Izhajajo 1. in 15. VBaeega meseca. Cena jim je za eelo leto 1 gld., za pol leta 60 kr. — KaroČniDO in dopise sprejema J. Krajec v Novetn mestu. Kdor iSeli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Gospodarske stvari. Zlatii vredne besede za kmetovalca. Resnično so zlata vredne besede imenitnega profesorja Tôckhardt-a, koje je govoril o njegovih kemi&iih poljedelskih govorih, katere naj bi bí Tsaki kmetovalec z velikimi črkami za ušesa zapisal : „ Kmetovalec, kateri kupuje guano, koščeno moko, gips i druga umetna gnojila, je pravi za-pravljivec, kajti on si kupuje za težko pridobljeni denar tisto stvar, katero bi on lahko zastonj dobil v svojem dvorišču — gnojišču, — ako jo ne bi pustil iz njega odtekati po cesti itd. In kmetovalec, kateri odpadke v hiši in v hlevu dobro ne zbira in ne shrani, dela ravno tako^ kakor rudar, kateri ne še svetlo, pa vendar srebra bogato rudo proč meče, zato ker se ne sveti, kakor čisto jasno arehro". — Zapomnimo si te besede. Mnogo, mnogo se je že pisalo o gnoju, ali vse to je glas vpijočega v puščavi, da si je vender ravno gnoj steber kmetijstva. Vkljuh vsemu temu se vidi, kako malo se za-nj dela, kako leži razmetan okoli in okoli hiše i hleva, ter se tako suši in izpuhti vse redilne snovi iz sebe. Z gnojnico je pa še stokrat gorše, pusti se odtekati čez cesto ali pa v kak drug kot, ter tako gre pod nič oua Btvar, iz katere prihaja večina naše hrane. Naredite Bi torej, Če že druzega ne, vsaj eno prostorno jamo za hlevom, ali kjer je za to bolj pripraven i bližen prostor, ter zraveo tega še eno glohokejSo jamo, kamor se vam bo gnojnica sce-jala. Kadar izkidaš hlev, pograbi še dvorišče in Tse, kar vidiš okoli poisostv», da ni za drugo, ter tako vse lepo zravnaj na Řtiri voglfc, vzemi si vola ali kravo ter pogazi dobro svoj izkidani guoj, nazadnje pa še iz jame z korcem polij kup — gotovo ti ne bode Žal za ta majhni trud. Po zimi pa, ko nimaš druzega posebnega dela, vozi gnojnico na svoj travnik, ter se ti hode tako stotemo trud izplačal. Gnoj je najbolje kar le mogoče frišaega na njivo voziti, ker se tako v frišnem gnoju redilne stvari, kakor n. pr. amonijak i oglen-iev kislec tako hitro ne izpuhte, in da se toplina T gnoju obdrži, da v zemlji popred zgnye. Kjer pa gnoja primankuje, delati se morajo pridno preore, — prahe, — ker stari pregovor pravi: praha gnoji pol njive, kar je tudi resnično ia ravno zdaj se že zamore pričeti s tem delom. Dac na žganje. Deželni in državni poslanec g. V. Pfeifer nameraval je koncem julija obiskati svoje volilce pa ga je bolezen zadržavala, da je moral poiskati si mrzle koplje, da si pridobi trdno zdravje. 3., 4., 5. in 6. sept, pa mu je bilo vendar mogoče obiskati svoje volilce, kolikor je pač mogel v tem kratkem Času. Pojasnil jim je državno postavo od 20. junija t, 1. gledć davka na žganje. Omenjena postava ima v §. 5. olajšavo, po kateri je vsak posestnik davka prost do 5C litrov domačega žganja (iz sliv, drožij, češenj, breskev itd.) za domačo porabo. To postavo je moral državni zhor skleniti, dasiravno se je dolgo branil, kajti vlada je potrebovala 00 milijonov za vojno pripravo. Bilo je voliti med dvema neprijetnostima, ali povikšati direktni davek (hišai, zemljiščini, prido-bitveni in dohodninski), ali pa seči na žganje. Poslednje je obveljalo, ker manj ohtežuje davkoplačevalce. Državna postava oproščuje 56 litrov, deželna postava pa jemlje v tekočem letu davek od slehernega litra slivovke, če tudi jo gospodar in njegovi ljudje doma uživajo. Ta določba je pretrda, ker uničuje sadjerejo in ne spodbuja lotiti se tega glavnega pridelka narodnega gospodarstva, ki je tem bolj potreben, čem bolj trtna uš pokončava vinograde, ki jih bode treba nadomestiti po nekaterih mestih za drugi nasad nepripravnih, s slivami, breskvami itd. Ko bi pobirala deželno naklado dežela sama po svojih ljudeh, ne pa dajala v zakup, ne bi bila segla na domači pridelek, kateri je bil deželne naklade prost vsa prejšnja leta. Da se tedaj v deželno poetavo sprejme jasna določba, katera po podobnosti državne postave oproščuje davka domači pridelek za domaČo porabo, je poslanec sostavil prošnjo na deželui zbor, katero so podpisale dosedaj le občine: Črnomelj, Dragatuš, Vinica, Loka, Gradac, Metlika, Suhor, Rudolfovo, Toplice, Brusoice, Št. Jernej, Raka, Krško. Na druge občine se enaka prošnja razpošilja T podpis. Omenjene prošnje bode poslanec izroiil t prvi seji deželnega zbora ter si prizadeval, dobiti večino poslancev, da se sprejme omenjena olajšava T deželni zakon. Deželno sadao razstavo v zvezi s poskuânjo kranjskih vin, ki bode od 17. do 21. oktobra 1888 na starem strelišči v Ljubljani, priredi c. kr, kcaet, družba kranjska v proslavo štiridesetletnice vladanja Nj. vel. presvetlega cesarja Frana Josipa L Kranjski sadjarji in vinarji! Po želji presvetlega našega vladarja samega, da bi narodi slavili štirideaetletnico njegovega vladanja s podjetji, ki pospešujejo gospodarski razvoj države avstrijske, ukrenil je veliki zbor c. kr. kmetijske dru^.be kranjske proslaviti ta praznik z razstavo, katera naj bi pospešila za Kranjsko toliko važno sadjarstvo in vinarstvo. Sadjarji in vinarji ! NibSe, kdor le koliikaj vzmore, naj ne zamudi te slovesne prilike ter naj pomaga podpisani družbi, da doseže prekrasni a težavni nameu, s katerim je zasnovala razstavo. Deželni sadni razstavi bode pokazati, dekle smo dosedaj dospeli v sadjarstvu, in katere sadne vrste se najbolj ponašajo ob raznih razmerah na Kranjskem, da dobodemo tako podlago, na kateri hočemo v prihodnje pospeševati sadjarstvo. Razstava nam pa bode tudi ugodna prilika, da vsaj pričnemo urejati slovenska sadna imena ter da jih spravimo v soglasje 8 pomologijskimi imeni. Podpisana družba se bode pa ob enem potrudila, da pokaže obiskovalcem razstave dejansko, kako so napredovali po drugod v pretvarjanji sadja, da ga laže razprodarajo in umno uporabljajo. Razstavljeno orodje in stroji bodo obiskovalce razstave poučili o tem prevažuem oddelku sadjarstva. Šolskemu vrtnarstvu v prospeh priredi podpisana družba posebno razstavo Solskib vrtov. Vinska poskuŠnja bode obiskovalcem dala priliko, da bodo poznali naša pristna vina dolenjska, vipavska in vremska. Tako se bode oživila vinska kupčija ter izpodrinila škodljivo tujo konliurencijo. Razstava, na katero smejo pridelke in izdelke svoje poslati samo Kraiyci, sestavljena bode iz naslednjih oddelkov ; A. I. Razstava svežega sadja. II. Razstava sadnih izdelkov (suho in vkubano sadje, sadno žganje itd.). m Razstava drevesničnili pridelkov (divjaki in razne druge podloge za cepljenje, cepljeno drevje itd.). IV. Razstava sadjarskega orodja in strojev. Na to razstavo smejo poslati izdelke svoje tudi tovarnarji zunaj Kranjskega. V. Razstava šolskih vrtov. B. Vinska poskušnja. Ta poskuŠnja bode tako urejena, da bodo imeli posameznild, cele občine,, okraji ali kmetijske podružnice posebne ograjene prostore (pokušainice), koder bodo točili svoje pridelke. V vseh oddelkih je podpisana družba poskrbela za obilo odlikovanj. Ob razstavi, katera bode odprta tudi zvečer, bode ob enem velika efektna loterija. Natančen program o razstavi bode priobčen ob pravem času. Sadjarji in vinarjil Nihče naj se ne zanaša na drugega; vsak pokaži sam, kaj vzmore, ker le tako bo mogoče na razstavi videti, kakšno je v resnici kranjsko sadjarstvo in vinarstvo. Kdor misli kaj razstaviti, naznani naj to precej c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, katera prijavi potem vsakemu posebe vse natančno, kako se mu je ravnati. Oglasi se sprejemajo najkasneie do 20. septembra t. I. Na delo torej, domoljubni gospodarji, da častno popraznujemo veliki avstrijski god, ob enem pa izkažemo hvaležnost do našega vladarja, ki je toliko storil za kmetijski stan, in Čigar dobrotljivost slavi malo da ne vsaka vas ua Kranjskem. 0. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Cesarska slavnost „Slovenskega pevskega društva" in „Pedagogiškega društva" v Krškem. Minolo nedeljo se je v Krškem vršila slavnost, slavnost redka, kakoršne naše mesto še ni doživelo nikoli. Odbora „Slovenskega pevskega društva" in „ Pedagogiškega društva" sta namreč sklenila 40 letno vladanje našega cesarja proslavljati po vsem dostojno, veličastno, in sicer v Krškem. Danes smeta oba odbora s ponosom gledati na nedeljsko svečanost, kajti vkljub vremenski njimi završilo se je vse tako povoljno in krasno, kakor sploh pričakovali nismo. Krški slavnostni odbor pod načelniŠtvom za to svečanost neumorno delajoČega gospoda okr. glavarja H. Veigleiua in tajnika gospođa T. Romiha je delal neprestano mesec dnij ter za to praznovanje priredil vse, kar je bilo potrebnega. Ni se bal niti truda, niti vehkanskih troškov in ne skrbij, ki jih je imel pri delu. Poveljnik topničarskega oddelka v Žadovinjeku poleg Krškega je slavnostnemu odboru prihitel na pomoč s tem, da je radovoljno prepustil mu več vojakov na razpolaganje, kateri so celih 14 daij marljivo delali in priredili vse, kar je bilo za blatdost potrebnega. Postavili bo na šolskem trgu Telik úder za 300 pevcev in godbo, na cesti mej Šolo in cerkvijo velikansk slavolok, sliřen onemu T Zagrebu na .TelaiiŽevem trgu, postavljenemu povodom potovanja cesarjeviřa Rudolfa in cesaričine Štefanije na Hrvatsko. Polovico mesta od cerkve do konca okr. glavarstva poslopja so vojaki pre-pregli z venci, zastavami in larrpijoni, zvezanimi na drogih. Nikdar Še ni bilo mesto tako olepšano. Meščanstvo se je tudi potiudilo svoje hiše ozaljšati z zastavami in zelenjem. — Zadnji trenotek še, ko smo zgubili ves up do boljšega vrtmena, nam je zopet iz zadrege pomogel zgoraj omenjeni vojaški poveljnik in nam poslal vojakov, ki so v par urah napravili na Gregoričevem vrtu nov ôder za pevce in godbo. Za to preprijazno pomoč bodi na tem mestu vrlemu gospodu Častniku izražena prisrfna zahvala! Vsa íast tudi pridnim in delavnim vojakom! Nekaj gostov je doSlo že na petek zveíer. Prišli so slovenski pevci iz vseh bližnjih in daljnih krajev na Krško. Posebno čast pa tistim vrlim pevkinjam iz zelenega Štajerja, koje se niso ustrašile ne daljnega pota, ne slabega vremena. Te naj bodo mnogim drugim iz bližine vzgled in vspodbujo, kadar je treba rešiti Čast slovenske domovine. Največ udeležencev je prišlo zjutraj s poštnim vlakom s Štajerskega, iz Ljubljane itd. ; dalje pa z vlakom ob 10. uri iz Brežic in nekaj iz sosedne Hrvatske. Sprejeli in pozdravili so jih čiani „Krškega slavnostnega odbora". Li!o je neprenehoma. Ob 9. uri je bila slovesna maša v mestni Tikarijatski cerkvi. Po maši smo se podali v šolo, kjer je „Pe-đagogiško društvo" otvorilo „prvo slovensko stalno učilsko izložbo". Na to ao se vsi pevci zbrali k skupni vaji T sobi bralnega društva. Voditeljstvo je prevzel znani pevec g. Stanko Pirn at iz Brežic. Ob 1 uri se zberemo k skupnemu obedu (banketu) na vrtu gosp. Gregoriia. Po izvrstnem govoru g. Lešnika poprime za besedo naš vrli okr. glavar, preblag, gosp. Veiglein ter v lepi in čisti slovenščini napije slovenskemu naroda, omenjajoč neomahljivo udanost in zvestobo do prestola in cele habsburške hiše. Ob jednem se zahvali „Slovenskemu pevskemu društvu" zalojalnost, spodbujajoč jo, naj še v prihodnje goji lepo slovensko petje. Dalje je tudi govoril gosp. poslajiec profesor Šuklje. Mej banketom je vojaška godba avirala nekaj komadov. Po kosilu je bil koncert Pevci so peli dobro in lepe pesmi, godci izvrstno godli. Le škodil je bila, da so bili ostali na GregoriČevem vrtu, da niso bili Šli pred šolo na javen trg. Gotovo ostane ta praznik vsem udeležiteljem vedno v prijetnem spomina. Prošnje Dolenjcey do deželnega zbora. 10. t. m. otvoril se je v Ljubljani zopet deželni zbor, ki broji veliko število domoljubnih slovenskih poslancev, katerim je na čelu novi deželni glavar, g. dr. Poklukar, znan domorodec že iz; burnih Časov ranjkega Bleiweiaa. Dolenjci so ae vselej z zaupanjem obračali do svojega deželnega zastcjpa; to storé tudi letos, ko jih nove in stare nadloge tarejo. Dolenjec ima sicer, kakor znano, lepo pokrajino , a vendar večinoma le v revščini živi. Zemlja je dobra, kolikor jo ima; toda vsi posestniki, kmetje in kočarji imajo le male grunte; vsaj Šteje Dolenjska naj več le četrt gruntarje; vehko jih je, ki imajo le male koščeke zemljišča, njiv ali vinogradov. Le toliko pač imajo, da si le s težkim, težkim trudom pridelajo in prislužijo pičli vsakdanji kruh. Da bi kaj pridelkov v denar spravili, na to skoraj misliti ni. In če dobi male svotice, treba jih je koj dati za davek, obleko , obutev itd. Sicer pa dolenjski pridelki prave cene nimajo, zlasti v krajih, ki so oddaljeni od železnice. K tem starim našim nadlogam pridružile so se še nove: trtna uŠ hudo razjeda vinograde od kraja, in visoki davek na žganje jemlje vrednost sadju, posebno češpljam, zlasti ko se mora plačevati dac (deželna naklada) še od tistega domačega pridelka, ki je namenjen za domačo porabo, za použitek doma. Zavoljo tega se obračajo letos Dolenjci na naš deželni zbor, do katerega imajo veliko zaupanja, da jim na pomoč priskoči v vseh zadevah, v katerih se le od njega največe podpore nadejati smejo: Te zadeve pa so; dolenjska železnica, podpore za nasad novih vinogradov na mestu starih, od nši uničenih, olajšava pri dacu na žganje, uravnava Krke itd.*) In še eao važno zadevo bi sprožili. Kmet mora včasih na posodo vzeti; pri takih stiskah vzame denar, kjer koli ga dobi. Plačati mora pa večkrat silno visoke obresti. Za take ga dobi pri oderuhih. Dobi na posodo denar tudi pri hranilnici, n. pr. pri kranjski, pri kočevski. Ali ti zavodi in privatne osebe dolg vknjižujejo. To pa kmeta veliko stane in grunt njegov izgubi s tem veliko svojo vrednosti. Temu bi se v okom prišlo a tem, da se ustanovi v alehemem sodnijskem okraju posojilnica, posojilnica, ki ne vknjižuje posojenega denaija. Take posojilnice bi se dale pa samo z deželno pomočjo osnovati. Dežela naj bi za osnovanje posojilnic odločila malo svoto za vsak okraj v namen pokritja ustanovuih stroškov, ali pa naj bi novim posojihiicam dala brezobrestno nekaj stotin na razpolaganje. To storé že nekatere dežele gledé enacih denarnih zavodov, ii. pr.: Spodnja Avstrijska, Štajerska, itd. •) Vge te »o tudi postaT^jona i« od daïetnagft odbora na dneTui red. Kaj jo novega po avstrijskem cesarstvu? Domoljuba zeló veseli, da bo posebno Slovenci letos pokazali pri lepih in dragih slavnostih, katerih pa Še nikakor ni konec, kako ljubijo sedanjega vlud&rja, ki je res pravi ože svojim narodom. Presvetli cesar se je podal na Hrvatsko T Belovar k velikim vojaškim vajam. CesariČina Štefanija pa potuje po zahodnem delu te dežele. Slovensko telovadsko druStvo Sokol v Ljubljani je praznovalo bivša dva praznika na lep način svojo petindvajsetletnico. Počastili so druStvo tudi vrli Čehi — bilo jih je 80 — in koroški in štajarski sokoli. Zdaj zboruje večina avstrijskih deželnih zborov. Naš kranjski se je priiSel 10. t. m. s slovesno sv. mašo v stolnej cerkvi. Posla ima dovolj ; prepričam smo, da bodo naši poslanci storili svojo dolžnost. Štajerski deželni zbor je pretresoval vpra-ěanje, kako bi se nesreči, prizadeti po trtni uši, opomoglo. Nasvetujejo nasad ameriških trt — in menda je res ne bode druge pomoči. V Koprskem okraju v Istri je bil v deželni zbor izvoljen narodni poslanec Flego. Čehi imajo dvoji strank, Mladočehi in Staro-iehi; vsaka si prizadeva, ljudstvo na svojo stran pridobiti. Prvi imajo narodnost brez vere — drugi — Staročehi hočejo ohraniti od očetov podedovano vero. Kedo ima prav, pač ni težko uganiti ! Kaj je novega po širokem svetu? Memški škofje so poslali papežu pismo, v katerem slovesno obsojajo krivično italijansko novo postavo, po katerej hoče Italija wt& zamašiti katoliškim duhovnom, da bi tem laglje dalje vga-njala krivico zoper sv. očeta. Nemški cesar pride na Dunaj, od koder se bo podal v llim. Kancelar Bismark, ki je toliko za Nemčijo storil pa tudi marsikoga krivično udaril, bode zavoljo visoke starosti odstopil. Avstrija je zapovedala, da smejo iz Kusije k nam le tisti potniki, ki imajo od naših konzulov podpisane potne liste. To dela mnogim velike težave. Srbski kralj Milan potuje po svetu, bil je tudi na Kranjskem, na Bledu, v Postojni; Šel je todi v Opatijo (v Istri) in odide še v toplice Glei-chenberške na Štajerskem. Menda doma nima pokoja, ker se lioče lehkoživec ločiti od svoje zakonite žene Natalije?! Na Bolgarskem nekaj vre, a ne ve se, kaj prihodnoEt prioese. Ubogi Bolgari! — denarja ni, reda ni — pač pa splošni strah, kaj pride. S Francoskega je odpotoval znameniti general BulanŽé nekam po svetu, kar daje ljudem veliko premišljevanja. Ta general'^je videti velik pustolovec; ali ker je na Francoskem vse nekako zmedeno, vtegne še postati imeuitna oseba — vsaj predrznosti mu ne manjka. Piše se nam: Iz Šempetra pri Novomestu. — Dne 1. sept, okoli ene ure zjutraj nastal je pri posestnika Fr. Juncu ogenj. Akoravuo je veter proti nasprotni strani pihal, razširil se je ogenj nenadoma hitro in upepelil v kratkem času sedem posestnikov z vsemi gospodarskimi poslopji in enege kajžarja, skupaj 23 poslopji. Poslopja bila so polna krme in žitnice polne žita, tako, da trpé veliko škodo pogorelci, ki so bili trdui kmetje. Na pogorišče prihitela je takoj, ko je ogenj zazuala, požarna bramba iz Novega mesta z hriz-galnico, a rešiti ji ni bilo mogoče ničesar iz gorečih poslopij, zato je gledala le, đa obvaruje sosede, kar se ji je tudi posrečilo in za kar se vsi obvarovani vaščani prisrčno zahvaljujejo. Tuđi žandarjem iz Novega meata, ki so čudovito hitro prihiteli in potem z belocrkovskimi žandarji, celi čas vodili gašenje, gre velika zasluga, da se ogenj ni razširil dalje, Zavarovani so bili štirje pogorelci. Eden pri banki „Slaviji" šn drugi pri „GraSkej vzajemnej zavarovalnici", Štirje pa nič. Kako je ogenj nastal, ne ve se še na tanko. Zapazil ga je prvi naš vrli župan gosp. F. Bojane, ter poteia vsem spečim vaščanom pretečo nesrečo s krikom naznanil. Pogorelci BO reveži, usmilite se jihl (Darove rade sprejemajo „Dol. Novice"). Iz županije Dvor 6. avg. — Kakor drugod tako se je tudi pri «as jako slovesno obhajala 401etnica vladanja presvitlega našega cesarja. Vde-ležili so se je občani zlasti tudi fužinski rradniki. Počastilo^ nas je tudi mnogo gospodov iz Žužemberka. Šolski otroci so bili pogoščeni in obdarovani , da se bodo še dolgo spominjali cesaijeve slavnosti. Iz Črnomeljske okolice 5. sept, — Jesen je pred vrati, kmet se mora povprašati, kaj sem pridelal, kako bom sebe in svojo družino prihodnjo zimo přeživil, kako bom davke plačal itd.? Žalibog moramo reči, da je pri nas vse srednje: pšenica, rž, koruza vse srednje; grozdje je suŠa stisnila, (Drugod je pa dež, palež, premrzel joli Škodoval. Ur.) dež pa je le malo taisto popravil ; jabelk je srednje, sliv ali češpelj pa dovolj. Vseh sliv ne moremo svežih povžiti, pa tudi ne posušiti in prodati, treba je skrbeti, da jih spravimo v dnar ter davke in druge potrebe pobotamo — ali — grozni so davki na žganje, 2 gl. od kotla tropin, 3 gl. pa na slive od kotla, kje pa je kotel, kje ao drva, kje Žganjar itd. I Zdaj pa naj kdo govori še o toliko Čislanem in od vseh strani tako zelo priporočenem sadjarstvu! In tako smo prišli h koncu. Kmet bo moral slive in tropine preŽ vreči, mesto kozarec prave in dobre tropinovice in slivovice povž^ti. Saj pri nas ni kakor n. pr. v Galiciji, kjer se žganje ponareja in s taistim človeStvo trpinči in uničuje. Ta davek ne more tako obstati, sicer smo kmetje zatrti. Prosimo, slavni deželni zbor naj stvar prevdari in nam po mogočnosti breme olajša. Prosimo! Belokranjski kmet. Iz Doblič pri Črnomlji. — V nedeljo t. j. 12. avg. t. 1. je naša Čitaln ca naredila veselico. Najprej je učitelj gosp. Fran Š 'tina nam razlagal o trtni u§i, namreč kedaj, odkod in kako se je v naše kraje zatrosila, kako lo je moči spoznati, kako škoduje in kako se odpravi. Ogledati smo tudi uničevalko naših vinogradov z drobnogledom. Potem so popevali od predsednika i03p. Antona Kupljena povabljeni dijaki raznu pesmi, vrstili so se govori, razgovori o kmet jat vu itd. Od slovensko kočevske me;e 9. aept. — Dobili smo šol: imamo v Djbbčah eno, eno pa v Petrovivasi, poprej pa je že bila eoa ^Su ferein ska" šola v Mavrlu. V naših javmh Šolah je podučni jezik seveda slovenski, v anverlenski pa Demški. Podučuje se pa v tej tudi slovenščina. Iz naših krajev je od51o mnogo ljudi, poïebiio mlađih, v Ameriko iskat si kru'ia in nove domo-Tine. Nekateri imajo srečo in dokaj denarja domov pošiljajo, mnogi pa ali se s praznimi rokami vrnejo ali pa popalnoma ponesrečijo n stare do movine ne vidijo več. — Vina ne bo kaj do iti, samo da bi ta mesec lepo vreme imeli, da bi vsaj ovo grozdje, kar ga visi, dobro dozorelo, Tudi nam preti trtna nš, potem ne bodo Koíevci in RibniČani s polnimi vozovi vina po uaših cestah več vozarili! Morebiti naa pa še Bog vendar »ve nesreče obvaruje in trtno uš kolikor toliko odvrne, k čemur tudi mi hočemo pnpomoči in vi'^olto v'itdo pomoči prositi, katera nas bode brez dvojbe uslišala, samo da ne postanejo naši vinogradi kraška tla. Bog obvaruj! Slov. koČ. raejai Jz Krasinca v Belokrajinl. - Ena najlepših vasi Podzemeljske župnije je Krasinje. Vas, ki se razteza med rodovitnim poljem na Kolpi, ima 50 hiš. Na zapadno-južnej strani na malem holmcu vzdiguje se mala, a krasna hiša Božja, posvečena sv. Antonu, Ljudje so zelo marljivi, postrežljivi, gostoljubni in iz srca udani svojemu presvitlemu vladarju 19. dan t. m, piliaxali so, dasi so poljedelci, svojo iskreno domoljubnost in ndanost svojemu presvitlemu vladarju- Kakor se po mestih velikanske slavnosti v proslavo 40 letnega vladanja Nj. veličanstva Fran Josipa I. obhajajo, tako tudi male vasice po svo- jej zmožno-iti, pa vsaj glavna stvar pri tem je — srce. V nedeljo 19. t. m. zvečer karili bo kra-sinski fantje z dovoljenjem občinskega predstojnika Matije Kambiča in pod nadzorstvom obČ. svetovalca Mikota Galoveca velik kres. Miko Galovec preskrbel je tudi strelnega prahů ia „možoar", da so pri kresu pokali (streljali), da se je v tihej, mesečnej noči daleč po okolici razlegalo. Fantje stopili so v kolo okoli ognja ter prepevali mile, ljubko doneče pesoiice, med dragimi: Fantje mi amo mi, Slovenske korenine. Po imSih iilah teôa kri Do naSe domovine. To je trajalo od mraka pozno t noč. Pri vsakem strelu razlegala se je bujno klicanje: „Živijo, živijo Fran Josipi Proti polnoči končali smo kres s silnim strelom, z glasnim trikratnim „živijo" in srčno željo: „Bog živi in ohrani nam našega pre^vitlega vladarja še mnogo let!" Iz Trzina 25. avgusta. — Drage Dolenjske Novicrt, sprejmite tudi iz našega kraja kratek popil slavnosti, ki se je vršila 12. avgusta 1883 v proslavo 40 letnega vladanja Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Za to redko slavnost se je že v saboto vsa vas lepo okinčala in raz majev pa so vihrale velike zastave. Zvečer je bila vsa vas v luíicah ob 9, uri je pa po vasi igrala godba Domžalske požarne brambe. Drugi dan bila je ob Va 10. nri sv. maŠa in bla-goilovljenje šolske zastave. Pri maši peli ao šolarji. Popoludan ob 4. uri bila je slavnost na procitem na vrtu goBp. Narobeta. Tukaj sta nam gospoda uĚitelj in katehet razložila pomen slav-no'iti, otroci so pa prav lepo deklamovali. Vmes jH svirala Domžalska godba. Potem so bili prid-nejši otroci obdarovani z mašnimi knjigami in slavnostno knj'Žico „Naš cesar Franc Jožef", koje sta delila visokorodai gospod baron L. Liechtenberg in njegova gospa soproga. Nazadnje bili so âe otroci pogostem 8 kruhom, vinom in pečenko. Ljudstvo pa si je zbralo primernih prostorov ter se tukaj radii,alo pri kaplici dobrega vinca. Tako nacn je minul hitro vesel dan, katerega ne bode niti mlado niti staro nikoli pozabilo, kajti žlo je od ust do ust: „Kaj tacega še ni bilo v Trzinu'. DomaČe vesti. (Premembe pri uradnikih). G. knjigovodja Gracar v Norem mestu je šel v pokoj, na njegovo mesto pride g. Bevc iz Črnomlja, kamor gre gosp. Bavdek iz Krškega. G. pl. Fladung gre od krškega okrajnega glavarstva T Ljubljano k deželni vladi. (Preraembe pri profesorjih.) Gosp. Anton Derganc, profeesor v Novem mestu, premeščen je na Ljubljanski gimnazij, gosp. profesor Valentin Ambruž iz KoSerja v Novomesto. Na njegovo mesto pa pride g. Fr. Dorfler, profesor T Erumlovn. (Ufcitelj Ivanetič) ia Drage je šel zopet nazaj t Bosno učiteljevat. (Premembe v posestvu.) Graščino Škrljevo nad Šentrupertom kupil je gospod Ant. PavČiČ, rsduiitelj v Šentrupertu — za 650 gld. menda. Pri graščini, t. j. pri grudú je samo nekaj vrtov Ěe. (t Umrla) sta dne 31. m. m. gosp. Tiljem Dollhoff, umirovljeni c. kr, okrajni glavar in bivši deželni poslanec kmetskih občin Kibniskih in Koievskih, in gospod dr. Erneet pl. Lťhmann, omirovljeni evćtnik više sodnije v Gradcu. Bil je vedno blag in obče priljubljen gospod ter si je sosebno ob času svojega umirovljenja mnogo zaelng pridobil pri ubogih in pri ustanovitvi dobrodelnih zavodov. — Oba sta v Ljubljani umrla in sta bila rojena NovomeŠčana. (Učiteljski zastopniki) v c. kr. okrajnih Šolskih svetih so letos na novo voljeni, in sicer v krSkem okraju gg. Gabršek in Gršak, v novomeškem gg. Koncilija in Franke, v kočevskem gg. PavëiÈ in "Windiš. (G. poslanec Pfeifer) je potoval po črnomaljskem, novomeškem, krškem okraju, koder je poizvedoval o željah svojih volilcev. Na Vinici Go bili g. poslancu prav hvaležni, ker jih je podpiral, ko so bili pogoreli. (Vabilo) k veselici, katero priredi trg Žužemberk v spomin 401etnega vladanja Nj. Veii-ianstva in uživotvoi^enja „prostov. pož. hrambe" T Žužemberku s sledečim sporedom; 22. septb. isvečer ob 9. uri: Razsvetljava trga, užiganje ume-talnega ognja in mirozov. 23. sept.: O 5. uri jqutraj budnica. Ob 9. dopoludne sprejem doSlih gostov. Ob 10. slov. sv. ma^a, katere vdeleži se „prostov. pož. brambaŽuŽemberska" polnoštevilno j po maši blagoslovljenje brizgalnice. O polu 1. po-poludne banket v gostilni gospe Vehovčeve. Ob 3. uri posvetovanje o ustanovitvi posojilnice za Žužemberk in okolico. O polu 4. začetek ljudske Teselice pri ugodnem vremenu na „Velikem vrtu", pri neugodnem v goBtilDi goep. Fr. Pehanija. God-beni del oskrbuje vrla godba Novomeška pod osobnim vodstvom izvrstnega kapelnika. — Kovert pri banketu stane 1 gld. 20 kr. Radi vdeležbe k banketu oglasiti se je vsaj do 21, sept, pri odboru požarne brambe. K obili vdeležbi vabi p. n, ob-jo Kadovoljnost, da ne morem kaj, da izreiem dražbi javno afoje prisnanje ter jo najbeijH priporočim slavnomu obSinstvu. V Rakovniku, dno 34, julija 1888. Josip Anton grof Barbo, posestnik graSftiue Uakovnik na Kraiuskem , Zahvala. LotoSnja velika toia je skoraj vso naSo žetev nniSila. K sroSi Amo fo bili dali zavarovati pri zavarovalni družbi „Franoo-Hongroise" (glavni aastop v Ljubljani pri gosp, Joa. Paulin-u, Marijni trg ât, 2.) kíitori aavod jó veliko Škodo hitro in prijazno v nai^o popolno zíidovoljnost popla&al, tako, ii so mu moramo javno zahvaliti in to družba rsera kmetovalcem toplo pripo.oiati^ T Mokronogu, 18. jnlija 1888. [143] Oskrbnlštvo baron Ludovik Berg'ove graiSIns. Več sto mernikov jabelk in hrušek, žlabtae vrste; veliko namiznega sadja, ia veliko Češpelj se proda, — Kapci naj blagovolijo o tej zadevi poprašati pri oskrbnlštvu graščine Radelca, posta Bučka. [145] tMMotljdiii) ii I. 1SS7. 6i -S Ia Gerber llsUnnïljoili I. is;{7. « « N è slovenskih molitvenih knjig, ^ (J. C. GERBER) T Ljubljaui priporoča svojo bogato in raznovrstno zalogo i i po jako nizkih censli iu različno vezanih, na primér v papirju, v pol usnji pozlačene, popolnoma T usnji z zlato obrezo, v rujavem usnji okovane, dalje vesaae v slonovi koati, v ponarejenem kristalu, v žametu in plisu, z pozlačenimi vogli in b podobo v erodi. Izdeluje pa jih tndi, kakorkoli zahtevajo častiti naročniki. Kdor vzame večje število krjižic, dovolim mu primerno znižanje eone (rabat). Oastite naročnike prosim, da naj se kar naravnost na mé obračajo. Cenilnik pošljem na zahtcvanje brezplačno in franko. Dalje opozarjam svoje p. n. DaroČnike in kupovalce, da »e že nekoliko časa prodajajo in Sirijo med ljudstvom slovenski molitAeniki, ki niso na Kranjskem prišli na svitlo, katerih ni spina! kaki gospod duhovnik íq ki tudi nimajo kneaoskoiijskcga pt)trjenja. Na teb knjigah se dalje nahajajo tudi taki napisi, kakoj jih imajo knjige, ki so v moji zalogi in se celo trije različni napisi, med tem ko je vsebina pri vseh kujigah enaka. [142—1] Dobivajo se po vieh knjlgarn&h. 'W ž á i Y Zatldni na Dolenjskem, tik e, kr. uradov in farne cerkve, dá Be # krčma, # (zelo pripravno za prodajsinico) 8 posebnim poalopjeoi, kegl}ilfeiti, kakor tudi zeniljiěfeiti od t. grudnâ t. I. v najem. Oddá se tndi za deBetek. — Već o tem pove lastnik Fran Kovač, prsestnik in učitelj [12S—2] v Zatićlni. Josip Ferovšek, knjigovez, se priporoma za vezanje knjig vsake vrste in oblit^e, ter obljubuje naglo in dobro postrežbo po primerno [1SĎ—2j nizki ceni. Na predaj sta, dobia, z 33. in 40- vedri, dva soda ^^ pri IVanc Gokïu v Eudotfovem. [127~2j Na Stopnem pri Škocijanu [140—1] daje se v najem ali se pa prodá lepo poslopje, obstojeiSe iz: hiše in hleva, 18 parcel zemlje, pri tem jo vinograd in íez 17 johov boste. — Cenjeno je 1865 gK Več pové poseBtniea Julija Kobe v Rudolfovem št, 104. Šolske sestre đe ííotre Dame v Smihelu pri Novem Mestu, vsprejeniajo deklice tudi v notranji ustav ali penzijo-nat. Deklice se v tem savodn zamorejo naučiti potrebnih solskih stvari}, se izuriti v vseh ženskih ročnih delih, v petji, v igranji na goslih, In se veaj toliko iaobraaiti, da postanejo sposobne, vstopiti v preparandijo. Priložnost je tukaj tudi, se izuriti v gospodinjstvu, vrtnarstvu in se poleg slovenskega in nemškega jezika priučiti tudi laškega. Mesečna plača znaša [134—2] 12 goldinarjev. ^K^ 50 meterskih centov navadnih in finih naiïiiznih aholk L je na prodaj na Otoiicah (Herrachait Vt'ordl) poŠta Št. Peter pri Rudolfovem. [i^e] Jože Strzelba v Ljnbljaui kupuje vedno po najviSjl ceni: češiiiinjevo Ijnbje, jeternik, čmeriko (teloh), sladke ali šentjanžove koreninice, arnikové rožice in razna druga zelišča. Y Novem meBtu sprejema lila^o iz prijaznosti gospa Marija Rohrmann. i® I® Ř «y Siiïio Lekarna pri angelju Sladović pleiïi. Sladoević (pre Rizzoli) v hm mes p. n. oTbèiustvu v mestu in okolici najuljndiieje nnznanjanij da sem od prej na dobrem glasu poznano llizzoli-jevo lekarno prevzel, jo popolnoma novo vredil, ter jo z vsemi tudi najnovejšimi zdravili dobro založil. Dobiyajo se razne tu- in inozemske specijalitete, razne kimrgićne priprave, gumi- in gntaperlia-izdelki (fabrikati) in obveze (Verbandmittel). Nadalje imam vedno sveže napolnjene vsakovrstne mineralne vode. Mej drugimi rečmi priporočam že od prej dobro poznane zdravila za živino, kakor: Mr. Tetiey-eva zdravilna Stupa za svinje, neogibno potreben pripomoček aa svi-njcrejo. IjsvrBtna po nmogoterih iakušnjah utrjena, z najboljšim vspehom rabljena stupa za vsakovrstne svinjske bolezni in najboIjSi pripomoček proti kugi. Cona enega zavojčka 36 kr. Švicarska štupa za govejo živino. To štupo rabijo na Švicarskem na vseh večjih pristavah z najboljšim vspehom. Skušena âfupa Zfi konje. Brez te ne bi gmel nikdo biti, kdor hočo lepe konje imeti. Zavojček 40 kr. Resiitutionsiluid ali cvet za konje, pravo krepilo in neobhodno potrebno za konjske noge. Steklenica 80 kr. Prah zoper bolezni pri kokoših, purah, racah in sploh domači pernati živali. Zavojček 25 kr. Naročila Ibom Izvrševal toťSno In takoj po pošti In sicer najbolje 8 poštnim povzetkom (Poatnadmahme). [i3e-2] Odgovorni nrtkUik, ûilejat^lj in zalužnik J. Krajea. WoYomoBto. — Natiauil J. Krajec.