Ti ine Oldest Slovene Daily in Ohio ?est Advertising Medium — LETO XXII. USEE PRIBLIŽUJE KATASTROFA! ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) AUGUST 16, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 190 — Narodni delavski odbor je nocoj ugotovil, da je • Bethle- o^om na Gdansk je pri V, ^mčija ponavljati ev'l 0' 86 Pos^u"|hem Steel kompanija kriva kr- a'a pred okupacijo Su-, šenja Wagnerjevega delavske etov in Prage. ga zakona ter je odredil, da lat,. ------mora kompanija opustiti "po i 8 16. avgusta. _| kompaniji dominiran" delavski v )Sl NLBR je odločil proti Bethlehem Steel Co., radi kršenja Wagnerjevega zakona Narodni delavski odbor je tudi okrcal župana mesta Johnstowna, ki je prejemal denar od jeklarske družbe. WASHINGTON, 15. avgusta.*--'- MLADA LJUBEZEN telegrafska agencija i reprezentacijski načrt. ]ska °Ca' so nemške oblasti u- | Narodni delavski odbor je u-Ves promet ob meji šle- , kazal, da mora kompanija opu- omenjene delavske 'le Poljskemu okraju j stiti gori ^ 'Abj reprezentacijske načrte v svo-AVA, 15 avgusta. _i jih jeklarnah v Lackawanna, " oblasti "^ijsko so zaprle polj-\iU-rr mej0' ker si čla-PBm ke stran- ško (j7 evaJ0 pobegniti na da se ^ognejo na (jl^1 j* je pričela vr-0 Poljska policija. Omenja se i. ' . • avgusta. — Tu-Heni ^,0javila cela vrsta a doW ^žeJ0' da ne bo lede od„Cakati na eksplozi- anska. ;53 pričel0 zopet z in na mi napadi na Polj-fotja- aPa^ne demokracije gandni ministpr Hn^h. vrnil minister Goeb-— 0 • nepričakovano % vga 11tisti, ki navadno "H dejstva nem- adaljna u Preko radia. ^strofgnamenJa bližajoče N N. Y., v Sparrows Pointu, Md., in v Johnstownu, Lebanonu, Bethlehemu, Rankinu, Fleets-daleu in Steeltonu. Odlok Narodnega delavskega odbora naravnost porazno kritizira "Citizens Committee" v Johnstownu ter župana Dani-ela W. Shieldsa v Johnstownu, češ, da je kompanija kršila Wa-gnerjev delavski zakon, ko je i dala županu Shieldsu posredno j $22,078.25. Dalje je Narodni delavski odbor odločil, da je kompanija kršila Wagnerjev zakon tudi s tem, ker je najela detektive Pinckertonovega urada, da so špijonirali za unijskimi aktivnostmi med delavstvom. PRENOČEVANJE V STADIONU Davi ob 6.30 se je pričela registracija ljudi, ki žele dobiti Civil service zaposlitev. Sinoči je prišlo v Stadion stotine ljudi, moških in žensk, ki se potegujejo za ta dela. V borbi za obstanek in v prizadevanju da bi prišli danes zjutraj med prvimi na vrsto registriranja, je stotine ljuli prespalo noč v Stadionu, kjer so spali zleknjeni po stolih, klopeh in na tleh. — Tak je danes položaj, ko se za,vsako razpisano delo po-ponudi stotine potrebnih prosilcev. Do 10. ure dopoldne se je registriralo že 6093 ljudi. ■ar-it-trTgn-i so; % %. danska rešiti .ne- N in Franciji, leta, dokler ne bo etft m . In' ki love v ^HoraS"' ^ bil0 uka" ostati doma. J uvedla "o ki ga racije ga- Številn0| TK vol1'! I Zahvala Samostojni pev. zbor "Zarja" se zahvaljuje Mrs. F. Can-don, ki je darovala $1.00 za društveno blagajno, ker se ni . . ... . m„g,a — pikniha. Hva- ~ da bi se doseglo miren sporazum ter so izjavili, da ne bodo izvajali nobenega pritiska na Poljsko. • V vsem položaju je jasno dvo- la! Najdba obešenega moža in zadavljene žene L med obema narodoma v skupnem stremljenju za splošni dobrobit in napredek vsega človeštva." Councilman Reed bo kandidiral za župana? Miller se baje strinja ž njegovo kandidaturo ter je celo pripravljen, odpovedati se vodstvu stranke. Dolgotrajno iskanje in sti-kanje za primernim županskim kandidatom demokratske stranke se po vsej priliki bliža svojemu koncu, ki je sinoči enajst okrajnih uradnikov demokratske stranke izjavilo, da so zadovoljni s councilmanom William C. Ree^om kot županskim kandidatom, kateremu bodo dali svojo podporo. Reed je dal namreč razumeti, da bi kandidiral če bi mu bila zagotovljena podpora stranke. uiujijci. CLEVELAND. — V neki krajno mrtvašnico, nakar je 3^ SPsim neigotovljeni kleti so našli si- pričela delati rutinski raport, j je; Italija se je v razgovorih v 1 noči nekega obešenega moža, člani družine pa so pričeli iska- i Salzburgu definitivno obvezala , _ i pet ar zatem pa so odkrili še ti obešenčevo-ženo Margareto, j podpirati Nemčijo v njenih pri- * Hi a Ire-*la sestro,: truplo njegove žene, ki je bila o kateri so mislili, da je šla na zadevanjih, da se 'brez vojne re-0g^a prenašati zadavljena po vsej priliki pred obisk v Baltimore. Ker je niso' ši problem mesta Gdanska, is- ijj. , Pojenja. __ Ob- tednom dni. Truplo žene jo bilo mogli najti, so zopet poklicali | točasno pa je dobila Italija zago fakcije demokratov, ki se na- 0 Umora ! pokrito z apnom. policijo, ki je uvedla natančno , tovilo, da se bo najprej izčrpa- haja zdaj v Seattlu, Wash., je --— " j Moža Antona Fritza, starega : preiskavo hiše ter našla v ne- i lo vsa mirovna sredstva. izjavil, da se strinja z Reedovo pa -j ^ yv_ 64 let, stanujočega na 3304 kem kotu kleti njeno truplo, po Ray T. Miller, načelnik ene P v av- Jjk d^^jšnji bolnišni- Henninger Rd., je našel njegov krito z apnom. Okoli vratu je Diplomatično žongliranje V tem splošnem žongliranju kandidaturo, da bo deloval zanj in da se bo celo odpovedal svo- gt2 ustreljena in u-12^ obešenega sinoči okoli se- imela žena zadrgnjeno vrv, s|za pozicije je omembe vredna, ;il zabt®vl P0 vodstvu stranke, _ la Pacientka Mrs. stlh- Zet Je Poklical policijo, ki , ____u;i„ _____________ iako bi Reed tako želel. $5 katero je ubi- Je "gotovila, da je Fritz ležal | V-. _• l ^ ^ ^ n 4- ZA 1 ? i n r.vx 1»- rt r« -i • VO 4" f\W1 katero je bila zadavljena. 'Orof;"" njena 77 ^ | ob postelji z zanko za vratom, j Zadeva dosedaj še ni pojas- se- Policija je poslala truplo v 0-1 njena. % VcT'neko vidim. da .^del, at 1 John s oaeger, in ico " Saeger prišla turni in živinorejski center, je danes izvedela, a se v njeni sredi še vedno prakticira "coprni-ja", kakršna se je prakticirala pred stoletji v Italiji. Ta "copr-Letala dvalnija" se vrši v veliki italijanski k; telo 0s ' "^o v prsi. i koloniji. "Je bolnišni- Alfio La Ferla, predsednik organizacije Societta Risveglio-Americano, je izjavil, da je neko društvo to organizacije iz- w5?«°l^ala ob k v roko. Ji potis- izredno topla obljuba jugoslovanskega prijateljstva Italiji, i Danes bodo imeli uradniki katero obljubo je izustil pre- j demokratske stranke nadaljno miet* Cvetkovič, ki se je naha-1 sejo v Cleveland hotelu, kamor j al te dni v Italiji in ki je bila so povabili tudi Reeda. Rece-zdaj objavljena. ! no je, da mu bodo obljubili, da Jugoslovanski premier Cvet- bo lahko vodil svojo kampanjo ;elel, ne da bi je izvajal svoje "čarovnije" nad I za pozornost in gostoljubje, ki mu privezali kake priveske, svojo 71-letno taščo, Mrs. Gra- mu je bilo izkazano pred nekaj | Da,li bi tudi Qongwerjeva dnevi v Trstu. Izražajoč ^ fakcija podpirala kandidaturo pohvalo m pnznanje uspehom, 1% ^ ^ znano. •ki jih je dosegla italijanska | _ "Dopo Lavoro" organizacija, _ . . . ... ^ je Cvetkovič dejal: j Pom^wti8«iPKr^ j skrivnostno o svojem imetju in ker je obljubila, da bo dragemu Jamesu zapustila vse, ni imel tudi nič proti temu, da se nje obisk malo podaljša. Podaljšal se je točno na — deset let, dokler ni teta te dni 6.1 UREDNIKOVA POSTA - IZPRED NAŠEGA DOMAČEGA PRAGA Cleveland, O. — Odkar po- naše moči dopuščajo, je, ne sanmi zgodovina in odkar obstoja1 mo naša dolžnost, ampak naj ; umrla. POPOLNO IN BREZPRIDRŽNO ZADOŠČENJE Znano je, da propaganda tretjega rajha vedno bolj naše življenje na tej naši zemlji, od takrat se vrši boj za življenje in obstanek. Zmaga v tem boju je bila vedno tam, kjer je bila iskrena skupnost oziroma iskreno delo, ki je stremelo za tem ciljem. Zgodovina nas uči, da narodi, ki so hoteli iz tega večnega boja priti zmagovi-' ti, so morali imeti en cilj in e-| no hotenje. Kjer ni bilo enega ' cilja in enakega hotenja, tam je nastopilo hiranje in končno pritiska na Jugoslavijo. Poleg ustmene propagande se Je prišlo tist0) kar v nespora- uvaža v Jugoslavijo vsak dan: 650 izvodov časopisa !Zumu pride ... smrt! "Wiener Tagblatt," 50 izv. "Tagespost" 30 izv. Voel-I Vse kar živi danes na zemlji, kischer Beobachter" itd. Vsi omenjeni časopisi so uradni, ima pravico, da živi. Seveda si organi Hitlerjeve stranke in vodijo za Jugoslavijo poseb-jmora te Pravlce čuvati z bo-i.-i v 0 jem proti nasprotnim silam. no " Ubnko. |V3e ^ mora boriti po svojih Medtem pa so v Jugoslaviji prepovedani skoro vsi zmožnostih in svojih prilikah napredni izseljenski časopisi in to v času, ko oni pozivajo 1 za svoj obstoj. Ljudstvu je j)o-narode v Jugoslaviji na obrambo pred tistimi, ki Jugo-1 darjen razum, da se bori za svoj slavijo poplavljajo s protidržavno propagando. ! obstanek s svojim razumom. Naš dnevnik "Enakopravnost," ki je — kakor znano Kako razum' je od_ , , v. , i v. -i . -i . »v, . j visno od ljudstva v splosnem. - vehementno žigosal zločinsko, izdajmsko m narodu Nadalje če pogledamo v naravo škodljivo politiko premetenega lisjaka premierja Stojadi- in opazujemo življenje, bomo o- noviča, je bil v Jugoslaviji prepovedan, ker Stojadinovi-1 pazili, da vse, kar raste in živi, čev režim ni hotel, da bi naši ljudje v Jugoslaviji izvedeli sili k svetlobi, mogoče ne tako za resnično stanje svojih lastnih zadev. Toda oni sloven- * hitro, kakor bi marsikateri iz- ski ameriški listi, ki so hvalili ta zločinski režim ter nas zelel" ah sih pa ven-,. ,. . ^ , darle m to nam daje pogum, da povzdigovali to podlo, prodano dušo v deveto nebo, so ^ obupati in priznati bili — kakopak! — deležni v Jugoslaviji vseh mogočih 15VOj poraz. udobnosti. | Za primero vzemimo navad- Stojadinoviča ni več. On stoji danes razkrinkan in no cvetlico, ki v svojem lončku , i • i • j - , , . mirno raste. Nesimo dotično osovražen pred jugoslovanskim ljudstvom, katerega je ^ i v i. -i. , . i • 1 xt- i. , „ cvetlico v klet, tako brezvestno izdajal m prodajal. Njegov list Vreme bo tudi naša naloga, katero smo dolžni izvršiti napram samim sebi. Za Jamesa Hartina in njegove žene ta leta niso bila zelo BERAČ Z DRAGOCENIMI GOSLIMI V Varšavi živi že desetletja Rus, ki je bil pred svetovno vojno imovit trgovec. Med vojno in po njej je izgubil vse svoje imetje, na zadnje se je moral prebijati skozi življenje kot berač, ki je igral na gosli. Neki trgovec iz Krakova, več vesela, kajti teta se je kmalu 1 ki je velik prijatelj glasbe, je Med clevelandskimi Slovenci; spremenila v pravega hišnega | postal pozoren na zvok teh go-imamo devet Narodnih domov, ^tirana, vse se je moralo ukla- | sli in je nudil Rusu zanje 300 Med temi domovi se je zadnje J njati njeni volji in njenim že- v klet, v kateri je eno samo okno in obrnimo cvet od in tiskarna, ki mu jo je opremila hvaležna nacistična 0kna proti zidu, bomo v krat-Nemčija brezplačno s 30 čase organizirala Federacija Ijam, uklanjali pa so se ji za-Jugoslovanskih Narodnih domov, ki ima namen obdržati oziroma vsaj pomagati hoče obdržati naše življenje v tej deželi tako dolgo, kolikor časa bo mo-moče. Namen Federacije je tudi obdržati zanimanje za kulturno delovanje med nami in istega po svojih možnostih podpreti. Federacija je popolnoma nepolitična in namen je tudi tako zlotov. Precej visoka vsota je bera-voljo bodoče dedščine še precej ! ča presenetila. Gosli trgovcu brez ugovora. ni prodal, pač pa se je obrnil s Toda sedaj je bilo teh preiz- | posredovalci do velike london-kušenj konec in bližalo se je ske veletrgovine z muzikalija-plačilo za desetletno ovčje po- j mi, ki je dala gosli pregledati namreč nov klobuk! ŠKRAT >»< "To sem pa nekaj lep^S3 šala o vašem možu, drag3 seda!" "Hitro povejte, dobiti ^ 6 lev -i" trpe žljivost. po strokovnjakih. Ti so izjavili, K odpiranju oporoke je po-1 da gre za prave Amatijeve go-vabil Hartin vse svoje prijate-. sli. Ije in ko je prišel odvetnik, iz- j Londonska tvrdka jih je be-vršilec oporoke, je našel kaj raču odkupila za 3000 funtov veselo družbo. Ko je odvetnik i šterlingov. odšel, je bila družba še bolj ve- GRIŽA ZOPER KAČE Na zadnji seji pariške aka- an de, "Če pomislimo, kaj v# stane!" se je jezil nedelj^j ' lo< u 1 i olja vec. "Lovska najemnina davek, lovska karta, l0^' 0 nik, lovsko zavarovanje, ' ' govori81 pes da niti ne obdržati, ker skušnje nas uče, sela — razen ubogega Hartina. da kjer se politika naseli, tam Vse imetje, ki ga je draga teše pri vsakem narodnem pod- ta zapustila svojemu nečaku ... vzetju ustvari sovraštvo in za desetletno skrb, je znašalo I emiJe Je P0 a P^0 • oussey prepiri. !nan:rečrecimpiši_92cen.|^^T.T°7TrT^ : 2a v nedeljo 20. avgusta je tov. In od tega je bilo treba od-1®1 J 1. ^ e a s s ruPenimi ta Federacija organizirala ja- računati 4 cente za davek, je o- , acann, in z asb o novem na ven koncert s pomočjo vseh slo- menil odvetnik . . . jCinu, a i se e ace, pose no prijatelj. škornjih in oblekah, ki J1 tem ponosim, in o času, zamujam pri poslih. SW* vsak zajec, ki ga ustrel* stane okrog 10 dolarje^!' "To imaš srečo, ca ta'80 lo zadeneš!" je menil btJa' ti iti i ta stracijami in paniko modrasi, iztrebili. Te poskuse xt i • i ije delal raziskivalec kač dr. Veseloigra Z demon- Brumpt na francoski državni I farmi za strupenjače. | Dr. Brumpt je živalim vcep- ---iljal neko vrsto griže. Večina V nekem gledališču v argen- modrasov je po 35 do 51 dneh tinskem mestu San Juan so i- poginila, nekateri so vzdržali meli pred kratkim razburljiv dalj časa, nazadnje pa so le večer. Predvajali so veseloigro, poginili. s katero katoliški krogi niso bi-1 Najvažnejše je pri tem dej-Političnih govorov ne bo, teh li povsem zadovoljni. Ravna-'stvo, da prenašajo bolne živa-se vam ni treba bati, da bi za- teljstvo pa ni upoštevalo ugo- i li bolezen tudi na druge kače. radi njih ostali doma, ker kon- vora cerkvenih oblasti. | Epidemija te griže, ki bi trop- cert je brezplačen in vstop do-; Med predstavo sta se v gleda- ske dežele rešila ene najhujših venskih kulturnih skupin, ki se | udejstvujejo med nami v Clevelandu. Koncert se bo vršil v Gordon parku ob 3. uri popoldne. Na tem koncertu nastopijo odrasli pevci v dveh skupinah, in mladinski pevski zbori ravno tako v dveh skupinah. Nadalje bomo slišali naše godbe in videli naše plesalce. stoji milijonov dinarjev jrednimi kem času spoznali in ugotovili,!;;;:^ vlaklmjrkrse'h%č% te/lišč7%tvLdh%%^ki rr%'%%dlor% bir^človlkrbrez li • . ____j -j" i 'J* J , ' ^ stroji, je pod upravo vladnega komisarja. Od Stojadino- da se je cvet obrnil proti oknu, _ koncerta vdeležiti. • Majhna deklica durmi. "Prosim vas", je de, moidočemu gospodu, "a^. tako prijazni in mi odp^ ta?" ., "Seveda, otrok", je de] spod in odprl vrata. "Pa ^ nisi tega sama storila, 9 vendar že tako velika?' "Bi že, toda kljuka Je pravkar pobarvana, goSP viča je ostal samo še umazan, neprijeten spomin, tem bolj kt'r si žeIi istega; kar mu je.od neprijeten za one, ki so v tej deželi slepili naše ljudi,' za^otov J0"0 Skupnost! — Sloga . . . Dvo- nadno so začele na oder in med nevarnosti, kajti ta posebna vr- kakršna imate vi napi"1 istovetili njegov zločinski režim z rodoljubjem in lju-1 Naš čut bi moral biti ta, da v gledalce deževati smrdljive bom sta griže se ne prenaša nanj. Ziv" i nedeljo popoldan vsi v Gordon* be. - i Park na koncertni prostor, ker j Gledalci, ki so bili razkačeni HOTEL ZA OTROKE beznijo do domovine ter ozmerjali s komunisti in anar-! mim, da je-v našem slovarju j kod mestl^postivljfn ^ i v Londonu bodo odprli h isti vse, ki se niso hoteli uklanjati režimu tega lopova in še katera beseda tako zlorab ' njegovih satrapov. ... . v . v luuuuunu uouu oupru v m nastal je splosen pretep z ve-1, ., ,. , . der za take prireditve. Mestna likim vpitjem. Za nameček se je i svojevrsten hotel, ho- Z razgaljenjem fašističnega valpta Stojadinoviča, je pa bomo videli, da je pri skupi- icert dobila "Enakopravnost" popolno zadoščenje za svoje to- : nah in narodih, ki imajo ene in I Torej zadevno časnikarsko stališče, iiste cilje, ene in iste težave, e-1 __^ne in iste probleme, dostikrat | en in isti boj za bojevati za i svoj lastni obstoj, pa kljub se- ! I jena kakor sta prej omenjeni, ^da nam bo pripravila stole in sprožil na kupolo gledališkega I iKar malo se ozrimo okoli sebe, i ^ potrebno za ta naš kon- poslopja iz sosedne hiše strel. ^soci solskih otrok s ce- SVOBODA PROTI TIRANIJI j Nastala je velikanska pani-moramo biti tudi mi ka, vse je drlo proti izhodom, toliko pošteni napram samemu mnogo oseb je omedlelo. sebi, da se vdeležimo tega na- line in iz dominionov v britsko prestolnico. Ti otroci so mora- r ■od* !d, bil Adam še danes v raj"' POVRATEK DR. KO>'S TINA FOTIČA V INGTON ' New York, N. Y., 1-'' 1 sta. — Danes je dospel ^ York na ladji "Rex" g- ^ stantin Fotič, minister 1,1... prestolnico. Ti otroci so mora- 1111111,3 _ ; li doslej, v kolikor niso bili de-in* Poslanik Jugoslavije ji p ;ležni privatne oskrbe, stanova- ^S^onu D. C. in konn- slovanskega paviljona 11 ^ tovni razstavi v New ^ Policijska preiskava je ugo-' . . .. . . ... , . šega javnega kulturnega dne- tovila, da je bil strel, ki je po-i no™a 111 hotellh ob Po1" I v' ., .. J .j , mh cenah, va. ,vzrocil najhujšo paniko, oddal, T , . v , , v., .v, Take prireditve so nam po- ravnatelj zdravstvene uprave vi, ^ onS a 80 S .a P0C1 nis a- trebne posebno sedaj, ker se je San Juanu. Mož stanuje v so-',™2 a,,!)a Se ^ UP1 .f.v 0 začelo na tujerodce gledati bolj sedni hiši in špektakel v gleda- . .a? ve ve 1 1. z odprtimi očmi. Seveda mi Slo- Ušču ga je zbudil iz spanja. 1^' ^ ^ spremenili v venci nismo krivi tega ali pri- | V prvi zmedi in ogorčenosti šteti bomo vseeno zraven, če ne je pograbil samokres in ustre-bomo sami dokazali, da nismo v j lil. zvezi z nobenimi "Bundi"! | _ Torej v nedeljo vsi na koncert in na naš kulturni dan v Gordon parku! J. S. BETONIRANI PODPLATI Neki švicarski izumitelj je odkril nov postopek, da se pod- Podpredsednik FJND j Plati čevljev zaščitijo proti ob-______I rabi. y , i j Ne gre za kakšno prepojitev a usnja s posebnimi snovmi, ka- Podpisani se želimo najiskre- | kor so skušali to stvar reševa-neje zahvaliti številnim prija- j ti doslej, temveč za odporno. Leta 1671 je siv William Berkeley, governer Virgini-1 bi pretečemu poginu pripravlja- je, ponudil narodu sledečo benedikcijo: i j" pot z izrabljenjeni prej ome- !njenih besed istemu! "Zahvaljujem Boga, da nimamo svobodnih šol ne j Kako je to mogoče . . . kako tiskarn, in upam, da vsega tega ne bomo imeli najmanj more to biti? he sto let. Zakaj učenost je prinesla na svet nepokorščino, j Popolnoma logično in jasno krivoverstvo in verske dvome, ki jih je tiskana črka raz- j za vsakega, ki hoče to videti. širila med narodom. Zato nas Bog varuj obojega." | Tukaj recimo imamo dve sku- Leta 1689 so oblasti države Massachusetts sprejele I Pini z enimi in istimi cilJi' z e' i i i. • • u-i i j • - uj ' nimi in istimi težavami in do- resolucijo, v kateri je .bilo med drugim rečeno da e|8tlk .at z enim in i9tim bilo v zadnjem času sicer tiskanih mnogo pamfletov, kiiki ga imata pred seboJ-. deluje, streme za rušenjem miru, zato se mora vsako osebo, ki bi | ti za "slogo" in "skupnost" kaj takega tiskala ali samo skrivala podobne papirje,, vsaka zase, in ko je ta "sloga" smatrati za vladi sovražno in proti nji je treba postopati iin ' skupnost" dosežena, se sa- Z V80 strogostjo." I™ seboj spustita v boj, „ ° . v i kar pomeni v največ slučajih takratnih t» Mc^ij drug^lu^ NeM^^, ^ K t." tiskan v Philadelphiji m datiran z gornjim datumom, la ne izrabi tega boja za svojo 'avgusta v s D Domu na Wa-i Izumitelj pravi, da preizku-pravi: "Vsak mož v trinajstih kolonijah, od države New korist! jterioo Rd., kakor tudi vsem ti- 'ša svoj postopek že tri leta, in Hampshire do Georgije, naj prikliče sramoto na glave Seveda bo kdo rekel, "to je Istim, ki bi bili radi prišli, pa so sicer z najlepšim uspehom, onih V Massachusettsu, ki so svetovali, priporočali ali po-; razvoj! Seveda, kdor se hoče iz-j bili zadržani in tistim, ki niso V bodoče bomo nosili čevlje, magali pri polaganju svojih umazanih rok na največji in ! ogniti s takim izgovorom, ta iz- j prejeli povabil, naj nam opro-1 ne da bi bilo treba novih^ pod- najbolj vrednostni blagoslov človeštva - NA SVOBODO lahko čaka na razvoj . . . ! vseh. Hvala vsem skupaj za | kakšen pripomoček proti ob-Ker povsem jasno je, da kjer poset in prosimo, da nam vsi, ki ^ rabi vrhnjega usnja, tedaj bo-odpove razum, tam se mora ča- niste bili navzoči, oprostite, ker |mo par čevljev nosili lahko celo Časopisje je šiba tiranov, pa bilo da SO slednji monarhi, ikati na razvoj! mi nismp namenoma nikogar življenje. aristokratje ali demagogi." 1 Pred nami stoji precej, če ne izpustili. Hvala Vam vsem za Letos, v letu 1939 ne sledimo več filozofiji torijskega . * , . . ....... „ . , . ... ., t, je: ohranitev našega lastnega governerja sira Wllhama Berkeleyja, ki je prosil Boga, ku|turnega dela med nami sa, naj vsaj še za sto let prepreči, da bi bile dobi ine šolstva, i ^er če izgine še to, kar 1- ČASOPISJA — ki je najvišja pravica vseh pravic, največji privilegij vseh privilegijev, drag in svet vsaki skupini mož, ki se smatra, da je višja od živali. Svobodno hotel. Otroci bodo med bivanjem v Londonu živeli tu poceni. Plačevali bodo po svoji starosti in po svoji plačilni sposobnosti, o-ziroma po plačilni sposobnosti svojih staršev. MUZEJ Z VSEMI PODNEBJI Vsa podnebja na svetu so zastopana v novem muzeju za raziskovanje podnebij, ki so ga odprli v Washingtonu. V vsakem prostoru tega svojevrstnega muzeja je drugo podnebje, in sicer z rastlinstvom, ki se s podnebjem zlaga. Z nekolikb korakov prideš iz antarktičnega ozračja v žarečo vročino tropskih krajev. Izolirana vrata in stene ločijo podnebje od podnebja. Samo ob sebi umevno, da mora biti obiskovalec muzeja njegovemu zna-ičaju primerno oblečen. VSE KARKOL1 potrebuje se oJ zobozd1* a bodi izvlečenje zob, P0 ^ zcb in enako lahko debit®; še polno zadovoljstvo P., ' Župniku, ne da bi zgubili P , 1 dosti časa. Vse delo je 1,9 j kadar vagn čas pripušča-ni naslov: 6131 St. Clair A*6' vhod na 62. cest1 K n a u s o v o m, 'Je N iio m Pa 'i ail z tir sil li) k, di 'de Oj vlj 'tr; ce * Je ;4b ;tie Zakrajsek Fumj Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVI Tel: ENdicott najbolj važno vprašanje, in to vse skupaj! Mr. in Mrs. Anton Novak tiska in učenosti dostopne preprostemu ljudstvu. Naš "Bili of Rights" pravi: "Kongres ne šme delati zakonov glede ver ali okrnjevati svobode govora in tiska." V današnjih šolah se naši otroci uče, da je bil Benja^ min Franklin tiskar in goreč pisatelj pamfletov, ki jih je sam tiskal na svojem primitivnem tiskarskem stroju ter jih nato tudi sam razpečeval na vogalu Market in Broad ceste v Philadelphiji. mamo, potem bomo izgubili vso j pravico še imenovati ali prište- j vati se k narodom. Seveda tisto, v kateri namen je napisa POGUMNO DEKLE 18-letni telefonistki v Stock-Mr. in Mrs. Frank Jelerčič jholmu bodo podelili kolajno za Mr, in Mrs. Rudolph Jelerčič hrabrost. Med požarom v vele- _______j trgovini, kjer je bila nastavlje- DRAGA DEDŠČINA na, je vztrajala na svojem me- ZMERNOST Naše cene so zmerne. Je važno omeniti ta takt, ker i ugled za najboljšo poslugo bi morda.koga vodil do mišljenj*j*.] so sorazmerno tudi naše cene višje, jasna resnica je, da je 11 " pcsluga za vse, kot tudi cena dostopna vsem. Ko je leta 1929 teti gospoda stu ter priklicala vse gasilske Jamesa Hartina iz Providence1 čete in rešilne postaje, ki jih no to, ne bo rešilo tega proble- umrl mož, jo je nečak povabil je mogla doseči. Nezavestno, ma, mislim pa, da je nekaka k sebi, da bi pri njem prebolela skoraj zadušeno od dima so jo pot, po kateri se lahko še en prvo bolečino. rešili iz gorečega poslopja, čas obdržimo na površju. Obdr-1 Teta Roza je povabilo spre- vendar pa ni utrpela trajne ško-žati se tako, dolgo kolikor nam jela in ker je govorila tako de. 4-78 EAST ISZndST. KEnmoreZOl6 aWa, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 rtt* minski: Skavt Peter vJZ ZaPuščjne našega naj-t j. !e8av^UInorjsta prinašamo še neobjavljeno zgod-Ivn0 Petru, ki bo brez ,jt J18 na®'a mnogo hvaležnih ifj].Cev med spoštovatelji '"cinskega. ^ .^fter je napredoval in azvi]al v mj. junaka, ne dosti Ir, ■i® taboril v Zagre »12 Zagreba da se je vrnil v L j ub-ien: p J6 doma natepel n ' a Se mu je kmalu mu- inio?' .^relco Zagreba na . dajalo štiri tedne, pre-ig, ri 0pet Prestopil domači avo 11111 je krasil rdeči Zasuk, .an Je bil na levo uho, je rajši odrekel, nego je čez te-'ski: "permejduš in preklet hu-den dni šel v mesto, tjakaj, kjer dič." je treba 1 din šteti za sleherno Jajce je jako priporočljiv uporabo. Enaka usoda da je za- kraj v Bosni. Prenočišče stane dela še mnogoga drugega skavta in so potem sedeli spredaj na klopi, da so se zvrstili drug za drugim — toliko jih je bilo. In so dobili listke s številkami, da je šla reč pošteno in brez pro-tekcije. Tista oblast je imela red. Pa ko je vrsta prišla skavtu Petru, je potem notri sedel kar pol ure in mu je dotična oblast prišla trkat, kaj da je in ali je še živ ,ali je mrtev. Pa je sporočil, da je še živ, da pa že ves teden ni bil nikoder in sedaj, ko je plačal dinar, hoče stvar opraviti temeljito in ako mogoče, se za teden dni naprej. Od latrin je krenil zopet k ljubim črešnjam in povedal, da ni ure, da ne bi dva dinarja. Obeda dobiš iz na devanih paprik dosita za tri di- mer go je bolhe, v Splitu ščurki, kakršno je pač podnebje. Na primer je v Afriki drugačno podnebje, pa tudi drugačna favna, kakor na primer na severnem tečaju. Vendar mora ome- narje, melone pa so tri do štiri'niti, da je tudi Split zelo pripo-za dinar. Melone so jako hvale- ročljiv, prvič zaradi Ljudske žen sad. Pa tudi slive jako sijaj-i kuhinje^ kjer dobiš lukulično no uspevajo tam spodaj v Bosni. |kosilo za tri dinarje, fig pa deset Morebiti zato, ker rastejo nalu-|za dinar. V Sarajevu pa ni no- bena stvar poceni razen arnavtr skih čepic, ki so po tri dinarje. Ampak ne smeš takoj plačati, kar Arnavt zahteva. V Ljubljani na velesejmu so jih prodajali po ^vidnei*•P V 111 je bil bil pripravljen jesti črešenj. Po sti«v -- skavtskem geslu: Bi-pi, to je: bodi pripravljen. Razen zvečer seveda, čim si je skrtačil zobe— po geslu: "Skavt bodi čist v besedah, zobeh in dejanjih!" Po kuhinji se sprehaja in si s krtač-ko čisti zobe. Temeljito si jih čisti in ko si jih je očistil z obil- Fe pot,-6''81 znak njegove ju-ne]P e J'e razodel ju- K«*6' j«, da edino to hibo J a vsakikrat nim trudom in s požrtvovalno lo Prinese s trga. Toda ^ajko'i C'^ ^ tu, da bo ■^di nnv4. — to besedili kni! "0 ^Polnil, mila 'j sp,.ot;a!'lca Neža sta mu n dokip našali. Za prvo fje in x! I"u 116 napoči čas kgal torp-^1" tako dalje' 1° ka,.- } "mlečno kavo ^jke 0 Je imela kuhinja Pa Sn Je<*no na pipi. Od ile k besede venomer lJe ^ ^njam- Dejal je, u Sredo v tek potrato časa in Kalodonta, si jih seveda ne bo šel zopet skru- kulični podlagi. Kajti imajo Turki svoje mrliče pokopane na slivniku. Za vsako hišo je vrt. Mrliče pokopavajo. Turki kar vsak na svojem vrtu za hišo, tam sade tudi slive, ki jako hvaležno deset dinarjev, v Sarajevu jih rode v temno modrih barvah, ki; lahko dobiš po tri in se Sarajevo se jako lukulično prilegajo du-!zategadelj izplača. Ampak ne-hu kraja. ; kateri orožniki tam spodaj ne Skavt Peter je malo pomislil, |ljubijo arnavtskih čepic. Ne bra-toliko, kolikor je bilo treba pre-i ni jo jih ne, le ne ljubijo jih, mora, da se mu ni zagvozdil kajti da jih vsakikrat razburja prevelik grižljaj. Odkašljal se spomin na kroglo, ki včasih pri-je in pripomnil, da bi tudi Ljub-'žvižga izza skale in izpod bele Ijana imela pri Sv. Krištofu: čepice. Za tale rdeči turški fes ugodno priliko za krasne nasade j pa je na čaršiji plačal 25 din in iz samih sliv, namesto drevore- j ga niti vprašali niso, katere je dov pod Tivoli jem bi lahko bili j vere. ti nasadi. | Oddehnil se je skavt Peter in Tudi Plih ička jezera so zelo dejal, da bi lahko še jedel. Ker' priporočljiva. To pa zaradi ra- 1 se pa za večerjo že obetajo na- kov. Raki so tamkaj čisto za- devane paprike, naj bo in si raj- stonj. Za kosilo si jih je bil skuhal pet velikih kosov. Toda si niti s črešnjami, pa naj so notri j jih je moral poprej ujeti. Pove-še tako lepi črvi, čedni in zgle- dal pa je skavt Peter iz bogatih dni. pa Pride / Žive; čim J™ as> nobene čre- ^rtv, ec "i brez e ali Za stročjim fižolom so mu dali, da ne omaga do večerje, še marmelade na kruhu, hvaležno je sprejel in potem povedal še to: Na svojem zadnjem potovanju se je nalezel marsikakih poučnih zanimivosti — cmok, cmok — uporabnih za šolo in dom, bogatih izkušenj iz živ ši prihrani kos lakote za zvečer. Na stenice je dejal, da ni nikoder naletel. Skoraj nikoder. Na primer v Dubrovniku—tam svojih izkušenj, da je najcenejši ^ dobiš stenice v hotelu, niti ne, način prehrane, če ješ usmraje- ;£e sj izrecno naročil in ob no ribo. Kajti si ž njo pokvariš želodec in ti več ne diši nobena reč. Tudi kruh ne. Na Črno goro ga takisto vežejo prijetni spomini. Bogato so mu postregli s sirom in kruhom in mu ga je ostalo še za sledeči dan. Ponoči so mu sicer v goste 1 j en j a in — cmok, cmok — koli- j Prišle miši in mu oglodale kruh zakai^' ^ J« tudi po-^udi iz favne. ..-.reč • •llh ljubi, črešnie Se -i6 začudila mamica in de-^Isicerl^0 snažna bitja, čr- Jala: "Kakšne favne?" Nj je U'e v njih, toda črvi Pa J0 J6 skavt Peter utrezno F Živj \Sevs^0zi higienična poučil: Favna da je šolski izraz lie, črešnji, živi od za živalstvo. Na poti proti Sisku in sir. Toda so se vedle sicer jako čisto in dostojno in nikakor niso kruha in sira zamenjavale z latrino, kakor to store črvi v kranjskih češpljah. Izmed krajev, kjer lahko živiš zastonj, je pohvaliti tudi Metko- ja o# m $• sn- 'di l v dr. in v ;ar n« feltor^'v0 ima isti ga je na lojtre vzel (v šoli se jim . Sew lesn-1'e i'1 ne zapu- pravi lestvenice) kmet, vpreže- x lc- 'am se zastonj lahko naješ n^akih sledov in na je imel dva konja, toda se je jkinina. \ stanici za ma.larijo je i, 11111 živalstvu služi vajetni konj 2 km pred Siskom I dobil dvajset tablet čisto za- črvom v j a- vlegel na cesto in poginil. Skav- {stonj in jih enako brezplačno ežih ln češpljah. V tu Petru je bilo jako žal, kajti, naklanjajo vsakomur, ki se ja- :ojtio f6 Ve(lejo črvi jako mu je naprej peš kazala pot. p1 na stanici. vijajo lai aynost latrine si Kmet pa je dejal: "Mili Bože, i i Kar se tiče živalstva, je skavt 'tritio i in moraš po- na tom daru Ti hvala!" in se je I Peter že povedal, da se mu pra- cešpi Zlezati iz jabolk in pobožno prekrižal. To je bilo h1 favna. Dijaška prenočišča Pa vso zavreči ko skavtu Petru silno všeč. j imajo po različnih krajih različ- k e"11 in videl notra-| Še je pravil in povedal, da je no favno- v Sarajevu se na pri »esjij- 1 -----—■ i it tv JI ■p A pol'1, lite P"1 11 P1 n^1 Č8' najvišjih sezonskih cenah. Le v enem samem zavetišču jih go-je, da jih lahko kažejo ukaželj-nim tujcem; je dejal oskrbnik zavetišča. V onem prenočišču da je prenočeval tudi skavt Peter. Eden izmed prenočevalcev da jih je dvanajst nabral na bučko in jo zapičil v posteljo. Potem je ušel skoz okno. To ni bilo prav. Skavt ne sme trpinčiti z bučko živali. Tedaj je vzkliknila mila maj-ka: "Fant, pa ne da si mi domov prinesel kaj živali?" Skavt Peter se je popraskal za vratom: "Zaradi favne me prašaš, če sem jo kaj prinesel? čisto brez menda ne bo." Pa se je razburila mila majka in je moral fant takoj v kopel, tačas pa je bila vsa obleka s turško kapo vred in z nahrbtnikom in z vso njegovo vsebino previdno preiskana in poštupa-na in je potem vse stanovanje smrdelo po onem prašku zoper mrčes. Pred večerjo se je vrnil domov dični oča in je bil vajen, da ga je na stopnicah pozdravil prijazni vonj večerje, ki se mu obeta. To pot pa ni bil vonj nikakor ne prijazen in je dični oča nagubal čelo, še preden je vstopil: Ta vonj sploh ni bil vonj in ni razodeval obljubljenih nadevanih paprik, nego je bil smrad, ki je spominjal na ščurke. Da bi bilo še hujše zlo mogoče, na to se še domislil ni — dovolj hudo te zadene usoda, kadar ti namesto z nadevanimi paprikami postreže s ščurki. Vznejevoljen je vstopil, niti klobuka ni snel, kar je bilo slabo znamenje in je pomenilo nevihto. Pa mu je ljubljena majka pojasnila neugodni položaj in potrebo ukrenjenih ukrepov. Nakar se je tudi njemu primer- no zdelo, da kaj ukrene zoper stenice in je vzrojil in je nevihta udarila skavtu Petru okoli ušes. Skavt Peter se je zavedal svoje krivde in je pohlevno in vdano vzdihnil: "Mili Bože, i na tom daru Ti hvala!" Pa je dični oča zmajal z glavo in se nasmejal, pa je bilo zopet vse dobro. Tudi to pot pri skavtu Petru še niso dobili favne." ("Jutro") OTTON Proda se gostilna na dobrem prometnem prostoru. Imam dovoljenje za točiti pivo in vino. Kdor želi kupiti, naj se zglasi v uradu tega lista za naslov. >< Odda se V najem se odda tri opremljene sobe mirnim ljudjem, toda onim, ki niso na relifu. — Je tam tudi garaž za avto, fri-gidaire in pralni stroj na razpolago. — Vpraša se na 1357 E. 171st Street. 'U (laT,je,ne tako! Tudi — cmok, cmok — hodil in prišel Milo k0 v zgled, [v Bosno. Tudi žp ave Iia pipi, jo je ko različni Ij v Bosni da so ja-1 j udje, celo ognje- 0Pol^nePosPravii. Pa je gasci. Ko še je znočilo, ga je pri W 0S!^0 malo ku-ljazen ognjegasec pozval k sebi ^streg^^^ainsomu'ua konjak. Skavt Peter ga je ^očii ''^uharica pa je1 odločno zavrnil, da je skavt, " K .iiu je bi)1 ^ tekla poučna na prenočišče; prenočišče da i P a fenila ^ 0ci latrine v sa- pomeni "konak," ne pa konja-l! Ua a latr'ne vobče. ka, niti ni v prenočišču kapljice aVu v ^adnjem skavt- alkohola, nego je čisto suho in 6al(o-0'^rU^a — niso skavt da ne pije alkohola hiti es JUnaško vihtel jasnilo, da ga ognjegasec vabi že danes, vobče niti konjaka. Pa se je raz- 1 U Y y, O IVO. V L- \J ± t. C* f vz J -AKV vv ^ bil6 lai-agrel)u za pri-'obstoji iz zapljuvane preproge, ^ Odifi rine Naravnost pregrnjene preko tal. Bil pa je klonil •- - . • _ _.i-__i-i__.•__ Ulle , Pa jih je, ta ognjegasec zelo naklonjen ueograc*u- La- Slovencem; vedel je, da so Slo-taboru se venci Kranjci, ki govore kranj- Professor noodle" — tfAVcl 1 Kav. 1 S'0 And thiS 'iS tke ative costume This is the place Professor; • Our darling little dou^hterFlo desires to take a trip abroad. And we must humor her although 'tis more than we can well afford. This trip will prove a rest, she's sure, from hardships of the social whirl.So wont you please surest a tour adapted for a modern £irl ? Mr. ^ Mrs. Goof L. R. Miller Coal Co. L. R. MILLER COAL CO. 1007 East 61st St. ENdicott 1032 COAL WOOD Summer prices now DR. CARL OPASKAR naznanja, da je odprl urad za prakticiranje zdravilstva, ranocelništva, in porodništva na 740 East 152nd St. (v Cleveland Trust poslopju) i ■ Uradne ure (razen srede) 2 od 4 pop. Telefon v uradu GLenville 3134 7 do 8 zvečer na domu POtomac 8055 ORANŽNA PIJAČA Veselite se najboljšega Ostanek pa pri hranite. Več za vaš denar, (steklenice cel quart 32 oz.) m scfRisumc quart 32 oz. ca- OHIO KRAFT PIMENTO »HSf The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and aonetizers. ----H- E FFIC1ENT Use only one level tea-•spoonfui to a cup of sifted flour for most recipes. yy baking HWPOWDERI Same price today as 48 years ago 25ounces for 254 Manufactured by baking powder specialists who make nothing but , baking powder—under supervision J [ of expert chemist# of nilionel | reputation. MILLIONS OF POUNDS HAVE BEEN USED BY OUR GOVERNMENT ZAMENJATE ZAMASKE ZA EAGLE OGLAŠAJTE V ZNAMKE. "ENAKOPRAVNOSTI" Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently ■* retains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer s" ^ and safeguards health. Try it in your \ ^ . own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value of this bcautifm cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. n to O Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga M # i i S e i i m ^ M •*} i i 2 S i i 2 i i g 4 !$ i 2 S š ® s S i m Lično delo m m m I E! 4 2 i i w m Za društvene prireditve, družabne sestan- # „ ke, poroke in enake sluča je, naročite tisko- I g vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno | | w m lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost m m i I 3 2 i I M (®) 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 j]j IE n O 0 1 n THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. I o o o M Knjiga je vezana stane $1 a o Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue D STRAH '4 ENAKOPRAVNOST J.O. A • ^lillllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllilll^ = Vladimir Levstik: 20 = PRAVICA KLADIVA POVEST Bilo je kakor delo, ki ga ni opravil. Kakor misel, ki se je hotela roditi v njem, pa se ni rodila. Prav kakor misel. Edina glavna misel njegovega življenja, ki jo mora premisliti do dna, da ge izkaže z njo na pragu Smrti . . . Katera je bila ta misel? Vsa Andrejeva duša se je mukoma razpela v prostor in čas, da bi jo zajela. Toda niso mu dali miru. Niti zdaj niso imeli usmiljenja! Komaj se je kovač obupno lotil nemogoče naloge, da bi še enkrat premislil vse misli svojega življenja — zakaj v sleherni je čutil drobtinico tistega, česar je iskal — že je vstopil profos. Prišel mu je ponudit gostoljubje vseh velikodušnih krvnikov. Povedat mu, da si lahko naroČi vseh dobrot, s katerimi mu morejo postreči: cigaret, vina, jedi. Celo pečenke. Vsega kar hoče. Do treh popolde. Ob treh popoldne ga ustrele . . . Obsojenec ga je pogledal kakor ostudno prikazen v snu. Teman val mu je 'planil v lice. Ali so mogli še huje zasmehovati človeka? , Bil je lačen, res. Vse te dni je komaj pokusil jetniško hrano. Bil je žejen. In misel na cigareto, na eno samo, ga je prešinila kakor misel na odrešenje. Toda predstava, da naj bi sprejel popotnico iz rok krvniškega hlapca, je bila neznosnejša od udarca v obraz. Vzravnal se je. Zaman iščoč besed za to ponižanje, je iztegnil roko proti vratom. In oblastni, surovi profos je storil pred Andrejem Možino rekaj, česar ga je bilo potem še dolgo sram . . . Udaril je s petami. Salutiral. Zavrtel se je na petah in odšel, ne da bi črhnil besedico , . . Andrej se je iznova lakomno vdal premišljevanju. Katera je bila njegova misel? Katera u-ganka je bila tako važna, da ni smel umreti, ne da bi jo prej razvozlal ? A spet je zarožljal težki zapah na vratih. To pot je bil ku-rat. Njegovo dobrodušno mla-deniško lice se je bledo začrtalo pred kovačem. "Hvaljen bodi Jezus," je pozdravil s tihim, drhtečim glasom. "Prišel sem, da bi še malo govorila o Bogu . . . Obsojenec je zastokal. Tudi ta ga je opominjal, kako brzo se krči čas! Niti ta mu ni privoščil ubogih ur, ki so mu bile še dane! "Ne zdaj, gospod!" Proseče je sklenil roke. "Pozneje pridite, pozneje . . . Toliko bi še premislil, dokler imam celo glavo! ... " Svečenik se je medlo nasmehnil. "Kaj bi ti zdaj premišljevanje, siromak? Ne muči se, kmalu bo vse eno. Umiri se v Bogu ... " "S krvavega morišča bom stopil predenj!" je divje vzkliknil obsojenec. "Ali menite, da me bo vprašal, kako sem prebil svoj poslednji dan?" Kurat si je pokril obraz z dlanmi. Požiral je in. težko dihal, kakor bi se boril z ihte-njem. "Ne bo te vprašal," je šepnil nato. "Grem ... Do svidenja." "Samo še malo me pustite samega," je mrmral kovač za njim. "Samo še do poldne . . ." Čudno, žal mu je bilo mladega človeka, ki je vzel v imenu božjem grehe z njegove duše. Bal se je zanj, da ne bi jokal popoldne ob treh . . . In sredi usmiljenja, ki ga je obšlo, je zdajci spet utonil vase in obsedel na pogradu, s komolci na kolenih, z brado navito o-koli pesti. Nikoli si ni predstavljal, da bi mogla človekova misel v dveh urah obleteti toliko stvari. Vsa minulost je šla v presunljivo živih prividih mimo njega. Mislil je na svoja mlada leta, na delo, s katerim se je preživljal, na skrbi, ki jih je imel, na vse neštete podrobnosti, obraze in kraje svojega življenja. Glej, tu so bile Ravne, tu je stala njegova hiša taka je bila pred pet in dvajsetimi leti, ko je snubil pokojno ženo, in taka je bila zdaj . . . Videl je izbo, v izbi Lucijo, ki se je metala po mizi in plakala za njim. Kdko bi šele vpila, sirota, če bi vedela: danes popoldne ob treh! Mislil je na hčerin obup, ko ji povedo, in na usodo, ki jo čaka po njegovi smrti. Bila je vrlo dekle; ne bo se mu izneverila, ne bo ga osramotila. Vse, kar ostane po njem, bo dobro spravljeno v njenih rokah. Bog in čas naj jo utolažita; pozabila bo in bo kdaj še srečna . . . Obenem z njo se je spomnil Krištofa Blagaja. Notranji glas mu je zatrjeval, da ni mrtev. V tej predsmrtni napetosti duše ga je obhajalo kakor gotovost. da bo kmalu spet gospodaril v domu svojih očetov, srečneje nego bivše dni. Na Ruskem je, ni dvoma, da je šel v dobrovoljce. Boril se bo za svobodo. Kovač bo mrtev, toda njegova pravica se bo na ostrini meča vračala v Ravne. Blagor Krištofu, ki bo doživel velikega dne! Ako nihče drugi ne, bo on zbral kosti ubogega Palca in jih bo pokopal v dobri ravenski zemlji. Kako krepilno je bilo misliti na prijateljstvo, ki je veljalo še preko groba! In mislil je na Boštjana Sredinca, na Prstanca, na Mezinca ir na vse zveste tovariše: ali še žive, kod hodijo in kaj poreko 0 njegovem koncu. Nu, hvala Bogu, ni jim bil slab apostol. Potrdil bo, kar je učil. Tudi sovraštev se je spominjal.- Mislil je na svojo mržnjo j do Avstrije, na gnev, ki je bruh- 1 nil v nedeljo iz njega, na Jude-iža, ki ga je izdal, in na Jakoba Vojsko, ki je bil prvi krivec, da so dobile Ravne svojega Iškari-jota ... A vse to je bila že nekje za njim. Bilo je tuje kakor skrb, ki smo jo prevalili na druga, močnepša ramena. Andrej je trdno veroval, da bo Nekdo pomnil njegove pravde z ljudmi in jih bo dognal po I Svojem zakonu. Zravnano bo j kar je krivo, brez milosti bo pokončano, kar je zlo. .. Pravica kladiva! Pesem kladi-I va! Kdo bo poslušal to pesem za j njim ? Samo Lucija . bo kdaj \ stopila v zapuščeno kovačnico in bo ihte prijemala kladivo za držaj, tam, koder je ves svetal od njegovih žuljev. In nekega i dne je ne bo več. Nekega dne j stopi k naklu novi kovač in za-vihti kladivo Anreja Možine, ne da bi poznal njegovo jekleno modrost. Tako malo je kovačev, ki bi razumeli govor kladiva. Oh, malo jih je, ki bi vedeli, da se oglaša v trdih utripih dela vsa misel in pravica božja, ves zmiel in vsa lepota sveta! Tako mu je vihrala duša' v brezkončnem krogu. In čas je hitel. Čedalje bolj neizprosno je bila ura pri Sv. Petru, čedalje strašnejši je postajal neslišni beg minut, čedalje bolj Vrtoglava brzina kovačevih misli. Na vsem, karkoli mu je prišlo na um, je bil odsev tistega, kar je hotel. A kolikorkrat je napel duha, da bi zgrabil rešitev, tolikokrat mu je ostalo v prijemu nekaj, kar ni bilo pravo . . . Ura je bila tri četrt na poldne . . . Samo še deset ... samo še pet minut, in pride kurat . . . Bežale so, oh, tako naglo, noben vihar jih ne bi dohitel! Toda misel, na kateri je stalo vse, se ni hotela odkriti . . . Obsojenec ni vedel, da se muči s tem brezizhodnim občutkom vsako človeško bitje, kadar ga ogrinjajo krila smrti. V njegovih možganih se je borila več- nost Misli z izpremenljivostjo Tvari. Njegovo telo je bilo še celo in živo, a duša, ki je prehitevala čas, je že trepetala v poslednji muki . , . XXIX. In tedaj se je zganilo v zvoniku in ura je slovesno odbila dvanajst. Še preden je utihnil poslednji jek zvona, so se začuli zunaj svečenikovi koraki. Kovača je izpreletelo kakor led. Bilo je prepozno! Z drhtečimi ustnicami in z bolestno vznesenostjo v očeh je pogledal kurat obsojencu v raz-orano obličje. "Trpiš?" je šepnil, držeč ga za roko. "Boli, jeli ? Potrpi, dragi, kmalu ti bo dobro ..." In kovaču se je zazdelo še isti mah, da mu postaja bolje . . . "Glej," je zamrmral svečenik, kak^r v zadregi. "Rekli so mi, da nočeš od njih ničesar . . . Vzemi to za ljubo." Tako govoreč je segel v žep svoje suknje ter izvlekel kos belega kruha in kos teletine. Segel je drugič in je postavil na mizico steklenico stayne. Segel je v tretje in je položil pred obsojenca pest cigaret. "To ni od njih. Bog mi je priča!" je dodal vznemirjen po trpkem začudenju, ki je skrivilo kovačeve črte. "Od mene je, sprejmi kakor brat od brata. Vse, kar ti morem dati . . ." "Gospod!" je ostrmel Andrej. "Kako — zakaj? ..." "Zakaj?" je ponovil mladi kurat z nečim svetlim v pogledu in v glasu. "Ne iz ošabnosti. Ne iz usmiljenja. Iz ljubezni." Obsojenec je razširil oči. Ne-jkaj težkega se je prelomilo v njegovi duši. Beseda mu je uto-jnila v valu tople ganjenosti, ki je mahoma žalil vso prejšnjo bedo. "Vzemi," je prosil mladi človek. "Vzemi iz bratovske ljubezni." ! Njegove oči so bile polne solz. In nekaj je sijalo v njih čedalje , jasneje, širilo se kakor zarja in j pisalo svoje ime na ves obraz. Bilo je rešitev kovačeve uganke. Bilo je ono, česar je pravkar še v mukah iskal. "Iz ljubezni," je zamrmral. — "Iz ljubezni, to je tisto; . . . . Ljubezen je bila v vsem in nad Gospodovim, zdaj kleči on pred vsem. Srce mi je krvavelo od teboj. Odpusti, brate, meni in nje in je nisem spoznal! . . "|vsem, ki verujemo, pa nismo šli Velika, globoka radost ga je na Kalvarijo! Blagoslovi nas in obšla. Sleherni dvom in sleher- j prosi za nas, da bi imeli moč. na negotovost se je valila od njega kakor kamni z grobov na dan vstajenja. Da, zdaj mu je bilo vse jasno: Nad njegovimi mislimi in željami, nad vero in nad upi, nad vsem, kar je delal in učil, nad vsem, kar ga je vodilo od zibelke do te celice mu-čenikov — nad vsem, nad vsem je stala Ljubezen, kakor stoji solnce nad stvarmi tega življenja. Boril se je, ker je ljubil. Sovražil je, sodil in terjal pravice, ker je hotel luči in sreče za vse ljudi. V njegovi ljubezni je bilo sklenjeno, da mora danes umreti. Sleparil bi, kdor bi oznanjal zveličan je, a ne bi hotel biti razpet na križ! In glej, že je videl iz oči, ka- kadar pride ure preizkušnje! . ." Andrej Možina se je ustrašil. Vzdignil ga je s svojimi silnimi rokami in ga je pritisnil nase kakor nikoli nikogar ne. "Ne greši!" je zamrmral. — "Služabniku božjemu ne pristo-ji, da bi klečal pred človekom." "Odpusti!" je ponavljal mladi svečenik. "Blagoslovi!'' Tedaj so se ulile tudi kovaču solze. Rahlo, rahlo ga je poljubil na čelo. se postavljata na veke. Ok se je zdelo, da sta prva fl četka sveta, ki preživljata trenutje. "Ali more biti človek bolj^ čen?" je časih pomislil W "Zdaj je vse lahko in jasn"'1 razrešeno in opravljeno. Z® treba samo še umreti." ;| Z zvonika je jeknila drif ra. Svečenik je prebledel, o jenec se je mirno nasmehni■ (Dalje prUtoanjU) V najem Odda se v najem ali se da. zidana hiša z sedmini i mi in sedem akrov zeifllJ6, "Bog blagoslovi tebe in vse zveste brate," je šepetal. "Da bil^vollstujr"dobro imeli vero in moč do konca! . . " |^.^ p^boj. — Za več ^ Trdi korak ječarja, ki je šelj &^e na 27000 Lak^ mimo celice, jih je osvestil. Se-I^ kličite Llber^ ' dla sta. Obsojenec je vzel ciga-1______- reto in je zapušil, poslušaje ku- i PrOtltl SG 1 S > .12 .o klije iz ljubezni nova ijnbe. zen, ki bo učila in rodila, trpela in vztrajala do velikega, obljubljenega dne. Mladi človek, ki je stal pred njim, ne vedoč, kaj bi mu storil v poslednji uri — ta človek je bil njegov. Kovačeva smrt ga bo utrdila kakor o-genj jekleno ost, njegova kri mu bo zaznamovala pot za vse življenje . . . "Brat!" je izrekel besedo, ki se je bleščala v svečenikovih o-čeh. "Brate moj, brate moj! Vse, kar bodo storili z menoj, naj bo izbrisano zaradi tvoje ljubezni!" In je použil kruh ljubezni, svoj poslednji kruh. Pil je vino ljubezni, svoje poslednje vino. In ko je uzrl tajno misel v ku-ratovih očeh, jo je razumel, kakor je zdaj razumel vse. Odlomil je svojega kruha in mu ga je dal, da bi jedel, in mu je ponudil kozarec od svojih ust, da je pil . . . i In kruh je bil kakor živo meso in vino je bilo kakor kri mu-čeniška. Mladi človek je zdajci zajokal na glas. Preden mu je utegnil braniti, je pal pred obsojencem na kolena. "Brat!" je ihtel. "Moj brat! Davi si klečal ti pred hlapcem pohištvo za štiri sobe, dobrem stanju. Proda Kaj je slišal in kaj mu je od govarjal, kdo ve? Gledala sta se j zmerni ceni. — Vpraša ! preko mize in milovala drug j 3435 Superior Park, AP1; drugega z očmi, kakor dva člo-1 blizu Taylor in Wash1 veka, draga drug drugemu, ki Blvd., Cleveland Height !( Čemu kupujete led, ko lahko I kupite dobro ohranjeno, rabljeno električno ledenico. Za več pojasnila vprašajte na 819 East 185th Street. Išče se Fant išče delo Pošten in pripraven fant, star 17 let želi dobiti delo v gro-ceriji ali mesnici ali v kakršnikoli trgovini. — Vprašajte na 19008 Cherokee Ave. Žensko za hišno delo in za skrbeti za otroka. Plača po dogovoru. Mož in žena sta oba u-poslena. — Za več pojasnila pokličite GLenville 4646 med 8 in 4. uro. NOVKA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tu 1 druge. Sporočite jo nam pismeno ali Pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder' son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 46 JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0$ TA KUPON z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, oprav^ osebo do velike sklede in male skledice za ^ = Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. ■P H benih naročil ne sprejemamo po pošti. ALI VAŠ RADIO DOBRO DELUJE? Strokovnjaško povprav 1 j an je radio aparatov. Po kličite ENdicott 3880 za približni račun. Vse delo garantirano. ACME HARDWARE 7002 St. Clair Ave. A.Malnar CEMENT WORK ENdicott 4371 IME Naslov 74th St. "PROFESSOR NOODLE" FORSAKBN! De^r^Professof'" My wife - - *».■ - --V-vSi tfsfc ' :! SbL- Me., , ' ^ 1 Kadar imate svatbo, krstijo, piknike ali najsibo že kakoršno veselico ali prireditev, se Vam toplo priporočamo s našim vsakovrstnimi mehkimi pijačami, ker Vam jamčimo, da boste dobili najboljše in najčistejše kar je sploh mogoče Imamo tudi več vrst pive. Ale in Half & Half. Uljudno vas prosimo, da pokličite HEnderson 4629, in bomo pripeljali najsibo na dom, v dvorano, na pikniški prostor, ali kamor želite. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6511-6519 St. Clair Avenue .Though, it's not ee>sy to forget, I m sure this (fr can te withstood It should not ie so hard, to (fet anotKe r chauffeUfi tSffc sigheda y and ala3! IJ\ * iroKen-h ,Q chauffeur just as {food Prof. Noodle