovanci se na Hrvatskem vzamejo iz prometa. Po naredbi državnega zakladnega ministrstva z dne 15. oktobra t 1. se kovani novci bivše kraljevine Jugoslavije po 2, 1, 0.50 in 0.25 din vzamejo iz prometa 31. decembra t. 1., ko izgube značaj zakonitega plačilnega sredstva. Ista naredba vsebuje predpise glede izdaje npvčanic po 2 kuni, 1 kuno in 0.50 kune. Te novčanice Neodvisne Države Hrvatske z datumom od 25. septembra t 1. bo dala v promet Hrvatska državna banka. Novčanice po 2 kuni bodo rumenkasto rjave, novčanice po 1 kuno modre, novčanice po 0.50 kune pa rdečkaste. = Prodaja vina na Spodnjem Štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem so bili izdani predpisi glede vnovčenja letošnjega vinskega pridelka. Vinogradniki morajo količino letošnjega vinskega -pridelka prijaviti v prvi polovici decembra in morajo potem do konca aprila prihodnjega leta prodati 40®/« in do konca leta nadaljnjih 40 odstotkov pridelka. Ostalih 20 odstotkov lahko prodajo v okviru posebnih določb neposredno potrošnikom, ali pa gostilničarjem na nakupne znamke za vino, lahko pa to količino potrošijo tudi sami. Nakupne znamke za vino, ki upravi čujejo do neposrednega nakupa vina pri proizvajalcu, dobe le oni gostilničarji, ki so že Rred vojno kupovali vino pri proizvajalcih. Potrošnikom smejo vinogradniki prodati le polovico toliko vina, kakor v letih 1939 in 1940, posamezniku pa ne več kakor 50 litrov. Zamenjava mark za rumunske leje v Transnistriji. Na pollagi sporazuma, sklenjenega med Nemčijo in Rumunijo, je bil 15. t. m. v Transnistriji (to je v bivšem sovjetskem ozemlju onkraj Besarabije, med Dnjeprom in Bugom, ki je pod rumunsko upravo) proglašen rumunski le j kot zakonito plačilno sredstvo. Na podlagi posebnega sporazuma med nemško Reichsbanko in rumunsko Narodno banko, bo Rumunija zamenjala v Transnistriji nemške okupacijske marke po tečaju 1 marka enako 60 lejev. Rumunska Narodna banka in Poštna hranilnica bosta v večjih krajih Transni-strije ustanovili podružnice. V Odesi, kamor se prenese sedež rumunsikega guvernerja za Transnistrijo, bo ustanovljena centrala Poštne hran-i niče za Transnistrijo. = Prva obrtna razstava v Dnjeprope-trovsku. Za obnovo industrijske in obrtne proizvodnje v Ukrajini je značilna obrtna razstava, ki je bila te dni prirejena v Dnjepropetrovsku in ki je prikazala, kaj proizvaja po doslej izvršeni obnovi generalna gubernija Dnjepropetrovsk. Razstave se je udeležilo 155 obratov, med njimi 29 tvornic, 71 obrtnih proizvajalnih zadrug (tako zvanih artelov, v katerih so združeni samostojni obrtniki), nadalje 46 samostojnih obrtnikov, 5 delavnic za vajence in 3 mestni obrati. Pred dobrim letom, ko je nemška civilna uprava pričela poslovati, je bil pretežni del obratov uničen, ni bilo surovin, ne delovnih moči, niti orodja. Uspeh je tem bolj značilen, če se upošteva, da so morali v mnogih delavnicah še nedavno obratovati brez električnega toka in so si morali pomagati na drug način, dokler r>; bila obnovljena električna centrala v Dnjeprostroi. = Poljske železnice. Po pravkar objavljenem letnem , poročilu imajo železnico poljske generatae gubernije 7000 km železniškega omrežja. Danes je to omrežje zopet vzpostavljeno, kar se kaže tudi v obratnem računu. Obratni dohodki so znar šali lani 700 milijonov zlotov (prejšnje leto 487), obratni izdatki pa 660 milijonov zlotov (511). Tudi železniške delavnice so obnovljene in je njihova storitev v primeri s predvojro dobo danes štirikrat večja, tako da te železniške delavnice lahko prevzamejo tudi dela za nemške državne železnice. = Ustavitev zasebne gradbene delavnosti. Sklicujoč se na pomanjkanje gradbenega materiala, delovnih sil in transportnih sredstev je ameriški vojni produkcijski šef Donald Nelscn odredil takojšnjo ustavitev gradbenih del v vseh Zedinjenih državah, kolikor ta dela niso važna za vojno. Istočasno je preklical dovoljenja za dobavo gradbenega materiala za nevojaške zgradbe in obenem odredil pon«vni pregled načrtov za vojaške objekte z namenom, da se ugotovi, koliko se dajo dela reducirati. V bojazni pred inflacijo je pričela v Zedinjenih državah navzlic pomanjkanju delovnih sil in materiala še naraščati zasebna gradbena delavnost in je bilo v ta namen v septembru izdanih 723 milijonov dolarjev nasproti 623 milijonom v istem mesecu lanskega leta. Med gradbenim materialom najbolj primanjkuje železa. INSERH&AJTE V »JUTRU" S »JUTRO« St 250 .Bflfah, SL X. 196-2X1: Anton Vidmar Danes popoldne bo poroma! iz kapelice »v. Petna na Žalah k Sv. Križu g. Anton Vidmar, aoflska upravitelj v pokoju. Do4go se je držal kot čvrsta kotremrina. Po rodu je bM iz Idirije (12. januarja 1872), od koder je prišel na gimnazijo v Ljubljano in se je po petih razredih vpdsafl na učite- ljišče. Zelo živahen in odločen je bil že v diijaških letih. Po triletni vojaški službi je bil imenovan za učitelja na Ledini pri Idriji. od tod pa je bil 1898 premeščen v Am-brus na Dolenjskem, kjer je učiteljeval do 1. oktobra 1902. Nato pa je prišel na prijazni Č^tež pod Zaplazom, kjer je služboval nad 30 let. Po upokojitvi se je preselili v Ljubljano. Dne 1. oktobra 1932 je bil deležen zaslužene počastitve. Šolski odbor s takratnim županom Alojzijem Sajetom je počastil] redki učiteljski jubilej svojega zvestega šolnika s prisrčno zahvalo kmečkih mož. Tudi gasilsko društvo na Čatežu je počastilo 3f>!etnico svojega organizatorja z baklado; daileč po dolinah je odseval plamen kot znak prisrčne hvaležnosti prebivalcev toga krasnega dolenjskega kraja. Na Čatežu je Anton Vidmar do kraja spoznaval svoj rod, 4 olik del prostega časa pa je posvečal negi cvetlic v naravi in bogati zbirki krasnih kaktej. Kot vzgojitelj, organizator in prijatelj je bil Anton Vidmar res vselej mož na mestu. Čast njegovemu ipominu. žalujočim pa naše odkritosrčno •ozadje! Podmorski rudnik Zamisel genoveškega mornarja, ki je dala že 25400 ton prvovrstnega cardiSškega premoga Genova, 23. oktobra Ce bi danes v Genovi kdo dejal, da je kaka ladja priplula iz Cardiffa in da tovori premog, bi nedvomno vsakdo mislil, da z njim ni vse v redu. In vendar je res, da v genoveškem pristanišču že delj časa raz-tovarjajo pravi premog iz Cardiffa ... Kaj neki si misli Anglija, ki premoga več ne pošilja? Kljub temu pa premog prihaja in to po morski poti! To ni aprilska šala m tudi ne kaka potegavščina. Premog prihaja po morju ali točneje, pridobivajo ga iz morskih globin v pristanišču. Tisoči ton se kopičijo. Neki genoveški mornar se je lepega jutra sprehajal po obali in gledal v valove. Njegove misli so bile naslednje: »2e okoli šestdeset let so pristajali v pristanišču parniki iz vsega sveta in prinašali dragoceno gorivo iz walleških rudnikov. Koliko kosov premoga je moralo v tem času po nesreči pasti v morje, koliko zabojev in prevoznih vozičkov je izginilo pod valovi med trudapolnim razkladanjem z ladij v skladišča. In če bi zbrali ves premog, kar ga zdaj krije morje, koliko bi ga bilo?« Tako je premišljeval moža, ki je po postavi pravi orjak. Nato je skušal s svinčnikom vsaj približno Izračunati, koliko stotov premoga leži na dnu genoveškega pristanišča, in se je njegov račun izpremenil v presenetljivo število ton ... Potem se je zgodilo, da je iznajditelj podvodnega premoga nekega dne, kakor svoje dni Krištof Kolumb, nastopil v genoveškem pristanišču, le da je imel na razpolago tri pontone in ne, kakor odkritelj Amerike, treh karavel. Na prej mirnem delu pristanišča je nenadno oživelo in nastale so kovinske zgradbe z vsemi pripomočki za dviganje črnega zaklada iz morskega ležišča. Nastopili so tudi potapljači z vso opremo. Začetek je bil težaven. Dvigalne naprave so po prvih posegih v morsko dno potegnile na svetlo najrazličnejše brezpomembne predmete: kose lesa, vrvi, razbitine, odpadke in še mnogokaj. Ko je dvigalo prvič pogledalo iz morja, je tudi sodobni odkritelj, kakor njegov davno umrli vrstnik, zakričal: »Zemlja!« Seveda s povsem drugačnimi občutki, zakaj, iz vode je pogledala velika kepa blata. Toda mož se nI dal ugnati, čeprav se mu je marsikateri pesimist posmehoval. Na morsko dno se Je odpravil potapljač, ki je z raznimi pripomočki prebil vrhnjo plast in kaj kmalu ugotovil, da je Imel bistroumni mornar prav. In so tudi dognali, da je premog. Id leži na dnu genoveškega pristanišča, boljše kakovosti, kakor pa je bil takrat ko so ga v Cardiffu nalagali na ladje. Na dnu se je spojil z ostanki nafte in raznih olj. ki se uporabljajo na parni-kih in jih po uporabi odvržejo v morje, pa z ostanki vsakovrstnih požarav, ki so v preteklost} upepelili marsikatero pristar niško napravo. Sedaj je na kraju, kjer dvigajo premog, vsak dan živahno. Množica z velikim zanimanjem sledi delu novih dobaviteljev premoga. Nekdo je celo raznesel po mestu, da so ugrabili morju tudi kup kosti, iz katerih da so sestavili človeški okostnjak. Tisti, ki imajo bujno domišljijo, so celo vedel} povedati, da je to okostnjak nekega Giana Luifija Fieschija, ki je pred 500 let padel v morje s slabo razsvetljene obale med žvenketanjnn mečev in rjovenjem drhali v znani zaroti preti Dorijancem. Kakor vidimo, si je tudi človeška domišljija dala duška. Res pa je, da so doslej potegnili iz morja že 25.000 ton premoga od preračunanih 40.000. Dviganje se nadaljuje. Eksc. Emilio GrarioH si ▼ družbi Capam generala Leona Kapnika in dragih odličnikov ogledajo rirtaflMča Nekaj lovskih vraž za Vse svete Br, €h?Sewi v spomin Na Žalah se je od pokojnega dr. Cholevve poslovil pokrajinski zdravnik dr. Cormel Balistreri z naslednjimi besedami: V tem trenutku, ko se moramo za vedno ločiti od Tvojih zemskih ostankov, dragi prijatelj, se hočem spomniti Tvojih izrednih darov kot človeka in znanstvenika. Vse Tvoje življenje je bilo posvečeno najvišjim čustvom, med katerimi je prven-stvovala Tvoja ljubezen do soproge in hčerke ter ljubezen do Tvojega poklica, ki si ga izvrševal v resnici kakor neko čisto poslanstvo dobrote. Ti dve veliki ljubezni sta Te vodili po trdem potu znanstvenega raziskovanja, ena Ti je dajala tolažbo po često nehvaležnem, vedno težkem in trdem delu. druga Te je vodila po potu, kjer si lajšal ravno najhujše bolezni trpečega človeštva. V teh malo mesecih, v katerih sem bil dckžen Tvojega prijateljstva in sem mogel slediti Tvojemu delu, sem vedno videl, s kako skrbjo si obdajal svoje bolnike in kako si se z njimi veselil vsakega okrevanja ali zboljšanja, ki ga je prinesla Tvoja zdravniška umetnost, videl pa sem tudi, da molče trpiš v brezupnih primerih, kadar se je izkazalo, da človeška znanost ne more prav nič pomagati. Občudoval sem Te, s kakšno ljubeznijo si delal v Zavodu za raziskovanje raka, ki si ga s pravičnim ponosom lahko imenoval svoj zavod in ki je po Tvoji zaslugi postal sijajen svetilnik svetovne znanosti. S kakšno ljubeznijo si vodil svoje učence! Bolj kakor mojster in bolj kakor oče, tako da si jih z vso pravico lahko imenoval svoje duhovne sinove. V vsakem primeru, v vsakem trenutku je Tvoja mirna in razumljiva beseda podajala orzo pravilno diagnozo, nasvetovala pravi način zdravljenja, ali pa je Tvoja trdna in gotova roka rezala v trep čočem mesu, da je smrti iztrgala kako življenje. Toda. razen tega, da si bil človek in zdravnik, si bil tudi učenjak. Tvoja dela, Tvoje teorije so se razširile preko meja Tvojega naroda in Tvoja beseda in Tvoja misel sta se v svetu popolnoma uveljavili. Kvatrna nedelja je za lovca nesrečen dan. Merek vidi slabo in slabo strelja. Tudi zadeta žival ne pade, pa« pa dohiti njega lahko smrt. Hudič imna ta dan posebno moč in vesolje nagajati lovcu. Lovčev najzvestejši prijatelj, pes, vidi smrt, če ima nad očmi bele in rjave lise, torej štiri oči. Kadar jo zagleda jo naznani z obupnim tuljenjem in zavijanjem. Po nepotrebnem ubita divjad hodi lovca na grob strašit. Da ima mir, je treba divjad zastira šiti. Zato se postavijo lovčevi tovariši, kadar ga pokopavajo, na vse štiiri ogle pokopališča in izpalijo svoje puške, ko pokropii duhovnik grob. S tem prepade divjad od groba, da da rajnkemu mir. Miru pa ne najde po smrti, kdor hodn ob nedeljah na lov. Saj svari celo narodna pesem junaka Marka, naj ne hodi v nedeljo na lov, preden se ne umije in Bogu pomoli. Pred nekaj leti si še težko našel kmečkega lovca, ld bi prišel v nedeljo na lov, preden ni bil pri maši. Lovec, ki gre v nedeljo rajši na lov kakor k maši, se mora po smrti brez glave s puško na rami plaziti za divjadjo. Zato se često čuje ponoči žvižganje in lajanje psov. Včasih preleti dolino tudi kak strel. Ta vera živi na Štajerskem, Gorenjec si pa pripoveduje o divji jagi, to je o veliki tropi psov. ki teko v eno mer. Za njimi teče šepast mož s sekiro v rokii. Ta vlada pse in jim ukazuje, kam morajo teči in koga raztrgati. Če se psov ubraniš te poseka šepasti mož s seki.ro. Pri srečanju divje jage se prekrižaj, stopi na stran ter se ne gani. dokler ne odhrumijo. Nič se ti ne bo zgodilo. Gorje pa tebi, če bi začel kričati ali bi hotel psom pot zabraniti. Raztrgali bi te na drobne kose. Zato pa je res, da nisi mrtev. Ti živiš med nami in boš živel večno, kajti Tvoje dobro delo nj ugasnilo! Velika množica učencev in prijateljev se je mnogo naučila od Tebe in bo podajala iz pokolenja v pokolenje Tvoja visoka čustva ki so Ti bila življenjsko pravilo. Pridobitve, ki sj jih dal znanosti, so trden steber, na katerega se t?o vedno opiralo znanstveno raziskovanje, da iz teme iztrgaš skrivnost strahovite bolezni, ki si jo pobijal z vero apostola ter hotel spoznati z žila v ostjo učenjaka. Docent dr. Cholewa, Tvoj duh naj nam bo vedno blizu, naj nas podpira in naj nas vodi po strmi poti, ki jo vsak dan hodi zdravnik, in Tvoj zgled naj nam da moči, da nadaljujemo borbo, ki si jo Ti, s'jajni bojevnik, bojeval do zadnjega zdihljaja! Divji lovec postane vsak. kdor hodi med službo božja na lov. Korošci poznajo namesto ponočnega lova ponočnega moža. Strašno je velik, da kar goro prekorači. Mnogo psov ima. Daleč se sliši, kadar jih zove. Za ribiča, ki ob nedeljah lovi, ni kazeif huda. Namesto ribe ujame kačo. Ponoči ne ščuvaj psov, $ticer ti pride po-nočni lovec rn ti vrže v hišo mrtvaško glavo, rekoč: Pomagal sii mi loviti, zdaj mi pomagaj še jesti! Če vržeš v škratovem domovini, kjer so največje in najlepš* ribe in raki, mrežo, te škrat hudo izplača. Namesto rib najdeš v svoji mreži polno mrtvaških kosti m začu-ješ zasmehiljiv krohot: Tu imaš plačilo, ker si mi pomagal loviti! — Ako loviš ponoči v škratovrh domovih, se pripelje "krat na zlaitem vozu po vodi in te napodii. Voz vlečejo zelo veliki raki, Visokemu Komisarja razlagajo pisarniško poslovanje mestne zastavljalnice svetijo pa kače s plamenom, ki jim šviga i7 žrel. Tri duše rešiš iz vic, če izdereŠ kači strupen j ak. Kdor bi bil tako hudoben, da bi ustrelil v podobo Križanega, bi videl sicer ponoči vsako zver, toda Bog bi ga kaznoval, da bi ne imel po smrti nobenega miru. Ponočni jager bi postal in se izpremenil v podhujko. Letati in prhutati bi moral noč za nočjo. Divja jaga odgovarja nemški vilde Jagd. Ce hočeš, da ti divji lov ne naškodi, obesi na hišo volovsko glavo z rog mi vred. Lovci obešajo v ta namen roge divjadi, zlasti jelenje rogovje. Dr. J. L. Iz območja Umenskega jezera Beograjski nemški dnevnik je pred dnevi objavil poročilo svojega vojnega dopisnika z vzhoda o deležu, ki si ga je v enoletnih borbah priborila SS-divizija z mrtvaško glavo v napadih in obrambi na področju II-menskega jezera. Izvajanja posnemamo tudi za naše čitatelje. Južno od Ilmenskega jezera! Imenovano področje je postalo pojem, za katerim se skriva tisočero junaštvo. Grcbovi mrtvih tovarišev SS-divizije z mrtvaško glavo pričajo o skrajni pripravljenosti in požrtvovalnosti vseh. ki se bore na tem frontnem odseku. Neizprosna je tu priroda, neizprosnega pa se je izkazal v enoletnih nudih bojih tudi nasprotnik. Od SS-divizije, ki je jeseni lanskega leta zavzela svoje položaje v Valdajskem pogorju nedaleč od izvira Volge, so se zahtevali napori in preizkušnje brez primere. Ze v Franciji se je SS-divizija z mrtvaško glavo izkazala kot zmag navajen oddelek. Njen poveljn k je odlikovan s hrastovim listom. Višji skupinski vodja SS general Eicke jo je povedei v Flandrijo, kjer je izvršila prve naloge in imela prve uspehe. Udejstvovala se je odločilno v veliki obkolitveni bitki. I^ato se je pri Cambraiu in Arrasu, ob La Bassee prekopu, pri Le Cornetu, Malu in Le Paradisu borila z močnim; angleškimi elitnimi polki Royal Scotch. Norfolškim in drugimi. Tudi pri spopadu z izbranimi sovražnimi četami, "d so veljale za nepremagljive, se je izkazala mlada divizija z občudovanja vrednim ela-nom in žela svojo prvo vojaško slavo. Junija meseca lani je povedei Eicke iz vzhodne Prusije svojo divizijo proti So-vjetom in zasledoval z njo potolčeno rusko severno armado. Začelo se je pri Krasla-vi na Dvini. Nad 12 ur so morali napadati mesto, preden se je sovražnik iz njega umaknil in ga izbraznil. Sledila je zmaga pri Regeli in preboj skozi Stalinovo črto, ki tudi s svojimi g'gantskim: obrambnimi napravami ni bila sposobna zadržati napada divizije z mrtvaško glavo. Napredovanje se je nadaljevalo do glavne ceste v Leningrad. Obupni Timošenkov protisurek je odpovedal. Iz ruskega poskusa predora se je izoblikoval nemški vdor v ruske postojanke ki se je razvil v zasledovanje boliševiške voj?ke. Nad 53.000 ujetnikov, 3120 tankov, 195 topov in številno drugo vojno gradivo je bilo tedaj zaplenjeno, oziroma uničeno. Zima 1941. je postavila napredovanju divizije z mrtvaško glavo konec Oskrbovalno bazo Starajo Rušo - Pleskovo. ki je bila za severno nemško armado najvažnejša, so začeli srdito napadati Rusi. Pri Lužnem so možje divizije SS z mrtvaško glavo pokazali, da so v obrambi prav tako trdni in . vztrajni kakor v napadu. Nepregledne mno- žice. ki so Jih Sovjeti vrgli v boj, premoč v težkih jn lahkih tankih in lahka konjenica, ki je bila najprimernejša za ta mošnje ozemlje, niso mogli streti položajev divizije. Po odločilnih obrambnih bojih si je divizija utrdila svoje položaje za zimo. Tudi snežni viharji, nepregledne množine snega in strašen mraz niso omajali duševnih in fizičnih moči nemškega vojaka. Težkoče so bile samo v tem. da je morala divizija z mrtvaško glavo v dolgih obrambnih bojih proti veliki sovjetski premoči braniti razmeroma zelo dolgo fronto, ki ni bila zaključena, ampak se je sestojala iz posameznih oporišč. Pogosto se je v slabo obljudenih postojankah razvil nenavadno trd boj. Imena Kobilkina. Bjakovo in Vasiljevčina bodo ostala neizbrisno združena z junaško epopejo SS-divizije z mrtvaško glavo. Možje in fantje so se nadejali, da se bo s pomladjo pozicijska vojna končala in da bodo spet lahko prešli v napad. Toda strategija je na tem frontnem odseku zahtevala nespremenjeno taktiko. Ko je porem kasno poleti prišlo povelje za napad, so se vojaki dvignili iz svojih položajev in se z nezlomljivo močjo vrgli proti sovražniku, ki jih je v svojih zlaganih vojnih poročilih že davno izločil iz borbe in pokopal. Po vodi. močvirju in gozdovih se je nadaljevala borba. Eno boljševiško taborišče za drugim je bilo osvojeno in doseženo izboljšanje fronte v tem odseku. »Več store kakor svojo dolžnost,« je imel navado reči poveljnik o svojih fantih in možeh. Tudi sam je takšen. Čeprav je bil težko ranjen in je komaj okreval od rane, je b:l že spet pri svojih četah in je vodil vojaške akcije v njemu dodeljem frontnem odseku sam. Vojaki, vzpodbujeni z dobrim vzgledom, zastavljajo vse svoje moči za uspeh nemškega orožja in za svojo boljšo bodočnost, zaključuje dopisnik svoje poročilo. Naročite se na romane Dobre knjige! KULTURNI PREGLED Oktobra je poteklo sto let, kar se je rodil v Ljubljani pisec knjige, ki jo je mar-s kdo med nemi vneto prebiral za mladih let — Josip Starž, avtor »Občne zgodovine«. če mu v teh dneh-prižigamo svečo v spomin, ss obe~em spominjamo, da je letos poteklo 35 let, kar je stari, dobri profesor s hrvaških gimnazij odšel počivat v rodno zemljo. Josip Stare je kot p;satelj hodil po Kersnikovi poti, samo da je bila njegova pripovedna proza umetniško manj pomembna, spisana z najboljšo voljo in s priučeno tehmko. a brez tistega notranjega žara, k; ga daje stvaritvam samo močna umetniška rt.jici.ja. V Starčtovih novelah čutimo delno vplive njegovega študija v Pragi, saj je prvi zanesel v našo izvirno povest češki s:že, v čemer je imel nekaj desetletij pozneje posnemovalca v Podlimbarskem. S svojimi »Pismi iz Zagreba«, ki jih je priobčeval v- »Ljubljanskem Zvonu« v letih 1881—1897 je Josip Stare opravljal v tedanjih razmerah zaslužno delo kulturnega posredovalca. Bil je v Zagrebu tako doma kakor v svoji rodni Ljubljani. Pred nekaj leti je 5e živela med rami njegova vdova, prikupna, duševno živahna starka in pripovedovala o dneh ko so se obiskovale rodb'ne Avgusta šenoe in Josipa Stareta. Zagreb sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja je dob: v ti v t h spominih tisto intimno podobo, ki jo dajejo samo vtfsi in spomini neposrednih sodobnikov minule, zaključene dobe Teh nekaj vrstic je posvečenih piscu »Občne zgodovine« Tistih pet debelih zvezkov ki jih je izdala Mohorjeva družba y letih 1874—1888 in v novih izdajah, ni Gbčno zgodovina u sodilo med mladinske knjige; nemara bi strogemu vzgojitelju niti ne bilo prav, če bi videl dečka, ki hlastno prebira njihove strani in z vsem nerazvitim, neizkušenim umom in nepopolnimi čustvi' zasleduje pustolovstvo vseh pustolovstev: zgodovino človeškega rodu. In vendar je bilo Stare-tovo ljudsko delo vsaj piscu teh vrstic eno prvih resnično osrečujočih književnih doživetij. Jules Verne je s svojo naravoslovno in tehnično usmerjeno fantazijo nedvomno silovito vzburkal domišljijo, modni junak tedanjih dni, sloveči detektiv Sher-lock Holmes, mi je utegnil naježiti lase; kakšna indijanska zgodba je prenašala živ-ljensko čustvo iz tesne resničnosti v sproščeno svobodo ameriških savan. Toda Sta-rčtova »Občna zgodovina« je častno vzdržala tekmo z vsemi podobnimi knjigami. Kdor se je mlad začital vanjo, mu je po vsej priliki ušlo to, kar je v knjigah te vrste stvarnega in kar zahteva poleg neke življenjske Izkušenosti umstveno presojanje. A v teh, do takrat edimstvenih slovenskih knjigah je bilo tudi obilo paše za mladostno fantazijo, hlepečo po nečem pravljičnem in skrivnostnem, opajajočo se z močnimi prividi in s tistim nepopisnim nemirom, ki žene silne, n »znane množice ljudi v velike avanture in potlej vse po vrsti v smrt in pozabi jen je. Ne razpravljam o objektivni vrednosti Star£tove »Obtie zgodovine«, te danes domala že pozabljene in znanstveno v tem ali onem zastarele knjige. Spominjajoč se njenega pisca, ki je pred enim stoletjem ugledal luč sveta, obujam spomine na njegovo delo. ob katerem sem prvič zaslugi človeštvo in se vdal čudnemu, na pol prav- ljičnemu čaru zgodb o človeških usodah skozi vekove, na vseh celinah našega sveta. Kombinacija vernovska in detektivsko pustolovske fantazije s Staretovo zgodovino starega sveta — zakaj najzanimivejši je bil stari vek, ta mladostna doba človeštva — je ustvarila svoj3ko notranjo osvetljavo, v kateri so poprijele podobe preteklosti prečuden videz. Morda je še zdaj nekje v duhu sled te bengalično lepe luči. Zakaj doživetja, ki so združena s prvimi knjigami, so čustveno tako trpežna, kakor vsa druga, tudi »realna« mladostna doživetja in ostajajo nekje v nas celo tedaj, ko se povsem zabriše njihova stvarna vsebina. Zgodovina kot velika, neskončna avantura — ni li v tem mladostnem spoznanju dečka, ki je čital Ctarčta, že svit tistega, kar me je pozneje tolikokrat zagrabilo s svojo skrivnostno zmesjo izkustvenega in spekulativnega mišljenja — namreč svit filozofije zgodovine? Citajoč o egipčanskih faraonih, o grških bogovih, o skrivnostnih kraljih iin velikih vojnah sem dobival vtis, da so vse te zgodbe neznansko zapletene in vendar nekje v jedru preproste. Danes vem, da je tudi tako zvana zgodovinska stvarnost produkt nemira, ki je položen v človeka. Ta pravečni nemir je prav tako izvor njegove veličine, kakor vrelec njegove neskončne bede. Luč in sonce sta v zgodovini tako vzročen pojav kakor v svetu fizikalnih dejstev. Veika avantura, ki žene narode v vojne, je dobila zame vrsto spo-znatnih razlogov od gospodarskih koristi do nagonskih, eksplozivno učimkujočih sil mržnje in zavisti, vendar je v nji ostal tisti živec, ki sem ga bil zaslutil ob Starčtovi zgodovini: nemir, oče vsega dobrega in zlega. Nemir, ki je gnal k tveganim, drznim dejanjem Vernove junake in detektiva Sherlocka Holmesa; nemir, ld Je podil po neskončnih savanah junake indijanskih zgodb. Ta nemir sem občutil v podobah 1 faraonov ali grških bogov prav kakor v vseh bojih, uničevanjih, strašnih pohodih vojska, ki si jih Je mogla predstaviti domišljija zamišljenega, bledega dečka nekje na trati domačih tal. še danes vidim v njem neizmerno rodovitno in nič manj strahotno uničevalno silo; gibanje skriv-rostnih valov, v katerih se dvigajo in padajo narodi, države, kulture in z njimi premnogi milijoni človeških usod. Ce hočemo doumeti zgodovino kot neko celoto, si moramo dejstva izpopolniti s fantazijo. Sleherna občna zgodovina je sestavljena z nekoliko tiste »snovi«, ki jo potrebuje pripovednik. Zato je zgodovina kakor pravijo Hrvati, »povjest«, povest. V nj; žive mitosi in osvetljujejo njena pota kakor cestne sveHlke v temni noči ubeo. Najprvotnejši mitos pa je nemir — skrivnostni, večni pranemir. Njemu so podložne vse zgodovinske a vanture, on je najosnovnejša prvina, v katero se razpadajo vsa zgodovinska dejstva. To Je tisto čudno, nezabrisno doživetje, ki me je prasunilo ob čitanju Starčtove »Občne zgodovine«. Nemir kot zgodovinski mitos. Ko opazujem že leta valovanje zgodovine, vrtoglavo igro sprememb, pretakanje človeških usod v širokem toku časa, podobno mirijadam kapljic v tekoči reki, mislim venomer na Skrivnost tiste prasile, ki vse to giblje. In vedno bolj se mi zdi, da so tisoče teh spremenljivih obrazov, ki prihajajo in odhajajo pred našo domišljijo z maskami zgodovinskih osebnosti, samo pokorni izvrševalci nekega vesoljnega Pustolovca, ki mu ne morem najti pravega imena in ne končnega smisla. Je to tisti Hazard, o katerem govori naravoslovec Vidmar kot o gospodarju fizikalnega sveta? Ali Je morda Zakon zgodovinskega oitja in žitja? Kd"> naj reži to uganko nad neizmernimi pokopališči človeških bitij in usod, ki vstajajo pred čitateljem zgodovine kot najstvameiša predstava njenih tal? Melanholično kakor veter po grobovih roma naša misel po teh poljih, ki so polja življenja in smrti, koder seje in žanje skrivnostni pustolovec, »le grand Aventurier«, resnične in namišljene »Občne zgodovine«. Pirandellove novele Zagreb, oktobra Strm, težaveil in mučen je bil življenjski in slovstveni vzpon, s katerim se je Luigl Pirandello, rojen 1.1867. v Siciliji, povzpel od neznanega profesorja ženskega učiteljišča v Rimu do člana Italijanske akademije in lavreata Nobelove nagrade za književnost, preden je 1.1956 umrl v Rimu. Dolga leta ga je tiščalo k tlom siromaštvo, združeno z nepriznanjem in rodbinskimi nevšečnostmi. Razmere so mu neugnano razjedale moči. Pirandello si je postavil aksiom: živeti ali pisati, tretjega ni! Odločil se je za pisanje. Cela leta je vprav vročično pisal, vsemu navkljub. Tako so nastajale njegove številne novele, romani, pesmi, kritike, drame, komedije, cela knjižnica Pirandeilovih spisov. Izmed teh sta doslej prevedena v hrvaščino romana »Pokojni Matija Pascal« (H fu Mattia Pascal) in »Izobčena« (L'e-sclusa). nekaj najbolj znanih Pirandeilovih gledaliških iger pa so vprizorila hrvatska gledališča, kakor na pr. »šestero oseb išče avtorja«, »Tako je, kakor se vam zdi«, »Henrik IV.« i. t. d. Zdaj je izšla zbirka petnajstih izbranih novel z naslovom »Sonce ln senca« (Sunce 1 sjena) v založbi zagrebške »Savremene biblioteke« in v prav lepem, gladkem preyodu prvaka zagrebške drame Dubravka Dujšina. Luigi Pirandello je živel in delal v izjemnih razmerah. Bil je oženjen; imel je »JUTRO« št. 250 SL X. ■ iJ * Na vzhodni fronti je padel major tn bataljonski poveljnik Rihard pl. Hennings, ki je bil odlikovan z zlatim nemškim križem, nadalje z železnim križem obeh stopenj in z drugimi odlikovanji. Star je bil 37 let. * Socialno zdravstveno skrbstvo v Franci ji. Francoski državni tajnik za zdravstvo je izdelal zakon za varstvo mater in otrok v starosti do 15. leta, ki bo te dni objavljen v uradnem listu. Novi zakon uvaja zdravniško spričevalo za sklepanje porok, vendar dovoljenje za sklenitev zakona ne bo zavisno od zdravniške ugotovitve, marveč prevzameta odgovornost novoporočen-ca Vse bodoče matere, ki želijo prejemati družinske doklade ali blagodat soc.alnega zavarovanja se morajo v dobi blagoslovljenega stanja dati dvakrat zdravniško preiskati. Zdravstveno in socialno nadzorstvo se razširi na vse otroke, ki so deležni kakršne koli podoore. Za vsakega dojenčka se uvede bolniška knjižica. Obvezne določbe novega zakona torej niso splošne, marveč se omejujejo samo na tiste, ki uživajo kakršne koli podpore. Znatno se povišalo doklade in nagrade za doječe matere. Na novo je urejeno zdravstveno nadzorstvo tw Š°^hŠmrt znamenitega raziskovalca Meseca. V noči na 23. t. m. je umrl v Dornbasnu v Nemčiji ministerialni svetnik dr. Karel Muler, eden izmed najpomembnejših sodobnih raziskovalcev Meseca. V svoji vili si je sam ureJil odlično opazovalnico, v kateri je imel zrcalni daljnogled s premerom osmih palcev in je leto za letom raziskoval površino Meseca. Le malokateri učenjak ve morda toliko o žrelih, obročih, planinah in razpokah na Mesecu, kakor je vedel po kojni dr. Muler. Ne samo zvezdogledi. temveč tudi laiki, ki se posebno zanimajo za večnega spremljevalca zemlje, so cenili dr. Mulerja, ki je vselej radevolje odgovarjal na različna vprašanja. Marsikdo se je nato sam lotil opazovanja. Dr. Muler je bil član mednarodne astronomske zveze, posebej še komisije zaa raziskovanje Mese ca. Leta 1932. je izlal zanimiv katalog o mesecu in ognjeniških žrelih. Pokopali so ga v četrtek dopoldne. * Naknadno vpisovanje v trgovsko uči-lišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši do 10. novembra. Redni dijaki-nje uživajo slične pravice kot na drž. šolah, šolnina zmerna. Manj predložnim se dovoljuje popust na šolnini. Podrobne informacije in prospekti so na razpolago v pisarni ravnateljstva. IZ LJUBLJANE u— še vsak dan toplejše. Kljub nalivom, ki nas tu in tam obiščejo, traja južno jesensko vreme šc dalje in postaja vsak dan toplejše. To nam kaže zlasti naraščanje jutranje temperature. V četrtek zjutraj je bilo 10.5° C. Dopoldne sc je nebo močno pooblačilo, nakar je izdatno deževalo. Opoldne pa 'se je vreme spet docel3 zvedrilo in smo imeli krasno sončno popoldne, v katerem je temperatura dosegla 18° C. Bilo je tako toplo, da smo so lahko sprehajali br^z površnikov. Tudi noč od četrtka na petek jc bila mlačna in davi je živo srebro na raslo na 11.8, višje kakor v vneh zadniili štirinajstih dneh. Barometer je nekoliko padel. Zjutraj nam je že zgodaj sijalo sonce, v teku dopoldneva pa se jc nebo jelo spet oblačiti. u— Iz krogov gledališkega občinstva smo prejeli: Abonenti reda srede preteklo sredo nismo bili kaj prijetno presenečeni, ko smo že sedeli na svojih mestih v Operi. Narodno gledališče DRAMA Sobota. 31. okt.: ob 16.30: Deseti brat. Izven. Nedelja 1 novembra, ob 16: »Hamlet«. Izven. Ponedeljek. 2 novembra ob 16: »Oče naš.« Red A. OPERA Sobota, 31. okt.: ob 16.: Don Pasquale. Prvič v sezoni. Red Premierski. Nedelja, 1. novemora, ob 16: »TraViata.« Izven. Cene od 24 lir navzdol. * V nedeljo na praznik Vseh svetih bo popoldne ob 16. uri uprizorjen Shakespearov »Hamlet«. Delo je s svojo vsebino in tehtnostjo misli o skrivnostih življenja in smrti in po svolen sp'.>šnem nastroju v skladu s praznikom. Naslovno vlogo igra Slavko J sr- pa nam jo bilo sporočeno, da imamo pra" za prav predstavo v Drami. Tako smo na mesto sTraviatc« gledali »šestero oeeD išče avtorja«. Kaj pa la sta obe umetnim visoko vredni in glede predstave nikalco-nismo bili oškodovani. Upoštevamo tudi da se lahko naključijo nenalne repertoarne izpremembe, vendar prosimo, da bi bili pravočasno obveščeni po časopisju. Poleg tega prosimo, da bi v svojem redu dobiii predstave s premierno zasedbo. u— Ne kupujte eoh po hišah! Maš najboljši poznavalec gob. Ante Beg st. nas je v listih opozoril, da ljud.ie nabero tudi dosti strupenih ;n zdravju škodljivih gob ter jih ponujajo naprodaj. Tudi na živilskem trgu so strokovnjaki mestnega tržnega urada letos že večkrat ugotovili manj vredne, zdravju škodljive in strupene gobe ter seveda zahtevali; da jih takoj odstranijo. Prodajalke so se zaradi tega -lla razburjale in predrzno izjavljale, da tak'h gob ne bodo več prinesle pred oči organov tržnega urada, pač jih bodo pa prodale po hišah. Naše prebivalstvo je dobro poučeno, kako nevarne so nekatere gobe. z®to pa ne bomo o tem vprašanju razpravljali na široko, temveč opominjamo z vso resnobo naše gospodinje, naj vse v hišo prinesene gobe takoj z vso odločnostjo zavrnejo, čeprav prodajalke zatrjujejo, da so gobe prave 'n dobre. Pri tem pa pripominjamo, da dandanes nabirajo gobe tudi ljudje, ki jih ne poznajo in zato lahko tudi brez slabega namena prodajajo zdravju škodljive gobe. Zanesljivo dobre in užitne gobe so naprodaj samo na gobjem trgu pred semeniščem, ker so pod neprestanim nadzorstvom strokovnjakov. u— Na koncertu Ljubljanskega komornega tria bomo slišali poleg komornih skladb, ki so jih napisali Pugnani, Mozart in Smetana, tudi Lipovškovo Sonato za violino in klavir, ki bo ta večer doživela svojo prvo javno izvedbo. Izvajala jo bosta violinist Albert Dermelj ob spremljevaniu skladatelja samega. Delo je nastalo pred dobrim mesecem ter je izrazito klasicistično delo v treh stavkih. Drži se strogih oblik in je v vsem svojem izrazu jako preprosto. Izogiba se vsakršne nejasnosti v formi, kakor tudi natrpanih zvokov. Čeprav je Sonata akordično precej nova, se še vedno drži dognanih razmerij med to-nalitetami, saj samo le-t& sploh omogočalo sonatno obliko. Čustvena podlaga za to delo je borba med mrakom in svelobo, oziroma hrepenenje po rešitvi iz okov težkega vsakdanjega življenja v luč svobodne umetnosti in prostega razmaha. Zato izkazujeta zlasti prvi in drugi stavek mnogo resne, deloma žalobne glasbe, med tem ko je v zadnjem stavku nakopičena energija, zagon in trdna volja. Ljubljanski komorni trio, katerega koncert bo v torek, dne 3. novembra ob 18. uri v ljubljanski filhar-monični dvorani, "tvorijo gospodje: violin sr. Dermelj, čelist Šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek. Vstopnice so v predprodaji v Knjigami Glasbene Matice. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestna zdravnica dr. Ž i t k o Jožica, Pleteršnikova ul. št 13. u— Pokrajinska podkovska šola v Ljubljani — Poljanska cesta 69 — začne s 1. novembrom t. 1. zopet redno obratovati. Podkovan je konj se vrši ob delavnikih od 8. do 14. ure. u— Pasji kontnmac je moralo okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica razglasiti za občine Rudnik, Ig, Šmarje in Dobrunje, ker so na Rudniku pri nekem psu ugotovili pasjo steklino. Ker velik del teh občin meji na mestno občino ljubljansko in je zato lahko mogoče, da se navzlic zapornim ukrepom prenese nevarna stekl;na tudi na mestno ozemlje, opominjamo vse ljubljanske lastnike psov in mačk. naj skrbno pazijo na svoje ljubljence V mestu je prav mnogo psov in med njimi tudi preveč slabo hranjenih in slabo oskrbovanih, torej preveč takih revežev, ki se gospodarji zanje ne brigajo. Zaradi nevarnost-; stekline zato z vsem poudarkom opominjamo lastnike psov in mačk, da svoje živali morajo dobro oskrbovati in iim dajati dosti hrane. Kdor pa tega ne mara ali ne more storiti, naj živali ne pusti hirati ter naj jih raje pusti pokončati, da sestradanim živalim ne bo treba iskati hrane po mestu. Take živali se navadijo potepanja in najprej staknejo steklino ter so ljudem najbolj nevarne. Na vsako tako žival, ki se potepa brez nadzorstva, naj prebivalci opozore mestnega konjača ali pa tržn0 veterinarski oddelek v Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 10, ki bo takoj ukrenil vse potrebno za varnost prebivalstva. otroke, se boril dolga leta s klavrnimi življenjskimi razmerami, Izvrševal profesorsko službo in dajal ure. ponoči na je pisal in venomer pisal, čeprav je bil še dolga leta literarno nepriznan. Hrupna književna slava je prišla pozno, šele v zadnjem desetletju njegovega življenja in njo je dosegel v glavnem s svojimi dramatsklmi deli. Njegovi ženi Antoinetti se je jel mračiti um; cela leta ga je preganjala z bolestnim ljubosumjem in mu ustvarila iz življenja pekel, dokler ni naposled končala v neki blaz-nici. Eden najboljših poznavalcev Pirandel-lovega življenja in stvarjanja med hrvatskimi književnimi kritiki, dr. Ivo Hergeši-5, pravi v predgovoru tej knjigi Pirandel-lovih novel, govoreč o začetkih njegovega relativizma: »Cela leta je proučeval iz bližine razpadanje človeške osebnosti, relativnost naših misli in verovanj«. Vse to je tako vplivalo nanj, da si je ustvaril poseben pogled na svet in življenje, svoj posebni filozofski nazor, svoj relativizem, ki je počasi postal pc4em žare. nazvan po njem pirandelizem; vse, kar obstoji, je relativno, cel6 vprašanje življenja in smrti, tem bolj še vprašanja resnice in laži -~a!nosti in sanje, poštenja in nepoštenja. : rnalnosti in abnormalnosti. * Za spoznavanje Pirandellcvega slovstvenega dela in njegovega relativizma so značilne in važne njegove novele, bolj kakor dramatski spisi, ki so nastali pozneje prav iz novel. V novelah je najprej zableščal njegov stil, pa njegova predirna misel, umevanje življenja in njegovih vprašanj, večidel trpki humor in tisti Pirandellov topli čut za človeka in njegovo trpljenje: tu so se najprej pojasnili njegovi svojevrstni motivi. Pri ocenjevanju Pirandellovih novel je predvsem potrebna izbira, prav kakor pri vseh pisateljih, ki so kvantitativno obilno proizvajali. Mnoge njegove novele ne prenašajo strožjega kritičnega razčlenjevanja; imajo nekaj prisiljenega, razodevajo maniro in kažejo namesto globokega, spontanega doživljanja sam6 tehniko pisanja, če pa izvršimo tako izbiro, nam ostajajo biseri velikega umetnika, mojstra peresa, razčlenjevalca človeške duše, pisatelja, ki nam je odkril njene neslutene možnosti, pa naj sprejmemo ali ne sprejmemo njegove poglede na svet in življenje. * Teh 15 Pirandellovih novel, zbranih v eno knjigo, s srečno izbranim naslovom »Sonce in senca« (po prvi noveli v knjigi) dobro predstavlja svojega avtorja, kaže vse njegove bistvene značilnosti, vse njegove odlike pa tudi senčne strani. Za spo-vanje Pirandella najznačilnejše novele sodi prva, »Sonce in sence«. V" nji opisuje starega poštenjaka, uradnika Ciunna, ? i je poneveril denar, da bi pomagal svojemu nezaposlenemu sinu in njegovim otrokom. Zaradi poneverbe ga navdaja misel r^a samomor, ki se ga loteva zlasti v mraku, v senci, medtem ko čuti na soncu -oljo do življenja, zavedajoč se vrednosti in pomena življenjskega boja. »Vem, da človek nima pravice krasti. Treba pa je videti, ali nima dolžnosti, da ukrade tedaj, če ti četvero otrok jokaje zahteva kruha, ti pa imaš ta zoprni denar v rokah in ga moraš preštevati. Družba ti ne daje pravice za to, vendar si ti, oče, dolžan v takem primeru krasti. A jaz sem dvakrat oče za tistihle četvero nedolžnih otrok. Kaj bo z rjiml, če jaz umrjem? Mar naj gredo beračit na cesto?« Tako razmišlja Ciunna. A ko se znoči, izgubi znova voljo do življenja in se ubije. — Druga novela v tej vrsti je takisto odlična, edinstvena po vsebini in glo- o— Tramvajska proga proti Bokormka je zadnji dve leti izredno zasedena. To nI nič čudnega, ker so nastala onkraj kar- lovškega mostu nova ncsslja, v katerih bi vajo ljudje, ki ao večinoma vsi zaposleni v središču ali v drugih delih Ljubljane. Zltv-sti pa je tramvajski promet povečan tudi po šolarjih in dijakih, ki se vozijo v mesto, a pozneje, ko se prične šola na. Rakovniku tudi v. rakovniško smer. Največji naval na rakovniško progo je pri magistratu v večernih urah, ko zapored odpeljejo v približnem presledku po pol ure poslednji tramvaji. Tu čakajo na zvezo proti Rakovniku potniki z ostalih treh zvez, katerim pa se pridružijo še ostali, ki vedno vstopajo pred magistratom. In tako se zgodi, da so ti tramvaji ne samo prenapolnjeni in podobni čsbelnemu roju, marveč mora marsikateri potnik ostati pred magistratom in jc naposled poš ubrati domov. Zato so prebivalci Rakovnika obračajo na upravo maložslezniškc družb3, da blagovoli vsaj v večernih urah staviti v prodnat rezervne vezeve, kakršni so uvedeni na ostalih proga Ji u— Namesto venca na grob pok. doc. dr. Cholewi daruje družina dr. Jakša 100 lir za mestne reveže. u— Zadrugar. Izšla je oktobrska številka glasila nabavljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine. Na uvodnem mestu je zaključek daljše razprave o pred-zgodovLoi zadružništva. Rubrika »Naše ognjišče« nas poučuje o samoliuhalniku, daljši članek inž. Rcpiča pa o gljivicah, prijateljicah v gospodinjstvu. Izmed naših slavnih mož nam je tokrat predstavljen Jurij šubic. Nadaljuje se m-onegrafični oris Ljubljane in številka jc kakor običajno zaključena z zalružnim vestnikom. u— Jezikovni tečaji — italijanščina, nemščina. francoščina itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — se otvorijo v dneh 3., 4. in 5. novembra. Začetni, nadaljevalni in konver-zacijski tečaji z osnovami italijanske trgovske korespondence. Najnovejša učna metoda. Puk jz vseh trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. u— Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Ce hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v KOrepetitorij, kjer bomo z njim vsak dan dve uri ponavljali snov, mu dali razlago, popravili naloge, ga izprašali itd. To velja tudi za tiste, ki sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šole,, kajti učimo po učnem načrtu, da ae izgube šolskega leta. Učnina zmerna, revni popust. Začetek za u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-jn trimesečni strojepisni tečaji — dnevni In večerni — se pridno v sredo 4. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šola. Največja moderno urejena strojepisniea. Učnina zmerna. Pocsbni oddelek tudi za dijake-inje. Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, jezike — po želji in izbiri. Novi pro- ■s?.--- - sMvvMni!«^. Angleško letalo, Id ga Je zbil italijanski lovec na egiptskem bojišča (ZDRAVNIK) Tak je nasloy romana, ki bo v prvi polovici novembra izšel kot druga knjiga v zbirki »Dobra knjiga«. Roman bo obsegal okrog 300 strani in spada nied najnovejša in najboljša dela slovitega švicarsko-nem-škega pisatelja J. Kr.ittla, katerega pozna po nekaterih prev odih že tudi naša čitajoča publika. Roman obravnava življenje v sodobnem Egiptu in je že prešel v svetovno zgodovino. Nanesite se ss.s r&mziza DK! če si hočete zagotoviti to odlično Knit-tlovo delo po izredno nizki ceni, se naročite na zbirko »Dobro knjigo«, če še niste njen naročnik. Nove naročnike sprejemamo le še, dokler je na razpolago še kaj izvodov prve knjige. Mire Pucove izvirnega romana »Tiha voda«. Psgsji za naraslo Naročilo velja za eno četrtletje, torej sedaj za mesece oktober, november in december. Vsak mesec izide en roman. Naročnina se lahko plačuje mesečno In znaša Z3 one naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« ali »Slov. naroda«, 8 aH 18 lir, za ostale naročnike pa 9 ali 20 lir na mesec, torej za eno knjigo. Prva cena velja za broširano, druga pa za v platno vezano knjigo. Naročila sprejemajo uprava in inkasanti naših listov. spekti s slikami in podrobne informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Upraviteljstvo I. deške ljudske šole na Ledini sporoča učencem in staršem, da se bo začel pouk v torek dne 3. novembra 11. Pouk se bo vršil začasno v I. nadstropju na ženski strani drž. učiteljišča, dokler bo šolsko poslopje na Ledini zasedeno. Za učence I. in II. razreda se prične pouk vsak dan ob 13. uri 30 minut, za učence III. in IV. razreda pa ob 16. uri 10* minut. V. razred bo imel pouk v šol. poslopju Ledine, vsak dan ob 8. uri. Otvoritvena služba božja bo v torek 3. novembra ob 9. uri. Učenci se zberejo pred cerkvijo sv. Petra. Pridite gotovo vsi. da boste pravilno o vsem obveščeni. Kdaj se bo začel otroški vrtec, bo še posebej objavljeno. u— Višji trgovski tečaj za ekonomsko-ko-mercialno izobrazbo. Vpisovanje se vrši še do 10. novembra. Pogoji za sprejem: Višja šolska predizobrazba. Šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. — Izrednim slu-šateljem-icam je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče Christofov učnj zavon do soseda: »Povejte mi, zakaj tekajo ti ljudje vedne naokrog?« »Nu, to je zato. ker bo prvi dobil lep srebrn poka?.« »Tako...? A zakaj teče potem ostalilt sedem za gjša?* . ŠPORT Sp15t pestra nedelja III. In zadnje kolo v zelenem polju turnirju Nogometno društvo DOPOLAVORA Iz tobačne tovarne, k! v letošnjem jesenskem turnirju uspešno sodeluje v konkurenci z ostalimi ljubljanskimi klubi. Enajsto-rica, ki je do zdaj v turnirju B v dveh tekmah nabrala tri točke po remiju z Marsom (1:1) in zmagi nad Žabjekom (3:0), ima jutri pred seboj še tretjega nasprotnika iz te skupine, ekipo SK Viča, Id pa ji bržkone tudi ne bo mogla preprečiti zasluženega vstopa v finalno tekmovanje. Slika moštva s funkcionarji je posneta na igrišču SK Ljubljane pred startom v prvi tekmi turnirja na dan 18. oktobra t. 1. še enkrat bo to /jesen stopilo pred nas 10 ljubljanskih, enajstoric — razien eme vse, ki sodelujejo v letošnjem turnirju in domala tudi vse, kar jih premoremo v tej športni panogi — in sicer jutri v tretjem in zadnjem kolu tega tekmovanja. Prire-diteji turnirja so, namreč zaradi pozne sezone prilagodili razpis tako, da bo potek zavzel vsega štiri nedelje, od katerih pa je zadnja že rezervirana za oba finala, v katerih bodo oddana glavna štiri mesta v obeh skupinah starejših udeležencev. že včeraj smo tej domači športni prireditvi posvetili nekaj več prostora kakor običajno, in sicer smo pri oni priliki pregledali preostali spored glede jutrišnjih uspehov a!i neuspehov sodelujočih. Pri tem smo pri&li do zaključka, da se dogodki bolj ali manj razpletajo tako, da bo v mladinskem turnirju obdržal svoje vodilno mesto naraščaj z Viča. medtem ko smo v turnirju B napovedovali — da tudi to smo si privoščili, pri čemer pa spet ponavljajo že tolikokrat zapisano opravičilo, da zaradi teh in podobnih prorokovanj ne bi hoteli dajati odgovora nikomur — zmago »papirnatih« favoritov in po tem računu v naprej proglasili za zmagovalca v obeh skupinah moštvi Ljubljane in Marsa, na naslednji najboljši mesti v obeh skupinah pa posadili Mladiko in Dopoiavoro iz tobačne tovarne, če se bo vse končalo tako, potem bo ta turnir res potekel kakor po načrtih — izid 17:0, ki je padel v naročje Ljubljani ali remis, s katerim se je moral zadovoljiti Mars v nastopu z dopolavoristi, sta pač samo izjemi, ki potrjujeta pravilo — obenem pa vsaj enkrat ne bo treba naknadno govoriti o žogi, ki je muhasta in o igralcih, ki zdaj prekašajo sami sebe, potem pa se spet preganjajo za usnjem kakor bi ga videli prvič. Ko že na pol sklepamo bilanco o letošnji jesenski reviji naših nogometašev, ne bo odveč, če že zdaj nekoliko pogledamo, kako so se izkazali v tej kratki in prav zato še bolj težavni preskušnji. Preden preidemo v podrobnosti, moramo ugotoviti glede vseh moštev brez izjeme, da se jim precej pozna dolgotrajni odmor in so tako spričo pomanjkanja treninga padala od igre do igre iz ekstrema v ekstrem ali pa se sploh ves čas niso mogla dvigniti do zadovoljive forme. Med prvimi velja navesti našo staro Ljubljano', ki glede igralskih moči ni prišla na teren preveč oslabljena, je pa kljub temu po prvem zmagoslavju, ki že ni več bilo nogometno, popustila tako zelo. da ni mnogo manjkalo, pa bi bila v drugem dvoboju pustila tehnično šibkejšemu, toda bolj požrtvovalnemu nasprotniku kar obe točki. Približno tako se je uvedel tudi prav tako star; Mars, ki je začel precej oklevajoče in je imel mnogo muke m truda, da je od Dopolavoristov dobil pol izkupička, potem pa je vso svojo jezo stresel nad Vičem in mu natresel polno košaro zgoditkov. Bolj ustaljeni od obeh so se v svojih dveh tekmah pokazali igralcj Dopo-lavora iz tobačne tovarne, ki so posebno v tekmi proti močnemu in rutini ran emu Marsu zapustili najboljši vtisek. Zelo ugodno iznenadila je dalje Mladika, ki se je morala pod dojmom »groznega« rezultata nad Korotanom postaviti v bran sami »živi« Ljubljani in se je vrnila iz borbe nepora-žena, da celo s stoodstotno moralno zmago. Moštvo Viča je imelo »svoj dan« v tekmi z žabjekom, onim moštvom, ki to pot zalaga tekmece z goli, vse bolj trda pa mu je predla pri Marsovcih, čeprav velja o njih v splošnem, da so nad vse marljivi in do skrajnosti požrtvovalni. Koro-tan in žabjek sta vsaj doslej vidno zaostajala za ostalimi udeleženci turnirja. To bi bile nekatere prve bežne SQdbe o vseh sedmih nastopajočih v turnirju starejših, ki jim bomo jutri lahko pristavili še druge in tudi dokončne. Najboljša štiri moštva pa bodo tako še ponovno na ogled v obeh finalnih tekmah in takrat borna lahko še kaj dodali v splošnem m posameznem. Jutrišnji spored na igrišču SK Ljubljane je razdeljen kakor običajno na dopoldanske in popoldanske ure. Za mladino bo igrišče na »azpolago dopoldne, in sicer ob 10.30 za par Mladika—žabjek ter ob 11.30 za par Dopoiavoro t. t. — Vič, popoldanski nasprotnikj pa se bodo javili sodnikom takole: ob 13.30 Dopoiavoro t. t.—Vič, ob 14.50 Mladika—Korotan in ob 16.10 Mars—žabjek. DODATEK K OBJAVI NZ Nogometna zveza je izdala obvestilo št. 7 z dne 29. t. m., v katerem naznanja, da ie deloma spremenila določitev sodnikov za nedeljske tekme, in sicer tako, da bo prvo popoldansko tekmo (med Dopolavoirom tobačne tovarne iin Vičem) sodiil g. Pušenjak namesto g. Kosa, ki je biil prvotno določen za to srečanje. Omenjeni sodnik bo vod U samo zadnjo tekmo dneva (med Marsom in Žabjakom). Za red na igriš&sfi Nogomet spada brez dvoma med najbolj udomačene športne panoge na svetu in že samo zato je razumljivo, da se v splošnem navdušenju zanj dogaja na nogometnih travnikih marsikaj, kar ni v skladu s pravili za ta šport niti s pravili za vsak šport v splošnem. Italija, ki je znana kot ena najmočnejših nogometnih držav na svetu, je poskušala na vse načine, da bi to igro spravila v meje stroge dostojnosti,, kolikor se tiče vedenja igralcev na terenu. Pri tem je dosegla že lepe uspehe, toda za letošnjo sezono je pod novim vodstvom posegla še po novih sredstvih, da bi docela iztrebila vsak nesporlni nastop na zelenem polju. Novi predsednik nogometne zveze nar. sv. Ridolfi je za letošnjo sezono uvede! čisto nov postopek glede kaznovanja nediscipliniranih in izključenih igralcev Vsak prestopek na igrišču — še bolj pa vsaka izključitev — se bo odslej ocenjevala po točkah, ki jih bodo na koncu sezone se-štelj in nato — po določenem ključu — ukrenili nadaljnje proti takim igralcem. Od vsote teh točk bo potem odvisno, ali bo takšen igralec lahko še igral v prihodnji sezoni ali pa povrh tega moral še plačati denarno kazen m izgubiti deloma ali v celoti ves, svoj zaslužek, Ce oi morala biti taka kaizen izrečena proti istemu igialcu dvakrat zaporedoma bo sploh odsfiar.ien iz nogometnega in vsakega športnega udej-st \ru\ anja. Razen kazni za neposlušne igralce pa je novi predsednik mislil tudi na nagraditev onih igralcev, ki se bodo v prvenstvenih borbah izkazali po svoji fairnesi tn športnem vedenju sploh Nogometaši v Italiji so vse te novotarije sprejeli nekoliko nezaupljivo, toda sčasoma — tako se zdi — se bodo le sprijaznili z njimi in morda bo baš ta ukrep pomagal nogometu — polagoma tudi drugod po svetu — v one prave športne meje, v katerih spada prav gotovo med najlepše športne igre z žogo. Eden ali trije sodniki? Sojenje nogometnih tekem je brez dvoma eno najtežavnejših vprašanj v športu vsega sveta. Mnogo črnila je bilo že prelitega o tem problemu, mnogi strokovnjaki ln laiki so že dajali svoje nasvete, toda pesem je ostala stara Redkokdaj je nogometni sodnik po končani tekmi zapustil igrišče, da bi bili zadovoljni z njim obe stranki. Ce je bila zadovoljna ena, je bila nezadovoljna druga, še češče pa sta padli po njem obe — z občinstvom vred. Cim važnejša je bila tekma, tem večje je bilo nezadovoljstvo, in čim manjša je bila, tem rajši je prišlo tudi do dejanskih napadov Doba zadnjih jesenskih gob Menda še nikoli ni bilo v Ljubljani toliki nega zanimanja za gobe kakor letos, ko se vsakdo skuša, kolikor le more, oskrbeti za zimo. — Ob Večni poti, na Golovcu in drugod kar mrgoli gobarjev, ki nabirajo. uživajo, konzervirajo, sušijo in prodajajo tucfi take gobe. ki so jih druga leta prezirali, tako: kravjačo (boletus bovrnus) — napačno jo nekateri imenujejo kravjek. kar pomeni kravji odpadek —, nadalje pes-nati goban alii peščenko (boletus variega-tus). Obe vrsti sta sricer v mladosti užitni, toda manjvredni. Mlade kravjače so najboljše. če jih olupimo in presne uživamo. Pri kuhanju ali prazen ju delajo sluznate pene in izgube sladki okus. Do splošne veljave so prišli letos cigani aili slanarji (pholiota caperata, rozitesca-perata), ki še vedno rase jo ter jih prinašajo na trg pod napačnim imenom šampinjonov. a pri šampinjonih (psaliota) so lističi v mladosti vedno rožnate odnosno mesnate, na starost pa čokoladne barve. Cigan ima vedno rumenkaste lističe, po vrednosti pa ne zaostaja dosti za šampinjeni Paziti pa je treba na strupeno Entoloma fividum (slovenskega imena še nima), ki je posebno v mladosti na površni pogled podobna ciganu. Cigan je po klobuku belkasto orošen liiki s slano pokrit (od tod drugo ime), na kocenu ima kožnat obroček (manšeto). Letos so prišle prvič do splošne veljave tudi žilahtee sirovke ali brinjevke (laetarius deliciosus). ki so jih do sedaj poznali le redki gobarji, pač pa med nami živeči Čehi in Rusi. Ta goba zasluži vso pozornost, saj je res delikatesa. posebno če je v kis vložena. Dobra je pa samo tista, ki izceja ciranžnoruimeni sok. medtem ko je sovrst-nica z belim muckom (laetarius torminosus) neužitna, noprckuhana pa je lahko celo škodljiva. _ s Sedaj se še posamezno vedno dobijo zapoznele vrste poletnih in ranojesenskih gob. na primer: cevasti in luknjičasti goban (bo letus polvporus) in golobice. Cevasrih gobanov, kamor spada tudi naš žlahtni goban (globanja ali jur). je 55 vrst. luknHčastih pa je okrog 1000 vrst. Golobic je okrog 80 vršit. Največje in najboljše rasto od julija do- oktobra. Zdaj so že redke žlahtne golobice, na primer zelenka/sta golobica (russula virescens), modrikasta golobica (russulo cyanoxantha), usnjata golobica z usnjato-rumenimi lističi (russiuila alutacea). Sedaj rastoče golobice niso posebno okusne, ne-poparjene ali neprekuhare so lahko tudi škodljive, tako zlasti žareča aili žgoča golobica (russuila drimea). ki je strupena, nadalje črešnjeva golobica (russuila !ep;da). ki je užitna 'le v kis vložena. Nobena tjriV bica pa ni nevarna, če se popani ali prekuha in voda odilije. Kdor zanesljivo pozna skupino golobic, se prepriča o užitnosti, da prežveči košček presne gobe Če je sladkega okusa, je goba dobra ker strupene in neužitne zapečejo in zagrenijo. Takšna pre-skušnja ja pa odločilna le pri skupini golobic. Najnevarnejša strupenjača med grbami so strupeni kukmaki (amanita phoilloides verna, citrina, viridis). Dobe se še zdaj v vseh treh barvah: beli, rumenkasti in zelenkasti, dasi le bolj redko. Navadno imajo krp-ice po klobuku, a ne vedno. Kocen v zemlji je hruškasto odebelel v hrapavi kožna ti lupini. To smrtno strupenjačo bi moral dobro poznati vsak iskalec gob. Sedaj se začne doba pozno jesenski h gob. v prvi vrsti kolobarnic (tricholoma). ježevk (hydnum) m štorovk (armillairia, pholiota. hvphoiloma). Ako bo izredno lepa jesen trajala še dalje, bo mogoče gobariti še ves prihodnji mesec. Pred kakimi desetimi leti. ko je biila jesen podobno ugodna, je pisec teh vrstic našel še 5. decembra v gozdu nad 'Podutikom dva jedra in zdrava žlahtna gobana. Vseh kolobarnic je okrog 80 vrst. Najbolj znana pri nas je črnosiva kolobarnica ali mraznica (tricholoma portentorum). ki ji v Ljubljani splošno pravijo »sivka« Ta dobra goba ima več podcfcnih vrstnic, ki še nimajo botaničnega imena, a so nekatere neužitne ali celo strupene. Torej pozor, začetniki! V tem pogledu si inozemski gobo-slovci niso edini. Tako je v nemškem gla-siilu za goboznanstvo pred leti pisati znanstvenik. da je pri nas dokaj znani čebular (tricholoma colossus) strupen. Res je le. da je ta največja im najtrdnejša kolobarnica bolj težko prebavljiva, zato za večerjo v večji množini ni priporočljiva, sicer pa je okusna in pripravlja za vlaganje v kis. Sivki je podobna »miška« (tricholoma ter-reum), ki je bledosiva in ni tako okusna. Precej znane so pri nas še klobčičasta kolobarnica (tricholoma conglobatum). zelenkasta kolobarnica (tricholoma equestre). medena kolobarnica (tr. ruinsula) in pomladanska jurjevka (tr. Georgii. gambosum) in njena manjša sovrstnica mala jurjevka (tr. gravcolens). Vse te vrste kolobarnic so dobre. Zelenkasti je neko'iko podobna žveplena kolobarnica (tr sulfureurr) ki ni užrtna. Pri nas malo znana j«- vijolična kolobarnica (tr. irinum). ki ie v zunanjem svetu že nad sto let znana dobra soba, ki rase v polkrogih in tudi v krogih po poko-šenih travnikih kraj gozdov, navadno rano-žinsko. Sicer pa naj vsakdo pobira le tiste kolobarnice ki jih zanesljivo pozna Izmed štorovk je pri nas najbolj znana sivorumena štorovka ali jarsi (armillaria mellea) in neužitna žveplenjača ali žveplo-glavka (hvpholoma fasciculare) Razen teh pa so še dobre navadna štoiovka (pholiota mutabilis) in zimska štorovka (collybia velutipes). Ježevki poznajo pri nas dve: 1. Rumena ježevka (hvdnum repandum) in rjava iežev-ka ali srna (hvdnum vmbricatum) Zadnji je nekoliko podoben žolčasti ježek (phaed-don amarescens), ki ni užiten. Ta je bolj rdečkaste barve in :ma drobne luskine Užitne gobe so tudi polževke (glimacium) in polžarji (gomphidius). Med polževkami so posebno znane bela in rumenoJisasta, med poižarji pa veliki polžar (g glutinosus), bakrenordeči polžat (g. viscidus) in rožnati polžar (g. roseus). Vsi trije »o dobri, ie temeljito jih je treba osna žiti. Za Rožnikom se dobi okusni cesarski lijakar (clitocvbe imperialis). ki je v mladosti precej podoben čebularju a ima debel koccn in drobno glavico. Prijatelji gobarstva naj dolgo zimo izkoristijo pri dobrih knjigah o gobah, da bodo pomladi pripravljeni za nabiranje. A. B. st. BISTRE OCI V brzovlaku Budimpešta—Dunaj se je vozil v kupeju drugega razreda za nekadilce Madžar, njemu nasproti je pa sedel Žid Pechfaden. Cez nekaj časa izvleče Pechfaden iz žepa pipo, se komodno raztegne in začne kaditi. Madžar ga srepo pogleda in reče: »Opozarjam vas, da je ta kupe za nekadilce, kjer je kajenje prepovedano !« Pechfaden se naredi, kakor da ni slišal. in natlači pipo še enkrat. Tedaj pa zavpije Madžar vnovič: »Prenehajte že, prosim vas, ker bom sicer poklical sprevodnika!« Ker je pa Pechfaden vzlic temu lepo naprej kadil, je poklical Madžar sprevodnika, ki je pozval Pechfadna, naj se umakne iz kupeja ali pa naj neha kaditi. Zdaj šele je vzel Pechfaden pipo iz ust in mirno odgovoril: »Dobro, ampak poglejte najprej gospodov vozni listek!« Sprevodnik je pogledal Madžarov vozni listek in videl, da ima Madžar vozni listek na tega edinega nevtralnega človeka na igrišču. Tudi v tem pogledu so pristojni faktorji | že poskušali najti razne rešitve, toda do j zdaj je bilo vse zaman. Nedavno so nekaj novega v tej smeri poskusili v Firenzi, kjer so za neko prijateljsko tekmo določili kar tri sodnike, enega glavnega in dva postranska. Pristojnost med glavnim gospodom in obema nižjima so razdelili tako, da je bila zapadna polovica igrišča v oblasti glavnega, vzhodra pa v rokah obeh po-magačev. Sodniki so po tej metodi imeli resda večji pregled nad igro, toda poskus v celoti le ni uspel, ker se ti trije ljudje niti med seboj niso ujemali glede presoje posameznih primerov in niti glede prostora njihove oblasti. V ostalem pa je ta zadeva do nadaljnjega sploh nepremakljiva, ker je po pravilih nogometne igre odrejen za vsako tekmo en sam sodnik, ki je onih 90 minut absoluten gospodar na igrišču. Vse kaže, da bo vprašanje nogometnih sodnikov ostalo v razpravi še tudi za naprej ! ca HL razred. Odpravil ga. Je zato v m. razred. Na dunajskem peronu sta se spet Brodila oba sopotnika in Madžar Je ogovoril Pechfadna: »Odkod ste pa vedeli, da imam karto III. razreda?« »Del vaše karte,« je odgovoril Pechfaden, »vam je gledal iz žepa, pa sem videl, da je takšne trave kakor moja!« Zimsko spanje ljudi Sele nekaj let je znano, da lahko tudi ljudje spe zimsko spanje. Taki ljudje žive na velikem otoku Ognjena zemlja, ločenem od južnoameriške ceiine po Magellanski ožini. K temu otoku spada še cela vrsta manjših otokov Ime je dobil po mnog'h plavžarskjh ognjeh. ki jih je opazil Magal-haes 1. 1520, ko je odkril otok in prevozil po sebi nazvano morsko ožino. Na Ognjeni Zemlji prebiva na bregovih Lago Fagnano indijansko pleme, ki njegovi moški člani spe zimsko spanje. Zima se na južni polut; seveda ne prične ob istem času kakor pri nas. Tam se pričenja zima v marcu. Ob tem času se umaknejo moški prebivalci otoka, ki prežive poletje v primitivnih živinskih stajah, v globoke podzemne jame, iz katerih prilezejo šele v začetku toplega poletja. V zimskih mesecih nosijo vso skrb za preživljanje plemena ženske. Pozi m; morajo skrbeti ne samo za gospodinjstvo, temveč hodijo tudi na lov in ribolov, da spravijo skupaj potrebno hrano. Ta način življenja se zdi moškim povsem naraven. Oni sploh ne mislijo na to, da bi si v poletnih mesecih preskrbeli kaj za zimo. Zene poleti manj delajo kakor moški in to je edino njihovo plačilo za skrbi in trud čez zimo. To pa ima svoj naravni vzrok v tem. da se rode otroci tega indijanskega plemena po stari navadi skoraj izključno v poletnih mesecih. Moški sicer »spe« svoje zimsko spanje v brlogih pod zemljo, toda v nasprotju z živalmi čez zimo nočejo ostati brez hrane. Zato morajo skrbeti za nje žene in jim prinašati hrano v brloge. Tam možje večinoma spe. Lev v cerkvi Razburljiv dogodek se je pripetil nedavno v nizozemskem mestecu Sittard. Tz cirkusa je bil ušel lev. Mahnil jo je na trg. Ljudje so seveda prestrašeno bežyli na vse strani, čim so ga zagledali. Pa tudi lev se razburil menda zaradi nenavadne okohce Dostojanstveno se je ozrl naokrog. Ko je prišel mimo mesar.-;.*? stojnice sj je privoščil nekaj grižljajev svežega mesa. potem jo je mahnil naprej. Končno je prispel do cerkve, kjer se je tedaj vršiia služba božja in vrata so b;la ■ dprta. Lahko s; misiimo presenečenje in grozo v cerkvi zbranih vernikov ko so naenkrat zagledali leva, kako jo maha dostojanstveno proti glavnemu oltarju. Sele tedaj je tudi duhovnik opazil leva. ki se je bil ustavil na stopnicah pred oltarjem. Duhovnic je pa pokazal izredno hladnokrvnost. Nadaljeval je službo božjo, čeprav mu je sta] za hrbtom lev. Vern.k' so instiktivno spoznali pravilnost njegovega dejanja :n tudi oni so mirno ostali na svojih mestih. Duhovnik je s lem rešil položaj. Ta čas so namreč ie prispeli redarji s cirkuškim paznikom in 'ov