GRBI V KAPELI SV. JURIJA NA LJUBLJANSKEM GRADU FERDINAND TANCIK ZGODOVINSKI ORIS Kapela v nekdanji deželni trdnjavi na ljub- ljanskem gradu je poleg velike in male dvo- rane deželnega dvorca v Celovcu edini z gr- bovnim okrasjem opremljen arhitekturni zgodovinski spomenik na slovenskem etnič- nem ozemlju, ki spominja na nekdanjo sta- novsko oblaiSt v naših deželah. Ta upravni sistem je temeljil na družbeni ureditvi, ka- kršna se je polagoma izoblikovala potem, ko je vladar porazdelil osvojene teritorije v alo- de in fevde med svoje dvorjanike in vojsko- vodje. Ti edini zemljiški posestniki v deželi so kot srednji stan urejevali odnose med de- želnim knezom dn prvotnimi dednoposestni- škimi prebivalci, ki so bili tedaj že njihovi podložniki. Zaradi skupnih interesov fevdalnih zemlji- ških posestnikov se je med njimi polagoma izoblikovala korporacija, imenovana deželni stanovi, ki je s svojo dejavnostjo posegala daleč zunaj meja ustanovnosti, kakršno poj- mujemo danes. Skrbno je varovala pridob- ljene deželne svoboščine, ki jih je pri dednih poklonitvah in ob prevzemu državne oblasti vedno znova moral potrjevati novi deželni knez. V kranjskem deželnem zboru so sprva imeli pravico do članstva le grofje in graščaki (3 knezi, 18 grofov in 42 baronov), pozneje pa se je njihovo število povečalo na 58, med katerimi so bili ljubljanski, pičenski in trža- ški škof, komendator nemškega viteškega re- da, ljubljanski in novomeški stolni prost, bistriški, kostanjeviški in stiski opat ter še sedem kanonikov. V deželnem zboru so imela svoje zastopnike tudi mesta Vojvodine Kranj- ske: Črnomelj, Kamnik, Kranj, Ljubljana, Lož, Metlika in Novo mesto.' Deželni stanovi so si izmed svojih članov izvolili predsednika, imenovanega deželni glavar. Nadomestovala sta ga deželni upra- vitelj in deželni oskrbnik. Njihovo izvolitev je potrdil deželni knez. Glavar je nadome- ščal deželnega kneza ali vojvodo, torej dežel- nega vladarja, upravljal deželo, bil njen vrhovni deželni sodnik, sprejemal je vladar- jeve ukaze, vodil deželne zbore, v vojni pa je poveljeval enotam deželne stanovske voj- ske.2 Deželni glavarji Vojvodine Kranjske so sto- lovali v trdnjavi deželnega kneza na ljubljan- skem gradu. V kapeli je 14. septembra 1489 cesar Friderik III. ustanovil beneficij v čast sv. Jurija, sv. Pankraca in sv. Helene. Konec 16. stoletja je bila kapela že v tako slabem stanju, da so jo morali leta 1595 obnoviti.' Verjetno so tedaj tudi tla kapele dvignili na njihov današnji nivo, zvišali njene nosilne stene in vanje vgradili višje kamnite okvire šiljastih oken. Stene tedaj niso bile poslikane z grbi kranjskih deželnih glavarjev, temveč so le-te naslikali šele okoli sredine 18. stoletja. To nakazuje sklepna kompozicija stenskega grbovnega okrasja, ki se končuje z grbom glavarja, grofa Korbinijana Saurauškega, ki so ga ustoličili leta 1734, namestnik pa je postal leta 1742. Po ohranjenih predlogah za poslikavo kapele, ki j.ih hrani Arhiv Slove- nije v Ljubljani in jih je morebiti naslikal tedaj delujoči bakrorezec, risar in inženirski poročnik Abraham Kaltschmied, lahko skle- pamo, da so kapelo poslikali kmalu po letu 1742, ko je deželnim stanovom načeloval na- vedeni glavar,"" ker pod njegovim grbom ni letnice njegove smrti, kot je pod Gallenber- govim. Letnica 1747 v progi z napisom med grbom gospostva Slovenske marke na ladijskem oboku in prezbiterijem, ki navaja, da so tega leta obnovili grbe deželnih glavarjev, je brž- kone letnica nastanka grbovnega okrasja. Poškodovan in delno že nečitljiv napis pa so verjetno nepravilno restavrirali v prvi polo- vici 19. stoletja. V obdobju Ilirskih provinc sta bila na ljubljanskem gradu vojašnica in vojna bol- nišnica. Dne 11. oktobra 1815 so grajsko poslopje spremenili v deželno kaznilnico. To- da leta 1849 so zapornike preselili iz trdnja- ve, jo utrdili in v njej nastanili vojsko. Te- daj so verjetno obnovili tudi kapelo, podrli njeno zahodno steno in uničili na njej grbovni okras. Na svod prezbiterija so naslikali grbe petih avstrijskih vladarjev, na ladijski obok pa grbe Vojvodine Kranjske, gospostva Slo- venske marke in mejne grofije Istre. Leta 1868 je bilo grajsko poslopje znova deželna kaznilnica.^ Potres med 14. in 15. aprilom leta 1895 je precej poškodoval obok v kapeli, kar vidimo na akvarelih poslikane kapeline notranjščine, ki jih hrani Grafični kabinet Narodnega mu- zeja v Ljubljani. Dne 26. in 27. oktobra ter 3. in 30. novembra leta 1895 jih je naslikal vi.šji gradbeni inženir Adalbert Stradal, ki je v Ljubljani ocenjeval po potresu nastalo škodo na javnih zgradbah. Te akvarele uporabljam kot slikovno gradivo v tej razpravi. Leta 1907 je trdnjava prešla v last ljub- ljanske mestne občine. Kot nam priča napis 158 nad nišo v kapelini zahodni steni, je leta 1915 Matej Sternen pod vodstvom majorja Kerna, ki je bil tedaj poveljnik taborišča italijanskih vojnih ujetnikov na ljubljan- skem gradu, obnovil na stroške magistrata kapelo deželnih stanov. Slikar pa ni poznal strogo določenih pravil heroldske umetnosti in je zato marsikateremu grbu spremenil njemu lastne heraldične elemente. NOTRANJŠČINA KAPELE Kapela sv. Jurija je približno z dvosto- pinjskim odklonom usmerjena na vzhod-za- hod. Njeno banjasto obokano podolžno ladjo na vzhodu končuje prezbiterij, omejen s pe- timi stranicami pravilnega osmerokotnika, in z njo vred oklepa dvoranski prostor. Stavbeni členi tega sakralnega prostora so le rahlo nakazani (si. 1, 2). Slavolok ločuje prezbiterij od ladje. Njeno prostornino raz- členjujejo v štiri traveje po trije pilastri na obeh podolžnih stenah. Pilastre zaključujejo zgoraj kapiteli, sestavljeni iz kockaste na- kladne plošče, okrašene s tremi pokončnimi draguljastimi poglobitvami, in blazina, ki je navzgor širša. Enak, toda večji krasilni motiv v isti višini prekinja rast slavoloka in pila- strov v kotih prezbiterij a. V njem odhajajo navzgor proti sredini zvezdastega svoda re- bra, ki se končujejo s sklepnikom, na kate- rem je upodobljen angel s trobento (si. 3). V ladji se s kapitela na kapitel bočijo pol- krožni loki in ločujejo sosvodnice od pod- obočnih polj. Vrhove sosvodnic, kjer se ši- Ijasto stikajo od kapitelov odhajajoči loki, povezuje po vsej dolžini ladje potekajoči niz volut. V prezbiteriju pa šiljasti lok omejuje tudi spodnje robove sosvodnic. Tako oblikovana notranjščina je narekova- la izvirno kompozicijo grbovnega okrasja. KOMPOZICIJA GRBOVEGA OKRASJA j Grbi kranjskih deželnih glavarjev so na- slikani v poljih nad pilastri, v sosvodnicah in v podobočnih poljih severne in južne stene i ter na korovi steni. Na ladijskih stenah (si. 1, 2) so komponirani tako, da s svojimi kar- tušami z napisi skoraj povsem prekrivajo | dane površine prostorninskih oblikovnih ele- i mentov. V poljih nad pilastri je po en grb, | in sicer na severni steni so št. 8, 13 in 18, na nasprotni pa št. 46, 51 in 53. Njihove z volu- tami okrašene, hruškaste kartuše z napisi se- gajo navzdol skoraj do pilastrovih nakladnih plošč. Prav tako s po enim grbom so okra- šene sosvodnice. V severnih so grbi št. 4, 9, 14 in 19, v južnih pa št. 42, 47, 52 in 54. Nji- hovi napisi so na navzgor usločenih trakovih, ki so zgubani na konceh in se pod grbi raz- tezajo ob lokastih razmejitvah med sosvod- nicami in podobočnimi polji. V podobočnih poljih so grbi drugače kom- ponirani. Omenjene razmejitve med prostor- ninskimi oblikovnimi elementi ise dotikajo tako imenovani vrhnji grbi in sicer na severni steni grbov št. 1, 5, 10, 15 in 20, na nasprotni pa št. 43, 48, 55 in 58. Njihove sorazmerno večje kartuše z napisi sestavljata svitkovje in volute z Aldegreverjevim omamentom. Z zgornjim robom segajo do višine kapitelovih nakladalnih plošč. Teh ise dotikajo tudi s svojo desno in levo stranjo, kjer jih krasi navzdol viseča draperija. Spodnji rob kartu- še v sredini zaključuje putto. Njenega zgor- njega roba se pa dotika spodnji del grba. Preostale ploskve podobočnih polj pod kar- tušami zgornjih grbov pokriva vrsta spod- njih grbov in sicer na severni steni št. 2, 3, 6, 7, 11, 12, 16, 17, 21 in 22, na nasprotni pa št. 44, 45, 49, 50, 56, 57, 59 in 60. V vsakem polju sta drug ob drugem dva grba. Zgornji rob njunih pravokotnih okvirov z napisi kra- si. 1. Adalbert Stradal, severna stena kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu, 27. oktobra 1895. Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani 159 SI. 2. Adalbert Stradal, južna stena kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu, 26. oktobra do 8. novembra 18D5. Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani sita svitkovje in Aldegreverjev krasilni mo- tiv, razmejujejo ju pa po trije akanti, razvr- ščeni drug pod drugim. Z grbi ni okrašeno edino podobočno polje južne stene v drugi traveji, ker tam sega okno do sosvodnice. Grafika uradnega risarja ljubljanske grad- bene direkcije Alojzija Schaffenratha (1794 —1836) z napisom Durchschnitt der Straf- haus Kapele am hiesigen Kastele mit der An- sicht der Chorwand, ki j o hrani Grafični ka- binet Narodnega muzeja v Ljubljani in je nastala med leti 1819—1825, priča o povsem drugačni razporeditvi grbov na kapelini za- hodni steni (si. 4). Kompozicija tamkajšnjih grbov je skladna širšim ploskvam kome ste- ne, ki jo dvodelno okno s po dvema kriloma deli zgoraj na širši polkrožni, spodaj pa ožji pas. Slednjega spodaj omejuje polkrožna niša. Na simetrali, ki razpolavlja okno, je nad okenskim okvirom grb št. 37. Elementi nje- govega vrhnjega grba segajo navzgor do obo- ka. Pod grbom je napis v podolgovati, raz- gibani kartuši. Pod grboma št. 27 in 40, ki z vrhnjima grboma prav tako segata do raz- mejitve med korno steno in banjastim obo- kom, sta podolgovati, navpično usmerjeni in razgibani kartuši, ki segata spodaj od konca okenskega okvira do večnega zidca. Med nji- ma sta na vsaki strani osrednjega grba grba št. 28 in 36, na obeh koncih te vrste pa grba št. 26 in 41. Pod njima poteka delno za opi- sanimi kartušami napisni trak in se pod grbi usloča navzdol, na koncih pa je ob oboku zguban in razcepljen v dva pramena. Ob vrhnjem grbu osrednjega sta na vsaki strani grba št. 38 in 39. Prav tako nepretrgan njun napisni trak je enako oblikovan kot trak pod grbi nad oknom. Na levi strani okna je grb št. 35, na desni pa št. 25. Kartuši pod njima sta podobni kartuši osrednjega grba zgoraj in segata nekoliko pod spodnji rob okenskega okvira. Ploskev pod njim, ki sega do vrhnjega roba niše, pokrivajo grbi št. 23, 24, 29, 30, 31, 32, 33 in 34 z nepretrganim skupnim napisnim trakom. Slednji je pod vsakim grbom uslo- čen navzdol, v kotih ob obeh podolžnih ste- nah pa zguban navzad, njegova pramena pa plapolata navzdol. Na korni steni danes ni več grbov deželnih glavarjev. Uničili so jih, ko so porušili steno od oboka do spodnjega roba nekdanjega okna in tako naredili odprt pevski kor, ki po širini sega do obeh podolžnih sten. V sredini med zgornjim robom kora in nišo je nasli- kan ljubljanski mestni grb — na rdečem še- sterorobi srebrni stolp z zelenim zmajem na kronišču, stoječ na zelenem trojnem griču. Ob njem je na vsaki strani kartuša z delje- nim napisom: Kapelo deželnih — kranjskih stanov I je v Ljubljani — pod vodstvom I majorja Kerna — na stroške I magistrata re- noviral — M. Sternen I L. 1915. Grbe deželnih glavarjev, ki so upravljali Vojvodino Kranjsko od 1221—1742, je slikar razporedil na danih površinah nosilnih sten tako, da s svojimi heraldičnimi elementi do- mala prekrivajo razpoložljive ploskve. Z nji- hovimi razgibanimi oblikami in pestrimi bar- vami je dokaj poživil sicer skromno in mirno oblikovani sakralni prostor. Zaporedje naslikanih grbov deželnih gla- varjev temelji na Valvasorjevem delu Slava Vojvodine Kranjske iz leta 1689.* Njegova grbovnica iz leta 1687, ki je sedaj v Sveuči- liščni biblioteki v Zagrebu, v kateri je grbe slikal Bartolomej Ramschissl,' in predloge za poslikavo kapele v Arhivu Slovenije v Ljubljani, nas seznanjajo z njihovimi bar- vami. 160 Valvasorjevo zaporedje o vladanju kranj- skih deželnih glavarjev ni zgodovinsko točno. Ne navaja Hartneida Viznoškega (Hartneid von Weisseneck), ki je leta 1353 za Krškim in pred Lichtensteinskim upravljal Kranjsko in prav tako izpušča Konrada Aufensteinske- ga, ki je pred Celjskim sledil Stadeškemu. Po omenjenem zaporedju se tudi niso vrstili kranjski deželni glavarji v 15. stoletju. De- jansko je Štefanu Frankopanskemu sledil Trojan Frankopanski, temu pa leta 1444 ne Jurij Črnomaljski, ki ni bil nikoli kranjski deželni glavar, pač pa le njegov namestnik, temveč Ulrik Šaumberški (1460—1463), temu pa Žiga Sebriljaški (1463—1467), slednjemu pa Andrej Hohenwartski (1467—1469). Žiga Sebriljaški je med leti 1470—1482 ponovno upravljal Kranjsko.''^ Dosti bolj preprosto so razporejeni manj kakovostni, po razredih razvrščeni teritorial- ni grbi avstrijskih vladarjev na svodu v pre- zbiteriju in teritorialni grbi Vojvodine Kranj- ske, gospostva Slovenske marke in mejne grofije Istre na banjastem oboku v ladji. V prezbiteriju je med rebri zvezdastega svoda naslikanih v ovalnih kartušah pet vla- darskih grbov (si. 3), ki so z vrhnjimi deli usmerjeni proti sklepniku. Kartuše krasi zgoraj in ob straneh motiv akantovega lista, ki se delno pojavlja tudi pod grbom na obeh straneh razgibanega, trapezastega okvira z napisom. Obe strani okvira osrednjega grba poživljata amorja, stranskih dveh putta, na zunanjih pa je zgolj svitkovje. Teritorialni grbi so naslikani na banjastem oboku ladje (si. 5). V sredini oboka okvira pravokotnik z močnimi stranicami grb Voj- vodine Kranjske. Spodnji del grbovnega ščita je obrnjen proti prezbiteriju. Okoli okvira poteka napisni trak, ki je zguban v sredini stranic. Iz delno nepravilnega napisa na njem razberemo, da je cesar Friderik HI. z diplomo, izdano v sredo pO' sv. Erhardu (12. januarja) 1463 v Neustadtu, izboljšal grb Voj- vodine Kranjske (des Herzogtums Crain vom Key. Friedrich dem III. verbesser. Wappen laut Diploma gehen zu der Newnstatan mit ihchen nach sannh Erhartstag A. 1563). Pod njim je v ovalnem, zelenem lovoro- vem vencu grb gospostva Slovenske marke (si. 5), ki je usmerjen proti prezbiteriju. Spo- daj ob lovorovem vencu je obojestransko zgu- ban trak z napisom: Die Windischmark V smeri proti vzhodu se tega traku skoraj dotika širša segmentna proga z napisom: Die Wappen deren Landeshauptleute in Krain. renovirt A". 1747. Nad grbom Vojvodine Kranjske je proti zahodni steni usmerjen grb mejne grofije Istre (si. 5). Tudi ta je v ovalnem, zelenem lovorovem vencu. Pod njim se vije oboje- stransko zguban trak z napisom: Isterreich. SI 3 Adalbert Stradal, svod v prezbiteriju kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu, 26. oktobra 1895. Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani 161 SI. 4. Alojzij Schaffenrath, zahodna stena kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu, 1819—1825. Grafični kabi- net Narodnega muzeja v Ljubljani heraldiCni elementi Predmet naših razislcav ima že vse značil- nosti visoko razvite mrtve heraldike ali tako imenovane grbovne krasüne umetnosti. Grbi deželnih glavarjev shematično ponazarjajo za boj pripravljenega vojščaka, zaslonjenega z navpičnim ščitom na levici in pokritega s šlemom z dragotino, ki jo v heraldiki ime- nujemo vrhnji grb. Najbolj pa grbovna krasilna umetnost od- seva na svojevrstnih oblikah ščitov, ki jih je slikar prevzel iz raznih minulih obdobij zgo- dovine oborožitve in z njimi močno razgibal celotno kompozicijo. Grbi št. 2, 4, 6, 21 in 43 imajo obliko po- znogotskega, tako imenovanega polkrožnega ščita iz 15. stoletja. Sestoji iz podolgovatega pravokotnika s spodaj pridanim polkrogom. Iz tega obdobja izvira tudi poznogotski, fran- coski trikotni ščit, ki je upodobljen v grbih št. 5, 8, 13, 14, 16, 17, 40 in 44. V osnovi je prav tako pravokotnik, le da ima namesto polkroga spodaj pridano konico. Prehodno obliko poznogotskega v renesančni ščit iz konca 15. stoletja z esasto usločenima stra- nicama in spodaj koničastim zaključkom iz- pričujejo grbi št. 7, 9, 15, 18, 22, 26, 29 in 58. Mnogotere oblike drugih ščitov so se raz- vile iz ščita za bedenje ali dirjanje, imeno- vanega tarča. Na desni strani je imel majhen, okrogel izrez, v katerega so potisnili dirjalni drog, to je turnirsko kopje. Ta izrez so ime-i novali kopjevo naslanjališče. Na ščitih ga je grbovna krasilna umetnost tudi na levi strani simetrično ponavljala in je tako bojni ščit spremenila v okrasnega. Najenostavnejšo obliko okrasne tarče iz 16. stoletja kažejo grbi št. 24, 28, 32, 39, 42, 59 in 60. Oblikovana je kot polkrožni ščit, le da ima stranici rahlo vbočeni. Grbi št. 10, 11, 19, 20 in 25 imajo ščit, ki se razlikuje od po- znogotskega, francoskega trikotnega ščita samo po obojestranskem kopjevem naslanja- lišču. Z njima sta opremljeni tudi stranici grbov št. 54 in 55, le da je polkrožnemu za- ključku spodaj v sredini pridan še manjši polkrog. Grbi št. 1, 27, 30, 31, 33, 34, 36, 38, 41, 50 in 52 vsebujejo pravokotno tarčo z vboklima stranicama in koničastim zaključ- kom. V osnovi prehodno obliko poznogotskega v renesančni ščit iz konca 15. stoletja, le z do- danim polkrogom spodaj, kažejo grbi št. 12, 37, 53, 56 in 57, grbi št. 3, 23, 35, 45, 46, 47 48 in 49 pa se spodaj koničasto zaključujejo. Ščiti vsebujejo heroldske podobe in na- vadne like. Prve, večidel geometrijskih oblik, ki segajo od ščitovega roba do roba, omeju- jejo različno oblikovane in usmerjene črte. Drugi pa so iz narave prevzeti liki in so na- meščeni prosto v polju. Slednji so tako stili- zirani, da so ohranili le svoje najbolj značil- ne osnovne oblike in sestavine. Ta oblikovni racionalizem temelji na prizadevanju prika- zati like tako jasno, da bi jih lahko celo od- daljene razpoznali in razlikovali njihove nosilce. Stiliziranim živalim so poudarili njihova obrambna sredstva, v heraldiki tako imeno- vano oborožitev tako, da so jim podaljšali kremplje, kopita, zobe, kljune itd. ter jih še bolj kričeče obarvali. Divjad so upodabljali razdraženo, vzpeto in pripravljeno za boj. Pticam so razpeli krila tako, da v njih lahko opazimo reducirana posamezna peresa. Celo cvetne liste so omejili na najmanjše možno število, da so lahko poenostavili njihovo he- raldično obliko in jih potem tako' porazdelili po ščitu, da se medsebojno ne prekrivajo. Razen nebesnih teles, sonca, meseca in zvezd, ki so v heraldiki do danes ohranili svojo v srednjem veku dojeto obliko, so se drugi na- vadni liki ustrezno umetnostnozgodovinskim slogom oblikovno spreminjali. Oblikovno sicer enaki grbovni liki raznih nesorodnih plemiških rodbin se med seboj razlikujejo le po barvah in priznakih. He- raldična paleta ima le malo barv in sicer zgolj štiri: rdečo, modro, zeleno in črno, ter dvoje kovin: zlato in srebro. Zlato nadomešča rumena, srebro pa bela barva. Naravno bar- vo uporabljajo heroldi zelo redko in to pred- vsem le za človeško polt. 162 Na zgornje robove ščitov so nameščeni od- prti ali vitrasti plemiški šlemi. V heraldiki je njihovo medsebojno razmerje natančno do- ločeno. Višina šlema znaša polovico do dveh tretjin višine ščita. Razdalja od vrha šlema do njegovega vratu je enaka razdalji od sled- njega pa do ščitove konice. Večina upodob- ljenih šlemov je jeklenomodrih, zlati so le na grbih št. 7, 24, 26, 36 in 60. Opremljeni so s po štirimi zlatimi vitrami. Po njihovem številu pa ne moremo ugotavljati plemiških stopenj, ker v mejah rimskega cesarstva nemške narodnosti je heraldika močno za- ostajala za heroldskimi dosežki zahodnih dr- žav, kjer so stopnje plemiškega dostojan- stva razlikovali tudi po oblikah šlemov, nji- hovih barvah in številu viter in so bile to- liko manjše, kolikor je bilo večje število viter.8 Slemi imajo na temenski plošči dragotine in šlemova pregrinjala, ki so pritrjeni nanjo. Povezavo med vrhnjim grbom in temensko ploščo zakriva zlata šlemova krona ali bar- vasti svitek. Dragotina heraldičnih šlemov je bila polnoplastična, trodimenzionalna figu- ralna tvorba. Bila je s predivom, gobami, žaganjem itd. napolnjena suknjena ali usnje- na mekina. Na dragotinah so se ponavljali ščitovi liki ali pa so bili le-ti nameščeni še na pomožnih dragotinah, to je ščitnih deskah, perutih ali rogovih. Niso pa vedno ustrezale 81. 5. Adalbert Stradal, obok v ladji kapele sv. Jurija na ljubljanskem gradu, ,30. novembra 1895. Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani ščitovim barvam in likom, ker so plemiške rodbine vrhnje grbe čestokrat menjavale, kupovale, jih prepuščale drugim ali pa se jih včasih celo odrekale. V heraldiki so pomemb- ne zato, ker mnogokrat le po njih ločimo si- cer enake grbe različnih rodbin ali pa razli- kujemo mlajši rod od starejšega. Heraldično pregrinjalo na šlemu ponazarja tkanino, ki je nekoč odbijala od jekla sončne žarke in tako v šlemu blažila nastajajočo vročino. Prvotno se je tkanina prilegala šle- mu, pozneje pa se je preoblikovala v nazob- čan plašček, zareze na njegovih robovih so se vedno bolj poglabljale, dokler se zobci končno niso prepletli v najrazličnejših, moč- no razgibanih zavojih, ki v grbovni krasilni umetnosti kot listni ornament obdajajo ščit do njegovega vznožja. Barve šlemovega pre- grinjala ustrezajo barvam dragotine in ščita. Na zunanji strani je barvan, na notranji pa kovinski. Na zgornjih robovih ščitov knežjih grbov, št. 53, 54, 56 in 57 so namesto šlemov z vrh- njimi grbi, pregrinjali in kronami, namešče- ni ustrezni knežji klobuki. Grbe št. 55, 58 in 59 pa krasijo grofovske, deveterorogelne kro- ne z biseri na konicah. . BLAZONIRANJE POSAMEZNIH GRBOV Grbovni okras v stenski slikariji v kapeli sv. Jurija je heraldično zelo pomemben umet- nostnozgodovinski spomeniki. Zato bom po- samezne grbe blazoniral, to je, grbe kratko in jedrnato tako natančno opisal v heroldski umetnostni govorici, da jih je mogoče po opi- su brez napake likovno obnoviti. Ker se na- pisi pod grbi razlikujejo od napisov v predlo- gah, bom obenem podal njihovo pravilno be- sedilo. V heroldski umetnostni govorici so obrat- no rabljeni izrazi za geografijo ščitovega po- lja kot pa v umetnostni zgodovini pri opiso- vanju podob in temelje na očišču vojščaka, ki mu ščit visi na levi podlakti. Sovražniko- vih izstrelkov in udarcev se z njim varuje tako, da zaslanja svojo sprednjo stran. Zato ščitova desna stran zakriva njegovo desno, leva pa levo ramo. Torej grbe razlagamo z očišča nosilca ščita in ščitova polja vredno- timo po ščitovih stranicah, kot ustrezajo stra- nem telesa pri nosilcu zaščitnega orožja. Šči- tova desna ali sprednja stran prednjači pred levo ali zadnjo, prav tako pa tudi zgornja pred spodnjo stranico. Ustrezno takemu vred- notenju ščitovih polj so na častnih mestih po svoji pomembnosti heroldske podobe in na- vadni liki. Slednji so praviloma vedno obr- njeni proti desnemu ščitovemu robu, torej proti sovražniku, s katerim se nosilec ščita bori z orožjem v desnici. 163 ščiti so klani v navpična, deljeni v vodo- ravna in sekani v desno in levo poševna po- lja. Včasih so razdelitve tudi sestavljene s klanjem in deljenjem ali obratno. Z dvakrat- nim klanjem in deljenjem so nastala nasled- nja polja: 1. desni zgornji kot, 2. sredina vzglavja ali kolišče v vzglavju, 3. levi zgornji kot, 4. desno središčno polje, 5. kolišče v sre- dini ali srčno polje, 6. levo središčno polje, 7. desni spodnji kot, 8. sredina vznožja ali kolišče v vznožju in 9. levi spodnji kot. Ščit z mnogimi teritorialnimi grbi, združe- nimi v eno skupino ali več razredov, je obi- čajno razčetverjen in vsak razred ima v sre- dišču svoj srčni ščitek. Tako so sestavljeni dinastični grbi avstrijskih vladarjev na svodu prezbiterija (si. 3), ki se po naslednjem redu vrste od severa proti jugu. 1. Grb bavarske vojvodinje Marije, hčerke bavarskega nadvojvode Alberta in žene notranje- avstrijskega nadvojvode Karla. Razčetverjen ščit: 1. in 4. Renska palatinska grofija — na čr- nem vzpet rdeče kronan zlat lev z rdečimi kremplji; 2. in 3. Bavarska Vojvodina — poševno srebrnomodro rombasto. Knežji klobuk. Napis: Maria Albert IV. Hertz. In Boehmen Toch. Ca- roli Gemahn stirbt 30. April 1608, ni povsem pravilen. 2. Grb avstrijske nad vojvodinje, češke in ma- džarske kraljice Marije Terezije (1740— 1780). Dvakrat klan in deljen s srčnim ščitkom Nadvojvodine Avstrije — na rdečem srebrna prečka. Zgornja polovica. Desni kot razčetverjen: 1. Kraljevina Češka — na rdečem vzpet kronan srebrn lev; 2. Grofija Flandrija — na srebrnem vzpet kronan moder lev (na zlatem vzpet črn lev«); 3. Kraljevina Aragonija — sedemkrat zla- tordeče klano (šestkrat zlatordeče klano^") in 4. Kraljevina obeh Sicilij — poševno razčetverjeno: zgoraj in spodaj šestkrat zlatordeče klano, spre- daj in zadaj na srebrnem moder orel. V kolišču Kraljevina Nova Madžarska — na rdečem vzpet kronan zlat lev s patriarhalnim križem v šapah (na rdečem v zlati kroni na zelenem trojnem griču srebrn patriarhalni križ"). Levi kot raz- četverjen: 1. Vojvodina Stara Burgundija — osemkrat poševno srebrnordeče sekano (rdeče obrobljeno petkrat poševno zlatomodro sekano'=); 2. Vojvodina Štajerska — na zelenem vzpet sre- brn panter; 3. Vojvodina Koroška — upodoblje- no je samo sprednje zlato polje s tremi modrimi levi drug nad drugim (na zlatem trije črni levi drug nad drugim'^) in 4. Vojvodina Kranjska — na srebrnem kronan moder orel z rdečezlato šahastim polmesecem na prsih. Spodnja polovica. Desni kot razčetverjen: 1. Velika Vojvodina Sedmograška — deljen, zgoraj na zlatem na rdeči prečki pol modrega orla, spodaj na rdečem sedem srebrnih stolpov, raz- porejenih 3,4 (modrozlato deljen, zgoraj pol čr- nega orla s srebrnim polmesecem spredaj in zla- tim soncem zadaj, spodaj sedem rdečih stolpov, razporejenih 4,3'''); 2. Kraljevina Leon — na zla- tem moder lev (na srebrnem vzpet kronan škr- laten lev"^); 3. Kraljevina JeruzaJtem — na sre- brnem zlat malteški križ s štirimi manjšimi med prečkami (na srebrnem zlat grebljast la-iž s šti- rimi enakimi, manjšimi, m.ed prečkami'") in 4. Vojvodina Lotaringija — na zlatem poševna rde- ča prečka s tremi srebrnimi orli drug nad dru- gim. V kolišču deljeno: zgoraj Poknežena grofija Habsbiirg — na srebrnem vzpet rdeč lev (na ziatem vzpet modro kronan rdeč lev"); spodnje polje manjka. Levi kot razčetverjen: 1. Pokne- žena grofija Tirolska — na srebrnem rdeč orel (na srebrnem kronan rdeč orel z zlato sponko s trolistnatimi konci na prsih''); 2. Poknežena grofija Goriška — poševno sekano, zgoraj na modrem vzpet srebrn lev, spodaj petlirat levo poševno srebrnordeče sekano; 3. Velika vojvodim Toskana —' na rdečem eliptično razporejenih šest modrih krogov (na zlatem eliptično razpo- rejenih šest krogov, spodnjih pet je rdečih, v zgornjem večjem, modrem, so tri zlate lilije, raz- porejene 2, 1") in 4. Grofija Pfirt — na modrem dve pokončni zlati ribi (na rdečem dve pokončni zlati ribi2»). Kraljevska krona. Napis: Maria Teresia Koe- nigin zu Hung. und Boehm. Erzhert. zu Oester, kommt zur reg. 1740. 3. Grb alMškega deželnega grofa, habsburške- ga grofa in rimskega cesarja Jožefa II. (1780 do 1790). Kronan črn dvoglav orel z zlatordeče klanim ščitom na prsih: spredaj Poknežena gro- fija Habsburg — na srebrnem vzpet rdeč lev (na zlatem vzpet modro kronan rdeč lev^' )in zadaj Deželna grofija Zgornja Alzacija — na rdečem poševna zlata prečka, zgoraj in spodaj po tri zlate krone, razporejene 2,1 in 1,2. Napis: Rom. Key. Graf zu Habsburg Land- graf zu Elsas gestor. 15. Juny 1971, ni pravilen. 4. Grb avstrijskega nadvojvode in rimskega cesarja Karla VI. (1711—1740). Kronan črn dvoglav orel z razčetverjenim ščitom s klanim srčnim ščitkom na prsih: spredaj Nadvojvodina Avstrija — na rdečem srebrna prečka; in zadaj Vojvodina Stara Burgundija — petkrat poševno rdečezlato sekano (rdeče obrobljeno in petkrat poševno zlatomodro sekano^^j Zgornja polovica. Spredaj razčetverjeno: 1. in 4. Kraljevina Kastilija — na rdečem zlat grad s podzidkom, venčnim zidcem, s tremi stolpi s trizobčastimi kronišči, polkrožnimi vhodnimi vrati in po enim polkrožnim oknom na stolpih; 2. in 3. Kraljevina Leon — srebrno polje (na sre- brnem vzpet kronan škrlaten lev^-). Zadaj klano: spredaj Kraljevina Stara Madžarska — na zla- tem rdeča prečka (sedemkrat srebrnordeče de- Ijeno^^); zadaj Kraljevina Nova Madžarska — na rdečem v zlati kroni srebrn patriarhalni križ na zelenem trojnem griču. Spodnja polovica. Spredaj klano: desno Kra- ljevina obeh Sicilij — poševno razčetverjeno, zgoraj in spodaj šestkrat zlatordeče klano, spre- daj in zadaj srebrno polje (na srebrnem moder ore\-^); levo Kraljevina Aragonija — štirikrat rdečesrebmo klano (šestkrat zlatordeče klano""-). Zadaj Poknežena grofija Habsburg — na zlatem vzpet kronan rdeč lev (na zlatem vzpet modro- kronan rdeč lev-'). 164 Napis: Carl VI. röm. Key. Erzher. zu Oester, stirbt 20. Odo. 1740. 5. Grb notranjeavstrijskega nadvojvode Kar- la (1564—1590), po grafiki Dürerjeve šole. Klan in dvakrat del'jen z vrinjeno upognjeno konico in razčetverjenim srčnim ščitkom pod vzglavjem: 1. Nadvojvodina Avstrija — na rdečem srebrna prečka; 2. Vojvodina Stara Burgundija — štiri- l^rat poševno rdečesrebrno sekano (rdeče obrob- ljeno in petkrat poševno zlatomodro seliano?'*); 3. Poknežena grofija Tirolska — na srebrnem rdeč orel z zlato sponko s trolistnimi konci na prsih in 4. Grofija Flandrija — na srebrnem vzpet moder lev (na zlatem vzpet črn lev^«). Zgornja polovica. Vzglavje klano: spredaj Kra- ljevina Stara Madžarslca — šestkrat srebrnorde- če deljeno (sedemkrat rdečesrebrno deljenoS") in zadaj Kraljevina Češka — na rdečem vzpet kro- nan srebrn lev. Sredina — spredaj razčetverje- no: 1. Kraljevina Kastilija — na rdečem zlat grad s tremi stolpi; 2. Kraljevina Leon — na srebrnem vzpet lironan škrlaten lev;'"'' 3. Vojvo- dina Štajerska — na zelenem vzpet kronan sre- brn lev (na zelenem rdeč plamen bruhajoč vzpet srebrn panter z rdečimi rogovi^^) in 4. Vojvodina Koroška — klano, spredaj na rdečem srebrna prečka zadaj na srebrnem trije modri levi drug nad drugim (polji sta zamenjani, spredaj na zlatem trije črni levi drug nad drugim, zadaj na rdečem srebrna prečka^^). Sredina — zadaj raz- četverjena: 1. Kraljevina Aragonija s kneževino Granado — petkrat zlatordeče Miano z vrinjeno konico z granatnim jabolkom; 2. Kraljevina obeh Sicilij — poševno razčetverjeno, zgoraj in spodaj štirikrat rdečezlato Idano (osemkrat zla- tordeče klano^''), spredaj in zadaj na srebrnem moder orel; 3. Vojvodina Kranjska — na sre- brnem kronan moder orel z rdečezlato šahastim polmesecem na prsih in 4. Poknežena grofija Goriška — poševno sekano, zgoraj na modrem vzpet zlat lev, spodaj štirikrat poševno rdeče- srebrno sekano (petkrat poševno rdečesrebrno sekano'"). Spodnja polovica. Spredaj z vrinjeno upognje- no konico: desno Mejna grofija Burgau — osem- krat poševno srebrnordeče sekano z zlatim ko- lom (petkrat poševno srebrnordeče sekano z zla- tim kolom'"); levo Vojvodina Svabska — na zla- tem trije srebrni levi drug nad drugim (na zla- tem trije črni levi drug nad drugim'') in spodaj Grofija Pfirt — na rdečem dve pokončni zlati ribi. Zadaj z vrinjeno upognjeno konico: desno Deželna grofija Zgornja Alzacija — na rdečem poševna srebrna prečka, zgoraj in spodaj po tri zlate krone, razporejene 2,1 in 1,2 (na rdečem poševna zlata prečka, ostalo isto?^); levo Pokne- žena grofija Kuburg — na rdečem zlatoobrobljena poševna srebrna prečka, zgoraj in spodaj vzpet zlat lev (na rdečem poševna zlata prečka, ostalo isto^') in spodaj Poknežena grofija Celje — raz- četverjeno, 1. in 4. na modrem tri zlate šestero- krake zvezde, razporejene 2,1, 2. in 3. štirikrat srebrnordeče deljeno. Vrinjena upognjena konica dvakrat klana: spredaj Nadvojvodina Zgornja Avstrija — klano, desno trikrat srebrnordeče klano', levo na črnem zlat orel (obe polji zame- njani''"); v kolišču Nadvojvodina Spodnja Avstri- ja — na modrem pet zlatih orlov, razporejenih 2,2, 1; in zadaj Gospostvo Slovenska marka — na zlatem zelenordeč klobuk (na zlatem črn Idobuk z dvema rdečima vrvicama s čopi*'). Stari nadvojvodski klobuk. Manjka ogrlica Re- da Zlatega runa. Napisi: Carl Erzhertz. zu Oes. stirbt 1. July 1950. Čeprav so bile slikarju lažje dosegljive pred- loge za teritorialne grbe, ki so naslikani na ba- njastem oboku v ladji, kot pa za vladarske, se prvi znatno bolj razlikujejo od uzakonjenih gr- bov v avstrijsko-madžarski grboivnici. Celo grb Vojvodine Kranjske ne ustreza izbolj- šanemu deželnemu grbu, ki ga je leta 1463 po- delil cesar Friderik III."a (orig. list. 1463 12/1 v Arh. Slovenije s sliko zboljšanega grba). Pra- vilno je na srebrnem z rimsko cesarsko in ne habsburško dvorno krono kronan moder orel z rdečimi nogami in zlatimi kremplji. Na prsih ima štirikrat klan in deljen, prvotno rdečesre- brno, po letu 1463 pa rdečezlat šahast polmesec. Na zlato obrobljenem odprtem šlemu S sedmimi vitrami je šlemova krona z dragotino v oblild grbovnega lika. Slemovo pregrinjalo je modro- srebrno.*2 Napis: Des Herzogtums Crain vom Key. Friderich dem III. verbesser. Wappen laut Diploma geben zu der Newnstatan mitihchen nach sannb (B popravljeno v D) Erhartstag A. 1463. Nepravilen grbovni lik je tudi v grbu gospo- stva Slovenske marke. Slikar je na zlatem črn klobuk z dvema rdečima vrvicama s čopi za- menjal s črnim zvonom.*' Na zlato obrobljenem odprtem šlemu z osmimi zlatimi vitrami in slemo- vo krono je na zlati oktogonski ščitni plošči z vbočenimi stranicami in pavjimi peresi na vogalih, nameščen grbovni lik. Slemovo pregrinjalo je rdečesrebrno. Napis: Die Windischmark. Brezhiben ni niti grb mejne grofije Istre. Na- mesto zlatega kozla z rdečimi rogovi in parklj!** je na zlatem v levo obrnjen srebrn koizel na zvr- njeni zeljeni polobli. V omenjeni grbovnici je grb brez grofovske krone. Napis: Isterreich. Za proučevanje heraldike v Sloveniji, zlasti pa grbov plemiških rodbin na našem ozemlju, so pomembnejši kronološko razvrščeni grbi kranjskih deželnih glavarjev, kot so le-ti po vr- sti načelovcdi deželnim stanovom. Njihove grbe so nekajkrat restavrirali slikarji, ki niso bili vešči heroldske umetnosti. Zato se v njih heraldični elementi ponekod razlikujejo od ohranjenih predlog in to ne glede na že prej hoteno prizadevanje po dekorativnem učinku na podlagi simetrične razporeditve heroldskih po- dob in navadnih likov, kar že samo po sebi na- sprotuje uveljavljenemu heraldičnemu pravilu usmerjenosti v desno. Zato pri blazoniranju po- sameznih grbov, enako kot pri vladarskih, nava- jam v oklepajih njihove pravilne heraldične elemente. 1. Rudelin HrušiSki^^: na rdečem valovita po- ševna srebrna prečka z modro triperesno dete- ljico (z zeleno triperesno deteljico). Slem s kro- no, v njej tiči plapolajoča trikotna srebmomodra zastavica s čopom (iz nje se dviga srebrna raca z zeleno deteljico v kljunu). Slemovo pregrinja- lo: desno rdečemodro, levo rjavomodro (oboje 165 rdečesrebmo). Napis: Rudelinus von Piernbaum A". 1261. 2. Ulrik Drnoholški^'': modrozlato deljen, zgo- raj poševna valovita srebrna prečka, spodaj ze- leno drevo (črnozlato deljen, zgoraj srebrna prečka, spodaj zeleno drevo na zelenem griču). Dva šlema s kronama, na sprednjem moder orel, na zadnjem modra perut z razcepljenim, pošev- nim srebrnim trakom (na sprednjem črn orel, na zadnjem črna pjerut s poševno srebrno prečko). Pregrinjalo: desno srebrno, levo modro (desno črnosrebrno, levo črnozlato). Napis: Ulrich von Dürnholz stirbt A". 1271. 3. Ulrik Senk Jabeljski": srebrnomodro raz- četverjen z zlato prečko (srebmočrno razčetver- jen z zlato prečko). Slem s krono in srebrnomo- drima bivoljevima rogovoma, med njima se dvi- guje zlat lev (med bivoljevima rogovoma menja- jočih grbovnih barv se dviguje rdgče kronan zlat lev). Pregrinjalo: srebrnomodro (desno sre- bmočrno, levo črnosrebrno). Napis: Ulrich Schenk von Habsbach A". 1273. 4. Grof Majnhard Goriški*^: levo poševno sekan (desno poševno sekan), zgoraj na modrem vzpet zlat lev, spodaj petkrat poševno srebrnordeče sekano na desni (šestkrat poševno srebrnordeče sekano na levo). Slem s krono s perjanico iz mo- drosrebrnih pavovih peres (s perjanico s tremi čopi srebrnih nojevih peres., pokritimi z rdečimi križci, razporejenimi poševno na levo 2, 3,1. Pre- grinjalo: desno modro, levo rdeče (desno srebr- nomodro, levo rdečesrebmo). Napis: Mainhard Graf zu Görz A«. 1297. 5. Grof Ulrik Vovbrški*': sedemkrat srebrno- rdeče deljen. Slem s krono s petkrat srebrno- rdeče deljeno perutjo (s sedemkrat srebrnordeče deljeno perutjo). Pregrinjalo zlatordeče (srebrno- rdeče). Napis: Ulrich Graf von Hainburg A". 1278. 6. Grof N. Ortenburski'^": razčetverjen — 1. in 4. na rdečem razvejana poševna srebma gred; 2. in 3. na srebrnem upognjena rdeča konica z rdečo perutjo obrnjeno v levo, spredaj in zadaj proti konici obrnjeni rdeči peruti. Trije šlemi s kronami, na desnem modra perut, na srednjem zlat pav z razširjenim repom, na levem simetrič- no rdeča in srebma perut (na desnem črna pe- rut, na levem osmerorogelna zlata zvezda med rdečo in srebrno perutjo). Pregrinjalo: desno modro, levo rdeče (desno črnozlato, srednje črno- rdeče, levo rdečesrebmo). Napis: N. Graf von Ortenburg A". 1300. 7. Stefan Modriški^^: na srebrnem drug proti drugemu obrnjena, vzpeta zlata leva z zlatim hlebcem v šapah. Zlat šlem s krono in dvema zlatima perutma. Pregrinjalo modrordečezlato (zlato). Napis: Stephan von Modrusch A". 1300. 8. Grof Majnhard Ortenburški^^: enak grbu št. 6. Napis: Graf Mainhard von Ortenburg A'. 1331. 9. Baron Friderik Zovneški^^: na srebrnem po- ševno nameščeni trije črni kvadrati (na srebr- nem poševni pramen s tremi črnimi kvadrati). Slem brez krone z dvema srebrnima perutma, na desni tri poševno nameščeni črni kvadrati, na levi uvrščeni poševno (na levem srebma, na desnem rdeča pemt z enakim grbovnim likom). Pregrinjalo: desno črno, levo srebmo (oboje sre- bmočrno). Napis: Fridrich von Seveneg A". 1340. 10. N. Hardek Ptujski:^* sedemkrat srebrnorde- če deljen z modrim lemezom. Slem brez krone z na levo obrnjeno, petkrat rdečesrebmo deljeno perutjo z modrim lemezom (s šestkrat srebrno- rdeče deljeno perutjo z modrim lemezom). Pre- grinjalo desno modro, levo rdeče (desno modrc- srebrno, levo rdečesrebmo). Napis: N. Hardec von Petau A". 1350. 11. N. Krški^^: na modrem srebrn stolp na ze- lenem tlu (na modrem srebrn stolp s peterozo- batim kroniščem, venčnim zidcem in črnim kva- dratnim oknom, brez nakazanih kamenitih kvad- rov, na zdlenem griču). Dva šlema s kronama, na desnem srebrn stolp, na levem srebmomodro deljena perut (desni z zlatim svitkom in srebr- nim stolpom, levi s krono in modro pemtjo). Pregrinjalo modro (modrosrebmo). Napis: N.vo'ti GuTck A". 1351. 12. Rudolf Oton Lichtensteinski^": na srebrnem dve poševni črni prečki. Dva šlema s kronama, na desnem srebma šesterokotna ščitna plošča z vboklimi stranicami in dvema poševnima čmima prečkama, na levem srebma pemt s poševno črno prečko, med obema vrhnjima grboma je srebrno oblečen angel. Pregrinjalo srebmočmo. Napis: Rudolph von Lichtenstein A". 1355. 13. Grof Oton Ortenburški^^: enak grboma št. 6 in 8. Napis: Otto Graf von Ortenburg A". 1370. 14. Leutold Stadeški'^^: razčetverjen — 1. dva- krat klana in dvakrat deljena rdečesrebrna ša- hovnica; 2. na srebmem poševno nameščene tri zlate osmerokrake zvezde; 3. na modrem pošev- no nameščeni trije srebrni polmeseci z navzdol obrnjenimi roglji in 4. na rdečem zlat kozel s čr- nimi rogovi na zelenem trojnem griču. Slem s krono in srebrnomodro deljeno pemtjo, zgoraj zlata osmerorogljata zvezda, spodaj srebrn pol- mesec z rogljema obrnjenima na desno. Pregri- njalo: desno modro, levo srebrno (desno modro- srebmo, levo rdečesrebmo). Napis: Leiithold von Stadegk A«. 1360. 15. Grof Ulrik Celjski^^: razčetverjen — 1. in 4. na modrem tri ziate šesterokrake zvezde, raz- porejene 2,1 (na modrem tri zlate osmerokral^e zvezde); 2. in 3. trikrat rdečesrebmo deljeno. Dva šlema s kronama, na desnem rdeča perut z poševno srebrno prečko, na levem črna perja- nica s sedmimi nojevimi peresi. Pregrinjalo sre- brno. Napis: Ulrich Graf von Cilly A". 1365. 16. Konrad Krajgški^: poševno srebmordeče sekan. Slem s krono in jjoševno sekano srebmo- rdeče pemtjo. Pregrinjalo srebmordeče (rdeče- srebmo). Napis: Conrad von Kreig A". 1387. 17. Hugon Devinski": modrosrebmo deljen, zgoraj zlata šesterokraa zvezda (zlata osmero- kraka zvezda). Slem s krono in modrosrebmo de- ljeno pemtjo z osmerokrako zlato zvezdo zgoraj. Pregrinjalo modro (srebmomodro). Napis: Hugo von Tybein A". 1388. 18. Grof Viljem Celjski<^^: enak grbu št. 15. Napis: Vilhem Graf von CilLy A". 1396. 19. Gro:f Herman Celjski"": enak grboma št. 15 in 18. Napis: Herman Graf von Cilly. 20. Ivan Mirnski"*: na srebmem dmg nad dm- gim poševno nameščeni trije rdeči vitrasti šlemi. Dva šlema s krono, na desnem se dviga rjav brak, ki gleda v levo in ima v gobcu zeleno rast- 166 lino, na levem navzdol konično zlato geometrij- sko telo s tremi pravokotnimi odprtinami in rja- vo stožčasto streho, na vrhu nojeva perjanica iz treh rjavih in dveh srebrnih peres. Pregrinjalo srebrnordeče. Napis: Hans Neydecker A". 1400. 21. Seifried Gamberški"^: na rdečem upognjena srebrna konica. Namesto šlema benečanska zlata napadalna avba z rdečim polžastim grebenom, na njej srebrna konica, obdana z navzgor usmer- jenimi rdečimi peresi. Pregrinjalo srebrnordeče (rdečesrebrno). Napis: Sayfrid von Gallenberg Ao. 1405. 22. Jakob StubenberSki^: razčetverjen s prile- gajočim se srebrnim pramenastim križem — 1. in 4. na modrem zlato sidro (na črnem srebrno sidro); 2. in 3. na rdečem v levo obrnjena, uslo- čena in z glavo navzdol obrnjena modra riba (na zlatem črn lik v obliki črke C). Dva šlema s kronama, na desnem perjanica iz črnega in zlatega nojevega peresa, na levem perjanica iz treh srebrnih in med njimi iz dveh črnih noje- vih peres. Pregrinjalo: desno zlatomodro, levo srebrnomodro (desno črnozlatO', levo črnosrebr- no). Napis: Jacob von Stubenberg A". 140S. 23. Viljem Vranjepeški^'': na zlatem črna vra- na na zelenem griču. Slem z zelenim svltkom, ob le-tem navzgor usmerjena črna peresa, v njem pa črna vrana. Za šlemom je desno sedem, levo pa šest usločenih zlatih strokov. PregrinjEilo zlatočrnordeče (čmozlato). Napis: Wilhelm von Rabenstein A". 1413. 24. Ulrik Senk Ostroviški^^: na črnem usločen srebrn lemez. Zlat šlem s črno perutjo s srebr- nim lemezom. Pregrinjalo srebmočmo. Napis: Ulrich Schenk von Osterwitz A'. 1414. 25. Grof Ulrik Goriški:^' enak grbu št. 4. Na- pis: Ulrich Graf von Görtz A". 1422. 26. Jurij Turjaški:™ na rdečem zlat tur (na rdečem rjav tur z zlatim obročem v nosnicah). Zlat šlem s krono in dvigajočim se rjavim tu- rom. Pregrinjalo zlatordeče. Napis: Georg von Aursperg stir. A". 1428. 27. Ulrik Senk Ostroviški:''^ enak grbu št. 24. Napis: Ulrich Schenk von Osterwiz A". 1428. 28. Jost Senk Ostroviški:''^ enak grboma št. 24 in 27. Napis: Jobst Schenk von Osterwie A". 1429. 29. Grof Stefan Frankopanski in Modriški:'^ enak grbu št. 7. Napis: Stephan Graf von Fran- gepan u. Modr. A". 1443. 30. Ulrik Saumberški:''* razčetverjen — 1. sre- brnordeče klano; 2. na srebrnem usločen rdeč lemez; 3. na rdečem obrnjeno srebrno sidro in 4. na zlatem kronana zelena kača (na zlatem rdeče kronana črna kača). Dva šlema s kronama, na desnem simetrično trombasta bi vol jeva roga, sprednji srebrnordeče, zadnji rdečečmo deljen (sprednji srebrnordeče, zadnji rdečesrebrno de- ljen) in povezana z zlato vrvico, na levem sre- brna perut z rdečim lemezom. Pregrinjalo sre- brnordeče. Napds: Ulrich vem Schaumburg A». 1443. 31. Grof Trojan Frankopanski:'"^ enak grboma št. 7 in 29. Napis: Troian Graf von Frangepan A'. 1444. 32. Jurij Crnomuljski'": razčetverjen s srebr- nim srčnim ščitkom z dvakrat poševno na levo in osemkrat poševno na desno sekano, rdečesre-. brnošahasto poševno prečko. 1. in 4. na rdečem kronan srebrn orel; 2. in 3. na srebrnem črna konjska glava z rdečo uzdo. Trije šlemi s krona- mi, na desnem srebrn orel, na srednjem srebrna perut s poševno srebrnordeče šahasto prečko, na levem dvigajoča se črna konjska glava z rdečo uzdo. Pregrinjalo: desno srebrnordeče, levo zla- točrno. Napis: Georg von Tschernembl A". 1450. 33. Grof Ulrik Saumberški:"' enak grbu št. 30. Napis: Ulrich Graf von Schaumburg A". 1451. 34. Grof Stefan Frankopanski in Modriški:'^" enak grbom št. 7, 29 in 31. Napis: Steph. Gr. v. Frangepan v. Mod. A". 1453. 35. Grof Ulrik Saumberški:'^ enak grboma št. 30 in 33. Napis: Ulrich Graf von Schaumburg A'. 1462. 36. Žiga Sebriljaški:^" na srebrnem klan in tri- krat deljen, rdečesrebrno šahast kol. Zlat šlem s simetričnima srebrnima perutma, na desni in na levi poševna, razpolovljena in sedemr krat sekana, rdečesrebrno šahasta proga. Med perutma se dviga belooblečena človeška figura z deljeno in dvakrat klano, rdečesrebrno šahasto zastavico v roki. Pregrinjalo srebrnordeče (rde- česrebrno). Napis: Sigmund von Sebriach A". 1466. 37. Andrej Hochenwartski:^'^ na zlatem sime- trična črna kozlova roga, obrnjena z izboklo stra- njo di-ug proti drugemu. Slem s krono in črnima kozlovima rogoma. Pregrinjalo zlatočrno. Napis: Andreas von Hochenwart A". 1469. 38. Ziga Sebriljaškl:^^ enak grbu št. 36. Napis: Sigm. von Sebriach A«. 1487. 39. Viljem Turjaški:^' enak grbu št. 26. Napis: Wilhelm von Aursperg A". 1499. 40. Janez Turjaški:^^ enak grboma št. 26 in 29. Napis: Johann von Aursperg A". 1522. 41. Vid Turnsfci;"^ razčetverjen — 1. na mod- rem dve prekrižani zlati liliji (na modrem dve prekrižani zlati žezli z lilijastima glavama), pod njima zlat šesterolisten cvet; 3. na srebrnem rdeč stolp; 3. na rdečem vzpet kronan zlat lev in 4. rdečesrebrno klan, spredaj pol srebrnega orla, zadaj sproščen, visok rdeč križ. Štirje šlemi s kronami, na desnem raca z rdečo perutjo, na drugem rdeč stolp, na tretjem vzpet, kronan zlat lev in na levem srebrn orel. Pregrinjalo: desno zlatomodro, levo srebrnordeče. Napis: Veit von Thum A«. 1527. 42. Ljubljanski škof Krištof Rauber:^^ grb ljubljanske škofije — na zlatem dvojno kronan, črnomodro klan dvoglav orel, zadaj s polovičnim rdečezlato šahastim polmesecem na prsih, z raz- četverjenim ščitom. 1. in 4. na srebrnem sprednji' del vzpetega črnega bika; 2. in 3. na rdečem poševna, razpolovljena in petkrat poševno seka- na, črnosrebmo šahasta prečka. Na zgornjem ščitovem robu srebrna mitra z rdečezlatima fra- koma in zlati pedum. Ščit obdaja škrlaten plašč. Napis: Christoph Rauber Bischoff zu Laybach A«. 1530. 43. Baron Janez Kacijaner Begunjski:^^ raz- četverjen — 1. in 4. na ziatem vzpet črn brak, 2. in 3. na modrem vzpet zlat brak. Dva šlema s kronama, na desnem se dviga črn brak, na le- vem plapolata dve zastavi z razcepljenimi konci, sprednja trikrat rdečezlato, zadnja trikrat mod- rozlato deljena (na levem plapolajo tri zastave. 167 spredaj rdeča s srebrnim stolpom, srednja rdeče- srebrnordeče deljena in zadnja modrosrebmo- modro deljena). Pregrinjalo: desno zlatočrno, levo zlatomodro (levo modrozlato). Napis: Hans Kazianer Freyh. von Kazenstein A'. 1537 stirbt. 25. Ober. 1538 begr. zu Oberburg. 44. Nikolaj Juričič:"^ razčetverjen — 1. in 4. na modrem zlato obzidje z dvermi in stolpom (modročmo deljeno s srebrnim stolpom s pol- krožnimi vrati, nad njim obojestransko po eno okno, venčni zidec, zgoraj troje oken, razporeje- nih 2,1, na vrhu štirizobato kronišče); 2. in S. zlatočrno deljeno, zgoraj srebrna raca, spodaj zlat brak (zgoraj črn ptič s sklonjeno čopasto glavo, spodaj brkata roza ličinka (črv) s štirimi pari nog). Dva šlema s kronama, na desnem srebrn stolp, na levem pet črnih nojevih peres z zlatim rakom (z rozastim črvom). Pregrinjalo srebrnomodro (desno modrosrebmo, levo črno- zlato). Napis: Nikolaus Juritschiz A". 1540. 45. Baron Jožef Lamberg Ortneški in Otten- štajnski:^^ razčetverjen — 1. in 4. klano, spredaj trikrat zlatozeleno deljeno (trikrat srebrnozlato deljeno), zadaj rdeče; 2. in 3. na zlatem vzpet čm brak.. Dva šlema s kronama, na desnem dva črna roga (dve vejici z zelenimi listi), na levem se dviga črn brak. Pregrinjailo: desno rdeče (rdečesrebmo), levo črno (črnozlato). Napis: Jo- seph Frey, von Lamberg A". 1554. 46. Janez Velcer Spigelberški:'" razčetverjen — 1. in 4. rdečesrebmo klano z upognjenima, skle- njenima rokama izmeničnih barv; 2. in 3. na čr- nem poševna, navzdol obmjena srebma konica. Dva šlema s kronama, na desnem rdečesrebmo klana perjanica s sklenjenima rokama izmenič- nih barv (simetrično rdeča in srebrna perut s sklenjenima rokama izmeničnih barv), na levem perjanica iz črnih nojevih peres (spredaj tri sre- brna, zadaj tri črna nojeva peresa). Pregrinjalo: desno srebmordeče (rdečesrebmo), levo čmo- modro (črnosrebi-no). Napis: Johann Welzer von Spiegiberg A". 1551. 47. Jakob Lamberg Ortneški in Ottenštajnski:''^ enak grbu št. 45. Napis: Jacob von Lamberg^ trettet an 1558 stirbt A". 1566. 48. Baron Herbert Turjaški:^^ razčetverjen — 1. in 4. na rdečem zlat tur; 2. in 3. na srebmem zlata stolica (na zlatem črna stolica). Dva šlema s kronama, na desnem se dviga zlat tur, na le- vem srebma perut z zlato stolico (zlata perut s črno stolicoi). Pregrinjalo: desno črno (zlato- rdeče), levo rdeče (črnosrebrno). Napis: Herward Freyherr von Aursperg A". 1575. 49. Baron Vajkard Turjaški:^'^ enak grbu št. 43. Napis: Waickard Frey, von Aursperg A". 1580. 50.Grof Janez Ambrož Turnski:^^ enak št. 41 Napis Joh. Amros Gr. von Thurn A" 1585. 51. Janez Kobencel Proseški:^^ razčetverjen z razčetverjenim srčnim ščitkom — 1. in 4. srebr- no; 2. in 3. štirikrat poševno modrosrebmo sekan (šestkrat poševno srebrnočrno sekan). 1. in 4. deljena in dvakrat klana srebrnordeča šahovnica; 2. in 3. na zlatem črn kozorog na zelenem griču. Za ščitom srebrno oibroibljen črn križ križarskega reda. Dva šlema s kronama, na desnem kronan črn orel, na levem se dviga belo oblečena moška figura z rdečo čepico, tremi puščicami v desnici in lokom v levici. Pregrinjalo: desno rdeče (rde-. česrebrno) levo čmo (črnozlato. Napis: Hans Co- benzl von Prosseck T-O-R A». 1592. 52. Baron Jurij Lenfcouič:«« na črnem zlati zmaj. Slem s krono in zlatim zmajem. Pregri- njalo či-nozlato. Napis: Georg Lenckovitsch Frey- herr A". 1593 stirbt 1602. 53. Knez Janez Urlik Eggenberški:^' deljen in dvakrat klan s črnim ščitkom — na srebmem trije črni orli (na modrem proti zlati peterorog- Ijati kroni usmerjeni trije leteči črm orli, razpo- rejeni 2,1. Zgomja polovica: spredaj na srebr- nem pet rdečih vrtnic, razporejenih 2, 1, 2; v kolišču na modrem zlato sidro (zlato modro de- ljeno s srebrnim sidrom); zadaj na rdečem zlat orel (na rdečem kronan orel). Spodnja polovica: spredaj modro rdeče klano s srebrnim orlom (modro rdeče klano s kronanim srebrnim orlom); v kolišču na modrem zlato sidro; zadaj na zla- tem srebmo kolo. Knežji klobuk. Napis: Hans Vrlich Fürst zu. Eggenberg stirbt A". 1634. 54. Knez Ivan Anton Eggenberški:^^ enak grbu št. 53. Napis: Johann Antoni Fürst zu Eggen- berg stirbt A». 1649. 55. Grof Volk Angelbert Turjaški:^^ razčetver- jen s srebmim ščitkom z vzjjetim rdečim levom. 1 in 4. na rdečem polju zlat tur; 2. in 3. na zla- tem zlata stolica, za njo čm orel (na zlatem srebrna stolica, za njo čm orel). Deveteroroglja- ta krona. Napis: Wolf Engelbrecht Graf von Aursperg stirbt den 28. apri. A'K 1673. 56. Knez Janez Seifrid Eggenberški:^'"> enak grboma št. 53 in 54. Napis: Johann Seyfrid Fürst zu Eggenberg wird inst, den 17. may 1674. 57. Knez Janez Anton Jožef Eggenberški:^'^^ enak grbom št. 53, 54 in 56. Napis: Johann Ant. Joseph Fürst zu Eggenberg A". 1692. 58. Dvorni maršal cesarja Karla VI. grof Janez Gašper Kobencel:^"^ enak grbu št. 51, le brez sre- brnoobrobljenega črnega križa tevtonskega kri- žarskega reda za ščitom. Deveterorogljata krona. (Pregrinjalo zlato). Napis Johann Caspar Gr. Cobenzl A". 1714 wird Kay. Carl VI. Hoffmarsch. A". 1723. 59. Grof in graščak Volk Vajkard Gallenber- šfci;"" na rdečem upognjena srebrna konica. De- veterorogljata krona. Pregrinjalo rdeče. Napis: Wolf Weichard Graf und Herr von Gallenberg wird instal. A". 1723 stirbt 20. febr. 1733. 60. Grof Korbinjan Saurauski:^"'' deljen in dva- krat klan z razčetverjenim srčnim ščitkom — 1. in 4. na rdečem upognjena srebrna konica; 2. in 3. na zlatem čm orel. Zgornja polovica spredaj petkrat poševno srebrnočrno sekano; v kolišču na rdečem tri zlata drevesa na srebrnem griču (na rdečem zelen grič s tremi listi na peci jih) in zadaj petkrat poševno srebmočrno sekana. Spodnja polovica: spredaj in zadaj na srebmem proti simetrali vzpeta črna leva; v kolišču enako kot v kolišču zgoraj. Trije zlati šlemi s kronami, na desnem tri rdeča nojeva peresa (zlato, črno in zlato nojevo pero), na srednjem rdeč klobuk s tremi modrimi nojevimi peresi (rdeč klobuk s srebmim, čmim in srebrnim nojevim peresom) in na levem srebma perut (rdeča perut s srebr- no konico obrnjeno na desno). Pregrinjalo: desno zlatočrno, levo rdečcmodro (rdečesrebmo). Na- pis: Corbinian Graf von Saurau insta. A". 1734 Statthalter in Jahr 1742. 168 OPOMBE 1. A. Globočnik, Uebersicht der Verwaltungs- und Rechtsgeschichte des Landes Krain, Laibach 1893, 15. — 2. J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1911, 321. — 3. J. Vrhovnik, Kapela sv. Jurija na Ljubljanskem gradu, Izvestja Mu- zejskega društva za Kranjsko., XV11I, Ljubljana 1908, 31. — 4. AS Lj. 261 r. Wappenkopien für Ausmahlen der Strafhauskapelle am Castel. — 5. Vrhovnik, n. d., 33. — 6. J. W. F, Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, Neundtes Buch, Laibach-Nürnberg 1689, 15—70. 7. F. Stele, Valvasorjev krog in njegovo grafično delo. Glas- nik Muzejskega društva za Slovenijo, Letnik IX, Zvezek 1—4, Ljubljana 1928, 50. — 7a G. Ko- zina, Die Landeshauptleute von Krain bis gegen das Ende des 15. Jahrb., Jahresbericht der kais. kön. Ober-Realschule in Laibach 1864, 36, 37, 43, 44. — 8. E. Grintzner, Heraldik, v Grundriss der Geschichtswissenschaft zur Einführung in das Studium der deutschen Geschichte des Mittelal- ters und der Neuzeit, Band I, Abtlg. 4, zweite Auflage, Leipzig und Berlin 1912, 93. — 9. H. G. Ströhl, Heraldischer Atlas, Stuttgart 1899, T. UV 4. — 10. Ströhl, n.d., T. LVI/2. — 11. Ströhl, n. d., T. XL/5. — 12. Ströhl,, n. d., T. IL/16. 13'. H. G. Ströhl, Oesterreichisch-ungarische Wap- penrolle nach seiner kaiserlichen und könig- lichen apostolischen Majestät grossem Titel, Wien 1890, IX, T. IV/5. — 14. Ströhl, Oesterreichisch- ungarische Wappenrolle, XV, T. IX/6. — 15. Ströhl, Heraldischer Atlas, T. XX/1. — 16. Ströhl, Oesterreichisch-ungarische Wappenrolle, VI, T. II/3. — 17. Ströhl, n. d., VI, T. II/4. 18. Ströhl, n. d., X, T. V/2. — 19. Ströhl, n. d., Oesterreichisch- d,, X, T. V,/2. — 19. Ströhl, n. d., XIII, T. VIII/1. — 20. Ströhl, Heraldischer Atlas, T. XX/20. — 21. Ströhl, Oesterreichisch-ungarische Wappen- rolle, VI, T. II/4. — 22. Ströhl, Heraldischer Auas, T. IL'16. — 23. Ströhl, n, d., T. XX/1. — 24. Ströhl, n. d., T. XL/'S. — 25. Narodni muzej v Ljubljani, Grafični kabinet. Kaiserlich oester- reichisches grosses Wappen 1836. — 26. Ströhl, Heraldischer Atlas, T. LVI/2. — 27. Ströhl, Oe- sterreichisch-ungarische Wappenrolle, VI, T. II/ 4. — 28. Ströhl, Heraldischer Atlas, T. IL/16. — 29. Ströhl, n. d., T. III/4. — 30. Ströhl, n. d., T. XL/5. — 31. Ströhl, n. d., T. XX/1. — 32. S.röhl, Oesterreichisch-ungarische Wappenrolle, IX, T IV/4. — 33. Ströhl, n. d., IX, T. IV/5. — 34. Na- rodni muzej v Ljubljani, Grafični kabinet. Kai- serlich oesterreichisches grosses Wappen 1836. — 35. Ströhl, Oesterreichisch-ungarische Wappen- rolle, X. T. V/4. — 36. Ströhl, Heraldischer Atlas, T. LXIII/5. — 37. Ströhl, n. d., T. XLVI/1. — 38. Ströhl, n. d., T. LXIII/5. — 39. Ströhl, Oester- reichisch-ungarische Wappenrolle, VII, T. II/5. — 40. Ströhl, n. d,, VIII, T. IV/2. — 41. Ströhl, n. d., VIII, T. IV/1. — 41a (orig list. 1463 12vl v Ara. Slovenije s sliko zboljšanega grba. — 42. Ströhl, n.d., IX, T. V/l. — 43. Ströhl, n. d., X, T. V/3. — 44. Ströhl, n. d., XVI, T. X/8. — 45. AS, 261 r, Wappenkopien für Ausmahlen der Strafhauska- pelle am Castel, 1. — 46. AS, 261 r, n.d., 2. — 47. AS 263 r, n. d., 3. — 48. AS, 261 r, n. d, 4. — 49. AS, 261 r, n. d., 5. — 50. AS, n. d., 6. — 51. AS, 261 r, n. d., 7. — 52. AS, 261 r, n. d., 8. — 53. AS, 261 r. n. d., 9. — 54. AS, 261 r, n. d., 10. — 55. AS, 261 r, n, dl, 11. — 56. ASii 261 r, n. d., 12. — 57. AS, 261 r, n. d.,, 13. — 58. AS, 261 r, n. d., 14. — 59. AS, 261 r, n. d., 15. — 60. AS, 261 r, n. d., 16. — 61. AS, 261 r, n. d., 17. — 62. AS, 261 r, n. d., 18. — 63. AS, 261 r, n. d!., 19. — 64. AS, 261 r, n. d., 20. — 65. AS, 261 r, n. d., 21. — 66. AS, 261 r n., d., 22 — 67. AS,, 261 r, n. d., 23. — 68. AS, 261 r, n. d., 24. — 69. AS, 261 r, n. d., 25. — 70. AS, 261 r, n. d., 26. — 71. AS,: 281 r, n. d.,, 27. — 72. AS, 261 r, n, d., 28. — 73. AS, 261 r, n, d., 29. — 74. AS, 261 r, n. d.,. 30. — 75. AS 261 r, n. d., 31 — 76. AS, 261 r, n. d.,> 32 — 77. AS, 261 r, n. d., 33. — 78. AS, 261 r, n. d., 34. — 79. AS, 261 r, n. d.^ 35. — 80. AS, 261 r, n. d., 36. — 81. AS, 261 r, n. d., 37. — 82. AS, 261 r, n. d., 38. — 83. AS, 261 r, n. d., 39. — 84. AS, 261 r, n. d., 40. — 85. AS, 261 r, n. d,., 41. — 86. AS, 261 r, n. d.j, 42. — 87. AS, 261 r, n, d., 43. — SS,, AS, 261 r, n. d., 44. — 89. AS, 261 r, n. ü, 45. — 90. AS, 261 r, n. d., 46. — 91. AS, 261 r, n. d., 47. — 92. AS, 261 r, n. d., 48. — 93. AS, 261 r, n. d., 49. — 94. AS, 261 r, n. d., 50, — 95. AS, 261 r, n. d., 51. — 96. AS, 261 r, n. d., 52. — 97. AS, 261 r, n. d., 53. — 98. AS, 261 r, n. d., 54. — 99. AS, 251 r, n. d., 55. — 100. AS, 261 r, n. d., 56. — 101. AS, 261 r, n. d., 57. — 102. AS, 261, r, n. d., 58. — 103. AS, 261 r, n. d,, 59. — 104. AS, 211 r, n. d., 60. 169