Poštnina plačana T gotovinL Leto ixi. m. 166. V UuMioni, v mmm 23. Julijo 1928. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit h Din 2—, do 100 vrst 250 Din, večji inaerati potit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240— Din, za inozemitvo 420,— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Krizi še ni videti konca Misija generala Hadžića je končana in najbrž bo že danes vrnil svoj mandat - Priprave za sestavo volilne vlade, - V ospredju zopet kombinacija s Pero Živkovićem — Beograd, 23. julija. Včeraj in danes se je končno dvignil zastor, ki je zakrival pogled za kulise sedanje trdovratne borbe okrog sestave nove vlade. Ni več dvoma, da prehajamo ali smo že prešli v novo fazo v razpletu krize. Kakor se je sedai pokazalo, je misija generala Hadžića obstojala predvsem v tem, da razč;sti vprašanje, ali je mogoče nadaljevati vsa? za nekaj časa še delo s sedanjo Narodno skupščino in na ta način morda vsaj do pomladi odgoditi nove volitve. Umevno je, da bi bili s čim daljšo odgoditvijo volitev zadovoljni vsi beograjski krogi, hegemonisti iz strahu za svoje mandate, drugi činitelji pa iz bojazni, da ne bi volilna borba v sedanjem razpoloženju še boli razpalila političnih strasti in s tem škodovala državi. Naloga generala Hadžića je torej bila, da poskuša pridobiti za odgoditev volitev ugledne predstavnike prečanskih pokrajin. Ta naloga se mu ni posrečila. Moral se je prepričati, da so volitve res edini izhod Iz današie situacije in da predstavljajo nujno državno potrebo, ne pa samo zahtevo KDK. Tako je naposled kljub obupnim naporom hegemonistov definitivno obve- ljalo stališče, da se sedanja Narodna skupščina ne sestane več. S tem je postalo najbolj aktualno vprašanje novih volitev, torej točka, na katero se Had-žičeva misija prvotno oči vidno ni nanašala. Zato se splošno pričakuje, da bo gneral Hadžić še danes vrnil mandat, da na ta način omogoči neovirano raz-motrivanje vprašanja, kdaj naj se razpišejo volitve in kdo naj jih vodi. Mogoče je. da bo tudi volilno vlado sestavil general Hadžić. Še bolj verjetno pa je. da bo to nalogo prevzel kak drug nevtralec, pri Čemur se v prvi vrsti imenuje komandant kraljeve garde general Pera Živković. Vsekakor pa bo razplet te druge faze vladne krize trajal še par dni. Razumljivo je, da se je zanimanje političnih strank, k* so bile pri sondiranju, terena za nevtralno vlado, potisnjene v ozadje, sedaj še povečalo. Hegemonisti računajo s tem. da se bo sedaj situacija povrnila na parlamentarna tla, ter si na vso moč prizadevajo, da dobe istuacijo zopet v svoje roke. Demokratski klub je imel danes ves dopoldne posvetovanje, na katerem je razpravljal o svojem stališču o tem preokretu v situaciji. Demokrati so Hegemonisti še vedno groze s prelivanjem krvi Režimski list piše z dovoljenje rošca, da bo Hrvatom Znani beograjski list »Jedinstvo*, ki je hujskal k umoru hrvatskih poslancev, v svoji zadnji številki zopet grozi Hrvatom s prelivanjem krvi. List dokazuje v dolgem članku potrebo vlade četvorne koalicije m zahteva, naj se ji vrne oblast, ki jo je komaj odložila. List napada besno Stepana Radića in pravi med drugim: «Ne bomo dovolili, da bi njegov tisk odklanjal kategorično celo nevtralno volil* no vlado, ki jo tudi oni zahtevajo, in da bi plašili medveda z rešetom, češ da ne pomagajo nobene nevtralne vlade, ker je edi» nc potrebno ugoditi zahtevam Zagreba na« pram Beogradu, zahtevam hrvatskega na* roda napram Srbijancem. Na take ničvrednosti, dostojne samo hrvatskih politikov, ne bomo dopustili, da bi Beograd v desetem letu svoje strpljivo* sti ostal na svojem dosedanjem pomirlji* vem stališču. Ako hoče kdo še po vsem tem delati nevtralne vlade in ustvarjati slab položaj države, naj jih dela, toda raz? burjenje Srbije in Srbov je nevarnejše, ker hočejo iz ljubezni napram domovini Srbija in Srbi vlado narodne večine v parlamen? tu, ker hočejo vzeti vsi vso odgovornost nase in jih ne bo niti najmanj bolelo, ako bo moralo za to krvavo osvobojen je in ujedinjenje priti tako daleč, da se bo še moralo — puščati nekoliko krvi Hrvatom.^ Kakor znano, zahteva baš KDK vlado narodne večine, t. j. take večine, ki ne bo m notranjega ministra dr« Koše treba puščati kri. izvoljena s pomočjo policijskega pendreka. Le svobodno izvoljena večina bo lahko pra* vi izraz narodovih želja, ne pa diktatura hegemonistov. Navajamo pa pisanje radikalnega «Je* dinstva» samo kot dokaz, da režimovci še vedno hujskajo k prelivanju krvi popolno* ma neovirano. Kakor je videti, hegemoni* stom, ki jih podpirajo naši klerikalci, še nI dovolj prelite krvi. Ugotavljamo, kaj piše radikalsko režimsko glasilo, da ne bo mo* goče režimovcem odklanjati sokrivde, ako bi zaradi takega hujskanja zopet kdaj pri* šlo do prelivanja krvi, kakor je zaradi huj* skanja istega lista in z njihovo podporo prišlo do prelivanja krvi v Narodni skup* ščini dne 20. junija. Navajamo pisanje re* žimovskega glasila tudi zato, ker je dr. Korošec še vedno notranji minister, čegar dolžnost bi bila preprečiti hujskanje na prelivanje krvi, kakor je bila njegova dol* žnost zapleniti isti list, ko je pozival k umoru Stepana Radića in drugih hrvatskih poslancev. Dr. Korošec je tudi sedaj za» nentaril svojo dolžnost, ker je dopustil, da radikalsko glasilo zopet hujska — k »pu* ščanju* krvi Hrvatom. Zato se naj ne čudi, ako bo zopet obtožen sokrivde, če bo po* novno prišlo do kakih neljubih dogodkov. Dolžnost ministra policije je skrbeti za varnost državljanov, ne pa mirno trpeti, da se ogroža njihovo življenje. Italija proti balkanskemu Locarnu Pač pa bo Mussolini podpiral akcijo za revizijo mirovnih pogodb. mej zelo prikrajšana in naglasa, da bo že Makedonija skrbela za to, da se Bolgarija s tem ne bo strinjala. Tej po* litiki Francije in Male antante stoji nasproti čvrsta politika Mussotinija, ki priznava revizijonistično tezo in zašle* duje osiguranje miru potom pravične določitve državnih meja. — Milan, 23. julija. Na poročilo pas riškega «Tasa» glede balkanskega Lo-carna odgovarja «Popolo đ ltalia» v dališem članku, v katerem na&laša. da hoče Francija s tem ovekovečiti sta* nje, ki ga je ob sklepanju mirovnih pogodb diktiral Clemenceau. «Popolo ;iu :n Bitoiju. Jutri dopoldne bodo odpotovali dijaki z vozom v Skoplje. Prištino in dalje v Črno goro. Preprečen anarhistični atentat na španskega kralja Pariz, 23. julija. Kakor izve »Echo de Pariš«, je bila policija obveščena, da so pripravljali anarhisti v Barceloni atentat na španskega kralja Alfonza. Atentat naj bi se izvršil pri otvoritvi svečanosti na obmejni postaji Canfrano. Dne 18. t. m. so aretirali v Narobonne nekega španskega anarhista, pri katerem so našli zelo obtežilen materijal. Anarhisti so sklepali o atenatu na nekem zborovanju v gozdu v bližini Barcelone. Španska policijia je v Kataloniji aretirala mnogo oseb. ik požar v Zagrebu — Zagreb, 23. julija. Snoči je nastal na mestnem posestvu «Kajzerica» onstran Sa* ve požar, ki je zavzel velike dimenzije in je trajal vso noč. Zgorelo je veliko gospo* darsko poslopje z vsemi zalogami poljskih pridelkov in z vsemi gospodarskimi stroji V senjaku, ki je postal žrtev plamenov, je bilo okrog 50 vagonov sena. Gasilci so vso noč gasili in skušali požar omejiti, vendar pa se jim to ni posrečilo, ker je primanj* kovalo vode. Danes dopoldne so morali poslati še eno pomožno četo, da skuša rešiti, kar se rediti da. Kako je ogenj na* stal še ni pojasneno in obstoja sum, da je bil podtaknjen. BAN PEJAČEVIĆ UMRL — Dunaj, 23. jiulija. Snoči je preminul v tukajšnjem sanatoriju Cotage zadet od kapi bivši hrvatski ban grof Teodor Pejacević. Pred dnevi je dospel semkaj v svrho zdravljenja sladkorne bolesni. Snoei mu je postalo slnbo in se je zgrudil mrtev na tla. Dawes-coup — Pariz, 23. julija. V tekmi za Dawes-coup je podlegla Italija v igri z Zedinienimi državami 4 : 1. Ameriško moštvo nastopi v petek v finalu proti Franciji, General Nobile že dela kupčije Opis svoje ekspedicije na severni tečaj je prodal za 3 milijone lir, medtem pa njegovi tovariši umirajo, — V Milanu postavijo žrtvam spomenik. MIlan, 23. julija. Glasom poročil iz Kingsbava je »Citta di Milano« z re-šenci na krovu odplula v Narvvick. Italijanska letala so ostala na Spitz-bergih. Berlin, 23. julija. »Montag« poroča iz Milana, da je general Nobile prodal svoj opis ekspedicije na severni tečaj nekemu italijanskemu listu za 3 milijone lir. V Milanu je bil ustanovljen poseben fašistični odbor, ki namerava uvesti zbirko za postavitev spomenika žrtvam Nobilove polarne ekspedicije. List poroča nadalje, da je v Kings-bay prispela vest, da je eden izmed rešencev na krovu »Citta di Milano« umrl. Imena poveljstvo ladje noče izdati, splošno pa se domneva, da gre za kapitana Mariana, čegar stanje je bilo že med prevozom na krovu »Krasina« zelo kritično. Policija ima polne roke dela Drzna tatvina zlatnine« — Številne manjše tatvine, — Zopet brezobzirnost avtomobilista. — Razne nesreče. Policija je imela včeraj po nekaj dnevih miru in oddiha zopet polne roke dela. Prijavljeni so bili sledeči prestopki: 5 tatvin, 1 vlom, 2 telesni poškodbi, 1 izgred, 2 pretepa, 7 kaljenj nočnega miru, 1 homoseksualec 1 nedostojno vedenje na cesti, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 posest in zaplemba vojaške puške, 3 prestopki obrtnega reda, 9 prestopkov uredbe o zapiranju trgovskih obratov, 2 nezgodi, 8 prestopkov avtopredpisov in 12 prestopkov cestnopo-licijskega reda. Aretirane so bile 3 osebe in sicer Z. Ciril radi tatvine, P. Jakob radi nedovoljenega krošnjarstva in Marija B. radi suma tajne prostitucije. Včeraj popoldne med 14. in 19. uro je bil v Dalmatinovi ulici št. 7. v drugem nadstropju izvršen v stanovanje davčnega upravitelja Leona Ozimiča večji vlom, pri katerem so neznani vlomilci odnesli razne zlatnine v skupni vrednosti nad 5000 Din. Iz zaklenjene omare je izginilo: 1 zlata zapestnica, 1 zlata moška težka verižica z obeskom, 1 zlat tenka verižica za damske naočnike, 1 moški poročni prstan z gravi-ranima črkama O. Z. in letnico 22. XI. 1910, 1 zlat moški prstan z modrim dragim kamnom, 1 zlat damski prstan, 1 par starih zlatih uhanov, 1 zlat majhen damski prstan z briljanti, 1 navadna zlata moška verižica, 3 ali 4 zlati majhni prstani in 200 Din gotovine v bankovcih po 10 Din. Vlomilec je vrata v stanovanje s silo odprl, na kar je vlomil pisalno mizo, kjer pa ni ničesar našel. Nato je odšel v spalnico in ukradel iz omare omenjene dragocenosti. G. Ozimič je bil včeraj iz Ljubljane odsoten, njegova soproga pa ie tudi tekom popoldneva odšla z doma. Ko se je ob 19. vrnila domov, je vsa prestrašena opazila, da je vsa zlatnina izginila. V zadnjem času so se začele množiti poljske tatvine. Marija Lapajne, železničar-jeva žena iz Kosez, je na policiji prijavila, da ji je bilo v noči od 21. na 22. t. m. z njene njive za Tonnisovo opekarno ukradenega 25 kg krompirja, 24 glav salate in 24 čebul v skupni vrednosti 110 Din. V kopališču v Koleziji je bila včeraj popoldne Zofiji Bučarjevi med pol 16. in pol 19. uro iz nezaklenjenega prostora ukradena srebrna ročna torbica z vsebino potnega lista, 1 glavnika in 2 žepnih robcev. Bučarjeva trpi okrog 300 Din škode. Nekemu akademiku je bilo včeraj dopoldne iz njegovega stanovanja na Mestnem trgu ukradeno žensko kolo znamke »Hermes«, črno pleskano, brez blatnikov in mreže Kolo je bilo še dobro ohranjeno in vredno 1500 Din. Na Vodnikovem trgu je v soboto dopoldne zasebnici Heleni Šetina, doma iz Kam-negorice pri Št. Vidu nad Ljubljano izginil zavitek z vsebino: 6 m bele kotenine za moSke srajce, 4 m rjave kotenine za moške spodnje hlače, 2 m bele kotenine za ženske srajce in 1 in pol m črtastega sivega blaga za otroški predpasnik, vse skupno vredno 208 Din. Setinova tudi ne izključuje možnosti, da je zavitek pri kaki branjevki med nakupovanjem pozabila. Šoferju AndTeju Modrijanu je včeraj ponoči iz avtomobila, ki je stal pred kavarno »Zgonc< v Rožni dolini, izginila siva odeja z monograSlovenec< naravnost razdivjal v dokazovanju, kako je vera ogrožena od naprednega tiska, ki ugotavlja njihova Sramotna dejanja. POfcnamo klerikalce in vedeli Brno, da bodo tudi Se z nevarnostjo za vero prišli na dan. TOda preveč je obrabljeno to staro bojno sredstvo klerikalcev in preveč je očivid-66, zakaj se ga klerikalci zopet poslužujejo, da bi jim moglo kaj koristiti. Res je vera v nevarnosti, toda ne zaradi naprednega tiska, ki se ravna po geslu j Brat je mio, koje vere bioc in ki kaže V verskih zadevah največjo tolerantnost, ampak zaradi tistih njenih predstavnikov, ki pravijo da zastopajo v javnosti krščanstvo in krščanska načela, pa so slabši kakor vsak brezverec, ker so brez vsake morale in jim sluii^ jo vera in verska sredstva samo m zlorabo v politične in osebne koristolovne namene. Kaj naj ni misli ljudstvo o ljudeh, ki po-■abljajo ii gole strankarske zagrizenosti in •tivraštva ne samo na najenostavnejša načela mofale, ampak tudi na stoj pravi prostovoljno izbrani poklic, ki izdajajo interese itojsga naroda s tem, da ga prodajajo zaradi osebnih koristi heeemonizmu srbijanskih politikov, ki so očitno t svojem tiska odobravali umor in opravičevali zločinca, ki očitno lažejo v svojem tisku in ki pozvani na odgovor trdovratno molče? Kaj naj si misli ljudstvo o duhovniku, ki Je vrgel v kot kadilnico in škropilo ter se postavil na čelo ministrstva policije, odkoder dirigira bataljone policije in ofOžnlštva k rabi orožja proti ljudem lastnega naroda? Ako motrimo zadevo od te strani, je res veta v nevarnosti, ako pa jo motrimo ž druge, le v nevarnosti predvsem žep klerikalnih voditeljev slovenskega ljudstva, za katerega se predvsem boje, ker vidijo, da ljudstvo obsoja njihovo početje in da Se odmika od njih, čeprav klerikalni tisk ob^ Javlja od tajništva SLS naročene in sestavljene zaupnice. Kdo pa fiaj tUdI verjame, da ji* Vera v nevarnosti, čeprav bi vstgft navedenega ne upoštevali) ko pa vsakdo ve« da So prav klerikalni predstavniki »krščanskih načel« najožji politični zavezniki srbijanski^ fra-masonov In celo muslimanskih begov Proti katoliškim Hrvatom? Pri nas je svobodno versko udejstvova-nje zajamčeno tudi z ustavo. Dr; Korošcu, dr. Kulovcu, Fr. Smodeju in drugim klen* kalnim politikom - duhovnikom nihče ne brani citati tnaše, pfidigovati pfava krščanska načela in izrševati verske obrede, toda gospodje so te posle sami potisnili na stran ter Se lotili dela, ki očividno ni za blagoslovljene fOke. Vsi pametni in pošteni ljudje vedo, da Vefa hi v nevateriosti, v kolikor je ne ogrožajo tisti, ki bi morali dajati v verskem življenju in v krščanski morali lep zgled, ampak gospodarski in socijalni položaj nasgea ljudstva. Za vprašanje davkov gre, za naše narodno gospodarstvo, za korupcijo, ki so ji klerikalni poslanci dali za ceno ministrskih sedežev v Beogradu odvezo, za vsakdanji kruh naših ljudi gre. In v tem pogledu niso klerikalni poslanci prav ničesar storili, ker so gospodarske interese pfav tako zapostavili svojim strankarskim in osebnim interesom, kakor so interese svojega pravega poklica. Naj se klerikalci prav nič ne varajo, da jih ne bomo vprašali ob pravem času kljub njihovi verski gonji, s katero hočejo zavesti politični boj na stranska pota, kaj so storili za zboljšanje gospodarskih In socijalnih ražrher našega ljudstva in koliko so se te razmere popravile, odkar so bili oni v vladi? Dejstvo Je, da so se gospodarske razmere pod Vukičevlć - Koroščevo vlado znatno poslabšale m da se našemu ljudstvu V tertl pogledu slabše godi kakor prej. Pri razmotrivanju teh vprašanj klerikalcem kričanje, da je vera v nevarnosti, ne bo prav nič pomagalo, ker ljudje vedo, da ji-n nihče ne brani vršiti verskih dolžnosti, da pa jim je kleroradikalni režim odvzemal možnost človeka dostojnega življenja. Sicer pa v resnici ne vemo. zakaj m tisti, ki bi mofali po svojem poklicu prvi služiti interesom vere, izogibalo cerkve kakor vrag križu ter si takoj odtrgalo kolarie od vratu, kadar se pripeljejo onkrat Sotle na poti v Beograd? Klerikalni voditelji, ki so zamenjali sv. križ s pendrekom, se hudo varajo, ako mislijo, da pošteni ljudje ne znajo presoditi njihovega početja po zasluženju. Varajo se, ako mislijo* da jim bo pomagala zloraba Vere, na katero so pozabili v Narodni skup-ščini, ko so umirali katoličani, svobodno izvoljeni narodni poslanci Kmetsko - demokratske koalicije! Zaslužena kazen jih bo doletela ob pravem času! Kopalna sezona na višku Tudi včeraj je bilo v vodi vse, kar leze in gre« — Neresnične vesti o novih žrtvah kopanja. — Pikanten prizor ob Ljubljanici« — Mnogi kopalci so včeraj gagali. po izurjenenih plavačih še pravočasno re* šene. Zelo zabaven in srčkan prizor se je po* poldne nripetil tudi na tej vsestransko «ne* varni špici». Na bregu so se, ležeč na ze* leni travici, precej po domače zabavali ne* ki mlajši gospod in več veselih, zgovor* nih deklet. Nenadoma pa je pristopila k tej živi kopici neka mlajša ženska s kake tri mesece starim otrokom v naročju, in moleč dojenčki presenečenim kopalkam, je dejala: «Še s tem se malo poigrajte, za« kaj bi se samo s ta starim.* Dekleta so nekaj časa gledala vprašujoče okrog sebe, toda kr;alu so razumela, za kaj gre in so jo urnih krakov pobrala v vodo. Na bregu je ostal osamljen, kot otrok sredi morja, prej tako živahni gospod in molče poslu* šal mlado mater, ki mu je ponujala njego* vo rodno dete in ga opominjala na svete očetovske dolžnosti. Človek res nikoli ne ve, kje ga nesreča čaka. Tudi oba bregova Save v vsej dolžini od Medvod pa do Zaloga sta izgledala kot velikansko živo mravljišče. Tekom popoldneva se je neprostovoljno napilo v savski strugi hladne vode kar pet neveščih kopalcev ih kopalk, ki so se preveč oddaljili od brega v deročo strugo. Večina teh smrtnih kandidatov jp izginila pod vodo na Jezici, neka mlada gospa pa je malone utonila v sicer nizki strugi pri Totnačevem. Ko so jp potegnili na hren in jo z umetnim dihanjem šfifa-viti k zavesti, 50 se njene blodne orH prestrašeno ozrle po Številnih radovednežih, ki jih pri takih prilikah nikdar ne manjka. Zaskrbelo jo je, kje da se nahajata njena dva ot ročica, ki ju je imela š seboj. Toda že je zaplakala starejša hčerkica kraj nje, manjši otrok v vozičku se je pa začudeno oziral in ni mogel razumeti, zakaj da se je naenkrat zbralo toliko ljudi okrog njega. Pri povratku s kopanja bi se bila pri Mednem skoraj zgodila težia motociklistična nesreča, ki ie končala le slučajno sreotto in brez človeške žrtve. Neki motociklist se je vračal s svojim motornim kolesom proti Ljubljani. Vozil j/e s polno brzino, ko mu je nenadoma pritekel nasproti vaški pee, zaganjajoč se proti vozilu, ki ga je hotel po stari navadi vseh podeželskih psov ooŠteno oblajati Motociklist se je hotel psu ogniti in je zavil v stran, pri tem pa je izgubil oblast nad krmilom in Se i vso silo zaletel z motorjem v visok obcestni kUp gramoza. Motor se jje večkrat prekucnil in se popolnoma razbil, dočim je Voznik obležal kraj kupa gramoza nepoškodovan. Z ozirom na številna včerajšnja >gaganja< pri katerih bi bil prav lahko ta ali oni utonil, smo mnenja, da bi oblasti tozadevno morale nekaj ukreniti, dokler je še čas in Tttdi včerajšnja nedelja ie potekla rada lepega GoLnčn-ega. vremena v zframenju splošnega ko*pa-eša. Vse, kar leze mo gre, ie včeraj pohitelo v »vodo, nekaiteri že v jutranjih urah, obloženi z obilnim prorvihanitmn za ves dan, drugi pa šele po dobrem nedeljskem kosilu. Kopanje je sicer poteklo v popolnem redu in brez nesreč, vendar oi dosti manškak), da te skoraj deset oseb odšlo po moikni po*i na (kugi svet. Vsi uporabni in prikladni kopalni (kraji so bi-Ii preobkjiideni s kopalci, fclas-tft rekorden obisk pa je včeraj beležilo mestno kopališč« na Ljubljanici. Oba bregova Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, zlasti pa nevarna »Spioa« na Ffulah, so izgledali kot kako svetovno mors/ko kojpaHšče, toftko ljudstva je bilo taim. Leseni splav oziroma bazen na Ljubljanici jc bil tako poln kopalcev, da jih je komaj vzdržal, čepraiv je pod .preveliko težo malone izginil pod vodno gladino. Da bodo morali kopalci v bodoče precej slabemu sp&avu posvetiti nekoliko več pažnje aa obzknost-i, je jasno z ozirom na to, dfl je splarv včeraj pod preveliko težo kar škripal in ni dosti manjkalo, da se ni prelomili. Nekateri objestni in predrzni koipadci imajo namreč neva-do, da 6e, če je Ie mogoče, vsi spravijo na en del splava, ki se, ker nama protiutež! na nasprotnem kraju, pogrezne pod vodo v veliko veselije teb burkežev, bi se potem neugn-ano smejejo hi zabavajo na Tačun onih kopalcev, ki še ne znujo dovolj dobro pk*vati in ki jim naenkrat zmanj-Irajo lesena tla pod nogami. Radi rekordnega obiska fe bilo včeraj kar slutiti, kako nesrečo v vodi in res ni dosti manjj-fca»k>, da ni utonilo nekaj slabših planrafcev. Kraj kopališča se *e izven bazena tik rešilnega čoina pričela potapljati neka ljubljanska gospodična, ker se je z nogami zapletla v dolge podvodne rastline. K sreči so jo opazili nekateri v bližim se ftabaja-joči kopalci hi jo še pravočasno za lase potegrriK na breg. Dama je bila že nezavestna fat so Jo šele čez precej časa potom umetnega dihanja spravili k zarvesrH. Napila se je neokusne vode In najbrž se letos oe poide več kopat, vsaj v globoko vodo ne. Da ni manjkalo raznih pikTih opaizk od strani drugih kopalcev, ki so rešenko v eostern krogu ob stopili, je 6a*no ob sebi razumljivo. Proti večeru, ko so bili kopalci radi bli* žajoče se nevihte prisiljeni zapustiti kopa* Kšče, so se po mestu z bliskovito naglico razširile alarmantne vesti, da so na »špici*, pri razcepu Ljubljanice in Grubarjevega prekopa, utonile kar tri osebe, m sicer dve ženski in neki akademik. Z ozirom na to, da se je ravno na «-špici» tekom preteklih desetletij pripetilo že mnogo smrtnih ne* sreč pri kopanju, so ljudje tem razburi ji* vim vestem brez nadaljnega verjeli in hi* teli na razne kraje, kjer Si mogli zvedeti podrobnosti o nesreči. Končno Se je pa le izkazalo, da so bile te vesti pretirane in glede smrti izmišljene, ker so na nevarnem kraju le «egagale» štiri osebe, ki pa so bile dokler se še niso pričele pojavljati smrtne nesrečen V Zagrebu ie bila prejšnji leden radi številnih smrtnih slučajev pri kopanju v Savi, «= kakor smo že poročali, je en sam dan utonilo 6 oseb, — sklicana na mestnem magistratu Širša anketa* ki je odredila pie-cej ostre ttkfepe proti Sepravidnim ifi lahko-mišljenim kopalcem. Že Saslednji dan še je neka ruski študentki spustila v vodo ria prepovedanem kraju in se kmalu pričela potapljati. Izvlekli so jp ii vode in ko še je zavedla, jo je Čakalo novo presenečenje. Pred njo je stal policijski stražnik in jo vprašal za cenjeno ime, ki ši ga je zabeležil. Mlada rusinj^a je morala romati v zapor, kef se a denarno globo v takeni slučaju ne dd izmaaatL Tudi pri nas bi bile umestne toke odredbo* pa bi bilo takoj manj nesreč. Pisane zgodbe iz naših krajev Obsojana detomorilka. Velik O Hafnerjevi poneverbi. — Pred tremi leti je odšel Žarko Pili-pović iž Rajnovca pri Bos* Petrovcu v Beogrrad z trebuhom za kruhom* Doma je pustil ženo Stano in troje otrok. Žena je bila nekaj časa poštena in delavna. Ko pa moža le ni bilo domov, se je začela družiti z neko prostitutko, ki jo je mož nagnal od hiše. Posledica Stanine-ga nemoralnega življenja je bila, da je postala noseča* Ko tega ni mogla več prikrivati, je dejala, da je bolna. Iskala je tudi pri babici leka zoper to bolezen. Babica ji je seveda pojasnila, na kakšni bol ežni boleha. Žena se je začudila, češ, kako je to mogoče, ko vendar ni imela opravka z moškimi. Zanosila da je najbrž v sbanju. Babica jo je poslala do* mov češ, naj rodi in naj ne skuša spraviti deteta s sveta. Babica je o tem obvestila tudi orožnike, ki so odslej pazili na Stano. Na dan poroda je bila pri Stani neka njena soseda. Ko je opazila, da je Stana v porodnih bolečinah, je obvestila orožnike. Ti so prišli v Stanino hišo ter jo zasačili, da nekaj skriva na vrtu. Prijeli so jo in ugotovili, da je rodila moško dete. Stana je sprva trdila, da je bilo dete mrtvo rojeno. Obdukcija je pa ugotovila, da je bilo dete normalno in živo rojeno in ga je nečloveška mati takoj po porodu zadavila. Tedaj je Stana priznala detomor in tudi, da je otrokov oče neki posestnik, ki je oženjen in oče 6 otrok. Orožniki so aretirali tudi njega. Posestnik je pa dokazal pred sodniki, da je Stana imela razmerje z nekhn drugim v vasi in se je hotela samo osvetiti nad njim, trdeč, da je on oče, ker je njegova sestra prijavila porod orožnikom. Posestnik je bil takoj izpuščen iz zapora, detomorilka pa je bila obsojena na 3 leta težke ječe. ★ Iz Zemuna poročajo, da so vlomilci vlomili v noči od petka na soboto v poslovne prostore hranilnice v Surčinu pri Zemunu. Posrečilo se jim je vdreti v hranilnico neopaženo in navrtati blagajno. Pobrali so iz blagajne 82.000 Din v gotovini, za 30.000 Din rentnih obligacij vojne škode in menic za 1 milijon 700 tisoč Din. Vlomilci so izginili, ne da bi jih kdo opazil. Velik vlom so takoj prijavili policiji v Zemunu, ki je obvestila vse orožniške postaje in policijske direkcije v državi. V okolici Surčina pa-trulirajo močne orožniške in policijske patrulje ter iščejo drzne vlomilce. Na pomoč je bila poklicana tudi beograjska policija, ki je odposlala za vlomilci več detektivov s policijskimi psi. Policijska komisija je ugotovila, da so roparji prišli v hranilnico s ponarejenim ključem in so nato nemoteno navrtali blagajno. V blagajno so vlomili zelo spretno, kar dokazuje, da so poklicni vlomilci. Za seboj so zabrisali vsako sled. Policija je dosedai aretirala samo nekega moškega, ki je osumljen, da je sodeloval pri vlomu. * Na glavni carinarnici v Zagrebu, kjer je Zvonimir Hafner poneveril skoraj 1 milijon Din, sedaj pridno pregledujejo vse poslovne knjige od časa, ko je Hafner nastopil službo pri carini. Preiskavo vodi upravnik glavne carinarnice v Beogradu in zagrebška mestna kontrola Šele po tem pregledu bo mogoče natančno dognati, kako je Hafner ravnal z denarjem. Zanimivo je, kako je defrav-dant zatajil meseca januarja, ko je prejel denar od pošte, okoli 360.000 Din. Bil je ravno izmenjan računski preglednik mestne kontrole in Hafnerju se je to zdel pripraven trenutek, da zataji dnevni prejem vsote. To je bilo 31. januarja. Naslednji dan 1. februarja je Hafner oddal 201.000 Din, vsoto prejšnjega dne si je pa obdržal. Preglednik računov je bil neki Slovenec, ki ga pa niso mogli do» sedaj zaslišati, ker se nahaja na dopustu pri svoji težko bolni ženi. Za poneverbo so odgovorni tudi računski pregledniki, ki niso kontrolirali, ali je Hafner dne 11., 12. in 13. t. m. oddal sprejeti denar. Pregledniki so gotovo zaupali blagajniku in niso zahtevali od njega potrdila, da je oddal denarn Poneverba vsote dne 31. januarja bi se odkrila šele koncem tega leta, ker mestna kontrola pregleduje račune zelo počasi. Sedaj kontrolira šele račune iz 1. 1°23. Zanimivo je tudi, zakaj pošta ni oddajala denarja naravnost glavni carini in zakaj je bilo treba tu Hafnerjevega posredovanja* V Trekovi ulici se nahaja carinski odsek, ki carini samo poštne pošiljke iz inozemstva in sprejema denar za ocarinje-nje od pošte. Ker ta odsek ni imel svoje blagajne, je Hafner imel nalogo, da dnevno od pošte od«e4cu iKrslaM denar nese v blagajno glavne carinarnice. Hafner je dvignil denar z osebno legitimacijo in referatom o številu in vsebini ocarinjenih paketov. Ta posel je vršil pod kontrolo predpostavljenih in računskih preglednikov mestne kontrole. Ce bi bila kontrola redna, bi Hafner ne mogel zatajiti velike vsote dne 31. januarja in tudi ne dne 11., 12. iti 13. t. m. Sedaj morajo še ugotoviti, aH ie defravdant kradel denar že dolgo, ali je pridržal samo velike vsote označenih dni. V njegovi mizi so našli listek banke, da jc vlom ¥ Sttfcinii. — Podrobnosti Težka nesreča v Zagrebu. Hafner izmenjal 10.000 Din v avstrijske šilinge. Misli se, da je Hafner v celoti poneveril okoli 1 milijon Din. Drugi zopet trde, da je denar že preje zapravil in je imel le še majhno vsoto za beg v inozemstvo. Defravdant je dospel na Dunaj v nedeljo zjutraj. Pod večer se je že odpeljal naprej. Odpotoval je mogoče v Nemčijo ali pa fia Francosko. Obstoja pa tudi možnost, da je odpotoval na Poljsko, odkoder pojde v Rusijo. V Zagrebu so ga videli često z nekim komunistom. Dobil je potni list za Rusijo najbrž na Dunaju. Za beg je imel d-ovOlj časa. Iz Zagreba je pobegnil v soboto 14. t. m. in njegov beg so prijavili policiji šele tri dni kesneje. 0 Hafnerju govore, da je bil zelo sposoben uradnik, kadar je hotel. Cesto so ga posečale v Uradu ženske in £a klicale po telefonu. Igral je tudi karte in zapravil velike vsote denarja. Zadnje čase se je družil z nekim zelo sumliivim človekom, ki ga je izkoriščal. Policija in carinarnica dnevno dobivata anonimne informacije o življeniu defravdanta Hafnerja. Iz Zagreba poročajo o težki nesre* Či, ki se je pripetila včeraj popoldne na Maksimirski cesti. K sreči pa ni za* htevala človeških žrtev, čeprav bi la* hko imela hujše posledice. Seljak Ste* pan 2erec je peljal vino s svojim dvo* vprežnim vozom. Na Maksimirski ce? sti so se mu konji nenadoma splašili in se spustili v divji dir. Nasproti je pa privozil ta čas tramvaj in preden je mogel kondukter ustaviti, so se konji zaleteli z vso silo v cestno železnico. Pri tem si je desni konj popolnoma razdrobil prednjo levo nogo. Voz z vinom se je prevrnil in se polomil. — Okoli se je v trenutku nabrala množi* ca, ki je skušala izvleči konja izpod voza. Policija je pozvala telefonično koniederca. ki ie na kraiu nesreče ustrelil težko poškodovanega konja. — Šeljak Žerec ima 3000 Din škode. Muzejska mumija je v Vašem sobotnem listu pod naslovom «V obrambo rimskega zidu* na prav grd način hotela ironizirati veliko stremljenje naših kulturnikov. To meji že skoro na tretji zločin, in jaz ne bom mumiji nikdar odpustil, ker ideja naših konservatorjev je velikanska in pomeni nič manj in nič več kot ustanovitev pravcatega starorimskega obiležja na našem Mirju, in sicer vse to na podlagi neznatne podrtije. Da naši ljub* ijanski zel j ar ji ne znajo ceniti veličine tfe Ideje je razumljivo, saj je že tu skromen ostanek nekdanjega svetovnega rimskega imperija razvoju njihovih zeljn#ih glav napoti. Jaz pa si prav lahko in živo predstav« ljam vso klasično lepoto, ki jo bom užival, ko se bo v doglednem času ta ideja realizirala. Človek mora imeti same nekaj ustvarjajoče fantazije v sebi, pa že gre. Srce mi pa že sedaj veselo utriplje, ko dnevno opazujem, kako naši zidarji lepo restavri* rajo to staro veličino in vzidavajo stare škartirane robnike bivših ljubljanskih ploč; r.ikov in sličen, originalno rimski materi* Jal- Posebno navdušenje mi je pa vzbudila vest za projektirani clapidarium*. t. j. zbit* ka nagrobnikov, in k tej misli bi rad tudi jaz prispeval s skromno idejo. Bojim Se namreč, da bi se tu vtihotapila kaka pos greška in bi ob ali na rimskem zidu po* stavljeni nagrobniki ne imeli dovolj za* dostne notranje in organske zveze z zidom in radi tega estetsko ne zadostili vsem stil* nim gurmanom. To potrebno organsko stilno vež ria* grobnikov z obzidjem bi se najlepše do* seglo s tem. da se pobočje rimskega zidu (t. j. severna stran) pretvori v pokopališče. Na to pokopališče bi se smelo pokopavati samo take organizme, ki jamčijo že s svo* jo prošlostjo za zvezo s starim \'ekorh. ft. pr. zaslužene klasične filologe, arheologe in druge starinarije. Žal, da leži pobočje proti severu. Bolje bi bilo če bi ležalo proti Rimu, pa mislim, da ne bo Škode, ker rev* matizem se mrtvih ne prime. Kolik užitek bo to za takega mrliča, ko mu bo tlačil lob-CiJo tak pravi originalni rimski na* grobnik z latinskim besedilom nekdanjega Lucija Tribučija itd. In takrat bo užitek tudi žame. Izprehajal se bom po teh kla* sičnih tleh, in sicer zaradi harmonije v rimski tuniki in togi m z vencem na glavi in bom pozdravljal ave consules aemo* niensi9. Sploh zaradi harmonije z rimskim zidom mislim, da bi kazalo že sedaj odre* diti in predpisati vsem Mirjanom nošo rimskih patricijev. To bi bilo izvedljivo, ker stroške bi trpel vsak sam. Kolikor razumem iz zadnjega članka v »Slovencu« z dne 21. t. m., je že projekti« rano tudi delno maskiranje rimskega zidu 7 bršljinom in divjo trto. Po mojem mne* nju to h? tehniškega vidika ni pripoTočIji* vo, ker škoduje zidu, z estetskega rJa je pre* več banalno. Po dolgem razmišljanju mi je šinila v glavo prav primerna misel, da bi se dalo izvesti tako maskiranje ha prav originalen način in v popolni stilni harmo* niji, ako bi občina izvedla prisilno preselitev vseh starinarjev s Cankarjevega na* brežja pod rimski zid. Mislim da bi bilo ravno dovolj robe za celo fronto stene. Za tako stilno harmonij«* bi naš zavidali se pristni Rimljani. Ž vsemi temi projekti pa s© je treba požutiti, kef je že pre4 leti pretekla stolet-r.ieši ko je sloviti lieine spisal znanu 6 Škofljica se ne bo vršila. — Vreme«. Včeraj je brlo fiebe že zjutraj nekam megfeno In solnče ni moglo pripeka-i tako, kakor prejšnje dneve. 2e tretjič se je včeraj nebo proti večeru na severu poblačilo, žačeio se je bliskati in trrfieti, toda dež Ljubljane in najbližje okolice ni dosegel, pač pa je bilo mnogo dežja na Go-rerjs-kem, zlasti pod našimi planinami. V Ljubljani smo imeli samo močan veter, ki je dvignil po mestu ves prah tako. da so ljudje bežali v hiše in zapirali okna. Ponoči s-: Je vihar polegel Iti zjutraj je bilo zopet jasno. Včeraj >e bilo lepo samo V Beogradu, Sarajevu in Skopi ju, povsod drugod pa deloma oblačno. V SlavonlH so imeli mnogo dežja. Vročina je žr>pet p^trstrlra. Včeraj so imeli v Splitu in Dubrovniku 37» v Skop* IjU 34, v Beogfadu 33, v Zagrebu 32, v Ljubljani 30.4, V Mariboru 3D stopinj. Danes žhltraj je kazal barometer v Ljubljani 764, teinperatura je znašala 20 Stopinj. — Ciril Metodova podružnica v Gornjem gradu je poslala družbi 1890 Din kot dobiček od kresa in keglanja na dobitke. K tako lepemu uspehu je mnogo pripomogel dar g. notarja Košetwne. — Iskrena hvala! Iz Ljubljane —lj Razpadajoče barake niso mestu V Olepšavo. Tik dolenjskega kolodvora v Ljubljani stoji na pol razpala baraka, v kateri je bil nekdaj vinotoč in trafika. Lopa naj še že vendar popravi ali pa poruši do tal, da ne bo še nadalje kvarila ondotne okolice. —lj Našla Se i« aktovka z malenkostno vsebino. PdižVe še: Jenko, Križevniška in*, št. 7./HI. od 10.—15. ure. 575/n —lj Železniško legitimacijo na ime Er-nešt ŠrrtUč Sem izgubil. Ker je fant brez Staršev, se prosi, da jo odda pošten najditelj na upravo »Slov. Naroda*. —lj Najnovejše bluze: Krištofič-Bučar. Iz Celja —c Prva žrtev Savinje. V petek zvečer ob pol 7. uri je Savinja zahtevala v letošnji kopalni sezoni svojo prvo žrtev. Pod Starim gradom se je kopal 26 letni mesarski pomočnik Alojz Goričan. V precej globoki vodi ga je prijel krč in si ni mogel pomagati. Izginil je pod vodo m utonil. Ko so ga pozneje sokopalči našli in potegnili iz vode, je bil že mrtev. Pokojni je bil uslnžben pri mesarskem mojstru Reicherju V Celju in je bil zelo marljiv. Bil je doma iz Prinove pri Konjicah in edini sin staršev premožne hiše. —c Admiral Koch je posetil v petek naše mesto. Ostal je V Celju tudi v soboto, Včeraj je Obiskal Logarsko dolino, danes pa je odpotoval v Ljubljano. V Celju si je ogledal mesto in okolico. Šala ciklona V Ameriki divjajo često strahoviti viharji, znani pod imeriom cikloni. Vihar odnaša cele vasi, podira hiše in pušča včasi cela poslopja na tleh, toda navadno tam, kamor ne spadajo. Že opetovano še je pripetilo, da je ciklon odnesel hišico siromašnega farmarja daleč od prvotnega bivališča in da ie farmar naenkrat obsedel na tuji zemlji. Navadno cikloni ne prinašajo nazaj, kar so odnesli. Samo enkrat se je pripetilo, da je napravil ciklon izjemo. Pred tedni je pustošil ciklon v okolici Buckey Lake v državi Ohio. Za spomin je odnesel med drugim rudi eno nadstropje hiše Čharlesa Vanca. Pred morjem se je Pa ciklon morda spomnil, da je tovor protežak in zato ga je pusrrl nekaj kilometrov od vasi. Po viharju je prišel mimo neki farmar, ki je privezal zapuščeno nadstropje k debelemu drevesu, misleč, da pride ponj gospodar, ki mu je hlso razdejalo. Kmalu je pa potegnil od morja silen veter, ki je pretrgal vrv, dvignil celo nadstropje in ga pasta vil nižaj na hišo. Farmar zdaj čaka, da bi mu vihar prinesel Še žeblje in popravil razdejano hišo. Milijarder proti milijonarju V 'Ameriki se dogaja nekaj neverjetnega. Ce je res, kar poročajo ameriški listi, se tresejo skale in tla pod nogami enega največjih ameriških magnatov. Milijarder je podlegel milijonarju. Znani petrolejski kralj Rockefeller ni prodrl s svojo voljo v Standard Oil. Pomisliti moramo, kai to pomeni. Absolutni gospodar v Standard Oil je bdi Rockefeller. On je ustanovil to ogromno podjetje in držal v rokah vso petrolejsko industrijo. Najprej je vodi! podjetje Rockefeller starejši, pozneje pa njegov sin. A zdaj se je uprl Rockfellerjevi volji nadzorni svetnik Robert Stewari Član delniške družbe Standard Oil Indiana, ki je napravil iz te družbe največjo petrolejsko rafinerijo na svetu. Delničarji so po njegovi zaslugi kar čez noč obogateli. Stewart velja zdaj za odlično avtoriteto v ameriški industriji. Mož je bil pa zapleten tudi v znani ameriški petrolejski škandal za čaša Hardinga. Prišel je v preiskavo, toda preiskovalni odbor senata ga je osvobodil. Med preiskavo je Rockefeller mlajši zahteval, da mora Stewart odgovarjati tudi njemu. Mož je vsako krivdo tajil, pač pa je izjavrl, da je pripravljen na Rockefellerjevo željo odstopiti. Letos v aprilu ga je Ro/cketeller opozoril rta obljubo in zahteval, naj odstopi. Ste-Wart pa rti odgovoril in Rockefeller je objavil njegovo pisiftO, v katerem je Srewart obljubil, da se ukloni njegovi volji. Kljub termi je pa Stewart ostal v nadzornem svetu Standard Oil Iindiatia. Rockefelerju se ni posrečite izpodriniti ga, dasi ima za 100 milijonov delnic Standard Oil Indiana. vsa ameriška javnost napeto pričakuje, kako se bo končal ta spor in kdo bb zmagal. Ni iz-InjUeefid, da smaga milijonar v borbi z milijarderjem. Nove podrobnosti o tragediji belega carja V emigrantskem glasilu »Segodnja« je izšel članek, v katerem je podrobno opisana tragična smrt zadnjega ruskega carja in nje- gove rodbine« Najboljše, aajtrajnejse, Mto 13 najcenejše! Te dni je minulo 10 let, odkar je bila umorjena v Jekatertoburgu rodbina zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Desetletnica tragične smrti je vzbudila po vsem svetu zanimanje Za tragedijo ruske carskfc rodbine. V ruskem emigrantskem glasilu »Segodnja« je priobčil udeleženec preiskave umora daljši članek, v katerem je mnogo novih, doslej neznanih podrobnosti o tragediji belega carja in njegove rodbine. Udeleženec preiskave, ki se skriva pod začetnimi črkami P. B., pripoveduje, da so carjevo rodbino prepeljali iz Tomfoolska v Jekaterinburg in jo poverili posebni straži rdečearmej-cev na čelu z Avdejevim in Moškinom. Pred umorom so pa to stražo naenkrat zamenjali z drugo. To se je zsodilo začetkom julija 1918. V hišo, kjer je prebivala carska rodbina, so poklicali 10 najboljših krvnikov iz črezvičajke, samih krvoločnih Madžarov. Z njimi je prišel v hišo trgovca Ipatjeva zloglasni komisar Jurovski, kateremu je sovjetska vlada naročila umoriti carsko rodbino po točno določenem načrtu. Jurovski je posta/1 poveljnik »vladarske hiše Romanovih.« Tako so ga nazivale vse priče, ki jih je zaslišal preiskovalni sodnik Njegov pomočnik je bil neki Nikulin. V hišo trgovca Ipatjeva se je faktično preselil cel oddelek Črezvičajke. Moskva je bila lahko mirna, vendar ji pa ni bilo všeč, da se je jekaterinbuškim delavcem carska rodbina smilila. Slednjič so morali na zahtevo predsednika jekate-rinburškega sovjeta Beloborodova Av-dejeva odstraniti, Moškina aretirati, nadzorstvo nad carsko rodbino pa poveriti k'omisarju Jurovskemu. 16. julija 1918. zjutraj je Jurovski odredil, da so odvedli iz hiše trg. Ipatjeva nečaka carskega sluge in ga vtaknili v stražnico oddelka za zunanjo stražo carjevega bivališča. Ob 7. zvečer je Jurovski zapovedal poveljniku straže Pavlu Medvedjevu, naj odvzame vsem vojakom, ki so stražili hišo od zunaj, revolverje. Odvzeli so jim 12 revolverjev. Medvedjev jih je prinesel Jurovskemu in jih položil v pisarni na mizo. Istega večera je Jurovski dejal med drugim: Nocoj umorimo carsko rodbino! Na njegovo povelje je bila ob 10. zvečer straža opozorjena, naj se ne razburja, če bo slišala v hiši •strele. Točno o polnoči so zbudili carsko rodbino. Nesrečni jetniki so vstali, se oibleMi in umili ter odšli pod stražo na dvorišče, od tod pa skozi druga vrata NAJCENEJŠA " ZABAVA " so lepe povesti. Naročite ■ TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. Bros Din 36.—. vez Dlu 34.—. KERSNIK J.: Testament. Povest — Broš. Din 18.—. vez. Din 26.—. KNJIGARNA TISKOV Nt ZADRUGE v LJubljani tu Mariboru. Druga obdukcija L6wensteino-vega trupla Svak tragično umrlega bankirja L6-wensteina je izjavil, da bodo na izrecno željo bankirjeve rodbine drugič obduci-rali njegovo truplo. Izjavil je tudi, da ni izključeno, da gre za zločin. Bankirjev! sorodniki nimajo nikogar na sumu, nočejo pa, da bi po pogrebu kdo trdil, da so L6wensteina pred poletom zastrupili, da je umrl v letalu ali da so ga vrgli iz letala. L6wensteinovo truplo je bilo obduoi-rano takoj, ko so ga ribiči potegnili iz morja. Drugič je obduciral bankirjevo truplo v soboto v Calaisu pariški sodni zdravnik Paul, ki pa ni našel v njem nič sumljivega. Drobovje bo kemično analizirano, da se ugotovi, če morda ni v njem strupa. Lowensteinovo truplo so prepeljali včeraj v Bruselj. Ove letalski nesreči na deškem V petek ponoči se je pripetila pri Novih Kestranah na Češkem velika letalska nesreča. Opolnoči je strmoglavil na polje vojaški letalec podporočnik Krivik ž opazovalcem poročnikom Žetkom* Oba sta obležala pod razbitim aeroplanom mrtva. Vojaško letalo je krojilo ponoči nad Poljem in izgubilo smer. Letalec je hotel pristati na travniku in je metal rakete, da bi našel primeren prostor. Toda v temni noči je izgubil orijentacijo in ker je motor v zadnjem hipu odpovedal, je bila katastrofa neizogibna. Letalo je padlo iz višine 100 metrov in se je popolnoma razbilo. Trupli nesrečnih letalcev so pustili do prihoda preiskovalne komisije pod razbitim aeroplanom. V soboto je pa zahtevalo češko letalstvo še eno žrtev in sicer poročnika Valento. Valenta ie delal z vojaškim letalom v zraku razne akrobacije, pri tem je pa izgubil ravnotežje in strmoglavil na polje blizu Heba. Letalo se je popolnoma razbilo in pilot je obležal pod razvalinami mrtev. Poročnik Valenta je bil eden najboljših čeških letalcev. Ao-šolviral je vojaško akademijo in Se pro- v stransko poslopje. Odvedli so jih v skladišče pod poslopjem, jurovski je dejal carju Nikolaju, da mora njega in njegovo rodbino odpeljati iz mesta, ker se bližajo Cehi. Dejal mu je. da morajo v skladišču počakati, da pridejo po nje avtornobHi. Nič hudega sluteča carska rodbina je stopila v skladišče in prosila, naj ji prineso stole. Prinesli so tri stole. Na enega je sedla carica, na drugega car, na tretjega pa prestolonaslednik. Tri velike kneginje so stale ža stolom, na katerem je sedela carica, četrta veliktt kneginja Anastazija je pa stala ob desni strani carja. Carjev telesni zdravnik dr. Bot-kin se je naslanja* na stol, na katerem je sedel prestolonaslednik. V levem kotu sta stala lakaj Trup in kuhar Hari-tonov, v desnem kotu pa komomica Demidova, ki je prinesla dve blazinici. Eno je položila carici na stol, drugo pa je držala v roki. V drugi blazinici je bila zašita šatulja z dragulji carske rodbine. Kmalu so stopili v skladišče krvnik* Jurovski, Medvedjev, Nikulin, dva člana izvršilnega odbora in sedem Madžarov. Jurovski se je obrnil k carju, rekoč: Vaši sorodniki in prijatelji so vas hoteli rešiti. Ni se jim posrečilo in zdaj vas moramo ustreliti. Car je vstal, vzel v naročje prestolonaslednika in vzklik-enil: Kaj, kaj? Ta čas SO pa že zado-neli streli. Prva krogla je zadela carja. Carica je dvignila roke, da se prekriža, toda še predno je to storila, še je zgrudila mrtva na tla. Po vrsti so padle velike kneginje Olga, Tatjana in Marija, kf so stale za carico. Prestolonaslednik se je zvijal v naročju umorjenega carja, dokler mu komisar Jurovski ni pognal dveh krogel v glavo. Sledili so zdravnik dr. Botfkin, lakaj Trup In kuhar tiari tono v. Zadnja je prišla na vrsto komornica Demidova, ki je hotela pobegniti pa so jo Madžari dohiteli in nataknili na bajonete. Ko so morilci po krvavem delu obračali in premetavali trupla, so opazili, da je velika kneginja Anastazija Nikolajevna živa in da sploh nI ranjena. Sirota se je onesves-tila vidoč, kako se je njen oče zgrudil mrtev na tla. Ko so jo pa morilci premetavali, se je zavedla. Videč, da leži na tleh v mlaki krvi med m-rtvimi Člani svoje rodbine, je začela obupno kričati. Slednjič so tudi njo umorili. Trupla so zavili v rjuhe, položili na tovorni avtomobil in jih odpeljali v gozd za mesto, kjer so jih polili z bencinm in zažgali. Ostanke kosti so uničili z raznimi kislinami. stovoljno prijavil k letalstvu. Najprei je bil opazovalec, pozneje pa pilot. Tragična smrt treh nadebudnih ^ letalcev je vzbudila na Češkem splošno sočutje. Mlado češko letalstvo se zelo uspešno razvija in baš v tem tiči vzrok, da je moralo položiti na oltar svojega napredka že toliko žrtev. Gledališke igre na Javi Nemški publicist dr. Blankenstein je bil povabljen na istočasno poroko dveh sester in treh hčera džokjanskega kneza na Javi ter je imel priliko med drugimi zanimivimi prireditvami prisostvovati tudi gledališkim igram, ali kakor pravijo Javanci vajang - vongom, ki so jih pri tem uprizorili. Svoje vtise o teh zanimivih igrah popisuje na sledeči način: Predstava je trajala tri dni od 6. žj. do 10. zv. Sodelovalo je 300 oseb in 16 predvajali klasične prizore iz Mahab-harate, iz ljubezenskih doživljajev Veličastnega junaka Ardjune. Skoro vsi nastopajoči so pripadali najbližji okolici javanskega sultana. Glavne osebi »o predstavljali njegovi bratje, najvišji princi. Štirinajst mesecev so se pridno učili in vežbali, vedno pod osebnim kneževim nadzorstvom. Za evropsko pojmovanje je tako dolga predstava nekaj rtečuvenega. A od gosta tudi nihče ne pričakuje, da bi prisostvoval igranju nepretrgano od začetka do konca. Od časa do časa gledalci Vstanejo, se malo porazgovarjajo, ali pa celo zapustijo palačo. Pri tem večinoma ne izgubijo dosti, ker so posamezne slike le v rahli medsebojni zvezi, ker se razvija dejanje zelo počasi ih pojasnjuje izčrpna tek»stna knjiga Vse skupaj prav natančno. Toda vedtto znova še boš vračal z zanimanjem k igri. Na tem igranju ljubiteljev na knežjem dvoru nI duha ne sluha 0 kakšnem diletantizmu. Najboljši va-jangski plesalci indijskega sveta, naj-plemenitejši cvet poduhovljene igre, čudovita krasota tradicijonalne kostu-niacije in skupinskega igranja so dediščina džokjanskega dvora. To it hindujska kultura v najbolj profinjeni obliki. Neprestano te loči gamelanski orkester 60 fflož s svojimi sladkimi in skoraj omamljivimi ritmi od realnosti. Vzvišeno se menja a burkljavostjo iti grotesknostjo. Čudoviti so "bojni plesi in posebno mikavni ljubezenski prizori. Vajang - vong je posvečena tradicija džokjanskega dvora in je bolj verska svečanost nego igra. Sinove knezov vzgajajo zahjo že od najmlajših let Stane ogromne vsote* Vajang - -vong je nadaljevanje hindujske, tradicije v tej deželi, ki je samo po imenu moha-medanska. »SLOVENSKI NAROD« dne 23. julija 1928. Edgar Wallace: TRIJE PRAVIČNIKI » ROMAN. »Spustiti jih v hdšo. Mi se lahko skrijemo v kuhinji. Sodom, da bi to bilo najpametnejše.« Manfred je potrdil. »Ali jih hočete pustiti, da odpjro tre-sor?« »Vsekako. Baš tega si želim, in ker se Mr. Lee obotavlja, menim, da se bo tako najbolje uredilo. Že ves čas sem o tem razmišljal. Ali ste videli tresor, Manfred? Jaz sem ga! Nihče ga ne more odpreti, če ni strokovnjak. Meni pa nedostaje orodja. Nisem bil pripravljen na kaj takega, vrhu vsega pa imam še pomisleke. Naši prijatelji imajo orodje in — nikakih pomislekov.« »In kača? AH je glede nje kaj nevarnosti?« Leon je dlesknil s prsti. »Kača je za nocoj opravila svoje delo in ne bo več strašila. A kar se tiče Gurthra...« »On ima z vami še prav poseben razgovor.« Leon je puhnil dim v strop in ni iz-pregovoril prej, dokler se dimni kolobar ni razblinil. »Gurther je mrtev,« je rekel; zvenelo je kakor nekaj, kair se razume samo po sebi. »Že deset minut leži brez Življenja na travi.« 17. PISAVA ZA SLEPCE. Leon je na kratko popisal prizor, ki ga je bil opazoval z balkona. «Brez dvoma je bil Gurther. Nemogoče, da bi ga ne prepoznal. Za sekundo mi je za stebri balustrade izginil izpred oči in ko sem zopet pogledal za njim, je ležal na tleh.» Leon je vrgel ogorek v kamin. «Sodim, da je sedaj napočil čas.» Počakal je, da je Manfred odšel, nato je stopil k vratom, odrinil zapah in odprl vrata na stežaj. Sklonil se je in je videl, da so zunaj opazili odpiranje vrat. Zakaj eden iz tolpe se je jel plaziti v smeri na hišo. Leon je vzel iz žepa svojo električno svetiljko in je trikrat posvetil v temo. Na njegovo presenečenje sta le dva moža odšla proti hiši. Najbrže so domnevali, da bo Cuccini naletel na odpor, preden bo mogoče izvršiti vlom. Hiša je bila sezidana v petnajstem stoletju; veža je bila široka in je bila skoro bolj podobna skednju. Kdo ve kateri stavbenik Georgijanske dobe je v muhavosti tedanjega časa napravil majhno galerijo za godbo nad vhodom v jedilnico, neposredno nasproti delovne sobe. Leon je bil hišo že raziskal in je odkril ozke stopnice, ki so vedle do te arhitektonske neokusnosti. Jedva je bil dal znamenje, ko je bil že izginil skozi velika vrata v jedilnico; ko sta vstopila vlomilca, je bil že skrit za debelimi zastori v ozadju male galerije. Videl ju je, kako sta šla naravnost proti delovni sobi in odprla vrata. Istočasno se je v predsobi pojavil tretji možak, ki pa ni kazal namena, da bi stopil v sobo. Tedajci je eden onih dveh, ki sta bila v delovnem kabinetu, stopil ven in je poklical Cuccinija. Ker ni dobil odgovora, se je godrnjaje vrnil na posel. Ka- ke vrste je bil njegov posel, je Leon mogel pogoditi po čudno ostrem duhu po talečem se jeklu, ki ga je zaznal njegov občutljivi nos. Če se je sklonil, je lahko videl noge obeh vlomilcev, ki sta delala pri blagajni. Prižgala sla bila vse luči ini oči-vidno nista pričakovala, da bi ju kdo utegnil motiti. Možaku pri vratih se je bil medtem pridružil eden njegovih pajdašev. «Kje je Leon?« V tišini, ki je vladala v hiši, se je razločno čula sleherna še tako tiho izgovorjena beseda. «Ne vem, vsekako bo nekje v hiši. Moral je najprej obračunati z Dagom (zasmehljivo ime za ljudstva ob Sredozemskem morju).» Leon se je zarezal. Ta oznaka njega samega ga je vedno požgeckala. V tem je prišel iz biblioteke eden obeh vlomilcev. «Ali sta videla Cuccinija?» «Ne,» je odvrnil možak pri vratih. «Pojdi in poišči ga! Mora biti tod nekje!» Cuccinijeva odsotnost ga je vidno vznemirjala. Zakaj čeprav je šel v sobo, ie bil naslednjo minuto že zopet zunaj in je vprašal, ali se je mož, ki }e šel Cuccinija iskat, že vrnil. In nato se je začul iz veže glas odposlanca: «Kuhinja je zaklenjena!« Vlomilec se je prestrašil. «Zaklenjena? Kaj to pomeni?* Odšel je do vznožja stopnic in je zakričal na ves glas: «Cuccini!» Jek je bil edini odgovor. «To je vsekako zelo čudno.» Pogledal je v biblioteko. «Požuri se, Michel! V tej hiši nekaj ni v redu.» In nato je viknil dol: «Povej vsem, naj bodo pripravljeni!* Možak je izginil v temo in se je čez nekaj minut vrnil z vznemirljivo novico. «Odšli so, boss! Nobenega nisem mogel najti!* Boss je poslal nanj surovo kletvico in se je sam odpravil na iskanje. Toda hitro se je vrnil, stekel v delovno sobo in Leon je začul njegov glas. «Qledati moramo, da jo čim prej pobrišemo.* «A Cuccini?* «Naj se pobriga sam. Ali si pripravljen, Michel?» Globoki glas je nekaj odgovoril. Nato je zahreščalo, kakor da bi se železo lomilo. To je bil pravi trenutek. Leon je odgrnil zaveso in se je spustil na tla. Mož. ki je stal na vratih, se je po bliskovo okrenil v smer, od koder je začul šum. «Roke gor!» je ukazal rezko. «Nikarite streljati!* Leonov glas je bil čudovito pokojen. «HiŠa je obkoljena po policiji.* Vlomilec je zaklel in je bil že zunaj; v tistem trenutku se je od zunaj začul prvi strel, ki mu je sledilo pokanje. Leon je stekel k vratom, jih zaloputnil in prižgal luč. V tem sta prišla možaka iz knjižnice. Eden je imel pod pazduho debel sveženj štirioglatih rujavih pol. Ko je zagledal naperjeni revolver, je spustil plen na tla in dvignil roke. Toda njegov tovariš je bil pogumnejši in se je s krikom vrgel na moža, ki mu je stal na noti. Z združenimi močmi bodo iskali Amundsena Rusi, Švedi, Norvežani in Francozi organizirajo veliko rešilno ekspedicijo, ki bo iskala Amundsena in Alessandrinijevo skupino* — Odmevi Nobilove polomije* Francoski parnik «Pourquoi pas» prične te dni iskati letalo «Latham» ob obali Grenlandije. Med Grenlandijo in Svalbardom bodo križarile francoska križarka «Strassburg», norveška križar* ka «Tordenskjoln», francoski parnik «Quentin Roosevelt» in norveški parnik o-Michael Sars». Francozi in Norvežani mislijo, da je vihar zanesel Amundse* novo letalo v te kraje. Na ladji «Hob* by» sta letalca Rijser Larsen in Liitzow» Holm, ki bosta iskala Amundsena v Hinlopovi ožini. Parnik «VesIe Kari», ki so ga najeli norveški listi, bo pre* iskal vzhodno obalo Svalbarda. Kapi* tan parnika «Citta di Milano* je na* ročil v Nemčiji dva aeroplana, s kate* rima bodo letalci iskali Alessandrini* jevo skupino. Obe letali mora nemška tovarna dobaviti v 12 dneh. Koristni* irani bosta tako, da bodo lahko letal* ci pristajali na kopnem in na morju. Vodja švedske pomožne ekspedi« cije kapitan Thornberg je sporočil švedski vladi, da je prejel od poveljni* ka sovjetskega ledolomilca «Krasina» brzojavko, v kateri ga prosi, naj bi švedski letalci pomagali iskati Amund* sena in Alessandrinijevo skupino. — «Krasin» bi vzel na krov dva švedska hidroplana in dve manjši letali. Švedska vlada bo najbrž ugodila tej prošnji. Ledolomilec «Maligin» je zapustil polarne kraje in pluje v Arhangelsk preiskal je otok Nade. otok Karla L, vso okolico in vse polarne kraje do Južnega rtiča, toda o Amundsenu ni bilo nikjer duha ne sluha. Amundsen mrtev? V petek zjutraj se je vrnilo švedsko letalo «Upland» s Spitzbergov v Stock* holm. Pilot Nielsen, ki je bil ves izmu* čen in izčrpan, je izjavil, da med šveds skimi in italijanskimi člani rešilnih eks* pedicij ni bilo nobenega nesporazuma. Amundsena in Alessandrinijevo skupi* no bodo rešilne ekspedicije z združeni« mi močmi še nadalje iskale. On sam je pa trdno prepričan, da je vsako iskanje zaman. Po njegovem mnenju Amundsenovo letalo ni doseglo Med? ved jih otokov, marveč je moralo pri* stati na odprtem morju in je utonilo, ker je bilo vreme takrat zelo neugodno. Izjava italijanskega poslanika Italijanski poslanik na Norveškem grof Senni je izjavil v pogovoru z ured* nikom «Dagbladeta», da se vrne Nobile z rešenimi spremljevalci iz Narwicka preko Stockholma in Srednje Evrope v Italijo. Na vprašanje, da*li bo uvedena preiskava, je poslanik izjavil, da ne ve, da je pa zelo verjetno, da bo italijan* ska vlada zahtevala od Nobila podrob* no poročilo o njegovi ekspediciji. Nor* veški novinar je vprašal poslanika, je*li ima Italija za take primere pristojno sodišče. Poslanik je odgovoril, da Ita* lija nima posebnega sodišča, da pa ima za vse nezgode in tudi za letalske ne* sreče zakonite določbe. Novinar je opo* zoril poslanika, da so v inozemstvu kri* Hzirali Mussolinijevo stališče napram Nobilu. Poslanik je odgovoril, da gre /a nesporazum, kajti ekspedicija na se* verni tečaj je bila privatnega značaja. Inicijativo je dalo mesto Milan, denar so pa zbrali s prostovoljnimi prispevki. Mussolini ni nikoli odredil, naj vrže Nobile 24. maja na severni tečaj itaiis jansko zastavo. Tudi gled ekspedicije same ni izdal nobene odredbe. Trditve, da je bila pri Nobilovi ekspediciji an* gazirana italijanska vlada, so neuteme* ljene. Politične posledice Nobilove polomije V Italiji vlada še vedno splošno ogor* čenje nad napadi inozemskega tiska na Nobila in italijansko vlado. Fašizem skuša sicer te napade zavreči, vendar so pa Italijani zelo potrti, kajti spo* znali so, da bo imela Nobilova pusto* lovščina za Italijo dalekosežne posle* dice. V skandinavskih državah, pa tudi v Franciji in v Rusiji je izgubila Ita* lija s to pustolovščino ves ugled. Za* man je bilo Mussolinijevo prizadeva* nje, da bi z zahvalnimi brzojavkami ruski in norveški pomožni ekspediciji zabrisal ta vtis. Italijanski diplomatski krogi že računajo s tem, da bo Nobilo* va pustolovščina zelo slabo vplivala na politične stike Italije s skandinavskimi državami in Rusijo. Danes poda Mus* solini v ministrskem svetu obširno po* ročilo o Nobilovi ekspediciji, njeni ka* tastroft in njenih posledicah. Norveška odstopila od preiskave Na Švedskem in Norveškem so spro* žili vprašanje, da bi Norveška, ki ima protektorat nad Svalbardom po svojih zakonih o nesrečah na morju in zraku, uvedla tudi preiskavo o kata* strofi zrakoplova «Italie». To vprašanje je prišlo na sejo norveškega ministr* skega sveta. Poedini ministri so opo zarjali vlado na težavne probleme gle* de na mednarodno pravo in zato je vla* da sklenila opustiti vsak ukrep glede preiskave. Vlada je mnenja da bi mog* la zahtevati, odnosno uvesti preiskavo samo na izrecno željo Italije. Tudi Behounek ne sme govoriti Dr. Behounek je govoril v Kingsbavu z urednikom norveškega lista «Tidens Tegn». Izjavil je, da je bilo bivanje na ledeni gori grozno, zlasti prve dni, ko Nobilova skupina ni imela radiozveze. Nihče ni upal, da bodo rešeni. Ledena gora je bila v slabem stanju in površi* na ni nudila nesrečnežem ugodnega ta» borišča. Ves čas je pritiskal hud mraz. Ko se je približal ledeni gori ledoIo» mileč «Krasin», je zavladalo med ne* srečneži nepopisno veselje. Norveški novinar poroča svojemu listu, da po* drobnejših poročil od dr. Behounka ni mogel dobiti, ker je kapitan parnika «Citta di Milano* prepovedal vse pogovore z novinarji. Ruska rešilna ekspedicija Rusko rešilno ekspedicijo, brez ka* tere bi bili našli skoraj vsi udeleženci Nobilove pustolovščine v večnem ledu strašno smrt, vodi organizacija «Osso* aviahim«, ki šteje zdaj 3 milijone čla* nov in ima nalogo podpirati na eni strani zračno kemično in znanstveno obrambo sovjetske republike, na drugi strani pa organizirati zrakoplovstvo in razne znanstvene ekspedicije, med nji* mi tudi polarne. Ta organizacija ima na razpolago tako zvane ledolomilce, to so parniki, zgrajeni tako, da lahko plujejo po Ledenem morju. Teh parni* kov Rusi seveda nimajo mnogo. Za re* silno ekspedicijo je določila sovjetska vlada dva najboljša ledolomilca in si* cer marć^ega «Maligina» in večjega «Krasina». Sovjetska javnost je pora* bila to priliko, da opozori svet na do* godek iz leta 1920., ko je ledolomilec «Maligin» obtičal v severnem Ledenem morju. Sovjetska vlada je naprosila Anglijo, naj ledolomilca reši, kajti an* gleško brodovje je imelo v bližini pri« pravno ladjo, toda Anglija je zahteva* la za pomoč 20.000 šterlingov. Rusija je res položila to kavcijo in šele tedaj so Angleži «Maligina» rešili. Sovjetska pomožna ekspedicija je bila organizirana takoj, čim so se raz* širile vesti o katastrofi Nobilove eks* pedicijc. Oba ledolomilca so tehničnN izpopolnili in opremili tako. da je bila vsaka nesreča izključena. Odločilno vlogo so igrale pri tem izkušnje Rusov v polarnih krajih in izborno organizi* rana meteorološka služba, ki jo oprav* ljajo člani ljeningradske Akademije znanosti. Vodstvo pomožne ekspedici* je na Krasinu» je poverila sovjetska vlada pogumnemu, energičnemu in iz* kušenemu profesorju Samojloviču. ki je vodil že več ruskih polarnih ekspe* dicij. Ekspedicijo na «Maliginu» vodi prof. Vize. Oba ledolomilca sta vzela s seboj tudi letala in sicer «Krasin» lažje letalo z letalcem Čuhnovskim, «Mali* gin» pa težje letalo z znamenitim po* larnim letalcem Babuškinom. Posadko tvorijo izkušeni mornarji, prvovrrtni mehaniki, ribiči, meteorologi, znanstve* niki in novinarji. Oba ledolomilca in oba hidroplana st i opremljena s prvo* vrstnimi radioaparati tako, da sta iska* li nesrečne udeležence Nobilove eks* pedicije dve temeljito organizirani in opremljeni ekspediciji, ki imata na razpolago vse najmodernejše tehnične pripomočke. Izborni opremi in legen* darni ruski hrabrosti se imajo Nobilo* vi spremljevalci zahvaliti za rešitev. Letalec Babuškin je zapustil «Mali* gina» takoj, čim je ledolomilec dosegel primerno zemljepisno širino. Vreme je bilo zelo neugodno, kljub temu je pa startal in blodil v gosti megli pet dni. Že so se bali za njegovo usodo, pa se je srečno vrnil ir pripovedoval, da je moral v gosti megli štirikrat pristati. Že to priča o velikem pogumu in spret* nosti letalca Babuškina, kajti pomožna letala drugih držav so se ponesrečila večinoma na ta način, da na ledu niso mogla pristati ali startati. Babuškin ie vse te težkoče štirikrat premagal in se srečno vrnil na ''rog «Maligina». Pri* pravljen je ponovno startati in iskati Amundsena, toda zdi se, da to ne bo potrebno, ker je predsedstvo «Osso* aviahima» odredilo, naj «Maligin» svo* jo rešilno akcijo ustavi in naj nadalju* je iskanje Amundsena in Alessandri* nijeve skupine samo «Krasin». Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Zahvala. Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo nenadomestljivega, nad vse ljubljenega soproga, očeta Karola Pocivavnika izrekamo za mnogoštevilno spremstvo na blagopokoj nikovi zadnji poti našo najsrčnejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Dvignite pisma v upravi »Slav. Naroda«: Adop-fcion. Blagajna, Cviček 1188, Posteljica 1294, Prazne sobe 1347, Spalnica 1337, Z vrtom. Družabnika korektnega, s kapitalom, iščem za svojo Špecerijsko trgovino. Ponudbe na upravo »Sk>v. Naroda« pod značko »KapkaI 1363«. Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev — prvovrstnih Bnštr mmetrtov različnih tvrdlk. kakor iu-di ka sitnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. — Uzlaševamje im popravila za konzervatorij, Glasbeno Matico >u druge raž-tiitucije '^goitavlja moda tvrdka. Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izde-ovalec kl-avtrjev R. VVarbinek, — Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5. 1361 L Riti ■Esmnifl «IVIJi t*toaW*» tajil* 9* Pazite na obleke icr si refiko. veliko lahko priti ranite. Ce Jo daste čistit in barvat 7 kemično pralnico, kler ]e cena najnižja in najbolj solidna postrežba. Anton Boc, LJUBLJANA. Selenburgova oL it. 1 L — tovarna Vic-Glince Sobo iščem z dvema posteljama v Skofji Loka po zmožnosti s celo oskrbo. Ponud-oe z navedbo cene na upravo Slov. Naroda pod »Skofja Loka« 1349 Malinov sok Izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova nlica. 1297 Skromno sobico z zajtrkom iščem. Ponudbe na upravo Usta pod »Soliden«. Trgovska pomočnica zučena v trgovini z mešanim Blagom želi premeniti službo. Ponudbe na ttpr. lista pod »Pridna«. 1242 Gospodična zmožna slovenskega m nemškega Jezika tšče službo vzgojiteljice k enemu otroku. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «JuIi 1262> na opravo «Sk>v. Naroda». Lovske puške flobert puške, browarage, pištole za strašen je psov, samokrese, to-piče, zaloga lovskih m ribiških potrebščin ter umetairad ogenj. F, K. Kaiser, puškar, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. Mali oglasi t »Slovenskem Narodu« to popoldne najbolj čitana, aalceaejsa tu najuspešnejša posredovalnica ca službe, prodaje, nakup, nepremičnine, lokale, stanovanja, priporočila, kapital Itd- Itd. V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE. KER MORAJO IMETI NAJBOLJ-Si USPEH! Oprava. Ljiiaia. Knallova ulita 11. 5 ZADRUŽNA HRANILNICA peg. pos» in gosp. zadruga z o. z» v LJUBLJANI, Sv. Peira cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, inka- Sprejema n ran Uri t vloge na knjižice aH v tekočem Kot pooblaščeni prodaja.ee sreću Državne razredne lotenu sira fakture ter izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter »ih o brestu te po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega proda r _ v bančno stroko sporta o'* oosle — rud* srečke ttatne *tete na obroke pod zelo ugodnim* noro T Urejuje: Josip Zupao&ć. m* Za »Narodno tfekarno»; Fran Jezerfek, — Za upravo Id itu>er«tni del u*ta; Otuo Chnstot — V« t Ljubljani 74 1821