Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-£*mo. Telafon uredn. 2312. v llubliani, 9. maia 1928. stev. 43. Letnik LXVIII. (Šol. 1.1927/28.) Id TOVARIŠ Stanovsko poSitiSko glasilo UJU. - PoverleniStvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 150 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Naši ,grehi' Iz Beograda je došla v politični list vest, da sta urednik (»Učiteljskega Tovariša« in predsednik 'stanovske organizacije pov. UJU — Ljubljana v disciplinarni preiskavi kot dr» žavna uradnika — zaradi tiskovnih zadev. Neobičajno je že to, da se disciplinsko preiskave državnega urad ni št va napovedujejo v politično strankarskih listih; neobičajno je to, da se v naprej izreka zaključek o sporni zadevi ter se vsiljuje neko mišljenje pred izrekom senata; neobičajno je to, da se za tiskovne zadeve kliče še pred kako oporno točko po tiskovnem procesu državnega urad» niika k — disciplinarni obtožbi; neobičajno je to, da se zaradi tiskovnih zadev kliče na odgovor poleg odgovornega urednika budi — predsednika organizacije!!! Kaj porečejo k temu druge strokovne organizacije? Kje je uradna tajnost, ki je najdiskretnejša pri disciplinskih zadevah? Kje je svoboda tiska in kritike? Kje so dr» žavljanske svoboščine? Kje so predpogoji za zdrave razmere? Odgovornost za vse to naj nosijo na svoji vesti oni, ki so tak predlog predložili in utemeljevali! Veliko odgovornost pa so prevzeli tudi oni, ki so dali zadevi še ostrejše lice ter iznesli zadevo v politično strankar» ske liste. Funkcijonarji organizacije niso govorili v svojem imenu, ampak v imenu članstva, t. j. v imenu vsega učiteljstva in za dobrobit vsega -učiteljstva. Zato to ni le zadeva orga» nizacije, temveč je zadeva vsega učiteljstva. Ni niti več samo zadeva učiteljstva, temveč je zadeva vsega državnega uradništva, ker je ogrožena svoboda kritike, svoboda sta» novskega tiska in svoboda stanovskih dru» štev, organizacij. Človek hodi od napora s sklonjeno glavo za svojim težkim iin nehvaležnim delom na» prej. Kot državni uradnik bi ob skromnih državnih dohodkih že zdavnaj omagal, ako bi se ne zavedal svojih državljanskih dolž» ntosti, katera zavest ga vzdržuje v idealizmu in ljubezni do naroda, države in poklica. To je ono, kar vzdržuje državnega uradniSca še na čelu strokovnih «organizacij: ljubezen do stroke in stanu, idealizem do naroda in države! In ko se hoče poslužiti državljanskih svoboščin, da bi izžgal kar je gnilega, kar je nezdravega v stanu, stroki, narodu in državi, ga udarijo izza hrbta najnižji, ki so često gnilobe sokrivi... In prav je včasih tako! Tedaj si človek da šele časa, tedaj se šele izravna potonem, dvigne glavo kvišku in pogleda okrog sebe: Ali je res tak zločinec, kakor so ga naslikali? V človeku se vzbudi zavest in ponos, ker iz obilice dela, kateremu služi vidi, da je očiščen očitkov — pred svojo vestjo... Kaj so naši grehi? Ali so naši grehi to, ker smo hoteli tudi po svoji inicijativi izvesti, da bi se spošto» vale odredbe gospoda ministra prosvete ter čl. 93. uradniškega zakona in bi učiteljstvo hodilo zaradi reda, ki si ga želimo v upravi vsi,, vedno korektno po službeni poti? Ali so naši grehi to, ker smo hoteli iz» vajati dogovor predstavnikov naše organiza» cije z gospodom ministrom dr. Korošcem, da se bodo vse zadeve urejale potom piro» svetnih oddelkov, do katerih edino naj se obrača učiteljstvo; on pa bode svoje gospode poslance napotil, da ne bodo v personalno* beneficijalnih vprašanjih za nikogar interve» nirali v Beogradu in s tem odpirali stranskih vrat, na škodo vsega učiteljstva? Ali so naši grehi to, ker smo obsodili Izrabo zaupanega mesta v ministrstva» pri lastnem tovarišu v prilog svojemu bratu proti stvarnim potrebam in proti utemeljitvam in predlogom prosvetnega oddelka? Ali so naši grehi to, ker se trudimo za dvig službene in stanovske morale držav» nega uradništva in moramo, če hočemo biti objektivni ¡in pošteni, nastopati celo proti lastnim članom? Koliko bolj smo potem upravičeni nastopati, če treba, proti postopa-nju tovarišev in odločujočih faktorjev na vodilnejših mestih, če gre za obče interese strolke in stanu! Ali so to naši grehi, če delujemo za ubla» žitev strankarskih strasti, za stanovsko strp» nost, za depolitizacijo državnega uradništva in zahtevamo, da naj se tudi političnemu nasprotniku dokaže sluižbena potreba ali ne« korektnost, če se ga odstranja s kakega me» sta proti njegovi volji? Ali »o to naši grehi, da smo postavili organizacijo v službo šolsko»upravnih zadev; da tudi s privatno 'inicijativo podpiramo prospeh in dvig svoje stroke; da publiciramo v svojem privatnem tisku odloke v korist šole, da se celo šolska oblast sklicuje na članke našega tiska, s katerimi podpiramo njena stremljenja? Ali so to naši grehi, da smo se postavili tudi s svojo privatno inicijativo v službo šolsko reformnega dela pri nas; v službo or» ganizacije nadaljevalnega šolstva; v službo gospodinjskega šolstva; v službo nadaljnjega izobraževalnega dela učiteljstva samega; v službo mladinske literature, »Mladinske Ma» tiče« in v službo drugih velikih idej — v edino korist svoje stroke, naroda in države? Ali so to naši grehi, da nismo zgolj krm» hoborci, ampak še vedno idealisti in še veliki idealisti, ki nas ni še klonil najtrši gospodar» ski boj za obstanek, ki se mu s svojimi zad» njimi silami še vedno upiramo — tet se po» svečamo tudi izvenslužbenim idealom, v prid naredu in državi? Gorje šoli, če se nam zatre vsaka svoja misel, če se nam prepove vsaka kritika uprave in se zahteva brezpogojna pritrdite-v vsemu. Takega učiteljstva bi moralo biti sram vsakega naroda in vsake države. Ho» čemo, da postane samostojno mišljenje po» nos našega stanu! ' Kdor ima opravka z uSiteljstvom maj ve, da ima opravka s kulturnimi ljudmi, ki imajo svojo zavest in svoj ponos in hočejo biti deležni tudi državljanskih svoboščin. Zato lodločno zavračamo iznešeno kri» tiko našega postoplka, neresnične trditve o kakih težkih žalitvah, ker v njih ni strankar» stva, ni partizanstva, ni osebnih napadov na nikogar; temveč je vse le boj za načelna sta» lišča in je ravna pot, ki jo hoče odslej hoditi slovensko učiteljstvo. Preiskava in tožba še ni dokaz! Težko odgovornost so si nakopali pravi povzročitelji najnovejših metod nad sloven» skim učiteljstvom! Pogled po" privatnem delu, v katerega službi smo, nas navdaja s polno zavestjo, da nismo zločinci ne za državo in ne za oblast in upravo — kakor so nas naslikali; zavest, da obsojajo to tudi somišljeniki vladajočega režima in da so v tej obsodbi strnjene naše stanovske vrste, nas navdušuje, da smo vzravnani pokonci in stojimo pred očitki dvignjenih glav ter ob pripravljenih vrstah učiteljstva pričakujemo bodočnosti... Kaj $e godi? »Slovenec« od 6. maja 1928, št. 104 poji roča iz Beograda sledeče: Prehudi napadi na prosvetno upravo. I Belgrad, 5. maja. (Tel. »Slov.«) V »Učitelj- I skem tovarišu« so zadnje čase izšli črno- [ obrobljeni članki »Kaj se godi«. V teh t člankih se napada prosvetna uprava glede t postavljanja učiteljev. Napadi, osebni in t neutemeljeni, vsebujejo težke žalitve za f prosvetno upravo.' Ker so ti članki brez [ vsake stvarne podlage, torej napačni, je [ prosvetno ministrstvo odredilo proti ured- | niku »Učiteljskega tovariša« Ivanu Dimni- t ku in izdajatelju Andreju Skulju discipli- | narno preiskavo, ker sta državna uradni- I |ka. Obenem se je izdal nalog za sodno po- i stopanje po tiskovnem zakonu. (Tako »Slo- [ venec«.) Povsem nov. način uradovanja je to, p da se disciplinske zadeve objavljajo po- I tom političnih listov še preden se priza- } detim izroči službeno obvestilo o preiska- | vi in preden je preiskava kaj pozitivnega I dognala. S tem se daje službenim zadevam i strankarski značaj in se strankarsko I vpliva na potek disciplinskih preiskav | državnega uradništva. Novi pojmi se pa I ustvarjajo tudi o svobodi tiska, če se tiskov- E ne zadeve ižsleduje pred tiskovnim pro- I cesom — disciplinskim potom. — Vsi ob- I javljeni slučaji so istiniti in naj čitateji I sami še enkrat presodijo, če so v njih kaki I osebni napadi in »težke žalitve prosvetne I uprave«. Čitajo naj ponovno in videli bodo I — kaj se godi!? ODMEV DISCIPLINSKE PREISKAVE. Gosp. urednik »Učit. Tov.« Ivan Dimnik Ljubljana. Pcštovani druže! Naš »Obzor« saopčuje, da Vas progone. U povodu toga držim da nam je dužnost: povezati se što tijesnije. Na» stavljam u tu svrhu započeti naš saobračaj: šaljem Vam sve do sada izašle brojeve na» šega glasila »Hrvatski Učit. Dom«; a slati ču Vam redovito i sve daljnje. Molim Vas: šal j it e tako ni zamjenu i Vi meni »Učit. To» variš«. Vas i sve drugove srdačno pozdrav» lja bratski odani. Zagreb, 8. V. 1928. Ivan Tomašič. — Opozarjamo na notico pod rubriko »Iz Pov. UJU« zadaj, Iker so tam važne ob» jave za članstvo. — Sestanek šolsko«upravnega odseka UJU v Mariboru se vrši v ponedeljek, dne 14. maja ob pol 15. uri. Člani, ki so sprejeli predloge v obravnavo, naj prineso izdelane elaborate s seboj. Udeležite se seje vsi! — Likvidacija »Edinstva« v litijskem okraju. Kakor nam poročajo je zborovalo sresko društvo Edinstvo dne 5. maja na Savi in so člani sklenili likvidacijo društva. — Iz Dol. Lendave se nam piše: Poziv madžarskega lista »Napujsag« na učitelje» domačine ni našel zaželenega odmeva. Pač pa sta izstopila — glej čudo! — dva preča« na: učitelj Pečnik in njegova žena Pečnik» Zgančeva. Kako naj to tolmačimo? — Pes temelj. — Tovariši pevci! Pevski zbor UJU uči» teljstva je z dosedanjimi nastopi dokazal, da se lahko prišteva med prvovrstne umetniške korporacije. Kljub vsem prošnjam in vabi» lom pa pogrešamo še dokaj dobrih pevcev iz naših vrst, katerih udeležba bi odvzela mnogo truda in skrbi odboru. Največ časa žrtvuje odbor razmotrivanjem. kako prido» biti še nekaj dobrih pevcev, da bo tudi moški zbor tako mobilen kot ženski. Ves trud je bil do sedaj zaman. Odbor bo v kratkem razposlal vabila onim tovarišem, katere so predlagali pevci in pevke. S temi vabili va» bimo le one. ki so temu ali onemu članu zbora znani kot dobri pevci. Pričakujemo pa, da bo ta naš poziv vzdramil tudi druge to» variše, ki so dobri pevci in lahko kak dinar žrtvujejo za lepo slovenslko pesem in procvit učiteljskega pevskega zbora. Tudi češkemu in moravskemu učiteljskemu zboru niso nastlane cvetke, a stanovska zavest jih je ustanovila, družila in pripeljala do svetov» nega slovesa. Vabimo vse dobre in resne pevce, »enodnevnice« pa odklanjamo. Pri» jave pošljite tajništvu. (Pevski zbor UJU Ljubljana — Učiteljska tiskarna). Odbor. Manifestacija slovenskega učiteljstva za osemletno šolsko obveznost v vsej naši državi. Slovensko učiteljstvo sedmerih okraj* nih učiteljskih društev, zborujoče dne 5. maja v Ljubljani, izjavlja, oprto na za* vest, da je slovenska javnost z njim soli-dama, sledeče: 1. Z vznemirjanjem sprejemamo vest o formulaciji čl. 9. projekta osnovnošolskega zakona glede šolske obveznosti. Zavračamo vsako misel, da bi radi neke umetne, mehanične unifikacije šolstva trpeti naši kulturni interesi ter smo si edini v tem, da se vprašanje šolske ob* vezno^sti ne da s splošno, za vso državo veljavno zakonska določbo drugače koit okvirno rešiti in so špecijalne, diferen* cirane določbe za njegovo stvarno ure* ditev v posameznih delih države neob* hodno potrebne. 2. Zahtevamo, da pride do jasnega izraza načelo, da bodi vsak pouk v dobi splošne šolske obveznosti v normalnih razmerah reden pouk in vsak skrčen pouk izjema, glede katere je treba točnih do* ločb, kje in v koliko so dopustne. 3. Vsako določbo, ki bi dopuščala stalno omejitev rednega pouka na prva štiri šolska leta, torej njegovo prekinje* nje v dobi, ko postaja mladina šele spo* sobna za intenzivnejši in poklicno usmer* jen pouk, označujemo kot reakcijonarno in naperjeno naravnost proti kulturnemu dvigu širokih plasti kmetskega ljudstva, brez katerega ni in ne more biti kultur* nega in gospodarskega napredka naroda in države. Smatramo naravnost kot dolž* nost države, da posveča podvojeno skrb pouku zrelejše mladine v osnovni šoli tam, kjer ji ne more nuditi nobene druge izobraževalne prilike. Vsako misel na štednjo v škodo tej mladini moramo z ogorčen jem zavrniti. 4. Pozdravljamo uvajanje osemletne šolske obveznosti v vsej drjavi, nočemo pa, da bi se reševal videz osemletne šole na ta način, da se ta umetno loči v nižji Jn višji tečaj in se za višji tečaj uvaja kak ničvreden surogat rednega pouka. Bolje je po našem mnenju, da se tam, kjer obstojajo danes še nepremagljive ovire za izvedbo popolne osemletne šol* ske obveznosti, obvezna starost za vstop v šolo napram sedanji zviša za toliko, za kolikor je skrajšanje osemletnega redne* ga pouka trenutno neizogibno. Na vsak način mora 13* in 14*letna mladina biti deležna rednega pouka. 5. Olajšave v šolskem obisku smatra* mo kot dopustne le pri Osemletnem šol* skem obisku zadnji dve šolski leti. Ure* jene morajo biti s potrebnimi diferenci* jami enotno po pokrajinah ali oblastih in ne more odločitev o njih načinu biti prepuščena krajevnim činiteljem. Za pre* težno dobo šolskega leta mora ostati red* ni, t. j. celodnevni, ves teden trajajoči pouk neokrnjen. 6. Ne zadovoljuje in ne pomirjuje nas s stališča slovenskih kulturnih inte* resov obljubljena garancija, da ostane redna osemletna šola, kjer je že upeljana, nedotaknjena. Hočemo trdnih garancij za svoboden razmah in razvoj slovenske* ga šolstva, hočemo, da se šolska obvez* nost za vso Slovenijo izenači in se upelje osemletni redni pouk tudi tam, kjer de* jansko še dbstoja šestletna redna šola, z dveletno ponavljalno šolo, o kateri smo vsi edini, da je že skrajni čas za njeno ukinitev. Mladinska Matica. VEZAVA KNJIG »MLADINSKE MATICE«. Z ozirom na sklep širjega sosveta UJU v Mariboru 15. aprila t. 1. se javlja vsem po» verjenikom, da bi stalo kartoniranje vseh treh knjižic, ki jih izda »Mladinska Matica« začetkom junija, 6"50 Din. Ker bi kartoni» ranje mnogih tisoč izvodov zahtevalo okrog tri tedne dela, ne more »Mladinska Matica« jamčiti razpošiljatve kartoniranih izvodov do konca tekočega šolskega leta. Kdor re» flektira na kartoniranje izvodov, naj dopoš» lje po 6*50 Din za tri izvode, vendar naj ra» ouna z omenjeno zakasnitvijo, ki je nismo povzročili mi, ampak pozno storjeni sklep. Nekairtonirani izvodi se razpošljejo pravo» časno, torej pred sklepom šolskega leta. * Odsek »Mladinske Matice«. Splošne vesti. — Ustanovitev Učiteljskega doma v Ljubljani. Dne 5. maja je imelo društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani svoj redni občni zbor, ki je sklenil likvida» cijo dosedanjega društva in ustanovitev »Učiteljskega doma«, reg. zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani. Zadruga ima iste oilje in namene kot prejšnje društvo. V načelstvo so bili izvoljeni: Josip Lapajne, načelnik; Karel Stravs, podna6eln'ik; Josip Kobal, Anton A>rrigler, Vekoslav Mlekuž in Marija Malen» škova, odborniki; namestnika: Fran Mercina in Angela Hafnerjeva. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Josip Macarol, Matija Pelko in Stanislav Žagar. Delež znaša 100 Din. Prvi dan je podpisalo pristopnico nad 200 članov. — Dovolj je moledovanja za nas. Vno« vič moramo sedati k mizam in pisati in — pnositi. Koliko priznanic, molb, žalb in bogve, kako se še imenujejo te listine, smo že spisali. Koliko intervencij je že bilo — a še danes 30. aprila 1928 dolguje država na» grade za nadure, opravljene v dobi od 1. aprila 1926 do 30. aprila 1927. Izplačajte nam dolžne razlike, izplačajte honorarje za nad» ure, za pouk verouka in drugo, to je dolžnost uprave, z odloki in ukazi, z naredbami in odredbami, z ukazi in prepovedmi pa nam ni pomagano, dokler ni točnosti v izplačilu. Vsem nam morajo biti odredbe in zakoni sveti ter jih moramo izvajati v korist države! Meščanskošolski »Neverni Tomaž«. V čast slovenskega učiteljstva je dosegla Mladinska Matica v prvem letu nad 10.000 članov. Pošljite takoj naročila za vezavo! — Šolska radio«prireditev. Radio«poslu« šalci, ki so bili pri svojih aparatih dne 18. aprila t. 1. od Vt2.—2. ure, so se nemalo za« čudili, ko so čuli iz zagrebške oddajne po« staje pozdrav učenkam in učencem dobo v* ske šestrazrednice. In res! Na prošnjo ta« mošnjega učitelja Lojzeta Peterlina, ki je lastnik večjega radio«aparata, je priredila Radio«postaja v Zagrebu ta dan specijelno slovensko emisij.o z šolsko deco 'v Dobovi. Nastopile so priznane slovenske umetniške osebe iz Zagreba, ki so z veliko po žrtvovali nostjo izvajale točke vzporeda. Ga. Pipa Arko roj. Tavčarjeva je kaj krasno zapela štiri narodne pesmi: »Ogljar«, »škrjančeik poje«, »iPo jezeru« in »Prišla bo pomlad«. Gdč. Vika Podgorska, članica zagrebškega Narodnega gledališča, je nato pripovedovala lepo basen »o ptičku in mucki«, nakar je Slovencem dobro znani igralec Hinko Nušid jasno deklamiral Gregorčičevi »Soči« in »Domovini«. Da bi videli našo šolsko mla« dino, kako pazljivo in z zanimanjem je sle« dila tej precej dolgi prireditvi, dasi je bila že pet ur zaposlena v šoli! In še bi radi po« slušali, in še... — Zanimive so bile in za spoznavanje duševnosti mladine kaj značil« ne tudi njih naloge, ki so jih spisali po pri« reditvi. Nesporno je, da je radio tudi v šoli kot vzgojno sredstvo velike važnosti. In go« tovo je bila ta šolska radio«prireditev prva te vrste v Jugoslaviji. — Zahvaljuijemo se tudi tem potom Radioestanici v Zagrebu za njeno veliko naklonjenost napram šolstvu; vsem šolam pa, ki so tako srečne, da pose« duje kateri njih član svoj radio«aparat, pa kličemo na tem šolsko«vzgojnem polju: vi« vant sequentes! i — Razpis učiteljskega tečaja za ročna dela. Oblastni odbor Podmladkai Rdečega križa v Ljubljani priredi tudi v 'letošnjih ve« likih počitnicah, in sicer od 9. julija do 4. avgusta 1928 učiteljski tečaj za ročna dela Podmladka Rdečega križa. Število udeležen« cev se določi naknadno. Tečaj se bo vršil tudi letos na tehniški srednji šoli v Ljubljani, in sicer: I. Splošni tečaj, obvezen za vse ude« ležence, od 9. do 21. julija 1928 s predmeti: gnetenje, izrezovanje iz papirja in kartona« ža (osnovni pojmi). II. Strokovni tečaji, in sicer: a) za kartonažo, b) za pletarstvo, c) za dela iz lesa in kovine. Iz tega strokov« nega tečaja pod II. si bo izbral vsak udele« ženec eno izmed navedenih strok. Na željo udeležencev se bosta vršila razen tega še: a) tečaj za krasilne tehnike, in sicer; vlaga« nje v les, imitacija vlaganja v les, žgalna tehnika, slikanje na les in na steklo, batik« tehnika, pastinelo«slikarija ter šabloniranje na platno svilo in baržun; b) tečaj za ekspe« rimentiranje. III. Teoretični del tečaja, ki se bo tudi vršil od 9. do 21. julija 1928, bo ob« vezen za vse udeležence in bo obsegal pre« davanja o metodi in pomenu delovne šole, o Podmladku Rdečega križa, o higijeni i. dr. V ta tečaj se sprejemajo buidi učitelji(ice), ki bi obiskovali samo predavanja. Za udele« žence navedenih tečajev bodo pripravljena stanovanja v Akademskem kolegiju (Kolo« dvorska ul. 12) proti odškodnini 150 (sto' in petdeset) dinarjev za vse dni tečaja, za hra« no pa skrbi vsak sam (n. pr. v uradniški menzi). Pouk bo brezplačen, le za nabavo materijala, ki bo potreben za delavnice, mo« ra prispevati vsak po 100 Din, zato pa osta« nejo izdelki last izdelovalca. Prispevke za materijal je plačati ob vstopu v tečaj. Uči« telji(ice) osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave z navedbo stroke iz strokovnega tečaja pod II. do dne 25. maja t. 1. na oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani. Pri sprejemu bo« do imeli prednost oni prosilci, ki že aktivno delujejo pri Podmladku. O sprejemu bo vsak posebej obveščen, zbirališče sprejetih bo pa dne 9. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne na teh« niški srednji šoli v Ljubljani. — Tajnik: Fran Gabršek s. r. — Častnim občanom občine Št. Pavel v Savinjski dolini je imenoval soglasno njen občinski odbor dne 25. marca svojega šol« skega upravitelja Srečko Pečarja, - ki je pp 35«letnem službovanju stopil v stalen pokoj ter služboval samo v Št. iPavlu polnih 29 let. Bil je 'tudi večleten občinski odbornik, usta« novniki čebelarske, kmetijske in sadjarske podružnice ter soustanovnik domače obrtne šole. — Slovenska Matica naznanja, da so le« tošnje knjige dotiskane. Razpošiljanje knjig poverjenikom in zunanjim članom, ki niso v podeželskih poverjeništvih, se začne takoj. Ljubljanski člani lahko pridejo po knjige osebno od ponedeljka 7. t. m. dalje vsak de« lavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v društveno pisarno na Kon« grešnem trgu štev. 7. Kdor želi, da se mu knjige pošljejo na dom, naj to, če še ni, na« znani po dopisnici. Kdor ne prevzame knjig do 1. junija t. 1., temu se pošljejo na dom proti pristojbini 2 Din. Člani, ki plačujejo na obroke, naj članarino poravnajo do pre« vzema knjig. — Maturanti zaposlovalnega tečaja gori« ških učiteljišč v Ljubljani leta 1918. Letos praznujemo desetletnico mature. V to svrho bi se sestali o počitnicah v Ljubljani, da bi se po dolgih letih zopet videli. Prosim tova« riše in tovarišice, da mi pošljejo svoje na« slove in eventualne predloge. O programu sestanka sporočim pravočasno. — Ciril Ju« stin, učitelj, Žiri nad Logatcem. — Maturantje ljubljanskega učiteljišča 1. 1910. Mnogo tovarišev želi, da bi se letos zbrali na prijateljskem sestanku. Tudi 18 let je dosti dolga doba. Ker je za velike počit« niče že večinoma vsakdo oddan, sklicujem prijateljski sestanek na binkoštni torek ob 8. uri pri Mraku (Rimska cesta) v Ljubljani. — Ivan Primožič, Mekinje pri Kamniku. —k Danilo Gorinšek: Pisan svet. Pesnik, ki je lani iizdal zbirko pesmi za deco »Maj«, ji je zdaj za Veliko noč poklonil knjižico »Pisan svet«. Je to 26 pesmi, vsebinsko pe« strejših in poglobljenejših, v izrazu konciz« nejših od lanskih. Jezikovno so dovršene in zvočne. Pesmi z novimi motivi so večinoma lepo učinkovite s svojim zdravo otroškim tonom, tako na primer »Polžek roma«, »Je> zerce«, »Uspavanka«, »Vlak«. — Avtor je prodrl že s svojo prve zbirko, s to drugo pa si je zagotovil mesto v naši zdravi mladinski literaturi. Je v njem topla iskrenost, ki je si« cer danes v sodobnih mladinskih delih precej redka. Knjižica s primerno naslovno risbo in avtorjevo sliko je tudi po svoji izunanji opre« mi prikupljiva. Naroča se za ceno 10 Din pri pesniku v Celju, Kersnikova ul. 5. — Društveno pravo v Sloveniji. Spisal dr. Rudolf Andrejka. Samozaložba. Napro« daj po vseh knjigarnah za ceno 50 Din. iPosebno za učitelje, ki imajo mnogo opravka z ustanavljanjem in vodstvom raz« nih društev, je knjižica zelo važna. Vsebuje vse podatke in navodila glede društev, in si« cer: Društveno pravo in razni še veljavni društveni zakoni in naredbe pri nas; omejit« ve pravice združevanja; tajna društva; ustroj društva in društvena pravila; ustanavljanje društev; dolžnosti društev napram oblasti; društvena zborovanja in dolžnosti v tem ozi« ru; o razpustu društev. O preosnovi društve« nega zakona pri nas. Avstrijski društveni zakon. Načrt novega društvenega zakona za našo državo. — Vsak učitelj, ki ima opravka z društvi pravzaprav mora imeti to knjižico, enako vsako društvo in knjižnice. — Člani kočevskega učiteljskega društva se obveščajo, da imamo dan po zborovanju, t. j. v nedeljo 13. t. m. namen prirediti izlet z avtom iz Kočevja v Čabar. Če ibi se ogla« silo vsaj 20 članov, bi se vožnja izplačala. Mnogi ne bodo imeli drugače zlepa prilike, da bi videli zanimivosti teh krajev. Kdor se odloči za to, naj event, že do zborovanja sporoči svoj sklep tov. Klunovi v Dolenji vasi pri Ribnici. Točno se domenimo pri zborovanju 12. t. m. — Predsednik. — K usposobljenostnim izpitom, ki so se vršili v* času od 27. aprila do 5. maja na moškem učiteljišču v Ljubljani pod. predsed« stvom ravnatelja A. Doklerja, se jc prijavilo 17 kandidatov in 47 kandidatinj. Usposob« ljeni so bili I. a) za laščino: s. Pavla Dovč, s. Frančiška Fras, Ana Simčič in Marija Zidar. — b) za srbohrvaščino na meščanskih šolah: s. Justina Koncilja. — II. Za osnovne šole: Stanko Andolšek, Avgust Binder, Karol Christof, Franc Gruden, Mirko Kokolj, Ivan Kopriva, Franc Lunaček, Josip Novačan, Ce« lestin Perkavac, Jolsip Pirnat, Tomo Podnar, Milan Ražem, Anton Robič, Filip Slokan, Stane Šuler, Ivan Zupan in Martin Zeleznik. — Ljudmila Andolšek, Marija Anžič, Vale« rija Bašca, Josiplina Cet/in, Cirila Erjavec, Marija Ferenčak, Marija Gale, Stana Ger« lovič, Terezija Glaesener, Marija Gorišek, Angela Gospodaric, Gizela Gregorič, Marija Jerin, Julijana Kadunc, Franja Kokalj, Olga Koželj (z odliko), Emilija Kristan, Vida Ku« har, Ana Lavrenčič, Jelica Leban (z odliko), Ana Markelj, Matilda iMartinciq, Florijana Mokorel, Marija Oswald (z odliko), Pavla Perpar (z odliko), Kristina Petek (z odliko), Ro'za Petelin, Marija Polak, Marjeta Poznik, Antonija Preveč, Antonija IPungartnik, Ce« cilija Rape«Jelenc, Antonija Sedej, Ljudmila Sila, Marija Šuštar, Julijana šušteršič (z od« liko), Marija Trtnik, Marija Umnik, Marija Urbančič, Marija Verovšek (z odliko), Eli« zabeta Vračko in Ferdinanda Završnik. — Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre« nijo življenje. Zato pije previdni rajši ZlKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte« vajte ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča , Podkraišolc frizer za dame Id gospode, Ljebilsfla Sv. Petra cesta 12. Foto aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajet, LJubljana, Stari trg 9, Mnrlna niptpriina Modemi kostumi in kompleti mouoe pletenine po merl iz kafisa VOine. -: MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul. 7. Železnato vino lekarnarja dr. G. Pšccoli-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. — Naročila točno po povzetju. Razumna uporaba. Če želite „RADION" popolnoma izkoristiti, pazite kako ga uporabljate. — Ne pozabite na prvo pravilo: „RADION" treba raztopiti v MRZLI vodi. Le tako razvija RADION vso svojo moč in pere zares SAM. To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti: „RADION" v mrzli vodi raztopi! Iz oblastnih šolskih odborov v Sloveniji. —obl. Delo ožjega ljubljanskega oblast« nega šolskega odbora. Ožji odbor je imel zadnjo sejo 6. marca 1928. Tajnik tov. Jul. Slapšak je poročal o nujni opredelitvi poslov in delokroga. Ožji odbor se bo bavil v prvi vrsti s posli, ki zadevajo občo upravo, širji pa s posli, ki zadevajo predvsem samoupr.a« vo, v prv-i vrsti z gospodarskimi vprašanji. Rešil je veliko pritožb in prošenj za odpuist kazni zaradi šolskih zamud. Odobreni so številni krediti krajevnim šolskim odborom za zidave in razširjenja šol itd. Sklenil je, da se vlagajo odslej vse pritožbe zoper Ika« ženske odloke krajevnih šolskih odborov na pristojnega sreskega poglavarja v rešitev. V Ljubljani je nujno potrebna zidava še enega šolskega poslopja. Enako se mora tu usta« noviti še krajevni šolski odbor. Za pregled šolskih novincev je urediti honorar zdrav« nikom. Blagajnik g. ravnatelj Anton Dokler je poročal o rešitvi 434 proračunov krajnih šolskih odborov in o pritožbah, ki so pa ma« loštevilne. Sklene se dati krajnim šolskim odborom, da dostavljajo vabila članom 3 dni pred sejo. Za izterjavanje glob se bo napro« silo ministrstvo:, da podaljša rok od 15 dni na mesec dni. Oblastni odbor je pozdravil inicijativo UJU za ustanovitev oblastne uči« teljske knjižnice, zaslišijo pa naj se še sreski knjižnični odbori in mnenje sreskih učitellj« skih društev. —obl. Delo 'ljubljanskega šolskega pd« bora. Dne 7. marca 1928' je imel sejo širji oblastni odbor v Ljubljani. Obravnaval je predvsem šolsko gradbeno akcijo za zgradbo in razširjenje šol. v kateri namen je v pro» računu za leto 1927. znesek 755.000 Din. Taj« nik tov. Jul. Siapšak je podal zanimivo sliko, kako se je pred vojno zatiralo slovensko šolstvo, po vojni pa se je prehitro razširjalo razrede, a premalo skrbelo tudi za prostore. Bati se je, da se izvede odlok ministrstva prosvete O. N. br. 38.489 od 10. junija 1927 pod točko VII. in se s koncem leta 1927./28. zapro razredi, za katere ni samostojnega prostora na razpolago. Oblastni odbor ima resno voljo nekaj ukreniti v tem oziru. Sklep razprave je bil, da vodi oblastni odbor svojo gradbeno akcijo po svojem gradbenem uradu. Prispevki za zgradbe šol naj se po določenem ključu sorazmerno razdele na državo, oblast in občino. Pri novih zgradbah je vedno skrbeti tudi za zadostna učiteljska stanovanja. Zelo razveseljivo dejstvo je, da so se člani oblastnega odbora sami zavzeli tudi za učiteljska stanovanja, posebno gosp. dekan Zabret in g. dekan Skubic ter nadzornik Pretnar. Povdarjaili so, da se mora učiteljstvo potikati po slabih stanovanjih in po luknjah; kar ne vpliva dobro. Učiteljstvo silno trpi vsled slabega stanovanja, zato je umestno, da se pri novih zgradbah poskrbi tudi za vse učiteljstvo 'za stanovanje. G. blagajnik ravnatelj Dokler je podal poročilo o obračunih krajevnih šolskih od« borov. Iz poročil je videl, da je ljudstvo do« bro, ker se zdiveda važnosti dobre šole ter znašajo odobreni proračuni 8,600.000 Din. Predložil je navodila za sestavo proračunov krajnih šolskih odborov, kjer je podrobno razvidno, kaj vse mora priti v piroračun. Sprejeta navodila dobe krajni šolski odbori. Sprejet je bil nato proračun oblastnega šoiskega odbora za leto 1928. Ed. Škopek, Ljubljana, Mestni trg 8 priporoča birmanske ure, verižice po najnižjih cenah. Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled. MILOŠ KARNIČNIK LJUBLJANA, Stari trg štev. 18. Učiteljski pravnik. —§ Uslužbenski davek — po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, ki se zaračunava od dne 1. aprila 1928 dalje (»Uradni list« z dne 15. marca 1928, št. 75/26 jn z dne 31. marca 1928, št. 97/31). Uslužben« ski davek obravnavajo čl. 89.—103. cit. za« kona. Temu zakonu je po čl. 89. zakona ob« vezan vsak dohodek iz nesamostalnega dela ali poklica bodisi v denarju ali naravi. Tol« mačenje čl. 89. 93. in 95. zakona o neposr. davkih glede davčne obveznosti je objav« ljeno v pravilniku (»Ur. list« 97/31). Davčna osnova za vse skupne ponavlja« joče se prejemke in koristi (stanovanje, kar« java itd.) poklica, zmanjšani za odbitke iz čl. 93. zakona, t. j. 400 Din mesečno za usluž« benca in 100 Din mesečno za otroka do 18. leta. Če je kdo v več službenih razmerjih, se upošteva odbitek le pri eni davčni osnovi .(čl. 93.). Če sta mož in žena v službi, se od« šteje odbitek 400 Din le od plače moča (čl. 93. pravilnika). Za izračun davčne osnove navajamo na« stopne primere: I. Učitelj(ica) samec z 10 službenimi leti, ki uživa v III. drag. razredu (Roč. kat. str. 44. in 59.): 1. plačo mesečnih 823 Din, 2. drag. doklado 752 Din, skupaj 1575 Din, odbitek 400 Din, davčna osnova 1175 Din. plača Usl. davek po 11 stopnji, t. j. mesečno 35 Din. — Glej spodnjo tabelo (čl. 95. zakona). Davek za mesečni dohodek, zmanjšan za zakonski odbitek, znaša: Stopnja Dohodek zmanjšan za odbitek Din Davek Din 1. od do 200 4"— 2. n 201 ti 300 6 — 8. v 301 tt 400 9 — 4. 401 rt 500 11- 5. rt 501 It 600 14 — 6. v 601 V 700 17 — 7. n 701 1) 800 20- 8. rt 801 » 900 23 — 9. rt 901 n 1000 27 - 10. rt 1001 n 1100 31-— 11. y> 1101 rt 1200 35"- 12. rt 1201 rt 1300 39 — 13. rt 1301 1400 43'— 14. rt 1401 n 1500 48"— 15. rt 1501 rt 1600 53- 16. t» 1601 " 1700 58-- 17. rt 1701 1800 63 — 18. tt 1801 1900 68-— 19. » 1901 9 2000 74-- 20. v 2001 rt 2100 80-- 21. rt 2101 2200 86- 22. rt 2201 2300 92"— 23. 9 2301 2400 98-— 24. " 2401 2500 105 — 25. 2501 2600 112 — 26. M 2601 2700 119-- 27. yi 2701 ^ 2800 126 — 28. rt 2801 M 2900 133 — 29. 2901 3000 141 — 30. » 3001 tt 3100 149- II. Učitelj z ženo in 3 otroci pod 18 let starimi v istem kraju in isto službeno doibo, ki uživa 1. plačo mesečnih 855 Din, 2. drag. dokil. mesečnih 752 Din, 3. rodb. doki. me« sečnih 600 Din, skupaj 2207 Din, odbitki: a) zanj 400 Din. b) za otroke 300 Din, dav« čna osnova 1507 Din, plača Usl. davek po 15 stopnji, t. j. mesečno 53 Din. III. Učiteljica — žena učitelja pod II. z isto službeno dobo v istem kraju, ki uživa: 1. plačo mesečnih 855 Din, 2. drag. doklado (K>) 376 Din, skupaj 1231 Din, (ta znesek je obenem davčna osnova, ker se ne odbije 400 Din), plača Usl. davek po 12. stopnji, t. j. 39 Din mesečno. IV. Učitelj z 26 leti v III. drag. razredu z ženo in 5 otroci, katerih trije so nad 18 let stari, ki uživa: 1. plačo mesečnih 1470 Din, 2. drag. dokllado 900 Din, 3. rodb. doklado 900 Din, skupaj 3270 Din, odbitki zanj 400 Din, za 2 otroka 200 Din, davčna osnova 2670 Din, plača Usl. davek po 26 stopnji, t. j. 119 Din mesečno. i Kdor želi še tozadevna pojasnila, naj ¡piše na šolsko=>upravni odsek UJU rezu. Na istem zborovanju je bil stavljen predlog, da se v stanovskih zadevah v poli« tičnih listih ne piše. Predlog je bil sprejet. Kljub temu je prinesel »Nepujsag« v nasled« nji številki razžaljive napade in budi sledeči poziv k izstopu iz društva: »Na vprašanje: Kaj bo po dogodkih 21.? (t. j. dan črenšovskega zborovanja. — Opomba podpisanih). Naj stori vsak po svo= jem okusu. Kdor se dobro počuti tam, kjer se odigravajo orgije sovraštva in škodoželj« nosti, tisti naj ostane nadalje in naj plača, da to potem bič bolj pokal. Sicer pa naj izreče Ljubljana o zadevi zadnjo besedo, ker mi upamo, da se bodo odprle oči gospodom, ko bodo izostali člani, ki so do sedaj redno plačevali ,in se udele« ževali zborovanj. In kaj bomo mi storili? Brez vsakega sovraštva, mogoče z izpremenjeno taktiko, se bomo bojevali na realiziranju edino mo« gcče ideje, da ničesar brez nas in proti nam. Kdor hoče gre z nami, kdor pa čuti, da ni dovolj utrjen za boj, naj ostane. V glavnem — ostanejo naj janičarji — pred njimi so vrata zaprta.« (Menda v madž. raj? — Op.). Citirani članek je izšel v rubriki »List« niča uredništva« in to po našem mnenju po« ve dovolj, cd kod izvirajo članki. Ker smo mnenja, da je že čas, da bo slo« vensko učiteljstvo tudi izven mej Slovenske Krajine informirano o tukajšnjih razmerah, bomo dali UJU na razpolago izčrpen mate« rijal. Hlkrati smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo merodajne oblasti na protinacio» nalno pisanje navedenega lista. Dolnja Lendava 1. maja 1928. Josip Birsa 1. r., šol. upravitelj. J. Gorišek 1. r., Izidor Horvat 1. r., mešč. šol. ravn. šol. uprav. LISTNICA UREDNIŠTVA. —In Črna deska. Nekateri člani nam po« šiljajo dopise, naj tega in tega pribijemo na »črno desko«, ker je bilo tako in tako. Slu« čajno sta si prišla sedaj v navzkriž. Izjavlja« mo, da »črna deska« ni nikako torišče za lča« kršnakoli osebna maščevanja in naj si dopis« niki s takimi nameni obdrže dopise doma. Naša borba je načelna in stvarna, brez ma« ščevalnih primesi. Le v poštenosti še zmaga! Biča naj se le to, kar služi obči koristi vsega učiteljstva, ne pa, kar naj bi služilo le Ikodsti osebne maščevalnosti kalkega poedinca. Za splošne koristi lahko udarite brezobzirno, toda le dostojno, pošteno in vedno z -• do« kazi v rokah. Mnogo gradiva smo morali iz te številke izpustiti. MALI OGLAŠi Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namane občinstva, vsaka beseda 60 par, Najmanj!) znesek Din 5'—. ZA PLAŠČE, KOSTUME, OBLEKE veliko izbiro ter najceneje nudi manuf. trgovina L Trpin, Maribor, Glavni trg 17. Razžaloščeni do dna javljamo, da nam je 7. t. m. ob 7^3 preminil po daljši in mučni bolezni edini sinko BORUT ko mu je cvela komaj sedma pomlad. Pogreb nepozabnega nam edinca se je vršil 9. t. m. iz splošne bolnice na pokopališče k sv. Križu v Ljubljani. Viiko in Irma Mazi, starši, Silva, Breda. Sonja, sestrice in ostali sorodniki. i Pomladanske plašče i po nizkih cenah, iz najboljšega papirja s pivnikom izdeluje UČITELJSKA TISKARNA Frančiškanska ul. 6 3 " g |j moderne, v krasni izvršitvi najlepših modernih g ^ vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki ^ | Fran Lukic, Ljubljana, Stritarjeva ul. % Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. :sas: Fran jo Veho var, Celje Tovarna pohištva in stavbeno mizarstvo. Zaloga pohištva Celje, Glavni trg 2 "ari : »« u vedno ; izborne pijače, dobra kuhinja. ■ ■ i Na vrtu lep prostor za balincanje. S JÜ Najboljše in zelo trpežno blago za moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno blago, plavino, cefir, platno, robce, nogavice, gotovo obleko in perilo kupite najceneje le v veletrgovini I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 13. K i I F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Priporoča se knjigoveznica, galanterijska delavnica — okvirji za slike Matko Pogačnik Ljubljana, Sv. Florjana ulica šl.12. Za majniški izietl se priporoča p. n. šolskim vodstvom! Vekoslav Dolničarl Pri vsakem dobro pripravljenem obedu naj bodo na mizi tudi testenine Dobijo se v vssh trgovinah I Nafizdatnejše, zato najcenejše! Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke A. ŠINKOVEC na si. K. SOSS LJUBLJANA r Flobert puške, lovske puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. ICaiser, puškar LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. Telefon 2759 Poštni predal 79 JOS. 'ZIDAR' Brzojavl: ZIDAR, Ljubljana MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg lla priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno! in papir. Na debelo! POTOVALNA PISARNA Propagandni materijal za tu in inozemstvo. — Železniške in paroplovne rezervacije in karte vseh linij. — Rezerviranje hotelskih sob. — Karte za spalnike in zračni promet. — Družabna, društvena in inkluzivna potovanja. — Autoture — Prtljažna in osebna zavarovanja. — Denarna nakazila. — Vse informacije o potovanju. — Pismena naročila po povzetju — Karte za vse države. — Legitimacije za velesejme. ' • ITB-i "i -TT i IT' '— S ZJ333 Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila DTB2D Modni atelje Martin Pevec Ljubljana, šelenburgova ulica 4. Izvršuje obleke vseh vrst. — V zalogi vedno pristno angleško blago za obleke in modne hlače. — Delo solidno, cene nizke. Cenj. odjemalcem dovoljeno po dogovoru do 3 kratno odplačilo. w m . Kfjcsjsusa. ittchttfb") g rs^mrvn. Kg^g-iora ra^v hi k Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Kdo T OglaŠUje, ta Iiapredllje! trgovina! dežnikov LJUBLJANA. k C^ Trgovina dežnikov in soinčnikov se priporoča za obi en obisk. ■ —i> » »at ^ ¡3 HIB.JUr.HB nudi šolskim izletnikom kosilo od 8—15 Din, postelje od 8 do 10 Din. Čolni 2—3 Din na otok in po jezeru. Penzijon od 50 do bO Din pred in po sezoni. Priporoča se Kati Korošec. bode izgledala (SI Vaša obleka zopet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v tovarni JOS. REICH Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Ljubljana. Podružnica: Šelenburgova ulica 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. tS> Gradjanska Dionička Stediona * Daruvar Osnovana leta 1903. Organizacijski urad za Slovenijo v Ljubljani, Karlovška cesta 2. Kolo za štedenje in kredit. Majniški izleti. Vljudno naznanjam gg. uči-teljstvu, da sem otvoril na vznožju hriba ob cesti, ki pelje na Stari grad lepo urejeno restavracijo, ki ima velik senčnat vrt. Cene obeda za učence gg. učiteljstvo so zelo nizke, obrnite se pismeno na podpisanega. — Se priporoča Ivo Reš, gostilničar, Celje, „Skalna klet". B ipoioiio lita» Zaloga barv, tuše v in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./l. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. K. & E. Skabernè Ljubljana Največja izbira češkega in angleškega sukna. & Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. w B* <§yé (©Sf* trn 1 v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! g (gflè èmèmèMèmèmèMèÉÈ im%mß temi® GUvni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.