(^JutPftl^ 36. številka. V Trstu, v soboto dne 24. marca 1894. iihaja po trikrat ti* teden t ioatili iz-danjih oh torkih, iatrtklh in aobotahll. /.jutranji* izd.ni« izba ja ob uri zjutraj, vetrno pa »b 7. ur\ ivefor. — Obojno izdanje slane: » Jeđeu mune« . f. —.90, j7.ven Avstrija f. 1.4« 7.h tri inraftc ta pot l«ta 4,— Na saročbe rei t.'Nošene naročnine •• tjemlje ozlr. itko *e Pogamičre številko »e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trutu po fl nT«., v Gorici po ^S nrč. Sobotno rečemo izdanje v lrttu S nd., v Gorici « ni. EDINOST Glasilo alovenvketfa političnega druitvi Tedaj XIX. y\ vV^ Oglati a* rakune po tarifu t petitu; ca nailov.' t. dob"lirai črkami plačuje | rn^tor, ko!lk.ir ol»««|fa n»*.Jnih »ruic. I'o-luna oumrtmc-in j«Tn potil jajo uredni*t»u : ulicn Casernri it. lit. Vinko pi*mo mora bili frankoTitno, ker n«fritnkov>tna »e no »pr .; milijo, Rokopiai >« no Trafajo. Naročnino, reklamacije in oglaae npra-jema upravniitvo ulica Casorma 13. Odprte reklamacije ro prodte poštnine. „T «HmiN J* m mi l r v \ Naši delavci in podporna društva. IUclMu* V Tretu obstoje ratna podporna društva, mej temi dve slovenski. Mi no teb smo dobili tudi okrajno bolnišk > blagajno. Ker ■ti pa naši podporni druitvi premenili ovoja pravila v soglasju z zakonom o okrajnih bolniških blagajnah, postali sti jednakove-ljavni ten poslednjim. Po zakona mota biti vsak delavec tria* Ških podjetij in zavodov član pri jednem podpornih društev, ako ne, mora se upisati v okrajno blagajno. Kolikor v okrajno blagajno toliko podpornim društvom mora oleherni gospodar ali savod plačevati sa svojega delavca po 9 nvč. na teden, oatalo pa donnša delavec aam. Tisti, ki so upisani v okrajno bolniško blagajno in ne služijo #eč kot 1 gld, 25 nvč. na dan, plačujejo samo po lfi nvč. na teden, a dobivajo po 75 nvč. podpore na dan v slučaju boletni. Delaveo, ki sluii nad 1 gld. 25 kr„ uplačuje po 18 nvč. in dobiva podpore po 00 nvč. Podpora pri okrajni blagajni traja oamo 20 tednov. Po 20 tednih neha podpora, a tudi družina ne dubi pogrebnih stroškov v ■neuku 80 gld. V naših delavskih podpornih društvih plačuje nekaj več, sato pa ima velike ugod-uosti. V slučaju bolezni dobiva skoti 20 tednov po 1 gld. in aa nndaljnih 32 tednov po 50 nvč. ua dan ter eventuvalno pogreb-ščino v znesku 30 gld. Letos plačujejo nekateri udje pri „Del. podp. društvu" po 30 nč. na teden, a to po krivici, ker bi moral gospodar plačati 9 nč. od teh 30. .Eoonomo* plačajo teli 9 nč. in tudi uprava mestne pliuarne se je izjavila, da bode plačevala odslej onib 9 nč. Tem bolj se čudimo, da se L I o y d in 9 t r u d t h o f f upi < ruta temu plačevanju, vsled česar je delavko na škodi sa 4 gld. 68 nč. na leto. Pustimo Btrudthoffa, na strani, ker je sasebno podjetje •H postopanja „Lloydove* uprave iarei ne moremo razumeti: da noče priznali podpornih društev — tudi italij. ne —, katera je vlad* snma priposnala jednako velja v ne s okrajno blagajno. Ta podporna društva ao spremenila HToja pravila v zmislu zakona o okrajnih bolniških blagajnah, in v treuotku, ko je vlada pritrdila tem spremenjenim pravilam, stopila bo v jedno in isto vrsto i okrajnimi blagaj- PODLISTEK. Kmetski upor. w Zgodovinska povest šestnajstega veka. Spisal Avgust aenoa. Preloiil 1. F. Planinski. — To je, obrne se gospa k njemu, po* sestvo jo nerazdelno in obiteljsko, dohodki in vžitek se ima mej obitelji na polovioo deliti. Tak je smisel kraljeve darovnice in tako pogodbo je moj pokojni gospod sklenil s gospodom Batorjcm v Stobici. — DA, d A, odgovori Madjar nekoliko v zadregi. — Tudi to vam moram povedati, nadaljuje gospa Uršula, da sem leta 1559. svojemu pokojnemu gospodu Andreju posodila od svoje dote sedem tisoč ogrskih forintov tor se v knjižila na četrtino oelega posestva. Ne pozabite tudi, da je bito na posestvu nekaj dolga, ko sva je prevzela. Upniki baron Klainaoh, Jakob Sckelj in Ladislav Kerečen so neusmiljeno pritiskali na mojega pokojnika; na srečo se je dobil dober človek, gospod podban Ambrož Gregorijaneo ter je izplačal pijavkam dolg dvatisočtriintridesetih forintov, pridriavši si seveda pravico vknjižbe, katero pravico je pozneje izročil svojemu sinu Štefanu, ko se je ta oženil z mojo hčerjo Marto. nami. In kar pripoznava vlada, pripoznati mora vsak podjetnik, v prvi vrati pa avstrijski Lloyd, ki je postal državno podjetje in ki uši va ogromne podpore od strani države. Dobro bi bilo, da bi ee tudi naši državni poslanci nekoliko pobrigati za to zadevo. L) oyd in Strudthoff bodeta morda skušala opravičiti svoje postopanje s tem, d a hočeta v svojem lastnem delokrogu zasnovati delavsko blagajno. Čujemo, da se res nameruje nekaj taoega. To nam deje povod do vprašanja, a I i b i bili L I o y d o v i in Btrudthoffovi delavci na dobičku, ako bi ti podjetji osnovali svoji lastni blagajni? Oglejmo si malo to stvar, da vidimo, kake nasledke bi utegnila imeti ta naše ljudi. Za ti podjetji bilo bi soveda ugodno, ker bi jima no trebolo več plačevati onih 9 nvč., katere plačujeta sedaj v okrajno blagajno za tiste delavce, ki so tam zavarovani. Ta donar bi ostal doma, čo tudi v delavski kasi. Za okrajno blagajno bil bi to uoareo, ker bi jej odpadel velik del udov ; a to nas ne briga toliko. Važneje pa je za nas vprašanje, kako bi bilo potem z delavci. Dokler ostane delavec v alužbi teb podjetij, ne bo slabo. Kaj pa potem, ako oslabi, ali pride v nemilost; ako ga odpuste od dela f Z istim dnem, ko stopi is službe, izgubi delavec pravico do podpore iz L!oydovo oziroma Strudthofuvo blagajne. In če jo že prileten ? Potem ga tudi diuga podporna društva ne bodo mogla voprejeti kot člana. Knj bi imel po takem delatec od tega, ako zamenja svoje podporno društvo z Lloydovim P Vso drugo bi bilo, »ko bi Lloyj in Strudt-hoff zagotovila delavcu, da ga obdržita do smrti. Potem seveda ne bi smeli ziniti besede. Ali kje na svetu je tako podjetje, katero bi moglo in hotelo dati tako zagotovilo P1 Šo nekaj. Tudi med delavci se dobe t«!;o „dobre" dušice, ki rado o vaju jo svojega tovariša. Denimo, da se delavec prijavi bolnega, a se takoj oglasi kak dober prijatelj z ovadbo, da dotičnik ni res bolan, ampak da se le dela bolnega. Ker pa je znano, da gospodarji radi verjamejo takim ovadbam, si moramo misliti, da ga ali odpuste od dela, ali pa mu znižajo plačo. In zdravniki t Tudi ti bi najbrže bolje pazili na korist gospodarja, nego ua delavčevo korist. Pa saj znamo, da, kjer so velika podjetja uvela tako blagajne, so bili delavci v*ik- — Vem tudi za to, vaja milost, ali vsega tega si ne morem drugače razlagati, kakor da to breme pada na Heningovo polovico. — Molčite mi, zekriči gospa Uršula in udari z nogo ob tla, tu ni iiikakoišno polovice. Dolg je na celem posestvu. Niti kraljevi sodnik niti kralj ne bo naše dedoviue z nožem na dvoje razkrojil, dokler mi je glava živa, dasi se mi to dvojno gospodarstvo na jodni zemlji zdi kukor tinti čudni dvoglavi orel, čigar jedna glava gleda na desno, druga na levo. — Eh, kaj pak, vaša milost, pravi Mi* hajl in udari z nogo, a oči su mu čudno zasvetijo. Seveda, seveda. Tako mislim jaz, tako tuoj volemožui gospodar. Pustiva sume in prepiru! Končajva to pravdo, katera traja žo celo uro. Gospod kraljevi sodnik ne bi rad, da pride stvar pred sodišče, kor je tudi on sodnik, in ker so take pravdo mej sorodniki gotovo proklestvo — Ah t nasmeje se zlobno goapn Uršula, moj mili sorodnik *e tu roj s dišča hoji P D bro, da vem. On vsaj zakone pozna. Potemtakem se mi zdi, da vh! njegova pravica na tenkem lasu. Ali da čujemo, gonpod Pallfy, vaho pogoje. Gospa Uršula jame v zmernih korakih in z rokami na križem hoditi sem ter tje po dsr na škodi. Čitsjmo le poročila iz Češke, Moravske in z Dunaja ! Zato priporočamo delavcem, naj si varujejo svojo prostost, dokler se le da. Tako prostost jim zagotavljati naši podporni društvi, zajedno pa jim dajati tudi razvedrila in pouka. Priporočajte torej ti društvi, širite ja in bodite ponosni nanji 1 M. K. Politiške vesti. Ogrska V deliriju. Kljubu .narodnemu tugovanju" nadaljujeta svoje predstave operno iti narodno gledališče. Gledališki nadglednik grof Zichy pa je dobil baje dne 22. t. m. grozilno pismo, v katerem je rečeno, da se vržejo bombe v dotičns gledališča, katera ne pretrgajo predstavljanj. (Cel6 v .liberalnem" Trstu ni gledališčnih predstav zadnje tri dni Velikega tedna, ker jih zabranjuje katoliška cerkov. Na Ogrskem pa veljajo drugi zakoni. Ured.) Bomb sicer ni bilo treba metati, ker ho se obustavile predstave vsled burnih demonstracij množico pred gledališči, v kateri so bili, kakor običajno, največji kričači .rodoljubni dijaki". Ko so imele pričeti predstave, prihrumeli so v glt ditlišča in doloma s prošnjami, di-loma z grožnjami odpravili so gledalce iz dvorane. Na narodnem gledališču in nad operno zgradbo hoteli so razobesiti črne zastave. Nekateri vročekrvneži udrli so c«IA v cosarsko ložo v opernem gledališču ter rszobesili črno sastavo. Sedaj pa je po« sHgla policija vmes. Ker se demonstrantje niso hoteli umakniti, udrihali so stražarji s sabljumi po njih. Ranjenih je 28, govori se celć, da sta dva ubita. — To je baš najboljšo srodstvo proti vročekrvnim demonstrantom in dobro zdravilo proti novi madjarski bolezni „D e 1 i t j u m K o š u t e n s*. — De-monslrovnlo so je tudi pred kavarnami, kjer jo svirt»la glaiba in pred hiAami, kjer ni bilo razobrienih črnih zastav, Neredi trajali so do polunoči. Ogrska vlada In Kolut. Dne 22. t. m. posvetovala se jo liberalna stranka, da ukrene, kar jo potrebno v proslavo Košutovoga spomin«. Zborovanju predsedoval je baron Ma-ninaki. Sklenili so poslati sožalni brzojav Kušutovi rodbini in jeden venec na pokojnikovo krsto. Ministerski predsednik baron Wekerle objavil je zboru, da so snide 23. sobi, upirajo pogled v tla, a kraj nje koraka Pbllfy, klanjajo te in mahajo z rokami. — Pro primo, pravi Madjar in vzdigne palec, jo treba ukloniti Jurija Vsesvetskega. Silovit Človok jo morda is naklonjenosti do svojega gospodarja in nekoliko do BVojega žepa, ali treba ga je ukloniti, ker ni po godu vaši milosti in je tudi sicer jako slab in bo* lehen. To bo tudi najboljši izgovor, da ga odpravimo. — Bene, pravi gospa, govorite dalje. — Pro svcundo, nadaljuje Madjar in vzdigne kazalec; za Bvojega upravitelja postavi moj veloiuožni gospodar literata Gregorja Dombroja, mirnega, pravičnega človeka, kateri nima tod blizu nobenih sorodnikov in tudi ni oženjen. Njemu so bo invontamo izročilo, kar jo vina, živino, žita, sena. pohiftva v kolikor spada na polovioo mojega milostupga gospodarja. — Bene, ponavlja gospa, ali tista dva ztodejca Horvat in Golubić morata iz hiše, slo li fuli ? — Na vsak nsčin ! Takoj jih zapodimo, VfiŠu milost, pritrjuje llmijar gospi. Pro ter-tio ostajo posestvo „quoad dominiuui et pos-sessionem ot cmniu iura possessionaria" nerazdelno, treba je samo dobiti način, na kateri bi se ta dvojna uprava modro uredila. (včeraj) poslanska zbornica v že sklicano izredno sojo ter da predloži predsednik drž. zboru : da se ovokovečijo Košutove zasluge za pripravo in vstvaritev zakonov izza leta 1848., da se mu izjavi hvaležnost naroda, da se udeleži pogreba deputacija iu da se položi venec na krsto in konečno, da ne bode seje, dokler ne končajo pogrebne slavuosti. Dalje je povedal minister, da, ako bi se za'itevalo še kaj — posebno, da se Košutove „zasluge* priznajo zakonitimi in da plača država pogrebne stroške — potem ne bi se moglo prozirati .žalostnega dejstva, da je ostal Košut do zadnjega svojega dihljeja v protislovju s sedanjim postavnim redom, vsled česar je nemožno vstvarititi takega zakona*. Konečno prosil jo minister Wekerle, da naj bi zbor ne odobril drugih želj&. Liberalna stranka vaprejela je Wekerlov predlog. Med razpravo omenil je grof Štefan Ksrolyi, da on nikakor uo moro glasovati za to, da bi Košutov pogiel ne plačJa dežela. Kolutov »In Ljudevit Božidar odpotoval je dne 22. t. m. v Genovo po ostanke tam pokopane svoje matere in sostre, da se odpošljejo zajedno s KoŠutovo krsto v Budimpešto. — Ncodvimi strnnki pisal je, da naj odloži na pozneje izpolnitev raznih želj po* kojnikovih, — V ponedeljek blagoslovi su Košutovo truplo v Torinu, potem j« odpeljejo na železnico. Pokojnikova sina je spremita v Pešto. Nadvojvodlnja za Koluta. Iz Budimpešta poročajo dne 22. t. m., da je nadvojvodinjn Marija Doroteja, hči nudvojvode Josipa brzojavno dovolila, da se rar.obe*i črno pregr* nena zastava na poslopjo neke šolsko družbu, katerej jo pokroviteljicu. Italija in Madjarika. Neudvima strauka sklenila jo v svoji soji dno 22. t. m., da odpošlje brzojavnim potom svojo vročo zahvalo Crispiju na izrazih sočuttvovanja s madjai-skim narodom prigodom Košutove siniti. Šolski shod na Dunaju. Shod srednješolskih učiteljev vsprejel je dne 22. t. m. resolucijo, s katero se zahteva naglo poboljšanje stališča učiteljev in suplentov ter urejenje preskrbljenja učiteljskih udov in sirot. Dvorni svetovalec Beer izjavil je, da se proračunski odsek toplo zavzame za interese srodnjožol* skih učiteljev. Oproičsnl v razpravi proti morilesm Mrva, drd. Čižek, Ana Križ in Vojtek izpuščeni so bili dno 22. t. m. popoludne iz zapora, Pred jc tniš!d milim nebom. Blaženi madjarski libe-ialci 1 Njim jo pač vso jedno, da-li služi njih demonstracijam katolišk ali pa protestantsk svečenik. Ako bi se jim bil poslednji odrekel, priskiholi bi si tudi kakšnega budistiškegu pi pa \/. Kifuja ! K roparskemu napadu v Zagrebu. Kakor poroča „Agramer Tagblatt" z dne 22. t. m. u i m n p'.licija niti najmanjšega .-lnJu o drznih tolovajih, ki ho nedavno odnesli vodji skla- dišča soli v Zagrebu, Karlu 9ehwarzu iz skladišča v Ilici svoto 20.000 gld. Nekako čudno je, da je varčni 8ehwari poslednji čas tastavil vrednostnih papirjev aa višji znesek. „Agramer Tagblatt* meni, de doživimo v tej tajnostni zadevi v kratkem ie nepričakovanih iznenadenj. Sodnijtko. 17letna natakarica Sabina Eman in 18letna Marija Moderer, služabnica pri bivših „ameriških gugalnicah* na Ra'li-jevem zemljišču, obe ia Monakovega na Bavarskem, ukradle sti nedavno gostilničarja Ljudevita Biljaka, kateri je imel svojo gostilno v ulici Rossetti hšt. 2 .AH'Elefante*, 127 gld. v gotovem denarju in razna oblačila in vrednostnih predmetov za 113 gld. Obe sti potem pobegli v Ljubljano, kakor smo bili sporočili že svojedobno, v Ljubljani pa so tatici prijeli na železniški postaji ter ju spremili nazaj v Trst, v zapor. Dno 21. t. m. bile sti pred tukajšnjim sodiščem, obtoženi tatvine, odnosno sokrivnje na tatvini. Obe „devici" priznali ste svoje hudodelstvo; sodišče obsodilo je Sabino Eman kut zapeljivko na 2letno ječo, nje družico Moderer pa na 7 mesece? ječe. Poleg tega obsojeni sti, da povrneti okradenemu Bizjaku provzro-čeno Škodo. Pri natakarici Eman našli so v Ljubljani, ko ao prijeli tatici, od ukradenega denarja poleg ukradenih vrednostnih predmetov in obleke, le še 70 gld. v gotovem denarju, katere so seveda takoj spravili v varnejšo pohrano. Policijsko. Dne 22. t. m. ob 4. uri zjutraj prijeli so stražarji pii sv. Jakobu 16letnega postopača Franja A. iz Riefeuberga, ker je na sumu, da je ukradel nekoliko strojenih kož trgovcu z usnjem Andreju Kukanji, v družbi t 18lctnim Ivanom V., katerega pa imajo že pod ključem. — V stanovanje Helene Brochi v zagati della Cotto hit. 2 ulomili so neznani tatovi ter odnesli razne sastavne listke, jedno budilo in raznega perila v skupni vred-dnosti 72 gld. Ne znamo, da li se posreči gospodi tatovom rešiti zastavljene predmete, katerih zastavljavni listki so še obustavljeni. — Težaka Josipa D. iz Polja, staroga 23 let, laprli so včeraj v novem pristanišču, ker je razgrajal in nadlegoval ljudij. Raigrajalec bit je pijan in aaradi tega spravili ao ga na deske, da so tam dobro prespi in da bode vsled tega bolj „gibčen1 za Teiikonoč. Trdovraten eamomorilec. 72letui Ivan Altenburger, trgovec v lleiligenstadt na Da« lenjem-Avstrijskem se je te dni hotel aadu-šiti z — obrisačo, a ni mogel iivršiti svoje nakane, ker so drugi ljudje prišli btiiu. Ali Btarec ni odjenjal od svoje namere: prereza! si je potem dvakrat vrat z namiznim nošen ter je takoj umrl na prizadetih si ranah. Cudon eamomorilec. Z Dunaja poročajo, da je dne 21. t. m. ob 6. uri ejutraj na dr* žavuem mostu neki mlad mož vsbujal pozornost stražarjev, Hodil je žvižgaje po mostu gori in doli. Na vprašanje atrašarjevo, kaj neki išče na moBtu tako igodaj, je odgovoril mladi mož: „Menda se vendar smem spre-hujati.* Kar naenkrat pa je vrgel od sebe klobuk in vrhno suknjo ter skočil v Donavo vskliknivši: Hal6, hali)! Zginil j« kar hkratu v valovih. V suknji so našli osmrtnico na ime krojaškega pomočnika Karla Kallaus. Poizvedovanja ao dognala, da jo morilec identičen s tem Karlom Kalausem, iz česar sledi, da je samomorilec dal natisniti svojo lastno osmrtnico ter jo tudi razposlal svojim znancem. Zopet bomba v cerkvi. Is Grenobla (Mesto v Franciji ob reki Lfcri, okolo 50.000 staoovuikov, Ur.) javljajo, da se je dne 22. t. m. razpočila bomba med vra'.mi cerkve „Jallion". V nastali zmešnjavi bilo je ranjenih 20 oseb. Morilec Magrl, oni vojak, ki je pred nekoliko tedni ustrelil in ranil v vojašnici v Flo-renči več vojakov, obsojen je bil dne 22. t. m. zaradi premišljenega umora na dosmrtno ječo, poojstreno s 71etnim zaporom v posebni celioi. Blazen „anarhist", minoli torek poklicali ao uradniki na postaji južne železnice dobrotnika TrovoHa, da jih reši nekega blaznega, ki se je šetal po čakalnici, kričeč, da se mora odpeljati, da ga pričakujejo anarhisti, zvesti njegovi drugovi itd. Trevesu se je posrečilo spraviti nesrečneža v voz in odpeljati ga na svojo poBtajo. Tam so ga preiskali ter dognali, da jo 22lotni Josip Morig, trg. agent iz Vidma (Udine). Treves je brzo-javil dogodek nesrečnikovim stališem, kateri so odgovorili takoj proseč, da naj Treves odpravi bolnega na dom. Sinoć sta ga spremila dva postrežnika na železniško postajo ter se odpeljala šnjim v Videm. Parlikl krvnik, sloveči Deibler, umrl je dne 18. t. m. v Parizu v 60. letu svoje dSbe. Deibler je bil v državni slušbi francoske republike od leta 1879. V teku teh 15 let obglavil jo postavno in redno nič manj kot 90 oseb. Zadnji bil je anarhist Vaillant. Deibler je mislil prositi aa umirovljenje, ko dopolni stotino obglavljenih, toda moral se je prej umakniti. Zanimivo je, da je bil pok. Deibler na samo spreten krvnik, ampak da je tud: jako dobro goslal in se poskušal oel6 v skladbi ! Jodno celo družino ao umorili. Blizo me-sta Ustkamenogorsk v Sibiriji so umorili in razkosali jedno oelo družino, obstoječo iz jednega 751etnega starčka, njega sina, neveste in petero unukov. Potem so zažgali hišo. O zločincih ni sledu ni tiru. Mrlič V kovčeku. Z Londona javljajo; Zaprli so Avstrijanko po imenu Marija Her-mann, ker je obtožena, da je umoril« nekega Steffensa, s katerim jo živela v tesnejših od-nošajih. Mrtvo truplo so našli v nekem kovčeku v njenem stanovanju. Steflfens je bil 76 let star. Svetovna razatava v Carjlgradu. Kakor poročajo iz Oarjigrada, osnoval je sultan novo poljedelsko ministerstvo, katero menda aares izvrši po Sultanu namerovano svetovno razstavo v Carjemgradu. Temeljni kamen tej rasstavi položi se takoj po turških „Bairam-ekih* praznikih. Stavbarska dela bode vodil profesor Aroneo iz Mesino, kar pa bode potrebno okrašenj, napravi jih dvorni slikar prof. Aquarone iz Savone. Koledar. Danes (24.): f Vel. sobota. Gabrijel. — Jutri (25.): Velikanoč (Ustajanje Gosp.) — V ponedeljek (26.): Velikonočni ponedeljek. Emanuel. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 2 min., satoui ob 6. 10 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sju-traj 9 stop., ob 2 pop. 15 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 23. Večina dunajskih listov piše povodom šestdesetega rojstnega dne predsednika posl. zbornice, barona Chlumetakega, jako simpatično o njega politiškem delovanju. Časniki naglašajo patrijotiiem in sijajna svojstva značaja in vse osobnosti predsodnikove. Dunaj 23. O včerajšnjih demonstracijah v Budimpešti javljajo časopisi: Pred »Orfe-jem" nametovali ao demonstrantje, ki so aa-htevali, da se obustavi predstava, policijo s kamenjem. Pri drugih zabaviščih razbili so okna. Sploh so povsod znprečili predstave in zabave. Izgrednikom pridružili ao ae tudi mnogi radovedneži, kateii so šiloma razobesili šalostinske zastave na gledališčnih in na rasnih zasebnih poslopjih. Demonstrantje so se večkrat spoprijeli s policijo. Ranjenih je nad 20 oseb; zaprli so mnogo demonstrantov. Budlmpoita 23. V Aleksandrovoj ulici, kjer je poslanska zbornica, se je zbralo mnogo ljudstva, med katerim mnogo dijakov. Ljudstvo hotelo je v dižavnozborsko palačo, a ker mu je policija to zabranila, uprli so se nekater-niki. V praaki s stražarji bilo je nekoliko oseb lahko ranjenih. Več demonstrantov ao zaprli. — V poslansko zbornioo je prišlo mnogo poslancev; galerija je prenapolnjena. Predseduik je objavil, da je umrl Košut in stavil znane predloge (Glej politiške vesti. Ur.) Posl. Juat predlaga, da se Košut pokoplje na deželne stroške, da se obustavijo predstave v narodnem gledališču in v operi, da se izreče mestu Torinu zahvala na gostoljubnosti, ker jo živel pokojnik toliko let v temu mestu in da se poBtavno ovekovečijo Košutove zasluge. Posl. Hermau predlagal je po priliki isto kot zaključni predlog. Grof Apponyi povdarjal je, da mora po-slanska zbornica omejiti pijeteto vsaj v toliko, da ne bi bilo potrebno sodelovanja drugih postavodajnih faktorjev. Predlaga, da bodi KoŠutov pogreb na stroške državne zbornice, da se pokojniku stavi spomenik in da bo položi veneo na Košutovo krsto. Ministarski predsednik Wekerle je izjavil: Naša dolžnoHt je, da z občutki nevgaHljive hvaležnosti in no. mahljivega spoštovunja izročimo našim potomcem nevenljivo zasluge Koiutove. Nsd'tlj" sp je izrekel Wekerle za predloge predsednikove. Zbornici je odklonila Justov predlog z 229 glasovi proti 93, isto tako Hermanov predlog. Tudi predlog Apponjjev se je odklonil s 199 proti 142 glasovi. Po takem je vsprejet predsednikov predlog. Trgovinski braojsivl. Bniiapsšta. PSHilica za 4poinl.nl T 17 —718, m je-en 1 40 - 7-42 Knmza ia maj-juni 4 90 do 4-92 - — •— Oves za ftpomlad 7 07 ilo 7 09. Pienic* nova od 77 kil. f. 7'25—7'BO, od 78 kil. f. 7 35-740, od 79 kil. f. 7 45—750 od 90 kil. f. 7 SO—7'flO, od 81 kil. for. 7*60-7-iiB, Ki 5-25-5-70; ove» nori «-9.1 -7 40. Jermen 6-66—9-35; pro»o 4'10— 150. Jako Hlabn ponudijo pSunico, povpr&ft^vinin pomanjktije. Prodalo so je te nekaliko vagonov po mlsČnih cenah. Trume oblaino. Praga. Nerafinirani sladkor : brez posla. Za mare ltt'80, april 16-75. Z.t maj 16-80. Nova roba nep-tember 1580. Budlmpsšta. Špirit, 16.50- 7--. Bavrs. Kava Santo« good average za marc loa-75, za juli 100—, bolje. Bamsurg. Santo* good average za tnarc f. 82-50, maj 811—, september 78-25, mirno. Dun^Jsh« boi Državni dolg v papirju . . „v srebru Avstrijska renta v zlatu . , v kronah Kreditne akcij« . . . , London 10 Lst..... Napoleoni...... 100 mark...... 100 italj. lir..... marm MM včeraj danes . 98-2.J —•— . 9805 — . 119-55 . 97-85 . 868 25 •- . 124.60 — •- . 9 93'/, — . 6092«/, — . 43-30 —'— SVOJI K SVOJIMI Gostilna „Stoka", S'r'T.'itt poleg kavarne „Kabris", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se kborna vini" istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndl vino i.* dobolo, tako meftčanora, kakor na deželo. Cl. Gostilna Josipa Katalana v Bojanu, „Pri dvAiMjailh mavvah", priporoča riti stavnemu raketnu občinuvi sa obilen obisk. — Točila te bodo samo do« mača luvrstna vina. 104 2.1 Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hi i i Jakoba Brunnerja št. A (Piaiza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno is dt. Petra, sveža (rrišna) smetana. Martin IfHta PU ftsuio i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imam veliko salogo blaga I. vrste. Priporočam *a si. občinstvu xa obilen obisk. Z velepoitovanjnm 52-27 Matevž Fiarian. jedilnih stvari po jako niski ecni. Prodaja Joiaf Govno Plana della Cassrma it. 1 (»ho* Via 8he|s). Cl. LITAVml ,Commaw>lo' bVOMll lam ,Tadasoo< v ulioi Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jeiikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Aorll, CI kavarnar. B. Modic in Grebene, 'Vt^i in Via Nliava, opozarjata zasebnike, krčmarje ia č. duhovAčino na tvojo zalogo porcelanskega, ite klenuga, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraženjo grobnih spomenikov. Cl. vpiuna zadruga s omejenim poro i t to m v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pro> ■arbljeno (v ulici Bolvedore žt. 8) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni lotnoga čistoga dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna dom»ia vlnss tavan, pivo v ataklanloAh itd. Točna postrežba z got-kitni in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo v Rojanu (poprej Pertotovaj kjer ho prodaju govejo in telečje mv6o, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu ob' Čin»tvu in udom. IT* Novi člani se "Se vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp. 104—5 Gostilna „Pri lepem razgledu" <>r«>Koi-ja Čehovlna pri sv. Alojziju ne priporoča nsjtoplejo slavnemu občinstvu. Toči s« prav dubro črno vino po 32 in nv>'. in belo slidko po 40 nč. litor. (20) Lastnik j>olitićiio društvo „Edinost" — I/iilavatulj in odgovorni urednik : Milka Cotič. — Tiska Tiskana Dolenc v Trstu.