102. številka. Hflfcfr ~ 3 no. e za petek 27. avgusta <▼ Trstu, ▼ ftetrtek »večer dme 26, avgusta 18»7.) Vf Tečaj XXII. ^flDinOBT« izhaja po trikrat na teden ▼ ieatlb laganjih cb tovhlh, A«tvtklh a !»obotah. Zjutranje izdanje «- iftjA cb 0. uri zjutraj, večerno p« ob 7. trt 7fl*er. — Obojno tedanje stane: i* J«aemtiMRc . I. t.—, izven ▲ v atrij« f. 1.50 tri dmm . . , 3.— . o . 4.S0 >i pol leta . . „ 8.— . ■ ■ vat leto . . . 12.— » ■ .18,— .Harebalae |e plačevati npri| ■■ unik* srni priložene aaraftalne aprava M •Tira, Poianične itovilke ae dobivajo v pro-4ajalnicah t obaic a v Irntu po S nvA. irv.m T7.»ta po 4 EDINOST Oglasi m rađane po tarifa t petitu; aa aaalove s debellaii Arkanl plačaj* prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in jame zahvale, do oseči oglasi itd. te lainnajo po pogodbi. ▼•i dopisi naj ae poiiljajo >jrpdni«vo nliea Casernsa i«. 13. Taako pitno mora biti frankovano, ker nefranVovana ae a« sprejemajo. Rokopisi ae ne Trajajo, Naročnino, reklamacijo in obleti« sprejela ttpravniitVG aUsp. Molino pic oolo hŠt. S, II. nadet. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprt« rekl»^a Olj* ao proste paft-.nine. QI „r eđtnomtt J• m*". Adresa združene opozicije v hrv. saboro. Dne 24. t. n. je pričela ▼ hrvatskem sabora adresna razprava. Večina je sestavila seveda svoj načrt adrese, ki se ima položiti pred Najviši prestol. Umevno je že samo ob sebi, da zdrnžena opozicija ni mogla pritrditi spisn, ki so ga spisali gospodje, pripadajoči oni skupini, ki se evfemisti-ški — ali: za voljo lepšega — nazivlje .narodna stranka". V združeni opoziciji je res združeno malo ne vse, kar ima narod hrvatski sedaj požrtvovalnega, rodoljubnega, delavnega, nadarjenega in — možatega. Taki možje, ki so se zdrnžili — ne gledć na razlike, ki vladajo med njimi glede politiških nazorov — taki možje, ki so se združili v hrvat« skem patriiotizmu za ukupno borbo proti sedanjemu zistemu, tirajočemu slavno hrvatsko domovino bolj in bolj v odvisnost od .bratov Madjarov" - taki možje že zato niso mogli pritrditi adresi večine, ker temn spisu je glavni motiv — slavospev sedanjemu zistemu in njega nositelju, banu grofu Khuen-Hedervaryju. Sklepati adrese do krone po otvorjenju parlamenta, to je star parlamentarni običaj. In tudi dober običaj, ako adresa odgovarja svojemu namenu, ako govor! — resnico. Vprestolnih govorih, ali spisih krone do parlamenta je navadno označen program vlade; v adresi, v odgovoru na oni spis, bodi pa označen program, po katerem hoče delati parlament za zboljšanje odnošajev v deželi. Kdor pa hoče boljšati, ta mora imeti toliko poguma, da gleda resbici v obraz, in toliko iskrenosti, da imenuje po pravem imenu vse ono zlo, katero bi hotel odpraviti. To kardinalno zahtevo je prav dobro označil prvi govornik združene opozicije, posl. Brestyensky. Rekel je: .Adrese treba presojati z dvojnega stališča : se stališča dolžnosti nasproti vladarju in se stališča dolžnosti nasproti narodu. Prva zahteva, ki se jo mora staviti do adrese je ta, da natanjčno riše položaj dežele in naroda". Potem je rekel govornik, da načrt večine odgovarja le prvemu delu te zahteve, da izraža dolžno udanost do vladarja. O položaju dežele in naroda pa ni ničesar 17 PODLISTEK Nantas. ROMAN. Francoski spisal Z., prevcl Hinko. In ona sauia je stopila z gorečo svetilko v sobo, Naetas pa je ostal n* pra?u. Z roko je na-mignil, ni treba, da ne mara videti ničesar. Sedaj p« je hitela ona. Pcišedša do postelje od-grnila je »agrinjala m pred njo je stal gospod pl. Foiidettes, ki je bil tu skrit. Bila je jako osup-njena io začudena ob jednem, da je zavpila se strahom. • R je jecljala izven sebe; „res je, ta mož je bil tu... Ali jaz nisem vedela, prisegam vam pri življenju svojimi' Z nadčloveško silo se je zavela zopet, po-stala mirnejša iu je dozdevno ce!6 obžalovala prvo nagnjenje, ki jo je sililo, da se opravičuje. „Vi ste impli prav, gospod, in prosim vas, o-prostite*, je rekla Nantasu, prizadevajoča si, da bi dobila zopet svoj navadni, hladni glas. Gospod pl. Fondettes pa je čutil med tem smešnost situvacije. Naredil je prav neumen obraz in bi bil mnogo dal, da bi se razsrdil soprog. Nantas pa je molčal. Le bled je bil zelo. Obrnivši rečeno v načrtu večine. Pač pa je mesto tacega opisa v adresi nekaj druzega, obžalovanja vrednega, kar pomen j a veliko breztaktnost. Morda bi se rabilo lahko tudi kakov huji izraz za tako početje. Kaj naj rečemo k temu, da se v jednem in istem spisu izreka zvestoba vladarju in ?e proslavlja — vladajoči zistem, ali prav za prav: vladajoče osebe. Rekli smo, da bi se mogel rabiti kakov huji izraz za take pojave slepe uda-nosti do bana Khuena Hedervaryja, ali recimo le, da je narodna stranka zagrešila veliko breztaknost. Združena opozicija torej ni mogla drugače, nego da je predložila svoj poseben načrt adrese na krono. Izrazivši nepremično ndanost in zvestobo sabora do Njeg. Veličanstva in do slavne vladajoče dinastije, pravi ta adresa, da ne bi spolnila dolžnosti odkritosrčnosti do vladarja, ako ne bi vestno naslikala tužnega položaja, v katerega je zašla domo-vina po sedanjem zistemu, ko se pod plaščem ustavnosti širi — brezpravje. Pod plaščem pogodbe z leta 1868. med Hrvatsko in Ogersko se uničuje individuvalnost kraljevine Hrvatske in se krši nje narodni snačaj. V šole in urade se uv^ja madjarski jezik, po Hrvatskem se nastavljajo madjarski, hrvatskemu jeziku nevešči uradniki in ovira ae gospodarski razvoj dežele. Vlada izdaja prat!zakonite ukaze, te melječe v absolutističnih časih • uničuje neodvisnost sodnikov, proganja neodvisno časopisje; vlada razpolaga z dohodki dežele, ne da bi vprašala dež. * zbor. Deželni zbor sploh ni izraz volje naroda, ampak samovolje vladnih organov. Kajti volitve v Hrvatski ne značijo bojišča, na katerem stranke merijo svoje sile, ampak bojišče, na katerem leže krvave žrtve. ... Potem dokazuje adresa, sklicuje se na zgodovino in na lažne državnopravne dokumente, da kraljevina HrvatsVa ima nepobitno pravo do samostalnosti in neodvisnosti. Temu pravu se ni odrekla nikdar t Bilo je pač tedaj, ko je moral narod hrvatski pretakati reke krvi proti oni strašni moč!, pred katero je trepetala v strahu vsa Evropa, da se je razdelila in razkosala domovina. Ti kosi so pogled od gospoda pl. Fondettesa na Flavijo, se je priklonil in rekel samo besede: .Oprostite mi, milostljiva, vi ste svobodni 1" Obrnil se je in odšel. Nekaj je počilo v njem; le mehauizem živcev in kosti je še deloval. Pri-šedši v svojo sobo, korakal je naravnost do miz-nice, kjer je hranil samokres. Skrbno ie ogledal orožje in spregovoril glasno, kakor bi si hotel sam naložiti kako dolžnost: .Sedaj je dovolj; smrt zadam samemu sebi!* Piivil je svetilko, ki je bila dogorela, sel k pisalni mizi in nadeljeval mirno pričeto delo. Sredi globoke tišine je nadaljeval brez obotavljanja z začeto perijodo. V metodični vrsti so re kupičili listi. Ko je FJavija dve uri potem, ko je razjarjena pokazala pl. Fondettesu vrata, prišla poslušat na vrata njegove pisarne, čula je samo tiho praskanje po papirju tekočega peresa. Sedaj se je pri-pognila in pogledala pri ključavnični luknji. Nantas je še vedno pisal z isto mirnostjo, na obrazu se mu je čital mir in zadovoljnost na vapelem delu, med tem ko je dni luči rszsvitljeval jekleni konec samokresa, ležečega pole? njega. V. Ob hotelovem vrtu stoječa hiša je postala lastnina Nantasa, odkupivši jo svojemu tastu. Uklo- ■edaj pod mogočnim žezlom Nj. Veličanstva. Ali Hrvatje v raznih deželah se niso nikdar odrekli državni samostojnosti in narodnemu jedinstvu. Adresa omenja tudi Reke in — S1 o v e n-c e v I Gledć Reke pravi, da Hrvatska je pripravljena dovoliti Reki kar najširnejo samoupravo, ali odreče se ne nikdar temu mestu. O Slovencih pa pravi adresa: .Bratje Slovenci kažejo v vsej kulturni smćri svoji prizadevanje, da bi *e bližali našemu narodu in kažejo tudi oni — poleg jedinstva kraljestva hrvatskega — na ono pot, po kateri bi se zasnovala močna državna skupina na jugu monarhije. Potem navaja adresa natančen program delovanja, kakor si ga je sestavila združena opozicija. Zaključuje pa z besedami: „Vaše Veličanstvo t Narod hrvatski ni proti ven patrijotiški zvezi s kraljestvom Ogerskim. Toda, danes obstoječe državnopravno razmerje Hrvatske do Ogerske je priueslo tacega sadu za Hrvatsko, da se narod hrvatski v interesu svoje lastne bodočnosti in tudi ▼ interesu trona Vašega Veličanstva mora najodločneje upirati temu razmerju14. Jednakimi akordi je zaključil tudi poslanec Brestyensky svoj lepi in jedrnati govor: „Združena opozicija je zapisala na svojo zastavo združenje in samostojnost Hrvatske; ta idejal ne iztrže nikdo iz srca naroda hrvatskega, najmanje pa sedanji ziatem. V mnogolični državi ne sme biti nikake razlike med narodnostmi, zlasti ni smeti nobenemu narodu kratiti rabe svojega jezika. Mi želimo, da se država očvrsti tem bolj, da bode mogla močna nastopiti proti vnanjim zapletljajem. Adresa opozicije ima tako očvrščenje pred očmi, ko zaht«va združenje posamičnih delov naroda hrvatskega, živečih pod žezlom Njeg. Veličanstva. Taka državua individuvalnost, ki ne izključuje zveze z Ogersko, bi gotovo pripomogla do sijaja in moči ukupne monarhije. Adresi opozicije je namen, da zruši sedanji zistem!" Govornik je sicer apeliral do zbornice, uaj vsprejme ta načrt; toda, reči smemo že v naprej, nivsi se neki neznani bojazni ni dal v najem tesue podstrešne sobe, kjer se je po svojem prihodu v Pariz dva meseca boril z lakoto in siromaštvom. Odkar si je pridobil moči in ugleda, je večkrat čutil potrebo, zapreti se za nekaj ur v siromašno sobo. Tu je trpel, tu je hotel slaviti tudi zmago. Ako se mu je postavila kaka ovira na pot, zatekel se je tu sen*, kjer je zasnoval vse važnejše 1 sklepe svojega življenja. Tu je z nova postal to, kar je bil prej. Ko je čutil potrebo usmrtiti se, je sklenil, umreti v tej sobi. Še le proti osai uri zjutraj je dovršil Nantas svoje delo. Da bi odgual posledke utrujenosti, se je kopal v mrzli vodi. Potem je poklical po vrsti ▼eč uradnikov, da jim da potrebna navodila. Ko je prišel njegov tajnik, se je razgovarjal žujim precej časa : ta naj hi budgetni načrt takoj izročil v Tuilerijah ter ga opremil s potrebnimi komentari, ako bi cesar še kaj prigovarjal. S tem je Nantas mislil, da je storil svojo dolžnost. Zapustiti je hotel vse v najlepšem redu iu oditi ne kakor uničen trgovec, ki si ne ve pomagati več. Sedaj je bil sam svoj, sedaj je lahko ukazoval samemu sebi, brez strahu, da bi ga dolžili bojazni hli sa-mopašnosti. (Zvišetek pride.) da je klical — v puščavi ! Združena opozicija ve tudi saaa, da ob sedanjih razmerah ne doseže ni-kakega praktičnega, efektivuega vspfha. Ali narod in širši svet sta čula mož ko, odkrito, samosvestno besedo, in to znači velikansk moralni vspeb, ki donese blagodejnega sadu prej ali slej. Polltlftke vesti. TRSTU, dne 25. argtuU 1897. O položaju. Ministerski predsednik grof Badeni je že odšel v IšJ, da sporoči cesarju o položaja, kakor je nastal sedaj, ko so Nemci krnto odklonili ne le spravo samo na sebi, oziroma predloge grofa Badenija, ampak tudi sleherni poskus do sprave. Listi zatrjajo sicer, da je pozicija grofa Badenija neomajena in neomajljiva. Po na-sem menenja je to na pol res in na pol ni res. Res je, da najviši krogi ne morejo ostaviti grofa Badenija; kajti najmanje znamenje nezanpanja od zgorej do grofa Badenija tolmačiti bi se moglo kakor kapitulacija pred anarhijo! Take, četudi le dozdevnosti ne morejo dopustiti viši krogi. Drugo vprašanje pa jet da-li ostaue pozicija grofa Badenija neomajljiva tudi za bodočnost ? 1 To vprašanje more rešiti le sedanja večina l Rešitev pa je zavuua od okolnosti, da-li grof Badeni stori korak na desno ali ne ? 1 Možno je, da ga ne stori in da bode hotel vladati le pomočjo cesarskih naredeb na podlagi §. XIV. naše ustave. To bi bilo jako podobno zaustavljanj« ustave. Ali privoli ve-čin.t v taka nekoustitucijoDelna početja P Ali dovoli, da se bode vladalo brez nje ? To je veliko vprašanje. Češka glasila zatrjajo vsaj, da Čehi ne pri-'dijo nikdar, da bi se pod zaščito ustave vladalo — neustavno. Ako s^ torej grof Badeni ne bode mogel odločiti za program desnice, potem , ute>ne postati njegova pozicija prav lahko omaj-ljiva.....ako ne pride do tega, na kar namigujejo oficijozni listi — tako tudi sinočnja »Sera* —: da utegne priti namreč do izrednih, nepričakovanih naredeb, naredeb, ki bi storile kraj — vsaj začasno — delovanju našega par 1 a m e n t a! Mi menimo sicer, da ne pride tako i daleč, ali nenomaki narodi ne pozabijo Nemcem nikdar, da so pritirali stvari tako daleč v svojem »lepem fanatizmu; da so spravili ustavo v nevarnost ravno oni, ki so se vsikdar bahatih kakor čuvarji u«tave, kakor »veifnasungstrene'. Ali je še kje stranka na sveta, ki bi bila igrala tako gnusno komedijo se — svojimi lastnimi programi?! Da vidimo, kaj poreče desnica? Veliko radovednostjo pričakujemo dne 1. septembra. Tega dne se sicer ne snide — kakor se je govorilo — parlamentarna komisija desnice, ampak se snidejo, kakor čitamo v .Slovencu', Ih načelniki klubov na desui. No, ta popravek ne spremeni mnogo na stvari, saj bodo tudi načelniki gotovo govorili po volji svojih klubov. Predsednik francozke republike na Ruskem. Predvčerajšnjem je padal dež, a to bi najmanje oviralo navdušenje množice. Na programu slavnosti je bilo polaganje temeljnega kamena velikemu mostu „Trojčki"; oduševljenje je bilo veliko, ko sta prišla na slavnost car Nikolaj in predsednik F a ure. Nadalje so se udeležiii slavnosti: veliki knezi, zbor diplomatov, dvorni dostojanstveniki in čicui mestnega zastopa. Glasba je igrala rusko himno in marzeljezo. Po slavnosti se je povrnil car v Petrov dvor, predsednik Faure pa se je podal na fraucozko poslaništvo, kjer je vsprejel kolonijo Francozov, diplomate in mestni zastop. Naravnost smešno je, kako se nemški list „Ktilnische Zeitung" skuša tolažiti radi teh pojavov vzajemnosti med Francijo in Rusijo. Pravi namreč, da je bil car Nikolaj o vsprejenaanju predsednika francozke republike — jako resnega obraza. Za božjo voljo, mar je došel predsednik Faure v Petrograd uprizarjat burke in izvabljat smeh na ustnice carja ? ! Resni izrazi na lici so zaak, da dotičnik misli in čuti. To že treba reči, da se Nemci zadovoljujejo z jako medlimi tolažbami. O potovanju predsednika francoske republike v Petrograd pišejo pariški listi različno. „Rappel" meni, da je fraucozko - ruska zveza obrnena izkljuČljivo proti nemški državi. Nekateri, mej njimi .Gaulois', se nadejajo, da se bodo po dovr-šenih obiskih govorile druge uapitnice, vse drugače se, nego one v Petrovem dvoru. Diplomatje menijo, da jednakega dne, kakor je bil dan 24. t. m., še ne pozna zgodovina obeh držav. Nadalje poroča dopisnik .Gaulois', da se povrne ruski poslanik v Pariz samo za toliko, da predloži svoj dekret. Njegovim namestnikom daje določen sedanji poslanik v Bruselju, knez Urnsov, čegar simpatije za Francozko so poznane. Kakor se torej čuti iz teh pojavov parižkega časopisja, je v prvi vrsti zveza med Francijo in Ruaijo postala ne samo oficijelno trdneja, marveč družijo oba naroda, katera se izpoznavata Čedalje bolj, še vse neke druge in to so naravne vezi, vezi prirojene simpatije. In to je veliko. Romanski (francozki) in slovanski element, se pridružujeta jeden drugemu ; že krvno in duševno, sta si takorekoč sorodna elementa po svoji mehkobi in blagosti čustev. Ni torej le polit, kombiuacija, zveza Slovanov z Francozi, marveč ta zvesa je naravna, izvirajoča iz obeh elementov. Francozi opazujejo Slovane ie njih bitstvo v svojih govorih in spisih, že dolgo let opažajo, da bodočnost na Vztoku sliši Slovanom. Zato pa tudi z mržnjo v srcu opažajo, kako zavistni German hoče ovirati ogromno, za najviše idejale človeštva bogato dovzetno Slovanstvo: isti German, kateremu je trn v očeh tudi duševno na toli visoki stopinji stoječi narod francozki. Zatorej ta vez med Francijo in Rusijo, oziroma vez med Francozi in Slovani, ni navstala v jednem hipu in iz političnih potreb obeh držav, marveč ta vez se je pripravljala v d a h n obeh narodov že dolga, dolga leta. In bal to je garancija za trajni obstanek. In ako pravi paritki list .Rappel", da je francosko-ruska zveza obrnena jedino proti Nemčiji, ne pomeni to dražega za je-denkrat, nego da sta se oba naroda združila zoper skupnega nasprotnika tudi v kulturelnem pogleda. Ker je Nemec na jedno stran nasprotnik kolturel-nega razvitka in kolturelne osamosvojitve Slova- j nov, po drugi strani pa zavistnik kolturelno više j stoječim Francozom, in ker gre prizadevanje Ger- j manov na zatiranje obeh narodov v kulturelnem j pogledu, radi tega sia se morala združiti oba na- ) roda v tesno 'zVezo, da krepita jeden druzega vzajemno. Ves ta pomen francosko • ruske oziroma francosko • slovanske naravne zveze so izpoznali menda tudi Germani to- in onstran žoltih kolov. V tem spoznanju tiči menda tudi nekoliko vzroka vsema divjemu hrepenenju Nemcev v Avstriji. In iz te*a hrumenja crpimo lahko sjdbo, da poleg avstrijskih Slovanov sa mora veseliti tudi Avstrija sama te rusko- francoske zveze, ker je s isto ustvarjeno izdatno protitežje dalekosežnim ciljem velike Germanije. Kajti posledica temuproti-težju je jako blagodejna za Avstrijo, zagotovlja jej večo neodvisnost od Nemcev in večo svobodo v gibanju. Anglija v Indiji. V Indiji se je začelo jako resno gibatije proti angleškemu gospodstvu. Od slavnosti petdesetletnice angleške kraljice Viktorije, ki je zajedno tudi cesarica združene Indije, sem se je začelo to nevarno gibanje. Vse to gibanje ima pa nekako središče v Afganistanu, kjer celo emir afganistanski sam podpira to gibauje. Popolnoma naravno j», da so se reči razvile na ta način, — Angleška je nosila tako dolgo krivic v indijsko vrečo, da se je vreča morala — odvezati. Narod v Indiji se hoče osamosvojiti, otre-ti se mora angleškega gospodarstva, ki ga tišči že nad stoletje dolgo. Sicer so se ponavljali poskusi osamosvojitve že večkrat poprej, a vsikdar so bili zadušeni od angleške vojske, ker Anglija hoče stati na tilniku naroda indskega in naj njen stopal še tako tišči in žuli ta tilnik. 140 let že izmozgava ta Anglija sistematično bogato Indijo ; prisvojita in podjarmila si je deželo za deželo, rod za rodom in danes šteje vse indsko prebivalstvo na 5,147.340 štišjaških kilometrih 290 milijonov duš. S pretvezo, da zanaša Angleška v Indijo kulturo in prosveto, prišla je, da gospodarsko molze deželo in postopa nečloveški z domačin1. S krvjo indskih zatiranih do morodcev, ki so se v teku minolih dob uprli angleškemu nasilju, označeno je gospodstvo angleško in ta kri nedolžnih žrtev kliče za maščevanje visoko do neba. In to maščevanje hoče priti. Vsi znaki kažejo, da bode težko zadušiti gibanje, ki se je vnelo sedaj po vsej širni Indiji. Kajti celo oni rodovi, na katere je še računala Anglija, dvignili so se v zavesti vnebovpijoče krivice angleškega vladarstva. Mej 170 milijoni braminov je v Indiji kakih BO milijonov mobamedancev in ker so mohamedanc srditej.ši nego Bramini, zanesli so i med poslednje skro upora. Kako pravi sam Anglež Hjadmann, ki je izboren poznavalec Indije? Ou pravi: „Ako bi bil jaz Indijan, rajše bi se dal v vojski posekati od angleških vojakov, nego da bi stradal vse svoje tužno življenje in bi konečno v miru poginil lakote. Smrt ol lakote, na kakoršnji je poginilo milijone zatiranih, je neizbrisen madež na blagoslovih s katerimi smo Angleži „osrečili ubogo Indijo*. — Ako torej tako govori sam Anglež, potem se ima pač Anglija malo nadejati, da z novim prelivanjem nedolžne krvi opere madež, ki leži na njeni zgodovini »indskega cesarstva". Različne vesti. Heiter in ernster Zeit. Saj je vendar ie „lnštno* tudi v teh resnih Časih ! Ljudje vendar še niso zguhili humorja. In celč resni, postavni ljudje. Glavo bi hoteli staviti, da nad čestitljivi „Osservatore Triestino* 8e nikdar ni dosegel takega popolnega vspeha, kakor predvčerajnjem. Ni3 ne dć, da ta efekt sili na smeh t Bog si ga vedi, kaj mu je sinilo v glavo, da je jel zbijati tako grozne šale. Ali da ne bodemo dolgo mučili Sita-teljev: Čestiti in starodavni list predlaga, d a b i italijanski klub prevzel nalogo, da pomiri Cehe in Nemce. Nalogo mešetarjevl Ali ni to divno ? 1 Kozla naj bi poslali na travnik, da bi varoval, da druge živali ne pojedo zelišča miru in narodne zmernosti 1 Kaj pravite, a? Videti bi hoteli človeka, kise ne smeje I Mi vsaj se smejemo .za počt* in s tem smehom bi bil tudi rešen za nas ta .luštni" nasvet ie-gavega .Osservatore*, da niso italijanski listi bili toliko najivni, da so napisali resnih komentarje? k neslanemu — dovtipu. Tako pa se že moramo povrniti tudi mi k italijanskim poslancem, kakor apostolom narodnega miru v Avstriji! Veseli pa nas, da je „Osservatore" na svoje stare dni postal tako — dobre volje. DvojezICni napiti v latri. Giasi se, da se povodom uvedenja novega civilnega pravdnega reda uvedejo dvojezični napisi na vseh sodiščih po Istri. Za sedaj smo čuli le glas; bodočnost nas poučit da-li je ta glas oznanjeval resnico. Vendar enkrat t Tako lahko vskliknemo *edaj mi trzaji Slovenci. Neverjetno ali resuično. Nikdar bi si ne bil mislil, da se nas bode začelo podpirati na enkrat na tak način in to je mnogo, vrhu vsega pa še od take strani. Te dni razpošilja davčna administracija vsem obrtnikom tako zvane „Erklarung zur Bemessung i der allgemeiuen Erwerbsteuer* ali „Dichiarazione ! per la comisurazione deli' imposta generale sull' in-dustria*. To so tiskaie pole, na katerih je sa odgovoriti na razna vprašanja in popolniti razne j rubrike. Kolikor mi je znano, ima tukajšnja davčna 1 administracija raznih tiskovin, ki so natisnjene v < nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Za i v s e slučaje menda še ni takih tiskovin, ker bi j erar impim brodevja obeh držav z j^ilnako naklonjenostjo. Dvigam *vojo čašo na čast ruske mornarnice." Petrov dvor 26. Ruski minister za vnanje stvari je doposlal minister«kemu predsedniku fran-cozkemu nastopno brzojavko : Na povelje svojega visokega gospodaija mi je ča-it, da izrečem Vaši fAscelenci uajtopl^jo zahvalo na čutiiih izraženih po francozki vladi v brzojavki do predsednika francozke republike, gosp. Fnure-a". Montevideo (Amerika) 26. Predsednika republike. Borda, so ustrelili danes, ko je zapuščal cerkev. Ostal it* mrtev na licu mesta Zločinca so zatuli. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) kAt«re no bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. Vis prejaBne gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodinj« .jmr itsfanlje Steklenica velja 20 kr. Tr^ovlntka braojnvke la v isti. Bmilnapalti. Pšenica zajeten 12.86 l'J.36 PSenioa z« spomlad B98 12 25 Ho 12.2« Ovei za jesen 6.20 6.22. — U'. ujesen 9.15 9.17. tfomz« /a Heptember 18»?. 5.52* 5.63 . - .^ir ., nova od 78 kil. f. 12 80-12.85 <4 79 kilo 12-90 12 95 o-* 80 kil f. 12.95—13 —., od hI. kil. r. 13-— 13 05, od 88 kil. for. —.— —.-. .TeSmen 7*20 10.— proHo 630* 6o0 Pšenica: Sredne ponudbe, dobro povpra&evanje, trg bolje. Prodaja 30000 mt. st. 10—15 nvČ. dražje. 10 nvč. dražje. Vreme : lepo. ?r»aa.' v- ,r •:t-nt 'IV ir rr»r 11.85 do -•—.Novi po f. 11.70. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 36'/,-- Concasse f. 36'/,, Četvorni f. 37'/4, v glavah f. 30»/,— 37*— /larfe. Kat* 8 ar, to* good z* avgust 43,— december 44.— g^tti MIT g. 8*nto« n o.' k-> ' soptnmh-v 35.25, za december 36,25 za marc 37.—. za maj 37.50. mirno. Hi Državni dolg v , 11 ' * Kredita akcij* liourtoa 10 l.tt. n i U V >l~ > »' (' bv 5 d*nes 102 30 1-2*30 »2 4.70 101 75 3bfr — 119.70 9.53'/, M.76 in.25 voerr t 102 25 102.30 £24.25 101.60 £64.15 119.70 9.53'/, 11.76 >6.25 U ............. i Podpisani u soj a ni si naznaniti si. nlovenskemu občinstvu v me*tu in okoliai, da sem odprl dne 26. t. m. lastno pekarno in sladščicarno v ulici Fdmeto št. 7 (na vogalu ulice Gelsi) Prodajam vsakovrstni kruh in h 1 a d 6 i e e, moko iz prvih ogcrakili mlinov in maslo iz tolminskih hribov. Blago pošiljam <