161. številka. Ljibljaia, T sredo 17. julija 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminsstrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod11 telefon it. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Deželni zbor kranjski. XIII. seja dne 16. julija t. I. (Konec.) Posl. dr. Majaron je poročal v imena finančnega odseka o prošnji županstva v Doleh pri Idriji za podporo za vzdrževanje občinske ceste Idrija-Dole Rovte ter predlagal: I. Deželnemu odboru naroča se, da se v tekočem letu nujno izvrši sklepa dež. zbora v XI seji dne 31. januvarja 1896 in XV. seje dne 4. maja 1900, zadevajoča uvrstitev občinske ceste Idrija Dole Rovte med okrajne ceste. II. Dež. odbor pooblašča se, da občini Dole podeljuje za vzdrževanje občinske ceste Idrija Dole Rovte, dokler se le ta ne uvrsti med okrajne ceste, primerno podporo iz kredita za cestne namene. Sprejeto. Posl. Lenarčič je poročal o poglavju »Rešitev deželnozborskih sklepov" letnega poročila dež. cdbora. Poročilo je bilo vzeto na znanje, in je bila sprejeta Lenarčičeva resolucija, naj bi deželni zbor sklenil zakon o razlastitvi za napravo in obrat električnih železnic. Zajedno je bila sprejeta tudi Žitnikova resolucija, naj se na Kranjskem ustanove skupne sirotinske blagajne. Posl. Rušar je poročal o poglavju „Deželna pnaiina delavnica" letnega poročila deželnega odbora. V prisilni delavnici je bilo koncem 1899. leta 70 domačih in 224 tujih prisiljencev; njih zaslužki so znašali 63.200 K. Poročilo se je vzelo na znanje; zajedno se je sklenilo, naj se v delavnici vpelje hišni red, ki ga določi deželni odbor v porazumljenju z deželno vlado. Isfcotako ae je odobrilo poglavje „De želni dobrodelni zavodi" letnega poročila dež. odbora, o katerem je tudi poročal posl. Kušar. Stroški za tiste Kranjce, ki so bili oskrbovani v tujih bolnicah, so znašali 66.000 K. Posl. Grasselli je poročal o prošnji filharmoničnega društva v Ljubljani za podporo. Opozarjal je, da deluje filharmo-nično društvo na polju glasbe že 200 let uspešno, da je bilo 150 let jedino društvo, ki je v Ljubljani gojilo glasbo, in da so pri njej sodelovali na odličnih mestih slovenski skladatelji Fleiscbmann, Kamilo Mašek in Nedved. Po poročevalčevem pred logu se je društvu dovolilo za letos 1000 kron podpore, za prihodnji dve leti pa po 800 kron. Posl. Hribar je poročal glede odpusta dacarjev iz deželne službe, in glede pokojninskega pravilnika za deželne dacarje. Izmej vseh sedanjih dacarjev bo dežela vsled tega, ker se uvede državna žganja-rina, odpustila samo pet dacarjev in sicer najslabše, morda pa niti teh ne. Sklenilo se je, naj dež. odbor pravočasno odpove tistim dacarjem, ki jih bo moral s 1. sept. izpustiti iz deželne službe. Glede pokojninskega zaklada in pravilnika ni mogoče prej sklepati, dokler se dacarske službe stalneje ne uravnajo, kar bi se moglo zgoditi le, če dobi dežela užitnino stalno v zakup. Sedaj naj se nabira pokojninski zaklad, dacarjem pa naj se dajejo primerne podpore. O ustanovitvi zimske kmetijske šole na Grmn je poročal posl. vitez Langer. Govornikova pojasnila njegovih predlogov priobčimo jutri. Poročevalec je predlagal, naj ae sklene: L Deželni zbor, vztrajajoč pri svojem sklepa z dne 3. maja, sklene novic, da se ustanovi nižja kmetijska šola s praktičnimi poletnimi tečaji v alpskem okrožju na Kranjskem, v kateri Soli bo poseben ozir jemati na planšarstvo in na mlekarstvo. II. Ta novi zavod ne sme nikdar izvzemši troške za učila in inventar pri usta novitvi. veljati več kakor letnih 12 000 K. III. Deželni odbor se pooblašča: a) da brez odlašanja vzame v zakup primerno sredi alpskega okrožja ležeče posestvo, in sicer za dobo 10 let; b) da takoj sestavi odbor, ki naj izdela učni načrt, čigar tendenca mora biti praktično izvežbanje prebival stva v dotičnih kmetijskih strokah; c) da izposluje pri c. kr. vladi prispevek tako k ustanovnim, kakor k vzdrževalnim troškom za ta zavod. 0 teh predlogih se je razvila daljša debata. Prvi je govoril posl. Ažman, potem je posl. Zelen nasvetoval, naj se v košanski dolini ustanovi kmetijska šola, (Posl. dr. Maj aron: Ta predlog je nedopusten pri tej tcčki.') na kar je posl. L e-narčič v obširnem govoru utemeljeval svoje odsekov i m predlogom nasprotno stališče. Obžaloval je, da dež. odbor ni prišel v zbornico s konkretnimi nego le s splošnimi predlogi, prav kakor bi se bal, da nastane na Gorenjskem drugi Grm. Poročevalec je rekel, da Grm ne zadostuje. S tem je sam svoj predlog obsodil. Sicer pa ni res da Grm absoiutuo ne zadostuje, če se Grn prilagodi razmeram, bo dobro uspeval. Za Gorenjsko moramo doseči popolne ljudi, to se pravi v svoji stroki popolnoma izvežba-ne ljudi. Če se ustanovi na Gorenjskem taka šola, v katero se bo sprejemalo ljudi kakoršni hodijo v druge kmetijske šole, ne bo tistega uspeha, ki ga je želeti. Absolventi takih kmetijskih šol iščejo navadno kruha drugod, ne v kmetijstvu. To vidimo pri absolventih kmetijske šole na Grmu; ti postanejo navadno financarji, dacarji, natakarji. (Posl. dr. Tavčar: Tudi z univerze pridejo včasih natakarji.) Treba je ljudi, ki, prišedši iz šole, bodo v stanu, voditi samostojno kako kmetijstvo ali kako stroko kmetijstva. Kazalo bi ustanoviti specijalno šolo, ki bi gojila samo jedno stroko. Predstavljam si stvar tako, da se napravi sirarna in mlekarna, ki nam vzgoji dobre sirarje in mlekarje, ki potem lahko vstopijo v službo naših zadrug. Takega uspeha se s šolo, kakor jo nasvetuje odsek, ne bo doseglo. Delokrog take šole bo preobširen in gojenoi ne bodo vled tega v nobeni stroki tako izvežbani, da bi jo mogli praktično in to samostojno izvrševati. Na Hrvatskem v Križevcih morajo učenci nositi kmetsko obleko, opravljati vsa dela in dobe tudi plačilo. Tako se doseže, da se ne odtujijo kmetijskemu delu. Grmaki gojenci se nekaterih del sramujejo. Tudi na gorenjski šoli bi morali gojenci vse delati in bi dobili za to plačilo. Zadruge so jedino sredstvo, da si kmet opomore. Povsod se vidi, da ravno srednje kmetije nazadujejo, če se male kmetije združijo v kako kmetijsko svrho, postanejo deležne tistih dobrot, ki jih uživa ve-leposestvo. Zlasti živinororeja in mlekarstvo zadobita lahko potom zadruge največji pomen. Živinoreja pa se mora povzdigniti, ako naj donaša tiste koristi, ki jih je želeti. Poročevalec je mnenja, da se to doseže potom pouka na taki kmetijski šoli, kakršno nasvetuje odsek. Jaz mislim, da se s tako šolo ne doseže kar treba. Veliko bolje bi bile živinorejske zadruge. Na si-carski Soli naj se nastavi potovalni učitelj, ki bi vzpodbujal kmete k snovanja živinorejskih zadrug in jim Sel na roko. Ker že imamo izglede, koliko pomagajo vzorno urejena gospodarstva, naj bi se ta učitelj porabljal, da bi snoval in nadzoroval s podporo dežele osnovane vzorne kmetije. Taka šola, ki bi gojila specijalno stroko, zajedno pa po celem Gorenjskem vplivala na povzdigo živinoreje in sploh vsega gospodarstva, bi imela gotovo večje praktič-nejše uspehe, kakor Sola, kakršno nasvetuje odsek. Pri glasovanju so bili sprejeti odse-kovi predlogi. Posl. dr. Majaron je ugovarjal, da se Zelenova resolucija da na glasovanje, ker je to samostalen predlog in bi bilo proti deželnozborskemu poslovniku, ako bi se vršilo glasovanje; če pa se da ta predlog vendar na glasovanje, se zavaruje govornik proti temu, da bi se s tem ustvaril kak prejudic. Zbornica je Zslenov predlog odklonila, na kar se je vršila tajna seja. XIV. seja dne 17. julija t. I. Predsedoval je dež. glavar posl. Detel a. Vlado sta zastopala dež. predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Najprej je bil prečitan in odobren zapisnik zadnje javne seje, potem pa je posl. Višnikar naznanil v včerajšnji tajni seji storjene sklepe, ki se glase: I. Pri dež. uradih in zavodih se na novo sistemizujejo sledeča mesta: 1. Pri tajništvu mesto revizorja v IV. plačilnem razredu in mesto konceptnega praktikanta z adjutom letnih 1200 K; 2. pri knjigovodstvu mesto računskega svetnika v III. plač. razredu 3. pri stavbnem uradu mesto stavbnega adjunkta v V. plač. razredu; 4. pri upravništvu dež. dobrodelnih zavodov mesto oficijala v VI. plačilnem razredu. II. Gosp. Franc Witschl, stavbni svetnik, se na lastno prošnjo stalno upokoji, ter se mu v priznanje njegovega mnogoletnega, zvestega, neutrudnega in vzornega službovanja dovoljuje pokojnina letnih 4800 K. III. Koncipist g. Fran Uršič se imenuje deželnim tajnikom v III. plačilnem razredu. IV. Dež. odbor se pooblašča, da blagajniškega kontrolorja g. Zvonimira Zora prevzame v status dež. knjigovodstva na mesto računskega revidenta, ako se to mesto izprazni, na njegovo mesto pa imenuje revidenta v provizorični lastnosti V. Osebne, v pokojnino ne vštevne doklade se dovoljujejo: 1. Dež. blagajniku g. Frančišku Trt-niku od 1. januvarja 1901 pričenši v znesku 200 K na leto; 2. kancelijskemn adjunktu g. Franu Pečniku mesto dosedanje osebne doklađe 200 K, katero vsled premaknitve v 2 plač. stopnjo izgubi, doklado v enakem znesku 200 K. VI. Kancelijski oficijal II razreda g. Fran Lokar se, vstevši mu čas od 1. julija 1896. do 1. aprila 1897. v službeno dobo, z dnem 1. julija 1901 pomakne v II. stopnjo VI. plač. razreda. VII. Iz VI. v V. plač. razred se pre-mestnjeta ad personam: 1. kancelijski asistent g. Gustav Nebenfiihrer pri stavb nem orada in 2. oficijal g. Fran Pa vi oči C, kateri opravlja službo kontrolorja pri prisilni delavnici. Vin Gosp. Fran Triller, kontrolor pri upravništvu dež. dobrodelnih zavodov, se pomakne s 1. na 3. stopinjo IV. plač. razreda. IX. Mašinistn v dež. bolnici Frana Verbiču se zviša plača od 1440 K na 1600 K. X Dež. odboru se naroča, da razpiše mesto stražnega nadzornika v deželni prisilni delavnici. XI. Dež. odboru se novic naroča, da sestavi in v prihodnjem zasedanju predloži času primerno premembo službene pragmatike. XII. Deželni odbor se pooblašča, da po dogovoru s ces. kr. vlado deželnega vinarskega potovalnega učitelja Franceta Gombača nastavi definitivnim s primerno plačo in s pravico do pokojnine v smisla statuta z dne 28. februvarja 1898, veljavnega za deželne uslužbence. 0 tem je staviti v prihodnjem zasedanju primerne nasvete. Dokler se službeni prejemki g. Fran četa Gombača definitivno ne uravnajo in odcbre. se mu dosedanji potni pavšal letnih 1200 K od 1. januvarja 1901 pričenši zviša na 1600 K s pogojem, da plača polovico tega pavšala država. Posl Lenarčič je poročal o posto-jinskem vodovodu. Po kratki debati je bil odobren zakon, ki določa: § 1. Naprava vodovoda za trg Posto -jino se v smislu § 4., točka 1, zakona z dne 30. junija 1. 1884, drž. zak. štev. 116, spoznava za podjetje, katero je izvršiti iz deželnih sredstev. § 2. Kot tehniška podstava za to podjetje velja po deželnem stavbenem urada popravljeni in po o. kr. kmetijskem ministrstvu popretehtani projekt, ter se stroški za izvršitev tega projekta določijo k večjemu na 153 000 K. Iz te svote izločiti je pred vsem znesek 10.000 K, kateri je proračunjen jedinole za one razširjene naprave, koje ne služijo izključno v preskrbitev trga Postojine z vodo in kateri znesek zategadelj ne spada v konkurenco, določeno v § 3. § 3. V pokritje ostalih stroškov v znesku 143 000 K prispevajo: 1. Državni izboljševalni zaklad, pridržujoč si ustavno odobrenje, ne več kot znesek 68.640 K; 2. deželni zaklad kranjski k večjema prispevek 31460 K; 3. tržka občina Postojina skladni prispevek v znesku 42.900 K. Ako bi stroški tega podjetja ne dosegli zneska, proračunjenega na 143.000 K, znižati je prispevke navedene pod 1, 2 in 3. razmerno temu, kar se prihrani. Za eventualno razširjavo vodovoda, ki bi jo morda želela občina, in ki presega v projektu določeno svoto 143 000 K, mora občina sama skrbeti. § 4. Kdaj je pričeti ter nadaljevati zgradbo, kdaj zapadejo prispevki državnega izboljševalnega zaklada, deželnega zaklada in trga Postojine, dalje natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kako sme vplivati državna uprava in deželni odbor na napredovanje podjetja, določi se v posebnem dogovoru med državno upravo, deželnim odborom in trgom Postojino. § 5. Vodovod vzdržuje in oskrbuje trg Postojina. Posl. dr. P a p e ž je interpeliral deželni cdbor, jeli pač preudarek stroSkov za Posto-jinski vodovod natančno in zanesljivo proračunjen, zlasti stroški jarka za polaganje cevij, ker bode ta jarek izkopan v kame-nitnem sveto, in ker se je žalibog že v dragih slučajih pokazalo, da je deželni stavbeni urad pozabil, ozirati se na kamenitna tla* kadar je preračunaval kaki vodovod, na pr. za Ambrus v Sahikrajini. Taka površnost v proračunu za jarke je velik nedostatak, kateri utegne različne alabe posledioe imeti, tako na primer, da se za cevi izkoplje preplitvi reservoir. Jaz opominjam na vodovod v Vižmarjib, kjer je vođa v tamošnjem vodovodu pretopla, in to je gotovo valed preplitvega jarka za cevi ali pa preplitvega reservoira, ali pa obojega In temu je krivo morebiti slabo zgradbeno nadzorstvo ali pa Se celo, kakor prej omenjeno, prenizki proračun za jarek in za reservoir, tako, da se boče potem Stediti s tem, da se vedoma napravi manj globoke jarke. Zato ponavljam svoje vprašanje, jeli za Postojinski vodovod proračun za jarek zanesljiv. Posl. P o v š e je kot referent deželnega odbora dal zadovoljiva pojasnila. Posl. Hribar je poročal o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1899 Računski sklep se je odobril. Poročevalec je izrekel željo, naj bi finančna uprava podajala točnejše podatke o davkih v smislu izvajanj pri razpravi o letnem poročilu deželnega odbora. (Konec prih.) V 1 Juhljititi. 17. julija. Spomenik pokojne cesarice v Solnem-gradu. V Solnem gradu, v prvem avstrijskem mestu, kamor je došla kot nevesta, in zadnje avstrijsko mesto, odkoder je odšla v — smrt pokojna naša cesarica Elizabeta, v Solnemgradu so postavili v nedeljo krasen marmornat spomenik cesarice, umotvor dunajskega kiparja Hellmerja. Slovesnega odkritja se je udeležil cesar z velikim vencem svojih otrok, vnukov, pravnukov, zetov in sorodnikov ter bavarskih prinčev. Ko je padla zavesa s spomenika ter je prav v tistem hipu prodrlo solnce mrke oblake in posijalo na belo mramornato podobo tra gično umrle cesarice, je zajokal cesar in z njim sta jokali njegovi hčeri princesinja Gizela in nadvojvodinja Valerija. Cesar je bil močno ginjen ter se je prisrčno zahvalil mestu in odboru za prekrasni spomenik. Slavnosti v Solnemgradu so bile jako lepe, a znamenite so zlasti besede cesarja državnozborskemu predsedniku dru.Fuchsu, s katerimi je izrazil Koerberju svoje največje zaupanje ter konstatiral, da se politični položaj boljša. Zanimiv shod volilcev. Iz Krakova poročajo, da se je v Biali vršil shod kmetov, na katerem se je obravnaval vstop bivših poljskih opozicional cev, Stojalovskijancev v poljsko kolo. Posl. Kubik, edini Stojalovskijanec, ki se poljskemu kolu ni pridružil, je dejal, da je pater Stojalovski svoje kmete prodal kot blago ter metal svoje poslance iz enega kluba v druzega — bržčas le za denar. Stojalovski je delal s poslanci svoje stranke denarno kupčijo, a le sebi na korist ter jih obral za precejšnje svote. Pošten človek ne more delati take „politike". Na to je skušal posl. Fiak oprati Stojalovskega ter je našteval njegove zaslage za poljske kmete in delavce. Trdil je celo, da je zasluga stranke Stojalovskega, da se je vpeljalo v rudokopih le devet ur trajajoče delo. Seveda se je tej trditvi vse smejalo in rogalo. Stojalovskijanec urednik Stohandl se je radi tega tako raztogotil, da je očital Kubiku, da se je s svojim mandatom tudi že obogatil, češ, sedaj nosi že zlato uro na zlati verižici preko trebuha! Tedaj pa je potegnil Kubik svojo uro iz žepa ter jo dal kmetom, da vidijo, da je le iz mesinga. „Tako, iz mesinga. Potem sem se pa zmotil,* je dejal Stohandl, zborovalci pa so ga začeli psovati. Shod je izrazil Kubiku zaupanje, ker se ni pridružil poljskemu kolu, Fiaku in tovarišem pa se je kot izdajalcem naroda izrazilo zaničevanje. Vojna v Južni Afriki. To se mora priznati vsekakor, da je lord Kitchener izboren stilist. Njegova poročila so sestavljena vedno tako duhovito varljivo in zavito, da jih mora čitatelj premišljevati kakor besedne zagonetke. Kitchener zna svojo nesrečo prikriti tako, da se vidi skoraj kot uspeh, in svojo največjo zadrego zna naslikati tako, kot bi se mu godilo najboljše. 13. t. m. je sporočil v London, da hoče poslati domov večje število angleSkih peSpolkov, ter da ni treba več posadk in straž ob vsej progi od Kap-stadta do Pretorije, nego se bo angleška vojska koncentrirala le med Durbanom, Maritzburgom in Johannesburgom. Po tem poročila bi mogel človek soditi, da so Bori že tako ognani In dežela tako ukročena, da Kitchenerju ni treba več ogromne vojske, nego mu zadošča le Se nekaj polkov, da obdrži z njimi glavno torišče bojev. Ali stvar je docela draga. Kitchener pošlje pešpolke domov zategadelj, ker je izprevidel, da so nerabni in zato odveč. Izprevidel je, da s peSoi ne opravi proti Burom ničesar, nego da mu treba le konjenikov. Zato je brzojavil v London, da hoče imeti veliko Število konjenikov mesto dosedanjih malorabnih peSoev. Kitchener pa je tudi izprevidel, da ne more zasesti in ohraniti vse dežele Borov. Za to je treba preveč vojaštva, preveč napora in trpljenja; zato pa je sklenil, da se omakne iz oddaljenejših okrajev ter se omeji samo na sicer Se vedno dokaj obSirno ozemlje med Durbanom, Maritzburgom in Johannesburgom. Iz nezmožnosti in iz resignacije torej so se umaknili Angleži iz zasedenih krajev, katere seveda takoj zavzamejo Buri. Potemtakem je položaj Kitchenerjeve vojske jako slab. Uspeh Broadwooda v Reitzu v Oranju in polkovnika Scobella pri Camp de Boo nikakor nista tako važna, kakor zatrjuje Kitchener. Ušla sta Steijn in general Soheepers, torej glavna dva moža, katera so hoteli Angleži ujeti. Da so ujeli v Reitzu 29 Borov, v Camp de Boo pa 25 Burov ter nekaj konj, to vendar ni tak uspeh, da bi se mogel z njimi Kitchener posebno bahati. V dolini Nigels v Transvaalu je imel Steijn Sele pred kratkim prav blizo velikega angleškega oddelka impozanten shod Burov, na katerem je Steijn poročal o položaja. Sklenilo se je, bojevati se nadalje do zadnjega moža. Javna produkcija gojencev »Glasbene Matice" ob sklepu šolskega leta 1900./1901., v četrtek, dne 11. julija 1901. (Dalje.) Kot peti v vsporedu solopetja nastopil je gospod Avgust PolaSek. On je znan kot dober in zelo poraben pevec slovenskega gledališča, pel je dve za močan moški (bas bariton) glas prav primerni pesmi, Ben-dlovo pesem znamenite Široke kantilene , Pevčeva prošnja" in znano Zajčevo pesem .Domovini in ljubavi8, obe s polnim, močnim glasom in primerno prav dobrim predavanjem. (Bendlovo prej omenjeno pesem privel je v Čehih in potem tudi na Dunaji k slavi basist Heš; na Dunaji pel jo je v javnem koncertu s tolikim uspehom, da je po koncertu prišlo v teku treh dnij 300 ljudi j k prodajalcu muzikalij Gutmanu, ki so vsi omenjeno pesem zahtevali z nemškim tekstom!) — Kot gojenke višjih letnikov nastopile so pri produkciji še izvrstne soli-stinje: gospa dr. Julijana Ferjančičeva in gospodičini: Olga Plautz pl. Kellersfeld in Mira Dev. Gdč Olga pl. Plautz nastopila je sploh prvikrat javno; spoznali smo v njej muzikalno lepo prednašajočo pevko s krasnim, ve nesimpatičnim, polnim glasom, mezzosopranem, velikega obsega, ki utegne postati ob nadaljnem tako resnem šolanji v nekaj letih izborna dramatična pevka za koncert ali opero. Pohvaliti je pri njej tudi zelo razlc£en in pravilen izgovor. Kljub prvemu javnemu nastopu nastopila je zelo sigurno in pogumno. V težki, a krasni Dvorakovi ariji Svatave iz oratorija „Sveta Ljudmila0 pokazala je prav lepo predavanje kantilene lento • stavka, s prav dobrim dihanjem in lepim fraziranjem. Tudi šegavost in naivno veseli ton Schumannove pesmi „Nikar me ne vabite" in njeno lahno deklamacijo zadela je srečno. Gospa dr. Julijana Ferjančičeva se je posebno odlikovala s svojimi klasičnimi točkami, s finim petjem, sigurnim predavanjem in s prav dobro izšolanim glasom. Njen glas, v prejšnjih letih nekoliko Šibek postaja vedno moč-neji, čim več v Soli napreduje. Več poslušalcev govorilo je po dvorani, da gospe Se nikdar niso slišali s tako močno razvitim glasom peti. V tehničnem ozira solistične izobrazbe glasa in v sigurnosti predavanja stoji ona že na zelo visoki stopinji, med gojenci solopetja prva za gdč. Devovo. Tudi njeno petje povzdiguje izvrstno izgovarjanje, pravilna vokalizacija in muzikalno pravilno lepo fraziranje in siguren nastop. Pela je Smetanovo klasično arijo iz „Prodane neveste" in burnoživabno, tehnično precej težko arijo paža is Mozartove komične opere „Figarova svatba". Gospe Ferjančičeve fini glas je ravno predistiniran za klasične arije Mozartove, kakor so v ulogah Cherubina, paža v Figaro, Zerline v Don Juanu itd. Jako častno pa je tadi za njo, da tako vztrajno in resno pevsko umetnost goji. Kot zadnja v vsporedu, pa najboljše v solopetja izšolana nastopila je kot solistinja pripoznana in priljubljena gospodična Mira Dev. Pri vsakem njenem nastopu razveselimo se bolj njenega petja in napredka; kolikor je nam znano, je ona izvzemSi slovenske pevke, katere so v inozemstvu po svojem poklicu pri gledališčih angažovane (n pr. gdč. Vrhončeva), sedaj najboljša do mača koncertna pevka. Pela je s krasnim glasom, živahnim temperamentom in izvrstnim muzikalnim predavanjem efektno Ni-colaijevo arijo gospe Fluthove iz komične opere „Vesele žene Windzorske". Pa ni več nikakega diletantizma, temveč vzoren, umet-niSk napredek! Posebno pohvaliti moramo njeno krasno in vseskozi razločno izgovarjanje, vsako besedico mogel si razumeti, tudi njena koloratura je na precej visoki stopinji. Čestitamo ji! Vidi se pri nji, koliko se more v .Glasbeni Matici" naučiti, če ima od narave lep glas, muzikalen talent, pridnost in resno, vztrajno voljo do učenja! Naj bi naSla mnogo posnemalcev! — Od gojencev solopetja, kateri so pri produkciji nastopili, pripadajo Malic, Peršl in PolaSek Soli g. prof. Gerbioa, Moos, Povše, pl. Plautz, Ferjančič in Dev pa šoli g. prof. Hubada. B) Iz vijolinske šole g. prof. Vedrala nastopila sta dva gojenca. V prvem delu g. Hugo Gerbić iz srednje stopinje šole kot spremljevalec pri Bragovi serenadi, v dru gem delu vsporeda pa je bila jedna najlepših točk cele produkcije igra gospoda Milana Lenarčiča, ki je na gosli sviral daljSi iz 3 odstavkov obstoječi Sittov Con certino op. 65. To muzikalno ljubeznivo, lepo skladbo igral je, na klavirju spremljan od svojega učitelja, gospod Lenarčič v zunanjem blagodejno mirno, v notranjem pa z dozorelim razumom, finim čutom, krasno fraziranim predavanjem, čisto intonacijo in s prav lepo tehniko v toliko, kolikor jo ta instrumentalen mali koncert Sittov zahteva Posebno v kantileni pokazal je Lenarčič globok čut in lepo pojoče predavanje ter umetniški vznos! Ker je on jedini iz višjih letnikov goslarske šole nastopil, bilo je umestno, da je igral daljšo, obsežnejšo skladbo. Pokazal se je izredno nadarjenega glasbenika. Z živahnim ploskanjem pozdravljali smo ga kot jednega izmed redko redkih slovenskih goslarjev. Naj bi pač kot akademik na Dunaju svoje študije na tehniki, pa tudi visa vi s tehnike, na konservato-riju nadaljeval, pri matičinih goslarjih pa mnogo posnemalcev našel! (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. julija. — Osebne vesti. Koncipist Fran Uršič je imenovan deželnim tajnikom. — Dež. stavbinski svetnik Fr. \Vitschl je stopil v pokoj. — Deželni zbor kranjski je danes zaključil letošnje zasedanje in s tem tudi tekočo Šestletno funkcijsko dobo. Kakor čujemo, se že v kratkem razglasi, kdaj bodo nove volitve. Zbornica ie danes brez generalne debate in po kratki specijalni razpravi odobrila proračun. Daljša razprava je bila pri poročilu o zgradbi domobran ske vojašnice. Predlog glede prispevka k ustanovitvi višje trgovske šole v Ljubljani je bil soglasno sprejet. Poročilo o teh razpravah priobSimo jutri. Koncem seje je dež glavar podal kratek pregled delavnosti dež. zbora in se zahvalil vladi in dež. predsedniku ter poslancem na njih podpori. Dež. predsednik baron Hein je z jako toplimi besedami pripoznaval delavnost dež. zbora in uspehov. V imeni svojih klubov so se poslanci G r a 8 s e 1 i, baron S c h w e g e 1 in PovSe zahvalili dež. glavarju za objektivno vodstvo razprav oziroma vladi za njeno podporo. — Občinski svet ima jutri, v četrtek ob 6. uri zvečer izredno sejo. — Kadar v Pilštajnu kura jajce znese, pa streljajo, ta pregovor sem sli-Sal, ko sem zadnjič prepotoval PilStajnsko faro. Podlaga tema pregovora pa je dejstvo, da v Pilštajnu skoraj vsak teden možnarji pokajo. Župnik Tomažič vsako malenkost sveta z možnarji oznanja, celo svoj visoki god. Zdaj pa, ko „sveti* misijonarji fara-nom pot gladijo v nebesa, noče streljanja konec biti. Morajo pač imeti veliko kar in jajc v farovžo. — Vzoren klerikalec je dr. Jankovič. V prvi misijonski pridigi v Kozjem je Ma-cur rekel, da .morajo" razun kmetov tudi vsi tržani iti k spovedi. Šel seveda ni nobeden, a da tudi Jankovič ni Bel, se je vsem čudno zdelo. Toda stvar se je bitro pojasnila. V Kozjem ga je bilo sram k spovedi iti, ker drugi niso Sli, zato pa se je včeraj v PilStajnu izpovedal, kjer je bil varen pred radovednimi očmi. Moj ljubi Bog, usmili se tega pobožneža. — Duhovnik brez krščanske ljubezni. Iz Ranč na Goriškem se nam piše: Tu pri nas imamo prav dobrega župnika g. Josipa Pavletiča, kateri vedno propoveduje o krščanski ljubezni, posebno pa takrat, — kadar hodi po hišah pobirat spovedne listke, zraven katerih pa zahteva tudi kurja jajca. Gosp. Pavletič si večkrat napravi kaki .manever" nad kmete, kadar .koljejo", tedaj prosjači za jezike, kateri mu po krščanski ljubezni spadajo. — Te dni pa je v Renčah nastal lep izgled krščanske ljubezni. Umrla je 181etno dekle, hči zelo vernih starišev, in ko jo je bilo treba pokopati, se je g Pavletič župnik bal, da bi mu revni oče ne mogel plačati; radi tega je zahteval, naj dekličin oče naprej plača, — ali pa ne bo nič zvonilo. In tako se je tudi zgodilo. Gosp. Pavletič!! dobro, sedaj bomo vsi Renčani po Vas posnemali krščansko ljubezen. Posebno takrat, ko bo-dete prišli zopet po jezike, in kurja jajca. Več Renčanov. — Odličen gost. Včeraj se je mudil v Ljubljani znani slovanski linguist g. J. Baudouin de Courtenav, profesor na univerzi v Peterburgu- Danes zjutraj se je odpeljal v Italijo, da proučuje Se nadalje tamošnje ob naši meji ležeče slovenske naselbine, kakor je to storil že v minulih letib, kar kažejo njegovi zanimivi priobčeni spisi „o Reziji in Rezijanih", o katerih je učeni gospod profesor priobčil obširnejše razprave. — Abiturjentska veselica. Nocoj v .Nar. dom" na abiturijentsko slavnost vseh slovenskih in hrvatskih učit. abituri-jentov in abiturijentinj. Še enkrat opozarjamo si. občinstvo, da se udeleži polno-številno današnje lepe slavnosti, pri kateri nastopijo prvikrat vsi slov. in hrv. učit abiturijenti in abiturijentinj e. Čisti prebitek je namenjen tudi družbi s v. C i r i I a in Metoda, kar še posebno povdarjamo. Naj se udeleži vse naše zavedno občinstvo današnjega koncerta. Začetek ob 8. uri zvečer. — Razglasitev zmagovalcev pri tekmovalni telovadbi ob vsesokolski slavnosti se je izvršila na slovesen način v soboto zvečer na Žofinu v Pragi ob navzočnosti mnogobrojnoga občinstva, zlasti dam. Kakor smo že včeraj javili, so tudi slovenski telovadci med zmagovalci — sedaj v prvič, na prejšnjih vsesokolskih izletih so dosegli le častna priznanja. Ta uspeh je tem odličnejši, ker jim je bilo razen s slovanskimi tekmovati tudi z najboljšimi francoskimi telovadci. Tekmovalna telovadba je imela tri oddelke: tekmovanje na orodju, prosto (skok ob palici, tek, lu-čanje kamna, plezanje) in posebno (borba, lučanje sulice, dviganje ročkov, skok v višino, triskok v daljino in skok v daljino). Slovenski Sokoli so se udeležili najtežjega tekmovanja, namreč na orodju: drogu, bradlji, konju na Sir, krogih, konju vzdolž in v skoku v višino. Ta oddelek je bil razdeljen zopet v dva: višji (za boljše telovadce) in nižji (za slabše). Naši telovadci so tekmovali v višjem oddelku in sicer med gosti, za katere so smatrali vse telovadce, ki ne pripadajo k zvezi českoslovanskega Sokolstva, torej nečeške Sokole (poljske, hrvatske in slovenske) in francoske gimnaste. Češki Sokoli so v orodnem oddelku tekmovali med seboj in so bili tudi posebej klasificirani, bilo jim je pa tekmovati v istih vajah, kakor gostom. Izredno težke tekmovalne vaje so se izžrebale na dan tekmovalne telovadbe, in so tekmovalci izvedeli zanje še-le pri tekmovanju samem. Tekmovati pa je bilo vrstam, obstoječim iz 6 telovadcev, med seboj in posameznikom med seboj; izvedbe posameznega telovadca v vrsti so bile klasificirane ob enem za njega tekmovanje kot posameznika, vsota vseh točk, ki so jih dosegli tekmovalci ene vrste, pa je bila odločilna pri tekmovanju vrst. Na drogu, bradlji in krogih je bilo izvesti po 2 vaji, eno tezno in eno kolebno, na konja na Sir eno vajo in sicer na desno in na levo, v skoka čez konja vzdolž je bilo izvršiti raznoini in skrčili veleskok; pri skoku v višino se je klasificirala eleganca skoka Čez palico, visoko 1 35 m. Največje Število točk, ki jih je mogel doseči posa-omezen tekmovalec za eno vajo, je bilo 5, torej za vse vaje skupaj 55 točk; največje Število točk, ki jih je mogla doseči vrsta za eno vajo, je bilo 30, za vse vaje 330. Zmagovalci, oziroma zmagovalke, so bili prvi trije tekmovalci, oziroma prve tri vrste, ki se jim je priznalo največje Število točk. Dobitki tth zmagovalcev so: lipovi venec s srebrnim monogramom in tro bojnico ter primernim napisom, Iunete II. in XII. vsesokolskega izleta, izvedene od Ze-niška in Preisslerja, in mala medalija Češke sokolske zveze. Gosti so dobili razen tega dragocene izdelke češke industrije. Izid tekmovanja je naslednji; Viš|i oddelek — posamezniki izmed čeških tek movalcev: I Erben (Sokol" v Žižkovo), 49 točk; II ZindI („praški Sokol") 48 točk; in. Heller (.Sokol" v Kral. Vvšegradu), 465 točk. Posamezniki izmed gostov: I. Audemard iz Arrasa (unija francoskih gimnastov), 49 točk; II. Montignv, Arras (unija francoskih gimnastov) 48 točk; III. dr. Murni k (ljubljanski .Sokol") 46 5 točk. Posamezniki izmed čeških tekmovalcev so torej dosegli enako število točk, kakor posamezniki izmed gostov. — Višji oddelek — tekmovanje vrst: I. .Sokol* v Žižkovu, 249 točk; II. „praški Sokol" 246 5 točk; III. .Sokol" v Brnu, 241 točk. Gostje — tekmovanje vrst: I. društvo francoskih gimnastov v Arrasa, 2615 točk; II. ljubljanski .Sokol', 2355 točk; III društvo francoskih gimnastov v Arrasu (je poslalo 2 vrsti), 177 5 točk. Tekmovanje v tem od delku se je udeležilo v višjem oddelku 18 vrst in 94 posameznikov, v nižjem oddelku pa 195 vrst in 1272 posameznikov. V vseh tekmovalnih oddelkih pa je bilo 1588 tekmovalcev. — Velika dobrodelna slavnost društva „Slavec" v korist pogorelcem v Kropi, Gorenji vasi, Dobrunjah in Bizovika, ki se je vršila pretečeno nedeljo v .Narodnem domu", prinesla je kosmatega dohodka 1592 kron 21 vin Ker odbor še ni dobil vseh računov o stroških, ne more še danes konstatirati čistega dohodka. Zgodi se pa to v soboto ali začetkom prihodnjega tedna. Istotako se objavijo imena preplačnikov tekom tega tedna. Dalje prosi odbor, da blagovolijo oni, ki so shranili dobljene dobitke pri društvu, da blagovole danes ali jutri od 6—8. ure zvečer poslati po nje v ^Narodni dom", prvo nadstropje na levo. — Kolesarsko društvo „Ilirija" ima radi končnega posvetovanja o izletu v Trst v petek večer v vrtnem salonu pri .Novem svetu" sestanek, kamor so vabljeni tudi oni ljubljanski kolesarji, ki se tega izleta udeleže na kolesih in se žele pridružiti Članom .Ilirije". — Gremijalna trgovska šola konča v nedeljo 21. t. m. ob pol 8. uri zjutraj pouk, in bodo isti dan oprostilni izpiti učencev. — Iz Šiške se nam piše: Gmotni aspeh veselice pri .Matjanu" v Zg. Šiški, dne 7. t m. je 150 kron, koji znesek je šišenska podružnica izročila osredni blagajni Ciril Metodove blagajnice. Razmeroma lepi dohodek omogočili so pred vsem častiti darovalci dobitkov v blagu in gotovini. Iskreno se zatorej zahvaluje onim, ki so se dobrohotno ozirali na prošnje in vabila, ter častitim sodelovalcem Odbor. — Na Bled pride te dni šef generalštaba fzm. baron B e c k ter ostane gori do konca meseca julija in se potem vrne na Dunaj. — Na slovensko-nemSki gimnaziji v Celju oglasilo se je 51 učencev k sprejemnemu izpitu; izpit napravilo je 46 učencev. — V Mozirski koči. Savinjske po družnice S. P. D. je bilo letos že 29 vpisanih turistov in turistinj. Ker se je sezona Sele komaj pričela, je upati, da po seti to kočo, od katere je krasen razgled po vsej Savinjski dolini do Celja, Se precej prijateljev planin. Iz Mozirja do koče se lahkotno pride v treh urah. Večinoma se gre po senčnatih gozdih, in ni pot nikjer nevarna ter je pristopna damam in celo otrokom. V koči se lahko prenočuje in je potrebna kuhinjska in namizna po- soda v koči, če jo hoče kdo rabiti, pač pa se morajo prinesti aeboj jedila in pijača. — Velika pevska slavnost društva „Kolo" v Trstu. Razun že oglašenih pevskih društev se prijavljajo Se vedno nova, ki se bodo udeležila slavnosti, katera bode, po dosedanjih pripravah sodeč, velečasten pojav slovenskega življa v Trsta in okolici. Da se izmej ljubljanskih pevskih društev udeleži .Ljubljana" korporativno, smo že javili- Izmej hrvatskih društev se je oglasilo nekaj novih, ki pošljejo deputacije, tako zagrebško .Kolo" in .Hrvatska pevska zveza". — Letno poročilo štirlrazredne deško šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. V minolem letu je na tej Soli delovalo 5 učnih moči. Početkom Šolskega leta se je vpisalo v prvi razred 75, v drugi 59, v tretji 66 in v četrti 78 učencev. Za božične praznike je ženska podružnica nakupila nad 100 parov obuval, katera je učiteljstvo razdelilo med revne učenoe. Šolo je petkrat nadzoroval oes. kr. okrajni Šolski nadzornik gosp. Ivan Necker-mann, ki se je jako pohvalno izrazil o učnih uspehih. Dne 29. m. m. je priredilo Šolsko vodstvo na korist „Družbi sv. Cirila in Metoda" veselico. God slovanskih blagovest nikov sv. Cirila in Metoda je šola obhajala dne 5. t. m. s sv. mašo. Tudi na veselici otroškega vrtoa v Rooolu so sodelovali učenoi s petjem in deklamacijo. Po dovršeni veselici so milostljive gospe odbornice ženske podružnice pogostile Šolsko mladino. Začetkom šolskega leta je bilo vseh učencev 278, koncem leta pa 249. Napredovalo jih je 211, zaostalo pa 38. Prihodnje Šolsko leto prične dne 16. septembra. — Pripravnica za hrvatsko učiteljišče v Pazinu se ustanovi s prihodnjim šolskim letom za dijake, kateri žele vstopiti na učiteljišče. — Glas iz občinstva. Glede trotoar-jev po naših ulicah si usojamo merodajne kroge opozoriti na dva nedostatka. V Ko lodvorskih ulicah na primer bi bilo prav nujno potrebno, da se pri posamičnih vhodih v hiše trotoari urede tako, kakor so na Poljanski cesti. Posebno za tujce, ki po slabo razsvetljeni ulici hodijo v mesto, je taka hoja pri sedanji uravnavi trotoarjev ne varna, ker se marsikateri lahko izpodtakne in pade ter se poškoduje. — V mestu so plosnati trotoarji v nekaterih ulicah že jako slabi in imajo polno lukenj in jam, da bi si človek lahko nogo zlomil, tako n. pr. trotoar v Wolfovih ulicah od vogla Zetinovichove hiše pa do Ahčinove. Z ma limi stroški bi se temu dalo pomagati, za kar prosimo dotične hišne posestnika, ali pa mestni magistrat, če to spada v njegovo področje. — Državni telefon v Ljubljani ima po zadnjem izkazu 165 abonentov. — Samomor. Danes dopoludne je našel v Tivolskem gozdu neki dijak na stezi, ki pelje od pota proti Šiški po gozdu proti .Razgledu", mrtvega ustreljenega moža. Na lice mesta je prišla komisija, in zdravnik je konstatira!, da ima mrtvec na levi strani precej veliko rano. Poleg mrliča je ležal navaden samokres. V žepu mrliča so našli smodnik in kroglice, in brezdvomno se je dognalo, da se je izvršil samomor. Pri samomorilcu se ni našlo ničesar, kar bi bilo pričalo, kdo in odkod je. Policija je dognala tekom dopoludneva, da je samomorilec brezposelni rezbarski pomočnik, 50 let stari Avgust Hudo vernik iz Radovljice, ki je bil na živcih bolan in je bil tudi že v norišnici. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Tat v frančiškanski cerkvi. Včeraj popo.dne je v frančiškanski cerkvi frater Urban Žele zasačil tata Josipa Čeča iz Dobovca v krškem okraju, ko je kradel denar iz nabiralnika. Cerkovnik je bil opazil, da so nabiralniki za denar v cerkvi 8 papirjem tako zamaSeni, da denar ne pade v nabiralnik, marveč ostane v odprtini. Na ta način so bili trije nabiralniki zamaSeni in že več dni ni nič padlo v nabiralnik. Očividno je bilo, da je nabiralnik zamašil tat, ki je prišel potem pobirat drobiž iz odprtine. Frater Urban Žele je hotel tatu in flagranti ujeti in se je zato skril v spovednico. Včeraj popoldne ga je čakal nad dve uri in slednjič je res prišel ob 3. uri. Ker je bilo jako malo ljudij v cerkvi, ae ni ozrl po ljudeh, Sel naravnost k nabiralnika in vzel iz odprtine komad 10 h, katerega pa je bil popred sam frater dal v odprtina Komaj pa je zdrsnil komad 16 h v čeoov žep, le je stopil frater is spovednice in ga prijel, čeč je tajil, da ni kradel in pomagalo mn ni nič, kajti frater je bil komad 10 h, predno ga je dal v odprtino nabiralnika, zarezal in ta zarezani komad ae je tudi našel pri čeča. Poklicali so policijskega stražnika, ki je Čeča are-toval in odpeljal v zapor, čeč je bil pred kratkim tudi prijet, ker je sveče kradel. Bil je tudi že 9 mesecev v frančiškanskem samostanu v Brežicah, kjer je hotel postati frančiškanski frater, pa mu ni dišalo in je izstopil iz samostana. Sedaj bode dobil celico na Žabjaku. — Užitninskl pazniki in vozniki. Po-seatnik I. St. iz Tomačevega ne bi bil rad plačal mitnine na mitnici na Dunajski cesti in zato je zavil z vozom v Linhartove ulice. MitniSki paznik, ki je to videl, je šel za njim in ga ustavil. I. St. je začel paznika zmerjati in neki delavec, ki je bil ž njim, mu je grozil, da naj le gre k njemu, če hoče orkniti. Tega slednjega je došli stražnik aretoval. — Včeraj popoludne je pripeljal hlapec A. Celar iz Vevč po Dunajski cesti voz železa in tudi ni hotel plačati užitnine. Hotel je z bičem udariti mitniSkega paznika, kateri se je moral umakniti. — Prijet tat. Polioija je danes ponoči prijela Josipa Kokoa, ki je kradel po Vod-matu v družbi tata Josipa Oltre. J. Kokeo je najpopred ušel stražniku, kateremu je rekel, da se piše Franc Vidmar, a ponoči ga je isti stražnik izsledil v neki gostilni in ga aretiral. Poslali so ga na Žabjek. — Moža so skrili. Mož je popival v gostilni in zapravljal denar. Žena je prišla po njega. Moža sta skrili gostilničarki v svojo sobo, a žena ga je našla. Zmerjala je moža in gostilničarki. Na to prepir in pre tep. Žena je dobila gorke zauSnice in bila slednjič povedena pred gostilniška vrata. To se je zgodilo včeraj na Karolinški zemlji, danes je vse odpuščeno in poravnano. — Nagla smrt. Danes ponoči je v hlevu .pri Maliču" nagloma umrl Jožef Kralj, posestnik iz Blagovca v kamniškem okraju- Zadela ga je kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofa. — Žrtev požara v Kropi. Posestni ca Neža Klinar iz Krope pripeljala se je včeraj popoludne z izvoščekom iz deželne bolnice, kjer je bila zaradi opeklin, ki jih je zadobila pri požaru v Kropi, k Mariji Wagner-jevi v Pristavskih ulicah št. 8, da tam počaka večernega vlaka in se odpelje domov. Ko je stopila z voza, ji je prišlo slabo. M. Wagnerjeva jo je spravila v posteljo, kjer je od slabosti takoj umrla. — Povozil je Šarčev hlapec Jernej Končina pred šentjakobskim mostom 5 let staro Ano Karblovo. Deklica je na levi rami poškodovana. — Koncert meščanske godbe. V četrtek, dne 18. t. m. priredi .Ljubljanska meščanska godba" pri Hafnerju koncert. Ustopniua 30 kr. * Zrakoplov s krmilom. 12. t. m. so doživeli Parižani velikansko začudenje. Nad seboj v zraka so nakrat zao ali nekak ropot velikega avtomobila, razločili so tudi visoko nad seboj zrakoplov, ki je imel obliko smodke, pod njim pa je visela lahka košara. V tej košari sta sedela dva moška, ki sta vodila zrakoplov na desno in levo, naprej in nazaj, kakor se jima je zljubilo. Izumitelj tega zrakoplova je mladi inžener San t os Dumont, kateri je hotel najprvo sam po skusiti, ali se mu je iznajdba popolnoma posrečila. Zrakoplov goni motor s petrolejem, vodi ga pa Dumont s pomočjo vrvi. Vse se je srečno izvršilo, jedenkrat se je odtrgala leva vrv, a ko je Dumont to po pravil, je vodil svoj zrakoplov Se dvakrat okrog Eifeljevega stolpa in potem nazaj prav na isto mesto, kjer je Sel zrakoplov v zrak. 13. t m. so poskusili zrakoplov iznova; ali vožnja se ni docela posrečila, ker je bil hud veter. Ako se tretjič posreči, dobi izumitelj 100000 frankov nagrade, katere je razpisal posestnik tvornice Henry Deutsoh de la Meurthe. * Ustrelil sestro. Na poti mej Hvarom in Brusjem na Hrvatskem je ustrelil neki Nikola Stankid svojo sestro, katera je bila v blagoslovljenem stanu s svojim ljubimcem in je Sla prav takrat k sodiSču, da zahteva od očeta svojega bodočega otroka podpore. Dekle se je zgrudilo mrtvo na tla; morilec pa je pobegnil, in ga do sedaj Se niso dobili. • Proti peresom na klobuku. Dmštv o . Humanitarian Leagne" v Londonu hoče predložiti parlamentu načrt zakona, po katerem bode morala plačati vsaka dama, ki nosi razun nojevih, golobjih peres in pelikanovih glav Se druga ptičja peresa, 100 kron globe. * Krvava ljubavna drama. Iz Catanije brzojavljajo: Mladi baron Benedetto Guszardi, sin 8icilijanskega milijonarja, je spremil v hotel tu gostujočo angleško šansoneto Neli Austin. Na etopnjioah hotela pa ju je čakal njen ljubimec, policijski komisar Crisafi iz Neapolja. Komisar in baron sta se sprla, komisar je hotel skočiti na mladega milio-narja, v istem hipu pa je baron ustrelil iz revolverja, in komisar se je zgrudil mrtev na tla Barona je hotelo ljudstvo, katerega se je nabralo nakrat ogromno, kar linčati. Barona so zaprli, skušal je uiti, a se mu ni posrečilo. * šola za zločince. Iz Neapolja je došla uprav neverjetna vest, da so razkrili v bližnji vasi Fuorigotti celo šolo za zločince, katera je imela svoje učitelje in ravnatelja. Vsi so dobivali redno plačo ter so poučevali v prvi vrsti svoje učence, kako treba krasti. Neubogljive dijake so tudi kaznovali. Pred kratkim je pretepel neki učitelj prav neusmiljeno svojega učenca; ta pa se je maščeval nad njim s tem, da je izdal vso Solo zločincev. Sedaj je že vsa družba v ječi. Književnost. — ,, Narodnogospodarski Vestnik". Glasilo slovenskega trgovskega društva .Merkur", ima v 4. številki nastopno vsebino: 1. Proračun dežele Kranjske za 1. 1901. 2. Malemu obrtniku v pomoč. 3. Trgovina. Spisal A. L. 4. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 5. Društvene vesti. 6. Raznoterosti. 7. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 8. Tržno poročile in tržne cene. 9. Oglasi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. julija. V tukajšnjem listu je povedal posl. dr. Grabmavr svoje mnenje glede tirolskega avtonom-skega vprašanja. Grabmavr trdi, da je imelo vprašanje že v naprej dva sovražnika : namestnika Merveldta in Vse-nemce. Pač nečuveno je, da je namestnik delal naravnost proti intencijam ministrstva ter očitno proti dogovorom, katere je imel ministrski predsednik dr. Koerber z obema strankama na Tirolskom. Petrograd 17. julija. Dopisnik petrograjskega lista „Kraj" je imel tu z bivšim ministrom Barnreitherjem pogovor o političnem položaju. Barnrei-ther je dejal, da potovanje cesarja na Češko ni smatrati političnim ter ni epilog izpremenjenih razmer v parlamentu, nego prolog bodočnosti. Bivanje cesarja v Pragi je nasprotstvo obeh narodov ublažilo, duhove pomirilo, kar je ugodno za bodoči razvoj političnega položaja, čegar teškoče se pokažejo šele v jesenskem zasedanju drž. zbora. Ako bodo politiki obeh stranij previdni, se poravna vse in uredi celo jezikovno vprašanje. Biirnreither je pristavil, da se strinjajo ž njim vsi zmerni poslanci levice. Berolin 17. julija. „Berliner Neueste Nachrichten" so prinesle članek, ki obžaluje, da se v pruski armadi množi leto za letom število onih poljskih vojakov, ki ne znajo nemškega jezika. Clankar predlaga, naj se določi, da mora vsak vojak, ki ne zna nemščine, služiti še 3. leto. London 17. julija. V sredo je mi nistrski svet sklenil, da porabi najskrajnejša sredstva, da uniči Bure. Kitchener je dobil ukaz, naj izda poziv na vse sloje, da naj odlože orožje nemudoma, sicer se jim konfiscira vse imetje. Ako bode poslej kak Bur obsojen k smrti, nima nobenega priziva do vlade, nego ga sme Kitchener dati takoj krvnikom. London 17. julija. Vlada je sklenila poslati v taborišča Burov angleške ženske z živili in obleko. Kapstadt 17. julija Premiermi-nister Kaplandije, Sprigg je na nekem shodu povedal, da se osnuje južno-afričanska federacija, ki se pospeši s tem, da se pokliče v bivše bureke republike čim največ angleških naseljencev. Darila. Upravnlitvu nsfiega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Matoda. Čisti dohodek veselice podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški pri Matjanu dne 7. julija 1.1. 144 K, lz nabiralnika v gostilni pri Matjanu 6 K. — Gosp. L. Fiirsager v Radovljici 15 K, katere je nabral g. KoroSin iz Radovljice pri očetu „Pižu" ob po-setu dolenjskih gostov. — Skupaj 165 K. — Živeli ! Za Prešernov spomenik. Ob prihodu hrvatskih učiteljskih abiturijentov nabranih 5 K. — Gospa Ana Kozlevčar v Borovnici nabrala v veseli družbi na kolodvoru 3 K. — Slovensko bralno društvo v Litiji 100 K kot čisti dohodek koncerta dne" 7. julija t. 1. — Skupaj 108 K. — Živeli! Za pogorelce v Kropi. Gospod dr. Andrej Vojska, c. kr. višji sodni svetnik v Novem mestu, 5 K. — Srčna hvala! Za pogorelce v Vel. Mraševem. Gosp. dr. Andr. Vojska, c. kr. višji sodni svetnik v Novem mestu 5 K. — G. Alojzij Zajec, vinarski trgovec v Šiški 10 K. — Skupaj 15 K. — SrCna hvala! Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in tcpilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLLi, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—10) Meteorologično poročilo. Vitina nad morjem 806-2 m. Srednji ari«.ni tlak 738-0 mm. Stanje a. <=> 1 * s Cas opazovanja barometra Vetrovi 1 a Z Nobo pš" v mm. 16. i 8. avečer ! 7391 17. i 7. ajutraj 740 7 ; i 2. popol 740 0 18'6 si. jzahod oblačno > § i S 15 3 brezvetr. megla 26 6 sr. jug del. oblač. ^ Srednja včerajšnja temperatura 194°, nor-male: 19'89. Dunajska borza dne 17. julija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 8925 Skupni državni dolg v srebru .... 9910 Avstrijska zlata renta ....... 118 40 Avstrijska kronska renta 49/0 .... 95'60 Ogrska zlata renta 4°/0....... 11« 35 Ogrska kronska renta 4V0..... 9310 avstro-ogrske bančne delnico .... 1639 — Kreditne delnice......... 638 50 London vista.......... 239 55 Somfiki državni bankovci za 100 mark. 117*45 20 mark............ 23 49 20 frankov.......... . 19 03 Italijanski bankovci........ 90 85 3. kr. cekini . . ... 1129 Zahvala. Za nebrojne dokaze iskrenega sočutja ob času bolezni in ob smrti gospe Angele Maloverh roj. Pirker zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem za darovane krasne vence na krsto in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu drage naše ranjke. (1509) Žalujoči rodbini Maloverh in Pirker. Proda se 40 polovnjakov zajamčeno pristnega belega in rudečega štajerskega vina "bllzia. poeta.}« I=ol6a.m.©. PojaanUa in cen« daje g- Jurij Orovič, reatavrater v Zagorju ob Savi. (lsio—l) Pri posojilnici in južnoštajerski hranilnici v Celji odda, »e služba kontrolorja in hišnega upravitelja. Plača po dogovora. Prošnje naj se pošiljajo do 15. avgusta 1901 na načelstvo posojilnice, oziroma ravnateljstvo južnoštajerake hranilnice v Celji. (1508) Oznanilo. Dne 21. julija 1901 ob 3. uri popoludne se bode v Hribu pri Vrhniki vršila prostovoljna dražba nekdaj Obresovega mlina in žage. Cena in dražbeni pogoji se izvejo pri c. kr. notarju g. Antonu Homotar -Ju na Vrhniki. (1485—3) Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni ..pri .TlarlJI pomagaj" -YI. Iieustek-a v IJtiblJanl. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (269—24) Mi. Kres, mlekarija. colo e. •lIlIMIlillllllllll Mm sirup lekarnarja Piccolija $vlijubljani se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepresežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z m al i novim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—38) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 530. Najlepše likano perilo Zlata svetinja Pariz 1900, se doseže, ako se vporablja svetovno znani američanski briljantni škrob na lesk Fritz Schulz jun., Act.-Gss., Lipsko in Heb (Eger) lahko in gotovo z vsakim likalnim železom. Le pristen z varstveno znamko „dobna-". II. 1 (996—4) V zavojih a 24 vin. se dobiva v vseh iz lepakov razvidnih trgovinah. Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojov veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman cement, železo za vezi, istorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, eevl za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428 -22) Potem poljedelske stroje: slamoreznlee, ajepeljne, mlatllnlee, fino izdelane močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za grnojnleo, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Razno orodje za kovaee, kljneavnlearje in mizarje. v JVaarrobne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehnlee in uteze, kakor veliko Izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, trgovina z železnlno In Specerljelclzaa. Tola.gr©xn- Izubijana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. Obialujem in preklicem vse razžaljive besede, katare sem govorila o Mariji Hegler ls Dobrepolja proti gospa) Mariji Hotter, in izrekam, da Mariji Hegler ne morem nifi nepoštenega očitati. (isu) Marija Ogrls. Pravo naravno sadno žganje kakor eešpljevec, črešnjevec, hrušoveo itd. za namako jagod in drugega sadja L. Benedik, Ljubljana Dolenjska cesta. Po pošti pošiljam zaboje po 5 kg. s 3 1 in po 10 kg. s 6 1 vsebine po povzetju. (1478-2) Ctt. kr. avstrijske ffk državne železnice. Izvod iz voznega reda veljavea od dne 1. junija 1901. leta. Odhod lz Ljubljane j a«, kol. Prog: a 6ez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; te/. Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifliug v Steyr, v Lmc, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, ćez Klein - Reifiing v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vari, Heb, France ve vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz: čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne isto tako, ob 6. uri 5t> m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod, v Iajubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, Bregcnca, Inomosta. Zel J a ob jezeru, Lend-Gast«n.a, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaia, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri '6>i m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga is So'.tt> cieata in Xo«5a?J», Osobni vlaki : Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob ur; £2 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. - Odhod iz Izubijano drž. kol. v Camnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob fi. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Izubijano drž. Jtol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob rt. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393) Učenec ae vsprejme v trgovino z raznovrstnim blagom, razun mano fakturnega blaga. (1496-2) Ferd. Hlebi v Kranju. Išče se spreten ("91-3; komptoarist v večji trgovini. Samostojno delo. — Ponudbe v slovenskem in nemškem jezika pod „št. 1000" upravništvu .Slov. Nar.*.. Učenca vsprejme (1607—1) O. I^etticli-I^raiijVaTlioim brivec in lasničar Kongresni trg, Ljubljana. Izvežbana e srednje starosti sprejme se takoj za neko prodajalno z mešanim blagom na deželi. Pogoji po dogovoru (1499—2; Kje? pove upravništvo BSlov. Nar.".. Podpisana sodnija sprejme pisarja, ki je v sednijski manipulaciji vsaj nekoliko izvežban Plača 2 K na dan. Nastop službe najkasneje do 1. septembra 1901. C. kr. okrajna sodnija v Sevnici odd. I, dne" 8. julija 1901. (1498—2) Mizarska zadruga v Sent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča •Vosip J9k K-Ia i« (502—21) načelnik. Št. 24.046. (1480-3) Dobava bukovih drv. Podpisani mestni magistrat kupi 300 do 320 sežnjev, 24 palcev dolgih, suhih, zdravih bukovih drv katere bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišča. Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 25. t. m. mestni gospodarski urad \ navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 10. julija 1901. U „}(arodni tiskarni" je izjrc! v drugem natisu u preklane Prelerncue ^tclctniec Kct decembers^a $\ev\\\c\ „Ljub- prešernov album <$> 4° begate ilu^treuan. 4° Posamezni izvodi te številke Jf 2"40. Po pošti t2 vinarjev več. H|r >$i /faročila vsprejema Lavc^lau $cF>u*entncr + # Knjigctržee v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«.