.ZAVNO TOŽILSTVO v LMKJ«
Došio
Leto LXIIL, ŠL tf&
▼ Lfofelfaiii, torek 26. avgusta 1930
Gena Din
fanaja  vsak  dan  popoldne, lsvaemšl  nedelje In pnaAe. _ Ioooratl do 10
i Din 2—, do 100 vrst Dte 2.90, od 100 do 900 mt a lin S_, več)! !■—M pe6t
«rsta Din 4—.    Popast po dogovoru.   In so rat ril dane* posebej. _ >Sk>venski Narod<
*eija mesečno t Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 26. Rokopisi se ne vračajo.
^radništvo ki apravništvo _ podružnice:
Mri»BOIR, Grajsfci trg št 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190.
UatrthHia, K nafto v a lil. 5 NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St 26. Jesenice, Ob kolodvoru  101. — —
Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 m 3*26. Račun pri pošt ček. zavodu v Ljtrbljani št 10.351.
PRED VARŠAVSKO KONFERENCO
Skupen nastop Jugoslavije in Rumnnije na konferenci agrarnih
držav v Varšavi
Beograd, 26. avgusta.   V nedeljo ob 920   je   prispel s parnikom v Beograd državni podtajnik rumunskega trgovinskega ministrstva Cesar Popesku, predsednik rumunske komisije, ki dela skupno z jugoslovensko komisijo na izvedbi sinajskih sklepov. Popesku je včeraj ob H), dopoldne posetil v Spremstvu tajnika beograjskega   rumunskega poslaništva Mitilinea, ministra trgovine in industrije g. Demetroviča ter žnjim konfe-riral nad eno uro. Nato sta Popesku in Mitilinea posetila ministra za kmetijstvo dr. Šibenika in z njim istotako konferi-rala celo uro. Popesku se je tudi sestal s strokovnimi eksperti naše sinajske in bukareške   delegacije   ter z zastopniki našega zavoda za zunanjo trgovino. Po teh  posvetovanjih je g. Popesku podal novinarjem naslednjo izjavo:
»V vsej Evropi se pojavlja struja za zbližanje s končnim ciljem evropskega gospodarskega sporazuma kot izhoda iz krize, od katere trpe vse evropske države, v prvi vrsti pa agrarne. Bukarešto sinajska in varšavska konferenca so samo etape v naporih za rešitev gospodarske krize agrarnih držav, rešitev krize agrarnih držav pa zopet predstavlja etapo prizadevanj za gospodarsko zbližanje vseh evropskih držav. Konferenca Jugoslavije, Rumunije in Madžarske je imela namen, predhodno proučiti položaj in medsebojne razmere zaradi dosege ciljev, ki jih imajo agrarne države v načrtu. Konferenca v Sinaji je zabeležila korak naprej. Tu sta se naši dve
državi mnogo približali k uresničenju teh ciljev, ko sta sprejeli svoje zelo precizne sklepe. Sedanja konferenca v Varšavi razširja sprejete sklepe na širši krog.
Razumljivo je, da se sedaj še ne more izreči točna prognoza, ali se bo v Varšavi mogel doseči sporazum med državami, ki bodo tamkaj zastopane. Perspektive so zelo dobre. Jasno je, da gresta Jugoslavija in Rumunija na konferenco v Varšavo z izoblikovanim mišljenjem v smislu programa, določenega v Sinaji. Po nekolikournem bivanju v Beogradu moram iskreno povdariti, da se vračam v Bukarešto z najbolje imi vtisi, ugotavljajoč, da obstoja popoin sporazum, naših dveh držav v vseh vprašanjih, ki obstoje v tem smislu, zlasti tudi glede sodelovanja na varšavski konferenci.«
Za bivanje g. Popesca v Beogradu je bilo veliko zanimanje nele samo v naših gospodarskih krogih, temveč rudi med tujimi diplomatskimi krogi. V vsakem oziru predstavlja skupen nastop Jugoslavije in Rumunije na varšavski konferenci važen trenutek za zboljšanje dobrih odnošajev in gospodarskih zvez, ki so bile določene v Sinaji, in sicer tudi zato, ker bosta obe državi ob tej priliki v nekem oziru s svojim skupnim stališčem tvorili središče varšavske konference. Zato je tudi včeraj po konferenci s Popescom posetil tiigovrnskega ministra Demetroviča češkoslovaški poslanik Flieder,
ki se je zanimal za stališče jugoslo-venskih in rumunskih delegatov na varšavski konferenci, katero zanima predvsem Češkoslovaško kot najbližjo zavezniško državo Rumunije in Jugoslavije. Zatem so trgovinskega ministra Demetroviča poselili odpravnik nemškega poslaništva in še nekateri drugi zastopniki držav, ki se zanimajo za varšavsko konferenco.
Včeraj ob 5. popoldne se je vršila v predsedništvu vlade seja ministrskega sveta pod predsedstvom generala Živkoviča. Poleg ostalih tekočih poslov se je razpravljalo tudi o poročilih, ki sta jih podala ministra Demetrovič in dr. Šibenik o svojih posvetovanjih z direktorjem rumunskega zavoda za zunanjo trgovino Evgenom Pornom, ki je v nedeljo odpotoval nazaj v BuKa-rešto, in o včerajšnjih razgovorih z Cesarjem Popescom. Ob tej priliki se je definitivno določilo stališče naše delegacije na varšavski konferenci.
G. Popescu je popoldne po razgovoru z zastopniki naših gospodarskih krogov odpotoval z letalom v Bukarešto, kjer je že včeraj pristojnim činiteljem rumunske vlade poročal o svojih razgovorih in posvetovanjih v Beogradu, danes pa je odpotoval z rumun-sko delegacijo, ki ji načelujeta trgovinski minister Madgoaru in državni podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo Potrča, na konferenco agrarnih držav v Varšavi.
Jutri ob 16.15
prispejo v Ljubljano naši westfalski izseljenci in pozivamo Ljubljančane' naj se sprejema udeleže v čim večjem številu
Hud! očitki zoper Anglijo zaradi nemirov v
Palestini
Poročilo mandatne komisije Društva narodov očrta Angliji, da m izvrševala svojih mandatnih dolžnosti
PRIHOD NAŠIH IZSELJENCEV
IZ FRANCIJE
Ob 10. dopoldne je prispelo na Jesenice 485 naših izseljencev iz
Francije, ki so bili prisrčno sprejeti
Jesenice, 26. avgusta. Vreme, ki se je
pričelo na vse zgodaj krsati in je kaza k), da bodo deževne kaplje pozdravile prihod naših francoskih rudarjev, se je ob 1CL dopoldne razvedrilo m so prvi sohični žarki pozdravili došli vlak na jeseniški kolodvor. Točno ob 10. je privozila garnitura osmih voz na kolodvor ter je goste najprej pozdravila godba Krekovega prosvetnega društva z Jesenic s sviranjem skladbe »Slovenac, Srb, Hrvat!« Na stotine rok je mahalo našim slovenskim rudarjem iz Francije v pozdrav in vzklfkanja ni bflo konca.
Ko se je v4ak ustavil, je prvi izstopi! voditelj transporta g. župnik Hafner, nato pa ostah* voditelji m naši rudarji iz Francije v krojih, ki so se postavili kot častna četa pred vlak. Med živahnim pozdravljanjem so prinesli zastavonoše iz vlaka tud* štiri prapore, ki jih imajo gostje s seboj, in sicer Društva sv. Barbare iz Bruava (Artois) v severni Franciji, Društva sv. Barbare rz Lensa Levina, Slov. delavskega podpornega društva iz Merlebacha in zastavo Bratovščine ženskega rožnega venca v Lens Levimi, ki so jo nosile članice v društvenih krojih.
Prvi je pozdravil goste duhovni svetnik g. Anton Kastelic z Jesenic v imenu jeseniškega županstva in župnije. Za njim so jih pozdravili bivši izseli eniški komisar g. Batagerj za rafnistrstvo socialne politike, ravnatelj izseljeniškega komisarijata v Ljubljani g. Fink za bansko upravo, g. Marinček za Delavsko zbornico, g. Josip Gostinar za Jugoslovansko strokovno zvezo, g. Kravos za Narodni izseljeniški odbor ter Narodno strokovno zvezo, za jeseniško strokovno zvezo kovinarjev gosp. Gaser in svoje stare znance bivši izseljenimi komisar dr. Kuhar.
V imenu došlih gostov se je zahvafifl za sprejem m pozdrave vodja transporta župnik g. Anton Hafner. Nato je govoril predsednik Jugoslov. strokovne zveze rudarjev v severni Franciji Blaž Zupančič, ki se je zahvalil Jeseničanom, sodelavcem in vsem Jugoslovanom za prisrčen sprejem, kakršnega niso pričakovali.
Govorila sta še v imenu gostov tajnik Zveze jugoslavenskih društev sv. Barbare iz severne Francije g. Andrej Dol in ar in predsednik društva v Bruayu g. Koleuc, ki je ob koncu izrekel pozdrav Nj. Vel. kralju, ki so se mu vsi navzoči pridružili z burnim vzklikanjem.
Končno je predsednik sprejemnega odbora duhovni svetnik g. KaateJfc pozval
vse Jeseničane, naj pridejo popoldne na kolodvor nadi k sprejemu naših delavcev z vestfallskega. Došli m gostom so jeseniške domačinke v kolodvorski restavraciji po sprejemu servirale zakusko.
Naš dopisnik je imel priliko govoriti 6 predsednikom transporta naših izseljencev kz Francije, ki je izjavil, da so odpotovali iz Mefcza 36. t. m. ob 9.45 dopoldne, rudarji iz severne Francije pa že prej. Vseh udeležencev je 220 moških, 165 žensk ki 100 otrok. Takoj v početku potovanja so dob i M poseben vlak, v katerem ao se prav udobno vozili. Na vprašanje, kako so za-
dovoljni s sprejemom v domovini, mo je g. župnik radostno odgovoril, da so MM tako prijazno sprejeti, da ne najdejo za to dovolj besed in da takega sprejema niso pričakovali. Spoznali so, da domovina ni pozabila svojih sinov m beera v tujini
Izletniki iz severne Francije se odpeljejo danes na Brezje, nato pa odpotujejo v Ljubljano, kjer bo razhod na domove njihovih znancev m sorodnikov, dne 11. septembra pa se* vrnejo s svojim posebnim vlakom v Francijo. To je prvo potovanje slovenskih rudarjev iz Francije v večji skupini v domovino.
Mednarodna banka ponarejenega denarja
V Gdansku so odkrili banko, ki je razpečevala samo ponarejen denar — Centrala je v Chicagu, podružnice pa po vseh večjih mestih
Crdansk, 26. avgusta. Policija je prišla na sled mednarodni organizaciji, ki je imela v eni glavnih ulic Gdanskega veliko banč* no poslovalnico, v kateri pa je izdajala samo ponarejene bankovce najrazličnejših držav, ki so jih dobavljali razni posredo« valci. Policija je opazila, da prihajajo v Gdansk v gotovih presledkih razni ljudje, o katerih je znano, da se bavijo s ponare* janjem denarja ter da se oglašajo v tej bančni poslovalnici, ki je nastopala pod firmo neke ameriške uvozne tvrdke. Pri nenadni preiskavi je prišla policija v po» sest dokumentov in večje množine pona* rej enih bankovcev. Iz dokumentov je raz* vidno, da je imela ta svojevrstna tvrdka podružnice skoro v vseh večjih mestih Evrope. Agenti, ki so se redno oglašali pri gdanski centrali, so prihajali po denar, da ga spravijo preko meje. Glavna centrala te
razpečevalnice ponarejenega denarja pa je v Chicagu. Banka je poslovala hitro in točno. Slabo ponarejeni bankovci so se v posebnih delavnicah popravljali in zamenja« vali, posebni oddelek pa je skrbel za točne informacije o zasledovanju ponarejevalcev.
Frankfurt, 36. avgusta. V Frankfurtu in Stuttgartu   je   policija že delj časa zaman zasledovala ponarejevalce kovanega drobi* ža po 5 Mark.   Sedaj pa je policiji uspelo, odkriti izdelovalnico tega ponarejenega de* narja, ki je ena največjih, kar so jih odkris . li po svetovni   vojni.   V Stuttgartu so bili 1 aretirani graver Jakob  Bender, gostilničar i Bose in strojni tehnik Engelhart. Vsi trije so priznali, da so že od decembra 1929. da; lje izdelovali denar, ki je tako dobro pona* rojen, da ga je težko spoznati. Razpečali so ga doslej za 5 milijonov mark.
London, 26. avgusta. A A. Včeraj je bilo objavljeno v Ženevi poročilo stalnega od; bora za mandate o neredih, ki so bili lani avgusta in septembra meseca v Palestini. Poročilo podaja kritičen pregled o policij; skem oblastvu, ki ga je izvršila Anglija kot mandator Društva narodov v zadnjih petih letih v Palestini. Iz poročila odbora izhaja, da odbor ne posega v vprašanje, kako si mandatna država podrobno zamišlja bodočo politiko v Palestini, zlasti glede uvedbe sa* mouprave in ostalih vprašanj, ki so v zvezi z zahtevo Židov po samostojni upravi. V prvem delu tega poročila pa so vendar raz* ne kritične opazke o zadržanju mandatne države v zadnjem kvinkveniju. Poročilo očita vladi delno nedelavnost in zanemar* janje mandatnih obvez napram arabskemu in židovskemu prebivalstvu.   Med drugim
navaja v tej zvezi, da angleška obL>stva niso zadosti pospeševala poljedelstva in vzgoje, da niso izvedla obširjenejiega na; črta javnih gradb in da niso vzpodbujala 2idov in Arabcev h kooperaciji. Sodelova* nje Arabcev in Zidov v skupnih organiza* cijah bi bilo oblažilo obstoječa nasprotja. V odgovoru izjavlja angleška vlada glede očitka, da ni bilo dovolj čet na razpolago, da bi bile pravočasno preprečile nerede, da so neredi izbruhnili nenada m da je angle* ška oblast po želji odbora, rzraženi v poro* čilu leta 1925., znižata število čet. Angleška spomenica našteva ukrepe angleški h obla* stev na raznih področjih gospodarstva in javnega življenja in zaključuje svoja izva* janja z ugotovitvijo, da je v polnem obsegu zadostila svoji mandatni do+žnosti v Pa* lesrim.
Republikanski pokret na španskem
Tajni sestanek republikanskih voditeljev v San Sebasfianti — Pripravljajo se na odločilno akcijo
»Zeppefin« nad Prago
Praga, 26. avgusta h. Zrakoplov »Grof Zenpelm,« ki je davi najavil svoj prihod v Prago med 12 in 12.30 uro, je priplul nad Prago že ob 11.40. Krožil je nad mestom počasi v višini 300 metrov ter se je nad Hradžani poklonil v pozdrav.
961 prometnih žrtev v enem tednu
London, 26. avgusta g. Število žrtev pro* metnih katastrof v AngHji je vedno večje. V preteklem tednu je bik> pri avtomobil* nih nesrečah ubitih nič manj kot 77 oseb, san jenih pa 172.
Vročina v Bukarešti
Bukarešta, 26. avgusta g. Danes je bil najbolj vroč dan v letošnjem letu. Termo* meter je kazal v senci 38, na solncu pa 51 stopinj. Promet na glavnih cestah je bi? po* popolnoma ustavljen. Ceste so bile kakor izumrle.
Podpis čsi.-turskih pogodb
Praga, 26. avgusta. AA. V ministrstvu zunanjih zadev v Pragi je bil podpisan 6e-Skoslovaško-turški sporazum o medsebojni sodni pomoči ter sporazum o sodnih odnosih <▼ tngoaraakia poslih.
Pariz, 36. avgusta. Eden glavnih voditeljev španskih republikancev Marcelino Domingo, ki je znan kot najboljši organizator republikanskega pokreta, je izjavil dopisniku »New York Heralda«, da so imeli španski republikanci preteklo nedeljo tajen sestanek v San Sebastianu. Na tem sestanku so obširno razpravljali o političnem položaju ter z zadovoljstvom ugotovili, da se vedno bolj množe vrste republikancev. Med republikance je vstopilo poleg omladine in delavskih slojev tudi veliko število uglednih častnikov, ki so nezadovoljni s politiko vlade, ki protežira še vedno samo tiste častnike in generale, ki so podpirali diktaturo pokojnega generala Primo de Rivere. Republikanskemu pokretu se je pridružilo tudi večje število
Obtožnica v tržaškem procesa
Trst, 26. avgusta p. Obtožnica proti 87 Slovencem in Hrvatom, ki se bodo morali zagovarjati 1. septembra pred izrednim tri* bunalom za zaščito države v Trstu, jih dolži med drugim, da so 10. februarja za* krivili atentat v poslopju bsta »PopoJo di Trieste,« pri katerem je našel smrt italijan* ski novinar Guido Nerri, in da so dne 5. januarja zagnali bombo v svetilnik zmage v Trstu. Obe bombi sta bili po obtožnici enakega izvora ter položeni od istih ljudi. A'rrrtiX\  Yt   iif% -f litri it
dh&T&UL Nadalje se nekateri obtožujejo, da so pripravljali še nekatere druge atenta* te, predvsem na policijsko poslopje v Trstu, da so zažgali italijansko šolo v Tolminu, in da so v Logu napadli policijskega agenta Uretto. Obtožnica zahteva za 17 obtožen* cev smrtno kazen.
Jugoslovenski vojni akademiki v Pragi
Praga, 26. avgusta. Absolventi jugo-slovenske vojne akademije, ki se nahajajo v Pragi, so včeraj pod vodstvom generalov Beliča, Brašiča in Budja v spremstvu tajnika jugoslovenskega poslaništva Jurišiča posetili mestno hišo, kjer so na grobu neznanega vojaka položili krasen venec. Ju-goslovenske goste so najprisrčnejše pozdravili generali Bartoš, Petrijk in Hrabčik, dalje polkovnik Nalot od francoske misije in mnogo češkoslovaških častnikov.
Angleški parlamentarci posetijo Prago
Praga. 26. avgusta. AA. Tekom meseca septembra prispe v Prago 7 članov angleškega parlamenta. Pozvali so jih poslanci češkoslovaške socrjalnodemokratske stranke.
Mednarodni kongres za kazensko pravo
Praga, 26. avgusta h. Danes dopoldne je bil v poslanski zbornici otvorjen X- med* narodni kongres za kazensko pravo, tako* zvani kongres kriminalogov. Med drugimi so brli prisotni zunanji minister dr. Beneš, notranji minister dr. Slavik, prosvetni mini* ster dr. Derer, primator dr. Baxa in mnogo j drugih odličnih oseb, *
liberalnih politikov, ki so doslej ostali zvesti monarhiji ter se nadejali, da bo kralj sestavil prehodno vlado s pomočjo zmernih liberalcev in levičarskih konservativcev, ki bi izvedla volitve ter omogočila sprejem nove ustave. Na tem tajnem sestanku španskih republikancev pa se je tudi pokazalo, da imajo veliko večino levičarji, ki so zahtevali, naj se osnuje takoj poseben odbor, ki ni pripravil revolucijo, da vrže sedanji režim, odstavi dinastijo tn proglasi republiko. Po prizadevanju zmernih republikancev pa je bilo zaenkrat sklenjeno, da se z osnovanjem takega odbora še počaka, dokler se ne bodo republikanske vrste še bolj organizirale in zdisciptt-nirale.
Povratek Ferdinanda na Bolgarsko
Sofija, 26. avgusta. List »Kambafia« objavlja vest, da se želi bivši bolgarski car Ferdinand vrniti v Bolgarijo, toda ne zaradi političnih pretenzij, temveč zato, ker se hoče posvetiti znanstvenemu proučeva* nju na planinah Rilu, Pirinu in Rodopih. Nadalje poroča omenjeni Hst, da bi se bivši car Ferdinand nastanil v riiskem sa* mostanu.
Ta vest se v vseh sofijskih krogih živah* no komentira. Proti Ferdinandovemu povratku se zelo ostro izjavljajo politiki levi« carskih strank, zlasti zemljoradniki, ki poudarjajo, da bi njegov povratek v Borga* rijo pomenil obnovo starih ran Bolgarije ter vzbujanje spomina na nesrečo, v katero je Ferdinand zapeljal bolgarski narod.
Eksplozija v italijanski tovarni eksploziv
Napolj, 26. avgusta g. V tvornici eksplo* zivnih snovi v Terlizziju pri Bariju, se je dogodila težka eksplozija. En delavec in en poljski čuvaj sta bila tako težko ranjena, da sta umrla v bolnici. Dva druga poljska de. lavca sta bila težko ranjena.
Preprečen atentat na egiptskega ministrskega predsednika
London, 26. avgusta g. Iz Kaira javljajo, da so na kolodvoru v Aleksandriji v salom sk em vozu, v katerem se je nameraval egiptski ministrski predsednik Sidky*paša peljati v Kairo, tik pred odhodom našli oboroženega Čudancza, ki je bil oblečen v uniformo Pulmanove družfbe. Domneva se da je hotel izvršiti atentat na egtptskega ministrskega predsednika.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.71.   — Berlm 13.456 — 13.485 (13.47). — Bruselj 7.S790.
— Budimpešta 9.8S67. — Curih H»94 4 — 1097. 4 (V)95.9). — Dunaj 795.11 — 79S.11 (796.61). — London 274.15 — 274.05 (274^55). _ Newyork 56.27. — Pariz 231.79. — Praga 166.87 — 167.67 (167.27).
— Trst 294.15 — 296 15 (295.15).
INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.12S75. Pariz 20.24, London 25.05, Ne\vyork 514.35. Bruselj 71.90, Milan 26.945, xMadrid 56, Amsterdam 207.20. Berlin 122.S6. Dunaj 72.69. Sofija 3.725, Praga 15.2625, Varšava 57.70, Budim* pošta 90JBS, Atene 6\7Q, Bukarešta 3.06375.
Mestna vrtnarija
postaja premajhna
V prvi vrsti je treba zgraditi nov rastlinjak — Kako je urejena mestna vrtnarija
Sličice ob Ljubljanici
Tudi Ljubljanica ni brez romantike, čeprav še ni regulirana. — Kaj
vse se vidi ob nji.
Ljubljana, 26. avgusta.
Naraščanje prebivalstva in zazida vanje zelene površine sili Ljubljano, da si za.su gura  dovoljno površino zelenja.
V zadnjih desetletjih je začela mestna
občina delati v mestu in okolici nasade in drevorede, ki služijo po modernem pojmo* vanju vsakemu meščanu, predvsem pa deci kot primeren prostor za gibanje in oddih na solncu in čistem zraku. Žal da za deco v tem pogledu sploh  ni poskrbljeno.
Pogoj za ustanovitev in vzdrževanje ta* kih nasadov, ki morajo biti obenem tudi umetniško urejeni v zvezi s celotnim mest* nim načrtom, je rezervni vrt. Tu se vzga* jajo cvetlice, cvetlično grmičje in okrasno drevje za okrasitev nasadov in mesta. Kot rezervni vrt imamo v Ljubljani mestno vrtnarijo, gozdno drevesnico in deloma tudi centralni šolski vrt.
Iz malega vrta se je polagoma razvila mestna vrtnarija v veliko vrtnarsko pod* jetje, ki pa že danes postaja za vse zahte* ve v zvezi z novim regulacijskimi načrti in s sedanjimi nasadi veliko premajhno.
V oskrbi mestne vrtnarije so vsi tivol* ski nasadi, Trubarjev park, Sv. Jakob, Coj* zov graben, Vegova ulica. Zvezda, Preše* ren. Kralja Petra trg. Ledina, Tabor. Šent* petrski park ter vse zelene oaze v mestu.
Za ureditev vseh teh velikih zelenih površin v Tivoliju in v mestu je namešče* nih v mestni vrtnariji poleg čuvajev in paznikov mestnih nasadov še 32 uslužben* cev ki prejemajo letno okoli 500.000 Din plače.
V mestni vrtnariji imamo drevesnico, grmičevje in drevje, rastlinjak, ki je razde* ljen v mrzli in gorki oddelek ter služi za prezimovanje eksotičnih rastlin in palm. Dalje razmnožilnico, kjer so tropične rast* line; v njej se celo leto razmnožujejo cvetice.
Za pozimljenje In razmnoževanje ao poleg rastlinjakov gorke grede, pokrite s steklom.
Ljubljana, 26. avgusta. Takole je. Sedem nas je. Jaz, ubog uradnik (še imam toliko prirojene avtori* tete, da najprvo imenujem sebe), žena ali včasih gospa in pet otrok. (Če bi bila že* na oboje, bi nas za stroške bilo osem). Otroci hodijo v šolo. Utegnemo se še pomnožiti na devet ali deset. Homo sum. Bogataš plača, pa se reši takega pridelka. In ustreženo je beli kugi. Jaz ne morem tako. Pa je tu črna ali ne vem kakšna ku* ga. Jaz pa srečni oče. In je storjena tudi državljanska dolžnost.
Pred dvajsetimi leti sem prebil prakti* kantovsko leto. Dobil sem prvo uradniško plačo. Moja današnja je v primeri s prej malo več kot trikrat manjša od tedaj. Vendar na prvega plačam stanovanje vna* prej. Sicer je zunaj mesta in drago. Pa kaj? Je pa zdravo. Pa tudi kdo bo pa drugače gledal pet otrok. Kdo mi bo v me* stu dal stanovanje? Belokužni pari so po* goj. No, potem plačam mlekarico. Potem dam špeceristu nekaj na račun. Potem od več zapadlih obrokov plačam katerega, dokler ni vse razdano. Drugi ne dobijo ta mesec nič. Z mesarjem imam malo raču* nov. Meso je luksuz. Tudi konjsko. In že prvega je v žepu silna suša. Obleka mi cvete. Treba bo druge. A še ta ni plačana. Se 5 obrokov. A tudi pri slabi plači bodi dostojno oblečen. In obut. Čevlje sem kupil zadnjikrat 1. 1925. Ta* krat sem bil reduciran. Kaj pravite. Go* spodje so mi dali par stotakov odpravnine. Sedaj obuvamo to, kar srečnejši odložijo. Spekuliram* kako po enaki poti priti do hlač. So močno pri kraju. Bom kmalu de» lal javno pohujšanje. Družina je v capah. Večja hči in žena imata čevlje na izmeno. Obe namreč en par. Ko je obuta gospa, pardon samo žena, je bosa hči. Ko je obu* ta hči, je mati bosa. Tako opremljeni ne moremo v fina kopališča. Na morje? Na Bled? Ko se stemni, škaf v kuhinjo. Pa je kopališče. A samo v temi. Da hišna go* spodinja ne zve. Je huda. In okoli Ljublja* ne je že dovolj morosta.
Treba nam je srajc. Nujno. Kje. De* narja ni, kupi na obroke. Hvala bogu. Se* veda je dražje. In glihati ne smeš. In vzeti moraš kar dajo. Izbirati ne smeš. Rad bi storil tako kot gospod, ki vsakdan pravi: Kaj pravite? Pa bi šel v hranilnico. In bi nekaj prihranka ven vzel. V štacuni bi iz* biral, glihal. nos vihal, nazadnje plačal. In poceni kupil. Nesreča. Varčujem. Zelo varčujem. Ne pri denarju ampak pri skledi.
Okoli prvega sem vselej bolan. Res. Bo* lezni je ime: Strah pred prvim. Spoznaš jo tako. Dobiš denar. Pa nisi njega prejem* nik, Samo prenašalec. Ko je vse razdano se oddahnem. Križev pot z denarjem je kon* čan.
Oni, ki ne dobijo kljub moji poSteni volji nič — gredo tožit. S 300 Din dolga je po tožbi moja bilanca za 1500 Din ne* ugodnejša.
Od česa živimo med mesecem? Od kis* lega humorja. Pa od božje besede. In od jeze. In od drugih takih dobrot. Včasih kaj staknemo v bližnjem gozdu. Po zimi nastavljam zajcem. Sedaj ktefflcrat lahko odložim akademski klobuk. Zato. da mi ni v glavo vroče, seveda. Pa pri zidarjih po* m« ga m. In zaslutim kot Bosanec. To je za nedeljski prfbolj*ek. Kupim satane. Ho,
V mrzlem rastlinjaku, krt je 6 m visok, 7 širok in 16 dolg, je lani p režimo valo 2800 rastlin, v gorkem, ki je prav tako velik, pa okoli 2000 v skup»n 1 vrednosti 200.000 Din.
V razmnožilnici, kjer j« stalna toplota od 15 đo 23* C, je lertno 400 trop len lh in matičnih rastlin v vrednosti 16.000 Din, v gorkih gredah, ki jih pokriva 158 oken, je nastanjenih 8440 rastlin v vrednosti 38.500 Din, dalje je Souvanov rastlinjak prenatrpan z rastlinami v vrednosti 40.000 Din.
Navedene naprave že dolgo ne ustrezajo več. ZCTajene so bile pred 50 leti, ko se še ni mislilo na napredek Ljubljane.
Po regulacijskih načrtih prof. Plečnika obdajajo Ljubljano krog in krog nasadi, za katere bo treba že 10 let prej pripravljati primeren rastlinski materijal. Z načrti mesta Ljubljane se mora razširiti tudi mestna vrtnarija.
V prvi vrsti je treba zgraditi nov rastlinjak, ki bo vsaj za 30 let zadoščal vsem načrtom, in nato šele začeti z ureditvijo novih nasadov.
Poznavalec drevesničarstva v Jugoslaviji opaža, da se še mnogo okrasnega drevja in grmičja naroča iz inozemstva. V Ljubljani je čimdalje večje zanimanje za lepe hišne vrtove. Mestni občini mora biti mnogo do tega, da so tudi privatni vrtovi lepo okrašeni v skladu z mestom. Za pospeševanje lepe ureditve privatnih vrtov pa je potrebno in občini v korist, da oddaja v večji množini rastline tudi privatnim strankam. S tem se znižajo izdatki za mestno vrtnarijo in obenem tudi lahko zvišajo krediti  za javne nasade.
Parki ne služijo samo oddihu prebivalstva, marveč tudi študiju prijateljev in ljubiteljev narave, katerih krog se veča bolj in bolj. Zato bi bilo umestno zasaditi v javne nasade kar le mogoče raznih novih botaničnih vrst, da jih interesenti lahko študirajo v njihovem razvoju in rasti.
c! salame bravnšvajgerce, 1 decimeter za 6 Din. Pri nakupu na obroke malo slabša vaga. Za obresti. Kajpak.
P - je žena imela god. Jaz, njen mož, pa nič denarja. Pa bom kupil salame. Na 1 obrok. Do prvega. Poprosim mesarja. Naj bo. Pa mu ponižno povem naj ne vaga tu* di prstov. Da jih ne kupujem. In ker jih ne bo zavil poleg salame v papir. »Ej, prmej* duš. Prekleta lačenpergarija«. Pa je obrnil hrbet. In ni dal. Brezplačno sem dobil por* cijo zabavljic. T^a konto prvega pa sem prihranil 6 Din.
Človek bi se končal. Pa je grdo. Pa bi otročiči bili potem še bolj gladni. Zakaj ni prišla nad nas kuga? (Bela namreč). Ko bomo vendar kmalu pomrli, gremo gorki v nebesa. Kristus je trpel nekaj dni. Naše* ga trpljenja ni konec. A kdo nas tedai po* koplje. Gospod Zastonj je tudi že davno tam Gori.
Stedimo in trpimo. A ne štedimo de* narja. Ampak grižljaje. In sline cedimo. Danes priredi X. Y. banket. Jutri prire* di . . . itd. To je dobro. Vodi naše misli k dobremu.
Gospod Kaj Pravite! Ali ni tisti trgo* ve H daje na obroke — nazadnje vendar dobrotnik, Žal, da je. Če ne bi bil, koliko bi nas bilo rešenih iz doline solz. Čeprav domovina potrebuje pred prvim naših rok. In glav. Cel mesec ne bi zdržali brez hra* ne. Saj jaz ne. Plačo dobim za nazaj. In če umrjem bodo imeli profit. In torej tudi jaz dajem delo na obrok in riskiram. In naj* bolj pošteno plačam davke. Menda bi tr* govec rad nehal biti dobrotnik. Pa ne gre. Kdo pa more kupiti za gotovino. Če bi ča* kal na take, bi moral štacuno zapreti še predno jo odpre.
Tako kot meni, je tudi mojim so trpi* nom v pisarni. IzvzemŠi gospoda šefa pi* same. Ta malo prihaja na delo. In veliko prihrani na podplatih in podplatah. In za več — delo dobi posebno doklado. Pa je še mlad, čvrst, nezgaran. Je dobre sorte. Sicer premalo izpitov. Nič za to. Odličen strankar. In se je dobro vsedel. Ker je ma* lo v pisarni, si ob košnji in mlačvi z delom na kmetih kaj prisluži. Za silo mu že še gre. Tudi jaz bi šel kosit. In mlatit. Pa ne bo nič z dopustom. In žena bi šla žet. Pa ne more zaradi pomanjkanja — čevljev. Saj za žetev niso potrebni. Ampak pot do dela ni dosegljiva brez njih. Tudi a pot* nim listom ne. Pa si pomagaj, Če moreš!
Sedaj pa eno resno.
Kupčija   na   obroke ni tamo trgovski
trik. Je posledica razmer. Večina ljudi mora kupovati na obroke, čeprav ni gospo* darsko. Kajti denarja ne more prištediti. Ker ga ne dobi niti za najpotrebnejše do* volj. Pa bili makariše tako pridni. In de* lavni. Tudi trgovec mora prodajati na obroke, če ne, pa ne proda. In potem ne more biti dobrotnik. Obročna kupčija ni trgovsi trik. In tudi ni posledica gospodar* ske lahkomiselnosti konzumenta, temveč je posledica njegove gospodarske ne — moči in socialne bede.
Dva trgovska dopisa.
— Želo smo presenečeni, da nismo dobili denarja, katereta smo že opetovano terjali.
— Nikar se ne čudite, saj &a še nismo poslali.
Ljubljana* 36. avgusta.
Najbrž veste, da Ljubljanica ni in je regulirana. Pri tem je treba poudariti, da je dobro, kjer je in kjer ni regulirana, lako kot je harmonira z okoljem: tam, kjer je Ljubljana bolj >nobel< — sredi mesta — tam so Ljubljanični bregovi — >nobeU, betonirani, izven te noblese, ob žabjaku in na drugem koncu pri cukrarni, kjer je že *>se bolj skromno-domače, so pa bregovi tako zanimivi in lepi, da odtehtajo vse koristi in zunanje efekte regulacije. Eldorado peric je tam, v Trnovem nešteto romantičnih čolnickov, ob Žabja k u pa zbirališče otrok. Opaziti je tudi mnogo ribičev, ki jih je povsod dovolj vzdolž Ljubljanice.
Ljubljanske perice so tipične skrbne ma mice. pa tudi krepke prospe in vzorne device. Vajene so ploskanja po periinikih tako, da jim je vseeno, ali je kje na tem ljubem svetu Bizovik ali ne. Vidite, že zato so zanimive, ker so izjema med mnogimi ljubljanskimi damai, katere ne bodo nikdar vedele, kako težko je oprati kombineZo ali hlačice. Od zadaj je vredno ogledati si jih.
Le verjemite mi, tudi ob Ljubljanici se marsikaj vidi. Perice lahko občudujete vse leto, celo v najhujšem mrazu, se >turnajo« po periinikih. Tako so vroče krvi, se jim pač pozna, da so Ljubljančanke (kdo jih nima rad), feo pa še druge zanimivosti, .-amo videti jih treba.
Ribiči! Teh je včasih vzdolž Ljubljanice toliko, da bi se mislim po strogi statistiki ugotovilo: na dva ribiča pride ena riba. Pa je hudir. ker Še tista ne pride, pač pa se ob njegovem trnku (ne n a trnku) nalovi nešteto drugih kalinov — namreč ljudi tiste vi ste, ki imajo vedno čas in voljo obstati kjerkoli ter buljiti pred se, če se kaj vidi ali ne; treba jim je samo videti, da je že kdo obstal in se zagledal pred njimi. Pride in se ustavi prvi, drugi, nakar postanejo pozorni še drugi, ustavljajo se ter na penjajo možgane, kaj da je tako lepega ali strašnega, da ljudje postajajo s takim strmenjem.
Tako je z onimi ribiči, ki love pri belem dnevu v beli Ljubljani: rib je malo, a je slava tem večja. Z nekaterimi drugimi, ki ribarijo po nabrežnem grmovju v blizini >špue<*, pa je precej drugače. Love brez trnkov, črvov, palic in druge ribarske ropotije, u.amejo pa neprimerno več od prvin -kako, pa ne vem, ker še nisem bil taLo blizu. Videl sem jih samo takrat, ko so. se vračali z obiln m plenom v okrilju noči domov. V ostalem pa nisem policaj.
Mnogo živahnosti ob Ljubljanici je tudi z otročički, zlasti ob lepem vremenu tam za predprulskimi barakami. Ob ustju velikega kanala, ki bruha iako kalno in smrdečo brozgo, nekoliko nad višino Ljubljanice, so otroci ustje zajezili, da je iz njega
Nove glasbene
publikacije
Zbori. s. VI, št. 4, urejuje Z. Prelovec, zalaga Lrj. Zvon.
Zbori, ki so s tem zvezkom postali ofi-cielno glasilo Hubadove žuoe J. P. S., se spominjajo uvodoma v daljšem, toplo in stvarno pisanem članku izpod peresa VI. pfeiferja, zaslužnega slovenskega plodovi-tega komponista, vestnega učitelja, močnega organizatorja in velikega orgelskega mojstra Stanka Premrla, ki praznuje 28. septembra svojo življenjsko petdesetletnico. Ne k njegovemu petdesetemu rojstnemu dnevu, ampak k neverjetno plodovitemu, ogromnemu glasbenemu delu, ki ga ;e do tega dne izvršil, mu čestitamo ^si, ki to njegovo delo poznamo. VI. Pfeifer je na*,-sa! nato gladko in pregledno napisan članek »Manom Volariča In Svetka«, * spomin dvema prerano umrlima nadarjeuima slovenskima komponistoma. Glasbena priloga pa k temu članku objavlja aplo&no znani in priljubljeni Volaričev »Rožmarin«, prvotno samospev, ki ga je bil prredil za moški zbor Anton Svetek. Dr. Jos. Man tuanl nadaljuje razpravo »O slovensk' ope ri«, uredništvo uvaja z življenjskimi podatki mladega Ludovika Puša msji sol-:-lavce »Zborov«. Sledi poročilo o pevskem prazniku v Kotoru, o letnem ubčaern zboru pev. zb. Glasbene Matice, o priredit-;' Celjskega pev. dr., 20 letnici pev. ot. »Zvon« v šinartnem pri Litiji, novosti, razno, i* uredništva in upravuištva.
Glasbena priloga vsebuje že prej omenjeni Volarič-Svetkov t»Rožmarin«, preprosto in gladko prirejen »Potrkan ples« Jos. Pavlica, dobrodošli »Venček dolenjskih na-pitnic« v spretni priredbi Ludovika Puša ter istega prireditedja narodno -Kaj ti je, deklica?« Pui ima smisel za neobičajne, zanimive akordne skupine, ki ne zvene prisiljeno, za barvitost in gladko glasovno pot. Obe »tvarici zvenita prijetno in se bosta hitro udomačili. Končno sta v glasb, prilogi Se dva samospeva: Pavčičeva »Mla-da pesem«, kd bi svojega očeta nikakor ne mogla' zatajiti, ter Prelovčevo malo prijetno pesmico »V album«. »Zbori« se vsled svoje bogate vsebine že sami najtoplejše priporočajo.
Mladina poje. Album za mlade pianiste, sestarvil Jos. Pavčič, tisk in založba Učit. tiskarne v Ljubljani. Izvrstno dobro došla knjiga, s katero je klavirski pedagog g. jos. Pavčič obogatil sila revno slovensko mladinsko klavirsko literaturo. Ako bi imela naSa mladina zadostno število tali h knjig, ne bi bilo treba segati njenim klavirskim učiteljem po tujih, dostikrat metij vrednih izdanjih. Zbirka obsega 41 mičnih, priljubljenih slovenskih Šolskih pesmic, prirejenih za klavir v najlažjem slogu. Za nimive So v vsebinskem, melodičnem in ritmičnem ozlru. Vse prired<Mce so bogato in smiselno opremljene s prostim redom in pridejano jim le besedilo, tako da
nastalo nekakšno jezerce, katerega ozek iztok prehaja v majhen slap. Na površini jezerca nastajajo od kanalskih plinov lepi mehurčki. Otroci vzklikajo: »Laj ga, balončka! Kako je lep! Ali ga čem počit?« Pri tej sličici sem se sopmnil na Fr. Žol-novo razpravo, v kateri razlaga umetnost, kako se ,pr. cu' kri pušča. Ko sem si ogledal še druge otroške umotvore — prekope, otoke, jezove, nasipe itd. — ob jezercu, sem se še spomnil na otroške vrtove, igrišča, parke itd. v Berlinu, od katerih se je pred kratkim pisalo po naših listih. Torej tekmuje ta košček obrežja berlinski otroški republiki. Otroci so tu popolnoma svobodni, to je videti, nikdo jih ne podi iz brozge in 'območja »dišav*, svobodno se kretajo, igrajo in veselijo, brodijo po vodi; ker je plitva, celo do sredine struge, prenašajo v kangljicah in loncih, katere so prinesli z doma, blato in vodo.
Na klopi v drevoredu nad omenjenim igriščem, sta dva otroka kvartala »Ourak«. Bila sta videti jako važna pri tem poshi, njunin tovariš »kibic« je moral prenesti precej bunk, kajti *kibic, drži gobec!«
Naprej proti šentjakobskemu mostu pa so se vrstili vozovi z ižanskimi drvmi. Poleg na klopi so sedeli tipični ljubljanski drvarji s čiki v lačnih ustih, Čakajoč dela. Ižanci, lastniki drv, so dražili pred interesenti svoja drva kar se je dalo.
»Klaftra po ono. kron! Kaj mislite, da meni denar raste kot vam drva? — Koliko pa je sploh teh drv na vozu?«
»Dve klaftri in dva čevlja, pa suha so, brez grč, pomislite, bukova drva!«
»S konji, z vami in vozom vred jih ni več kot klaftra. Mislite, da sem slep!«
»Nikarte, gospod, pa jih zmerite, še več jih bo kot pravim, saj vidite, kako je dolg voz!«
»Pa je zato bo!j ozek! Mene ne boste!«
Na klopi so se oglasili kibici: »Beži no, ,foter«\ kaj si danes na glavo padel, namesto da bi zajtrkoval? Res, s tabo vred jih je komaj pol klaftre in dva raztrgana Čevlja!«
Pričkali so se kar naprej, kdo bi jih pa celo dopoldne poslušal!
Ozrl sem se po kibicih. Postarani, shujšani in kosmati možakarji v zamaščenih oblekah, a po svoje samozavestni.
»Ali boste kupili?«
Mislil sem, pa so predraga — sem se
zlagal.
»Koga. predraga?« (izpljunili so čike). »Vi ste predrag, vi! Koga pa vi veste, kaj so drva, a-a-a? Lej no! Le kupite, ni boljših, suha so in brez grč, imenitno bi se sekala! Pomagali vam bomo zbarantati —*
Potuhnil sem se in šel.
Ob Ljubljanici pa je še marsikaj — morda drugič, če se hočete dolgočasiti.
ne bodo služile samo s pridom mladomu pianistu, temveč tudi pevcu, ne samo pri klavirski uri, ampak tudi pri pevski uri učitelju, ki hoče ali more spremljati s klavirjem šolsko petje in s čemer vzbuja pri svojih p-evcih harmonski čut ter po-deseteri zanimanje za sicer tako suhoparno enoglasno osnovno-šolsko petje.
Knjiga ima lepo in pratktično zunanjo obliko, tisk je vzoren (pisal je note g. Ferdo Juvanec mojstrski, tekst pa ni, kot do sedaj običajno, pisan, temveč tiskan), tako, da zvezek tudi v tem oziru popolnoma ustreza kot mladinska učna knjiga. Prav je, da je delo Izšlo pred začetkom Sol. leta, da se zamore poleg vsake klavirske sole kot učno gradivo takoj vpeljati. —
Jesenska vele-
sejmska prireditev
Od 31. t. m. do 15. septembra bo v Ljubljani velika velesejemska prireditev. Velik del te prireditve bo obsegal šumar« stvo in lovstvo.
Gozdarska razstava nima samo namena pokazatr obiskovalcem v preglednih tabe* lah, slikah, modelih in produktih gozda in gozdnih razmer v Jugoslaviji in posebno V dravski banovini, ter racionalnega gospo* darstva v gozdu v pogledu vzgoje, izkori* ščanja in zaščite gozdov ter delovanja dru* gih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila bo širšim slojem tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za dr» žavo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego in zaščito gozda, kot emi* nentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozd* nih produktov.
Tudi je cilj razstave, da ustvari nove in učvrsti stare trgovske vezi, da vrši pro* pagando za šumarsko, t. j. največjo doma* čo industrijo.
Vzporedno s šumarsko bo prirejena v posebnih paviljonih tudi velika razstava pohištva ter strojev in orodja za obdelo* vanje lesa.
Lovska razstava naj bi nazorno prika* zala velik pomen lovstva v narodnem go» spodarstvu. vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divja* čine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom. Tej bo pri* ključena tudi prva državna razstava lov* skih psov in sicer 31. t. m.
Med jesensko razstavo bo v Ljubljani VII. mednarodni akademski misijonski kongres. Zato bo prirejena na velesejmu tudi misijonska etnološka razstava, ki bo po svojem obsegu prva te vrste v Ljublja* ni. Razstava bo prikazala kulture tujih dežel in narodov in tolmačila naporno misijonsko delo ter požrtvovalnost in ljubezen naše lastne domovine za mi-iione.
Državni higijenski zavod v Ljubljani priredi v jeseni II. del znamenite higijen*
ske razstave »Človek, mati, dete«, katere L del je že ob letošnjem ljubljanskem ju« bilejnem velesejmu vzbudil tolikanj zani« manja in občudovanja.
Vsem tem razstavam bo priključena tu« di razstava industrijskih in obrtnih izdelkov v obče.
2,8. razvedrilo po ogledu vseh teh zani» mivosti pa bo skrbel vinski in jestvinski oddelek sejmišča s svojim sijajnim zaba^ viščem, ki bo nudilo vse mogoče atrakcije, za staro in mlado.
Na praznik dne 8. septembra se vrši na# gradno tekmo\anje slovenskih harmoni? karjev.
Sejmska legitimacija (Din 30.—) daje pravico na polovično \*oznino po železnici v Ljubljano in nazaj.
KOLEDAR. Danes: Torek, 26.  avgusta  1930, katoličani:   Zefirin,    pravosla vni:   13. avgusta, Maksim.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Mara, ne plači! Kino deal: Jocelvn.
Opera: 4krat poroka. Gostovanje dunajske operete.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar. Spod. Šiška.
Zopet dve nesreči
Ljubljana,  26. avgusta.
Včeraj popoldne in davi sta se zopet pripetili dve težki prometni nesreči. Janko Sršen, absolvent Srednje tehnične šo'.e iz Domžal, star 19 let, se je davi z motorjem odpeljal proti Celju. V Dragom! j ah ga je doletela nepričakovana nesrecti. Vozil je pravilno po desni strani, na kateri je stal tudi kmečki voz. Sršen je hotel švigniti mimo voza, pa se je konj ustrašil ropota, skočil je na levo stran in zastavil motocikl istu pot Ta ni mogel motorja ustaviti m se je z vso silo zaletel v voz. Padel je z motorjem vred in zadobil težke notranje poškodbe. V ljubljansko bolnico ga je davi pripeljal neki osebni avto. Nesreče je gotovo kriv kmet, ker je pustil konja brez nadzorstva sredi ceste.
Na križišču Kavškove in Celovške ceste se je pripetila včeraj popoldne težka nesreča. Okoli 17. se je peljal s kolesom 301etni čevljarski mojster France Miklav-čič po KavŠkovi cesti, hoteč zaviti na glavno cesto proti Št. Vidu. V tem hipu je privozil osebni avto in se z vso silo zaletel v kolesarja. Avto je kolesarja zagrabil in ga treščil več metrov daleč v ograjo bližnje hiše. MiklavčiČ je padel na glavo in si na temenu prebil lobanjo. Avto-mobilist ga je sam naložil na avto in prepeljal v ljubljansko bolnico. Miklavčičevo stanje je zelo resno. Policija je uvedla preiskavo, do dožene, kdo je kriv nesreče.
Davi je v Stritarjevi ulici nepreviden kolesar podrl neko priletno gospo, ki se je nekoliko poškodovala in opraskala po rokah. Kakor zatrjujejo očividci nezgode, je stala gospa sredi ceste In se z nekom pomenkovala. Kolesar je vozil pravilno po desni strani in je tudi zvonil.
Včeraj smo poročali o težki prometni nesreči, ki se je pripetila v Komendi, kier je avtotaksi Fajdiga povozil ?J?letnega kolesarja Lojzeta Kerna. Nesrečni mladenič je priletel z glavo v blatnik, ki mu je obraz strahovito razmesaril. Odtrgalo mu je levo uho, zadobil je pa tudi težke notranje poškodbe. Kakor so ugotovili orožniki, je nesreče kriv najbolj kolesar sam, ker je bil nekoliko vinjen. Kernovo stanje je zelo resno.
Zakaj so švedinje
dolgo lepe
Malo je srečnih žensk, ki bi ostale brez umetnih pripomočkov dolgo mlade in lepe, kakor je bila Ninon de P En-clos, ki je še kot 80 letna mešala moškim glave. To so seveda redke izjeme, kajti tudi ženske se postarajo. V južnih krajih se postarajo prej, kakor v severnih. Slavni francoski pisatelj Balzac je moral pred 100 leti priboriti 30 letnim ženskam priznanje mikavnosti. Zdaj pa naletimo na ženske, ki imajo že vnuke, pa jim vendar Še ne moremo odreči privlačnosti. Ženska se namreč lahko postara, ne da bi postala grda.
V tem pogledu se najbolj odlikujejo Švedinje, kakor pravi baronica in pisateljica Beata Bonde. Švedsko dekle ni zaprto v penzionatih. ne uči se k\ariti kože na obrazu že v zg.)dnji mladosti z raznimi kozmetičnimi sredstvi, mamica je nc vlači na ples. ki traja po/no v noč. Švedska dekleta se uče najprej telovaditi in solnčiti, že v zgodnji mladosti poskrbe starši in »ičite ji. da si dobro zapomnijo, da je telovadba in gibanje na svežem zraku za lepoto večjega pomena, kakor vsa kozmetična sredstva, švedska dekleta si ne prizadevajo toliko za lepoto, kolrkor za zdravje. To je tudi pravilno, kajti lepote brez zdravja si ne moremo misliti.
Poznam ženske na Švedskem in sicer ne samo dame iz boljših krogov, živeče v blagostanju, temveč tudi preproste kmetice, ki so lepe Se s 70. leti, piše Beata Bonde. To pa ni samo lepota duše, temveč prava zunanja lepota, mikavnost potez, nežnost polti. Švedinje se strašno boje gub. Zato se boje tudi vseh kozmetičnih sredstev, zlasti pa šminke in pudra. Na Švedskem je največ lepih priletnih žensk. Za lepoto se imajo Švedinje zahvaliti dobri prehrani, izvrstnemu mleku, vedremu značaju, ostremu, toda zdravemu podnebju in telovadbi. Dežela nI preobljudena in zato mesta niso tako natrpana, kakor pri nas. Tajna lepote švedskih žensk je zelo enostavna. Živeti je treba v duševni harmoniji in v soglasju z naravnimi zakoni, pa ostane ženska dolgo mikavna.
Zakaj kupujem na obroke
Kupčija na obroke je posledica obubožanja In socialne bede
Dnevne vesti
Pozdravljeni,
sajasti bratje!
T m jeva je vaša pot, grenak je vaš kruh. Pretesna je bila domovina in premalo je rodila domača gruda, da bi mo<>H ostati na nji, ko ste stopili v življenje. Po svetu ste morali, kakor črvi ste se zarili v tujo zemljo in zdaj kopljete iz njenih nedrij črno zlato. Strnili ste se z armado sajastih trpU nov, utonili ste v morju potnih obra* zov in žuljavih rok — matere bi vas srečale, pa bi vas ne poznale med brati tmini tam po AlzacijULoreni, Potenju, Westfaliji, Nizozemski in Belgiji. Pa ste zahrepeneli do koščku zemlje, na kateri ste zagledali luč sveta. In odtr* gali ste si od ust, da lahko stopite po dolulh letih trdeča dela na domača tla, da zadostite nagonu, ki žene tudi ptico tja, kjer je bilo njeno gnezdo.
Danes in jutri vas spre/me pretes= na domovina, da vas kmalu, prekmalu pošlje nazaj v plavže in rudnike, ker nima kruha, da bi vas redila. O, kdaj bo — vaša domovina, vi ubogi trpini, tako velika in bogata kruha, da vam ne bo treba hoditi po svetu za njim?
Pozdravljeni na domačih tleh!
— Iz državne službe. Za višjega veterinarskega pristava na obmejni veterinarski stanici v Murski Soboti je imenovan višji veterinarski pristav pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti Josip Samec.
— Nov odvetnik v Ljubljani. V imenik advokatske komore v Ljubljani je bil vpi* san Rudolf Sterle s sedežem v Ljubljani.
— Razpisana zdravniška služba, Osred* nji urad za zavarovanje delavcev v Zagre« bu razpisuje natečaj za mesto namestnika pomožnega zdravnika v sanatoriju za pljučs ne bolezni v Klenovniku. Nadomestovanje bo trajalo začenši od 15. septembra največ 3 mesece. Zdravnik bo dobival poleg brez* plačnega stanovanja, hrane in postrežbe 1500 Din mesečnega honorarja. Prošnje je treba vložiti do 10. septembra.
— Izprememba v rodbinskih imenih. Kraljevska banska uprava dravske banovi* ne je dovolila Alojziju Bastardu, pristaja nemu v občino Horjul, izpremembo rodbin* skega imena v Sedej. Izprememba velja tu* di za njegovo ženo Ivano, rojeno Sedej, in njegovega nedoletnega sina Stanislava. Bivši veliki župan mariborske oblasti je pa dovo!il Ivanu Klincu, pristojnemu v občino Sv. Jurij ob Taboru, izpremembo rodbin* skega imena v Mazej.
— V vednost vsem zobotehnikom dravs ske banovine! Pozivamo vse nekoncesijoni* rane in koncesijonirane zobotehnike drav* ske banovine na važen sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 31. t. m. ob 9. dopoldne v sejni dvorani Okrožnega urada za zava* rovamje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20 dvorišče. Sestanka se udeleže gg. delegati iz Zagreba, ki nam bodo poro« čali o osnutku novega zobotehniškega za* kona. Vabimo vse gg. kolege, koncesijoni* rane in nekoncesijonirane, da se istega v svojem lastnem interesu udeleže! Za pri* pravi jalni odbor: Več koncesijoniranih in nekoncesijoniranih zobotehnikov!
— Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev. Včeraj je odpotovala v Beograd deputacija zagrebškega »Merkurja«, kateri so se pridružili tudi predstavniki društvenih podružnic. Deputacija se bo obrnila na vse merodaine čmitelje s prošnjo, naj bi se pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev, ki je zdaj v veljavi samo v Sloveniji m Darmacrft, razširilo na vso državo. Deputacija izroči spomenico predsedniku vlade, predsedniku zakonodajnega odbora ter ministru socialne politike in trgovinskemu ministru. Deputacija upa, da bo zainteresirala merodaine činitelje, da bi se zakoni izenačili tudi na socialnem polju tako, da bi dobili vsi privatni nameščenci v državi pokojninsko zavarovanje, kar je za nje Življen-skega pomena.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo prehodno nekolfko oblačneje, v splošnem pa lepo in toplo vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Splitu in Skoplju, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 36, v Splitu 35, v Sarajevu 32, v Beogradu 31, v Zagrebu 28. v Ljubljani 36.6, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani  770.1.  temperatura je  znašala 19.7°.
— Tujski promet v Sarajevu. Sarajevo je posetilo v juliju 5411 tujcev, od teh 2342 naših državljanov. Toliko tujcev v enem mesecu še nikoli ni bilo v Sarajevu. Porast gre v prvi vrsti na račun Sokolov, katerih je prispelo v Sarajevo 2580.
— Dobrovoljci špekulirajo z zemljo. V poljedelskem ministrstvu so pregledali vse prošnje dobrovoljcev glede dodelitve zemlje. Doslej je izgubilo zemljo nad 3000 dobrovoljcev, ker so z njo špekulirali. Zemljo mora namreč obdelovati dotični, kateremu jo ministrstvo da. V bodoče bodo dobivali zemljo v prvi vrsti dobrovoljci, ki imajo legitimacijo vojnega ministrstva, v drugi vrsti optanti in Šele za njimi siromašni kmetje iz pasivnih m drugih krajev.
— Enoletni tečaj Slov. trgovskega društva v Maribora. 9. septembra se otvori
na državni trgovski akademiji v Mariboru enoletni trgovski tečaj, ki ga bo vodilo Slov. trgovsko društvo v Mariboru. Pouk bo celodnevni. Poučevali bodo profesorji trgovske akademije. Vpisovanje je vsak dan v prostorih trgovskega gremija v Jurčičevi ulici 2. od 9. do 12. ure.
— Češkoslovaški listi o Bledu. Češko* slovaški listi priobčujejo zadnje čase več* krat informativne članke o Bledu, v katerih priporočajo poset tega našega lepega leto* višča, deloma pa tudi kritizirajo razmere na Bledu. Tako pišejo »Narodni Listy, v eni zadnjih številk pod naslovom »Kako je le« tos na Bledu,«   da sliši   človek na vsakem
koraku nemščino. Kavarne in bari da so polni nemških pesmi in glasbe. Drugih no* v m kakor nemških človek skoraj ne vidi. Ni torej čuda, da odgovarja osobje po ho* telih na češko vprašanje nemško. V tem po* gledu bi lahko Bled primerjali s Karlovimi Vary, pravi dopisnik »Narodnih Listov«.
— Drama iz življenja vojaških akademikov. V knjigarnah se je pojavila zanimiva drama »Troje, katere snov je zajeta iz vojaškega življenja naših akademikov v Beogradu. Pisatelj je mđad slovenski podporočnik, a pisanje v krasnem sr-bo - hrvatskem jeziku, tako da je že zaradi tega in zaradi zanimive vsebine vsakomur najtopleje priporočamo. »Ogledalo predse...« in definicija militarizma, to je glavna ideja te drame.
— Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Tragične smrti je umrl 13. julija v kraju Star Route Uhrichsville, Ohio, 39-Ietni Alojzij Knez. Skočil je v vodo, pa je zadel z glavo ob skalo in si zlomil hrbtenico. Bil je takoj mrtev. Pokojni je bil po poklicu krojač in je sedem let delal v Cle-velandu. Doma je bil iz vasi Zbure, občina Smarjeta na Dolenjskem. 29. julija je hotel odpotovati v domovino. — 23. julija je v VVest Milwaukee preminul France Be-rans. Pokojni je bil doma iz vasi Smo-kuče, fara Breznica na Gorenjskem.
— Zagrebška katedrala dobi lift. Zagrebška katedrala, s katere je krasen razgled po vsem Zagrebu, dobi mogeran lift, v katerem bo prostora za 10 ljudi. Lift zgradi neka milanska tvrdka,
— Samomori. V Kuli se je te dni obesil ugledon trgovec Adolf Fiirst. star 55 let. Njegov samomor je vzbudi! ■ ■ senzacijo, kajti mož je bil znan Ijiv in soliden trgovec. Zapustil je ^, iz katerega je razvidno, da je Šel \ smrt zaradi velikih izgub. Oblasti so odredile revizijo njegovih knjig. — V Velikem Beč kereku se je nedavno ustrelil železniški uradnik Ladislav Farago, ker so odkrili poneverbe v njegovem uradu. Moža so težko poškodovanega prepeljali v bolnico, kjer je pa včeraj umrl. — V nekem vodnjaku v Peljudu blizu Splita so našli te dni 74 letno posestnico Marijo Kradič mrtvo. Starka je izvršila samomor. — V Horgošu se je v nedeljo obesil bogat veleposestnik Stanko Pečin, star 60 let. Vzrok samomora ni znan.
— Prijeti razbojniki. Poročali smo te dni o drznem roparskem napadu, ki je bil izvršen na cesti Osijek-Našice na potniški avtomobil, v katerem so se vozili plačilni natakar hotela »Royal« iz Osijeka Ivan Kajan, njegova žena in njuna hčerka. Trije napadalci so na cesti ustavili avtomobil In streljali na Kajanove. K sreči je pa večina krogel zgrešila cilj. Bna krogla je oplazila Kajanovo hčerko po obrazu, ena je pa ženi obtičala v nogi. šoferju se je posrečilo pobegniti in o napadu obvestiti orožnike. Te dni so bili napadalci izsledeni. Gre za tri mlade Dalmatince, ki so šele nedavno prispeli iz Belgije. Aretirani so bili 24 letni Ante Ivković, 23 letni Milan Znavor in 18 letni Mate Babic. Vse tri so orožniki izročili sodišču v Osijeku.
_ Težka motociklisttčna nesreča. Zagrebčan Martin Delih se je v nedeljo popoldne s tovarišem Milanom Oster jem z motorjem odpeljal na krajši izlet. Na povratku pa se je z vso silo zaletel v drevo. Delih je s prebito lobanjo nezavesten obležal, dočim se Osterju ni nič pripetilo. Deliha so prepeljali v zagrebško bolnico. Njegovo stanje je zelo kritično.
Iz Ljubljane
_Ij Deložacije v mestnih   hišah. Ljub*
ljanska mestna občina je zaprosila pri okraj* nem sodišču za 19 prisilnih izpraznitev stanovanj onih strank, ki niso plačale na* jemnine.
—lj Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1., vpisuje gojenke dne 2. in 3. septembra t 1. od 8. do 12. ure dopoldne.
—Ij Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih julija upravi policije v času od 16. do 31. julija. 67 Din, 100 Din, 150 Din, 350 Din, 1000 Din, denarnica, v njej nekaj denarja m železniška legitimacija na ime VVlgeie Ferdo; denarnica z 18 Din; listnica, v njej 29 Din, domovinski list, legitimacija s sliko, oboje glaseče se na ime Poberaj Rafael; listnica, v njej potni list na ime Gorianc Leopold, potni list je izstavljen pri Upravi policije v Ljubljani; listnica, v njej 180 Din in listek z imenom Pavel Sušnik; listnica, v njej 80 Din i i: 3 tovorni listi; ročna torbica, v njej obrtnJ list na ime Dolžan Viktor; torbica, v njej 1 kopček zlate plombe za zobe, zastavni listek na ime Antolič Rudolf in razne malenkosti; torbica, v njej 2 robčka in kos manikure; otrgški plašček; nova modra damska obleka in površna jopa. vse iz crepe de chine: vozna plahta; zavitek, v njem 2 namizna prta. 5 m blaga za ženske obleke, 2 kosa perila in 40 Din: permanentna tramvajska karta z žigom Uprave policije v Ljubljani; zlata zapestnica; aktovka, v njej razni dokumenti, glaseči se na ime Barbič - Radonič, Ljubljana, Stara pot Št. 9; zavitek z žensko obleko: mo§ko kolo znamke »Opel« št 1,487.513. rumeno pleskano; moški klobuk in moške črne hlače, v žepu se je nahajala denarnica z okoli 800 Dm. dalje krstni list in domovinski list, glaseč se na ime .Teran Dominik.
—-4j Seznam najdenih predmetov, pri s javljenih upravi policije ▼ Ljubljani v času od 16. do dne 31. julija: 100 Din: denarni* ca, ▼ njej Din 114.50. 3 listki apoteke Pic* ooli in 1 listek z imenom Šnabel, Ambrožev trg; stara brivna britev; črn damski slam* nik; očala v črnem etuiu; dvokolo znamke »Stvria« s tovarniško štev. 4011772: ročna torbica v njej 19 Din; moška srebrna žepna ura m ključek in radnička knjiga na ime Felc Viktor. V železniških vozovih so se našli ti*le premeti: 16 dežnikov. 4 palice, 1 $olnčhik, 3 nahrbtniki, 3 aktovke z mnA,
predmeti, 1 prazna aktovka, 4 čepice, 5 klo* bukov,   1 navadna in 1 termosteklenica, 2
ročni torbici, 2 denarnici, 1 zavitek tovornih listov s koleki, 1 zračna sesaljka, 1 gumi« jasta blazina, 1 moški suknjič, 2 rešeti, 1 namizna električna svetiljka, 1 površnik, 1 moška žepna ura, 1 zavitek manufakturne* ga blaga, 1 damska ročna torbica, 1 zavitek v njem 5 škatelj cigaret. 1 kolesna sesaljka, 1 damski telovnik in 1 rjava listnica z 510 Din.
—Ij Na državni II. deški meščanski šoli
Ljubljani se prično razredni in drugi izpiti 30. t. m. Vpisovanje bo v torek 2. hi sredo 3. septembra, obakrat od 9. do 12. N«ta»č# nejša obvestila so razvidna na razglasu t
šolski veži.
—Ij Avakumoviću so morali amputirati nogo. Poročali smo nedavno o težki nesreči mladega zemunskega visokošolca, 20 letnega tehnika Vojislava Avakumoviča. Pri plezanju čez Severno triglavsko steno je padel več metrov globoko in precej pobit obležal v položnem žlebu. Z velikim trudom so ga prenesli v dolino ter prepeljali v ljubljansko bolnico. Nesrečnež se je precej pobil po obrazu, zlomil si je pa tudi desno nogo. Iz bolnice so ga na lastno prošnjo prenesli v >Leon išče«. Avaku-movlč se je sprva prav dobro počutil in vse je kazalo, da poškodbe ne bodo imele težjih posledic. Toda na nogi so nastale komplikacije, ki so zavzele tak obseg, da so bili zdravniki prisiljeni odrezati mu jo. V soboto dopoldne so nesrečnemu mladeniču amputirali nogo pod kolenom. Njegovo stanje se je sicer nekoliko zboljšalo, je pa še vedno resno
—Ij Griža v Kopitarjevi ulici. Iz top-ničarske vojašnice je zanesla dlaka v jajcu katastrofalno epidemijo fenomenalne griže v Kopitarjevo ulico in že več dni so vsi prostorčki v gotove namene permanentno zasedeni. Mestni fizikat pa pravi, da se te griže grižaste ni treba bati, ker je itak stalna in omejena samo na eno hišo v Kopitarjevi ulici.
Iz Celfa
—c Program plebiscitne žalne manifestacije v Celju. Prireditveni odbor za žalno koroško manifestacijo v Celju se je konstituiral takole: predsednik ravnatelj Smertnik, podpreds. dr. Rebernik, tajnik dr. Mejak in blagajnik strok, učitelj Ger-lanc. Za prireditev koroške razstave pa je bil izvoljen posebni odsek, v katereme so: predsednik upravitelj Prekoršek, člani gg strokovnik učitelj Grašer, prof. Kovačič, dr. Mejak in od v. uradnik Soline. Odsek bo skušal preskrbeti od manjšinskega instituta potrebno podporo. Podrobnosti o razstavi bodo objavljene naknadno. Koncert koroških pesmi in spominsko predavanje se bosta vršila v soboto 11. oktobra v veliki dvorani Celjskega doma, po koncertu pa bo v mali dvorani istega poslopja družabni sestanek. Maša - zadušnica za koroške borce bo že v petek 10. oktobra ob pol 8. uri zjutraj v celjski župni cerkvi. Vsa celjska narodno - kulturna društva bodo prisostvovala maši korporativno. Veliko manifestacijsko zborovanje bo predvidoma ob pol 10 uri na Dečkovem trgu. Ob tej priliki nastopijo skupno vsi celjski pevski zbori ter železničarska godba. Ostali program za nedeljo 12. oktobra ostane isti kot je bil že objavljen.
—c Koroška razstava v Celju. Ob 10-Ietnici nesrečnega koroškega plebiscita bo otvori ena v Celju velika »Koroška razstava«, Id naj pokaže občinstvu, zlasti pa mladini poleg grafičnih in statističnih izdelkov o položaju slovenske manj sine na Koroškem ter nemSke manjšine v Jugoslaviji, tndi razne spomine te časov koroških borb m plebiscita kot n. pr. lepake, brošure, slike, čas oprsje itd. Ti spominski predmeti so raztreseni pri številnih udeležencih plebiscitne akcije po vsej dravski banovini. Prireditveni odbor naproša vse ene, ki imajo take spominske predmete, da mu jih po označbi svoje lastninske pravice čim prej dopošljejo na naslov: Razstavni odsek prireditvenega odbora za koroško plebiscitno manifestacijo v Celju. Jamči se, da bodo vsi predmeti nepoško-doni in sigurno vrnjeni. Kdor namerava prispevati svoje spominske predmete, naj to sporoči dr. E. Mejaku v Celju, Prešernova ulica.
—c Sokolska prireditev v Sent Petru v Savinjski dolini. Preteklo nedeljo je imeio mlado in agilno sokolsko društvo v Šent Petru v Savinjski dolini letni telovadni nastop na letnem telovadišču pri kolodvoru, ki je zelo lepo uspel. Skupno število telovadcev je bilo 169. Sodelovala so sokolska društva iz Celja, Braslovč, Petrovč, Šent Pavla, Zagorja, Žalca in s Polzele. Zagor-jani so prišli v lepem številu 35 (v kroju) pod vodstvom staroste br. Poljšaka. Navzočega je bilo veliko civilnega prebivalstva, zlasti iz Ceija. Pred telovadbo je nagovoril zbrane Sokole delegat celjske župe br. Ciril Vajt. po nastopu pa se je zahvalil za sodelovanje in udeležbo vsem društvom društveni prosvetar, šolski upravitelj Mohorčič. Sodelovala je ves čas, kakor tudi na veselici s prosto zabavo, neumorna železničarska godba iz Celja, ki je že nekaj časa ena najboljših godb v banovini.
NOGAVICI i Ž.160M
ELI DA
COLDCREAM
—J
o ponoči
Razglednik na tivolski hrib!
»V gozdu za tivolskim gradom so danes najslikovitejši razgledi na mesto.«
Te besede sem bral v sobotnem »Naro* du«, baš ko sem se vrnil z izprehoda po tivolskem hribu, poln nevolje, da na vseh tistih prijaznih stezah in stezicah nimaš nobenega prostega razgleda na mesto. Le tu in tam se ti odpre skopa špranja na pe= ščico hiš ali na kos gradu, drugače pa si kakor v pragozdu, da komaj vidiš tu pa tam košček neba nad seboj. Kje so torej ti slikoviti in najslikovitejši razgledi na mesto? Jaz ne poznam nobenega, dasirav* no mi je znana vsaka ped hriba. Moral bi biti že sam slav. prof. Slamorezec, da bi si ga napravil na vrvi v visokih vrhovih dre« ves. Včasih je bila tam gori ob poti tabla z napisom »K razgledu«. Nekaj korakov dalje od te table se ti je res odgrnila Ljub* ljana z vso svojo pisano podkvijo okrog Gradu. Danes te table ni več, ker je šel tudi razgled rakom žvižgat. Preraslo ga je drevje vsečez kakor pravljično princeso Trnjulčico. Enako je zdaj tudi na Gradu, toda tam si še lahko pomagaš s stolpom, ako si želiš ogledati sredi mesto.
Ljubljana se zadnja leta mogočno širi na vse strani in privablja čedalje več tuj* cev v svoje okrilje. Da tujec ne hrepeni samo po ostari j ah, ki jih ima naše mesto itak preveč, ampak si želi predvsem ogle* dati našo prestolico od vseh strani, je več ko umi j ivo. Zato je nujna potreba, da se postavi na tivolski hrib primeren razgled* nik, kakršnega ima Že vsako večje mesto in trg. Mostna občina, ki skrbi že vse od prevrata z največjo vnemo za proč vit Ljubljane, naj vzame v svoj program tudi vprašanje tega razglednika. Ustvarila bo s tem novo privlačnost za tujce, ustregla pa bo tudi vsem tistim Ljubljančanom, ki jim je lep razgled več nego najboljši cviček in najslajši kofetek. Upajmo, da se nam ta želja izpolni že prihodnjo pomlad.
Prijatelj razgleda.
Varujmo skrbno
se prostosti • •
Žalostno je, da mora čfovek pisati o tem.
Soda! Meni se zdi, da bi morala bfri svetišče, v katerem W se morala deliti človeškemu duhu hrana, da bi isti zamogel rasti, se razvrjati do najvišjih življenskih smotrov. Šo4a hna namen, šola je zaradi nečesa tu, namenu pa morajo služiti primerna sredstva. Ako šola propagira etična načela, ako zida podlago za sožitje človeške družbe itd., tedaj se pri tem mora posluževati smiselnih sredstev, ne pa nasprotno — nemogočega za pozitivno tvorbo, za določeni smoter. Kakor se ne more graditi resnične zgradbe z ob-loki, marveč z materialom, ki je temu primeren in potreben, tako tudi ne more služiti pametni vzgoji nerazumljiv napis na zgornješišenski šoli, ker je po svoji banalnosti (četudi je nerazumljiv, se očituje v njem plitvost) preveč sličen slamnati frazi.
Smešna se mi zdi trditev, da je povojna psihoza kriva, če ne razumemo sličnih napisov. Rekel sem, da mora namenu služiti pomen, smisel. Kdo pa mi more izločiti iz gornjega napisa smisel? Vsakemu bom hvaležen za to uslugo. Ce pa ne bo tega nikdo storil, tedaj ni nikdo upravičen zagovarjati nečesa, kar se samo obsoja. Četudi se pravi, da namen posvečuje sredstva, ni s tem rečeno, da bi posvečeval nekaj, kar ne more biti sredstvo.
Ako taisti rek nekoliko dualiziramo, se moramo naprej vprašati, kaj pomeni v njem beseda prostost. Jasno je, da to ne more biti nič drugega nego svoboda. Prostaštvo? Mislim, da licentia poetica ne sme segati nikdar tako daleč, da bi beseda dobila na račun rime zvok drugega pomena, zlasti ne v napisu, ki ima vzgojno tendenco. Kaj tretjega pa vsaj v slovenščini ne more biti zapopade-no pod tisto besedo, vsaj kolikor je meni slovenščina znana. No, pa recimo, da pomeni prostost v tem primeru prostaštvo. In torej? Prvič: kdo se bo spomnil, da pomeni beseda prostost prostaštvo? Naši nedolžni otročički? Mislim, da Jih bo večina, ki bodo šolo absolvirali, ne da bi omenjeni rek Sploh prečitali, ker je zlezel visoko pod strešni naptršč. Pa tudi njegova obHka in črke niso taksne, da bi se rade prijele oči. — Drugič: če bo tudi kdo smatral prostost za prostaštvo, je še vedno težko upati, da bi mogel zapopasti, zakaj bi se moral varovati prostaštva brez modrosfl. ftMnUte, vatvovađ se česa brez
modrosti, se pravi varovati se z nasprotnim — torej z zabitosrjo. Lepa je ta, kai ne? Etika in zabitost! Vzgoja — brez modrosti! Delati .moraš nekaj pametno (skrbno!), nekaj koristnega in pametnega, a brez modrosti! Glejte, najlepši primer protislovja!
Recimo pa, da pomeni beseda prostc>t — svobodo! Potem se moramo skrbno varovati svobode. Tedaj moramo vedno skrbeti, da smo od nekoga (?) odvisni, da smo sužnji v duhovnem ali pa tudi v drugih ozirih, da varujemo nedotakljivost svojega suženjstva. Kaj pravite na to? . Ali je to zapoved v smislu etičnih načel? Tedaj je prostost — svoboda, neke vrste zlo!
Se enkrat prosim vse one, ki jim je gornji rek razumljiv, da mi ga raztolma-či3o. ker sem mnenja, da bi se s tem koristilo tudi onim, ki istotako ne razumejo takih  abstraktnih skrpucal!
Ako pa nikdo ne pozna smisla tistih, z vetrom skupaj nanesenih besed, je jasno, da so taki napisi povsod skrajno neumestni, zlasti pa na svetišču ljudske prosvete (morda so poleg tega lahko ,v duhu časa*, ampak tudi Čas ni docela enostranski), ker preočitno izražajo našo kulturno plitvost, ker so zato kulturna sramota, četudi Jo opazi le
skromen romar.
Neznosne stanovanjske razmere
Kakor mnogim, je bilo tudi mend s 1. avgustom stanovanje odpovedano. Izseliti se moram đo 1. novembra. Cim mi je bflo stanovanje odpovedano, sem začel iskati novo. Toda, čim bolj ga iSčem, tem bolj prihajam do prepričanja, da ga ne bom mogel najti. Tu pa tam mi pokažejo kleti, o katerih pravijo, da so stanovanja. Ti brlogi so vlažni in umazani, večkrat Švigajo celo podgane in miši po njih. Ce pa vprašaš gospodarja ari gospodinjo, koliko bi zahteval za tako famozno stanovanje, se namuzne in odgovori: >Hm, naj bo za vas 450 Din.« Seveda bi moral človek na lastne stroške spraviti tako luknjo vsaj toliko v red, da bi mogrel sploh prebivati v nji. Treba bi bflo napraviti pod, pobeliti stene, vstaviti šipe itd.
Zdaj pa vx«m±mo delavca, ki zasluži mesečno 400 do 600 Din, če je sploh se stalno
zaposlen, Ce ima otroke, dobi celo kletno stanovanje težko, ker se otrok vsi gospodarji in gospodinje otresajo. Pa tndi, če bi ga dobil, so otročiči v nevarnosti, da dobe tuberkulozo. In kar celih 450 Din naj plačuje stanarine! Kaj pa hrana, obleka, obutev in vse drugo? Nujno potrebno bi bilo, pregledati v mestu vsa ona stanovanja, ki ne odgovarjajo higijenskim zahtevam. Nekateri gospodarji navijajo najemnine tako, da presega že vse meje. Izgovarjajo se, da morajo plačevati zelo občutno povišane davke in druge dajatve. To je žal večinoma res, toda revežem s tem izgovorom ni pomagano. Stanovanjske razmere postajajo za siromašne sloje ljubljanskega, prebivalstva naravnost neznosne in tu bo treba čim prej nekaj ukreniti. T. d.
— Xerednosti v brzojavnem prometu.
Te dni sem poslal ob 14.05 iz Ljubljane brzojavko v Zagreb in prispela je šele drugo jutro ob 8. Drugo brzojavko sem poslal ob 11.50, pa je bila dostavljena šele po 19. uri. Skoro bi dejal, da je bolje odpeljati se iz
Ljubljane v Zagreb z avtom ali vlakom, kas kor pa brzojaviti. Omenim naj še, da brzojavke, ki se dostavljajo v Zagrebu, navadno nimajo uradnih označk, kdaj so prispele. Določiti se da samo dan, ura in minute so pa tako prečečkane, da ni mogoče ugotoviti, kdaj je brzojavka prispela. Dobro bi bilo, da bi se pristojna oblast zanimala za take pojave in napravila red. — V. P.
Trpežna svila.
— Je ta svila res tako trpežna, kakor pravite?
— Milostliva, obleko iz nje boste nosili do smrti, potem si boste pa iah-ko napravili iz nje še kombinežo.
Dober znak.
— Akademični slikar hoče biti vaš sin? Ali je talentiran za to?
— Pa še kako! Večkrat vzdrži cel eden brez jedi in pijače.
Dober sluh. Ponoči stoli na cesti ob zidu poso-jilnične palače možakar in pritiska uho na steno. Mimo pride znanec in začuden vpraša:
— Ali si znorel? Kaj pa tiščiš uhe na zid?
— Poslušam, kako teko obresti.
Avgustus Mmr:
82
zločinov
Roman
Profesor Caspian se je ozrl na vse strani, kakor bi se hotel prepričati, da ni nikogar blizu. Šele ko je videl, da ni nevarnosti, da bi ga kdo slišal, je nadaljeval:
— Zdi se mi, da je Sternhold za vedno odšel. Davi sem ga zadnjič videl. Bilo je v mojem starem laboratoriju v Essexu, kjer sem delal končne preizkušnje važnega izuma. — Pogladi! si je lase. — Vidite, Bentlev, zaupal sem Sternholdu — zaupal sem mu brezpogojno. Zaupal sem mu — sram me je priznati — bolj kakor vam. In zdaj je izginil. Prav zdi se mi, da ga ne bom nikoK več videl.
— Ali mislile reči, da je pobegnil v inozemstvo? — je vprašal George radovedno.
Casoian je prikimal.
— Bodisi to. Bentlev. ali oa še kai hujšega. Scotland Yard mi je namignu1, da je bil velik, zelo popularen gospod Stemholdov pajdaš pri zločinu in ne morem se iznebiti misli, da ima poHcrja prav.
Za hip se je ozrl po gostih.
— Se spominjate primera v Ameriki, kjer je ugleden trgovec delil dobiček z zločincem? — je nadaljeval. — Policija je hotela aretirati dotičnega zločinca, pa je bil že mrtev, ko ga je izsledila. To je bila najzanesljivejša pot dotičnega trgovca, kako zamašiti zločincu usta. To se lahko zgodi tudi Sternholdu in nihče ne bo zvedel. To me zelo skrbi. Bil je imeniten raziskovalec. — Profesor Caspian je izbočil prsa. — Ne smeva pa dovoliti, da bi nama to pokvarilo večer. — Pri spominu na stare dobre Čase in na vašega očeta, ki je tako dolgo delal z menoj roko v roki, vas prosim, da se vrnete k meni, — je dejal in položil Georgu roko na ramo. — Ah, tu je Maddox.
— Večerja je na mizi, gospoda!
Skozi odprta vrata je sporočil monotoni glas to vest. Profesor Caspian se je obrnil k vdovi po odličnem državniku, ki je bil njegov intimen priijaterj. Ponudil ji je roko in jo odvedel v jedilnico. Šele tedaj je George zagledal Mo3-ly Langtonovo. Gledal jo je osuplo, kajti njena lepota ga je presenetila. Nikoli je ni videl drugače, nego v skrornni delovni obleki. Večerna obleka, katero je imela na sebi zdaj, je bila sicer preprosta, vendar je pa izredno povečala njeno že itak presenetljivo lepoto.
Opazila je, da jo gleda in prijazno se mu je nasmehnila. Bilo je nekaj vpogledu, kar je prisililo Georga. da se je začel prerivati skozi gnječo gostov, hite-čih v jedilnico. Srečno se je prerinil do nje. Mož, kateremu je bila poverjena prijetna naloga spremiti MoIly v jedilnico, je stal ob strani in kramljal s prijateljem. George je izrabil to prrliko.
— Ali bi smel govoriti z vami med S&moi očmi? — je zašepetal.
Prikimala je.
— Da, po večerji — zeoraj. Vaš prijatelj Eas*wood je bil tu. Nugfio morama govoriti z vami. Odidem, čim bo mogoče.
George ni pričakoval, da poide vse tako gladko. Govoriti z Mo% na sa-
mem — to je bilo kakor v dobrih starih časih. Stari časi — zasmejal se je pri tej misli, kajti njuno prijateljstvo ~e je zdelo tako globoko vkoreninjeno in tako preizkušeno, da bi človek ne verjel, da ;e še tako mlado.
r>o je vstopil George v jedilnico med zadnjimi gosti, je takoj opazil, da sedi Mollv ob Caspianovi strani. Ta čast se je zdela čudna. Profesor je sedel približno v sredi dolge mize, na nasprotni strani je pa George zagledal dr. Dravtona. Specijalist za živčne bolezni je prikimal in zaklical Čez mizo »dober večer«.
— Čestitam, Bentlev, — je dejal prijazno. — Caspian mi je dejal, da ste dobro izpolnili svojo nalogo pri tem velikem delu. — Nagnil se je naprej in nadaljeval riše: — Po tem. kar ste storili za dosego končnega cilja, bi morali dobiti mesto docenta ali vsaj lektorja. Morda pa dajete prednost laboratoriju. Laboratorij ima svoje dobre in slabe strani. Kar poglejte nocojšnji večer. — Predno se je obrnil h gostu na svoji strani, je pripomnil: — Rad bi se pomenil z vami pozneje Bentlev.
George je sedel nekaj Časa tiho. Še nikoli ni videl dr. Dravtona tako dobre volje in dal bi bil mnogo, če bi bil mogel slišati Eastwoodovo opazko pri pogledu na dobrodušen, vesel obraz, ki je pripovedoval možu na svoji strani anekdoto o nekakšnih potvorjenih starinskih znamenitostih, katere bi bil malone kupil v neki zakotni ulici.
Georgu je zvenelo po ušesih. Ali je govoril Caspian namenoma tako? Je-H bilo mogoče, da je videl popoldne oba na sv. Petra nasipu? Ali je bil to vzrok, zakaj je hotel profesor pozneje govoriti z njim? Saj ni mo-gel vedeti, da je Sternhold že izsleden — niti da je policija trgovino s starinami že preiskala. George je pomislil, da bo njegov poznejši pogovor z dr. Dravtonom zelo de-likaten, če sploh pride do njega. Nekateri ljudje znajo imenitno skrivati svoje misli. George Bentlev pa ni bil med njimi.
Med večerjo se je zabaval. Čeprav je sovražil formalne funkcije vseh vrst in smatral večerjo pri profesorju za žrtev, katero mora doprinesti East\voodu, k; je izrazil to željo kdove zakaj, vendar je moral priznati, da je imela večerja ogromen uspeh. Naenkrat je opa-zrl, da se navdušeno zabava s sosedi na oben sitranen. Ko so servirali desert in je profesor Caspian med viharnim ploskanjem vstad, se je George naslonil na stol. da bi bolje slišal nagovor, ki ga je bH pTŠpravfl njegov bivši šef svojim gostom.
— Pred dobrim tednom sem spoznal, da sem srečno dosegel uspeh v svojem prizadevanju odkriti proces sublimacije premoga, ki naj bi postavil na noge težko industrijo, — je spregovoril profesor Caspian med grobo tišino. Skrtmo je izbiral besede, pri tem se je pa zadovoljno smehljal. — Skleni", sena povabiti na večerjo vse prijatelje, ki so se zanimali za moje veliko delo. Moja driržba naj bi bila strogo zasebna. Hotel sem se iskreno zahvaliti svoiim dobrim prijateljem za moralno podporo, katero so mi nudili, in povoda"i jim, da sem končno dosegel ci1j.
AH ste že aaro&g&s ssa H«s-strovaao tedensisa pev?^
..ŽIVLJENJE IN SVET4*?
Za 18 milijonov
0 flh olajl
Kako je tako zvani grški igralni sindikat oskubel Italijane, ki so hoteli
uničiti njegovo finančno moč
Veliki grški igralni sindikat je zopet na konju. Njegove blagajne so polne in italijanska skupina, ki se je spoprijela z njim v baccaratu, je morala s težkimi izgubami zapustiti bojišče. Vodja ♦grškega igralnega sindikata Zagraphos se je pojavil nekega dne kot zmagovalec na plaži v Deauville in se nekam hudomušno smehljal. Sicer pa ni čuda, da se je tako pomebno smehljal, saj ni šlo za malenkost. Grški sindikat še nikoli ni bil tako resno pozvan na odločilni boi. kot to pot. Šest noči je trajala bitka in ko je solnce po šesti noči posijalo v igralnico, so bili Italijani strahovito poraženi. Za 18 milijonov frankov so hoteli zlomiti grško moč. In 18 milijonov frankov so izgubili v šestih nočeh v ba-ccarat. Porabili so vso svojo municijo in malo je verjetno, da bi jih še kdaj mikala taka bitka.
Grški sindikat, katerega člani so pa večinoma Francozi in ki se imenuje tako po svojem šefu Zographu, se bije zadnje čase v baccart na sedem strani in povsod z velikim uspehom. Vojvode sindikata sede za igralnimi mizami v Deauville, Cannes, Monte Carlu, Biar-ritzu. La Baule in Aix-les Bains. Vsi so skrivnostni in nedostopni, od nobenega se ne da zvedeti podrobnosti o grškem sindikatu. Zographos in njegovi pajdaši so začeli letošnjo sezono s kapitalom v znesku 250 miljonov frankov. To je približno 100 milijonov frankov več, nego so imeli v lanski sezoni. Zographos ki ni samo poglavar, temveč tudi najboljši igrač grškega sindikata, mož nizke postave, vedno dobre volie. eleganten in uglajenih manir. ima obraz, ki se
ne izpremeni, pa naj izgubi ali dobi milijone. Njegova obleka je izredno diskretna, na nji ni nobenih znakov bogastva. Mož ne nosi nobenega diamanta. Ce ne sedi baš v igralnici, se vozi s krasnim avtomobilom po svetu. Igranje pa je njegov trgovski posel in kot pravi trgovec zavrača vsako kričeče razkošje, da bi ljudje ne kazali za njim s prstom, češ poglejte ga, kako se je nale-zel milijonov na račun naših žuljev.
S svojim legendarnim smehljajem in praznimi žepi je prišel Zographos po vojni v Pariz. Začel je svojo karijero na konjskih dirkah, kjer je sprejemal rudi najmanjše stave. Dolgo pa s tem ni pečal. Kmalu se je pojavil v francoskih letoviščih, kjer je zaslovel kot najboljši igrač baccarata v Franciji. Sedem let je igral z velikim uspehom za sindikat. Začel je z vlogo 1 milijona, za katerega je dobival ogromne procente. V dveh manjših igralnicah igrata Koujongeorg in Zareth, ki tvorita z Zographom tri glavne tebre sindikata. To pot je dobil Zographos v Deauvillu na eno samo karto milijon frankov. Lani je dobil dvakrat na eno karto 3 milijone frankov in v enem tednu je priigral celih 18 milijonov.
Sindikat ima stroga načela, ki so posledica bogatih izkušeni. Člani igrajo samo baccarat. V začetku sezone si da sindikat otvoriti v igralnici konto in igra proti celi množici igračev. Zographos ni še nikoli izdal svojega sistema. Posrečilo se je spraviti iz njega samo negativno pravilo glaseče se: »Ne stavi nikoli na konja, na žogo ali na kocke!«
Ameriški Škoti v skoposti prav nič ne zaostajajo za svojimi rojaki v Evropi. V neko mestece v Arizoni je priletelo letalo in za 5 dolarjev se je lahko vsak meščan dvignil v zračne višave. Tudi neki Škot in njegova žena bi bila radi letala, da ni bilo treba toliko plačati. Mož je barantal in baran-tal. dokler mu razjarjeni pilot ni dejal: »Veste kaj, zastonj vas dvignem v zračne višave, toda med poletom ne smete črhnrti nobene besedice, sicer boste plačali 20 dolarjev. Ali right — je dejal Škot m sedel k letalcu, žena se je pa stisnila za možev hrbet. Letali so četrt ure in ko so se spustili, je dejal Škot samozavestno: »Vidite, moja je obveljala, ne bo mi treba plačati.
»Da, dobro ste se držali.«
»Vidite, v resnici je pa malo manjkalo, da nisem prišel ob 20 dolarjev. Ko mi je žena padla iz letala, sem se komaj premagal, da vam nisem tega povedal.
Ko je umrla škotskemu župniku žena, je kupil dva prostora na pokopališču, drugega za drugim. Tako je zadostoval samo en nagrobni kamen z napisom spredaj in zadaj. Ko je udarila njegova zadnja ura, se je odpeljal
z avtomobilom k brivcu. »Britje stane 15 centov?« — Da. — »Koliko bi pa računali, če bi obrili mrliča?« — En dolar. — »Torej me brž obrijte!« Ko je bil obrit, je vstal, stisnil brivcu 15 centov v roko in dejal: »Zdaj sem prihranil 85 cent o v.« V naslednjem trenutku se je zgrudil in umrl.
Pobožni škotski župnik se je napotil v sveto deželo in prišel je tudi do Genezareškega jezra. »Po tem jezeru je hodil Kristus?« je vprašal ribiča na bregu. »Tako je,« je pritrdil ribič. »Koliko bi računali, da me popeljete na krai. kjer se je zgodil ta čudež?« »Vas odpeljem zastonj, ker ste duhovnik,« je odgovoril ribič. Ves srečen se je dal župnik odpeljati na jezero, kjer je prečrtal iz svetega pisma poročilo o čudežu, potem se je pa hotel vrniti. »To stane 20 dolarjev,« — je dejal ribič. »Saj ste vendar trdili, da me odpeljete zastonj!« — »Že res, sem je bila pot zastonj, nazaj pa stane 20 dolarjev.« Zirpnik se je ozrl v nebo in vzdinnfl: »Zdaj se pa ne čiKiim več, da je stopil Odrešenik iz čolna in se vrnil na breg peš.«
Žalujoči ostali.
— Vaš prvi mož je bH krasen človek. Škoda, da je tako kmalu umrl.
— Da, to pravi tudi moj drugi mož.
1000 let star časnik
Ce izhaja časnik 1000 let, tudi lahko govorimo o rekordu. Toda io pot ne gre za rekord v deželi rekordov — Ameriki in Američani ga tudi nikoli ne bodo posekali, kajti od Kolumbovega odkritja so minila šele štiri polna stoletja. Kje torej izhaja časnik že 10on let? Gotovo v deželi ene najstarejših in še zdaj živih kultur sveta — na Kitajskem.
1000 letnico bo praznovala letos »Peking Gazette«. Dneva, ko je začel list izhajati, ni mogoče točno določiti. Prva številka je že davno razprodana, kar ni čuda, če pomislimo, da je izšla pred 1000 leti. Nihče ne dvomi, da je »Peking Gazette« najstarejši časnik sveta. To pa ni tako zanimivo, kakor zgodovinsko dognana resnica, da bo obglavili v teh 1000 letih 1500 urednikov omenjenega lista. Znano je, da človeško življenje na Kitajskem nima posebno^ veliko vrednosti in da je krvnik z mečem takoj pri rokah, čim je treba koga poslati v krtovo deželo. Toda 1500 obglavljenih urednikov enega lista je vendarle malo preveč. Tudi to je rekord, samo da je tipično kitajski.
Mest® slepcev
V pustem vzhodnem delu Turčije je mesto, katerega prebivalci so po večini slepi. To je mesto Adlvaman. ki šteje 7000 prebivalcev in od teb vidi dobro samo 209, vsi drugi so pa popolnoma ali deloma slepi. Bivši turški sekani niso niti s prstom ganili, da bi ola.fšaH tem nesrečnežem usodo. Celo očesne klinike ni imelo mesto, čeprav je nad 5000 slepih prebivalcev v njem. Sestradani reveži obdelujejo malo rodovitno zemljo, da se za silo preživljajo.
Moderna Turčija se je spomnila tudi teh nesrečnežev, toda sadovi noenega dela se bodo pokazali šele na bodočih pokolenjih. Vzrok splošne slepote je kronično vnetje očesne mrene, ki se podeduje od pokolenja do pokolenja.
moževo
Zveza ženskih društev v Kaliforniji je izdala za svoje članice brošuro z na* sveti in pravili, kako si lahko žena ohrani moževo ljubezen in zvestobo. Navajamo nekaj nasvetov:
Pridi k mizi vedno v snažni ki pri= kupljivi obleki! Pregovori svojega mo* ža, da pojde dvakrat v tednu s teboj v družbo ali na zabavo, druge večere, ki jib prebije doma, ga pa pusti pri miru! Poravnaj vse račune za gospodinjstvo prej, predno stopiš pred moža s proš* njo, naj ti kupi novo obleko! Ne raču* naj nikoli s tem. da ti bo mož pomagal v gospodinjstvu! Ne dovoli nikoli svoji materi preživeti z vama nedeljsko po« poldne! Vprašaj moža rim večkrat za svet! Rodi nežna, toda ne preveč! Vzdržuj v možu prepričanje, da je lev moči fn Napoleon duha!
Omeniti je treba, da so bili ti na« sveti formulirani po živahni diskusiji v poedinih ženskih društvih, kjer so izkušene zakonske žen pripovedovale, ka ko so si znale ohraniti moževo ljube-zen. Seveda so ti nasveti prilagođeni bolj ameriškim razmeram, v splošnem se pa dajo s pridom porabiti tudi pri nas.
Srečke
državne razredne loterije
ia lil. razred so dospe
Opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za obnovitev srečk določen do 5. septembra in jih prosimo, da srečke pravočasno obnovijo.
Za&?es&4&a Itrastiteiea r.x.ze.z«, Ljwt»ljana, Sv. Petira c, io
Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez, znamke ne
Čolni
na Ljubljanci se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2249
vseh  vrst enobarvne  in  večbarvne   izdeluje klišarna
Za stavlie
vsakovrsten sub tesan kn žagan lee, ladijska tla ceno oddaja Pran Šuštar, Dotenjeka cesta, telefon 2424. 60/T
Želodčno tinkturo
jvrerakuženo, proti zaprtja in drugim težfcočam želodca priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v LMrt>-liam. 58'T
Uradnik
večleten pisarnovodja ▼ odv. pisarni ki trg", podjetju, per-fekten slov., nemški in srbo-hrv. korespondent, knjigovodja, stenograf, strojepisec išče službe. Ponudbe pod »Perfek-ten< na upravo »Stov. Naro-dac. 2211
Zastopnfke(ce)
za vse većje kraje sprejme Narodna štedionica i založni zavod d. d. FHijala Beograd, JCralja Milana uL 13/1- Siguren mesečni zaslužek najmanje Din 4500.—. 2eH se kapitala EHd   1200.—. 68/T
ZIDARJI
se rabijo za notranja dela z malto. — Zglasiti se: Celovška cesta 41. 2286
MLADENIČA >rostegra vojaščine, krepkega in treznega, sprejmem kot lovca, ki bi moral opravljati tudi vrtnarska in razna domača dela. Plača po dogovoru. — Ponudbe i na naslov: Dr. Roš, Laško. 2284
Antiseptično prepariran
Ali »OLLA«
je mnogo boljša,.
dokazano nedosegljiva!
POSESTVO na Polzeli
je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Isto obstoji iz stanovanjske hiše, večje delavnice, pripravne za vsako obrt, osobito mizarstvo, prilično 3 johe njih in 1% joha gozda.; vse v neposredni bližini kolodvora. Pojasnila daje Mestna hranilnica v Mariboru. 2283
WALLET EXPRES
ZOPET ODPRT!
Dober svet za gospode, dame! Obleka nare<li človeka, ta izrek velja že od nekdaj. Zato preglejte Vašo jesensko garderobo in jo pošljite v WALLET EXl*t4KS, Stari trg 19, ki jo zlika, kemično ščisti, brez da. bi blagu škodovalo; posije, na željo tudi obrne. Cena likanju Din 18.—. Po obleko se pošlje na dom. Na likanje le lahko počaka. — Angleški mesečni abonma — 4 kratno likanje — Din 60.—. 2285
IfHufiututHtni paph
Za Mnijski dohoda rstveni urad na Opekarski cesti se bodo
@#đa!a stavbna dela
za malo prizemno hišico.
Vsa tozadevna jK>jasnila in načrti so na razpolago v pisarni ravnateljstva mestnega, dohodarstvenega urada na Gk>sposvetski cesti 17.
Ponudbe je vložiti pri navedenem ravnateljstvu do 1. septembra 1930 do 12. ure opoldne.
>HSSTNO NAČELSTVO V LIUBJLJANI
patrone z nemškim »Rothweilskim« smodnikom in nove vrste lovske patrone znamke »R«, napolnjene z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, ima vedno v zalogi
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo.
A.   H^L In*
B. TOBER — lovarniško-komisijskii zaloga:
AkL spol Prvni m skleni Krim—Lit
Ljubljana ilirska ulica
C vhod pri gostilni Možina)
P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja ter stekla za stavbe.
Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem ozi-ru zadovoljili. 8752