Inserati ne »prejemajo in veljA tristopua vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
.o
1. t, II II II * II
16 „ ,i ii n 3 II Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. it. 16.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. —	kr.
za pol leta	• . 6 .. —	.,
sa četrt leta	. . 2 „ 60	„
V administraciji velja:
Za celo leto	. . 8 gl. 40	kr
za pol leta	. . 4 „ 20	„
eh četrt leta
10
•u- - i■ »
J\	V Ljubljani na dom pošiljat , 'V'JT »
velja 60 kr. več na leto.
<	Vredntftvo je na stolnem trgu '♦<> >
hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in saboto.
Politimi list za slovenski narod.
Nekoliko o shodu kranjskih učiteljev.
V zadnjem listu že smo omenili površno kranjskega učiteljskega shoda v Ljubljani in obljubili prinesti natanjčnejša poročila o obravnavah in sklepih njegovih. Obljubovaje to smo mislili, da bomo imeli kaj veselega poračati, a to, kar smo zvedeli o tem shodu, je žalostno in sicer ne le za deželo in narodnost našo, timveč tudi za učitelje same, če ti, ki so tu zborovali, zastopajo kranjsko učiteljstvo, če so vsi drugi učitelji istih misli, istega značaja, kakor večina zborovalcev.
Prvi sklep te skupščine, ki se nam je čuden zdel, je: učitelji naj bodo c. k. uradniki. Za božjo voljo! Kje dosladnost, kje pamet! Ali so pomislili, ali vedo, kaj je c. k. uradnik? To je človek od vsake vlade odvisen, podložen vsakemu, ki je stopinjo viši, ki sme le misliti, ne pa govoriti ali še celo delati po svoji volji, zob na kolesu države, delavec ki mora, ne pa stvar, ki hoče, z eno besedo: služabnik svojih načelnikov.
Če bi bil ta sklep učiteljskega shoda u-slišan, alibi ne prišli učitelji iz dežja pod kap? Do zdaj so si na vse kriplje prizadevali iztrgati se odvisnosti(??) od duhovščine. „Učitelj mora biti svoboden, neodvisen od volje svojega fajmoštra ali kaplana" — to so bile fraze, s kterimi so pričeli upor zoper duhovščino, ki jjm je _ p0 njihovih mislih - bila tako zelo na poti pri izobraževanji mladine. Komaj pa so jim po novih šolskih postavah bile razvezane peruti, ktere jim je — po njihovih mislih, se ve da — vezala in pristrizala duhovščina, že si že lč nove podložnosti, hujše od prejšnje. V čim jim je bila li tako
g^dlistek-
Sedanjim Črtomirovcem in Valjhunovcem.
(Dalje.)
1. Bili so v VIII. stoletji srčni vojvode — Avrelij, Droh itd. — in najmlajši med junaki, Črtomir, krvavi boj za vero starišev, za lepo boginjo Živo, za črte, za bogove nad oblaki, češ, da se ajdje in pogani bojujejo za luč in svobodo pravo, kristijanje pa le za temo in sužne dnove. Kdor hoče se podati, reče Črtomir tovarišem, dočakati temne zore, ne-proste dni živeti nočem enake, mu ne branim; seboj povabim druge vas junake, kterili rama se vkloniti noče, našli bomo pot tje, kjer Slave sinovi, kterim v lasti je sveta največ, si prosto volijo vero in postave. . . Pripodil s sabo je Valjhun srditi požigat božje veže divje roje; povsod vzdigujejo se vere ščiti, ki si prejel od matere jo svoje, češ, naj služimo in
imenovana odvisnost od duhovske gosposke na ioti? Mar pri izobraževanji mladine? Morda v privatnem življenji? Ali jih je pa ovirala v svobodi splošnega delovanja? Če je bilo duhov-sko nadzorstvo kak jarem za-nje, je bil ta jarem gotovo lahek, da ne rečemo naravnost: prijeten. Zdaj pa še tega jarma ne nosijo, zdaj so neodvisni in človek bi mislil, da se jim to stanje prav dobro prilega, da si ne žele nikdar več priti pod kterikoli „jarem".
Ne 1 Ravno tistim učiteljem, ki so prej po svobodi kričali, kakor ranjenec po pijači, se nikamor bolj ne mudi, kakor pod jarem in sicer pod v hujšo podložnost, ktero bodo veliko težje nosili, kakor prejšnjo.
Toda to se dotika v prvi vrsti njih samih, dasiravno bi bil tudi udarec za deželo, kajti učitelji kot c. k. uradniki ponemčevalne vlade bi bili gotovo nevarni za našo narodnost. Bolj ko ta nas je osupnil drug sklep, ki nam kaže, da se namerava po šolah naš narod po-nemčiti. V Ljubljani zbrani učitelji so namreč sklenili, da se ima slovnica sloven-sko -nemška za IV. razred tako pre-narediti, da ni v njej nič več slovenskih pravil, da bo toraj popolnoma vsa nemška. V vse druge slovnice, ki so za nižje razrede, naj se pa sprejmejo tudi nem
ška pravila.
Vprašamo: Ali učitelji, ki nam hočejo ljudske šole tako na nemško kopito djati, so res prijatelji našega naroda? Ali se ne ponujajo marveč za ponemčevalne misijonarje nasprotnim močem naše narodnosti?
Na to vprašanje nam bo vsak z „da" odgovoril in izrekel čez nje ojstro sodbo. Toda predno se kdo obsodi, se ne posluša le tožnik,
klanjamo se tudi mi njih Nazarenu. - Tako se vzdigujejo tudi v XIX. stoletji močni voj vodi, juuaki iu nejunaki na boj zoper vero katoliško pa za novo poganstvo, hujše memo nekdanjega, češ, da se oni borijo za pravo staro vero, da so le oni razsvetljeni in prosti, da so zgolj bisterci; mi pa da se borimo za novo krivo vero, da smo le mračnjaki in sužnji, da smo zgolj tminci! V neznanskem številu prosto hočejo tudi nam voliti vero in postave. Kdor se jim izmed predstojnikov ali škofov pošteno ustavlja, koj jim je Valjhun srditi, in verniki pogumni so jim le njega divji roji, in Kristus sam komaj Nazaren!
Povedati moram ti, pri Savici Črtomiru rekla je Bogomila, da sem kristijana, malikov zapustila krivo vero, da je bežala ta, kot ob solncu slana; da dal krstiti je oče glavo sivo, soseska je Mariji v službi vdana v dnu jezera vtopila boginjo Živo; zvedi, kako prišla sem tudi jaz k resnice pogledu. . . Učil ljudi je mož bogaboječi, duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami: Kako nas vstvaril vse je Bog največi, kako greh na svet prišel je po Adamu, kako se je božji Sin zato včlovečil, da bi otel na-
ampak tudi zagovornik. Zadnji ima nalogo, ako ne more ovvreči zatožbe, da navede vsaj vlajšalne okolšine in prosi mile razsodbe.
V tem položaju smo tudi mi. Zagovarjati učiteljev, ki so tako čudno sklepali, res ne moremo, tudi opravičevati jih ne; edino, kar moremo navesti njim v prid, je: Prevelik strah pred mogočnjakoma Pirkerjem in Gari-boldijem in pa to, da večina nazočih ni bila v stanu razumeti obravnav, še manj pa nasledke tega, kar se jim je podajalo v obravnavanje.
Zadnja sodba je huda, a nam je znano, da jih je bilo mnogo pri zboru, kterim je bila Gariboldijeva nemščina toliko razumljiva, kolikor n. pr. kočevski jezik Nemcu. Zato so pa roke vzdigali, kedarje prišlo do glasovanja, le ker so videli in slišali, da Gariboldi predlaga in učiteljski strah Pirker želi, da se to sprejme, kar se je bralo. Zato pa tudi mislimo in pričakujemo, da to, kar so te glasovalne mašine sklepale, ni volja vsega našega učiteljstva in da tudi ne bo obveljalo, kajti če bi bili vsi učitelji enake vrste, zmožnosti in značajnosti, kakor večina v Ljubljani zboro-valših, potem bi pač ne bili vredni še te plače, ktero zdaj imajo, nikakor pa ne še povikšane, za ktero so tudi glasovali. Taki učitelji naj le gredo iz dežele naše, mi bomo z ajdovico za njimi kadili.
Politični pregled.
V Ljubljani 25. sept.
Avstrijske dežele.
Iz 1» n n »ju. Premenjenih je nekoliko naših vnanjih zastopnikov. Dozdanji poslanec
rode in osrečil. Da pravi Bog se kliče Bog ljubezni, da ljubi vse ljudi, otroke svoje, da zemlja, kjer vijo viharji jezni, je skušnje kraj, da so naš dom visoka nebesa, da trpljenje in bolezni z veseljem vred so dar njegove roke, da čudno k sebi vodi otroke ljube, da ne želi nobenega pogube. Da vstvaril je ljudi vse za nebesa, kjer glorija njega sije brez oblaka, oko ni videlo, ne ušesa slišala veselja, ki izvoljene tam čaka; da sprostenim bo vseh težav telesa se srečnim izpolnila volja vsaka; da bodo tamkaj božji sklepi mili te, ki se tukaj liubijo, sklenili. . . Doma očetu, meni razodeva, kar prerokvali nekdaj so preroki; kako, kar grešila sta Adam in Eva, na križu opero krvi potoki; popiše nama strah sodnjega dneva, vse čudeže, ki vere so preroki; kar vedeti treba je, zloži po vrsti, ker sva vse to verjela, naju krsti. — Kakor duhoven po Bogomili tedaj Črtomiru, tako Pij IX. sedaj vzlasti po Mariji kaže novim poganom razodenja božjega, vere Kristusove in cerkve resnico in milost nasproti krivi veri, ki pred njo kakor slana bežati mora ob solncu. Sedanji pogani tajijo vero v živega Boga ter stvarjenje njegovo, tajijo izvirni greh,
i Deželnemu zboru štajarskemu je došlo mnogo peticij za odpravljenje sile lega-liziranja: pri nas je o tem dež. zbor že lani spregovoril. Po stari sistemi nastavljeni učitelji štajarski so prosili, da bi bili z onimi, ki so imenovani po novi sistemi, v isti vrsti; ta peticija pa ni bila uslišana.
Graški zbor je 26. t. m. sprejel načrte postave o službenih razmerah državnega pravdništva udov, vravnavanje učiteljskih plač na srednjih šolah in o odpravi verig po ječah.
Češki dež. zbor je dovolil pražkemu mestu posojila 5 milijonov. To je bil, kakor znano, storil že tudi prejšnji po večini narodni dež. zbor, pa Auersperg ni priporočil postave za potrjenje, ki je bila pod njegovim prednikom Hohenwartom sklenjena.
Izvirni dopisi.
I g. IJuhljaiie. (Kdo je sovražnik domovine? Konec.) — Pri šestrazredni nunski šoli rešetač dosti čudno motovili. Da so vse učenice izprašane in potrjene osebe, nad tem on blezo dvomi, ker pristavlja svoj „angeblich" (boje); menda še ni slišal nič o prav hvale vrednih vspehih pri izpraševanjih, ki jih samostanske kandidatinje dostajajo pred svetno komisijo, in tudi o tem ne, da nobena ne dobi redovne obleke, ktera te poskušnje ne opravi. Močno ga srbi vedeti tudi imena posameznih učenic, češ, družinam šolaric je na tem ležeče. Čudno bi bilo pa, da bi tacih „zanimivih" reči otroci sami skoz leto starišem ne povedali! Sicer pa pameten človek ve ceniti modri svet: „Non quis, sed quid". Enaka je s šolsko osnovo, ki bi jo medeno rad videl v letniku. Dvomi nemara nad dobrim naučnim vspehom? Naj postavi vštric nektere učenke iz novih svetnih in druge iz nunskih dekliških šol, pa naj brez strasti jih izprašuje, in ni preveč se bati, da bi bile nunske šole osramotene.
Znano je, kako stariši in otroci tiše le v nunske šole, in le s težavo se jih je v novi dekliški šoli nekaj malo skupaj nacepalo, ako-ravno se je nunskim šolam hotela nekaka sila delati pri sprejemanji otrok. Pisavec v „Schul-zeitung-i" pa se v tem začetkoma kaže bolj velikodušnega, kakor šolske zadevne vradnije, in pravi: „Mi temu vtesnovanju ne moremo pritrditi". (Gotovo tudi noben na vse strani previden človek ne.) „D6bro naj si in mora
si samo pot narediti". (Prav dobro!) Toda malo dalje pisavec le vendar kaže, da mu nič prav ni, ker se nunske šole tako močno in s tolikim veseljem napolnujejo. Pravi namreč: „To je ena najbolj obiskovanih šol v cesarstvu, - taki „unleidliches Verhiiltniss" (neprenaš-ljiva razmera) ne sme obstati",— ne v zdravstvenem in ne v pedagogiškem oziru „Schlztg." tega ne more potrditi. Radovedni smo, ali bi bil tudi „unleidliches Verhiiltniss", ko bi otroci in stariši v novo mestno dekliško šolo s posvetnimi učenicami tako tišali, kakor v nunske šole? Pisaču se zdi „poslednji čas, da mesto najmanj še dve dekliški šoli napravi". Se ve, strašno bogato ljubljansko mesto to pač lahko premore, in potlej ne bo manjkalo nič druzega kakor to, da naj se vsaki šolarici še lepa štipendija da, kakor na pedagogijah (saj denarja ima država na kupe in po slovenski Kleinmaverjevi „pratiki" se ugovarja, da kmet, kteri da za svete namene kake solde, zamore že še tudi malo veče davke plačevati) — potlej se bodo pa šole precej napolnovale! Človek bi pri pisavčevem stokanji utegnil misliti, da vsak teden kak tucat otrok v šoli zalopne, ali pa da se nič ne naučijo; skušnja pa, kakor smo za gotovo zvedeli, ga v obeh primerljejih po zobeh bije, ker v obojnem se ravno nasprotno potrjuje. Pisavec meni, da že v kratkem bode „prostovoljna gnječa v vadniško šolo"; mi pa mislimo, dokler bodo nunske šole tako primerno in vsestransko dobro vravnavane, kakor dozdaj, da bodo vse druge ljubljanske dekliške šole dolgočasno prazne, če jih tudi deset ali dvanajst napravijo in ravno toliko davčnih priklad meščanom za nje nalože, samo ako se sila ne bo godila in bode dopuščeno, da „naj si dobro samo vrata odpira", samo si veljavo pridobiva. Ker pa celo mesto ima nepretresljivo zaupanje do uršulinskih od nekdaj potrjeuih šol, ki se tudi z njimi čez vse najbolj po ceni izhaja; zato naj bi le-te razširili, dozidali itd., ako je treba, kakor se ravno zdaj godi v Škoiji loki: ne pa, da samo zato, ker so te šole verske, bi se z nezmernimi stroški nove zidale in se z neprenašljivimi žrtvami drago plačevalo novo šolsko osebstvo, ktero v novi eri le po zvišanji plače s toliko ihto kliče, kakor da bi bil v visocih plačah učeništva ljudski blagor. Pa kaj čete? Saj so celo iznašli načelo, da tista dežela je blažena, v kteri se za šolstvo največ razineče in potrosi, kar sicer ni prav
v Braziliji, pl. Lonnleitner, ki ima velike zasluge za tiste nesrečneže, ki so iz Avstrije v Brazijo se selili, je iz lastnega nagiba popustil to poslanstvo, tudi poslanec baron Walters-kirchen v Stockholmu je odstopil. Na prvega mesto pride neki baron Schreiner, ki je bil prej general-konzul v Aleksandriji, tega pa v Londonu nadomesti dr. pl. Scherzer. V Stockholmu je zdaj grof Zaluški, a tje je namenjen baron Pottenburg, ki je zdaj v Atenah.
Na Češkem bodo 20. in 23. oktobra iz-polnilne volitve za državni zbor. Ustavoverci se nadjajo, da pri teb volitvah stari ne bodo spodbijali mladih. Ustavoverci imajo že dober vzrok za to, ker žele, da bi bilo voljenih več mladih, ki bi potem ravno tako malo si premišljevali vstopiti v državni zbor, kakor so to storili pri deželnem zboru. — Za „Stremajer-jeve groše" je prosilo po vladnih poročilih 887 duhovnov, dobilo pa jih je 773 in sicer 105.090 gld., pride na vsakega počez 137 gld. 126/, kr. Res, izdatna pomoč taka!
Deželni zbori
Deželnega zbora kranjskega peta seja je bila 26. t. m. Dr. Blehveis je vtemeljil svoj predlog zarad pomnoženja števila okrajnih zdravnikov na Kranjskem, rekoč, da dežela posebno zdaj, ko živinska kuga in druge kužne bolezni pogosto razsajajo, živo čuti pomanjkanje zdravnikov. Naj se vsaj za kamniški, ra-doljški in krški okraj imenujejo taki zdravniki. — Predlog se izroči dotičnemu odseku.
Med peticijami omenimo prošnje slikarja Šubica in dramatičnega društva za podporo iz deželnega zaklada; ta peticija se izroči peti-cijskemu odseku.
Dr. Poklukar in drugi stavijo interpelacijo do vlade zarad ljubljanskega Mahu, čegar po-sušenje se tako zanemarja, dasiravno je do-tična svota že davno skup in se priklade od prebivalcev še vedno nabirajo, a ne stori se pa le nič.
Vrhniškim pogorelcem se dovoli podpore 1000 gl. iz deželnih pripomočkov, obžaluje se pa, da pri škodi 28000 gl. je bilo zavarovanih le 3000 gl.
Izročilo se je še nekoliko peticij odsekom in sprejelo nekaj poročil različnih odsekov
Šesta seja bo jutri 30. t. m.
ne marajo za rešenje Jezusovo, ne verujejo v prihodnje življenje; toraj tudi življenja na svetu in njega trpljenja ne razumejo. Kako lepo pa nam pojasnuje vse to z Marijo sveta katoliška cevkev, da prav v njej otemnela naša pamet dobiva potrebnega razsvitljenja, oslabela volja potrebne moči, užaljeno srce dokaj miru in tolažbe, da vidimo pot, po kteri prosto nam je hoditi, da pridemo domu k Očetu v sveta nebesa.
2. Kadar bila sem kristijana, pravi Črtomiru spet Bogomila, ena skrb me je morila vedno, da ti med njimi si, ki Bog jih črti; večkrat sem trepetala za-te, da bi nebes ne zgrešil v britki smrti. Mož božji mi bolno sreč ozdravi, ker, da zamore vse molitev, pravi. Kolikokratov sem od tod v samoti klečala, klicala pomoč Marije: „Zavreči v jezi ga, moj Bog! ne hoti, ker v zmoti žali te, ne iz hudobije; ne daj v oblast sovražni ga togoti, pred njo naj milost tvoja ga pokrije". Iz spanja svojega, Črtomir! se zbudi, slovo daj svoji strašni, dolgi zmoti, po potih se noči temne ne trudi, ne stavi v bran dalj božji se dobroti, in njene milosti dnd ne zamudi, da sklenete
se enkrat najni poti, ljubezen brez ločitve da zazori po smrti nam tam v nebeškem dvori.
—	Kar je bila Črtomiru tu Bogomila, vse to je nam, kristijanje! pri Bogu Marija, naša srednica in besednica, vzlasti njim, ki v zmoti žalijo ga; pa tudi njim, ki v sredi med kristi-jani žalijo ga iz hudobije. Za nje, ki Bog jih črti, trepeta in milo prosi, in kolikokrat so opominjali nas ravno sedanji papež Pij, da po Mariji iščimo pomoči za-se in za vse zaspane katoličane, da se zbudimo iz svojega spanja, pa tudi za zmotence in hudobnike sedanje, da se ne trudijo dalj po potih temne noči, da slovo dajo strašnim zmotam, in da se v britki smrti ne pogubijo.
3. Ko Črtomiru povedala je Bogomila, da pravi Bog se kliče Bog ljubezni, odreče jej Črtomir ter pravi: „A1 zmisli ran, kijih Valj-huna meči so storili, in pšic njegovih strela, kaj videli krvi smo v Kraj ni teči, kristijanov vsa prevdari dela, in povej, al ni črt najbolj jezni njih Bog, ki kličeš ga Boga ljubezni?"
—	Na kristijanov dela, čujte! je gledal pogan, na dela, ki že tedaj niso bila vsa dobra, in po njih, glejte! je sklepal, da tudi njih vera
ne more biti dobra, da tudi njih Bog ni pravi Bog. — Na to: „Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angeljev glasovi v višavah pri Mesijevem prihodi; da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubiti moramo se, pravi uk njegov. Valjhun ravna po svoji slepi glavi, po božji volji ne," duhovnik pravi. — Kar tu duhoven, to vselej in povsod uči svete cerkve poglavar, in z njim trdijo vsi pravi namestniki božji, iu te je treba poslušati v verskih in cerkvenih rečeh. So pa tudi med kristijani katoličani Valjhuni, ki ravnajo po svoji slepi glavi, ki po bukvah, časnikih, zborih katoliško vero in cerkev napačno popisujejo, priprosti ali drugo-verci jim pa verjamejo ter psujejo in preganjajo potem pravo vero in cerkev in služabnike njene. To ni po volji božji! Največo krivdo palc delajo katoliški cerkvi verniki taki, ki pregrešno, hudobno živ6 v pohujšanje celo drugovercem, in takim bode vzlasti gorj^ I
Pravični po veri živi.
(Dalje prih.)
težak posel! Smešno. Če je uk in omika namen, od kod pa prizadevanje, da bi se take šole zatile, pri kterih se ceno izhaja? Na kaj merijo „schulzeitungski" gospodje prav za prav, to zadosti kaže njih udrihanje po „Franziskaner-monchen in Rudolfsvverth und Stein". Slišali smo osebne izraze, izvirajoče iz tacih ust zoper redovnike, ki zadevnim mogočnikom gotovo slabo čast delajo, in najbrže pride čas, da bode njih napuh boleče poniževan.
Kaj pravite pa še k naslednji kombinaciji „schulzeitungske" zaletavosti? Na strani 262 in 263 zadnje številke kaj mogočno govori, kako je pretekel „čas otrapovanja" (vergangene Zeit der Verdummung) pa ,,tonzuriranih šolskih inšpektorjev"; precej na drugi strani ga pa ni sram naznaniti šest razpisanih daril za g g. učitelje naše dežele od ranjcega duhovna in profesorja Metelko t a. — Mislil bi kdo, da taka napihnjena mogočnost bode svojim tovarišem v enacih okoliščinah tako-le modrovala: Od „tonzuri-ranih mračnjakov" mi „lučnjaki" ne potrebujemo in nočemo nikakoršnih „daril" več, naj jih le sami imajo; če ni drugač, sežem jaz v svoj mastno pitani žep in dam vam sam več kot to; ne pa, da bi „darila" za učiteljstvo iz duhovskih rok še razglasoval. — Kaj pa da! V časih „mračnjaštva" so duhovni vstanavljali štipendije za učitelje in učence; včasih „svit-lobe" pa „omikani škrici schulzeitungske baže" njih dobrote vživajo in čez dobrotnike zabavljajo. — Poštenje pa poštenim gg. učiteljem, ki niso še srca v novi „omiki" vtopili, in ka-koršnih je zaupljivo še večina v deželi.
Ta nežni pisavec je tudi prav priden „špicelj" in ovaduh. Nekemu učitelju na Gorenjskem levite bere, ki je boje otroke peljal za pogrebom, pa še odkrite, — pa še v dežju,
—	pa še s svečkami v rokah, — pa nekteri še s trojnato svečico, pa še morebiti potlej šole niso imeli, ali pa so jo imeli! Tega naj pač noben učitelj se ne predrzne, zakaj „ve-liki gospodje bi ga znali po prstih naklepati!"
—	Grozna pregreha, kaj ne?!
Iz tacega hujskanja ki izvira s čela in iz središča učiteljstva, je pač očitno, da miru ne more biti v deželi ter je vse natezanje za pospeševanje šolstva zastonj, dokler se toliko zlo v korenini ne ozdravi.
V IBoliin jii. V petek 18. sept. so se na Bistrici, poprej pa že v ltadolici, po vladni komisiji delile premije ali darila za izvrstno konjerejo. Da-si vsled krajevnih razmer ne morejo Bohinjci izpodrediti prav lepe živine, bilo je nekaj vendar dokaj čednih in krepkih, in svesti smo si, da bode prvo to obdarovanje živinorejcem našim v korist in spodbudo. — Dobro so teknile tudi podpore, ki so jih dobile doslej po kmetijski družbi sirarije naše, ktere so spet letos pridelale obilo in dovolj okusnega sira. Bog daj nam le mnogo kupca, in poraznih podukih in skušnjah, ki si jih hočemo v prid obračati, upamo napredovati tudi v tem obrtništvu. — Obrtnija je sedanji čas v cvetji, ali ravno veliko obrtniško društvo prizadeva nam kmetom o prihodnosti mnogo preglavice, posebno kar tiče drva in potrebno lesovje. Bile so že hude pravde, in ponižne prošnje pošiljamo sem ter tje, pa se nam le odbijajo, da nas čedalje bolj skrbi; nekoliko upanja si obetamo od deželnega zbora in prihodnjega našega poslanca, da se bode vrlo potegoval za nas in naše potrebe. Sicer pa nas straši to, da po državnem in deželnih zborih se kuje poslednji čas le premnogo postav, in skušnja uči, da se potem ne spolnujejo, in dosti-
krat res spolnovati ne morejo. Samo s postavami se vladati ne da. Bere se, da na Francoskem od 1. julija 1789 do 20. oktobra 1795 niso naredili nič manj kot 15,479 postav, in kaj je bilo iz tega na zadnje? Kteri so hotli, dobili so prepričanje, da vse postave brez vere v Boga in na neumrljivost nič ne pomagajo. — Ko dobimo unkrat spet po navadi prošnjo neuslišano od družbe obrtniške, nasvetuje kmetič, naj se obrnemo do nje s prošnjo, da nam prizanaša v prihodnje zima, ako nam za kurjavo potrebnih drv dali ne bodo. Ker so sedaj po svetu tako učeni in prekanjeni, morebiti nam store, da mraza več ne bo. Kaj pravite nato, ali bi kaj pomagala taka prošnja?! —
IjdovNkesa Ki-ailc«, 23. sept. (Jezuitovsk dopis.) Čital sem te dni novomeški gimnazijski letnik, v kterem je spisal letos učitelj Fr. Šuklje sestavek: tridesetletna vojska v svojih početkih". Povedati moram, da je beseda zelo trda in ne lahko prebavljiva, duh pa je ves Itanke. Iz spisa se nekako čuti nepovoljnost, da ni popolnoma vzmagal protestantizem. Jezuitje dobijo sem ter tje pod rebra, tudi ultramontanski zgodovinarji, n. pr. Ilurter, celo Gfrorer. Ker se nadejam, da bode kak zgodovinar bolj natanko pokazal Slovencem pravo ceno tega spisa, naj povem, česar so o sedanjih jezuitih spomnile me naslednje vrstice v omenjenem sestavku str. 6: „Katolicizem, iz prvega od rapidno se razprostirajočega protestantizma povsod premagan, v svojem srcu ranjen, je v drugej polovici 16. stoletja začenjal razvijati novo, nepričakovano moč, ter poskušava!, izgubljena tla zopet si pridobiti. Od Pavla IV. (1555-1559), prvega papeža katoliške restavracije, do Gre-gora XV. (1621 — 1623) nahajamo zopet cerkvene poglavarje, kteri nas spominjajo Ililde-branda i njegovih tendencij; pogodljivost nasproti odpadnikom bi se pri njih zastonj iskala. Dogme tridentinskega koncila so katoliško cerkev na novo ojačile, jezuiti dobro organizirani, talentirani i prebrisani, stali so v prvej bojnej vrsti: tako je kmalo za pro-testantovsko reformacijo nastopila katoliška restavracija, ktera se je tudi po Nemškem tem bolj širila, ker so jej bili voditelji in branitelji možje, koji so na čudovit način združevali verski fanatizem, eneržijo i nravno moč, kakor na pr. jezuitska odgojenca Ferdinand avstrijski in Maks bavarski." — Katoliški kristijani sploh čutimo lahko, da tudi določila vatikanskega vesoljnega zbora niso brez najboljšega vspelia, in da so jezuitje še sedaj močni branitelji naše cerkve, ter bistri učenjaki. V tem poslednjem smislu je iskreni Margoti v Torinu v časniku „Unita Cattolica" 9. jul. 1868 naznanivši novo po laško spisano knjigo z naslovom: Teoretično-praktična priročna knjiga rimskega zdravilstva, sostavljena in natisnjena po povelji Nj. Svetosti slavno vladajočega papeža Pija IX. za lekarnike, učence in v bolnišnice papeževih držav sprejete bolnike — spregovoril tako-le: Kdo je spisal to zdravilstveno knjigo? Iz reda Jezusovega je, pa še ni pater, je le frater, namreč fr. Peter Antonaeci, čegar ime pa že tako slovi po Italiji in zunaj Italije. Celo najhujši zoper-niki Jezusovega reda morajo pripoznati, da izmed prvih zvezdoslovcev je jezuit Secclii, izmed prvih bogoslovcev jezuit Perrone, izmed prvih modroslovcev jezuit Liberatore, izmed prvih starinoslovcev jezuit Garrucci, in eden prvih kemikov in farmacevtov frater Peter Antonacci, kteri je ono znamenito delo dovršil le iz ponižnosti v čast božjo ter priobčil vsled pokorščine iz ljubezni do bližnjega."
Iz vipavske doline na €>iori-škeiu, 24. septembra. (Silna prošnja uprav-ništva „Soče" do svojih nemarnih naročnikov. Smrt mons. dr. Hrasta velik vdarec za našo nadškofijo.) Vaš dopisnik „iz goriške okolice" je v 112. št. „Slovenca" prav dobro opisal ne-pristranost(?), resnicoljubje(?) in vredniško taj-nost(?), ki se pri liberalušni „Soči" nahajajo. Zarad tega ni čuda, ako se je od lanskega leta sem toliko naročnikov in dobrih predplat-nikov od nje obrnilo prepustivši jo, naj se polagoma sama, ker je zametavala vernih domoljubov svet, v liberalni kaluži zaduši. Kako gmotno stanje pri „Soči" postaja čedalje bolj prstenih nog, bo „Slovenčevim" čitaljem iz listnice „Sočinega" upravništva razvidno, ktero je ono pretekle dni svojim nemarnim naročnikom razposlalo. Glasi se tako-le: „P. T. Gospod! Upravništvu nij mogoče več pokrivati stroškov z najetim(?!) denarom in bi moral list, ki je zdaj blizo 800 gld. na dolgu, prenehati (kaka škoda!), če nam naročniki ne od-rajtajo prej ko mogoče zaostale naročnine. Mi imamo pri naročnikih čez 1300 gld., ktere mo-ramo(!) dobiti, če hočemo trudapolno (pač res je pri nas vulgarni liberalizem truda polno) delo nadaljevati. Prosimo in opominjamo Vas tedaj, da nam v osmih dneh pošljete zaostalo naročnino do konec t. 1. v znesku 1 gld. 60 kr. a. v. — Po preteku omenjenega obroka bomo ta znesek po pošti povzeli na Vaše stroške."
Tako se glasi listnica vpijoče in žeskorej zaradi svoje bodočnosti obupvajoče „Soče" nasproti premlačnim privržencem. Mnogo jih je dolžnih za več let, nekteri celo od njenega postanka naročnino, iz tih kaj iztirjati bo šlo težko. Pri mnogih bo pa ta vspeh, da bodo za vselej list opustili. In če bo za peščico svojih liberalnih privržencev, — kajti med našim razumnim pa vernim narodom je zastonj liberalno propagando delati, — vkljub temu še naprej izhajala, se bo moglo pač kje drugod vzroka izhajanja te liberalne muhe iskati in očitanje „Glasovo" bo stalna istina postalo. Zato pa ne bo narod na Goriškem kar nič žaloval, marveč se bo še le prav radoval, da bode že enkrat pikanja te liberalušne strupene mosquitos-muhe oproščen. Mi versko-narodni jej bomo pa lehko na njen grob zapisali: „Per-ditio tua, Izrael", t. j. sama si svoje prezgodnje smrti kriva! V tem 41etnem (t. j. od aprila 1871 leta sem) času svojega obstanka je s svojim novim geslom in precartano „omiko" dosti škode naredila, to nam kaže zgodovina lanske volitve v drž. zbor, ko so „Sočani" na svojih liberalnih vilah moža, sicer poštenega, pa vladnega in ustavoverca, v poslansko zbornico na Dunaj potisnili. Tako daleč zabrede lahko vsak, kdor zgreši pravo versko-narodno stališče, ki edino zamore še Slovenijo rešiti. Pa dokler jo bo taka liberalna zalega trpinčila, ni upanja za boljšo prihodnost slovenskega naroda. — Velika zguba je našo nadškofijo in osredno semenišče (vseh škofij) zadela 18. t. m, namreč prezgodnja smrt mnogočislanega, veleučenega in za goriško semenišče izvrstno zaslužnega monsig. dr. Hrasta, kteri se je s svojimi nenavadnimi darovi ves pravi kršanski odgoji mlade duhovščine posvetil. Obširneji nekrolog utegne prinesti „Glas." Ne le globoko je bil v vsih bogoslovskih vedah učen, ampak tudi iskrena pobožnost je spremljevala vse njegovo življenje do poslednjega zdihljeja. Malo let (rojen je bil 23. marca 1830 1.) je sicer živel, ali prav mnogo dobrih. Njemu se ima naša škofija mnogo zahvaliti, daje goriška duhovščina od njegovega učiteljstva in vodstva sem vedno izgledni mlad naraščaj dobivala.
Zbujeval je prihodne mašnike tudi k sloven skemu vradovanju, razlagaje jim v 4. tečaju slovensko stilistiko. „Njegov spomin bo v verskem in narodnem oziru večen, ter imel bo hvalo pri Bogu in vernem narodu". Umrl je za'črno zlatenico in vnetjem jeter. — Trgatev se pri nas v Ipavi začenja sploh 28. t. m. Kap Ijice ne bo ravno obilo, pa dobra bo; cena se jej bo vrtila okoli 12 gld. kvinč (t. j. GO bo kalov). Drugipot še kaj, če bo „ Slovencu" drago. *)
I t. Trsta 23. sept. Po izjavi znanega slovanožrca Hermeta pri generalni debati v III. seji tržaškega deželnega zbora, kjer se je obravnavala ona volilna reforma, po kteri naši lahoni tako hrepene, menili smo, da je ta reč za letos pokopana in da se o njej več govorilo ne bode; pa temu ni tako, kajti 18. t. m. je prišla zopet v obravnavo. Bralce opomnimo, da se hoče prestrojiti volilni red za deželn-', oziroma mestni zbor (v Trstu so eni in isti poslanci mestni in tudi deželni ppslanci). Do sedaj je mesto volilo za se v 4 razredih 48 poslancev, okolica zopet za se v 6 okrajih 6 poslancev. To pa našim lahonom ni po volji, marveč ker sta mesto in okolica le ena občina, naj po izgledu druzih občin skupaj volita; in sicer naj se razdele volilci v tri vrste (po visokosti davka, kterega plačujejo) in vsaka taka vrsta naj voli 18 poslancev.
Po tej prenaredbi bi veliko število okoličanov volilno pravico zgubilo, drugi pa bi bili s prav majhenim izjemkom vtaknjeni v III. volilni razred, kjer bi bili v manjšini, tako da svojih zastopnikov ne bi mogli na noben način več spraviti v deželni, oziroma mestni zastop.
Kakor pri generalni debati, so se tudi pri specijalni v zgoraj omenjeni seji za okoli-čanske pravice vrlo potezali baron Pascottini, Wittman, okoličanski zastopniki Burgstaller, Nabrgoj in Nadlišek. Na zadnje stavil je dr. Franelič nasvet, naj se skuša kompromis napraviti, in sicer tako, da bi se spustilo onim vasem, ki so za hribom, da si volijo tri zastopnike, kar je okolice pod hribom, pa naj se vtakne v III. mestni volilni razred, in potem naj vsak razred voli 17 zastopnikov. V tem nasvetu podpirata ga dr. Consolo in dr Luzzatto. Slednjič pa svetuje poročevalec Hermet, naj se ta stvar za sedaj odloži, in naj se načrt izroči zopet odboru v novo pre tresanje in naj se pri tem kolikor je mogoče ozir jemlje na ta nasvet. Mi upamo, da jim bode tudi ta sklep splaval po vodi in da oni, ki so do sedaj vrlo se potezali za pravice okoličanov, jih tudi za naprej ne bodo za pustili.
Kakih misli je lahonska stranka pa glede Slovencev okoličanov, kaže dosti jasno nek odstavek v poročilu o volilni reformi. Sedanje volilne razmere, pravi poročilo, rodile so britke in obžalovanja vredne nasledke in nevarnost, da se ti ponove, bo tako dolgo trajala, dokler se ne odstrane uzroki, kteri so jim povod. —**)
Po tem takem se okoličani vedno objavljajo kot zločinci in kot početniki vseh žalostnih dogodb, ki so se godile meseca julija 1868, ko je mestna druhal uboge okoličane kot pse podila, zasramovala in preganjala, in da se zna še vedno kaj enacega prigoditi, glejte, tega je kriva sedanja volilna pravica
okoličanov, vsled ktere se okoličani ne morejo še popolnoma pod noge vreči lahonski stranki.
Okoličani, pravi dalje poročilo, glasovali so ne iz lastnega prepričanja, ampak po komandi od zunaj in sicer večkrat v lastno škodo, in to zato, da podpirajo stranko, ktera namerava ne manj kot 6 kronovin odtrgati od države in združiti jih v posebno skupino, o kteri se v teh deželah prebivajočim Slovencem sanja. Hočete še kaj več!
Glas je počil, da ravno zarad te ovaje, dolženja in razžaljenja okolice in njenih poslancev misli okoličanski poslanec vit. dr. Lo-zar svoj mandat položiti. Škoda, da ni mogel pri gori omenjeni seji nazoč biti (bil je ravno kot porotnik zadržan), da bi bili zvedeli od njega, koliko je na tej govorici resničnega. Ako bi pa res bilo, da gosp. poslanec mandat položi, menim, da njegovi volilci ga morajo zopet voliti; da s tem pokažejo, da oui pri volitvah ne čakajo nobene komande od nikoder, ampak da so volili in še volijo može, do kterih imajo polno zaupanje.
Iz Trstu 24. sept. Naši mestni očetje so vendar obžalovanja vredni, njihova velika pozabljivost jih večkrat v zadrege spravlja. Komaj je nekaj dni preteklo, kar jih je njihov malik ,,Cittadino" skušal opravičevati, češ, da zarad onih dogodeb o mestnem grbu ni bilo treba toliko hrupa gnati po dunajskih in drugih časnikih, ker vsa reč je bila le p o-mota in le iz pozabljivosti se je cesarski orel iz mestnega grba izpustil, so bili že zopet v nevarnosti zarad pomote in pozabljivosti v zadrego priti, in sicer zarad vit. dr. Lozarja, ki je hotel svoj mandat položiti zarad razžaljivih stavkov v sporočilu o volilni reformi. Kakor sem za gotovo zvedel, je ta poslanec že pred sejo, v kteri se je imela reforma razpravljati, deželnemu glavarju svoj izstop iz zbora naznanil, ali njegovo pismo v seji ni bilo brano, ampak čez par dni je dobil prav prijazno pismo od glavarja, v kterem ta obžaluje, da se hoče dr. Lozar poslanstvu odpovedati in zagotovlja ga, da poročilo nima namena nikogar žaliti, in oni stavki, po kterih se je on razžaljenega čutil, so se bili le po tiskarni pomoti (!!) v poročilo vrinili, sicer pa da je v seji javno branje onih stavkov na zahtevanje deželnega odbora izostalo in se bode tudi, ker bode poročilo zopet ti skano, oni osodepolni stavek izpustil; ker se je toraj kolikor mogoče razžaljenju zadostilo, prosi ga glavar naj mandat še obdrži. Kakor slišimo, je vsled tega zadostila dr. Lozar svojo odpoved nazaj vzel, in tako upamo, da bode mož, kteremu so po vladi tudi šole v nadzorstvo izročene, za blagor okolice še dalje sodeloval.
Ker že pozabljivosti naših očetov omenjam, opomniti moram, da jih je tudi poslednji tržaški list „il Frustino" zavoljo te nadloge zelo bičal, očitaje jim, da se je najbrže tudi zarad pomote ali iz pozabljivosti zgodilo, da je pri slovesni sv. maši na dan cesarjevega rojstva le malo število mest nib očetov nazočih bilo. Iz pozabljivosti najbrže izpustila se je cesarska pesem v ljudskih šolah pri slovesni razdelitvi daril, ravno tako tudi, ko se je spomladi stoletnica vrlega tržačana in iskrenega domorodca dr. Ilosset-ti-ja obhajala, pozabilo se je med tem, ko je bilo videti vsake baže zastav na svečanost-nem prostoru, avstrijske zastave obesiti.
V šolah nahajale so se geografične karte, ktere so pa kazale čez mero velike meje italijanskega kraljestva; tudi te karte so najbrže
se po pomoti v šole vrinile. Tedaj povsod le pomota nad pomoto! Ker so pa ti gospodje že tako slabega spomina, bi jim vendar iz srca želeli, da se v njim tako potrebni pokoj podajo; ali to želeli bi jim, ako bi bilo upati, da bi nam z drugimi očeti milejši solnce zasijalo, da bi dobili take, kteri bi nam pra-vičneji bili, kot nam je sedanja večina.
Razne reči.
—	Imenovanja. Za vodjo realke v Gorici je imenovan neki dr. Schreiber, dozdaj gimnazijski profesor v Salzburgu; v Trst pa pride za vodjo realke neki Libor Peiker dozdaj vodja občinske spodnje realke v Jiigerndorfu rja Šlezkemi. Kakor imeni kažete, sta oba ta zopet trda nemca. Pa saj ni treba, da bi znala deželni jezik: kdor bo hotel občevati z njima, naj se pa nemški nauči. Tako je.
—	Poziv pevcem ljubljanske čitalnice. Vaje pevskega zbora čitalničnega se začno v torek 29. t. m. in se bodo nadaljevale redno vsak torek in petek ob osmih zvečer v pevski sobi v čitalnici. Vaje vodil bo pevovodja gospod Vojteh Valenta. Gospodje pevci, ki dozdaj še niso člani pevskega zbora, se lahko vpišejo vsak torek in petek ob omenjeni uri. K marljivemu obiskovanju teh vaj vabi vljudno vse gospode pevce
Čitalnični odbor.
—	Nove „pratike", pred kterimi smo že naše ljudstvo svarili, mladoslovenci in nem-škutarji, pa tudi c. k. uradniki (glej dopis iz Žužemberka v zadnjem listu) prav pridno razširjati skušajo. V Ljubljani je glavna zaloga te „pratike" pri nemškutarskem trgovcu Kri-šparju na glavnem trgu. Zapomnite si ga!
—	Popravek. V št. 114 naj se v spisu: „Bodi mož beseda, framason!" v srednjem oddelku med besede Donosa Cortesa pristavijo izpuščene te-le: v dobi, ktera se pričenja s s t varjenjem ter končava z vesoljnim potopom; to se je zgodilo . . .z vesoljnim potop o m itd.
Eksekutivne dražbe.
30. sept. 3. Fr. Čuk-ovo iz Črnega vrha (700 gld.) v Litiji. — 3. Iv. Zamida-vo (300 gld.) v Novem mestu. — 3. himen Jare-evo iz Pristave (4380 gld.) na Vrhniki. — 3. Juri Težak-ovo iz Bušinje vasi (18»>0 gld.) v Metliki. — 2. Miha Žemut-ovo iz Ponikve (950 gld.) v Ložu. — 2. Bart. Ambrož evo (778 gld.), 2. Jan. Sonc-evo (1712 gld.), obe v Ljubljani. — 3. Jan. Jakle-vič-evo iz Spod. Lokvic (1185 gld.) Metliki. — 1. J. Koprivnik-ovo iz Velike vasi (1422 gld.,) v Krškem. — 1. Fr. Bedenk-ovo iz Podgorice (2280 gld.) na Brdn. — 1. Jak. Simoneič-evo iz Brunske gore (495 gld.) v Katečah. —_
TrlegrMflčiie ilrnamr rnre
28. septembra. Papirna renta 71.15. — Srebrna renta 74.15. — 18601etno državno posojilo 108.75. — Bankine akcije 991 — Kreditne akcije 251.50. — London 109 45. — 8rebro 103 80. — Ces kr. cekini ——. — Napoleon 8.80.

Dekliška šola
if pri nunah v Ljubljani
^	se prične
i. olitohrn
zjutraj ob osmih s sveto mašo. Učenke se sprejemajo '28., 29. in 30. septembra.
3 (48-2)	Ravnateljstvo.