¡TO—YEAR XXIV. "SSTSST JÜSÄL PROSVETA ___ GLASILO SLOVENSKE NARODNE H3DPORNE JEDNOTE_ UrwtsUfcl Ib «prmrullki M»7 ft. UwwUU in Ottim at PubliMtVM MŠ1 Houth Uwnrfsl* At* r.i»,*ui». a«* well 4904 m. uit. m «te «. im. Chicago 111., sobota, 24. Januarja (January 24), 1931. Zub*crij>u»n *i00 Ywli STEV.—NUMBER 20 lacklidgrUtmgiriev I ivnélerek? škandal tika. sleparija, uroU, Utrl a, junak in junakinja — ks-or v detektivskih razumih Chicago. — Afera zvezne dav-kolektorice Myrtle T. Black-ejeve in predsednika okraj-pregledovalnega odbora fid-da R. Liteingerja narašča v zacijo prve vrste. Cikaftko iol-Sasopwje ima pravo "ohcft" afero in posvsča ji po več ni prostora. Cela stvar ima tično ozadje In nemalo malih velikih voditeljev Deneenove ublikanska frakcije obliva ■ja polt. Myrtle Blacklidfe je ublikanska politikentinja in isto je Lfteinger, ki je v letu kandidiral za čikaškega tu-i& in ki zdaj agitlra sa tupan-ga k and id a ta Albertu, iačetek afere je bil zadnjo do zvečer v SpringfieMu. Myr-— ženska je vdova — je bila tkaj po nekih političnih oprav, in prišla je v dotiko s tremi Skimi, od katerih — tako ona — je dva poanala kot prija-■ svojega pokojnega soprogi1 tretji ji je bil od njiju pred-vljen kot "gentleman" po i-nu Reynolds. S trojico se je tala v St. Nichols hotelu in «bili so jo, naj igra s njimi (neka stara igra na karte). Evala se je in pri igri je imela ečo", da je ddbila $207,000 papirju. Brea malega ves ta iar je izgubil Reynolds. Myr-je stavila na čeke; gotovine mela dosti. Ko so zzključiil »o ji "gsottonaiii" poveda-a ne plačajo dobitka takoj, pa potem, ko ona pokate 000 v gotovini. Kajti lahko se bilo zgodilo, da je ona Ja-jila in s čim bi plačala? Mrs. cklidge je iskala denar v ring-fiektu pri vseh znanih polh svoje stranke in pri ban* ih. toda zaman; telefonirala Chicago in brez uspeha. Na-e Ala osebno v Chicago in aáala pri par bankirjih za eojilo 950,000 za 24 ur". Nič ilo. Neki bankir ji je rekel, največ, kar ji more dati v geni, je $10,000. Končno se je lekla k prijatelju Lftsingerju ga rotila, naj ji hitro posodi 24 ur" $60,000, kater* mu e drugi dan In taplača m« >,000 "komftaa". Litetager se polskomnil lepega "komišna". je žensko ddbro poanal kot no kolektortco, ki ima opra-z milijoni dolarjev in o njé-poAtenasti ni imel dvoma. Dal ček, katerega je zmenjala v kovce po $600 in $1000 in nase je hitro odpeljala nazaj v ingfield. Iitsingerjev sin d jo je spremil Vojica švmdlerjev jo je čaka-Ko je pokaaala denar, so jo pada povabili, naj igra dalje, ima srečo! Poiem ji hrplača-celo vsoto. Res je igrala in lu — zaigrala ves prejšnji >itek na papirju in vseh izpo-nihlpetdeeet tisočakov. Toles Igentlemani" niso ftpasali misteriozni Reynolds nI hotel več izgubiti I Končno se je jica uljudno poslovila In tzgi- SovJtH pMiJtJt iva Največje pomanjkanje delavcev v zgodovini Rusije Mofkva, 33. jan. - Medtem, ko ves zunanji svet trpi na brezposelnosti, ima Rusija danes največje pomanjkanje delavcev v svoji zgodovini. Delavce Iščejo povsod in oglaša se klic: "Samo oni, ki hofejo delati, bodo jedli in kdor ne dela, ne sme jesti!" Dane» Je upoelenih poldrugi milijon delavcev več kot pred e-nim letom, a še primanjkuje najmanj dva milijona delavcev za izvedbo letošnje porcije petletnega tadvstrjallaacij skega načrta o, V Frmotka fMa spit ttrnoflivljtia Zbornica ji je dala nezaupnico., ko je vlada hotela stabilizirati Pariz, as. jan. — Nova francoska vlada, ki je bila stara pet in pot tedna in kateri je načdorval Theodore Steeg, je bila včeraj strmoglavljena v ribornki s večino desetih glasov. Parlament ¿¡Je dal nezaupnico z 298 proti 28S glasovom, ko ja novi poljedelski minister zahteval, da zbornica odobri načrt vlade sa etafciliziranje cene plenici. Zahteva je takoj izzvala ostro opo-fcfcUo tovice ifi oentmma. Po-slanci so očitali vladi, da bi rada uzfltla visoko ceno dveh dolarjev sa foušelj, medtem ko se pftenica prodaja v Ameriki in Kanadi po 80 centov. Čim je bila neaaupnica odgla-kovana, je Steeg podal ostavko vlade in pi mfajdiift Doumergue jo je sprejeT Zdaj Išfcejjo novo vlado. Zvezni department odklonil po-štne privilegije trem komuni-stičnim listom New York. — (FP) — Odkar e na čelu zveznega poštnega de-partmenta W. Brown, je pričela gonja proti radikalnemu časopisju, ki apominja na dobo vojne histerije, ko je temu department načeloval Burleson. Brown je odrekel poštne privilegije trem komunističnim listom: 'Young Worker*, 'Young Pioneer' in Ti da Obrera', kot >oroČa Mednarodna delavska o-bramba. Ti Usti ae bodo bojevali sa svoje pravice in zahtevajo od poitnega departments naj predloži definitivne in specifične obdolžitve, zakaj jim je bil odvset poštni privilegij. Pričele so se širiti govorice, da bo poštni department podvzel slič-no akcijo tudi proti drugim radikalnim Časopisom. Mednarodna delavska obram-ba poroča, da je v proilem letu mela 1,908 slučajev, v katerih je branila civilne svobodlčine. Večina teh je bilo v juinih dr-žsvsh, kjer so tekstilni in drugi magnati vodili veliko kampanjo proti radikalnim organizatorjem. / Panika mat Bamuacl, ko so prvič v#eti fUm Bukurešta, 23. jan. — V ru-griimekl vasi Georovestl so sinoči predvajali prvi film. Vsi pre bivaki — moie, tone in otroci — so bik rf>rani v dvorani, ko se je na ptatap posvetila prva slika Fofcszala as je lokomotiva, Id je drvela proti gledalcem. Kmetje, ld niso is nikdar videli kaj take. ga, so zatulili strahu in zsičeli beliti iz dvorane misleč, da lokomotiva skoči s platna na nje. V splošni paniki Je bilo 12 otrok in žensk pogaienih in ranjenih. Orutta iftčs etavkokase BUzabethton, Tenn. — Teks-Ulni delavci v EHzabethonu, ki jih je dala Bemberg Glanzstoff Co. na črno listo, ker so zastav-kali pred dvema letoma, so bili povabljeni, naj gredo sUvkoka-zit v DanviUe, Ve., kjer je v teku stavka tekstilcev «e več me seeev. Nemški lastniki tekstil-ne tovarne v EHzabethonu ne marajo uposliti teh delaveev in svoje delsvnice polnijo s del«v d, ki prihajajo U drugih krajev O j« njena povest. Zraven je dodala, da je Ml mladi Utain-z njo pri igri In ji celo po- I pri stavah. Litsingerjeva h*t pe je drugačna. Ko mu je prinesel vest, kaj ee Je zgo-\ Je naravnost adivjal. Dočlm ftja trdi da Je bil mladi Ut-<•* Čas zraven, fant to ta-pravi, da ni nič vedej, kaj je godilo v zaprti sobi, kjer b vrMle "ve« mu Je rskla ona. oj zagnal krik o slepariji In Ivini in zagraail jo Blacklidge-z ar Marijo. Njegovo mnen-R dft so Aeosko dobili v roke 1 politični nasprotniki in peli vso to lumparijo s u. da njega politično in uničijo. rrtle pa sdaJ misli, da Je Zapotftailjanjr New York. — Tukajinjs podružnica Zveze za napredek za morskega ljudstvs protestira proti zapostavljsnju zamorcev pri razdeljevanju mestne in dr-favne podpore brezposelnim Utting* v kaki sveti z'pa rnnrir^ ▼ flpringfisldu in hoče ajo uničiti. Obdottitve in protiObdolftltve kar švigajo in tja. Zveana vlada Je tudi slišala lepi aferi in udredils preiskavo v uradu davčj» kolaktoriee. Nje ne knjige so našli v rodu. toda afera s UnUijsrjem še ni v re du. By rt le mfaklldge Je nedvomno zaigrala ledi svojo sluibo in politično karijsro in karijero fT'*r • ik'H[ik cUU rats oí pu«t*g« provided for to »»cuod lhm. Act of Oct. t, 1911, >athorl»»d •a Juss 14 ltll. gonja proti ra iikalnehd Časopisju Novi Izgredi v Madridu Madrid, 28. jan. — Dijak} na madridski univerzi so včeraj napovedali generalno stavko radi pčrsekucij republikanskega di jatttva po zadnjih rebelnih izbru. padi med republikanskimi in mo narhlstičnhni dijaki in vmes je posegla policija. Več oseb je bi lo ranjenih. ) Naapratalki sovjtlskt trgovki poniiil Angleški trgovinski minister pobil triltvs, da uves ruske pše nke škoduje trgovini London. — (FP) — V spodnji zbornici parlamenta so doživeli tisti, ki bo trdili, da uvoa ruskih produktov, posebno pšenice, občuten poraz, ko Je bila dana za devna resolucija na glasovanje. Resolucijo je predJošIl konser vativec R. OauH, ki je zahteval da vlada prepove "dumping" ru ske pšenice, Češ da je produkt suženjskega in prisilnega dela. Donald McLean je dejal, da ce-na rueki pšenici ni nič nitja od one, ki prihaja v Anglijo iz Ar gentine, Avstralije, Kanade in Zdruienih drtsv. Njemu se Je pridruiil tudi trgovinski mini ster, ki Js zsnlksl trditve, ds u voz ruske pšenice škoduje Angli JI. Resolucija je bila pri glasova nju porsŠsfu z 224 proti 139 gls aovom. Otroci v Pittsburg-hu stradajo Dobrodelne organhsrije svarijo vlado Pittsburgh, Pa. — (FP) — Na tisoče otrok v Pitteburgivu, katere se je dosedaj vzdrževalo potom podpora li mOstnega sklada, bo moralo stradati, ker je mestni kontrolor odredil, da ae podpo ra več ne izplačuje iz meetne blagajne. Dobrodelne organbarije protestirajo proti odredbi in svarijo mestno vlado pred resnimi posledicami. > Sodi ss, da je t fittshunghu in okolici več kot 1*0,000 brezposelnih. Najmanj 20,000 družin se nahaja v občutnem pomanjkanju. Mestna vlada je izdala aa podpore tem druilnam približno dvatisoč dolarjev na dan in ta podpora je sedaj ustavljena "Našli smo na tisoče podhra-njenih otrok, ki ¿e morejo pohajati šole radi pomanjkanja to ple obleke in obuval," je dejal načelnik neke dobrodelne organizacije županu. "Mesto mora nadaljevati z odpomočno akcijo in dobiti mora denar j | kjerkoli že V obratnem slučaj« «e mora pripraviti na izgrede, kajti tudi potrpežljivost ima svoje meje." Mesto Pittsburgh kontrolira Andrew Mellon, zsklsdniškl taj nik v Hoovarjevem kabinetu in večkratni milijonar. OoviTMr priporoča odpo-moč brizptsoMm NAČRT ZA 01 PRAVO SS2ENJ-stva v liberiji Njegov program nltljučuje drugim konstrukcijo državnih cest Novi governor drM^e Minnese- te Floyd Olson je predložil državni zbornici program za od-pomoč brezposelnim in farmarjem, ki vsebujs več vsžnih točk. Olson Je bil Izvoljen ns platformi farmar-laboritske stranke. Držsvno legislaturo kontrolirajo pristaši republikanske in demokrateke stranke, toda Olson se nadeja, da bo radi industrijske depresije lahko prisilil nazadnjake, da bodo podpirali njegov program. Njegov namen Je razrešiti farmarje davčnega bremena In ga naložiti na rame onih, ki imajo viitoke dohodke. Kostrukcija državnih cest in poslopij Je del programa za o-miljenje brezposelnosti v njegovi državi. Za delavce, ki bodo uposlenl pri državnih delih, priporoča unij ske mezde. Olson se Je nadslje izrekel sa odpoklic zakona o cenzuri časo-piaja, za etarostno pokojnino, proti uničevanju prirodnega bogastva in za razvoj vodnih sil. Buril pravi, da os tnosemskl kapitalisti odgovorni sa položaj Washington, D. C. — (FP) — Raymond Leslie Busll, direktor Foreign Policy asociacije, ¿tear preiskava razmer v tropični A-friki je v glavnem povzročila, da je državni tajnik Stlmeon naslovil ostro noto vlsdl Libsrl-je, naj odpravi sušenjatvo v evojlh mejah, Je podal načrt, ki naj bi ljudatvu te republike prinesel emancipacijo. Boell pravi, da so i nose maki kapitalisti a pomočjo nekompe-tentne vlade v Liberiji odgovorni sa grozen položaj v tej ta-morski republiki. Sugestira, naj vlada Združenih držav ko-operira z Ligo narodov pri programu rehabilitacijo* Ameriška vlada je sodelovala s Ligo narodov, da je bila poslana preisko-valna komisija v Liberijo, čljo poročilo je povzročilo, da Jo državni tajnik Stlmson poslal ultimat liberijski vlsdl. RekonstrukciJski program, pravi Buell, zahteva, da Ham? Firestone, ameriški magnet in lastnik velikih plantaž kavčuga v Liberiji, omeji Število dalav cev na 10,000. Fireatone je nedavno naznanil, da bo uposlil 900,000 zamorcev na svojih plantažah, ki obssgajo milijon skrov zemlje. Poleg teqa morajo Združene države Izročiti svojo kontrolo nad Liberijo v rok« mednarodnim avtoritetam, ki ii^^jj. Mina. iFP) —r- aponsorlrale nov program "KOŽUHI« znižanje narodnega Rop laigrsdja padk na najnižjo Washington, D. C — Nsaelje ¡ vanje v fldružone države Je meseca decembra padlo na najnižjo1 točko v zadnjih sto letih. Kakor poroča nsasljenski komiser Her ry Hull* Js prišlo neksj čez »000 i m igran tov. Drugo nsjnlžje število je bilo leta 1*1*. Union posUj« Je bil izmišljen Chicago. —'Vest pred nekaj dnevi, da je en aam ropsr prišel sgudsj zjutraj v oddelek blagsj-ne ns Union kolodvoru in odnesel $10,000, potom ko je nsmeičen ca Hobarta £. Hmiths zaprl v Je kleno shramlio, je bila izmišljotina. Smith je v četrtek priznal pred privatnimi detektivi želez niške družbe, da je on vzel denar in si izmislil povost o ropu. Priznal je tudi. ds je vsled denar nih špekulacij In igranja zabredel v dolgove, katere Je hotel od plačati s tatvino. Ukradel Je $11, 000. Od U mote je potrošil $.11ft. drugo so ps našli v njegovem stanovanju. Novo «treljaaje ae meji la Jugoslavije Gorica, Italija. 9. jan — Vče raj Je bilo lamen jan Ih več strelov med italijansko obmejno stražo In neznanimi osebami pri Piezzu. Poročilo ae omenja, da Je bil kdo zadet |t* Jil^H Bata via. Java, 28 Jan. — O-somnaM oseb Je bilo ubitih In 40 raajenih med pot renn im sunkom na centralni Jevl. Stotine hiš Je bilo Italije Kvas v Ženevi rl*de rszorošavs I ajs Z«t*\s, VS. Jsn w Svet Lige narodov se ne more zed in iti gle-dr datuma in pr«daednika raar» roftitvene konference. Anglija in Francija predlagata, da se lumfe renrs vrši prihodnje leto in da dr. Heneš predseduje, Nemčije in Italija pa sU pr^Hi Umu. A-fers n<-mAk# manjšine ns Poljakom tudi nI še rešene In sdaj mors Ligs «ibravasvetl tudi afe- Ube. Liberiji, zvišal« nsrodns^SKofr ke, uvedle sanitarne in druge reforje ter napravile (Malo vsmo ss civilizirane ljudi. Machado pripravljen na potlall tov revolts New York. — Poročila, ki so dospela sem s Kube, govorijo, da je diktator Machado ukazal policiji in vojaštvu, naj rabi puške in drugo orožje brez vsakega obotavljanja In brez ovira na spol in starost proti vsem skupinah, ki ss zbirajo pred njegovo palačo ali na drugih prominsntnih krajih mssta. Ta vest dokazuje, da se Je bati rasnih izbruhov rsvolte na Kubi. Kako mesto Asbury, N. J. — Brezposelni delsvcl, ki so prosili msstno vla do, naj Jim preskrbi delo, da bodo lahko'vzdrŽavali svoje družine, so bili u posle nI pri čiščenju cest in ulic in mestna uprava jim plačuje dva dolarja na dan. Policija navalila na brezposelne ao bili ranjeni tudi štirje policaji New Yopfc. — (FP) — Svet breepoeolnii je organiziral pohod do mestne hiše ln demonstracijo bi najbrž potekle mirno, ako ne bi bil neki polloaj potegnil F. O. Biedenkappa z odra, ko je govoril bresposelnim. To je povzročilo bitko, v kateri je bilo več delaveev in Štirje policaji ranjeni. Ko ae Je polloaj na konju za* podil v množico, kjer je bilo tudi večje število njegovih tovarišev, Je podrl nekega policaje, ki jo tako prišel pod konjaka kopita. Prejel Jo tako težke poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Delegacija brezposelnih Je prišla v maetno hfefto ln sprejel jo je županov namestnik W. R Kerrigan. Xojrrtgsn J* delegacijo zagotovil, da bo meetna via da skušala ublažiti zakon oevik-cljah in odpraviti privatne posredovalni* za delo. Ko Je neki član delegacije omenil, da v sovjetski Rusiji ni brezposelnosti, ee Je Kerrigan rsaJeaU ln dajal, da on plača voane stroAks sa vse člane delegacije. As hočejo odpotovati v Rusijo. Pohod braapoeelnih se Je vrši) v redu. dokler ni policija navali* la na mno()ee. BM1aL*UA MIAJA assiaXa rrtlSKflfl gltft MwiW m Isaala w issnv delavski vom-teui se nje intervencije Inženirji lloa Fraasiase, CaL it» V« laku je preiskava «lede pogostih nesreč, ki so ss pri i* 11 Is pri gradnji podzemskih vodovodni! na prav aa mesto Ban Franclsco. Pri tem dslu Je bilo ubitih žs večje število dslauoev. Nedavno Je pod-sutba zajela 20 delavcev v tunelu ln vnelo Ja več dni, da so Jih spravili na površje. Hrano ln srak so dobivali skozi žslsano cev, kar Jih js ohranilo pri šiv-tjenju. Predsednik dtdavnega stavbln- Tako ae razume Izjava Kubaa-ake delavske federacije Waahlngtoa, D. C. — (FP) — Eksekutlva Kubanske delavake federacije (deenlčarska organizacija), katero tvorijo uradniki železniških, prlataniščnlh in stavblnskih unij, Je ladala proglas. ki Je bil poslan tudi Pan-ameriški delavakl federaciji. V proglaau izjavljajo, da naapro> tujejo revolucionarnemu gibanju, ki ekuša strmoglaviti Ma-chadovo diktaturo. Pravijo, da so bile delavake unije deležne nekaterih pridobitev pod Maeha-dovim režimom, čeprav ga no odobravajo. Na drugi atranl pa izražajo bojazen prod Intervencijo Združenih držav, ki bi gotovo prišla i naailnlm strmo-glavljenjem Machadove diktature. Ta lajava Je bila prlobčena v Časopisju, ki Je pod strogo cenzuro, kar dokazuje, da as voditelji unU ne upajo Izjaviti proti Machadovemu režimu, ker ao boje poaledlo, ki bi lahko naata-le, kajti na otoku Je proglašen prekl sod In vlada Uvaja terorizem. Značilno Ja tudi dejstvo, da J« Kubanaka delavska konfederacija, ki vodi boj proti konserva- • tlvosm v delavskem gibanju, ladala v istim času oklic na dslav. os, naj se zanašajo aaml nase v boju sa izboljšanje svojega položaja. V pozivu svari delavoe, ^ns pričakujejo nišeaar od vekih voditeljev, ki li družijo s politiki, ki Imajo vodil Ao beeedo y vladi. TI ao bodo nikdar rešili dalavosv la sušsnj-stva In rsvščins, kamor Jih js pshnll Mschsdov režim, ki fa podpirajo smsrlškl bankirji In sladkorni magnati. Plezalka Ana Pavlova umrla Haag, Holandija, 16. Jan. -Ana Pavlova, ki Je bila smatra-na sa nsjvsčjo balerino ns svstu, Js včeraj umrla za špansko In* skega sveta Frank MacDonald flusnoo. BoJns Je bila tri dni. obdolšuje inženirje zanemarjen- Njen dom je bil v Parizu in njen Ja dolžnosti. Inženirji so dobro mož Je bil Francoa Vietor d'An- vedeli, da so bilo lesene opore v dre. Psvlovs Js dež>utlrala v letu prostoru, Icjsr ss js prlpstils pod- 1§97 v Petrogradu ln leU 1910 sutba, preš$>ke, da bi vzdržale Je prišla prvič v Ameriko, katero teto, a so nrtlc temu prisilili de- je potem še večkrat posetila. Sta- Uvea, da *S morali dslstl v ns-varnem prostoru. Gleds prejšnjih naereč Js bila tudi uvedaap preiakava, ki pa nI prinesla nObenlh rezultatov. Kpor med unije In tevsrnarjl poravnan New York. — Priprave za sod. nijaki proces redi toZbe, Id Jo Js vU J.lIs Brooklyn Indies Garment Manufacturers asociacija proti International Ladies Garment Worker» uniji, so bile ustavljsn«. ker se je sporna zadeva poravna la mirnim potom in Izven sodišča med zastopniki obeh strank. f Fsll Rlver, Mesa. — Po šestletni bitki js aodlšče končno od-ločilo, da se $4 delavcem Ifpla čsjo mezde, ksUre Js dolgovala neka tekstilna družbe, ki Js pro-psdls. Delničarji propadle družbe ao vztrsjsli, da morajo biti oni prvi pri deležih prodanega zemljiščs, tods sodišče Je odločilo v prid delevcem. Nemški pfcelelj pesive ns boj prt* i fsšbrme Merlin, ZU Jan, — on fr uchtwanger, znani novelist in Gaadl b Delhi, ladljs. 28. Jan, — Danes poročajo, da Js vlceroj Irwin sklenil Izpustiti Is zapora nacio-nalisUčnega vediteljs In "svstnl-ka" Gandlja. Vss js žs priprav-lJono, ssmo podrobnosti, kako odpeljati Gandija Iz Puns, da ns bo nikskiinih demonstrsrlj. šs niso aranžirane. ra Js bila 46 1st.« Zniževanje BMsd Atlsnta, Gs. — City lee De-livery Co. Je zdsj že tretjič v prošllh šestih mseecih znlžsls mezde svojim delevcem. Znižs-nju mesd so Úedils tudi odšlo- Napredek delavake beaks New York. — Federation Bank A Trust Co., kl ao Jo ustanovile narodne In krajevne de-lavske unije ln federacija, Je povečala svoj rezervni sklad in nerazdeljen dobiček aa 664.000 v proilem letu. Prebitek v tem skladu s naša sedaj $766,664, kot poroča njen predsednik Peter i. Brady. Institucija se nahaja v dobrem stanju In Je Imela ob koncu leta $16.000.000. vlog v veoti Zamorci izrekajo simpatije Mvslstvu aa Rabi New York. — Direktorji Ns-rodns ssociscijs za nnprsdek as-morskegs ljudstvs so ns svojsm zborovanju soglasno sprejeli re- vltve. Delavci morajo delali se- ^iuciJo, v kateri Izražajo glo-dvsns>t ur na dan. za ksr boko sočutje kubsnsksmu ljudstvu v njihovem boju ss od-prsvo strahovlade, kl Jo izvaja nad njim Machadove diktatura. prejen^) $2¿A. Peki ss organizirajo 8t. l/ouls, Mo. — Orgs niza to-ričns kampanja med pekovaklml delavci v St. Loulsu js bils u-spešru. Posrečilo se Je orgenl-zlranje pekovskih delsveev eelo v pekarnah Ward's Bakery Co., ki Je poznane kot največja ao-vražnica unljikega delavstva. KasM peralk etoeil; Š0 mrtvih l/mdon, U jan — Z Dunaja ro »uženjskege delavstva v rijl. dramatik. Je Objavil spel na vee poročajo, da b ">ad «Unlm vihar-intelektualne v Nemčiji, naj or ¿«m ns Črnem morju utonil so-far Iz I ra jo enotno fronto proti %Jriaki («rnlk "Javsrija" in M fsSizmu. ki ga on karakterizlra t mornarjev ter 14 potnikov Je Iz organiziranim bart>sriamom. gubilo ti vi J en Je. Deestodstidao sa lisa Je Avstraliji Meiiourne. M Jan. — Drtov-no rsssodišše js odločilo, da ss s 2. februsrjem znižajo bssične msade [» vaej Avstraliji za 10 odstotkov Odlok Je nasvaa nuj-nostnl ukrep sa pobijanje ekonomske depreeije. Pet englsškUi rudarje« eMUh Ixmdon. 26. jaa. — Prt včerajšnji eksploziji v premogovniku v Chry«tonu Je bilo pet rudsrjsv ubitih in več raajenih. ) PHOfilVETÄ SOBOTA, 24. JANUARJA PROSVETA the enlightenment to CUaro «1-M « Mto tote, «|ilWlli»l» Ml to prohvkta IT-M iMik UiUib AM« MENSES Of THE FEDEKATED D« h— V «4 IMM M »Mki J*«J«. M pri* 11 »»■—!. 4» «1 MT (D«* 9UH). ptt* w ki IM SMTMI »*■ ». 4m m VM SM M MU Sla a» M. Zmeda v Waihingtonu Nekak» Wickerahamova komisija, ki Je bil* osemnajst mesec«v na delu, da dožene, kaj krivo, da je uveljavljanje prohfcfcije skra- hiralo, je dokončala delo in sporočila Hoover-ju reziiltat svojegs dela. • Rezultat? Konfuzlja! Komisija ae Je razcepila v tri frakcije in vse tri frakcije se strinjajo v nečem in ne strinjajo v drugem; vseh enajst članov komisije se ni moflo zediniti niti v eni stvari, razen v tem, da prohibfcija Ae ni izvedena. Ko pa so složno zaključili, da je prohfbicija do danes fiasko, ae je del komisije izrekel, da se fiasko nadaljuje in nadalje požira milijone dolarjev in stotine življenj. Drugi del se Je izrekel za hcpremembo amendmenta in tretji del za odpravo istega. Štirje člani komisije so proti vsaki odpravi ali izpremembi osemnajstega amendmenta, kljub temu so se pridružili sugestiji ostalih, komisarjev, jkako bi bilo mogoče iipremeniti amendment . , . Kakor je komialja vsa zmedena in kakor so «medeni njeni zaključki, tako je zmeden tudi prezident Hoover in ves oflclelnl Washing-ton. Nihče ne ve, kje fctojl in kaj hoče. Krah svete prohibicije je vsem zmetal pamet. In ljudstvo T Ljudstvo, ki že enajst let gleda to blaznost In plačuje teike račune, je edino, ki polagoma prihaja k treznosti. To je pokMalo pri zadnjih volitvah v Illinoisu in povsod, kjer Je bilo vprašanje prohibicije direktno na splošnem glasovanju. Ljudstvo — dela vel, farmarji in mali* biznismanl — sovra-ii hinavsko prohlbieljo, ki je stvorfla ogromne izdatke za davkoplačevalce, škandalozno butle-garsko obrt s svojimi zločinskimi gang*ml, stfošno korupcijo po meatih in deželi ter ne« sramno zakrivanje važnih ljudskih problemov z "mokraškiml" in "suhaiklmi" maskami. Zmeda bo Ae večja, kadar se razkačeno ljudstvo dvigns nekega bližnjega dne in enkrat sa vselej pomete s prohibicijekim nest vorom. Zmeda v krogih onih hinavcev, ki pod krokodilako kolo prohibicije skrivajo avoje idiotstvo in izkoriAčanJe ljudstva. Zmeda Wickershamove komisije Je dovo znamenje na mm, ___ Poročila o "velikem upoštevanju" delavcev so prenehala v časopisih. Kaj se Je zgodilo? Ali so te vsi brezposelni delavci upoSle-ni? Ali pa so vsi nanovo upoaleni spet na cesti? Psi« Green bi moral pojasniti. Dr Hornell Hart, profesor v Bryn Mawr kolegiju, Je te dni predaval nekemu tonskemu klubu v Chicagu o pogojih sreče v zakonu. Med drugim je rekel: "MnA In lena se morata potruditi za duhovno (špirit us!) popolnost Obenem se morata potruditi, da uganeta, kaj je duhovna popolnost.'* ' Dober recept sreče I Dokler bosta ugibala. kaj je to, Ishko doti vita med ugibanjem «Isto poroko in umreta v visoki starosti... Recept Je dobrr, smpak le sa «me dvojice, ki v umer.ikem (amerttkem Je pravilno!) jeziku spadajo med "dumbbella". mbmssbmb Preklicani senat ne da miru. Ko Je od-jrlasoval sa petindvajset milijonov dolarjev ia federalne blagajne sa IIvila »tradajočlm farmarjem, Je sprejel predlog, da mora svetna vlade ndfttoptti dvajset milijonov bušljev pAe-nlee, Jo tmleti v moko In speti krtih, ki se rut-deli mH stradajoče. Kaj je s senatom? Kongreiinik Pish bi moral pogledati, kaj se godi prsv pred njegovim dolgim ruMom. Ali ni senat nevaren ameriškim institucijam? Ako je, ga ho tri** deportiratl v Rusijo . . . Glasovi iz naselbin Svoboda* bsasáa flaaov & N. P. J. O farmi 8NPJ Jmperial, Pa. — Pred par dnevi sem «tal dopis v Prooretl so-brata Louis Kužnika, ki pravi med drugim, da se popolnoma z vsem ne strinja i menoj glede farm JRF. V prvi vrsti si je so-brat Kuinik napačno stvar tolmačil, oziroma razumel, Jaz sem mislil in Imel namen povedati, da bi bile naAe ideje in nameni zelo dobro napravljeni, Če bi naAe federacije kupile farme. Nisem mislil, da bi jih SNPJ kupila. Rekel sem le, da bi lahko bile pod okriljem SNPJ. Kakor je pa razvidno Iz druge konference JBF, je pa cela stvar vse nekako drugačna. če bi se res združile naAe oziroma jugoslovanske jednote v eno močno drevo, bi pa cela stvar bila drugačna. Po mojem mnenju bi bi tisoč lahko kupim 20 priličnlh farm, na katerih se bi moglo po-¿Leno preživljati 20 družin in poleg Ae veliko onemoglih ali pa drugih delavcev. Seveda na farmi se lahko napravi manj ali pa več dela. Po farmah, kjer redijo po 10 aH 20 molznih krav, rabijo mnogo delavcev poleti, ko napravljajo krmo. Pri kokoših se rabijo delavci celo leto, kolikor se n. pr. redi perotnine. Dalje se fena lahko čebelarstvo, kar je tudi po nekaterih krajih dobičkonosno. Ker drugi ne garajo zastonj po ameriAkih farmah, upam, da ne bi trebalo federaciji. Res Je slabo in težko pričeti na farmi onemu, kateri nima svoje farme in nekaj prihrankov. Jaz upam, da ne bi federaciji bilo toliko težko dobiti denarja, kakor posamezniku. Saj lo moitK) in j« stvar izvedljiva Ae . ,____ .. posebno, če bi res priAio do zdru- ZS^^S^SSJSSL £ ženja. Ce bi slučajno ne priAio, | lupitallstom-oirfm, ki Ženja. je Izvedljivo tudi samo pri eni jed noti. Zakaj je Avedeka organizacija napredovala s farmo v 18 letih za celih 230 do 270 tisoč, in' to Ae z izbolJAanjem posestva za celih 90 tisoč. Resiftca je, da so illinoiski kraji med najboljAlml za farmar-stvo. Jaz nisem rekel, da bi v Illinoisu ne smelo biti federacij-ske farme. To bi bilo nekaj iz-ranrednega, če bi ae tudi Um zanimtli rojaki za farme, ker je zemlja bolj produktivna in do-bičkanosna. Vsi ne moremo v Illinois in tam živeti, zato si moramo tudi tukaj umisllti kaj sll-čnega. Tukaj na vzhodu, poaebno v Penni., ni zemlja tako produktivna kakor Je v nekaterih državah na za padu. Tukaj bi lahko redili živino, posebno koko-Al, ker se že itak mora uvažati klaja. Tukaj v bližini so nekatere farme, ki so dobre in produktivne In vredne na tisoče dolarjev. Na njih se preživlja tudi mnogo ljudi posebno poleti, ker so plačani od gospodarjev, ki nikdar ne delajo na farmah, nji hove knjige pa izkazujejo dobi ček celo v teh slabih časih. Seveda zaposlenih je tudi par takih ljudi, ki razumejo farmar-stvo. V dobrih časih nam ni treba po farmah garati dolgih ur, ker Je bolJAega dela na razpolago povsod. Po mojem mnenju je sedaj zrel čas pričeti na farmah, ker ni nobenega dela drugod, tudi če bi ga hotel kupiti. Delav-ske razmere se ne bodo zboljAale v toliko kot so bile pred par leti. RajAi pričakujmo Ae slab-Ath. Če bomo čaktll boljAih razmer, ae bomo getovo prevarali. Nekaj ae bodo izboljšale za mladino, ne pa za stare in onemogle delavce. Za take ljudi bi bile priporočljive farme v naj-krajAem času, ker po ognju je prepozno gasiti. Farma se tudi ne more kar čes pričeti in napraviti dobička-nosno. To vse vzame časa, posebno tam, kjer je slabAa zemlja. Isto velja tudi za fttvlnsko. V Ameriki Je to bolj sigurno in do-Mčkanosneje Izvedljivo nego t izkoriščajo delavce in si iz njih nega kapitala kujejo denar in jim pri tem Ae sami delavci pomagajo z delom. Kaj ne bi bil denar na varnem, ko bi bil naložen n* farmo? Kaj ne bi s tem pomagali delavci sami sebi in svojim siromakom? Ne bi se bik» bati, da bo denar zgubil na banki ali pa na delnicah, ako bi bil nalpžen na zemljišče. Ravno v tem slučaju je tudi raznim organizacijam priporočljivo naložiti denar v take kraje, kjer se ne bi bilo bati nikakega propada. Na farmo tudi nismo primora-ni vzeti takega gospodarja, ki bi na to delal, da bi farma Ala v j$ro-past. Saj se lahko menja človeka vsaki dan, če se vidi, da ne dela prav In dobro. Trdo delo je pa tudi po premogovnikih In skoraj zastonj. Se trAe delo je tudi po nekaterih drugih industrijah in tovarnah. Na farmah ni preveč trdo delo, posebno ne Um, kjer imajo primerno pripravo in da so delavci pikladni za vsake delo. Jaz poznam stare ljudi, kf niso več sposobni za nobeno delo v premogorovu, a na farmah bi bili za marsikatero delo. Farme pa ni treba Um kupovati, kjer bi s4 videlo, da se ni-, kakor ne more napredovati, da bi imela biti le zguba. Ne sme se kupiti farme, kakor sem že zadnjič rekel, predaleč od trga. Ker nI težko kupiti dobre farme bllzo trga, naj se torej držimo teh pogojev. Seveni Illinois je res pripraven za čikaAki okraj. Tam bi najbolj ddbičkanoano u-spevala reja perotnine, ker je blizu trga in med rojaki. Resnica je, da bi SNPJ res lahko še laatovala Uko farmo, katera bi služila kot zavetiAČe. Poleg tega se bi pa na njej lahko vrAUt pikniki in druge zabave, tako da bi ostal ves denar v žepih članov. Tudi bi bil denar naloten na si-gumejAem mestu. Saj nI treba, da bi se morala ravno deseU konvencija zato izreči in od glasovati. Saj imamo glaallo SNPJ. kjer se lahko vsak član Izrazi, če je za stvar ali ne. Ce bi JednoU slučajno kupila U-ko farmo za zavetiAČe, bi to bilo nekaj hvan rednega. Ldhktf bi Ena je od papirnice, druga pa je bila ddgoto*Uena šele proAlo leto in je obtbtovala le par mesecev. Prenehala je 2. JuHJa. Časopisi poročajo, da bo zopet zao-bratovala v par tednih. Ako Je kaj resnice na tem, bo dobilo o-krog tisoč delavcev delo; v vseh departmentlh te žage, pravijo, je prootora za dva do tri tisoč delavcev. Odkar sem zapustil zapad pred tremi leti, sem poatal pravi to-varnUki suženj. Tam sem kopal srebro 8 ur za $5.25, tukaj pa moram garati 13 ur za $6.07. Taka je razlika. Na zapadu tudi ni bilo cerkva, tukaj Je pa skoraj na vsakem vogalu. Ko bo zopet s pomladno solnce posijali, bo treba odriniti v Ameriko in bo zopet vse o. k. V rudnikih je res treba kopat kot bi hudiče podil, a je bolje kot tukaj. Lansko leto so kapitalisti pokazali kako so močni, in to leto bodo tudi še. Obrako jim pa mi delavci kažemo, kako veHki bedaki smo in bomo, dokler se jim bomo pustili, da n*a krtačijo in postopajo z nami slabše kot mačkami. Je res najbolje, da še naprej capljamo po stari poti in gremo vsako soboto v "londro v nedeljo pa poalOšat duhovne, ki Ae vedno pripovedujejo, da se med in kislo mleko cedi pri svetemu Petru. Tudi ne pozabimo polniti z nlkelni, dajmi in dofer ji njfh žalil je, in kadar bodo zopet polni, bodo pa zopet treščili po nas, kakor so lansko leto in ^ vedno treskajo. Mi lahko gledamo v zrak in čakamo, kdaj bo kaj priAio iz zraka. Tudi se ne smemo organizirat, ker bi bilo treba aaesment plačevati, rajši dajajmo za bunk. Frank KroU. Rusiji, V Ameriki imamo zato JBF še posebej imela po drža-imtretme stroje In orodje doma. iah farme, ki naj bi se združile Tmamo najboljše poljedelske \ jednotlno farma r:tu; i^r irsffl * ™ ^ *» kakor ne Poljedelske A<4e Ko bi Rusija!^, n|č „ tako m|||o J™ nwnl,11?1® 1 11 Af"?r,"e nimamo za stvar; samo čakamo m HJone raznih po- ^ijžlh časov Treba Je enkrat ijcdelskih * Ish. tud| |n klken ^^ M i^^TiJSSSi Plttsburgha bi bilo dobro kaj Ukega. ker so društva ne daleč narasen. Tukaj je mislim največ druAtev RNPJ in članov rasen Clevetanda. jev alt pa drugih poljedelskih strojev. To pomeni, da imo daleč pred Rusijo. Imamo tudi strokovnjake, literaturo o far-marstvu. Ameriška vlada netnerav* p<*odKI Ki-Ujeki dvesto milijonov unč srebra ta dobo pet-desrtlh let. kakor poročajo. Kita je! \m m bodo obvezali, da porabijo to srebro ta gradnjo industrij m ftelezntr In ves material sa U» grad-njo mors j o kupiti v Sdrašenih d rft« v ah. Danes, ko m puntajo Nikaragvlčanl In evropekl kdonijalci nekaj godrnjajo, bo Kitajska še najboljša kolonija V Rusiji je edina stvar, da I-majo produktivno semljo In ne industrij«, kakor Jo Imamo v A-merikl. sato se pa Rusi največ havljo s poljedelstvom in živinorejo. Ker so se pa rasmere pri _ vse prodrugečUe, ae morajo tudi naše ideje in delovanja V farmarsko podjetje nam ni treba taloAlti par sto tisoč dolarjev. Rečimo, da mi ne bomo kapi i i farme sa luksua, pač pa. da •e bomo od nje pretivljali ia sa-posilil brespoeelne. Za par sto Frank Lukaneleh. Ia Mearovlae Mearoe. Mleh. — Tukaj so večinoma papirnice, ki obratujejo *—4 dni na teden, plače so pa od-trgali sa 10%. uko da Je sedaj !«a uro od AO do 3le. Dela se po nefcsterfh departmentih od 10 do 13 ur na šiht. Delo Je nočno in dnevno in ae menja vsaki teden. Podnevi »e dela po 11 ar. ponoči pa po IS; človek je res še vedno pravi sušenj. Delavcev Je tu dosti brea dela . _______________ fcage obratujejo vse rasen dveh. glaša. kako Je dragocen prostor. Od nate znanke Breezy Hm, Kana.—Zopet se (h glasim z namenom, da zadostim in ustreŽem tistim, kateri se ne kam muzajo, češ, da odkar sem posUla samica oz. vdovlca, sem tudi prenehala z dopisovanjem. Priznam, da so dopisi redki, sicer ne iz ašabnoeti ali dobrote ker prvo mi je sploh nepoznano hI ud nje ga pa Ae zdaleka nisem deležna, kajti Hooverjeva pro-speriteU me Ae ni dosegla, in kot izgleda me Ae tudi ne bo tako hitro. Da sem postala bolj tiha ae navaja temu vsrok, prvič iz prememba v družini. Težak in ne pričakovan udarec, kaUrega sem se najmanj nadejala, me je silno potrl, malone popolnoma uničil Življenje zame nima nobenega pomena več, dom brez pravega gospodarja, žena brez moža, o-troci brez očeU, je kakor čreda brez pastirja. DrugK kot veČina čiUteljev rajše čita kot piše, epada med te tudi moja malenkost. Resnica je, ako nikdo ne piše, ni člUnja To pa prepustim drugim, katerim bolj gladko teče pero kot me ni, ker nisem posečala višjih šol Želeti je, ako nekateri preneha mo z dopisovanjem, naj popri mejo drugI, saj posebno iz Kan sasa se malo sliši zadnje čase, iz vzemšl od bratov Sular. Včasih se Je Oglasil brat Frank Sikofe ali pred kratkem se je pa še on nenadoma preselil in odpotoval t družino v državo Colorado za delom; šeletl je, da doseže bolj Šo eksistenco, kot mu je bila tu naklonjena zadnje čase, ker je yse pilkavo in mrtvo ter na naj boljšem koncu Je zanič. Bila cela družina član našega društva št. 65—on, njegova soproga, sinček in hčerka, seveda slednja dva v mladinskem oddelku, tem je zopet društvo prizadeto za 4 člane. Frank Je bil delegat tega dru štva na 4pveti redni konvencij SNPJ v Chicagu leU 1929. Celim družini Sikole mnogo udobnosti. kakor tudi. da se oglaša is koloradskih višin v Prosvetl Spomin na nje. katerega so m pustiti pred odhodom, pa nim. namreč visoki in košati rožmarin, ki Uko bojno raste In se mi še nI posušil, čeprav sem vdoviea. Kadar ga ogledujem In zalivam, mlslhn nanje. Onenila sem vzrok omejitve dopisovanja, aedaj naj navedem še tole. Parkrat sem se bila že skoraj namenila oglasiti ae. ali človek ČIU toliko prerivanja, da ga kar glava sečne boleti. In to sa prašen nič In potraU prostora v listih, «feenem ae pa vedno na je To Je rsgnica aa nekatere, drugi pa potratijo kolone if kolone, včasih skoraj brez malega celo ¿fan. Ft zopet sem af mislila, *ko molčiš, vsem odgovoriš. Ce pa ugovarjaš, pa lop po tebi ter padajo batine kot hruike i dresa ob hudem neurju. Mfnulo poletje smo todj čitali oglas "Ženitvena ponudba" od stoproeentnega ženina, kateri J« iskal nevesto od 48 do 64 let staro, in etoer a $16,000 premoženja, kar pomeni, da m<*a nave-sU Ženina kupiti Eadovedua sem, da-li ga je katM kupila; pri tem sem si mislila: Žena eU-ra teh let in s tem premoženjem izhaja lahko brez drugega moča. To Je prav Uko kOt moi, ki M* sli, da mora žena držati mun-šajn parlor, da se sama vzdržuje in še moža po vrhu živi. Citatelji in omenjeni ženin mi naj oproste ter naj ne misjijo, da se to mene tiče. Ne. Prvič, ker sem še premlada in še nimam 48 let, drugič pa tudi ne Omenjenega imetja; in Če bi ga sploh imela, bi ne pisala in se ponu-jala. 2ena teh let in s takim imet-jem živi primerno sama, ako ni zapravi j ivfka, tiste dneve, ki »o ji še določeni. Saj ne bo sodnemu dnevu trobila, ker tega ne bo dočakala, ker Je še silno daleč. Najboljši učenjaki sploh ne vedo, kdaj pride. Zimo imamo prav milo do sedaj, in ako ne bo hujše, bo skoraj pomlad tu. Vsled tega je pa z delom slabše. Kar se tiče pre-mogorovov, nekateri obratujejo od 2 do 8 dni v tednu, nekaj je pa popolnoma zaprtih. Zatorej je še precej ljudi brez dela in kot kaže, ga še ne bo mogoče dobiti. Sreča za tisUga, kdor ga ima, akoprav z nizko plačo. Nekoliko bolje je nekaj kot nič. Koliko mladih ljudi se trudi za njim dan na dan, pa vse zaman ker ae še ne marajo ukloniti det lodajalcem, ki imajo danes vso moč nad delavcem. Drugi so izgubili delo vsled tega, ker niso hoteli podpisati* "yellow dog" li sto, katero so vsilili baroni pre moga v Kansasu. Tako napredujemo zadnje Čase—po rakovo. Te sladkosti občuti vsa moja družina že 10 mesecev skupaj in še ne vemo, kdaj jih J)o konec. Vleče se kot morska kača z dneva v dan, iz meseca v mesec in gotovo prekorači leto. Vsake stvari je pk enkrat ko-nec, Uko bo tudi tega—vsaj U-ko upamo. Frances Šinkovec. V Ameriko Elizabeth, N. J. — Kmalu bo 18 let, odkar sem v Ameriki. Spominjam ae mnogokrat dogodka v Ljubljani, ko smo bili na poti v Ameriko. V Ljubljano nas je prišla večja skupina, v kateri j<> bil tudi sUr "Amerikanec". V gostilni sem pustila našo skupino in se šla poslovit od moje prijateljice. Ko pridem naftaj, so bili že odšli. Vzamem svoj kovček in grem na cesto iskat prijatelje. Kar akoči pred mene fi-nancar in zahUva 8 krone carine od kovčeka Upre m se mu in nisem hotela plačati zahtevane vsote, nakar mi ga vzame In od nese v carinarnica Zatem sem naila našo skupino sopotnikov na nekem gostilni* kem vrtu in jim povem, kaj < je zgodilo. Povedali so mi, da so vsi plačali po tri krone od kov čeka ter se mi smejali. Mod njimi je bil tudi neki "Amerika-nec", katerega vprašam, ali Je tudi on plačal omenjeno carino. Ko mi pritrdi, mu rečem, ako bi bila jaa fte trikrat v Ameriki, bi ne hotela plačati niti vinarja. In ml ga tudi ni bilo treba, ko sem šla drugo Jutro na carinarnico po kovček. Vočnja v Ameriko Je bila prijetna Z mojo prijateljico Matič kovo liojzko Iz Semiča. sva se voaiV «kupaj v ksfbini drugega rsareda. fte tisto leto (191«) sem paaUla članica SNPJ pri društvu št. 107. Tudi ae Ae vedno spominjam velikega piknika, ki ga Je tedaj imelo to društvo. In sicer največ radi godbe, ki Je Igrala **pragrsine" komade ter zgrafta-njs «Urikavti ljudi nad "pohaj-šUtvftnM plesom Tega so sa lja-diesdaj fte privadili In te še kak Hst grmi proti Vdluuuike katastrofe m solncu Na naiem aotac« m dogajajo etrshovit« ^ kanike katastrof«. Žrela tak «gajsniktn M tak« .. Uroka, da bi v njih imelo prostora Atirides.-t ntllh zemelj. Is ftrel ae dvigajo celi stebri plmoV| y so visoki po vač sto kilometrov. — m 2e pred tri tieeč leti ei Je navaden «Movefe izkušal po avoje razlagati bistvovfeebe*riih t«, les. Te razlage so bile kajpak silno naivne, 4 vendar originalne. Nazivanje, da je zemlja ravna ploskva, pokrtta z velikansko kupo!o modre barve, se je ohranfla vse do zadnjih atole, tij. Nad to modro kupolo, Uko so ljudje mi-slfTi, je raj, ki se koplje v morju bleščeče svet lobe. Ta svetloba seže tudi do nas, kadar Bog likažft svojim angelom, da odpro glavno odpr. tfno na nefcesnt kupoli. Ponoči pa angeli zapro glavno odprtino in odpro brez Števila manjših, tako da ponoči nimamo eolnea, ampak samo zvezde. ,, Od tega naziranja pa do današnjega je velikanska razdalja. Božanski izvor nebesnih teles, zlasti aolnca, vira svetlobe in toplote, je! že davno zavržen, izpodrinilo ga pa je novo ¡0 moderno naziranje o postanju in razvoju živ. ljenja in smrti materije v vesoljstvu. - Dandanes ne dvomi nihče več, da je aoln. ce kepa žareče gmote, eesUvlJene iz različnih prvin. Vse te prvine so v Žareče m stanju, te-kočem ali pa plinastem. Višina temperature še ni defhiRivno dognana. Medtem ko nekateri trdijo, da ritma več ko 12,500 stopinj, mislijo zopet drugi, da presega 50,000 stopinj. Kaj bo že tako ali Uko, že prva fitevflka je zi temperaturo strašno velika. Ali kako vsa flruga topla telesa, se tudi solnce polagoma ohlaja. Med tem oh la je vi-njem se prikazujejo tako imenovane pege, ki «e periodično pojavljajo. Te pege poraalem rastejo in se večajo tako, da lahko dosežejo velikanske dimenzije. Nemec Schwabe je opazoval pege 1. 1850. in dognal, da Jim utegne biti premer do 211,400 km, a že Štiri leta pozneje ae je zvišala iUk že fantastična številka na 460,000 km, kar b| se z drugo besedo reklo, da bi na tej pegi čisto lahko aUlo štirideset tako velikih obel, kakršna Je naša zemlja. ✓ Pege na solncu so prav za prav velikantika vulkanska žrela iz katerih bruha stražna lava, obstoječa v glavnem iz žarečih plinov. Te erupcije na solncu, ki imajo kakšenkrat katastrofalen obseg, ae zlasti lepo vidijo ob popolnem solnčnem mrku. Davno še je dognano, da imajo solnčne pege ailno velik vpliv na toplotne, atmosferske in meteorološke prilike na zemlji in da ta vpliv v večini slučajev ni blagodejen. S pozornim opazovanjem peg so učenjaki dognali, da se tudi solnce prav tako kaVor na-ša zemlja vrti okoli svoje osi. Ugotovili 10 tudi, da si solnčni polobli nista med seboj enaki, zaradi česar tudi čas, v katerem se solnce zavrti okoli svoje osi, ni sUnoviten. Dognali so pa tudi dejstvo, da se solnce zaradi ohlajevanja krči. Ampak to krčenje je malenkostno; premer solnce se zmanjša vsako leto za 150 metrov*. Ce pomislimo, da znaša solnčni premer 1391,000 km, vidimo, da se skrči vsako leto komaj za desetmilijonski del svoje dolžine In to je toliko, kakor ko bi skrajšali tramvajsko progo od dolenjskega kolodvora do garnizijske bolnice za -U četrt milimetra! , I V 49981 (Domači prijatelj.) Zanimiv drobiž Potne žleze ima človek razdeljene po vsem životu. Od živali «e potiU konj in govedo, zadnje manj rprašič se poti samo ob rilčevi plošči, koza, kunec, podgana, miš ii{ pes se sploh w potijo. Eaat mladih ljudi ni enaka; dečki rastejo najhitreje navadno okoli sedemnajstega leta dok lice* pa že okoli petnajstega. Največ ni koti ma ima avstrijska viržinka, In sicer do sedem odstotkov, torej več kot ha-vana smodke. Krvna Ulesca. V kubičnem milimetru normalne Človeški krvi Ima moški okoli 6 milijo nov rdečih krvnih telesc, ženska okoli 4.500-000. Ce račun imo na odraslega človeka 5 (k 6 litrov krvi, dobimo ogromno število 25 do 3»1 bilijonov rdečih krvnih telesc v tekoči krvi Belih krvnih telesc je mnogo manj; v kubičnem milimetru zdrave krvi jih je okoli 8000. Nevarnost metilalkohola. Metilalkohol imi v nasprotju s navadnim alkoholom prav po"* ben vpliv na sUničje vidnih živeev. Včasi nastopi brez vseh drugih zastrupljevalnih konov pri uživanju žganja ali ruma, ki j« 1 metiialkoholom ponarejejen. pod vplivom te«s alkohola Izredno hitro vnetje vidnih živcev.« imajo za posledico oslepeloet. Bolnišnica posebne vrste. V bolni*"*1 A neon v drŽavi Panama (8rednja Amerike* ki razpolaga a 1200 do 1600 posteljami, so bdi In črni v vsakem ortrn ločeni drug od dnur«**-Bolniške sobe belili imajo napis "rfato", bolsc ške »obe črnih pa napis "srebro". Prav Ulj imajo ločene napise okenca v poštnih ursdi* ttd. To pride od plač ; bele uradnike L dr pl» čujejo v ameriški zlati valuti, črnce pa « Panamskimi srebrnimi novci. Seveda Je pe ** skupaj nekam čudno; bolezen Je boleaen. (Zdravje.) O BOTA, 24. JANUARJA PROSVETA Cakšen je bil in kako je živel pračlovek lavetem pismu čitamo, da j« »ti dan ustvaril Bog človeka." no je, da se pri današnjem nju vede ne moremo zadovo-■g to trditvijo, ko "tudi cen uči," da sveto pismo "ne !i" pri tem na "navadne dni," i več na "razdobja več tisoč i eologija, to je veda o po-nku naše zemlje in «jenih ■mat-ij, nas uči, da je bilo tro-lna sto milijonov let, preden dobila zemlja obliko, v kakr-jo vidimo danes, glejmo si glavne dobe v raz-u zemlje, v katerih se Dpjav-na njej živa bitja! V prvi ii zemeljskega razvoja ne >imo Se prav nikakega sledu jenja. Sele v tako zvani primi dobi trčimo na prve, najin iti vnejie živali in rastline, koncu te dobe srečamo ie ri-in plezalce, ki so se prav raz- v naslednji, sekundarni do-V tej drugi dobi se pojavijo je sauri, velikanske pošafti, bo bile včasih do trideset me-v dolge in ki jih danes ob-ujemo po muzejih.. Deloma ej, deloma Šele v terciarni do-so se razvili ptiči Jn sesalci, orciarni dobi, v kateri so na-e tudi Alpe, se je pojavil, ka-uče geologi, tudi človek: to isti pračlovek, od katerega ra vse današnje £Joveiftvo. izmed naslednikov prvega eka je tako imenovani "pi-canthropus erectus," to je onci hodeči človek, ki so ga i na otoku Javi in so ga dol-[časa imeli za praočeta da-njega človeštva. Teč sledu o človeku dobimo v eni dobi, ki je bila posebno Kina za razvoj nekaterih ži-kih vrst. Sredi ledene dobe ivel po vsej Evropi tako ime-lani neanderthalski človek, ki neposredni prednik današnje-homo sapiens imenovanega veka. Stopnja njegove kultu-je bila že precej- visoka. Od lašojega človeka pa se je ven-• še precej razlikoval. Imel nizko čelo in veliko spodnjo ust in tudi hodil ni čisto po-ici. . «ivel je neanderthalski človek ikupinah po 20 do 30 glav v ni Franciji, v Švici in najbr-tudi drugod, kjer je bilo pod->je dovolj ugodno, tudi v več-gručah. )a se je neanderthalski človek uževal v večje skupine, je bil ok ta, da so živele takrat ve-t živali, kakor praslon in bi-, ki se jim en sam človek s anjim primitivnim orožjem ni [fel približati. Cot lovec človek ledene dobe imel stalnega bivališča, tem- A NAŠE FARMARJE hnperial, Pa. lU Cleveland, Ohio: Ker i-m že par sličnih vprašanj, ■kar v P ros vet i skupno odgo- | To je zelo dobra Ideja, da ¡Me odločili na farmo. Glede ičkanosnosti perotninatva I i U. S. Agriculture Depart-t. da je mogoče preživljati o družino, če človek goji 400 uši in da je zadosti dela za ga človeka. To je resnica, ako| i- delati vse pravilno, kakor ■reba. Kdor ima zadosti svo-moči V družini, se pa zamo-<*la stvar malo drugače na-liti. M je je tudi vprašanje, kako reje^napravljeno, posebno p» jen je mladih piščancev, kar ■ajvečje važnosti. Kdor ima. mo, gojenje napravljeno na |> vodo, pa najsibo na elck-o, plin ali premog, kar je vse-tečano in oteikočeno. Vsak fc lahko računa na vsako o-400 kokoši za rejo Hi gojene ima količkaj priprave za je in rejo. S. Agriculture Department H. da se za mor» od 400 dob-kokrrfi zaslutiti letno $1,200. I». ker vem, da gotovo niste več se je z živalmi vred selil. Skupine neanderthalskega človeka so stanovale večkrat tudi v votlinah. K takim bivališčem spada najbrž tudi Potočka lijal-ka na Otševi, kjer je profesor Brodar odkril mnoge kosti, ki po svoji obddavi pričajo o prisotnosti človeka v ledeni dobi tudi v naših Alpah. Človeka, ki se je prej hranil s koreninami in sadjem, je prisilil k lovu mraz v ledeni dobi, ko je potrebovalo njegovo telo maščobe. Meso so zauživali najprej sirovo. Sele pozneje, v tretji ledeni dobi, je človek odkril ogenj. V tem Času si je tudi že pripravljal iz kamenja preprosto orožje. Morda je odkril tudi o-genj na ta način, da mu je pri obdelavi kamena skočila iskra v suho travo in Jo vnela. Vsekakor je kmalu umel uporabljati ogenj sebi v prid. Z odkritjem ognja si je pridobil človek ledene dobe novo hrano: ribe, ki jih prej sirovih ni mogel uživati. Ogenj je bil slednjič edino sredstvo, da se je varoval pred mrazom, kajti v ledeni dobi še ni poznal obleke. Čim je človek začel uspešno uporabljati ogenj in izpopolnjeno oroje, ni več potreboval tako močnih čeljusti in zobovja. Glava je polagoma dobivala novo obliko; poleg šibkejših Čeljusti in manjšega obsega žvečilnega mišičevja je dobil jezik več prostora in je postal prostor za možgane večji. Tako je postal govor popolnejši in duševne zmožnosti večje. Vzporedno z miselnim razvojem so se večale tudi človekove umetniške zmožnosti. Zdi se, da je bil gon ponesmanja prvi vir umetniškega udejstvovanja. Ko je bival v votlini, ga je ta gon silil, da je dal predmetom svojih misli viden izraz. Glavni predmet njegovih misli so bile živali, ki so mu dajale hrano, tako na primer posebno velik bival, ki ga je ubil, ali pa tudi bivol, ki ga je ustvarila njegova domišljija. Gladke stene votline so ga naravnost vabile k upodabljanju takih predmetov. Zaradi natančnega poznavanja živali in njegove zvezanosti s prirodo je delal umetnik ledene dobe v realistični maniri, ki jo še danes občudujemo in ki močno spominja na impresionizem. Minila je ledena doba; živalstvo se je izpremenilo in tudi za Človeka so nastopile nove razmere. Lovec ledene dobe je bil prisiljen, da je postal poljedelec, kar mu je omogočilo, da je u-stvaril novo, višjo kulturo.—«c. (Domači prijatelj.) Nikoli ne imejte kokoši čez 2 leti stare, ker se jih presili k ne-senju, zato se izčrpajo in nam ne prinašajo zadosti dobička. Nabavite si povsem zdrave živali. V prvi vrsti glejte, da bo-dete imeli dobre hleve, brez prepiha itd. Toplota že ni tako veli-važnosti, sicer ,umetna. 8 toploto lahko rejec, kateri ni povsem vešč umetnega gretja hleva, napravi perotnini bolezen, posebno prehlajenje, iz katerega potem izvirajo še druge-fcoleani. Gojite le ene vrste perotnino in čistokrvno. Posebno pazite tudi na čistočo, kar Je zelo velike važnosti. Citajte tudi angleške perutninske knjige in liste. Pazite tudi, da bo perotnina imela zadosti prostora za kretanje v hlevih in zunaj na prontom. Ne bojte se slabih delavskih razmer glede prodaje jajec. Delavec mora jesti vseeno, akoravno so ala-be razmere. Ako bodo Jajca cenejša, bodo postala tudi perot-ninslca živila cenejši. Z delom na zemlji ras ni na farmi kakih posebnih dohodkov, posebno ne Um, kjer Je slaba zemlja. Tudi Je s takim delom veliko težkega dela posebno za o-nem ogle. Pri perotnini Je mnogo dela. pač pa ni težko. Tudi zaj-čjareja se Je dane« preeej razširila po Zdruienlh državah radi kdL Danes ao Mjčje koš* drašje nego meso. I v reji In nimate skušenj. Mtmo pitalo drago, ker so najte malo manj. Računajte , pm5<|j „p^tm rejo živine, užek po svojih zmožnostih Havno „i^j tegs Je mala živi lapravl. Ker imate družino.! ^jg «jobHa boljši trg In ceno o rojite malo več perotnine. j* tudi lahko delo In M nino že pred letom dni na Ponzi zaradi neznos nlh tortur omračil um. Policija ga je pa klji4> temu pustila Še celo leto med lntemirancl in ao ga šele sodaj, ko so ae pričeli že karabinjerji sami zgražati nad takim nečlovaškim postopanjem, dali prepeljati iz Ponze v tržaško umobolnica RAZNO Po modernih paragrafih — Kadar vidim lega lenuha, kako se valja po postelji, bi mu najraje prisolil zaušnico. — Pogojno ali brsepogojno? N'Mégaraast Glas z vrta: Pojdi sem! Zakonski mot: IN klicala mene sli psa, draga lenlra? Muzej za otroke Iz Londona poročajo, da bodo v kratkem odprli v znamenitem zavodu za vagojo otrok v Ken-slngtonu velik musej zs otrok«, kakor ao si ga zamislili najbolj-šl angleški vzgojitelji. Ta mu z«J brvt podftrsdaadntk. 600 Ru.m11 Avs., Johnatown, fe DONALD J. LOTRIOH, drugI podprada., IMT 8. Trumbull Ara., Chicago, 111 JOHN J, KAYERTNIK, gl sdramlk........3714 W. Mth St.. Chicago, III GOSPODARSKI ODSEK 1 PRANK A LESE, pradaodnlk..........1114 8. Crawford Ara., Chicago, m JOHN OUP...............................S«M W. 87th St.. Chkago, 1U , JOSEPH 8I8E0VICH................200b E. 74th 8traat, Clcvaland, Ohl* M POROTNI ODSEKI ™N pr^cMslk..............414 W, Hay St, SprlngflcM, III ANTON 8ULAR.,.«....•«...,,,,..,,,Ros 17, Ansa, Kaaa JOHN TRfEIJ.... .............................. Bo« M7, Rtrahanc, Pa PRANK PODBOJ..^....,........................Bos 01, Park Hill, Pa, PRANCES KAKOVSEK......... .......1010 Adama «t. No. Chicago, III OKROiNI ZASTOPNIKI 1 OEORQR SHREK A R, prro ok rot Jo.......It? Main Arc., W. Allqulppa, Pa JOHN LOKAR JR.. drugo okroftjo........001 E, lfttnd 8t„ Clcvolatid, OhK PRANK KLUN, tretja okrol>.............<...Ro* 0W, Ohtaholm. Mtas. J08KPH RKATKOV1CH, #atrto okroftjo..........R. R. 6. Plttahsrg, Kasa PRANK KLOPČI6, pcto okroljs,.,.,.................p. 0. Dlnoc, Wya NADZORNI ODSMKi PRANK KA1TI, pradaadnlk.................B080 W. 80th St., Chicago, M ALBKRT H HAST..................101ft W, Pltreo St., Milwaukee, Wla MICHAEL P^UIUB..............BIO Msdlaoa Arc. N. 8., Pittahurgh, Pa » ci ma. m_______ M rsbIBH IS 8N4OO4SIÍÍ vi ■MilHnfliiMiiaaaBB rososl-Iwowimi ■ tU.Kimi liiiraat. kl _ VSA CISMA, kl ai MMlato m m«W a». M«»«. vsa dsnasnb Mim.^ * M,.rt. m « im«h «i. aaj m callltaj« m «1. ululât*. V* cao, »ü.M. m MoMka Mw«, aaj m^mêahh aa kal taJaMt». ! • klaaalallkiaS »mS. aa| «a antika m ktaaaJoMto» ■ vas parrotsa «wd» wk»ws « et. m vw pwm tt »eraas aSMt m aa| H«Ula|e aa Jaka «eHki., »rSUnki SSpace'U, mImI mM«Mi keM«a,MHti u4w» mmm. ml m p^NM ae -ransvava,- an a Uweca a^, raw«. NOTBi ............. »Ilk Ike Isthm orrtM akeeM ke illmiil M let W aeeiwee etwKMel ak.«M ke ilitiiiiil to Um. AH fwalilMMe »f mmmp iM keSaaa taaatntlm -------»• »«tmii to Um —flat?*« •tHm. ma(l8fb 9ê iml ifttfvwi is iii8 BMMtol oMltoN uto Mm tortoStottoe M Um •fUl^ aMh 0a Jhfea Miml M SM Ä-rrra tfsazzzr^ ^¿'STvstaT4 ** *** ** Koliko ttlafonov Js aa «vata Nski strokovni angleški Hst Ja izračunal, da Ja bilo do SL dso, I. im. na naAI «omljl okoli a4,. 440,000 IskiionskHt aparatov, torej skoraj aa 2 milijona aparatov vet kakor ob koncu l IMS. V 10 v ropi se j« dvignilo Aiavllo telefonov ta 8.4, v Heveml Ameriki pa xa 8,0 odatotkov. V Kvropi bo po apMni cenitvi na koncu le-toAnJega lata vsaj 10 In pol mitov va£ kakor ob korteu I. 1 SOS, V 10 letih, t. J. od lota 10110. pa do danes Je narastlo Atavllo telefonov v Ameriki od na 22 In |)oi milijona aparatov. RaSmero-roma na>v«A telefonov Imslo v gadlnjanih drlavah, kjer prklo na vaaklfc 100 ljudi le po 17 tele. fonov. Zdravniki prati Igrala« Male trdbente Is dna In etna-atl vojaki, b kakiUnlml aa Igrajo otroci, adravrrikom nls« poeebno vlei, Na nekem cdravniAkem kongres o v Parisu so sklenili, da bodo naprosili vlado, naj prepove take Jfnrfe. Ka Francoskem I. majo fte pisitavo, kl prepovaduje uporab» liscev la gumija In ravno tako naj bi bila postava proti škodljivim igračam. Trobent na-mrtV nI mogoče nikdar temeljito osnaiHI, umaaanlja pa otrokom škoduje, Moji vtisi iz Julijske Benečije (Piie P. Candek, West Ali Is, Wio.) V rojstni vaal Ix Opatije sem se peljal v mojo rojstno vas na zasedenem otemlju. Doma sem našel brata, ki Je vojni invalid s prestreljeno desno roko, ki Je popolnoma nerabna. Poškodovan Je tudi na obrasu in nogi ter prejema borih 100 lir pokojnin* na mesec, kar onaša v ameriškem denarju $5.76. In *a pet dol. pokojnine naj šivi ¿lovek, kl Je nezmošen za delo in kl tudi nikdar veC ne bo zmoš«n. Trnovo In Ilirska fMstrtea Nekega dne sva šla b bratom v Trnovo in Ilirsko Bistrico, kjer so imeli vojni invalidi svoje zborovanje, ftlo Je namreč za to, da bi dobili več pokojnine. Zborovali so v fašistovekl dvorani. Mil Je to bivši Hokolskl dom. Mrat mi Je pravil, da morajo vsi vojni invalidi pripadati k fašistovskemu sindikatu, a-ko hočejo dobiti pokojnino, pa Be Jim predbaclvaji^jda^Hlovem-l aa borili na strani Avstrije proti Italiji. Ker brata al bilo prsi e j dolgo t zborovanja, sem Asi v dvorano. Pojasnil ml je, da ni nikoli dovolj asesmenta, da naj mu dam še lest lir za jev, da se človek nehote vpraša, čemu vsa ta oboroftena sila. ki Jo človek vidi In srečuje 17 (Peni Avstrijo J* bflo le par orofnl-kov.) In Ba vse to mora naš ftivelj plačevati 1 , Histrico in Trnovo so Italijani U dvakrat prekrstili. Prvo ime so jima dali Terranova dl Mlsterza, Toda to se Jim men- fefnr: ljubezenska pisma delavca in delavke PROSVETA Bodri- Druff drugemu dajemo korajio. moiekot u stavo. Kdor It t_____ je is obupuje. j« zaznamovan § plai.jivcein «e takoj posdravi. S« mara zajéje sramote raje potrpi. »plebje P« rt-«nega tarnanja niti ne pride. V isljlri obh- »n in ki si povemo, kar je kruto in krvaveče. Ker »mo sami na glavo postavljeai. pa ie sni vse p<> dvakrat obrnemo. Karkoli kje na »vetu obstoji je nam samo predmet svojevrstnega razvedrila. Val lastni jad nam nudi -totine duhovita» domislic. Z njimi ga preganjamo, seveda, povsem pregnati ga pa le ne moremo. Kerano prav pestra, iz rsznih vetrov zneiena skupina, nam tudi ne «manjka snovi ta pogovore. To se je ie napovedalo prigod, resničnih in izmi 41 jenih. Katerikrat kar zastrmim. ko is preprostih modfcgan privro nedoaetne duhov Hoati Tako enostavnih in rzbruienih primer ne dobi* v nobeni knjigi. Kar lapisoval bi jih. Ziv-I jen je Jih skuje. a naia baraka «vabi ter »hrani * Docela jaano je. da tudi rszlilnih prizorov ne manjka. Kaka isls pride na vrsio. kak prepir se vname in tudi teprf, največkrat samo v zabavo vprizorjen. se primeri. SpMi dajemo znamenja s večnim nemirom, ki ga tre-nutje miru le malokdaj prepodi it barake. Navadno se to zgodi v poznih urah. Kadar pa vendarle zavlada mir v baraki, as pa zunanji vri« zakaja v nafte stene. Tudi zdaj je tako. Majda predraga. Tovariil so 1e zdavnaj pospsli. le jaz le bdim. Po malem na ogenj nadevljem, da ne zmrzne, in piAsm TL Sveča mi sveti pri pisanju. a tudi zunaj ni temno. Jaano noč imamo, jasno in mrzlo. Škripajočo noč. Pa tadi nemirno. Oster zimski pii ustvarja vrtince in pogusto tako zatuli, da bi moral v doAo sti Pa ne zassbe. vsaj mene ne. Tebi pišem, zato me as mrazi. ogreva. Najino srečanje s vsakim dnsm pridobiva na vrednosti. Nekje je vendarle nekdo, ki ¿uti s menoj in ml posveča svoja misli. V tem je pa toliko bogastva, da ga ne bom nikoli precenil. A sem vzlfc vsemu tako grd. da astrami» gretim napram Tebi, ki me radosti* in osrečuješ. Za svoje sedanjo malomarnost «ploh as morem nsvesti počtsnsgs opravičila. 2e pred dnevi M TI lahko ptaaL Saj lenarim tod okoli, a k pisanja se le aisss Ko so mi Tvoje pismo dostavili, v legel na »vojo alnmnjačo in ga prebiral. Do potankosti sem prehodil tisto nsjiao pot in tudi vsa druga pota. Hvalstea sem Ti. da si mi tako «hro pričarala prvi sprehod najins mlade Oifi Povsem posabfl sem. ds nimam da zima kraljuje, da sva radi svidsajs udarjena. Z vsem bistvom mm se vdajal spominom in z njimi preleta! ure ia ure. Docela nem sem postal sa dogajanja okoli mene. za početja barakarjev. Vso najino pomlad sem si priklical nazaj. Ena farna Je bila. vendar prepolna najine sreče. Trfko ari je. ko jo Med njo in sedanje dal je ftivijenje vrglo svojo črno senco. Kolika razlika med tedanjim in današnjimi Razlika, ki stresa. Toliko sanj se je razbilo, la pogledi aa svet so vsi drugi U pogled na Tebe je v svojem jedru enak. Ves pomladanski, ves tak, kakršen je bO od svojega potetka. Boš to pa ustvarja pomlad večno. Majda mi ostane Majda. Kar js zame v tem imeaa sapisaasga. «briše le smrt A ni zgolj pomlad, ki zasluži pozornost' Tudi zimo imava, ki nama je nudila mnogo. sreča. Dve ziarf asm si od vseh zapomnil. Prva je lepa. ker jo še Ti blagoslavljaš, draga pa kliče saam strašeče misfl Med obema pa leii moj nesreča! beg. moja usodna krivda. Ko sem se ob drugi prve spominjal, je kar peklo varcu. Da bi mi bOo dano doti veti vsaj še ea Mm večer ob Tebi, sem si mislfl. Prvo zimo jih sicer ni bilo v naveličanem izobilju, kar js redno vsega premalo, toda, kar jm prebila v zatišja borne izbe. so s po-potmi in vssm dragim vred no-Zelo pogosto sem se domislil najiaih Mr"» večerov. Ze osmi pogovori so dragocenost 8e veš. kako sva ss tudi o smrti menile? Z otroško preprostostjo sva mdd večer ugibala kdo od naju bo prvi umrl ia kako mo bo dragi sklenil roka. Ta pogovor je izpričeval, da svs sploh nernadruiljiva. Iz trdne vere v najino ljubezen ss je izlil. Drugače W ga ne bilo. Ls iz prepričanja, ds sva drug drugemu do salrti namenjena, je nastal Čeprav je bil le admobeten in m sto ssov. Ko ji pa Is ai dal mira» ie nsirnolH oovedala. koliko Sa-hteva. tihdčar je rsaačaran po-akočll ia ae zaklel, da toliko nikakor ne da. Da bi ga starka pilpasadirati. da ■ more več dolgo UvetL I "Kaj, saj tako iiveU več ko pet ali šest lst Cuj-te, sedem krišev imam le in ni dosti upanja sa prihodaost Zadajo noč asm mislila, da bom proč Tako mi je prišlo slabo, da atm komaj privlekla do posteče. Chicot pa se ni dal «gnati Belite, bedite, stara grča, saj ste še trdni ko cerkven stolp. Najmanj donet let boste še dotekali in prej boste vi mene sako pah ko jaz vas T Nato sta sa še cd dan poga jals. Starka pa nikakor ai ho tela popustiti, zato je moral kr-¿mar nazadnje le pristati na pet med dragimi zgolj utrinek, mj sva govorila o tisočerih stvareh in aš ob dragih še bdJ zbii-vendar nanj najpogosteje mislil, ob letu dni. ko je ie kazalo, da me sasftai metel oropa iivtjeaja. Daleč od Tebe ssm ie moral boriti s mrzlo vihro, ji z blaznim kljubovati tar polog svojih nesreč še o Tvoji usodi. Stress me. ko se do-tial^iinif Nikomur js ns privoščim. Saj ai za človeka. Ne vem, kaj je mene krepilo. ds ssm veadsrie zmagal ip ostal iiv. Smrt ms js šs boftala po licu. mi ie šepetala vabljive bsssde ia trgala is rok orošje odpornosti. V« zlomljen, pripravljen aa poslednjo neizbetnost, sem doiivljal najin pogovor in bridko apozna-val šaloigro ii vljenjs. Eao ssmo leto Je Isialo toda najina poU so bila is tako daleč da niti o enem samem koraku nisva vsč vedela, kaj šele za vse drugo. Silna je bila moja ftelja po Tvoji bliiini. Tako silna, kakor js prsdsmrtno koprnjenje po ljubih bHjih. Tako žarko vroča, kakor je bOs zima hudo mrzla. Trto krvsvo resnične, kakor Js bilo resničdo dejstvo, da Tebe ni in da Te ae bo. Brez trohice upanja sem hrepenel, si brez vsakih nad vzbujal zadnja poieljenja. In brezupne ielje so na j te*je. največ muk prinašajo človeku. * fa ne jssfta pi NI js bo»j zdrave pijače r* kmmj^v in s* je udals. izpila je pa psi k—tka. '1 Tedaj Chicot "Glejte, mati, ko vam je tako povAsči, vam je bom pa dal ban Isc h seboj, samo kot dokaz jfamga prijataUstvs." Starka se ai branila ia je odšla še mšrnlllrn mirt«! Drugi dan ss prijetje krčsnar tare Magioire hi poiskanimi obroči. Da ji pokusiti iz sodčka, da bo vidais, da je ptja-ča res ona najboljša, kakor sta jo pila prejšnji dan. Popila sta vsak tri kozarčka Pri odhoda je Dtngi daa aU podpisala listt-no. Ia stara Magioire je zahteva- mizM! Kar ssm rekla, ssm rekla I NI vredno dalje govoriti o tem T "Ampak. miaHm. da ssm pogodil kako bi ss poravnala, da l>i Omy de Maapaassat: » "Mati Magioire. povejte 1 -i— m oar ... "No, kaj pa, s čim vam poatrrfir SUH Chicot gostilničar v E "Radi posestva namreč, ali mi previlis«. neugnsn. trebušen in . ga res šs vedno nočete prodati T rde* veseljak pri šUridsastlh le- Tsda pa ne! Kar poptHe gs iz tih. ki je bil vidati zelo tloben. je ustavil koleselj pred hišo sta rt Magioire. Konja je prive**! as koisc pri j>lotu in stopti na dvorišša. Nje- hiU oba zadovoljna s kupčijo nUhan "Lejte ! Vi mi sioar prodate tvo in hiša a vendar ves šs nadalje obdrftite! AU vam ne bi bilo tako po volji? Boste vidsli. da imam prav.** Starka Je prenehala lupiti in izpod srftečih dbrrl ostro pogledala krémarja. kl nadaljuje: "Bom povedal, kako mislim: vsak mesec vam na svojem ko-les ju sem prinesem trideset srebrnih novcev po sto soosov. Dru. gače pa se ne bo nič spremenilo, da vsm rečem, prav nič. VI ostanete na svojem in se vam ne bo treba aič brigati zame In nič ml ns boste dolftnl. Ne boste imeli drugega dela kot od mene »prejemati denar. Ali ste ssdsj tndo-voljni r Pogledal Jo je s vesslim obrezam in se ji dobrohotno nasmehnil. govo poseetvo se je namreč dotikalo »tarklne zemlje, po kateri se je krfmar ie dolgo idjno oziral. — Najmanj dvajsstkrat jo je ie hotel kupiti, toda stara Mo-gloire se je trdovratno upirala. "T\i sem ss rodila, tu bom u-mrla T je govorila. starka Je pred vrati lupila krompir. Imela je ie dva in se-«icmdeert let. bila je vsa zgrimje-na. Miha in upognjena, toda ne-utrodljiva kot dvajsetletno dekle (liirot jo prijazno potraplje po rami in »ede na stolne poleg nje. ' No. mati. kako kaj ftivHe? Zdravi ste T "Z* gre. hvala Bogu. In vi, bo-trr lY«w»perT* "No. ds. no. da. sem pa tja me k*j j»nme. sicer pa ni take sile T 'Tako. tako. Ddbro!" Potem je molčala. C*kot jo Je zirdal. kako je končevala svoje «kk». K »ključenimi obvsaanimi prsti, ki so bih okoreli ko menkegs raka. je kakor s farni i»4xraia «ivkaate gomolje iz k ^rička m jih naglo obrača 8tarka je bila Gostilničar jo je prijel na pravem mestu. Začne preudsrjati In odgovori: Sij ne redsm. da js as bi prodala. Ssmo nekoliko bi rada premislile vso stvar. Pridite tja dni gl teden, ss bova šs potem ns tanteeje pomsnils Takrat vaa bom ie lahko odgovorila, kako Stari Chloot je odšal zadovo-IJea kakor kralj, kj si Js osvojil kako drtavo. Magioire pa js ostala zamišljena. Ponoči ni mogla spati Sti ri dni je omahovala sem in tja. Slutila js pač. da jI vss to najbrt ne bo prinealo nič ddbrega, ali še močnejša je bila misel na trideset V i>*h in zvenečih srebrnikov ki ae bodo mesec za kali v njeno koga truda kot bi ped» Iz ndbe. Zmagal je Odšla je k notarju in mu povedala vso zadevo. Notar ji Je svetoval, naj «prejme Chkotijo-vo ponudbo. Le namesto trideset srebrnikov po sto sousov naj zahteva petdeset, ker če precenimo njeno posest. )e vredna najmanj 60.000 frankov. "C* »h ite še petnajst let." Je govoril notar", vsm tudi teko še Minila ao tri leta. Starki je teklo iirijsnje prav lepa Ni ji bilo videti, da bi ss postarsla ni sa ea daa, Chicot jo pa so ŠU sje pokonci 8am zaas je mislil, ds ji ia pol stoistja plačuje, da je pošteno prevarala In opeharila ia da ga bo to spravilo aa bobsa. Včasih je je tudi obiskal kakor hodimo v juliju po polju in ogledujemo* če je iito še losa srp. Ona pa se mu jelš porogljivo smehljala. Vldsti je >i-lo. da es ji kar ddbro zdi, ko ga je tako epeljala na Is4; krčmsr ae je hitro opravil na svoj kole-seU in mrmral: strnilo babje. ar U U še ne bo zlodej vasir Ki vedel kaj naj počne. Najrajši bi jo bil pri pri« zadavil Strašno jo jeeovmtt kakor more samo prevaran kmet. Premišljeval Je .kako bi ss Js znebil. Nekega dne" jo jo zopet oblaka!. Mencal si roks kot prvikrat, ko je poskusil kupiti posestvo. Ko sta ss is nskoliko pogovorila, ji de: "Slišite, mati, zakaj vss pa n njfflfar k nam na pridifti v EprSviUs? Ljudje le nekaj blebete jo. če*, da ss nič kaj lspo ns glodava. To me aek> ialoati. Saj veste, da vsa pri meni ne bo trdba niš plačevati Eno kosilo gor ali do)! Zelo bo vessHlo, te pridete, kadarkoli vam srce poiaM, ai vaa treba biti prav aič sram! Stari Magk>irei ni bilo trdba dvakrat reči In ko ss js ta dva dni peljala na dvokolspncm vozičku na trg — konja jo gnal hlapec Celeetin — je dela konja kar v Chicotjev h los in naročila obljubljeno krnilo. Zaripel gostilničar jo js pogostil kot kakšno gospo; najprej jI je postregel s pečenim piščancem nato Ji je prineesi krvsvfce in mmentee. zatem kos krača in slanine a ze*em. Starka pa js vsako jod komaj pokosila, ker Je ie od mlada sslo mak» Jsdla ; ioiKSek juhe in ga kruha Je bila njena navadna ni ia los tno, taksi stara pa se uda pijači! Vidite ss star človek nanči piti. ni rešttvs. Boste vkicU ds ss to ne bo srečno končalo r Bas se ni srečno končalo. Na-alsdnjo zimo okoM bottte je stsr-ka pdaaa oblsiala v snegu in netili se jo mrtvo. Krtamr Chicot pa je dobil hišo in posestvo in priznal: "Ce ne bi bOs začela bakmka tako piti. bi najmanj ie dsset 1st rogovilila po svetu!** (H francoščine: J. Zdolanjt) SOBOTA, 24. J AN L'A RJA mmmmmfgá G i r ard. NAPBÛDAIJH "Potem pa. sai veste, ko vam je bo primsnjkalo, kar pridite, brez skrbi! Pri nss je je dosti. Saj nlrfffo da bi gledali aa vsako kapljico. Cbn prej to potrdite, tem bolj bom Ijcn." Vaedol se je na vos in se od-peljal domov. Cm štiri dni je zopet priist Starka js fcfla ravno prod vrati m Knčmgr stopi k njej[ jHredii dober dan in ji govori prav pod nos, da bi zsdnhsl nj Ujel je vonj po alkohola. Kar po> grelo ga je od wmDi. Pi pravi starki: "Ali mi daste poftirek geT In sta trčila dvakrat ali trikrat ^bIv ae je rssnsssl glas» da fiEdaJ ao jo pèbraU ▼ kuhinji, sdaj na dvorišča, sdej na pola kje blišini te jo nosili domov kot bi bila mrtva. Chieot je ni več obiskoval, in te nm jo je kdo kaj omenil, j« PRAVI PRIJATELJ y W> -, ■ • J V .i*' l ;V* J* SfeSI - f?Š - f T« t:?:ar¿ V< ? ïéqr'.ï*!':* : • • v p fj- v J«. * • \t • . .7 i *r> t* V SLABIH ČASIH JE HRANAMA VLOGA V VARNI „ f L € i » .. . i * 'ir " r, \ edno ne bo iaplačal več kot Starka gs je nesaupoo motrils. 45.000 frankov." da bi prepoznala, kje jo hoče u- Starka Je kar »drgetala ob Joti Nato je vprašala: mišli na petdeeet srsbrnlkov po "Jez W ie bila zadovoljna; ali sto sousov. ki bi jih dobivala ;iii __________vi. kaj ostanete potembree kme vsak m«eet; toda še zmerom ae U % r^^"so"ss"dehii shmkil^lT 1 ^ obi>M>v,Jala. te* lahko pride še vili utpiid oatrinr starega noia. ki v J ^ * ^ ~«aer. za i* «irtala v drugi reki K« »e Ve! V»l\ht**r Vi o.'na katMe človek niti ne pomiali. U1 krominr »es rumen, ga je vr \ dokler in do noči Je iipraievala la la- yU v z veslo. Od nek ud ^ ^ bo daJ l>nhi Bog |ivsti. Mr pnUevaia. ker se ni mogla odk» tirugs za drug« prikoracaU tn knltiu> P^rdilo čiti. da bi šla. Slednjič je Por»mnr kukeši t*mv do «>^a " notarju, naj naredi krila m j^Hralr otrabkr ter nato ¡^^ T"*;?*"* Ukr> tB In ko je prišla doma*. ^ ko nimate, nečaki vsm ps tudi Ji je moUlito v glavi kot bi bila mso preveč ne srcu. Ali vem je popile štiri Chicot Ji je recočaraa ponujal in ponujal Piti ni bolela «sto nič. fis kave ai marala. V% Jo vpraša krihnar "Mogoče bi pa kozarček igaai- €S? Ar "Oj. to ps to! Tega ss pa ae bi braafla." Chicot saklite aa res glas. ds je zagrmelo po hiši: "Rozalka prinssi bolje. ono. ki ima zlat vratlčskT SluiMnJa pridat dolgo stekle- nico. ** m hO nalepljen I trte ? a «I* KASPAR MEIKM STATE MIK aa* nmanunii vlflin l^piMa IMi BLIJB ISLAND AYS. L i i- 8PKBIBMA VSA ITBKAISKO OUT SPAMUOtR KLA w s ivnnnvito w^* a wn vmiwwilynan TitM vabila ga ngetice in «hoda, Tüdtnice, čagnike, knjift, Wtte-]•, letake itd. ▼ gknrezigkem, hnrsUkœt, aknraiknn, édBou, nmSkfp, angleškem jexflra ja drugih s planom % kljunu kar «e je de lo vmn siMFiale no i m«-1 M fliirot k M ko na trnje, pleš-¡ ??' ^^ >• peišel. ds bi kredeL m. >e ««irai okoli m4>t kot bi drllt'' ^^ hmt0 lf» •• Je odločila ftterka ps se je dala dolga prositi in satrjevs Is. ds ne msra predajati, v rasai, ci pa «s je hela, da m bo hotel nekaj na >esiku. ps mu *** Va*k 1 iz ust. Končno seje odločil: I. ••^•sr-sašiicsvpo »to 'je k v»m % t ride Vse ji joChi Krčnuur nalijodva MLe pokosite, mati to jo aaj boljša igaakar je nagnila koaaitek in fedhe pijačo, da ns M prehitro minil prijstsn občutek. Koserčsk Je kgfasaUs do sadaje kapljice in mlaaknils s jezikom: "Aha! Ta pa ni iTeoen >e cot ie drugič Hotela mu je braniti, a je bflo ie preposno In tudi tega je b-Itnsinila p^fiH kakor Hotel JI Je netiti ie nI pustfla. Oa pa jo je \*arjal: ToglaJte. toka js hs i jss jih tstreeem dseet. dvanajst, pa j» niti so tetha. Kar smns «e ras lese ko fdadker. PO tej sna ne bo VODSTVO UKAZNI ARUBA NA ČLANSTVO 8JlfJ. DA tntOVlMZ MAZ0CA V SVOJI Tm pojMoik daj. niiN ESM* P° 8. N. P. J. PRINTERY i r * * SÜ749 8a. Lgwaiafte k\ (HCŠfl(K ILL. TAM 6E DOBS HA ÎKUO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA -ji*