f
13. številka.                                           Ljubljana, v soboto 17. jannvarja 1903.                                         XXXVI. let©.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi neđelje in praznike, ter velja po pošti prejeman 2a tvstro-ogrske dežele za vse leto L»5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden 'mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s poSiljanjem na dom za vse leto 21 K, za pol leta 12 K, za Cetrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za ćelo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Cetrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežale toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, C« se trikrat ali večkrat tiska. — Djpiai naj se izvoli frankovati. — Rukopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnom trga St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacijo, oananila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.                       Posamezne Stevilke po IO h.                      „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Ali imamo postransko vlado ?
Kakor znano, skušajo dr. bu^ter-aič in njegovi prijatelji ponesrečeno deželnozborsko obstrukcijo pred svo-jimi volilci s tem omilili, da se de-iajo, kakor bi već vedeli kot vedo Jrugi smrtniki po Kranjskem. Na-Lnigavajo, da imajo zveze, ki segajc visoko v najvišje kroge, in kadar dr. Susteršič kje javno usta odpre, daje svojim poslušalcem iz dalje umeti, da se na Kranjskem pripravlja prevrat, in da zida vsak na peiek, ki na seđaj obstoječe ntmere kaj zida. Posebno ljudskim učiteljem se očita, da bo slepi, da ne opažajo, da nekaj v zraku visi, da zleze v kratkem na kup poslopje sedanje politične uprave, in da pod se pokoplje napredno kranjskoučiteljstvo. Neprestano 8- že nekaj mesecev poje, da 80 baronu Heinu deielnega pred-sedniŠtva ure štete in da so mu kle~ rikalci njegovo stališče že tako oma jali, da mora g. deželni predđednik sedaj in sedaj zdrkniti s svojega predsedniskega mesti. Nastopiti so pustili še ćelo nekega svojeg* dostojanstvenika, ki je dr. Šusterš ću pravi J, da cesarsambarona lleirra več videti ne more, ker ne pozna tište Šusteršičeve »lju-bezni doljudstva«. Z eno beaedo, baronu Heinu so ure na Kranjskem ravno tako Štete, kakor bo Štete dr. Tavčarju! To je refren skoraj vea-kega uvodnega članka, objavljenega v »Slovencu«. To sikanje in repen čenje traja že nekaj mesecev, ne da bi Be od strani vlade bilo poskušalo svojega vrhovnega funkcionarja na Kranjskem le kohčkaj braniti. In za torej *e je med nerazsodnimi kleri-kalnimi maaami ukoreninila vera, d a živi baron Hein od miloiti đr. Šusteršiča, inda ga leta tako-rekoČ v svojem žepu s sabo nosi. Kadar se bode dr. ŠuBteršiču zljubilo, pa vrže barona iz svojega žepa   in    obležal    bode   na   politični
cesti   brez   vsake   moči   in  brez  vaa-kega vpliva!
Ne prihaja nam na misel v ti bitki braniti osebo barona Ileina in njegovo pozicijo. Ako je vrhovni vladi na Dunsju vseeno, če klerikalci sistematično izpodjedajo avtoriteto de želnega predsednika, nam je to isto-tako vseeno. Kaj nam je Hekuba! Kaj nam je baron Hein? Naj ostane ali naj gre, naša duša se radi tega ne vznemirja. Deželni predsedniki prihajajo in zopet odhajajo, tako je bile, tako bode tuđi v bodoče. Eao pa je gotovo: naj zasede Fran Ferdinand s hiperklerikal-nimi svojimi nazori danesce-sarski p r e b t o 1, pavendar ne bode mogoče na Kranjsko poslati dežel-nega predsednika s tistimi prismoje nimi političnim! nazori, kakor jih gojita advokat Šusteršič in škof Je-glič pod svojim srcem! OJkar nas )e baron Winkler s svojo nemškonaci-onalno rodbino in s svojo nepraktič nostjo spravil na politično beraško palico, ni upati, da dobimo Slovenca v deželnopredsedniški dvorec ljubljanski. Zatorej je gotovo, da priđe za Heinom kaj njemu podobnega in, kakor rečeno, to vprašanje nima za nas nikake  posebne zanimivosti!
Ali nekaj druzega je, kar nas sili, da smo o ti zadevi, ki je preeej delikatne narave, spregovorili. Vae kaže namreč, da hoče dr. Šušte r-š i č na Dunaju zakranjske zadave ustanoviti nekako postransko vlado, ki bi imela hiperklerikalen značaj. Podobna bi bila nekaj tišti postranski vladi, ki se je za časov ubozega Win-klerja etablirala v Ljubljani, katera pa ni bila klerikalnoga, temveč hiper nemškega značaja. Ia ta postranska vlada je izpodjedala in izpodjedala, dokler nišo baronu Winklerju s silo modre pole v hišo poslali. Ča se ne motimo, je dvorni svetnik Šuklje igral pri tem nekakega eksekutorja Taka postranska vlada je pa le ted^j mogoČa,    če    stopijo   v   njo    vsi    višji
uradniki pri deželni vladi ljubljanski, kakor se je to pod Winklerjem zgodilo, ali pa, če se pridobi zanjo ka-kega najvišjih uradnikov na Dunaju, kar se je dr. Šusteršiču menda v res-nici posrećilo. V tem pogledu dobili smo z Dunaja sledeče velezanimivo poročilo: Kar je stopil nadvojvoda Fran Ferdinand*kot protektor avstrij-skega katoličanstva v javnost, pričela se je med visjimi in najvišjimi mi-nistrskimi funkcionarji nekaka dirka. Eden se hoče bolj pobožnega kazati od druzega. Vsak pa skrbi, da se njegovo pobožnost objavi tuđi pre-stolonaeledniku, da bode vedel iskati svojih »mož«, Če bi ga usoda pokli-cala na cesaraki prestol. Kadar ima sv. Mihela bratovščina svoje letne shode, tedaj silijo v prve vrste ženice omenjenih funkcionarjev, in kar tope se, Če jim reže kak jezuiski pater dolgočasni in prazni svoj govor. V omenjeni dirki se posebno odlikuje grof Pače, ki je postal v sedanjih dneh pobožnjak prve vrste. To nas sicer nič ne briga; ali prav zelo nas briga, ko opazujemo, da je grof Pače stopil 8 Šustersičem v prav intimne zveze, tako, da je ni želje, da bi je Pače Šusteršiču ne izpolnil. To velja glede naj;; aajlega rekurza o gostil-niških zadevah, kakor tuđi glede naj-večje in najimenitnejše politične za-hteve. Ne rečemo, da Šusteršič pri Paceju vse doseže; doseže pa veliko. Nasprotno je pa zopet gotovo, da je vsaka reč, če je napredni slovenski poslanci pri Paceju priporo-čajo, izgubljena. In vse kaže, da ima grof Pače nagnenje in voljo, stopiti na čelo nekaki postranski vladi za Kranjsko, ki ima tendenco, morda res strmoglaviti bar. Heina, ki pa ima predvaem tendenco, hiperk 1 er i kalniŠu steršičevi struji do zmage pripomoči. Radi grofa Pačeta bo-dite torej  oprezni in providni!
Tako naše poročilo, koje objav-Ijamo, kar se ume samo ob sebi, z vso reservo. Nehote  nam sili v glavo
tišti najvišji dostojanstvenik, ki je cesarju govoril o »Ijubezni do ljudstva« ter pripravil vladarja do tega, da je nad kranjskimi razmerami mi-gnil s svojimi ramami. Vsaj »Slove-nec« je tako pisal. Kdo je bil ta naj višji dostojanstvenik, ki prejema od dr. Šusteršiča informacije ter mu jih daje? Morda je to res grof Pače? Mogoče, nemogoče ni! Toliko pa vemo, da spali ne bodemo. Za osebo deželnega predsednika se ne trgamo, mi nismo njegovi pretorjanci in nik-dar ne bodemo.
Drugače pa postanejo razmere tedaj, če bi grofPace morda res a i 1 i 1 na Kransko, v namenu, zidati Šubteršičevemu klerika 131 v u zlate mostove ter pod-pirati vLj ubijani obstrukcij o, katero mora na Dunaju pođi-rati! Taka pečenka bi nam na Kranj-skem, se ve, nikakor  ne dišala!
Državni zbor.
Težko je reci, o kateri seji ho-čemo poročati. VČerajžnja poročila so zasledovala sejo skoraj do polnoči, ko je dobil posl. Choo besedo o preskrbovanju delavcev za starost in onemoglost. Govoril je tako dolgo, da mu je predsednik odvzel besedo. Potem se je začel četrturni koncert s pulti, knjigami in pišČalkami. O polnoči je povzel besedo poslanec Kubr, ki je utemeljeval podobni nujni predlog-, namreč o zavarovanju za starost. To je bil četrti nujni predlog, a za tem še imajo češki radikalci 16 takih. V kuloarjih bo ostali poslanci spali po klopeh, le roditelji so hodili okoli ter skrbeli, da so bili eodrugi polnoštevilni. Ker so imeli Nemci pri glasovanju ve-čino, izvolili so se za glavne govornike dr. Gross in dr. Gotz, ozi roma Perathoner in Funke, ki so se vsi odpovedali besedi, ali pa so se izrekli za odklonitev nujnega predloga. A to stvari ni veliko koristilo.    Ob  1. uri po polnoči je zopet
dobil besedo posl. Choc, ki je govoril nepretrgoma do pol 4. ure zju-traj. Potem je zopet povzel besedo Kubr. Dasi je zbornica vsa zaspana, vendar vztrajajo poslanci. Tuđi na galeriji je Se vedno tucat poslušal-cev. Seveda se je tuđi njegov nujni predlog odklonil. Potem je utemeljeval posl. Kubr svoj nujni predlog. Takoj za njim je govoril poslanec Prašek, od 4. do 6. ure. Oba glavna govornika se odpovesta besedi, nuj-nost se odkloni ter se sprejme predlog posl. Schreinerja za konec debate. Seja se vsled tega prekine ob V47. uri sjutraj do 10. ura prad-poludne.
190. seja se je pričela po 10. uri. Ker se je naznanilo, da bo podal ministrski predsednik Kurber izjavo o nagodbi, bila je zbornica mnogo-številno obiskana.
Takoj v začetku seje je podelil podpredsednik Kaiser besedo mi-nistrskemu predsedniku, ki je nare* koval ćelo predlogo o nagodbi ter povedal, da obsega ista: carinsko in trgovinsko pogodbo, nacrt zakona k carinskomu tarifu in nacrt zakona glede izogiba dvoj-nega obdačenja pri podjetjih, ki se raztegajo na obe državni polovici. Vrhutega bo predložila vlada držav-nemu zboru v naknadno odobritev sedem zakonskih načrtov glede skup-nih financ in dolgov. Tuđi ogrska vlada bo predtožila dva nacrta. Nadalje je razkladal dr. Korber tek na-godbenih obravnav in vzroke, ki oo razprave zavlačevale, o raznih industrijskih carinah, 0 prometu z živino in svinjami med obema državnima polovicama itd. Njegov govor je trajal nad eno uro ter napravil najboljši utis.
Ob Vi 12. uri đopoldne je dobil besedo posl. Zazvorka, da utemeljuje sedmi nujni predlog glede ureditve hudournikov na Češkem. Govoril je dve uri. Glavna govornika sta se odpovedala besedi. Potem se je  oglasila   ćela    vrsta    poslancev    k
LISTEK.
Povesti.
Spisal  dr. Ivan Tavčar.
V. zvezek. Ljubljana. V samozaložbi piša-teljevi. Tiskala Ign. pl.  Kleinmavr & Fed. Bamberg.  1902.)
Kamorkoli    te    ponese    po    naši slovenski   zemlji   korak,    povBodi   t«
Ipozdravljajo z gričev in vrhov goia ipomeniki preteklih časov: sivi gradovi in njihove razvaline. Izumrle so generacije, ki so jih gradile; iz-umrle one, ki bo v njih in kj*og njih iivele: izumrle s telesom in dudo — in tako je prišlo, da Be je odkrušil prvi kamen, za njim drugi, tretji in nadalje; da sta začela mah^in bujna pozidna, trava poganjati po zevajoČih razpokah, dokler nišo viharji in strele in druge prirodne moči pripomogle, da bo se sesuli oboki in stropi, in podrla vrata in mostovi. Po grajskih gozdih   pa   je    zapela    sekira    in    je
Ipričel pokati bič gorjanca, priganja-jočega ubogo svoje živinče po ne-razoranih rovtah. Ia ž njim je mi« nila VBa tista poezija, vsa Usta romantika preteklih dnij, o kateri snivamo in se uživljamo vanjo, čitajoči — Tavčarjeve povesti.
Poćenši pieateljsko bvojo pot v dobi »Dunajskega Zvona«, ni se pri-družil Tavčar smeri niti Stritarjevega osladnega idejalizma, niti Jurčičevega romanticizma Walter Scottove sole. Sđ manj seveda se bliža prvemu slovenskemu pripovedniku Janko Keraniku, katerega je prav gotovo pnštevati ravno tako med romantike, kot Jurčiča, če prav sta »Cvkiamen« in »Agitatora zasnovana in izpeljana tako, da se bližata nekoliko bolj re alistični Btruji. Tavčar je hodil svojo smer, in realnega življenja podlaga izginja v njegovih novelah, novele tah in povestih skoro popolnoma. Pri njem je vse bajno, vse čudezne — vse sanjavo — skratka on je pesnik slovenske   romantične   proze.
Ce tuđi ne leži glavna moč Tav-Čarjeva v direktni karakterizaciji njegovih jun»kov, pa nadomestuje pi-satelj to stran z risanjem efektnih Bituvacij, z živim duhovitim dialo-gom, in deloma refleksivnim pripo vedovanjem. Sploh je Tavčar imeni-ten pripovedovalec, ki nikjer ne dol-gočasi, nikjer bralca ne muči, in ki ga vć zazibati v čuvstveno življenje svojih junakov z vso silo, kjer želi ali hoče to doseči. Zato meri pri Tavčarju tuđi vse na to, inje glavna moč   njego vega   pripo vc do vanja,   da
spravi bralca v to, kar imenuje Ne mec »Stimmung«. V tem je po mojem mnenju, izvzemši Gankarja po nekod, prvi med slovenskimi pripo-vedovalci — mi se veselimo, mi obupujemo. mi se joČemo, mi se zgražamo, mi se razgnevljamo z njego-vimi junaki ne radi njih veselja, njih obupa, njih solza, njih groze in nji-hoveg* srda — ampak, ker hoče to in doseže pisatelj v gotovih momen-tih  od   nas.
Glavni njegov pripomoček za to pa je jezik Tavčarjev in njegov slog. Krasota njegovega jezika je priznana povsod, izbera besedij dovršena, polnozveneča, tuintam naravnost pesniška. Slog njegov je navzlic ne-katerim zavitim stilizacijam in čudnim konstrukcijam naravnost ble-steČ in tako markanten, da ga ni moči zamenjati z nobenim drugim slovenskih pisateljev. Kako od ločne vrednoeti je ta slog Tavčarjev, je razvidno tuđi iz tega, da ni ostal pisatelj niti v tem oziru brez posne-malcev. Opozarjam samo na to, da se nahajajo ćelo pri Cankarju remi-nisoence Tavčarjevega sloga, dočim se da n. pr. pri Ganglu naravnost slediti in dognati ta vpliv.
To opazke veljajo   iz većine   za vsa  Tavčarjeva   dela,   izvzemši   nje-
govih poznejših najboljših stvarij. »Mrtva srca« je pisana povest na naslov njen, in je prištevati manj posrečenim proizvodom pisateljevim. Dejanje povesti je razcepljeno, in bralec ne ve prav, za koga naj sim-patizuje, koga naj smatra junakom. Dočim potroši pisatelj precejšen del svojih močij za začetnega junaka Bogomira Sesoveja in nam ga še preeej priljubi, padajo sčasoma vse simpatije zanj in preidejo na nesreč-nega Filipa Tekstorja, čigar tragičen konec bi moral biti tuđi koneo povesti, pri kateri je pismo zbeganega slabiča Sesoveja k veČjemu smatrati kot nekak epilog. »Mrtva srca« so menda najobdirnejše delo Tavčarjevo. Na njih se pa daj6 tuđi najboljše proučevati pisateljeve vrline in na-pake. Kar se tiče slednjih, je pripom-niti, da pisec ni povoljno razvrščal materije, tako da ao posamezni deli sorazmerno premalo obdelani, kakor bi sodili sicer v okvir ostalih poglavij povesti. Ne morem se ubraniti utiša, kakor sem ga že tuđi tuintam prejel pri drugih pisateljevih spisih, da dela Tavčar prepovršno. To se seveda manj opazi pri neznatnejših krajših stvareh, tembolj pa se to ob-čuti pri povesti, ki je razpredena čez lepo Stevilo poglavij. Nekatera mesta
pisana so naravnost tako, da nehotć opaziš: tukaj se je pisatelju izljubilo snov umetniško dovršeno izdelati, ondi pa je bil vesel, da jo je s par vrsticami odpravil. S kratka — »Mrtva srca« nišo zaokroženo, jedna-kolito   delo.
Nekaj od ostalih Tavčarjevih pri-povednih del različnega pa je njegov »4000« — kot »času pimerna povest iz prihođnjih doba, obširna satira v skrajno fantastični obliki. Pisatelj smeši napade Mahničancev na slovensko slovstvo s tem, da izpeljuje konsekvence njihovih kritik, zahtev in teženj do sk raj nega, jih poleg tega se pretirava in jih tako upo-rablja zlasti kot prenesene ne realna tla, v dosego svojega namena.
Tavčar je izboren, duhovit iro-nizator, in ima mnogo živega samorodnoga humorja. Po njegovih dia-logih je raztreseno mnogo »duševnih bliskov«, katerim se pozna, da nišo z veliko težavo skovani, ampak da so iztekli z lahkoto izpod peresa, In tuđi to finost imajo na sebi, da ne silijo nadležno na dan, češ, glejte in strmite, tu je nekaj izvenrednega, — ampak kar tako mimogredo so pojavljajo te male zlobno^ti kakor zelenošareni kuščar med zelenimi listovi.
■tvarnim popravkom. Nujnost se od kloni. — Posl. Ra taj je nato ute-meljeval bvoj nujni predlog glede mrzlokrvniti žreboev. Mladočeh Plaže k je razložil stališfte mladofieške stranke in radikalcev ter zahteval, da se seja zaključi, ker je bila nepravilno pretrgana. Podpredsednik K a i s e r je branil poslovnik in po-stopanje predsedstva. Posl. Rataj je zopet govoril ćelo uro. Glavna govornika Lemisch in Kie-m a n n sta se odpovedala besedi. Zaključno besedo je dobil poslanec P r d š e k. Ko je govoril Že celih pet ur, so začeli Nemci Kern, Malik in Dotz kričati nanj, da ne govori k stvari, na kar je rekel Praše k: »Po teh kratkih uvodnih besedah preidem na jedro stvari.a Ob 10. uri zvečer so prišli na vrsto nujni predlogi glede odpo-moči brezdelnosti. Predlog je utemeljeval posl. K u b r do 11 ure. Glavna govornika se odpovesta besedi. Zaključno besedo je dobil posl. Zazvorka, ki je ob V«12. ponoči    še   govoril.    Seja    se    nada
Resnica ali sanje?
Polski list rPrzedswitu, ki zajeni-Ije baje svoje informacije iz zanesljivega vira, poroča, da ima cesar Franc Jožef iz-delan naslednji manifest na avstrijske narode: .Mojim dragim narodom! Dal sem Vam pravice, ki jih bocem verno in pošteno varovati; tej svoji odlocbi sem pripravljen žrtvovati vse, razun dobra države.
Toda tužno stanje stvari in naro-dovega zastopništva. posebno v zadnjih }etih. me sili, da v obrano pravic, kojih celokupnost mi je pri srcu, podvzameni rešilne korake.
NaroČil sem tedaj svoji vladi, da ini predloži v najkrajšem Času projekt o premembi reda dosedanjega parla-nientarnega zajedanja, a za ta projekt bo podlaga: reforma volilnega reda za državni zbor in deželne zbore, ki bo odgovarjala  duhu  časa.
Po resnem proueenju [teh dveh pro-jektov jima bom podelil cesarsko sankcijo."
Omenjeni list upa. da se bo z dnem,
ko se pojavi tak manifest krone na zi-dovih Dunaja in glavnih mest poedinih pokrajin, svobodneje oddahnila ćela Av-strija. Bodisi, da so to le prijetne sanje, nekaj se bo moralo res ukreniti v -duhu časau. a če se bo Avstrija tak oj svo-bodno oddahnila. bilo bi pa še prez-godaj prerokovati , dokler ne vemo, t čem naj bi bila reforma sedanjega volilnega reda res boljša.
Zadeva   sv.   Jeronima.
Dne 26. t. m. se bo končno vendar obravnavalo v Rimu o tem zavodu. To-žitelji so grof Coronini in dalmatinski Hrvatje. Grof Coronini se sklicuje na apostolsko pismo „Slavorum gentem", a Dalmatinci na ono „Croatiae nationr.
Gre se tedaj za to, ali je zavod na-menjen vsem Slovanom ali le Hrvatom. Ta afera vzemirja že nad leto dni one kroge, ki išČejo svojo srečo le v Rimu. A tu znajo doživeti nelepo razočaranje. Kakor se namreč poroča iz veredostoj-nih virov, ni mogel niti grof Coronini predložiti izvirnega pisma „Slavorum gentem", pa tuđi Dalmatinci ne svojega. Prvi je predložil le tiskano pismo brez podpisa. Prav lahko je tedaj, da tako papeževo pismo niti ne obstoji. Tuđi dalmatinsko pismo je brez podpisa. Najbrže sta obe pismi apokrifni. Grof Coronini pa tuđi ni mogel prinesti dokaza o svojem imenovanju na tem zavodu. Pokazal je le pismo dunajskega poslaništva, a še tega ni podpisal poslanik Pasetti, temuČ le njegov tajnik Khun. Končno se je izkazalo, da niti kardinal Vanutelli ni pravilno imenovan za nadzornika zavoda sv. Jeronima. Prav lahko je tedaj mogoče, da doživimo lepo sleparstvo rimskih krogov.
Politične vesti.
—    Parlamentarne    razmere     v Srbiji   tuđi   nišo   ugodne.    To   pove dejstvo, da   se   je   državni   proračun brez   sklepa skupščine   pođaljšal   do konca leta   1903   na enak način, kakor se to dela v Avstriji s § 14   Ker vlada s  sedanjo  večino skupščme  ne more delovati,   se   je   sklonilo   zaae-danje, ki se skliče na   dan   21. t. m. zaključiti.     Vlada  ima   v   ustavi   pravico, čakati   s    sklicanjem    skupščine do  1. oktobra t. I.    Ako   se   tuđi do tedaj razmere ne spremene, se skup-ščina razpusti ter   se razpišejo nove volitve.
—  Reforme  v  Macedoniji.    Tur-Ška  vlada je  izjavila,   da   glede   ma-cedonskih reform   ni voljna več   od-nehati, kakor še   v toliko, da se na-stavijo   nemški   armadni instruktorji pri   macedonski   upravi. PotemtaLem je vendar res,   da  je drugi   sultan v Berolinu.
—  Nemški državni zbor se peča z  odpovedjo   trgovinskih   pogodb,   ki ne  obetajo  NemČiji  posebnih  koristi. Med temi je  tuđi Severna   Amerika. Socialni demokrat   Bernstein pa je izjavil, da njegova   stranka  ni za politiko,  ki  se  obrača   proti  Ameriki, na  katere  petrolej,    pšenico  in  volno je Nemčija navezana.
— Germanizacija v Poznanju. Rav-nokar je izšla naredba pruskega državnega ministra, ki napoveduje, da se obenem s kraljevim rezidenč-nim gradom v meutu Poznanju zgradi tuđi nemška društvena hiša in nemško  gledahšče.
—    Dar    nemškega    cesarja   ru-skemu carju.   Gesar Viljem je pos al ru9kemu   carju   —    svinjsko   gla* a. Glava je one divje   svinje,   ki   jo   je nemški    cesar    uatrelil     pri    dvorr. ih lovih.
— O francoskih redovnih šolah je razpravljala francoska zbornica takoj
v prvi svoji seji dne 15. t. m. Oglasila sta se a tozađevnimi interpela-ci jami poslanoa Meunier in P 1 i -c h o n. Dočim je prvi predlagat, naj se odpravijo vse kongregacijake Sole, je drugi protestiral proti postopanju ministrskega predaednika Combesa. Predsednik je odgovoril, da hoče vlada imeti dobro organizovane Sole ter hoče odpraviti vse kongregacij-ske dole, ki bo vstanovljene iz bo-vraštva proti republiki in proti svobođni   misli.
— Vataja v Maroku. Sultanu je jako dobro došla nesloga med upor ni mi Kabili iz Falio in Andjere, ki so si v laseh. Valed tega je tuđi bilo vladnim Četam mogoče, vstaše premagati blizu Tangera. Španski mimstrski predaednik Silvella je izjavil, da je vest o posredovanju evropskih velesil v Maroku izmišljena.
Dopisi.
Iz selske doline« Zopet se je nabralo nekaj gradiva, katerega lahko sporočamo svetu, posebno še, ker je to pobožna Želja naših dobrih nasprotnikov. Frtičar, tako mu pra vijo po domače, piše se pa Janez Vr bunec, ta je zabavljal in obrekoval župana Šlibarja, da je on oškodoval občino za 1000 K, ker je bil brez dražbe podeljen lov velike občine nekemu zasebniku. Vrhuncu je bilo to znano, da je bil ravno S. in skoro ves občinski odbor proti podaljšanju, vendar je iz hudobije trosil to neres-nico okrog. G. Š. je bil primoran, ker le Vrhunec ni odnehal, iskali zadoščeuja pri sodišču. Če bi bil g. Š. kakšen hudoben klerikalec, spravil bi bil Vrhunca v veliko denarno globo ali pa v zapor, toda on ni zahteval kazni Frtičarju, temveč odpu stil mu je pod pogojem, da bode občinski sluga klical dvakrat pred cer-kvijo sledeče: »Jaz Janez Vrhunc, posestnik in gostilniČar v Selcih, pre* klicujem, kar eem govoril lažnivega zaradi občinskega lova proti gospodu Šliberju. To obžalujem«. To je bil poper za katoliškega moža! S tem so bili pa vsi tišti obrekovalci, ki so to, kar je preklical Vrhunec, ljudem pravili kot čisto resnico. Med temi ob rekovalci so bile tuđi blagoslovljene glave. Tem posebno lepo pristoji, da se njihove laži preklicujejo. Le tako naprej! Če bodo prihodnjiČ pri občin-skih volitvah s temi lažmi delali, bodo pa šli vsi za Frtičarjem. Tište može pa, ki imajo le trohico poštenja v sebi, vprašamo, ali vas nič ne zamrzi, biti v družbi takih, katerim je pritisnjen pečat lažnika in opravljivca na čelu? Klenkalci v naši dolini so posebno zagrizeni, takih se dobi ma-lokje. Posebno dobe zaslombo v bo-jaŽeljnih naših duhovnikih. Znan je daleč okrog Tomaž Rožnik, ki kakor nasajen petelin hoče kar veo selsko dolino na glavo postaviti. Nekaj časa
■em smo imeli mir pred Mateviem Sušnikom, ki je nadomeatoval župnika na Trati. Kmalu ga pa sopet dobimo, ker gre naTrato »ta prekloftani Janez« ali lažnivi Kljukec, ki hodi iz Jamnika strašit v Selce in Dolenjo ▼as. Ti duhovniki ljudem obetajo razne dobrote, Če bi premagali libe* raloe in jih pometli iz občine ali pa kar v vodo. Te obljube pa bo take neumnosti, da se ljudem res čudimo, kako morejo verjeti take neumne laži, ki se z roko lahko primejo. Pisali amo, kako je prekloftani Janez lagal o selski trirazrednioi. Pred par meseci so hodili okrog v Podbelici in Jamniku tile možje: dr. Krek, dr. Brejc, selski župnik in čuli smo tuđi, da gosp. J. Pogačnik iz Podnarta. Za stednjega se čudimo, če je res bo-trinil taki budalosti, kakor jo je uganjala omenjena »komisija«, čujte, komur so znani kraj i Jamnik, Pod-belic*! Tukaj čez so »merili« in pregledavali, da bi se izpeljala pot iz Sele skozi Podbelioo in Jamnik na — Kropo. Vemo, da omenjeni go spodje radi love slepe mune, toda take farbarije nismo pričakovali. Kakšen namen bi imela ta pot? Nekaj podobno bi že bilo, če bi so izpeljala pot iz Sele na Kranj. Podbeličani pa so to verjeli in še verjamejo, tako tuđi nekateri Jamničani. Tista komisija jim je tuđi obljubila, da bodo dobili podporo za pot. Radovedni smo, kje upajo dobiti podporo? Ta pot je ravno taka, kakor Če bi jo napravili čez Golico na Rovte, pod Mladim vrhom tja doli v Poljane. Gospod je sami ne verjamejo tega, to samo zato delajo, da ljudi begajo in farbajo. — Napravili bo že mnogo takih obljub, ki pa bo samo takrat bile govorjene, kadar se je šio za kakšne volitve. Vse te laži in farbarije veljajo že za prihodnje obČinske volitve. Klerikalci bi na vso moi radi dobili občino v pest, da bi jo tnolzli in prešali. Na ta način upa,o dobiti volilce, če se jim lažejo, kaj bodo naredili dobrega in kaj liberalci slabega. — V Selcih se je vršil občni zbor bralnega društva. Izvoljen j© bil stari odbor. Poleg tega je društvo enoglasno izvolilo gospoda Fr. Ši barja častnim udom, ker je bil ves čas od začetka do eedaj reden ud, podpornik in pospeševatelj društva, večkrat tuđi njegov predsednik. Odbor in predsednika omenjamo v pre dalu med: Društva. Buren je bil občni zbor slovenskega bralnega društva vDolenji vaši. To društvo je v naprednih rokah. Zato so pripeljali nekateri klerikalni udje nekaj takih udov, ki nišo še dosti časa udje, da bi se udeležili volitve in naročevanja časopisov. Društvo je imelo dosedaj tudi »Slov. Narod«, »Gorenjca« in »Ljubljanski Zvon«. Te so hoteli vreči nekateri udje iz društva. Selski župnik je napotil »ta prekloftanega Ja-nezaa iz Jamnika, da bi on ustrahovat naprednjake  v   Dolenji  vaši.   A   za-
što nj!   Janez je  prav toliko opravi 1 kakor v Kotianjevioi, urno klofut ni dobil, kakor tam. Udje bralnega društva v Dolenji   vaši   pa   bo pokazali, da hočejo   imeti   Čatiopise,   kateri Še niio bili obsojeni zaradi laii in Časti kraje.   Tako   je   prav!    Da   bi   ravno tako   pottopala  še   druga društva in pometala   iz   svojih   prostorov   »Slo vdnea«,    »Dihurja«    in    »Lažiljuba« Zato naj iivi »Đralno društvo« v Dolenji vaši!
Obč. volitve na Jese-nicah in njih posledice
Z Jesenic, 16. januarja.
Že mesec   preje,   predno   so   bil razpisane   volitve,   je   začela   agitirat nemfika   stranka   na  Savi.    Pred trem leti  je iata   ponudila napredni   strank kompromis, letos   pa, ker je   bila   pre pridana,  da   strmoglavi   sama   obČinsk odbor   in   izvoli   same   svoje    pristaš«-je   delala na   svojo  roko.    Vršili so s shodi v tovarni in privatnih hišah. Dt lavcem   se  je   grozilo   z   odpustom   i službe ter obrtnikom z bojkotom!  Vsle straha   pred   temi   grožnjami   so   volil; vsi delavci   brez  izjeme   narodnosti ter brez   razločka   stranke,   kandidate,   k jih   je   postavila   nemdka   stranka. III. in II. razred so postavili po e n e g Slovenca,    da   bi   tako   preslepili    tu< slovenske volilce zase; ta dva Slovenc; sta pa  popolnoma odvisna od tovara* —    Zanimiv   je   slučaj, kako   so lovi volilce;   Janez Mencingar   (Maticelj)   i rad   dobil   pred   7. leti   delo  v tovaru pa mu ga nišo dali, češ, da je prestar Pred volitvami pa so mu ponujali del< On pa je odklonil in rekel:  Če sem bi pred 7. leti   prestar za delo,   kako   d je mi ponujate sedaj ? Pongrac je im* večer za večerom   shode   po   javnih  i privatnih   prostorih.     To je  pravi   „tip savskega   Slovenca.    Sicer je bil ta 1 adjutant     najstrašnejšega     nacijonal« „Hubra", ki  je bii določen za   prihod njega   župana.    Da je   pa Pongrac Še še   z   večjo   navdušenostjo   v   boj   z; mater  rGermanijou,   kazali   so   mu   od daleč iupanski stolec jeseniški.   Vodja gradbenega   vodstva, inspektor Frisch je  zatrjeval, da  se  ne  bode vmešava* v   naše   zadeve,   katere   ga   v   resniei preklicano   malo   brigajo,   vendar se je dal   naposled   vplivati   od  Luckmanna, da je volil sam, pritiskal   na svoje podložne, ki so hoteli voliti na slovensko stran in   enemu   ćelo   naravnost   prepc vedal voliti, če voli Slovence; enegaj poslal   pred volitvami v Podbrdo,   dru gega   pa, ko je   pri volitvi podžupana pokazal  kot  navdušen, nenpogljiv Čeh svojo  slovansko  vzajemnost,  poslal l„ predvečer, ko je imel voliti I. razred, v katerem je  bil  volilee,  na Dnnaj.   K sreči  je veljalo   pooblastilo,   katero je dal pred odhodom vrlerau možu, ki se indi ni  dal   odstraniti od svojega   šefa ter volil s Slovenci.
Inspektor se je dal voliti za odbornika in je bil navzoč med volitvijo I. razreda, dasi v tem razredu ni bil volilee, le da bi s tem ostrašil svoje podložne. Ta dva neustrasena Slovana sta že dobila plačilo v podobi službeno prestave. Inženir Maks, najzagrizenejsi nacijonalec in najnovejši jeseniški lute-rauec, ki je strastno agitiral za nemSke kandidate, dobi gotovo pohvalni dekret, Pozabiti pa ne smemo načelnika po staje Wieserja, ki, dasi tudi železniSki uradnik   na   slovenski   zemlji,   ne   zna
^^    dalje w prilozi. 'M
Tako postaja Tavčar mnogokrat satirik, in to izboren satirik, ker mu ni sat'ra ravno neposredni namen. V »4000« pa je hotel pisatelj name-noma biti satirik, tako da se to »ho-tenjea na mnegih mestih premoćno pozna. Poleg tega je zasnoval svoje delo na dosti šrši podlagi, kakor je potem v resniei izvršil, in tako bo nastale občutne zevi, ki pazlji-vega bralca čestokrat moćno motijo. Če tudi ni »4000«, bogve, kake literarne vrednosti, je vsejedno jedno boljših slovenskih del t© vrste — vsekakor se ne dol^očasiš in ne zebaš pri čtivu, pać pa se mnogo-krat prav do dobrega naameješ, kar se pa o raznih, formalno še tako ostruženih in lepo rimanih josatirahv slovenskih, žal, ne more reci. In to je tudi nekaj!
TavĆar je jeden najplodovitejših slovenskih pisateljev, a tudi jeden najpriljubljenejših. Prićakovati imamo še jeden zvezek njegovih povestij, a kakor upamo, ne bode to zadnji. Da pa ne bode zadnji, zato mora ekrbeti seveda pisatelj, kateri naj nam čim preje tem bolje zopet napiše kaj ta* kega, kot so njegove nedoa<-žne po-gorske slike in pripovesti.
Dr« J. Robida.
Žrtev razmer.
(Zapiski    kranjskega    kaplana.)
XI.
rQuos vult perdere Deus, dementat priiis.u Zavedal sem se dobro, da sem na potu v moralni propad, in vender nisem omahoval. „Čemu naj born jaz7 revno bitje, boljši, kakor so visoki do-stojanstveniki" tako mi je šumelo po glavi, ko sem se zopet odpravil na pot h  gospe Heleni.
Ni je bilo doma, vsaj njena dekla rai je tako rekla. Ali je bilo to znamenje, da me neče več poznati? A niti trenotek nisem mislil, da odneham. „Če si v meni zbudila hudobnega duha" — sem se rotil — „potem vedi, da ga ne uženeš v kozji rog; borno videli, gospa Helena, kdo se bo zadnji smejal; ti si mi ugrabila cvet nedolžnosti — zdaj ne poznam  nobenih   obzirov vec\u
Obšla me je misel, obiskati svojega spovednika, gospoda Urbana. A čemu ? On bi me bil skušal resiti, jaz pa nisem hotel nazaj na pot, ki sem jo sma-tral za pravo, uaj se zgodi, kar hoče, in  če bi  zaigrai izveličanje  svoje duše.
Naslednjega dne sem zopet potrkal pri gospe Heleni. Bila je doma!
Čim sem vstopil v sobo, sem spo-znal, da je gospa  Helena   pripravljena
na moj obisk in pripravljena tudi na vse,  kar se  ntegne  zgoditi.
Kako bistroriden sem bil postal v nekaterih dneh. Zgodilo se je z menoj kakor z našima dedoma v raju: čim sta zaužila preprovedani sad, sta spre-gledala.
In tudi predrzen sem bil postal v teh nekaterih dnevih. Prej tako boječ in okoren, sem bil zdaj kar  nesraraen.
Io triomphe! In zraagal sem popolnoma in hitro. Težka ta zmaga ni bila, kajti gospa Helena je bila pripravljena na — kapitulacijo  .  . .
Ta ženska ni bila napačna; bila je se vedno lepa in ko bi mi župnik Orban ne bil povedal, da je že 45 let stara, bi tega nikdar ne bil uganil. Seveda, takrat še nisem imel izkušenj, še nisem mogel primerjati, še nisem bil poznavalec in strokovnjak in je to-rej naravno, da me je omamila.
Čutil sem se srečnega, neizmerno sreČnega. PaČ me je tudi ta dan obšla misel na obljubo čistosti, a prepodil sem jo hitro. Kako more tudi veljati obljuba, ki je Človek ne more držati in kako more taka obljuba biti Bogu dopadljiva! In ni ine obšel kes in ni me pekla vest!
In tako srečo mi je prinašal odslej vsak dan.
Ko sem naslednjega dne obiskal gospo Heleno, sem bil še srečnejŠi, ko dan poprej. Gospa Helena je bila prava virtuozinja v ljubezni in kadar sem jo zapustil, sem bil vescl svojega življenja.
Dostikrat sem vskliknil: Na tem svetu je lepo — kaj mi mar, kaj bo po smrti! Čas ih sem mislil, da je taka misel žaljenje Boga, a zdaj vem, da to ni, in hvalim previdnost božjo, ki nam je na tej pusti zemlji dala družico, ki ta svet premeni v raj. —  — —
Sreča v ljubezni me je v vsakem oziru premenila in dostikrat mi je gospa Helena rekla: „Mali moj kaplanČek — tebe ni več spoznati". Prej sem bil dostikrat čmeren, resnično vesel pa nikdar. Sedaj seci se rad smejal, začel zahajati v družbe, se šaliti z dekleti in časih sem se tako daleč spozabil, da sem iz gole porednosti dekleta v spo-vednici spravljal v stisko.
In moja vest je bila mirna. Ko bi bil koga ubil ali koga ogoljufal, bi se bila vest gotovo oglasila.
Prišel je pa tudi dan, ko me je začela mučiti vest.
„Bis repetita placent, assueta vile-scunt." Gospa Helena je bila vročekrvna in zdelo se mi je včasih, kakor da je iz rodu   kralja   Salamona,   o   katerem
poroča sv. pismo, da je imel 700 žeu> 300 drugih žensk in deklet brez broja. Prav pravi sv. pismo: „Tria sunt in-saturabilia, et qaartum, qnod nunquam dicit: Sufficit . . . ." O resničnosti tega svetopisemskega izreka me je prepričala gospa Helena, in čim lem prišel do tega prepriČanja — kar je seveda trajalo precej časa — me je tudi vest začela peči.
Da me nišo vzgojili duhovniki in za duhovniški stan, da mi nišo z misterij am i in dogmami napolnili glave, bi bil ta notranji boj dvobojeval brez posebnih težar. SluŠal bi bil srce iu razum. Tako pa, pod vplivom cerkve-nih naukov in cerkvene vzgoje, nisem mogel priti na jasno. Danca sem ob-upno padel pred podobo Krilanega in vzdihal: „Deus, in adjutoriuin meum in-tende!u; jutri sem se s cinizmom, ki sem se ga sam ustrašil, otresel vseh pomislekov in začel dvomiti o vsem, kar uči katoliška cerkev.
Pocasi so se mi začeli pojmi bistriti. Cutil sem dobro, da nastaja ni ej cerkvenimi nauki in mojo osebo Čedalje globlje brezn*, in da bom kmalu samo 8e po pokliču duhovnik, a brez vere v cerkvene nauke; telo moje da ostane •erkvi, srce in daš« pa se oprosti ta vseh spon.
1. Priloga „Slovenskemu Naroou" §t 13 <in* 17. januvarja 19O3.
nobene slovenske besedice, pokazal ie je tndi izbornega agitatorja; gosp. načelnik, nebodi Vas treba, mi dobro vemo, zakaj. — Wieser, Maki, inženir £ock so ustanovili in so udje „Siid-inarke". Zdi se nam, da to ni dovo-ljeno železniskim   uradnikom!
OČe vsega gibanja je bil vodja K. Luckmann. Slovenski zdravnik, Papež, jtar mož, bi bil vsled pritiska Nemcev fcmalu umrli Rekli so mu, da bo njegov zet, ki je uradnik v tovarni, ob službo, in da ne bo za svet, ki mu ga bo vzela železnua, skoraj nič dobil, ako ne voli ž njimi. Ko smo videli vse to, smo jeseniški Slovenci obeh strank spoznali, da pade slovenski občinski odbor, polagoma ćela Gorenjsk? dolina i njim, smo se zjedinili, ne da bi se bila prodala narodno-napredna stranka Klcrikalcem, kar se vidi iz tega, da je sedaj več naprednih inož v odboru, kakor jih je bilo preje. Nemci so za-htevali 16 mandatov, t. j. vse, kar se jih na Jesenicab sploh voli. Voli se pa 15 odbornikov in 1 podžupan. Ostali so pa virilisti in podžupani jeseniških podobčin. Tovaruiški Slovenci, ki so Slovenci le po imenu in se upajo take imenovati, kadar so eno uro stran od rovarne, so  volili vsi z  Nemci.
Taki Slovenci, ki Nemce volijo, so tndi trgovci in obrtniki, n. pr. štajerski po imenu Slovenec Jurij Krašovie, ki ^a je zadela čast, da ga je ćelo volil ekselenea baron Šeh\vegel, poganini modrijan Blaž Olifčie in Jože Meneingar. Podžupana je izvolila nemška stranka. To je ljudi tako razvnelo, da se je volitve v III. razredu udeležilo do 400 volilcev. Volilo se je od 9. ure zjutraj do 11. ure ponoći in slov. kandidatje so prodrli z većino 40 glasov. Zmagala je naša slov. stranka; radost je bila Velika in nasprotniki so se poizgubili kakor da bi jih bil pomel veter; torej je tovarna isti dan stala zastonj, ker se isti dan ni delalo, ampak na prej-snji praznik. V drugem razredu so si mislili Nemci, da so zagotovljeni zmage, zato so postavili kandidate Huber, Pon-jrrae, Baehman itd. Padli so tuđi v tem razredu s tremi glasovi. V I. razredu je bilo 21 volilcev, kateri so se volitve vsi udeležili, tuđi častna elana eksel. baron Sehwegel osebno, pl. Noot pa s pooblastilom, ki je bilo slučajno za to veljavno, ker je bila isti dan seja in-dustrijskega sveta na Dunaju, Čegar član je. Občina Jesenice se jima zahvaljuje za čast, ki sta ji izkazala s i em, da ji ž elita pogubo. Da smo prodrli v I. razredu le z enim kandidatom, gre   zahvala   nadučitelju Medicu, ki je
Iv Ljubljani Slovenec, na Savi Nemec, v farovžu klerikalec, v gostilni liberalec tvirej rein ganzer Mann^. Pred volit-vami je obljubil, da se ne udeleži; a dan pred volitvami je vendar začutii, da bije v njem pristno nemško srce, ki mu je velevalo pred nedavnim časom drobiti in teptati Ciril Metodove užiga-Hi-e v javnem lokalu. Gosp. naducitelj,
Iprašamo, ali še veste, kdo je glasoval v občinski seji proti vseučiliŠČu v Ljubljani ?
Posledice: Gr. pravičnega Nemca in patriota,   ki  je volil   s   pooblastilom rej   imenovanega   Ceha,    so   crtali   iz Lesevereina-     in     pevskega    društva .^tahl u. Eisenu. Drugi, Poljak Zaleski, u  je bil   stalen   gost,   je   bil isti   dan rez kosila, ker mu ga nemski kantiner 'aar ni   hotel   dati   in   mu   sploh   na-I    aljno hrano odpovedal. Krojacici Mežik I      Jesenic so takoj   odpovedali   že  nađeno delo.    Enega delavca domaćina a  odslovili iz tovarae.    Vsi drugi, ki ismo   volili   s   tovarno, pa   s   stranom ričakujemo preganjanja in zdi se nam,
I    a imenovani ne ostanejo osameli.   Po vuje  je   prazno val   inženir   Kock   izid • »litve, ki je kot rezervni častnik volil v I. razr. in   sicer s tem, da je   kazal -le in jezik   neki slovenski ženi   pred jeno   hišo, kar utegne   imeti   zanj   še
Kolikokrat sem sam pri sebi mi-iil: Kristus sploh ni ustanovil nobene erkve. Kristus ni zapustil ne ene za-isane besede in tndi nobeden njegovih ćencev ni zapustil nič pisanega, pac f- pa hvali sv. Pavel, da se je v Antijohiji krepko zoperstavljal naukom   sv. Petra
1- zakaj naj torej smatram cerkvene -auke za božje?
Nisem iinel poguma, zaupati ko-umrkoli svoje notranje boje in svoje bolesti. Niti k svojemu spovedniku, gospodu Urbanu, se nisem upal. Ohranil >em vse svoje bolesti in vse svoje Irome zuse. Pred ljudmi sem se vcdel kakor poprej, morda sem bil še nestrp-nejsi, vsaj v svojih propovedih, tako da i:i nibče zapazil velike premembe, ki se je z menoj zgodila. Postal sem bil pravi hinavec, kakor  jih je   vse   polno
I ravno mej tistimi, ki imajo vero in cerkev vedno na jeziku, srce pa prazno ali polno budobije. Časih se me je pač polastil obup ali — nazaj nisem mogel več in tuđi nisem hotel in le resigni-*ano zaječal: Reftigium peceatorum — *>ra pro me!
prav neprijetne poslediee. O proganjanju Slovencev in o nagradah, ki se bodo delile Nemcem in renegatom, poročali bodemo v kratkem. Kar se tiče nemške sole, je pa resnica tale: nekaj nemških uradnikov je pred letom popraševalo tovarniške delavce, Se so zato, da se njih otroci nemško uče. Vsak je vedel, da mora reci da. S tem so dobili do 200 podpisov od staršev, ki niti nemske besedice ne znajo, kot njihovi otroci ne. Tuđi po Jesenicah so hodili od hiše do hiše in lovili slovenske otroke za nemško Solo. Kdo je odredil zopet Štetje nemških otrok, ne vemo, vemo pa, da nišo bili to sarski nemškutarji. Z vsem trudom imajo jedva 25 otrok. Kadi bi pa poznali odlične slovenske rodoljube iz Save, za katere bi imel nemski občinski odbor vse drugače večjo važnost, kakor za jeseniske kmete in kočarje. Poznali bi tuđi radi one tovarniske Slovence, ki so pomagali, da je zmagala jeseniška lista. Iz vsega tega je razvidno, da je imel ta boj res narodnosten pomen ter da se je res za to šio, ali ostanejo Jesenice ali slovenske ali nemške. Naj si misli kedo o jeseniških naprednjakih, kar hoče, res pa je, da za uspeh volitev gre prav velika zasluga župniku Šinkovcu, ki je s tem popravil marsikaj, kar je preje zagrešil, ki se je javno izrazil, da voli raj si dr. Tavčarja, kakor nem-škega narijonalca. Sledi se marsikaj zanimivega, pričakuje se pa za gotovo, da bo „Narod~ perabil te podatke tako objektivno,  kakor  so  objektivno   pisani,
Zveza   slov.   štajerskih učiteljev in učiteljic.
Štajersko slovensko učiteljstvo osnovalo si je dne 6. t. m. velepomembno društvo, ki bo morebiti tako za slovensko učiteljstvo, kakor tuđi za ves slovenski živelj na štajerskem velike važnosti. S tem društvom postavilo se je učiteljstvo na odločno narodno stališče ter je ob jednem obljubilo, da hoče tuđi zunaj sole Širiti narodno prosveto s poučnimi podavanji, z ustanovljanji šoiskih in ljudskih knjižnic in bralnih društev ter z izdajo mladinskih in sploh poučnih spisov.
Če se loti učiteljstvo te svoje naloge s pravo vnemo in če bo našlo med oclločilnimi krogi dovolj podpore, bo „Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" še pravi blagoslov za naš  narod.
Ustanovitev tega društva mora se pa tuđi z učiteljskega stališča z veseljem pozdraviti. Odslej ne bo veČ vsako okrajno društvo sklepalo za se o skupnih zadevah, temveč bo o tem odloče-vala ..Zveza". Tuđi v Gradec, k rLeh-rerbundu1* ne bodo več hodili odposlanci posameznih društev, temveč odposlanci slovenskega učiteljstva.
Največje zadošČenje pa imamo v spoznanju, da se naše zavedno učiteljstvo ne uda internacijonalizmu, temveč je in ostane krepak del naroda našega, ki hoče v svoji trudoljubno-sti še posebno podpirati naše narodne težnje.
Takemu požrtovalnemu učiteljstvu kličemo krepak: Xa zdar! Njihovemu društvu pa želimo, da kmalo začne vspešno delovati v vseh panogah stavljene si naloge.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. januvarja.
— Pod ŠustePNičevo komando. Poslanci dr. Ferjančič m tovariši so v prvi letošnji seji po-slanske zbornice vložili jako umestno interpelacijo glede zadnjih sodnih imenovan) v okrožju graskega nad-sodišča. To interpelacijo, ki jo priob-Čimo v prihodnji številki, bo podpiaali i posl.: dr. F e r j a ti č i 6, P e r i ć, dr. Kob Plantan, Gabršček, Roman-czuk, dr. Korol, B. Jaworski, dr. Tavčar, Vujatović, dr. K v e-kvić, dr. Brzorad, Formanek, Biankini,dr. Heller, Heimrich, dr. Lang in vitez Berks. Kakor razvidno, manjkata na tej interpelaciji podpisa slovenskih poslancev dr. Pio ja in Rob i ča, dasi se dr. Ferjančičeva interpelacija iivo tiče tuđi štajerskih Slovencev. Dejstvo, da dr. Ploj in Robič te interpelacije ništa podpisala, ima svojo zgodovino. Interpelacija se je predložila v podpis tuđi dr. Ploju in Kobiču, a podpisala je ništa. Ploj jo je dal Robiču, in ta je izjavil, da mora prej klub, to je Šusteršičev klub, vprašati, j 6e je zadovoljen, da Robiš in Ploj interpelacijo podpiSeta in pristavil je Robič: mi smo pod ! načelnifitvom, Vi ste prosti. Umevno je ob sebi, da napredni po-slanci ne trpe, da bi se njihove interpelacije predlagale   dr. Šusteršiču
*
▼ cenzuro in s tem nekako apeliralo, če on dlanom svojega kluba milostno dovoli pođpisati kako interpelacijo ali ne. Ako je dlanom Šusteriićevega kluba prav, da jih ima njihov načelnik pod komando kakor nedorasle paglavoe, je to njihova stvar. Sicer je jako smeino gledati na pr. starega Robiča, kako plefie po Šusterlifievem taktu ali — vsak naj po svoji fagoni postane izveličan. Konstatujemo pa, da sta navzoča Hrvata, P e r i ć in B i ankini, interpelacijo radovoljno podpisala, čeprav sta tuđi člana Šu steršičevega kluba, drugo pod piše pa so dali Mladočehi in Malorusi brez vsakega ugovora. Tako se bodo tuđi v bod oče interpelacije podpisavale in vlagale — brez apela na milost dr. Žlindre.
—  Ob&ineki svet ljubljanski    ima    prihodnji   torek   20. januvarja    t.  1.    ob     petib     popoludne     v mestni    dvorani    izredno    sejo.    Na dnevnem redu je med   drugim sklepa nje o kupni pogodbi  glede stavb-nega sveta Hermine del Cottove ter glede Kavčičevega sveta.
—  Ob£. svet ljubljanski je v  zadnji   seji   odklonil   podporo    Hu eovemu fondu   v Pragi.    To  ni  lepo! Opravičljivo   je,   ako   odklonitev   počiva na   slabih  informacijah.    Husov fond ne podpira le čeških visokošol cev,   pri njegovi mizi   smo jedli tuđi slovenski dijaki in iz njegove blagajne   smo   dobivali   mesečne de Darne  podpore. V zadnjih 2  letih se to gotovo   ni spremenilo.    Tuđi ma lenkost   bi   bila   zadostovala,   odklonitev prošnje pa bodo britko občutili v Pragi.                            Dr. S. L.
—  Slučaj   dr. Torgglerja. Sodni pristav v Ptuju dr. Torggler je bil pred kratkim dodeljen  v   za-časno    službovanje   okrožnemu sodišču v Mariboru.    Nemci   so   bili popolnoma    gotovi,    da    se    to    za-časno     dođe ljenje     spremeni    v stalno namešČenje;  bili so tako gotovi,   da   so  v   Ptuju   priredili   dr. Torgglerju slovesno odhodnico.    Dr. Torggler   je   obračal,   predsedništvo okrožnega   sodišča   pa   je   obrnilo in za razpisano mesto v Mariboru predlagalo   primo   loco   dr.   Kočevarja. In   razpisanega   mesta   res   ni   dobil dr. Torggler, nego drugi, s[tarejši, bolje     kvalificirani    in    jezi-kovno      zmožnejši     uradnik, namreč dr. Kočevar, dr. Torggler pa je   bil   poslan   v Ptuj   nazaj.    Zaradi tega so Nemci   zagnali   grozen   krik in vpijejo  na vse grlo,   dasi se  dr. Torgglerju ni zgo dila n ika k a krivica in dasi imenovanja dr. Kočevarja nišo   provzročili Slovenci, marveč   predsedništvo    okrožnega   sodišča,    ker    je    pač    spo znalo, da dr. Torggler   za   to   mesto ni sposoben. — Konstatiramo  novič, da dr.  Torggler   slovenščino le za silo lomi in da  je   strasten nemski hujskač,   dočim   je dr. Kočevar   slovenščine   popolnoma  zmožen, v   narodnem    oziru   pa — z   našega stališča pravimo:  žal — po vsem. in-diferenten.    Ta slučaj dr. Torgglerja je jako značilen. Ta slučaj je namreč zopet enkrat drastično pokazal nem-
I škotaktiko. Nemci kriče in se delajo, kakor da se je zgodilo, bogve, kaj; kriče, da seje njim storila krivica s tem, da se enkrat izjbmoma   ni   storila   krivica
Y
Slovencem. Ce se Slovencem ne 8tori krivica, so Nemci že po-konci; po njihovih nazorih se mora Slovencem vedno in dosledno kriviea delati. Le kadar se Slovencem stori krivica, potem pra-vijo Nemci, da se je zgodila — pravica. To stališče ni tako neumno, kakor bi kdo mislil; to stališče je naravna posledica teorije, da so Nemci Herrenvolk, da je njih pravica gospodovati, da se ta njih pravica krši že s tem, Če je država kdaj Slovanom res pravična. Od tod tuđi kričanje v slučaju dr. Torgglerja.
—  Bankerot katoličke zm-druge.     Občni    zbor    kmetijskega društva v  Cerkljah,  oziroma   sirarne in mlekarne, se je vršil dne  22. decembra 1902.   K istemu je bil od poslan tuđi revizor, gospodarske zveze Seliškar.    Slo   ee  je   za   razpust društva. Posebno rada bi bila to do-
segla Seliškar in pa kapelan Kos; ker ima »Q ospodarska zvesa« terjati pri sirarni in mlekarni 1600 kron, hranilnioa oerkljanska pa 2400 kron. Pred zborovanjem je Seliikar um konferiral s predseđnikom in ni hotel pustiti nikogar v sobo. Pri-pravljal je Podjeda, naj prevzame dolg naše. Kmalu nato je poklical odbornike in jih nagovarjal, naj prevzamejo skupno ves dolg. A od-borniki so se branili in istotako tuđi člani sami. Ob 3. uri se je pričelo zborovanje. Seliškar je zborovalcem omenil, da je samo 1500 K dolga, a o drugem   dolgu   je   molčal,   ker  je
pripravil Podjeda do tega, da se je zavezal plačati »Gospodarsko zvezo«. S tem je mialil, da se bodo člani ra-dovoljno odzvali in pokrili primanj-kljaj. V prvi vrsti ie torej Seliškar kot zastopnik upnice »Gospodarske zveze« gledal, da je ista bila za svojo terjatev pokrita. Seveda, Bog si je v prvo sam sebi brado ustvaril in tako si je tuđi »Gospodarska zveza« v prvi vrsti zagotovila za svojo terjatev. Kapelan Kos se je strinjal tuđi ž njim, ga podpiral ter navzočim grozil in jih prosil, naj se udajo in prevzamejo radovoljno dolg v plačilo. Gospod Eržen, ki je za-stopal stranke, pa v to ni dovolil, ker je videl, kako velike nerednosti so se godile. Podjed je vsako leto ob sklepu letnih računov izkazal prebitek. Toda tekom enega leta, v katerem se ni kupilo niti kapljice mleka, prodalo pa ves sir, je pa kar naenkrat nastalo dolga 3800 K. G. Eržen je zahteval pojasnila in pa tuđi, kako in na kateri podlagi je »Gospodarska zveza« po svojih re-vizorjih mogla napravljati 1 e t n e bilance, ker ni bilo nikakih r a * č u n o v. A kunštni Seliškar je od-govoril, da mu je kunštni Podjed prinesel podatke na malem listku in na podlagi teh podatkov sestavila se je falsificirana bilanca. Kako se more bilance napravljati, ne da bi se pregledali računi, je vsa-kemu neumevno. In na ta način je izkazal Podjed vsako leto prebitek. Zadnje leto pa, ko je začelo vreti in je bilo treba priti ljudem z natanč-nimi računi, našel je takoj Seliškar napake in prišel takoj na nered, kakršnega morda ni najti nikjer. Računov o prodanem siru ni nikjer. Podjed je odgovoren, da se je pač zapisovalo na posamezne pole pa pirja, ki pa so se izgubile. — Na to je tuđi gospod Eržen zahteval, naj se »Gospodarska zveza« poravna in naj vsaj ona odpusti polovico, ker je dobila 15.000 K podpore. A Seliškar je odgovoril, da ima »Gospodarska zveza« to podporo porabiti za druge potrebne stvari. Ker se ni moglo priti do sporazumljenja, je gospod Eržen nadalje zahteval, da se napove konkurz in potem se bode že z upnico »Gospodarsko zvezo« tuđi poravnalo. Seliškar pa je po vsi sili hotel občni zbor do končati, a najti ni mogel zapisni-karja in niti overovateljev zapisnika. Tako je sam uvidel, da mu ne pre-ostaja  druzega,  kakor da se uda.
—   Galerija   pri   občinski seji   V Selcih.    »Naroda  je   pisal zadnjič,   da   je   selski   župnik   prišel razgrajat    z    nekaterimi    duševnimi revami   k občinski   seji.    Seja   se   je vrSila v mali, posebni sobi  pri  gosp. Šliberju.    Selski   Tomaž   si   je   pred-stavljal,   da   je   na   »galerijia,   ko   je sedel na klopi v sobi.   Zato je brzo-javil    »Slovencu«,    da   je    »galerija« razgnala občinsko  sejo.     Ker  se  To mažu tako imenitno zdi   igrati   »galerijo   (hudomušneži   so   mu   dali   že ime: Galerija),  zato   naj se občinska seja vrši v večji sobi, kjer stoji peč, da bode Tomaž splezal za peč in tam igral   »galerijo«.     Ali    pa   naj   se   prinese  v  sobo    kak    velik    kurnik,    da bode Tomaž splezal  nanj  in to bode tuđi   zanj    primerna    »galerija«,    od koder bode lahko   vpil   in   razgrajal, ko takrat, ko je Še   horjulske   krave pasel.
—  Revizor Seliftkar je pre-drzen človek. Ker so ga v Mariboru iz preiskovalnega zapora izpuatili, si domišljuje,   da   je   popolnoma   všel roki  pravice.    Kamor priđe,  povsod
mabavlja č©z maribormk* aodnike in *ez dr. Pikla, ki gm je baje »pravil v zapor. Saveda pri tem na polna usta zatrjuje, da je čisto nedolžen in da je le irtev obrekovanja. No, dolgo ne bo zabavlja], ker dr. Pikl ga bode zaradi tega dal malo zapreti. In pomagala mu ne bo nobena »žavba«. Tega konzumskega revizorja na caka samo v Mariboru kazen za njegovo vzorno revizorsko delovanje, ampak on je v družbi vitanjskih konzumar-jevtudi pri okroinem sodišĆu v Celji v kazenski preiskavi zaradi pregreškov po § 48 6. kaz. zak. (bankerot) in § 89. zadr. zak. (falsificiranje bi« lanci. Kakor se vidi, je temu člo-veku falsificiranje že prešlo nekako v meso in kri. »Gospodarska zveza«, bodi ponosna na takeg-a usluibenca!
—   Galgenhumor.     Ker   je preiskava proti marnberškim  konzu-m ari em   v   toliko   dokončana, da   se pri  Klobučarju    ni    bilo  već   bati  ko-luzije,  je  okrožno  sodiŠče v Mariboru tega    »krščanskega   Slovenca«   izpu-Btilo, seveda proti kavciji,  iz zapora. Komaj  je Klobučar   prišel domu, že si   je   dal   napraviti   ploščevinastega angelja   z  napisom:  «pri  belem  an-gelju«   in  ga   razobesil  nad  konzum-sko  »rimsko-katoliško« trgovino, Češ: Ljudje    božji,    le     pridite     zopet   k meni    kupovat,    jaz    sem    nedolžen, kakor tale angelj.
—  Na   Rečici   v   savinski dolini   se   bo   letos   zopet vršil mi-sijon,  čeprav  še  od  zadnjega  ni preteklo več  ko 6 let. Misijoni so  sploh nepotrebni, da ćelo zelo škodljivi in pač nikakor ni potrebno, v enem kraju tako pogosto ljudstvo begati in izže-mati. Na Rečici je misjon le  v  enem oziru   potreben   in    to    za    tri   hiše, namreč  za kaplanijo,   farovž  in  kon~ zum; tam namreč precej smrdi.   Želimo, da   bi   tem   hišam prinesel sv misjon  obilo  božjega  blagoslova.
—  Dogodki v tržaški &ko-fiji.    „Naša    šlogau     prinaša    uvođen članek, v katerem   potrja,   da   je   žkof krški v   svojem   diecezanskem  listu že prijavil duhovšeini,  da je kongregacija za obrede v Rimu v jedni seji meseca uovembra odobrila, kar je bila v litur-gičnem pogledu leta  1901  sklenila die-cezanska sinoda v Krku. V tem Članku izvaja:   Ako   bi   v   Rimu bolje poznali naše odnošaje in našo prošlost, bi tuđi — to je gotovo — bolje sodili o nas in bi nas   ne   obdarjali   z   izvestnimi ob-strukcijami,   ki   —   zgrajene   bolj   ali manje na uepoznanju  okolnosti   in  raz-mer —  zapirajo  vrata našemu jeziku v cerkvi, kar bi se moglo    dogoditi   tuđi v mnogih cerkvah tržaške škotije, kakor se   je   bilo   dogodilo,   vsaj   deloma, v krški škotiji,   a v poreški vsled   samovolje   italijanskih     duhovnikov    in     ob znanju    Škota    Flappa     popolnoma    — osobito,    ako   bo   presv. Nagi poslušal svete    in   navodila   poznanega jezuita, ki utegne pač   znati,    kako stoje stvari v Rimu, ki pa   nikakor  ne more vedeti, kako je sedaj,  a še manj, kako je bilo pri nas  pred desetimi leti. Da se stvar vsaj   do neke   mere upoti, svetovali bi mu,   naj prečita,   kar piše v   njegovem    jeziku    neki   učenjak   o sličuem    vprašanju   v    .,Linzer-Quartal-sehriftu  leta 1^88.    stran   T>05,    pa   bo bolje sodil o naših   strareh   iu   se pre-pričal, da staroslovenski liturgični jezik ni delo   dvojice  ali  trojice   agitatorjev, ampak od   vekov rabljeno pravo istrskih Hrvatov in   Slovencev, če tuđi so se   tekom   Časov   ntihotapile kake   zlorabe,   ne   po   krivdi   naroda, ampak   po   nemarnosti   nekaterih, nam malo prijaznih   duhovnikov    in    kolikor toliko po   brezbrižnosti    eerkvenih    po-glavarjev, ki nišo    za   časa   skrbeli za potrebne knjige. Zlorabe naj se ođstra-nijo, temu se ne protivimo, ali ne tako, da se nam jemlje   naše   pravo,   kakor se je  to  zgodilo   v  poreški   škoft'ji,  kjer pa,  nadejamo  se,  ni  še   zadnja   rečeua s kompetentnega mesta.
—   Repertoire   slov.   gle-dali^ča.    Danes   se   i^rajo  prvič v sezoni  »R o ko v njači«.    V torek se uprizori   noviteta     »Morska    dek-lica«,   veseloigra   dr.  Jos.  Štolbe. V petek je opera »Faust«.
—  Promocija. Na vseučiliŠČu v Zagrebu je bil 10. t. m. promoviran doktorjem   prava   gosp.   Vladimir
Ma&ek sin našega rojaka g inže-nerja Ivana Mačka.
— Ponižnjo vprašanje. Našega idealizma   smo   že do grla siti. Ali je  naš vladni  c. kr. deželni šolski
svet v svoji zadnji seji kaj ukrenil, da dobimo s 1. februvarjem naše povišane plače, ker do sedaj se ni niČ ?                        Antiidealist
—  Službeno   25letnico   je praznoval dne   15. t. m. naš   sotrud nik, uradnik  banke  »Slavije«, g. Va troslav    Holz.     V  proslavo   tega dne je   priredil    ravnatelj   banke,    g. župan  Ivan  Hribar,   banket v   hotelu »Sloa«, katerega se je udeležilo  vse uradnistvo   tukajšnjega   generalnega zastopništva  banke   »Slavije«.     Gosp. Holz je vstopil   v službo  v  Ljubljani dne  15. januvarja  1878    Gosp.  župan Hribar proslavljal je zaslužno in neumorno delovanje g. Holza, katerega je poiskal pred   25. leti   v   zaprašeni registraturi mariborskega magistrata. G.  Holz   je   prevzel   najprej    bančno knjigovodstvo.    Njegov nemirni duh pa ni bil srečen med knjigami, zato je sam ostavil   pisarno   ter   nastopil potovanje    kot    akviziter   v    življen-skem  oddelku.   Prepotoval  in  prevo-zil  je   vse    Kranjsko,   Stajarsko,    Ko-roško,  Primorsko, vso Istro, večji  del Dalmacije z otoki, Banat in ves ravni Srem.    Priljubil   se   je   povsod   in v vseh si oj ih  našega in hrvatskega  naroda ter s tem  obenem   razširil   popularnost   »Slavije«.    V spomin tega redkega jubileja mu je podaril gosp. ravnatelj   zlato   uro,   gg.   kolegi   pa zlate   naočnike   in   srebrn   tintnik z zlatim peresom.    G. Holz je v odgovoru naglašal, opiraje se na podatke ravnateljeve, da je   vedno   potoval z geslom »utile et dulce«, za »Slavijo« in iz ljubezni do slovenske hrvatske narave, katero   je po želji ravnatelja opisoval v raznih   časopisih.     K  animirani  slavnosti je    došlo  već    brzo-javk,   med    njimi   tuđi   od    praškega osrednjega    ravnateljstva     »Slavije«. —   »Slovenskoga   Naroda«   dolžnost je,   spominjati   se   tega   jubileja,   saj so ta potovanja Holzova rodila mno-gokater spis, ki ga je spisal »Ah as-ver, »Samo Skok« in »Kreta-nov«. Đrezštevilni skoraj so Holzovi feljtoni v »Slovenskom Narodu«,   »Edinostia    in   v   »Lj ub ljanskem Zvonu«, a v vseh se je kazal Holz  navdušenega rodo- in domovinoljuba     ter     pospeševateljj. naše   umetnosti   in   literature.   Zato: Na mnoga  leta!
—  Poroka- Danes se je poro-čil trgovec in   posestnik   g. F r a n c D o 1 e n c z gdč. MiciHofbauer-j e v o. Čestitamo.
—   Izkoriščanje   izseljen-ceVi ZadnjiČ   smo omenili razkritja galiskega    poslanca    Stapinskega glede ravnanja   bremenskega   Miss-lerja z izseljenci.   Z ozirom na dotično    notico     se    nas    obvešča,    d a Missler  nima  koncesije  v   A v-striji, pač pa da mora imeti mnogo skrivnih   agentov.    Izseljenci  iz Hrvatske   se zatekajo večinoma k Misslerju.     Govori  se,   da   je  Missler svoj  čas    daroval večjo   svoto  za  za grebske   siromake    in  da ima  od  te-daj takorekoč monopol za skubljenje hrvatskih izseljencev, tako da je za grcbskim siromakom darovano svoto že desetkrat nazaj  dobil.   Pa tuđi  iz slovenskih   krajev   se   ljudje zatekajo   še   vedno k Misslerju, dasi je tu dovolj drugih poštenih agen-tur.    Prav   to   priča,   da mora  imeti Missler     skrivne    agente.     Zlasti    se zatekajo k  njemu   ljudje,   ki   nimajo potnega   lista,   pred   vsem  ljuđje, ki še   nišo   izpolnili   vojaške   dolžnosti. Dosti jih je, ki mu pošljejo ves svoj denar, da  ga   nima   ničesar  pri sebi, če jih prime policija. Takemu revežu zaračuna Missler  seveda vse znatno drazje   in   si   tako   polni   svoje blagajne.
—  Umri    je   v   Kremsu   o   D. Btotnik v Ljubljani  nastanjenoga ar-tiljerijskega polka gosp. Hugon vitez Lariach-Nimsdorf   v   starosti 43 let.     Pokopan   je    bil   danes    v Kremsu.
—   Pouk    na    mariborski gimnaziji   je   od   zadnjega   pone-deljka ustavljen.    Zboleli  so namreč otroci   g. ravnatelja  na   škrlatici,   in
dokler se  ne bodo   vsi   prostori  des- . inficirali, oBtane gimnazij zaprt.   Ka-kor smo izvedeli, se začne pouk zopet v ponedeljek.
—  Koncert »Glasbene Matice'.    Opozarjamo   slovensko   kon-certno   občinstvo    še   iedenkrat    na jutnšnji   koncert »Glasbene Matice«, kateri   bo   ob   polu   8. uri   zvečer v »Narodnem   domua   in   pri    katerem sodelujeti umetnici, koncertna pevka MagdaDvofakova in virtuozinja na     gosli     Marija     Herites      ter ženski  in  moški  zbor »Glashent* Maticea.     Koncert se  prične   točno ob    polu   8.   uri.    Pričakujemo   od zavednosti siovenskega občinstva,  da napolni   koncertno  dvorano ter s tem počasti  veliki  slovanski   umetnici ter delovanje   »Glasbene   Maticeu;    nudit se    bo    občinstvu    prekrasan    užitek. Vstopnice se  dobivajo  v   trgovini a\  J.   L o z a r i a   na   Mestnem   trgu.
—    „Glasbena      Matica".
Vstopnice h koncertu so dobivaju )utri v »Narodnem domu ob 7. uri zvečer.
—   Gdč. Magda   Dvofak  jo
dospela danes opoludne v Ljubljano. Na kolodvoru jo je sprejela deputacija »Glrtsbene Matice«: gospa Ju lij a Ferjančič, gdč. Miči Krejči, gosp. solski vodja Gerbić, gosp. koncertni vodja Hubad in prof. Štritof. V imenu ženskega zbora »Glasbene Matice« je umetnico po zdravila načelnica gospa Ferjan-(Jičeva, v imenu inodkega zbora načelnik prof. Štritof, g. Hubad pa ji je izročil krasen Sopek cvetlic. Stanovala bo pri rodbini  or. Gerbića.
—  »Sokolska* maikarada, katera se je   lansko   leto   tako   sijajno izvršila   ..na  duu inorja4*, da je bila so-irlasua sodba, da tako krasne  in originalne maškarade še ni bilo v Ljubljani — obeta letos — sodeč po že   prićetih pripravah  — še prekositi lansko   veselico. Ideja, da se napravi letošiijo   nia-škarado pod deviso: semenj   v   Nižjem Novgorodu, je, gotovo nekaj po vse no-vega, ker to ni  kaki   navadni   semenj, temuČ svetovnoznano   zbirališče   ruskih in   sosednjih   narodov; tuđi Evropejcev priđe   veliko,   tako,   da   se   zbere   nad 200.000 ljudi. Ne da se približno popisati, kako  življenje vlada na tem seninju in    koliko    krasnih      ruskih,    tatarskih, mongolskih,     perzijskih,     cerkeških     in Bog zna  kaksnih    vse   nos  in   običajev se  tu  vidi. — Kakor se lansko leto naš neumorno  delujoči maškaradni odsek ni strašil   velikih    žrtev,   katere   so     niu provzročali razui pripeljani polipi, morski volkovi, konjici, posebno  pa lov na morsko kaco, katero so vjeli — kakor obČe znano mej 999 in  1000 meridijanom (od  Šiške računjeno) in katero so, notabene,  živo   pripeljali —   tako   tuđi letos ne bode štedil in storil vse, da se občinstvu pokaže nekaj povse   novega. Že samo  ekspedicija, katero je „Sokol" odposlal tje zad v Sibirijo, da že vendar enkrat    poišče    starega   „mamuta*,   bo veliko  stala. Ali kaj  za to,  vsaj   so  že po   brezžičnem telegrafu    brzojavili,  da ga že imajo !  Kakšna   zver   je  mamut, je  že zadnjič   slaven   prazgodovinar   v „Narodu"   opisal  in  mej   drugimi  pove-dal, da je živel ta „monstrum" približno 10—12    tisoč   let    pred    ustvarjenjem sveta. — No, naj  že bode kakor   koli, za par  let gor   al  dol,  to   so   pa  elani ekspedicije  dognali,   da   svetovnoznan i ljubljanska brna (pomislite, še   v   Sibi-riji jo  poznajo!) kakor   lanska   morsl  t kaca sta prava smrkovca napram kolo-salnemu mamutu ! —   Ves   Nižji   Nov-gorod je pokoncu; posetil pa bode nia-škarado ćelo guverner   s   celim   občin-skiin zastopom iu z mešeansko-društveno I godbo!  Ćelo slavnoznani    Slavjanski   s I celim    svojim    zborom   se   udeleži  tega velikanske^ra  „jarmarkta".
—  Amerika. Kdo si še ni   želei pogledati ta del   sveta,   osobito   ko sliči toliko o izseljencih in onih, ki trpe na moderni bolezni „defravđacije", da tamkaj  najdejo mirno zavetje? Ali obču-dovati kakega „pristnega", pisano oble-čenega   Amerikanca   in   ono    svobodno američansko   življenje raznih   narodov V Ker pa je tak  „spas"   potovauja precej drag in  včasih  zelo  nevaren,  iznašel je „Slavec"   najkrajso zvezo ter bode   po-skusil  dne  1 f>. februvarja, p r i t i  v jedni noči   iz Ljubljane   naravno s t   v   ne w j orško   pristanišče. Tako    hitro    zvezo    ćelo    „praktičnim" Amerikancem    ni   bilo    mogoče   iznajti. Vsled tega se   bode zbrala   na   prista-nišču   omenjeno    noč,    vsa    raznobojna družba   ne\vjorskih  prebivalcev,  da po-zdravijo     izletnike,    katerim    bode    po prihodu   izjemoma   dovoljeno   po Ame-riki voziti  „svojo   barko"  in   se   z isto zopet čez  rveliko   lužo"    domov   vrrniti.
—  Zabavnemu  večeru pevskega društva »Ljubljane',
katen    se    vrši    jutri   v   nedeljo,    dne 13.   t. m.    v   areni    »Nar.  doma«,   se dostavlja,  da so vainejSe uloge burke »Ker  se    je   žene  bal«   v  rokah  gd&. I.  Hoževarjeve  in  gosp  N u i i ć a, I katera iz prijaznosti sodelujeta skupno 1 z drustvenimi    člani     gg.    Rasber-gerja,  Moleka   in  Juvana.     Med raznim!  presledki   zabaval bode  p.   n. posetnike izboren sestavljen salonski
orkester. — Zadetek točno ob 7. uri zvečer.
—  Planinski   ples.   Priprave
za ta ples so v liajlepsem tiru. Ni naiu sicer dovoljeno, podrobnosti priredb izdati javnosti, toda nekatere stvari pa moramo vendarle omeniti in sicer radi te^a, da bodo obiskovalei tega j>lesa pravoeasno mogli tuđi svoje priprave urediti. Obširna Sokolova dvorana bo ta veeer spremenjena v divni planinski svet. Snežuiki, strmi vrhovi, stavbe Slov. plauiu. društva, plauiuke itd. to bo za naše hribolazee. V temnih gozdovih pa se bo klatila divja žival, '/ajci, srne, gamzi i. dr. Lovci, pozor tedaj ! Tuđi raznih skupiu ne bo manjkalo, šaljive prikazni, ki strašijo po planinah in v gozdovili, imajo na planiiiskem })lesu sestanek. Predrzni hribolazee bo pa strmel pod strmimi pečinami in pože-Ijivo stegoval roke po pečnicah. Ne suiemo zamulčati, da bo odbor skrbel za dobro pristno kapljieo in posebno postrežbo.
—  Za  trgovinski   ples9   ki £si  priredi   slovensko   trgovsko   društvo Sferkur   v   soboto   dne   7. februvarja   v veliki   dvorani   „Narodnega  domau   pokazalo »e je velikansko zanimanje. Kako so   trgovci   sami   za   ta   ples    zavzeti, pokazal     nam   je    najlepše     Članek    v eetrtkovem    ,,Slovenskem Narodu".   To zanimanje je  tuđi   popolnoma   naravno, saj   v  resnici  že  dolgo  pog-reŠamo  trgovinskih    plesov,    ki    so    bili   toliko  priljubljeni.  Od  vseh  strani  nam  že sedaj dohajajo   pohvale   za   to   prireditev,   ki bo,   kakor   kaže zanimanje  za njo,   res lepa. Na mnoga vpraŠanja, kedaj  boino razposlali vabila,  naznanjaino,  da homo leta, Če bo ie mogoee,  že drugi teden razposlali.   Odbor   upa,   da   se   kakor prejšuih    trgovinskih   plesov,   tuđi    teh udeleži   poleg   trgovstva  vsa   druga  in-teligenca ter da borno imeli dne 7. februvarja v vsakem  oziru krasen večer. Posebuo   pa   še   opozarjamo   gg. člane, da zanimanje za nas ples   med  znanci, ki   se   še   nišo   seznanili z našim   društvom,   vzbudijo   ter   tako   pripomorejo, da ta prireditev, ki je z velikim trudom vezana,  v vsakem oziru častno izpade. Pomisliti   pa je tuđi,   da   s takimi   pri-reditvami,   če   častno   izpadejo,   pridobi društvo   čim   večji   ugled.   Opozarjamo še,   da je   priti na ta ples v navadnih plesnih toaletah.
— Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd.   priredi  dne 5. svečana t. 1. plesni venček v restav-racijskih  prostonh g. Ederja  na Kon-gresnem  trgu, Čisti  dobiček  veselice namenjen je bolnidki blagajni,  katero misli    ustanoviti    gostilničarska    zadruga za gostilničarje in uslužbence. Radi   dobrega   namena   prepustil   je (Cosp. Eder   prostore   in   razsvetljavo brezplačno zadrugi.
—   Kranjsko   društvo   za varstvo živalij.    V   smislu   dru štvenih pravil <§ 16) se javnosti na znani, da se skliče za   30. januvarja t.   1.   v    Ljubljani    izvanredni    občni zbor, in sicer ob 8. uri zvečer v hotelu  pri  Maliču,   1   nadstropje.     P. č. udje se vabijo na obilno udeležbo.
—  Delavsko pevsko   dru-tvo „Naprej"  v Ljubljani   priredi  dne  15   februvarja t. 1.  v  kazin skem    steklenem    salonu    ob    8   uri zvečer  »Capinski plesa,   na katerega se opoznrjajo vsi delavci in prijatelji društa
—   Vrhniska   čitalnica   iz
volila je za leto 1903 sledeći odbor: Josip Lenarčič, predsednik; Gabrijel Jelovšek, podpredsednik; Fran Jurca, tajnik; Anton Flis Hr. Janko Marolt, Vinko Premk in Fran Stojec, odbor niki. 1. svečana t. I. priredi Čitalnica »plesni venček«, pri katerem bode svirala vojaška  godba.
—  Iz Dol. Logatca. Dne 14. t.  m. je  imelo    naše    „bralno    drustvou svoj" 241etni obeni   zbor.   Sicer   nas  je malo, a ljudje smo. Trdao življenje ima to društvo,  hira   in   hira, a   umreti ni-kakor uoče.   Pa če   Bog   da   in   sreća juuaška — obrača se  na   bolje. No in tako smo   po   dolcem   računan ji   prišli letos do zaključka, da   naručimo   za  1. 1903  sledeče   časopise:    2  iztisa   ,,Slo-venskega Naroda-', 4 iztise „Rodoljuba", po  1  iztis „Neue Freie Presse", „Ježau, I „Gorenjca", r Jednakopravnosti" in „Slo- I venca". — Koliko    nas je;  o   tem    naj molči    sedaujost,   prihodnost    bode    že zvedela. Računali    bi   pač   lahko   tako kakor oni  znani   račun   govori:    Ko   bi nas bilo  še jedenkrat toliko  i. t.  d. . . . Pa preidimo   raji   k   zaključku   našega poročila,   ki   pravi,    da    napravi   naše „bralno    društvo"    tuđi   svojo    posebno veselico,  v kak namen,    že   sporočimo. Pri tej  veselici sodeluje naše vrlo tam-buraško  društvo   „Sloga".  „Bralno  društvou   ima svoje lokale v znani gostilni še bolj  znanega vrlega narodnega  kreni enjaka g. Smole-ta. Sicer pa svetujemo onemu,   kdor   se   zanima   malo   bolj   za naše društveno življenje, naj se pa obrne osebno  v Dol. Logatec. Postrežemo  mu prav  radi.  —  Drugo  leto  pa  obhajamo petindvajsetletnico svojega  obstanka in upajmo,  da nas bo takrat 5krat toliko.
— ? —
—  „Sokol" v Postoj ni. Pri ob&nem zboru dne 10. t. m je bii izvo-Jjen novi odbor, kateri se je tako kon
stitutral: Fr Paternost, starosta; Jurca Pavel, poHstarosta; Kuttin Fran ml., tajnik; Paternoat Josip, blagajnik; Krize Fran, naćflmk; odbornika: Baraba Andrej, Dn|-ničar Davorin; nam^striika: B u r -ger Andrej, Šeber Mttk^o. Ker se j« ta večer dosfdan|i br starosta Fran Remic, kateri odhaja v kratkem v Ljubljano, od nas poslovil. izreU^l mu je občni zbor za njegovo požrt-vovalno delovaaje v društvu zahvalo. Daije se je sklonilo, da se priredi v letoanjern preripustu običnjna ma skarada. Ker društvo z dost-danjimi dohodki nikakor n« more napredovati, predlai/al je br. blagrajnik, naj se meseftnina zviša nn 60 vin., k»-tt*ri predio^ }e bil tuđi tiprejet Po končanem dnevnem redu razvila se j« prav animirana prosta zabava, katero je znatno povečal v izbranih točkah trimburaški zbor »S)kola« pod spretnim vodstvom kapelnika br.   L.   Kubišta
— Prvo slovensko pevsko društvo   „Lira"   v   Kamniku i ina   svoj   redni   letni občni zbor v  nedeljo   dne  IH.   prosinca t. 1.   točno ob &. uri zvečer v dvorani  „Narodne čital-niče". —  Ker se bode  omenjeni   večer poleg   običaj nili    točk   dnevnega    reda razpravljalo    tuđi  o   pristupu    „Lire*   k „Zvezi    slovenskih    pevskih  društev"   v Ljubljani,    nadalje    o  reorganizaciji     in premembi  pravil pevskega  društva   „Li-rea.   želeti  iu pričakovati je,   da  se pod-porni   kakor   tuđi   sodelujoei   elani kar najštevilneje udeleže teh važnih posveto vanj.   Zajedno   se tuđi   naprošajo vsi prijatelji    slovenske   pesmi,   ki   nišo  še druŠtveniki   —  in teh je   uprav mnogo še —  da se vabilu  blagohotno odzovejo in  „Liri"    čim   preje   pristopijo,   bodisi kot podporni bodisi kot sodelujoči člani. Malenkostni   mesecni  prispevek 40 vin. bode pač vsakdo lahko utrpel. — Priznati  moramo, da je „Lira-1  kot najsta-rejše pevsko  društvo  tuđi v pretečeneni letu, v   svesti   si svoje kulturne naloge, požrtvovalno   delovala   v prid in ponos svojega   naroda,   častno   nastopajoč    z najlepšimi vspehi o raznih prilikah.   Iz tega razloga je gotovo opravičeno, da se   „Liri"    poleg   simpatij,   koje   uživa mej ljudstvom nakloni zadostne gmotue podpore, zlasti od strani meščanstva. — Ker se je  „Lira"  vsak čas tuđi dejan-ski zavedala svojih dolžnosti, hoče i v tekočem leru napredovati z duhom časa ter stremiti   za vedno    višjimi   cilji,  da zamore   končno   doseči višek popolnosti v pevski  naobrazbi.  To bode sedaj  toliko lažje,  ker je več starejših gg. pev-cev društvu pristopilo in obljubilo svoje sodelovanje  in   ker   je   poleg   pomno-ženega   moškega   zbora na novo oživel že   pred   leti obstoječi ženski zbor, kateri nas  utegne   v  doglednem   Času že presenetiti s svojim nastopom. — Želimo   samo,  da bi   se važni   pomen pevskega   društva za  naše mesto in sploh slovenski narod uvaževal ter resno upo-števal in da bi ta skromni poziv otajal ledena srca nekaternikov ter našel krepak odmev v rodoljubnih   srcih našega zavednega občinstva. — Naši stari ljub-ljenki   —   dični  „Liri-  pa ob vstopu v 21.   leto   njenega   delovanja želimo,  da bi tuđi v bodoče   pod   svojim   krasnim praporom   zbirala   za svoj   rod in   milo slovensko   pesem   vnete   sinove   majke Slovenije   kličoč   ji   navdušeno   iz  dna svoje   duše :    rLe   vrlo   in   nevstrašeno naprej po krepko zacrtani potiu   z geslom : s pesmijo   k srcu7 s srcem k domovini !                                    M. T.
—   Prostovoljno     gasilno društvo    v   Ribnici    priredi     na svećnico   dne   2   februvarja   v  galon-skih   prostorih    g.  A.  Arkota    plesno veselico.     Zaćetek    ob   8   uri  zvečer. Vatopnina  1  K  za   osebo.    Svira od-delek   vojaške   godbe  c.   kr.  pežp. 27.
—   Slovensko     izobraže-valno    društvo     „Naprej"    v Gradcu  ima  svoj  redni  občni  zbor dne 26   prosinca   ob 8   uri zvečer v društvenih   prostih  Kapaunplatz   šte-vilka  II
— Hrvatske narodne node. Trgovec s  papirjem   g   J.  Bahovec na   Sv.  Petra   cesti   st.  2    je   prevzel razprodajo    razgled nic,    ki    zaslužijo posebno zanimanje.  Kolekcija obsega 18  razgled nic.     Zanimive   so   te  razglednice   zaradi  tega,    ker   je   iz   njih spoznati   različne    hrvatske   narodne nošnje,  ki so vsled  svoje slikovitosti in    originalnosti    posebno    na   glasu. Razglednice   so   jako    lične  in  stane komad  12  h.
—    Panorama.    Na    severo-vshodnem    koncu    jezera     Erio    leži veliko severoameriško   mesto BulTalo. Najkrasnejše      so      »Mainske     ulice« 4  km dolge  in  37  m.  Široke.  V  Bui" f^lo je  76   lepih   cerkva,  med   njimi 18  katolidkih.  R^di jako ugodne lege je  pristan   Buffalo   stekalidče    ameri-Skega  trgovskeg'a   prometa.   Mesto   se je  zaradilo   Sele   1.  1801.     Leta  1810 je bilo  ondi  komaj   1500 prebivalcev, a  zdaj   jih   je   nad   200.000   —   Ko  je mesto  praznovalo   lOOletnico  svojega obstanka,   je   bila   ondi  vseameriška razstava,  na    kateri   je   bil   umorjen severoameridki prezident Mac Kinlev, ko jo jo   obiskal.   —   Razstava    se   bo videla  na   naj več   slikah  v  panorami
prihodnjpga   tedna.     Zraven   tega sq bodo videli   tuđi   svetovnoznani  rtia. I ^arski   slapi,  ki  so   v   blizini    mesta, I kamor zahaja    na  tisoče oseb na   leto I da  občudu|ejo prirodne krasote.  Radi tega  moremo   kar  najtopleje   priporo-čati   prihod njo   »erijo   panopam«*.
—  Liceaflno   poslopje   bod^ v    kratkim    zgimlo    s    Htarega    pro stora.     Zdaj    se    podir*jo  zadnji  deli glavnih   zidov.
— Izpred sodinča. Kazensk^ obravnjive pn  tukajanjem   deželnem s^disču:   1   Štirn  France,  po doma^ Mihćev,    deJavec   v  Zapogah,   je   bil 'bsoien    na   8  mesecev   ječe,   ker  j^ Rudoifa   Merčuna   dn«   2.   decembri 1902 z  ušesom ročne sekirice večkrni po uglavi udaril  in ga na levi temnici t^žko  poskf*doval;  obtoženeo  ni taji! 2    Jakob   Jerun,   delavec   iz   Grobeli j« 27.  decembra  1. 1.  iz  zaklenjeneg* kovčega   vzet    bankovec   za   20 K v Uti  sobi  stanujoćemu   Jakobu PotoČ niku,    kateremu  je   tuđi   dejanje  pri znai;    pri   razpravi   je  pa  krivdo  dr ćela t*jil;  obsojen  je bil  na 4 inesec* težke ječe.   3. Janez Župan,   črevljar pri  Sv.  Križu,   je  o  priliki,   ko so   :** 18   avgusta    1902   zvečer v Ane Vi detičevi   krčmi  fantje stepli,  stopil na mizo  ter snel   prižgano  petrolejko, jo vrgfl  ob   tla    tako,    da  se    je  razbila in   razlito    olje   vnelo,   vsled   česar je med   prepirajočimi fanti   provzroČil S'« večjo    zmesnjavo    in    vznenairjenc-obsojen je  bil   na  pet mesecev   težr, ječe.
—  Ma mardu opesal. Bram bovski  polk  stev.  27 je  včeraj  dopo ludne napravil večji nnarš.   Brambovec Franc   Mauzer je   ž«   med marsem to žii,  da  mu   je   slabo  in  le  z  velikin naporom se je držal pokoncu in mar siral   naprej.  Na  Sv.  Petra   nasipu pa se   je   vsled   onemcglosti   zgrudil  na tla  in    je   obležal.     Pri   padcu    s© je pobil   na    nosu    in   na  čelu.     Ker  n: mogel   naprej,    so   poslali    po  rešilni voz  in  er*  peljali  v  vojašnico.
—  V iopnicarski vojašnici se je  zopet  pojavil  legar, in Hicer pri isti  bateuji,   kakor   se je  t% večkra: pojavil. Ta baterija je bila sedaj  na stanjena   v   neokuženem   poaiopiu,  a vojaki s^ vseeno oboleli.
—  Škrlatica  med vojaki. Med   brambovci,   ki   so  nastaajeni v biTŠi   cukrarni,   se   je   pojavila   žkr latica.
—  Izgubila je   gospodična a P.  na  poti   od   Resljeve   ceste   ako^i mesto do hiše št. 49 na Tržaški ceau zlato  zapono  z  biserom.
—  Tedenski izkaz o zdrav stvenem   stanju   mestne občine  ljub Ijanske   od   4. do  10. januvarja  1903. Število novorojencev 18 (=24 93°/00), mrtvorojenec 1, umrlih 19(= 21 34 %<>), mej   njimi   jih   je umrlo  za  jetiko  '2. za vnetjem sopilnih organov 4,  vsled samomora  1, za različnimi boleznimi 10.    Med   njimi    je    bilo    tujcev    > (=421° o)»   iz   zavodov 9 (=473° . Za infekcioznimi   boleznimi   so   oboleli, in  sicer za ošpicami 2, za škar latico 3.   za   tifuzom 1,   za vratico ^ osebe.
i NajnovejNe novice.   Ver
ski   fanatizem.   V  Visoku    v  Bosni je prišlo   na   praznik   srbskega novela leta do   krvavih   prizorov.    Pravoslavni kmetje so baje napadli katolike in m« hamedane. Nastal je splosni pretep, \v\ katerem   je   bilo    osem    oseb   nevarn■■> ranjenih.    Srbi   so    naskocili     koncu« > občinsko hišo,   kjer  je   bil  eden  njiliu vih zaprt ter streljali  tuđi  na orožniko.
—   Skriven    brlog    i^ralcev.    \ (Budimpešti je zasledila   policija   v stanovanju     neke     polkovnikove      vdov« skrivno    dvorano,    kjer    so    se    zbirali najboljši krogi k   prepovedanim  i^ram Policija  je zajela   32 gospodov iz naj-boljših slojev. —   Žensko postajo-načelnice.   Zt'lezuiško miuistrstvu jo sklenilo za poskušnjo nastaviti na pro^i Holoan-Meran ženske   tuđi   za   postaje načelnike. —   Mrtvaški   vzdub.    V nekem    hotelu   v   Kolinu   so gostje že dalje časa tožili o nekakem mrtvaškem vzduhu. Sedaj so poslopje prenovili ter misli pod podom v   neki  sobi dva clo-veška   okostnjaka,    moskega    in    žen-skega s prestreljenima črepinjama.    — Radeckijeva    kuharica.     V    Me ranu   je   umrla   dne   14. t.   ni.   Regina Oscbar roj. Bauer, ki se je izučila kuhanja na dvoru bavar. voj vod. ter služila potom od svojega 1*S. leta pri maršalu Ka-deckem do njegove   smrti za kuharieo.
—     Nenavadno veliko   morskiU psov se je pojavilo ravnokar ob fran-eosko-anglcškem   obrežju.     Ker   morski psi    prepode   ribe,   odposlala   je   vlada zoper nje ladje s topovi. — Po krivih potih  je   hotela   priti  berolinska policija do uredniških tajnosti pri socijalno demokratičnem    listu   „Vonvartsu.     Ponudila  je   uredniškemu   slugi   mesečnih t>0 mark7  ako ji  prinaša uredničke tajnosti.     Slui;a  je  denar  vzel   ter  ga izročil uredniku, ki sedaj   pozivlja policijo, naj   si   priđe  ponj.
* Kniiew pot hriražke učiteljice. Po hrvadkih časopisih kroti porocilo, ki   nam prav Živo  predočuje,
B^đfT Oalj* v pnilogi- "tttt
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" §113, dn6 17. januvarja 1903.__
Ikako žalostnih razmerah živi uči f|jstvo na llrvaškem. Učiteljica v robniku, gspdč. I. Šego ta je bila isciplinarnim potom premešČena iz irobnika v Cernik. Hrvaški listi ravijo, da »prebivalstvo« Cernika Čavla ni bilo zadovoljno, da priđe dč. Šegota tja in sicer iz vzrokov, aradi katerih je bila premeScena. e predno je učiteljica prišla na svoje ovo me sto, bo dobila obiastva ▼ ggrebu in v Ogulinu obveatilo, da e je bati — izgredov. Vsled tega j šla učiteljica s posebnim sprem-tvom na svoje novo mesto. Spro-ieli so jo načelnik okrajne oblasti aron   Zman;,   okrajni   pristav   in    9
Iandarjev. V Čavlu jo je eprejelo vec :o ljudi z viharnimi demonstraci-imi. Klicali so: Ne maramo je! »rožniki so ljudi razgnali. V Solo ? prišlo vse polno ženek, ki bo tuđi rotestirale, da bi bila g"d6. Segota •vm učiteljica. Ker vse pngovarjanje arona Zmaića ni niČ pomagalo, so lorali orožniki tuđi te ženske iaz-nati. V Cerkniku so našli solo za-rto. Komisija je morala skozi okno šoio. Tuđi tam so se primerile emonstracije. Koiu c je b I, da se e morala učitelj ca vrniti na Sušak, er v Cerniku ni bila vama. Orož-iki so odpeljah 6 moških in 2 ženski
I-zapor radi javnega nusilstva. K&kor e   vidiT   je    bil   v    teh    vaseh    pravi unt.    In  kaj je  bil  vzrok ?     Gospč. Se^ota je v Grobniku s pa*jim bičem a   javni ctsu   pretepla   župnika, ki i je kradel   čast   in   poštenje.    Zato e bila disciplinarnim  potom preme-čena, zato je bil v Ćavlu in v Cčr-liku punt.     Brez  dvoma so ta punt rouzročili   prijatelji   tepenega   žup-lika.    Ker   zadosti   dobro   poznamo rvaške   razmere,   se   temu   nič   ne tuđimo,   čudimo   se   samo, da ga ni ■rvaškega   lista, ki bi   se   zavzel   za ■o   revno   učiteljico,   ki   ni   imela   v Ibrambo   svoje   časti in  svojega   poštenja druge poti, kakor, da je obrek-tivca ožigosala.
I s Koliko je Siovanov ? L. luederle piše v „Slov. Prehledu", div le Slovanov 137 —138 mil. in sicer Kusot 95,165.025, Poljakov 18,704.353, tehov 8,639.347, Lužieanov 108.884, »loTencev 1,252.780, Srbov in Hrvatov 1.107.131, Bolgarov 4785O.OOO. Vseh l'emeev je baje 84,793.000. I * Stro6ki za potovanje profa Lambsdopfa. Bolgarski Isti so izvedeli iz Petrograda, koliko I. je potrošilo za zadnje potovanje Euskeg-a ministra.
Keležniški srroški    .    . 12.000 frankov Mi vozove in uapitnine    .o.OOO       „ P   bankete   je   plačal
i srot......78.000
fcarov je dal .... 22.000 I        in sicer:
I    a dunajskem dvoru   10.500      r I  v .Sredcu     ....    2.500      „ I      Belemgradu       .    .    2.200      „ drugih mestih   .    . 10.000       „ ;pominskih darov    .     . 20.000       „ ?rof sam za se   in   za svoje   spremstvo    je
Inotrosil.....17.000       r aso  da je placal  grof   Lambsdorf  za roje  okrozno  potovanje   svotico   kakih 47.000  frankov. *  Plače    članov   bei*olin-ikega    magistrata.      Nadžupan irsehner  dobiva  na  leto  30.000 mark, špan  dr.  Reicke   18.000  mark.,  mestni vetnik   in   tajni   vladni   svetnik  Maass 5.000   mark.      Po   12.000   mark   dva aestna sretnika,   dva stavbna   svetnika n  dva   šolska   svetnika.    Mestni   fizik iobiva   11.000   mark.     Po   9500   mark adaljnib     pet     mestnih     svetnikov    in
I^ru^i tizik. Stavbna svetnika se dobi-ata vrbutega po 1500 M za voznine. * Užaljeno jezero. Blizu aksonskih toplic Elster je nekaj vecja -laka, ki so jo idealni kopališčniki kr-tili v „Lujizino jezero". A sedaj, koje nncesinja ostavila svoje &aksonce, SO * občinski inogotci v Elstru sestali ter klonili, da se mora jezero prekrstiti. ^j pa, če se princezinja vnie ? 1 Kako Irci zboruijejo. An leška vlada je prepovedala Ircem aako javno zborovanje. Na nov*g<4 fcta dan pa so si prebivalci v Mo-l^va vkljub strogri prepovedi privo čili dva škoda. Policiji se je nam-*fi naznanilo, da se vrši par mil od nesla javni shod. Vaeh 120 policajev 6 zasedlo bicikle in vozove ter bo Irvili shod razgnat Zborovalci pa bo »ili na to pripravljeni ter so imeli fsi konje seboj. Ko so Be policaji ribližali, poakakali so na konj© ter beiali ćrez hribe,   koder  jim   nišo
Iiogli zaeledovalci slediti na kolesih, m na vozovih, temuč so morali bo-ihati peS.    Med tem časom so zbo ovalci    onbtran    hriba     nttddljrvah bod, a   ko   je   policija   po   večurni rezuspedni gonji Be vrmla v mesta, ' zTedela   žaloatno   vest,   da   se   je ^<i tem Časom v meatu vršil glavni Qod. * Atentati na vladanje.   V ^dnjem stoletja   so   se   izvržili flledeči lutati    na    glavarje     raznih    držav: • 1800 dne   24. grudna sta poskusiia r^nas in Ceraclis s   pomočjo  ne ^aeke^a urarskega stroja umoriti N a
j) o 1 e o u a 1.   Isti vladar je bil se tuđi
1.   1804   iu  1809   napaden. — L. 1801 dne   23.   sušca   je   bil   zadavljen    car Pavel    I.     Zarotnike   je    vodil    Peter Palile u.   —   L. 1808 je   bil   umorjen sultan    Selim    III.    na    povelje   Mu-stat'a  IV.   —   L.  18B1.   je   bil umorjen prezident ^rske   republike   grof  Capo-distrias. — L.  18B!>.  dne 9. avgusta je  brez   vspeba   napadel   Reindl    ce-saija Ferdinanda V.   —   Ka   fran-coskega kralja Ludovika  F i 1 i p a je bilo  uprizorjenih vee napadov. Tako je bil 1.  1835   Fiescbev   napad.   183U   in sit-er 25. junija,   ^a   je   napadel   vojak Alibaud,    dne   27.    decembra    lSBti. priroenik   Meunier,    15.    oktobra    1840 delavec Darmes,   in   1G. aprila  184G tovarnar   Henry.   —   L.    1840,    dne 10. junija je natakar Oxford napadel augleško kraljieo V i k t o r i j o; isto kralj ico je napadel dne 20. majnika 1842 tesarski pomoćnik Prancis in pozueje je bila se 4krat napadena. —• L. 1844 dne 2l>. Juliju je napudel   župau Tse bech prnskega kralja F r i d e r i k a V i ljema  IV.   Istega vludarja je 1.   1850 dne 22. majnika uapadel   ognjestrojnik Se te log v Wetzlarju. — L. 1852, dne
2.     tebruarja    je    napadel     Marino    v madridski   cerkvi   z    botlalom   špansko kraljieo    I z a b e 11 o ;    dne    S.    majnika 185G   je    bil    naujo     uprizorjen      drug atentat.    —    L.  185G,    dne   5. julija je bil     napravljen     atentat     na    N a p o -leona  111.   Dne   14. januarja  1858 je O r s i n i vrgel pod voz,   v   katerem sta se   peljala   Napoleon    111. in   cesarica Kvgeuija,   pred   pariško   Opero   bomba pri ceuiur je bilo več oseb    ubitih.   — Leta    1854, dne    27. marca    je    neki ropar    prebodel      parmskega     vojvodo Tarlosa III. — L. 185G je vojak Mi-lani napadel   neapoljskega   kralja.  — L.  18G1,    dne    14.   julija je   Becker napadel prtiskega kralja in  poznejsega nemškega     cesarja    V i 1 j e m a    I.     Na istega vladarja je še   11. majnika   1878 streljal anarbist Hiidel   in   dne 2. junija      1^78     streljal     Nobiling.    — L.  18G5,    dne  14. aprila    je    v   gleda-dališČu v  Washingtonu    ustrelil   igralec J. Wilkes   Booth   prezidenta   Zdru-ženib    ameriskili    držav,    Abrabania Lincolna.  — L.  18G8 je bil umorjen v beiegrajskem   parku   knez   Mihael Obrenovič.    — . Leta  18G9   je   bil umorjen   crnogorski    knez    Danilo    I. kot žrtev krvine ikrvnega mašcevanja).
—  L.  1870 je bil umorjen Calnave, prezident   republike   Haity.    —   Istega leta  1870 je   bil umorjen   Merender, prezident   republike   San   Salvader. — Dne 5.   avgusta   1875. je   bil   umorjen G ar c i a Morena, prezident republike Ecuador.   —   L. 187G   je  bil umorjen sultan Abdul Aziz.  — L. 1877, dne 21.   aprila je   bil   umorjen   Gill,   prezident republike Paraguay. — L. 1878 so   bili   naprarljeni   trije   atentati:   že omenjeni atentat na cesarja Vi ljema I., dalje   25.   oktobra   Moneasi-jev  napad na španskega kralja Alfonza XII. in 17. novembra je kubar Passananta napadel    z     bodalom     laškeg-a    H u m -berta I.    —   L.  1881,   dne  13.  sušca so nibilisti umorili   carja   v Petrogradu Aleksandra    II.,     katerega     so     že predtem     4krat     brezvspešno     napadli.
—  L.   1884   je    verski    blaznik   K.   J. Guiteau    ustrelil    Gariielda,    prezidenta    „Združenih    ameriških    držav.
—   L.  1804,  dne 24.   junija   je   z   bodalom   nmoril anarbist  &anto   Case-rio    v    Lijonu     Carnota,    prezidenta franeoske    republike.    —-    L.    189G   je bil umorjen perzijski šah Nasr-Eddin.
—  L.  1897 je bil z  bodalom   napaden Cres po,   prezident   venezolanske    republike. — L.  1897,  dne 22. aprila je Pietro Acciaritto napadel   laškega kralja Hum berta.   —   L.  1897,   dne
3.  junija so anarhisti napadli F a ure a, prezidenta franeoske republike.  — Leta 1898   so    streljali   na   grškega    kralja Ju rij a   in   v   Kahiri   je   bil baje pripravljen atentat   na   nemškega   Vilje-ma II. — Istega  1. 1898, dne 9. okt. je laški   anarhist   umoril   v   Ženevi   z nabrušeno pilo našo cesarico   Elizabete -   L. 1900,   dne   29. julija je ustrelil   v   Monzi    anarhist    li r e s c i laškega   kralja   II u m b e r t a   I.   — Istega leta 1900   je napadel S a 1 s o n perzijskega šaba in 8 i p i d o waleskega princa,   sedanjega   augleškega    kralja Kdvarda VII. — L. 1901 je bil na vseameriSki razstavi v liuflfalu ustreljen Mac  Kinley,   prezident   „Udruženih araeriškib držav.tt   —   Razven tega so napravili anarhisti še ćelo vrsto raznih dinamitnih in  drugih atentatov.
* Zflravilo pvoti lenobi. Neki ameriški zdravnik je naSel mi krobe, ki provzročojo lenobo. Naj bolje baje vapevajo v temi, vsled Česar so najfteSČe udane lenobi ori-jentalake žene v temnih haremth in z zanareženimi obradi. S.daj pa je iznadel neki newyorški zdravnik tuđi zdravilo zoper mikrobe lenobe. Isti priporoča BledeČe zdravljenje: ob 8. zjutraj dva grama thymolaf ob 10 zopet 2 grama. Opoldanaka hrana naj bo mlečna ali rastlinska. Najprej pa sa baje preŽene lenoba z lenobo, t j. ako lenega pustimo spati. Zdrav* ljenje 8 thvmolom pa. bi vendar ne nasvetovali r^ajhujšemu lenivcu, kajti tirje grami tega   »trupa   na   dan  bi
ne umorili le lenobe, te mu 6 tuđi — lenivoa.
*  Kaj se bo zgodilo v letu IOO3 ? Angleži i majo svoj prorokovahu koledar „Old Moorea, kateremu se vse holj     zaupajo,    kakor   naše    vražarsko ljudstvo    stoletni   pratiki    ali   loterijske starke   e^iptovskim   sanjskiui   bukvam. Posebno   verodostojen   je  „Old Moore" Angležem  od  lani,   ker   se   je   njegovo prorokovanje, da bo kralj  Edvard zbo-lel,   uresničilo.   Za   letos   prorokuje   ta „vsevedež"  ćelo vrsto burnih dohodkov, in sicer kmalu v začetku leta: strah v Spauiji, hude komplikacije   v   orijentu, iinaučni polom v Ne\v  Vorku. V febru-arju   bodo   notranji   nemiri    v   Avstriji isaj so ćelo leto!) Kitajski in Indiji. V marcu bode   vojna v Algiru.   V   aprilu so odkrijejo novi zlati in diamantni rnd uiki, pa tuđi  strašna revolucija v Carigradu, polom v Londonu, nemiri v Belgiji in nesreća na železniei,   pri  kateri bo pogiuil   odličen    cerkveni   dostojanstvenik (samo eden!). V maju bo osre-čila   medicina   svet   z   novo   izuajdho. Meseca junija   se   zgodi več   katastrof. Julija  je   pričakovati   v   Holandiji   po-liiembeu dogodek, tuđi   v   Londonu   se bodo     zgodile    važne    politične    stvari. Oktobra   se   zaenejo    zopet    železniške nezgode,  pri   katerih    pogine    neki    an-gleški miuister,   sieer je   pa   ta   inesec zopet posvečen  orijentu.   Deeember   bo pripadel le Severni Ameriki. Kdor ima dovolj  časa in dosti trdne   vere,   lahko zasleduje, ali se bodo vsa prorokovanja uresničila.
*  Za kratek čas.  Prvi  pisar: Naš predstojnik je grozen lenuh; pred 11. uro   ga   ni   nikdar   v pisarno. Drugi   pisar:    To   ni   še   niČ!    Naš predstojnik   priđe   že   ob   pol   «. uri   v pisarno, samo da lahko toliko dlje časa lenobo pase.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 17. januvarja. Ob-strukcija čeških agrarcev in socialistov je končana. Seja traja od včeraj dopoldne ob 10. uri do sedaj neprenehoma. Davi, ob 6. uri zjutraj je prišel v zbornico grof Vetter in je prev-zel predsedstvo. Nujni predlogi čeških agrarcev so bili že včeraj rešeni. Oeški agrarci so vsled tega in ker imajc ]utri v Pragi shod zaupnih mož, odpoto-vali. Češki socialisti so ostali sami. Priznati se jim mora, da so se hrabro držali. Klofač je govoril od V»4. zjutraj do 8/*9, potem je govoril učitelj Černy od !/*9. do Val. Tekom noči je prišlo večkrat do burnih pri zoro v. Provzročili so jih nemški kulturomsci, kajti češki socialisti so se vseskoz destojno vojevali. Tuđi med Schonererjem in Schnei-derjem je prišlo do konflikta, in sta se ta dva obsipala z naj izbranejšimi psovkami. Ob 4. uri zjutraj so Vsenemci nakrat začeli trditi, da so češki socialisti pred-sedniku klicali, naj jih piše — Čehi so protestovali in odločno zavra čali to laž Vihar je bil tako velik, da se je morala seja za deset minut pretrgati. Ko se je zopet začela, se Vsenemci nišo veČ upali vzdržati svojo laž Udeležba po-slancev pri ti nočni seji je bila prav pičla in tuđi galerija je bila slabo obiskana. Danes opoldne je grof Vetter s ceškimi socialisti, ki so bili vsled velikanskega napora že popolnoma spehani, sklenil kompromis, da se ražen enega vsi nujni predJogi čeških socialistov do 3. ure popoldne rešijo kratkim potom. Potem pridd na vrsto Steinov nujni predlog, naj se vzame najprej proračun v pretres. Ta predlog bo skoro gotovo odklonjen, četudi pojdejo zanj vse nemške stranke v oganj. Nama-rava se, opraviti prvo branje sladkorne konvencije še danes in tuđi še danes voliti dotični odsek.
Beligrad 17. januv. Uradno
se razglaša, da obiščeta kralj Aleksander in kraljica Draga dne 12. februvarja grob kralja Milana v Krušedolu.
Carigrad 17. januvarja. Med Albanci se je začelo veliko gibanje proti vsem reformam i v Macedoniji. B.lo je že več shodov, na katerih so Albanci sklenili, da s silo preprečijo vsako reformo.
Odprto pismo*'
G. dež. posl. Josef Pog«6nik-M
v Podnartu.
Somišljeuik ste „Slovenca" g. po-slanec, kakor tuđi obstrukeije dr. ► u-Hteršica.
Čitali ste torej gotovo 7. stevilko „Hloveuca" z dne 10. januvarja t. 1. kjer med dnevnimi novicami pod sii'ro : „javkanje liberalcev" nekdo kaže svojo zares neverjetno nevednost glede gospodarstva cestnih odborov, ter s tem zvezanili kmetskib koristi. Ne venio, ali je to notiro spisa! sam rimski doktor ali kak drugi osrečevatelj ljudstva, to pa veiuo, da je to izvajanje tako grozno neumno da se mu mora smejati uajbolj  zabiti kaj/.ar.
Ker Vi, g. poslanec, soglaŠate z vsem kar „Sl.u piše7 oziroma morate soglašati, kakor ste po dovršeni obstruk-<iji morali proti svoji volji, isti pritrditi, porabimo to priliko, da Vam poŠljemo predležeča odprto pismo.
In če ste si v svoji obžalovanja vredni odvisnosti, v kateri morate vsled lastne labkomiselnosti živeti, obranili še kaj moževskega castiljubja, pritrdili nam bodete sami, da ste nam z ob-strukcijo ravno glede cestnili odborov napravili velikansko škodo.
Le poslušajte, kaj je samo pri nas! 1. Gradila se je cesta in nov most cez Savo med Bledom in Žirovnico. Vsi smo se veselili te naprave, liberalci in klerikalci, deželni odbor pa je obljubil izdatno pomoč. Sedaj je most zgrajen deuar pa smo si morali izposoditi po %, ker ga nam deželni odbor ni smel in Še ne srne dati.
2.  Dolga cestna proga iz Lesec v Bohinj, kakor vsa draga cesta in  pota v tein kraju, kjer se zida železnica trpe silno veliko, tako, da   moramo v svrho primernega   vzdrževanja   skleniti   30% doklade. Ce bodo pa še mostovi postali slabi, kar bode   gotovo, potem bodemo morali še doklade zvišati. Zaradi zgradbe /eleznice mora biti cesta vsaj v primerno dobrem stanu in potem   priđe v poštev naprava novib čest do   novo projektiranih kolodvorov, za ista pokritja bo zopet treba   višjib doklad.   Ker nišo pri-voljeno    višje     doklade   od    deželnega zbora,   morali  si bodemo denar izposoditi za drage obresti. In kar je še najhuje, je   dejstvo,  da   bogati pod-j etnik i   pri zgradbi   nove   Bob. želez-nice, kateri so največji davkoplačevalci, ne bodoplačevalivišjihdoklad ker nišo  dovoljene.   In  Če so bode Su-sterŠiČu in   Vam katoliškemu   poslancu zljubilo delovanje   deželnega zbora za-drževati,   od Sli   bodo   ti podjetniki   z bogatim zaslužkom, mi pa bodemo imeli ogromno   narasli dolg    in bode moralo Vaše dobro katoliško ljudstvo  za katero tako skrbite,  še lepo vrsto let plaČevati 30 in še več  odstotne obresti.
3.   In tako tuđi   od več strani ča-kajo rešitve prošnje zapodpore od strani cestnega   odbora in   tuđi iste   podpore se ne morejo drugače dovoliti,  oziroma izvršiti, kakor z višjimj dokladami, kar je po sebi umevno, da se tako poni aga prosilcem kmetom.
4. In kje je naša težko pricakovana gorenjska kmetijska šola?
Za danes naj zadostujejo ti dokazi.
Sedaj pa, g. poslaner, vzemite še enkrat v roko blaženega „Slovenca" z dne 10. januvarja t. 1. inberite : ,,Narod„ sedaj javka, da radi „crne obstrukeijea nekateri cestni odbori, ki ne izbajajo z 2O°0 doklado, ne bodo mogli pobirati še višje naklade in pravi, da je to kmetu v škodo. Kaj takega mora trditi le kak silno neumen liberalec, da bi bilo kmetu v škodo, ako bo moral pla-čevati višje doklade! Kdo se ne smeje tej  „N aro do vi"  trditvi i. t. d.
Tako, g. poslanec — mislimo, da ni treba nikakega komentara več!
Pač pa Vas g. poslanec mi silno neumni liberalci prosimo v imenu več katoliškib mož, da če imate le še ko-ličkaj vpliva v svoji stranki, delujte na to, da se odpravi kar mogoČe hitro tako zelo Škodljiva obstrukcija, da ne bodo gospodarske rane našega zbega-neg-a ljudstva postale prevelike — smrtne.
KonČno Vas prašanio, povejte nam, kako hoČete vse te odpadle zadnje dobrote nadomestiti s to po/.lindrano ob-strukcijo V
Za  cestni   odbor  na Bledu due 10. jannvarja 1VK)3.
Jakob Peiernel
____________                       načelnik.
*)   Za ▼aebino   tega spisa je  uredništvo odgovorno  le  toliko, kotikor doloda s&kon.
Gospodarstvo.
Dunajsk* iNirza w preieklem iednu.
Promet na cl u naj sk i borzi bil je v preteklem tednu precej živabeu. Ker je poraztimljenje ^lcde nagodbe vplivalo vsestransko spodbujevalno, če ravno še ništa prišla obestranska parlamenta do besede. Močan je bil promet pouajveč le na naložbenem tr^u. mej tem ko so delnice pri maleni prometu zvisale le svoj   kurz.
Avstrijeke kreditne delaice preskočile  se   napruni    minoleuiu   tednu   za  K
1*75, ogr. kreditne za K 1*25, nižjeav-Htrijske eskomptne pa za K 12-—
Delnice južne železnice so padle na kurz K 53*25, ker se je pojavljala bojazen, da bi znali odpraviti trgovanje z obrestmi, vendar ho koncem tedna dosegle zopet svoj prejšni kurz. Delnice drž. železnic nazadovale so za K 1*75, mej tem ko so delnice donavske paro-brodne družbe  napredovale  za K 5-—
Na industrijskem trgu bilo je pov-praševanje po železnih papirjih iz redno živahno, izmej katerih so poskočile praške železarske delnice za K 67.—, AI-piuke za K 6.—, češke inontanke delnice za K 35.—
Shodniške delnice so sprva napredovale, ker se je širil glas o sklepu kartela,   pale so   pa nato   za K 30-—•
Na naložbenem trgu izginil je že vsak ra zlo ček mej 4-2% in 4% ren-tami, ker se z gotovostjo pričakuje7 da se že tekom tega leta konvertujejo 4-2% rente na 4°/0. "—
Novci in devize ne kažejo nikake značilne premembe, denar pa je postal zopet ceneji.
Kreditno društvo ljubljanske kreditne banke.
Ljubljanska kreditna banka od-ločila se je osnovati v okviru svojih pravil kreditno "društvo za trgovce, da jim pospeŠi in olajda trgovtki kreditni promet. Prejeli smo glede tega po vabilo, iz kojega razvidevamo, da je kreditna banka pripravljena postreči vsakomur, ki se zanima za kreditno društvo, s vsemi potrebnimi zadevnimi pojasnili. Upamo, da nafti trgovci ne zamude te prilike, ter sa odzovejo zađevnemu povabilu. Kurzna izgubu.
Opozarjamo svoje čitatelje na to, da se izžrebajo 3 februvarja državne srećke iz 1. 1860., dalje St. Genoisske srećke in one ladkega rude čega križa in da se iste lahko zavarile proti izgubi, ki preti njih last-nikom, če se izžrebajo z najmanjšim dobitkom pri ljubljanski kreditni banki proti mali zavarovalnini. Če se izŽreba zavarovana srećka z najmanjšim dobitkom, lahko zamenja lastnik isto z jedno neizžrebano iste vrste ali pa se mu izplača polna kurzna vrednost v gotovini.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Urađni kurzi dunaj. borze 17. januarja 1903.
Nalošbenl paplrjl.          i I   Đ«u*r    |    BUgo
4*2°/o majeva renta   .   .   . II   10116j   10135
4 2°/, srebrna renta   ... (I   10110    10130
4% avstr. kronska renta   .      10120    101-40
4»/0       t,      zlata           1t       .      181-lOj   12130
4°/0 ogrska kroaska     „      .        99*05j     99 26
4%      „     zlata          „      .      121*—    12120
4% po8ojilo dežele Kranjske       97 75,     —*—
**/••/• posojilo mesta Spljeta |!     9975!   10075
4V/.       »           ..       Zadra      100'—!    101-—
41/t°/0 bos.-herc. 2el. pos. 1902 ,   10u60    10150
4°;0 CeSka đež. baoka k. O- !     9950'   10050
4°/,       „        „         „        ž- o. !     ©950!   100 BO
4V.f/0 zast. piB gal. đ.hip. b. ]    10015j   100*85
*l!%9!o pest.   kom.  k. o.  z '              !
10°/0 pr......I    10620,   107*20
4V.°/o aast. pis.Innerst.hr.      100 75    10176
4V,°/o     ,.      »    ogr   centr.                '
đeželne hranilnice    . \   10050    10125
4Vi7o za8t- Pis- °&r- hiP* b-  ■   100-70    10170
**/»*/• obl- °&r-   lokalne   2e"
leznice d. dr.    .    .    .       9050   100BO
4V,f/.   „   čeSke ind. banke ,;     9925!   10025
4° 0 prior. Trst-PoreC lok. žei. !i     98 —!     99*—
4°/o     ii    dolenjskih železnic       99501   100*60
3°/»      ,,     juž. 2el. kup. Vt Vi      298 lb    898 76
41/,0/, av. poa.   za žel. p. o. |    100'—      —•— Srećke.                        j
Srefike od leta 1854 .    .   . !    185-    190 —
„    „     I86OV1   .   • i   186—    18880
„        „     „      1861 .    .    . !   049 —    254 —
„     ti29ke......!   159 50;   16150
„     zemlj.kred.I.emisije     968—'   272 —
„    II.    „        !   966 25   96895
„     ogrske hip. banke .     267 50,   259 50
,t     Brbske a frs. 100—       90 50;     9250
„     turske.....      118 —    119 —
Basilika             srećke     .    .        19 35     20 35
Kreditne               ,     ...     404'—    438*—
Inomofike             m    ...       83'—        87 —
Krakovske             „     •    .    .        76'—        78*—
Ljubljanske            „      ...         73'—        78*—
ATstr.rud.križa   ....       6ft75        R675
Ogr.      „      „      «...      28-          89 —
Rudolfov©              „     .    .    .       73—      77*—
Salcbur&ko               n      .    .    .         74-—      78'—
Dunajake kom.     «...          43G*—       441'—
Južne železnicej   ....             59*—          60 —
Državne aeleanice ....          %&2 35      68d'2&
Avstro-ogrske   banfine   del.    1651'—  1660'—
Avstr. kreditne banke   .    .      691*25    092*25
Ogrske        „            .            .     732.50   73360
Zi?nostenske         „      .   .     256—    26650
PremogokopvMostu (Briut)  |,  710—|   715 —
Aipinske montan                . |    395*50    396 5O
Prafike želez. ind. dr.     .    .    1612*—! 1622 —
Rima-Marlnyi.....4§9*K0|  490*50
Trbove^eke prem. dnrtbe .     3W—   3W—
Avstr.  oro2ne tovr. družbe \\   316—■    317 — Čefike sladkorne družbe     .   !   166*—    156*90 Valute.
C. kr. cekin......       1132     11|7
20 franki.......       19*05      19-98
20 marke.......       23*42;     2310
Sovereigno......       23 96 i     24-^1
Marke........      117 16    117 35
LaSki bankotci.....       9B30:     9546
RubUi........     2&3-i   26.V6O
Žitne cene v Bud mpešti.
dne 17. januarja 190J. Termin.
Pftenlca sa april .    .    .    aa 50 kg    K   7 73
EtS           ,.   april .    .    .     „   60   ,     .    6-firt
Soroaa   „ maj.....50 ,       .     5 mu
„      „ iuiij ...   „ do „       .,     &ya
Ovo«         n   aprU ...     „   50   „     „     ti It5
Vzdrino.
R«zilr]*fio domać« zdravllo. Vedno Tefija poTprmfieT&nja po „Moli oTem franco-■kem igaiiju im soli1' dokasujejo uspe&ni vpliv tega »dravil*, slasti koristnega kot bolesti ute&ujoč«, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 100. Po poStnem poTzotji raapoSilja to mazilo lekar-nar A. MOLL, c. in kr. dvorni ealožnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalog ah po deželi je izrecno zahteyati MOLL-ov preparat, za-snamovan s varnoatno znamko in podpi-■om.                                                   4 (10—1)
Mudar bdo zavstje kake tesli«) prebavljlve Jedi, potom se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zđraviti, da se iz njih na izcimijo praT hud© bolezni. Da se tak© hude bolesni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospeBuje prebav-ljenje in kot tako je zelo dobro po svojem ▼pliva znan ,dr. Rose balzam za želodec" is lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tuđi y tukajBnjih lekarnah. — Glej interat!                                           b
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Francika Zabred v Gradcu 10 K mesto venca na krsto umrle sestre gospe Josipine Krainc v Hir. Bistrici. — Gospod Ivan Poč, mornarski orožni maat v Pulju 6 K 20 v. nabrano v dru2bi mornarskih podčastnikov — Skupaj 16 K 20 v. — Živeli!
Za družbo sv. Cirila In Metoda v Istri:
Goap. Danijel Mlakar ml. v Metliki 14 K 82 t. koje je sabralo veselo društvo putujoć iz krinog Žumberka v Zagreb, v gostioni gosp. Đake Mak ara mladjeg v Metliki. — Živeli!
Deželno glsdallšče v Ljuhljani.
Stev. 59.                               Dr. pr. 1257.
V  soboto, 17. januvarja 1903.
Rokovnjači.
Narodna igra s p«tjem v petih  dejanjvh.
Po JurCid'Kersnikovem romanu spisa i Fran
Govekar.    Godbo zložil V. Parma.    Režiser
A. Verovsek.   Kapelnik' H. BeniSek.
tlft§*jik» m Ufn tk 7. m. UbUk «i '/«*• ni. [mm p II. ffi.
M frHstivi uliloji irkistar si. e. lo tr. Bit), filki St. 27.
Prihodaja predstava bo v torek, 20. jan.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 15. januvarja: Ivan Tominc, mi-aarjev sinf 13 me«., Streliške ulice st. 15, pljuCnica. — Fran Waldecker, umir. župnik, 81 let, Zaloftka cesta St. 11. ostarelost.
V deSelni bolnici: Dne 11. januvarja: Joiefa Vihtelič, šo-
larica, 61/, leta, Skarlatica.   •
Dne   12. januvarja:   Elizabeta   Modic-
gostija. 69 let, kostna gniloba.
Dne   14.  januvarja:   Ivana   Foramitti,
8prevodnikova žena, 48 let, krvarenje.  —
Frimož GerCar, ćlninar, 17 let, jetika.
„Slovenski Narod'
*• prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
M. Blaž, Dunajska cesta št 14.
H.  Dolenc, južni kolodvor.
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs,  Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra   cesta št. 14.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52.
A. Kustrin, Breg št. 6.
A. Svatek, Mestni trg št. 25.
J- Sušnik, Rimska cesta  št. 18.
F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1.
K. UrbaSj Cesarja Jožefa trg (Mahr-ova hi&a).
Št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Meteorologično poročilo.
▼Olii« nad moijem 806 3.   Srednji eračrti tlak 7360 mm.
Caa   Stanje   ft«                   ~~~
s op«»-Ž5Si |S Vetrovi   Nebo
16.  9. av.     748 2   — 74 si. svzhod del. oblaC.
17.  7. zj.     7603 — 73 sr.szahodj oblačno B   2. pop. 7B06  — 4*2 ar. svzhod   oblačno
Sredila vCerajSnja temperatura —6 8°' Bonnale: —26°.   Mokrina v 24 urah : 01 min.
Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano t probek, in na etiketo z ruđečiui orlom, ker se jako pogostoina  prodajajo ponamlbe
1 Mattoni-jeve Giesshiibler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mlhaolu Kastner-Ju In P*tru Lamlk-u in v vseh lekarnab, vefjih
ptcerijah, Tinskib in delikatesnih trgovinab.
Stenografa
sprejme  dr. Dragotin Treo,  od-
vetnik v Gorici, pod ugodnim i pogoji. Nastup takoj. Prednost i majo pevei ali telovadci.                                 (176—1)
Clcenea
aprejnie špecerljslut trgo« vina v Ljubljani.       a64—i) Naslov v  upr.   „Slov. Naroda".
^yer so se pri meni zglaaile jako **% številne stranke, iskajoče stanovanja za februvar in majnik, prosim uljudno p. n. gg^. domaće poseatnike, da mi pravočasno naznanijo odpo-vedana stanovanja ali tuđi taka, ki so bodo odpovedaia.                   (179 — 1)
Posredovalnica za služba in stanovanja
A. Kališ, Jureim  trg.
Solicitatorja
(173)       vsppejme  notar
Hudovernik v Koštan jevici.
Vatop s 15.  februvarjem t. 1.
Mlinar in žsr
zmožen obeh obrti, iftče se zm iago in mlin. Ponudnik mora biti oženjen, dobi prosto stanovanje in drva. Plača po dogovoru.
Več pove Tomo Tollazzi v Dol. Logaicu.                          (172)
3Comptoarist
z   veČietno   prakso,   dober   korespon-
dent    in    računar,    želi  popoldan-
skega opi*avilaf in
komptoaristinja
8 srednješolsko naobrazbo, išče službe (178-1.1      *a ve» dan.
Ponudbe pod šifro „Kapital" na upravništvo »Slov. Naroda«.
XJra.ćL2iO ćLovol3ean.»       (170)
posredovalnica stanovanj in sluzeb
a. flux
Oospodske ulice 6t 6
prlporočtt  In  imniešeA le boljiie
službe iskajoče vsake vrste
zaljubljano In dru^od.  Potnln«
tuUaJ. —  ^r»«»nčiie|e v  pUarnl.  —
Venina    tim    l&ollkor    niozno   Itltra
pontrezba zngotot ljeilll.
lsee se
izurjen kletar
za neko zalogo piva.
Isti mora biti samec in zmožen, slovenskega ali hrvaškega in ncmšk^ga jezika v govoru in pisavi.            (169)
Pismene pogodbe na zalogo Pun-iigam v Zagrebu.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST iN PB08VETD.
LETNIK XXIII. (1903).
Izhaja po 4 pole obseSen v veliki osmerki po eden pot na meaec v zvezkib ter stoji ▼ so leto g K ao h,   pol leta 4 K  60  h, četrt
leta  a K 30 h.
Za vse neavstrijske đeSele 11 K so b na leto. Poaimezni zvezki  se đobivajo  po 80 h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
mR9P«7Vl7^ 7W* 7w» *W* *w+?Wi *W+ *V»7S^**V»7W;
* J/ajboljša 3^-« m    —*|« vo5čfla&
^ k visokoslavnemu godu 3cli ^fr ^ obc. svetni^u, blagorodnomu Cgj ]S                  gospodu                  yg
%k Antonu Gorše-tu *
X ćela njegova, njemu hva- ^ a|g            lej$na družina.    (i80) jg»
%j^^ *^» *_&£ ^&£ Z^£ *JŠt^ *J&£ ^JŠ^ ^4b£ ^^£ L^^^sU.^i^^lki ^^R^^^^^R^^^K^JK »T^^^^^^^»^V» J"^» »V» *V* *^* *t»
irtbanjt dnt 3. februvarja 1903.   Glavni dobitak:
Promese k srečkam iz 1.1860 X." 3?i K 600.000
(177)                                        priporoča
„Ljubljanska kreditna banka"" v Ljubljani.
Jtarodna tiskarna
išče
za stto3© list©
korektorja.
Ponudbe z dokazili sposobnosti do 2l>. januar ja t. 1. na upravni odbor „Narodne  tiskarneu.
Trgovski pomoćnik
želi sedanjo službo |>remeniti ter j>riti t kako veejo trgovinu s špecerijo in železnino.
Naslov pove upravništvo r81ov. Naroda".                                         (161—2)
7<a prodaj je
hiša z pstilno
na lepem kraju v blizini farne cer-kve v Trbovljah.
Natančneje se izve v upravniStvu »Slovenskega  Naroda«.             (100—3)
Važno ~as*j
Dne 24. januvarja I9O3 se
bode prodala na dražbi |pCF~ lepa usnjarija 1[pil št. 105 v Cerkn'ci pri Rakeku z gospodarskimi poslopji vred,  tik vode.                            (158—2)
Zaradi družinskih razmer se d;\ pod najugednejšimi p< uoji v najem
prodajalna
z vso opravo in zalouo vred, obsto-ječa čez 40 let, v največji in pre-možni vaši na Notranjskem, ne daleč od  železnice.                               (171—1)
Ponudne pod „Pivka" na u^rav-nistvo  »Slovenskega Naroda«.
Spreten   starejši
urarski pomoćnik
ki je zmoien nemškega in sloven-skega jezika, se iAče za poslovodjo filijalke.                                            (174)
^nton ](ifftnanti
IMCaribor.
primerna za skladišče ledu, v (i75-i)    mestu ali zunaj,
se takoj vzame v najem.
Ponudbe   pod   „E.   K."   na
upravništvo „Slov. Naroda".
p i^arja
proti mescČni placi 60 K isce /upan-stvo v 11. Bistrici.
A uto ii   Kniđcršič
(62-3)                         župan.
liliift
ki morejo položiti kavcijo 0000 K, dobijo za vodstvo lahkega in odličnoga dela zunaj proti jako dobri plači (2<XJ K na meuec), tttl^oj   Mluzbo.
ronudhe pod .,llot>ra «kB4MlMt«kiifi%fei na upravu štvo rSlov. Naruda*.        (15*5 -2;
Kcr nupoči   pravi   Čas za uživanje
3(ulmbaškega
redilnega in krepilnega piva
je  vužtio vedeti,   d:i se isto   dobiva pri tvrdki                 (11—13)
Edmund Kavčić
v Ljubljani
nasproti tramvajske postaje „Glavna posta". Velji*   **  »tekE«*nleo   €»O  vlii..   brez
ĐelOTOdja ii strojBTOdja
ki že več let deluje v tovarni za razne lesne izdelke, parni žagi, mizarstvu itd. želi svojo službo s 1. aprilom premeniti.
Naslov   pove   upravništvo    „Slov. Naroda".                                      .84-3)
Ljutliana, Fogačarjev trg.
Fotopiastična umet. razstava.
Senzačno, poučno in izobraževalno.
Odlikovana na vseh svetovnih razt>tavan.
Danes, v soboto, dne 17. januvarja,
zadnjič razstavljeno:
z
VVilhemshohe m Wilhelmsthal.
Od nedelje, dne 18. do viievai dne  24. januvarja:
Zanim.v obisk   mesta
ZBia-jEfsullo
vseameriške razstave 1901 in potovanje k niagarsikm slapom.
Novo, senzačno in amisantno so danes na novo došli amerikanski
5 novo doMllli   KBbnvnlh   nllk. Za 5 krat se plača 50 vin.
Otvorjeno  >»«1«.  dan, tutll  »li   ne-
deljtth   !■•   fira^tilklh,   osi   9.  ure
zjutrf^j  do ». ure neerr.     {70)
Ces. kr. avstrijske     j&*     državne železnice.
C. kr.  ravnateljstvo  drž. železnice  v Beijaku.
Isvpd   iss  nosnoga  roda.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhođ. iz Ljubljane iuž. kol. Praga fcez Trbit.   Ob   12. uri   24 m   ponoči   osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausaee, Solnograd, Cez Klein-Reitling v Steyr, v Linč na Dunaj via Amstetten. —  Od 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost,  čez Amstetten na Dunaj.   —   Ob  11. uri 51 m   dopoidne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd   Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost,  Bregenc,  Curib,  Genevo,   Pariz, Cez KleinReifling   V Steyr,   Linč,   Budejevice,   Pizen,   Marijine vare,   Heb,   Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lirsko, na Dunaj Cez Amstetten. —   Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž   Beljak   Franzensfeste, Inomost, Monakovo.   iTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II  razreda) —' Proga v Novo mesto in v Kocevje.  Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje,  ob 1. uri  5 m  popoludne  istotako,  ob   7. uri 8 m zveCer v Novomesto, KoCevje. Prihod v Ljubljano ju2. koi. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Danaja Cez Amstetten, Hl.makovo,   Inomost,   Franzenufaste,  Solnograd, Linct Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno,   Celovec,  Beljafc.   iMunakovo-Trst UirdkLni vozuvi 1. in II! razreda.) —  0b 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.   —   Ob 11. un 17 m do-poludne osobni   vlak   z   Dunaja  Cez   Amatetten,   Lipako,   Prago,   Francove vare,   Karlove  i vare, Heb, Marijine vare, Pizen, Budejevice, Solnograd, Linč, Steyr, Pariz, Genevo, Cunh, i liregenc, Inomost, Zell ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bt. Mohor, Poniabel. —I Ob 4   uri 44 m popoludne osobni vlak z Ddtiaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mu ■ rakovega   Inomosta, Franzensfesta, Pontabla.    —   Ob   H. uri 51 m   zvecer  osouni vlak >l Dunaja, Ljubna, Beljaka.   Celovca,   Pontabla,   Crez Selzthal   iz   lnomusta.  Solnograda.   - ■ Pioga li Novega mesta in Ko6evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novcga meatbH in KoCevja, ob 2. uri 32 m popoludne   iz  Straže,  Toplic, Nuvega mesta,  Koćevja  iu  oi ■ 8   uri 35 m zveCer istotako    —  Odhcd iz Ljubljano drz. kol. v KamniJt. MeSani vftiki: Obi 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne ia ob 6. uri 50 m nvecer. — Prihod v IJub 1 ljane drž. kol  iz Kamnlka.   Mešani vlaki: 0b 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 0 m dopolu  ) dne in ob 6. uri 10 m zveCer.                                                                                 (l)
Et9i1cfšHi$am    I
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ^1 drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brj fturo o tem. Dobiva ne brezplačno M poStnine prosto v SeliuMiifii-A|t^l tliel*.e,  Frankfurt  ». ti.        (2i,;r,Tj
Pravnik]
želi vstopiti v kako pisarno v I^jubljuLK
l'unudbc pod ffPravnik** na u]ira-.K
ništvo  ,.SIov. Naroda".                 ^j M
PreskrbovaliSCe |
za štirimesečnega   otroka   1 išče.                    |
Vpraša se pri upravnistvu >   ' I Naroda«.                                    ^     I
Gospodi
se sprejme na stanovanje jL hrano.          (in ■
Več se izve Krakovski nasip št I v pritličju )pri sv. Jakoba mostu   1
Štirje prav dobro ohranjen
kostumi za dami
se prodajo.
Poizve se w FCorijanskih uL
cah st« l9  II  nadstropje.         (152-
Inp šiii
za   živote   kakor  tuđi    nekaj    učeni
se takoj   sprejme.   —   «v. Petra  co
št.  IO, pritličje.         (03-.
Pritlična hiša
w  IVIetliki|  obstoječa iz dveb  vti sob7  kabineta7 kuhinje, shrambe in k ter    obdana    z    velikim    vrtom,    se ugodni  ceni  takoj   proda.  Pri  hi-tuđi  vodnjak  in  Šupa  za vozove.
Povprašati je pri ^. Etnanuel;
Fuxu  star. v Metliki  St.  1:*».    {<r,
pCarodna kavarns
odda takoj  sleiloče  časopise .
.Freinđenblatt-,   ..Arbeitor  2e{ tung ~,     Politik-,    ..Extrablat:l .Kikiriki••.     .Pdchftt ,     „Intei essantes Blatt',   .Illustratiorl .The grraphic \ Nada , „Narod: novine ,     Hrv.   pravo-,     Na: doba , „Narodni Politika-, Ćai „LaibacherZeitung ,   Sloveus: Narod , -Siovenec-.    i
Usak dan svezi  I
pustni krof
se đobivajo pri       (4i-s
Jakobu Zalazniku
Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.
Naročita   za   zunaj   se   izvi1 ftujejo točno.
Važno
za bolne na zelodcl
Kadar komu ne tekns . ff pri želodčnib nadlog-ali, pri *m bosti, glavobolu vsled slabe« prebavljanja, pri želodčni sl»4 stl, pri nerednem probavljali itd. poma^ajo takoj            (i!S I
Brady]mželodčneS kapljici
Na tisočo zahvalnih in prlznalnih pise^l
Cena Bteklenici s podukom, kako jih Tt^m
80 vin.,   dvojne 1 K 40 vin.        |
Svari se pred ponarejenlml Izdelkl, pn*j marijaceljske kapljtco morajo «m®*Jj^l stvono znamko"  in  podpis         Ći/j7j>lm
-                 ^\
I  /V\ANPELJ£VI OTROBI   I
I ^ VU0LIČHIM.OUHOM MflJBOUŠE SREDSTVO I
I     Zt\ <50JITEV POLTI    I
ld.fl\0TSCH&C2,l?aNAJ I
Inndo 300 gld. na mesec I 11 I 'a^^°    zasluzijo    osobe   vsacega LJ ^J stana   v   vseh   krajlh   gotovo   in ^ pošteno brez kapitala in rizike a prodajo   zakonito do voljenih  državnih   pa pirjev in   srečk.   —      Ponudbe    na:    Ludwlg 6sterrelcher, VIII..  Deutsche gasse 8.   Bu dapost.                                              (2940-81
Mesar
kateri   bi   samostojno   delal, se išče aca ilir. Bistrico.
Ponudbe   posreduje   uprarniatvo »Slov.  Naroda«.                          1149-2}
r  Veliko denarja!   ^
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit iosebe vsakega stanu (fcot po-stranski zaslužek). Natančneje pod ,rReell 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. ti.     (2786—30)
Trgovski pomoćnik
l?2 let star, že vojasčine prost z dobrim spričevalora, kateri je bil blizo 8 let t jedni trgovini, veŠČ slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter izurjen v manufakturni, specerijski in usiijarski stroki, želi službo takoj nastopiti vrnestu ali na deželi. Blagokotne pomulbe blagovolijo naj se pošiljati pod A. B. poste rest. Ljubljana.
(98-4)
Agenti  za   razpečavanje
srečk, agenti  za zavaro-
vanje kolporterji itd.
morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zaslužiti. Vpraša se vpod ,.**lcl»et-e K\l»t«*nzt<i na nnonetto eksperti eijo «1. Uanneber«, l)u-naj II., PralertttrastieSS. 2995-15
2 mešani trgovini
jedna   v Ribnici   na   Pohorju,   druga na Muti pri Marenbergu,  obe dobro urejeni, na lepem  prostoru in s stal nimi   odjemalci,   sta   na   prodaj   pod ugodnimi  pogoji.
Natančneje   o    pogojih    se   izve pri g. dru*   Rosina,   odvetniku   v
Mariboru.                                       (174—2)
Dobro vpeljana
gostilna io kavama
s 16 popoinoma opremljenimi sobami za tujce s postranskimi prostori v Hnušici, kjer se ravno gradi že-lezniška proga in tunel, se radi od-potovanja  takoj   po ceni  proda.
Naslov: Gostilna „Amerika", Hrušica, Gorenjsko.        (101-3)
D najem za 6 let
od dam    s    I.    julijem    1903    svojo
liiso št. 18
v lgavasi pri Staremtrgu pri Rakeku (Notranjsko) s trgovsko in erostilniško obrtjo ter z veo, za obrti potrebno opravo. Odda pa se tuđi prodajalna zase in gostilna zaae, ozi-roma se odda gostilna tuđi na račun. Natančneja  pojasnila daje lastnik
15,5-2);   Fran Žagar Markovec, Staritrg- pri Rake ka.
f                  —        —         ^k
*^™"^      ti   O   5 (\i        lr«5fc    £9    '
* n i i** § * i ,   * o ili! i
£ *  t|*** |   I
Rud. Kirbiscb-a slaščićarna
v Ljubljani, Kongresni trg
|                             priporoča             (3246—5)
irmm.'a*  dam awedfee
pustne krofe.
#GT" NaroCila na zunaj se izvrSujejo točno.
Usojam si p n. obCinstvu naznaniti, da bom svojo koncesionirano
pisarno
za pc^rcdcuanje $\txzb
od zdaj zanaprej dalje vodil kakor poprej. Dočim se velecenjenim đamam in visoki gospodi v sluCaju potrebe kar najbolje priporočam, prosim, da sprejmete zagoto-vilu, da po8trežem velecenjeni gospodi le s solidnimi in najboljšimi posli.
Z volespoStovanjeui       (31—4)
Alojzij Kališ
Jurčičev trg.
§j   Naznanilo-   ||
2&                                 ——                 ^^
J^         Pod pisani večletni pošlo-   ili
*'*^  vodja     dimnikarske      tvrdke   ^f
^?  Elizabete Poshvar naznanjam  ^
,--t da imam svojo lastno -;*^ ^ kocesijo za tzur&Gva- ^ ^•'i nje vseh v dimnikar- ^ iV^ sko stroko spadajočih ^ ^ del ter smem spreje- j^ ^J'  mati naročila.          44—3 2>
ijki          Z vele8poštovanjem                     &&
^        Ivan Kornc        ^
JJ-1                       dimnikarski mojster                       g>
^S Dolenjska cesta  št. 19. ^>
^r^jL   *.-T-^   >^y^   •■ T--*   *-T^-*   *-r»»   *-^-»   *-iS*   ^sr^*   •■ i>*  *.iTv*  *-r^  *-Ts^  ^^m"
»Kogar nađlepje KaSOlj ■ naj poskusi kašelj ubla- I žujoče in veleoknsne     ■
■        Kaiser-jeve        ■
prsne bonbone.
/ I[L\\ ^pr^^val jamci z» ffro-£■ I ■ W tov vipeh pri ltaalju, hrl-pavoHtl,    katarju    in    zaiillženju.
Mestu   teh ponujano   naj   se zavrne! a                Zavoj 2O in 4O vln.     (2660—13)
Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg že-leznoga mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldupl. Trnk6czyju v Ljubljani. V  Novem   mestu  v  lekarni   S.  pl.  Sladović.
Najboljse crnilo sveta.
Kđor    hoče    obnt&Io 0fu          ohraniti lepo ble8€eče
[s7^[          m trp©2no, na} fcupuje
V^f/                      namo
jffij&E),     Femolendt ^(ItttH čeveljsko crnilo
JSf^jL  FernolenđTćrfiipe za
iPBjw^Ni naravno nsnje.
&    *£sg£.            Dobiva •• povsodl.
^it*W^        tovarnaust. 1.1832
(1161-36)          na Dunaji.
Tovarnltika zalosat Dunaj, l.,Schulepstras8e 21.
Radi mnogih posnemanj brez  vrednostl pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt.
Đr. Friderlka Uenglel-a
Brezov balzam.
^^^tctssjs.                    2©   sam   rastlinski
j^M žp^«Ety^      80*c. Materi teCe iz breze,
//   ? Sfe^S3K\    a^°    s?    navrta   njeno
/rw ^v^fiJ^fSBBvV   deblo, je od pamtiveka
//o JŽs^^SjŽlSu   znan kot najizvrstnejSe
i« fet   vitrtfSNnl   IeP°tilo> ako 8e   Pa ta
U   r7^ ^^^WW   8ok'   po   PredPisu   izu"
Vt Vflfl^ tira^M7    J^i^lJ3« pripravi  kemič-
^¥JM^wWBr    ^111 Potem ^ot balzam,
^HKSAm^^     zadobi   pa čudovit uCi-
Ako 8e namaze zvečer z njim obraz ali dragi deli polti ločljo se že drugi dan neznatne luskine od poltl, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno Barvo; polti podeljuje beloto, neznost in Cvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažno8ti na polti. — Cena vrCu z navodom vred gld. 1-50.                               (828—20)
Dr. rriderika I>enfflel-a
NajmilejSe in najdobrodejnejBe milo, za kožo nalaSČ pripravljeno, 1 komad 60 kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja lekarni in v vseh veCjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, DunaJ, X-
I      ^
IfcST* odda v najem ~lg^Q
gostilno v ,Narodnem domu'.
Ponudbe sprejema   „gostilni&ki odsek"   čitalnice w Konjicah
(Spod. Štajersko), kateri daje vsa natančua pojasnila.                                (142—a)
C. kr. priv. tovarna za cement I
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovijali        1
priporoča svoj pripoznano izvraten  Poi-tland — cement v  vedno  fl
jednakomerni, vse od avstrijskega drufitva inženiriev in arhitektov določene pred-  9
^         dpiBO   glede"   tlakovne  in   od po rne trdote <l •%!«•«   m»dftLrilJuJoei dobroti, kakor  B
tuđi svoje priznano izvratno ^'■»■n.«»«                                 ■
Prlporoćlla   in »prleevala,                    I
raznih   nradov   in   najsio vite jSih   tvrdk   ao   na   razpolago.         S
Centralni urad:                     (2609-13) I
Dunaj^ I., IVIaxiiziillcLiisti-a.sse 9«       1
Občni zbor prve dolenjske posojilnice, registrirane zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki, skliče se 8 tem na 26. jamivarja 1903 ob 9. uri dopoludue v občinsko pisarno v Metliki z dostavkom, da, ako k Umu občnemu zboru v smislu § 39 posojilničnih pravil dovolj povabljenih ne bi prišlo, bode drugo občuo zborovanje dne 16. februvarja 1903 ob istej uri in na ifitem kraju ter da se bode ta dan o na dnevni red stavljenih predmetih brez ozira na število navzočih društvenikov sklepalo.
Dnevni red  k občnemu zboru je sledeči :
1.  Nagovor  ravnatelja;
2.  Poročilo blagajnika;
3.  Poročilo  nadzorstvenega odbora; 4   Potrjenje računa za leto  1902;
5.  Predlog bilance za letr>  1902;
6.  Odobrenje kupa metliške graščine v last posojilnice   in   dovo-ljenje prodaje drugih lastnih zemljišč;
7.  Predlogi društvenikov.
Nadzorstvo prve dolenjske posojilnice v Metliki,
dne  11. januvarja 1903.
Načelnik: Ant. Terček.
i®         \/£^lllTl     ti-A !Lir H Tf1 v         *
-^            ¥ X>j JL JL Xm± A      YJ VI jll Ga* JL *         ^
^     zamore se lahko  in naglo pogasiti samo s     a^ ^r<                                 ^e^^1                                                aITIPk si Invinni         ^s
I       R. A. SMEKAL       i
%                           AAA    Zagreb    AAA                  (7a-2> «•
^  skladišče   vseh    gasilnih    predmotov,    brizgalnic,    cevi, ^ Ig         pasov, sokiric, sesalk in gospodarskih  strojev.         ^
jtajvečja in najstareja parobrođna družba na j svetu poseduje 279 parnikov.            I
Najvarnejše,   najbitreje   in   največje   vrste   velikanskih    parnikov,   ki  I samo vozijo   potnike in cesarsko pošto                          I
i< Hamburga v Jf ovi-york.. I
m dolg I ^       I  »Deutschland«         212  I
»Armenia«             170  I
025T   HambuiPg-lMoiri-Voirli: lo 6 đni.       I
Vozne  karte   po    pred pisanih    najniijih   cenah prodaja ter daje pojas- I
nila točno in brezplaftno                                    I
oblastveno potrjena agentura       (2758-11) I
■%r X^jiml>lja.ni9   ĐunajnUa cesta   išt. 31        I
takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice. I
Mehanik LiansiHl
>■ ■ Bl^P RvIHiiiiiiSH      stanuje samo
Opt^kar^kd cesta št. 38,
Mlvnlnt     mirojl     §»o    n*«jnlxjl    rrnt.
Hl«*i I* I e   in   v to  stroko   spadajoČa »b>o-
priivlln izvrSujo <l»liro in ***wtt*.
Pnenmatlk »■««• 4«^O.
l    A. KUNST    \
^              >•- Ljubljana     -            I
3  Židovslce  ulice ^.   *
:  Velika zaloga obuva)   :
M    lastnega izdelka   za dame,   gospode    ^
<          in otroke je vedno na izbero.         ►
4    VsakerSna naročila  izvršajejo  se to*   +
<     Cno  w   po  Dizki   ceni.   Vse mere  ao    ► ^     shranjujejo  in saznamennjejo. -- Pm    ^ 4    znnanjih  naročilih    bi ago voli   naj   se    * M                      vzorec vposlati.                      ►
i Ipn. Fasching-a vdove I
|           kljućavnićarstvo          j
£ Poljanski nasip št. 8 (Reichova hlša) i
%        priporoča svojo bogato zalogo         %
I atedilnih  ognjldd »
J    najprlprostejših kakor tndi najflnejslh,   J
3!   z 2oltt   međjo ali mesingom montira    *
%   nih za obklade z pečnicami ali kahlarni,   je
jj   Popravljacja hitro in po ceni.   Vnanja   J
•4             naročila se hitro izvrsđ.             -4
9«                                                                                                                      *
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in   harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
Zastopnik c. kr. đvornega in komor-nega tovarnarja /glasovirjev:
~Mum   MM o si ^ n d.«» sr* JTre *••
Ubiralec glasovir-        L-^^8^^^.
j6v v glasbenih       H^^sHra
zavodili „Glasbena   J^SM^Bm
Matica" in      4^^^^H!B
„Filharmonično      ^^^^^^H9
društvo"v Ljubljani      0^^^^^m^
■■■■i ■■■■■■■■■■■■■■Bcr^
l^^flsianti^^
l/za polovico cene\
I Sutneno blago
I      za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča                     I
R. Miklauc  I
Ljubljana            3 |
I  Špitalske   ulice   štev.   5.   |
Wfr    I-. Mikuscht^B
^^Hk    tovarna «l^žnikov        j^^^H
^^P      Ljubljana. Mestni trg.     ^^H
Josip Reich ■
-** parna *«-         I
barvarija in kemična spiralno I ter iikanje sukna         ■
Poljanski nasip - Ozke ulica št. 4.1
se priporoča za vsa v to stroko spa- ^H
dajoča đela.                  ^H
Poslrrzba   toena.                 ^B
4    '                    Cene   nlzke.      ^H
I      Optični zavod     1
IJ. P. GOLDSTEffl I
I     Ljubi]ana, Pod trančo 1     |
2?         priporoča svojo veliko zalogo         &
| vsakovrstnih očal, lovskih % šf in potnih daljnogledov ter | £ vseh    optičnih    predmetov. £
p         Zaloga in odina prodaja         |
I 3ao.onLOgrxeL3aaLOv | I         za zaznamovanje perila.        |
I s grammophonov 5 |
ef  ki igrajo izrecno močno in natančno.   %
U StariEtrg 21.1 Glavni trg 6. |g ij|              Vegove ulice 12.             I&
1     Pekarija     I
^    in slascjcarna    m
J.ZALAZNIK
g    Prodaja moke    g
«3       in raznovrslnih živil.       §fc
I   Prodaja drvinoglja.   1
§f      Stari trg 32.     |§
mWWWWWWWWWWWWM
M.V* -Av  *i>  *4>  <i>  <i>   *i>   *A>   <i>  *♦>   **v  *A>   *♦> *^i.X
J. S. Benedikt j
v Ljubljani, Stari trg I
(tik    glavne     prodajalne na   voglu).
Največja zaloga         I
klcfbukov
najnovejše" fapone. ■      Prodaja na drobno in debelo.
Avgust Agnola
Cndezna svetilta   Ljubljana
H       Dunajska
^-**=*      cesta 13.
^K^ zaloga
^lJSP         porcelanai j^             svetilk,
Ac~£39k         šip itd. itd.
»ntoltiijs.   ""J.'SS?111
„LJUBLJANSKA   KREDITNA   BANKA"
Akcijaki^kapftai *(MJ££»OO°'-      v Ljubljani, Špitalske nlice štev. 2.       ^jpodrutnic« « sr ljetu.
munalnib  oDIigacij,   m™«.  đelnic, »alat,  noTceT              TOOYCnJe upale kupone                         kVLrinA lzrcLbl                  ugodnim obrestim.    Vloženi  denar obreatui«  o* Prom«»e Izdaj« k v»«kemu ir»banju.         ^  Mmmrt „ lrtMt ,wrt..  -^        ^.   „„„ M>otfl<tJ  -gj_______Promet s čeki In nakaznlcami.
1     Ji plesni sezoni
I    priporoča ve    nakup    mičnih    novost U     i
I   blaga $a pleše, Plesnih entrees, plesnih     I
\   blio, plesnih pahljač, plesnih rofcavic,     j
plesnih nogavic in  čeuljev $a ples*       \
m •    Tvrdf^a    • »                      /
^. S- JŽenedi/(t v ijubijani.  I
1   Jstoiam velika o/(ayija  plesnih ro^avic ij   I 1  bomba^svine in svile po čuda ni^l^ih cenah*   I
^^^^■^                 *^B^^                                    (160)
g/l    S  New-Y©rk   in London ništa prizanaSala   niti evropski celini ter je bila velika to
¥£$     ¥   vama   srebrnine prisiljena, oddati  vbo  svojo zalogo zgolj proti  majhnemn   pla-
^«   ^?-  Čilu delavnih moCi. PooblaSčen sem izvršiti ta nalog.    PoSUjam  torej vsakomar > ^            sledeče predmete le proti  tema, da  se mi povrne ^ld. 6*60 in sicar:
\ t         6 komađov najfinejših namiznih nozav s pristno angleSko klinjo;
i4         6 komadov amerikanskih patentiranih irebrnih vilic iz enega komada;
}!        6 komadov           „                    „                         jedilnih zlic;
,■       12 komadov            n                     n                          kavnih žlic;
t         1 komad amerikanska patentirana sretrna zajemalnica za juho :
;1 komad amerikanska pattnt'rana srebrna zajemalnica za mleko; ftk.       6 komadov angleških Viktoria ćašic /a podkiado;
L£m     2 komada efektnih namiznih svečnikov;                                                   (165—1)
^3     1 komad cedllnik za čaj; £p|&     1 komad najtinejša sipalnica za sladkor.
r-^l              Vseh teh 42 predmetov je poprej   stalo gld. 40 ter jih  je moči  sedaj   đo-
f?    biti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi
1   *f    bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje.   V  najboljši  do-
^ V.   kaz, da leta ineerat ne temelji  na nlkakšni   sl.^p^x*ftf 1.  zave-
■ «    zujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez
F ^    zadržka zttesek: in naj  nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to  h.ra«nu
I   j.     jiarnlluro, ki je posebno prikladna kot   prelLrfusno
lj|         svatbeno   in   priložaostno    davilo
igjj^if     kakor tuđi za v««ko boljs« gonpodarMtvo. — Dobiva se edlno le  v
^               A.   HIRSCHBERCi-n
ij&       eksportni   hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega   blaga
$$    na Dunaju ll.f   Rembrandstrasse 19/M.    Telefon 14597.
i? ;^     Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.      ^%.t^ p^t                  ClMtllnl praiek za njo  ntane IO kr.                 >.   ^% &
&?>     Pristno le z zraven natisnjeno varstveno   znamko (zdrava   kovina).    ^   S j£ Wl^                    IzTlecek Iz pohvalnih pla^m.                    *^M&
Bil sem 8 poSiljatvijo krasne garniture           S  patentirano   srebrno   garnituro  sem
jako zadovoljen.                     Ljubjana.         jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c in kr stotnik v27. pešp.                  Tomaž Sožanc,  dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako   kortsina,   prosim,   da   mi   pošljete   se jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Er. Kamilo Bohm, okrožni in tovarnišbi zdravnik.
Ure na nihalo z godbo
4               je  zadnja novost v fabrikaciji  ur.   Te  francoske  miniaturne
^__, ^^^        ure na nihalo so 69 cm dolge,  skrinjica popolnoma po narisu
jd&d£*{ Jr^^>    Je lz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško iz-
^KSML^k^t^^^  rezljanim nastavkom  in igrajo TNako  uro   najlepše korač-
^%2u^^^^^^^j^^  niče  in pleše.    Cena  z  zabojem   in   zavitjem   panio H   *;«!•
^fSS^^^^SEL      —   Ista   ura   brez   glasbenega   stroja,  toda z   bilom,   ki  bije
fiBP^^SK      vsako pol in ćelo uro,   z zabojem in zavitjem aamo  « *«■•
TB^(cLJ ^hIH       —  Te  ure   na nihalo   ne   gredo samo  točno  na minuto,   za      ■
B|p^^v^^Ja      ^ar se   JarnC^   temveč   so tuđi vsled svoje  v istini} prekrasne      I
gfllHBiaBBgl      opreme jako  lepa   in  elegantna   hišna   priprava.   Budilnik   z      ■
Kfl^B^Hffi      zvončkom   in  ponoči  se  lesketajočim  kazalnikom 1.9O ^d.     I
JB^BSSSb^      Budilnik z godbo,  ki mesto zvonenja igra, «* «d. — Niklasta      ■
:   SSHKjEHHsS     remont, ura 3 ird«  — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim      I
\   YB^B33wK$M     pokrovom, S.5O gdi.   Pošilja  se samo  proti  poštnemu pov-     I
»   ^^^^^o^^&     zetju.  Neugajajoče   se vzame   nazaj,   denar  se   povrne, zato     ■
S^^SEHK     nobeno riziku. Veliki ilustrovanl cenik ur, verižlc in prstanov      |
HHgp9                               itd.  gratis in franko.                       (2817—19)      ■
wV*                       Kristjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860.                   I
Dunaj, I.,   Postgasse  št.  2|G.                   I
J^oceni svila do najfinejSe vrste v bogati izberi za sprehode, za družbinske in ne-vestine toalete    Cudalepi   foulard   od K 1 20 per meter naprej,   in   za ćelo obleko na zasebnike poStn ne in carine prosto. Vzorci franko. Poštnina za pisma 25 vid.
TovarnliiLa zv«za za Hvlleno  hl a aro
Adolf Grieder & Comp., Ziirich N. IO.
kraljevski dvorni zalagatelji (Švica).                      6 (14—1)
mk   iz najboljših čajev Kitajske, Indije in Cejlona, strokovnja&ko mešano       lit
ff)                          v         f ffnost kitajskega čaja                                        111
¥f                 združuje      izdatnost Indijsoga čaja                                   jla
^                                    I aromo cejtonskega (angl.) čaja                          IM)
Wk je potemtakem najpopolnejša znamka vseh obstojeCih čajevih vrst.       W'
fjf               Kdor ljubi čašico dobrega čaja, naj kupi zavitek za poakušnjo pri:                             U
li               Mihaelu HHHtnerju, Kham A Murnikn, Antonu Starnlu                   li
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
oddaja v svoji lastni novoz^rajeni   hiši na Dunajskl  cesti   v naj em s I. avgustom 1903                                                               (167—i)
dve prodajalnici
v fronti na Dunajsko cesto, vsaka s skladišcem in kletjo ter
g&T devet  stanovanj  ^SQ
v I.,  II. in III. nadstropju po 3 in 4 sobe z vsemi pritiklinami. Vsako stanovanje ima kopalno sobo.
Poizvedbe v nradnib urah v pisarni Hmet^kr poMOJilnice IJuli-IJaiiMke oRollce v Ljubljani, Marije Terezije cesta St. I.
Neodvisni bodeteod tiskapja
^-   -    |        ako si kupite kaučukov tiskalni stroj, čigar lastnik postane samostojen
^1."l€* ■     .    tiskar.    Male   tiskovine   kakor:    posetnice,   naslovnice,   vabilni   listi,
Tako tiskamo mi.  vsake vrste naznanila so v malo trenotkih gotovi. V istini praktičnu
^L   ft   J&\   ^ar.^9> ^ napravlja veselje starim in mladim.   Cena tiskame z vso
^^j^Z^Iftrt   pritiklino s:
^^^^^     ea Crtam! glđ. —-»o *s» Crkaml glđ. *•*©    T_tn   AiAfWltlttll.   nfT,tn«
^iR^     .,        tt-fc           ■     _.-5i» -t %*                 t__       Jako    elegantni   agatovi
/W   ff    r.'.^^toV       *»«r             „         »i* •*•*-»      ,,        ,,    •»            npr^iti    7   mirnim    mrmn-
I ^ i 1V0 :   : i.*o «40 ;:  ;; *-   »ramom ^ i.*u, •-,
J^^^4L     -11     »       »    *'"    8Ott    »       "   H'~              *•«. gld.
Naši mali pri tiskanju.    Napolnjeni peresnik s 14karat. zlatim  peresom so enkrat napolnl !n '                       se 2  njim  lahko  već tednov  piše,  & gld.  2*5O.
Fini portmone s 4 predalčki in izloCljivo Štampilijo a gld. 2-—.      <2476-15) Samobarvilna kavčukova štampilja s 3 vrsticami kot fino ponikljan peresnik s svinčnikom in pečatnikom a 80 kr.
J. LEWINS0N tovarne "",.""""?"• in ^ "S^! .^ask0)
(Telefon  12179)
Zimtopnlki se lišeejo.     \enicaj»joce se sprejme iiazaj.
Ceiilkil zuNtonj.
S Prva kranjska mizarska zadruga E
-^             v Šent Vidu nad Ljubljano             «*-
-^            _______                                                   „        H*r
^^lL             ^fcj^isaA'     se   priporoča    si.   obeinstvu    v    narocitev    j)|Ti
^H                ^SB^f^BH       raznovrstne    tcmne    in     likane     §obne    vwri
*^^\S                ^a^g^^B^CT       opra\rC   iz    suhega   lesa   solidno   izgo-    *\^_
"^^c                / ■Fliiiliil!^''''  ^»      tovljene  po   lastnih  in  pretlloženih vzorcih.    |W^
j3)N<               lili1        ■  '■       Velika zaloga raznovrstue   izdelane  ; )^S&
"^•M              iiiiij's!j;i li  I      °Prafe    *a     saloni    spalme   wfe-
-+&Š4             raBifLJ- J! rb    ^11  J^dilne   sobe   je    na   izbero   te     j)|C*
^Tj4           ^Ž^^E'U^—?*i^^2    "jeniin   naroenikom   v    lastu em   skladiŠcu    ^-^^
*^BM     ^ f ^~~— T~~__—^r                 tik kolodvora v Vižmarjih.              ' i*^^
C_i      ^ b~3tifrt~x^r* fWm         V prav obilno  narocitev se priporoča         T\*ti
^W5|   jj&    '"^^1 "^     ^K                              načeluik.                (81—2)    L'^^
AI    ■■       v     i    V d0!''"' tržaštefla cesarsto - tronsteoa kristalnem olja
^^ ■ _ . ■ I ^.^ "-^   —   .^    ■ ■ m ^*,    vporabo  M^^w«»Mai^wtt^«H
Ml ■ ■ III II Hm.™ ■ I   II II I  Pvodnostis   popolnoma  bel  plamen, gori  brez  duha  in je
■V||||U||X|| lili                     nevnetljiv.
|ll|||||ll|lll  lllll  V izvirnlh   posodah š   15 kg;   za   kilogram   56   vin.
I   viL&II^^PI^V^^r %^   I wl^^F   Zastave za posodo se ne zahteva. — Naročila na deželo   se iz-
^^^.B^^^l                                                                vršujejo v zabojih po 2 posodi franko zaboj.       0124-9)
gP             I                                           Na  đrobno  se  prodaja  liter  po  48  vin.
Zaloga za Kranjsko pri: M. Kastnerju v Ljubljani.
i___________                                                 —      —-----------------------------------------------------......---------------—————^——^^^^
§P 7A.IFH I i LnULU Ljubljana Stari trg   štev. 28 urar,   trgrovec   z   *Iat-nino   in srebrnino  in z vs^nml.   optičnimi Nikelnasta  remontoar ura od gld. 1-ttO. Srebrna   cilinder   rem. ara   od gld   Jl#—-
ĐaV"    Ceniki zastonj in franko.   "^
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost,
za vsaki život In v vsaki fazoni •                                                                                     co
prlporora
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
y -+.r    :♦■    ;+n    ^i   ,~v    *».     h«h     l^*   i-n  -.»t    .^.i    .—l    ,^i ^fl
,   Važno!    »«   Važno!   [
? isspoiiaje, trgovce i& »finorejes.;
I   Najboljša In najcenejša postrežba    \
i   za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja,    t
ti  korenine itd. tud   po Kneippu,  ustne    -
1   vode In zobni prašek,  ribje olje, re-    ♦ 3      .ne   in posipalne   moke   za otroke,    ^
2   ciišave,   mila   in   sploh   vse   toaletne    -i i   predmete, fotoj^ralleiie aparate    i: i   m patreb^ftne, klrurglčna obve-    i '   ztla vsake vrste,  sredstva  za desin-    -(   fakcije, vosek in  paste za tta itd. —    % I    Velika zaloga najfinejsega ruma in   |
3   konjaka.   —   Zaloga   svežth   ml-   " $  neralnlli vod  in   solij   za   kopel.   |
I     Oblastv. konces. oddaja strupov.      i
t  Za.    živlnorej «2«   •
j   posebno   priporočljivo:    grenka   sol,    $
/;   dvojna sol, soliter,   enejan,   kolmož,    ~
J    krmilno apno itd. — Vnanja naroCiJa   i
0         se izvrfiujejo točno in solidno.         %
\       -*s Drogerija *<-        I
Anton  Kane;
j Ljubljana, Selenburgove ulice 3.   j
SHiHfllBHii^^EHHRH^^I^BHHk
1                       _
Klobuke
najnovejše fazone
. riporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari  trg 11.
^^.   ."Jg^^T^BEa^Ha^B^^BB^BBCflZ^BB^BV^B^^EBGH^^B^BVBBli^a^bB^B^B^SBA^B^^^BBB^B^B^HBiB^B^B^B^B^Bi W^r^
\ Anton Presker I
g krojač in dobavite!] uniform avstrlj- | ! skega društva železnlških uradnikov I
|  Ljubljana, Sv. Petra cestalB  I
|   priporoča    svojo   veliko   zalogo    I
^^HrofiB    havelokov i
Obleke po meri se po najnovejfiih   I ozorcih in naj nižj ih cenah izvrSujejo.   I
Zaradi mestnih  razmer prodam  iz proste roke svojo
novo hišo
zidano pred dvema letoma na najlep-sem prostoru. V kiši je gostilna z jako veliko dvorano, spodaj so kleti, v I. nadstropju pa stanovanja. Poleg htše je jako prostorno dvorišče z velikimi konjskimi hlevi in dvema šupama. Tuđi lep vrt je zraven. Gostilna je najbolje obiskovana ter stoji tik okrožnega so-diš^a. Pogoji so jako ugodni. (16S—2) Natančneje se poizve pri lastniku v Novem metiu M. 263.
^^^svoj*  ženo!  ^^H
^^M'L* Ttako rodvino n»JT»in<*jio^H ^■knjigo t otroikih mdeT»h ■ ću^H ^^1 tisod K*bT»luiaii piami poiilj* ^H ^H diskretno sa 90 vin. t aratr. ^H |^^L            uiamlcah gospa           ^^M
^^^        A. Haopa,       ^^H        ^
^^^^ Berlin 8. W. »20 Lin^H         ^
Razpiz natečaja.
V zdravili^ću Toplice na Dolenjskem se z letom 19O3. odda v najem termalno ko-paliiče (terma 38° C), obstoječe iz kopalne hiše( zdravilne hiše, hiše za stanovanja, poštanskih poslopij in vrtnih nasadov.
Kdor želi vzeti v najem, naj svoje ponudbe z navedenjem letne najemščine odpodlje do 1. februarja 1903 na podpisani urad, kjer bo tuđi   pogoji   razloženi   na vpogled.
Gozdarsi urad   naza Auersperga
v Soieski.        (3169—3) Pošta Straža na Kranjskem.
^      -^ Žienltiitt ž+-      ^
Iponudba. I
^        Posestnik zemljišča in mlina,   Wg
gti   26 let star,   z letnimi   dohodki  Jflj
^   10.000   K,   se   želi   poročiti   s  |§|
^g  čutapolno,   premožno   in  v go-   ^
J§|  spodarstvu   izvežbano   deklico.  |^
£p         Ponudbe pod Steiermark ^
'Ć&j  20    na    upravništvo    „Sloven-  ^g ^B  skega Naroda".                  »        |^
^g         Na anonimne dopise se ne g|§
^@  bo oziralo.                     (146—2,   !?g|
Vinarsko in sađjarsko društvo za Brdo v Gorici
priporoča  gar.  krčmar]em  in  zasebni* kom( pravo  pristno
Briško vino
z najboljdo  postrežtao gpo
prav zmernih cenah.
Vino se razpošilja v sođč-
fcih od 561itrov;naprej ter
na željo tadi uzorce.
Obenem  priporoča
najboljše sadje.
fJT<»^sm^   postrežba«
Sedež društva je:    (2993-7j
Gorica, ulica Barzellini 20. 7ovarna pečij   I
in raznih prstenih izdelkov I
Alojzu Vecaj   I
vljubljani, Trnovo, Opekar-  I Bka cesta, Veliki Stradon 9 I
_~-^     priporoCa vsem zidar-   I ^^^^^^^ST    skimmojstrominstav-   I
fe^^^jfe beni kom svojo veliko  I
?Mf&ffi f najmodernejšili pre- I li|pl ^šanili ter barvanih I jfppRV  '        prstenih          I
I    i^fJ    pečlj     I
I i^H  štečLi^nih ognjišč I
I    I^Pi^'M   lastnega   izdelka,    in  I
I     ^JCT^^^j^a^   sicer rujavih, zelenih,   I
I    0jT               iTjjiđ   modrih,    sivih,    belih,   I
I     :                  ;l„fJ   rumenih itd., |»o nnj-   H
■          1-----------1.IL3        BI 12^} lift   ••■■•li«       H
I   Cenlkl   brfzplarno   In poil-   I ■_______nlne proato.   (10—3)      [
S 2/2                      ^^V-rf___-^    •                                     (W
—       Olsilio.
Na predlog oskrbnika konkurzne raase, gospoda dr. Andi*eja Kuhar, c. kr. notarja v Trebnjem, dovoljuje se prostovoljua dražba v konkurzno maso Dragotina Novak-a v Trebnjem spadajočih premičnin kakor: različ-nih snovij, špecerijskega blaga, železnine, štacunske oprave itd. v cenilni vrednosti 7829 K 35 vin. ter se doloČa narok za to prodajo v prodajalnici gospoda Dragotiua Novaka v Trebnjem, pričenši dne 19. prosinca 19O3, ob 8. uri dopoludne in naslednje doeve, dokler se blago ne proda s pristavkom, da se bodo prodajale premičnine tadi pod cenilno vrednostjo; vendar ne pod tretjino cenilne vrednosti.
C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem
dne 14. prosinca 1903.
C. kr. konkurzni komisar.
ČEDO AIJ   PAPAfi    ^e železito,    redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in rCUvnli^bAllAU    jači živce, ter je jako okusno in lahko prebavljivo. Vpra-
šajte svojega zdravnika. «lawnm   zaloga   sam  Kranjskot       (1156-36)
Josip lflayr9 lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Razpis.
Za zgradbo vodovoda za trg Planina pri Logatcu
potrebna   na   52.OOO kron   proračunjena   dela   in   dobave   se   bodo   oddale potom javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa do-plaČila v odstotkib na jednotne cene proračuna naj se predlože do
31. prosinca t. I. do 13. ure opolđue
podpisanemu občinskemu uradu.                                                               (63-3)
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za jedno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Planino."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5"/0 stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnib papirjib po kurzni ceni.
Občinski odbor si izrečno pridrži, izbrati ponudnika, ne glede na visino ponudne cene, oziroma ee se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno obravnavo.
Načrti; proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri občinskem uradu t Planini.
dne 7. prosinca 1903. I Založen« 1847. |                   | Založen« 1847. |
J. J.NAGLAS jjB^ffinp
Turjaški trg št. 7   TrnovskI pristan it.8-10   BBBBHHf
priporoča po najnižji ceni:               ; ^Baa^i^i^i^iSSaaaaiMr
oprave   za    Spalne     SObe,     oprave    za ' B^^^Sl^^^^^E
jedilne   sobe,   oprave za   salone, 1 ll^^^lH^^pl žimnate modroce, modroce na r-Bl^@l|ra@H[ peresih,   otroške  vozičke, za-^■JI^^HlB^^^^ store, preproge itd.
I     Stroji za pripravljanje krme.
I Rezalni »troji za rcsalnleo^                 .^^P^^a^.
I   ■  pat«nlot«nlni   Trtllnlm   krožnlm  mazi I-          ^^^P"^Wh\^^^^
■  nikom, gredo Jako   lahkoter me prihrani —^^f^^^TT^iN   ^k
I Kezalnlkl sa repo in kromplr.       ^^fl^^^E^SJl
I Jflllnl sa drobljenje In meckaiije. ||fn^H^^9(D
I Parllnlh.1 za zlvlnuko klajo.          B^4A»fV   W
I Prenosili štedllnlk.1 za Kotle             ^%^5fe^M
■     z emajliranimi ali neemajliraniml vlo2oimi kotli, stojeCi          ^^HH^H^^L
I       ali prevossni, za kuhanje ali  parenje klaje,  krom pirja,                 ^^Jr^^^^^T^i
■      za mnoge poljedelske In gospodarske namene itđ. dalje                   mL^^&      ^^
I Kuruznl   lušellnlfel?   elstllnlce   za   žito«,   jeblralnlkl
■  (trljerl)^  stl^fealnlee sa seno In iilanio? za ročno g-onitev,
I                                             Btoječe  ali   provozne.                               (2400—9)
I imatllnice. vitli (geplji), jekleni Rljngi, valjarji, brane.
I Najboljsi sejalni stroji „AGHICOLV   (Schubrad-SyStem)t I                                 se jako iihko vodi z roko
■  ni treba menjati koles za vsako vrsto zrnja, za bregovita in ravna tla.
I                       Samodelujoče patentovane
I brizgalnice za uničeranjc grrint, sadiiih škod-I        Jjivccr, in za zatiranje peronospore«
I         izgotavljajo in prodajajo v n«\|ite>vcjil odllliovanl konalrueljl
IPH. MAVFARTH A Co.
I              tovarne gospodarskih strojev, žeiezolivnice in parne fužine
I U«tanoT. 1872.   Dunaj, II/T, TabOrstraSSO 71.    850 delavcav.
I   Nagrajena z več kakor 49O zlatlml, srebrnim! In bronastimi kolajnaml na vsah večjlh
■       razstavah. — NatanCni katalogi gratis. — Zastopniki in preprodajalci se iSCejo.
Zahtevajte
pristne ruske
galoše
111              (3123—5)
čevljezasneg
,Prowodnik"
Iz
RIGB
(Husko)
' priznano
neprekosen izdelek,
prislno samo z
: znamtQ mi\
i     1888
'___■ JL_iLJiMLiJW ■•■»■■ala^aJMliBr
^*                      \^^    ^kk. ^r                     Mtm                          m^%     %a^k^
^AW|^B^^^^Ej«jpMa^^^spyBBI^Wr^^^^j^P^^^r^^^'^^i^^^^aar^^^^\^aa^aaaaaaaaaaaaa»    At
S cesarskim dekretom odlikovano.
Edini pogodnik za ćelo Evropo:
HERMAN HIRSCH na Bunaju.
Zalogo ima:
Oaso petričič
v Ljubljani
ter  vse druge   boljše trgovine gum jevih, čevljarsklh in modnih izdelkov.
IavgustrepicJ
■             sodar             i 9   Ljubljana, Kolezijske ulice 16    t
B        (-v    Tmovein)        |
B   izdeluje,   prodaja   in   popravlja    r
H                vsakovrstne                 -*,
1 itsr isode -*a   \
D        po najnlzjlh eenah.
I Kupuje In prodaja staro vinsko posado. +
¥&      =^      ^ig
3            Pri nakupovanju         j C
I = suknenega = ♦ I in manufakturnega 5 I   =  blaga   ==   j
i           se opozarja na tvrdko          t
4                                                                                     4
j HUGO IHL'
* ;              v Ljubljani               jj
3 i v Špitalskih ulicah št. 4.    |
11  —   i
J i               Velika zaloga                   +
:   suknenih ostankov.   5
«*                                                                                                         ♦
J      Spjred^J  ravna obliku,      5
2J ne tisoi n«. želođeo.  5
*t        priporoča v največji izberi       >
i Jitojzij persehe |
J              v  Ljubljani              £
1       Pred tkofijo ftt. 21.         *
J                 _______♦
% Tovarna in prodaja oljnatih P %          barv, firneža in lakov.         §
^        —5-1    Električni   obrat.    -*—         ■
| jar Brati Ebsrl ~K *
2              Prodajalna in komptoar:             Z
2   Miklošičova cesta št. 6.   g
%                        Delavnica:                         9
1        Igriške ulice  št. 8.        |
1    Ptaktrcfoi molitra c. kr. drž. tn ckr. priv. Juž. želez. |
i Slikarja naplsov. I J Stavbinska in pohlštvena pleskarja. {
J  Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih  £
%    barv v tnbah. za akad. slikarje.    9
%   Zaloga čoptčev   za   pleskarje,   sli-   P
đ   karje in zidarje, štedilnega mazila za   fe
2         hrastove  pode, karbollneja itd.       Z J   Posebno priporočava slav. občinstvu   W f|  najnovej&e, najboljSe in neprecenljivo   J m   sredstvo   za  Hitanje   sobnih  tal   pod   | 2                  imenom „Rmpldol".                J
■   Priporočava 8e tuđi si. občinstvu za   p A   vse v najino stroko spadajoče delo v   fe ™  mestn in na deželi kot priznano reelno   J fl            in fino po najnižjih cenah.            p
g^r^^^f^I^l^^^^^r^^^r^J1^^^I@
| Friđ. Hotfmann i
3  V Ljubljani, Dunajska cesta |
|       priporoCa stojo najveCjo zalogo        0
!    -f\    lsehmt 1
|Q              ^j^t                  zlatih, sre-     U
BIH  11^         V^/Odohre   do m Vi^. //   n   V JWm  najfinejše        [U fl      ^H^feL^^gđftHr          kvalitete   ni
P        ^^H^^P^       nizklh cenah.   W
Pl ¥ žepnih in atenskih urah so vedno |] d   3                      ▼ zalogi.                          j]
S    Popravila se izvršujejo najtočneje.     n
V tobačni  trafiki   in   posred ovalni ci za službe
A. Kalifa na Jurcicevem trgu se od zilaj /anaproj tlobivajo razun ^%Sio-v^n^Ufictt ilarođti^ tuđi tr zaški ^.Šlirrtl**^ in vsi dunajski, praski in vec ilustriranih listov in prosim, da si p. n. čitateljstvo tam prcsk'rbi svoje časnike.
Z velespostovanjeui 82-2)           S*9     l\9Wmm
^   V                              tfr
I    p©nadba. |
^<            Državni uradnik v  10. či-   ^
"^   novnem    razredu,    30   let   star,   ^
*^f   se   želi   poroeiti    s    eutapolno,   (Je
-^-»   domaee    vzgojeno     gospodično   (-£•-
^i  ali vdovo.                                       Lfc.
^R           Vonudbe pod Steiermark   ^
^  IO na upravnistvo „Slovenske-a   ^
"^   Naroda".                                         ^"
^7           Na  aiioniume  dopise se ne  tj?"
-^   bo   oziralo.                         (145— 2)   ^-
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljnli (Ferlacfi) nn
UoroMkrm
so priporoCa v izđelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po nainovejSih sistemih pođ popolnirn jamstvom. Tuđi pre-deluje stare samokrosnice, vsprcjema vaako-vrstna popravila, ter jin toCno in dobro izrvrSojo. Vsa puSke so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — Umitrn-(22)               T&ni oeniki laitoaj.                  ^
lAi      I
\?   I                 arsi. zn;»mka: S^dro.
^JLiniment Caps. Comp.
^T^    iz  KI*UterJ«*v«-   lekiirnc    % &'&                 fruarl
V^atiP   P^^nano   Izborno,   bolećlne   tola-
^5>^   žečo    mazilo;   po 80 h.,  K   1 4u in
•<>-•    K  2— se dobiva v  vseh lekarnah.
^f#*   Pri nakupu  tega   splcSno  priljub-
^TV   Ij^nega domaCega   zdravila  naj se
^,;       jt mljejo   le     originalne    steklenice
^^, $w   v    zaklepnicah   z   naSo   varstveno
^^,   znamko    „sidro"    iz    Richterjeva
^ J«^   lekarne, potem je vsakdo prepričan,
W   da je da  je   dobil originalni
t£ 1«£   izdelek.             (2411—10)   D^g^
JBr      nn |irl  zlutem   l«~vu   k   I    >'j
^^    v Pragl, L, Eliščina c. 5.      ^^^J
Red Star Line, Ant\\ erpeii
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravn st brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Ni ke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, WieJener Gurhl,
nn »imaju ali      (2073— 2L)
Anton  Rebek^ konc. agent
v Ljubljani,   Kolodvorske  ulice   32.
I Dr. Rose balzam |
ajj^u>   za  želodec   ^SHal
iz lekarne
B. FRAGIVEll-Ja v Pra^I
je že več kakor 30 let občno znano do-mače zdravllo slast vzbujajočega, probavljanje pospeSujoCega in milo odvaja-jočega učmka. Prebavljanje se pri red-nem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravom teku.
SVARILO! -9m   ^S7T\ Vsi deli anbala2e imajo /4* ^^   <^\ zraven stojeCo postavno f "^\^x^^^l deponovano    varstveno \*x>*^   v»v znamko.              ^^£HJ>"/^
Glavna zalogu
lekarna B. Fragnerja v Praji," -'"d^ssr
„pri em em orlu"
Praga, Mala Sirana, ogel Nerudove ulice.
Velika Bteklenica 2 K, mala 1 K. === Po pošti raipo^Uja bo vsak dan. == Proti vpoSiljatvi K 2 56 ae posije  velika steklenica in za K 1 60 mala  steklenica na vse postaje  avstro-ogerske monarhije
po&tnine prosto
Zalog© v lekarnah Avstro-Ogerske. V  Ljubljani  se dobiva pri gg   lekarjih: O. Piccoll,  U. pl. Trnk6czy, M. Mardot-b                achlagor,  J. Mayr.        (14-2)
Zobozdravniško naznanilo.
^obo^dfavnik:
med. univ. dr. A. Praunseis
naznanja, da je spremenil ordinacijske ure in sicer ordinuje od 1. januvarija 19O3 naprej
od 8. do 12. in 2. do 6. ure             l2° 3)
v X*?iihlj£rii!, ]ftlax*ijin trg štetr, 3.
-iSi* *i' *k* *t* •«• *k* *1* *'v* •«• •*• •«* •»» •«• *l* *l* *ir* •*• 'i* •*• -r» ml* •!» »i-* »I* *l* »i* •!• •iJ''»
'4       FRAN  ŽUPAN        ft
-4^ I*jubjana  ^:  Valvazorjev trg 4 ^: Ljubljana ^JZ
—±$^                                                          priporoča  svojo                                           (jc/j    2)    'JS'J.^.
- :|           2 vsem kotttfortom higijenično urejeno            |i _
iS brivniro tor »osebui sahni za friziranje dani. Ir
-f^  Negovanje  rok in nohtov   po angleškem   sistemu.   ^:   Umivanje   |§£—
—4g   glav    z   najnovejšim   amerikanskim   umivafnim    in    sušilnim   apa-   j^u^
__^1|   ratom.   ^:   Posojevanje  in   prodajanje   lasulj   za    gospode   in   za   Hl_
_X«                dame. ^ Friziranje dam v abenma tuđi  na  domu.                Si
-^f*   **•   t».   e'A,   tV,   tH*   «A',   «>,   ^   e>.'A   e^*   €**   «.*»   **«   t^,   cf*   «JK«   «Jfr»   «>/*   «Jf»   «/A*   t**   «Jt»   eJ)U   «*•   tJ((*   e#*   *A\m
*\ i  i  i  i      i  i  i  i  i  i  i  \  \  \                            r        i   *%
Vsakovrstni
šopki
in
wenci
jal^i tcr 5i>cži
se dobivajo
s trakovi in napisi
_     po   najnižji   ceni
ij             pri
| ilojzijuEorsih
^i          Ljubljana
y       Selenliurgove ulice ^               štev. 5.
*        Istotam se dobe vsi v
vrtnarsko stroko spadajoči predmeti.
T Cenik za ltto 1903. S3 d«.)bi na zahtevanje brez-(3134)       plačno.         (10)
)         ~---------------------------------------------------------------------__
Priporoeam svojo bogato zalogo in naznanjam.   ^^S^^^SBfek da sem prodajalno prenaredil,   ponovit in povocal. j^K^J^    "O^®1 in proda jani po jako  nizkih   ccnali   vse najpriraer- fispjS^o    ^"gB nejšc reci  in  sicer:                                             ^K^^? -S3^^
Žepue ure, osebno v švici nakupljene, atenska ^e^jj^is^ (Pendel) ure  /,  novim7 na zvon  donečim bitjem.       ^&m^P^
verižice vse vrste, prstane, broške, ubauo
fi. t. d. Šivalne stroje, nove vrste „Sinjrer" za ilomaco   rabo,    prav   pečeni,   in   tildi   za vezenje. Namizno opravo ^HestelO iz China in pravega srebra. tSe phporočain za mnogobrojni obisk (42-4)        Fran 5ucjen urar in trgovec na Mestnem trgu.
' -W   V^r' VV ^r^  W ^rV ^^ >rV ^w^ ^r^   -^-^-   ^rw   ^p-v
^       Prva tržaška destilerija za konjak       i
t CAM1S & STO(K v ltorkovljah pri Treiii ^
firlporoca «lomacl                           4
\ zdravilni konjak \
> po franeoskem sistemu samo v izvirnih ste- 4
klenicah z   nadzorstvenim   zamašenjem  pre- j
\ iskovalnice  za   živila    in   jestvine,   Dunaj   IX, \
Spitalgasse 31                               >
►   ki   je odobrena od vis. c. kr.  niinistrstva   notranjih   zadev.    1   ste    f kleuiia ^ M,  Va steklenice 14 «*6O.                      j
t\  T^jubljani   se   dobiva   pri   tvrdkali:    •¥.   •lehtu'lih    I4littni   4,
«V ITMiiriiil*, S. Noriltiu JL. l.lllocr.  A. Samlion.    >
^               Viktor Nelillfrer,   *\  Vrrilliiii.       <4H-4>  ^
Najvećja zaioga navadi Ih do najtinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
^Hili WWšM^4Mf                diki i*
^^™^^^^^^^.    w   Ljubljani.
^^^O^*^|^^^j  Heznanim  naročnikom  se ^^Lr               ^Uz^r         pobija s povzetjem.
i   1^7      "     im    nr       r   i
I    Zahtevajte
|             pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero jniporoča doniača
I. jugoslov. tovarna za
kavine surogate
v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
I     ---*;'>—      -=cs^«r-^      -T;i«>      -t->£>*:—      —.tt^Jjc ■_
3(rasno izbero           |
I^onfcicije:
jut dame m deklice^
Čr^Š                  kakor tuđi                  >q a
K? manufakturno blago $.'.
pl     perilo    g:
||* vsakovrstne preproge fM
fj:         - * *•        >: i
xxx      I    t        Ml       i           *" i
1 Anton Scnuster Lj
JgJ ^       Ljubljana         ^    |
x>>   Spitalske ulice  stev. 7.   *>■
XX X         .                                     _______|XV
< ii V g V h ^a _g  a.'-«^>, > X - XX'aA,1-   ~ "   d  u "nX^  *
^1   Solidno blago.   Rg> ■! ^J ^ - Nizke cene.    \
XX ~,a »\aX =n a XX.XXXXXX a -,« ~ ^ a 'a ^ u
TPredpust 1903!
H         .^ Mične novosti   l~V   'V
I    .i blaga  W
5  -<^^za plesne veselice ^p^,
I     y Alojzij Pdrsche r'
i        f"x   Pred šicofijD 21.] . Jjr'*^;        i
|!Predpust 1903! i cilindre,čepiće'» j in slamnike i q v najnovejših faponah in J g =| v veliKi izberi |z= ^ «     ^i                prii>oruCa                     J
i Ivan Soklič \
*        Pod trnnčo At. 2-        * I
Izdajatelj in odgororni urednik; Dr. IvanTavčar.
Labtuiuu iu tisk  „Naroilue tiskarueu.