Štev. 163. U Ljubljani, v četrtek, dne 19. julijo 1906. Leto XXXIV. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13' — za četrt leta 650 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za fetrt leta za en mesec 5-1'70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JredniŠtVO j« V Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod (Jpravništvo ie 'J Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —L- Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Voliunn reforma in Jugoslovani. Piše dr. Ivan Šusteršič. Odsek za volilno reformo je končal podrobno razpravo o mandatnem številu in volilnih okrožjih tistih dežela, pri katerih smo udeleženi Jugoslovani, v prvi vrsti Slovenci in Hrvati. S tem je rešena najvažnejša faza volilne preosnove, v kolikor se tiče nas Jugoslovanov. Soditi jc zanesljivo, da to, kar je obveljalo v odseku, obvelja tudi v zbornici. Tako, rekel bi, že danes vemo, kakšna bode volilna pre-osnova za nas Jugoslovane. Zato pa je tudi prišel trenutek, ko lahko nekoliko svobodneje nego doslej govorim iu pišem o tej reformi, ki bode vsekako bistveno učinkovala na nadaljni politični razvoj južnih Slovanov. Seve, velik del zgodovine te epohalne preosnove moram še pridržati zase, dokler reforma ne postane od cesarja potrjen in razglašen zakon. To reservo mi veleva skrb za stvar. Potem pa, upam, dobim na razpolaganje potrebni čas, da pokažem z objektivnostjo zgodovinarja vsa tista dejstva, ki so mi v tej zadevi znana. Osobito bode potem tudi prilika pokazati svetu tisto famozno »izdajstvo« štajerskih in koroških Slovencev, ki služi sedaj kot plašč, s katerim slovenski sovražniki ljudskih pravic in demokratičnega napredka pokrivajo svojo sramotno politično nagoto. (iotovo je, da je »Slovanska zvez a« bila važen činitelj pri postanku voline preosnove. To stoji. Ravno tako pa tudi stoji, da .ie liberalna slovenska strančica po svojih močeh zavirala reformo. Če ni imela uspeha, to ni pripisovati njeni volji, temveč le pomanjkanju politične moči. »Slovanska zveza« je bila med tistimi strankami, ki so početkom oktobra 1905 vložile v državnem zboru nujne predloge za uvedbo splošne in enake volilne pravice in tako spravile reformo v tir, kljub tedanjemu nasprotovanju rninister-skega predsednika barona Gautscha. Nasprotno so liberalni slovenski poslanci bili mej tistimi, ki so reformi načeloma nasprotovali. Poslanec dr. Tavčar, voditelj liberalne stranke je takoj izjavil svoje odločno protivništvo zoper splošno in enako volilno pravico, povdar-jajoč, da potem njegova stranka izgine s površja. To je bila odkritosrčna beseda liberalnega voditelja, ki je resnično označila pravo stališče stranke, katera je po lastni krivdi zgubila tla v slovenskem ljudstvu, bolje rečeno stranke, ki je zgubila zmožnost in pogum, po-tezati se za zaupanje širokih ljudskih mas. Iz navedenega odkritosrčnega priznanja voditelja se da razlagati vse poprejšnje in sedanje obnašanje stranke, ki se jc navadila politične lenobe v komodni hiši svoje privilegovane »mestne kurije«. Toda nimam namena v današnjem članku polemizovati z našo liberalno stranko. To pride pozneje. Za danes sem le hotel ugotoviti, da jc »Slovanska zveza« bistveno in reči smem celo odločilno uplivala na postanek volilne preosnove v zmislu načel splošnosti in enakosti volilnega prava, — med tem ko je liberalna stranka stala takoj s početka v protiv-nem taboru. Pa tudi pri podrobnostih konkretne volilne preosnove, ki se danes razpravlja v odseku, je »Slovanska zveza« sodelovala. Saj je to obče znano. In baš iz te okolnosti, da jc »Slovanska zveza« pri podrobnostih reforme sodelovala, se kuje od izvestne strani orožje zoper »Zvezo« in osobito zoper mojo malenkost kot načelnika parlamentarne skupine. Očita se v najostrejših in tnalo olikanih izrazih »«Slovan-ski zvezi« in osobito m e n i da nismo več dosegli in zahteva celo od nas. naj radi tega cclo reformo ,kot narodno škodljivo, z najostrejšimi sredstvi pobijamo in naravnost zaprečimo. Vprašanju, kakšno stališče bode »Slovanska zveza« konečno zavzela napram celotni reformi, nočem iu ne smem prejudicirati. O tem bode o pravem času sklepal klub, ko pride reforma iz odseka v zbornico. Toliko je gotovo, da se klub ne bode dal potisniti iz tiste črte demokratičnega napredka, na kateri stoji po svojih načelih in vseh svojih dosedanjih sklepilt. Očitanje pa, da »Slovanska zveza« ni dosegla boljših uspehov, moram že danes označiti kot idijotsko abotnost ali pa kot premišljeno hudobijo. Od nikogar se ne sme zahtevati več. nego s svojimi močmi zmore. »Slovanska zveza« šteje 25 članov, t. j. jedno sedemnajstinko cele zbornice, ki broji 425 članov. Torej 25 poslancev med 425! Po tem jc soditi politično moč »Slovanske zveze« in po tem je soditi to, kar je dosegla. Naj se ne ponavlja v enomer, da imajo koroški in štajerski Slovenci pravico do večjega zastopstva. To vsi vemo, to ve vlada, to vedo tudi naši narodni nasprotniki. To pa, žal, v politiki ne odločuje. Politika ni pravda, temveč boj za politično gospodstvo, in kakor v vsakem boju, odločuje tudi v politiki v prvi vrsti moč in spretnost v vodstvu, ne pa pravica. Parlament ni soden dvor, ki deli pravico na temelju postav ■— temveč parlament je p o -I i t i č n a korporacija, v kojej odločujejo politične moči, ki so vtelesenc v posameznih strankah. In tega razmerja tudi vlada ne more prezirati, temveč mora pri svojih politčnih korakih kolikor toliko vpoštevati. S tega vidika jc torej presojati delovanje in uspehe »Slovanske zveze«. Vpoštevati je pa poleg tega še specifični položaj Jugoslovanov, ki jc radi boja na dve fronti — proti Nemcem in Italijanom — skrajno težaven in neugoden. V Primorju in deloma tudi v Dalmaciji se križajo naši interesi z onimi Nemcev, pri čimer jc še posebno vpoštevati, da stojimo ua Štajerskem in Koroškem v neposrednem konfliktu z najmočnejšo nemško stranko, koje voditelj je sedanji minister pl. D e r s c h a 11 a. Popolnoma top mora biti človek, ki ne spozna izredne težavnosti tega položaja. In v tem nad vse težavnem položaju je »Slovanska zveza« imela pri podrobnostih volilne preosnove varovati slovenske in hrvatske interese napram vladi in odseku. In kako je izvršila to svojo nad vse težavno nalogo? Naši narodni nasprotniki kričč, da smo dosegli nečuvene udobnosti in osobito mene srdito napadajo, češ, da sem v prvi vrsti jaz kriv, »velikih jugoslovanskih uspehov.« Nasprotno napadajo naši liberalci in v zvezi ž njimi tudi nekateri drugi elementi »Slovansko zvezo« in posebno mene, da smo premalo energično zastopali slovenske interese iu da smo še cclo »izdali« in »prodali« Štajerce, Korošce in ne vem koga še. Oglejmo si stvar trezno in hladnokrvno. Naredimo bilanco in potem sodimo, je Ii ugodna ali slaba! Danes imamo Slovenci 15 mandatov, vseh skupaj, ljudskih in liberalnih. Po reformi dobimo 24 mandatov, t. j. devet več, nego jih imamo danes. To pomenja dobiček nad 50%. Danes, ko broji zbornica 425 poslancev, tvorimo Slovenci 3-5% cele zbornice. Po reformi pa, ko bode zbornica štela okroglo 500 članov, bodemo tvorili 4p8% cele zbornice, to-raj za I -3% več nego doslej. Vseh Jugoslovanov Slovencev, Hrvatov in Srbov - je danes v zbornici 27, t. j. 6'3% cele zbornice. Po reformi bode vseh Jugoslovanov 37 in bodo tvorili 7 4% cele zbornice, torej za \-\"o več nego doslej. V teh percentualnih številkah se za vsakega, ki razpolaga z normalnimi možgani, jasno znači napredek političnega upliva Jugoslovanov in osobito Slovencev v novi zbornici na podlagi volilne preosnove. Odkrito pa povem — kajti jaz hočem v nasprotju z našimi liberalci biti objektiven — da ne precenjujem tega narastka glasov. Kajti, tudi pri starem volilnem redu je narastek slovenskih glasov v gotovih mejah mogoč iu celo \ doglednem času zelo verjeten. Koroški mandat jc bil žc enkrat v naši posesti, pri zadnji volitvi smo propadli le z malo razliko iu pri bodoči volitvi bi si utegnili osvojiti ta mandat. — Podobno je razmerje glede celjskega mestnega mandata na Štajerskem. Na Kranjskem ni izključeno, da bi si Slovenci v 10 do 20 letih, če bi bile okoliščine ugodne, osvojili veleposestvo in tako pridobili dva mandata. Tudi goriško veleposestvo smo žc imeli, ko je bil prvič izvoljen grof Alfred C o r o n i n i. Trst je imel do leta 1897 slovenskega poslanca in poreške ktnetske občine so še 1. 1897 volile dr. L a g i n j o. Iz teh podatkov jc videti, da je tudi po obstoječem volilnem redu mogoče napredovati v številu slovenskih in hrvatskih mandatov, — če tudi moramo, žal, priznati, da je doslej vsaj v zadnjih dveh desetletjih, razvoj bil narobe; od zgoraj na doli. A tudi to me ne straši, ker danes smo Slovenci in Hrvati reducirani na najmanjše možno število mandatov; bolj nazadovati sploh ne moremo, temuč le napredovati, a napredovati le z največjim naporom in le v razmeroma dolgi dobi. Ta napredek je pa le mogoč, pa daleko ne gotov! Reforma pa nam nudi gotov, siguren, takojšen in stalen napredek. Saj jc po reformi le malo okrožij, kjer bodo narodni nasprotniki sploh v stanu postaviti resne protikandidate! Mogoče bode to le na Koroškem in v Trstu in morebiti v kakem istrskem okraju. Staviti je pa 90 proti 10, da bode v prihodnem državnem zboru 37 jugoslovanskih poslancev: 24 Slovencev, 11 Hrvatov in 2 Srba. Kljub vsemu temu jc moje mnenje, da v tem številu ne tiči poglavitni napredek reforme. Po mojih mislih tiči poglavitna udobnost reforme v socialni enakosti, v odprav i volilnih privilegijev »višjih« socialnih slojev napram »nižjim« glavna stvar je, da bode v vsakem volilnem okraju vsak glas enako ve- LIKEK. Bilka pri VIsu- V spomin avstrijske morske zmage dne 20. julija 1866. Italija je bila I. 1866. jako razburjena, ker je avstrijska armada pri Kustoci tako potolkla mnogoštevilnejšo italijansko armado, Lavorik si tudi ni mogla več priboriti, ker jc hitela avstrijska južna armada na severne avstrijske meje proti Prusom, da maščuje pri Kraljevem gradcu poraženo avstrijsko armado. Italijanska javnost je zahtevala, da nastopi italijansko brodovje in reši italijansko čast. Poveljnik italijanske mornarice, admiral Persano, je imel nalogo, da pribori Italijanom zmago na morju. Zlasti so se Italijanom cedile sline po Dalmaciji. Dobro so vedeli, da kdor gospodari v Dalmaciji, jc tudi vladar Jadranskega morja. Strategični ključ do Dalmacije je bil pa takrat otok Vis. Na severnem otokovem obrežju jc bilo malo. a z utrdbami zavarovano pristanišče, ki so mu pripisavali takrat veliko strateško važnost. Utrdba Sv. Jurij in katne- niti stolpi Bentnik, Robcrtson in Wellington so branili otok. Te utrdbe so zgradili še Angleži v vojskah s Francozi. Omeniti nam jc še baterij Mamula, Schmidt, Zupparnia in Ma-donna. Utrdbe so imele 88 večinoma gladkih topov, havbic in možnarjev. Posadka je štela 1833 mož mornariške pehote in 554 topničar-jev z častniki. Italijanski admiral Persano je odplul dne 16. julija .iz Jakina proti Visu. imel je 12 oklop-nic in 22 lesenih ladij. Odposlal je na ogled pred Vis načelnika svojega generalnega štaba D' Amico z aviznint parnikom Mcssagiere. Ogled sc je posrečil, ker jc Mcssagiere razvil angleško zastavo. Persano je ukazal, da napade italijansko brodovje Vis od treh strani. Sam je nameraval napasti z 8 oklopnicami in z dvema lesenima ladjama utrdbo Sv. Jurij, konteradmiral Bacca naj bi izkrcal italijanske vojake v pristanišču Comisa, podadmiral Albini pa v zalivu Ma-nego. Italijani so mislili, da z lahkoto osvoje Vis. A računali niso s hrabro posadko in z njenim hrabrim poveljnikom polkovnikom baronom Urs de Margnia. Avstrijci so takoj pričeli streljati na Italijane, ko se je pojavilo pred Visom dne 18. julija ob 8. tiri zjutraj italijansko brodovje. Bacca je bil tako dobro sprejet, da se je pridružil Albiniju, ki mu pa tudi ni bila sreča mila. Persano sam jc obstreljeval z vso silo pristaniške utrdbe, a avstrijski top-ničarji so odgovarjali tako dobro, da iih je pohvalil celo neki častnik italijanske ladje Re di Portogallo. Ob 3. uri popoldne je eksplodirala smodnišnica baterije Schmidt, zadeta po krogli iz topa na ladji Re di Portogallo. Po šesturnem boju proti 23krat močnejšemu sovražniku so utihnili topovi utrdbe Sv. Jurija. A Italijani niso mogli izrabiti uspeha, ker ie prisilila baterija Zupparnia italijanske prodirajoče ladje, da so sc umaknile. V nadaljnjem boju 18. julija so napravili Italijani še veliko škode, a otoka niso osvojili. Tudi 19. julija niso izkrcali Italijani svojih čet, baje, ker jc bilo morje nemirno in viška posadka sc je hrabro vzdržala. Italijani so izstrelili 18. in 19. julija 1866. na Vis 25 do 30 tisoč granat, Avstrijci pa le 2733 k rogelj. Avstrijska posadka je imela mrtvih 31 mož in 2 častnika, ranjenih pa 73 mož. Italijani so imeli v tem boju 16 mož mrtvih, 4 častniki in 95 mož je pa bilo ranjenih. 1'udi utrdbe so bile žc razrušene. Moštvo je bilo nepretrgoma nad 40 ur v službi. Persano je sklenil, da nadaljuje tudi 20. julija napad ua Vis. Pravkar so nameravali Italijani napasti Vis, ko se jc prikazalo v bližini avstrijsko brodovje, ki je bilo zakrito dozdaj v megli. Poveljeval mu je admiral Tegetthoff. Avstrijsko brodovje je plulo z vso naglico razdeljeno v tri skupine proti italijanskemu bro-dovju. V prvi vrsti je plulo 7 oklopnih fregat, v drugi vrsti 7 lesenih ladij iu v tretji vrsti 10 topničark. Italijani so imeli pripravljenih na boj 9 oklopnih ladij. Persano je uredil svoje brodovje tako, da so stali v prvi vrsti 3, v središču 4 in v rezervi 2 ladji. Usodepolno napako je napravil poveljnik italijanskega brodovja, ker sc je preselil s svoje admiralske ladje Re d' Italia na močno ladjo s stolpi »Affondatore«. Italijansko brodovje jc pričelo streljati z vso silo na Avstrijce,a Tegetthoff sc ni zmenil za italijanske kroglic. Avstrijsko brodovjese jc vrinilo med čelo in italijansko središče. Pričel se je boj ladje z ladjo. Smodnikov dim je zakrival bojišče. Tegetthoff jc vodil bitko mnogo spretnejše, kakor Persano. Sicer se je morala umakniti avstrijska ladja »Cesar« po hudem boju s tremi italijanskimi oklopnicami ljal: Klas priprostega, revnega inoža ravno toliko, kakor glas bogataša, grofa, uradnika ali kogarkoli. Kmet bo na volišču veljal ravno toliko kakor graščak ali okrajni glavar; delavec ravno toliko kot lastnik tovarne ali njegov uradnik; mali obrtnik ravno toliko kakor veliki podjetnik ali veleposestnik. V tej socialni enakosti leži glavni napredek, glavna udobnost volilne reforme. In ta udobnost je tudi najvažnejša z narodnega stališča, posebno za nas Slovence, ki smo po ogromni večini narod kmetov, delavcev iu malih obrtnikov. Vsaka odprava volinih privilegijev nam tedaj tudi narodno koristi, pomenja za nas naroden napredek, poveča politično moč našega naroda. Toliko za danes. D u naj, 17. julija 1900. Otvoritev železnice Jejenice-Gorlca - Trst. Ko izide danes popoldne »Slovenec«, je že otvoril prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand novo železniško progo Jesenice-Gorica-Trst, del nove železniške zveze Du-naj-Trst, za katero se je bil boj že nad trideset let. »Slovenec« je vožnjo po novi železnici že natančno opisal, zato nam danes tega na tem mestu ni potreba. Otvoritev spremljamo z iskreno željo, da bi bila nova železnica slovenskemu narodu na korist in da bi pospeševala živahnejše narodno delo. Cioriške kranjske in koroške Slovence nova železnica približa drugega drugemu in če bodo prav umeli svojo nalogo, bo to le v napredek slovenstva, ki se bo tako s skupno pomočjo na omajanih postojankah le utrdilo in prodiralo dalje____ Naj današnji dan v tem smislu kliče k novemu delu! * # * Gostje pri slovesnosti so razdeljeni v tri razrede: Tretji, najnižji, je povabljen samo k slovesnosti na bližnjem kolodvoru. Drugi se sme peljati s slavnostnim vlakom v Trst. Prvi je povabljen tudi k obedu pri namestniku v Trstu. Povabljenci tretjega razreda so župniki in župani ob postajah ter dekan radovljiški. Poleg povabljencev tretjega razreda se smejo slovesnosti na kolodvorih brez vstopnic udeležiti vsa uniformirana društva, n. pr. gasilci. Neuniformirana društva smejo k slovesnosti le z vstopnicami, ki si jih morajo dobiti od okrajnega glavarstva, dovoljen pa je vstop le deputacijam in ne celim društvom. Povabljenci drugega razreda so c. kr. uradniki, kakor sodnika iz Kranjske gore in Radovljice. Povabljenci prvega razreda so višji dostojanstveniki. Gostje iz Ljubljane, med njimi nadškof goriški dr. Sedej, knezoškof ljubljanski, deželni glavar pl. Detela, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice g. Kollmann. predsednik deželne sodnije Levičnik, dvorni svetnik Lubec, poslanci Mih. Arko, Košak, Pfeifer, prošt Flbert, opat Gerhard Majer, zastopniki uradništva iz Gradca in Dunaja itd. so se odpeljali k slavnosti z današnjim gorenjskim jutranjim vlakom. Po dohodu na Jesenice se je povabljenim gostom serviral zaju-trek. Deželni predsednik gospod Seh\varz je že včeraj prišel na Jesenice in ondi prenočeval. Nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval s postaje Mosel ob 8. uri I minuta preko Trbiža ter se je pripeljal z dvornim vlakom na Jesenice ob 12. uri 15 minut. __Na Jesenicah. Nemško licc je hotela Jesenicam dati ob otvoritvi tovarna. Sto delavcev je oblekla v rudarske uniforme, da bi klicali »Gliick auf!« V resnici jc izmed teh sto v rudarje oblečenih delavcev komaj šest pravih rudarjev. Izzivanje s »Heil«-klici je prepovedalo okrajno glavarstvo »Meistervereinu«, »Gliick auf« pa pravi, da ne more prepovedati, ker je to navadni pozdrav rudarjev. Tovarna je bila celo tako predrzna, da je hotela, da bi imela tovarniška godba za kapami hrastovo listje. Na kolodvoru sta bila dva tira zasuta, da je bilo več prostora za slavnost. Za cer- v vojno pristanišče. Bitko je odločil slavni in junaški čin Tegetthoffov, ki se je zaletel z nosom svoje admiralske ladje »Ferdinand Maks« z vso silo italijanski admiralitetni ladji »Re d' Italia« v bok, ji prodrl stene ter jo s tem potopil. Ko so Italijani videli, da so valovi zakrili njihovo najponosnejšo ladjo, jim je upadel pogum. Njihovo leseno brodovje, ki mu je poveljeval admiral Albini, ui prihitelo na pomoč oklopnicam, in sc je umaknilo, ko se je še razletela v zrak italijanska ladja »Palestro«. Tegetthoff s svojim brodovjem ni mogel slediti hitrejšim italijanskim ladjam, ki so bežale v Jakin. Persano je izgubil dve ladji, dve pa nista bili več sposobni za boj. Avstrijska zmaga jc bila popolna. Italijani so bili na morju pobiti. Bitka pri Visu je pa vsled Tcgetthoffo-vega junaštva postala slavna v zgodovini mornaric. Persano sc ie moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je 15. aprila odstavilo. Da ni zmagalo pri Visu hrabro avstrijsko brodovje mnogo močnejšega italijanskega, bi bila Avstrija skoraj gotovo izgubila Dalmacijo. V sedanjih dneh je ta štiridesetletnica dvakrat pomenljiva. kveni blagoslov iu prestolonaslednika sta bila pripravljena posebna šotora. Peron je bil de-koriran z zastavami: belomodrordeče, črno-rumene, belordeče in belomodre. Okrajni glavar iz Radovljice gospod pl. Detela je nadzoroval vse priprave. Na Jesenice je bilo od drugod dirigiranih mnogo orožnikov. Nad veliko množico zunaj kolodvora je imel nadzorstvo nadkomisar Schitnik. Sprejem nadvojvode na Jesenicah je bil prisrčen ob najlepšem vremenu. Godba je svi-rala in slovenski »Zivio«-klici so mu menda prvikrat doneli na uho ... Katoliško delavsko društvo se je udeležilo pozdrava z zastavo, ravnotako odbor strokovnega društva, župani okoliških vasi, ognjegasna in veteranska društva in vsa šolska mladina z Jesenic in okolice. Pred otvoritvijo so že tri ure gromeli streli. Na Jesenicah ogromno prevladujejo slovenske zastave. Tu je državni poslanec Pogačnik. Dalje smo opazili iz Ljubljane predsednika »Društva za promet tujcev« g. Trn-koczyja, župana Hribarja, načelnika ljubljanskega ognjegasnega društva g. Striclja. Rudarji iu tovarniška požarna bramba so u pili: »Gliick auf!« Pristranost prirediteljev se je pokazala v tem, da je nemški »VVerkmeister-verein« smel na peron, »Katoliško delavsko društvo« pa je smelo poslati na peron samo deputacijo. Ko so izvršili naznanila pri prestolonasledniku v dvornem vlaku železniški minister, poveljnik 3. voja Succovaty, deželni predsednik Sch\varz in radovljiški okrajni glavar pl. Detela, je nadvojvoda zapustil dvorni vlak, na kar so bili prestolonasledniku predstavljeni razni slavnostni gostje. Nadvojvoda je nato korakal k zanj pripravljenemu šotoru, kjer mu je nadškof goriški dr. Sedej podal aspergile ter ob asistenci ljubljanskega knezoškofa blagoslovil novo železnico in otvoritvena vlaka. Nadvojvoda jc šel po blagoslovu ob fronti navzočih društev in gostov ter nekatere prijazno nagovoril. Okolu pol 3. ure se je dvorni vlak s prestolonaslednikom odpeljal z Jesenic. V dvorni vlak so vstopili oni gostje, ki so bili v to povabljeni, med njimi tudi »Slovenčev« poročevalec, ki nam je hitro poslal nekaj podatkov še za današnjo številko. Kmalu po odhodu dvornega vlaka je odpeljal del povabljenih gostov drug otvoritveni vlak. Z Jesenic na Dobravo do Bleda. Ob velikem navdušenju se je odpeljal dvorni vlak po 75 metrov dolgem mostu preko Save na krasno ležečo Dobravo. Kolodvor na Dobravi je okusno z girlandami in venci na glavnem pročelju pa z deželnimi in cesarskimi zastavami okrašen. Visoki mlaji ob progi so ravno tako okrašeni. Dvorni vlak je skozi postajo počasi vozil. Prebivalci z občinskimi zastopniki so navdušeno pozdravljali. Otroci so vihteli narodne in cesarske zastavice in peli cesarsko pesem. Iz cerkvenega stolpa so vihrale slovenske, cesarske in pa-peške zastave. Popoldne ob 1. uri 25 minut jc dvorni vlak počasi vozil po mostu čez Ra-dovno skozi romantični Vintgar. Na mostu v Vintgarju so istotako plapolale deželne zastave in ravno tako v Podhomu po izhodu iz predora. Med potjo proti Bledu je bilo vsak trenotek videti mlaje z zastavami, ki so plapolale tudi s hiš. Na Bledu. Veličasten prizor! Postaja na višini prekrasno leži in nudi čaroben pogled na Bled in okolico. Pri dohodu dvornega vlaka je svi-rala letoviška godba, pevski zbor je pel cesarsko pesem. Na peronu so čakali duhovščina, župani, odličnejši letovičarji in razni uradi, društva itd. Do 100 malih šolskih otrok ie nadvojvodo pozdravilo v narodni noši s cesarskimi in slovenskimi zastavami. Nadvojvoda je bil vidno presenečen. Stopil je iz vlaka. Deželni predsednik mu je predstavljal navzoče slavnostne goste. Pri odhodu je zapel pevski zbor nalašč harmonizirano narodno pesem: »V Gorenjsko oziram se skalnato stran.« Vtisek na nadvojvodo za Slovence nad vse časten. Z Bleda do Bohinjske Bistrice. Vozimo se mimo postaje Bohinjske Bele. Vas in postaja ste bogato okrašeni z zelenjem ter cesarskimi in narodnimi zastavami. Ob progi od vasi do postaje stoje velikanski mlaji z narodnimi zastavami. Na postajo ima tu občinstvo prost vhod. Dvorni vlak vozi skozi postajo počasi. Nadvojvodo pozdravijo: občinski odbor, prostovoljno gasilno društvo, »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« in šolska mladina z vihrajočimi cesarskimi in narodnimi zastavami ter cesarsko pesmijo. Zupan in župnik sta se udeležila sprejema na Bledu. Z Bohinjske Bele skozi 1300 metrov dolgi predor na bohinjsko postajo, kjer kremeniti Bohinjci otvoritveni vlak in nadvojvodo navdušeno pozdravlajo. Tudi Bohinjci so naj-častnejše preskrbeli, da se pri vsakem pogledu vidi, da se vozimo po slovenskih tleh med zavednim narodom. Povsod polno slovenskih zastav. Bohinjci se udeležujejo otvoritve v narodni noši. Na Bohinjski Bistrici. Okoli pol 3. ure popoldne je dvorni vlak privozil na postajo Bohinjska Bistrica, katero jc pred dnevi na najodličnejši način okrasilo šest dekoraterjev z Dunaja. Na peronu vihra slovenska zastava, krog nje cesarska in habsburška. Županstvo je bogato oskrbelo zeleno pletivo. Na postaji plapolata na južni strani velika slovenska, na drugi strani pa cesarska zastava. V ospredju kolodvora so v zelenju vdelani razni grbi, poviti z zastavami, v sredi s slovensko trobojnieo. Ob dohodu dvornega vlaka poje šolska mladina z Bistrice in Srednje vasi cesarsko pesem iu vihti slovenske in cesarske zastave. Deklice sipljejo cvetlice. Po odpetju cesarske pesmi zadoni močni mešani zbor bohinjskih pevcev in pevk: »Oj planine!«, »Domovina mili kraj«. »Savico« zapoje moški zbor. Prestolonasledniku, ki je tu zopet stopil iz vlaka, so se predstavili duhovščina, županstva, občinski odborniki v narodni noši ,uči-teljstvo, požarna bramba. Nadučiteljeva hčerka Minka Humek je izročila prestolonasledniku krasen šopek gorskih cvetlic. Sprejem kar najveličastnejši. Ze prej smo občudovali zavednost Bohinjcev, ki so skoro vse hiše in poslopja ob progi okrasili z zastavami, tu je pa kaj lično videti dolge zastave na bližnjih gričih ob progi. Z Bohinjske Bistrice je dvorni vlak vozil proti znamenitemu 6339 metrov dolgemu predoru, ki loči Kranjsko od Goriške. Na predoru nas je pozdravljala na eni strani velika slovenska, na drugi pa cesarska zastava. Okolu in okolu je prepreženo z venci, katere družijo slovenske trobojnice in pa cesarske barve. Na Primorskem do Trsta. Po tretji uri je dvorni vlak privozil na postajo S. Lucija-Tolmin, kjer je bil slovesen sprejem, istotako slovesen je bil sprejem v Kanalu. Ob mostu preko Soče je vlak obstal ter so si gostje ogledali stavbo. Dohod v Gorico po 4. uri, v Trst ob 6. uri. Več o tem jutri. Izletnike spremlja najlepše vreme. Na Goriškem. Sprejem na Goriškem je bil dostojen, dasi hladnejši od slovenske strani, nego bi bil, če ne bi bili zagrenili goriškemu prebivalstvu veselja do železnice z narodno krivico pri napisih. V imenu po večini slovenske dežele je pozdravil v Gorici samo italijanski deželni glavar Pajer, in Solkance je užalilo, da pri solkanskem mostu, kjer je dvorni vlak stal 12 minut in so bili predstavljeni inženirji in razni uslužbenci, ni bil predstavljen solkanski župan, ampak je bil povabljen z drugimi župani v Gorico. V Gorici so bili še prejšnji dan stikali mestni očetje svoje laške glave in sklepali, da se ne udeleže otvoritve, ako ne pride odstranjeni napis prej nazaj. Pa jih je minilo veselje do štraika. Nadvojvoda Ludvik Salvator pride k otvoritvi železnice naravnost v Trst ter počaka tam dohoda dvornega vlaka. Varstvene naredbe so bile jako stroge. Ze več dni je nešteto orožnikov vršilo službo ob vsej progi in pazljivost je bila tolika, kakor bi sc res bali skritih sovražnih naklepov. Pristop na postaje je bil jako omejen, železniškemu tiru se ne sme nihče približati. »F.dinost« izjavlja, da se slovenski tržaški mestni zastopniki, oziroma deželni poslanci, ne udeleže sprejema, ker še ni zadoščeno njihovim zahtevam. BOJ ZA MANDATE. Včeraj je razpravljal odsek za volilno preosnovo celi dan o čeških mandatih. Sklepali še niso. \ kljub nastalim težkočam reši odsek še pred poletnimi počitnicami § 6, načrta o volilni preosnovi, ki določa število poslancev in pa volilne okraje. Ministerski predsednik Beck je odločno izjavil, da prej ne pošlje odseka na poletne počitnice. Odsek bo zboroval, če bo potrebno , tudi ponoči. A usode volilne preosnove ne odločuje toliko odsek, kolikor posvetovanja pri ministrih. Nemci zahtevajo na Češkem 58 poslancev. V Budjevicah, Plznu in Pragi zahtevajo 2 mandata za nemško manjšino in hočejo, da uvedejo za ta tri mesta narodni kataster. Vlada hoče, da dobe Nemci in Cehi po dva nova mandata na Češkem. Moravski zastopniki so malone že sklenili kompromis. Le nekaj nemških moravskih poslancev se še ni vdalo. Cehi dobe na Mo-ravskem dva, Nemci pa en nov mandat. Nemci dobe za kompenzacijo dva mandata najbrže na Štajerskem. Sodijo, da znižajo po tej kompenzaciji razloček med obema blokoma od 3 na 2 mandata. Ministerski predsednik Beck se je posvetoval do poznega večera z voditelji strank. Bili so pri njem voditelji Nemcev, Cehov, Poljakov, krščanskih socialcev, poslanec dr. Baernreither, baron Pariscli in dr. Adler. S Pergeltom se je posvetoval nad eno uro. Uspeh posvetovanja je baje, da dobe Poljaki v (ialiciji en mandat za Tirolsko, tudi Rusini dobe še en mandat, dunajski Nemci dobe tudi še en mandat. Nove mandate dobe Nemci še na Češkem, Moravskem, Štajerskem, na Dunaju iu na Zgornjem Avstrijskem. V odseku za volilno preosnovo je utemeljeval Pergelt zahtevo Nemcev, da povišajo število nemških mandatov na 58. Po njegovem mnenju tudi pri tem številu še ne pride v poštev davčna moč in nemška kultura. Kramar je ostro ugovarjal. Očital je Nemcem, da niso odkriti. Grozil je, da onemogočijo Cehi tako volilno reformo, kakor jo zahtevajo Nemci. Herold je rekel, da ni resnično očitanje, češ, da hočejo Nemci preprečiti volilno reformo. Schreincr jc tožil, da zatirajo češke Nemcc. Zazvorka jc ugovarjal, da se vmešavajo druge dežele v razdelitev mandatov na Češkem. Zahteva, naj dobe kmečki okraji 627%, mestni pa 37 7% mandatov. Dr. Baernreithcrju sc zdi, da bo v novi zbornici preveč poslancev. Pravi, da imajo Nemci po zgodovini pravico v Budjevicah, Plznu in Pragi za en mandat. Choc je govoril proti Baernreitherjevemu izvajanju, ki so mu prav toliko všeč, ker bi imele po Baernreiterju pravico do poslancev tudi češke manjšine na Nižje Avstrijskem iu na Severnem Češkem. Konservativni poslanci raznih strank osobito kat. centrum, obe veleposestniški skupini, del Poljskega kola in Vsenemci delujejo jako živahno na to, da bi uvedli pluralitetni način volitev. Pravijo, da če bi imeli več pravic starejši volilci, bi bilo to jedro in opora proti radikalnim elementom. Od pluralitetnega načina volitev naj bi imelo dobiček tudi delavstvo. Za pluralitetni način volitev bi glasovali tudi konservativci in bi ne nasprotovala gosposka zbornica. Pristaši Gautscheve volilne reforme pa naglašajo, da bi tako opustili splošno in enako volilno pravico. Odsek za volilno preosnovo se pa s to zadevo še ne bo kmalu pečal, ker pride na vrsto § 7 volilnega zakona šele po poletnih počitnicah. Dobernig izjavlja v »Nemško-narodni korespondenci«, da ni misliti na podaljšanje po-slaniških mandatov. Po njegovem mnenju traja zakonita doba zbornice do 30. januarja 1907. Zbornica bo imela najbrže svo.io zadnjo sejo v petek. Odsek za volilno preosnovo bo pa zboroval še en teden, kakor je izjavil Beck. OGRSKA MOKA V AVSTRIJI — CARINSKA VOJSKA S SRBIJO. Zastopništvu »Deželne zveze ogrskih tvorničarjev«, ki so mu izročili spomenico glede avstrijske agitacije proti ogrski moki, je rekel ogrski ministerski predsednik VVekerle, da se čudi, da patronizirajo agitacijo proti ogrski moki celo lokalne oblasti. Rekel je, da hoče strogo gledati na pariteto in da hoče podpirati ogrsko industrijo. V seji ogrske zbornice je naglašal justi-čni minister Polonyi, da pokvarijo sodnike dolgovi. Žalostno je, da so zarubljene uradniške plače ogrskih sodnikov za dolgo časa naprej. Na pritožbo narodnega socialista Mezof-fyja, da ravnajo strožje po državnih zaporih s socialisti kakor drugimi jetniki, je pa rekel da to ni res. Srb Polit je vprašal, če hoče \Vekerle storiti vse, da se povrneta avstrijski poslanik v Belgradu in niški konzul na svoji mesti. Ker nista na svojih mestih, bi lahko sodili, da so pretrgane diplomatične zveze s Srbijo. Polit je obžaloval, da so na Dunaju avstrijski mero-dajni krogi ne glede na ogrske koristi sklenili carinsko vojsko, na škodo ogrskih gospodarskih koristij. Slučaj s Srbijo kaže, da koristi Ogrske niso one Avstrije. Dr. Wekerle je odgovoril, da Polit gotovo ni proučeval ljudskega prava. Pri diferencah Ogrske s kako drugo državo bodisi že političnih ali gospodarskih ni navada se vmešavati pred koncem v pogajanja. Carinsko mejo je zaprla ogrska vlada, ko je uvidela, da to zahtevajo lastne koristi. Zeli simpatij med Srbijo in Ogrsko kljub gospodarskim nasprotstvom. Poslanik iu konzul nista zapustila demonstrativno svojih mest. Ce ponudi Srbija roko tako, da odgovarja sprava ogrskim gospodarskim koristim, se konča kmalu sedanje stanje. Nismo pa voljni, da sklenemo veterinersko pogodbo s Srbijo. Polit ni vzel Wekerlovega odgovora na znanje, pač pa zbornica. Ogrski ministerski svet je sklenil, da postane državni tajnik v naučnem ministerstvu podpredsednik neodvisne stranke dr. Toth, protestant. Višji župan borsodske stolice postane poslanec Bela Kubik. Začetkom avgusta prično nagodbena pogajanja z Avstrijo. MEDNARODNI PARLAMENTARNI IN SOCIALISTIČNI DELAVSKI ODBOR. Dne 11. junija so sklenili pri seji v Londonu, da morata nastopiti skupno za mir v vsakem slučaju mednarodni parlamentarni odbor in mednarodni socialistični odbor. Član ruske dume Anikin je poročal o položaju ruskega delavstva. Izjavil je, da zahteva ruska delavska stranka osemurni delavnik, odpravo vojnega stanja, smrtne kazni, za amnestijo, za jetnike, za preiskavo o po uradništvu izvršenih zločinih, za agrarno reformo, za tvorniško in zakonodajo v varstvo delavstva iu za splošno volilno pravico. Rusko uradništvo je še vedno brutalno in ni sodišča, da bi se apeliralo. Na predlog Daszynskega so protestirali proti zločinom ruske vlade. Ce se uniči absolutizem v Rusiji, sta zagotovljeni svoboda in demokracija vsem državam. VOJSKA V SREDNJI AMERIKI. »New Yorker Herald« poroča, da je izgubila san salvadorska armada 700 mrtvih in 1100 ranjencev, guatemalska armada pa 2800 mrtvih in 3900 ranjencev. Iz La Liberta 17. t. m. došla brzojavka poroča, da prične premirje dne 18. t. m. (včeraj) ob solnčnem vzhodu in da podpišejo mir na križarici Zedinjenih držav. Včeraj iz Salvadorja odposlana brzojavka pa poroča, da je napadla guatemalska armada zopet salvadorsko armado, dasi je sklenil Cal-rera z mehikanskim predsednikom pogodbo, da nc napada med mirovnimi pogajanji. V obeh bojih jc zmagala salvadorska armada. CARINSKA VOJSKA S SRBIJO. Znani kmečki voditelj Lazarevič jc izjavil, da mladi radikalci najodločneje nasprotujejo carinski vojski z Avstro - Ogrsko. Le Paši-čeva nerodnost je vzrok, da so prekinili s pogajanji. Upa, da glasuje večina stranke proti Pasiču. Poslanci dobivajo na stotine dopisov, naj končajo carinsko vojsko z Avstro-Ogrsko. Začetkom avgusta prično izvažati češplje, kar nese vsako leto 16,000.000 dinarjev, vsota, ki jc izgubljena za Srbijo, ako ne končajo že prej carinske vojske. »Samouprava« pravi, da je izpoznala komisija Schneiderjev top za najboljši. Schnei-derjev top je imel 20 prav dobrih, eno zadostno in eno nezadostno klasifikacijo. Krupp pa 17 prav dobrih, 8 dobrih, 1 zadostno iu eno nezadostno klasifikacijo. RUSIJA. V duniini seji 17. t. m. so razpravljali o manifestu dume na prebivalstvo. Sklepali o manifestu še niso. V voroneški guberniji okraj Bobrov še vedno trajajo agrarski nemiri in plenijo posestva. Posestniki beže. Na več posestvih imajo ranjence in mrtve. Škodo cenijo na mi- ione. Gubernator je došel s kazaki in dra-onci. V Peterburgu stavka nekaj policistov. V loskvi je sklenilo 4000 policistov, da prično avgusta stavkati. Jermolov izjavlja, da ima središče veno v državnem svetu in da podpira večino ume. Vlada mora odstopiti, ker ji ne zaupa ržavni svet. Državni svet bo glede smrtne azili sklepal, kakor duma. Med Petrovim vorcem in njegovo stranko so se vršila poganja, ki so pa ostala brezuspešna. Za vi-ega poveljnika črnomorskemu brodovju je lenovan podadniiral Skridlov. Sevastopoljski admiralitetni delavci so pričeli stavkati, da izkažejo simpatije mornarjem, ki so jih postavili pred vojno sodišče zaradi oktobrskih vojaških nemirov. Pred sodišče so postavili 96 mož. Pomnožili so patrulje. Stavkajo tudi trgovski uslužbenci. V Tiflisu je bila vržena bomba, ki je ranila policijskega mojstra Maksimova. »Rječ« poroča, da so namignili Trepovu, naj odstopi. Uprl se ie gardni polk na konjih v Krasnem Selu. Osobito prvi švadron noče vršiti službe. Zahteva, naj* odstopita švadronski poveljnik in narednik. Opomini polkovega poveljnika so ostali brezuspešni. Kazaška stot-nija v Vrhnem Dnjeprovsku zahteva, naj jo odpošljejo domov in noče izvrševati policijske službe. Na poveljnika 3 osebne saperske stotnije ie streljal neki mlad mož v bližini Schliissel-burga. ko je kopal konja in ga je zadel v čelo. Napadalec je pobegnil. Minister za notranje zadeve Stolipin na-nerava odpraviti vojno in pomnoženo var-;tveno stanje takoj po končani žetvi. Policija je na sledu morilcu generala Ko-ova, a noče ničesar izdati, ker upa, da zasledi ajne zarote. Uprava naftinih vrelcev v Baku, tvrdka vlobel, je naznanila generalnemu gubernatorju la ustavi promet in odpusti delavce, 10.000, ier ne more izpolniti delavskih zahtev. Dnevne novice. + Deželni predsednik v Bohinju. Iz Bo- .linjske Bistrice, dne 13. julija. Dne 10. t. m. pripeljal se blagorodni gospod deželni predsednik Schu arz po železnični progi z družino na bistriški kolodvor. Spremljala sta ga gg. okrajna glavarja pl. Detela in Haas ter inšpektor Opitz in nadkomisar Karpišek. Na kolodvoru se mu je poklonila bohinjska duhovščina, oba župana, gospod učitelj in načelni-tvo požarne brambe. Gosnod deželni predsednik se je zanimal za vse naprave v Bo-linju. Odpeljal se je k jezeru, ondi si je ogle-lal tamošnjo zanimivo gotično cerkev sv. Ja-teza. ;Vrnivši se popoldne na Bistrico si je latančno ogledal tudi župno cerkev ter napravil kratek obisk gospodu župniku. Nato se ie odpeljal z vlakom na Bled. — Ni treba pripomniti, da je bila Bistrica in vse vasi do iezera v čast deželnemu predsedniku z narodnimi in cesarskimi zastavami okrašena. + Zanimivo odkritje ob otvoritvi nove železnice. O razmerah pri zgradbi nove železnice sc piše: Kako so avstrijske oblasti na Primorskem naklonjene iredentom in kako rade izročajo državna dela, kakor n. pr. v Trstu zgradbo mola, ki se jc ob koncu podrl, pravim Italijanom, dokazuje zopet zgradba nove železnice proti Trstu. Za postajo v Kanalu je bilo treba sezidati v Majdi, pol ure od Kanala, rezervoar za vodo, ki bi moral biti po predpisih iz samega cementa. Delo je pre-/zel podjetnk Sard-Lenassi in najel seveda .0 4*/, posojilo dežele Kranjske . 4V,*/, posojila mesta Spljet . . 99 20 100-20 100-60 101-50 4 V/, . . Zader . . 99 70 100 70 41/«'/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 10040 10140 4*/, češka dež. banka k. o. . . 99 50 10010 4 •/. , . . ž.o. . . 4",*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 99 60 10030 10010 10110 4»/Z/, pešt. kom. k. o. i lo•/, pr. 105 30 106 3U 41 ,•/, zast. pisma Innerst. hr. . 100— 100 10 41/«*/. > • ogr. cen. dež. hr. 100— 100-25 *'/«•/. > n » hip. banke. 100— 100 25 4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 100— 101— 4«/,•/. obl. češke ind. banke . . 100-50 101-50 47. prior. Trst-Poreč lok. . . 99 90 47, prior. dol. žel...... 99 50 100— 37. . juž. žel. kup. 7,7, . . 320 35 322 36 «V/. *VBtr- pos. za žel. p. 0. 100-25 10125 Breika. Srečke od 1. 18607, ... 220— 228— f , 1864 ...... 279-50 281 50 155 nO 157 50 «em. kreditne I. emisije . 28 v— 292— u- . 287 — 293 50 , ogr. hip. banke .... 258— 265— „ srbske i frs. 100 — . . 97— 103— , turške ....... 163 90 164-90 Basilika srečke . . . 22 20 24 20 Kreditne , ... 464 50 474— Inomoško , ... 78— 84— Krakovske • ... 87 — 92— Ljubljanske , ... 66 — 61-50 Avstr. rud. križa . ... 49 13 51 10 Ogr. . , . . 30 10 32 15 Rudolfove . ... 58— 63— Salcburško , ... 73— 80— Dunajske kom. , ... »14— 624— D s 1 n 1 a a. lt.1 75 162 76 Državne železnice...... 671 75 672 75 Avstr. ogrske bančne delnice . 16S5- - l69v- Avstr. kreditne banke .... 664-30 665 30 Ogrske , ..... 805 - 806— Zivnostenske ..... 242— 243— Premogokop v Mostu (Brttx) . 683— 685 40 Alpinske montan...... 57225 573-26 Praške žel. indr. družbe . . . 2786— 2745— 569 10 570-10 Trbovljske premog, družbe . . 268 — 269 50 Avstr. orožne tovr. družbe . . 580--- 685 — Češke sladkorne družb« . . . 122 — 138 - Valuta. C. kr. cekin....... 11-34 11-38 19-11 19'13 23-47 23-55 23-97 24*05 Marke....... , . 11740 117-00 95-60 95 70 Rublji.......... 251 — 251 75 Dolarji.......... 4-84 5— Hleteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm Ča> apa-io*nn|a 18 9. zveč. 19 i 7. zjutr. j 3. pop. Stanj« barometra ▼ mra 738-8 738-2 736 2 Tampe-ntnra DO Celtlja Vgu-OTI va e ■o-;.