m tonu.
lUMmiM&nim.
m. m
"S*
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman:
celo leto......K 24— celo leto......K
pol leta........12—        pol leta........
četrt leta........6— četrt leta........
na mesec ........   2'—        na mesec........
22--11 — 5 50 1-90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo i Hnaflova ulica aL 5, (v pritličju levo),
bisera ti veljalo: peterostopna petit vrsti, aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 v& Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naroinine, reklamacije, inaerati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
ŠL M.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                  za Nemčijo: celo leto.......K 25*—     celo leto.......K 28—
pol leta četrt leta na mesec
13- -650 230
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto........K 3fr--'
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka m Bauntevn alica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85«
Priprave no lesen.
Z avdijencami v Išlu so se začele politične počitnice. Ali mir, ki vlada, je le navidezen, kajti čas se porablja za priprave za jesen.
Vlada je zopet obrnila svoje pojil et le na Češko in novic se pripravlja, da poskusi doseči sporazum ljenje med Cehi in med Nemci, saj je od tepa odvisen ves notranji politični položaj. To pot se delajo poskusi, da bi ^ nleposestniki češkega deželnega /i>ora vzeli »spravljenje« L,eho\ in Nemcev v roke. Veleposestniki imajo v češkem deželnem zboru 70 mandatov in. kar je še večjega pomena, veleposestniki odločijo, kdo ima v deželnem zboru večino, ali Cebi ali Nemci.
Doslej so bili veleposestniki razdeljeni na dve skupini: Konservativni so stali na češki strani, ustavo-verni pa na nemški strani. Sedaj pa sta se brez dvoma po vplivih od zpro-raj združili obe skupini na skupno delo v ta namen, da poiščejo, kakor se je izrazil grof Fran Thun v go-ski zbornici, srednjo linijo med nazori ene in druge skupine, nemške in češke narodnosti, to se pravi: da doženejo, na kaj bi mogli tako Cehi kakor Nemci pristati, kako da bi se - ere I oni kompromis, ki bi mogel potem ustvariti nove razmere.
Danes ne more nihče vedeti, kaj bo nspeh teh prizadevanj. Očitno je le, da so med češkimi strankami ele-n.enti. ki odločno žele, da bi se doseglo sporazumljenje, kakor so zopet elementi, ki vsakemu sporazumlje-nju nasprotujejo.
V nekaki zvezi s temi stremljenji
pač tudi čedalje očitnejša nevolja čeških politikov na dr. Š u s t e r -š i č a. Ta nevolja se javlja malone pri vseh strankah. Vse neuspehe, vse blamaže in ]>oraze -Slovanske Eno-v zadnjih mesecih državnozbor->kega bojevanja z vrača jo zdaj češki T'olitiki na dr. Šustoršiča.     Da leži
ogo krivde na dr. Šusteršiču, je r-isto gotovo, a čisto gotovo je tudi, da leži ravno toliko krivde na čeških politikih. Zakaj pa so tako kratkovidni, površni in nepreudarni. da ^e • lajo od dr. Šusteršiča za nos voditi! Ljubimkovanje čeških neklorikalcev - slovenskimi klerikalci ne datuje še-• od lanskega leta. To traja že nekaj let in če prihajajo Cehi šele zdaj do sj»oznanja, da vsa JSusteršičeva poli-
LISTEK.
rrslio.
Vilko Mazi. (Dalje.)
IV.
»Naspal sem se, hvala Bogu«, se je pretegnil Palčič drugo jutro, ko so tfa zbudili sirovi glasovi drvarjev na \asi. In takoj se je napolnila njegova dušo žalosti. Ozrl se je okoli po umazani sobi od kota do kota in bi se bil kmalu zjokal. Vstal je, odprl majhno, vegasto okno z eno samo šipo, ki ie bila od nesnage skoro neprosojna.
Oblačil si je suknjo, pa je priletelo skozi okno gnilo jabolko, zadelo *ra v koleno in se razplosknilo ob njem; vsa hlačnica je bila maroga->'a.
»Tak tukaj tudi,« se je začudil in <e umaknil v kot, da bi ga morda spet kaj ne zadelo. Ko se je napravil, stopil iz sobe in razložil mežnarju, kaj se mn je pripetilo.
Ni se začudil starec, ampak se je Posmeh nil.
»Dragi moj; nič novega mi ne poveste. Paglavci so tu po v mara. Na-ravno! Očetje so po ves dan v šumi
tika služi le kranjskemu klerikalizmu, naj si to sami pripišejo.
Vse, kar se sedaj godi v svrho sporazumi jenja med Cehi in med Nemci, ima v bistvu namen ločiti Čehe in Jugoslovane, in nevolja Cehov na dr. Šusteršiča je prav zaradi tega }K>sebne važnosti.
Vladni krogi delajo na to z vsem svojim vplivom. Ce se namreč Cehi ločijo od Jugoslovanov, potem bodo vladne stranke na jesen brez posebnih težav premagale opozicijo in ob-- rnkcijo Jugoslovanov, in šle preko j jugoslovanskih želja na dnevni red. Ce pa se Cehi ne ločijo od Jugoslovanov, potem je mogoče le, da ali vlada odstopi, ali pa da razpusti državni zbor. Slovenski klerikalci si žele razpust državnega zbora, ker upajo, da pri novih volitvah še kak mandat pridobe, večina čeških strank pa neče razpusta, kakor ga mre jo ne Poljaki, ne Nemci, ne socijalni demokratje.
Letošnje počitnice so torej le navidezno mirne, kajti za kulisami se pripravljajo velike stvari.
Celjske drobtine.
Claudia teleta — klasično mesto! Klasično v starodavnosti, a klasično tudi zdaj. — Ni še tako dolgo trga. ko je baje sin nekdanjega župana celjskega. Stiegerja,— znani »mož / gnilimi jajci« — oklofutal sedanjega župana dr. pl. Jabornegga. Vsaj >e ta vest tako kol portira po vsem mestu . . . Klasično, ne?! — Znano je, kako se trudijo celjski nemškutarji, da bi si pridobili gospodstvo v okolici, oni. ki v lastni svoji hiši tako gospodarijo, da je joj. Ti bankerotni celjski »Nemci« bi si radi zasužnili slovensko okolico in ta je še ljudi, ki niti ob belem dnevu ne vidijo gorja, ki jim preti . . . Ni-li to klasično? — Celjani pijo najdražjo vodo v Avstriji in žgo menda tudi najdražji plin. Tudi klasično! — Celjsko mesto je sploh eno najdražjih gnezd na avstrijskem jugu. Klasičen dokaz za to je dejstvo, da mora vsakdo tu plačevati od stanovanja 10% stan. \ inarja ter ?<rr vodarine, torej od vsake krone 1^ vinarjev! Posledica temu je, da je Celje ostavilo več strank, k so desetletja stanovale tu, ter da se jih mnogo seli v okolico, vsled česar je -♦•daj v mestu praznih stanovanj toliko, kot že dolgo ne. — Klasična oseba celjskega »amtsvorstanda«, dr. O.
in kadar so doma, zganjajo, pa se pretepajo z ženami. Saj se tako še časa nimajo brigati za deco. So še kje drugje otroei, pa takih zlikovce v menda ni nikoder.
No, pa kaj Vam bom pravil, saj jih bodete kmalu spoznali . . . no, kako ste pa kaj spali t«
»O, čisto dobro! Tmdnim kostem je deska mehkejša, ko spočitim blazina. Danes si bom pa že uredil svoje pohištvo; saj bom kar pri Vas ostal.«
»No, no, že prav,« je kimal zadovoljno mežnar.
»Ali je klavir še zunaj?«
»Kako ste rekli?«
»Ali je klavir še zunaj?«
»Se, še. Veste, ne slišim dobro, (nikar sem se bil ono leto tako prehladi 1. Zato morate vedno glasno govoriti z mano, pa bom slišal in rasu-mel. V veži ni bilo prostora, pa ga nismo imeli kam umakniti. Včeraj je vsa vas občudovala to čudno muziko. Nihče je ni še videl poprej, samo sta-ri Markec, ki je bil ie v Ljubljani in na Hrvaškem. On je tudi povedal, kako se pravi tisti muaiki. Čakajte aof kako je že čudno rekel (saj nam aje verjeti nismo hoteli sprva); kako je že rekel — E, vraaj te opali, slabo glavo imam še —«
Klavir, ali ne?« ^ ^O^čisto druajaea. se-
Ambroschitza, je v poslednjem času postala poseben objekt javne diskusije. Osobito se kaj brigata za Ambro-t-chitza mariborska »Untersteirische Volkszeitung« ter graški »Arbeiter-\ville«. Pa kaj to A., če se mu tudi očita zloraba uradne moči! On ne toži, ker ne — more. Zakaj ne more? No, o tem bi mogel najbolj dati razjasnila prejšnji župan, Julij Rakusch Tudi klasično. — Z novim šolskim letom dobita obe mestni ljudski šoli
— deška in dekliška — nova šolska voditelja. Za obe ti službi so seve kom pet oval i učitelji, ki že decenije tu službujejo in ki so vedno zvesto »delali« po inteneijah znane celjske klike. A kaj so zdaj doživeli? Nihče njih ni prišel v poštev, so jim še vse premalo »volkiseh — tiichtig«, ampak povsem mlada izvanceljska učitelja sta bila imenovana. Vsekakor tudi klasično! — Bode-li tako postopanje pa odprlo enkrat gotovim ljudem oči ? Videti hočemo to ob prihodnjih občinskih volitvah! Ce se takrat vendar enkrat kaj predrugači. no potem bode to za staro Celeio najboljša — klasičnost. —
Star Celjan.
Dnevne vesti.
-j-  Neurje divja po Kranjskem
— pozor kmetovalci. Nalivi, nevihte in toča so letos napravili silno škodo posebno po Dolenjskem. Opustošeni so vinogradi, sadje je skoro uničeno, na poljih je grozna škoda. Toča je bila časih tako debela, da je na pr. v Žužemberku razbila še opeko na strehah in v Mokronogu je voda udrla v nižje ležeče hiše. Kdo bo pomagal? Pri nas je navada, da pomaga država le toliko, kolikor ravno mora, kar najmanj mogoče. Ce zadene Nemce nesreča, tedaj cenijo škodo kolikor mogoče visoko, dostikrat jo še višje cenijo, kakor je v resnici in za Nemce ima država vedno zadosti denarja. Pri nas je pa nasprotno. Saj so nam dali nemške gospodarje ravno v ta namen, da nas prikrajšujejo. Ce naredi pri nas toča še tako škodo, jo cenijo kolikor se le da nizko in potem vržijo za podporo nekaj drobtinic, s katerimi ni nikomur pomagano. Seveda je naše kmetsko ljudstvo kolikor toliko tudi samo krivo, ker ima slabe poslance, ljudi, ki nimajo nič vpliva in se nikdar resno ne zavzamejo za svoje volilce. Pa to je stvar kmetskih volilcev samih   in naj se
Tako nekako: pijane je rekel, pa še nekaj čudnega' zraven.«
»Pianoforte morda.«
»Je že res, pijaneporke, da da tako. Veste človek pozabi tako čudno besedo, pa še posebno, če je star kakor jaz, ki me tlači že blizu osem križev.«
Palčič se je mahoma obrnil vstran in butnil ob vsej žalosti v silen smeh. Mislil je, da je Markec morda prav izgovoril, pa je nagluhi staree tako smešno razumel; in ni se mogel utolaaiti od smeha.
»Ja ta Markec, sam zlomek je v njem,« je nadaljeval mežnar, ki ni opazil Palčičevega grohota. »Vse sna ta Markec in vseh svijač je poln.
Tako napriliko smo sedeli ondan v Stružarjevi kremi doli, pa pride lisjak k misi.
»Kaj boš povedal, Markec, novega?« sem ga nagovoril jas, pa asm mu ponudil svoj frakljič.
»Čakajte, bom videl, kdo sna,« je dejal, pa je pobral s glav dva klo buka in se svojega ter jih razložil po mizi dragega tik drugega. Nato pa je odlomil košček kraka, pa je rekel: »Glejta, ta košček bom snedel, le dobro pazita in ko ga bom snedel, pa bo pod tistim Uofcakom, pod.
torej s svojimi zastopniki pomenijo, kakor vedo in znajo in naj se zahvaljuje njim, če ne bodo dobili nič podpore ali pa toliko, da ne bo nikomur pomagano. Resnica pa je, da se v Avstriji ne le z Nemci, nego tudi s Cehi in Poljaki v slučaju nesreč nikdar tako slabo ne ravna, kakor s Slovenci, posebno pa s kranjskimi Slovenci. Na eno pa opozarjamo Belokrajino in novomeški okraj. V kratkem bo volitev za državni zbor, in ker se je klerikalci boje. je zdaj prilika, pritisniti na deželni odbor, da bo resnično in izdatno pomagal. Ce ima dež. odbor toliko denarja, da ga lahko skozi okno meče, naj zdaj pomaga vsaj Beli Krajini in novomeškemu okraju, zakaj drugim okrajem tako ne bo nič pomagal. Torej, belokrajnski vo-lilei in volilci novomeškega okraja; zdaj zahtevajte, zdaj vam bo deželni odbor pomagal, ko bodo volitve končane, ne boste dobili niti počenega groša.
+ G. dr. Brejc in tov., manj ba-harije! Za slovensko šolstvo na Koroškem se je dosegel lep uspeh z znano razsodbo drž. sodišča. Čast in hvala tistemu, ki je zmago izvojeval. Toda v »Miru« se nam vidi preveč ba-harije na račun slov. šol. društva in dr. Brejca. »Mir« piše: »To je jasna priča, kako slabo je zastopala ves čas sem slovensko šolstvo na Koroškem »Družba sv. Cirila in Metoda«, koje dolžnost bi bila, da bi bila kot varuhinja slovenskega šolstva že davno nastopila isto pot, ki jo je sedaj prepustila »Slov. šol. društvu« v Celovcu«. — V uvodu pa piše isti »Mir«, da občina Št. Danijel in krajna šolska sveta Št. Danijel in Strojna že par let bijejo hud boj za slovensko šolo. »Slov. šol. društvo« pa obstoji šele dobro leto. To je dokaz, da je začela boj občina s pomočjo obeh kraj-nih šolskih svetov, a »Slov. šol. društvo« je stvar poprijela, ko je bila že skoraj pri najvišji instanci, da si je posadilo na glavo lovorov venec za boje imenovanih krajevnih faktorjev. Naravnost hudobno pa je, očitati vsled tega »Družbi sv.Cirila in Metoda« nedelavnost. Ali se ni vodstvo te družin* vsikdar popri jelo, ako je dobilo prošnjo ali vsaj inicijativo? Tudi v tem slučaju bi bilo storilo svojo dolžnost, ako bi se bili krajevni faktorji obrnili do njega. Toda vodja cele akcije je dr. Brejčev ljubljenec in zaupnik, dasi je sicer v drugih slučajih poznal Dr. sv. C. M. Kje pa so bili dosedaj zaupniki in odborniki družbe   na   Koroškem gg.
Einspieler, Ražun in dr. Brejc, ki je bil več let podpredsednik celovško podružnice? Zakaj pa niste prišli s takimi predlogi in inicijativami pred družbo? Sicer pa si kadita šele tedaj, ko se bo razsodba dejansko izvedla v vseh kor. slov. občinah.
~r Se nekaj za dr. Brejca iit »Slov. šol. društvo«. Postali ste vsemogočni, kakor se hvalite »Miru«. Grebinjsko občino je vodil mnogo let dr. Brejčev zaupnik in Grafenauerjev. tovariš v dež. zboru. Sedaj je županov namestnik. Vkljub temu pa, dai so bili Slovenci toliko let gospodarji grebinjske občine, imamo v trgu čisto nemško šolo, dasi jo obiskuje nad 90% slov. otrok. Isro je v Spod. Dravogradu. Tudi tam imajo v občinskem zastopu Slovenci večino, ki stoje pod vplivom župnika Rozmana, zaupnika celovških voditeljev. Tudi v tem trgu imajo samo nemško šolo, dasi je ogromna večina otrok iz slov. okoliških občin. Poučite torej najprej svoje pristaše o narodnih dolžnostih in pravicah!
-f- Zakaj je družba sv. Cirila in Metoda liberalna. Koroščevo »Stražo« silno boli, da se je toliko ljudstva udeležilo pogreba od klerikalcev za-kladnega Cokana. Pogreba se je udeležil tudi potovalni učitelj družbe sv Cirila in Metoda Prekoršek. In to smatra ta čedni list za povod, da uio-ie zopet prav sirovo napadati našo šolsko družbo. Po klerikalnem mnenju bi se torej družba ne smela udeležiti niti pogreba tistega, ki je postal ravno zaradi nje žrtev klerikalnih ubijalcev. Smešno pa je, da družbi sv. Cirila in Metoda ravno dr. Korošec predbaciva liberalnost, ki> je vendar na zadnjem občnem zboru soc. krše. zveze predlagal, naj se vsa klerikalna izobraževalna, obrambna itd. društva izpremene v klerikalna bojna društva. S tem je javno priznal to, kar smo mi že opetovano nagla-šali. Klerikalna »Naša Straža« torej ni več narodno-obrambno društvo, temveč privesek klerikalne politične organizacije, ki ima edini namen razširjati po naših obmejnih krajih klerikalno protinarodno misel.
Višek nesramnosti. — Celjska »Deutsche \Vacht« že preti, da; bodo »Nemci« v Celju ob Sokolskem zletu sredi avgusta t. 1. «von ihren? Hausrechte Gebrauch machen«, ter rodi vlado, da naj vso slavnost sploh prepove. — Tako sme pisati obsku-ien listič na Slovenskem proti Slovencem ter ni niti — konfisciran! —-Človek mora biti že posebne krvi, da
svitek. Žvečil je in žvečil, pa nam je res pokazal prazna usta in dejal: »No pod katerim klobukom hočete, da bo ta košček?«
»Pod tvojim že ne, ker si ga gotovo od samega zlomka kupil,« sem dejal jaz.
»No pa pod katerim drugim!«
»Pod mojim,« je izbral Matizelj.
Markec je pobral naglo Matiz-ljev klobuk, pa si ga je del na glavo in se nam posmehoval.
»No, kje je košček, slepar?« so vprašali pri mizi.
»Ali ni morda pod klobukom!« se nam je režal.
O, sam zlomek je v njem. Vsega s paka ti zna in tudi tisto Vašo čudno muziko zna igrati. Malo je bil že začel, pa je rad trmast, zato pa ga je kar prijelo, pa je šel domov, ko so ga nadlegovali fantje, da bi jim ure-zal kakovo okroglo.«
»Igral?« je vsbuknil Palčič nevoljno.
»No, da, igral. Potlej so se pa polotili razbijat še pon iglavci. V hiši sem bil ie, pa jih nisem precej čul, dokler niso zaceli prav pošteno lomastiti in razsajati Sel sem nadnje, pa
katerega doseči ******* mm Paieiš js kital
»Dosti jih nisem, saj veste kaj jo paglavec, švigne kakor strela ...«
»Kdo vrag jim je dovolil odpreti!« je zagodrnjal Palčič, ko je videl razgaljene tipke.
»Kdo — nobeden! Tine Grižarjetf je prijel za pokrov, pa se še trudil ni: kar odskočilo je.«
»Da bi jih tristo!« je klel Palčič sam pri sebi, zaprl pokrov in nameril korake prek vrta v gozd.
V.
Ura je bila sedem. Iz dalje, morda od fare, je prihajalo v grapo zvo-cenje; zaletaval se je slaboten glas in je umrl v hladnem vzdihu.
Čudna tesnoba je stiskala Palči-čevo dušo, ko je trudoma blodil po gošči. Nobenega prijetnega glasu ni bilo is grmovja, niti žgolenja ptičev, ki bi spremljalo solnce, pravkar zraslo vrh smrek in hoj.
»Ej, žalostno je to solnce!« je vz-dihnil Palčič, ko se je ozrl vanje. »Nič se ne smeje kakor drugod po božji zemlji, kadar vstane! Roma nad tem zakletim krajem, ker ne sme napraviti ovinka... Kako ga je sram te poti; najrajše bi leglo  nazaj za
""^Mbo ae je zamislil Palčič v toln-e« »ie vaftja jehila n>gova brioV
■
Di mu ta ob taJa nfetireneeti in ne>
aramnosti ne vzkipela. Naši »Namet«
— neovirani od Slovencev — lahko prirejajo razne izzivajoče slovesnosti, Slovenci bi pa na svojih tleli radi namišljene »nemške« tolpe — vsa čast pravim Nemcem! — ne smeli imeti svojih sla vnos ti! — Primanjkuje nam besed, dostojno ožigosati tako početje. Toda, svaka sila do vremena!
+ Niti pogreb nI več svet kleti-
kakem. O Cokanovem pogrebu piše zadnja »Straža«: Dne 22. t. m. so pokopali čevljarja Cokana, ki je umrl \ sled ran, ki jih je dobil na vaškem pretepu. Mi Vrbenčani obžalujemo, da se je ta nesreča pripetila, moramo pa konštatovati, da je bil zabodeni Cokan največji pretepač v celi vasi. ki je leta presedel v ječah. Po-gieba so se udeležile »najodličnejše« gospe in gospodične s klobuki iz Žalca, nekatere celo v črnih oblekah kG Vrbenčani imamo sočutje z damami, ki so izgubile dičnega tovariša. Nekater i Žal čani se res v obilnem številu udeležujejo pogreba, a samo v nekaterih slučajih. Če kak kmet-po-štenjak umrje, tedaj seveda ni prav nobenega.« Iz tega pisanja se zrcali vsa tista krščanska ljubezen, s katero se tako vadi ponašajo naši klerikalci. Nasprotnika ne puste niti takrat v miru. kadar leži v grobu. Eno priznanje je pa v tem dopisu. Klerikalci namreč sami priznavajo, da je Cokan umrl vsled ran, ki jih je dobil od klerikalnih napadalcev. Nam se zdi, da je bil dopisnik sam udeležen pri poboju. In mi svetujemo preiskovalnemu sodniku, naj vpošteva to priznanje.
-f- »Klerikalizem, cerkvene slav nosti, katoliška mladina in nož — to so pojmi, katerih ni možno ločiti.« Te besede je napisal celjski »Narodni Dnevnik« povodom uboja narodnjaka Cokana. Klerikalna »Straža« je pa radi gori navedene trditve vsa iz sebe. Po njenem mnenju kaj tako trroznega še ni zapisal niti najhujši >ovražnik rimskega katoličanstva. Pravi, da je ta traitev najhujša blas-iemija, ki je je zmožen kak slovenski liberalec. Res, tu se mora jenjati "\ ea katoliška potrpežljivost. Na take »blasfemije« je treba odgovoriti > takim govorečim orožjem, kakršno je rabil Peskan pri naprednjaku Co-kanu! Ampak — s tem še ne bo odpravljeno s sveta dejstvo, da so klerikalizem, cerkvene slavnosti, katoliška mladina in nož pojmi, katerih ni možno ločiti. Če klerikalci tega res r.e morejo verjeti, potem so gotovo, kakor trdi »Straža«, udarjani z egiptovsko temo. Če pa se klerikalci hočejo prepričati o resničnosti go-jenje trditve, potem naj samo blagovolijo poizvedeti, po kolikih cerkvah >o bile zadnje tri nedelje cerkvene slavnosti, takozvano žegnanje, in koliko ubojev in umorov se je zgodilo neposredno po cerkveni slavnosti, ta-korekoč pred cerkvenimi vratmi. To, prijatelji »katoličani«, to je blasfe-niija!
+ Tečaj za ubijalce. Katoliška
Straža« naznanja, da se priredi letošnjo zimo v Mariboru tečaj za ubijalce. Vadili se bodo v mahanju s koli in v sukanju z noži. Vaditeljski 1 'H-aj bo trotovo dobro obiskan, ker se bodo vežbali na njem kandidat je iz •»^e Slovenije.
— Iz deželnega odbora. Meseca avgusta se vrši posvetovanje prizadetih einiteljev radi vpeljave redne-i«H gospodarstva pri obrtno-nadalje-valnih šolah. V bolniei se vpelje nova moderna sterilizacijska naprava »digestorijK ki bode stala 9000 K. Društvu Angel varuh« v Spodnji Šiški se podeli deželna podpora v znesku S00 K.
Priznanje. Nadučitelj Ivan P o k o r n v Horjulu je dobil za zvesto 401etno službovanje častno svetinjo.
+ Iš
reaorji: dr. Alfonz Levičnik in dr. Oton Jauker v Ljubljani, dr. Josip Debevec v Kranju in Ivan MoselJ v Novem mestu so pomaknjeni s 1. oktobrom 1910 v osmi čtnovni razred.
bom. Drevje je bilo tam posekano, zato se je videlo doli v vas in še nižje, prav v dno grape.
»Odprt grob!« je zavpila bolest v Palčičevem srcu in oči so se orosile. »Torej tukaj sem obsojen živeti — ne živeti, ampak umirati, pogin jati! O, malopridni svet, neodpustna je tvoja nehvaležnost in tvoja krivica!—«
Tako je tožil, sel na parobek, za-prl oči in utonil v svoji žalosti.
Okrog po hribih so zazvenele se-!:ire v enakomernih jadnih jekih. V strašno otožno jeremijado so se izlivali ti vzdihi. Včasi je zaklical kje robat glas, zategnjeno in zamolklo, pa se je odvrnil drugi, grozno sirov, nečloveški.
>/Med divjaki sem«, se je vzdra-mil Palčič. »Se ubili me bodo!« —
Ura je bila blizu devet in zato je Vrenil v dolino.
»Učitelj, učitelj!« so kričali paglavci, ko so ga ugledali in mahoma so se poskrili.
»Divjaki — saj sem prav rekel«, je potrdil natihem. ko je videl, kako so se potaknili.
»Ni čudno, da se je ustrelil moj orednik. Bogme, da je vseeno zaslužil nebesa, če je prebil pet let med to
sodrgo!«       ma _m _
(Dalje prihodnjič.)
skrbni roditelji daje otroka nato v nemško šolo« da bi se bolje naučil nemškega jezika, Star« mislijo, da bogve kako dobroto store otrokom, ako jim omogočijo, da se v nemški šoli nauče malo spakedrane nemščine. Ce bi starši le malo pomislili, bi takoj spoznali, da silno grele ne svojih otrocih, ako jih pošljejo v nemško šolo. Vedeti bi morali, da se otrok tudi na slovenski šoli nauči toliko nemškega jezika, kolikor mn je potreben v življenju in sicer previlnej-šega jezika, kakor se ga nauči v nemški šoli med nemškutarskimi otroki In zraven tega se vendar n? slovenski šoli privadi pravilnega slovenskega jezika da more vsaj v poznejšem življenje spisati pravilno slovensko pismo Učenec pa, ki pride iz nemške šole, zna niti nemškega, i it slovenskega jezika. Zapisati ne mre nit* ~nega pravilneg? stavka, bodi si nemščin* ali slovenščini. Da je to resnično, so pokazali letošnji vzprejemni izpiti na tukajšnjem c. kr. učiteljišču. Prvi učene iz nemške šole, in sicer iz šulferajnske šole v Hrastniku, pa je tudi prvi pri izpitu — padel. Vsa blažena šulferajn-ska nemščina ni mogla dati mladeniču tistega znanja, ki bi ga bil dobil, ako bi bil hodil v slovensko šolo. Iz tega slučaja naj si vzamejo slovenski starši za nauk to, da spada slovenski otrok edinole v slovensko šolo.
—'Izžrebani porotniki za III. po-rotniško dobo, ki se prične dne 29. avgusta t. 1. Glavni porotniki so: Av-seneg Anton, posestnik v Vrbnjah; Biirger Leopold, trgovec v Ljubljani; Benkovič Valentin, posestnik v Kamniku: Babnik Valentin, posestnik v Št. Vidu pri Ljubljani; Can-toni Viktor, trgovec, Černič Ivan, posestnik, Češnik Ivan, trgovec, Drelse Oton, tovarnar in posestnik, Drofenig Franjo, trgovec in posestnik, in Goetzl Aleksander, pozlatar, vsi v Ljubljani. Griželj Josip, tovarnar v Skofji Loki; Grilc Alojzij, po->estnik v Podkorenu; Jerančie Viljem, gostilničar in posestnik, in Ko-renčan Ivan, trgovec, oba v Ljubljani, Košir Jvan, posestnik v Skofji Loki, Košmelj Josip, mesar in posestnik v Železnikih, Kregar Andrej, mizar in posestnik v Vižmarjih, Lav-tižar Josip, posestnik v Kranjski gori. Mali v Franjo, tovarnar in posestnik v LJubljani, Majdič Josip in Ma-renčič Rajmund, trgovec in posestnik, oba v Kranju, Ocepek Ivan, posestnik in župan na Križu, Pele Alojzij, revizor in posestnik, Perles Adolf, posestnik, in Pire Gustav, ravnatelj kmetijske družbe, vsi v Ljubljani, Pongrac Anton, tovarniški uradnik na Savi, Rojina Josip, krojač. Ružička Ivan, c. kr. katastralni lavnatelj v p., Sertič Fr., c. kr. tajnik v p., Seunig Karol. usnjar in posestnik, in Stenovec Robert, zasebnik in posestnik, vsi v Ljubljani, Slane Franjo, veleposestnik v Litiji, S^imon Franjo, ključavničar in posestnik na Vrhniki, Terpinc Jakob, gost i lniear in posestnik v Ljubljani, Zupan Franjo, c. kr. davčni oskrbnik v pokoju, v Kranjski gori, Žvab Franjo, posestnik na Javoniku. — Nadomestni porotniki: Guček Martin, poslovodja, Košir Juri, klepar m posestnik, Krivic Ivan, trgovec, Kune Alojzij, krojač, Kunstler Josip, kovač, Magi Franjo, agent, Petschnig Rajmund, medičar. Zoreč Franjo, branjevec in posestnik, ter Ženio Ivan, tapetnik in posestnik, vsi v Ljubljani.
— Hišni posestniki mesta Ljubljane se opozarjajo, da je podati popise hiš in napox*edi o najemninskem dohodku za priredbo hišne najemnine za leti 1911/1912 najkasneje do 31. avgusta 1910 pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani.
— Zadružna šola v Ljubljani nas prosi konstatirati, da so bili dose-daj sprejeti v to šolo vsi mladeniči iz Bosne in Hercegovine, ki so se za sprejem oglasili, ne le tisti, katere je priporočsl škof Stadler.
Z Viča se nam poroča: Tudi nas že oblegajo pevci pevskega društva »Ljubljane«. V nedeljo so se v neki gostilni pod vodstvom Svetka jako prešerno obnašali. Mlad, nadebudni mlečozobneš je v svoji zagrizenosti metal Ciril-Metodove užigalice ob tla. Tudi »Sokolska koračnica« jim ni bila po volji. Razgrajali in izzivali so sploh tako, da se imajo le mirnosti navzočih gostov zahvaliti, da se ni kaj hujšega pripetilo. Svojo ču-karsko korajžo so pa pokazali s tem, da na zahtevo gostov še svojih imen si niso upali povedati.
Na smrt obsojeni Reje pesnile-ščen. Cesar je pomilostil zaradi umora svoje žene na smrt obsojenega Andreja Rejca. Najvišji sodni kot kasacijski dvor je spremenil smrtno kazen v 2Dletno težko ječo, poostreno z enim poetom vsakega četrtletja in
lete a
zaporom v
Jožef Brki e ▼ e, čevljar v Debelem vrhu pri Laverei, ima 2 let starega otroka, katerega je nadzoroval njegov 10 let stari sinke Joaef. Igrali so se na domačem vrtn, ki leži tik proge dolenjske železnice. Vsled dedkove nepszne sti prišel je otrok ne jslornifikj tir. V tem trenotku pridirja vlak. Otrok ja ostal živ, sadobil je le mele poškodbe.
Pod oknom so trebili pri hiši Andreja Porenta v Vevdnh neki fantje, kar je tega tako razjezilo, da je tekel za njimi In jih raapodil. Na križpotju Vevč in D. M. v Polju sreča tri fante. V svoji razburjenosti mahne brez vsakega povoda s palico po fantu Andreju Rantu in ga, s nakoncu okovano polico, zadene pod desnim očesom, tako, da je dobil Rant precejšnjo poškodbo.
Grožnje vlačugarja. Posestniko-va žena Neža Kobi iz Verda je nesla iz Vrhnike na glavi vrečo moke domov. Pri Pritiskovi žagi v senci je bil ^elik, močan človek, rjavih brk Neža Kobi pride mimo, a on je skočil pokonci ter jo prijel za ramo. ho-teč ji menda silo delati. Žena se je napadalca tako ustrašila, da ji je vreča z glave padla. Začela je na vso moč klicati na pomoč. Potepuh jo pa prime za usta in ji zagrozi, da jo bode zaklal, če ne bode tiho, nakar jo je odkuril proti Vrhniki. Po popisu je napadalec kakih 40 do 50 let star, velik, močan človek, rjavih brk, oblečen v rjavo obnošeno obleko, pokrit je bil z obnošenim klobukom. Orožniki poizvedujejo po njem.
Pravi porednež je Jože Rozman iz Dolenjega Karteljevega nad Mirno pečjo. Najprej je z žvepljem pomoril ^osedu Kramarju 14 panjev čebel. Ker so ga videli, ko je tekel, od čebel jnaka., ga je šla Terezija Kramar drngi dan na njegov dom na odgovor stavit, pa jo je z odprtim nožem zapodil iz hiše ter vrgel za njo še par debelih kamnov, kojih eden jo je tako zadel na levo podleht, da jo je zlomil. — Gosp. fajmošter Kolbezen v Mirni peči. pošljite to svojo ovčico — v Novi Lurd, mogoče se poboljša.
Državna cesta iz Novega mesta v Metliko. Piše se nam: Članku »Državna cesta« v petkovi glavni izdaji »Slov. Naroda«, v kateri piše dopisnik iz Bele Krajine o zanemarjanju državne ceste iz Novega mesta v Metliko, je dostaviti sledeče: G. dopisnik se moti, ker piše, da bi bila državna cesta iz Novega mesta v Metliko zelo zanemarjena, nasprotno pa je res, da skrbim z največjo vnemo za to cesto in jo cestarji tudi naj-vestnejše snažijo, zlasti že radi pomanjkanja toliko zaželjene in oblju-bovane belokranjske železnice, da imajo Belokranjci vsaj dobro cesto za hojo in vožnjo. Res je, da neurje, kakor na primer zadnji pogosti nalivi, raztrgajo in razgrapajo cesto, kar se zgodi pri vsaki cesti, posebno še po klancih, a to urno popravijo cestarji. Strmi klanci pa so z novo cesto popolnoma odpravljeni, kjer se pa še nahajajo, tam bo cesta v kratkem popravljena. Kar se tiče jarka in kanala v Metliki, omenim le to-le: Ondotni cestar dobro pazi in vestno čedi cesto, a povedal mi je, da gonijo po 1 oj cesti v Metliki vsak dan štirikrat po več kot 100 glav goveje živine, kar gotovo nima čednih posledic. Seveda cestar ne more stati za vsako kravo, da bi sproti strgal nedopad-Ijive odpadke. Kar pa zadeva kanala v Metliki, omenim, da ne sodi v moje področje, ker so zaprti kanali v mestu v oskrbi občine. Ce je v kanalih nesnaga, tega ne zanikujem in ne ugovarjam Vaši sodbi, pač pa upam, da bodete priznali, da je urejevanje državne ceste iz Novega mesta v Metliko vestno in točno. — S spoštovanjem Franc R a m o r, c. kr. cestni mojster v Novem mestu.
Nevaren fant je France Macele iz Zemlja št. 33 v Beli Krajini. Dne 19. t. m. so se vračali neka liko vinjeni z Metliškega sejma domov France Macele, Miha Jaklič in Mate Filak. V Primostku je začel groziti Macele, da bo z nošem osuval nekega Jakličevega sorodnika, čemur je Jaklič ugovarjal. Ker sta se po poti prič kala, je rekel Filak, naj bosta vendar že enkrat tiho. Tedaj je skočil Macele k Filaku in ga sunil s odprtim nožem v tilnik. Jaklič je F i laka branil, toda Macele se je obrnil in petkrat sunil Jakliča v levo stran prsi, da mu je odprl prsno duplino in ga smrtno nevarno poškodoval. Nevarnost je tem večje, ker so polagali Jakliču doma na krvaveče rane — konjske odpadke, vsled česar es bodo rane najbrže ognojile. — Gospod župnik Rome v Podzemlju, kako pa vzgajate svoje farane.
Presenečen je ML Florjan Sta. niše je prišel dne 19. t m. v Metliko ne semenj, es pogodil za eno kravo, — pa ni imel s čim plačati, ker je bila listnica prazna. Doma je imel v njej 190 K, toda pri odhoda od doma je vtaknil listnico v lep, ne de bi se bil prepričaj, 6* je še denar v njej. — Denar je vzel najbrže dva-
najstletni pastir Ive Papež, ker je služil tudi v Vini vasi pri StaniŠe-vem sosedu, pa je par dni pred sejmom neznano kam pobegnil, najbrže na Hrvaško, kjer je doma.
Z nošeni zabodena. Poroča se nam: V Novi cerkvi pri Celju ste bile ob tepeta v nedeljo, dne 24. julija 11 z nošam zabodena zidar Javor* nik, uslužbenec pri zidarskem mojstra Gologrencu v Celju, ter njegov brat, domobranec pri celjskem bataljona; prvi je do smrti, a poslednji smrtno nevarno ranjen. — Kam smo prišli! Človek bi mislil, da je v Kalabriji, ne pa na — Slovenskem.
Slike nemške kulture. Iz Gradca se nem piše: Te dni je neki brezposelni delavec B. Antahazv, brez vsega povoda po roparsko napadel neko ubog« in si ro tast o žensko po imenu Terezijo Mesner. Na divji in sirovi način jo je začel pretepati hujše, kakor kakšno žival, da ji je vsled lega prizadjal več težkih ran na telesu; nazadnje pa jo je še trpinčil in vlačil po tleh. V Gradcu se torej že kar pri belem dnevu, brez vsega povoda kar tebi nič meni nič ljudje napadajo, preteplejo in morijo. Taki roparski atentati se tu dogajajo vsaki dan. In kakšna svinjarstva so tu na dnevnem redu! Na Dunaju se ne -godi toliko zločinov in drugih svinjarij, kakor ravno v Gradcu. Vse-nemški prusovski Gradec bo menda potemtakem edino mestu v Avstriji, kjer se uganjajo anarhistične svinjarije.
Sneg v juliju. V nedeljo ponoči je nastala okrog Bovca silna nevihta Padala je toča in lilo tako hudo, da je bilo takoj vse pod vodo. Vrhove
irora pokriva nov sneg.
Breztaktnost italijanskih rdečih internacijonalcev. Pišejo nam iz Trsta: Poročali smo že o nadvse klaver-nem sprejemu ljubljanskih in goriških socialdemokratov v Trstu. Zabeležiti pa moramo še nekaj brez-taktnosti italijanskih »internacijo-nalnih« sodrugov, ki so jih zagrešili nasproti tržaškim Slovencem. In to najbrže v zahvalo, ker so jim ti poslednji pripomogli do desetih mandatov v mestnem svetu in deželnem zboru tržaškem. Ko se je pomikal sprevod »žalostnega spomina« po ulici »Torrente« proti »Delavskemu domu«, je par internacionalnih (f!!) italijanskih barab kričalo: »Evviva Sloveni di Lubiana e Gorizia, ma abbasso i ščavi di Trieste!« (»Živio Slovenci iz Ljubljane in Gorice, ali doli z onimi iz Trsta!«) Poslanec Pit-toni, ki je pred »Delavskim domom« došlece pozdravil v italijanskem jeziku, ni imel nič bolj nujnega, kakor da je v svojem pozdravnem govoru napadal tržaško slovensko delavstvo in je pital s »krumirji« (stavkokazi). Ko so »sodrugi« zvečer spremljali Ljubljančane in Goričane na kolodvor, so idoč mimo »Narodnega doma« zopet nekateri italijanski fanatiki kričali: »Abbasso il Narodni dom!« Kako so vse te breztakrnosti italijanskih internacijonalcev vplivale na slovenske sodruge, ne vemo. Pač pa nam je znano, in smo čuli iz ust nekaterih Ljubljančanov, da so bili ti poslednji kar razočarani, ter da se niso niti najmanje počutili »svoje med svojimi«. Edino oni, ki so prišli v »Narodni dom« in gostilno »Narodne delavske organizacije« in druge slovensko - narodne lokale, so se počutili res — med svojimi. Slovenska govornika, tržaški Regent in ljubljanski Kristan, sta se izogibala vsakemu napadu na tržaške Slovence, kar je edino pametno bilo. Le smešno se nam je zdelo, da se je Regent radi mizernega sprejema izgovarjal na — slabo vreme. — Res, žalosten izgovor!
Ljubljanske »socijalne demokra-tinje« na tržaški ulici. Pišejo nam iz Trsta: Minulo nedeljo predpoldne sem slučajno stal na pragu neke palače, ko prideta mimo mene dve dami z rdečim trakom in napisom: »Ljubljana« na prsih. Ena je tožila drugi, kako mrtev in hladen je bil sprejem, kar se jej čudno zdi, ker je vedno čitala, da tržaški Slovenci tako navdušeno sprejemajo sem doli v Trst došle Slovence. — Druga ji pa poseže v to »pertožengo« z uprav ljubljansko naivnostjo: »pa v cerkev morave tudi iti!« — »Pa res,« se odreže prva, ali hitro se premisli, rekoč: »Ah, nič ne bom šla, saj tako v Ljubljani dovolj molimo in hodimo v cerkev.« — Čudno le, da rdeči trak ni dobil pri teh besedah — blede barve!
Podrli ee pretekle dni v Gradišču staro in občeznano Cenkerjevo niše št. 6, kjer je bila ves čas tudi gostilna, lik novega nemškega gledališča stoječa poslopja so last »Kranjske hranilnice«, ki jih pa ne bo dala vseh podreti; prasni prostor bo dala zasaditi.
Tlakovanje Dunajske ceste se le«
tos nadaljuje s porfirnimi kockami.
Nove hiše si zgrade: Jos. Devc na Dolenjski cesti; Jernej Hlebš v Hradeckege vasi in Terezija Kabel-ke v Čopovi ulici.
▼ hotetn »Union«. Danes krožijo po Ljubljani uprav gorostasne govorice o škandalih v katoliškem hotela »Union«. Cnje se, da bi bil moral restavrater Brečič oditi, ker mu je bilo sodnijsko odpovedano, on pa da neee iti. Cuje se o diferencah pri denarja in o drugih škandalih. Tekom prihodnjih dni se te stvari že pojasne.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 10. do 16. julija. Rojenih je bilo 19 otrok, poleg teh tudi trije mrtvorojene!. Umrlo je 32 oseb, med katerimi je pa domačinov samo 13. Vzrok bolezni je bil pri dveh škrlatica, pri sedmih jetika (3 tujci), pri treh mrtvoud, pri enem nezgoda in pri devetnajstih različne druge bolezni.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 3. do 10. julija 84 volov, 5 krav, 3 bike, 106 prašičev, 212 telet, 62 ko-štrunov in 3 kozliče. Zaklane živine se je vpeljalo: 1 prašič, 14 telet in 179 kg mesa.
Izredna najdba. Danes je na Slovenskem trgu nek justični paznik našel bodalo tukajšnjega c. in kr. 27. pešpolka. Pri bodalu je bil listek, na katerem je bilo napisano, da nekdo pušča bodalo tam iz usmiljenja do vojaka, da ga ne bode moral sam plačevati. Svetuje pa, da naj fant drugič rabi mesto bodala zemljo, ker bodala ne zna rabiti. O kaki rabuki, katere posledica bi bilo to, nam ni nič znanega.
Nasilneža. Ko je včeraj popoldne sedel delavec Lovro Zemljak v neki gostilni na Emonski cesti, sta se mu pridružila še dva druga gosta, za katera je plačal nekaj piva. Ko so spili, sta ga izvabila v Mestni log. Ko so bili že precej daleč, sta ga začela priganjati, da jima da kaj denarja. Zemljak je bil res dobrega srca ter jima hotel dati 2 K. Ne-hvaležneža pa nista bila s tem zadovoljna, marveč sta ga zgrabila, mu izpulila iz rok denarnico, v kateri je imel 6 K denarja, potem pa zbežala proti Viču. Identiteta je policiji že znana in je upati, da prideta lopova čim preje v varnost.
Med igro je bil včeraj popoldne okraden delavec Fran Bratkovič. Ko so ležali v travi in igrali na karte, mu je medtem izginila iz žepa ura z verižico. Policija ima danes že osumljence, kakor tudi uro v rokah. Za-posljeni so vsi pri poglobljenju Gruberjevega prekopa in doma iz Hrvaškega. Zovejo se: Jožef Barešič, Nikolaj Jugovič in Jožef Krakar. Zanimivo je to, da je Krakar vojaški begunec c. in kr. 53. pešpolka, Jugovič pa je izvršil IV. gimnazijski razred, sedaj pa pride za njegovo naobrazbo vsekakor neprimerno delo in postal je naposled tat. Pač bridka usoda. Vse so oddali sodišču.
Do ušes zaljubljen je bil danes ponoči nek postaren mož v neko služkinjo. Ljubezen je vzklila v njegovem srcu šele ob 3. zjutraj. Vstal je, ter šel trkat neki služkinji na okno. Ker se pa okence ni hotelo odpreti, je začel postajati vedno hujši, naposled pa začel z vso silo razbijati. Ker pa le ni bilo miru, so poklicali stražnika, ki je zaljubljenega starca odstranil. A še potem je zatrjeval, da ima do dekleta vse pravice, češ, saj sem ji enkrat dal že 2 goldinarja in zato hočem imeti tudi z njo nekaj kratkih uric. Jih je pač imel, a le pod oknom.
Zid ponesnažili so danes ponoči ponočnjaki na Poljanski cesti št. 43, ter pometali na cesto neki stranki posode s cvetlicami. Zlikovci s* znani.
Delavce je prišel motit včeraj mek nietlar k neki stavbi. Ko ga je nek preddelavec opozoril, da naj da mir, se ga je le - ta dejansko lotil in ga s pomočjo nekega zidarja telesno poškodoval. Zadnjo besedo bode izreklo sodišče.
V blaznico so včeraj odpeljali delavca Frana Lenarčiča, kojemu se je bil na Ahacljevi cesti omračil um.
Sedlo ukradeno je bilo včeraj popoldne pri nekem kolesu v veži hiše št. 2 na Slovenskem trgu. Tat bi bil bržkone rad odpeljal celo kolo, a ker je bilo pa zaklenjeno z varnostno za-pono, se je zadovoljil le s sedlom. Lastnik ima 11 K 60 vin. škode. Pred nakupom se svari.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 28 Macedoncev in 41 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 142 Hrvatov. 10 Hrvatov je šlo iz Zagreba v Nau-marktl, 9 iz Zaprešiča v Ribnico, 10 se jih je pa povrnilo iz Tridenta ns Reko.
Izgubljeno in najdeno. Delavka v tobačni tovarni, Cecilija Marnova, je izgubila srebrno žensko uro. — Poštni sluga, Juri Bizovičar, je našel črn ženski dežnik. ^ Anton Kotnik, policijski stražnik, je našel črno us* njato denarnico z manjšo vsoto denarja.
»Slovenske Filharmonije« celo* ten orkester konoertira jntri od 8. do 12. zvečer na vrta hotele »Tratnik« (»Zlata kaplje«), Sv. Petre eesta it 27. Vstopnine 40 vin.
■
Gospod  C Pol—o,  graeeuk t
Orehku, je daroval 51 K Ciril-Meto-
,!ovi podružnici ▼ Motenji vasi, mesto dobitka za tombolo. Krepki na »dar! Ciril   in   Metodova   veselica v
Strašnem dola«. Kljub temn, da so aandanes za republikance slabi časi vobče, kljub temu, da so slabi časi za »Slovencu« nepokorne cirilmeto-darje posebe,   uspela   je   veselica v
Strašnem dolu« pri Matenji vasi uad vse pričakovanje uspešno, dasi je nekaj časa rosil dež, in pregnal nekoliko najmalodušnejšh ljudi. Že kmalu popoldne se je nabralo v »Strašnem dolu«, ki pa bo po našem mnenju od tega dne izgubil svoje grozeče ime in ga zamenjal s »Prijetnim ,iolom«, okoli 2000 ljudi. To število na je proti večeru še znatno naraslo. So in kdor je prišel, ni šel tako kma-'u, kajti raznovrsten in bogat je bil • pored, tako, da si je mogel le naj-marljivejši cirilmetodar ogledati in proučiti vse točke. V paviljonih so ^regle cirilmetodarice, — vrle kakor zmeraj. — Pridno so razpečava-|e krepčila in cvetlice, ki so se mora
, seveda plačevati le z republikanskim denarjem. Vsem lahkonogim v
abavo je pridno svirala postojnska iTodba, ki je pripeljala nebroj vrlih Fostojnčanov na veselični prostor. Krasno je bilo slišati zdaj mešani, zdaj moški zbor postojnskega pev-jra društva, pod vodstvom g. pilima Stritarja. Kdor se je udeležil veselice, je gotovo prepričan, da tu-<ii pri nas »Kraševcih« še ni izumrla ljubezen do naše prekoristne in ve-lepomembne družbe.
Društvena naznanila.
in zadene le   so   zopet sokolske
trombe . . • Lepo število kamniških sokolov je v nedeljo 24. t. m. popoldne odkorakalo iz Kamnika, da priredi v prijaznem Dobu svojo javno telovadbo, združeno z ljudsko veselici. T<x*no ob 4. prikorakala je nad 70 mož broječa četa bratov Sokolov in naraščaja. Xa lepo okrašenem vrtu - Ine g. Zamika naj bi se imela vršiti javna telovadba. Ves prostor je bil lepo okrašen z zastavami in ženi in gre za to posebna hvala po-ftariei gospodični F ranici Peterma-novi. — Prostih vaj, kakor tudi orodne telovadbe članstva nam ni potreba še pohvaliti, saj sta bili završeni z navadno točnostjo in gibč-?io^tjo. Vsekakor pa moramo pohvalno omeniti naraščaj, ki je s svojimi \ ajami pokazal kako resno se je oprijel telovadbe, ki pa je tudi naj-se dokumentiral delavnost brata Lušina, ki je mlade dečke izuril, da so s tako natančnostjo izvedli nelah-ke vaje. Kamniška godba igrala je neumorno ter izvajala samo slovan- j >ke komade, za kar je žela obilo polivale. — Pri javni telovadbi in veselici je bilo mnogo domačega občin-
*va, ki je dajalo z glasnimi klici du--ka začudenju nad toliko dovršenostjo telovadbe naših mladih mož. Pri-
Io je tudi precejšne število civilnega občinstva iz Kamnika, Vira, Homžal in Ljubljane, kateri so vsi z I riznavajočim   navdušenjem sledili
-nki posamezni točki telovadbe. Pozabiti ne smemo pohvaliti gostilni-1 a rja g. Zamika, ki je točno in poee-postregel z najboljšo pijačo in flobro jedjo. — Pričakovati je bilo, -e najbližje bratsko društvo iz ■ ■•'•nižal udeleži te prireditve, saj rav-
io kamniški okraj    kaže dovzetnost sokolsko idejo v vseh slojih. Tako >e je završila zopet ena sokolska pri-if-ditev in kamniški Sokol   je lahko
-nosen nanjo, saj je pokazal ka.j lahko vstvari sokolska delavnost in ^okolski ponos.
Slovesna otvoritev Prešernove koče na Stolu.   Kranjska podružnica
Slov. plan. društva« otvori sioves-v nedeljo 31. julija na ^tolu, kralju ponosnih Karavank, -vojo prvo planinsko postojanko — Prešernovo kočo. Najpripravnejši je iohod iz postaje Žirovnica, od koder •/letniki lahko dospo v dobrih 4 urah i*o lepi. večinoma na novo izdelani
.oti v položnih serpentinah na vrh ^tola. Ob 10. uri dopoldne služi na Stolu sv. mašo veleč. gosp. J. Klein-
>nst, župnik v Begunjah, nakar se
oea slovesno blagoslovi in otvori. Po otvoritvi bode prosta zabava, ki *e po povratku izletnikov s Stola na-
Pljuje v dobro znani gostilni pri Je-<u uh Selu. Prešernova koča je solno zgrajena iz lesa, ima podzidek »ii je krita na vseh štirih   straneh z Semitom ter ima klet, kuhinjo in 'no sobo v pritličju in v podstrešju. -\"a razpolago je 8 postelj in skupno ležišča z 8 inodroci. Koča je od 16. julija oskrbovana.   Preskrbljena   je s jem, različnimi konservami    in z ^vrstnimi    kranjskimi klobasami; vsak čas pa lahko postreže oskrbnik 8 pristnimi planinskimi žganci. To-o se bode pivo, belo vino in cviček. Pozneje se bodo tudi dobila raziična vyeia, gorka jedila. Prešernova koča, k: leži na Malem Stolu v višini 2190 metrov je znamenita in velerazgled-na turi&tov&ka koča, važna narodna Postojanka in nova trdnjava v naših
aied širom slovenske domovine. 8 Stola lakko pri i sani v 6 arak
bok na Oolioo in basa teikoos r
samo v 5 uran na bližnjo, divje orano Zelenico, ali v istom času na Begunjšico, ki slovi v turiatovskih krogih po svoji bogati flori. Is v dobrih 4 urah nas dovede pot čez ljubko, zeleno Mačevsko planino v prijazno in industrialno Bistrico v Božu na Koroškem. Stavba Prešernove koče je stala Kranjsko podružnico & P. D. mnogo truda in veliko denarja; toda podružnica se je vedno vrlo zavedala, navzlic vsem težkocam, svoje naloge in jo je tudi sijajno dovršila. Zato pa 31. julija, kdor le more na Stol, da skupno praznujemo dan veselja in novega uspeha slovenske tu-ristike. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje vse člane in prijatelje S. P. D. odbor Kranjske podružnice S. P. D.
ProsvettL
Koncert belgradskega pevskega
društva   »Stankovi«*«   v Ljubljani.
Pevačka družina »Stankovič« v Bel-gradu, ki jo glede umetniške višine njenih koncertov smemo staviti sporedno naši »Glasbeni Matici«, hoče na povratku s Cetinja v Ljubljani prirediti koncert. To svojo namero je sporočilo »Glasbeni Matici« kot reprezentantinji na polju glasbene umetnosti v Slovencih ter društvoma »Slavec« in »Ljubljanski Zvon«. Glasbena Matica« je dopis v rešitev »istopila delokrogu »Zveze slovenskih pevskih društev«. Upravni odbor Zveze je v svoji redni seji 25. t. m. v navzočnosti zastopnikov »Slav-ca< in »Zvona sklenil soglasno, da je kar najiskrenejše pozdravljati odločitev društva, kojeara sloves gre ši-lom slovanskih zemelj, da namerava posetiti srce Slovenije, belo Ljubljano. Naj bodo prepričani, da bodo naša pevska društva brez izjeme storila vse, da ho nameravani koncert uspehi najsijajnejše. Upravni odbor pa je hkratu izrekel skromno željo, naj bi se koncert — namesto koncem avgusta — vršil v prvih dneh meseca septembra. Takrat so ljudje s počitnic že v Ljubljani, ki je ob pričet-ku šol najbolj živahna. Takrat smemo pričakovati najsijajnejšega pose-ta koncertne dvorane, ki bi se v poji t nem času le težko dala napolniti. Kar tiče zlobne denuncijacije »Glasbene Matice«, češ da so sc pevci Glasbene Matice« z »Zvonom« napotili v Belgrad, je stvar ta-le. Med ]>evci »Zvona« sta 2 (reci dva), ki sta tudi člana pevskega zbora »Glasbene Matice«. Ob sebi umevno je, da se ta dva izleta nista udeležila kot pevca »Glasbene Matice«, ampak »dino le kot pevca »Zvona«. Saj se to * ečkrat doeraja. da je kak pevec član več pevskih društev. Tudi »Ljubljana« se je pri svojih nastopih že morala posluževati pevcev »Glasb. Matice«, pa zateeradelj nihče ni trdil, da je priredila koncert 5 pevci »Glasbene Matice«. Denuncijacija je torej prozorna! Na podle izbruhe propadlih duš v včerajšnjem »Slovencu« reagirati, se nam ne zdi vredno, ker se ti izbruhi obsojajo sami.
SIovonsK! Jug.
— Klerikalno gibanje na Hrvaškem. Pretekli icden so imeli v Splitu shod duhovniki iz splitske škofije. Sklepali so o tem, kateri ]>oIitični stranki bi se kazalo pridružiti. Po daljši, mestoma burni debati so zbo-rovalci z vsemi proti trem glasom r klonili, da stopijo v stranko prava, ako leta spremeni svoj program po željah duhovščine. Na ta sklep je baje mnogo vplival državni poslanec don Frano Ivanišević. Ker pa je bil ieta izvoljen na programu »Hrvatske stranke«, mu nameravajo njegovi volile i za to, da se sedaj v javnem življenju zavzema za stranko prava, izreči nezaupnico in ga pozvati, naj < dloži svoj mandat.
Hrvaško - srbska koalicija pred novim položajem. Ker vladar ni sprejel demisije bana dr. Tomašica, je nastala na Hrvaškem popolnoma nova politična situacija. Političnim strankam bo treba napram banu zavzeti popolnoma novo stališče. V to svrho je sklical poslanec Tuškan za jutri plenarno sejo hrvaško-srbske 1 oa lici je. Na tej seji se bo razpravljalo o novi situaciji in se preciziralo stališče nasproti banu.
— K jubilejnim slavaostim na Cetinja. Hrvaški kipar Valdec je izdelal doprsni kip kneza Nikole. Ta kip se v lije v bron v dunajski dvorni livarni. V Lipskem so naročene umetniške plakete, ki bodo predstavljale kneza in kneginjo v profilu. Plakete se rasdele na dan jubileja kot darilo vsem udeležencem ju-bilejskih slavnosti na Cetinju.
— Demo —t racija proti emrjn Ferdinandu, Iz Sofije porošajo: fu dni so v Burgasu neznani storilci na kipu carja Ferdinanda   odbili nos.
policija m mogla priti na sled etovif * cem. Enak atentat as ja takoj drugi
ja nukao as kfru odbil trka, Daai je bi-gu aauAUBta, aa kruljav kip vam polftaiju, vendar le do
torjua.
v flufljL Pod vodstvom profesorja Beuanška so osnovali v Sofiji živeči Hrvati in Slovenci svoje tambura-ško društvo, ki so mu dali ime »Hrvatska ladruga«. Ta tamburaški zbor je imel te dni na vrtu Ignatjev javen koncert, na katerem so as svirale tame hrvaške in slovenske glasbene točke. Koncert je posetilo izredno mnogo bolgarske publike, da s tem pokaže svoje simpatijo Slovencem in Hrvatom.
tazne tivtflt
* Trikratni morilec is pokot-aosti. Iz Monakovega poročajo: Policija išče 351etnega ogrskega delavca Fakacsa, ki je umoril tri deklice iz pohotnosti. Pred nekaj dnevi so našli v velikem gozdu blizu Bregenca umorjeno hčerko nekega mizarja. Fakacs je osumljen, da je izvršil ta umor. Ko je Fakacs v Lindavu delal, je bila umorjena triletna hčerka trgovca Spiegela. Policija je dognala, da je bila tudi v Monakovem, ko je bil Fakacs tam, umorjena neka triletna deklica. Vseh teh zločinov je osumljen Fakacs, ki je pobegnil v Avstrijo.
* Kaj je skupna avstro-ogrska banka? Pri volilni agitaciji na Ogrskem je vitez Vay, pristaš Justhove stranke, govoril o skupni avstro ogrski banki. Med drugim je rekel: »Častiti volilci, hočem vam razložiti kaj je skupna banka in kakšno je naše razmerje napram njej. Je to krava, ki stoji na meji med Ogrsko in Avstrijo. Na ogrski travi se pase, a na Avstrijskem jo molzejo. A kaj si mi želimo? Da bi bilo to obratno!« (Gromovito ploskanje.)
* Devet let stara žena — ločena. To čudo se je zgodilo v Abesiniji. 16. maja 1909 se je poročil 141etni princ Lidj Kvassu, bodoči neguš, z mlado princezinjo Roman i e Onork. Mlada ženka je imela takrat osem let. Celo leto je bil parček popolnoma srečen. Toda politika, ta nesrečna politika, je razdrla to zakonsko srečo. Mala princezinja je nečakinja cesarice. Taitu in regenti so se bali, da ne bo vplivala na svojega ljubeeesr moža v korist oškodovane tete. Pregovorili so princa, da se je ločil od svoje mlade žene, ki se je morala na to vrniti k svojim staršem. Stara je zdaj šele devet let, mora pa trpeti kakor odraščena žena. Tudi njen mož je neutolažljiv. Oba jokata noč in dan. Toda tudi v Abesiniji zaceli čas vse rane.
* Nevaren tat pod banjo. Hišna oskrbnica v Gentzgasse št. 56 na Dunaju je slišala te dni v prvem nadstropju neko ropotanje s ključi. Ker je vedela, da so vse stranke iz prvega nadstropja na počitnicah, je zaklicala, kdo je vendar gori. Takoj na to je prišel po stopnicah mjad, eleganten gospod, ki je rekel, da je iskal neko stranko. Pozneje je pa oskrbnica izvedela, da sta šla v hišo dva moža, torej mora biti eden še notri. Šla je v prvo nadstropje, kjer je zapazila na hodniku banjo, ki je bila narobe pove/njena. Žena je privzdignila banjo, in glej, pod njo je res tičal nek možakar. Oskrbnica je takoj poklicala stražnika, kateremu je mož pod banjo povedal, da se piše Franc Straka. Na policiji se je pa do-gnalo,da je to 401etni ključavničarski pomočnik Stanislav Podlucky, ki je šele pred kratkim prestal šestmesečno kazen in ki je dne 14. t. m. vlomil v stanovanje nadinspektorja dr. Kliigerja, kateremu je odnesel za 1000 K vrednosti. Podluckv je nameraval ponoči vlomiti v stanovanje bančnega uradnika, ki se zdaj nahaja na deželi na počitnicah.
* Madonna povzročila velike dobitke v loteriji* V Neapolju je ljudstvo na praznik Madonne del Carin ine v velikih množinah stavilo tri številke, ki so se nanašale na ta praznik. Te številke so bile potegnjene in loterija je morala izplačati 6 milijonov lir. Ljudski mestni okraj je slavnostno razsvetljen in procesije ▼eno lih žensk so hodile po ulicah. Gostilne so bile celo noč odprte. Naval na loterijske urade je bil tako velik, da niso mogli še izplačati vseh dobitkov. Oroiništvo ja moralo pri tam posredovati.
leti as ja nastanil v francoskem mestu Cannes 61 letni pek, Italijan Oiacomo C o m b a s svojo ženo in tromi sinovi. Živel ja uaimvuljuu vi krogu svoje družine, dokler ga ni navdala, želja po uživanju. Zapustil je svojo družino, rjošakal si lastmo atano-vaarje tu zašel občevati s pokvarjenimi ianekami. Njegove stalne obisku valke so bile Motam Josipina Li-bois hi
rudi »paljOTrift
MgU pobuj-
ugUDJaUšo
vanju starega Comba rasne neumnosti Družba is ostala skupaj pozno v. noš. Ko so bili še vsi pijani in so so že vsega naveličali, je načela Libois v neki pasmi zasmehovati starega Oiaooma. Ta je bil seveda užaljen in ja prisolil Josipini Libois par krepkih zaošnic, obenem ji pa ukazal, da mora takoj zapustiti njegovo stanovanje. Libois pa ni hotela oditi, marveč jo starcu zagrozila, da pokliče policijo. Starega Italijana je ta grožnja tako razkačila, da je skočil po revolver ter iz neposredne bližine trikrat ustreli na dekle. Josipina Libois je bila takoj mrtva. Ko je Comba uvidel, kaj je storil, je tekel na hodnik ter zaklical ljudem, naj takoj pokličejo njegovo ženo. Na to se je Comba vrnil v svojo sobo, se vlegel na posteljo ter si pognal kroglo v glavo.
Književnost
— Maksi m Gorki: Povesti. Na
slovensko prevedel Fedor Gradišnik. Založila »Narodna založba« v Celju. Cena 1 K 50 h, po pošti 20 h več. Knjiga obsega štiri povesti »Jeme-Ijan Piljaj« — »V stepi« — »Orlov in njegova žena« — in »Konovalov«.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica Št. 7.
Telefonsko In brzojavno
poročna«
Izjava dr. Weisskirchneja.
Dunaj, 26. julija. Trgovski minister dr. Weisskirchner z vso odločnostjo zanika, da ni med njim in dr. Gessmannom nikakih nasprotstev. Stranka je popolnoma edina. Dr. Weisskirchner je pripravljen izpolniti dr. Luegerjev testament in postati dunajski župan, kakor hitro postane prost svojih obveznosti do vlade.
Bojkot proti mesarjem.
Klostcrncuburg, 26. julija. Boj-kotno gibanje proti mesarjem se vedno bolj razširja. Bojkotna komisija odklanja vsaka pogajanja z mesarji.
Položaj na Češkem.
Praga, 26. julija. »Venkov« označuje vesti, češ da so Čehi sestavili nove pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni delovati v deželnem zboru, kot popolnoma izmišljene. Češke zahteve so znane in od teh zahtev nikakor ne odstopijo.
Zastrupljenje.
Klad no, 26. julija. Tu se je po nesreči zastrupilo 36 oseb, od katerih sta 2 že umrli.
Ukradena denarna pisma.
Linee. 26. julija. V noči od 24. na 25. julija so bila ukradena tukaj denarna pisma v skupni vrednosti 30.000 K.
Vlom v župnišče.
O pav a, 26. julija. V nedeljo so vlomili med mašo v eno okoliščno župnišče tatovi ter odnesli seboj 20 tisoč kron cerkvenega denarja.
Položaj na HrvaŠkem.
Budimpešta, 26. julija. Položaj, ki je nastal vsled kraljevega pisma na bana dr. Tomašica, se sodi tako, da je ban toliko, kakor na novo postavljen, torej odvezan od vseh obveznosti, ki jih je bil dolžan izpolniti vsled pakta s srbsko - hrvaško koalicijo. Na obeh straneh žele, da pridejo do s porazu mijenja. V poučenih krogih se z vso gotovostjo računa na pozitiven uspeh konference bana dr. Tomašica s srbsko - hrvaško koalicijo. Koalicija ho odstopila od svoje zahteve po odstranitvi pravosodnega načelnika Aranickega.
Budimpešta, 26. julija. Ban dr. Tomašič ima izpostavljeno polnomoo razpustiti hrvaški sabor v tem hipu, ko uvidi, da je sporazum med njim in srbsko - hrvaško koalicijo nemogoč. Razpisal bi potem takoj nove volitve.
26. julija. Justični minister je predložil predlogo o reviziji kazenskega postopanja. Nato se je nadaljevala idemnitetna debata, katera pa as je z govorom Kovacza zaključila. Trgovinski minister Hie-rouimv ja zavračal očitanje, osi, da sedanja vlada ne postopa pravilno in kritikova! šelazniško politiko prejšnje vlade.
Ogrski vinogradi v nevarnosti
26. julija. V 30 vi-občinah aa je pojavila pe» ki gromi uničiti
Pušežaj v TuršljL
r°1^T*ff*i ^i*
m J*
tar aUh radi sUruaja j»V
čet na turško - grški meji. kličejo se pod orožje rezervisti 3. wy zbora.
Turški listi proti Bolgarski. Carigrad, 26. julija. CarigrajskI
listi močno napadajo Bolgarijo, Češ, da s svojo kritiko turškega raaorože-nja v Macedoniji se umešavala v, vprašanja, ki spadajo v notranje zadeve tuje države.
Grško vojaštvo med seboj. Atene, 26. julija.   Med grškimi vojaki še vedno  prihaja do krvavih medsebojnih spopadov. Včeraj je zo*
pet ustrelil nek stotnik nekega ma* jorja.
Na Kubi vre. Pariz, 26. julija. Iz St. Jago d! Guba se poroča, da vlada med prebi' valstvom veliko razburjenje in grozi v kratkem izbruhniti vstaja, ki bo hujša, kakor vse dosedanje.
Zeppelin ima smolo. Berlin, 26. julija. Zeppelinova pripravljalna dela za polet na severni tečaj so se ponesrečila.Vsled raznih nezgod se je grof Zeppelin odrekel potovanju na Gronland, ter se vrne že sredi avgusta nazaj.
Nemiri v Perziji.
Berlin, 26. julija. Iz Teherana se poroča, da v Perzji nemiri še niso popolnoma ponehali. V zadnjem času napadajo od duhovnikov podpiho-vane čete zlasti tuje trgovine in industrijska podjetja. Vojaštvo je kon-signirano.
Morilec dr. Crippen. London, 26. julija. Poroča se, da je kapitan ladje, na kateri se vozi dr. Crippen s svojo stenografinjo, oba aretiral in ju dal zapreti v ladjino jetnišnico. Oba se skrbno stražita, ker se boje, da ne bi izvršila samomora.
iNeimri na Španskem.
Barcelona, 26. julija. Danes je izbruhnila prava vstaja. Delavstvo je opustilo vse delo. Pripravljenih jo 10.000 vojakov in 2000 policajev.
London, 26. julija. Tukajšni listi poročajo, da je položaj na Španskem zelo resen in da se sme pričakovati velikih dogodkov. Rezerve so klicane pod orožje.
Ogenj na parniku.
New York, 26. julija. Na parniku »Momus«, ki je vozil v New Or-leans, je medpotoma izbruhnil ogenj. S pomočjo brezžičnega brzojava je mogla goreča ladja obvestiti druge, ki so prišle potem še pravočasno na pomoč in tako mogle potnike rešiti pogina.
Gospodarstvo.
— Hnieljevi nasadi na ljubljanskem polju so letos nenavadno lepo razviti. Obeta se prav dobra letina, če vsega zopet v zadnjem trenutku ne pokvari letošnje vreme.
— Letina na šentjernejskem po* lju je letos v splošnem nekoliko zaostala za ono lanskega leta. samo vinogradniki so doživeli trpko presenečenje, kajti rja jim je uničila nad polovico pričakovanega pridelka. Živinska klaja je letos izredno lepa in tudi veliko je je. Strn jo povoljna, slame obilo. Tudi sadje je letos — razen češenj in hrušk — dobro obrodilo. Krompir je sicer lep, a se ga rja loteva, kar mu gotovo ne bo na korist. Prav lepo pa se razvija druga po vrtina, kakor korenje, pesa, repa, zelje itd. — Posestniki, ki imajo še precejšnje zaloge vina, so najbolje zadeli, ker je cena vinu zadnje tedne nenavadno poskočila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. julija: Elvira Krautgartner, re-jenks, 13 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 25. julija: Ignacij Pogačar, uradnik okraj, bolniške blagajne, 36 let, Rožna al-17, — Marija Košir, zidarjeva vdova, 72 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 21. julija: Terezija Samec, zdravnikova vdova, 60 let
HeteorokftKno porodio.
Mt*Z.
Uttiil zračil flakTKt um
25. 96.
Cas vaaja
2.pop.
9. zv.
Staaje netra
734-v 7331
7333
• o •* tj
H
203 164
130
>
sL jzah. si. jvzhod
brezvetr.
Nebo
oblačno jasno
deioblač.
Siuanja včerajšnja temperatura 16-3% Padavtea v 34 arah 00
Prodajalko
■JJJJJJJJJJJJJJI
flmmmmBBBBBBj
■mmasssssssj
paaamsa
BSSSSSSSSSJ
4 Ml
Grand cirkus
Frtro VflUnd
• LfttErMnnra Aevmtft
M. J«ll|a • W-
LJaMJuM ta fes t«
28. julija ob 8. uri zvečer s velika otvoritvena :
gala predstava
z velikoraestnim sporedom.
**■ s**wbsoJ
V nedeljo, 31. julija
2 veliki
poslovilni predstavi
Ob 4. pop. Ob 8. i večer.
Pri popoldanski predstavi plačalo otroci aa vseh sedežih polovico.
Ceas prostorom: Loža za 5 oseb 20 K, sedež v loži 4 K, sedež na tribuni 3 K, I. prostor 2 K, II. prostor 120 K, galerija 60 h.
Vstopnice lama v predprodaji iesarkova trafika ¥ Selenburgovi ulici. 2528
Kot mlinar
za mlenje štul, želim stopiti v službo
Ponudbe se prosi pod „100 mlinar'' na upravn. »SI. Naroda«. 2508
licem v najem ali na račun dobro
gostilno
v Ljubljani ali tudi izven Ljubljane na Dolenjskem. — Ponudbe pod „Št. 37" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2530
Išče se vojaščine prost o v oi
flonovoide
a 3
za usnjarski obrt.  Ozira se  samo na popolnoma izvežbano moč. Poštni predal „68". 2529
Lepi
2531
Ponudba pod upraveistvo »Slov. Naroda«
Dr. Derjonc
začne ordinirati 1. avgusta.
2525
Hc II 489 10/1
2533
Družbeni oKlt
Vsled sklepa z dne 20. julija 1910 opravilna Številka S 9/10/47 se proda
dao 30. Janja 1010 ob 0. step. ▼ LJubljani, Jurtttov trg 3
potilo aa gospodo, klobmkL nogavico, prodafalniftka oprava Itd.
K ći   se   snuj-*   »gledati   dne 30«
Julija 1910 m»4 8. in S. wf v LJubljani, Jortitov trg 3.
L kr. skrajna sodsija i Ljubljani, eldeiek !„
dne 25. julija 1910.
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja44 Ljttjai Si Wra usta itn. 27
v slitini kslsdveca. Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja«
Iiborno pijaco.
Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen        1913
■aV velik senčnat vrt. ~w
lak an pi mtm mm
velik koncert!
Hajbl papir za lovenje meh
12 vinarjev za dvojni list
TANGLEFOOT
Engros:   JOSIP TAUSSIG,   Dunaj XX I.
St. 430/pr.
2627
pripravni tudi za i
pisarne is stanovanje v suterena
(2 sobi s kuhinjo in pritiklinami)
dajo se s 1. avgustom v najem.
9 Ljubljani, dobro ohranjena, se iz proste roke zaradi rodbinskih razmer
= p r o d a. =
Vprašanja pod „V.  8493" na
anončno pisarno Rudolf Mosse, Dunaj, 1., Seilerstatte 2. 2463
ji Edino
j i zastopstvo znamke
o
KINTA
i
* je ▼ teku in trpežnosti nedoseŽUO I kolo sedanjosti. ios3
j Zaloga Puchovih koles.
: Kolesa sprejema v ,—^ .— I    liraal« la smrikllasj« ter
j izposojevanje koles.
j Ubu, solina ta ena izvrittev.
j Karel Čamernik
rjiktna, nnjska cesta 9.
1        Gotiki zastoaj in franko.
Za pisarniško službo pri deželnem odboru kranjskem se sprejme
pisarniški praktikant
z adjutom letnih 1200 K. Za to službo se zahteva z dobrim uspehom prebiti izpit kak*1 srednje Šole.
Če dotični  prosilec dokaže,   da je že izvežban v politični pisarniški službi, ga bo deželni odbor eventualno takoj imenoval
pisarniškim oHcijalom
z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 504 K.
Prosilci za to službo naj predlože svoje s krstnim listom, z zdravniškim izpričevalom, z dokazili o znanju slovenskega in nemškega jezika ter z drugimi potrebnimi izpričevali opremljene prošnje
do 25. avgusta t. L
podpisanemu deželnemu odboru
Deželni odbor kranjski,
v L) u bi »ani, dnr 22. iul'ja «910
jeni mlin v Domžalah
I. BOHČAR, LJUBLJANA
Centralno pisarno in skladišče: Vegovo ulico 8.
TtMn utlmrk. M. lit. TiliH« hrtwi>. M. 11».
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in droge mlevske izdelke.
Stol* trs t.
toroje stanovanj
v lepo leteči vili aa ________
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2526
stonouonie
bstnječe iz kshinje, velike in manjše ■aasarde ter lepega predprostora, se takoj ali pa m 1. avgustom odda v vili Nunska ulica it. 21«
Vpraša s*- v I. nadstr. 2499
Pozor, lofliliilli oslužbend!
Za novo restavracijo in kavarno „Bellevue" na Š šenskem razgledu katera se namerava . M«
•tvoriti, 2524
sc sprejme tec zanesljivo izurjenih
plačil, natakaric, podnatakaric blagajni čarka, točaje, in kuhinjsko osobje.
Sprejmejo se tndi za ob nedeljah le dobro izvežbane pomožne natakarice.
Ponudbe vposlati in predstaviti se
r tako] pri Avguštinu Zajcu, ro-stavrater|u, LJubljana, Sodna uL 6.
Nikdar ved!
ne premenjam mila, odkar rabim amaaaovo llli|lao mlečno milo s lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505
2493
hišnik
z malo družino, ki mora biti zidar ali sobni slikar. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Avtomobil
4 osebe
se po jako ngodai ceni proda.
Več se poizve 1528
v Sp. Šiški 220, pri Šebeniku.
Prti
slovenski
izprašali
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št 1.
2 Stanovanja z 2 sobama, in kuhinjo in 1 Stanovanje s 3 sobami in kuhin .. z lepim vrtom in s pritiklinami SO Odda
za novemberski termin. Več lepih, soiočno ležečih, suhih stavbnih parcel le na prodaj v bližini U. državne gimnazije. 2386 Poizve se: ulica Stare pravde štev. 3 v pritličju od 2. do 6. ure dopoldne,
Ženitna ponudba.
33 let star upokojenec s 50 K mesečne pokojnine, poleg tega tudi privatni uradnik, Slovenec, srednje postave, ki se tudi razume v trgovini in poljedelstvu, se žel? spoznati z nekoliko izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, Slovenko, 17—27 let staro, bolj srednje velikosti (vsaj ne nad 163 cm), b e 1 o 1 i č n oin ne rdečih las ter brez telesnih hib, pa naj bo Že iz mesta ali z dežele. Vitkostase imajo prednost. Ponudnica mora, če nima primerne dote, razumeti kakšno obrt, to j. biti dobra šivilja, razumeti ročna dela, ali biti samostojna prodajalka tobaka, krčmarica, prodajalka drugega blaga ali kaj podobnega, ali pa mora kaj podobnega za gotovo vsaj v kratkem doseči. To se zahteva ne ravno računajoč na zaslužek neveste, nego le vsled sigurne eksistence. Ponudnica naj natančno popiše svojo osebo ter navede sedanji ter eventualno prihodnji mesečni zaslužek ter priloži, če mogoče, fotografijo z navedbo, kdaj je bila napravljena, ki se tajno vrne. 2467
Dopisi pod šifro „ffe zamodlmoM na upravništvo »Slov. Naroda«.
C. kr, avstrijske     f£   državne železnice
Izvleček iz voznega reda.
W«*lf«^«ai ts Lfmal|aee (Ins. tal.)
r-03 zjutraj. Osebni vlak v  smeri:
jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
*?0 x)utraj» Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, * ndolfovo, Strala-Toplice, Kočevje. 9 |2 dopoldne. Osebni vlak v smeri: fese-ce, z zvezo na brzovlak v (Vlnvrc, Dunaj j. k., Line, Prago, ;raidane Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
i-ao oopolone. Osebni vlak * smeri: Triič, -srnice, Trbii, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
1 aa popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-
suplje, Rndolfovo, St. Jani, Strala-Toplice, Kočevje.
3*30 aoaeK.no. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec«
a>aa svoflor.   Osebni vlak v smeri: IriEic.
Josenire. z zvezo na brzovlak v Beljak, < elover. Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, W iesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen, Trbii.
r40 sveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje
St Jani, Radolfovo, Kočevje, 101O ponoot. Osebni vlak v smeri:
mce, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
7 S. ajantaj i Osebni v »a* v Kamnik.
2 OS pepoidnst Mešan ec s Kamnik. 7*3. ivSSsr: Meša ec v Kamnik.
lf— ponoči s Mesanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
v L|aalfi
'■09 zjutra): Osebni vlak is Jeseni«-, v zvezi   na  brzovlak  iz   Berlina. Draždar,
Prage, Linca, Celovca, Monakovegm, Solno grada, Badgasteina, beljaka, Gorice, Trsu Triiča
SSa zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-dolfovega, Grosuplja, Št. Janža.
Il"20 dopoldne: Osebni v.ak is Trbiža, Gatjce, Jesenic« v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda Monako vega, So ln ograda, In o mosta. Badgasteina. Beljaka.
a*00 popoldne. Osebni vlak is Koče v a. Strate - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja-St. Janža.
aM7 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Triiči
0*08 zvoOor: Osebni vlak is Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Fra^e, Linca, Celovca, Monakovega, Solhogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
OM5 zvooer: Osebni vlak is iSetjaka, Trbiia Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Triiča.
0-07 avooori Osebni vlak is Kočeva. Stnit Toplic Rudolfovega, Grosnplja. St Janža.
1l*aa ponoči: Osebni vlak iz Trbiia, Ceio«CJ Beljaka, Trsta. Gorice Jesenic
Piiao« v Lfaellano (drlavrne talasale«)
0»40 zjutraj: Mešanec is Kamnika.
•O-OO dopoldoi Mesanec iz Kamnika.
OMO ivsosr: Mesanec is Kam ni k«
IOSO po noči: Mesanec iz Kamnika le ot nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navođeni v srednje
C. kr. iriam-isleinUkt raraatelistro t Trstu.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-
Spftjwi vtfft m Isafsastt hi n Mstfl nbmt laf Jk
llvttllfl ti iaV Vltfl pi flaotk
^2^|q        * * ^dstttst pavje vseh trst
47D
^93202
826924