Sl OVENSKI GLASILO CEBELARSK,H ORGANIZAC1) ČE B E LAR s,., Ljubljana, 24. julija 1960 Leto LXfl VSEBINA Edi Senegačnik: Pripravimo čebele za jesensko pašo!.......................................145 I. Žunko: Dvostranski prevozni čebelnjak . . 148 J. R.: Prevoz čebel v iztirjenem vagonu ... 150 Avgust Bukovec: Bajka in resnica o parjenju matic ..........................................152 France Guna: Ne opuščajmo medice! (Nadaljevanje in konec).........................155 Oko: Krmilnica za pokladanje nadomestkov obnožine........................................157 Janez Mahkovic: Začetek mojega- čebelarjenja 159 Tone Lazar: Čebelarji in njihov naraščaj . . 162 Bonifacij Sršen: Moja pisana čebelarska druščina (Nadaljevanje)............................165 MALI KRUHEK Čebele vidijo ultravijoličasto. Katero jed človeški želodec najhitreje prebavi? Kdo ima prav? Še en slikar končnic. Kaj vse mora papir prenesti. Koliko panjev lahko posamezen čebelar oskrbuje? Panji se bodo zopet podražili. Izreden dogodek. Ena za kratek čas . • 169 NAŠA ORGANIZACIJA Poročilo o 9. rednem občnem zboru Zveze . • 171 Čebelarska družina Laško........................174 Predavanje v Letušu.............................174 Iz grosupeljske čebelarske družine..............175 Občni zbor čebelarskega društva v Radečah . 176 Razglednice panjskih končnic....................176 PANJSKA KONCNICA KOT UVODNA VINJETA Boj pehote NA OVITKU Poročilo opazovalnic za mesec maj. Sonce in hojeve letine. Mali oglasi. List izhaja vsakega 24. v mesecu. Člani, ki plačajo letno članarino 650 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani) Miklošičeva cesta 30, tiska Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za nečlane TOO din, za inozemstvo 1000 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 80 din, na 16 straneh 40 din. Odpovedi ined^ letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka čekovnega računa pri Komunalni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta 600-70/3-1077 pripravimo Čebele za jesensko pašo EDI SENEGAČNIK Ce je količkaj ugodna letina, se v juliju prav gotovo zavrti točilo, toda letos se je to v Sloveniji le malokje zgodilo. Pomladne pozebe so močno vplivale na razvoj vegetacije in zato ni bilo1 nikjer pravega Bedenja in zares dobre paše. Akacija je v vsej državi odpovedala, prav ^ako kadulja, hrastova mana in travnik. Ponekod so točili na smreki, ki je tu in tam le začela mediti, toda v glavnem je bila paša slaba. Seveda so tudi čebelje družine temu primemo razvite; skoraj povsod toži jo čebelarji, da nimajo živali. Zato je prav, da jih opozorimo, kaj se se da storiti, da bodo postale družine živalne in sposobne za jesensko Pašo. Najbolj kritični dnevi nastanejo za čebelje družine pri nas mesca Julija, ko se začne daljša ali krajša brezpašna doba. Letos tudi kostanj dal mnogo in tako gredo' čebelje družine v kritičen čas brez zadostnih Zalog medu in obnožine. Če narava čebelam ni dala, kar potrebujejo, mora priskočiti na pomoč čebelar. Skrbimo, da bodo imele vsaj n^kaj medenih satov v mediščih! Vsaka družina bi morala imeti v tem casu vsaj 5 kg medu. To je tista zlata rezerva, ki je nujno potrebna, ce hočemo, da bo matica zalegala. Kdor je pri točenju pozabil na tako f&zervo, naj jo vrne čebelam sedaj v obliki medene ali sladkorne raztopine, ko bo družine krmil na zalego. Zavedajmo se, da se rodi med samo na medu in vsaka skopost v tem pogledu se čebelarju bridko maščuje. Med je še vedno najboljša hrana za čebele. Noben sladkor ga ne more nadomestiti. Dodajamo ga lahko v medenih satih, v medeni raztopini (1 : 1),'še bolje pa je, če kristalizirani med iz prejšnjih le» natlačimo v pitalnike in ga nekoliko ovlažimo. Spet je za tako poletu0 krmljenje najboljši kostanjev med, ki ima v sebi mnogo cvetnega prahu-Ker pa vsi čebelarji nimajo medu, si lahko pomagajo s suhim sladkorjem. Nasujejo naj ga v visoka koritca, Vukeličeve pitalnike ali škatle, da ga čebele ne bodo nosile iz panja. Polijejo naj ga z medeno raztopino, nakar se ga bodo vneto lotile. Kilogram suhega sladkorja zadostuje za 14 dni. Kdaj ga družina porabi, je pač odvisno od njene moči in paše. Ob količkaj dobri paši se čebele zanj dosti ne menij°> ob deževnih dneh, ko ne morejo izletavati, pa ga neprestano ližejo-Ker ima tako družina neko stalno pašo, tudi matica dobro zalega-Uspehi, ki jih je imel s takim krmljenjem koroški profesor Artli, so bil* očitni. S suhim sladkorjem krmljene družine so imele 35 % več zalege kot nekrmljene. Tudi drugi čebelarji poročajo o uspešnem krmljenj*1 s suhim sladkorjem v tem času. Skrbimo še za to, da bo v bližini čebelnjaka dovolj vode, ki jo potrebujejo čebelo za topljenje sladkorja.* Marsikak slovenski čebelar je še vedno prepričan, da se čebele polenijo, če jim ne iztočimo medišč. V veliki zmoti so. Čebele so skrbne in varčne gospodarice, ki ničesar po nepotrebnem ne zapravijo. Znanega angleškega čebelarja Ilarryja so vprašali, zakaj ima takšne uspehe v svojem čebelarstvu. Mož je menda največji angleški čebelar, saj ima 4000 pan jev. Odgovoril je: »Moje čebele sede poleti in pozimi na medu-Prezimujejo na 25 kilogramih, vsaka družina pa ima poleti prvi nastavek (to je nekako naše medišče) poln medu.« Seveda dajemo lahko čebelam tudi sladkorno testo, ledeneč, ah navadno sladkorno raztopino (1 : 1). Pri krmljenju s sladkorno raztopino bomo imeli mnogo več dela, uspeh pa bo precej manjši. Mogoče bi bil° res prav, če bi tudi pri nas začeli izdelovati sladkorne plošče (ledeneč)» ki bi jih čebelarji potem kar polagali v panje bodisi na satnike ali ' pitalnike. Tem sladkornim ploščam bi dodali lahko še mleko ali jajc0 v prahu, kar bi bilo odlično nadomestilo za obnožino v brezpašni dob* ali na gozdnih pašah, ko primanjkuje cvetnega prahu. Slovenski čebelarji bomo' morali dobiti tako krmilo prej ali slej, da se ne bomo sam1 ukvarjali s pacanjem in izgubljali po nepotrebnem dragocenega časa- * Po Gontarskem tope čebele suho hrano z lastno slino. Glej članek v 3- šte' vilki letošnjega Slovenskega čebelarja. (Opomba uredništva.) Neka tovarna je baje pripravljena izdelovati sladkorne plošče po primerni ceni. Na kilogram suhega sladkorja laliko dodamo po potrebi tudi od pet do deset dekagramov mleka v prahu zlasti v krajih, kjer ni obnožine. Kako to ugodno vpliva na razvoj družin, poročajo prof. Artli in drugi, lak način krmljenja na zalego vsi priporočajo. Posnemajmo jih! Če se je obneslo drugod, se bo tudi pri nas. Ajda je včasih v Sloveniji dobro medila. Zato so imeli naši predniki ajdovca na pretek, spomladi pa vselej močne in zdrave čebelje družine. Vse to so pripisovali izdatni jesenski paši. Zadnja leta tega ni več. Čebele navadno ne dobe na ajdi nič, ali pa skopo zimsko zalogo. Zato tud i matica ne zalega tako, kot bi sicer ob dobri ajdovi paši. Posledice seveda ne izostanejo. Družine gredo v zimo brez zadostne zaloge odličnega ajdovega medu, a kar je še huje, panji so brez živali, brez mladih čebel, ki so' gonilna sila pri spomladanskem zaleganju. Ni čuda, da tožijo potem čebelarji o mrtvicah in o slabih družinah ter pogosto tudi ° nosemavosti. Prav slaba jesenska paša, predvsem pa pomanjkanje cvetnega prahu v tej dobi, je pogosto vzrok raznim boleznim. Čebeljim družinam sicer doda čebelar sredi septembra po končani paši manjkajočo zalogo z dodatnim krmljenjem, toda takrat je že prepozno. Bolje bi bilo, če bi čebele krmili na zalego oziroma na zimsko zalogo že med ajdovo pašo, in sicer takoj ko opazimo, da ni donosa ali da ga je le neka j dekagramov dnevno. Vsak dan nalijmo družinam od četrt do pol litra sladkorne ali medene raztopine (1:1), če se le da in če nam prilike to dopušča jo. Od takega načina krmljenja bomo imeli dvojno korist: Matica bo močno zalcgala in mladic ne bo primanjkovalo, zimska zaloga Pa bo po končani paši že v panju, tako da bomo brez skrbi zaradi nadal jn jega krmljenja. Ako bi po končani paši dodatno krmili, bi matica °b lepem in toplem vremenu mogoče še zalegla kak sat, toda v nobenem primeru ne bi imeli toliko mladih čebel. Seveda je težko ali skoro nemogoče krmiti tam, kjer je na paši preveč panjev skupaj, ker bi prišlo lahko do ropanja. Tu pa čebelar brez skrbi dodaja družinam suh sladkor, ki ga bodo čebele prav tako Jemale, matica pa bo celo' ob slabi beri dobro zalegala. Brez dvoma bomo ‘rneli tudi od takega načina krmljenja mnogo koristi. Čebelarjevo leto se ne začne spomladi, ampak že sedaj jeseni ozi-ronia poleti v brezpašni dobi. Takrat polaga čebelar temelje za moč 8vojih družin v prihodnji pomladi. Zato storimo vse, da bodo imele cebele v tem času dovolj paše. Če te ni, jim pomagajmo mi! DVOSTRANSKI PREVOZNI ČEBELNJAK I. ŽUNKO V Slovenskem čebelarju smo že večkrat našli opise in načrte zložljivih čebelnjakov. Standardni zložljivi čebelnjaki, kakršne ima večina naših prevoznikov in kakršne izdeluje podjetje Grom na Vrhniki, so prirejeni za 24 AŽ-panjev deset- ali enajstsatar jev. Ni jim kaj prigovarjati, so praktični, se dado hitro postaviti in razdreti, le podloge, če so iz enega kosa, so precej obaltne; noben vagon ni dovolj dolg, da bi ta reč ne zastavila vrat. Veliko prednosti pred enostranskim ima dvostranski zložljivi čebelnjak v obliki kolibe, iz katere izletavajo čebele na dve strani-Morda bo kdo (emu ugovarjal, češ da ena izletna stran nima sonca. Toda to ni nikaka pomanjkljivost. Čebele vozimo na pašo v dobi, ko je že toplo in tedaj je pač vseeno, ali so čebele v senci ali ne. le čebelnjake postavljamo tako, da je ena izletna stran obrnjena proti zahodu, druga pa proti vzhodu. Glavna prednost dvostranskega čebelnjaka je v tem, da je med panji precej prostora za bivanje čebelarja na pasišču, pa še za shrambo čebelarjevih potrebščin. Če je tak čebelnjak prirejen za 30 panjev, ima prostor med panji ] ,20 X 2 m površine, torej dovolj* da lahko v njem prenočujeta tudi dve osebi. V tramiček na steni nasproti vratom zabijemo nekaj žebljev in obesimo nanje obleko. Na panjih je kovček s čebelarjevimi potrebščinami, kuhinjska posoda, krtače, steklenice in drugo. Videti bi morali čebelarje iz drugih republik, kako so z zanimanjem ogledovali te naše kolibe, ko smo se pred nekaj leti pojavili z njimi na tujih pasiščih. »Zbilja praktično,« so dejali. In, če bi videli, kako so se leta 1954 zgrinjali čebelarji v čebelnjaku državnega posestva Ponoviče na pasišču na Malovanu v Liki (ta je za 60 pan jev in ima velik vmesni prostor), kadar je zapihala burja ali kadar je deževalo, bi takoj potrdili, da je bila njihova sodba upravičena. Dobra stran teh čebelnjakov za 50 panjev je še v tem, da so vsi kosi kratki in izredno lahki; najdal jši je dolg komaj 2,70 m. To dovoljuje, da lahko čebelnjak ob vrnitvi s paše spravimo pod vsak manjši pristrešek stalnega čebelnjaka. Ob prihodu na pasišče se navadno zelo mudi odpreti čebele. Tedaj hitro naravnamo samo podlogi in že skladamo panje nanje. Stranice in strehe pa namestimo šele proti večeru, ko so se čebele že umirile. Ako čebelar ne namerava ostat' pri čebelah, spravi v čebelnjak točilo in orodje, ga zaklene in gre. Po mojih ugotovitvah ni noben čebelar izdelal zložljivega čebelnjaka samo po opisih in načrtih, temveč si ga je vedno poprej pri kom ogledal. Isto naj stori, če hoče imeti dvostranskega, čeprav je, kar se !zdelave tiče, mnogo manj zahteven in ga lahko napravi vsak, ki je količkaj vešč v uporabi mizarskega orodja. Kovinskih delov skoraj ni, razen pri tečajih za vrata in pri ključavnici. Nikakršno oštevilčenje sestavnih delov ni potrebno, ker se vsak tramiček, stena ali streha povsod prilega. V tak čebelnjak zložimo na vsako stran po 15 panjev, torej pet v vrsto in tri vrste visoko. Če je panjev manj, zabi jemo prazen prostor Martin Mumclj s hčerkama pred svojim dvostranskim čebelnjakom od zunaj s primernimi deskami, znotraj pa nam ta praznina dobro služi za postavitev točila, soda za med ali kaj drugega. Tudi posteljnino lahko tamkaj spravimo čez dan. Števila petih panjev v vrsti se moramo držati zato, da je prostor med panji dolg dobra dva metra, ker bi bil sicer prekratek za ležanje. Več panjev od pet v vrsti pa ne kaže postavljati, ker je potem treba preveč strehe. Če bi hotel kdo ta prostor razširiti nad 1,20 m, bi rabil pač daljše strehe. Za dvostranski zložljiv čebelnjak je potreben tale les: 6 desk (plohov) 5 X 18 X 270 cm, ki jih postavimo po robu in staknemo na roglje, da dobimo tako' podloge za panje in kolibo; 4 vogalni stebri 8 X 8 X 200 cm; 8 sten iz 15 mm debelih, približno 60 cm širokih in 180 cm visokih desk; ena teh sten je prirejena za vrata; 4 tramički 8 X 8 X 260 cm za strop kolibe; 6 kosov strehe iz 12 mm debelih, 90 cm širokih in 160 cm dolgih desk; strehe so na eni strani obite s strešno lepenko; 2 trioglati deski, ki zapirata odprtino nad tramički; na hiši se imenuje ta del požarni zid. Tla so napravljena iz 2—2,5 cm debelih desk, lahko v enem, dveh ali več kosih. Pri nas imajo nekateri dvostranske čebelnjake, prirejene samo za dve vrsti panjev v višino. Njih prednost je v tem, da ni treba panjev dvigati v tretjo vrsto in da je zato opravljanje čebel lažje. V teni primeru moramo pod za nekaj centimetrov poglobiti, streho pa nekoliko dvigniti. Če potem, ko je vse gotovo, notranjo stran sten premažemo z rumeno lužino, zunanjo stran in podloge pa prepleskamo z nafto ali karbolinejem, da jih zavarujemo proti vlagi, imamo kaj čedno hišico. Manjkajo ji samo še kolesa na motorni pogon, pa bi se v njej kar po cesti zapel jali na pasišče. Seve morajo biti vsi deli poskobl jani, da se nam pri nakladanju na vagon ali avto ne zadirajo trske v roke. Pri nas si je prvi izdelal dvostranski čebelnjak za 60 panjev čebelar državnega posestva Ponoviče, za 30 panjev pa mizarski mojster Martin Mumelj iz Šmartna pri Litiji. Mnmelj ga je napravil kasneje tudi podpisanemu. Kdor ima potreben les in namerava graditi tak čebelnjak, naj se zglasi pri imenovanem mojstru, kjer si bo lahko vso stvar v naravi ogledal. prevoz Čebel v iztirjenem vagonu J. R. Celjska čebelarska družina je vozila svoje čebele vsako leto na ajdovo pašo na Ptujsko polje. Ajda je včasih prav dobro medila, zato smo se vedno vračali s čebelami, vsaj preskrbljenimi za zimo. Tudi 12. VITT. 1 953 smo se odpravili s tremi vagoni čebel na Ptujsko polje. To pot pa smo točili že kar med prevozom. Kako smo točili, naj vain povedo naslednje vrste. Priključeni na osebni vlak ob 3.13 zjutraj, smo razigrani zapuščali železniško postajo Celje v upanju na obilno ajdovo pašo. Udobno, kolikor je pač bilo mogoče, smo si uredili ležišča med panji. Ob enakomernem drdranju vlaka smo utrujeni kmalu zadremali. Tik pred kratkim predorom za postajo Lipoglav pa nas je močan sunek skoraj vrgel z ležišč. Vagon je začel nekam čudno poskakovati in oglušujoče ropotati, da je bilo vsako medsebojno sporazumevanje nemogoče. ^ an ji v zgornjih vrstah so se prevračali in drseli na tla. Komaj smo se držali na nogah; lovili smo se za stene in panje. Vse je bilo v premikanju: živo in mrtvo. Ko smo prišli iz predora, smo v jutranjem mraku spoznali, da je utiril naš vagon, ki je bil kot zadnji priključen k osebnemu vlaku. Vozili smo se kakor po navadi na železnici po levem tiru, vagon pa je lztiriI na desni tir in poskakoval po nezagramozenih pragovih. Kot spremljevalci smo bili v vagonu: v sprednji polovici Blaž Kantušar In Jože Rajhman, v zadnji polovici pa Franc Šlander, predsednik čebelarske družine, in F rane Sorčan. Upokojeni železničar Sorčan se je s težavo prerinil do delno odprtih vrat ter prvi ugotovil obupni po-!(>žaj; mahal je čuvajnicam ob progi z žepno svetilko in opozarjal na veliko nevarnost. Čuvaji so sicer dajali znake, da grozi potnikom nevarnost, vendar v jutranjem mraku in ob stalnem zavijanju vlaka, teh znakov ni opazil niti strojevodja niti vlakovodja. Zelo smo se bali, da bo po desnem tiru pripeljal nasproti vlak, ki bi naš iztirjeni vagon dobesedno zdrobil. Ko smo bili onkraj viadukta, pod katerim vozi ozkotirna železnica Žreč v Poljčane, se je vagon prevrgel na levo stran ter drsel po pobočju železniškega nasipa nagnjen za 45 stopinj. Desna kolesa Vagona so se še držala levega tira. Pravi čudež je bil. kakor so nam Pozneje zatrjevali železničarji, da smo jo zvozili čez razne prepuste. Bili pa smo v stalni nevarnosti, da se vagon prevrne po pobočju železniškega nasipa. Sorčan je kot železničar pravilno ocenil naš obupni Položaj ter skočil iz vagona. Za njim je hotel skočiti tudi Rajhman, a se ni mogel dokopati do vrat. Bil je sredi poskakujočih panjev, ki so se odpirali in razbijali. Čebele so razburjene izletavale in šumele okoli naših ušes, med pa je tekel po podu. Komaj smo se držali po-koncu v opolzkem medu. Če bi kdo padel, bi se težko dvignil. Ena Vagonska vrata so se snela, druga pa so komaj visela na vodilni prečki. Ker so podnice izpadale, smo razkoračeni stali nad odprtinami v podu. Osi va gona so se vnele, ogenj pa je povzročil žveplen dim, ki je nehote blažil jezo čebel, da nas niso pikale. Tako smo se vozili celih pet kilometrov. Malo pred Pol jčanami Je vlak obstal. Zaradi upiranja iztirjenega vagona se je sprožila Zasilna zavora pri zadnjem osebnem vagonu in tako preprečila hujšo nesrečo. Poskakali smo iz vagona in se takoj lotili dela. Panje, ki so se na pogled še držali skupaj, smo prenesli v naslednji vagon z namenom, da jih prepeljemo na pasišče, kjer naj bi se čebele po možnosti opomogle. Pretežna polovica panjev pa je bila sploh razbita. Pobirali smo tleske in mašili pri njih luknje, jih za silo uredili in se vrnili z njimi domov. Drugi dan smo na pasišču pregledali panje, ki smo jih zapeljali tja. Skoraj vsi so bili v obupnem stanju. Polomljeno satje je ležalo vsekrižem, muhe pa so tonile v medu. Le malokatera družina je bila še sposobna življenja. Bili smo čebelarji brez čebel. Na ajdovo pašo nismo več vozili. V iztirjenem vagonu je bilo 06 panjev. Odškodnino je komisija ocenila na 468.850 din, panj torej na 7.104 din. Prestanega strahu, trpljenja, stroškov pretovarjanja in izgube medu zaradi neizrabljene paše ocenjevalci niso upoštevali. Izvedenec za železniško direkcijo je bil Ivan Verbič, upokojenec iz Ljubljane-Polje, izvedenec za čebelarsko družino Celje pa Venčeslav Lang iz Celja. BAJKA IN RESNICA O PARJENJU MATIC AVGUST BUKOVEC V mlajših letih svojega čebelarjenja, sem imel med kmečkimi čebelarji mnogo dobrih prijateljev in prijetnih znancev. Na vsakem sestanku smo se živahno pogovarjali o najrazličnejših čebelarskih stvareh. Rad sem prepuščal besedo starim čebelarjem, saj sem ravno od njih zvedel marsikaj zanimivega in koristnega, kdaj pa tudi kako šegavo in za zabelo kako tako, ki je hudo dišala po> bajki. Včasih SO' bili praznoverni čebelarji trdno prepričani, da se matice rade parijo — z zolji. Takim čebelarjem je bilo zaman dokazovati, da to ni mogoče; gonili so' svojo naprej in z vnetim dokazovanjem tega ali onega za vselej prepričali o presenetljivi vlogi zoljev pri matičini prahi. Saj mi je celo rajni prvi urednik SČ Rojina zatrjeval, da je sam na svoje 'oči videl na tleh v travi klobčič zoljev, ki so se prerivali okoli matice. Koliko je na tem resnice? V sedmi knjigi zbranega dela pisatelja Franca Levstika je bil objavljen tudi njegov rokopis »Bučelstvo«, ki ga je napisal po pripovedovanju čebelarja Jožefa Oblaka iz Spodnjih Retij na Dolenjskem. Oblak je bil rojen leta 1807, umrl pa je leta 1865. Zaradi bolehnosti se je na starost ukvarjal samo s čebelarstvom. Tam je posebno zanimiv zadn ji odstavek tistega dela spisa, ki govori o matičini prahi. Iz njega posnemam tole: Matice se praše od začetka velikega travna do srede kimovca; kasneje se ne morejo sprašiti, posebno ne tiste matice, ki so bile panjem dodane, ko se je prva izgubila; tedaj se nameri, da nikjer ni več trotov, ki jih čebele odženejo kmalu p° (xlrojen j u: pa vendar matica pride sprašena domov. Dzierzon sicer meni, da jo opraše trot je. ki so iz čebel jih jajčec izleženi, kakršen se skozi vse leto vidi kateri. Jaz l>i pa rekel, da taki trotje, ki jih je po štc\ iIu kaj malo. niso zmožni za oprašitev, ker jim v zalegi ni bilo prostora za popolni razvoj. Menim in skora j zn trdno soju prepričan, du se matica pari ,lidi z drugimi živalmi, ki so ji v rodu, kakor z zoljem. Nadaljnji stavek je težko razumljiv. Levstik oziroma Oblak pravi: * Tačas je celo pleme drugačno: telo ima v sebi man j apneno bele mokrote, kakor da bi je bila samo ena žila polna; ali pa leži ta belota 11 u drugi reči. Pod besedo ]>leme moramo pač razumeti znamenje oprašitve. io je del trotovega spolovila. Kaj pomeni apneno bela mokrota —- morda s&mi:? kaj žila in ka j druga reč. je težko reči. Nadaljnje besedilo je jasno. Oblak pravi: »Včasih se vidi, da je trotov še mnogo, pa venclar se vrne s prahe kaka matica, ki jo je oprašil zolj. Skušnja me je preverila, da so te (matice)* toliko boljše, ker jim ic odpada med bučelnimi jajci trotja zalega (jajčeca) in pa da že stare (matice) nikoli niso trotovke.« Duševni oče teh trditev je brez dvoma čebelar Oblak. Izključeno je. da bi jih bil Levstik njemu podtaknil. Izvor trditev pa lahko iščemo v izročilu čebelarskih prednikov iz Oblakove okolice. Danes natančno ve mn, da se matica nikdar ne more sprašiti z zoljem. Čebela spada med Kožokrilee, zolj pa med muhe, to se pravi v razred dvokrilcev. V živalski sistematiki sta si torej preveč oddaljena, da bi bilo križanje med njima mogoče. Saj so že križanja med rodovi redke izjeme, med razredi pa skoraj izključena, (ioneji zolj ali beznica (Hvpoderma bovis) je zelo Podoben čmrlju. Svoja jajčeca polaga samica govedu na prša in sprednje m>ge. Izlezle ličinke se zavrtajo v kožo. kar povzroča srbež. Ko srbečo kožo živinče obliže, pridejo tako v gobec in odtod v požiralnik, kjer se vgnezdi jo v ostenju. Kasneje se zarijejo še globlje v telo. Po daljšem Potovanju se ustavijo na hrbtu, kjer se napravi jo ul jesa. Ovce nadleguje °očji zolj (Oestrus ovis), konje pa konjski zolj ((iastrophilus equi). Zdi pa se, da zamenjujejo preprosti ljudje in najbrž tudi tisti čebelarji, ki trdijo, da se matica pari z zoljem, tega zajedavca z muho kalnico (Kristalis tenax), ki posnema v barvi in obliki trote. Kalnice je Zelo pogosto* videti na cvetlicah. Samice se rade gibljejo tudi okoli odprtih stranišč in greznic. Vanje spuščajo svoja jajčeca. Ličinke so Podobne majcenim golim podganam z dolgimi repki. * V oklepaju navedene besede vstavil zaradi lažjega razumevanja. A.B. lii Kako je nastala bajka o takem parjenju matice? Pravijo, da močan vonj matice, ko se pari, privablja pojave zolje (kalnice), ki se potem začnejo zaletavati vanjo s toliko vnemo, da jo nazadnje zbijejo na tla» zolji pa se seveda poženejo za njo. Tam se prerivanje nadaljuje. Morda je kak čebelar resnično kje na tleh našel tak »rojiček«, pa je iz tega sčasoma nastala bajka, ki je šla od ust do ust in od roda do roda. Bajkam pa ljudje radi verujejo. Še danes so ljudje, ki so trdno prepričani, da se podgane parijo s kunci. Zavoljo tega ne pokusijo kunčjega mesa. Kakor se je Oblak glede tega temeljito zmotil, pa ima prav, ko trdi» tla se matica pari z več troti. Večkratno praho matic sta prva znanstveno dokazala dr. Ruttncr in inž. Jordan, ko sta se mudila pri vzrejevalcu matic Alberju, ki ima prašilno postajo na italijanskem otoku Vulcano. Članek o tem izpod peresa M. Rožmana je objavil SČ leta 1956. Skoraj 100 let prej p a je vedel za večkratno ]>arjenje matice preprost slovenski čebelar Oblak■ V sedmi knjigi Zbranega dela Franca Levstika je na str. 254 navedeno, da je Oblak povedal o matičini prahi poleg drugega tudi tole: »Kadar (se*) je (matica) dobro obletela (orientirala) in da je pripravna k plemenu (prahi), potem se dvigne više in dalje ter ide po družb' (trotov) tako dolgo, da jo najde. Ako se je sešla, ondi se mudi dobre p°l ure, in ko sc vrača, ima odprt zadnji konec, v katerem se vidi belo, apnu podobno pleme (trotovo- spolovilo), ki se je prijelo njenega telesa. Časi ga je več kakor časi; zmerom pak je bolje, da ga manj ima. Katere (matice) hodijo dva dni enkrat na dan po plemenu (na praho), lake so boljše kakor pa tiste, ki gredo v enem dnevu dvakrat, ker le-te preveč semena vzamejo. Navadno je sploh, da se plemene (praše) dvakrat, ne' katere tudi celo trikrat, kar pa ni dobro. Nameri se, da ji čebele plenic i (znamenje prahe) odtrgajo, ko jo trebijo; ona pa cvili, kakor bi j(> I morile... Tako je še rodovitnejša, če se to godi, ko je prišla že drug1 dan odprta (z ostanki trotovega spolovila v nožnici); prvi dan ji škodi» ker nima preveč semena, temveč le, kar ga potrebuje. Če se je preložila (preobložila s semenom), da je močno napolnjena, (ga) mora nekoliko odpasti. Prvi dan svojega plemena (prahe semena) ni vzela preveč m tudi tačas ne, kadar ima samo odprto maternico (zadek).« Zadnji stavki gornjega besedila niso povsem jasni in morda »e ustrezajo dejstvom. Povsem pravilno pa je, kar je vedel Oblak o večkratni matičini prahi. Zaradi tega lahko Oblaka z Levstikom vrffl uvrstimo med posebno zaslužne slovenske čebelarje. * Besede v oklepajih sem dodal izvirnemu besedilu zaradi boljšega razumevanj11' NE OPUŠČAJMO MEDICE FRANCE GUNA Vodo, v kateri si namakal in izpiral voščine, precedi, kakor ti je pač bolj na roko, toda čim skrbneje! Janša pravi, da je treba to medeno vodo kuhati in posneti peno; samo predolgo in preveč ne sme vreti. Po novem Pa uče, da kulianje ni potrebno. Dobra sta oba načina, le pri prvem načinu dobiš s kuhanjem in posnemanjem bolj čisto tekočino, medtem ko ostane Pri drugem načinu v sodu več usedline. S kuhanjem imaš seveda tudi nekoliko več dela, vendar ne toliko, da bi dajali prvemu načinu prednost. Čc le moreš, daj medico v sod, ker v sodu kipenje najlepše poteka. Vse druge posode so manj primerne. Soda ne nalijemo do vrha; desetina naj ga ostane praznega, da med kipenjem pena ne udari čez. Gošča bo po končanem kipenju sedla na dno, odkoder jo bomo odstranili po pretakanju. A to bomo Opravili, šele ko se pijača popolnoma učisti. Odprtino pri sodu zapri s k i p e 1 n o veho, sicer bi se ti začela medica ze med kipenjem kisati. Kipelna veha je nadvse koristna priprava. V bistvu Je to zaklopka ali ventil, ki brani zunanjemu zraku dostop v sod, nasprotno pa omogoča ogljikovemu dvokisu, da odhaja iz soda skozi vodo v kozarcu na prosto. Sl. I Sl. 2 Kipelna veha pa je hkrati prav dober merilni pripomoček. Posebno lončena kipelna veha, ki jo kaže slika 1, nas s krepkim škrbljanjem poveznjenega kozarca stalno obvešča o jakosti kipenja. Odhajajoči plin namreč Pritiska navzgor v kozarec, ga dviga in maje, da cinglja ob skledici ki-pelne vehe. Nekateri puščajo sod na vehi odprt, da kipeča medica »meče iz sebe«. 1 o nikakor ne more biti dobro. Še bolj narobe pa je, če kdo med kipenjem sod kar naprej zaliva s sladko tekočino. Jasno je, da potem ne bo kipenju ne konca ne kraja, pokipela in sladka medica pa se nazadnje med sabo ^zgrizeta«. Zdaj pride pa glavno: Ne čakaj, da bi medica začela kipeti sama od sebe, temveč stori vse, da sprožiš in dosežeš v medici čimprej in čim močnejše kipenje. Za to so zelo priporočljive pivske droži, ki jih dobiš v trgovini kot kvas. Tega v mcdici temeljito raztopiš in ga vanjo zamešaš, preden jo vliješ v sod. Na 50 litrov medice zadostuje pol kilograma lcvasa. Ne boj se, da bi kvas pustil medici kak napačen okus! V zreli medici se vse to popolnoma razgubi, kar ostane, pa ugodno vpliva na njen okus in trpežnost. Cc pivski kvas nekoliko spominja na hmelj, je kar prav. saj Janša hmelj kot dodatek medici izrecno priporoča zavoljo trpežnosti. Dobre bi bile seveda tudi vinske droži, a do teh ne pride vsak tako lahko; pa jih tudi nimaš pri roki, kadar bi jih ravno potreboval. Brez dodatka pivskega kvasa ali dobrih vinskih droži ti napravljanja medice nikakor ne bi upal svetovati; bilo bi res preveč tvegano. V medici bi začele delovati kake nezaželene, divje ali napačne glivice in pijača bi se pokvarila. Prav s tem v zvezi smemo domnevati, da se je tudi našim pradedom kdaj kaka medica iz navedenega vzroka skazila in tako niso dobili tiste okusne pijače, ki so si jo želeli. Za krepko, hitro in zdravo kipenje pa je nujno potrebna tudi primerna toplota. Če si v medico zamešal pivski kvas, naj bo toplota taka, kakršna je potrebna, da lepo vzhaja krušno testo, to je 20—22° Celzija. V prehladni kleti kipenje ne poteka pravilno. Valvazor poroča, da so Slovenci postavili sodček s kipečo medico na toplo v bližino peči. kar jo bilo gotovo dobro, posebno še, če je bilo to v pozni in hladni jeseni. Saj še vinski ali sadni mošt v prehladni kleti slabo pokipi, dasiravno ima že po naravi v sebi dosti kipelnih glivic. Prav tako zelo svarim pred previsoko temperaturo, ob kateri se lahko razvijejo ocetno glivice oziroma ocetno kipenje, glive kvasovke pa ob njem zamro. Med kipenjem medice ne bodi radoveden ali nestrpen in ne vtikaj nosu kar naprej v sod! Kakor čebelar-začetnik mnogo greši, ko iz radovednosti vedno drega v čebelje gnezdo, prav tako je lahko tudi medici tvoja neučakanost v veliko škodo. Prej kot po šestih tednih je sploh ne pokušaj! Ko pa jo hočeš pogledati, povohati ali pokusiti, zabij v sod pipo in si jo po pipi odtoči v kozarec! Nategovanje pijače s cevjo ali kako drugo pripravo pri vehi ni pijači nikoli v korist, temveč v škodo, zlasti še, če se to pogosto ponavlja in če cev ni skrbno umita. Prav zato je sod dosti primernejši od steklenice. Po končanem kipenju namreč sod zabiješ z leseno veho in pijača lepo miruje, četudi jo morda odtakaš po pipi. Pri odlivanju iz velike steklenice pa se pijača vedno znova zmeša in zgodla. Najprimernejši čas za napravljanje medice sc mi zdi po prvem točenju, to je nekako po Kresu. Ozračje je tedaj ravno prav toplo, med oziroma medene voščine pa so tudi že pri roki. Taka medica je do Božiča že prav dobra in pitna. Na splošno pa velja o vsaki dobri medici, da je toliko boljša, kolikor bolj uležana in starejša je. Seveda mora biti potem shranjena v temnem in hladnem prostoru. Torej poskusi! Ne opuščaj medice, četudi se ti je morda kdaj ponesrečila kot čebelarju Stanetu! Poskusi znova! Saj spada medica prav tako med čebelarske proizvode kot med ali vosek. (Konec) krmilnica za pokladanje nadomestkov OBN OŽINE OKO Spomladi začne čebelarjevo srce nehole živalineje utripati, ko vidi pašne čebele, kako stikajo po cvetlicah in donašajo v panj prve grudice obnožine. Vprašanje pu je, ali bo te dovolj. Ce je ne bo. bodo panji zaostali v svojem razvoju, kar «e bo poznalo še dolgo, dolgo ... Pa no samo spomladi, tudi jeseni je potrebna čebelam obnožina. Ne morda za odgoj naraščaja, kajti zaleganje na celi črti pojenjuje, pač pa za pripravo mladic na bližajočo se zimo, zlasti pa nu prihodnjo pomlad, ko se bodo zopet pojavile v panju ličinke in jih bo treba krmiti z mlečkom. Ce primanjkuje čebelam tega prepotrebnega kruhka, jim priskočimo na pomoč z nadomestki obnožine, pomešanimi s sladkorno klajo, ki jo pokladamo v panju. Nekateri čebelarji pa trdijo po svojih izkušnjah, da se bolje obnese Krmljenje z nadomestki obnožine (sojeva moka, v prah zdrobljen, posušen pivski kvas itd.) na prostem. V ta namen si lahko čebelar napravi primerno krmilnico, ali pa si jo da izdelati, če sam ni dovolj vešč obdelave lesa z mizarskim orodjem, ali za taka dela nima časa. Za krmilnico nam ni potrebno mnogo gradiva; zadoščata nam dve deski, nekaj letvic, ena večja in štiri manjše šipe, lesonitna plošča in količek. Slika 4 nam prikazuje tako krmilnico od strani. Za osnovno desko (dno) potrebujemo smrekovo desko 500 X 300 X 20 mm. Na oba ožja konca in en daljši del te deske privijemo z vijaki tri 50cm široke in 20mm debele letvice, najbolje iz trdega lesa. Na vseh štirih straneh deske in nanjo pritrjenih letvic izvrtamo po eno-luknjo, v katero vtaknemo zutič podporniku (sl. 1). Podporniki (sl. 2) so letvice v katere zažagamo na dveh straneh podolgem do 3 mm široke zareze za šipe. Mere podpornikov ■so 40 X 40 111111. dolžina prednjih dveh je 150 mm, zadnjih dveh pu 160 mm, seveda brez zatičev, ki naj bodo poleg teh mer dolgi 30—40 mm in okroglo izrezani, da gredo tesno v izvrtane luknje. Ko so podporniki na svojih mestih, vložimo šipe v zareze, in sicer dve 80 X 230 mm in dve 80 X 430 nun veliki. Spredaj je treba obstranski letvici prirezati tako, da sega sprednja šipa do osnovne deske. Za streho vzamemo tudi šipo 600 X 400 nnn t.j. za 100 mm daljšo in širšo od osnovne deske, tako da sega na vsaki strani za 50 mm čez njo. Na podpornike pritrdimo 25 mm široke pločevinaste trakove, ki jih zapognemo navzven in nato ob šipi tako. da ta ne more zdrsniti s podpornikov. (3b polaganju strehe lahko še izravnamo neenake podpornike, da bo šipa lepo in trdno ležala na njih in se ne bo zibala. Potreben nam je še predal (sl. 3). na katerem bomo natresli nadomestke obnožine. V ta namen pripravimo nekako 3 mm debelo lesoni tno ploščo v velikosti 395 X 230 mm. na katero pritrdimo od spodaj trirobne letvice z mero 20 X 20 mm in iste dolžine, kot je lesonitna plošča, t.j. 395 mm. Predal nato položimo med letvice nu osnovno desko. Za podlago rabimo še eno 30 mm debelo desko 500 X 360 mm, (sl. 4), ki jo pritrdimo nu količek, zabit v zemljo. Tudi to desko učvrstimo ob strani z letvicama, ki naj bosta 30 mm široki in 20 nun visoki (trd les!). Med obe letvici postavimo potem krmilnico, ki jo ali pribijemo na spodnjo desko, ali pa pritrdimo z vijaki skozi stranski letvici. Tako izdelano krmilnico postavimo nedaleč od čebelnjaka na sončno in zavetno stran, kjer smo čebelam uredili tudi napajalnik. Čebele privabimo na obnožinsko klajo prav tako, kot na vodo v napajalniku, t. j. z nekaj kapljicami razredčenega medu. Ko se bodo nanjo navadile, bo v krmilnici živahen promet, ki bo trajal toliko časa, dokler ne bo mati narava pogrnila mizico z obilnejšo in izdatnejšo naravno obnožino. Vsekakor pa bo nudila krmilnica z nadomestki obnožine čebelarju svojevrsten užitek, čeprav le kratko dobo. Jl. 1 /\ ■

Šolske zadruge«. Upravni odbor našega Čl) je o tej akciji razpravljal in sklenil, da jo bo vsestransko podprl. Vsi učitelji-čebelarji, pa tudi dragi člani čebelarji so dobili nalog, pomagati pri uresničevanju tega načrta. Kako velike važnosti so čebele za narodno gospodarstvo, vedo vsi narodi. Po nekaterih državah n. pr. v Ameriki, kjer so cele plantaže raznega sadnega drevja, prosijo njih lastniki čebelarje, da pripeljejo k njim svoje čebele in tako pripomorejo k boljši oprašitvi cvetja. Za to uslugo čebelarjem celo plačujejo. In pri nas? O tem bi vedeli veliko povedati čebelarji, ki prevažajo čebele na razna pasišča. Lepo priznanje za naše čebele je proglasitev mednarodnega »Dneva čebele«, ki je vsako leto 13. decembra. V tem času prirejajo čebelarska društva in družine javna predavanja o življenju in delu čebel, v večjih krajih tudi čebelarske razstave, kjer je razviden razvoj čebelarstva od najstarejših pa do današnjih časov. Lani je bilo za uspešno akcijo premalo časa, letos pa je treba propagando postaviti na širšo podlago in se obrniti tudi na Svet za prosveto pri LRS, da bi šolam priporočil proslavo tega dneva v primerni obliki in po možnosti v sodelovanju s čebelarji. Tako bi šolska mladina tudi razumela, zakaj naj ne uničuje prirodne lepote, zlasti ne trga pomladanskih cvetlic. Kol nadaljnje sredstvo za vzgojo čebelarskih kadrov bi omenil film. Filmi o življenju čebele pa so, žal. tako redki in njih prikazovanje tako drago, da za sedaj za vzgojo mladih čebelarjev skoraj ne pridejo v poštev. Potrebno je, da se glede tega nekaj ukrene in omogoči predvajanje takih filmov v vsaki šoli. In končno še nekaj! Kadar pridobivamo mlajši naraščaj, moramo gledati na to, da mu že v začetku privzgojimo čebelarsko zavednost, ki pa se ne kaže le v plačevanju redne članarine, temveč predvsem v tem, da .se obvezno udeležuje vseh družinskih sestankov in predavanj. 1 'n je mesto, kjer se članstvo strokovno izpopolnjuje, izraža svoje misli in težnje. Vsaka družina si v začetku čebelarskega leta sestavi načrt, po katerem naj bi potekalo njeno delo. l ega načrta pa marsikatera ne more izpolniti zaradi nezavednosti članstva. To je žalosten pojav, ki vodi v nazadovanje. Član CD, ki stoji pasivno ob strani, po mojem mnenju sploh ni vreden lepega imena čebelar! Poglejmo naše lovce! Na njihovih posvetih ni neopravičenih izostankov-. Kdor ne pride trikrat na zbor oziroma družinski posvet, je predan disciplinskemu razsodišču, ki ga zaradi tega kaznuje in lahko tudi izključi. Mi sicer kaj takega ne moremo storiti, naučimo pa se lahko od njih — discipline, ki je pogoj za obstoj in procvit vsake družine in društva. Osebne težnje se v nobenem društvu ali družini ne bi smele uveljavljati. Te bi morale biti podrejene ciljem organizacije, /ato pa, tovariši, prelomimo letos z mrtvilom ter složno stopimo v krog aktivnih delavcev, da bodo družine znova zaživele in dosegle čimveč uspehov. M OJ A PISANA C E It K L A It S K A I) IIU Š C I N A BONIFACIJ SRŠEN Prevoz v Liko je bila domenjena stvar in komaj smo čakali, da bi odrinili. Vse smo natančno premislili: Picek in Pacek bosta svojih trideset panjev Postavila .s čebelarjem Nackoin na enem mestu, jaz pa na drugem. Nacek je bil moj dobri čebelarski znanec, ki sem ga tudi povabil s seboj v Liko. Zdaj se bo treba pač še z njim pogovoriti. Druščina je zrasla že na štiri. Prepričan sem bil, da bomo z dobro voljo vse uredili. Pasišča imamo, panje bomo naložili \ tri vagone in složno drug za drugim odšli na pot in si pomagali. Seveda se bomo morali še natančneje pogovoriti in zato smo sklenili, da se dobimo v nedeljo zvečer kar pri Picku. V gostilno nismo Hoteli. ker tam le ne moreš tako varno govoriti in navsezadnje imajo take gostilniške stene pogosto tudi svoja ušesa. V čebelami pa se nismo' hoteli sestati, ker je bilo včasih tudi tam preveč prisluškovanja. Ko si takole s prijateljem zaupno razpravljal o paši, ti je kak vnet ljubljanski niuhar pred nosom postavil svoje čebele na tvoje staro pasiščc. Zato smo sc odločili, da ostanemo kar pri gostoljubnih Pickovih. Tudi gospa Ančka se je nekam potolažila, odkar je zvedela za moje čebelarske uspehe. Celo otroci so me začeli bolj spoštljivo pozdravljati in zazdelo se mi je, da sem le dobil malo več ugleda v tej nečebelarski družini. Picek pa je znal po stari navadi skrbno varovati svoj družinski ugled. Bil je mnenja, naj vse, kar se zgodi doma, tudi doma ostane. O prepirih zaradi čebel ni govoril nikomur. Povsod je predstavljal svoje otroke kot ljubitelje čebelic in boljšo polovico kot najboljšega skrbnika ljubkih živalic. Zaradi ljubega miru mu nisem oporekal, sicer pa je bilo toliko hrepenenja po prvem prevozu, da smo komaj krotili nestrpnost. Prišli smo vsi: Picck, Pacek, Nacek in jaz. Le Nacek je pripeljal s seboj še svojo zgovorno soprogo, ki je že po mojih prvih besedah prevzela predsedstvo in na dolgo ter široko govorila o tem, kako bonu» vozili. Svoj prvotni načrt smo morali zato spremeniti, kajti Nacek s soprogo je hotel oditi prvi na pot. To pravico sem si namreč kot organizator lastil jaz, ki sem bil v Liki dobro znan in obenem prepričan, da bom za ostale vse prav uredil in preskrbel tudi prevozna sredstva. Le s težavo sem si priboril pravico, da grem prvi na pot; drugi gre Nacek s soprogo, tretja pa Picek in Pacek. Segli smo si v roke, potem ko smo se natančneje pogovorili, kaj bo vsakdo še storil pred prevozom. Srce mi je poskakovalo od veselja, da se je znašla tako sijajna druščina. Nacek je kar od kraja vse objemal in se cedil od samega tovarištva. Kot strela z jasnega je drugi dan tik pred prevozom treščila vame Na-ckova prikazen. V vsej naglici ini je sporočil: »Zena se je odločila, da greva midva prva na pot. Tako je in nič drugače. Boš že oprostil. Ti pa pojdi jutri za menoj! V Liki bom vse uredil, kar je potrebno. Na postaji te bom pričakoval s kamionom in ti pomagal, kot smo se bili domenili. Zdrav bodi, ljubi Bonifacij!« Ni mi preostalo nič drugega, kot da se vdam. Nekje globoko v srcu pa me je že drugič zabolelo ob zavesti, da prihajajo z novimi čebelarskimi prijatelji tudi takale presenečenja, ki jih takrat pač ni bilo, ko sem se vozil sam. Zdelo se mi je, da bodo postala taka presenečenja čedalje bolj pogostna in da se tni bo nekoč še kolcalo po starih časih. Nisem se prav nič motili kajti bližnji dogodki so moje domneve v celoti potrdili. Picek in Pacek sta bila sila vznemirjena zaradi kršitve dogovora in načrta, ki smo ga potrdili kot dobri prijatelji s stiskom rok in zapečatili z Nackovinii objemi. Toda bilo je prepozno. Nackove čebelice so bile že na poti v obljubljeno deželo. »Nič za to,« sem miril oba, »vseeno je, če pride on prvi; nam bo pa doli vse pripravil!« Drugi dan sem potoval jaz. Srečno sem prispel v Liko in, kot so nekoč Izraelci hrepeneče gledali od daleč obljubljeno deželo, tako sem se poln upanja oziral na bližajočo se postajo, kjer naj bi me čakal Nacek, prijazno mahajoč z roko v pozdrav! 2elel sem si tega tembolj, ker je imel vlak zamudo in je bila ura že osem. Bil je torej skrajni čas, da močne družine postavim na odrejeno mesto in spustim. Toda o joj! Nikogar nikjer. Mislil sem, da sc je Nacek kje zamudil in da bo prišel nekoliko kasneje. Ura je bila že devet in neizprosno liško sonce je žgalo, da so se čebele v panjih čedalje bolj vznemirjale. Nobenega človeka nisem mogel dobiti za pomoč. V vsej naglici sem znosil petdeset panjev čez progo na bližnji travnik in jih tam odprl. Vse čebelice sem rešil, potem pa truden do smrti in razočaran nad »dobrim« tovarištvom zaspal. Popoldne sem poiskal šoferja in se zmenil z njim za večerni prevoz na osem kilometrov oddaljeno pasišče. Povedal mi je. da je vozil prejšnji dan čebele nekemu Slovencu. Po opisu sem takoj Aredel, da je moral biti to Nacek, saj je šofer pripomnil, da je bil »pčelar« bolj redkobeseden in je govorila predvsem soproga. O našem prihodu ni vedel ničesar. Moral sem ga lepo prositi, da mi je peljal čebele, kajti v tem kraju je bil njegov kamion edino resno prevozno sredstvo in mož bi lahko računal, kolikor bi hotel. Pa je bil poštenjak, da ga takega redko najdeš med šoferji. Dal sem mu dobro nagrado in ga naprosil, da prepelje zjutraj še Pickove in Packove čebele. Ko sva vse opravila, sva na senu nekoliko zadremala, potem pa krenila na postajo. Prvotno sem mislil ostati pri svojih čebelah v dobri veri, da bo Picku in Packu pomagal Nacek. Pa mi je nekaj reklo, naj le grem na postajo. Oba sta prišla: Picek in Pacek, prvič s tako dolge poti. Nekam boječe sta gledala iz vagonov, toda moj nasmejani obraz in šoferjeva prisotnost sta ju spravila hitro v dobro voljo. V desetih minutah smo naložili čebele na kamion in jih odpeljali na Nackovo pasišče, kakor smo se bili domenili. Toda tu sem doživel novo razočaranje. Nacek je postavil svoje panje tako, da nista imela Picek in Pucek nobenega prostora več. Neprijazni »gazda« ni hotel ničesar slišati v novih čebelah. »Ovaj Slovenac,« je zatrjeval, »mi nije ništa kazao, da čete doči. Ljntiče se na vas, ako i vi ostajete ovdje. Nečemo više razgovarati o torne!« Ko smo ga vprašali, kje je Nacek, je odgovoril: »S soprogo se je odpeljal na semenj, da se malo razvedri!« Bilo je vroče, ura že okrog desetili. Kam sedaj? Treba je bilo hitro odločati. Poleg svojega pasišča sem imel še rezervno, kamor sem nameraval naslednje leto sam postaviti čebele, da bi ne bile preveč na kupu. Z vso naglico smo vozili kar po slabi poljski poti, ki se je izgubljala med travniki. Nesreča pa ne pride nikdar sama in tudi takrat ni. Šoferju je zmanjkalo bencina in moral je ponj v 6 km oddaljeno mesto. Čebele, ki so bile že razburjene, nismo mogli razložiti. Nasekali smo vej v bližnjem grmičevju in z njimi pokrili panje, da bi jih tako zavarovali pred žgočim soncem. Pacek je posekal skoro vse grmiče v bližini. Z vejami obloženi kamion je bil bolj podoben napadajočemu maskiranemu tanku kot nedolžnemu prevoznemu sredstvu. Panje smo odprli v zadnjem trenutku. Nato smo zmučeni legli v travo, da se odpočijemo. Pa nismo bili toliko utrujeni od naporov kot od razočaranja. Ko bi se bil Nacek tisti hip prikazal, bi ga gotovo pošteno nabunkali. Previdni mož pa je vedel, da ni dobro hodili okrog čebel in čebelarjev v taki vročini. Zato je sedel raje v krčmi ob pečenem jagnjičku in hladnem pivu. A kaj bi vse to! Minilo je in čebelice smo srečno prepeljali na pasišče. Drugi dan smo se odpravili domov. Pozabili smo na neprilike in težave. Tudi na Nacka nismo bili več tako zelo hudi. Še najbolj mu je zameril Pacek, ki ga od tistih dni ni maral več. Za nameček nam jo je v Karlovcu pobrisal vlak, ki vozi proti Novemu mestu, in morali smo nekaj ur presedeti v postajni restavraciji. Na Pickov predlog smo pisali Nacku zahvalno razglednico s približno takole vsebino: »Vam in Vaši gospej soprogi se za strokovno vodstvo na prevozu lepo zahvaljujemo, zlasti pa za zares tovariško pomoč na postaji in za velikodušnost na pasišču. Nikdar Vas ne bomo pozabili, povsod Vas bomo postavili za zgled!« Vsi smo se podpisali. Čez nekaj dni sem dobil obširno priporočeno pismo, v katerem je Nacek na neverjetno preprost način pojasnjeval, zakaj ga ni bilo na postaji in zakaj je prišlo do spremembe na pasišču. Vsa njegova razlaga je bila privlečena za lase. Naravnost presenetila pa me je njegova zahteva, da moramo v osmih dneh preklicati vse trditve, sicer bomo imeli opravka z advokatom oziroma s sodiščem. Nackovo pismo me je spravilo v slabo voljo, saj si nisem nikdar predstavljal. da bi morali hoditi čebelarji okrog advokatov in sodišč, da bi tam urejevali svoje spore. Hudomušni Picek, ki je bil pravzaprav organizator in pobudnik tega spora, pa se je zadovoljno smejal, streljal svoje puščice na levo in desno ter pri tem neznansko užival. Toda ves spor se je kar sam po sebi poravnal, ali bolje rečeno: odlična letina ga je spravila s sveta. Nismo se še dobro vrnili iz Like, že so začele prihajati razveseljive vesti: panji so polni, pridite takoj točit. Res je bilo tako! Tisto leto je medil v Liki vsak kol in medu je bilo, da nisi vedel kam z njim. Nekega dne me je ves vročičen obiskal sam Nacek. Nikdar bi tega ne bil pričakoval. Pred desetimi dnevi mi je še poslal svoje grozeče pismo in odpovedal prijateljstvo za vse večne čase, danes pa je pred menoj s solzami v očeh bral brzojavko: »Pridite takoj, panji so polni!« Kdo bi ob takih vesteh še mislil na spore? Velikodušno pozabiš na vse. Tako sem storil tudi jaz, ko me je blagi Nacek objel, mojo boljšo polovico pa celo poljubil. Seveda sva morala takoj k Picku. Mož je po stari navadi spet sedel za mizo in nekam začudeno pogledal, ko sva vstopila. Nezaupljiv, kot je bil vedno, ni verjel Nacku in šele brzojavka ga je prepričala o tem, da so se njegove čebele v blagoslovljeni deželi vendarle enkrat najedle medu in ga prihranile celo za gospodarja. Pickova boljša polovica pa sploh ni verjela nikomur, niti uradnemu papirju ne, na katerem je bilo zapisano, da so panji res polni. Časa za oklevanje ni bilo. Nacek je s soprogo že določil čas odhoda in vsa ekspedicija je morala drugo jutro na pol. Ubogi muharji! Zdaj so l>ili vsi iz sebe, ker niso imeli nobenih posod za med. Pieek, ki je imel največ praktičnega duha, jo kaj hitro rešil problem. Spomnil se je na svoje prazne vinskfe sode, ki so že leta samevali na skednju. Kot umen čebelar in sadjar je kaj kmalu spoznal, da se v glavnem mestu Ljubljani ne splača stiskati sadja v mošt. Zato so bili sodi prazni in to mu je sedaj prav prišlo. Kot bi mignil, so bili na vozu. Njegov naraščaj se je nekam porogljivo smejal očetu, ko je dajal svoja povelja. Na voz so morale tudi stare kante od masti in vsa mogoča ropotija, da je le imela okroglo obliko in luknjo. Vse je romalo na postajo in z nami vred odpotovalo v Liko. Kdo naj bi opisal srečo in zadovoljstvo, ki so jih čutila čebelarska srca ob polnih in pobeljenih plodiščih in mediščih! Pieek in Pacek, Nacek s soprogo in jaz s svojo boljšo polovico, vse je bilo vzhičeno in govorili smo samo o centih in tonah sladkega pridelka. Glejte čudo prečudno! Medu je bilo zares toliko, da nismo vedeli kam z njim. a ko smo nehali točiti, so bili panji spet polni. Morali smo takoj v Ljubljano, da spraznimo posodo in da se spet vrnemo. Pri nezaupljivih Pickovih niso verjeli tolikšni sreči. Otroci, ki so vselej z omalovaževanjem govorili o čebelah in čebelarjih, so boječe otipavali polne vrče, kot bi se hoteli prepričati, če so res polni. Pickova žena pa je vzkliknila: »Kdo bi si mislil, da ta uboga živalca, ki jo imam tako rada, lahko toliko nabere!« (l)uljc prihodnjič) j. , . Panji slovenskih čebelarjev na železniški postaji Malovan v Liki —M Čebele vidijo ultravijoličasto. Kako se fflorejo čebele po soncu orientirati, kadar je zastrto? Na to vprašanje doslej še nihče ni mogel odgovoriti. Znani čebelarski znanstvenik dr. Karel Frisch pa se je nedavno lotil tega problema. Povezal se je s svojimi sodelavci in z monakov-sko zvezdarno. Tej delovni skupini je uspelo, dognati presenetljive stvari. S plesi na 6atih «poročijo čebele svojim tovarišicam, kako daleč je kuk medeni vir, kako izdaten je in na kakšnem cvetju je, a tudi to, v kateri smeri neba ga je treba iskati. Smer navedejo natančno po stanju sonca. Za sonce vedo tudi takrat, kadar ga oblaki popolnoma zakrivajo. Dr. Frisch je že dolgo domneval, da sc čebele ravnajo po ultravio-ličastem sevanju, ki ga človeško oko ne zaznava. Dokaz za tako orientacijo čebel pa je doprinesel šele sedaj- Skupaj z astronomi je fotografiral tisti del neba, kjer naj bi po »napovedi« čebel moralo biti sonce. S fotoploščami, občutljivimi za ultravijoličasto 6vetlobo, je ugotovil tam, kjer je bilo sonce, svetlejše lise med oblaki. Človeško oko na tistih mestih ničesar ne opazi, toda čebela spozna sonce natančno kakor foto-grafična plošča po ultravijoličastih žarkih. Kadar je bilo nebo pokrito s težkimi deževnimi oblaki, takrat tudi čebele svetlih lis niso mogle zaslediti. No, takrat pa je bolje zanje, da ostanejo lepo Katero jed človeški želodec najhitreje prebavi? To je med, ker ga prebavi v desetih minutah. Zaradi nagle prebave nas utrujenost po napornem delu kaj kmalu mine. Zato med posebno cenijo športniki in turisti. Vendar med ne prija vsem ljudem. Pri njegovi prebavi se namreč razvija precejšnja toplota, ki Povzroča pri tistih, ki imajo občutljiv' želodec, koliko. ^ ß Kdo ima prav? V 2. letošnji številki tednika TT je bil pod naslovom »Zdravje« objavljen tale zapisek: »Pod vplivom vitamina E doživlja čebelja matica svojstveni razvoj in lanko izpolni svojo vlogo v panju. Njena ličinka dobiva namreč posebno hrano, v kateri je mnogo vitamina F, medtem ko ga v hrani čebeljih ličink skoraj ni«. Ta trditev je daleč od resnice. V članku dr. Senegačnika »O matičnem mlečku«, ki ga je objavil letošnji Sl. čebelar, berem na strani 42: »Raziskovalcu P-Schoorlu in sodelavcem se ni posrečilo v matičjem mlečku ugotoviti vitamina E (1936)«. Trditev v TT je tedaj s kljuke sneta. A. B. Še en slikar končnic. Zanj so- mi povedali koroški čebelarji pri obisku v Ljubljani dne 14. maja 1.1. Pisal se je Medard Skuk, p. d. Hamruželj. Živel je v Doberli vesi in je umrl pred 30 leti. Bil je prav dober slikar. Posebno rad je slikal hudomušne prizore. A. B. Kaj vse mora papir prenesti. Dne 5-1. 1957 je Ljubljanski dnevnik objavil pod naslovom »Iz ijomenkov ljubljanskih čebelarjev« tole vest: Izgube v zimski dobi (podčrtal pis.) so največje zaradi panjev, ki imajo predebele stene, tako da -spomladi (podčrtal pis.) dolgo ne prepuščajo sončne toplote. Celo šum vode v žlebovih škodljivo moti zimsko mirovanje čebel«. Rad bi poznal tiste »čebelarje«, ki so to skuhali. Vsak začetnik ve, da ima na primer AZ-panj dvojno sprednjo končnico zato, da so čebele pozimi bolje zavarovane zoper mraz, poleti pa zoper vročino. Družine v panjih z enojno sprednjo končnico ali z enojnim obodom, kakršnega ima n. pr. ameriški panj, v hudih zimah mraz zelo zdeluje. Zato so zimske izgube čebel v severnejših delih USA tako velike, da je čedalje več čebelarjev, ki jeseni vse svoje panje podrejo, spomladi si pa naroče roje s toplega juga- Poleti, ob hudi vročini nastane v panjih z enojno sprednjo končnico, še bolj pa v ameriških panjih, ki so v celem izpostavljeni žgočemu soncu, tolika vročina, da čebele nehajo izletavati na pašo in brez dela množično prisedajo na bradah. Ze stari čebelarji so vedeli, da morajo biti panji ali vsaj njihova žrela pozimi zasenčena, ker bi sicer sonce izvabljalo prezimujoče čebele na plan — v smrt. Take izlete pod vplivom toplih sončnih žarkov pa zavirata pri AZ-panju «prednja dvojna končnica in privita brada. Kako l)i bilo mogoče, da bi se zoper zimske izgube s'pomladi obnesle enojne sprednje končnice, pa res ne veni razložiti, a tudi še marsikdo ne. Čebelarski dopisnik »Ljubljanskega dnevnika« je prav gotovo humorist. Saj bi sicer ne mogel pisati o škodljivosti vodnega šuma v strešnih žlebovih in to, prosim, pozimi! Kje naj se takrat voda vzame? Sicer pa se prezimujoče čebele za take motnje prav nič ne zmenijo. Pri marsikateri naši železniški čuvajnici imajo čebele, ki navzlic drdranju vlakov .kar dobro prezimijo. ^ n Koliko panjev lahko posamezen čebelar oskrbuje? Nedavno je bil v dnevnih časopisih objavljen članek o velečebe-larstvu, ki ga nameravajo ustanoviti nekje v Savinjski dolini. V članku je bilo rečeno, da bo posamezen čebelar lahko skrbel za 1000, beri »tisoč panjev«, ki pa morajo biti kakopak ameriškega sestava, a čebelar visoko kvalificiran. Te trditve niso nič drugega kakor najbolj preprosta demagogija. Nesporno je, da posamezen čebelar ne more s pridom sam oskrbovati niti 200 panjev, pa naj bodo kakršnegakoli sestava, V mislih imam poklicnega čebelarja, ki se ukvarja samo s čebelami. Komur je pa čebelarstvo le stranski »poklic«, mu že 100 panjev vzame sleherno minuto prostega časa. Vesten čebelar, ki pa ni treba, da bi bil visoko kvalificiran, lahko skrbi še za več kakor 1000 panjev, toda le tedaj, če mu stoji ob strani dovolj dobrih čebelarjev za njihovo oskrbovanje. Med pojmoma skrbeti za panje in jih oskrbovati je pač velika razlika. ^ p Panji se bodo zopet podražili. Povedali so mi, da se bo tudi cena panjem kmalu zvišala. Potem bo n. pr. A2-panj na devet satov stal 8500 din, drugi panji pa seveda precej več. Koliko časa bo ta cena veljala? Zanimalo me je, kakšno je razmerje med navedeno bodočo ceno in ceno pred prvo svetovno vojno in pred drugo. Leta 1914 je stal prvovrstno izdelan AZ-panj na 9 satov 18 takratnih avstrijskih kron, kar je toliko kot 19 K švicarskih frankov (po 93 avstrijskih vinarjev). Leta. 1941 je stal tak panj 230 dinarjev ali 19 švic. frankov (I frc. = 12 din). Potemtakem je cena od leta 1914 do leta 1941 ostala skoraj neizpremenjena. Da bo račun pravilen, moramo sedanje dinarje spremeniti v švicarske franke po trenutnem tečaju na borzi v Ziiricliu v Švici. Tam plačajo 5 frc 70 cent. za 1000 dinarjev. V švic. frankih bi omenjeni ipanj v bodoče stal (5.70 X 8.5) okrog 48 frc. 50 cent. Zvišana cena od leta 1941 bo potemtakem 28 frankov, to je okroglo 160 % več. Morda bo hotel kdo ta veliki povišek zagovarjati s tem, da je s sodobnim AŽ-panjem precej več mizarskega dela kakor z bolj preprostim iz leta 1914. Rekel bo, da tudi neupravičeno visoka cena lesa podražuje panje. Vse to je res, navzlic temu «e mi zdi, da je že sedanja cena močno pretirana. Ne sinemo prezreti, da so bili predvojni panji izdelani iz prvovrstnega in suhega lesa, medtem ko sedanji niso. Le kdo bo spričo tako dragih panjev še hotel postati čebelar! A. P. Izreden dogodek «o lahko opazovali v okolicj Stične na Dolenjskem. Prijatelj Janko Marolt, načelnik železniške postaje v Ivančni gorici, mi je povedal, da so čebele lani na božični dan in Silvestrovo praiv pridno nosile obnožino. Kaj takega ne pomnijo niti najstarejši čebelarji. ^ ß Ena za kratek čas. Hudomušni čebelar Zabavnik je zastavil čebelarju Trdoglavcu tole vprašanje: »Ti, ki se rad pohvališ, da imaš vse čebelarske Sikriv-nosti v malem prstu, mi izračunaj, koliko je čebelar star, če ima 5 m dolg čebelnjak, 2'A m visokega in 2 m globokega. Trdoglavec je dolgo, dolgo ugibal, kako bi rešil ta čudni račun. Ko je Zabavnik videl, da ima Trdoglavec že potno čelo od »računanja«, ga je potrepljal po rami in dejal: »Nikar se ne muči, tega računa ti ne boš nikdar rešil. Povem ti pa, da je čebelar star natanko 37 let, 3 mesce in 6 dni«. »Križ božji, kako pa «i to izračunal?« je vprašal osupli Trdoglavec. »Nič izračunal; čebelar mi je to sam povedal,« mu je odgovoril Zabavnik. A. B. POROČILO ° 9. rednem občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo dne 9. maju 1960 IY> pot jc bil občni zbor v Mariboru, >n sicer v veliki sindikalni dvorani OLO, ki je bila lepo okrašena z zastavami, zelenjem in Janševim doprsnim kipom. Napovedan je bil za 10. uro, pričel pa sc Je 20 minut kasneje. Ko so oddali delegati čebelarskih društev svoja pooblastila, jih je predsednik Majcen prisrčno Pozdravil, od gostov pa še posebej veterinarska inšpektorja dr. Menino in dr. Zemljiča, zastopniku tisku tov. Resnika, zastopnika ljubljanskega radia tovariša borila in zastopnika Medeksa tov. Žagarja. Nato je prešel k volitvam delovnega predsedstva in raznih komisij. Delovno predsedstvo so sestavljali tovariši Močnik, Šlander, Resman in Bratina. Za elane kandidacijske komisije so bili določeni tovariši Benko, Galob, Lampe, Mikec, Raič, Sever in Fegcš, za člane Verifikacijske komisije tovariši Belec, Cvetko in Marolt, za zapisnikarja pa tovariš Robida. Volilna komisija jo od-Padla, ker se je občni zbor zedinil, da l)o volitev novega odboru Zveze javna. Ko je delovno predsedstvo zasedlo svoja mesta, je tov. Šlander prebral dnevni red. Ker ni bilo nobenih izpre-minjevalnih predlogov, je podal besedo tovarišu Majcnu, ki je v splošnih potezah očrtal dosedanje delo Zveze in nakazal njen nadaljnji program. Njegov govor je bil v skrčeni obliki objavljen v prejšnji številki Slovenskega čebelarja, zato ga na tem mestu samo omenjamo. Za predsednikom Majcnom je nadrobno poročal o delu upravnega odbora jveze v preteklem letu tajnik tovariš Slavko Raič. V uvodu je omenil, da je letos preteklo že 61 let, odkar je bila Ustanovljena čebelarska organizacja. V tej dolgi dobi je doživela več sprememb, toda svojega programa ni nikdar me-ajala in je mnogo doprinesla k dvigu jiašega čebelarstva. Tudi v preteklem letu je Zveza s svojim dolom dokazala, da stoji na trdnih temeljih, da torej še ne misli shirati, čeprav se še vodno naj- dejo ljudje, ki ji prerokujejo skorajšnji konec. Prebolela je hude krizo, ki bi jim marsikatera druga organizacija podlegla. Tudi tista društvu in družine, v katerih je nekaj let vladalo popolno mrtvilo, so se danes opomogle. Posamezniki zopet iščejo stike s svojo čebelarsko organizacijo, ker so se prepričali, da jim je potrebna. Vidni znak njene moči so več kot tisoč strani obsegajoči knjigi Sodobnega čebelarstva, stalno naraščanje članstva, razmeroma visoka nakladia našega strokovnega glasila in predavanja, ki jih vedno bolj ponazarjajo primerni filmi. Zveza s svojim izobraževalnim delom dokazuje, da je na (pravi poti in da se zavodu dolžnosti, ki jih terja od nje današnja stvarnost. Upravni odbor je imel 12 sej, ki so bile vse sklepčne. Pod spretnim in tovariškim vodstvom predsednika Majcna so bile razprave na dostojni višini, sklepi pa vedno enodušni. Namesto odstopi v-šega tajnika Kopitarja je prevzel njegove posle tov. Franc Cuk. Ta je takoj ob svojem nastopu z vzornim trudom pregledal in v glavnem uredil kartoteko našega glasila Slovenskega čebelarja. Mora pa še sproti popravljati napake, ki nastajajo največ zaradi tega, ker javljajo družine, a tudi društva napačna imena. Do 26.4. smo imeli z vštetimi zamenjavami in brezplačnimi oddajami lista 4951 naročnikov. Do 26.7. je za leto 1959 plačalo članarino 3429 članov, nekaj pa tudi za loto 1957 in 1958. V decembru 1958 smo vložili proti zamudnikom 188 tožb. Na ta pritisk je poravnalo svoj dolg 134 članoiv. Večkrat smo razpravljali o ureditvi pisarniških prostorov. Ker imamo premalo prostorov, so ti bolj podobni skladiščem kot pa pisarnam. Ravno zaradi tega je morda tudi povezava s članstvom nekoliko popustila. Vendar se zdi, da so se čebelarji v današnje stanje kolikor toliko uživeli. Ker je bila naša hiša nacionalizirana, je upravni odbor določil, katere prostore naj predlaga v izločitev. Zveza je naiprosila vsa čebelarska društva, da naj ji do 20. 12. pošljejo sezname članov po družinah. Formularjem za te sezname je priložila tudi navodila, kako naj jih izpolnijo. Zal, da ta navodila niso zalegla. Nekatera dru- štva so formularje pomanjkljivo izpolnila, mnog« pa jih sploh niso vrnila. Zato ni Zveza kriva, če ne more napraviti reda, kot bi ga rada. Na eni izmed sej smo določili komisijo, ki naj bi proučila, kako bi prišli do novih filmov. V komisiji so tovariši Cimerman, Mihelič, Rojec in Senegačnik. Od prej imamo že švicarski film »Iz življenja čebel«, pred kratkim pa smo kupili še ruski film »Svet čebelec. Za zadnji film smo plačali 85.000 din. Zato ga Zveza ne more predvajati brezplačno in zahteva za vsako predvajanje 1000 din odškodnine. Društvom in družinam priporočamo, da povabijo na predavanja s filmi tudi nečebelarje, posebno šolsko mladino, in zahtevajo primerno vstopnino. Generalni direkciji železnic v Beogradu smo poslali vlogo s prošnjo, da naj ne poviša tairife za prevoz čebel. O tej vlogi smo obvestili tudi hrvatsko in srbsko čebelarsko organizacijo. Odgovora do sedaj še nismo prejeli. Pravilnik o razdeljevanju pasišč, ki je bil objavljen leta l‘>52 v Slovenskem čebelarju, smo na novo pregledali in ga poslali na pristojno mesto, vendar vse tako kaže, da tudi s to akcijo ne bomo izposlovali tako potrebne uredbe o pasiščih. Tov-Resmana smo zaprosili, da izdela osnutek pogodbe za čegiste, ker nameravamo čegoje počasi likvidirati, in sicer tako, da jih bodo čegisti odkupili in plačali v dogovorjenem roku. Za mednarodni dan čebele 13. 12. je bil objavljen v časopisu »Delo«, primeren članek, vendar z zamudo, čeprav je bil pravočasno oddan uredništvu. Tov. Majcen je pri »Delu« tudi posredoval, dia bi dobili v tem časopisu svoj kotiček, kot ga imajo lovci in ribiči. Kotiček je dovoljen, ni pa dopisnikov zanj. Zadeva Perko še ni rešena. Nikakor ne moremo dognati, ikako je z njegovim premoženjem. Mnogo smo razpravljali na sejah o nabavi novih čebelarskih znakov. Po zadnjem sklepu naj bi bil osnutek enoten, izdelava pa v zlatu, srebru in bronu. Poleg znaka naj bi dobil vsak odlikovanec še pismeno priznanje. Zaradi osnutka smo se obrnili na znanega me-daljerja Stovička, ki je hkrati čebelar, a ga nam do zdaj še ni poslal. Ta stvar je torej nekoliko v zastoju, medtem ko smo drugo tako akcijo, ki se tiče razglednic izbranih panjskih končnic, dokončno izvedli. Razglednice so dotiskane v 103 000 izvodih, to je v 10.300 serijah-Za klišeje smo plačali 343.820 din za šti-ribarvni tisk in umetniški karton pa 652.450din, skupaj 996.270 din. Nadrobno bomo prodajali razglednice po 30 din, pri večjem odvzemu pa smo določil' tele popuste: pri 10—1(M) serijah 20 %< pri 100—1000 serijah 25 %, a od 1000 serij dal je 30 %. Zadnji popust velja tudi za vse muzeje ne glede na količino nabavljenih razglednic. O najugodnejšein razpečavanju se bo treba še pogovoriti. V ta namen smo dali izdelati posebne ovitke. Slovenski čebelarji s Koroškega so Zvezi sporočili, da'žele napraviti dvodnevni izlet v Slovenijo. Zveza se bo potrudila, du jim bo bivanje pri nos čimbolj prijetno in da bodo videli čim-več zanimivega. Ker so se čebelurski odbori pri kmetijskih zadrugah večinoma razšli, se tamkaj včlanjeni čebelarji polagoma vračajo v naša društva in družine. Na našo organizacijo se sedaj obračajo tudi pionirski krožki in pionirske zadruge z nekaterih osnovnih šol; žele strokovno in gmotno pomoč pri snovanju čebe-larstev. Zveza in društva jim pomagajo, kolikor morejo. Člani društev oskrbujejo šolske čebelnjake ter nudijo učencem praktični in teoretični pouk. Zveza je bila v stalnih stikili z društvi, neredko tudi z družinami. V dopisovanju je bila vseskozi ažurna. Kadar je le bilo mogoče, je poslala na društvene občne zbore svoje delegate, ki so jih določale seje, v nujnih primerih pa tajništvo. Tudi željam društev oziroma družin glede predavanj je skušala vedno ugoditi. Tov. Senegačnik je predaval 15-krat. tov. Rojec in Martelanc pa po 4-krat. Predavunja>, ki so bila največkrat povezana s predvajanjem filmov, so stala Zvezo 55.290 din. Ce upoštevamo še to, da so društva, ponekod tudi družine, priredila lep>o število predavanj s svojimi predavatelji, moramo priznati, da je naša organizacija mnogo storila za strokovno izobrazbo slovenskih čebelarjev. Važna povezava s terenom so plenarne seje. Na teh je dobil upravni odbor Zveze mnogo pobud za nadaljnje delo. Kakor so potrebne in koristne, pa predstavljajo zanjo znatno materialno obremenitev. To je tudi vzrok, da so bile v vsem poslovnem letu samo tri. Razveseljivo je, da se je odnos med Zveao in Medeksom znatno izboljšal. Da se še bolj poglobi, je Medeks na povabilo ^veze voljan poslati v novi odbor naše organizacije svojega zastopnika. Slovenski čebelar je izhajal mesečno temenoma na 32 in 16 straneh. Lahko bi seveda izhajal tudi v enakih zvezkih na 24 straneh, s čimer bi dotsegli isti letni obseg, toda zanimivo je, da bi morali zaradi tega vsako številko še enkrat dlje tiskati kot številko na 32 straneh. Ker bi se s tem stroški za tisk znatno povišali, smo se raje odločili za navedeni način izdajanja v neenakomernih zvezkih. Prav iz istega vzroka je bil tudi ovitek v preteklem letu zelo skromen. Kljub vsem meram, s katerimi smo hoteli postaviti list na čimbolj realno finančno bazo, pa vendarle izkazuje blagajniška knjiga ob zaključku prejšnjega leta 529.017 din dolga. Res je, da se je ta dolg do danes že skoraj za polovico Zmanjšal, toda glede na prejšnje izkušnje si skoraj ne upamo trditi, da se nam bo posrečilo iztirjati vse dolžnike. Ce bi 6e to zgodilo, bi zaključili lansko leto s 491.557 din prebitka. Ker je bil Slovenski čebelar lansko leto po svoji zunanjosti le nekoliko preveč skromen, smo se na željo pretežne večine članov odločili letos za nekoliko bolj moderen ovitek. To seveda ni ostalo brez posledic. Vsakomesečna naklada nas stane sedaj okrog 21.000 din več kot Prej, zaradi česar so se stroški za »Čebelarja« povišali letno približno za četrt milijona. Z vsebino Slovenskega čebelarja so bili bralci na splošno zadovoljni. Nekoliko prigovorov je bilo zaradi prevodov klasičnih čebelarskih piscev, v katerih ni našel po mnenju nekaterih zlasti preprosti čebelar ničesar takega, kar bi ga moglo zanimati. Poudariti pa je treba, da imajo te pisce domala že vsi narodi Prevedene na lastne jezike. Ker pri nas na posebno izdajo grških in latinskih Čebelarskih klasikov ni bilo mogoče misliti, smo jih pač objavili v Slovenskem čebelarju. Uredništvo je pazilo, da so izhajali v čim večjih presledkih in da niso preveč omejevali prostora ostalemu strokovnemu čtivu. List je urejal poseben uredniški odbor, v katerem so bili tovariši Benedičič, Majcen, Raič, Senegačnik in Šlander. Glavni urednik je bil tov. Vlado Rojec. Naloga odbora je bila, da pregleda vse došle članke in določi, kateri izmed njih so primerni za objavo. Izbira gradiva za posamezne številke je bila prepuščena glavnemu uredniku, paziti pa je moral pri tem, da so aktualni članki prišli čimprej na vrsto. Gradiva skoraj ni primanjkovalo. Ce pa se je to zgodilo, so uskočili tovariši iz odboru in tako pomagali uredniku iz zadrege, '/.lasti sta se pri tem odlikovala tovariša Raič in Senegačnik. Seje uredniškega odbora so bile vsak mesec okrog 20., list pa je nato izšel okrog 15. v naslednjem mescu. Večinoma je izhajal redno, le oktobra je nastal zastoj zaradi izdaje muzejske številke. To številko smo tiskali tudi kot separatko v 3000 izvodih. Posebne izvode je prevzel čebelarski muzej v Radovljici, ki jih sedaj oddaja obiskovalcem namesto vodiča pri ogledu zbirk. Stroške za tisk preko redne naklade je pokrilo radovljiško čebelarsko društvo1 z zbranimi oglasi. V decembru lanskega leta je sklicala Zveza sestanek vseh vidnejših sodelavcev Slovenskega čebelarja. Poročilo o sestanku je izšlo v letošnji številki za marec na ovitku. Uspeh siestanku se kaže, v tem, da je prejelo uredništvo precej novega gradiva, tako da z njim vsaj za sedaj ni v zadregi. Prosi pa še vse ostale sodelavce, ki so se na sestanku obvezali za kak članek, da ne pozabijo na svoje obljube. Na tern sestanku smo določili tudi naslove za tri teme, za katere je Zveza razpisala po dve nagradi v višini 20 000 in 10.000 din. Povedati pa je treba, da je odziv na razpis zelo majhen. Upajmo, da se bo do zaključka roka, do katerega je treba oddati rokopise, zglasilo še kaj tekmovalcev. Knjižnica se je v preteklem letu pomnožila za 66 knjig. Večinoma so to knjige iz Perčeve zapuščine. Škoda je, da nekaterih dragoceuih knjig iz te zbirke nismo mogli kupiti, ker je posredovalec zahteval zanje previsoke zneske. Sedaj je v knjižnici 1669 knjig, od katerih jih odpade na periodiko 840. V zameno zn Slovenskega čebelarja prejemamo 47 časopisov v raznih jezikih. Prevladujejo nemški in angleški strokovni listi. Te izposojamo šele tedaj, ko je letnik zaključen. Le v študijske namene dajemo za kratek čas na vpogled tudi posamezne številke. Knjižnica je nameščena v zadnji sobi za Medeksovo trgovino. Ker pa nam primanjkuje prostora, je soba tako natrpana z raznimi predmeti, zlasti s preostalimi izvodi »Sodobnega čebelarstva«, % da je bolj podobna skladišču kakor pa knjižnici. Morda se bo glede lega kaj zboljšalo, ko bomo po izločitvi iz nacionalizacije hiše dobili primernejše prostore. (Dalje prihodnjič) ČEBELARSKA DRUŽINA LAŠKO •«PP V Lahomšku, četrt ure od Laškega, ima Mirko Kranjc lepo kmetijo, blizu hiše pa tudi čebelnjak. Čebelarsko dru- tako razsajala kakor v letošnji pomladi, ko je pobrala lepo število čebeljih družin. Čebelarji so tov. Šlandru zastavili p° predavanju več vprašanj, na katera je ta poljudno in strokovnjaško odgovarjal-Po debati smo se fotografirali ter še dalj čaisa ostali skupaj v prisrčnem razgovoru. Vsi smo bili hvaležni predavatelju ter izrazili željo, da bi bilo še večkrat kako iprimerno predavanje. A. Ojsteršek Čebelarji iz Laškega in okolice na predavanju pri Kranjčevem čebelnjaku žino Laško je povabil, naj bi pri njem imela čebelarsko predavanje. V nedeljo 29. maja se je zbralo tamkaj 50 čebelarjev, ki jim je tov. Šlander iz Celja govoril o čebeljih boleznih. Ker je letos tudi na našem področju nosema vost močno prizadela čebelarstvo, je bilo tako predavanje zelo koristno. Tov. Šlander nam je razložil, po kakšnih znakih spoznamo, da so čebele obolele za nosemavostjo, povedal pa je tudi, kako jih zdravimo in kakšna sredstva pri tem uporabljamo. Navzoči čebelarji so sklenili, da se bodo temeljito pripravili za boj proti nosemavosti, zlasti če bi zopet PREDAVANJE V LETUŠU Čebelarji braslovške družine smo imeli v nedeljo dne 15. maja 1960 v Letušu čebelarski sestanek pri čebelnjaku tovarišice Dobnikove, ki je po pok. očetu prevzela čebelice v svojo oskrbo. Zbralo se nas je kar lepo število; tudi šolska mladina je prišla. Predaval nam je predsednik Čebelarskega društva v Celju tov. Šlander o prestavljanju in vzreji matic. Bil je zares prav prijeten dopoldan. Lahko je žal tistim čebelarjem, ki se vabilu niso odzvali. Kljub sedmim križem sta se udeležili sestanka naši najstarejši članici Lenčka iz Letuša in Mica iz Malih Braslovč, ki bi lahko s svojimi čebelicami obhajale že zlato poroko. Po predavanju nam je tov. Šlander še Praktično pokazal, kako pravilno prestavljamo, kar je posebno zanimalo šolsko mladino. Vse je potekalo v prijetnem vzdušju, samo naš čebelar tovariš Kolšek je pozabil prinesti s seboj >medenega«. No, pa mu nismo preveč zamerili, tem manj, ker nas je na koncu pogostila Dobnikova mama. za kar se V prostorni sobi čebelarja Franca Trontlja je tovariš Martelanc predvajal film o čebelah in ga zelo nazorno pojasnjeval. Polno je bilo starejših čebelarjev, a tudi mladih, ki so komaj začeli poskušati svojo srečo z »muhami«. Naša družina inia celo 3 čebelarke; dve sta novinki, vendar obetata, da bo postalo še nekaj iz njih. V filmu je bila zlasti lepo prikazana vloga čebel pri opraševanju sadnega drevja, bučnic, sončnic in drugih kul- Clani grosupeljske družine na predavanju v Brvacah ji lepo zahvaljujemo. Razšli sm^ se z željo, da bi bilo še več takšnih sestankov. M IZ GROSUPELJSKE ČEBELARSKE DRUŽINE Čeravno so se v nedeljo 10. aprila podili po nebu temni oblaki in je še včasih zagrmelo, čebelarjev ni motilo, da bi se ne zbrali v prijazni vasici Brvace, ki je le kilometer oddaljena od Grosuplja. Imeli smo svoj »čebelarski popoldan«, ki je bil združen s predavanjem tov. Martelanca. turnih rastlin. Videli smo tudi, kako če-belarijo v amerikanskih panjih. Ko smo končali s predavanjem in filmom, je bil zopet najlepši dan. Predsednik družine tovariš Janežič, se je v imenu vseh zahvalil predavatelju. Nato smo se posedli okrog miz in začelo se je kramljanje o čebelah, ipaši in raznih drugih čebelarskih zanimivostih. Naš blagajnik je poskrbel za okusno kapljico in primeren prigrizek. Ko se je oglasila še harmonika, je ob njenih poskočnih vižah prikipela dobra volja do vrha. ■Zavrteli so se stari in mladi. Šele pozno zvečer smo se zadovoljni razšli. P.P. OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V RADEČAH Verjetno med zadnjimi v Sloveniji smo imeli dne 24. aprila I960 dopoldne v glasbenem domu v Radečah občni zbor. Udeležba ni bila posebno- velika, saj je bilo od 53 članov, kolikor jih je bilo leta 1959 vpisanih, navzočih le 20. Deloma je bil temu vzrok občni zbor KZ, ki je bil istočasno in so mu prisostvovali tudi nekateri čebelarji-kmetovalci. Deloma pa je bila kriva majhne udeležbe brezbrižnost čebelarjev, ki se jim ni ljubilo priti na občni zbor, čeprav so prav vsi prejeli osebna pismena vabila. Občnemu zboru je prisostvoval tudi zastopnik Zveze tov. V. Martelanc, ki smo ga prisrčno sprejeli. Ker občni zbor ob napovedani uri ni bil sklepčen, smo začetek preložili za pol ure. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je naše društvo še dokaj uspešno delovalo, kljub temu da ni + 107 1-112 + 225 12,5 21 11 0 95 Sv. Ixjvrenc na Drav. p. — 50 +505 +400 +755 12,3 29 12 0 162 Cezan jevci—Ljutomer — 70 — 110 — 70 — 250 13,7 25 16 0 83 Bučkovci—Videm ob Ščavnici .... + 70 + 140 + 290 + 500 13,7 50 8 0 161 Prosenjakovci—M. Sobota — 150 + 280 + 630 +760 14,1 27 17 0 130 Ribnica-—Lehen . . . — 40 — 70 — 65 -175 — 24 8 0 191 Pušča—Bistra • . . • — 185 +270 +225 + 760 13,5 27 9 0 189 Ljubljana — — — — + 14,5 — 15 0 170 Povprečki — — — +29,5 — — — — — PRODAM MATICE 10 AŽ-paniev na 9 «atov, naseljenih s čiste sivke letošnje vzreje vam nudi čebelami. Cena po dogovoru. Alojz Šuen, po ugodni ccni Babnik Lojze, Ljubljana Lakonci, 25, pošta Ivunkovci. Vodnikova Sl. SONCE IN HOJEVE LETINE Zlasti raziskavanja v okviru zadnjega geofizikalnega leta so pokazala na mnogotere odvisnosti med dogajanji na soncu, vremenom in drugimi pojavi na zemlji. Vse kaže, da so tudi »hojeve letine« odvisne od sončne dejavnosti. Mnogi gozdarji vedo, da napravijo drevesa najširše obroče, t. j. da dajejo največ prirastka v obdobjih najmočnejše sončne dejavnosti. Tudi gobarji vedo, da je v nekaterih letih znatno več gob kot v drugih. Znano je, da se pojavljajo močne sončne pege praviloma po preteku vsakih 11 let. Zadnjič so nastopile pege v izredni jakosti pretekla leta in dosegle višek leta 1957, ko je bilo — kot je še mnogim v spominu — tudi pravo hojevo in gobavo leto. Tedaj je bila sončna aktivnsot višja kot kdajkoli v tem stoletju, za katerega imamo natančpe podatke tudi o medenju hoje. Iz njih vidimo, dia se v obdobju najmočnejše sončne dejavnosti skoraj vedno pojavi močna mana na iglavcih. Taka so bila leta 1948, 1938, 1928, 1917, 1905. Vendar pa razdalje med dobrimi hojevimi leti niso tako dolge. Znana so tudi druga hojeva leta, ko so čebele v juliju in avgustu nabrale toliko, da je kmečkim čebelarjem zmanjkalo loncev. Če primerjamo poletne gozdne paše v tretjem letu po maksimalni sončni dejavnosti za preteklih 6 ciklusov sončnih peg, vidimo, tki se nobeno leto — razen 1950 — bera v juliju in avgustu ni pojavljala v znatnejši meri. Leta 1908 je medila hoja le lokalno (Ver