leto XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za lno-•emstvo: 210 din),za Vi leta M din, za Vi leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska tedaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Induatrllo, obrt In denarništvo Številka Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani it. 11SM. I zhaiaZLTSZ Llubllana. petek 14 tfina posamezni 4«tft Ven“ Številki din * OV Za poživitev gospodarskega življenja Gospodarski položaj ljudstva se more zboljšati le na ta način, če se poživi gospodarsko življenje. Ce je industrija krepko razvita in dobro zaposlena, more nuditi zaposlitev ljudem, ki. prihajajo z dežele, tega neizčrpnega rezervarja novih ljudskih sil. če cvete trgovina, če je zaposlena obrt, potem je tudi dovolj kruha za novi naraščaj v mestih in trgih. Če pa je zaposlen naraščaj, če dobe vsi ljudje delo, potem je tudi gospodarsko stanje ljudstva ugodno in znosno tudi v najbolj težkih razmerah. Vse kaže, da se danes na te osnovne resnice pozablja, ker je vse mnogo bolj usmerjeno na to, da se industriji, trgovini in obrtu ©težkoči obstoj, kakor pa olajša. Cela vrsta prav značilnih primerov to le preveč dokazuje. Tako sta se n. pr. od vsega po-fetka skušala zatreti draginja in dvig cen z nastopom proti legalni trgovini. Vsi protidraginjski predpisi so imeli izrazito protitrgov-skp tendenco. Ti predpisi naj bi zadeli navijanje cen, udarec pa je bil naperjen naravnost na glavo trgovca. In pri tem je v glavnem ostalo, čeprav je indeks cen Narodne banke jasno kazal, kje so se cene najbolj podražile in kje je glavni vzrok sedanje draginje. Kasneje je zaradi pomanjkanja blaga, ki je bilo predvsem povzročeno tudi po kriydi oblasti zaradi napačnega alarma, da bi vsi ustvarjali rezerve, nastalo novo oviranje trgovine. Nekateri so kar odkrito skušali aprovizacijsko akcijo izvesti tako, da bi bila legalna trgovina sploh ubila. Ponekod se jim je to celo posrečilo. In vendar je jasno, da se razmere ne morejo zboljšati, če se ubije važna gospodarska panoga. Kje pa je tudi le približno enakovredno nadomestilo za posredovalno vlogo trgovca? Trgovcu so se delale težave pri nabavi blaga, onemogoča se mu pravilna kalkulacija in zahteva se, da žrtvuje substanco svoje trgovine za navidezno ohranitev nekih cen, ki davno ne veljajo več. Ali tisti, ki takšne stvari odrejajo, res ne pomislijo, kaj mora nastati, če bo trgovec uničen, če bodo ljudje, ki žive od trgovine, ob kruh? A ne samo naši domači, temveč tudi naši zunanji trgovini se delajo ovire na vseli koncih in krajih. Posebno poučne so bile v tem oziru nameravane izvozniške in uvozniške zajednice, ki so jih nekateri hoteli za vsako ceno ustanoviti. Te zajednice ne bi niti najmanj zboljšale našo uvozno in izvozno trgovino, pač pa vse stroške te trgovine znatno povečale, poleg tega pa s svojimi formalističnimi predpisi, s postavljanjem nepotrebnega in samo birokratizmu služečega aparata komplicirale ves izvoz in uvoz, da bi obseg naše zunanje trgovine nazadoval v še večji rneri. Podobno pa se tudi ni niti najmanj podprla naša industrija, o čemer smo tudi že ponovno govorili. Prav tako pa tudi naši obrtniki še vedno čakajo, da se omogočijo obrtu boljši pogoji za obratovanje. Ko preživljamo politično napele in gospodarsko težke čase, je več ko jasno, da bi morali delati predvsem na to, da se poživi vse naše gospodarsko življenje, da se omo- goči vsem gospodarskim panogam čim lažje poslovanje. Izključeno je vendar, da bi si zboljšali položaj z ubijanjem te ali druge gospodarske panoge. Nasprotno morajo vse čim polneje obratovati, ker samo na ta način se morejo premagati težave, ki jih vojna venomer znova prinaša. Zato je potrebno, da pride do harmoničnega sodelovanja med posameznimi gospodarskimi panogami in onimi, ki izdajajo pred- pise. Glavni namen teh predpisov mora biti, da urejajo razmere, da vsem nudijo lažje stališče, ne pa da enim kar odkrito groze z uničenjem. Ce se izdajajo protidraginjski predpisi, morajo biti ti res naperjeni proti draginji, ne pa proti onim, ki so sami zašli pod njena kolesa. Protidraginjski predpisi morajo izvirati iz samega poslovnega življenja, ne sme pa biti njih izvir domišljava misel, da je prišel sedaj obračun s stanom, ki morda birokratom ni po volji. Zatiranje draginje je težavna stvar, ki zahteva mnogo znanja, mnogo strokovne sposobnosti, ki ni avtomatično zvezana z uradnim položajem. Tudi protidraginjski predpisi morajo služiti pospeševanju gospodarskega življenja, ne pa njegovemu oviranju. Po vseh težkih napakah, ki smo jih že občutili in zaradi katerih trpi vse naše gospodarstvo, bi pač že enkrat mogli nehati s temi napakami. Trgovci v borbi za in državljansko Zasedanje Centralnega predstavništva/vez trgovskih združenj je bilo združeno s proslavo krstne slave Srbskega trgovskega združenja. To je dvignilo in poglobilo pomen zasedanja, ker je praznik Srbskega trgovskega združenja posvečen spominu velikega uspeha, ki ga je trgovstvo doseglo v svoji stanovski borbi s pomočjo odJoč-uosti in sloge. Vodilna misel vseh razprav tridnevnega zasedanja je bila— svoboda stanu in državljana. To je danes še bolj važno in pereče, kakor je bilo leta 1934., ko se je trgovstvo v Beogradu tako odlično izkazalo na braniku svoje stanovske pravice in svobode. Danes so poleg stanovskih ogrožene tudi državljanske pravice trgovcev in ostalih gospodarstvenikov. Vzroke in načine tega ogroženja je, kakor smo že zadnjič poročali, nazorno orisal predsednik Savič, ki je govoril iz srca vseh, ko je naglasil: Hadi trpimo za državo, za narod, nočemo pa trpeti zaradi ne- umnosti in nesposobnosti ljudi, ki so si brez znanja in izkušenj prilastili vlogo ' '. v gospodarstva. Od Kosova naprej prepevamo junaške pesmi, mrtvi in živi junaki pa so slabičem in sebične-žem skakalnica na visoka mesta. In da bi postala tudi poštena in plodna trgovina skakalnica nesposobnih na visoke položaje, se krati trgovcem ne samo stanovska, temveč tudi državljanska svoboda. Bogu božje, carju carjevo dajejo trgovci že od nekdaj in imajo tako vso pravico zahtevati, naj se odpravi in za vselej prepreči brezzakonje, ki se uvaja proti trgovcem. Zapor preti trgovcu vsak dan, ker je na milost in nemilost prepuščen vsakršnemu sumničenju in ovaduštvu. T «'*■* /• V'* (• *». O vsem tem so delegati iz raznih krajev podajali kričeče primere, soglašali pa so vsi, da trgovstvo potrpežljivo in požrtvovalno prenaša vsa bremena težkih časov ter je pripravljeno vselej na vse žrtve za narod in državo, noče pa niti za las popustiti od svojih stanovskih in državljanskih pravic. » Z veliko pozornostjo in odobravanjem so bili sprejeti vsi izreki predsednika Zveze trg. združenj v Sloveniji .Staneta Vidmarju, ki je od informativnega orisa delokroga in poslovanja slovenskih trgovskih organizacij in tehtne udeležbe pri razmotrivanju raznih strokovnih zadev dosegel višek iskrenih simpatij, ko je po obredu slave naglasil, da bodo Slovenci prav tako kakor v stanovski borbi zvesto in požrtvovalno sodelovali z brati Srbi tudi v vseh tegobah in borbah, ki bi jih nam utegnila nakloniti usoda. Z odličnimi gosti vred so vsi delegati j n udeleženci navdušeno pozdravili to izjavo, predsednik Savič pa je vse, ki tega še niso vedeli, opozoril, da je Stane Vidmar ne samo preizkušen stanovski borec, temveč tudi jugoslovanski vojni dobrovoljoe. Navedbe raznih delegatov in potek zasedanja po slavi objavimo v prihodnji številki. Zakai ie naše stanje Trgovci izrinieni z vodilnih mest V petek 7. t. m. je bila v dvorani Trgovskega kluba v Beogradu na zelo prisrčen način proslavljena slava srbskega trgovskega združenja in zveze trgovskih združenj. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Ljubomir Polek-sič, patriarha vikarni epislcop Valerijan, predsednika ministrskega sveta svetnik Mikic, prisotni pa so bili tudi armijski general Milorad Petrovič, odposlanec vojnega ministrstva polkovnik Zu-viteo, zastopnik komande mornarice kapetan bojnega broda Ita- kasovič, zaslojmik poveljništva žan-darmerije major Mlakar, bivši minister inž. Kabalin, podpredsednik beograjske občine Kostič, predsednik trgovinske zbornice Curie, predsednik obrtniške zbornice Stojanovič, zastopnik Narodne banke Novakovič in drugi. Goste, delegate in člane združenj je pozdravil predsednik Nedeljko Savič, ki je v uvodu svojega govora naglasil, da se vrši lepa svečanost tudi letos v miru po zuslugi naše pametne zunanje politike. Nato je nadaljeval: Pomemben govor predsednika Nedeljka V dobi, ko burja vojne razdira prastare kulturne in gospodarske dobrine, v dobi, ko besni po Evropi, Afriki in Aziji vojni požar, ki požira ljudi in imetja, je treba smatrati za veliko srečo ta naš mir. Naš narod, ki je v borbi za s\obodo in samostojnost preživel nad 100 zadnjih let in ki je prenašal med balkanskimi vojnami in svetovno vojno največje gorje, zna dobro ceniti svobodo in mir. Njegovo načelo je »Tujega nočem, svojega ne dam«. Mi trgovci kot delovni del svojega naroda vemo dobro, da bi vsak nered v našem narodnem življenju, povzročen od notranjih ali zunanjih vzrokov ali dogodkov, v prvi vrsti zadel naše delo in naš obstoj. Zaradi tega smo že po značaju našega udejstvovanja zavzeti za red, delo in miroljubno politiko, kar je tudi v interesu najširših narodnih slojev. Poleg te miroljubnosti, ki izhaja iz naravo naših udejstvovanj, smo mi trgovci in gospodarstveniki miroljubni tudi zaradi tega, ker je naš narod zedinjen v svobodni in samostojni državi pod vlado narodne in za narod zaslužne dina- stije. Nam je potreben mir, da se naša država uredi in gospodarsko okrepi ter uvrsti v vrsto najnaprednejših v Evropi. Kako veliko bi bilo naše veselje, če bi lahko danes na ta slavnostni dan uživali vse blagodati miru ter bi lahko sebi in vam, dragi gostje, pokazali sadove našega dela. Namesto veselja pa morain s težkim srcem pred vami razlagati v imenu stanu, kateremu pripadam, nekaj dejstev, iz katerih se lahko napravi precej nezadovoljivih, da ne rečem težkih zaključkov, ki povzročajo skrb vsakemu resnemu človeku. Resnico pa je treba vedeti, pa naj bo še tako kruta, ker se samo na ta način popravijo napake. Ko sem v svoji mladosti kot bojevnik v kumanovski bitki gledal z vrhov na plodno kumanovslco polje, sem občutil potrebo najdragocenejših žrtev za osvoboje-nje, a pozneje v dobi šestletne borbe nas je vse krepila nada, da bomo mi vsi zaživeli na s tolikimi žrtvami osvobojeni zemlji novo življenje in da bodo našim hrabrim bojevniškim armadam sledile armade sposobnih gospodarstvenikov, ki bodo ustvarile nam in našim potomcem pravcati gospodarski raj. V dobi svetov- Ka^rinaš^anašnja številka: Opozarjamo zlasti na naslednje članke: Zakaj je nase gospodarsko stanje slabo? Svobodna tribuna. tf°/o odbitek za onerozne iz-datke v pridobnini. Enotna tast at ura za pisal-ne stroje. K obsodbam trgovcev. Dobro mišljeno — slabo zamišljeno. Težavni finančni položaj Japonske. Zaloge in izvoz Sovjetske Rusije. Odgovor jezikoslovcem pri »Sloveniji« itd. ne vojne in v dobi izgnanstva po albanski epopeji smo videli, kako se ljudstvo v nevtralnih državah bogati s svojo trgovino in industrijo in kako pametno izkoriščajo nekatere države mir, ki jim ga je naklonila usoda. Spomnimo se samo, koliko vrednost sta imela takrat švicarski frank in grška drahma. Takrat smo prosili Bo- ga, da bi se rešili suženjstva in zedinili in verjeli smo, da bomo pozneje v miru sami sebi pripravili odškodnino vseh gmotnih žrtev. Bog je blagoslovil naše napore, sanje naših mnogih genera- cij so se izpolnile. Zedinjeni smo v eni državi. Od zunanjih napadov nam je doslej še prizaneseno. Vprašamo pa se, ali so napredovala naša polja, kakor smo želeli? Ali je naš narod tako sposoben pri delu, kakor je bil junak na bojiščih? Ali smo bogati in ali smo znali, da izkoristimo, kar nam jo usoda naklonila v pogledu prirodnega bogastva in tudi v pogledu srečnega naključja miru? Nismo! V ustvarjanju dobrin in organizacije prometa teh dobrin smo se izkazali nevešči in nerodni, ali — če hočete — nesposobni. To je kruta resnica, katero dokazuje pomanjkanje mnogih predmetov, ki bi jih lahko sami proizvajali v zadostni količini za potrebe prebivalstva in tudi za izvoz. Dokaz te resnice je naglo, mnogokrat neopravičeno dviganje cen vseh predmetov, v prvi vrsti pa onih, ki tvorijo življenjski pogoj širokih potrošniških slojev, in katerih je v naši državi na pretek. V' vsem našem gospodarstvu so napravljene luide napake, ki se bodo dale le s težavo popraviti. Naš sedanji slabi gospodarski položaj se ne more na noben način zadostno opravičiti ali celo zagovarjati. Najmanj pa se more opravičiti dejstvo, da se napake ne popravljajo, nego da se gre iz ene v drugo. Bistvo vsega tega nereda ju napak pa je v tem, da so iz vodstva našega gospodarstva izrinjeni pravi gospodarstveniki, dočim so prisl' in še prihajajo na njih mesta ljudje, ki lij se morali gospodarstva šele učiti. Ko je že tako, bi se tudi iz tega zla mogla najti pot. Od redova se napreduje do generala, od učenca ljudske šolo do profesorja in znanstvenika, od vajenca do mojstra ali trgovca, nikdar pa ne narobe. Kako bi bilo, če bi iz bolnišnic izrinili zdravnike ter na njih mesta postavili filozofe, če bi iz vojske odpravili oficirje in jih zamenjali z zdravniki? Ali bi bila takrat potrebnim nudena prava pomoč in ali bi bila vojska sposobna za svoje naloge? Ne! Za vsako delo in stroko je potrebna sposobnost. Vsi se morajo učiti. Trgovina je gospodarska panoga mnogih izkušenj in znanja, ki pa se da udejstvovali Sele p« primerni praksi. Absolventi medicine ne operirajo bolnikov, ker je poleg strokovnega znanja medicine potrebna tudi dolga praksa. Redki so primeri, da bi bili nadarjeni ljudje poveljevali vojskam, če niso imeli za seboj vojne izobrazbe in prakse. V moderni vojni je to sploh izključeno. Enako je v trgovini. O tem pa nihče ne vodi računa. Z vodilnih mest našega gospodarstva in trgovine so izrinjeni pravi gospodarstveniki in pravi trgovci. Nered v gospodarstvu in trgovini ni nastal zaradi pomanjkanja dobre volje onih, ki gospodarstvo vodijo v tem kritičnem času, marveč zaradi njihovega neznanja in nesposobnosti za delo, ki so se ga lotili. Nesposobnost je veliko zlo in ima še hujše posledice, kakor očitna zlonamernost. Posledice gospodarskega nereda pri nas občutimo vsi. Občutijo jih proizvajalci, ter zmanjšujejo promet svojih proizvodov, občutijo jih trgovci, ker ni najvažnejšega pogoja kalkulacije, ko se z denarjem od prodanih predmetov ne dajo kupiti novi v isti količini, marveč vedno v manjši in se tako trgovčeva imovina zmanjšuje od dneva do dneva. Občutijo pa te posledice tudi potrošniki, ko postajajo cene vsak dan višje, dočim so dohodki isti ali se pa celo zmanjšujejo. V tem neredu je največja nesreča za nas vse v naslednjem: Nas trgovcev nihče ne vpraša, kako bi bilo treba delati,- celo naših sugestij nihče ne mara, a ko storjene napake povzročijo hude posledice, pade vsa krivda na trgovce. Posledice takega dela so padle na glave naših, v ogromnem številu nedolžnih članov. Postali so žrtve najhujšega preganjanja in kaznovanja. Krivične obdolžit-ve, preganjanja in poniževanja se vrstijo in množijo od dne do dne, pri tem se slabi davčna moč gospodarstvenikov, v dušah preganjanih pa narašča ogorčenje. Nacionalni trgovci so nam sedaj naj bolj potrebni, a vedno manj jih Je. Gmotno šibkejši propadajo, gmotno močnejši pa zapuščajo svoj poklic, da bi živeli od tega, kar še imajo, in da bi se rešili od preganjanja, ki jim vsak dan preti. Kam vodi tako delo je razumljivo. Ni bilo potrebno, da je prišlo do takega stanja, a ker je prišlo, je treba vse čimprej in temeljito popraviti. Dragi gostje, oprostite, če vam morda vzbuja slabo voljo opiso vanje teh temnih strani našega gospodarskega in javnega živi je lija. Te temne strani pa sem moral prikazati zaradi zaslužnega nacionalnega stanu, ki po krivici trpi, in tudi zaradi resnice, ki jo je treba spoznati. Tudi v naši javnosti so napačna mnenja in zato je treba poznati vso pravo resni co, da bi se lahko vsi posvetili delu za red in pravičnost v našem skupnem domu, v katerem je tre ba popraviti vse napake, v prvi vrsti pa preprečiti vse, kar bi moglo imeti za posledico najhuj še — našo propast. Mi nacionalni trgovci in gospodarstveniki ima mo trdno voljo in brezmejno na do v zmago resnice in pravice. Dobro mišljeno - a slabo zamišljeno Oskrba državnih nameščencev z živili POSOIILA različna, preskrbim hitro In brez kakega predplačila RuJoll Zore LJUBLJANA - Gledališka 12 Znamka 3 din Tako silno težaven je pri današnji draginji položaj vseli javnih nameščencev, da je res že čas, da se stori nekaj za zboljšanje njih gmotnega položaja. Položaj javnih nameščencev je postal že tako slab, da se zdi, da je vsak ukrep dober, samo če omili vsaj do neke mere njih težave. Zato je marsikdo sprejel v prvem hipu z odobravanjem vest, da namerava država dobaviti državnim nameščencem živila po zelo ugodni ceni, da se s tem zboljša njih težavni položaj. Kakor se nadalje poroča, bi država dala v ta namen (500 milijonov din, nabavila hrano, ki bi se potem razdelje-ala po nabavljalnih zadrugah državnih nameščencev. V Zagrebu da se je tudi že ustanovil akcijski odbor, ki naj ustanovi zadrugo javnih nameščencev zaradi te nameravane vladne akcije. Po teh podrobnostih o nameravani pomoči drž. nameščencem pa ni mogoče reči nis drugega kakor: dobro mišljena stvar je postala slaba stvar, ker je vseskozi slabo zamišljena. Najprej nekaj načelnih besed. Čeprav je draginja živil velika in čeprav tudi primanjkuje živil, vendar zaradi tega le ni treba, da bi padli nazaj v one čase, ko je prejemal uradnik plačo v naturi. Zato bi morali vsi uradniki, ki se količkaj zavedajo prednosti, katere so jim priborili njih predniki, proti takšnemu načinu pomoči odločno protestirati. Vendar si uradniki ne bodo pustili jemati pravice, da sami odločajo, kako porabijo svojo plačo, ne pa da se jim pošljejo živila po preudarku drugih. Ni mogoče reči nič drugega, kakor da bi bila takšna pomoč silno reakcionarna. A tudi silno nesmotrena. Vsa ta akcija bi ’ ila še nekako razumljiva, če bi država sama imela te količine živil, ki bi bile potrebne za nameravano akcijo. Toda država teh količin nima, ona mora vsa — in ne samo del — živila kupiti. Kakšen smisel pa naj ima, če država najprej kupi ta živila, nato pa jih s (>00 milijonsko izgubo proda nameščencem po znižani ceni? Naj bi raje kar direktno dala teh (>(Mt milijonov nameščencem in hi jim na ta način mnogo bolj pomagala, poleg tega pa sama ne hi imela prav nobenih sitnosti. Pri nas imamo okoli 270.000 javnih nameščencev, če bi se med te razdelilo (iOO milijonov na enak način, bi dobil vsak okoli 2000 dinarjev. Ni 1o posebno veliko, toda kot enkratni draginjski dodatek bi se vsakemu uradniku niti. Veljala bi mnogo, dala pa le malo. Še prav posebno pa je nesrečna zamisel, da bi se la živila delila po nabavljalnih zadrugah. Da se nam ne bo očitalo apriorislično stališče, navajamo v potrdilo svoje trditve »Slovenca«, ki je znan kot list, ki vseskozi podpira zadružništvo. »Slovenec« namreč pravi, ko poroča o nameravani akciji, naslednje: »Smatramo, da se mora ta akcija izvesti naravnost, ne pa ir.direktno! Kajti doslej smo imeli z indirektnimi akcijami slabe izkušnje. Zadružništvo drž. uslužbencev je sicer veliko storilo v korist svojega članstva, ni pa v polili meri izpolnilo onega, kar je bil dejansko cilj, da bi nadoknadilo izpadek kupne moči drž. uslužbencev zaradi prenizkih plač. Boljša je direktna pot z zvišanjem prejemkov v isti višini.« Tako »Slovenec« in njegova izvajanja se popolnoma krijejo z našimi. Sicer pa je treba pripomniti, da vsi drž. nameščenci sploh niso včlanjeni v nabavljalnih zadrugah. Ustanoviti bi se morale samo zaradi teh 600 milijonov din nove zadruge. Nov aparat bi se moral postaviti, la aparat pa ne bi bil zastonj, temveč bi bil nasprotno drag. Plačati bi ga morala država ali pa nameščenci sami, ker bi se plačal pač iz onih 600 milijonov din. Ne v enem ne v drugem primeru ne bi bil ta izdatek upravičen, kajti danes, ko je tako trda za denar, je *reba gledati na vsak dinar. Neoprostljiva lahkomiselnost bi bila zaradi slabe zasnove metati denar za nepotreben upravni aparat. Končno pa moramo pritrditi »Slovencu« tudi v tem, da se mora spremeniti dosedanji način finansiranja državnih potreb in da ni mogoče več zviševati davkov uiti ne bi bilo prav, Če bi se država še nadalje zatekala za sredstvo v emisijsko banko. V obeh primerih se morajo cene znova dvigniti in vsa državna pomoč nameščencem bi bila kljub težki obremenitvi drž. blagajne le navidezna. Ne zadostuje samo dobro mišljena akcija, temveč mora biti tudi dobro zamišljena. Misel plačila doklade drž. nameščencem v naturi pa prav gotovo ni dobro zamišljena akcija. Odgovor enemu od jezikoslovcev Sloveniji“ pri Vi' Niti najmanj ni bila naša namera, da bi začeli kakšno polemiko s »Slovenijo«, ko smo jezikoslovce pri »Sloveniji« vprašali, kako naj se nadomesti »veleblagovnica« z bolj slovensko besedo. Samo za to nam je šlo, ne pa za tekmovanje v duhovitostih ali celo posiljenih duhovitostih. Obžalujemo, da na svoje vprašanje nismo dobili nobenega odgovora. Kajti predlog »Slovenije«, da bi uporabljali za veleblagovnice opis: »velc-prodajalna ali veletrgovina z mešanim manjvrednim blagom« je tako neresen, da se sploh ne more smatrati kot odgovor. Kje na svetu pa so iztaknili jezikoslovci pri »Sloveniji« poslovnega človeka, ki bi javno označeval svoje blago kot manjvredno? Ne glede na to, pa je ta označba tudi napačna. Popolnoma brez podlage je tudi očitek, da nemško gledamo na slovensko besedoslovje, ko sprašujemo »Slovenijo«, kako bi s>e po slovensko reklo »Eincheitsgeschaft«. To ni ne nemško in ne drugačno gledanje, temveč samo prizadevanje, da bi za določen pojem dobili naš narod teh pojmov sploh ne pozna, kar se vidi tudi iz »Slovenije« same. Zato treba te nove besede ustvariti. Mislili in upali smo, da smo se obrnili na pravi naslov, ko smo prosili jezikoslovce pri »Sloveniji«, da nam povedo slovensko pravilno besedo za veleblagovnico. Žal pa nas je »Slovenija« globoko razočarala, ko je nasvetovala čisto nemogoč naslov. V poslovnem življenju morajo biti nazivi kratki, a jasni. Kdo pa bo uporabljal kilometrsko dolg naslov veleprodajalnica z mešanim manjvrednim blagom za veleblagovnico, zlasti še, ko je celo ta opisujoči naziv vsebinsko napačen! Nikamor ne pridemo, če bomo le kritizirali, včasih je treba tudi povedati, kako je prav. »Slovenija« ni bila zadovoljna z našo veleblagovnico. Prav! Vprašali smo, kako bi se reklo pravilno in bili seveda tudi pripravljeni njen nasvet spre jeti. Odgovora pa nismo dobili in zato nam ne preostaja drugega — kakor da ostanemo pri veleblagovnici, dokler nam jezikoslovci Politične vesti enako določno slovensko besedo. V ljudstvu takšnih besed seveda I pri »Sloveniji« ne povedo boljše poznal. Vsak bi si kupil to, kari ni in jih tudi biti ne more, ker I besede, najbolj potrebuje. Saj tudi nikjer ni rečeno, da vsi drž. nameščenci potrebujejo ista živila. V žitorod-nili krajih jim najbrže ne primanjkuje v tej meri moke ko v krajih s čisto drugo kulturo. Zato pa je edino pravilno, da se da uradnikom denar, ne pa da se jim plačuje dodatek v naturi. Nameravana akcija pa ima še drugo osnovno napako. Ce se država pojavi nakrat na trgu kot kupec tako velikih količin živil, je neizogibno, da bodo cene še bolj narasle. Dvig cen bo na ta način ubil ves učinek nameravane akcije. Če pa bi nameščenci sami kupovali živila za isti znesek, bo pritisk na trgu mnogo manjši, ker se bo razdelil enakomerno po vsej državi, poleg tega pa tudi na najbolj raznovrstne predmete in ne samo na ene. Ne glede na to, pa bodo nameščenci sami najlaže kupili mnogo bolje, kakor pa država, ki se dosedaj pač še ni proslavila b svojimi kupčijskimi talenti. Tudi iz tega razloga se mora nameravana akcija samo Svetovno-politični položaj se silno poostruje, kakor kažejo poročila lz vsega sveta. Tako je izjavil .avstralski ministrski predsednik, da prehaja vojna sedaj v drugo razvojno dobo, ki bo imela značaj največje nevarnosti. — Japonska se očitno pripravlja za vojni nastop proti Angliji in Združenim državam. Te so že pozvale vse svoje državljane, da se takoj vrnejo v domovino. — Listi nadalje pišejo, da bo Vel. Britanija pretrgala diplomatske odnošaje tudi z Bolgarsko. — Iz Turčije poročajo, da je turška vojska končala vse priprave. — Nemške čete v Romuniji so znatno pomnožene. — Velik pomen se pripisuje tudi sestankoma gen. Franca z Mussolinijem in maršalom Petainom. — Iz Sofije pa prihaja celo vest o trojnem paktu med Nemčijo, Sovjetsko Rusijo in Bolgarsko. — Niti s tem pa še daleč niso izčrpane vse vesti, ki govore o močnem razširjenju se danje vojne. Bolgarski tednik »Jutrišnja Bolgarska« je objavil uvodnik, zakaj mora Bolgarska pozdravljati sedanjo vojno. Mnogi se sprašujejo, zakaj je treba, da se zopet preliva kri. Takšno vprašanje pa je najmanj primerno ravno za Bolgarsko. Kot žrtev barbarskih mirovnih pogojev je Bolgarska 20 let zaman apelirala na zapadne demokracije, da popravijo krivico, ki so jo storile Bolgarski. Zato pa Bolgarska tudi ne more ravnodušno gledati borbo onih, ki se z mečem in krvjo bore za enakopravnost in svobodo narodov. Sedanja vojna nr bo samo privedla do uresničenja narodnih ciljev, temveč bo dala tudi socialno pravico. 2e sedaj je jasno, da so sedanjo vojno začele kapitalistične sile, da bi zagotovile privilegije plutokratičnih slojev v svojih državah. Bivši bolgarski minister Smilov je objavil v »Utru« članek, v ka terem pravi, da more Bolgarska mimo čakati na bodoči razvoj dogodkov. Ni zadosti govoriti o miru temveč se mora predvsem odpra viti vzrok vojne, to pa je versaj ski sistem. Sofijska »Zora« piše, da doseda, ni v Bolgariji nemških čet. če bi pa kdo zahteval, da nastopi Bolgarska proti nemškim četam, bi bilo to isto, kakor če bi kdo za' hteval od Bolgarske samomor. »Piccolo« poroča iz Budapešte, da se v tamkajšnjih političnih krogih govori, da je med Bolgarsko in Turčijo prišlo do sporazuma o umaknitvi bolgarskih in turških čet z meje. Ta vest pa dosedaj še ni potrjena niti v Sofiji niti v Ankari. Popolnoma različno se poroča o misiji tajnika sovjetskega zun. komisariata Soboljeva. Nekateri listi pišejo, da je ponudil Bolgarski vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo, angleški listi pa trde, da je izjavil, da Bolgarska ne sme računati na sovjetsko pomoč. Gen. Franco se je sestal z Mussolinijem v Bordigheri na italijanski Rivieri. Sestanek je trajal skoraj ves dan in je prišlo med obema državnikoma do popolnega soglas-, a, kakor naglasa oficialno sporočilo. V glavnem sta govorila o sedanji vojni in preureditvi Evrope. Španija je še nadalje solidarna z državami osi. Gen. Franco in zun. minister Sufier sta se iz Bordighere odpeljala v Montpellier, kjer sta gosta maršala Pčtaina. Razgovoru gen. Franca in maršala Pčtaina pripisujejo vsi diplomati velik pomen. Ameriški listi poročajo, da gre pri sedanjih pogajanjih med generalom Francom in Mussolinijem ter pri sestanku med gen. Francom in maršalom Petainom za to, da bi dobile Italija in Nemčija oporišča v zapadnem delu Sredozemskega morja. V berlinskih uradnih krogih ponovno zavračajo Churchillovo trditev, da bi Nemčija hotela balkanske države zaplesti v vojno. Uradni berlinski krogi poudarjajo, da hoče Nemčija ohraniti na Balkanu mir. Nadalje se opozarja v Berlinu, da imajo balkanske države velik gospodarski pomen za Nemčijo in da ima Nemčija sklenjene z vsemi državami Balkana važne trgovinske dogovore tako tudi z Grčijo in Turčijo. Končno se na-glaša, da sicer Anglija pritiska na Grčijo, da bi prekinila svoje diplomatske odnošaje z Nemčijo, da pa tega Grčija noče storiti. O Churchillovem govoru piše »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz«, da je hotel Churchill s svojim govorom samo prikriti svoje in tuje politične neuspehe. Anglijo je pokazal v ugodni luči, da bi močneje vplival na balkanske države. Zato ni govoril o razvalinah v britanskem carstvu ter o potopljenih ladjah, temveč je v prvi vrsti govoril o trdi angleški roki. Churchill da si hudo prizadeva, da bi napravil močan vtis na Balkanu, še preden bo nova situacija razbila njegove upe. Rimska ^Tribuna« poroča, da sta se maršal Petain in Laval sporazumela. Na kateri podlagi, da se 'e dosegel sporazum, o tem se še ne poroča. Vest, da bi general Franco nameraval posredovati med Londonom in Rimom, se iz Berlina odločno zanika. Položaj na bojiščih se zadnje dni ni bistveno spremenil. Angleži poročajo predvsem o napredovanju svojih čet v Abesiniji. Nemška letala so bombardirala Bengazi. Zelo oživljeno je bilo delovanje nemških in angleških letal Tudi aktivnost nemških letal in podmornic proti angleškim trgovskim ladjam se je močno povečala. Angleži poročajo, da so zavzeli El Gheno v Eritreji. Operacije proti Kerenu napredujejo po angleških vesteh ugodno. Zaslišanje Willkieja pred ameriškim senatom je trajalo dve uri. Poleg že javljenih izjav je dejal Willkie tudi tole: Ce bi Vel. Britanija v vojni propadla in se Nemčija polastila angleškega brodovja, potem so Združene države v dveh mesecih v vojni, toda čisto osamljene. Združene države se torej danes ne bore za Anglijo, temveč z Anglijo, da skupno ohranita svetovno demokracijo. Združene države zato morajo pomagati Angliji. Ameriška pomoč pa naj se omeji samo na Anglijo, Grčijo in Kitajsko. Anglija more doživeti brodolom, če ameriška pomoč ne bo dovolj hitra in izdatna. Willkie je nadalje izjavil, da je tudi za to, da se omeje pooblastila predsednika. Willkie je nadalje izrekel svoje prepričanje, da bo Anglija vzdržala nemški spomladanski udarec, če zmaga Anglija, ne bo obvarovana samo svetovna demokracija, temveč bodo oživele zopet vse danes zatrte demokracije v manjših državah. Z Willkiejem je bilo končano zasliševanje strokovnjakov pred ameriškim senatom. Ameriški mornariški minister Knox je nastopil proti Willkiejevi zahtevi, da dajo Združene države vsak mesec Angliji po 5 do 10 rušilcev, ker da Združene države toliko število rušilcev ne morejo pogrešati in jih imajo zadosti komaj za sedanjo razvrstitev ladij. Willkie je nato odgovoril, da so mu dobro poučeni ljudje izjavili, da morejo Združene države poslati Angliji še nove rušilce. 50 ameriških rušilcev, ki jih je že dobil% Anglija, se je odlično obneslo. 9. rodni obfni *bw Združenja trgovcev za srez Brežice bo v četrtek 29. februarja 1941 ob 9 uri dopoldne v društveni sobi Narodnega doma v 'Brežicah z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Sklepanje o proračunu za leto 1941. (i. Uvedba nedeljskega počitka v trgovskih obratovalnicah. 7. Sklepanje o predlogih. 8. Slučajnosti. Proračun za poslovno leto 1941. je na vpogled v pisarni združenja. Samostojni predlogi članov naj se vlože tri dni pred občnim zborom. Stanovska dolžnost vsakcgu člana je, da se skupščine zanesljivo udeleži! Cene v januarju znova narasle Po indeksu cen Narodne banke so cene na debelo tudi v januarju narasle in sicer v primeri s prejšnjimi meseci prav znatno, kakor kažejo naslednje štev ilke: jan. dec. jan. Proizvodi 1941 1940 1940 rastlinski 210,5 105.6 91,7 živalski 122,9 121,2 85,3 mineralni 141,3 135,9 106,5 industrijski 139,2 132,6 95,5 občni indeks 150.7 143,9 93,3 izvozni proizvodi 151.4 142.0 94,4 uvozni proizvodi 139,1 136,8 98.4 Rastlinski proizvodi še nadalje naraščajo v ceni in mnogo bolj ko cene vseh drugih predmetov. Skok rastlinskih cen od 91,7 na 210.3 v enem letu je pač zelo pretiran. Občni indeks se je dvignil od 93.3 na 150,7 odstotku, kar dokazuje, da se je draginja povečala za 57.4 odstotka. Ukrepi oblasti so torej ostali brez učinka. Stanje naših kliringov Izkaz o stanju naših kliringov z dne 8. t. ni. navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi: 8.2. 31.1. Bolgarska din 0-86 Ut7 Francija fr. fr. 3*92 4*t»4 Franc, kolonije fr. fr. 4-98 44)8 Nizozemska fl. 5 •69 3-35 Norveška din 0-48 0’38 Pasivni kliriugi: Madžarska din Poljska din Romunija din Slovaška lvs Ceško-Moravska Kč Turčija din Nemčija RM Italija din Belgija din Danska (zb. rač.) din Danska (likvid.) din 86-97 18*52 *5’t) 1 25-57 08*2(4 5*89 58-19 27-30 4-00 2-82 2 450 80-38 18*52 3*52 3010 03-34 8-12 58-87 21*02 4-85 2*40 2*00 »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 12. februarja objavlja: Ukaz o ostavki pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča in o imenovanju ministra brez listnice dr. Mihajla Konstautinoviča za pravosodnega ministra — Uredbo o likvidaciji Jugoslovanskega »Feniksa« in odstopu njegovega premoženja __ Uredb0 o spmnelu_ bali m dopolnitvah uredbe o društvih univerzitetnih slušateljev — Naredbo o kontroli uvoza surovih in suhih kož, usnja in izdelkov iz njega, krzna in izdelkov j/, krzna, lubudi za strojenje kož in snovi za strojenje kož — Naredbo bana dravske banovine, s katero se veljavnost naredbe o zaščiti javnih, cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi razširja na območje mesta Jesenice — Razglas o razrešitvi nekaterih članov banskega sveta in o imenovanju novih — Popravek v pravilniku o opravljanju strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike 3 fakultetno naobrazbo. Občni zbor trgovcev v S V nedeljo dne 9. februarja je bila v restavraciji Valand v Slov. Bistrici redna letna skupščina Združenja trgovcev za sodni okraj Slovenska Bistrica. Skupščino je otvoril predsednik Kac, ki je ko lista tiral njeno sklepčnost, imenoval zapisnikarja in overovatelja, nato pa podal naslednje predsedniško poročilo. Poročilo predsednika Frania Kaca Kakor vsa druga leta smo se tudi letos zbrali, kljub izrednim razmeram in nazravnovrstnejšim težavam zadnje dobe, da se o vsem porazgovorimo in da si začrtamo smernice za nadaljnje delo. Leto 1940. je bilo zlasti za male trgovce leto težkih gospodarskih preizkušenj. Vojna vihra je v zadnjem času izbrisala z zemljevidu celo vrsto držav in jih gospodarsko upropastila. Lahko se štejemo med srečne, da ni zajel ta vihar tudi nas, da živimo še naprej v miru, čeravno se nahaja skoraj vsa naša soseščina v vojnem me-težu. Posledice vojne vse okrog nas tudi nam niso prizanesle. Nastalo je občutno pomanjkanje blaga, surovin in raznih polizdelkov, ki smo jih ob urejenih razmerah uvažali iz inozemstva. Ves uvoz pa je danes silno zmanjšan. Ce pa jr že nabava blaga v inozemstvu mogoča, je to zvezano z velikimi težkočami. še večjimi stroški ter zamudami. Zaradi ,ostre obojestranske pomorske blokade je izostal veš dovoz kolonialnega blaga, ali p« se je to blago, v koli-por še prihaja k nam v malenkostnih količinah, v izredni meri podražilo.. To dejstvo povzroča največ skrbi malemu trgovcu, ki nima niti zadostnega kapitala in tudi ne kredita, da bi si nabavil blaga v večjih količinah in tako laže ustregel željam svojih odjemalcev. Odveč bi bilo poročati o uepri-likali, ki jih je imelo trgovstvo v letu 1940. zaradi soli, petroleju, bencina, sladkorja in v zadnjih mesecih tudi še z moko in drugimi važnimi življenjskimi potrebščinami. Vsi ste te neprijetnosti sami dodobra preizkusili. Odpravljene so res bile nekatere, toda le za kratko dobo. Pripravljeni pa moramo biti, da se razmere tudi v tekočem letu ne bo.do nič kaj obrnile na boljše, ako se ne bodo celo poslabšale. Uvedla se je rarioiiirunu prodajo skoraj vseh živil. Dobiil smo karte za petrolej, bencin in v zadnjem času tudi za moko iu testenine. Obetajo pa se nam še nadaljnje slične »pridobitve«. Ze samo po teh moremo približno presodili, kakšno bo naše trgovsko poslovanje v bodoče. Upravne oblasti so v dobri meri poskrbele za nebroj najrazličnejših uredb in odredb o maksimalnih prodajnih cenah; kakor meč je nad nami visela uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Draginja oziroma dviganje cen se je skušalo zavreti vedno le pri malem trgovcu, nikoli pa pri veleproducentih, uvoznikih ali celo kartelih. Pri tej priliki moram omeniti, da zaradi kršitve protidraginjske uredbe doslej v našem okolišu ni bil kaznovan noben trgovec, kar je pač zgovoren dokaz solidnosti našega poslovanja. Oblasti so s strogimi predpisi in odredbami zavzele zelo neprijazno stališče proti trgovstvu. Že je kazalo, da se namerava pri izvedbi aprovizacije izločiti vsa trgovina. Zmagalo pa je končno vendarle spoznanje, da brez sodelovanje trgovine aprovizacija, ki naj bi delovala brezhibno, ni izvedljiva. To je tudi dovedlo do sporazuma in sodelovanja oblasti s trgovstvom, kar je le v prid konsumentom. Prav v zadnjem časti je še banska uprava določila za vse sreze v Sloveniji enoten odstotek brnto-zaslužka na vse predmete, ki so podvrženi kontroli cen in so bile s tem odpravljene neenakosti zaslužka v posameznih srezih. Na pobudo Zveze trgovskih združenj se je v minulem letu ustanovil pri zvezi obrambni fond. Naše združenje je med svojim članstvom zbralo in prispevalo za la fond skupno 3700 din, za kar se vam vsem s lega mesta zahvaljujem. Pripomniti moramo, da je bil z obrambnim skladom dosežen zelo zadovoljiv uspeh. Prav 1ako je naše članstvo iz mesta in bližnje okolice v odlični meri podprlo akcijo občinskega socialnega odseka /a zimsko pomoč revni šolski deci in ostalemu prebivalstvu ter v ta namen prispevalo skupno 7200 din. Gospodarske razmere našega o-kraja se bistveno niso .zboljšale. Vinska letina je zaradi hudega mraza v minuli zimi zdrknila na eno desetinko normalnega pridelka. Sadja je bilo v nekaterih predelih precej iti so bile tudi cene, zlasti v pozni jeseni prav povolj-ne, to pa seveda v nekaterih krajih, dočim večina sadjarjev z letino ni bila zadovoljna. Višji dohodki iz živinoreje in lesnega gospodarstva so deloma pripomogli do poboljšanja denarnega obtoka iu boljše likvidnosti kmečkih gospodarstev. Za trgovino so nastopili resnično težki časi. Zaloge dobrega blaga po starih cenah so izčrpane. Vsaka nova izpopolnitev zalog pa je težavna in zahteva mnogo več sredstev. Z izkupičkom za staro zalogo ni več mogoče nabaviti si nove v istem obsegu. Z vsakim nakupom se na ta način substanca trgovine zmanjšuje. Ce bo zviševanje cen pri industriji še šlo stalno navzgor, se bomo trgovci čez čas znašli ol> skoraj praznih trgovinah. Treba bo mnogo previdnosti, da se obvarujemo katastrofe. Ne smemo |>a prezreti nekaj, kar postaja od dne do dne bolj vidno. Reforme, ki se pojavljajo in si krčijo pot, kažejo, da se povsod zmanjšuje delokrog posameznika, da se njegovi interesi morajo umakniti interesom skupnosti. Reforme po vseni svetu, bodisi gospodarske ali socialne kažejo na tak razvoj. Vse svoje delovanje bomo morali prilagoditi novemu času in razmeram, da si v delu za skupnost zagotovimo obstanek. Pripravljeni pa moramo biti tudi še na žrtve, ki jih zahtevajo današnji resni časi zlasti od trgovstva. Le močna država nam lahko očuva našo skupnost in obstanek. S tem vas spoštovani gg. tovariši prav iskreno pozdravljam. (Z velikim odobravanjem je sprejela skupščina govor predsednika.) Iz tajniškega poročila je razvidno, da je štelo združenje 114 članov, prirast med letom je znašal 14, ugasnilo pa je 11 obrti. V vseh trgovinskih obratih je bilo zaposlenih 51 nameščencev. Tajnikovo poročilo navaja razne statistične podatke in našteva tudi številne administrativne posle tajništva. Večinoma so bili povzročeni zaradi raznih novih naredb in predpisov v letu 1940. Po tajnikovem poročilu se je razpravljalo tudi o nedeljskem počitku. Občni zbor se je soglasno izrekel za uvedbo počitka v trgovskih poslovalnicah na vse nedelje, zapovedane in liezapovedane cerkvene praznike. Blagajniško poročilo izkazuje 43.958 din 11 p zadružne imovine. Cene nevzdržno navzgor Mariborski živilski trg v zna men iu pomanikania blaga Po svečnici smo nekako v sredini med preteklo in prihodnjo letino, vsaj kar se tiče glavnih poljskih pridelkov, važnih za prehrano ljudi. Začenja se drugi polčas živilske kanmpanje, ki tokrat precej klavrno izgleda. Ne mislim pri tem na pšenico, ki je lani res slabo obrodila in je treba izpadek nadomestiti s precejšnim presežkom koruze — odtod koruzni kruh, ki ga letos otepavamo — ampak v prvi vrsti na ona živila, ki jih gospodinja navadno kupuje na trgu, ki je zato tudi v glavnem njena domena. Res je, v tem poznem zimskem času. preden se pojavlja prvo sočivje, je glede zelenjave vedno bolj trda in ni nikoli prevelike izbire. Tudi cene so v tem letnem času nekoliko višje. Toda letos je stvar precej resna, vsaj kar se tiče severne meje, kjer za živila ponekod trda prede. Res, da so v tem pogledu v marsičem krive prometne prilike, zlasti sedaj, ko je zapadlo toliko snega, vendar se pomanjkanje čuti v vedno hujši meri. Treba bo na pristojnem mestu napeti vse sile, da se temu stanju odpomore i)) da meja dobi po-trebue količine onega, kar neob-hodno potrebuje. Kar se tiče cen, zadostuje menda ugotovitev, da gredo nevzdržno svojo pot navzgor. Kratek pregled za glavne predmete na mariborskem trgu bo lo dovolj jasno pokazal. Kar velja za naš trg, velja več ali manj tudi za druga večja naselja v severni Sloveniji. Na mesnem trgu se potegujejo mesarji za zvišanje cen govejemu mesu za 1 do 2 dinarja pri kilogramu in motivirajo to svojo zahtevo z rastočo tendenco govejih cen. Nemara jim bo moralo iti oblastvo na roke, sicer utegne čez noč zmanjkati mesa na trgu. Teletina stane sedaj pri Špeharjih 18—18, svinjina 18—20, izluščena 22—24, riba 24, zajec 24, salo 24, slanina tudi 24, pljuča s srcem 10—12, jetra 14, rebrca 18 iu glava z jezikom 12 dinarjev za kilogram, ledvice 4*—5 in noge 3 do 4 dinarje za kos.. Vidimo, da so se zlasti podražile drobovina iu noge. Mast je maksimirana, toda tudi pri tem važnem živilu velja isto kakor pri govedini: debele svinje se hitro draže in mesarji morajo kupovati po precej višjih cnali kot pred novim letom. Naša napoved se je obistinila iu svinje so se precej povzpele v ceni. Perutnine je zaenkrat še nekaj na trgu, toda precej manj kot pred par tedni. Vidi se, da je božič za nami in da meščani več ne kupujejo perutnino v tolikšni meri kot za praznike. Piščanci stanejo 38—85 dinarjev za par, kokoši 35—45, purani, kolikor jih je sploh dobiti 70—90, race 28 do 30 in kunci 18—30 dinarjev za komad. Zajčki so se tudi podražili in ne nadomeščajo več govedine v prejšnji meri. Zelenjavni trg je bolj pičlo založen. Podražil se je krompir, ki stane sedaj 2—2*50 dinarja za kilogram, čeprav je bila v jeseni Vsak napreden trgovec prodala le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil določena cena 1*60 dinarjev. Merica (7 kilogramov) stane 14 do 16 dinarjev. Nadalje velja čebula 3*50—4, česen 11—15, kislo zelje 5, kisla repa 3 in hren 12—14 dinarjev za kilogram; zeljnate glave 1—6, repa 0-50—1, karfijola 14—16, ohrovt 0*50—3*50, zelena 0*50—3*50, endivija 1—2*50, por 0*50—1*50, koleraba 1 in redkev 0*50—1 dinarja za kos; peteršilj in majaron t dinar za šopek; motovilec, špinača, vrtno korenje in radič 1 dinar za kupček, slednji tudi 16—18 dinarjev za kilogram (v vedno večji meri na težo). Končno bodi omenjeno, da se endivija sedaj prodaja tudi po teži in stane do 16 dinarjev za kilogram. Peso dobiš po t dinar za kupček. Na sadueni trgu zeva precejšna praznina. Jabolka stanejo 8 do 14, suhe slive 20—24, orehi 16 do 18 in luščeni 50—52 dinarjev za kilogram. Pri orehih je cena poskočila za praznike, pa je kar po novi ceni ostala, ne da bi se zopet znižala po novem letu, kakor je bilo to prejšnja leta v navadi. Žito: pšenica po 3*50—4, rž 3*50, ječmen 3, koruza 2*50—3, oves 2—2*50, proso 3*50, ajda 2*25 do 2*50, proseno pšeno 8, ajdovo pše-no 9—11 in fižol 5—6 dinarjev za liter (in ne morda za kilogram). Naše organizacije Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo, v četrtek 20. februarja v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Zbirka veterinarskih predpisov Knjižna založba tiskarne Merkur v Ljubljani je izdala kot LXV. zvezek svoje zbirke Zakoni in uredbe 68 strani in 8 obrazcev obsegajočo, po besedilu iz »Službenega lista« prirejeno knjižico s pravilnikom o živinskih potnih listih, pravilnikom o odstranjevanju in uničevanju živalskih trupel in odpadkov, pravilnikom o cenitvi poginulih in ubitih živali, določbami o preglednikih-laikih klavnih živali in mesa ter novimi taksami za živinske potne liste. S poštnino vred velja knjižica din 18'— in jo je dobiti pri založnici knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23. »Privredna utakmica« glasilo Jugoslov. združenja za zaščito industrijske lastnine in zatiranje nelojalne konkurence prinaša v svoji decembrski številki naslednjo vsebino: Dr. Janko 8u-man: Novi italijanski zakon o patentih — Dr. Janko Olip: Odnos med podjetjem in žigom — Inž. Drago Matanovie: Patentna zaščita in strokovni predpisi — Ljubomir Culjlcovič: Zaščita vzorcev in modelov — Dr. Marko Supič: Primerjajoča reklama je v nasprotju z dobrimi običaji — Dr. Z. R.: O delnem uničenju žigov — Lj. M.: Trgovski in tovarniški žigi v starem in srednjem veku — Listek — Revija, katere glavni urednik je dr. Janko šuman, izhaja dvakrat ua leto in velja za vse leto 30 din. Naroča se pri uredniku Ljub. Mirkoviču, Beograd Ul, Si-mina 21/11. Denarstvo Feniksovim zavarovancem Dne 31. januarja 1941 je stopila v veljavo uredba o likvidaciji »Jugoslovanskega Feniksa< in prenosu njegovega premoženja na /vezo naprelkovih zadrug v Sarajevu in Zvezo liabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu. Ta uredba govori samo o likvidaciji Jugoslovanskega Feniksa kot juridične osebe oziroma nosilca zavarovanja in prevzemu njegovega portefeuilleja ter vseh njegovih aktiv in pasiv po oras-njenih zadružnih zvezali, ki bodo pod svojo firmo nadaljevale vsa sklenjena zavarovanja. Pri tem sse morajo vse zavarovalne glavnice sorazmerno zvišati, in sicer iako, da se premije, vplačane do 28. aprila 1036, računajo v bodoče povprečno z odstotkom 70%, do-čim so se do sedaj obračunavale le z odstotkom 45%. Uredba usva-ja namreč socialni princip, da se morajo manjša zavarovanja, katera so sklenili ekonomsko slabejši zavarovanci, izplačali ob dospelosti v celoti, a večja zavarovanja temu primerno manj, vendar tako, da se doseže povprečen odstotek '»valorizacije« starih premij na 70%. Razume se samo ob sebi, da se bodo premije, vplačane po 28. aprilu 1936, računale tudi v bodoče tako kol dosedaj, namreč v celoti, to je stoodstotno. Podrobnejša določila o vračunavanju starih premij bo izdal minister za trgovino in industrijo v posebnem pravilniku, ki pa še ni izdelan oziroma objavljen. Dokler se to ne zgodi, se bodo dospele zavarovane glavnice izplačevale po prejšnji uredbi od 16. decembra 193<>, a razlika se izplača kasneje. To zvišanje velja ludi za vsa ona zavarovanja, ki so bila likvidirana pred uredbo od 31. januarja 1941 po starih predpisih. Predmetnega zvišanja bodo torej deležni vsi zavarovan ci brez razlike, ali jim je za\aro vana glavnica že izplačana ali ne. V interesu zavarovancev je, tki še nekaj časa polrpe s svojimi zahtevami. Ni oportuno zahtevati odkupov, ker bi tako zavarovanci izgubili pravico na zvišanje zavarovanja. Istotako je škodljivo vsako odstopanje (cediranje) polic tretjim osebam, ker bi bili zavarovanci na la način hudo oškodovani, kot so bili na pr. člani bivše »Vzajemne pomoči« registrirane pomožne blagajne v Ljub Vjani, ki so prodali raznim Spekli Tantom svoje članske pravice. Zastopstvo >Jugoslovanskega Feniksa« v Ljubljani še ni prejelo nobenih podrobnejših navodil od svoje centrale v Beogradu, pa tako še ne more dati interesentom nobenih jiojasnil in informacij Zato naj zavarovanci še malo po trpe in naj -e ne obračajo nanje niti ustno niti pismeno, ker to po vzroča samo izgubo časa in nc potrebne stroške. Cim Imlo s pra vilnikom objavljena podrobnejša navodila, bodo takoj obveščeni vsi Feniksovi zavarovanci, kaj jim je storiti, da ne bodo v svojih pravicah prikrajšani. Vodstvo zastopstva »Jugoslovanskega Feniksa v likvidaciji« Ljubljani je prevzel g. Ivo Lah OUZD Ljubljana, ker je g. ravnatelju Zvonku Žolgarju po § 14. uredbe prenehala služba z dnem 31. januarja 1941. Pred ustanovitvijo koordinacijskega odbora za bančništvo Iz Beograda se poroča, da se bo prihodnji teden ustanovil koordinacijski odbor za bančništvo. Pri trgovinskem ministrstvu je namreč že ustanovljen posveto valni odbor za bančništvo, podoben odbor pa obstoji tudi pri banski upravi v Zagrebu. Iz teh odborov se bo ustanovil koordina jski odbor za bančništvo, štel. bo 10 članov, in sicer posvetovalni odbor v Beogradu bo dal 5 lanov, ravno toliko pa zagrebški odbor. Ta odbor bo izvolil nato ožji odbor, ki bo pripravil razne akouske načrte. Kot prva pride tia vrsto uredba, ki naj uredi glavna vprašanja iz bančništva. Posebno pozornost bo posvetil koordinacijski odbor vprašanju hranilnih vlo£ pri zasebnih denarnih zavodih. V največji meri se bodo zaščitili vlagatelji. Velika zaščita vlagateljev naj bi bila zpodbuda za varčevalce, da bi aje vlagali svoje prihranke v denarne zavode. Centrala za bančništvo se ne bo ustanovila V nekaterih krogih je razširjena vest, da se namerava pri nas ustanoviti po madžarskem vzgle- du posebna centrala za bančni-1 štvo. Iz Beograda se sedaj zatrjuje, da takšne namere sploh ni in da ludi niso pripravljeni ni-kaki načrti za ustanovitev takšne centrale. Ni pa izključeno, da se je na ustanovitev takšne centrale mislilo v Zagrebu. Ta centrala pa bi veljala le za banovino llrvat-sko. Kakor se poroča iz Zagreba, tudi v Zagrebu ne smatrajo vse zadeve trenutno za aktualno. ■ Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. februarja navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se j*1 zvišala za 2,5 na 2.296,7. Devize izven podloge s« narasle za 20,45 na 829,2. Vsota kovancev st* je dvignila za 27,1 na 312,3. Posojila so se znova zmanjšala, in sicer so nazadovala menična posojila za 33,7 na 1660,4, lom-bardna za 2,3 na 52,16, skupno vsa posojila torej za 36.05 na 1712,5. Vrednostni papirji so izkazani s 303,1, za plus 4,0. Kskont bonov državne obrambe je narasel za 21,0 na 7091,0. Razna aktiva so se dvignila za 111,6 na 21021 Obtok bankovcev je padel za 64.9 na 13.652,3. Obveznosti na poka/, so padle za 1,3 na 4.002,7. Obveznosti z rokom so se povečale za 200,0, razna pasiva pa za 13,5 na 329,04. Skupno kritje se je zvišalo od 25.10 na 25,27%, samo zlalo pa od 20,71 na 20,81%. Obrestna mera j« o*»ala s«> nadalje ueizprcnieiijena. Svobodna tribuna Neverjeten, toda žal resničen dogodek se je pripeli! v trgovskem svetu nekega mesta v Sloveniji. V začetku januarja 1941. se je ri nekem združenju trgovcev se-lal na posvetovanje odsek špece-ijskega odbora zaradi poslovanja široko spadajočih predmetov, tako tudi moke, s katero bi prehranjevalni urad oskrboval trgovce in peke doličnega mesta. Pred otvoritvijo seje je bil od nekaterih prisotnih sprožen predlog, da se na sejo telefonično po-abijo tudi trgovci Specialisti z moko, kar pa so nekateri trgovci odbili. Ko je na seji došlo do razprave o razdeljevanju moke po obč. prehranjevalnem uradu, so nekateri trgovci stavili predlog, naj bi se razdeljevanje moke prepustilo trgovcem r. moko na ve-iko in sicer na isti način, kakor je lo rešila mestna občina v Ljub* ljani. Tudi la predlog je bit odklonjen! Ker nabava moke trgovcem in pekom zaradi kompliciranosti in čezmerne izgube časa ter prevelikih prevoznih stroškov zaradi oddaljenosti od nabavnega vira (do 6 km do njih podjetij), ni ustre zala, so pokrenili akcijo ter pred tožili prehranjevalnemu uradu u-temeljeno pismeno vlogo, katero je od 72 trgovcev in pekov podpisalo 66, to je 93% prošnikov. V lej vlogi so predlagali, da se zaradi enostavnosti razdeljevanja moke poveri ta posel trgovcu na veliko z moko N. N., katerega poslovni prostori se nahajajo neka ko v sredini mesta, s čimer bi jim bilo zelo ustreženo. Ta vloga je bila predložena seji preskrbovalnega urada koncem ja-nuarja 1941. Na sejo so bili povabljeni vsi trgovci z Živili, iz-vzemši v vlogi navedenega trgovca z moko na veliko N. N., kate-emu naj bi se na predlog podpisnikov vloge po predhodnem dogovoru oddalo razdeljevanje moke. Dasi nepovabljen, se je nameraval seje udeležiti tudi grosist N. N., kateremu pa je bila udeležba po tržnem nadzorniku in predsedniku preskrbovalnega urada prepovedana. Vloga, ki jo je podpisalo 93% interesentov, bi po pojmih pravir nosti avtomatično morala uspeti To se ni zgodilo, ker je sejo vodeči član preskrbovalnega urada kot zastopnik trgovcev, kljub ugovorom navzočnih trgovcev, lo za devo po svoje kot nesprejemljivo odklonil. Dokaj značilno je, da je v začetku januarja t. I. predsednik ob-ine omenjenemu trgovcu na veliko N. N. dal osebno pobudo, naj sestavi na banovinski prehranjevalni zavod »Prevodi, v Ljubljani utemeljeno vlogo, da bi mu >l’re-od'; dopremil in poveril manipulacijo za prehrano mesta predvidoma določene mesečne količine moke, ter mu je pri tej priliki zagotovil, da bo on kot predsednik občine vlogo uradno potrdil in priporočil, kar je tudi storil. Isti predsednik občine in preskrbovalnega urada pa je, očivid-no netočno poučen, istemu trgov-u grosistu N. N. koncem januarja 1941. prepovedal priti na sejo, na kateri naj bi se vloga trgovcev o azdel je vanju moke obravnavala. Naj si bo ta primer sad kakršnega koli ozadja, je vendar nadvse značilen in žalosten, tembolj, ker se je pojavil v moreči sedanjosti med trgovci, ki bi morali ravno v teh časih biti čim bolj solidarni. Neizbežno je, da takšnim dejanjem prej ali slej mora sledili zadoščenje, kajti nevidni mlini meljejo sicer počasi, toda nadvse gotovo. teri trgovec ostal brez blaga vsaj začasno,- pozneje, ko je prišel zopet do denarja, je moral islo že prej naročeno blago plačati po znatno višjih cenah. To postopanje tvornic gotovo ni bilo kulantno. Sedaj pa še novo nezaupanje! Res so resni časi, toda če je trgovec blago v resnici takoj po prejemu plačal, vendar ni potrebno, da so mu diktirajo sedaj še taki' pogoji. Kaj pa i nožem ci?-Blago je 30 ali še več dni na potu, pa tudi ne dobi dobavi^lj denarja takoj, tudi če se blago takoj po prejemu plača. Domače tovarne pa, ki L'hko dosežejo Vsakega odjemalca v par urah, ne morejo ali nočejo tvegati niti tega, da čakajo 2—3 dni. Gospodje, ali ni lo malo pre več nezaupanja? Tega pač ni bilo treba. Tako hudo se vam pa vendar še ne godi! Poleg lega so ne Z Bogom zaupanje! Trgovec nam piše: Pred menoj leži okrožnica neke jugoslovanske tovarne: ^Dovoljujemo si vam sporočiti, da smo uvedli nove plačilne pogoje, po katerih bomo dobavljali v bodoče vse pošiljke samo proti povzetju ali s predračunom.« Ze enkrat sem na tem mestu kritiziral postopanje naših tako zvanih jugoslovanskih tvornic, ki so že prod skoro poldrugim letom naenkrat čez noč ustavile kredit in zahtevale takojšnje plačilo. Vsak trgovec pa seveda tega denarja ni imel in tako je marsika- I kritika, zato hwM navajamo gola | dejstva. Vendar pa bi pripomnili to, da I navedeni dogodek zgovorno dokazuje, da po današnjih predpisih ni stališče trgovca zadostno zaščiteno. Navedeni primer dokazuje, da je trgovec stalno v nevarnosti, j da bo obsojen in čeprav kalkulira pošteno in solidno in tako, kakor mora kalkulirati, če noče da nje-jgova trgovina propade. Pri tej priliki pa bi bilo umesl-| no pripomniti še naslednje. Imamo uredbo o pobijanju draginje j in brezvestne špekulacije. Že ime uredbe kaže, da je ta naperjena predvsem proti postopkom, ki kr-Išijo dobre šege in navade, ki so v nasprotju z običajnim trgovskim zaslužkom. Če pa gre pri detajlni prodaji sladkorja po četrtinkah ki-| iograma, kjer je kalo posebno velik, le za razliko nekaj par, pa se pač ne povzroča ona draginja, na |katero misli uredba.' Trgovske organizacije morajo zato zahtevati, da se upošteva ludi stališče trgovca, ker mu je drugače njegova za celoto važna vloga posredovalca onemogočena. Davčni svetovalec 6°/o odbitek iz naslova oneroznih izdatkov (j. N. N. v N. — Vprašanje: a) V katerih primerih je odbitnih iz navedenega naslova 6%; b) kako se uveljavlja ta odbitek, ali ga odbije davčni zavezanec ali davčna uprava? Odgovor: Osnovni pogoj za 6% odbitek iz naslova oneroznih izdatkov za vodilev posla je, tla davčni zavezanec sam vodi obrat, podjetje ali poklic. Odbilnost je torej odvisna edino od okolnotrti, ako davčni zavezanec podjetje sam, to je če osebno vodi podjetje. Drugih i pogojev uredbodajalec no stavi ja. katere ivormce ukinile Iranko po- Posebno no stavlja pogoja, da bi siljke, da so mogle odpravili moral ,jaVt*iii zavezanec dokazati, skonto. Nekatere pa proda,(ajo se- I ^ go OI16K>mi i/.datki v resnici daj tudi manufakturo bruto za I obstojali. Nasprotno, ako davčni neto in se zahtevajo plačilo v na- zave/auec dokaže, da je imel one-prej. lo pa je le malo preveč m I rozne izdatke v določeni višini in ni ravno lepo izpričevalo za tak- da go bfli polre.bni za dosego, šno našo industrijo, ki se pa ve-1 vzt[r},evanje ;n zavarovanje kosma- činoma krije z lepim jugoslovanskim naslovom. Bombaž Italija, Irak, Iran, Egipt, Tur čija, komisije, itd. Vedno znova se navajajo te države, ki da nam bodo dale bombaž, toda bombaža le ni. In ker ga ni, gredo cene navzgor! Navadna modra tiskovina, ki smo jo prodajali prej po din 9-—, velja sedaj v tovarni do din 29;—!!! Trgovci iz vse države begajo od tovarne do tovarne in iščejo, kje bi še mogli dobili kak kos blaga. Ne delajo tega samo iz egoizma, ampak tudi iz skrbi za tega dohodka, se mu ti izdatki pri odmeri davka upoštevajo v polnem obsegu. Ako je v interesu poslovanja potrebno, da šef podjetja sam potuje v -poslovnih zadevali, se mu morajo za lo potrebni izdatki upoštevati za odbitek ne | glede na gornji odbitek, ki se priznava, poleg dejanskih oneroz-nili izdatkov. Po svojem bistvu je novi odbitek samo davčnemu zavezancu priznana ugodnost, ki [davčno stopnjo primerno zniža, [kakor so svojčas na konferenci v ministrstvu za finance sami priznali uradni zastopniki. Z bog tega je odbitek dopusten ne glede na to, ali jo davčni zavezanec, ki Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2 ®/o 11 Vsi drugi pa se mučijo in delaio brez ozira na z d ra v} el Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC svoje nameščence. Kajti če ne bo I blaga, ne bo mogel trgovec za- VodiT podjetje, dejansko posliti osebja. Posledice pa so po- ]{ake one,.ome izdatke ali ne. tem — brezposelnost. 1 i(osameznih prstov v odstotkih. Za črke sem izračunal odstotke po zgoraj citirani itera-ciji, za ločila pa sem posnel procente po razpravi: Ing. Karl Le-vasseur: Kritik des Tastenfeldes der Schreibmaschine (Deutsche Kurzschrift, Ilayreuth, 1936/37). Ker je naša interpunkcija slična nemški, zato se bodo v odstotkih izražene številke glede ločil v našem in nemškem jeziku približno ujemale. V tabeli pa ne upoštevam 4. (najvišje) vrste tastature. Pogostnost številk se statistično ne da pograbiti, znaki nad številkami pa imajo minimalno pogostnost, ki bi bila v našem pregledu enaka ničli. Obremenitev prstov v %. leva roka desna roka skupaj skupaj 4 3 2 1 1 2 3 4 skupaj osnovni nololaj 17-46 g 9-63 S 4-59 d 310 |014 j 3-94 1 3-43 | 4-67 Č 1-62 13-66 31.12 i razdalja 27-76 (000 1 o-oo wo-oo X o-oo e 10-35 C 0-65 r5-t8 (4-42 g 1-41 « 4-16 b 1-59 h 105 U P84 Z 2-03 m 3-21 n 6-53 j 8-86 , 2-19 ? 0-06 0 8-84 . 1-24 ! 0 08 p 3-20 Š 0-92 J 0-74 - 0-12 : 0-07 ; 014 41.12 68-88 45-22 9-63 4-59 14-10 16-90 18-60 14-54 14-83 ’ 6-81 54-78 100 00 Obremenitev prstov v % Številka 1 v prvi vrsti pomeni kazalecj 2 sredinec, 3 prstanec in 4 mezinec. Naslednja vrsta kaže osnovni položaj prstov asdf, jklč, v katerem prstom ni treba napraviti nikake poti. V naslednji koloni se morajo prsti stegniti ozir. skrčiti za 1 razdaljo. Že bežen pogled na razpredelbo nam pove, da tastatura ni idealna, ker imajo prsti v osnovnem položaju samo 31% vseh udarcev. Toda sedaj ni ■až namen kritizirati tastaluro, temveč le dokazati, da je razpo- reditev spornih črk č, š, ž in ločil na navedeni način najboljša. V najvišji vrsti se nahajajo štev-niki, nemški preglasniki in ostali znaki, potrebni pri tipkanju. Nemški preglasniki so v toliko potrebni, ker se v naših pisarnah dopisuje razven v slovenščini in srbohrvaščini še največ v nemščini. Ker nimamo na tastaturi tipk za veliki A, 0 in tl, uporabljamo pri tipkanju nemškega teksta za te sorazmerno redke črke Ae, Oe in Ue/ Umevno je, da si bo dala pisarna, ki korespondira v fran- coščini, na teh mestih montirati tipke z akcenti, na standardnih strojih, ki imajo danes po večini 45 ali 46 tipk, pa tako nahajamo mrtvo tipko z najvažnejšima akcentoma. Vzporedni znak na tipki a ni ulomek 7> ki se danes večinoma najde na tem mestu, temveč apostrof. Tudi nemška normi- rana tastatura je opustila ulomek, ki se da z lahkoto nadomestili s kombinacijo, dočim je izpuščaj cesto neobhodno potreben. Znak č dobi isli prijem kakor č, kar bo nedvomno koristilo mehanizaciji. Zanimati nas mora, ali je potrebna za hrvaščino druga razporeditev spornih črk kakor za slo- venščino. V naslednjem pregledu podam zato tabelarni pregled •-bremenitve za hrvatski jezik. Odstotke sem izračunal po iteracij- skih številkah, ki jih je dobil za hrvaščino prof. Slavo Dragič in objavil v »Stenografu«. Tudi tukaj sem posnel pogostnost za ločila po Levasseurju. Zaloge in izvoz Rusije Rastoče pomanjkanje živil in industrijskih surovin v Evropi, ki ga znatno povečujeta vojna in pomorska blokada, obrača vedno bolj pozornost Evrope na Sovjetsko Rusijo kot zakladnico. Zadnji čas so pričeli v tej zvezi pisati o Rusiji tudi italijanski listi, ki pri tem naglašajo velikansko razsežnost te države in njeno kmetijsko bogastvo. Tako se v teh listih naglaša tudi velik napredek ruskega kmetijstva zaradi moderne obdelave zemlje in uvedbe novih metod pri sejanju žita in spravljanju semen. Žitna polja so postala pod vodstvom zadrug prave »tvornice zrnja«. Za žito uporaben predel Rusije se vleče iz Evrope preko cele Srednje Sibirije in ima središče za Evropo v Ukrajini. Pomen te dežele je seveda tem večji, ker leži bliže in ker je že pred prvo svetovno vojno mnogo izvažala. Po italijanskih statistikah se ceni pride’ek pšenice v glavnih severnih kmetijskih državah takole: milij. q 1. Sovjetska Rusija 408 2. Zed. države 1 Sev. A. 253 3. Kitajska 173 4.1 Indija 100 5. Kanada 99 6. Italija 80 Ker še je pridelek pšenice medtem še zvišal , za 100 milijonov q in so napredovale tudi druge vrste žita, se računa, da Rusija' lahko izvozi 50 do 60 milijonov q pšenice ati ravno dovolj za kontinentalno Evropo. Poleg tega se ceni pridelek ječmena na 82 milijonov q, pridelek rži na 54% svetovne proizvodnje, koruze na 27 milijonov, ovsa na 17C milijonov q, pri katerem je tudi prva na svetu. Razumljivo je seveda, da je prevoz tega blaga zelo otež-kočen, kar ni brez pomena za sedanji razvoj razmer na Balkanu, ki se čedalje bolj upošteva kot edina še prosta pot za italijanske nabave z vzhoda. Prav tako pa postaja važen tudi ruski bombaž, ki ga imenujejo »bogastvo bodočnosti«. Za lan in konopljo je Rusija na prvem mestu svetovne produkcije (70 in 25%). Oboje je važno za izvoz. V zadnjem času pa je pomen teh dveh dohitela proizvodnja bombaža. ki ga prideluje Zveza že na 500.000 hektarih zemljišča in si je z njim že pridobila tretje mesto v svetovni produkciji. Kot zadnje podatke navajajo italijanski listi sledečo porazdelitev bombažnega pridelka: milij. q 1. Zed. države S. A. 25,6 2. Indija 9,07 3. SSSR 8,8 4. Brazilija 4,56 »Bombažni čudež«, kakor gu imenujejo, je bil omogočen z veliko skrbjo za to kulturo, zlasti z novimi kanalizacijami za namakanje polja v Turkestanu in na Krimu. Velikanski pašniki so spremenjeni v plantaže za bombaž tudi v drugih deželah, posebno v Turkmenistanu in Uzbekistanu. Važno je, da so se evropske predilnice zelo naglo prilagodile ruskemu bombažu, četudi še ni po kakovosti dosegel ameriškega. Zelo naglo pa narašča tudi proizvodnja sladkorne pese v Sovjet- ski Rusiji, kjer so sodelovali baje nemški strokovnjaki. Proizvodnja sladkorja je narasla že na 24 milijonov kvintalov, s čimer je bil dosežen nemški rekord. Poleg tega je pa že tudi proizvodnja čaja v SSSR popolnoma pokrila domačo porabo in se vedno bolj ponuja blago za iz- voz. Zanimivo je, da se v italijanskih podatkih naglaša nov napredek tudi v ruski živinoreji. Tako cenijo število goveda na 66 milijonov glav (takoj za Indijo), število ovac na 102 milijona (takoj za Avstralijo). Za konje pa je Rusija na prvem mestu, za prašiče na tretjem (takoj za Kitajsko in USA). Tudi živinoreja krije vso domačo porabo in daje že velike množine blaga za iz- voz. Le zaradi opreme doslej ni mogla tekmovati na živinskih trgih z ameriškimi klavnicami, deloma tudi zaradi razdalje in pa zaradi preslabotne konservne industrije. Zadnji dve leti pa se vidi tudi v tern področju gospodarstva nagel razvoj. Po mnenju italijanskega tiska je Sovjetska Rusija s tem svojim silnim napredkom in bogastvom »dala kontinentalni Evropi večjo razpoložljivost zalog prav tistega blaga, katerega nam zaradi vojne primanjkuje. To rusko-evropsko sodelovanje je sad spretne politike osišča in Moskve in pomeni vzpostavitev gospodarskih stikov, ki so obstajali že pred svetovno vojno, oziroma je — z drugimi besedami izraženo — vzporeditev gospodarskih naporov med Evropo in Rusko Azijo. To medkon-tinenlalno sodelovanje se bo raz tegnilo vse do Kitajske in Japou ske, zlasti še s pomočjo nove železniške politike v Sovjetski zvezi (spojitev evropskih prog z ruskimi — transsibirsko, turkestan sko-sibirsko). Tudi izvršitev velikih prekopov med ruskimi re kami bo pospešila to izmenjav« blaga med SSSR in silami osi.« Težavni finančni položaj Japonske Japonski parlament se je pred kratkim sestal. Vlada mu je predložila novi -»roračun, ki je tako visok, kakor še ni bil nikoli predložen japonskemu parlamentu. Državne izdatke predvideva novi proračun za proračunsko leto 1941/42, ki se začne 1. aprila, v višini 11 milijard jen, to je za poldrugo milijardo jen več, kakor pa je znašal letošnji proračun. Vsi redni državni dohodki pa so proračunani na samo 4 in pol milijarde jen, da nastaja deficit v višini 6 in pol milijarde jen. Ta deficit se bo mogel pokriti samo s posojili. Proračuni občin in dežel pa zahtevajo nadaljnjih 4 milijard jen izdatkov. Poleg tega pa se zahteva od prebivalstva, da plača za finansiranje vojno-indu-strijske ekspanzije še K milijard jen. Vlada potrebuje torej skupno 21 milijard jen, ves narodni dohodek Japonske pa sc ceni samo na 26 do 29 milijard jen. To dokazuje, da je Japonska v finančnem oziru že dosegla gornjo mejo. Pri vsej veliki skromnosti japonskega prebivalstva preostaja japonskemu prebivalstvu od na rodnega dohodka samo ena četrtina, kar je vsekakor mnogo premalo. Konsolidirani državni dolp Japonske je zaradi vojne proti Kitajski naraslel od 9 in pol nn skoraj 26 milijard jen. Posojila s katerimi se je kril ta velikan ski deficit, je podpisalo prebival sivo komaj eno petino. Vse ostale štiri petine so morale prevzeti banke, ki so neprestano pod silnim pritiskom vlade. V zadnjem polletju se je stalno večal odsto tek neplasiranih državnih posojil. Banke so morale zaradi velikih vojnih potreb vlade še bolj omejiti dajanje kreditov zasebnemu gospodarstvu. Japonski bankirji sicer vidijo pred seboj finančno brezno, pred katerim so že danes japonske državne finance, toda javno tega ne smejo povedati, ker bi sicer veljali kot slabi rodoljubi. Zato bo tudi japonski parlament brez vsakega ugovora izglasoval predloženi proračun, pa naj bi bil še tako visok. Povpraševanje po našem blagu v tujini 15 — Carigrad: baterije za žepne svetilke, papirne vrečice, kemični proizvodi, 16 — Praga: surova slama, salama, med, razna semena, 17 — Rim: surova koža, 18 — Dresden: oglje, kostna moka, modra galica, aceton, 19 — Goeteborg (Švedska): suhe češplje, suho sadje, hmelj, surovine za kavine surogale, 20 — Trst: svinjska mast, 21 — Bagdad: cigaretni papir, 22 — Helsinki: kostna moka, 23 — Dunaj: med, 24 —r Lisabona: poljsko in vrtno seme, 25 — Gravenhage: iščejo se izvozniki rumenjakov in beljakov. 26 — Kodanj: ekstrakti za strojenje kož, čreva, magnezit, sadje, češplje, ribje konserve, 27 — Tirana; krma, kokalj, rezanci, sladkorne repe, povrtnina, krompir, 28 — Amsterdam: nov koruzni zdrob in koruzno pšeno, debela moka iz riža, kocke za juho (začimba), pecivni prašek, 29 — Helsinki: zdravila in kemikalije, zdravilne rastline, 30 — Stockholm: živalska mast. Ponudbe tujega blaga: 7 — Praga: išče se zveza s trgovci ženske in otroške konfekcije, 8 — Mersiu; neka firma ponuja bombažne odpadke, oljnata semena, suho grozdje, rumeni vosek, konopljino predivo in lešnike, 9 — Gravenhage: ponujajo se inkubatorji, ki se grejejo s petrolejem. * Interesenti naj se za naslove obrnejo na Informacijski oddelek (Obaveštajni otsek) Direkcije z*, zunanjo trgovino v Beogradu, poit- Trgoviaski register Vpisale so se naslednje firme: Učiteljska tiskar u« d. «[. r Ljuh-Ijain. podružnica ▼ Celju, Wesi*k Karel, Hoče. Obratni predmet: trgovina z lesom na debelo. Imetnik Karel Wesiak, trgovce v Maribor«. Splošna gospodarska družba i a. «. na Jesenicah. Obratni predmet: izvrševanje gostilniške in kinematografske obrti na Jesenieah. Dražba sme ustanavljati podražili ce v radovljiškem okraju. Osnovna glavnica v višini 200.000 din. Poslovodje: Cvetko Kristan, zadružni poslovodja, Ivan Celesnik, Jože Sušnik, Joško Stražišar, vsi tovarniški delavci. Družbo zastopata po dva poslovodji. Vpisale so se uaslednje spremembe in dodatki; Julio Meinl, d. d. podružnic« v Celju. Vpišejo se novi člani u-pravnega sveta: dr. Srkulj, Kafka Glistav in Magarasevič Dimitrije, vsi iz Zagreba. Hranilnica dravske banovine r Ljubljani. Vpiše se podružnica v Kranju. Člani upravnega odbora podružnice so: dr. Anion Megušar, odvetnik, Jurij Pollak, mizarski podjetnik, oba iz Kranja, in Mihael Draksler, posestnik v Stražišču. Gerkman Franjo, tekstilna tovarna v Laškem. Besedilo odslej: Gerkman Franjo, tekstilna tovarna »Lava«, Laško. Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju, podružnica v Ljubljani. Spremenila so se pravila družbe. Osnovna glavnica družbe znaša 1,500.000 RM. Spremembo je odobrila banska uprava v Ljubljani. Papirles, družba x o. z., Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba. Družba ima enega ali več poslovodij. Če ima družba le enega poslovodjo, zastopa družbo ta ali skupno s prokuristom. Če ima družba dva ali več poslovodij, podpisujeta po dva poslovodji ali en poslovodja skupno s prokuristom. Izbrišejo se poslovodje: dr. Alojzij Kobal, dr. Ciril Pavlin in Rihard Schwinger ter prokurista Ernest Hieng in Kobentar France. Vpiše se poslovodja Ernest Hieng, industrialec v Ljubljani. Pio Radonič, Ljubljana. Obratni predmet odslej: Trgovina z vinom in žganjem na debelo. H. Wcber & Co., družba z o. z. Izbriše se poslovodja Breme Hani, roj. Weber. Spremenila se je družbena pogodba. Načelstvo družbe sestoji iz enega ali več poslovodij. Ivan Usenik, Nova vas pri Rakeku. Obratni predmet odslej: parna žaga. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru. Izbriše se član upravnega sveta Pogačnik Edvard, vpišeta pa se kot člana: inž. Pogačnik Hinko in inž. Pogačnik Lida, oba v Mariboru. Straschill & Felber, Maribor, lesna trgovina. Prokura je podeljena Felberju Fricu in Felberju Norbertu, posestnikoma v Mariboru, Rasdružile so se in prešle v likvidacijo naslednje družbe: >Levante«, mednarodna špedi-cijska družba z o. z. v Ljubljani. Likvidator: Jevak Matko, trgovec v Ljubljani. Modui atelje Hi tv, družba z o. z. Likvidator Ružička Juda. Niklsbacher, družba z o. z. Likvidator Niklsbacher Ferdo, star., trgovec v Ljubljani. Izbrisale so se naslednje lirme: Peter Angelo družba z o. i. v Ljubljani, zaradi končane likvidacije. Jugoslovensko društvo guma »Engclbert a. d.« v Beogradu, po- f dmžttira v Ljubljani — zaradi opustitve pod luž j lice in prenosa poslov na centralo v Beogradu. Mariborska lesna industrija Alojzij Domicelj v Mariboru — zaradi prestanka obrata. Iva« Hirsch sin, družba z o. z. v Sevnici — zaradi končane likvidacije. Aloji PlaušUjner, trgovina z živino in deželnimi pridelki, drvmi, premogom in apnom, Sv. Jurij ob juž. železnici — zaradi opustitve obrala. »Alplia< industrija čevljev, družba z o. z. v Slov. Konjicah — po izvršeni likvidaciji. »Čevljarna Adrijac, družba z o. z. v Celju v likvidaciji — po izvršeni likvidaciji. Partl Jožef, trgovina z vinom na debelo v Potoku pri Mozirju — zaradi opustitve obratovanja. »Interpromot«, generalna trgovska agentura Gabrcnja Slavko, Na pobudo Zveze industrijcev je bila v četrtek 13. februarja pri kraljevski banski upravi pod vodstvom načelnika Oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. Trstenjaka anketa glede ureditve vprašanja prometa s kožami. Ankete so se udeležili v imenu Zveze industrijcev načelnik usnjarskega odseka g. Ivan Majeršič, tajnik Albert Koser in gg. Savel Kalin, Zdenko Knez in Tone Knaflič. Zvezo trgovskih združenj so zastopali gg.: Josip Lavrič, Presker in dr. Pustišek, Zbornico za TOI pa tajnik g. dr. Pretnar. Zveza mesarskih združenj, ki je bila Uidi vabljena, se ankete ni udeležila po svojih predstavnikih. Po izčrp- V »Službenem listu« kr, banske uprave od 12. t. m. je objavljena naredba, po kateri je predpisana registracija uvoznikov surovih kož, usnja in izdelkov iz usnja, krzna in izdelkov iz krzna, lubadi za strojenje ter izvlečkov in snovi za strojenje. Prijavo za registracijo je poslati direkciji za zunanjo trgovino v Beogradu do 15. t. m. Uvoznik mora priložiti svoji prošnji za registracijo: L overjen kolkovan prepis dovolila ali pooblastila za izvrševanje obrta ali overjen kolkovan prepis potrdila o prijavi obrta, izdanega po § 456. zakona o obr-tih; 2. potrdilo pristojne strokovne prisilne združbe (združbe industrijcev ali obrtnikov) o članstvu pri združbi, izdano potem, ko stopi ta naredba v veljavo. Trgovci, ki uvažajo tako blago, morajo predložiti potrdilo o svojem članstvu pri prisilni združbi, ki ga overi pristojna zbornica; v barva, pleslra in Ze v 24 urah 5£*jse itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suSi, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Ljubljana — zaradi opustitve obrata. »Peca« mehanična tkalnica, družba z o. z. v Prevaljah v likvidaciji — zaradi končane likvidacije. »1’oliorjet, lesna industrija F. M. Kostič, Slovenska Bistrica — zaradi opustitve obrata. Iz zadružnega registra Vpisale so se naslednje zadruge: Vodovodna zadruga na Dobravi pri Kropi, Zadružna elektrarna v Podovi in Vodovod na zadruga v Sebenjah. liazdružila se je iu prešla v likvidacijo Vodovodna zadruga v Predosljah. Pri Vzajemni posojilnici se izbriše zaradi smrti član upravnega sveta Anton Kralj, vpiše pa dr. Ceferin. Pri Zadružni zvezi se izbriše prokurist Anton Kralj, vpišeta pa prokurist dr. Emil Čeferin in pooblaščenec glavni knjigovodja Franc Lesjak. ni debati, v kateri so zastopniki poedinih organizacij razložili in utemeljili svoje stališče k temu problemu, se je anketa soglasno izrekla za nujno ureditev vprašanja prometa s kožami, pri čemer izamorejo služiti ža osnovo predlogi, ki sta jih v tem pogledu nedavno stavile kr. banski upravi Zveza industrijcev in Zveza trg. združenj. Prisotni »o dobili vtis, da je tudi pri pristojnih činiteljih resna volja za zadovoljivo rešitev tega perečega vprašanja, lako da izgleda, da moremo v kratkem računati z novim režimom v prome-« s surovimi kožami in v oskrbi usnjarskih obratov s to važno surovino. 3. zadruge, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, ki uvažajo tako blago, morajo predložiti overjen prepis pravil, registriranih pri pristojnem sodišču; 4. seznam uvoženih količin blaga iz člena 1. v poslednjih dveh letih (1938. in 1939. ali 1939. in 1940.) z navedbo številke in datuma uvoznih carinskih deklaracij (količina in vrednost) in carinarnic, pri katerih se je blago uvozilo. Uvozniki morajo priložiti temu seznamu izvirne uvozne carinske deklaracije, ki se jim po primerjavi vrnejo. Če prosilec carinskih deklaracij ne more predložiti, mora predložiti overjen izpisek iz uvoznega kontrolnika ministrstva za finance, iz katerega mora biti razvidno, koliko blaga iz čl. 1. te naredbe je v teh letih uvozil. Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, vpišejo v register uvoznikov zgoraj omenjenih proizvodov tiste osebe ali tvrdke, ki dokažejo, da spolnjujejo prednje pogoje. Po opravljeni registraciji mora uvoznik v 15 dneh od dne priobčitve položiti pri direkciji varščino v znesku din 20.000. * Čeprav smo naredbo objavili že v celoti, objavljamo za tedenske naročnike še naslednji izvleček iz naredbe. Doma in po sveti Glasilo dr. Iliča »Napred« razpravlja, zakaj dr. Korošec ni zahteval slovenske banovine, dr. Kulovec pa jo zahteva. List pravi, da dr. Korošec nikdar ni posebno cenil političnega formalizma. Slovenija je vedno imela izjemen položaj in centralizma nikdar ni tako zelo čutila kakor druge pokrajine. V drugih banovinah so se bani menjavali vsakega pol leta, v Sloveniji pa ne. Ban v Sloveniji sicer ni imel nobenih posebnih pravic, v resnici pa ni bil oviran z nadzorstvom ali naredbami iz Beograda. Vsa uprava v Sloveniji je v rokah Slovencev. Če bi se ustanovila slovenska banovina, bi se postavila saino pika na i. Pravno stanje bi morda bilo manj ugodno kakor pa dejansko. Zato tudi doktor Korošec ni silil s slovensko banovino. Za Slovenijo pa je mogel dr. Korošec mnogo doseči tudi zaradi svoje velike avtoritete v Beogradu. Po njegovi smrti pa se je položaj nekoliko spremenil, ker ni več velike Koroščeve avtoritete. Zato je razumljivo, da hoče dr. Kulovec doseči tudi formalno priznanje slovenske banovine, ker bi to formalno priznanje nadomestilo Koroščevo avtoriteto. Razrešeni so poslov člani banskega sveta dravske banovine: Remse Fortunat, ravnatelj tovarne barv v Mozirju, Stanko škrabec, gostilničar v Ribnici, Ludvik Križnik v Loki pri Trbovljah in Fran Rataj, zidarski mojster v št. Petru pri Novem mestu, za člane banskega sveta pa so imenovani: Martin Steblovnik, predsednik Kmetijske zbornice za gornjegrajski, Jožef Strnad, predsednik občine Vi-dem-DobrepoIje za kočevski, Adolf Jesih, rudniški strugar za laški in Demeter Weble, odvetnik za novomeški okraj. Spremenila se je uredba o mletju in kruhu. Za izdelavo kruha se sme uporabljati največ 50 % enotne pšenične moke in najmanj 50 % presejane koruzne moke. Izšla je uredba o ustanovitvi fonda za dodeljevanje nagrad organom finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in pobiranju davkov. Ban dr. šubašič je izdal naredbo o obveznem ustanavljanju občinskih aprovlzacij v vseh mestih banovine Hrvatske. Jugoslovansko-italijanski stalni gospodarski odbor se sestane 14. t. m. v Rimu. Jugoslovanski parnik »Dub«, last »Slobodne Plovidbe« v Dubrovniku, je bil v bližini severnoameriške obale torpediran od neznane podmornice. Parnik se je potopil. O usodi posadke še ni nič znano. Parnik je Imel 4080 brt. reg. ton ter je bil dolg nad sto metrov. Zgrajen je bil 1. 1919. v Angliji. Banska uprava v Zagrebu bo zgradila celo vrsto novih bolnišnic ter v ta namen izdala 90 milijonov din. Turški radio je objavil, da je turška vojska popolnoma pripravljena in da bo branila svojo domovino, pa naj bi prišel napad od katere koli strani. Budimpeštanski list »Magyar Orszag« piše, da želita Nemčija in Italija, da se mir na Balkanu ohrani. Bolgarska policija je izvedla hišno preiskavo v bolgarski kmetijski zadružni organizaciji ter zaplenila vse številke zadružnega glasila, v katerem je bil objavljen zadnji govor ministra Bagrjanova v sobranju. V tem govoru je, kakor znano, Bagrjanov ostro napadal gospodarsko politiko sedanje bolgarske vlade. Italijanska letala so znova bombardirala Solun in tudi Pirej. V Solunu sta padli dve bombi na jugoslovansko svobodno pristanišče. Ofenzivna akcija italijanskih cet na albanskem bojišču še ni prenehala. Grki pa poročajo, da so tudi vse zadnje italijanske napade odbili. KNJIGOVEZNICA 1UG0S10VANSKE TISKARNE I reg. zadr, z a. zav. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 -* Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalnc knjižice, risalne bloke itd. Nemški listi odgovarjajo na Churchillov govor, da Anglija ne more dobiti vojne, pa naj ji Združene države pomagajo ali ne. Angleška admiraliteta demantira italijansko vest, da bi bila potopljena angleška križarka .Sheffield*. Nasprotno je križarka sodelovala pri bombardiranju Genove. Pogoji, po katerih bi bil pripravljen skleniti Laval sporazum a Nemčijo in katere da je Nemčija tudi že odobrila, so po ameriških vesteh naslednji: 1. Zasedbeni stroški francoske vlade se znižajo od mesečnih 400 na 50 milijonov frankov. 2. Praktična odstranitev demarkacijske črte med zasedeno in nezasedeno Francijo. 3. Pol milijona francoskih vojnih ujetnikov se more vrniti v Francijo. (V Nemčiji bi jih ostalo samo še 800.000). 4. Vrnitev vlade v Pariz. 5. Italija bi odstopila od svojih teritorialnih zahtev proti Franciji. 6. Nemčija obdrži Alzacijo, toda samo del Lo-tarinške. 7. Nemčija jamči za obstoj francoskega imperija. 8. Nemčija ustavi nadaljnje rekvizicije v Franciji. 9. Nemčija bi zagotovila aprovizacijo Francije z živili, zlasti pa Pariza. Ce bi vlada v Vichyju te pogoje sprejela, Di moglo priti do ozkega sodelovanja med Nemčijo in Francijo. Irski ministrski predsednik De Valera je imel po radiu govor in dejal, da se Irci niti ne zavedajo, kako velika je vojna nevarnost za Irsko, čeprav Irska ni v vojni. Posebno bi trpelo glavno mesto Dublin in zato je irska vlada že pripravila evakuacijo žensk in otrok, da ne bi njih navzočnost v mestu ovirala vojaških operacij. Francoska delegacija, ki sodeluje pri mirovnih pogajanjih med Siamom in Indokino, je odklonila japonsko zahtevo, da uraduo prizna dominanten položaj Japoncev v Aziji. Delegacija je bila pripravljena priznati samo izredni položaj Japonske. Sejmi 16. februarja: Sedlarjevo v Polju, Dol. Lendava; 17. februarja: Braslovče, Semič, Višnja gora, Velike Lašče; 18. februarja: Šmartno pri Litiji, Ormož, Ptuj, Dolnja Lendava; 19. februarja: Ljubljana, Lož, Celje, Ptuj, Trbovlje, Pišece; 20. februarja: Šmiliel-Stopiče, Tuhinj, ŠoStanj, Videm ob Savi, Turnišče; 21. februarja: Maribor; 22. februarja: Brežice, Celje, Trbovlje, Podčetrtek v Varečah, Teharje. Občni zbori XX. redni občni zbor d. d. »Saturnus« za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani bo 1. marca ob 10. v družbenih prostorih. Na dnevnem redu je tudi predlog o zvišanju delniške glavnice od treh na šest milijonov din. Občnega zbora se morejo udeležiti oni delničarji, ki polože vsaj 25 delnic tri dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni. Dobave - licitacije Nabava stoječih blagajn. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo štirih stoječih blagajn z direktno pogodbo. Pogoji po 10 din v pisarni Sv. Jakoba trg štev. 2/1., soba štev. 41. Kolkovane ponudbe z 10 din je treba predložiti ekonomnemu odseku direkcije Sv. Jakoba trg štev. 2/1., soba štev. 42 do 22. februarja t. 1. do 11. ure dopoldne. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu doslav-l ljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti porav^ nani v osmih dneh po prejemu; plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovan-i cev do pokojnine je potrebno, dat so zavarovalni prispevki dejansk« plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne« bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22-73. TRGOVCI! MESARJU Predno se odločite za nakup avtomatske tehtnice, si oglejte na vaak način pred nakupom naSe tehtnice, katere so v pogledu i*de1are in trpeinoati nalpopolABj*«, kar Jih je bilo do danes na trgu. Na zahtevo pošljemo našega /aafopnlka. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV POITOS CENTRALA J. Z .-z. MARIBOR Meljska cesta 55 In 55« Anketa glede ureditve prometa s kožami Kontrola uvoza surovih in suhih kož, usnja in usnjenih izdelkov, krzna itd.* ■Majatelj »KooaoMtJ Trgovska«* (Mu, njegov predstavnik 4r, lina PImb, urednik Aleksander Železnikar, tlslc«, tUfcarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalelc, vsi v Ljubljani.