46, iiflrdllkm»
Naročnina listu: —
Celo leto . . K 12-—
Pol leta , . . „ 6-— Četrt leta . . „ 3'— Mesečno. . . M 1 '20 Zunaj Avstrije:—-Celo leto .	.	„ 15’—
Posamezne številke — 20 vinarjev. --
ItiudlMKr,. dna 10, junij». 19if •
i^Hr^ '	^ i
I^taik XL
BAZ
Inserati ali oznanila
se računajo po 40 vin. od 6 redne petit vrste: pri večkratnih oznanilih velik popust.
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška «lica. 5. — Telefon št. 113,
TlS@odMs@n političen lisi za slovensko ljudstvo. 9
■^MwwMMtMiMBMMBUiMSBaBMWBMWBBBiM^aaaaaaaBW^TatTOtmgBaMBggiigHiagMBgaaB^aa^^
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Francija. in Anglija prirasli Jngdslavijo*
Beograd, 9. junija. I Francoska vlada irraža v te) neti zlasti zadevolj-
I sivo, đs go s« i spol niša aspiracije Srbov, Hrvatov Francoski poslanik Vicomte de Feniney Je iz | 1st Slovencev kot rezultat vojne, ki sta jo vodili rotil kraljevski vladi noto francoske vlade, v fea j obe državi bratski) mmo ob rami. text priznava' francoska republika kraljevino SH3. |
Nemika Avsteija protestira^
Čarih, 9. juniji.
Dr. Kenner je izjavil zastopniku lista -»Neue Zürcher Zeitung«, da bo nemSkogvatrijska delega-
cija v svojih protipredlogih protestirala proti temu, da antanta istoveti Nemško Avstrijo z bivšo habsburško monarhijo.
Madžari morajo ustaliti bojevanje.
Praga, 8. junij?.. F »stavi tekom 24 ur vsa sovražnosti proti Čeho-j Slovakom. Antanta je odločena, izsiliti izpolnitev dehoslovi'žki tiskovni urad doznava, da j@ am- j svoje zahteve z vsemi sredstvi, fanta pozvala madžarsko sovjetsko vlado, da naj j
Boji la Slovakom»
Praga. 9. junija, f i'eke Sajo (Slana) pri Erstg-Ujvar (Novi Zamki), j pri Novi Banji in pri Ščavnici. Vrhovno poveljstvo Madžari so zavzeli Kožice. Napadaj© selo sr- | čeških čet je prevzel francoski geaer&l Italijani dite na vsej fronti. Hudi boji m vršijo vzhodno j zapuščajo Ceh® Slovaško.
Boronio in Koreas poveljnika proti čehom.
Dunaj, 9. junija.
Vrhovno poveljstvo madžarskih čet proti Če-ho-Slovački sta prevzela bivša avstrijska maršala Borceviö in Kövess. Bereevič poveljuje pri Keši-
eah, Kövess pa pri Bratislavi (Požun). Kamor pridejo njune čete, uničijo ubogim Slovakom vse. — Antanta je zagrozila, da bo Madžarska hudo kaznovana, če no bodo Madžari takoj ustavili napadanje.
Izročita^ mirovnlli p©fgoj@w avstrijskim
Pariz, 4. junija,
Tiho mestece St. Germain zahodno od Pariza je v pondeljek 2. junija proti poldnevu nenavadno oživelo. V dopoldanskih urah.so vlaki dovažali radovednežev. Vojaki In landarji so branili, da se nepoklicani niso preveč približali gradu. Ob 11.
uri jo nastopila častna straža, ki je izkazovala počast dohajajočim zavezniškim delegatom. Prvi je prišel kmalu po 11. url panamski delegat, potem japonski delegati, o pol 12. uri predsednik Clemenceau s svojim navad sim pokvečenim klobu kem. Našo državo so zastopali Paiič, Tinin bič, Žolgar. Zavezniški delegati so zasedli tri mize v obliki podkve. Miza nasproti predsedniški misi je bila prihranjena ra Nemce. Delegatov se je polastil nemir, ker ni bilo Wilsons. Vsi so bili zbra-
ni, le njega ni bilo. % Med potom se mu je namreč pokvarilo na automobilu kolo, M ga je trebalo namestiti z drugim. Vsled tega s® je zakasnil. Ko je vstopil tudi Wilson, se j« častna straža u-m&knila izpred vhoda in vpeljali so v sborov&lno dvoran® Nemce, IS po številu. Radgonski hujskač in renegat Kamnikar je manjkal. Nemški delegati so s© tiho naklonili in zavezniki so jim tiho odzdravili. Na to je »stari tigsr« Clemenceau otvoril sejo in kratko nagovoril v imenu zaveznikov nemške delegate. Naznanil jim je, da jim je predložen le del mirovne pogodbe, manjkajo še določbe za italijansko nemško mejo, naša meja v celovški kotlini, finančne, odškodninske in vojne klavzule. Z Nemci s@ ne bed© pogajali ustmeno, ampak morejo le p smeno predložiti pomisleke in vprašanja. Odloga Imajo dva tedna. Nagovor predsednikov so tolmači takoj prestavili e& angleški, italijanski In nemški jezik. Na te je stopil generalni tajnik konference Dutasta pred Renser-ji, se mu naklonil in mu izročil tiskan izvod mirovnih pogojev, ki obsega 300 strani v četvorni obliki. Na to je spregovoril v francoskem jezika Renner jako pohlevno in z vidnim namenom, da bi se prikupil lahkovernim Francozom, dasi je ob prihodu v St. Germain sam priznal, da ne zna francoski. Povedal je kopico debelih neresnic. Najprej se mu zdi protislovno, da se z Nemci drugače postopa kakor z delegati dragih držav, ki so se dvignile iz razvalin podonavske monarhije. Nemška Avstrija, da je nedolžna žrtev prejšnje vlade, krivdo pa nosijo vsi narodi prejšnje države.
Zagotavljal je, da se je nova Avstrija otresla aspiracij vladati nad drugimi narodi (n. pr. na Koroškem!) in je s tem nehote priznal prejšnjo nadvlado Nemcev nad Slovani in je torej čisto naravno, če se dingače ravna s tlačitelji in drugače i tlačenimi Mož j® pozabil, kako je nemštvo divjalo proti Slovanom na jugu in severu, kako so so m Nemci istovetili z Avstrijo, kako so se celo Rennerjevi somišljeniki, nemški socialni demokrat« jo strnili z meščanskimi strankami v nemški blok in podpirali stroge nemški kurz S ridlerjeve vlade. Sedaj so avstrijski Nemci, naenkrat nedolžaa, krotka jagnjeta,
Naše me]© so v prelimmarih natančneje določene le ▼ vzhodnem kotu Koroške, kjer Spod. Dravograd in Labudnica (Lavamüad) pripadata k Jugoslaviji, in na Štajerskem, kjer gre meja naj-
‘LISTEK.
Junak.
(Napisal Ivan Dolinar, žopnik-begonm)
I	pww	I
Malgaj aa patrulji.
Bilo je v soboto navrh. Ob kikifa desetih dopoldne- potrkam v čebulovi hiši na Glav asm trgu, kjer je stanoval poveljnik. Na odločni: »Naprej!« vstopim in stojim pred napol oblečenim visokoraslim mladen čem, ki si je ravno z brisačo otiral obraz.
»A! Oprostite, gospod župnik) Vidite, to je vojaško življenje. Ura gre ie na’ «?.**»► in jaz se še le umivam. Celo noč sem patruljiral in jezda-ril okoli, na Grebin j in po vsej o količi«.
Počakal sem, da s® je oblekel. Nisem ga š® videl prej pač pa slišal o njem. Z veseljem sem ga ogledoval Mlad človek štiriindvajsetih 1st, še brez brk, visokorasel in širokih pleč. Skromen ia nad vse prijazen napravil je name najboljši vtis. I Hitro sva ©pravila. Par Srbov je namreč v enem selu moje župnije napravilo kar na sv®)© pest majhno rekvizicijo. Mogoče je bila le nem Skit sraka patrulja, ki se je izdavala za^ srbsko. Ljacje so me prosili za posredovanje. Ki ■ Uk
»Preiskal bom natančno, in če doženem krivce, jih strog® kaznoval. Potrpite še malo! V par dneh zasedemo vašo občino in potem bola red in varnost vpbst&vljens«.
Vprašal me je še to in ono. Zlasti kakšnega j mišljšnj» da je ljudstvo. Zanimal se je za vse.
Z najboljšim vtisom v srcu se poslovim in še i stopim k poročniku Osetu, ki je imel moko v svoji oskrbi. Imel mm namreč občinsko apr&vizacijo.
Tudi tam ©pravim. Z najlepšimi upi, da s® be zasedba izvršila nemudema in mirno, brez odpora v par dneh, se napotim domov v Šmarjeto, dobro uro hoda iz mesta. Nisem mislil, da bom ta dva črninika tako hitro zopet potreboval
Drugi dan, na praznik Brezmadežnega Spočetja, imel sem opravilo na podružnici ca ŽeJinjab. Po popoldanski božji slulbi je bil še shod Mari jine družbe. Drog® ljudstvo je bilo večinoma že odšlo. Navduševal mm dekleta k zvestobi v vojski zoper dušnega sovražnika. Med tem pa je obkolil cerkev telesni sovražnik — patrulja nemške » Volks- f wehr« iz Mostiča. Bili so še toliko dostojni, da niso udrli v cerkev.
Nič hudega sluteč, stopim po shodu Srez cer kveni prag, pa st^ji pred menoj čstovodja z nasajenim bajonetom.' Pogledam na čepico. »Hola! Strah! Rdeče belc-rdeča Na, to so pa lepi Srbi!«
»Ste vi župnik Dolinar is Šmarjete«.
»Da«.
»Na telefonlčen ukaz is Celovca morate takoj z nami! Pa ne protivite se, sicer rabim orožje!«
Pogledam. Takoj so bili poleg poročnik in še trije vojaki
»Kaj hočeš? Ta ni pomoči«. Udam se. In brzo, brez zamude s® me gnali mimo osapiih žu-pljanov kar čez travnike in njive navzdol proti cesti.
Razne misli se mi podijo p® glavi. »Ustrelili te bodo! Pred cerkvijo niso, zaradi ljudi. Ko pa pridemo na samot®, pa bodo. V božjem imenu!«
Bliakcma preletim v duhu plotove, griče in globeli svojega življenja. »Vsevečni! Odpusti vsel Tvoj* stvar sem. Ne zavrzi!«
Na cesti v Trušnjsh nas čaka lojterski voz z voznikom in dvema vojakoma.
A tako? To pomeni pa kaj drugega«, mislim si sam pri sebi.
»Alo! Brž na voz! Le hitro, le hitro!«
J&z na vez v srede. Pred menoj moj voznik,
dobri ključarjev sin iz Šmarjete. Smilil se mi je blsgi mladenič, tsko je bil žalosten. Nemci so bili namreč v šmarjrii in tam pri ključarja rekvirirali voz a vd iikv, ki niti ni vedel, kaj bo vozil.
h'tro poskočijo *udi Nemci na voz, poročnik čdovodja in pet mož. Vasdejo ss tako, da so gle dali nazaj in trdno dr?' M orožje v rokah.
prej ob rczvpdju med Dfavo m Maro, potem pa | šen© z sosta^ssaa, zastavicami, cvetjem, zelenjem, ob gt&rl meji med Jipnfškim in mariborski:» okraj I mlaji in slavoloki. Dopoldne ob pel 10. uri bo n* cim glavarstvom, Kaplja pride k »am, Lučane z I Glavnem U-r ■■ Vm »v. mafia, katero da*oje mil. f okolico pa k Nemcem. Nižje Špilja, doseže «eja I Skcf dr. M;h ■■■■'{ Napotnik, nato sla,mosten ©bh >d Maro in gre potem ob Mari do biku Apač, kjer | po določer'• -.tacah. Po obhoda slavnostni govori gre na levo stran v smart proti bivM Ogrski, takoj na Glav. ts :• a Popoldne ob S bo v velikem gaju v da sta vasi Farovci in Pridakof v Jugoslaviji, D sr 1 vojaški teuM ljudska slavnost. Po celi priredit ri
nava in Dietzec pa v Avstriji. Nasproti Ogrski ostane stara mela, ki m kenčs ob Donavi blizu Poiuag. Slovensko Prekmurje pripada k Jagssis-viji, g te mej® bodo natančneje začrtane v pogodbi z Madžarijo.
Celi ceremoniei izročitvene s?je je bii veliko krajSi in enostavnejši kakor z Nemci v Versaillesu. Entente j® dala spoznati, da smatra Avstrijo za sovražnika drag© vrste.
Sedaj so kritični dnevi, čuvajte doma pevsod red in mir pazite na hujskale! Mariborčani naj hvalijo Bogs, da so ped Jugoslavijo, zakaj v NemSki Avstriji bi jih zadela huda bremena.
Čelov#© jugoslovanski. — Pr#mlr|@ podpisano«
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 6, ju nija ob 18. ud i« poluradnega vira:	Danes
Cb 16. uri je bilo v Ljubljani konöaoveljavno podpisano od delegatov SHS ter nemškoavstr. republike premirje redi borb na Koroškem. Stranki sta se popolnoma sporazumeli. Jugo* s’ovanska uprava in sasedenje na podlagi te pogodbe obsega Rožek, Cefcvec in Velikovec, dočim ostane Nemcem Š6. Vid, Feldk rchen in Beljak s železniško progo v Trbiž, Severno od jugoslovanskega ozemlja je v pogodbi ustanov Ijena do 10 km široka nevtralna cona, v ka teri se ne sme nahajati nemško avstrljsko vojaštvo in je prebivalstvo popolnoma razorože no. Nesiška Avstrija se je zavezala, plačati vsa škode, prizadete vsleđ vojnih operacij za sabnemu in javnemu imetju» Sovražnosti so ostavljene.
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 6. junija cb 18. uri iz poluradnega vira; Mesto Celovec je bilo danes po jugosl. četah brez boja
zasedeno. Prebivalstvo je čete prrazno sprejelo. V mestu vlada popoln red in mir, za katerega amdjo jugoslovanske tete. V vse kral evini vlada vsled sklepa premir a veliko zadoš ene in nepopisno navdu enje, ker k vu-goslo* anskemu ožemi u spada tudi historično Gosposvetsko polje, kjer so bili % stoli feni slovenski vo 'ode.
M«rih©r slavi priklopitav k Jugoslaviji.
Prikiopliev Maribora in obmejnih kraje? mariborskega okraja se b§> proslavila prihodnjo nedeljo. dne lb junij», žele slovesno. Mesto bo okra
Pcžfccejo. »In Si© je v dir proti Mostiču. Zelo m n»m je mudilo. »Naprej! Naprej!« S poltenimi kopiti so bili po konjih, ki sta k sreči bila bolj počasna.
Srečamo voz. Četcvedja z&klfča vozniku, ki ga je ©čividno poznal: »Ti, v Šmarjeti so že Srbi!«
»A, tako! Zstorej ta naglica«, si mislim.
Ko dirjamo tako naprej, vpr&šs četevedja:
»Gospod poročniki Kam pojdem© n©co|?«
»V Št. Vid!«
Mislil je Št. Vid ob Glini.
»Uboga msjs sestra!«, s«m pri sebi, »kiko žalostna boS nocoj sama večerjala!«
Med tem ko je bila nemška patrulja v Šmar jeti, j® čudovit® slučajno, Če smemo reči tako, ob istem času odšla jugoslovanska pahulju iz Velikovca. In sicer trije častniki na konjih, poveljnik Malgaj in poročnika Ožet in Ludvik, v Šmirjito, srbska četa pod poveljstvom praporščaka Kuibusa pa po drugi cesti na Tmšnje.
V Šmsrjeti zved® častniki, da eo bili Nemci ! m in odšli na TfoBnje. Jezdijo čres Št. Jurij in aženberk, da bi je prestregli. Pa ko pridejo na sto, san® bili mi Is mimo. ¥ tem pa j® tudi irska četa došla do Trošenj in zvedel* od objokanih žensk o moji aretaciji. Praporščak Kurbms hitro obvesti one tri častnike. Poveljnik Malgaj za kliče:	»Za njimi! Mi častniki na konjih naprej,
Srbi pa peš za nami, kolikor mogoče hitro!« j ,	; .«*•,.	(Dalje prihodnjič.)
sodeluje vej*!«* godba, pevski zbor!, vojaštvo, "društva, Orli In Sokoli, šole in zarodi ter vic ob- j čin® marib iškega okrajnega glavarstva. Osnovali so se razni ©dfeeki, .ki imajo nalogo, da izvršijo vse predpriprave z« slavnost. Gospodje ia dame, ki imajo veaelje in prakso sodelovati pri teh slavnostih, n*j se takoj oglasijo pri vladnem komisarja dr. Pfeiferju, Idor more, n»j si takoj priskrbi zastavo. Č« pa ni mogoče dobiti velikih zastav, pa si naj pripravijo vsi hlini gospodarji ia najem niki vssj majhne papirnate zastavice za kinčaoje otenj. Vat j % zelenjem ia cvetjem mora biti okra šena vsaki hiša.
Občine vseh treh sodnih ©krajev so dobile te dni cd glavarstva, oziroma od ©krajšega zasl©, p?, ukaze ia navodila, fstks, občin» bo morala biti zastopan»' »a slavnosti p® županu ia določe »ih- zastopnikih. Župan-i in delegati občin se bodo zbirali med V29. ia 9. uro na dvorišča glavarstvu. V slavnostnem sprevoda bo korakala vsaka ©fesi na sima za se, Naj sl vsaka občina napravi takoj napis (tthks), M se bo ncsT pred skupin©. Take tsfcle naj bed® vse eatko velike: 60 cm dolge in 30 cm široka Napis® si pa naj vsaka občina oskrbi gams. Pozivamo pevska društva la godbe, ter požara® brtmbe, da ta dan sodelujejo v Mariboru. Posebno prosimo domače godba, da pridejo ta dan korporatfvBO v Maribor. Tudi godci s bar* moniksmi dobrodošli Mladeniči ia molj® z Dravskega petja naj prijahajo na konjih ia naj si poskrbijo bsadvra. Kmetje naj pridejo z vezovi Po sebno pt prosimo dekleta, da preskrbijo koliko? mogoče mnog®-cvetja in zelenja Lastnike gozdov prosimo, da pripeljejo od četrtka naprej v Maribor ns nov Gifevai trg visoke mišje, smrečja in bril ljana. Vse zastav», kar jih je v okraja, se naj za 15, jusij spravijo v Maribor. Okoliške ©Mb®: Krčevina, Lafkršberg, Št, Peter, Pobrežje, Rošpoh, Kamnica, Limbuš, Studenci, Radvanje, Razvanje in Tezno nsj napravijo ob meji svoje ©Mia© slavoloke In mišje,
-Zbirajte darila!
Na veseličnem vrta bodo stali šotori, v katerih bodo ges©« in gospodične prodajal« razne reči. Slovenci, zbirajte darov© za te.šotore! Vsak šs tik® malijkr -bo odbora dobro dešel,- Odbor pušete® pro« m vino, pecivo, torte, prekajeno meso, klobase, kruh, police itd» Slavnost priklopit v® Maribora b» le enkrat, sat® naj nikdo n® zamadi te prilike 'm s m, dimj® p© svoji moči, ds bo uspeh te izredne elavesaosti popoln. Vsak sl mor®, šteti v čast;, ds, p ¥ sep,k veselja radi priklopit?© Maribora k Jug Matiji prinesel kak dar novi dom® vini na oltar. Darovi m nsj oddajo pri ravnatelja Cirilove, t&fe&ree g. dr. Ant. Jerovšeka.. Med dara valci naj siki© ne manjka! Čisti dobiček prireditve je eaotenjen za mestne in okoliška revne otroke ter m. ©lepšanja mesta.
Preš-mo za zelenje in cvetje.
O.issk za okinčanje prosi okoliške posestnike, posebno »ne aa Pohorju., da pripeljejo v petek in soboto kolikor mogoče mnogo zelenja in mlajev. Pripeljejo saj m. novi Glavni trg. Cvetlice pa m 'naj oddajo v vrtnariji v ljudskem vrtu ,
Proslavite? v Mariboru.
V nedelj®, due 15. t. m. bo velikanska in tak® tudi isti dan popoldan nameravana ljudska veselica v vrta vojaške realke. Postavljeni bodo razni šotori m jestvine, pijače, »reSolov itd, Ker' je čisti dobiček te prirediti© namenjen v korist revnim otroke®,- se prosi cenjeno občinstvo iz-mesta in okbliee, da kolikor mogoče pripomore z prostovoljnimi darovi v jestvinah pijači, cvetkah ali dobitkih za srečelov. Vsi ti darovi naj m blagovolijo najkasneje d® sobote opoldan oddati v Cirilovi tfciarai na Koroški cesti ali pa v trgovini Vilko Weist, Glavni trg 23, Odbor prosi, ni j se cenj. občinstvu v tem ©žiro posebno ■ izkaže.
Ljudska veselica
s@ bo vršila ob 3. uri popoldne v velikem vrtu vojaški realke (prej kadetnic»). Vstopnina za osebo 1 Ks za družine 3 K. Predprodaja vstopnic v Cirilo *i tiskarni in v trgovini Weixl m novem Glav Been trga. Družinske vstop de® se dobijo sam® v predprodaji.
Dne 15. junija vse v Maribor!
Kaj 'J# s eftxiitö?
Pred kratkim je .-.stopil za- vse miša ozemlje v-veljavo srbski carinski tarif iz* lete 1909 oziroma 1910. T.» tarif, je nastal v gospodarskem boja Avstr® Ogrske v Srbijo, ki je bil v svojih posledicah poteg notranjih razmer glavni vzrok za izbruh .svetovne vojske. Avstro Ogrska je, tiščala Srbijo k tlom. Ni ji dovolila izhoda do molja, zapirala j® — na ljubo ogrskim mtga&tom — svoje meje pred a vozom srbskega žita In srbske živina in dajala prednost Bolgariji In Romuniji Zato j« pa Srbija .nastavila silno visoko carino zlasti za isdelk.e a vetra-ogrske industrije. Posledice tega gospodarskega baja s® z a?šibo srbskega carinskega tarifa zad«ie vso Jugasiarijo, ki' j® navezana v Industrijskih Izdelkih na taji uvez, dokler sl ne adv&ri lastne Industrije. Stvar j» obtežena še s tim, da je tarif določen v zlatih dinarjih la velja sa plač i» v kreni zaredi leg» pribitek 320 0/9. Posledica tega j®, kakor bara podprl to trdit«? v nasledajem s številkami, da ta Ufozai tarif povečuje draginjo, te bo šla šs dalje, abs se n® izvrši v najkrajšem čisa izprememba v tarifnih postavkah. Čs znaša m. pr. za pivo cfrina s potrošnino vred za 1 liter piva skoraj 8 krene, ba pa dediča, da ne bo draga samo od zunaj uvoženo pivo, ©siroma da ba uvoz Izostal, ampak da h® todi domača pivovarska inču sttija, ker jo ščiti pretirani ovezni tarif, šla s ceno na vigor!
Najmanj se primeroma čuti uvozni tarif pri žitu in moki, d&ai bi bilo začasno morda soceatno da se žito in moka, kolikor ga zmanjka ssobholno
za ljudsko prebrano, za sedaj ©prosti a vozne carine Seveda bi'bila trete bolj'smotre ae razdelitve tuje (ameriške) moke. Danes se dogaja, da posamezne apfeviMdje, županstva m mio ksm z žitom (slasti korozo) in moko, ter s» je poslalo preko pbtrebe. S tem jtf bila tudi brez potrebe oškodovan* naša vala!». Na pšenico'znaša avozna carina 20 E ođ 1,00 kg, na korozo 10 5 K na moko maksimalni tarif $4 K od 100 kg. minimalni 27 30 K, za greš ia ječmenček pa cd® minimalnih 84 K 'od 100 kg Ta je naravnost premija m našo velemiinarsko zadrugo. Za kavo znaša tarif* s po Irašalno 4 K 20 za kilogram, za praženo in mleto ps 12 E' §0. Za ffii&cb živino (ki |o j@ dobivala Sp Štajerska' ia -phm® Iz Gar. Štajerske) sut-šm tarifa 11 K od kosa. Za milo znaša minimalni tarif E 168 ©d 100 kg, za toaletni francoski isto, za dregi K 6 30, m industrijska olja tisa Francuska nijugb&ejii tarif 63 S za 100 kg. Za prečiščen sladkor I© mlnlrsalai tarif 126 E za 100 kg, trošarina bi pa zsesla še-povrhu 126 K, i&ko da bi se slsitor podražil m 2 K 52 v kg,. Ta postavko so zadnje dni znižali na 80 v, vendar je to še pretirana premija za demačo sladkorno industrijo. Glede piva sm% se emenii, ks-ko ja podrsžguo. Pekovski kvas je obtežen z najmanj 210 K carine za 100 kg. Sila© m podratos zdravila, a izgßtav-Ijesa in.za dozirana znala carina 1000 ,dinarjev, taks da'je 1 k| zdravi obleten z 42 K. Izmed dragih industrijskih izdelkov saj bo omenjeno, da stane tarif 30 volneno pleteno (virkovaao in štrikaš®) roba skoraj 19 K si 1 kg. Moška ebleka iz Nemške Avstrije je obremenjena s približno 250 kron carine, is antantnih držav pa približno s polovico te svete. Na podplate znaša carina krog 5 kron za 1 kg, za vrhnje usafe ps krog 6 — 10 K za 1 kg. za izgotovljene SrevIJe pa p® teži priblilao 20—30 E as. p».
Zopet izredaa premija za našo industrijo in vzrok za splošno dviganje cen. Delavec, kmet In trgovec, producent ia konstimeat — vsi s® Interesiram im t©®, ds sa te naš carinski tarif napram inozemstvu Sim prej »premeni ia prilagodi sedanjim rasmer&m.	E J.
Odp©slamst¥0 ruskih narodnih organizacij*
»Slovenski Narod« poroča, da ja prispela v Baogrsd peterogiava deputicija ruskih n&rodsih or* ganiM.cfj, da zainteresira jugoslovanske vladne kroge ia jugoslovansko javnost za razmsre v Rusiji in si izposluje moralno p®mo2 in podporo v tebi proti boljšsvištvu. Ti molje so: Bobriajški, Gžic kij, ?®rgu», Molov in Livrov. Pooblaščeni so od ruskega iriavnega sveta in geht© mak® dume, od ibora pravoslavnih vladik v Odesi, zveze poljedelskih zadrug in raznih ruskih »debratvoriteljsih o* bičestvo.« Pozdraviti hočejo juioslovangki narod in ga podučiti o stanju ni Roškem in naporih ruskih narodnih krogov, da se zopet vzpostsvi ruska država in osvobodi mate narod boljševičkoga taro-I rizma. iz Beograda gredo v Prago, med pstjo se I ustavijo tudi v Zagrebu in Ljubljani,
Vsi Jugoslovani tele getov© odkritosrčno, da najde bratski reski «sred svoje politično in soci jpa® ravnotežje. Oferaovljinje Rusije pa ne m«e priti iz krogom, ki m glavni krivci njenega razpada» Raški đrMrai savjet (stekaj kot bivša avstrijska gosposka zbornica) je bil zbirka najreakcijo-BarnejSib carskih elementov, Čelana doma, ki j® bila izvoljena »a podlagi krivičnega, od vlade ©k-tre ir» neg« volilnega reda in pod pritiskom policije, je bik v svoji ogromni večini samo izraz vo lje reakcijonarnih vlainife krogov in veleposestnikov,- raška »dobroti tmteljsa ©bščesiita«, kjer so imeli glavno besede razni upokojeni generali, oralne štem-pljani »slovanofili« ali abstraktni profete rji, also hita zisežaa razširiti slovanske misli p® Hoškem, a še manj, da bi navezala realne vezi z dragimi Slovani.
Osebno s® cam ti edpaslanci omenjenih res
kih organizacij dobrodošli gostje na naših svob©i-»ih 'tleh, neumestno bi pa bilo, da bi se ©pastili I njimi v kakotšnekoli pogovore o raških razmerah. Preporod roškega nareda mora priti iz naroda ssmega in s« mora izvršili na demokratski in svobodni podlagi.
Tmd.mmA.rn mmulm»
f. g. Anton Bslkovič, župnik v Artičah pri Brežicah, je nevarno zbolel. Bil je v sanatorija v Za grebu operiran, kjer §1 zdsj išče zdravja. Sobratom se priporoča v memento!
Poroka« ¥ St. Jurju cb južni železnici se j® v nedeljo, dne 8. junija porodil g. Franc Ž*ger, mestni učitelj v C«Sjs z gipdč, Jaišco Mind, feier-ko uglednega gostilničarja, m posestnika Franca Krnci PriCi pri poroki st® bili g. nadučitelj Ant. Sivka in posesteik ia- gostilničar Alojzij Ptauitaf-mv. — Mlademu psra želimo obilo božjega blagoslova, sreče is zadovoljnosti.
Iz odvetniških krogov. Sodnik dr» Stanka Štor, -ki je služboval pri državnih pravdništvih v Ljubljani in v Maribora, j© izstopil m državne sinžbe in vstopil kot koncipijsnt in kazenski zagovornik v pisarno odvetnika dr. Josipa Bapoca v Mari-■bera.	.
Irpremembe v osebja. Pravni praktikanti Fr. ■Laksry JKtasei -Novak v Celje in Franc Strižič v Maribora so Imenovani za avsknltante.
Pevcem! Prosim ponovno in zadnjikrat vas pevce, da se zanesljivo udeležijo pevske vaje, ki as vrfii prihodnje sredo, dne 11. junija t, 1. Kdor m@ pride'k tej vaji, - je izključen od vseh nidaJšj-nih pevskih v tj la seveda tudi od sodelovanja pri -koncertu strnem, ki se vrši dne 21. junija t. i
Dev.
Odbor ZSV. naj pride zanesljivo v sredo, da© 11. i m, zvečer ob 6, eri v Ficsirsko-ulico št. 4 Ha ds® vnem reda je, pege vor radi nedeljske manifestacije.
Zborovanje mariborskega uredništva. ¥ sredo,
dn® 11, maji t. 1. ob 6, ori zvečer se vrši pri tak&jfeem okrožnem sodišču .v razpravni dvorani St. 88 zborovanje mariborskega uredništva, s sledečim sporedom: 1. ustanovitev polružii--ce centralne uradniške posredovalnih« m živil«;
2.	- cene živil; S., nhožns akcija; 4 razni predlogi Pričakuje se mnogoštevilna udeležba. Pripravljala! ■Odbor.
Tečaj za železnobetonske traverze, ki ga j® na
sneravil priredili Urad za pospeševanje obrti dne
7.	junija, s® preloži na poznejši čas in se lahko Še nekaj uieležaikov sprejme. Natančni datum © pričetka bomo. pravočasno objavili v časopisih,
Državna gimnazija v Maribora, Sprejemni izpiti za I. rawed državne gimnazij® v Maribora ge bodo vršili da® 7. julija od 10. ur® dalje, Vpfssv&n» je za nje b® dne 6» juliji od 9, ure dalje; komur je neprilično te da» priti osebno, ta naj pošlje do 5. julija gimnazijskemu ravnateljstvu krstni list in zadnja šolsko izpričevalo (naznanilo) la pride dne
7.	julija naravnost k skušnji. Iz nemščine se ne bo izpraševalo; zahtevalo pa se bo dobro znanj© ' steveničin® in računstva, v ’ obsega snovi štirih Ijudskošolsklh razredov ter katehkmf.
Cene za sol. Od 1. junija nadalje so določane za sei sledeče cene: za 100 kg kamenite ali zmlete soli 185 K, za 100 kg morske soli 12 J K in sa 100 kg industrijske soli 68 E.
Vojaško «skrbovališče v Maribora kupi večjo množino trdega in mehkega lesi za kurjavo po jako ugodnih cenah. Ponudniki naj s@ osebno ali pismeno obrnejo direktno na vojaško oskrbovali-šče, Eisenstrasse 16.
S imena Maribor. V zadnji »Straž!« je č, g. kurat M. Ljubši povedal, da so te ime skovali 1. 1861 za čitaimtško slavnost. Dostavimo še, kaj |e pri tem mislili. G. profesor Majciger, k! je de
total v našem mesta od 1. 1858 in je bil tedaj jako udeležba m narodnem pokretu, Je svojim u
Concern to ime tako razlegal. Mar to je skrb; n pr. kij ti mar? Bor p® ja borba ali boj. B-sssde so Kossskijeve» duhu; zanj Je bil tudi rajni g. profesor jakd navdušen.. Maše geslo bi torej naj bilo: Mar i ter t i delo in boj. S tem geslom m dsli tuđ! napraviti čedae majolika; nahajajo ss še pri starih hbiialjih, nemara tudi v muzeja zgodovinskega društva.
Razpast »Stidanurke* in »Deutscher Schalvereina“.
Poverjeništva m notranje zadeve v Ljubljani je iz dalo naredbo, ki določa, , da eo vse podružnice (srajeme skopane) nemških bojnih društev »Sü i marke« in »De«t scher Schul vereint* na ozemlju deželne vlade aa Slovenijo razpuščene.
Žrtve španske bolezni. Lasi in letos je umrlo na španski boie.zni v Evropi 255 000 oseb, v A-meriki 150.000, v Afriki 100.000, v Avstraliji
60.000	in v Aziji 7 mflifbaov. Španska belesen j® torej zahtevala več človeških žrtev, kakor svetovna vojni, ki je zahtevala 6 milijonov človeških žrtev.
Na Dana j a 120.000 brezposelnih. Po poročilu
dunajskih časopisov j» sadaj 120 000 brezposelnih na Dunaju, za kafer® plačuje vlada mesečno 16
do 19 milijonov kron.
Ragent Aleksander poidravlja ustanovitev slovenskega vseučilišča. Regent Aleksander je poslal dež. vladi v Ljubljani sledečo brvofivko: »Zelo se zahvaljuje® pokrajinski vladi, docentom is akademi kom za pozdrav e skupščine povodom otvoritve tehnične fakultete. U varjen sem. da bo m k do in popolno .vseučilišče v Ljubljani dostojno odgovar jalo svoji prosvetni in veliki narodni nalogi. Tema želim .vsak uspeh«
Mobilizacija na Češkem Vast!, ki jih prinašajo
nemški Mirti a splošni mobilizacij! na Čeha-Slovaškem, so- izmišljene. Tudi meje niso zaprte. Samo kontrola polisih listov js poostrena.
Ministrski svet v Beograda fe sklenil, da st takoj raz&ln ,ustava tooi na staro Srbijo.
Generalni inšpektor čeho-slovaške armade dr. Schein«? odstopi takoj, k 3 bo imenovan njegov naslednik.
Svečina. Hranilnica in posojilnica v Svečini
Ima svoj reda! ©bčnt zbor v nedeljo, dne 15 junija, eh Mirih popoldne v posojilniških prostorih pri Krista. Govoril bo tudi vešč&k v denarnih in narodnogospodarskih stvareh nadrevizor Pušenjak iz Maribora. K prav obilni udeležbi vabi — načelstvo.
St» Pavel v Sat. dol. Čebelarska podrafaic«,
za Savinjska doline priredi v nedelj® dne 15. ju nija ob treh pop. p?! Žganku p. d. Klincu v Se ščah svoje pr ra podučn® podavanje združeno ob jeižnem z' oMala zborom« Spored: predsednik®v©, tajnikovo la blagajnikovo, potočilo, volitev odbora in slučajnosti — Čebelarji, zlasti udje, pridite v prav obilnem .število! ‘	Odbor.
Kakima im^aa bodemo dajali alioam la cestam po Slovenskem,
V krt,tkem času bo treba mnogim ulicam in cestam dal! nova imena: Stvar je načelnega pomena, k« -gre za vsa mesta In trge po Slovenskem in za stvar, M saj bi imela trajen obstanek. Rsdi teg®, j® umestno, da prid® v javnosti do raz govora.'Tu boieiao izreči nekaj misli:
Razuma se, da morajo est&ti vsa stara zgo-dovinska Jnton,«., tudi če nimajo posebnega- pomena. Ostanejo to ej: Barvarska steza, Travnik, Lesni trg itd. Ceste temo odstranili novo, visokodcoeča nemško- Ihte in odkrili staro, domače,
Pri izbiranju pisateljskih imen bodimo previd ni. Predvsem m vseli drogo- ali tretjevrstoih imen, Skušaj® kale, da široko občinstvo veliko bolje pomni politike in vojskovodje kot kulturne delavce. Rtdecky a pozna pri nas vsak človek, Prešerna Is izobraženci, Krek |e segel v dušo ljudstva ne kot pisatelj, nego kot politik. Ulična imena služijo pred vsem praktični rabi, torej naj bi bila kolikor mogoče znan», tudi širšemu občinstvu. Pariz je goto to zelo kulturno mesto, a med uličnimi imeni so stari Napoleonovi generali sli kraji slavnih bitk zastopani veliko močneje, nego pisatelji in umetniki.
Sploh bodimo pri izbiranju imen raje konservativni, kajti tn gre za splošno rabo i a za Široke množice. Ne Izbirati imeaoseb, ki še o?so prestale preizkušnje kritike. Vsled tega tudi načeloma ne
jemati živih oveb. Simo, ako js delo, katero je dotična oseba izvršila, take vrste, da j*? sodba kritike Mn sklenjena, bi ne bilo razloga, da s® izključi živa oseba.
Kulturne delavc® vzenrmo s&irn» prvovrstne, namreč tak©, ki pomnijo trajen mejnik v naši kuhari in so si pridobili poleg tega zaslng za razvoj naše narodno .-ti ali jugoslovanske ideje. Tako M imenoval: Prešern, Vraz, Tardma, Lavatik, Jerčič.E'aspieler, Slomšek itd. Zlasti Einspieler je bii eden naših najgenijtJaejših mož, čegar veljava sicer radi takratnih razmer ni mogla priti do primerne višine, s ima velik pomen za vrs slovenski narod. Drugovrstna in msaj znana imena naj se vzsmejo samo, ako so v krajevni zvezi. Tako zasluži m Štajerskem v prvi vrsti vpoštevanje dr. Maršec, dalje Trstenjak, Matjašič, (M, Crdko ter Krempl itd. D&jnko je malo priporočljiv, istotako Miklošič itd.
Iz zgodovin® ne jemljimo nič ali skoraj nič, ker je vse, kar imamo, tuje ali v tuji službi» Isto* tako jemljimo jako malo politikarjev, ker kritika e n*8i politični preteklosti še ni Izgovorila zaključne besede. Popolnoma izključiti jih seveda n® bo mo-gače.
Iz naše starodavne preteklosti bi ss morali
spomniti predvsem častitljivega Gorazda, naaledni k& sv. Metoda, ki je bil pa vsej verjetnosti prekmurski Slovenec in js nadaljeval slovstveno delo svojih učiteljev. Lahko bi se spomnili tadi katere ga izmed starih knezov: Borut, Hotimir, Gorazd, Vojnomir itd. Is srednjega veka biKu ipešiČ zaslužil kje nn Štajerskem spominski kotiček.
Dalje je umsatno, da sežemo pa jag03lovaas* kib imenih. Gandulič bo v nekaj letih pri nas ravno tako znam, kakor js e* Laškem Dante Adig* hitri, torej zasluži javni spomin. K njemu se lahko pridruli fie eden sli oragi starih dalmatiaskih pesnikov, kakor: MsreliS, Kačič. M ošiČ itd. Dalje bi kgzalo vreti kakšno im© iz ilirskega gibanja, a tudi iz novejšega hrvaškega ali srbskega slovstva.
Opozoril feJ še na nekaj:	Čsmu ne bi vzeli
kakšno ime Is našega prekrasnega narodnega slovstva? A'i na bi ss klicalo lepo n. pr : Ui-cz Kraljeviča Marka, uli.es Kosovske devojke, trg kralj« Matjaža, ulica Lepe Vite, Vrjankav trg itd.
Slednjič bi posegli še po nekaterih krajevnih imenih, ki sc ali bod» postala obče znana, kakor Kosovo, Beograd, Zagreb, Raka, Skoplje, Veles, Bosna, Vardar, Velebit itd.	*
Po laikih in francoskih mestih sem opazoval ds nadevajo ulicam v zalo široki meri imeaa do mačih krajev in pokrajin, kar ima zas® dobre zasluge. Ts?.ka imen» so veiiko bolj učiakevit«, kakor pa imena pisateljev, katera poznavamo slovstveni zgolovinar, Dalje bi morali seči tudi po jugoslovanski zgodovini, ki bo postala tekom let naš« skupna last. Imena: kralj Domislav, Trpimir, Zvonimir, cir Dulsn, Nemanja, Tvrdko bodo morali edmevati po ljudskih šolah, torej bi stala lahko tudi na častnih mestih.
Splošno naj bi torej veljala načela: Samo v resnici slavna, široko znana imuna ali tak«, ki so v krajevni zvezi. Ne pilimo na ulice imea malo-znanife krajevnih pivakov, nego sedmo dalje,^ izberimo imen» mož. o katerih ho Ss čez nekaj let vsak ljudski šolar črtal v šolski knjigi.-
Slavnost v Mariboru preložena!
Ob sklepu lista izvemo; Našemu vojaštvu gre največja zasluga, da je Maribor »loveniki. Naši junaki pa braaijo Koroško ia je čisto nemogoče, da bi se vrnili do prihodnje nedelje v Maribor in prisostvovali nedeljski slavnostih Zato se na izrecno željo generala Maistra 'ta velika slavnost preloži za tako dolgo, da pridejo naši junaki nazaj. Slavnosti torej ne bo; treba pa je, da že zdaj vsak dela na to, da bo slavnost pozneje res lepa in velikanska.
Slovenci širite ,Stražo*.
Zahvala,
V*®, ki »a dno 5. junija t. L v telo mno gob roj Bern številu spremili k zadnjem počitku nat mestno pokopališče v Pobrežju pri Mariboru naSega iskreno! j ubij enega sina, osir brate
Jitefes
ŽaluJoSi ostali.
uljudno naznanja, da so je Trnil z bojišča ter zopet otvoril svojo dobro urejeno delavnico. Priporoča se preč. duhovščini za dobrohotna naročila. 396
MAUk liAZIHARSILA.
Proda se a
Breja krava mlad?, ereiajs velikosti za K 8660 se preda r Mari-bcrn, £oreška cesta 91.	1076
Ciste lansko in bačso olje proda. Maj, Viktarnghofo'» ulica 1-1, Maribor.	1075
Hraslove stebre ra p!»t ima a» prod*, j Jo*. Nekrsp, Maribor, Mozartova uiica 6».	1071
Proda *e: 47 polovcjakov dobrega, sortiranega vin» Jernsalemea. Ha Jo?: Iran Boj»,. Ormož. 1056
Debro sveže bučno olje večjo množin« preda Adolf Em, Maribor, Slavni trg 4.	1059
Malo posestvo na predaj blisn Maribora, Ivan Dvoršak, Rogoza, pošta Hoče.	1068
Kolje ss vinogiide cele vagone, ali na tudi na drobno sa prodaja pri parni žagi Melje psi Mariboru.	1065
Gumi-trake
«a eag-ljenje
trt se dobi pri tvrdki Karl Cim-peršsk, israic® ob Savi. 964
Koruza »a malo in debelo po naj-niiji ceni ae prod» pri Frans Vidoviču, Maribor, Cvetlična ulica it. 16,	944
En vagon gabrovegs lesa se proda. Spodnja Radvanjska ceste 15, Vizjak, Maribor.	1011
Kmetovalci pozor! Vsakovrstne poljedeljske Btro;e, mlatilnice, vi-telne, žitne čistilnice, mline za sadje in grozdje, prsio, slamo-rez nice, decimalne tehtnice kakor tudi dobro haloško vino. Franc Kokoteo, Spod. Breg pri Ptuju.
1016
Breja krava ss proda pri Žvab, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje 14.
Strešno ogrodje (mit)
12 m dolg, 4 m Širok se prod*. Naslov: Stažira, Cirilova tiskarna.
LE»0 POHIŠTVO za sobo in kuhinjo na prodaj. Ogleda se lahko v Mosartovi ulici 59, Marib. 1027
KROMPIR prvovrstne kakovosti sa zelo po eent prodaja na Tržaški cesti 74, Maribor. 1004—58
pövodöm~pröiaje je ra ogled v Šoštanju, Štajersko, Jngorlavija velika partija moških oblak prve vrste najboljše blago še od predvojnih žssov novo in nošeno, kakor površnik obutev, perilo itd. Pojasnila čž Emil Pennik v Šoštanju,	1041
Dve enoletni svinji nov Bsmoteš n dvoma kolesoma s» prodajo pri Senčnik, Br. Peter pri Marib.1084
Prodajo se dve novi postelji, ponočna omara in miza po nizki ceni. Studenci, Poljska ulica 28, Maribor.	1082
Lepe zeijae sadike (fltnoe) dobre Borto poesni proda. Urbanek, vrtnar SnÜgssse, Maribor. 1081
Za birmo zlata ura sa deklico se ptoda prav po ceni v Flosarski «Boi 5, v gostilni, Maribor. 68
Hiša In gostilna (Einkehr Gasthaus) 4 orale zemljišč«, hlevi za kdnje v Straha, krasna leg«, sobe za tujce, gostilna se sove „zora Neubauer* se proda ali zamenja za kako slično gostilno v Mariboru. Več pove Vince ae Pirš, Fr. Jožefova ossta št, 9.	1062 64
Gumijeve trakove za cepljenje trt oddaj» in razpošilja vsako množico, po ugodnih cenah, dokler je v zalogi. Franc Ogržsek, trgo Viktringhofova
vec v Mariboru, ulica 17.
8086-68
bpi
Malo posestvo, hišo ali gostilno v okolici Maribora kupi v gotovini do &. 22.000. Fsreuči«, Maribor, Jožefova ulica 4.	1074
KUPI SE star že dobro ohranjen eledalčki oder. Ponudbe na naslov: J&kob Kolšek, Sr. Andraž, p. Velenje.	1039
od 2 do
nusäbc na lij v Slov.
VREČE, sode 1 »tekleniee kupita vsako množino Jerausch &
8«hold, Btelnltag 2, Maribor. 851
Apno Iz Zvgorja belo žgato m debi pri
in zveie C. Pickel, Maribor, VclksgartenBtrasje 27.1029
Trgovino z mešanim blagom bi rada prevrele na račun ali v najem dobro trgovsko izobražena že
enkrat kot wmostojna voditeljica ter že starejša moč v t«j stroki. Ponudbe sa prosijo poslati v u-pravsištvo tega lista.	1015
Vojaško oskrbovailšče v Mariboru kupi večjo množino trdega in mehkega Issa zs kurjavo po jako ugodnih cenah. Ponudniki naj se csibao ali primi'no obsn*jo direktno na vojaško eskrbovsliM», Eisanasr. 18, Maribor, 1064
Službe g
Pridnega poMgača rprsj®® takoj 'Matej Bregant, kovač v Orehovi vasi, Slivnica pri Mariboru. 105*
Kovaški pomočnik ki srna dubsu konj« kovati sa »prejme V. Be«-jak, Tszsso 80, Maribor. 10' 1
Hlapca
zi plači in hrani ter pijači sprejme oskrbaištvo Reiser, Pekre psi
Mariboru. Nastop takoj. 1040
zidati,
ŽVEPLO
za vinograde ima na prodaj'
ATsiriiska flrnžtia za prcinet petroleja, PIBOR, Grajska nlica st 8,
Strojnika za Dieselev stroj, zanesljivega, treznega in v popravkih veščega, event, sposobnega invalid» sprejme v trajno službo ob popolni oskrbi paromlin J. Zadravec v Središču. Nastop 1. julijem t. I, Ponudbe z zahtevkom plače in popisom doseoanj. službovanja ca gornji naslov. 1086
Tesarski polir, ki samostojne in in pa načrtih dela, se takoj sprejme. Daša po dogovoru. Oglasi naj se naslov ö za Anton Jtndl, stavbeni mojster, Ljutome?. 1083
Raznai
POZORI
Potrebujem slikarske in pleskarske pomočnike za leto in zimo. Ysnpotiö Ormož. 1073
Dekliei 11 in 12 kt stari, se dujo za svoje, Zrkovci 8, Maribor.	1066
Franc Horvat,
slikar, Grajska ulica 10, Maribor
se priporoča ra izvrševanje rssno-vretsih nap sov. Mo solidno, postrežba točna.
PohiStvo. I
naj boi še kakovosti izdeluje ia prodaja po ni .kih cenah
Obrtna zadruga mizarskih w mojstrov v MARIBORU. Graj-® skl trg št 3.
S kupnje tudi vsakovrstni O	mizarski les. 63
I
j
Obleke
od prepuste do vsakovrstne naj-ftnejie, dotasče, dobro in vests p deli», vsake velikosti, Izboru® kakovosti izdeluj* toča® in solidno te« prodaja	719
ALOJZU ARBEITER, Marib#?, -Or»vek» uliea št. 15, pri štetem mostu.
Spodnja ja Gor. Savinjska dolina ia Slovenjegraški ::: ::	okraj.
Kdor hoda po
ccad
naj si nareži bot patentiran način zidanja, kateri je polovico ceneje; kdor rabi načrte in proračune sa «tavbo, kdor rabi zidarje, opeko, cement, »pne?, železnino naj vse to naročate pri
Dragotinu Hoick; o,
stavbeni mojster *848
v J&alctj.>i Celju.
1064
Vina ^
halo&fcs, lastnega pridelka» »tara in nova» sa j^inčeno pristim, izborne kakovosti prodaja v steklenicah čez ulico po «krajno nizkih cenah
Franc Stalili» trgovac
Maribor, Ltsterieva ulica "9,
®§§®
Žveplo za Svepljanje trt se dobi ? vsaki množini I. a. naj-finejše ventilate* dvskrst CiS-Sena JFlorisstela*.
Gospodarska zrna, LjaDljana.
1081
Slovenci pozor!
Ivsasa 3L*©rfe©r, slikar uTpleskar v M a ribjo-__ ro, Viktringhofova ulica 9,
*e;\ priporoča vsem Slovencem sa vsa v njegovo stroko pripadajoča dela.
WAN LORBER, slikar že pleskar. so7
Sanatorij Mimi dom
j® spet odprt in sprejemi bolnike ^ vmt, kakor tudi ©krepčanja potreba©. Zdravljenje, tuđi izvrstna brana, pri zmmm orni. — Pojasnila daje lastnik in ves^a
df. Fran Čeh, posta Gor. Sv. Kmgrta
:::	pri Maribora.	::: m
Gostilniška obrt!
Naznanjava slavnem« občinstev, da sva s 1. junijem v lastni kiši so nahajajo!*
gostilno „pri zvezdi
Koroška cesta št» 48,
prevzela, tes bova iste odslej sama vodila.
Potrudila 89 bova cenjenim gostem nudili samo pristna domača vina, ter drogo pijačo, kakor okusna mrzla in topla jedila.
Za oblea obisk se najtopleje priporočava z velespoštovanjem
Jcsip in Alojzija Bergan-
tu di
Širite naše liste!
B
KAREL TRATNIK
pasar 'm vrmbmr ¥ Mariboru.
Ztapnijslr®*,
Stavben« pisarn;»:
franjo mmm,
mestni zidarski »ojater v CELJU.
Prevzem» vsa sidars'sa in drug® stavbna dela. Izdaja strokovna mnenj». lamu,« aačrte n proračune po dnevnih ceaah. 1028
Drž. posredovalnica si del», podr. za Maribor in oMco Stolna ulica 4, tetpkcaoYsato
delo, ažuoms slnkbo. Poslafajte se je ‘IldelodafaM in brezposelni, osir. službe in dela iskajofii. ,1070 Uradne ure ođ 9.—18. in 14,—16. sre.tt
poddesetnika 23. mariborskega pešpolka, ki je v bojih na Koroškem za nal« milo noro domovino Jugoslavijo junaško žrtvoval svoje mlado livljeaje, izrekama tem ptttom naj-prlsičnejš* zahvalo; »lafeti mnogoštevilsim častnikom, podčastnikom, fantom vojakom-domačinom in vsem sorodnikom in znancem bodi izrečena naša nsjtopkj&i «ihvala. Za domovino padlemu pa svetila večna lač !
LogJtrovei—Sv. Križ—Maribor, dne 6, ju
1080
PodrnžnicaLjubljanskeKreditiieBanke
Deliiilka gi&¥iiie& £ 15,000.000.
Rezervni fond mad I 4,000.000,
Centrala v lifnMjaml.
Podružnice i Split, Celuvec, Trst," Sarajevu, Goriea,''" Celja
Sprejema vlog© na knjižice" in" na'' tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Po srednje nakup in prodajo vrednostnih papirjev ia isvricje berzna naročila najtočnef®. Đsje J reda© ''loterij©.
predujme „na vrednostne papirje^in: t>!sgo. Es* konteje ia vnovčuje msnice. — Dovoljuje fes-
đite: v vseh "oblikah. ■— ‘ Poslovno; mesto ras-
sir

850
BBSßSS3^*Bi