(Večerno izdanje.) 64. številka. V Trstu, v torek dne 29. maja 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" izhaja po trikrat 11» ted<»n t iestili i*-danjih ob torkih, ćetrtklh in toboteh« /jutranje izdanje ii-kaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : za Jeden mesec . t. —.90, izven Avstrije f. 1.4U » tri meae«. . „ 2.8U , B 4.— ■a pol leta . . „ 5,— ... H.— ■a »m let« , . „ 10.— . , 16,— Na asrofibe brez priložene naročnine m r e jemlje ailr. Po«am.ire Številko »e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po SI nv6., r Gorici po S nvč. Sobotno vefterno icdanjo v Trstu 9 ni., v Gorici 4 ni. EDINOST Oblati ne rakune po tarifa v petitu; ta na-lovr * dcbolimi rrkarni »e plačuje prostor, kolikor obsoja 1 avalnib »ritic. Poslana o.inrtn r.. in j trnnzahvaio. domači oglaxi itd so računajo po p.igodlii. Vsi dopisi naj se poJiljajo uroduiltvu : nlira C»»erni.i it. 18. Vsako pi'mo mora biti frankovano, ker nefrankov:tn* se no sproj imajo. Rokopisi ne n<» vračajo. Naročnino, rokij mafije in n^laie »pn>-jema Upravniitvo ulica Casorma 13. Odprto reklamacijo 10 pro'te poštnino. Glasilo slovenskega političnega drufttva za Primorsko. Vedno dosledni. Včerajšnji „Mattino" pravi t tvojih ,p4-berkih* i« minolega tedna, da goji le malo spoštovanja do atrank v naiem mestnem •boru. Ne veno sicer, kaj je pritiralo našega »Mattino" do te, is njega ust gotovo jako Čudne izjave, to pa veno, da je »Mattino" to pot pravo pogodil. Mi beležimo hvaležno to isjavo poluuradnoga lista, dasi se ne drznemo gojiti nade, da bi omenjena in povsem umestna opaska bila std nastavšega boljšega •posnanja, ampak menimo temveč, da jo je porodilo kako hipno nadahnenje, došlo od kje drogjr. Ako prav ratumemo »Mattinovo* iijavo, hotel je menda ta liat povedati, da ati naii italijanski stranki postali — smeini. In akoro da je tako. Kraj vse tvoje drsnosti, tvojega fanatisua in tvoje nestrpnosti to radikalna go-tpAda vendar le rea — smeini. Ako ae velikanska večina tako vede naaproti meli, nesnatni in onemogli manjiini, kakor te je vedla v sadnji seji mestnega sveta, potem poataja ta većina saret ameint. Italijanska gospoda v mestnem sboru te tioer (vtaj po imenu) dele v dve ttranki: v radikalno in konservativno. A na naio sramoto moramo primati, da mi nimamo ni kakega kriterija, da bi mogli določiti, kje je meja med obema strankama. Nsae oko ne more opasiti nikjer te meje, kolikor te do-a taje načel — in vse, kar jih loči, obstoja v osebnih naaprotstvih in pa v večji ali manji i odkritosrčnosti. In če te tudi tu pa tam malo popratkajo, store to le tako zavoljo lepiega in ob manj važnih gotpodartkib vprašanjih. Ob važnih političnih in narodnih vpraianjih pa ne vidimo nikjer raslike med kontervativoi in radikalei: proti sodeielanom slovenske narodnosti stojo vti kakor jeden mol. Kdo bi utegnil misliti, da to soglasje med obema strankama sloni na kskem kompromisu ; neposnavatelj naiih rasmer bi si utegnil to soglasje tolmačiti tako, da držijo konservativei radikaloe na uidi, sileč jih, da se pokore konservativnim in smernejiim nazorom vssj do neke meje. Kaj pa da! Soglasje med obema strankama se pri nas doaesa tako, da se konservativoi b r e z p o-gojno udajajo radikaloe m. In zato nosijo konservativci ogromni del smeinosti na svojih ramah, Smeini so radikalei v avoji srditosti proti Slovencem, a ie veliko ameineji so »konservativci", katerim nedostaje popolnoma lastnih nazorov. Ob volitvah proglašajo pač svoj program v bobnečih frazah, v njih praktičnem poatopanju pa ni nikjer niti sledu o kakem lastnem programu. Ve* njih konservativni program obstoja v tem, da korakajo po-gumno mož pri možu s — radikalei, tvojimi .nasprotniki". In potem reci kdo, da niso smeini ti naii konservativci! PODLISTEK. "" Kmetski upor. M I/»Jo finska jjcr««< intnuJttvg a veka. — Spisal Avgust Šeiioa. Prtloiil 1. P. Planinski. — Neko popoldne prve dni meseca julija stopi ban Peter s svojim svakom, grbastim Gaiparjem Alapičem, v sobo svoje žene gospe Barbare, katera je, sede na ikrinji, marno prela in predć živo rasgovarjala se z gospo Jeleno Tahijevo. Redkokedaj je ban letoval v Zagrebu, ali to pot mu niso dali drugače važni državni posli. — Da ste mi zdravi, mila gostinja, pozdravi ban Jeleno; nadejem se, da vam je sdravje dobro v mojih dvorih. — Dobro, gospod Peter, ker sem dobila ■avetiiče v vaiih dvorih, a prijaznost moje mile posestrime, gospo Barbare, je storila, da JI tfattino* je rekel te dni, da goji le m^Io spoštovanja do naših italijanskih strank — nam po se je izjaviti odkrito, da ne gojimo prav nikakega spoStovanja do tskoivane konservativne stranke, Kako neki P Konservativni stranki — ako je v resnici konservativna — bila bi vendar dolžnost, blažiti nasprotja zavračajoč razbrzdane radikaloe, kadar isti skačejo pteko ojnic, in opominjajoč jih, da stvari ni suieti tirati do »krajnosti. O takih prilikah, kakorina je lila zadnja mestna soja, ko so strasti, jeza in udrodni fanatizem prikipeli do vrhunca, morali bi konservativci možato poseči v razpravo ter s mirno, blagohotno besedo miriti in blažiti. Taka bi bila naloga pravi, zareani konservativni stranki. O tej nalogi nima pojma naia konservativna stranka in zato jej odrekamo pravico, nazivati se konservativno. To je ravno anomalija v naiih razmerah, da imamo atranko, konservativno po imenu, a radikalno po svojih dejanjih. Kako naj bi gojili spoštovanje do stranke, katera — v strahu pred svojimi radikalnimi nasprotniki — nima nikdar poguma, da bi zastavila svoj glas v prilog tlačenim, katera molči d o a I e d n o v očigled vsem vnebovpi-joČim krivicam. Tudi v zadnji seji nismo ćuli od atrani konservativcev blage in pomirljive beaede. Nismo je čuli svsreče besede v obrambo razsodeb najvišjih sodišč; nismo čuli opomina, da ustavni zakoni veljajo tudi za Slovence. In kako lahko bi se bili oglasili, ne da bi se bili s tem pregrešili proti »italijanskemu cutstvovanju* prebivalstva tržaškega! Kajti v tej seji je bilo razpravljati o zgolj kulturnem vpraianji, ki ni v nikaki zvezi s politiikimi praskami. Kako lahko bi bili zaklicali : Ne zapirajte Slovoncem poti do omike, ne odrekajte jim tega, kar jim gre po božjih in človeških poatavah 1 Ali oni so molčali; molčali so ti možje v očigled vsemu preziranju razsodeb avstrijskih sodišč in avstrijskih zakonov — molčali so, dasi se sicer kaj radi ponašajo se svojim avstrijskim patrijotizmom. Konservativni možje in avstrijski patrijotje so molčali, ko ae je na nečuven način žalil duh avstrijske misli — duh jednake pravice za vse; niao jo pogodile besede v prilog zmernosti, v prilog bratske ljubezni, v prilog pravice. Molčali ao to pot, kakor molč.ć vsikdar o sličnih prilikah. Molčali so med razpravo ; pri glasovanju pa — in to je nečuven škandal — so se ti junaki lepo pridružili večini, proti sporazum* ljenju in za nasilstvo. Taka konservativna stranka je nesmisel v političkim življenju, taku .stranica jo poo-aobljonu protislovje in nedoslednost ; taka stranka nima nikako pravice dj obstanka. sem za trenotok pozabila hude rane, ki so mi jih prizadejali zli ljudje. — Vaie rane moje rane, odgovori ban; a Oaio pripomni veselo : — Prihajava vprašat, plemenita gospa, ali jo gospod Tahi že skuhal zdravilo za to bolečino. Vi boste hitro ozdraveli, gospa Jola, ker ste Zrinjske krvi in krepke naravi, ali moj dragi avak — salva auetoritate banali — zalbtel se je z glavo v te proklete so-aedske zidove, da se mu še sedaj pozna obrunek na čelu, kakor meni na hrbtu. — Brate! vzroji Barbari in zardi, čemu te iale ? — Pusti ga, reče ban mirno, tega jezika ne izgladiš ti nikdar. — Rob je, gospod svak, nasmeje se Ala-pić, kakor tudi ne mojega hrbta. Kakor me je Bog dal, tak sem. — Nu pustimo sedaj šalo, nadaljuje ban; In vendar smo napisali na čelo temu članku: Vedno dosledni! DA, dosledoi so ti naši konservativci v svoji nedoslednosti; dosledni so v svojem klečeplazenju pred radikalei ; dosledni so t svoji mržnji do nas Slovencev ; dosledni so ti „konservativci• r svojem trudu in svojem prizadevanju za židovuko-libe-ralna in italijansko radikalna načela ; dosledni so p rsern, kar je v nasprotju s pravim kow servatizniom — dosledni so v podiranju mostov, pr&ko katerih bi morji i priti do m ivu med posamičnimi narodnostmi. V vsem tem so dosledni naši konservativci, a ta njih doslednost jim ne prioaia nobene časti. Ali je klavzula o vinski carini Škodljiva? Kje je Dalmacija? Stvarni popravki poslanca L agi nje v seji poslanske zbornice dne 19. maja 1801. Visoka zbornica! Njegova ekscek-nca g. minister za trgovino je zatrdil v današnjom svojem govoru, da imajo naia vina po uvođenju klavsule o carini za vino boljne cene nego popred, ter da se je izvažanje naših vin v Italijo pomnožilo. Temu nasproti ai dozvoljujem atvarno konstatovati, da — če se je tudi v posamičnih slučajih in pri čisto malih množicah do-segla boljša cena — se na tem ni zahvaliti zmanjšanju carine ; pač pa moramo pripisati uvođenju klavzule o vinski carini, da iate vrsti istrskega terana, ki se je poprod mogla prodajati po 15, 18 in celo po 20 gld. hektoliter, ni možno po uvođenju klavzule prodati nad ceno 10'/a do 12 gld., nadalje si dozvcljujem stvarno konHtatovati, da, med tem ko je uvoz italijanskih vin od 30.000 hektolitrov pred uvedenjetu klavzule narastel na najmanj HOO.OOO hektolitrov po uvedo-nju klavzule, ho je izvoz naših vin v Italiju pomnužil od kakih 6000 ua kakih 8000 hektolitrov, da je torej naš izvoz tako ničev sedaj kakor je bil popred. (Prav res!) Ntuinlje je Njegova ekscelenca, govoreč o Lloydu, rekel, ako sem prav čul, da ae gradi nov parnik za hitre vožnje na črti Trst Kotor, in da so s teui Dalmacija, katera se je, tako se vidi, malo preveč odmaknila od Avstrije, zopet približala za 24 ur vožnje. Temu naiiproti moram stvarno konstatovati, da se Dalmucija, neizvzumši Kotor, sodaj čuti veliko bližje Avstriji, nego v oni dobi, ko so tam s pripomočjo neko njegovi ek-Bcelenci gotovo poznsne smeri, aamogospo* darili i z v e s t n i elementi, in da ho sedanja oddaljenost Dalmucije le tistim mm h videti večja, kateri pozabljajo, da se odhodno pristanišče (A ne morda tržaško ? Opomba stavčeva.) v Dalmacijo nahaja na dokaj premakljivih tleh, in da stoji sedaj hU!je^ sedaj daljo od tu, in da je torej ni močno smatrali kot nepremično točko za yotova mevjenja daljav. midva zares prihajava k vam, gospa Jelena, kakor je Oaso v šali dejal. Povejte nama, ali vam jc gospod Tahi kaj Hporočil, ali jo bil pred kraljem, da ae pritoži, aH je kaj pisal o naiih zadevah P — Nič, č'sto nič ne vem, odgovori Jelena, sicer pa menim, (la akoro pride, ker mi je is Ogrske piaal, da pojde pred kralja, in ako do 8. julija ne dobim pisma, naj ga vso« kako čakam v Zagrebu, a danes je že desetega. — Dobro, reče Peter, potemtakem skoro pride; prinese li dobre ali slabe vesti, to vedi Bug, ker se je tudi Ambrož pred kraljevsko svetlostjo pritožil zoper vas. — Eb tega m<< ni strah, reče Gnšo in zamahne z roko, saj ti je zuana ba(ina šival, ki je na pol lov na pol kača — takov ti je Tahi, kača in lev. On se ne bo;,i ničosa. Vrag je vrag. Zgrabil ba on c^j samega Politiške vesti. Državni zhor. (Poslanca cb'iinioa ( Predsednik javlja, da mu je dnšel dopis, a katerim so poživlja po*'nn«ka zborirca, d,% izvrši volitve v letoinje delegncije. Predsednik naznanja na to, da postavi volitev v delegacije na dnevni red najbrže prihodnji pet"k. Ministeruki predsednik knez Windi*eh-g'iita ustane zatem, da odgovori na interpelacijo poslancev Wrat*etca in tovariAev radi propovedij župnika dr. Dcckerta v predmestju VVeinhaus. (Oloj »najnovejšo vesti* v denaš-njem zjutranjem izdanju.) Državno pravdni-štvo je sicer zaplenilo „Ooenai", a ni nailo razloga nadaljnjemu postopanju preti župniku Deckertu. Ibtotako ni imel ordinarijat razloga, da bi na podlagi cerkvenih zakonov mogel postopati proti župniku. S tem odpade tudi vladi vzrok, da bi kaj ukreuila o tej zadevi. Nemško liberalni listi ao jnko nezadovoljni s tom odgovorom. Zlasti „N. Fr. Pr." ■e repuuči, češ, čemu jo trebalo obračati so do višjih cerkvenih oblasti, saj sn. > vsi jednaki pred posvetnimi postavami! Isti list očita mi-nisterskemu predsedniku, da se j" boječe izogibal jedru stvari. Po tem odgovoru — zdi* huje tN. Freue Presso* — zadobć župnik Deckert in njega prijatelji še več poguma. Slednjič povprašuje omenjeni liberalni list, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bil Deokert tako drzno »hujakal* proti veloposostvu P — Uboga »N. Fr. Presse", zakaj zavijaš stvari f Pred postavo smo rea vsi jednaki iu v tem slučaju so oblasti proti župniku Dtokurtu vršite svojo dolžnost v polni meri. Ali ni državno pruvdništvo zapričelo preiskavo P In kaj naj bi bilo atorilo, ko ni moglu najti razloga, da postopa proti župniku P Ali zahtevajo go-sp&ia. da bi se tudi naše oblasti posluževale recepta Kološvarakega sodišča — da naj bi obsodila nedolžnegaP A to vemu, da bi kaj takega ugajalo židovskim liberalcem; aaj ao take želje povsem dostojne nazorov laii-liberalizma. Poslanci Sokol iu tovariši interpeliljejo uaučnega ministra radi neko naredbe dežel-nega šolskega sveta za kraljevino Češko, glasom katero morujo okrajni šolski nadzor-uikiavojiin poročilom o prošnjah zu podulitov izpražujenib učiteljskih mest pridejati tudi rubriko o p o I i t i š k e m vedenju učitelja. Posl. B it r n r e i t h e r in tovariši izročajo predlog zadevujoč postopanje pred obrtnimi sodiiči kot dodatek k p.istavi o civilnem kazenskem redu. Ta predlog se jo izročil ju»tiČnemu odsuku. Posl. II a u c k itavi vprušunjo do načul-nika tiskovnega odseka radi neko peticijo društva »DuuUober Volksveruin*, ker so ho zaplenilo tiskovino, v katerih so bili doslovno objavljeni podatki iz državnega zbora. Ker načeluika tiskovnega odseku ni bilo v zbornici, odgovori isti na to vprašanje pozneje. kralja za grlo. In liafor mu je prijatelj. Kralj Maksimilijan jo v velikih škripcih. Vraga on praša, je li tako ali tako prav, njemu je oni pravi, ki je ž njim, Ergo inislim, da prinese gospod Ferko polno torbo neprilik našim na-sprotnikom. Nu, dragi ban in svak, pojdiva. Za zbor je še sila posla in posvetovanji. — Da, z Dogom, liarbara, z Bogom gospa Jelena, reče ban, in kakor hitro pride Ferko, naj se koj zglaii pri meni. — Stoj, gospod Peter, vstavi Barbara odhajajočega bana, Jelena bi rada e teboj še nekaj govorilo. Ban poatoji, a Jelena vstane, odpre veliko skrinjo in vzemo iz nje zastavo od rdeče svile, z zlatom vezeno. Na jedni strani ima grb Erdfida, na d»ugi troje malih grbov, znakov kraljovine Dalmacijo, Hrvatsko in Sli-vonije. (Dalje prih.) Na to te je začel* rasprava o predlogu da ae zasnuje permanenten justični odsek. Poročevalec dr. Barnreither naglasa, da se odnoiaji civilna pravde pri naa taki, kakor nikjer drugod v Evropi. Srednji in nižji alujevi ae niti ne morejo posluževati sedanjega postopanja v to, da bi priili do svoje pravioe. Sudanje predlogo za preosnovo civilnega zakonika odgovarjajo modernim zahtevam. Ker pa ni mogoče razpravljati o njih že v tem sedanjem taaedanju, treba imenovati permanentni justični odaek, da iste dobro prouči. O najnovejši zaupnici grofa Hohen- WRl'tu piše „Slovenec": ,Mi konstatu-jemo ta fuktum kot politično novico popolnoma objektivno, kakor tudi popolno objek* tivne konstatujemo faktura, da se je, po do-Ali h nam sporočilih, zaupanje do grofa Ho-henvsarta po glasovanju o valutnih predlogah telo ohladilo tudi pri strogo konservativnih gorenjskih volilcib. Ti reč glede valutnega vpraianja popolnoma ei,.ji.jti) s sklepom v tem otiru izvršenim v odbo.u kat. političnega društvu v Ljubljani, da naj §e vsi alovenski poslanci odločno ustavijo valutnim predlogam, ker ao ljudatvu v kvar in ker pospešujejo jedino le koristi velikega kapitala.* — Te besede „Slovenčeve* ne potrebujejo komentarja, naveli smo jih pa v spomin ta bodoče čase. .Slovenec" konstatuje torej, da je bilo delo« vanje grofa Hohonwarta v poslednjem času na kvar ljudatvu in to nam zadoiča. Položaj na Ogrskem. Miniateraki predsednik ogrski ao topet mudi na Dunaju, in splošno se pričakuje, da se jutri, v sredo, reži vprašanje glede civilno poroke. Liberalni listi pijejo zopet jako semosvestno, a to nas ne sme motiti, kajti to je 2e tako navada, da so najpredrznejši takrat, kadar so v hudih stiskah. Najbolji dokaz, da ae niti liberalci ne nadejajo, da bi krona privolila ▼ vse tisto »garancije", katere zahteva ogrsko ministarstvo, je pač okolnost, da so že jeli pitati o kompromisu in o odložonju tega vprašanja do jeseni. Na drugi strani so pa nasprotniki ci-vilne poroko gotovi svoje smage tudi pri drugom glasovanju v magnetski tborniei ter računajo na zmago t 40 glasovi večine. Vedno lepfie! Komitet Marot-Tcrda na Ogrskem je odposlal na deželni tbor peticijo, tahtevajočo, daai država p r i a v o j i vse cerkveno imetje. Zajedno je pot v al vae druge municipije v deželi, da ae pr družijo tej zahtevi. — To gibanje je jako ina-čilno ta duh, ki veje v vladnih krogih; kajti to je gotovo, da se je to gibanje pričelo na migljej od sgoraj. ,Agr. Tagblatt* označuje te revolucijonarne nakane kot — oficijelni cerkveni rop, in prav ima. Nadeja ae pa, da ae duhovičina tudi po tej grožnji ne umakne it boja proti oivilni poroki. Ne verujemo. Sedaj ae mnogo govori o taroki italijanskega preatolonaalednika t jedno avstrijskih nadvojvodinj. Ta govorica te nam ne idi verojetna. Za romunsko »ligo'. It Oaitca poročajo, da je milijonar Tama Peteu v Brajli daroval joden milijon frankov ta romunsko ligo. Miniaterska kriza na Ruskem P Londonska .Times* poroča, da je ruaki car izdal dne 20. t. m. ukaz, s katerim odvtimlja posamičnim ministrom in gubernerjem pravico imenovanja in odpuščevanja uradnikov. Vtrok tomu ukazu so baje razna imenovanja ta avoje službe nesposobnih oseb. likat odre-duje zajedno, da odslej imenuje in odpušča državne uradnike cesarska nadtorovalna komisijo, katero jo bil ustanovil car Nikola II. Isti list trdi, da smatrajo ministri ta ukaz kot netaupnioo in da namerujojo zaradi tegn od-atopiti. Italija. Poslanska komora nadaljuje splošno raspravo o finančnih naredbnh. Položaj jo vedno šo nejasen ker v komori ni kompaktnih strank, itvzemši agrarno skupino. Izid razprav bode odvisen od vladnih izjav v zadnjcui momontu in usoda Crispijevega mini-aterstva odloči ee bržkone pri razpravi o davku na rente, katerega fi anćni minister Sonnino nikakor ne umakne. No, kakor stojć stvari sedaj, ni se bati vladi poraza ; v najslabšem slučaju utegne nastati mala, parcijelna kriza. - Zanimivo vpraSanje atavil je v včerajšnji bij au irpdentovec I m b r i a n i. Vprašal je namreč um. itra trgovine, da-Ji je ime „Vis*, katero nosi nek parnik sicilijake paro-brodne družbe, latinsko, ali pa je slovansko ter da ima potemtakem namen spominjati Italijane na izgubljeno bitko pri Visu (Lissa). Žal da ne znamo, kaj mu je odgovoril ministar. Različne vesti. Obftni zbor politi&Mga društva „Edina«t* se bode vršil dne 10. junija t. 1. ob 10. uri predpoludne. Župan dr. Pltterl v nemilosti. Vedenje našega župana v poslednji seji mestnega avĆta ne obsojajo le nepristranski Nemci, ampak tudi resnicoljubni Italijani ; celo ofici-jozus ,Mattino" bere v avoji včerajšnji številki prav pošteno levite tprevzviienemu g. županu*. Graja ga a finim sarkazmom, ker ni ukazal sprazniti galerijo, ko je vendar nekdo itmed slušalcev bil tako nesramen in prodrten, da se je hotel pogajati z županom, odgovorivši poslednjemu na njega opomia: »No se pol taser* (Ni mogoče molčati). S tem se je pregreiil župan desettisočkrat, trdi „Mattinov" člankar, a stotisočkrat se je pregrešil dr. Sancin, ker ni odgovoril na županovo opazko „Ha, io non posso m i ca far sgombrare la galleria !* (Pa, saj vendar n e morem zaukatati, da ae apratne galerija): Gospod župan, ne i mo morete, ampak cel6 morate! — V ostalem „Mattino" aeveda brani italijanatvo Trsta, no tajedno pa hvali energijo svetovalca Goriupa, ktterega imenuje ,una persona gentiliasima, piena di tatto e in possesso di quella calma purla-mentaro che potrebbe servire d1 esempio a piu d* uno* — po naie : #jako uljudna oseba, polna taktnosti in ima parlamentarno hladnokrvnost, ki bi mogla služiti v vzgled marsikomu*. Torej — župan v nemilosti in oko-ličanski poslanec Goriup naj bi učil italijanske liberalce in menda tudi .konservativce* parlamentarne dostojnosti. To vendar nekaj po-menja. In tudi konečna .Mattinova* opatka ni slaba, češ, da se Slovenoi lahko bahajo: .Vidite, ne puščajo nas govoriti, ker se nas boj ć*. .Mattino" pa menda sam ne aluti, da je a tem itrekel le golo resnico! Ljubljanske novica. Včeraj je dožel it Zagreba v Ljubljano general vesoljnega frančiškanskega reda. Na potu je it Bosne v Rim. V Bosni je imel kanonično vizitacijo. V frančiškanski cerkvi ljubljanski so mu priredili slovesen vsprejem. — V nedeljo tvečer je umrl bivši mestni odbornik in dosedanji načelnik konservativnega obrtnega društva g. Jožef Begali. Svojedobno je bil j. Regali odličen agitator v borbah med nem-škutarji in narodnjaki. Naj počiva v miru! Popravak. V današnjem tjutranjem tadanju pomotil ae je v politiški vesti .Slabo Kamenje" jeden naiih sotrudnikov — sicer vsa čast njegovi učenosti in modrosti, toda nezmotljiv vendar ni — in napisal Gothejev citat: .Das ist der Fluch der biisen That itd.*, v tem ko so pa te betedo pesnika 8 o h i I-lerja. Oba nemška pesnika-velikana tta ie pod temljo, nadejamo ae zatorej, da naia pomota, katero smo bili pretrli v naglici, ne bode imela osodepolnih posledic. Anglaftko aredozamako brodovja dospe v Trst dne 6. junija. Angleškem brodovju v čast se prirede ratne slavnoati. Ljubaznjiv brat. Sinoč je napadel SOletni Karol Štibel It Šk orklje pred mestno bolnišnico svojo 22letno sestro Karolino, službujočo pri neki rodbini v ulici Solitario hit. 8 pretepajoč jo s palico, ker mu ni hotela dati denarja. Karolina bila je po vodo in imela je poln škaf na glavi. Da se ubrani Ijube-znjivega svojega bratca, treščila mu je škaf na glavo; razni Ijudjo so se potegnili ta Hostro, na kar je bratec Karol odnesel pete. Brezartna mati. v današnjem zjutranjem zjutranjem izdanju .Edinosti* javili smo, da je dne 27. t. m. padla raz okno 2letna Ana Vičič, stanujoča v 3. nadstropju hiše št. 19 v ulici Rigutti. Danes čujemo, da je mati, Katra Vičič, naročila svojemu 41ttneuju sinku, naj pati na sestrico, ker je morala iti mati po svojih opravkih. Doznavša mati o nesreči, ki se je pripetila v nje odsotnosti, šla je v bolnišnico obiskat ponesrečeno hčerko, potem pa te jo vrnila domov, je dobro pretepla svojega sinka, češ, zakaj ni pazil na sestro (4letni otrok naj pasi 1!) in ga putem zaprla v podzemsko vlažno in temno kiet. Vrgla mu je še nekoliko slame in nekoliko cunj, za-grozivši se otroku, da ostane zaprt, dokler ne pride sestrioa iz bolnišnice I Ker je v dotični kleti mnogo podgan, jokal in kričal je ubogi otrok na vso grlo ; ker pa v isti hiši stanujoči ljudje n'so mogli pregovoriti matere, da izpusti otroka, poklicali so stražarje, kateri so ubogo dete oprostili po 6 urnem taporu I Brezsrčna mati morala se bode zagovarjati pred sodiščem zaradi trpinčenja svojega otroka. Pabeoail iz bolnišnica. Danes zjutraj pobegnil je it tukajšnje bolnišnice 20letni slaboumni težak Edvard Kchen, ki je bil v opazovalni sobi od dne 30. ^rila t. I. Odnesel je s seboj bolnišnično perilo, katero je imel na sebi. Najdena atonjanka. Več tisoč ljudij ogle' dalo si je včeraj v mrtvaioici pri sv. Justu truplo dotične ženske, katero so našli v morju pod Barkovljami, kakor smo bili sporočili v današnjem tjutranjem izdanju pod naslovom „Nesreča ali samomor?" Samo neka Rota Peresson misli, da je utonjenka nje teatra, 381etna hišina Oliva Gorta it Palmanove, stanujoča v ulici del Rivo hšt. 6. Gorta je namreč izginila že 21. t. m. iz Trata, toda svoji sestri je bila rekla, da odpotuje na dom. Peresson pa ni mogla z gotovostjo spoznati utonjenke, ker je obrat močno razbit in otekel, iz Palmanove pa ni dobila ie odgovora na svoje vprašanje, da-li je nje aestra doma ali ne.) Poiar. Z Vrhnike poročajo: dne 23. t. m. popoludne nastal je ogenj v hiši posestnika Andreja Šuitarja v Kamniku, občina Presarje. Ogenj se jo širil t grozno naglostjo in uničil skoraj vso vas. Bržkone so zanetili ogenj otroci, ki so se igrali z iepljenicami. Večina poslopij bila je zavarovana proti požaru pri graški .medsobni* zavarovalni družbi in pri .Slaviji*. Poakuftan aamomor v zaporo. 3lletni Fran Mavrovič it Boljuna pri Patinu bil je te dni obsojen na dva tedna tapora, ker se je vrnil v Trst kjubu temu, da je bil 2e izgnan it meata. Ker pa ae možu meša nekoliko v glavi, hotel ae je v taporu v ulici Ti-gor po noči obetiti na svoj pas. Slučajno so ga tapatili drugi jetniki ho pravočasno in poklicali patnike. Jetniiki zdravnik je odposlal Mavroviča pod strogim nadtorstvom v bolnišnico na opazovanje. Družba „Tržaški Tramvaj" (Sedeti Trie-ttina Tramway) imela je dne 26. t. m. avoj XIX. redni občni tbor. It poročila posnemamo, da je imela družba lani ta 7.534 gld. 12 nvč, več dohodkov, kakor leta 1898; skupni dohodki tnaiali ao namreč lani 289 tisoč 567 gld. 45 nvč. Skupno premoženje družbe (vitevži konje) vredno je 1,721.522 gld. 52 nvč., od katerega je odbiti pasiva (tirjatve itd.) v tnosku 438.758 gld. 25 nvč. Od čistega dobička mora plačati družba magistratu 5o/o, to je 1.721 gld. 78 nvč. Konj ima tržaiki .Tramvaj" 266, vrednih 66.500 gld.; vagoni so vredni 118.670 gld. 27 nvč., kočije 68.950 gld., omnibusi 17.600 in tovorni vozovi 5.721 gld. 88 nvi. Tržaška družba je tudi lastnica tramvaja v Lvovu. Policijsko. Včeraj so uprli taradi postopanja 25letnega dninarja Avgusta Kavčiča it Ratdrtega ter 20letnega krojaškega pomočnika Friderika Jambreiiča it Zagreba. — 261etno Nežo Štrukelj iz Loma pri Tolminu zasačili to ttražarji danes ob 3. po polunoči v gozdiču Farneto, ko ti je tlužila avoj .vsa-konočni kruh*. Spremili so jo v zapor, da se ohladi. — Gostilničarju Juriju Dermanu, sta-nujočemu na Vrdeli hit. 792, oduetel je včeraj nepotnan tat par sivih hlač, ki so se ara-čile na dvorišču. Hlače bile so vredne okolo 4 gld. — Policijski oficijal gospod Tit je odpeljal včeraj v zapor 18letnega težaka Alojzija Ladovca it Trsta, kateri je bil dne 21. t. m. ukradel na plesu v gostilni .Al poizetto* v Škoduj u nekemu Forletiču srebrno žepno uro, vredno 8 g!J Ukradeno uro našli so pri nekem gostilničarju, kjer jo je bil Ladovec zastavil ta povžito vino. — 20-letnemu dninarju Ivanu Piičancu it Vipave ukradel je na Rallijevem temljišeu nepotnan tat srebrno žepno uro, vredno 6 gld. Sodnijako. 38letni trgovec Josip Miller it Bonetek je dobil včeraj zaradi ponever-jenja 4 meseco ječe. Miller je bil namreč drug tvrdke za razprodajo vina Kantz & Miller in v tem avojem svojstvu podpisal jo v imenu tvrdke ratne menjice in si pridi žal več znedkov, katere je vzdignil ta tvrdko in s tem oškodoval svojega druga Kantza za okolo 1000 gld. Zatoženca je branil odvetnik dr. Ferjančič, kateri je pobijal obtožbo v sijajnem govoru ter dokazal, da s trgovskega stališča Miller ni oškodoval svojega druga, ker dokaže Še-le konečna likvidacija tvrdke, da li ne utegne Miller vso škodo pokriti iz svojega deleža od skupnega dobička. Obsojen je bil le zaradi poneverjenja svote 780 gld. 80 nvč. na škodo tvrdke Galanti v Castellamaru, katera tvrdka je poslala partijo vina, koje je Miller prodal na avoj račun ter je moral vsled tega Kanta povrniti škodo. Najnovejše vesti. Dunaj 29. Nj. Vel. cesar spremi ceaarico koncem junija meatca v Campiglio na Tirolskem. Veličanstva ostaneta tam kakih 14 dnij. Dunaj 29. (Poslanska zbornica). Danes je tbornica nadaljevala ratpravo o preosnovi tiskovnega zakona. Med ostalimi govorniki it-javil te je antisemit Gessmann proti preosnovi, istotako pobijal je preosnovo posl. Schwarz, posl. Koller pa jo je zagovarjal. — Ni dvomiti, da se vsprejmu preosnova t veliko večino glasov. Dunaj 29. Nj. Vel. cesar vaprejel je včeraj v avdjencljo predsednika tržaikega trgovinskega in pomorskega sodišča, dvornega svetnika drja. L o v a F i o c h i j a. Dunaj 29. (Volitve v delegacije). Delegatom za Trat se izvoli poslanec Burgstaller, njegovim namestnikom pa poslanec Staliti. Dunaj 29. Guneralni ravnatelj južne železnice, član gosposka tbornice S c h U 11 e r umrl je danes v Mudlingu. PraQa 29. V včerajšnji seji mestnega zastopa razpravljalo se je t nova o uličnih napisih. Po p.;drobni, deloma viharni razpravi sklenilo ae je, da ae odpošlje ministarstvu pritiv proti prepovedi gled<5 uličn h napisov. Krakovo 29. Izmed 2000 nedavno itraj-kujočih opekarjev jih ie štrajkuje 900. Rav-naulji opekarn privolili so v vsa zahteve delavcev, itvzemši povišanje mezd*. Štrajkovci hoteli so včeraj šiloma zabraniti vožnjo a opekami naloi.nih votov na mestno mitnico. Strajkovce razgnala jo policija. Oblasti so posredovale tudi med delodajavci in itrajkovci. LVOV 29. K otvorenju raastave pridejo miniatri grof Falkenhayn in vitat J a-v o r s k i ter (ako mu doputtijo časa parlamentarni odnoiaji) marquit Bacquehem. Cesar pride v Lvov dne 7. septembra. Paril 29. Dupuy vsprejel je nalogo, da tettavi novo ministarstvo. Trgovinski bracJavl. SudirnpMta. PŠeniea sa spomlad 6 76—6-78, sa jesen 7 01-7 02 Koruza sa jall-avgust 4-78 do 4 80 Oves za jesen 5 68—5 70. Ri 6 46 -5-47. Plenica nova od 77 kil. f. 6-86—« 90, od 78 f. 6 95- 7 00. od 79 kil. i. 7-05-710, od 80 f. 710-71», od 81 kil. for. 7-20-785. Ječmen 666—»•- ; proso B'80—180. Slabe ponudbe pšenice, povpraševanje omejeno. Pr.dalo se je 18.000 met. stot. po stalnih canah. Koruza zopet 10 ni. ceneje, ri pa n n*. — Otrobi jako mlačni, zanemarjeni. Vreme nestalno. Praga. Nerallni rani sladkor. Za maj 16-37. Nova roba »eptember 12-75, brez posla. Hatrt. Kava Santos good average a a maj 96-50, za snptember 92 —, mirno. Hamburg. Santos good average za maj 79 —, aeptember 75'-, december 60-50, jeko mlačno. Dun^Jak« bo kil. kil. Drkavni dolg v papirju . a * v srebru Avstrijska renta v zlatu m , v kronali Kreditne akcije . . . . London 10 Lst..... Napoleoni...... 100 mark...... 100 ital^j. lir..... ku^Jk 11 včeraj danes 98-45 9840 120-80 97-90 851 — 126 16 9-95'/, «1-277, 44-70 »8-40 98-30 120-85 9790 S58-— 125*10 995'/, «1-30 44 70 V poslovanju itkušenej osebi, ki ima tredatva potrebna ta oskrbovanje jedne k p 6 m e in za ustanovitev prodajalnice deželnih itdel-kov, dajem v najem svojo na cesti Trst-Reka stoječo hišo in gospodarska poslopja ter tem tudi pripravljen, aktivno se tega podjetja udeleževati. Ponudbe vspiejema pod iifro „8. T." it prijaznosti upravni&tvo .Edinosti*. pivovarno bratov Ralnlnghaua v Stainfaldu — Gradac pri 156 A. DEJAKU, junior, t TRSTU Vl» dagli JLrtimti št. S, zaatopnik za Primorako, Dalmacijo in Lavant, ponuja p. n. gostilničavjorn v Trstu in po okolico staroznano stoinfeldsko eksportno (Kxport), ožujski (MArzen) in uluiano (Lager) pivo, tnko v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji. Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, (po domače pri nl*ri