Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
1 024 69
_telo
J7_ 1996
I


Hoi 16J
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Razred za zgodovinske in družbene vede
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU Inštitut za arheologijo
ARHEOLOŠKI
47 1996
LJUBLJANA 1996
frn oihj
Izdala in založila
Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU
Glavni urednik Slavko Ciglenečki Odgovorni urednik Stane Gabrovec Tehnični urednik Primož Pavlin
Uredniški odbor
Prevajalki
Lektorica Risarki
Dragan Božič, Slavko Ciglenečki, Janez Dular, Stane Gabrovec, Primož Pavlin in Biba Teržan
Predavanja z mednarodnega posvetovanja Kelti in romcmizacija v Ptuju (str. 163-322) je uredil Dragan Božič.
Marija Javor Briški (nemščina) in Barbara Smith Demo (angleščina)
Alenka Božič
Dragica Knific Lunder in Tamara Korošec
Naslov uredništva Arheološki vestnik, Gosposka 13, SI-1000 Ljubljana, tel. + 386 61 125 60 68, fax + 386 61 125 52 53
Tisk Naklada
PLANPRINT, Ljubljana 1200 izvodov
ISSN 0570-8966
O 1996 by Inštitut za arheologijo ZRC SAZU
Natisnjeno s podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/319-92 i dne I. 6. 1992 je publikacija uvrščena med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Vsebina
Prazgodovinske dobe
Mitja BRODAR: Mornova zijalka pri Šoštanju..............................................................................................9
Mitja BRODAR: Vilharjeva jama v Risovcu blizu Postojne...................................................................... 29
Ivan TURK, Anton VELUŠČEK, Janez DIRJEC in Pavel JAMNIK: Lukova jama v dolini
Kolpe, v Sloveniji. Novo arheološko in paleontološko najdišče............................................................. 41
Anton VELUŠČEK: Kostel, prazgodovinska naselbina.............................................................................. 55
Philippe DELLA ČASA: Povezava antropoloških in arheoloških podatkov: pripombe k sestavi prebivalstva in družbeni ureditvi bronastodobnega grobišča Velika Gruda v Črni gori (Povzetek).....................................................................................................................................................143
Janez DULAR in Danilo BREŠČAK: Poznohalštatska hiša na Gradišču pri Valični vasi................ 145
Mednarodno posvetovanje "Kelti in romanizacija" (Ptuj, 31. marec - 1. april 1994)
Mitja GUŠTIN in Dragan BOŽIČ (Predgovor)....................................................................................... 163
Zenon WOZNIAK: Novi rezultati raziskav mlajše latenske dobe na južnem Poljskem
(Povzetek)..................................................................................................................................................... 171
Jana ČIŽMAROVA: Jantar iz keltskega opiduma Stare Hradisko na Moravskem (Povzetek)......... 182
Karol PIETA: Rimski poznolatenski uvoz na Slovaškem (Povzetek)..................................................... 194
Otto H. URBAN: Kronologija mlajše latenske dobe v vzhodni Avstriji (Povzetek)............................206
Anton KERN: Poročilo o latenskodobnem naselju v Mannersdorfu an der March, Spodnja
Avstrija (Povzetek)......................................................................................................................................213
Paul GLEIRSCHER: Poznokeltske in zgodnjerimske najdbe na območju Gracarce
ob Klopinjskem jezeru (Spodnja Koroška) (Povzetek)..........................................................................237
Denes GABLER: Poznokeltska in rimska naselja I. st. po Kr. na mestnem območju Savarije
(Povzetek).....................................................................................................................................................247
Eszter T. SZONYI: Rimskodobno naselje staroselcev pri Menfdcsanaku (okolica Gyora,
Madžarska) (Povzetek)...............................................................................................................................256
Nives MAJNARIČ-PANDŽIČ: O nekaterih poznolatenskili naseljih na severnem Hrvaškem
in njihovem odnosu do središč zgodnje romanizacije (Povzetek)........................................................264
Marjana TOMANIČ-JEVREMOV in Mitja GUŠTIN: Keltska lončarska peč s Spodnje
Hajdine pri Ptuju..........................................................................................................................................267
Irena LAZAR: Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Savinje v Celju (Prevod)...................................289
Alma BAVDEK: Najdišči iz poznorepublikanskega in zgodnjerimskega časa na Razdrtem
pod Nanosom (Prevod)..............................................................................................................................305
Mojca VOMER GOJKOVIČ: Rimski jantarni predmeti s Ptuja............................................................ 307
Diskusija
Mihael BUDJA: Neolitizacija Evrope. Slovenska perspektiva. Prispevek k diskusiji........................... 323
Ocene in prikazi
Zdenko Žeravica: Axte und Beile aus Dalmatien und anderen Teilen Kroatiens,
Montenegro, Bosnien und Herzegowina, 1993 (Anton VELUŠČEK)................................................331
M. Beltran Lloris: Giiia de la cerdmica Romana, 1990 (Verena VIDRIH PERKO
in Bernarda ŽUPANEK)...........................................................................................................................331
A. Toniolo: Le anfore di Altino, 1991 (Verena VIDRIH PERKO).......................................................332
Tamas Bezeczky: Amforenfunde vom Magdalensberg und aus Pannonien, 1994
(Verena VIDRIH PERKO).......................................................................................................................333
Z. Farkas, D. Gabler: Die Skulpturen des Stadtgebietes von Scarbantia und der Limesstrecke
Ad Flexum - Arrabona, 1994 (Marjeta ŠAŠEL KOS)..........................................................................334
G. Piccottini: Grabstelen, Reiter- und Soldatendarstellungen sowie dekorative Reliefs des Stadtgebietes von Virunum und Nachtrage zu CSIR-Osterreich II/1-4, 1994 (Marjeta ŠAŠEL KOS)..............................................................................................................................335
J. Fitz: Die Verwaltung Pannoniens in der Romerzeit. I, 1993; II, 1993; 111, 1994; IV 1995
(Marjeta ŠAŠEL KOS)..............................................................................................................................336
Corpus inscriptionum Latinarum consilio et auctoritate Academiae scientiarum Berolinensis et Brandenburgensis editum. Volumen secundum: Inscriptiones Hispaniae Latinae,editio altera. Pars XIV. Conventus Tarraconensis. Fasc. primus: pars meridionalis conventus Tarraconensis (CIL 112 / 14), 1995;
Corpus inscriptionum Latinarum, etc. Pars VII. Conventus Cordubensis (CIL 112 / 7), 1995
(Marjeta ŠAŠEL KOS)..............................................................................................................................336
Remza Koščevič, Rajka Makjanič: Siscia, Pannonia Superior, Finds and Metalwork Production, Terra Sigillata, 1995 (Jana HORVAT).....................................................................................................337
Ljiljana Bjelajac: Amfore gornjeg Podunavlja, 1996 (Verena VIDRIH PERKO)...............................338
Eva Garam: Das awarenzeitliche Graberfeld von Tiszafiired, 1995 (Andrej PLETERSKI)..............340
Franz Glaser: Friihchristliche Denkmaler in Karnten, 1996 (Andrej PLETERSKI).........................341
La siderurgie ancienne de 1'Est de la France dans son contexte europeen. Archeologie
et archeometrie, 1994 (Anton VELUŠČEK)..........................................................................................341
The Archaeology of V Gordon Childe. Contemporary Perspectives, 1994
(Irena MIRNIK PREZELJ).....................................................................................................................342
Theory in Archaeology. A World Perspective, 1995 (Irena MIRNIK PREZELJ).................................344
Contents
Prehistory
Mitja BRODAR: Mornova zijalka bei Šoštanj (Zusammenfassung).......................................................24
Mitja BRODAR: Vilharjeva jama im Risovec-Tal in der Nahe von Postojna
(Zusammenfassung)......................................................................................................................................39
Ivan TURK, Anton VELUŠČEK, Janez DIRJEC and Pavel JAMNIK: Lukova Cave in the
Kolpa valley, Slovenia. A new archaeological and palaeontological site (Summary).........................53
Anton VELUŠČEK: Kostel, prahistorische Siedlung (Zusammenfassung)............................................89
Philippe DELLA CASA: Linking anthropological and archaeological evidence: Notes on the demographic structure and social organisation of the Bronze Age necropolis Velika Gruda in Montenegro............................................................................................................................................... 135
Janez DULAR und Danilo BREŠČAK: Spathallstattzeitliches Haus in Gradišče bei Valična
vas (Zusammenfassung)............................................................................................................................. 157
Internationale Tagung "Die Kelten und die Ronianisierung" (Ptuj, 31. Marz - 1. April 1994)
Mitja GUŠTIN und Dragan BOŽIČ (Vorwort)........................................................................................ 164
Zenon WOZNIAK: Neue Forschungsergebnisse iiber die jiingere Latenezeit in Sudpolen................. 165
Jana ČIŽmArOVA: Bernstein auf dem keltischen Oppidum Stare Hradisko in Mdhren.................. 173
Karol PIETA: Romischer Import der Spdtlatenezeit in der Slowakei...................................................... 183
Otto H. URBAN: Zur Chronologic der jiingeren Latenezeit in Ostosterreicli...................................... 197
Anton KERN: Vorbericht zum latenezeitlichen Siedlungsplatz in Mannersdorf
an der March, NO........................................................................................................................................ 209
Paul GLEIRSCHER: Spatkeltische und friihromische Funde im Bereich der Gracarca am Klopeiner See (Unterkdrnten).............................................................................................................. 229
Denes GABLER: Spatkeltische und romische Siedlungen des L nachchristliclien Jahrhunderts
im Stadtgebiet von Savaria......................................................................................................................... 239
Eszter T. SZONYI: Romerzeitliche Altansdssigensiedlung von Menfocsanak
(Umgebung von Gyor)................................................................................................................................. 249
Nives MAJNARIČ-PANDŽIČ: Einige Beispiele der spatlatinezeitlichen Siedlungen
in Nordkroatien und ihre Bezieliung zu den Zentren der fruhen Romanisation................................ 257
Marjana TOMANIČ-JEVREMOV and Mitja GUŠTIN: A Celtic pottery kiln from Spodnja
Hajdina near Ptuj (Summary)...................................................................................................................277
Irena LAZAR: Latenezeitliche und friihromische Funde aus der Savinja in Celje..............................279
Alma BAVDEK: Fundorte aus spatrepublikanischer und friihrdmischer Zeit in Razdrto
am Fufie des Nanos..................................................................................................................................... 297
Mojca VOMER GOJKOVIČ: Romische Bernsteinfunde aus Ptuj (Zusammenfassung)...................318
Discussion
Mihael BUDJA: Neolithisation of Europe. Slovenian perspective. A contribute to discussion
(Translation).................................................................................................................................................327
Book reviews
Zdenko Zeravica: Axte und Beile aus Dalmatien und anderen Teilen Kroatiens, Montenegro,
Bosnien und Herzegowina, 1993 (Anton VELUŠČEK).......................................................................331
M. Beltran Lloris: Guia de la cerdmica Romana, 1990 (Verena VIDRIH PERKO
in Bernarda ŽUPANEK)...........................................................................................................................331
A. Toniolo: Le anfore di Altino, 1991 (Verena VIDRIH PERKO).......................................................332
Tamas Bezeczky: Amforenfunde vom Magdalensberg und aus Pannonien, 1994
(Verena VIDRIH PERKO).......................................................................................................................333
Z. Farkas, D. Gabler: Die Skulpturen des Stadtgebietes von Scarbantia und der Limesstrecke Ad Flexum - Arrabona, 1994 (Marjeta ŠAŠEL KOS)..........................................................................334
G. Piccottini: Grabstelen, Reiter- und Soldatendarstellungen sowie dekorative Reliefs des Stadtgebietes von Virunum und Naclitrage zu CSIR-Osterreich 11/1-4, 1994 (Marjeta ŠAŠEL KOS)..............................................................................................................................335
J. Fitz: Die Verwaltung Pannoniens in der Romerzeit. I, 1993; 11, 1993; 111, 1994; IV, 1995
(Marjeta ŠAŠEL KOS)..............................................................................................................................336
Corpus inscriptionum Latinarum consilio et auctoritate Academiae scientiarum Berolinensis
et Brandenburgensis editum. Volumen secundum: Inscriptiones Hispaniae Latinae, editio altera. Pars XIV. Conventus Tarraconensis. Fasc. primus: pars meridionalis conventus Tarraconensis (CIL 112 / 14), 1995;
Corpus inscriptionum Latinarum, etc. Pars VI1. Conventus Cordubensis (CIL 112 / 7), 1995
(Marjeta SAŠEL KOS)..............................................................................................................................336
Remza Koščevič, Rajka Makjanič: Siscia, Pannonia Superior, Finds and Metalwork Production, Terra Sigillata, 1995 (Jana HORVAT).....................................................................................................337
Ljiljana Bjelajac: Amfore gornjeg Podunavlja, 1996 (Verena VIDRIH PERKO)
338
Eva Garam: Das awarenzeitliche Graberfeld von Tiszafiired, 1995 (Andrej PLETERSKI)..............340
Franz Glaser: Fruhchristliche Denkmaler in Karnten, 1996 (Andrej PLETERSKI).........................341
L a siderurgie ancienne de 1'Est de la France dans son contexte europeen. Archeologie
et archeometrie, 1994 (Anton VELUŠČEK)..........................................................................................341
The Archaeology of V Gordon Childe. Contemporary Perspectives, 1994
(Irena MIRNIK PREZELJ).....................................................................................................................342
Theory in Archaeology. A World Perspective, 1995 (Irena MIRNIK PREZELJ).................................344
V
Mornova zijalka pri Šoštanju
Mitja BRODAR
Izvleček
Mornova zijalka je bila odkrita že leta 1935, toda le na kratko objavljena. Doslej je veljalo, da pripada končnemu mousterienu. Avtor je maloštevilno zbirko natančno analiziral in ugotovil, da pripada mlajšemu paleolitiku. Za bolj določno uvrstitev v aurignacien ni dovolj argumentov. Arte-fakt iz višje plasti, ki doslej ni bil objavljen, pripada po mnenju avtorja gravettienu. Na koncu so navedene še zanimive najdbe iz površinske plasti.
Abstract
The site of Mornova Zijalka was discovered as early as 1935, but only brief information about it was published then. It has since been assumed that it is dated to the end of the Mousterian. This article presents the results of specific analysis of the not very extensive collection of material, and the author has established that it should be classified to the late Paleolithic, and that insufficient arguments exist for dating it to the Aurignacian. The artifacts from upper strata, unpublished to the present, should be classified to the Gravet-tian. Interesting finds from the surface layers are also noted.
Po Potočki zijalki leta 1928 in Njivicah leta 1934 je S. Brodar odkril leta 1935 kot tretjo paleolit-sko postajo Mornovo zijalko (prva najdba 6. 9.) in le nekaj več kot dva tedna pozneje še Špehov-ko (prva najdba 22. 9.). V obeh so sledila večja izkopavanja. Kar zadeva objavo rezultatov, je Mornova zijalka doživela podobno usodo kakor Špe-hovka (M. Brodar 1993, 7) in tudi o njej sta bili zapisani le dve kratki poročili, prvo že pred vojno v pregledu jugoslovanskega paleolitika (S. Brodar 1938, 160-162). Drugič jo je obravnaval precej pozneje, ko so postali znani in pomembni perigla-cialni pojavi, v članku o teh pojavih v slovenskih jamah (S. Brodar 1960, 37 in 39). Kakor za Špe-hovko, je veljalo tudi za Mornovo zijalko, da posebne potrebe po obširnejši objavi ni, saj so bili najvažnejši podatki objavljeni. Pri Mornovi zijalki je bila takšna predstavitev otežena tudi zato, ker so bili zapisniki izgubljeni. Toda jeseni leta 1994 smo pri pregledovanju starih škatel te zapisnike nepričakovano našli v kuverti brez napisa. Ohranjeno je vse, to je zapisnik poskusnega izkopavanja, dalje dva zvezka o rednih izkopavanjih (1 in II) in en terenski blok za sprotne zapise ter razne druge podatke. Tako se je nenadoma
pokazalo, da je možno in zelo potrebno o Mornovi zijalki napisati nekaj več.
Na Mornovo zijalko je S. Brodarja opozoril tedanji direktor banke v Šoštanju L. Koricki, ki mu je tudi pomagal pri organizaciji dela v njej. Jama je okrog 520 metrov visoko približno 6 km zahodno od Šoštanja v dolini Hudega potoka pod Belimi Vodami. Ima velik vhod, obrnjen proti jugozahodu. Po strmi do 10 metrov dolgi vhodni veži pridemo v skoraj ravno 20 metrov dolgo in do 14 metrov široko glavno dvorano. Od te se desno proti jugovzhodu odcepi stranski rov, ki je približno 15 metrov dolg, do 5 metrov širok in se končuje v nekaj metrov dolgi ozki špranji.
Poskusno izkopavanje, ki je bilo precej obsežno in je trajalo 8 dni (27. 8 - 1.9 in 5.-6. 9. 1935), je S. Brodar opravil na dveh mestih. Veliko sondo j e izkopal na desni strani glavne dvorane in manjšo pri koncu stranskega rova (si. I). V glavni dvorani je našel en artefakt in majhen odbitek, kar je bilo dovolj za pripravo večjega izkopavanja. Za izvedbo tega, ki je sledilo leta 1936 (27.-29. 3., 1. 4., 14.-18. 4., in 1. 7. - 14. 8.), je uporabil kvadratno mrežo in vsakemu kvadratnemu metru dal svojo številko. Kvadratni metri
SI. 1: Mornova zijalka. Tloris jame z obema sondama. Izkopano površino označuje mreža kvadratnih metrov. Po profilu IV je S. Brodar opisal plasti. S številkami 1-23 so označene lege artefaktov. Manjkata št. 6 in 7, ker zanju ni podatkov. S črnim trikotnikom je označena lega lobanje jamskega medveda.
Abb. I: Mornova zijalka. HohlengrundriB mit beiden Schnitten. Die Grabungsflache kennzeichnet ein Quadratmeternetz. Naeh dem IV. Profil besehrieb S. Brodar die Schichten. Die Nummern 1-23 kennzeichnen die Lage der Artefakte. Die Num-mern 6 und 7 fehlen, weil es dafiir keine Angaben gibt. Das schwarze Dreieck kennzeichnet die Lage des Hohlenbaren-schiidels.
so dobivali številke sproti, kakor je teklo izkopavanje, in po končanem izkopavanju je videl, da tako ne more ostati, ker so v načrtu številke zmešane. Zato je metre na novo tekoče oštevilčil in v zapisnikih z rdečilom vnesel vse spremembe. V zapisniku je za vsako najdbo narisan kvadrat, zraven je njegova številka in v njem je označena lega najdbe. Če je bilo v istem kvadratu več najdb, so lege označene z različnimi znaki. Medtem ko je v Špe-hovki pri merjenju globin prešel na merjenje od fiksne višine, pa tega v Mornovi zijalki ni storil in je še vedno meril globine od površja. V Mornovi zijalki torej ni mogoče podatkov transfor-mirati v koordinatni sistem, kakor je to bilo mo-
goče v Špehovki. Pri vsaki najdbi je navedena globina, razen tega tudi plast in to, kje v plasti je bila. Lega je torej znana, vendar zaradi velikih premikov v plasti višinska pozicija nima stratigraf-skega pomena. Dodati je treba še, da to velja za glavno dvorano. V stranskem rovu kvadratnim metrom ni dajal številk, ampak je označeval samo tekoče metre z začetkom od roba izkopa glavne dvorane. Začetek izkopa stranskega rova je pri 3. metru in sonda je med 10. in 11. metrom. Pri omenjenem novem oštevilčenju kvadratnih metrov je oštevilčil tudi kvadratne metre stranskega rova.
Stratigrafija je skromna. S. Brodar (1938, 161) navaja tele plasti:
SI. 2: Mornova zijalka. Podolžni profil po osi, približno od sonde do zadnje stene s krioturbatnimi žepi in prerezoma dveh kolov.
Abb. 2: Mornova zijalka. Liingsprofil entlang der Achse, ungefahr vom Schnitt bis zur letzten Wand mit Krioturbatie und den Querschnitten zweier Pfahle.
I. 9 cm. Ogljeni prah. Rimske in halštatske najdbe. Castor fiber in domače živali.
II. 56 cm. Svetlorjav, oster in precej droben grušč, ki je v zgornji tretjini pomešan z apneno moko in mestoma močno zlepljen. Odlomki kosti jamskega medveda, številni ostanki alpskega svizca. Redki kvarcitni odkruški.
III.	74 cm. a) Zgornji temnejši grušč
b)	svetlejša vmesna plast
c)	spodnji temnejši grušč Grušč v plasti III je ostrorob in zelo sipek. Razbite kosti jamskega medveda. Primitivna koščena industrija, kameni artefakti.
IV.	19 cm. Naplavljena jamska ilovica.
Izkopana je bila najprej desna polovica jame in od tod je omenjeni objavljeni profil (na črti IV, si. /). Preden je začel kopati levo polovico jame, je S. Brodar fotografiral podolžni profil v osi jame (si. 2). Na več mestih v zapisnikih vidimo, da je opazil nenavadnosti. V času izkopavanj in prve objave se ni nič vedelo o premikih v sedi-mentih, zato si nenavadnosti seveda ni znal razložiti. Toda pozneje, ko je postal mehanizem t. i. krioturbacije znan, mu je postalo jasno, da gre v Mornovi zijalki za ta pojav, ki je bil takrat ugotovljen tudi že v Betalovem spodmolu in Parski golobini. Kot zelo aktualno zadevo je vse tri primere objavil v posebnem članku. Kljub slabi fotografiji, ki jo reproduciramo po njegovi objavi (S. Brodar I960, si. I), se dovolj razločno vidi prav klasična oblika strukturnih tal. V arhivu smo našli še fotografijo podolžnega profila 3 metre (severozahodno) od osi, na kateri so krioturbatni žepi tudi lepo vidni (si. J). Na fotografiji segajo krioturbatni žepi na večjem delu profila do zgornje črne plasti. Toda iz številnih izmerjenih profilov vidimo, da je plast II obstajala po vsem izkopa-
nem prostoru in da se njena debelina zelo spreminja. Večinoma je precej manjša od debeline v objavljenem profilu. Predvsem III. plast je tista, ki močno spreminja svoje lastnosti in po spoznanju, da gre za krioturbatno mešanje plasti, so težave pri razmejitvi in določanju plasti razumljive.
Profile je risal S. Brodar zelo sistematično. Prečne profile je posnel vse, od metra do metra, podolžni profil po osi in razen tega še več delnih po-dolžnih profilov. V zapisniku je mnogo podrob-
Sl. 3: Mornova zijalka. Podolžni prerez 3 metre (severozahodno) od osi s krioturbatnimi žepi in prerezoma dveh kolov.
Abb. 3: Mornova zijalka. Langsschnitt 3 Meter (nordwest-lich) von der Achse mit Krioturbatie und dem Ouerschnitt zweier Pfahle.
nosti, kakšne so bile plasti na različnih mestih. Najdemo tudi opazko (1/20), da je plasti težko razlikovati. Risal je pač, kar je videl, toda tako močna krioturbacija, kakor je bila v Mornovi zijalki, zelo premeša plasti. V posnetih profilih se število plasti spreminja. V nekaterih jih je tudi sedem. Razen tega se menjavajo njihove značilnosti. Tudi delitve III. plasti na tri dele najbrž pred krioturbacijo ni bilo, saj je v objavi (S. Brodar 1938, 161) rečeno, da se "nur stellenweise deut-lich zeigte". Velik trud pri risanju in opisovanju je bil zaman. Številne podrobnosti o sestavi plasti III, ki jih je opazoval pri izkopavanju in jih vestno beležil, nimajo vrednosti, saj niso nastale pri odlaganju plasti, ampak šele pozneje. Moramo ostati pri temeljni ugotovitvi, ki je po vsej verjetnosti točna, namreč, da gre za štiri plasti.
Pri stratigrafiji Mornove zijalke je S. Brodar opazil, da se zelo ujema s stratigrafijo Špehovke. V objavi Špehovke je napisal: "...se je pokazala v stratigrafskih odnošajih popolna vzporednost s pa-leolitsko postajo Mornovo zijalko" (S. Brodar 1939, 57). V obeh postajah je ugotovil spodaj naplav-ljeno plast in nad njo dve plasti avtohtone jamske sedimentacije. Ker se mu je tudi kultura po takratnih ocenah zdela zelo podobna, je bila tudi časovna enakost na dlani. Pozneje se je pokazalo, da so v Špehovki še globlje plasti, v Mornovi zijalki pa ležijo plasti v večjem delu jame na skalnem dnu. Le proti zadnji steni se skalno dno globoko spušča. Izkopavanje do globine treh metrov pod izkopani nivo tod še ni doseglo dna jame in ni predrlo naplavljene plasti.
Ker je S. Brodar mimogrede primerjal Špchovko in Mornovo zijalko, smo se pri obravnavanju Špehovke (M. Brodar 1993, 14) dotaknili tudi tega odnosa in zavrnili domnevo o bližnji sorodnosti obeh kultur. Spoznali smo, da je v Špehovki le aurignacien, medtem ko je za Mornovo zijalko veljalo, da pripada mousterienu. Kot dodatni argument je bila dodana ugotovitev: "Proti ožjemu povezovanju govori tudi dejstvo, da v Mornovi zijalki sploh ni kvarcitov". Za Špchovko je S. Brodar (1938, 164) napisal: "Besonders zu erwiihncn ist die zahlreiche Klein- und Grossformen enthal-tende Quarzindustrie...", po drugi strani pa v istem članku (161) za II. plast Mornove zijalke omenil le: "sparliche Quarztriimmer" in za plast 111 v zvezi s tem sploh nič. V zbirki, ki jo imamo iz Špehovke, je kvarcitov približno tri četrtine, medtem ko med najdbami iz Mornove zijalke ni niti enega belega kvarcita podobnega tistim iz Špehovke. Na tej podlagi je bila leta 1992, ko je bil v delu članek o Špehovki, izrečena trditev, da v Mornovi zijalki ni kvarcitov.
Ko pa smo začeli pregledovati najdene zapisnike, smo hitro naleteli na opazke o kvarcitih. Najdba kvarcitov je omenjena na 18 mestih, pri čemer je večkrat omenjeno, da jih je več, ali s številko, da jih je n. pr. 5. Večinoma so označeni kot drobci ali odkruški kvarcitov. Dvakrat je omenjeno, da gre za velikost oreha. Le enkrat je kvarcit označen kot velik. Tudi opombo, da gre za bel kvarcit, najdemo le enkrat. Od vseh je le v štirih primerih izražen dvom, da gre morda za artefakt. Po opisu smemo domnevati, da je eden od teh štirih v zbirki (s sedanjo številko 21, omenjen v 1/70-71), vendar ta nikakor ni artefakt. V Špehovki je več kot 10 artefaktov iz kvarcitov. Izkopavanje v Mornovi zijalki in Špehovki je nekaj časa teklo vzporedno in ne more biti dvoma, da so bili kriteriji za ocenjevanje najdb v obeh jamah enaki. V Špehovki je kvarcite zbiral, v Mornovi zijalki pa se mu to ni zdelo potrebno, ker so bili drugačni in niso kazali kulturne vloge. Kvarcitov je v plasteh precej in tudi raznih drugih kamnin ne manjka. Trditev, da v Mornovi zijalki ni kvarcitov, torej ni točna. Treba jo je popraviti in reči, da ni kvar-citne industrije. Tako je bila trditev mišljena, kot se zdaj vidi, pa slabo izražena.
Kostni ostanki iz Mornove zijalke niso ohranjeni. Verjetno so bili uničeni skupaj s kostmi iz Potočke zijalke. Plast III je vsebovala kosti na vsem prekopanem prostoru. Večkrat je omenjeno, da je kosti mnogo manj, kakor jih je bilo v Potočki zijalki. Daleč največje ostankov jamskega medveda. Od drugih živali so bile odkrite le posamezne kosti ali zobje. Še največje ostankov alpskega svizca. Najdemo še podatke "zob zveri", "zob cervida", "kost prežvekovalca", "koščica ptiča". Pri zapisu o najdbi artefakta št. 11 je še pripisano (1/62): "V bližini artefakta je ležala tibia z uvrtano luknjo pod sklepom". V kulturni plasti 111 so bili odkriti tudi koščki okre (zap. posk. izk. 16).
Prvo poročilo o Mornovi zijalki je objavil S. Brodar leta 1938 (160 in t. 8). Iz zbirke je izbral 16 predmetov in jih fotografiral, saj risarja takrat ni bilo. Članek je bil pisan kmalu po izkopavanju. Že pri obravnavi Špehovke (M. Brodar 1993, 14) smo omenili, da "se po izboru objavljenih artefaktov vidi, da je šlo do neke mere za improvizacijo". Enako lahko ugotovimo za Mornovo zijalko. Neobjavljena sta ostala dva lepa artefakta (št. 19 in 20), med objavljenimi pa sta dva, ki nista artefakta (št. 12 in 14). Kulturno ostalino je označil kot aurignacien brez vsakih zadržkov in ne da bi nakazal tudi kakšno drugo možnost. Naslednje leto je za Špchovko ugotovil: "Čeprav vzbujajo kameni artefakti v spodnjih plasteh precej mousteroiden vtis, nas dovede vendar točnejši študij
njihovih oblik do spoznanja, da imamo opravka s primitivno aurignaško kulturo" (S. Brodar 1939, 58) in po navedbi nekaterih argumentov zaključil: "...je aurignacien vendarle že dosegel neko višjo stopnjo svojega razvoja". Ker je malo prej (57) naredil primerjavo z Mornovo zijalko in napisal: "Kakor se je pokazala v stratigrafskih od-nošajih popolna vzporednost s paleolitsko postajo Mornovo zijalko, tako je prišla jasno do izraza tudi v kulturnih ostankih", je razvidno, da je tudi Mornovo zijalko takrat uvrščal v aurignacien, ki je že dosegel eno višjih stopenj svojega razvoja. Pri tem ne smemo pozabiti, da je osnova te klasifikacije Absolonov kvarcitni aurignacien.
L. Zotz (1944, 29) je izhajal iz razmišljanja, da pri postajah z maloštevilnim inventarjem pač ni pričakovati lepih in tipičnih artefaktov. Če pa teh ni, kaže kulturni inventar drugačno, primitivnej-šo sliko. Zato pravi: "Unter diesen Fundplatzen sind an erster Stelle zu nennen die Mornovahohle ... und Špehovkahohle. In beiden ausgesproche-nen Hohlenbarenjager-Rastplatzen wurde eine Stei-nindustrie ... angetroffen, die der aus der Pototsch-kahohle vorliegenden durchaus ahnlich ist. Zwar sind die Werkzeuge nicht so schon wie die be-sten Olschewastiicke, doch ist ihr jungpalaolit-hischer Charakter trotz des Vorkommens von teils mousterienahlichen, teils ganzlich atypischen Stiicken nicht zu bezweifeln".
Svoj pogled na problematiko je izrazila M. Mottl (1950, 17). Takrat ustaljeno poimenovanje alpski paleolitik je nadomestila z alpskim aurignacienom in ga razdelila v dve skupini. V starejšo, ki naj bi bila še interglacialna in jo imenuje protoaurig-nacien, je poleg Repolusthohle uvrstila še švicarske postaje, Vindijo in tudi Mornovo zijalko.
V	prvem članku po vojni je S. Brodar (1950, 7) kulturno pripadnost označil takole: "...gre za primitivni kvarcitni aurignacien (pscudomoustericn), ki se pojavi v začetni fazi zadnje poledcnitve. Isti kulturni skupini je prisoditi tudi večinoma kvar-citne artefakte Mornove zijalke pri Šoštanju".
V	svoji knjigi se F. Zotz (1951, 201) s kulturo Mornove zijalke ni posebej ukvarjal. Po daljši razpravi o Potočki zijalki je le dodal: "Eine Reihe von wciteren ... Hohlen, wie die Mornova,..., cr-gaben eine ahnliche Kultur". To pomeni, da sicer ne gre za čisti aurignacien, da pa je kultura vsekakor mlajšepaleolitska.
Leta 1955 (230-231) je S. Brodar svoje mnenje spremenil. Takole je napisal: "V podzemskih jamah v Njivicah pri Radečah, v Mornovi zijalki pod Belimi vodami pri Šoštanju in v spodnjih plasteh Špehovke pri Zg. Doliču nad Velenjem zasledimo ob številnih razbitih kosteh jamskega medve-
da kameno industrijo, ki v marsičem spominja na kulturo mousterien v širokem smislu. Zanikati pa tudi ne moremo mlajših oblik in strmega načina retuširanja, kar nas opozarja na začetno stopnjo mlajšega paleolitika, t. j. aurignacien. Značilna je ponekod uporaba kvarcitov, zrnatih kremenastih različkov, namesto dobrih gostih sileksov. To kulturo, katere elemente nahajamo tudi v Kra-pinski industriji, je smatral K. Absolon za "pseu-domousterien" in jo označil kot primitivni kvarcitni praaurignacien. Njen nosilec - že Homo sapiens fossilis - naj bi se z njo prvič pojavil v Srednji Evropi, na svojem pohodu od vzhoda proti zahodu. Novejša naziranja ... pobijajo to mnenje in dokazujejo, da se v tako imenovanih praaurignaških industrijah vendarle skriva pravi mousterien v širokem pomenu. Podobno kulturno ostalino v poudarjeni meri končnomousterienskega značaja smo odkrili tudi na krasu v Betalovem spodmolu, in sicer v globini 3 do 4 metre pod površjem (kulturni plasti C in D)". Po eni strani je Absolonova teorija izgubljala oziroma že izgubila svoj pomen, po drugi strani pa so najbrž na spremembo mnenja še bolj vplivala nova odkritja na krasu, predvsem v Betalovem spodmolu. Še nekaj je treba upoštevati pri tej spremembi. Dolgo časa je veljala praksa, da se kulturni ostanki, med katerimi ni izpovednih tipov, pripišejo mousterienu, če da-tacija temu le preveč ne nasprotuje. Ko je ideja o neki obliki starega aurignaciena izgubila podlago, je bila prisoditev k mousterienu sprejemljiva rešitev. Ves čas ugotavljane mlajše sestavine so postale opora za podrobnejšo opredelitev v pozni ali končni mousterien.
Pri obdelavi Parske golobine je F. Osole (1961, 487) njene kulturne ostanke primerjal z Betalo-vim spodmolom in skupaj z njim iskal širše vzporednice. Na precejšnje težave je naletel pri plasteh 6, 5 in 4 Parske golobine in industrij D in E Bctalovega spodmola, ker "te industrije vsebujejo poleg precejšnjega mousteroidnega inventarja tudi že orodja mlajšepaleolitskih oblik (vbadala, praskala itd). Zaradi dvojnega značaja inventarja zadovoljiva primerjava ni bila uspešna. Še največ skupnih točk bi morda našli v kamenih industrijah ... v Špehovki, v Mornovi zijalki in Njivicah pri Radečah". O aurignacienu sicer tukaj ni govora, s poudarkom, da nastopajo tudi mlajše-paleolitske oblike, pa je ta formulacija vsebinsko še blizu prejšnjim klasifikacijam.
V pregledu slovenskega paleolitika je F. Osole (1964-1965, 11) napisal, daje v Njivicah pri Radečah "prof. Brodar odkril... nekaj paleolitskih artefaktov iz kvarcita. Prisodil jih jc poznemu mousterienu. Leta 1936 je načrtno izkopal Mor-
novo zijalko. ... Tu odkriti artefakti, povečini tudi iz kvarcita, sodijo v isto kulturno skupino kot najdbe iz Njivic". V članku, ki ga Osole citira (S. Brodar 1935), pa stoji na strani 29: "... da predstavlja njiviška industrija prvotni aurignacien, ki se mu še nekoliko pozna moustierski vpliv. Vsekakor gre v tem primeru za prve začetke mlajšega paleolitika in je postaja nekaj strarejša od Potočke zijalke...". Ko je Osole navedeni tekst pisal, je bil primitivni ali praaurignacien v Absolo-novem smislu že dokončno zavrnjen. V razgovorih s S. Brodarjem je prihajalo postopoma do sklepa, da bo treba dosedanje naziranje spremeniti. Kultura Njivic in Mornove zijalke naj bi bila le preveč primitivna, da bi lahko bila neposredni predhodnik aurignaciena iz Potočke zijalke, Spehovke in tudi takrat že odkrite Mokriške jame. Te kulture je bilo torej treba pripisati končni fazi starejše mousterienske kulture. Osoletov citat je sicer formalno napačen, izraža pa tedanje stanje.
Le dve leti pozneje je F. Osole (1967, 243) enostavno napisal "...mousterienske postaje ... Njivice pri Radečah, Mornova zijalka pri Šoštanju, Špehovka pri Zg. Doliču in Jama pod Herkovimi pečmi pri Radljah". Menimo, da ni hotel spreminjati opredelitve glede Mornove zijalke, ampak je izbral splošno opredelitev v mousterien le zato, ker gre za kratek pregled, v katerem se ni spuščal v podrobnosti. V naslednjem pregledu (Osole, Malez 1971, 248) je ostal pri opredelitvi "mousterienske postaje" za Mornovo zijalko, Špehovko ter Herkove peči in dodal, da po S. Brodarju (1938): "...il s'agit d'industries du mousterien final". V citiranem članku je opredelitev drugačna, Osole je najbrž mislil na mnenje S. Brodarja v času, ko je on (Osole) pisal članek.
V Arheoloških najdiščih Slovenije je nekaj let pozneje F. Osole (1975, 44) pri orisu poselitve za te postaje spet napisal splošno, da so "mousterienske postaje". Pri obravnavi posameznih najdišč je uvrstil Mornovo zijalko v "pozno fazo starejšega paleolitika" in napisal, da "artefakti pripadajo končnemu mousterienu-praaurignacienu". S tako formulacijo prihaja na dan Absolonova teza, česar Osole najbrž ni hotel narediti. Pripisovanje istih artefaktov dvema različnima kulturama zelo nazorno kaže na težavnost opredelitve po fotografiji.
Med naštevanjem postaj, ki so "primitivnejše" od aurignaciena, je M. Brodar (1979, 22) navedel tudi Mornovo zijalko in dodal, "da ne gre za tipični mousterien".
Istega leta je v pregledu jugoslovanskega paleolitika Osole (1979, 166) za Mornovo zijalko napisal: "Zbog mousteroidnog habitusa, što ga,
prije svega, čine široki odbici, ovaj nalaz je u kul-turnom pogledu svrstan u kasni mousterien...".
Še pred nekaj leti je avtor (M. Brodar 1993, 14) potem, ko je ugotovil, da v Špehovki ni mousteriena, napisal, da "enačenje obeh postaj odpade", ker se je pač takrat tudi strinjal z mnenjem, da gre v Mornovi zijalki za končni mousterien.
Prvih dvajset let po odkritju je veljalo, da pripadajo artefakti iz Mornove zijalke mlajšemu pa-leolitiku in da so starejši ali vsaj nekoliko starejši od Potočke zijalke. Po letu 1955, ko je S. Brodar mnenje spremenil in uvrstil Mornovo zijalko v iztekajoči se mousterien, nismo našli nikogar več, ki bi jo še prisojal mlajšemu paleolitiku in zdelo se je, da je uvrstitev v končni mousterien dokončna.
V	preglednem poročilu S. Brodarja kmalu po izkopavanju, v katerem je lahko posvetil kulturnim ostankom Mornove zijalke le 20 vrstic, ni bilo prostora za podrobnejšo analizo artefaktov. Pozneje do obširnejše objave ni prišlo, torej spet ne do podrobnejše analize. Če še enkrat preberemo utemeljitev S. Brodarja za drugačno uvrstitev, ki smo jo navedli zgoraj, vidimo, da tudi takrat ni izhajal iz analize artefaktov, ampak je bilo zanj odločilno splošno stanje po zavrnitvi Absolono-vega praaurignaciena, ki sojo tudi njegove nove najdbe na krasu podpirale. Drugi so novo mnenje enostavno sprejeli in nikomur se ni zdelo potrebno, da bi podrobno pregledal majhno zbirko, ki je bila ves čas na voljo. Za ilustracijo je vedno služila fotografija artefaktov v prvi objavi, ki obdelave in pomembnih podrobnosti ne pokaže in zbuja vtis o njihovi primitivnosti. Ko se je pokazalo, da bo le treba Mornovo zijalko objaviti obširneje, je bilo treba artefakte tudi narisati. Šele ta potreba je pripeljala do prvega podrobnega pregleda njihove obdelave.
V	zapisniku so artefakti dobivali tekoče številke, kakor so jih našli. Toda na njih teh številk ni. Medtem ko je pri vzporednem izkopavanju v Špehovki vsak artefakt v zapisniku tudi narisan, v Mornovi zijalki S. Brodar teh risb ni delal. Le pri dveh je naredil izjemo in ju ob drugih podatkih tudi narisal. Za prepoznavanje predmetov smo torej imeli na razpolago le opis v enem ali dveh stavkih, označbo materiala, včasih omembo velikosti, izjemoma mere v centimetrih in pri dveh tudi risbi. Na podlagi tega ali onega podatka je bila več kot polovica enoznačno določena. Drugi so vendarle toliko različni, da smo jih po opisnih podatkih lahko razlikovali. Identifikacija je uspela, toda pokazalo seje, da bi pri večjem številu artefaktov opisni podatki ne zadoščali. Še tako na hitro narejena risba pove mnogo več kot opisni podatki in je zadostna za prepoznanje.
Že pred leti, ko so se naše zbirke začele množiti, smo vse artefakte označili. Da ne bi prihajalo do zamenjav, je na vsakem artefaktu napisana kratica postaje in številka, ki jo ima v zapisniku te postaje. Kratica za Mornovo zijalko je M. z. Ker zapisnikov takrat nismo imeli, so artefakti dobili številke, ki jih imajo na objavljeni tabli v Quartarju t. j. od 1 do 16, drugi pa, kakor so prišli na vrsto pri oštevilčenju. Zato se njihove številke ne ujemajo s številkami v zapisniku. V nadaljnji obravnavi in na tablah bomo uporabljali številke, ki so zdaj na njih napisane. V zvezi s tem oštevilčenjem smo začeli v zadnjih letih tudi na tablah označevati artefakte s številkami, ki jih nosijo. Kljub navidezni zmešnjavi je artefakt na tabli lahko najti. Velika prednost pa je v tem, da najdemo v zbirki določen artefakt, ki ga želimo preveriti, bistveno hitreje, če poznamo njegovo številko.
S. Brodar (1938, 161) navaja, da je bil najden en artefakt v plasti II in da jih je 21 iz plasti III. Zdaj je v zbirki, ki se trenutno še nahaja v Inštitutu za arheologijo, skupno 22 kosov. To se ujema z objavo in pomeni, da se od takrat ni nič izgubilo. Toda v objavi ni omenjeno, da je bil v poskusnem kopu zelo blizu prvega artefakta najden "tudi drobec temnega sileksa, pri katerem se pozna, da je bil odcepljen od jedra; iz česar bi se sklepalo, da se je delalo orodje v jami" (zap. posk. izk. 13). Se mnogo bolj presenetljivo je, da najdemo v zapisniku (11/85) podatke še o enem artefaktu, ki ga, kakor omenjenega drobca, tudi ni v zbirki. Posebna sreča je, da je ravno ta artefakt ena od izjem in gaje ob drugih podatkih tudi narisal. Artefaktu, ki smo ga tako rekoč na novo odkrili, smo dali številko 22. Ker očitno obeh omenjenih predmetov ni več bilo v zbirki že ob objavi pred vojno, sta morala biti izgubljena kmalu po izkopavanju in sta ostala neupoštevana. Z omenjenim odbitkom in novim artefaktom je vseh odkritih kamenih predmetov skupno 24; le eden od njih je (št. 23) iz plasti II, vsi drugi so iz plasti III.
Od 23 najdb iz plasti III imamo v zapisnikih podatke za 21, tudi za oba izgubljena. Kako je prišlo do tega, da dva artefakta (št. 6 in 7) sploh nista omenjena, ni mogoče ugotoviti. Ker njunih podatkov ni, manjkata v tlorisu najdb (si. 1).
Za kremenovino, iz katere so artefakti, je S. Brodar (1938, 161) navedel, da so: "...meist griine Hornsteine und dichte Quarzite". Že po tem podatku ni jasno, zakaj je ves čas veljalo mnenje, da gre za kvarcitno industrijo in so se roženci, ki jih je dal na prvi) mesto, povsem izgubili. Po pregledu artefaktov je stanje tako: največ (8) je zelenih tufov, roženccv jc 6, metamorfoziran sljudast peščenjak je 1, verjetni porfir je 1, drugi brez anali-
ze niso določljivi. Da tudi izgubljeni artefakt (št. 22) ni kvarcit, lahko sklepamo že po njegovi obliki, še bolj pa po navedbi v zapisniku "iz temno-sivkastega materiala". Tudi če smo pri vizualnem določanju različka naredili kakšno napako, je slika vendarle precej drugačna od dosedanje.
Velik prizmatični kos kremena (št. 17) je ostal popolnoma neuporabljen. Jedra v inventarju ni nobenega. Neobdelani odbitki so trije. Velik odbitek (t. 1: 12) na fotografiji prve objave zbuja vtis strgala, v resnici pa sploh ni obdelan. Vsi negativi odbitkov so nastali že na jedru pred odbitjem. Morda je bil uporabljen le priložnostno. Št. 14 zaradi dorzalnega grebena zbuja vtis, da gre za srednji del kline, toda je le del večje razbite plošče. Edini ohranjeni rob ni obdelan. Tretji (št. 21) je ploščat odbitek z ostankom skorje prodnika metamorfoziranega sljudnega peščenjaka brez sledov obdelave. Od treh obdelanih odbitkov nosi eden (t. 1: 2) le nekaj parcijalnih retuš. Kratek in razmeroma širok robni odbitek od jedra (t. 1: 5) ima retuširan levi in terminalni rob. Drobna re-tuša levega roba je že v zgornjem delu zelo strma, v sredi postane navpična in proti bazi celo preide na ventralno stran. Dve vdolbini na terminalnem robu najbrž nista zajedi, ampak sta le posledica bolj grobega dela. Na majhnem odbitku z ostankom skorje (t. 1: 18) je retuširan cel terminalni rob. Retuša ni enakomerna, rob je nazobčan. Lahko rečemo, da je vertikalna, kar pa ne pomeni, da gre za pravo gravetno retušo. Ob bazi levo sta dve retuši, ena ventralno in ena dor-zalno. V inventarju ni nobene velike kline. Ena vsaj srednje velikosti ima tako izrazito zajedo, da smo jo uvrstili tja. V zbirki so le tri majhne klini-ce. Vse tri so le fragmenti. Zdi se možno, da sta dve od njih (t. 1: 3,9) v nepoškodovanem stanju dosegli srednjo velikost, medtem ko je tretja (t. 1: 7) najbrž res majhna. Drobno robno retušo na obeh straneh ima klinica št. 9, drugi dve imata le posmezne retušice. Od oblikovanih orodij poglejmo najprej strgala. Iz slabega zrnatega kremena je narejeno lepo prečno strgalo s stopnjevito retušo (t. I: 19). Stopnjevito retušo ima tudi št. 6 (/. /). Ker je retuša kratka, je treba opozoriti, da terminalno artefakt ni odlomljen. Prečna konkavna ploskvica namreč ni prelomna ploskev, ampak je ostanek prodnikove skorje. Vdolbina na desnem robu spodaj ni zajeda, ker je nastala pri odbitju. Na nepravilnem odbitku, ki je le podoben klini (/. I: 20), je retuširan ves levi rob, medtem ko je na desnem robu retuša delna in neenotna. Na četrtem iz te skupine (/. 1: 15) je levi rob mogoče imeti za strgalo, toda opozoriti je treba, da se nahaja na ventralni strani. Retuširana je tudi zgornja po-
lovica desnega roba, toda tukaj je retuša vertikalna. Drobne vertikalne retuše so tudi na bazalnem robu. Se bolj pogojno je med strgali tudi trikoten odbitek št. 13 (t. 1). Desni rob je retuširan delno in neenakomerno. Na levem robu pa retuša na spodnji polovici postane vertikalna. Že v prvem poročilu je S. Brodar (1938, 161) napisal, da so na nekaterih artefaktih "mehrere Funk-tionen feststellbar". Tak primer je vsestransko obdelan nepravilen odbitek št. 10 (/. 2), ki mu ni mogoče določiti smeri odbitja. Debel desni rob je retuširan s stopnjevito retušo, pri čemer je nenavadno, da je vertikalna. Zelo strma retuša je po celem levem robu. Blizu baze je ventralno nekaj retuš, kot bi človek začel delati zajedo, a je ne bi dokončal. Terminalni rob nosi dve zajedi. Leva nekoliko manjša je dorzalno, večja desna pa leži ventralno. Med obema je konica, ki pri taki namestitvi zajed nujno nastane, vendar je ne moremo imeti za sveder, ker je prekratka in preširoka. Druga kombinacija je drugačna. Na klinastem odbitku (t. 2: 11) je levo terminalno lepo kotno vbadalo. Na desnem robu je zgoraj manjša slabše izražena, spodaj pa večja in lepo izdelana zajeda. Obe sta na ventralni strani. Spodnja je pravzaprav izroba, saj sega do bazalne ploskve. Sicer ni izdelana z gravetno retušo, ki je značilna za izrobe, toda včasih so izrobe izdelane z robno retušo (M. Brodar 1987, 27). V naslednji skupini zajed naj najprej omenimo fragment na obeh straneh odlomljene kline (/. 2:4). Na desnem robu je močna precej groba retuša in vidi se, da se je nadaljevala v obe smeri. Na levem robu je velika lepo izdelana zajeda, ki je preloma k sreči nista prizadela. Ni izključeno, da je bila ta klina pred poškodbo blizu t. i. aurignacienski klini. Na širokem odbitku s prodnikovo skorjo na dorzalni strani (t. 2: 16) je na levem robu strgalo in na desnem velika razmeroma plitva zajeda. Lahko bi rekli, da gre za kombinacijo, toda ker je zajeda tako izrazita, smo se odločili, da bomo ta artefakt uvrstili med zajede. Na majhnem odbitku nekako trikotne oblike (t. 2: 1) sta dve zajedi. Večja je na desnem debelem, manjša pa na levem tankem robu. Od te proti terminalnemu robu je na ventralni strani še vrsta drobnih retuš. Kar je vidno na terminalnem robu, je nastalo že pred odbitjem. Mikrolit št. 8 (S. Brodar 1938, Taf. 8) vzbuja vtis tope konice. Toda na fotografiji ima bazo zgoraj in gaje treba obrniti. V pravi legi ima ta bazalni fragment majhne klinice (l. 2: 8) majhno zajedo na desnem robu, večjo pa na levem. Kakor pri št. 11, tudi ta spominja na izrobo, saj gre skoraj do baze. Enako kakor pri št. 1 je narejena z robno retušo. Spet je tudi ventralno nekaj relušic. Kot
zadnja pride na vrsto majhna klinica, ki je bila izgubljena kmalu po izkopavanju. V zapisniku II/ 85 je zapisano, da "je bil najden artefakt-sileks iz temno sivkastega materiala; na levi strani z globoko izrazito zajedo, na desni strani dobro retuširan lok. Morda je konica odbita. Ležal je v globini 1,08 m pod glinastim pasom v spodnji temnejši plasti". V skici kvadratnega metra je poleg nekaj kolov označena tudi lega tega artefakta. Gre za izrazit mlajšepaleolitski artefakt, za fragment drobne klinice z zajedo (t. 2: 22), ki jo je bilo mogoče po skici zelo verodostojno narisati. Celo prerez je tako verjeten, da se ga da nakazati.
Iz navedenega pregleda dobimo takole pripadnost artefaktov (upoštevanje tudi pri sondiranju odkrit neobdelan odbitek): surovina	1
neobdelan odbitek 4 retuširan odbitek 3 strgalo	5
klinice	3
kombinirano orodje 2 zajeda	5
23
Zbirka je skromna, toda zastopani so vendarle razni elementi obdelave. Neobdelani kosi (št. 14,17,21 in t. I: 12), položeni ob artefakte (dva sta na objavljeni fotografiji), prispevajo k primitivnemu videzu. Srednjepaleolitski ali mousterienski element je stopnjevita retuša. Ta nastopa na treh artefaktih. Prečno strgalo na širokem odbitku (t. I: 19) lahko sploh označimo kot tipično mousterien-sko orodje. Strgalo št. 6 (/. /) sicer nima kakšne tipične oblike, toda stopnjevita retuša kaže na mousterien. Drugače je s tretjim primerom (l. 2: 10). Retuša je res stopnjevita, toda razlikuje se od tipične mousterienske, ker je vertikalna. Razen tega sta na orodju še dve zajedi, gre torej za kombinirano orodje, ki bi ga kljub stopnjeviti re-tuši le težko pripisali moustčrienu. Ker vemo, da v moustčrienu prevladujejo strgala, v Sloveniji še posebej, lahko v to smer kaže še strgalo št. 20 (/. /), morda tudi št. 15 (/. /), toda to strgalo nosi na poševnem terminalnem robu tudi vertikalno retušo in drobno abruptno retušo na bazalnem robu. Strgalo na artefaktu št. 16 (t. 2) ne more bili znak mousteriena, saj je na njem tudi velika zajeda. Morda še pripomba, da vidimo nekaj nazobčanih robov in bi po fotografiji lahko pomislili na - v novejšem času precej aktualni - nazobčani mousterien.
V inventarju je res 5 ali 6 širokih odbitkov, toda vsaj toliko je tudi ozkih. Tako razmerje ne go-
vori za mousterien. Ozke kline raznih velikosti, iz katerih si je človek z dodatno obdelavo delal specifična orodja, so značilnost mlajšega paleolitika. V Mornovi zijalki imamo dve neobdelani klinici, eno retuširano klinico, dve klinici z zajedama in eno klino tudi z zajedo. Skupno jih je torej 6 iz te skupine. Druga značilnost mlajšega paleolitika je strma ali vertikalna retuša, ki jo najdemo na štirih artefaktih. Je na dveh retušira-nih odbitkih in na dveh strgalih (vertikalna stop-njevita retuša na št. 10 ni upoštevana). Razmeroma pogosto se pojavlja retuša na ventralni strani, n. pr. strgalo št. 15, ena zajeda na št. 10 in obe zajedi na št. 11. Robno retušo ima na ventralni strani št. 1 in nekoliko tudi št. 8. Značilna za mlajši paleolitik so kombinirana orodja. Posebej pomembna je kombinacija vbadala, zajede in izrobe na št. 11. Močna skupina so zajede. Na petih artefaktih, označenih kot zajede, jih je sedem in štiri so še na obeh kombiniranih orodjih. Omenili smo, da sta dve nameščeni tako, da bi ju mogli imeti za izrobi. Pri št. 1 in 8 (t. 2) je namestitev taka, da vzbuja vtis, kot bi človek hotel izdelati pecelj.
Artefakti iz Mornove zijalke se po ohranjenosti v ničemer ne razlikujejo od artefaktov drugih postaj. Robovi niso sveži, so pa toliko ostri kakor drugod. Ta ugotovitev ne velja za prečno strgalo št. 19 (t. /), na katerem ostrih robov ni. Vsi so zaobljeni, kot da bi dolgo ležalo v tekoči vodi. Cel artefakt je tako močno oglajen, da se manjše retuše komaj še vidijo. Domnevamo lahko, da ga niso naredili ljudje, ki so obiskovali Mornovo zijalko, ampak je starejši in so ga nekje našli.
Menimo, da dilema, kam naj uvrstimo najdbe iz III. plasti Mornove zijalke, ali v končni mousterien, kakor je nekaj desetletij veljalo, ali v mlajši paleolitik, kakor so mislili sprva, ne obstaja. Iz opisa artefaktov sledi, da večkrat izražena splošna ugotovitev, da gre za primitivno kulturo, ni utemeljena. O obstoju mousterienskih prvin ni dvoma, toda tudi v drugih naših aurignacien-skili in gravettienskih postajah najdemo take elemente. Strgala, ki so starejša oblika, so se pač uporabljala tudi pozneje, ko so že prevladale mlajše oblike. Ob tem naj spomnimo na Potočko zijalko, v kateri jc bila najdena zelo lepo izdelana ročna konica, ki je tipično orodje mousteriena. Tbda kljub temu ni bilo resnega mnenja, da bi bilo treba Potočko zijalko pripisati mousterienu, saj je aurignacien po tipih, številu in še posebej s koščenimi konicami tako nedvomen, da tega nobena podrobnost ne more spremeniti. V Mornovi zijalki kulturna pripadnost ni tako zelo jasna, toda mlajše-paleolitski elementi so mnogo številnejši od sta-
rejših. Nezdružljiv z mousterienom, tudi s končnim, je velik odstotek ozkih klin, ventralno retu-širanje, strma retuša, kombinirana orodja, zajede, možnost, da gre tudi za izrobe in tendenca k izdelavi peclja. Velik vpliv pri presoji ima tudi v zapisniku odkriti izrazito mlajšepaleolitski artefakt št. 22 (/. 2). Našteto najdemo med artefakti Mornove zijalke, ni pa v njej tipičnih artefaktov aurignaciena, ki jih Potočka zijalka ima. Mnenja takoj po odkritju so bila pravilna, v plasti III Mornove zijalke odkriti artefakti pripadajo mlajšemu paleolitiku. Za trditev, da pripadajo aurignacie-nu, nimamo dovolj argumentov, vendar je to zelo verjetno.
Od 23 odkritih kremenčev je 16 obdelanih, kar pomeni, da je med najdbami 70% orodij. Ta odstotek je izjemno velik. V Mornovi zijalki artefaktov niso delali. Vse, kar so ljudje tod izgubili, so prinesli že izdelano s seboj. Nekoliko nenavadno je tudi, da se v vhodnem delu, kjer je navadno največ najdb, v Mornovi zijalki ljudje niso zadrževali, ampak so bili le v notranjem delu jame. Iz tlorisa najdb se vidi, da so artefakti skoraj enakomerno porazdeljeni po naseljenem delu jame. Koncentracije, ki bi kazala na ožje bivalno območje, ni.
Za plast II naj ponovimo še enkrat podatke, ki jih navaja v opisu profila S. Brodar (1938, 161). Debelina plasti 11 znaša 56 cm, kar pomeni že precej debelo plast. Ta profil je bil posnet že v območju, kjer se skalno dno spušča in se sedimenti debe-lijo. Omenili smo že, da se debelina plasti zelo spreminja in je večinoma precej manjša od debeline v tem profilu. Plast sestavlja droben ostro-rob grušč. Vsebnost ilovice ni omenjena, iz česar lahko sklepamo, da je ni bilo prav veliko, kar to plast razlikuje od ustrezne plasti v Špehovki. Iz opazke, daje grušč zgoraj pomešan z apneno moko, lahko sklepamo, da gre za nekoliko drugačno izločanje sige, ki je grušč le prepojila, ni pa tvorila posebne plasti, kakor se je to zgodilo v Špehovki. Ujema se pa s Špchovko podatek, da so v plasti odlomki kosti jamskega medveda in alpskega svizca. Ujema se tudi nastopanje kvarcitnih odkruškov, ki jih je S. Brodar v smislu takratnega časa in stanja v Špehovki povezoval s človekovo dejavnostjo.
Po številu najdb je plast II še mnogo skromnejša kakor plast III, saj je bil v njej najden le en sam kremenec. V prvi objavi (S. Brodar 1938, 161) je za to najdbo rečeno: "Ein kleines Klingen-schaber aus grauem Feuerstein wurde in Schicht II im Scitengange, knapp unter der Hallstatt-schicht gefunden, so dass sein palaolithisches Alter nicht ganz sicher ist. Sonst vcrweisen auf die An-
wesenheit des Altsteinzeitmenschen nur kleine formlose Quarzabschlage und gebrochene Hohlen-barenknochen". Artefakt se razlikuje od drugih, odkritih v plasti III v glavni dvorani po, materialu, obliki in obdelavi. Zaradi drugačnosti in izraženega dvoma o njegovi pripadnosti paleolitiku ta artefakt pozneje ni bil pri omembah Mornove zijalke nikoli več upoštevan in omenjen. O najdbi omenjenega artefakta v zapisnikih ne najdemo nobenega podatka. Zaradi številnih in zanimivih najdb v površinski plasti, s katerimi se sam ni ukvarjal in o katerih poročamo na koncu, je S. Brodar pritegnil k sodelovanju W. Schmida. Dal mu je najdbe in načrt ter mu napisal 11 strani dolga "Pojasnila k talnemu načrtu Mornove zijalke". V teh pojasnilih je na strani 6 nekaj stavkov, v katerih najdemo podatke o legi tega artefakta in njegovo stratigrafsko pozicijo. "Sklepnodiluvijalmi poset jame po človeku ni zapustil vsaj v glavni dvorani nobenih kulturnih ostankov. Morda pa bi spadale v to dobo najdbe ob koncu stranske dvorane, ležeče za večjo skalo v 243 m2: artefakt iz kresilnika (ki se bistveno razlikuje od artefaktov v spodnjih diluvijalnih plasteh) in kostni ostanki neke še nedoločene vrste koze. Za to naselitvijo je sledil daljši časovni presledek, v katerem se je še vedno tvorila svetlobela gruščnata in pred vsem močnata podlaga površne že aluvijal-ne plasti". Lega je torej dovolj natančno znana. Kar zadeva lego, je pomembno predvsem to, da je bil artefakt najden v stranskem rovu, kjer ni bilo starejše poselitve. S. Brodar govori o sklep-nodiluvijalnem obisku jame. Pri tem je treba opozoriti na "daljši časovni presledek" do začetka aluvija in še posebej, da ima izraz sklepnodiluvijalni zelo širok pomen, saj v tem "daljšem časovnem presledku" še živi jamski medved. To dokazujejo lobanja in druge kosti, najdene v neposredni bližini, tik pod površinsko plastjo. Po izumrtju jamskega medveda je trajal pleistocen še kar nekaj časa. Treba je upoštevati tudi to obdobje, čeprav ni zapustilo sedimentov. Artefakt je prišel v jamo že precej globoko v pleistocenu, vsekakor v času, ko je še živel jamski medved.
V citatu je rečeno, da je artefakt iz sivega kresilnika. Njegova barva je nejasna mešanica rjavkaste in zelenkaste, ki le pri določeni svetlobi daje sivkast videz. Tudi kresilnik najbrž ni, morda je roženec. Bolj pomembna kot barva in različek kremena je njegova enotnost in homogenost. Po kvaliteti je daleč pred vsemi iz plasti 111. Kol odbitek je ozka toda razmeroma debela klina (/. 2: 23). Glavna obdelava je na levem robu od baze do konice. Retuša je enosmerna z udarci na ventralno ploskev. Čeprav gre po smislu za dorzalno
retušo, v tem primeru ni tako. Že v spodnji polovici je retuša skoraj vertikalna, od grbe naprej proti konici pa je res vertikalna. Čeprav retuša ni dvosmerna, kakor je pri izdelavi hrbta, je vtis, da gre za artefakt s hrbtom, zelo močan. Grba približno na sredi roba ni zelo izrazita, je pa vsekakor vidna. Do tega pride, ker je zgornja polovica od grbe proti konici nekoliko konkavna. Trditi, da gre za izrobo, ni mogoče, vendar pa ta konkavnost spominja na izrobo. Retuša sicer ni gravetna, kakor je navadno pri izrobah, toda tudi pri tem so izjeme in poznamo izrobe, narejene z robno retušo (M. Brodar 1987, 27). Desni rob je z malimi retušicami le nekoliko nazobčan in nima posebnega retuširanja, ki bi vplivalo na obliko ali funkcijo. Če pogledamo ventralno stran, vidimo v zgornji četrtini nekaj plitvih retušic levega roba. Majhen predel ob bazi pa je ploskovno retuširan. Zaradi te retuše bulbus ni viden, orientacija artefakta je torej lahko dvomljiva. Po videzu ventralne ploskve in oblike smo ga postavili tako, kot je zdaj narisan. S tem se tudi ujema lega ploskovne retuše, kije pri gravettienskih artefaktih običajno bazalno, čeprav izjeme seveda tudi so (M. Brodar 1991, t. 16: 4). Obdelana klina je razmeroma debela, retuša na njej ni prava gravetna, grba ni izrazita, izroba ni tipična in je morda sploh dvomljiva. Na artefaktih se včasih pojavi kakšna podrobnost, ki ni v skladu s tipom ali kulturo , ki ji artefakt pripada, toda toliko značilnih mladih prvin, kakor na tem artefaktu, ni moglo nastati naključno. Vsega, kar zdaj vemo o gravettienskih artefaktih, S. Brodar ob odkritju tega artefakta ni mogel vedeti. Ker je bil ta artefakt drugačen od drugih in ker tudi v takrat znanih postajah Potočki zijalki in Špehovki ni našel ustrezne primerjave, je previdno napisal, da morda ni paleolitski. Po vseh podatkih, ki smo jih zbrali, lahko trdimo, daje bila previdnost odveč. Artefakt je paleolitski in niti ne najmlajši, saj je iz časa, ko je še živel jamski medved. Pri presoji, kam ga uvrstiti, je ob drugih znakih odločilna ventralna ploskovna retuša. Ta pojav je tako značilen, da artefakt z gotovostjo lahko uvrstimo v gravettien. Tokrat se potrjuje večkrat izražena podobnost s Špehovko. Tudi v tamkajšnjem gravettienu je še živel jamski medved. Pri tem naj še enkrat omenimo, daje bil artefakt odkrit v stranskem rovu, kjer prejšnje poselitve ni bilo. Tudi ta lega kaže na prihod novega obiskovalca jame.
Po omembi artefakta, kosti in kvarcitov doda S. Brodar (1938, 161) o plasti II še stavek:" Der einzige, vom fehlen des Unterkiefers abgesehen, vollstandige I lohlenbarcnschadcl, der in der I iohle uberhaupt vorkam, war mit einigen quer iiber ihn gelegten ganzen Rohrenknochen in einer kleinen
Wandnische des Seitenganges aufgestellt". Ta stavek je imel velik odmev. Bilo je v času, ko je takore-koč veljala teza E. Biichlerja o kultu jamskega medveda. Ko so kmalu začeli to tezo resno izpodbijati, so zagovorniki kulta v polemiki kot enega najprepričljivejših dokazov navajali to glavo iz Mornove zijalke. Citirani stavek je bil doslej edini podatek in je bil, tako kot je formuliran, res močna opora zagovornikom kulta. V zapisniku o poskusnem izkopavanju smo našli zabeležbo tega odkritja. Dne 6. septembra 1935 na zadnji dan poskusnega izkopavanja je bilo zapisano (str. 18): " V stranskem rovu se ni kopalo. Le malo je grebel ravnatelj g. Koricki, ki je takoj tik ob steni naletel na lobanjo jamskega medveda, z bazalno dolžino 36 cm, razbitim čelom in razbitim možganskim delom. Spodnjih čeljusti ni bilo. Pod njo in tik ob njej je bilo več večjih cevastih kosti, nekaj vretenc, a tudi stopalnic in celo zadnji prstni člen. Vendar vse na kupu, očividno nametano. Dočim so bile te kosti v glavnem cele, je ležal med njimi podolžni odlomek večje cevaste kosti, primitiven koščen artefakt, neke vrste grebalo, ki je utegnilo biti celo nasajeno. Izpod lobanje sem potegnil lastnoročno odlomek cevaste kosti prežvekovalca. Pri sledečem primerjanju s prej odkritimi odlomki, se je ta odlomek popolnoma ujemal s prej po delavcih najdenim. S tem je postalo jasno, da so tudi te kosti diluvijalne". Na mestu najdbe se stena res nekoliko uviha (si. 1). O najdeni lobanji je S. Brodar navedel nekaj značilnosti, ni pa navedel, v kakšni legi je bila najdena. V Potočki zijalki je našel veliko število lobanj v vseh mogočih legah, tudi popolnoma obrnjene, in mogoče je hotel v publikaciji z izrazom "postavljena" povedati, daje ležala v normalnem položaju. Druga možnost je, da je sam mislil na kultno postavitev. Morda ob pisanju članka, ob najdbi pa gotovo ne, saj bi bil sicer opis mnogo natančnejši in najbrž ne bi napisal "očividno nametano". V objavi pravi, da je bilo na lobanjo položenih nekaj celih dolgih kosti, kar se nekoliko razlikuje od "več večjih cevastih kosti". Druge kosti v objavi sploh niso omenjene. Po izrazu v zapisku "vse na kupu, očividno nametano" lahko sklepamo, da so ležale kosti v različnih smereh. Zato se začudimo, ko beremo v objavi, da so bile položene prečno. Ker gre tudi za druge kosti, obstaja možnost, da so ravno cevaste kosti (če ne vse, pa vsaj večinoma) ležale prečno. Nasproti nedvoumni ugotovitvi "pod njo in tik ob njej" objavljena trditev, da so bile cevaste kosti nad lobanjo, nikakor ni razumljiva. Razen tega tiste, ki so bile ob njej, niso mogle ležali prečno. V zapisniku o poskusnem izkopavanju najdemo na strani 12 stavek: "V vsej
plasti kosti jamskega medveda raztresene in razbite, vendar njihova množina ni prav obilna". To sicer velja za sondo v glavni dvorani in za plast III, toda kosti je bilo vsekakor neprimerno manj, kakor jih je bilo v Potočki zijalki, ki je bila takrat glavno, če že ne edino merilo. Morda je zato lobanja, ki je bila edina, kar posebej poudarja, s kupom kosti ob njej, naredila tolikšen vtis.
S kronološko pozicijo medvedjega kulta se niso posebej ukvarjali. Na splošno lahko rečemo, daje spadal približno na konec srednjega paleolitika. Presenetljivo je, da je bilo vedno prezrto to, kar je S. Brodar jasno navedel, namreč da lobanja pripada II. plasti. Tudi če bi v tretji plasti res bil mousterien, bi morali upoštevati, daje plast II mlajša. Zdaj, ko vemo, daje v plasti III že mlajši paleolitik in da je v II. plasti gravettien, tudi s tega stališča medvedji kult ne pride v poštev.
O medvedjem kultu se zdaj ne govori več. Kljub temu je treba reči, da po zapisku ob najdbi, tudi če bi bil še ali če bi spet postal aktualen, lobanja iz Mornove zijalke ne more biti argument za obstoj tega kulta.
V vrhnji črni humozni plasti, v kateri je bilo mnogo lesnega oglja in ki jo je bilo mogoče ponekod deliti na spodnji in zgornji del, je našel S. Brodar tudi večje število raznih predmetov in kosti. Tudi za te najdbe, ki jih imenuje večinoma rimske, včasih pa tudi halštatske, je uporabil isti sistem zapisovanja kot za paleolitske artefakte. Poleg kratke navedbe tega, kaj se je našlo, je v zapisniku tudi skica kvadrata z njegovo številko in v njem je označeno mesto najdbe. Sam se z mlajšimi obdobji ni ukvarjal, toda najbrž je hitro spoznal, da so najdbe vredne strokovne obdelave. Zato se je povezal z W. Schmidom. Podrobnosti o začetku povezave niso znane. V seznamu stroškov najdemo dve postavki (najbrž poštni stroški): "12/11 Prof. Walter Schmid, Graz 4,-din" in "22/12 Prof. Schmid, Graz 2,-din" (11/72). Žal za oba podatka ni mogoče ugotoviti letnice. Natančen je pa zapis: "4. 8. 1936 Obisk prof. Walterja Schmida" (I/ 67). Naj k temu še dodam, da se dobro spominjam obiska W. Schmida v Celju, ko je prišel po najdbe in načrt. Verjetno se na ta obisk nanaša dopisnica W. Schmida S. Brodarju z dne 22. 12. 1936, ki je v arhivu S. Brodarja, in na kateri mu sporoča, da bo prišel v Celje 7. 1. V arhivu Mornove zijalke smo našli 11 strani obsegajoča "Pojasnila k talnemu načrtu Mornove zijalke". Čeprav ni nikjer napisano, da so pojasnila napisana
za W. Schmida, toda po vsebini ne more biti dvoma, da so bila napisana obdelovalcu gradiva. V njih so zbrani razni podatki, ki bi jih bilo sicer mogoče, toda le z mnogo truda, dobiti iz zapisnikov. W. Schmida je morala stvar zanimati, če si je prišel celo ogledat najdišče. Toda objavil ni ničesar. Zakaj, ni znano. Najdbe morajo biti v Grazu, saj je Schmid takrat tam deloval. Že pred leti smo si izposodili načrt, da smo naredili kopijo. Za predmete pa so rekli, da jih ne najdejo. Če že ni strokovne obdelave, menimo, da je treba objaviti vsaj dejstva, ki jih lahko povzamemo iz arhiva.
Na 8. str. "Pojasnil" najdemo podatke o živalskih ostankih. Besedilo se glasi: "Favna celokupne površne plasti predstavlja razbite kostne ostanke raznih živali, ki so služile v prehrano. Ugotovilo seje govedo, konja in prašiča, nedoločeno
je kateri vrsti oz. vrstam pripadajo kosti in zobje srednjevelikih prežvekovalcev (koza? ovca?). Vmes so se našle tudi ptičje kosti, pripadajoče večjim, a tudi prav malim pticam. Na treh mestih ... so bile najdene bobrove kosti oz. zobje".
Mlajši predmeti niso dobivali številk sproti, kakor paleolitski artefakti, ampak so bili le popisani. Vidi se, da so predmeti dobili tekoče številke šele pozneje. Ker Schmidu zapisnika ni mogel dati, je S. Brodar najdbe pozneje oštevilčil in jih vnesel v načrt jame. To pa ne velja za keramične najdbe. Te so omenjene mnogokrat, včasih tudi število fragmentov, včasih je pripisano, da so na fragmentih ornamenti, niso pa posebej dokumentirane. Možno je, morda celo verjetno, da niso vse najdbe rimske, ampak so med njimi tudi starejše. Omeniti je treba, da terminologija v opisih ni vedno ustrezna. Ker najdb nimamo, zdaj preverjanje ni mo-
Sl. 4: Mornova zijalka. Tloris jamo z vrisanimi najdbami iz površinske plasti.
Abb. 4: Mornova zijalka. HohlengrundriB mit eingezeichnctcn Fundcn aus der Oberflftchensehicht.
goče. Navedeni seznam je zato narejen po zapisniku. Pri novcih je nekajkrat naveden tudi napis, ki je na njih. Ker tudi to najbrž ni neoporečno, teh napisov ne navajamo. Če bodo predmete v graškem muzeju kdaj našli, bo šele mogoče vse pravilno ovrednotiti.
V seznamu so navedene najdbe po tekočih številkah. Poleg številke sta v oklepaju zapisnik in stran, na kateri podatek najdemo. Sledi označba predmeta in vse, kar je o najdbi napisano. Lege najdb so v tlorisu jame (si. 4).
t. (11/57). Žebelj.
2.	(11/57). Novec.
3.	(11/57). Žebelj.
4.	(II/57). Žebelj.
5.	(II/59). Ročaj.
6.	(1/2). Patinirana zapestnica (skica).
7.	(1/2). Kljukast železen žebelj (skica).
8.	(1/2). Odlomek tenkega rebrca z utisnjeno ornamentiko in majhno luknjico (skica).
9.	(1/10). Rimski novec (skica).
10.	(1/10). Zeleno patiniran odlomek (skica).
11.	(1/15). Majhen tenek novec, na obeh straneh skoro popolnoma nerazločen.
12.	(1/16). Novec iste velikosti kot včerajšnji (11), vendar je boljše ohranjen in je oseba in par črk na eni strani dobro vidna.
13.	(1/31). 3 steklene črepinjice, od katerih sta dve ohranjeni. Steklo je silno tenko, močno prozorno in nekako zelo svetlo.
14.	(1/34). Črepinjica spreminjajočega stekla.
15.	(1/34). Vodni kremenec (rožnati), deloma obtolčen in pa kos tonalita.
16.	(1/34). Železen nož.
17.	(1/35). Bakrena igla.
18.	(1/38). Koščeno šilce z odlomljeno konico. Konica je dobro oglajena.
19.	(1/42). Medena vez za križanje jermenov (?) z luknjo na spodnji strani.
20.	(1/43). Mala bakrena zavita igla.
21.	(1/44). Jako dobro ohranjen rimski novec z napisom.
22.	(1/44). Bakreno-kovinsko dolgo šilo.
23.	(1/44). Košček železne žice.
24.	(1/46). Dve debeli stekleni črepinji.
25.	(1/46). 4 cm dolga železna konica.
26.	(1/46). Malo manj kot polovica tenke žičaste patini-rane zapestnica.
27.	(1/47). Steklena črepinjica (spreminjajoče se steklo).
28.	(1/49). Zelenkaste steklene črepinjc.
29.	(1/49). Bele steklene črepinje.
30.	(1/50). Zavoj bakrene žice.
31.	(1/50). Dolga bakrena igla z gumbom na koncu.
32.	(1/50). Glinasto vretence za predenje.
33.	(1/50). Košček bakreno-železne žlindre.
34.	(1/53). Daljša bakrena prisiljena žica.
35.	(1/56). Malo okroglo glinasto vretence.
36.	(1/59). Večji žebelj s ploščato glavico.
37.	(1/59). Podolgovat štirioglat umetno izglajen (brusni?) kamen.
38.	(1/60). Dolga, tenka igla (bakr.) z lopatičastin koncem.
39.	(1/61). Bakren prstan z drobnimi urezninami.
40.	(1/70). Železna zakrivljena kljukica (dolga 3-4 cm).
41.	(list 1). 5 cm dolga igla, ena stran topa druga pa ostra konica.
42.	(list 1). 5 cm dolga železna žica.
43.	(list 1). Okrasni ročajček z obročkom.
44.	(list 1). Dva koščka rimskega železa (bakra).
45.	(list 1). Rimski železen nož.
46.	(list 2). Usločena železna žica.
47.	(list 1). Glinasto vretence z okraski.
48.	(11/79). Bakren nožiček.
49.	(11/73). Železen stisnjen nekoliko ukrivljen žebelj, dolg 5 cm.
50.	(1/78). 10,3 cm dolga bakrena žica (igla?) z zajedo na enem koncu.
51.	(1/73). Bakrena igla, po obliki zavihana palčica z nabori na vratu (dolga 3 cm).
52.	(1/73). Koščeno šilo z odlomljeno konico, s sklepom kot ročaj.
53.	(1/71). Mal rimski novec, precej dobro ohranjen, na eni strani cesarjeva podoba z žarkovnim vencem in črkami, na drugi ženska, s poškodbo, zajedo ob robu.
54.	(1/65). Do 10 cm dolga železna palica, s stisnjeno, nekakšno sklepno glavico in odlomljeno konico.
55.	(1/63). Žebelj iz železa.
56.	(1/60). Večji rimski novec. Dobro je vidna glava (od napisa nekaj črk), na drugi strani ženska podoba.
57.	(1/60). Košček 1 cm široke železne pločevine z ubo-deno luknjico.
58.	(1/59). Polovica nekakšne zapestnice, bakrene, ten-koploščate.
59.	(1/54). 2 cm dolga, bakrena, na obeh straneh priro-strena žica.
60.	(1/54). Železna stisnjena konica (žebelj?).
61.	(1/51). Bakrena 4 cm dolga igla z dletastim koncem.
62.	(1/51). Ornamentiran patiniran obroček (prekinjen).
63.	(1/54). Okrogel bakren obroč (prstan?) 33 mm v premeru, 5 mm debel.
64.	(1/57). Rimski novec, najmanjši od doslej najdenih, slabo ohranjen.
65.	(1/57). 2 cm dolga koščena konica.
66.	(1/57). Velik, zelo dobro ohranjen rimski novec; glava z lovorovim vencem, na drugi strani pravica s tehtnico in mečem. Črke.
67.	(1/57). Odlom ukrivljenega žeblja.
68.	(1/57). Bakrena igla z glavico, 10 cm dolga, enaka v glavni dvorani najdeni, le z nekoliko ukrivljeno konico.
69.	(1/46). Bronast predmet zeleno patiniran (skica).
70.	(1/57). Komad 5 cm dolgega, ploščatega, zašiljenega železa.
71.	(1/57). Kup železnih odlomkov, kateremu se je pridružilo tik za njim v smeri proti poskusnemu kopu 16 različnih bakr. gumbov, večjih in manjših. Nekakšno pasovje. Nobenega dvoma, da spada vse skupaj enemu predmetu.
V načrtu (si. 4) je S. Brodar vrisal še najdbo št. 72. Te v zapiskih ni. Ker pa leži na prostoru poskusnega kopa v stranskem rovu, smo pregledali ta zapisnik in na strani 8 našli: "...več črepinj loncev. Eden je bil okrašen s podolžnimi črtami" in dalje "...komad močno razkrojenega železa". Najbrž ni dvoma, da to spada pod št. 72.
Končno je v načrtu vrisana še najdba št. 73. ludi o tej v zapisniku ni ničesar. Toda v "Pojasni-
lih" je na prvi strani kot zadnja postavka legende znakov: "73 ... najdišče okostnih ostankov dveh novorojenčkov" (si. 6). Na strani 6-7 je o tem napisal: "Spodnji črno ogljeni del te plasti s črepi-njami predstavlja ponovno dalj časa trajajočo poselitev jame po človeku. V to dobo prištevamo tudi kosti dveh novorojenčkov iz 243 m2 v stranski dvorani (Koščice se razlikujejo po barvi. Ru-menkastorjavkaste so ležale že v diluvijalni plasti; po tem sklepam, da je bil otrok zakopan, ko na tem mestu še ni bilo ogljene črne plasti, ker bi bila sicer ta pomešana z diluvijalnim materijalom. Kosti drugega novorojenčka pa so ležale naravnost v črni ogljeni plasti in so od nje tudi dobile črnikastosivo barvo. Ker so bile delno zasigane, so morale ležati dalj časa prosto na površju". Gre torej za dva časovno ločena pokopa. Za kostne ostanke, ki so bili v pleistocenski plasti, se je po-
javila domneva, da bi morda le šlo za paleolit-skega človeka. To vprašanje je zelo zanimalo prof. B. Škerlja in v arhivu Mornove zijalke je ohranjena njegova analiza mandibule, ki je bila edina tako dobro ohranjena, da je bilo mogoče opraviti antropološko analizo. V pismu B. Škerlja z dne 10. oktobra 1935 je še ena ugotovitev, ki je v ekspertizi ni: "Brez dvoma pa gre za čeljust starejšega individua, kakor pa za novorojenčka. Na to kaže že 6. prekat za najbrže prvi stalni molar. Tudi po merah bo starejša". Pleistocenske starosti se ni dalo dokazati in tudi starejši skelet pripada ho-locenskim obiskovalcem jame. Kostnih ostankov ni več. Verjetno so bili uničeni skupaj s kostmi iz Potočke zijalke. Pravih ognjišč ni bilo. Na raznih mestih so pa bile ugotovljene večje koncentracije oglja. Odkritih je bilo nekaj razno velikih vko-pov v spodnjo plast.
SI. 5: Mornova zijalka. Tloris jame z vrisanimi koli.
Abb. 5: Mornova zijalka. HohlengrundriB mit eingezeichnelen Pfahlen.
SI. 6: Mornova zijalka. Detajl stranskega rova s skeletoma dveh novorojenčkov.
Abb. 6: Mornova zijalka. Detail des Seitengangs mit den Ske-letten zweier Neugeborener.
Razen posameznih najdb je S. Brodar našel še ostanke lesenih kolov, ki so bili zabiti v rimsko in pleistocensko plast. Lesena konstrukcija, ki je bila postavljena v jami, jc morala zgoreti, ker je osta-
lo le oglje. V zapisniku (1/30) je napisal: "'Pri od-kopavanju spodnje svetlorjave plasti se je pokazalo, da so bili za časa rimske poselitve zabiti ca 8 cm v premeru debeli koli, spodaj dobro prišpi-čeni in segajoči, od dna rimske plasti merjeno, ca 20 cm v svetlorjavo plast. Ves prostor, kjer so bili zabiti koli, izpolnjuje zgornja rimska črna oglje-na plast. Že v včerajšnjih kvadratih je bilo opaziti 2-3 take primere. Sedaj se jih opazuje sistematično". Do konca izkopavanja je poleg drugih najdb, ki j ih je označeval z raznimi znaki, v kvadrate vrisaval črne pike, kjer so bili koli. Po teh skicah smo kole prešteli in našteli (upoštevan je tudi stranski rov) skupno 383 kolov (si. 5). Koli niso vsi enako debeli. Posameznih debelin ni meril, vendar je pa v skicah z velikostjo pik označeval razlike v debelini. Koli so okrogli. Med vsemi pa je našel 6 takih, ki so bili oglato prirezani. Te je označil s kvadratno piko. Fotografsko kolov ni dokumentiral, toda po srečnem naklučju imamo tudi dve ustrezni fotografiji. Na sliki podolžnega profila po osi, ki ga je S. Brodar (1960, si. 1) objavil zaradi krioturbatnih žepov, vidimo tudi prereza dveh kolov (si. 2). Tudi na fotografiji (si. 3), ki kaže vzporedni profil 3 metre vstran (severozahodno) sta vidna dva kola. Ta dva nista prerezana preko sredine in sta zato deformirana in nekoliko slabše vidna.
BRODAR. M. 1979, 50 years of paleolithic research in Slovenia. - Arli. vest. 30, 21-28. BRODAR. M. 1987, Izrobljene konice. - Arli. vest. 38, 13-33.
BRODAR, M. 1991, Paleolitik Ciganske jame pri Željnah.
-	Arh. i 'est. 42, 23-64.
BRODAR. M. 1993, Paleolitske in mezolitske najdbe iz jame Špehovke pri Zgornjem Doliču. - Arh. vest. 44, 7-28. BRODAR, S. 1938, Das Palaolithikum in Jugoslawien.-Quartar 1, 140-172.
BRODAR, S. 1939, Rezultati lanskega raziskovanja (1937) v Špehovki pri Zgornjem Doliču. - Zbornik prirodoslov-nega društva I, 56-59. BRODAR, S. 1950, Prerez paleolitika na slovenskih tleh. -
Arh. vest. 1,5-11. BRODAR, S. 1955, Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh.
-	V: Zgodovina Ljubljane, 223-242, Ljubljana. BRODAR, S. I960, Periglacijalni pojavi v sedimentili slovenskih jam. - Geografski vestnik 32, 33-43.
MOTTL, M. 1950, Das Protoaurignacien der Repolusthoh-le bei Peggau, Steiermark. - Arch. Austr. 5, 6-17.
OSOLE, F. 1961, Parska golobina, paleolitska postaja v Pivški kotlini. - Razpr. 4. razr. SAZU 6, 437-498.
OSOLE, F. 1964-1965, Paleolitik Slovenije. - Arh. vest. 15-16, 9-20.
OSOLE. F. 1967, Oris poselitve Slovenije v pleistocenu. -Arh. vest. 18, 241-246.
OSOLE, F. 1975, Poselitev Slovenije v pleistocenu. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 43-45, Ljubljana.
OSOLE. F. 1979, Srednji paleoltik. - V: Praistorija jugosla-venskih zemalja 1, 161-167, Sarajevo.
OSOLE, F. in M. MALEZ 1971, Paleolilhique et Mesolithi-que. - V: Epoque prehistoriquc et protohistorique en You-goslavie ■ Recherches et resultats, 245-264, Beograd.
ZOTZ, L. 1944, Altstcinzeitkunde der Sudostalpenlander. - Archiv fiirvaterlandische Gescliiclite und Topographic 29.
ZOTZ, L. 1951, Altstcinzeitkunde Mitteleuropas. - Stuttgart.
Mornova zijalka bei Šoštanj
Zusammenfassung
Nach der Entdeckung im Jahre 1935 fuhrte S. Brodar (1938, 160-162) in der Hohle Mornova zijalka 1936 groBere Gra-bungen durch. Er stieB auf eine komplizierte Stratigraphie. An den Profilen mit wechselnder Schichtenzahl und den ge-nauen Beschreibungen der Schichten kann man erkennen, daB die Unterscheidung der Schichten schwierig war. Gliickli-cherweise hat er die Schichten auch photographiert. Viel spater, als die periglazialen Erscheinungen bekannt waren, erinnerte er sich an diese Photographien und veroffentlichte eine Aufnah-me dieses Profils (S. Brodar 1960, 36-37). Auch im parallelen, 3 m davon entfernten Profil (Abb. J), das im Archiv gefunden wurde, ist die Krioturbatie gut erkennbar. So waren die Schwie-rigkeiten bei der Bestimmung der Schichten verstandlich. In der ersten Publikation schreibt er iiber die Schichten: "... es wurde u. a. folgendes Profil IV aufgenommen:
I 9 cm Holzkohlestaub. Romische und hallstattzeitli-che Funde. Castor fiber und Haustiere.
II 56 cm hellbrauner, kantiger, ziemlich feiner Kalk-schutt, im oberen Drittel mit Kalkmehl vermischt oder stel-lenweise fest zusammengekittet. Bruchstiicke von Hohlen-barenknochen, zahlreiche Reste von Marmotta marmotta. Sparliche Quarztrummer.
III	74 cm a) oberer dunkler Kalkschutt
b)	hellere Zwischenschichte
c)	unterer dunkler Kalkschutt
Material kantig und sehr locker. Zerschlagene Hohlenbaren-knochen. Primitive Knochenindustrie, Steingerate.
IV	9 cm angeschwemmter Hohlenlehm".
DaB es sich um vier Schichten handelt, ist aller Wahr-scheinlichkeit nach richtig, nur die Teilung der dritten Schicht in drei Zonen hat es vor der Krioturbation wahrscheinlich nicht gegeben. Knochenreste sind nicht erhalten. Sie wur-den wahrscheinlich zusammen mit den Knochen aus der Hohle Potočka zijalka zerstort. Vorherrschend war der Hohlenbar, zahlreieher waren noch Reste des Alpenmurmeltiers. In den Aufzeichnungen linden wir noch die Anmerkungen von ei-nem Raubtierzahn, einem Cervidzahn, einem Wiederkiiuer-knochen, einem Vogelknochelchen. Herdstellen gab es nicht.
Die Mornova zijalka wurde in den ersten Jahren nach der Entdeckung dem Beginn des Jungpalaolithikums zuge-schrieben. Im Jahre 1955 anderte S. Brodar im Zusammcn-hang mit der Widerlegung der Absolon-Theorie vom Quar-zit-Aurignacien und auf der Grundlage seiner Entdeckun-gen im Betalov spodmol seine Meinung und schrieb die Kultur dem Endmousterien zu. In den folgenden Veroffentlichun-gen pflichteten ihm die anderen Autoren bei und dabei ist es auch gcbliebcn. Die Artefakte wurden nur in der ersten Publikation veroffentlicht (S. Brodar 1938, Taf. 8), und zwar als Photographic. Bei der Beurteilung hat niemand die Artefakte begutachtet, sondern alle haben sich zur Information mit der Photographic begniigt, worauf keine Bearbei-tung zu erkennen ist, und die Artefakte erscheinen in der Tat primitiv. Als die verloren geglaubten Grabungsprotokolle gefunden wurden, stellte sich heraus, daB es moglich und notwendig ist, iiber die Mornova zijalka etwas melir zu be-richten. So kam es erst zur Analyse der Bearbcitung und zur Zeichnung der Artefakte. Im Inventar befinden sich: Rohmaterial	I
unbearbeiteter Abschlag 4 retuschierter Abschlag 3 Schaber	5
Lamellenklinge	3
kombinierte Gerte	2
Kerbe_5
23
Die Sammlung ist zwar bescheiden, aber es sind ver-schiedene Bearbeitungselemente vertreten. Die unbearbei-teten Stiicke (Nr. 14,17,21 und Taf. 1: 12) tragen, wenn wir sie neben die Artefakte legen (zwei befinden sich auf der veroffentlichten Photographie), zum primitiven Aussehen bei. Das mittelpalaolithische oder Mousterien-Element ist die Stufenretusche. Diese tritt auf drei Artefakten in Erschei-nung. Der Querschaber am breiten Abschlag (Taf. 1: 19) kann iiberhaupt als typisches Mousterien-Gerat bezeichnet wer-den. Aber dieses Artefakt ist so stark geglattet, als hatte es lange Zeit in flieBendem Gewasser gelegen. Vermutlich ist es alter und man hat es irgendwo schon geglattet vorgefun-den. Der Schaber Nr. 6 (Taf. 1) hat zwar keine typische Form, aber die Stufenretusche weist auf das Mousterien hin. Anders verhiilt es sich mit dem dritten Exemplar (Taf. 2: 10). Die Retusche ist zwar wirklich abgestuft, aber sie unter-scheidet sich von der typischen Mousterien-Retusche, weil sie vertikal ist. AuBerdem befinden sich auf diesem Gerat zwei Kerben, es handelt sich also um ein komliiniertes Gerat, das wir trotz der Stufenretusche nur schwer dem Mousterien zu-schreiben konnten. Da wir wissen, daB im Mousterien Schaber vorherrschen, in Slowenien besonders, kann in diese Rich-tung noch der Schaber Nr. 20 hindeuten (Taf. /), eventuell noch Nr. 15 (Taf. /), aber dieser Schaber triigt am schragen terminalen Rand auch eine vertikale Retusche und eine winzige abrupte Retusche am basalen Rand. Der Schaber am Artefakt Nr. 16 (Taf. 2) kann kein Merknial fur das Mousterien sein, weil sich darauf auch eine groBe Kerbe befindet. Viel-leicht noch die Bemerkung, daB wir einige gezahnte Ran-der sehen, und wir konnten der Photographie nach an das -in neuerer Zeit ziemlich aktuelle - gezahnte Mousterien denken.
Im Inventar befinden sich zwar 5 oder 6 breite Abschla-ge, aber ebensoviel ist auch von schmalen vorhanden. Ein solches Verluiltnis spricht nicht fur das Mousterien. Die schmalen Klingenlamellen verschiedener GroBe, woraus der Mensch durch zusatzliche Bearbcitung spezifische Gcrale hergestellt hat, sind ein Charakleristikum des Jungpalaolithikums. In der Mornova zijalka gibt es zwei unbearbeitete Klingenlamellen, eine rctusehiertc Klingenlamelle, zwei Klingenlamellen mit Kerben und eine Klinge ebenfalls mit einer Kerbe. Ins-gesamt existieren also sechs aus dieser Gruppe. Das zweite Merkmal des Jungpalaolithikums ist die steile oder vertikale Retusche, die an vier Artefakten vorkommt. Sie findet sich an zwei retuschierten Abschlagen und an zwei Schabern (die vertikale Stufenretusche an Nr. 10 ist nicht beriicksich-tigt). Relativ haufig tritt die Retusche an der ventralen Sei-te auf, z. B. beim Schaber Nr. 15, eine Kerbe an Nr. 10 und die beiden Kerben an Nr. II. Eine Randretusche besitzen an der ventralen Seite Nr. I und ein wenig auch Nr. 8. Charakteri-stisch fur das Jungpalaolithikum sind kombinierte Gerfite. Von besondercr Bedeutung isl die Kombination von Stichel, Kerbe und Endkerbe auf Nr. 11. Eine starke Gruppe bilden die Kerben. Auf funf Artefakten, die als Kerben bezeichnet sind, gibt es sieben und vier befinden sich noch auf beiden kombinierten Geraten. Wie schon erwahnt, sind zwei auf solehe Weisc an-gebracht, daB man sie fur Endkerben halten kiinnte. Bei Nr. 1 und 8 (Taf. 2) erwcckl die Anbringung den Eindruck, als habe der Mensch einen Stiel anfertigen wollcn.
Unserer Meinung nach besteht das Dilemma, wohin die Funde aus der III. Schieht der Mornova zijalka einzuord-nen seien, nicht. Aus der Beschreibung der Artefakte ist zu schlieBen, daB die mehrfach geauBerte Feststellung, es ge-he um eine primitive Kultur, ganz und gar fehl am Platz ist. Das Vorkommen von Mousterien-Elementen ist nicht zu bez-weifeln, aber auch in den anderen slowenischen Aurigna-cien- und Gravette-Fundorten finden wir solche Elemente. Die Schaber, die eine altere Form darstellen, fanden eben auch spater Verwendung, als schon jiingere Formen vorherr-schend waren. Es sei an Potočka zijalka erinnert, worin eine sehr schon ausgearbeitete Handspitze gefunden wurde, die ein typisches Geriit des Mousterien darstellt. Trotzdem wurde keine ernsthafte Auffassung vertreten, man miisse die Potočka zijalka dem Mousterien zuschreiben, denn das Aurignacien ist der Typen, der Zahl und insbesondere der Kno-chenspitzen nach so eindeutig vertreten, daB dies kein Detail zu widerlegen vermag. In der Mornova zijalka ist die Kulturzugehorigkeit nicht so klar, doch sind die jungpalaoli-thischen Elemente viel zahlreicher als die mittelpaliiolithischen. Unvereinbar mit dem Mousterien, auch mit dessen End-phase, ist der hohe Prozentanteil von Schmalklingen, das ventrale Retuschieren, die steile Retusche, kombinierte Gerate, Kerben, die Moglichkeit, es konnte sich auch um Endker-ben handeln, sowie die Tendenz zur Stielherstellung. Einen groBen EinfluB bei der Beurteilung hat auch das verlorene und erst im Protokoli (mit Angaben und Zeichnung) ent-deckte ausgesprochen jungpalaolithische Artefakt Nr. 22 (Taf. 2). Das oben Aufgefiihrte finden wir auch unter den Arte-fakten der Mornova zijalka, es kommen darin aber keine typi-schen Artefakte des Aurignacien vor, die in der Potočka zijalka vorhanden sind. Die Auffassungen kurz nach der Ent-deckung waren richtig, die in Schicht III der Mornova zijalka entdeckten Artefakte gehiiren zum Jungpalaolithikum. Fiir die Behauptung, daB sie zum Aurignacien gehoren, gibt es zwar nicht genugend Argumente, aber es ist sehr wahrschcinlich.
Nach Anzahl der Funde ist Schicht II noch viel bcschei-dener als Schicht III, denn es wurde darin nur ein Silex gefunden. In der ersten Publikation (S. Brodar 1938, 161) wird dicser Fund folgendcrmaen kommentiert:
"Ein kleiner Klingenschaber aus grauem Feuerstein wurde in Schicht II im Seitengange, knapp unter der Hallstatt-schicht gefunden, so dass sein palaolithisches Alter nicht ganz sicher ist". Das Artefakt unterseheidet sich von den anderen, in Schicht III in dem Hauptsaal entdeckten durch Material, Form und Bearbeitung. Aufgrund der Andersartig-keit und der bczweifclten Zugehorigkeit zum Palaolithikum wurde dieses Artefakt spater bei der Erwahnung der Mornova zijalka nie mehr beriicksichtigt und aufgefiihrt. Der Quarz-stein steht der Qualitat nach weit vor alien in Schicht III gc-fundenen Ouarzstcinen. Als Abschlag bildet er eine schmale, aber relativ dicke Klingc (Taf. 2: 23). Die hauptsachliche Bearbeitung befindet sich am linken Rand von der Basis bis zur Spitze. Die Retusche ist nur mit Schlagen an die ventrale Flachc angcbracht. Obwohl es sich dem Sinn nach um eine dorsale Retusche handelt, trifft dies bei diesem Exemplar nicht zu. Schon in der unteren Uiilfte ist die Retusche bei-nahe vertikal, vom Mocker zur Spitzc hin ist sie in der Tat vertikal. Obwohl die Retusche nicht vollkommen cinem Rucken entspricht, ist der Eindruck, es handle sich um ein Artefakt mit Rucken, sehr stark. Der Hocker, der sich ungefahr in der Randmitte befindet, ist zwar nich sehr ausgepriigt, aber auf jeden Fall sichtbar, wcil die obere Hiillte vom Hocker zur Spitze hin ein wenig konkav ist. Das als Endkerbe zu betrachten, ist schwer, aber die konkave Form erinnert durchaus daran. Die Retusche ist zwar keine richtige Gravettienre-tusehe, wie es bei den Endkerben gewohnlich der Fall ist, aber auch hier gibt es Ausnahmen, die mit ciner Randre-t use h e gemacht wurden (M. Brodar 1987, 27). Der redite
Rand ist mit kleinen Retuschen nur ein wenig gezahnt und weist keine besondere Retuschierung auf, die Form oder Funk-tion bestimmen wiirde. Wenn wir die ventrale Seite betrachten, sehen wir im oberen Viertel einige flache Retuschen am linken Rand. Ein kleiner Teil an der Basis ist hingegen flach retuschiert. Wegen dieser Retusche ist der Bulbus nicht er-kennbar, die Orientierung des Artefakts kann also fraglich sein. Nach dem Aussehen der ventralen Flache und der Form haben wir es so orientiert, wie es auf der Zeichnung darge-stellt ist. Damit stimmt auch die Lage der Flachenretusche iiberein, die bei Gravette-Artefakten gewohnlich basal ist, obwohl es natiirlich auch hier Ausnahmen gibt (M. Brodar 1991, Taf. 16: 4). Die bearbeitete Klinge ist relativ dick, die daran angebrachte Retusche ist keine richtige Gravette-Bear-beitung, der Hocker ist nicht ausgepriigt, die Endkerbe ist nicht typisch und vielleicht sogar fraglich. Auf den Artefak-ten tritt manchmal ein Detail auf, das mit dem Typ oder der Kultur, zu dem das Artefakt gehort, nicht ubereinstimmt. Jedoch konnten so viele bezeichnende Elemente, wie sie bei diesem Artefakt vorkommen, nicht zufallig entstanden sein. Alles, was wir heute iiber Gravette-Artefakte wissen, konnte S. Brodar bei der Entdeckung dieses Artefakts nicht ge-kannt haben. Da sich das Artefakt von den anderen unterschied und da er auch in den damals bekannten Fundstellen der Potočka zijalka und der Špehovka keine passenden Ver-gleichstucke fand, schrieb er vorsichtshalber, es sei vielleicht nicht palaolithisch. Allen gesammelten Angaben zufolge war diese Vorsicht nicht notwendig. Das Artefakt stammt aus dem Palaolithikum, und nicht einmal aus dem jiingsten, denn es stammt aus der Zeit, da der Hohlenbiir noch lebte. Bei der Datierung ist neben alien anderen Merkmalen die ventrale Flachenretusche maBgebend. Dieses Phanomen ist so cha-rakteristisch, daB das Artefakt mit Sicherheit in das Gravet-tien eingestuft werden kann. Hier findet sich die mehrmals erwahnte Ahnlichkeit mit der Špehovka bestiitigt. Auch im dortigen Gravettien lebte noch der Hohlenbiir. Nochmals sei erwiihnt, daB das Artefakt im Seitengang gefunden wurde, wo es keine vorherige Besiedlung gegeben hatte. Auch diese Lage deutet auf die Ankunft eines neuen Hohlenbe-suchers hin.
Nach der Erwahnung des Artefakts, der Knochen und Ouarz-steine fiigt S. Brodar (1938, 161) zu Schicht II folgenden Satz hinzu: "Der einzige, vom Fehlen des Unteriefers abge-sehen, vollstiindige Hdhlenbarenschadel, der in der Hohle iiberhaupt vorkam, war mit cinigen quer iiber ihn gelegten ganzen Rohrenknochen in einer kleinen Wandnische des Sei-tcnganges aufgestellt". Dieser Satz fand einen groBen Wi-derhall in ciner Zeit, als E. Bachlers These vom Hohlenbaren-kult gewisscrmaBen Geltung hatte. Als man diese These bald ernsthaft zu widerlegen begann, haben die Verfechter des Kultes in der Polemik als eines der iiberzeugendsten Argumente diesen Kopf aus der Mornova zijalka angefuhrt. Der oben zitierte Satz war bislang die einzige Angabe und war, so wie er formulicrt war, in der Tat ein guter Anhaltspunkt fiir die Verfechter des Kultes. Im Protokoli iiber die Ver-suchsgrabungen fand der Autor den Vermcrk dieser Entdek-kung. Diese Aufzcichnung enthalt mehr Angaben iiber den Fund als der veroffentlichtc Satz. Alle Angaben unterstiitzen nicht den Gcdanken an eine Kultaufstellung, zum Teil wei-chen sie von den publizierten vollig ab. Von einem Biirenkult spricht man heute nicht mehr. Dennoch muB eigens hervor-gehoben werden, daB laut Fundprotokoll, auch wenn die Frage noch aktuell wiire, der Schiidel aus der Mornova zijalka kein Argument fur das Bcstehen dieses Kultes darstellen kann.
S. Brodar bcschaftigte sich nicht mit den jiingeren Kulturen, deswegen hatte er die Funde der Oberflachenschich-tcn schon zu Beginn des Jahres 1937 dem Archaologen W. Schmid, der damals in Graz tiitig war, iibcrgebcn. Warum Schmid nichts darber veroffentlicht hat, ist nicht bekannt.
Heute sind die Gegenstande im Grazer Museum unauffind-bar. Wenn die Funde nicht beurteilt werden kiinnen, publi-ziert der Autor zumindest ihr Verzeichnis und die Lage laut Angaben im Protokoli. Besonders interessant ist die Ent-deckung 383, ca. 8 cm dicke Pfahle, die in die Pleistozanschicht (Abb. 6).
eingeschlagen wurden. Die Holzkonstruktion muB verbrannt sein, weil nur Holzkohle erhalten ist. Alle Pfahle sind im Protokoli dokumentiert und ihre Anordnung ist auf Abb. 5 dargestellt. Im Seitengang wurden neben anderen Funden (Abb. 4) auch die Skelette zweier Neugeborener entdeckt
Dr. Mitja Brodar Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-1000 Ljubljana
T. /.' Mornova zijalka. Kameni artefakti iz plasti III. M.= 1:1. Taf. I: Mornova zijalka. Steinartefakte aus Schicht III. M. = 1:1.
'/.' 2: Mornova zijalka. Zgoraj: kameni artefakti iz plasti 111. Spodaj: artefakt iz plasti II. M. = 1:1. Taf. 2: Mornova zijalka. Oben: Steinartefakte aus Schicht III. Untcn: Artefakt aus Schicht II. M. = 1:1
Arheološki vestnik (Arh. vest.) 47, 1996, str. 29-39
29
Vilharjeva jama v Risovcu blizu Postojne
Mitja BRODAR
Izvleček
Blizu Betalovega spodmola pri Postojni je bila leta 1977 odkrita nova paleolitska postaja. Začetni del Otoške jame se je že v starem pleistocenu podrl, toda na enem mestu je ostal naravni most. Pod njim so se nabrali zelo debeli sedi-menti in ga zakrili. Dosedanje izkopavanje Vilharjeve jame, kakor najdišče imenujemo, je dva metra globoko odkrilo mousteriensko strgalo in dva zoba nosoroga (Dicerorhinus kirchbergensis). Avtor opiše še vrsto drugih sondiranj in razlaga razvoj in propad jamskega sistema. Glavna ugotovitev je, da so na več mestih tega podrtega jamskega sistema tudi zelo stari sedimenti, katerih raziskovanje bi lahko razjasnilo razvoj in kronologijo pleistocena na prostoru Slovenije.
Abstract
A new Paleolithic station was discovered in 1977 at Be-talov spodmol near Postojna. The beginning section of Otoška Cave was undercut as early as the early Pleistocene, resulting in a natural bridge at one point. Very thick sediments accumulated under it and eventually covered it. Excavations at Vilharjeva Cave, as the site is also called, have uncovered to the present, at a depth of two meters, a Mousterian scraper and two rhinoceros teeth (Dicerorhinus kirchbergensis). The author describes the sequence of other excavations and explains the development and collapse of the cave system. Very old sediments exists at several places in this collapsed cave system, and their excavation could well explicate the development and chronology of the Pleistocene in Slovenia.
Ko smo lcta 1977 zaključevali izkopavanje v Po-drisovcu in predvidevali, da bo prihodnje leto le še nekaj dni dela, je prišlo zelo blizu do novega odkritja. Domačin I. Vilhar, pri katerem je ekipa bivala in se hranila, se je živo zanimal za naše delo. Glavna člana ekipe sta bila I. Turk in J. Dirjec. Njima je pokazal manjšo skalno steno na koncu doline Risovec z mislijo, da bi bila morda pod steno jama in bi bilo tudi tam vredno kopati. Oba sta se s tem strinjala in tako so šli nekajkrat v prostem času popoldne tja kopat. Res so naleteli na sedimente in kmalu tudi na kosti jamskega medveda. Ko so skoraj dva metra globoko odkrili tudi dva sileksa, so akcijo in najdbo razglasili. Odkritje te postaje pripada vsem trem imenovanim, ki za svojo prizadevnost zaslužijo vse priznanje. Na predlog I. Turka in .1. Dirjeca smo novo najdišče imenovali Vilharjeva jama.
Ogled izkopa in okoliškega terena je pokazal, da gre za obetavno najdbo. Predvsem debelina sedimentov, ki jo je mogoče predvideli, je vzbudila velike upe zaradi znane dolgotrajne poselje-
nosti tega območja. Leta 1977 smo še tri dni poglabljali izkopano sondo. Naslednje leto (1978) smo v Podrisovcu opravili le nekaj zaključnih del, glavno izkopavanje pa smo prenesli v Vilharjevo jamo (11. 7. - 29. 7.). Zadnje izkopavanje v njej je bilo leta 1979 (10. 7. - 24. 7.).
Kot pripravo za izkopavanje smo že spomladi leta 1978 tahimetrično posneli vse območje, na katerem bi lahko pričakovali sedimente. Vključili smo tudi dolino zadaj (si. 1). Sonda je bila tik ob steni in ni mogla biti izhodišče za večja izkopavanja. Zato smo začeli izkopavati dva metra širok jarek iz pobočja približno pravokotno na steno. Le kratek čas je izkopavanje teklo normalno. Kmalu potem, ko smo v čelu pod humusom že kopali plei-stocenske sedimente. so se začele težave. Zadeli smo na sprimke, ki so bili večkrat tako trdo zlepljeni, daje bilo izkopavanje komaj šc mogoče. Ker so se vmes pojavljale tudi večje in velike skale, je bilo delo še oteženo. Jarek smo morali razširiti za I meter in v predelu ob steni še za I meter, da bi dobili več prostora. Nekoliko nam je pomaga-
SI. I: Vilharjeva jama. Posnetek terena z vrisanim izkopom in sondo na drugi strani naravnega mostu. Abb. 1: Vilharjeva jama. Gelandeaufnahme mit eingezeich-neten Grabungen und dem Schnitt auf der anderen Seite der natiirlichen Brucke.
lo Gozdno gospodarstvo Postojna in z razstrclje-vanjem smo lc prešli najhujše ovire. Prišli smo že precej pod obok, toda pod njim je zlepljenost še močnejša. Ko smo že videli, da bo treba prenehati, smo poskusili na izkopanem prostoru kopati v globino, toda sprimki se nadaljujejo in pričakovanih globljih sedimentov nismo dosegli. Celo izkopavanje je bilo daleč od normalnega. Zato tudi nismo mogli sproti risati prečnih profilov.
V levem profilu sonde (y = +4,00) smo ugotovili tele plasti (si. 2):
1.	Na vrhu je sorazmerno debel humus, v katerem je veliko kamenja. Ponekod gre skoraj za samo kamenje, med katerim je humus. Brez najdb.
2.	Plast čiste ilovice rjavordečkaste barve je daleč od stene precej debela. Proti steni se hitro stanjša in izklini. Neposredno za izklinjenjem je žep iste ilovice in nekaj več kot meter naprej se ilovica pojavi še enkrat v precej globokem žepu. Ilovica je popolnoma sterilna.
3.	Kot posebno plast smo označili čisto ilovico za steno. Debela je kakih 30 cm. Razlikuje se od plasti 2 po barvi, kajti ta je sivkaste barve. Zdi se, da so sedimenti odstopili od stene in se je potem v špranji nabrala ilovica. Vsekakor je starejša od humusa, saj jo ta prekriva. V njej so bili ostanki alpskega svizca in zob cervida.
4.	Pod ilovicama in deloma neposredno pod humusom je kompleks gruščev pomešanih z rdeč-kastorjavo ilovico. Že v zgornjem delu se večkrat pojavi siga, toda ne v večjem obsegu. Globlje pa je zasiganost zelo obsežna. Deloma gre kar za zelo trdo sigasto skorjo. Ta je tudi v profilu zelo izrazita. Nad to skorjo in tudi pod njo je še mnogo zasiganih območij. Med temi sprimki so nekateri tako trdi, da kramp kar odskakuje. V zgornjem deluje ilovica nekoliko mastnejša in močneje obarvana, medtem ko je spodnji del bolj pust in bolj sivkastorjav. V profilu je videti tudi majhno razliko v debelini grušča. V spodnjem delu je grušč nekoliko drobnejši kakor zgoraj. Koliko omenjene razlike veljajo za sediment v celoti, bodo pokazala šele prihodnja izkopavanja. Kljub sorazmerno velikemu izkopu je treba vse dosedanje delo smatrati le za sondiranje, ki je dalo šele prve informacije. Majhno sondo komaj nekaj več kot meter globoko smo izkopali tudi ob steni na drugi strani naravnega mostu. Pod humusom je droben grušč, ki je le malo pomešan z rjavo ilovico.
Kostne najdbe so raztresene po vsej plasti. Razen kosti jamskega medveda, ki smo jih pri takem delu večkrat še dodatno razbili, smo vendar ugotovili še nekaj ostankov drugih živalskih vrst: kosti in glodače alpskega svizca, nekaj zob najbrž dveh vrst jelenov in čeljust majhnega glodalca. Najvažnejša najdba pa sta dva zoba nosoroga, ki sta ostala nepoškodovana; eden je bil najden in situ, drugi pa je bil najbrž prav blizu. Ležala sta v isti globini kakor v sondi odkrita sileksa, in ne več kot dva metra vstran. Za določitev vrste smo prosili M. Maleza, ki ju je prisodil toplodobnemu nosorogu (Dicerorhinus kirchbergensis).
Prav pri vrhu (v zapisniku je napisano: na kontaktu s humusom) je bil najden košček neobdelanega kremena. Več kot meter globlje (na si. 2 je ta globina označena s puščico) je bilo strgalo in večji kos kremena, od katerega je bil odbit odbitek, iz katerega so izdelali strgalo. Strgalo (si. 3) jc iz kvalitetnega kremena. Retuširanje prepričljivo kaže, da ne gre za zasilno strgalo, kakršna so znana zlasti iz mlajšega paleolitika, ampak si jc izdelovalec naredil tako, kakršno je želel imeti. Skoraj meter pod tem nivojem smo našli še eno sicer drobno, toda pomembno najdbo. V prelomu zasigane grude je tičal drobec oglja, ki
SI. 2: Vilharjeva jama. Profil y = +4,00. Abb. 2: Vilharjeva jama. Profil y = +4,00.
opozarja na navzočnost človeka tudi v tej globini. Odkriti ostanki so zelo skromni. Poleg možnosti, da so bili ljudje tukaj res le mimogrede, obstaja še možnost, da pravega najdišča nismo zadeli. Širina je velika in ljudje so lahko bivali levo ali desno od našega izkopa.
Odkrito strgalo ima pravi mousterienski videz. V bližnjem Betalovem spodmolu bi ga brez težav uvrstili v kulturo B ali pa tudi v D. Na podlagi enega artefakta določati kulturno pripadnost večinoma ni priporočljivo, toda v Vilharjevi jami sta bila ob strgalu odkrita tudi zoba toplodobnega nosoroga. Uvrstitev v zadnjo medledeno dobo, torej v kulturo B, morda le ni preveč tvegana. Vsaj začasno, dokler ne bodo ugotovljena kakšna nova dejstva, je tak sklep sprejemljiv.
Med večletnimi izkopavanji v Podrisovcu in Vilharjevi jami smo poskusno kopali v dveh jamah na tem območju in eni nedaleč stran.
Na desni strani kolovoza od Sv. Andreja proti Otoški jami je na koncu stranske slepe doline jama Veliki Lončarivec. Ko so domačini urejali Otoško jamo, so naredili (zdaj že zaraščeno) pot tudi do Velikega Lončarivca. Jama je kljub imenu le majhna jama, okrog 20 metrov dolga in lc nekaj metrov široka. Nekaj metrov za vhodom je stropni potior, sicer pa je bilo jamsko dno ravno in ilovnato, kakor nam je povedal I. Vilhar. Ker je bil vhod prenizek, so ga pri urejevanju nekoliko poglobili
in z odkopanim materialom razširili ravnico pred jamo, da bi bilo več prostora za obiskovalce. Pred vhodom leži velika skala. Po pripovedovanju I.
SI. 3: Vilharjeva jama. Strgalo iz 4. plasti. M. = 1:1. Abb. 3: Vilharjeva jama. Schaber aus Schicht 4. M. = 1:1.
Vilharja se je odtrgala od oboka med obema vojnama. Zdaj je jama precej zasuta. I. Vilhar nam je povedal, da so med zadnjo vojno Nemci jamo zasipali skozi stropni podor z materialom nekega drugega izkopa. Kaj so kopali, pa ni vedel.
Pod omenjeno predjamsko ravnico je precej strmo pobočje, ki je že precej oddaljeno od jamskega vhoda. Rob ravnice je približno 10 metrov pred vhodom. Kljub temu smo se odločili, da ne bomo kopali vertikalne sonde, ampak frontalno v pobočje, široko kakih 20 metrov. Na mestu, kjer ni bilo videti večjih skal in se je videl grušč, smo začeli kopati dva metra širok jarek proti jami. Zadeli smo dobro. Kolikor je bilo skal, niso bile prevelike. Ko smo prišli z izkopom do roba predjamske ravnice, smo pod profilom začeli poglabljati, da bi ga podaljšali. Tukaj nam je nadaljevanje onemogočila velika skala. Ko sta jo člana Inštituta za raziskovanje krasa F. Šuštaršič in I. Kenda razstrelila, se je pokazalo, da gre za sprimek, v katerem je bilo tudi nekaj manjših skal. Tudi globlje je bilo še več sprimkov, toda ne toliko trdih, da jih ne bi mogli razbiti. Ko smo morali prenehati, je bil profil 5,50 metra visok. Z železnim drogom smo prišli še en meter globlje, ne da bi zadeli na dno.
V profilu je na vrhu humus, ki mu sledi nasut grušč. Pod njim je prvotni humus in nekaj več kot dva metra globoko se začnejo pleistocenske plasti. V bistvu gre za drobne grušče do dna izkopa.
V	zgornjem delu do velike skale in ob njej je med gruščem rjava ilovica. Barva ilovice preide brez ostre meje v rdečkasto in ostane taka do dna sprimkov dobre štiri metre globoko. Globlje grušč ni več sprijet in tudi barva se spet spremeni v rjavo.
V	globini 4,50 metra je okrog 10 cm debela skor-jasta siga z mnogimi malimi prodnički. Sledi še skoraj cel meter drobnega grušča z ilovico ne zelo intenzivno rdečkaste barve. Plast je mehka, vsebuje mnogo sigastih konkrecij in daje ponekod prav peščen videz. Po barvi ilovice na železnem drogu smemo domnevati, da se ta plast še nadaljuje-
Delali smo na dveh mestih in edini sileks sta našla študenta, ko sta bila sama. Po njunem pripovedovanju naj bi ležal precej pred profilom v zgornjem rjavem grušču, toda na njem so se videli sledovi rdeče ilovice. Gre za nekaj več kot 2 cm velik kos črnega kremena, morda lidita. Lahko je razbitina, ali pa ostanek jedra, vsekakor pa je bil v človeških rokah. Drugih najdb ni bilo in zlasti presenetljivo je, da ni kostnih ostankov. Lega kremenca je problematična, zato menimo, da razglasitev Velikega Lončarivca za paleolitsko postajo za zdaj ni dovolj utemeljena. Debeli sedi-
menti, ki tukaj nedvomno so, bodo prej ali slej vzpodbudili obsežnejše raziskovanje, ki bo dalo dokončen odgovor.
Od Risovca naprej proti Pivki jami se cesta z levim ovinkom prilagodi terenu. Kakih 30 metrov od tega ovinka in nekaj metrov levo od ceste je nizka skalna stena. Pod njo je majhna jama (si. 4: 1), z lepo obokanim stropom. Imena nima. Zdelo se je, da gre morda za večjo jamo, ki je že skoraj do stropa zasuta. Pred vhodom je manjša ravnica in tukaj smo izkopali sondo. Pod humusom smo naleteli na večje skale, med katerimi se je nahajal gruščnato-ilovnat sediment rjave barve. Ko so bile po težavnem delu skale odstranjene, se je pokazalo, da se desna stena uviha navznoter. Doseže skoraj levo steno in med njima je le še ozka špranja. Ker na večjo globino ni bilo računati in ker tudi ni bilo nobenih znakov, da bi v jamo kdaj zahajali ljudje ali živali, smo kopanje zaključili.
Približno na pol poti proti Pivki jami je tik ob cesti globoka udoma dolina. V steni pod cesto je manjša jama (si. 4: 2), ki se nam je zdela primerna za poskusni izkop. Naleteli smo na naplavlje-ne ilovice. Zgoraj so rjave barve, globlje pa se pojavlja tudi rdečkasta barva. Približno pol metra pod površjem je bilo v ilovici precej sigastih skorij in odlomljenih kapnikov. Pod globino 1,5 metra ležijo že tlišne ilovice zelenkaste barve. Vse plasti so popolnoma sterilne. Flišne ilovice so gotovo iste kakor drugje. Za presojo nad njimi ležečih ilovic ni argumentov. Ker na ilovicah ni mlajših klastičnih sedimentov, lahko sklepamo, daje udoma dolina razmeroma mlada.
Naj sledi še podatek, ki ni neposredno povezan z obravnavanim območjem. Med izkopavanji leta 1979 so mi pri Vilharjevih pokazali fosilen konjski zob. Prinesel jim ga je zidar, ki je pri njih nekaj delal. Zobje našel nekje "ob Palškem jezeru". Dogovarjanje za zmenek, da bi nam pokazal mesto najdbe, ni bilo uspešno in natančne lokacije ne poznamo. Zob se nahaja v Inštitutu za arheologijo.
Izkopavanja v Betalovem spodmolu so kmalu pokazala, da so ga v zelo dolgem obdobju pogosto obiskovali ljudje. To je spodbudilo S. Brodar-ja (1951,205) k domnevi,"... da bi se morale odražati pogoste naselitve v tej jami vsaj v obliki sledov tudi v bližnjih podzemskih jamah". Zato je že med izkopavanjem Betalovega spodmola, tudi zaradi razjasnitve njegove zapletene sedimentacije, izvedel vrsto poskusnih izkopov v jamah bližnje in dalnje okolice. Najbližja jc bila Otoška jama in sonda pod vhodnim obokom je pokazala, da je tudi tukaj paleolitska postaja. Ob vsakodnevni hoji
SI. 4: Nekoliko pomanjšan izsek karte I : 5000 z vrisanimi jamami in rekonstrukcijo glavnih rovov jamskega sistema. Abb. 4; Etwas verklcinerter Ausschnitt der Karte 1:5000 mit eingezeichneten Hohlen und der Rekonstruktion der Hauptgiin-gc des Hohlensystems.
v Betalov spodmol in nedeljskih obhodih bližnje okolice je opazil nekaj morfoloških značilnosti terena. Za predel od ceste do Otoške jame (si. 4) pravi takole (S. Brodar 1951,205): "Ne moreš se ubraniti vtisu, da gre kolovoz po uvali, kije preostala po podoru jamskih stropov in razpadu mogočnega zelo starega jamskega sistema ter je bila kasneje prekrita zlasti v nižjih delih z rdečo ilovico. Rob kredne visoke planote ... ima od Postojnske jame preko Vel. Otoka in Zagona v splošnem enakomerno in nepretrgano NW-SE smer. Samo za vrhom s cerkvico Sv. Andreja ... segajo tla Pivške kotline v razmeroma širokem pasu proti severu in severovzhodu. V rdeči ilovici, ki pokriva nastalo dolino, so vidni ponekod manjši vdori in domačini vedo povedati, da še ni dolgo, kar sta se pri oranju pogreznila vol in plug. Za razpad jamskega sistema govore tudi strmo odrezane stene nad vhodom v Otoško jamo ter v polkrogu nad precej širokim sklepom doline. Odsekana oblika jamskega vhoda nikakor ne razodeva prvotnega
požiralnika. Jama se je morala nekoč še nadaljevati in se je v davnini porušil le strop nad njo. Jami Veliki Lončarivec in Mali Lončarivec ter brezna na višini med Sv, Andrejem in Otoško jamo so še zgovoren ostanek sicer že razpadlega prvotnega starega jamskega sistema.
Stari požiralniki so morali biti pod Sv. Andrejem, nekako ob robu najnižje ležečega dela ceste. Eden izmed njih, kakih 200 metrov više ob cesti proti Zagonu, je tudi Betalov spodmol, čigar visoko starost izpričuje njegov že močno razpadli začetni del. Takšno tolmačenje podpira tudi k požiralnikom usmerjena terasasta nižina med Hišnima hrbtoma Vel. Otoka in Zagona".
V zvezi z vprašanji o podrtem jamskem sistemu med Sv. Andrejem in Otoško jamo je treba omeniti še temeljno delo S. Brodarja (1952) o stra-tigrafiji kraških jam Pivške kotline, v katerem podaja tezo o razvoju jam in dogajanja v njih tudi časovno opredeli. Pred njim je R. Battaglia (1933, 205) v razvoju kraških jam videl dve fazi. V prvo gre
seveda nastanek jam, ki je delo tekoče vode. Številne in debele sedimente, ki jih je videl v jamah, je, ker jih je v jame prinesla voda, tudi vključil v to prvo fazo. Po umiku vode v nižje nivoje nastopi druga faza avtohtone jamske sedimentacije. Pri obsežnih in globokih izkopavanjih v Betalovem spodmolu je S. Brodar ugotovil, daje jamsko dno pod višino zunanje površine. Pod avtohtonimi se-dimenti je jama zapolnjena z vodnimi naplavinami flišnih ilovic. Ostanki teh ilovic so bili tudi na več kot pet metrov višji polici. S sondiranjem v raznih drugih jamah je ugotovil različne še višje lege teh naplavin. S tem je povezal še druge ugotovitve, n. pr. mogočne flišne sedimente v Otoški jami in višino sedanje vodne gladine v njej, ki je približno 15 metrov pod dnom doline pri Sv. Andreju, in razpravo končal takole (S. Brodar 1952, 71):
"V razvoju kraških jam Pivške kotline moremo razlikovati štiri faze:
1.	Glavna erozijska faza se je pričela v mlajšem pliocenu in se končala ob koncu pliocena ali že v spodnjem pleistocenu z dovršenimi jamskimi evakuacijami.
2.	Prva mogočna akumulacijska faza obsega v glavnem stari pleistocen. Pivška kotlina in jamske evakuacije so se napolnile z debelim zasipom sekundarnih flišnih sedimentov.
3.	Mlajša erozijska faza je proti koncu starega plcistocena in deloma morda tudi še v srednjem pleistocenu odstranjevala sekundarni flišni zasip.
4.	Zadnja akumulacijska faza je odložila v jamah predvsem avtohtone jamske sedimente ... vmes pa tudi rdeče ilovice, kadar vode začasno niso mogle odtekati in je Pivško kotlino zalilo jezero. V tej od srednjega plcistocena do danes trajajoči dobi se je naselila v jamah pleistocenska favna, ki ji je sledil človek srednjega in mlajšega paleolitika".
Z navedenim je S. Brodar začrtal le splošni okvir razvojnega dogajanja. Očitek, da njegove faze niso enotne (Gospodarič, Habič 1966, 24), ni upravičen, saj ni nikoli trdil, da so enotne. Nasprotno dobro se je zavedal, da niso. Podrobneje o tem res ni pisal, mimogrede pa je za prvo fazo vendarle zapisal (S. Brodar 1952, 50): "V kolikor se je v tej fazi erozija prekinila in jc prišlo morda celo večkrat do sedimentacije in akumulacije materiala...". Da je tudi v drugi in tretji fazi prihajalo do vmesnih drugačnih procesov, jc več kol verjetno. Nekaj let pozneje je raziskovanje v jami Risovec to ludi dokazalo. V tem profilu se lepo vidi dve plasti avtohtonih gruščev med Hišnimi ilovicami. Celo v četrti fazi je prišlo do poplav in odlaganja ilovic. Predvsem z drugo in tretjo fazo, zasipom in odnašanjem tega zasipa sc je R. Gos-
podarič ukvarjal vrsto let. Iskal je profile in ostanke sedimentov po jamah in jih analiziral. V daljšem obdobju je tudi na površju Pivške kotline odkril in popisal več profilov, ki jih je poskušal uporabiti za podrobnejši prikaz dogajanj. Zal mu je prezgodnja smrt preprečila uspešen zaključek obetavnegao dela.
O tem, da je prva faza od začetka zakraseva-nja do opravljenih jamskih evakuacij trajala zelo dolgo in se začela že v pliocenu, se menda vsi raziskovalci strinjajo. Melik (1952, 13) celo pravi: "Na prehodu iz srednjega v zgornji pliocen je čim dalje bolj prevladovalo zakrasevanje". S. Brodar postavi začetek v mlajši pliocen in dopušča konec še v spodnjem pleistocenu. Po njegovem mnenju že to daje dovolj časa za proces zakrasevanja. Vprašanje je, ali bo kdaj mogoče ugotoviti natančnejše časovne meje začetka in konca zakrasevanja. Voda je v končni fazi zakrasevanja prišla že precej pod dno doline od ceste proti Risovcu, ki leži približno 520 metrov visoko. Ni izključeno, da se je erozija že zelo približala višini 500 metrov, na kar kažejo udorine v Otoški jami (ob Belvederju in v južnem rovu). Nekoliko drugače je že z drugo fazo velike akumulacije. Na zunanjih površinah Pivške kotline je voda primarni fliš erodirala in ga odlagala drugje v obliki flišnih ilovic. Primarni fliš razmeroma hitro razpada in čeprav gre za velike količine, saj niso bile zasute le jame, ampak verjetno tudi veliki deli Postojnske kotline, je potrebno za ta proces mnogo manj časa kakor za erozijo in raztapljanje apnenca v prvi fazi. Navedeno prvotno datacijo "v glavnem stari pleistocen" je S. Brodar (1958, 332) pozneje spremenil in postavil to veliko zasipanje v veliki intergla-cial Mindel-Riss. V 200.000 letih, kolikor naj bi trajal, seje zasipanje gotovo lahko izvršilo. V tretji fazi gre spet za erozijo, vendar precej drugačno. Ta erozija je odnašala mehke ilovnate sedimente, za kar niso potrebne dolge dobe, saj že ena poplava lahko veliko odnese. Z riško polcdeni-tvijo ali med njo so vodni tokovi (v raznih jamah različno) to opravili in se potem spustili v nižja nadstropja. V osušenih jamah, kakor je najprej pokazal profil Betalovega spodmola in pozneje še drugi, se je med riško poledenitvijo začela četrta faza avtohtone jamske sedimentacije.
Po navedeni dataciji razvojnih faz pripadajo najgloblje odkriti kulturni ostanki v Betalovem spodmolu še riški poledenitvi in debela plast rdeče ilovice s kulturo B spada v zadnji interglacial. Kmalu po obeh objavah S. Brodarja je obiskala naša najdišča G. Freund. Po njeni presoji (Frcund 1956a, 1956b) je datacija prestara in jo je treba za en mrzli nihaj pomladiti, torej naj bi se veliko zasi-
pavanje jam dogajalo v zadnjem interglacialu in bi tako spadala topla plast s kulturo B v intersta-dial Wiirm I/I I. Pri razlagi profila Parske golobi-ne seje takemu gledanju uprl F. Osole (1961,490). Zanimivo je, da sta R. Gospodaric in P. Habič (1966, 26), ne da bi ovrgla Osoletove argumente, uvrstila veliki zasip v riško poledenitev in njegovo odnašanje v zadnjo medledeno dobo, s tem pa se zelo približala mnenju Freundove. V zadnjem času sta v zahodni Evropi precej aktualna dva inter-stadiala v začetku zadnje poledenitve. Obstaja mnenje, da bi prišla v poštev za omenjeno dogajanje v jamah Postojnske kotline. Tudi pri taki interpretaciji pride kultura B Betalovega spodmola v interstadial Wiirm I/II. Pri tem se je Freundova zavedala slabosti svoje teze, saj poskuša "istoča-snost" kulture B Betalovega spodmola z aurig-nacienom Potočke zijalke razložiti z dolgim trajanjem tega interstadiala (Freund 1956a, 182). Tudi če bi res dolgo trajal, kar pa ni, to ne rešuje ničesar, saj je le nekaj vrstic prej mousterienski kulturi C in D Betalovega spodmola pripisala Wiirniu 11, kar pomeni, da naj bi bile mlajše od aurignaciena. Že dolgo znano dejstvo, da aurignacien šele sledi moustčrienu, je pred nekaj leti potrdila tudi najdba koščene konice s precepljeno bazo nad mousterienom razmeroma blizu, v jami Divje babe v dolini Idrijce. Kronologijo omenjamo le mimogrede, ker bomo to problematiko podrobneje obravnavali na drugem mestu.
Naša izkopavanja in sondiranja v območju podrtega jamskega sistema niso bila usmerjena na razrešitev temeljne problematike. Na nekaj ugotovljenih podrobnosti je pa vendarle treba opozoriti.
Iz prej opisane dejavnosti se vidi, da je bil razmeroma majhen prostor okrog Risovca velikokrat v raznih smereh prehojen. Betalov spodmol v terensko dejavnost ni bil zajet, saj imamo iz njega mnogo več podatkov, kot smo jih zbrali na drugih točkah. Obiskali smo ga pa večkrat in tudi v skoraj vsakem razgovoru smo ga omenjali. Bili smo tudi v pogostih stikih s člani Inštituta za raziskovanje krasa. V zapiskih o izkopavanjih je o vsem tem le malo omenjenega. Tako ni ničesar o odkritju nadaljevanja Betalovega spodmola.
Začetni del Betalovega spodmola teče vzporedno s pobočjem, tako da mestoma debelina stropa oziroma stene ni veliko večja od enega metra. V dolžini približno dvajset metrov se je strop (ozi-ropma stena) udri in na eni strani lega udora je zdaj vhod v Betalov spodmol. Jugovzhodno, nasproti sedanjega vhoda, je še skromen ostanek oboka in ozka špranja, ki se po nekaj metrih toliko zoži, da je neprehodna. F. Anclli je pri svojih izkopa-
vanjih sem odvažal prekopani material in ga pod ostankom oboka iztresal po pobočju. S. Brodar je domneval, daje tukaj nekje nekdanji vhod, skozi katerega je voda tekla v Betalov spodmol, ki je morda slabo ohranjen in ga tudi zaradi nasipava-nja ni videti.
Člani Inštituta za raziskovanje krasa so odkrili tik pred Betalovim spodmolom v pobočju nad cesto nekaj majhnih lukenj. Skozi dva vhoda se je dalo zlesti in pokazalo se je, da se po tej poti pride v nadaljevanje Betalovega spodmola, torej v tisti del, ki skozi omenjeno preozko špranjo ni dostopen. I. Kenda in A. Kranjc sta ga izmerila 16. 10. 1978, narisala načrt (si. 5) in napisala še dopolnilni zapisnik (Betalov spodmol SE del). Glasi se: "Ob dinarskem prelomu (NW-SE), ob katerem je pobočje v apnencu in tudi jamski vhod, se proti SE izpod glavnega vhodnega oboka nadaljuje nizek rov, ki se po nekaj metrih zoži in preide v neprehodno razpoko. 5 oziroma 15 metrov od vhodnega oboka (mišljen je prej omenjeni ostanek oboka 20 metrov od sedanjega vhoda, op. M. Brodar) sta v pobočju dva majhna vhoda. Mala vhoda se nadaljujeta v kratek, ozek in nizek rov (vsak vhod v svojega), ki vodi v malo večji prostor, oblikovan ob zgoraj omenjenem prelomu. Skozi razpoko je moč videti glavni vhod, čeprav je za prehod preozka. Strop in stene obeh vhodnih rovov in notranjega prostora so močno zasi-gani z belo, a suho sigo. Dno sestavlja v glavnem prst, pomešana z redkimi kosi grušča, kosi odpadle sige, kostmi (predvsem manjših sesalcev -polhi, veverice?), lupinami lešnikov, želodi ipd".
V tem zapisniku ju nista omenila, sta pa v načrtu narisala približno 10 metrov dalje še dva vhoda. Najbrž ju nista omenila zato, ker sta premajhna in tudi prostora za njima je le malo, tako da ni kam zlesti. V novoodkritem delu je jama skoraj do vrha zasuta. Pri obeh najbolj jugovzhodno ležečih vhodih pa je zasuta že do stropa. Menimo, da po tem odkritju ne moremo več domnevati, da je prvotni vhod v Betalov spodmol pod Anel-lijevim nasutjem. Podor stropa oziroma stene torej ni bil neposredno za vhodom,saj sejama proti jugovzhodu nadaljuje. Prvotnega vhoda tudi ob obeh manjših vhodih in naprej po pobočju proti cestnemu križišču ni videti, tako da se zdi, da se mora jama zasukati proti hribu. Dosedanja domneva, da je bil tudi Betalov spodmol požiralnik, torej ni bila pravilna. Del vode iz glavnega požiralnika pri Sv. Andreju je najbrž po ovinku skozi začetni del doline Risovec tekel skozi Betalov spodmol. V zvezi z nepredvidljivostjo podzemnega vodnega toka, naj omenimo še eno malo znano dejstvo iz Betalovega spodmola. Približno 20 metrov
bETA LOV
5"PODH O L (SE 3>EL)
- <03-
HttlM: 4(„ JO.
\. ttewDA A . K-ttANjC ^U-Heot. IK>JT. S A2 O
AO m
SI. 5: Tloris novo odkritega dela Betalovega spodmola.
Abb. 5: GrundriB des neuentdeekten Teiles des Betalov spodmol.
za sedanjim vhodom zavije jama ostro na desno. Toda le do globine 531 m, kjer je skalni prag. Pod to globino voda ni več tekla na desno, ampak se jama nadaljuje naravnost naprej v smeri vhodnega dela.
Da sedanji vhod in ozek rov, ki vodi v veliko dvorano, ne moreta biti pravi vhod in glavni rov Otoške jame, je bilo že doslej jasno. Pri enem od obiskov nas je takratni član Inštituta za raziskovanje krasa dr. P. Habič opozoril na ostanek jamskega oboka levo in kakih 10-12 metrov nad sedanjim vhodom v Otoško jamo. Pri ogledu se je pokazalo, daje bil tukaj nedvomno nekdaj vhod v podzemlje. Ogled terena je pokazal še nekaj. Od tega podrtega vhoda proti zahodu v dolžini okrog 150 metrov sta na obeh straneh doline ohranjeni nekdanji jamski steni še več metrov visoko. Pozneje smo v inštitutu načrt Otoške jame zmanjšali na velikost 1:5000 ga vnesli na karto tega merila (si. 4). Pokazalo se je, da je velika dvorana Otoške jame (D) še ohranjeni del glavnega rova. Koliko časa je jama z vhodom pri A obstajala, ne moremo niti oceniti. Po velikosti tega vhoda, poleg katerega je bil še eden južno od Sv. Andreja, je možno sklepati, da je bil tukaj dalj časa odtok vseh vod Pivške kotline. Ko je začela jama propadati, ni prišlo do sedanjega stanja z enim po-dorom, ampak so lepo vidine delne zrušitve. Najprej se je zrušil strop od A do B in vhod v jamo se je premaknil v B. Pri naslednji zrušitvi je padel strop od B do C in takrat se je vhod premaknil v C. Nato se je zrušil vhod pri C in morda je s tem istočasen tudi podor, ki zaključuje veliko dvorano (D) Otoške jame. Ker na površju večjih podo-rov ni videti, je verjetno, da je med C in D še ena dvorana, podobna otoški.
Med dolino od A do B in nadaljevanjem od B do C je očitna razlika. Nasproti še ohranjenim stenam jame drugega dela v prvem širokem delu takih sledov ni in pobočja so bolj ali manj strma. Tako velika razlika je lahko le posledica zelo dolgega časovnega obdobja, ki je moralo preteči med obema podoroma. V vsem tem času je bil vhod pri B in bi lahko bil občasno bivališče. Ko se je z drugim podorom vhod prestavil v C, je bilo stanje podobno, le mnogo krajše. Argumentov za da-tacijo zrušitve nekdanjega vhoda pri C seveda tudi nimamo. Le zelo verjetno se zdi, da je to bilo že proti koncu ledene dobe, nekje med wurmsko po-ledenitvijo.
Od A do B je bila jama zelo široka. Če bi se zožila pri vhodu v dolino Risovcc, bi zožitev lahko razložili z delnim odtokom skozi Risovec, toda nenadoma se močno zoži šele pri B. Obe globoki udorni dolini ob cesti proti Pivki jami kaže-
ta potek velikega jamskega rova in vsaj v glavnem tudi njegovo smer. Teoretično je možno, da je bila delitev rova pri B in se je severna polovica jame nadaljevala proti obema udornima dolinama. Na terenu sledov vhoda v ta severni rov ni opaziti, zato je misel morda le preveč hipotetična in te možnosti nas/. 4 nismo označili. S tem v zvezi pa naj le omenimo enega od manjših udo-rov, ki nam ga je pokazal I. Vilhar. Kakih 50 m severovzhodno od njegove njive "Ograda" (M. Brodar 1995, 27) je nepravilen, nekaj več kot 2 metra globok lijak z ilovnatimi stenami. Na dnu je manjša skala in ob njej le za dlan velika luknja. Po pripovedovanju I. Vilharja se po vsakem dežju sliši šum tekoče vode, kar pomeni, da tukaj vodni pretok še vedno obstaja. Omenjene hipotetične možnosti, da se v levem pobočju doline Risovec začne rov Betalovega spodmola, v karti tudi nismo narisali, ker tega vhoda na terenu ni videti.
Natančno določiti, kje je bil vhod pri B, ni mogoče. Tudi če so kdaj v tem vhodnem delu ljudje bivali, bi le z veliko sreče zadeli pravo mesto, ker je tudi širina velika. Da bi vsaj dobili kakšne podatke o sedimentih, smo vendarle poskusili in izkopali 3,00x 1,00 meterveliko sondo. Bilo je verjetno, da bomo zadeli na skalovje podora, ki nas bo ustavilo. Toda do globine 2,50 metra, kjer smo s kopanjem prenehali, ni bilo niti ene skale ali kamna, ampak sama čista, enakomerna in popolnoma sterilna rjavordečkasta ilovica.
Za vsak primer smo poskusili tudi pri C. Na mestu vhoda ležijo velike skale, zato smo kopali (2,00 x 1,00) nekaj metrov pred vhodom pod temi skalami. Nevarnost, da bomo zadeli na skalovje, se tudi tu ni uresničila. Takoj pod humusom se je spet pokazala rjavordečkasta ilovica, popolnoma čista, homogena in sterilna. Do globine 1,80 metra, v kateri smo prenehali kopati, nismo zadeli na nobeno drugo plast.
Kar zadeva poselitev, sta bili obe sondi negativni. Splošno trditev, da je dolino podrte jame prekrila rdeča ilovica, je postavil že S. Brodar. Naši sondi tega nista le potrdili, ampak sta pokazali, da gre za pojav večjega obsega, saj je ilovica tudi precej visoko nad dnom doline. Njene ostanke smo na vrhu pleistocenskih plasti pod humusom ugotovili tudi v Vilharjevi jami, in sicer je tu zelo visoko. Tudi v manjši sondi nekaj metrov nad cesto levo od vhoda v dolino Risovec smo jo našli. Naj spomnimo še na to, da je bila taka ilovica ugotovljena tudi v Betalovem spod-molu. Pomembna za datacijo je gravettienska postaja Podrisovec, ker so bile tu najdbe v takšni ilovici. Zdi se, da gre v vseh primerih za isto ilovico, treba bo pa to z analizami še potrditi. Sonda pri vhodu
C je bila premajhna, da bi lahko dala trdnejše rezultate. Kolikor je za zdaj mogoče sklepati, je ilovica legla na podorno skalovje in je potemtakem po-dor starejši.
V opisu Otoške jame je S. Brodar (1951, 211) tudi omenil: "Pred vstopom v južni rov se zdi, kot da se je le-ta nekoč še nadaljeval v zahodni smeri, a ga je kasneje zaprl večji podor, ki je danes čez in čez zasigan. Nekateri stari vodniki domnevajo, da bi moral biti tu nekje nekdanji drugi vhod v Otoško jamo". Na si. 4 se vidi, da se da podrti del jame južno od cerkvice lepo podaljšati do omenjenega mesta. Izrečena domneva je torej zelo verjetna.
Od glavnega jamskega rova med A in B se odcepita dva stranska rova. Južni se je podrl v dolžini kakih 150 metrov, tako da je nastal nov vhod. To je današnji Veliki Lončarivec, ki so ga pozneje nastali sedimenti v začetnem delu zapolnili skoraj do stropa. Po približno 20 metrih pa jame ni več, ker segajo sedimenti res že do stropa. Zrušil se je tudi strop severnega rova in nastala je dolina Risovec. Pod zaključno steno je nova postaja Vilharjeva jama. Toda neposredno za najdiščem je udorna dolina, ki lepo kaže nadaljevanje nekdanjega rova. Gre torej za dva udora, med katerima se ozek del stropa ni udri in je tako nastal naravni most. Tega sedaj ni videti. Sedimenti, ki so se tvorili pod njim, so ga sčasoma dosegli in končno še nekoliko presegli. Pri izkopavanjih smo že prišli pod obok. Predreti sedimente in priti na drugo stran pa nismo mogli, ker so premočno zlep-ljeni.
Postavlja se vprašanje, kdaj sta se zrušila severni in južni stranski rov. Ali istočasno z udo-rom glavne doline med A in B, ali ne? Jasnega odgovora ni, zdi se le, da bi se to lahko zgodilo nekaj pozneje. V tem primeru bi bila nekaj časa vhoda v stranska rova na robu glavne doline. Važnejše je, da sta ta dva udora vsekakor bistveno starejša od udora glavnega rova med B in C. In posebno važno je, da sta se ta dva udora zgodila nekje daleč nazaj v pleistocenu. Sedimenti, ki so se začeli nabirati pod naravnim mostom po po-doru stropa nad sedanjo dolino Risovec, so torej zelo stari. Domnevamo lahko, da so tukaj sedi-
menti debeli okrog dvajset metrov. Tik pod vrhom ugotovljeni toplodobni nosorog priča, da se sedimentacija ni končala ob koncu pleistocena, ampak precej prej, morda celo v zadnjem inter-glacialu. Sedimenti, ki ležijo pod naravnim mostom, torej dokumentirajo dolgo obdobje pred časom, ko je živel nosorog, katerega zobe smo našli v Vilharjevi jami. Tako stare avtohtone sedimente imamo dozdaj le v redkih jamah in še ti so le iz končnega dela tega dolgega obdobja. Podobno je pri Velikem Lončarivcu. Gotovo so tudi pri nekdanjem vhodu v Otoško jamo (C) debeli sedimenti; ti so se začeli tvoriti precej pozneje kakor v Vilharjevi jami in Velikem Lončarivcu.
Iz povedanega izhaja, da lahko na ozko omejenem območju, ki smo ga obravnavali, pričakujemo odkritje še mnogo starejših sedimentov od zdaj znanih. Nobenega drugega območja ni, na katerem bi to lahko realno pričakovali. Prispodoba, da je kraški svet preluknjan kakor sir, na tem terenu sploh ni več prispodoba. Ob številnih obstoječih, ugotovljenih in doninevanih rovih z njihovimi vhodi lahko pričakujemo, da se bo našel še kakšen zasut jamski vhod. Nastajanja jamskega sistema, njegovega zasipavanja, praznjenja in odlaganja avtohtonih sedimentov, torej razvojnih faz po S. Brodarju, še ni mogoče povezati z ugotovljenim sukcesivnim propadanjem jame. Gotovo pa je, da sta oba procesa v velikem delu pleistocena potekala vzporedno. Nekateri relativni odnosi med njima so že jasni, toda povezati ju v celoti še ni mogoče. Uvrščanje teh dogodkov v ta ali oni glacial ali interglacial trenutno niti ni pomembno. Raziskovanje avtohtonih sedimentov, zlasti starih, ki jih drugje ni, bo kronologijo razjasnilo. Verjetno bo odkrita še kakšna paleolit-ska postaja. Ni mogoče trditi, da bodo odkrite tudi starejše od zdaj znanih kultur, toda možnost takega odkritja vsekakor obstaja. Odkar je Po-drisovec pokazal, da so tukaj ljudje živeli tudi na prostem, je tudi izvenjamska površina zanimiva in obetajoča. Glavna ugotovitev ob raziskovanjih Podrisovca in Vilharjeve jame je, da so na tem majhnem prostoru zelo velike možnosti za spoznavanje razvoja in kronologije pleistocena na slovenskem ozemlju.
BATTAGL1A, R. 1933, Leta de i piii antichi depositi di riem-pimento delle caverne. - V: Ani del I Congresso speleolo-gico nazionale, 199-219, Trieste. BRODAR, M. 1995, Mlajšepaleolitska postaja Podrisovec.
- Arh. vest. 46, 25-38. BRODAR, S. 1951, Otoška jama, paleolitska postaja.-Razpr. 4. razr. SAZU 1, 203-242.
BRODAR, S. 1952, Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline, posebej Parske golobine. - Geografski veslnik 24, 43-76.
BRODAR, S. 1958, Črni kal, nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju. - Razpr. 4. razr. SAZU 4, 269-363.
BRODAR, S. 1970, Paleolitske najdbe v jami Risovec pri Postojni. - Acta cars. 5, 271-300.
FREUND, G. 1956a, Betalov spodmol und Parska golobi-na. - Forschungen und Fortschritte 30/6, 180-183.
FREUND, G. 1956b, Probleme des Paliiolithikums in Jugo-slawien. - V: Libro homenaje al Conde de la Vega del Sella, 65-94.
GOSPODARIČ, R in P. HABIČ 1966, Črni potok in Lekin-
ka v sistemu podzemeljskega odtoka iz Pivške kotline. -Naše jame 8/1-2, 12-32.
MELIK, A. 1952, Zasnova Ljubljaničinega porečja. - Geografski zbornik 1, 5-31.
OSOLE, F. 1961, Parska golobina, paleolitska postaja v Pivški kotlini. - Razpr. 4. razr. SAZU 6, 435-498.
Vilharjeva jama im Risovec-Tal in der Nahe von Postojna
Zusammenfassung
Am Ende des Sacktales Risovec in der Nahe von Postojna (an der StraBe in Richtung Pivka jama) befindet sich eine kleinere Felsenwand. Die Vermutung, es konnten dort Sedimente vorkommen, wurde durch Grabungen bestatigt. Zugleich stellte sich auch heraus, daB es sich um sehr dicke Sedimente handelt und daB die bisherigen Arbeiten gewis-sermaBen nur eine griiBere Sondierung darstellen. Am Hang, der zur Wand hinfuhrt wurde ein Graben ausgehoben (Abb. /), und seine Westwand lieB folgendes Profil erkennen (Abb.
2Y
1.	Humus.
2.	Reiner braunroter Lehm, steril.
3.	Reiner grauer Lehm (nur an der Wand).
4.	Mit rotbraunem Lehm vermisehter Schuttkomplex.
Schon im oberen Teil von Schicht 4 kommt Kalksinter
vor, tiefer ist der Sinterbestandteil sehr hoeh. Zum Teil handelt es sich um eine sehr harte Kalksinterkruste. Die groBtenteils zerbrochenen Hohlenbarknochen liegcn verstreut in der ganzen Schicht. In der Tiefe, wo sich im Profil ein Pfeil befindet, wurden zwei Silexe gefunden; einer davon stellt cinen schon bearbeiteten Mousterien-Schaber dar (Abb. 3). In dersel-ben Tiefe weniger als zwei Meter davon entfernt wurden zwei Zahne eines Nashorns (Dicerohinuskirchbergensis) entdeckt. Knapp ein Meter unter diesem Niveau fanden wir cinen Holz-kohlenbrocken, der auf die Anwesenheit des Menschen auch in dieser Tiefe hindeutct. Die entdeckten Reste sind sehr bescheiden. Neben der Moglichkeit, daB sich hier nur voriiber-gehend Menschen aufgehaltcn haben, ist die Moglichkeit, da wir nicht auf die richtige Fundstelle gestoBen sind, wa-hrscheinlichcr. Die Breite ist groB und die Menschen konnten irgendwo links oder rechts von unserer Grabungsflache gewohnt haben. Das Artefakt und die beiden Nashornzahne werden vom Alitor in das Interglazial datiert und mit der B-Kultur der nahegclegencn Hohlc Betalov spodmol in Bczug gesetzt.
Auf Abb. 4 ist der Arbeitsbereich dargestellt. Auf diesem kleinen Raum wurden schon fiinf paliiolithische Fund-orte entdeckt (Betalov spodmol, Otoška jama, Risovec, Po-drisovec und Vilharjeva jama). Wir wissen also, daB sich hier Menschen iiber groBe Zcitriiume aufgehaltcn haben. Die Wahr-scheinlichkcit, daBcs hier noch cinige nicht entdeckte Fund-ortc gibt, ist groB. Nach Entdeckung des Fundortcs Podriso-vec, der sich im Freien befindet, ist neben den Hohlcn-eingangen auch die gesamte Oberfliiche interessant. Des-wegen wurden eine Reihe von Versuchsgrabungen durchgefiihrt, die vom Autor auch kurz beschricbcn werden. Neue Funde haben die Versuchsgrabungen zwar nicht ergeben, doch trugen sic zur besseren Kenntnis des Geliindcs bei.
Wie schon S. Brodar (1951, 205) fcststcllte, bildet das Tal von der StraBc Postojna - Predjama bis zur Otoška jama (Abb. 4) den Rest einer ehcmaligen 1 lohlc, dercn Deckc vicl-leicht schon im alien Plcistozan eingestiirzt ist. In einer an-
deren Studie stellte S. Brodar (1952) die Entwicklung der Karsthohlen des Pivka-Beckens in vier Phasen vor. Nach dem Oberflachenlauf des Flusses Pivka oberhalb von Postojna be-gann gegen Ende des Plioziins die Verkarstung und war schon im alten Pleistozan mit vollendeten Hohlenevakuationen ab-geschlossen. In der zweiten Phase wurden das Postojnaer Becken und die Hohlen noch im alten Pleistozan mit einer mehrere zehn Meter dicken Verwitterungsgesteinsschicht von primarem Flysch zugeschuttet. In der dritten Phase wurden im mittleren Pleistozan diese lehmige Flysch-anschwemmungen an der Oberfliiche und in vielen Hohlen wieder fortge-schwemmt. Im Verlauf der Riss-Eiszeit began die vierte Phase der autochthonen Hdhlensedimentation.
Die Erforschung im Bcreich des eingestiirzten Teiles der Otoška jama befaBte sich nicht mit der Klarung der grund-legenden Problematik der Hohlenentwicklung und der Chronologic des Pleistoziins. Aber der verhaltnismaBig kleine Raum wurde oft abgelaufen und cinige Beobachtungen sind auch in dieser Hinsicht von Nutzcn. Der Zerfall des Hohlensystems war, was eigens hervorgehoben werden muB, keine einmalige Erscheinung, sondern verlief in mehreren Phasen. Zunachst stiirzte die Hohlendecke zwischen den Punkten A und B ein (Abb. 4). Erheblich spiiter brach die Dccke zwischen den Punkten B und C zusammen. Es folgte der Einsturz des Eingangs bei C. Die Otoška jama (D) ist der ubriggebliebene Rest derehe-maligen Hohlc. Beide Seitengiinge, der siidliche bis zum Veliki Lončarivec und der nordliche bis zur Vilharjeva jama, brachen nur cinige Zeit spiiter zusammen als der Haupthiihlengang, auf jeden Fall aber noch im alten Pleistozan. Hinter der Vilharjeva jama liegt cin Einsturz, das die Fortsetzung der ein-stigen Hohlc gut aufzeigt. Zwischen dem Risovec-Tal und diesem Einsturz blieben cinige Meter von der Dccke erhaltcn, die nicht eingestiirzt ist und als natiirliche Briicke bestchen blieb. Seit dem wahrscheinlich noch im alten Pleistozan erfolgten Einsturz begannen sich unter der Briicke Sedimente anzusam-meln, errcichten und bedeckten sic sogar, so da heute keine Brucke mehr zu sehen ist. Diese Sedimente dokumentiercn die Zeit vom alten Plcistozan bis zum letzen Interglazial, das nur ein wenig unter dem Gipfcl der Sedimente festgestellt wurde. Ahnlich ist die Situation beim Eingang in die Hohlc Veliki Lončarivec. So alte Sedimente sind in Slowenien oder in der Umgebung real kaum zu erwarten. Sollten dies zukunftige Forschungen bestatigen, werden die entdeckten Schichten hof-fentlich in vielerlei Hinsicht die Entwicklung und die Chronologic des Pleistoziins in diesem Gcbiet aufkliiren.
Dr. Mitja Brodar
Inštitut za arheologijo
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU
Gosposka 13
SI-1000 Ljubljana
Lukova jama v dolini Kolpe, v Sloveniji. Novo arheološko in paleontološko najdišče
Ivan TURK, Anton VELUŠČEK, Janez DIRJEC in Pavel JAMNIK
Izvleček
Lukova jama je novo eneolitsko najdišče in najdišče plei-stocenske favne v južni Sloveniji, najpomembnejši živalski ostanki so ostanki jamskega leva.
UVOD
(si. 1 in 2)
V dolini reke Kolpe od Osilnice do Poljanske doline je znanih malo arheoloških in paleonto-loških kvartarnih najdišč. Vzrok za to je slaba raziskanost zaradi dolgotrajne omejitve gibanja v
Abstract
Lukova Cave is a new Eneolithic site which also contains Pleistocene fauna (the most important being cave lion remains) in southern Slovenia.
delu tega področja in divjine, ki odvrne manj zagrete raziskovalce. Redka doslej odkrita najdišča, n.pr. jame pri Bilpi s prazgodovinskimi najdbami (Dirjec, Hirschback-Merhar, Turk 1984), Jama treh bratov nad Grgljem s paleontološkimi najdbami (Rakovec 1939; Jamnik 1992-1993), Kostel (Hirschback-Merhar 1982; Velušček 1996), in Lu-
Sl. I: Situacija arheoloških in paleontoloških najdišč v dolini Kolpe.
Fig. I: The location of the archaeological and paleontological sites in the Kolpa River valley.
i i
SI. 2: Lukova jama; tloris vhodnega dela z vrisano sondo. Fig. 2: Lukova Cave; a plan of the entrance section with trenches marked.
kova jama nad Podstenami pri Kostelu s prazgodovinskimi in paleontološkimi najdbami pa dokazujejo, da so bili ti kraji obljudeni že v bakreni dobi in da so imeli zelo zanimivo favno v pleisto-cenu, natančneje v zadnji ledeni dobi (si. 1).
Lukova jama, s katastrsko številko 91 Jamarske zveze Slovenije (JZS) se odpira pod robom stene iz jurskih apnencev (Savič, Dozet 1985) nad vasjo Podstene v nadmorski višini 420 m. Dostopna je z vrha po zakraselem pobočju ter od vznožja stene po strmi grapi. Do vhoda nas pripelje rahlo izpostavljena skalna polica. Ker ta pod jamo preide v prepadne stene, usedline v vhodnem delu jame niso ravno debele. Za majhnim vhodom se jama nadaljuje v obliki visokega vodoravnega vijugastega rova še približno 170 metrov daleč. Tla prekrivajo globoko v jamo usedline, neznane debeline.
Prvo majhno sondo (1,0 x 0,5 x 0,4 m) je pri jamskem vhodu naredil P Jamnik kmalu po tem, ko sta si jamo leta 1991 prvič ogledala J. Dirjec in 1. Turk, ne da bi se odločila za poskusno izkopavanje. P Jamnik je našel tudi prve keramične
in kostne najdbe, med drugim tudi ostanke jamskega medveda. Na njegovo pobudo in z njegovo pomočjo je Inštitut za arheologijo ZRC SAZU opravil leta 1992 nekoliko večje sondiranje na mestu prve sonde (si. 2). Istočasno so bile v jamskem rovu izkopane tri manjše sonde v površinsko plast v različnih oddaljenostih od vhoda. V teh sondah najdb ni bilo, razen enega odlomka keramike. Povsod smo nekaj decimetrov pod površjem zadeli na skale in sigo. Rezultati vseh sondiranj so predmet našega prispevka.
STRATI GRAFI J A
(si. 3)
Usedline v Lukovi jami lahko na podlagi profilov in najdb v sondi razdelimo v holocenski in pleistocenski sklop. Od zgoraj navzdol si sledijo:
-	Plast 1 sestavljata holocenski humus in grušč. V profilih sonde so bile v njem vidne tenke proge sivorjave barve. V plasti in v progah nismo zaznali nobenih sledov oglja. Značilne so najdbe keramike in ostanki domačih živali. Plast je debela 20-30 cm. V profilu y = 0 se v smeri iz jame močno odebeli, kar daje vtis manjšega umetnega vkopa ali naravne kotanje, zapolnjene s holocenskimi usedlinami. Plast ostro meji na plast 2.
-	Plast 2 je prva pleistocenska plast z ostanki jamskega medveda in alpskega svizca. Plast je sestavljena iz ostrorobega grušča in svetlorjave prhke, peščene ilovice. V zgornjem delu je bila plast nedvomno erodirana, kar dokazuje sedimentacijska praznina med njo in plastjo 1 ter zelo velike raz-
y * +2,00	y = +1,00	y=0.00
SI. .?.• Lukova jama; profil x = +3 Fig. .?: Lukova Cave; profile x = +3.
like v debelini plasti v profilu (5-50 cm). Značilni so odlomki sige in majhnih kapnikov. Meja s plastjo 3 je zabrisana.
- Plast 3 se razlikuje od krovne plasti zgolj po barvi ilovice, po zaobljenosti grušča in peska. Plast je rjave barve, ki je v zgornjem delu plasti temnejša kot v spodnjem. V njej smo našli tudi manjšo skalo - odlomek jamske stene z medvedjimi obrusi. Podobne odlomke poznamo tudi iz drugih jam, n. pr. iz Špehovke (Brodar 1939, 59) in jame Hochler Fels (Hahn, Kind 1991, 96). Značilni so odlomki kristalinske sige in velike skale, ki jih je največ v spodnjem delu plasti. Podorno skalovje je v nivoju stene pod jamskim vhodom. Plast 3 je debela več kot 2 m, saj v sondi nismo dosegli skalnega jamskega dna. Vendar to vsaj pri vhodu ne more bili v večji globini. Med ostanki favne so posebno pomembne najdbe jamskega leva.
Podrobnejša časovna opredelitev plasti je zgolj na podlagi najdb mogoča samo za holocensko plast 1 in je predstavljena v naslednjem poglavju. Najdbe pleistocenske favne v plasteh 2-3, predvsem ostankov svizca (Marmota marmota), dopuščajo okvirno opredelitev v wiirmski glacial. Usedline obeh plasti verjetno pripadajo neki mrzli fazi, ki je sledila daljšemu toplejšemu in vlažnemu obdobju, v katerem je lahko nastajala siga. Najbližje analogije za usedline imamo v Polični jami nad Žurga-mi (Brodar 1964-1965, 170 s).
ARHEOLOŠKE NAJDBE V HOLOCENSKI PLASTI
(si. 4)
Keramika
Skupaj je bilo najdenih 211 keramičnih fragmentov, ki skupaj tehtajo 2100 g. Povprečna teža fragmenta je tako 9,9 g. V plasti 1 so bili skupaj fragmenti prazgodovinske in novoveške keramike (si. 4: 1), recentni ostanki železne pločevine ter recentni in fosilni kostni ostanki. Premešane plasti 1 ni bilo mogoče podrobneje stratigrafsko razčleniti.
Med tipološko najstarejše najdbe spada fragment zajemalke s tulcem (si. 4: 12). Iz vzhodne in osrednje Slovenije poznamo takšne zajemalke z najdišč, na katerih se pojavljajo elementi leng-yelskega kroga (Korošec 1975, 182); n. pr. v najstarejših horizontih na Ljubljanskem barju (Re-snikov prekop-a in -b), to je v časovnem okviru
od pozne lengyelske do zgodnje lasinjske kulture (Parzinger 1984, 34). Uvrstitev zajemalke s tulcem v zgodnjo lasinjsko kulturo je dokumentirana na najdišču Vis-Modran (Dimitrijevič 1979, t. 18: 6). Dimitrijevič še poudarja, da se zajemalke s tulcem pojavljajo do konca lasinjske kulture (1979, 154). To ugotovitev delno potrjujejo tudi podobne zajemalke z Gradca pri Mirni, postavljene v tretjo fazo naselbine, ki je okvirno datirana1 v stopnjo, sočasno s stopnjo Ljubljansko barje III (Dular et al. 1991, 89, t. 31: 13,14; 35: 4).
Za fragment ostenja posode, ki je na ramenu ornamentiran s pasom visečih šrafiranih trikotnikov, katerega omejujeta na zgornji strani linija kapljičastih vbodov in na spodnji strani linija krožnih vbodov (si. 4: 4), nismo našli neposrednih analogij. Omenjena kroglasta posoda oblikovno spominja na hvarsko keramiko, katere prisotnost je dokazana na najdišču v Ozalju pri Karlovcu (Čuč-kovič 1992,49). Zal, neo-eneolitske najdbe iz Ozlja še niso objavljene. Hvarskim posodam ustreza lega ornamenta, ki je tudi v hvarski kulturi poznan motiv (cfr. Batovič 1973, t. 10: 1; 2). Podobno motiviko kot jo imamo na našem fragmentu poznamo s keramike v lasinjski kulturi (Dimitrijevič 1961,1.12: 79). Slednjo ugotovitev potrjuje dejstvo, daje vre-zovanje v kombinaciji z vbodi značilno za lasinjsko kulturo (Dimitrijevič 1961, 47 s; Leben 1975, 151). Podobno velja za motiv šrafiranega trikotnika katerega spremlja linija vbodov (Dimitrijevič 1961, 50, t. 7: 45b). Tipološko pa spominjajo kroglasta oblika posode, motiv šrafiranih trikotnikov v povezavi s kapljičastimi vbodi ter lega okrasa tudi na keramiko, ki jo poznamo iz retz-gajarske kulture in sicer v njeni mlajši stopnji ali tipu Kevderc-Hrnjevac, po Dimitrijeviču (1979, 355 s; 1980, Bei-lage 2). Mišljena je predvsem keramika s Kev-derca, ki jo lahko primerjamo z našim kosom (Leben 1963, t. 2: 4). Na najdišču Gradec pri Mirni je bilo odkritih malo elementov značilnih za lasinjsko in retz-gajarsko kulturo, tip Hrnjevac, v 3., najvišji, naselbinski fazi (Dular et al. 1991, 89). Parzinger uvršča retz-gajarsko lončenino z Gradca v njegov 2. horizont ter ga vzporeja z 2. horizontom v Ajdovski jami, torej s časom pred stopnjo Boleraz badenske kulture (1993, 17, 45).
Fragment ostenja posode, ornamentiran z vrezanim motivom ribje kosti ali cikcakastim motivom (si. 4: 1 1), ima paralele v stopnji Boleraz na Slovaškem (Nemejcova-Pavukova 1979, Obr. 2: 16; Baxa, Kaminska 1984, tab. 6: 7,11,13) in v poznem neolitiku severne Italije (Barfield et al. 1976,
1 O problematiki Dularjeve 1 naselbinske faze Gradca pri Mirni glej pri Budja 1992, 104, op. I; Velušček 1996, 66, op. 8.
fig. 24: P142; 26: P148,P162,P163). Na Dolenjskem in v Beli krajini se s tako ornamentirano keramiko prvič srečamo v stopnji, ki jo lahko povezujemo z 2. horizontom Ajdovske jame, n. pr. Moverna vas (Parzinger 1993, 17, 45). Parzinger omenjeni horizont postavlja v zgodnji eneolitik. Nekoliko mlajša srednjeeneolitska, je podobno ornamentirana keramika s kolišča Maharski prekop na Ljubljanskem barju (Bregant 1975, t. 9: 5; Parzinger 1984, t. 2: 7), iz Drulovke (Korošec 1960, t. 18: 12; 37: 8) in iz Levakove jame (Gu-štin 1976, t. 1: 5). Identičen ornamentalni motiv srečamo na posodju z Velike gradine v Varvari (Čovič 1977, 50, t. 3: 7,8). Čovič je sloj s tako okrašeno keramiko datiral v pozni eneolitik,2 sama motivika pa je po njegovem mnenju izvorno starejša (Čovič 1977, 50).
V sondi 2 je bil najden prazgodovinski fragment ostenja trebušaste posode, ki izredno spominja na keramiko z "razbrazdano oz. nagrban-čeno" površino iz Velikega zjota, ki po Lebnu sodi v pozni eneolitik ali zgodnjo bronasto dobo3 (Leben 1991, 176 s, t. 6: 3).
Za prazgodovinsko keramiko iz Lukove jame je značilna tudi prisotnost kremenčevega peska v glineni masi. Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi bil to eden izmed pokazateljev, da je človek Lukovo jamo prvič obiskal v neolitiku (Budja 1992, 102; cfr. Pavuk 1981, 279; Lichardus 1991, 25). Drugi smatrajo, daje keramika s peskom kot primesjo, prisotna tudi na začetku srednjeevropskega eneolitika (Ruttkay 1976, 294; Markovič 1994, 89; cfr. Pavuk 1981, 279; 1983, 168; 1986, 213 ss; Ka-licz 1991, 347 ss). Na tem mestu se ne mislimo spuščati v problematiko o začetku eneolitika oz. o koncu neolitika zato se bomo pri datiranju keramike iz Lukove jame držali kronološke sheme kot jo je za Dolenjsko in Belo krajino izdelal Parzinger (1993).
Naslednji gotovo važen datacijski element je odsotnost, za naš celinski neolitik tipičnega, rdečega barvanja posod (cfr. Dular et al. 1991, 88 s, t. 22: 1, 2 itd.; Budja 1992, 102; Parzinger 1993, 16).
Res je tudi, da v Sloveniji še nimamo monografsko in kronološko obdelanega materiala, ki časovno ustreza najdbam iz najstarejšega obdobja poselitve Lukove jame kar tudi izredno otežuje datiranje našega skromnega keramičnega gradiva. Toda kljub nekaterim pomislekom, najver-
jetneje lahko datiramo prazgodovinske najdbe iz Lukove jame v zgodnji eneolitik (Parzinger 1993, 18, Abb. 16, Beilage 1; Markovič 1994, 297). Lukovi jami najbližji in verjetno delno sočasni naselbini sta izpričani na bližnjem Kostelu (Velušček 1996, 55 ss) ter na nekoliko bolj oddaljeni Spahi (Hirschback-Merhar 1982, 139 s).
Najmlajše keramične najdbe nam verjetno izpričujejo občasne obiske v jami, najverjetneje na začetku novega veka. Zelo verjetno je jama takrat služila kot pribežališče ob turških vpadih na Kostelsko (Reisp 1990).
Slika 4
1.	Fragment ustja; posoda izdelana na lončarskem kolesu; barva zunaj in znotraj siva; površina gladka; sestava drob-nozrnata.
2.	Fragment ustja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina gladka; sestava drob-nozrnata.
3.	Fragment ustja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj rjavordeča, znotraj rjava; površina gladka; sestava gro-bozrnata.
4.	Fragment ostenja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj in znotraj črna, površina gladka; sestava drobnozr-nata; okras: vrez in vbadanje.
5.	Fragment dna; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj in znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata.
6.	Fragment ustja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj in znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrna-ta.
7.	Fragment ustja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj in znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata.
8.	Fragment ustja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj in znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata.
9.	Fragment ustja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi na ustju.
10.	Fragment ostenja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj temnorjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: razčlenjeno rebro.
11.	Fragment ostenja; posoda izdelana prostoročno; barva zunaj rjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrezi.
12.	Fragment zajemalke; zajemalka izdelana prostoročno; barva zunaj in znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata.
Favna
Ostanki favne so skromni, skupno 75 kosov, ki tehtajo 0,44 kg. Zanimivo je, da gre skoraj izključno za kostne ostanke postkranialnega skeleta brez
: Marijanovič datira najdbe iz sloja Varvara A-l v zgodnji eneolitik, po Dimitrijeviču (1991, 191; cfr. 1981, 51 s).
1 Analiza keramike ni bila opravljena. Stratigralska delitev keramičnih najdb iz spodnjih kulturnih plasti Velikeg zjota (plasti C, D in E) zdaj ni več mogoča.
SI. 4: Lukova jama. Plast 1. Vse keramika. M. = 1:3. Fig. 4: Lukova Cave. Stratum 1. All pottery. Scale = 1:3.
enega samega izoliranega zoba. Najden je bil samo en kranialni del - mandibula jazbeca (Males meles). Ostanke predstavljajo majhni odlomki s povprečno težo 6 g. Taksonomsko določljivih je bilo kar 77 % najdb. Pripadajo naslednjim vrstam i n rodovom: Meles males, Ccr\>us elaphus, Sus serofa, Oviss. Capra. Številčno je najboljše zastopana drobnica (Ovis s. Capra) s 55 %. Sledovi človeške dejavnosti so vidni samo na dveh ostankih, od katerih ima cn vreze, drugi pa je ožgan. Oba pripadata drobnici. Z najdbami keramike lahko zanesljivo povežemo samo ostanke drobnice. Ostale najdbe (jelen, svinja) so bile lahko plen tako ljudi kol zveri. Jazbec je verjetno poginil v brlogu, ki si ga je izkopal nekje v jami.
PALEONTOLOŠKE NAJDBE V PLEISTOCENSKIH PLASTEH
(si. 5 in 6)
Lukova jama je na podlagi dosedanjih najdb obetavno najdišče pleistocenske favne. V plasti 2 smo ugotovili ostanke naslednjih vrst: jamski lev (Panthcra leo spelaea), jamski medved (Ursus spelaeus), navadni jelen (Car\>us elaphus) in alpski svizec (Marmola marmota). V plasti 3 pa poleg omenjenih vrst še ostanke rjavega medveda (Ursus aretos) in kozoroga ali gamsa (Capra s. Ru-picapra). V obeh plasteh je največ ostankov jamskega medveda, in sicer kar 94 %. Na drugem mestu so ostanki svizca, ostale vrste pa so zastopane s
SI. 5: I kanin jamskega medveda iz Lukove jame; 2 kanin rjavega medveda iz Jame treh bratov, distalno in bukalno; 3 proksimalni del radiusa rjavega medveda iz Lukove jame.
Fig. 5: 1 the canine of a cave bear from Lukova Cave; 2 the canine of a brown bear from the Three Brothers Cave, distal and buccal; 3 a proximal part of a brown bear radius from Lukova Cave.
samo nekaj ostanki. Ker je gradivo močno frag-mentirano in, razen ostankov jamskega medveda, maloštevilno, smo se posvetili predvsem tak-sonomski in arheozoološki analizi. Paleontološ-ko smo analizirali samo kanine jamskega medveda in ostanke jamskega leva, ki predstavljajo najzanimivejšo najdbo in pomemeben prispevek k poznavanju te v Sloveniji precej redke in izumrle vrste.
Jamski medved
(Ursus spelaeus Rosenmiiller & Heinroth, 1794)
Lukova jama predstavlja novo najdišče le najbolj pogoste pleistocenske vrste pri nas in v Evropi. Najbližje skromne najdbe poznamo i/. Polične jame nad Žurgami v dolini Čabranke (Brodar 1964-1965, 170 s) in Jame treh bratov nad Grgljem ob Kolpi, katastrska številka 529 J/.S (Rakovec 1939,
P "v
SI. 6: Lukova jama; najdbe jamskega leva. Fig. 6: Lukova Cave: the find of a cave lion.
59). V slednjem najdišču, ki je bolj poznano po ostankih pleistocenskih kozorogov, verjetno sploh ni bilo jamskega medveda in gre za netočno določitev na podlagi ene same najdbe izoliranega prvega zgornjega molarja (Rakovec, prav tam). Leta 1992 smo pri dvakratnem natančnem ogledu najdišča in starih Dolarjevih sond namreč našli poleg kozorogovih postkranialnih kosti še precej (sub)fosilnih medvedjih kosti in prvotno zasigan
kanin (.v/. 5: 2). Vse nove najdbe pripadajo izključno rjavemu medvedu, ki se prvič in zadnjič omenja že v Dolarjevem pismu iz leta 1936 (arhiv Inštituta za arheologijo) ter v diskusiji k Rakovčeve-mu članku, ki je nastal na podlagi Dolarjevih sondiranj v Jami treh bratov (cfr. Rakovec 1939, 62). Jamo še vedno obiskujejo medvedi, saj je v zasi-ganem rovu polno njihovih prask, v ilovici pa so vidni odtisi šap (cfr. Jarnnik 1992-1993).
Ostanki iz Lukove jame so dobro ohranjeni. Kosti so trdne, običajno temnorjave barve. Samo v plasti 3 so kosti tudi umazano rumene barve. Temnorjava barva je značilna za sedimentna okolja, v katerih prevladujejo redukcijski procesi nad ok-sidacijskimi. Skupno smo našli okoli 400 določljivih kostnih ostankov, večinoma odlomkov, in samo 36 izoliranih zob. Jamskemu medvedu lahko z veliko verjetnostjo pripišemo tudi 373 nedoločljivih kostnih odlomkov. Pri tem nam je bila poleg izkušenj iz drugih podobnih najdišč v pomoč tudi značilna zgradba medvedjih kosti. Povprečna teža vseh kostnih najdb - določljivih in nedoločljivih - je 12 g. Prevladujejo torej majhni odlomki in majhne kosti, predvsem šap. Večina odlomkov (58 %) je manjših od 5 cm in kar 36 % ostalih odlomkov je velikih od 5 do 10 cm. Odstotek taksonomsko in anatomsko določenih kostnih odlomkov je sorazmerno visok in znaša 47 %. Razmerje med številom celih kosti in številom določljivih odlomkov je 1:4,8. Masa celih kosti pa je komaj 15 % mase vseh kostnih najdb, ki dejansko in domnevno pripadajo jamskemu medvedu. Iz tega sledi, da med celimi kostmi prevladujejo manjši primerki. Na kosteh smo ugotovili samo sledove zverskih zob, in sicer v 7 primerih, kar predstavlja samo 0,9 % vseh kostnih najdb. Na zastopanost skeletnih delov, uteženih in razdeljenih v 5 stopenj zastopanosti (cfr. Turk, Dirjcc 1989), moteče deluje majhno število vseh okost-nih najdb: 216 (55 %) adultnih, 178 (45 %) juve-nilnih in 2 humerusov novorojenih primerkov. Najboljše zastopan skeletni del v obeh glavnih starostnih skupinah je mandibula. Veliko skeletnih delov sploh ni zastopanih: maksila, repna vretenca, sternum, adultni humerus, juvenilni sakrum in kar-palno-tarzalne kosti, patela, juvenilne metatar-zalne kosti in zadnji prstni členek, spolovilna kost. Med adultnimi primerki so zelo dobro zastopana rebra in fibula, med juvenilnimi pa skapula in fibula. Adultni skeletni deli so rahlo boljše zastopani kot juvenilni. Na splošno pa je raven zastopanosti nizka: pri adultnih povprečno 2,4 stopnje, pri juvenilnih povprečno 2,1 stopnje. Vzrok temu je treba delno iskati v majhnem številu najdenih skeletnih delov. Med vsemi skeletnimi deli sta samo dva bolezensko spremenjena primerka, kar predstavlja 2,9 % od celih kosti.
Najdenih izoliranih zob je v primerjavi z najdenimi okostnimi deli neobičajno malo. Pripadajo skoraj izključno stalnemu zobovju. Mlečnih zob smo našli samo 8,3 %. Večina stalnih zob je od popolnoma odraslih osebkov. Takih je kar 66,6 %. Med kanini prevladujejo majhni primerki (si. 5: I). To je razvidno iz naslednjih mer v mm:
Dolžina Bukalno-	Mezialno-
lingvalna širina distalna širina
87,5	21	16,5
86,5	20,5	16
-	24	16
-	20	16
-	25	21
Kljub majhnosti, kanini niso čisto na spodnji meji velikosti za jamskega medveda (cfr. Rakovec 1967, 143 s; Malez 1986, tab. 9). (Sub)fosilni kanin rjavega medveda iz bližnje Jame treh bratov ima naslednje mere: dolžina 83 mm, bukal-no-lingvalna širina 18 mm, mezialno-distalna širina 13 mm (si. 5: 2). Zob ima na lingvalni in di-stalni strani ostrejša robova kot jih imajo očnjaki iz Lukove jame. Razen tega tudi ni tako masivno grajen kot so primerki enakih zob jamskega medveda (si. 5: 1).
Zanimiva je tafonomska primerjava z delom dobro raziskanega najdišča Divje babe I na podlagi še neobjavljenih podatkov. Ker v Lukovi jami sedimentov nismo spirali kot pri naših izkopavanjih v Divjih babah I, temveč smo jih samo dvakrat pregledali, so lahko nastale nekatere razlike v starostnem sestavu zob, zastopanosti skeletnih delov, velikosti odlomkov in v razmerju med določljivimi in nedoločljivimi odlomki.
V približno 9 m3 pleistocenskih usedlin Lukove jame je bilo 9,23 kg kosti jamskega medveda. V 150 m3 usedlin plasti 2-5 v Divjih babah I pa 506 kg. V Divjih babah I je potemtakem v zgornjih pleistocenskih plasteh povprečno tri krat več kosti kot v Lukovi jami. Masa celili kosti je v Divjih babah I večja in znaša 22,5 % celotne mase kostnih najdb. Povprečna teža vseh kostnih najdb je v Divjih babah I manjša in znaša 2,3 g. Razmerje med določljivimi in nedoločljivimi kostnimi odlomki je v Divjih babah I tri krat večje na škodo določljivih odlomkov, kar gre pripisati predvsem natančnejši terenski metodi, ki je močno povečala število majhnih, nedoločljivih fragmentov. To se lepo vidi tudi iz velikosti odlomkov. V Divjih babah I je kar 95,6 % odlomkov manjših od 5 cm. Če upoštevamo samo odlomke večje od 5 cm, so odlomki veliki 5-10 cm v obeh najdiščih enako zastopani: Lukova jama 85 %, Divje babe I 83 %. Tudi razmerje med številom celili kosti in številom določljivih kostnih odlomkov je v obeh naj-diših enako: Lukova jama 1:4,8, Divje babe 1 1:5,1. Odstotek obgrizenih kosti je v Divjih babah I devetkrat manjši in znaša samo 0,1 %. Vzrok je treba iskati v velikem številu pobranih odlomkov manjših od 5 cm. Odstotek bolezensko spremenjenih
kosti je v Divjih babah I trikrat manjši kot v Lukovi jami. Verjetno zato, ker imamo v Lukovi jami zastopano ontogenetsko starejšo populacijo. Ogromne razlike so v zastopanosti izoliranih stalnih in mlečnih zob. V Divjih babah I imamo kar 67,5 % mlečnih zob, kar je zopet posledica boljše terenske metode. Če upoštevamo samo stalne zobe, dobimo veliko razliko med najdiščema v odstotku zob popolnoma odraslih osebkov. Teh je v Lukovi jami 73 %, v Divjih babah I pa samo 30 %. Če gre za dejansko in ne metodološko razliko (glej dalje), si jo lahko razložimo z različno funkcijo brloga v enem in drugem primeru. Lukova jama bi bila tedaj značilen brlog samcev, Divje babe I pa značilen brlog samic z mladiči. Seveda se obe funkciji v času prepletata, vendar ena na koncu prevlada.
Razlike in podobnosti so tudi v zastopanosti skeletnih delov. V obeh najdiščih so najboljše zastopane adultne in juvenilne mandibule, juvenil-ni skeletni deli pa so slabše zastopani kot adult-ni. Zadnje pomeni, da so juvenilni ostanki na splošno utrpeli večje tafonomske izgube, kar lahko pripišemo predvsem delovanju zveri. Število zveri, ki lahko požrejo manjše kosti, je večje od števila zveri, ki lahko požrejo večje kosti. V obeh najdiščih je podoben tudi vrstni red zastopanosti kosti trupa adultnih in juvenilnih primerkov. To bi lahko razložili z delovanjem podobnih tafonomskih dejavnikov.
V	Divjih babah 1 so juvenilne dolge kosti okončin slabše zastopane od adultnih, razen humeru-sa. V Lukovi jami so enake kosti enako zastopane, ne glede na starost, razen metapodijev, ki so v juvenilni skupini slabše zastopani kot v adultni.
V	Lukovi jami je občutno manj lobanjskih kosti, vključno z maksilo, kot v Divjih babah I, v primerjavi z ostalimi skeletnimi deli. To se ujema z razlikami v številu izoliranih zob v obeh najdiščih. V Lukovi jami so v primerjavi z Divjimi babami 1 slabše zastopane kosti šap obeh starostnih skupin. Povprečna zastopanost skeletnih delov je v Lukovi jami nižja kot v Divjih babah I, kjer je za adultno skupino 3,5 stopnje in 2,2 stopnje za juvenilno skupino. Pač pa je v Lukovi jami bolj izenačena povprečna stopnja zastopanosti skeletnih delov obeh skupin.
Še zanimivejša je primerjava z nekaterimi se-dimentnimi skupki v Divjih babah I, ki so bili najprej raziskani s podobno terensko metodo kot Lukova jama in vsebujejo približno enako število skeletnih delov, kosti in zob kol naša sonda, vendar v trikrat manjši prostornini usedlin (cfr. Turk, Dirjec 1988-1989, T. 10. izkopi 3-5 in T. 11, izkopi 22, 29 in 30; Turk el al. 1988-1989). V obeh najdiščih imamo približno enak odstolek določljivih kosti.
Razmerje med celimi kostmi in določljivimi odlomki je v Divjih babah I še enkrat manjše kot v Lukovi jami. V obeh najdiščih je približno enak odstotek odlomkov manjših od 5 cm in odlomkov velikih 5-10 cm. Mlečnih zob je v Divjih babah I okoli 6 %, med stalnimi zobmi pa 80 % prevladujejo adultni primerki. Skladnost podatkov obeh najdišč je pogojena predvsem z uporabo enake terenske metode. Na zastopanost skeletnih delov pa lahko poleg terenske metode vpliva tudi velikost raziskanih tlorisov, ki so bili v Divjih babah I večji kot v Lukovi jami. V Divjih babah I so adultne mandibule najboljše zastopan skeletni del samo v izkopu 5, juvenilne mandibule pa v izkopih 29 in 30. Med najboljše zastopanimi skeletnimi deli je tudi spolovilna kost, ki je v Lukovi jami nismo našli. Juvenilni skeletni deli so slabše zastopani od adultnih samo v izkopih 22 in 29. Vrstni red zastopanosti kosti trupa je v obeh najdiščih podoben samo pri adultnih primerkih (izkopa 4 in 5). V ostalih primerih ni primerljiv. V Divjih babah I so adultne dolge kosti slabše zastopane od juvenilnih. Drugače je z metapodiji, ki zavzemajo podobno mesto kot metapodiji v Lukovi jami. Najboljše zastopana dolga kost v obeh najdiščih je fibula. V Lukovi jami je občutno manj juvenilnih pa tudi adultnih lobanjskih kosti v primerjavi z ostalimi skeletnimi deli. V Divjih babah I imamo podobno sliko samo pri adultnih lobanjskih kosteh v izkopu 3. V Lukovi jami so v primerjavi z Divjimi babami I slabše zastopane kosti šap v obeh starostnih skupinah. V Divjih babah I je bilo najdenih tudi veliko skeletnih delov, ki jih v Lukovi jami ni. Zato je povprečna zastopanost adultnih skeletnih delov 2,4 stopnje, 3,0 in 3,1 stopnje, juvenilnih pa 2,2 stopnje, 2,2 in 2,7 stopnje.
V zastopanosti skeletnih delov obstajajo med obema najdiščema določene podobnosti, ki se bodo sčasoma lahko izkazale kot zakonitost v fosilnih jamskih brlogih. Opraviti imamo pa tudi z nekaterimi posebnostmi, ki jih zaekrat ne znamo razložiti.
Na stanje vseh najdb pleistocenske favne so nedvomno močno vplivali razni plenilci, ki so ponekod prisotni tudi s skeletnimi ostanki. Zanemariti pa ne smemo niti deleža fosilnega človeka, predvsem povsod tam, kjer imamo tudi paleolit-ske najdbe.
Lukova jama je trenutno najpomembnejše najdišče jamskega medveda v dolini Kolpe. Njen pomen je še večji spričo dejstva, da leži sredi ozemlja, ki je še vedno relativno gosto naseljeno z medvedi, čeprav rjavimi. Prav to osrednje ozemlje je bolj ali manj prazno na zemljevidu razprostranjeno-
sti ostankov jamskega medveda v Sloveniji in sosednji Hrvatski. Edini znani najdišči sta Koblar-ska jama nad Koblarji pri Kočevju, katasterska številka 94 JZS (Leben 1969, 30 in cit. lit.) in jama Bukovac pri Lokvah (Malez 1979, 228), če ne upoštevamo znamenite Križne jame, ki leži že na robu osrednjega ozemlja. Sicer se najdišča z jamskim medvedom zgostijo v trikotnikih med Logatcem, Ilirsko Bistrica in Koprom ter Celjem, Slovenj Gradcem in Solčavo. To je lahko posledica stanja raziskav, ali pa so bila tu stičišča prastarih medvedjih poti, ali pa priljubljena področja za prezimovanje in legla mladičev. Slednje je bilo lahko pogojeno z gostoto jam. Kar je zanimivo je, da imamo tod, v jamah brlogih, tudi največ srednje- in zgodnjemlajšepaleolitskih najdišč. Na povezavo med najdišči z jamskim medvedom in paleolitskimi najdbami je pri nas prvi opozoril S. Brodar (1939). Ostanki jamskega medveda so se zato pogosto razlagali kot plen paleolitskih lovcev. Take razlage so še vedno zakoreninjene, predvsem v paleontoloških krogih. Vendar sami mislimo, da tudi za paleolitska najdišča veljajo podobne ugotovitve kot za najdišča jamskega medveda. Človek je pač uporabljal vedno iste poti in se vračal na ista, zanj ugodna mesta. Pri tem je nemalokrat sledil že od medvedov in drugih živali uho-jenim stezam, podobno kot danes živali s pridom uporabljajo od človeka utrte poti. Odkritje teh prastarih ozemeljskih povezav med različnimi in stalno spreminjajočimi se habitati bi pripomoglo k uspešnejšemu in načrtnejšemu odkrivanju novih najdišč v jamah in predvsem na prostem. Zato je vsaka nova najdba, kljub ponavljanju monotonih podatkov, lahko v danem trenutku še kako pomembna.
O ekologiji jamskega medveda je bilo že veliko napisanega. Naše mnenje je, da gre pretežno za gozdno vrsto, ki je bila sposobna preživeti tudi v drugih habitatih, če je le imela dovolj hrane.
Ostala favna
Rjavemu medvedu (Ursusarctos (Linnaeus 1758)) smo pripisali proksimalni konec radiusa, in sicer na podlagi morfometričnih značilnosti (si. 5: 3). Gre za mlado žival, ki še ni imela priraščene di-stalne sklepne gladčine. Isli vrsti bi lahko pripadala tudi diafiza femurja subadultnega ali juve-nilnega primerka s sledovi grizenja na proksimalnem delu. Distalni odlomek mladega in gracilno grajenega medvedjega humerusaje ostal neopredeljen na ravni vrste. Prav tako dve manjši juvenilni ali subadultni vratni vretenci, juvenilni 2. me-
tatarzus in odlomek odrasle kokse. Vse najdbe izvirajo iz plasti 3 in pripadajo prej rjavemu medvedu kot jamskemu pritlikavcu.
Ostanki rjavega medveda se dobijo posamično v mnogih najdiščih z jamskim medvedom v Sloveniji in drugod. Pri nas jih največ poznamo iz Divjih bab I v dolini Idrijce (neobjavljeno). Jame treh bratov v dolini Kolpe (neobjavljeno) in Ma-ticevega spodmola pri Ljubljani (Dirjec, Turk 1992, 215). Verjetno je teh najdb v jamah z množičnimi ostanki jamskega medveda dejansko več kot jih danes poznamo. Obe vrsti je namreč v danih okoliščinah med seboj težko ločiti. Življenski prostor rjavega medveda je predvsem gozd. Vendar lahko živi tudi v odprti pokrajini (alpinski pas, tundra), zlasti če ga ne ogrožajo sovražniki (Annon. 1987, 111 ss).
Ostanki jamskega leva (Panthera leo spelaea (Goldfuss, 1810)) so bili najdeni v plasti 2 (repno vretence) in 3 (proksimalni in distalni odlomek levega femurja) (si. 6). Obe najdbi smo tak-sonomsko opredelili na podlagi morfoloških značilnosti skeleta mačk, ki ne dopuščajo zamenjave z drugimi plenilci. Za leva smo se odločili na podlagi metričnih podatkov, ki izključujejo manjše pripadnike velikih mačk, kot so n. pr. leopardi. Vprašanje ali gre pri ostankih velike pleistocenske mačke dejansko za leva ali tigra je bilo dolgo odprto (cfr. Kurten 1968, 85). Najnovejše mlajšepaleolitske upodobitve skupine nedvomnih glav levinj in levov brez griv v francoski jami Chauvet (Ardec-he) bodo verjetno dale piko na i omenjeni diskusiji.
Najdeni deli femurja so masivno grajeni in v vsakem primeru večji od povprečnih mer femurja današnjega leva. Veliki trohanter ima globoko jamo (fossa trochanterica). Mali trohanter je izredno močan. Poudarjen je tudi greben femurja (crista femoris), ki se z diafize nadaljuje na veliki trohanter. Ohranjena diafiza ima fosilne prelome in razpoke, ki so nastale po vključitvi femorja v sediment. Distalni del femorja je brez diafize. Prelom je fosilen. Značilen je manjši, vendar izrazit trohanter na dorzalno-medialni strani, ki ga ni bilo na primerjalnem recentnem gradivu. Mere femurja v mm so naslednje:
Proksimalna širina: 109,5. Premer sklepne glavice: 50. Distalna širina: 95.
Repno vretence je dolgo 63 mm.
Najpomembnejša najdišča jamskega leva v Sloveniji so Lesno brdo (Rakovec 1969), Postojnska jama (Rakovec 1951) in Divje babe I (neobjavljeno). Lukova jama je šesto najdišče po vrsti. Ostanki jamskega leva so bili odkrili še v Črnem Kalu in v Mokriški jami (Rakovec 1958, 394 s; Rako-
vec 1973, 230 in Karta 2). V sosednjih predelih poznamo vsaj 13 najdišč v severovzhodni Italiji (Bon et al. 1991, 186 ss, 195 ss) vsaj 24 najdišč v Avstriji (pisna informacija Dr. F. Fladerer, Institut fiir Palaontologie Universitiit Wien) in 7 najdišč na Hrvaškem (Malez 1963; 1972; 1979, 229, 246, 252; 1986, 76 ss; Malez, Ulrich 1982). Nekatere najdbe so predvviirmske starosti, večina pa jih je iz wurma. Ker so vsi živeči levi tropske živali za razliko od tigrov in leopardov, si težko predstavljamo, kaj so levi počeli v Evropi sredi ledene dobe. Mogoča razlaga je, da je bila pleisto-censka vrsta bolj euritermna od današnje.
Navadnemu ali gozdnemu jelenu (Cervus elaphus Linnaeus, 1758) pripada nepoškodovan drugi prstni členek, najden v plasti 2. Podrobneje neopredeljeni vrsti jelena smo pripisali tudi odlomek prstnega členka prav tako iz plasti 2. V plasti 3 je bil najden sekalec, ki bi ga lahko pripisali jelenu. Jelen je gozdna vrsta, ki ji prija zmerna klima. Zelo nizke temperature slabo prenaša. Zato je v glacialu pokazatelj izboljšanja klime in nekako ne sodi v sklop ostalih najdb. Danes je zelo razširjen v bljižnji okolici Lukove jame.
Kozorogu ali gamsu (Capra s. Rupicapra) pripada sekalec iz plasti 3. Obe vrsti živita v odprti pokrajini. Medtem ko kozorogov že dolgo ni več v kolpski dolini, tam še vedno živi osamljena gamsja populacija (Kryštufek 1991, 250). Kozorog je ru-pikolen, zato se lahko zadržuje tudi v nižjih predelih. Medtem ko kozorogi nikoli ne živijo v gozdu, pa gamsi to počnejo vsaj občasno. V zadnji ledeni dobi je bil lahko kanjon Kolpe s številnimi stenami in travnatimi površinami primeren kraj tako za kozoroge kot za gamse. Najbližje podobne najdbe poznamo v Jami treh bratov (Rakovec 1939), kjer je P. Jamnik v prvi Brodarjcvi sondi našel tudi rožnico gamsa.
Najdbe svizca (Marmota marmota (Linnaeus, 1758)) izhajajo iz plasti 2 in 3. Največ jih je bilo v plasti 2 in v zgornjem delu plasti 3. Večinoma gre za dele postkranialnega skeleta, kot so: ulna, radius, femur, tibia, koksa in metapodij. Našli smo tudi eno maksilo z glodačem in tri izolirane glo-dače, od katerih sta dva od mladih primerkov. Ostanki so bolj ali manj fragmentirani. Svizci so bili v pleistocenu v Sloveniji in sosednjih pokrajinah
močno razširjeni in spadajo, poleg jamskega medveda, med najbolj pogostne najdbe pleistocenske favne. V holocenu so pri nas povsod izumrli, pred nedavnim pa so jih ponovno umetno naselili v alpskem svetu. So živali, ki jim prija močno gorsko sonce. Za domovanje pa si najraje izberejo prisojna melišča in travnata pobočja. Kjer ni zemlje za kopanje rovov, si poiščejo skalne razpoke in podzemne jame (Miinch 1958). Njihovi ostanki so skupaj z najdbami v Jami treh bratov dokaz, da so bila v dolini Kolpe v pleistocenu obdobja, ko ni bilo sklenjenega gozda. Namesto gozdov je uspevala travna in zeliščna vegetacija. Obstajati so morala tudi večja zakrasela področja s skromnim rastjem, ki so ustrezala ekološkim zahtevam gamsov in kozorogov. Take ekološke prilike lahko pričakujemo predvsem v vrhuncih glacialov.
ZAKLJUČEK
Dolina Kolpe je bila v mlajšem pleistocenu živ-Ijenski prostor različnim sesalcem. Na njihove ostanke smo doslej naleteli izključno v jamah, ki jih v stenah nad reko ne manjka. Trenutno najbogatejše in najobetavnejše najdišče je Lukova jama. Najdbe jamskega leva dajo slutiti bogastvo rastlinojedih vrst, ki so nujne za prehrano velikih plenilcev. Zato lahko upravičeno domnevamo, da so v dolino Kolpe prihajali tudi paleolit-ski lovci. Njihove ostanke bo treba še odkriti. Vsa dosedanja sondiranja jam, naštetih v uvodu, katerim je treba dodati še jamo Vandloh (Dirjec, Turk 1987), so bila, žal, neuspešna. Srečnejšo roko smo imeli pri odkrivanju holocenskih arheoloških najdišč. Kostel, Jame pri Bilpi in Lukova jama so zanesljivi dokazi poselitve kolpske doline od eneolitika dalje. Tudi v mlajših arheoloških obdobjih lahko pričakujemo tod še marsikakšno najdbo.
Zahvale
Avtorji članka se zahvaljujemo Dragici Knific-Lunder za risbe in Marku Zaplatilu za fotografije.
ANNON. 1987, drizzly hear compedium. Interagency Grizzly Hear Committee and the National Wildlife Federation. - Washington D.C.
BARFIELD, L. II., B. BAGOLINI in M. R.JARMAN 1976, The Excavations on teh Rocca di Rivoli - Verona 1963- IV6N. - Memorie del Museo Civico di Storia naturale di Verona. Sezione Scienze dell'Uomo 1.
BAXA, I', in L. KAMINSKA 1984, Novč nalezy bolerazskej skupiny z Bratislavy. - Slov. arch. 32, 179 ss.
BATOVIC, Š. 1973, Odnos jadranskog primorja prema području jugoistočnih Alpa u neolitu i eneolitu. - Arh. vest. 24, 62 ss.
BON, M., G. PICCOLI in B. SALA 1991, I giacimenti di vertebrati fossili nell' Italia nord orientale. - Mem. Sc. Ceol. 43, 185 ss.
BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu
-	raziskovanja 1973. in 1974. leta. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 4, 7 ss.
BRODAR, M. 1964-1965, Poročilo o paleolitskih poskusnih izkopavanjih. - Arh. vest. 15-16, 167 ss.
BRODAR, S. 1939, Rezultati lanskega raziskovanja (1937) v Špehovki pri Zgornjem Doliču. - Zbor. Prirod. društva 1, 56 ss.
BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih naselbinskih kontekstih. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 20, 95 ss.
ČOVIČ, B. 1977, Velika gradina u Varvari - 1 dio (slojevi eneolita, ranog i srednjeg bronzanog doba). - Glas. Zem. muz. 32, 5 ss.
ČUČKOVIČ, L. 1992, Ozalj - zaštitna arheološka iskopava-nja 1992. godine. - Obav. Hrw arh. dr. 24/3, 49 ss.
DIMITRIJEVIČ, S. 1961, Problem neolita i eneolita u sje-verozapadnoj Jugoslaviji. - Opuse. arch. 5.
DIMITRIJEVIČ, S. 1979, Lasinjska kultura. - V: Praist. jug. zem. 3, 137 ss.
DIMITRIJEVIČ, S. 1979, Retz-Gajary kultura. - V: Praist. jug. zem. 3, 343 ss.
DIMITRIJEVIČ, S. 1980, Retz-Gajary-Kultur in Nordjugo-slawien. - Ber. Rom. Germ. Komm. 61, 17 ss.
DIRJEC J. in I. TURK 1987, Laze, Vandloh. - Var. spom. 29, 294.
DIRJEC, J. in I. TURK 1992, Golo brdo, Maticev spodmol.
-	Var. spom. 34, 215.
DIRJEC, J., G. HIRSCHBACK-MERHAR in 1. TURK 1984, Spodnja Bilpa, Bilpa IV. - Var. spom. 26, 201 s.
DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA, 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Te-meniški dolini. - Arh. vest. 42, 65 ss.
GUŠTIN, M. 1976, Poročilo o izkopu kulturnih slojev v Le-vakovi jami. - Arh. vest. 27, 260 ss.
HAHN, J. in C.-J. KIND 1991, Urgeschichte in Oberschvva-ben und der mittleren Schwiibischen Alb. - Archaologi-sche Informationen aus Baden-Wiirttemberg 17.
HIRSCHBACK-MERHAR, M. 1982, Brezovica. - Var. spom. 24, 139 s.
HIRSCHBACK-MERHAR, M. 1982, Kostel. - Var. spom. 24, 208 s.
JAMNIK, P. 1992-1993, Jama treh bratov ob Kolpi. - Proteus 55, 254 ss, Ljubljana.
KAL1CZ, N. 1991, Beitriige zur Kenntnis der Kupferzeit im ungarisehen Transdanubien. - V: Die Kupferzeit als histo-risclie Epoche. Saarbriicker Beitriige zur Altertumskun-de 55/1, 347 ss.
KOROŠEC, J. 1960, Drulovka. - Zbor. Fil. fak. 3/4, Ljubljana.
KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o raziskovanju v Ajdovski jami 1967. leta. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 4, 170 ss.
KURTEN, B. 1968, Pleistocene Mammals of Europe. - London.
LEBEN, F. 1963, Materialna kultura in izsledki arheoloških izkopavanj v Kevdercu in Lubniški jami. - Acta. cars. 3, 213 ss.
LEBEN, F. 1969, Arheološka podoba Dolenjskih jam. - Naše jame 11, 25 ss.
LEBEN, F. 1975, Opredelitev neolitske in eneolitske keramike iz jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora. - Arh. vest. 24, 145 ss.
LEBEN, F. 1991, Veliki zjot, bakreno- in bronastodobno jamsko bivališče v Beli krajini. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 19, 169 ss.
LICHARDUS, J. 1991, Die Kupferzeit als historisehe Epoche. Ein forschungsgeschichtlicher Uberblick. - V: Die Kupferzeit als historisehe Epoche. Saarbriicker Beitriige zur Altertumskundc 55/1, 13 ss.
MALEZ, M. 1963, Kvartarna favna pečine Veternice u Med-vednici. - Palaeont. Jug. 5.
MALEZ, M. 1972, Ostaci fosilnog čovjeka iz gornjeg pleistocena Šandalje kod Pule (Istra). - Palaeont. Jug. 12, 1 ss.
MALEZ, M. 1979, Nalazišta paleolitskog i mezolitskog doba u Hrvatskoj - V: Praist. jug. zem. 1, 227 ss.
MALEZ, M. 1986, Kvartarni sisavci (Mammalia) iz Velike pečine na Ravnoj gori (SR Hrvatska, Jugoslavija). - Rodovi Zav. znanst. rad JAZU 1, 33 ss.
MALEZ, M. in H. ULRICH 1982, Neuere palaoanthropolo-gische Untersuchungen am Material aus Hohle Vindija (Kroa-tien, Jugoslavvien). - Palaeont. Jug. 29, 1 ss.
MARIJANOVIČ, B. 1981, Ravliča pečina. - Glas. Zem. muz. 35-36, 1 ss.
MARIJANOVIČ, B. 1991, Kasna hvarsko-lisičička kultura u eneolitu. - V: Zbornik radova posvečenih akademiku Alojzu Bencu. Pos. izd. ANUBiH 95/27, 185 ss.
MARKOVIČ, Z. 1994, Sjeverna Hrvatska od neolita do bron-čanog doba. - Koprivnica.
MOTTL, M. 1975, Was ist nun eigentlich das "alpine Palaoli-thikum"? - Quartar 26, 33 ss.
MUNCH. H. 1958, Zur Okologie und Psychologic von Marmota marmota. - Zeitschr. Sau^etierk. 23, 129 ss.
NEMEJCOVA-PAVUKOVA, V. 1979. Počiatky bolerazskej skupiny na Slovensku. - Slov. arch. 27, 17 ss.
PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlun-gen bei Ljubljana im aneolithischen und friihbronzezeit-lichen Kultursystem der mittleren Donauliinder. - Arh. vest. 35, 13 ss.
PARZINGER, H. 1993, Studien zur Chronologie und Kul-turgeschichte der Jungstein-, Kupfer- und Fruhbronze-zeit zwischen Karpaten und Mittlerem Taurus. - Rom. Germ. Forsch. 52.
PAVUK, J. 1981, Sučasny stav studia lengyelskej kultury na Slovensku. - Pam. arch. 72/2, 255 ss.
PAVUK. J. 1983, Einige Probleme des Ubergangs vom Neo-lithikum zum Aneolithikum im Karpatenraum. -God. Cen. balk. isp. 21, 165 ss, Sarajevo.
PAVUK, J. 1986, Einige aktuelle Probleme zum Studium der Lengyel - Kultur. - V: Internationales Symposium iiberdie Lengyel - Kultur, 213 ss, Nitra, Wien.
RAKOVEC, I. 1939, O diluvialnem kozorogu iz neke kočevske jame. - Zbor. Prirod. dr. 1, 59 ss.
RAKOVEC, I. 1951, Jamski lev (Felis spelaea Goldf.) iz Postojnske jame. - Razpr. 4. razr. SAZU 1, 127 ss.
RAKOVEC, I. 1958, Pleistocenski sesalci iz jame pri Črnem Kalu. - Razpr. 4. razr. SAZU 4, 365 ss.
RAKOVEC. 1. 1967, Jamski medved iz Mokriškc jame v Savinjskih Alpah. - Razpr. 4. razr. SAZU 10, 119 ss.
RAKOVEC. 1. 1969, Su nuovi resti di Panthera (leo) spelaea (Goldf.) rinvenuti in Slovenia (Jugoslavia). - V: Scrilti stil Quaternario in onore di Angelo Pasa, Mus. Civ. St. Nat. Verona, 53 ss.
RAKOVEC, I. 1973, Razvoj kvartarne sesalske favne v Sloveniji. - Arh. vest. 24, 225 ss.
REISP, B. 1990, Grad Kostel. - Kult. nar. spom. Slov. 141, Maribor.
RUTTKAY, E. 1976, Beitrag zum Problem des Epi-Lcng-yel-Horizontes in Osterreich. - V: Festschrift fur Richard Pittionizum siebzigsten Geburtstag, Arch. Austr. Beih. 13/ 1, 285 ss.
SAVIČ, D. in S. DOZET 1985, Osnovna geološka karta SFRJ. List Delnice. - Beograd.
TURK, I. in J. DIRJEC 1988-1989, Divje babe I - Poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. I. Določljivi skeletni ostanki jamskega medveda. - Arh. vest. 39-40, 61 ss.
TURK, I., J. DIRJEC in M, CUI.1BERG 1988-1989, Divje babe I - Novo palcolitsko najdišče in skupinsko grobišče
jamskega medveda. Poskus tafonomske analize napod-lagi vzorcev iz dveh sedimentnih in arheoloških kompleksov. - Ar h. vest. 39-40, 13 ss.
VELUŠČEK, A. 1996, Kostel, prazgodovinska naselbina. -Arh. vest. 47, 55 ss.
Lukova Cave in the Kolpa River valley, Slovenia. A new archaeological and palaeontological site
Summary
Lukova Cave, 420m.a.s.l. in the Kolpa River valley (Podstene near Kostel), was test excavated in 1992 for archaeological and paleontological remains. A thin Holocene stratum was noted (stratum 1) with Eneolithic and later pottery (Fig. 4), as well as rare faunal remains, particularly of small stock (Ovis s. Capra). There was a thicker Pleistocene sediment (strata 2-3) with numerous remains of cave bear (Ursus spe-
laeus), less numerous finds of brown bear (Ursus arctos), and Alpine marmot (Marmota marmota), as well as the rare find of cave lion (Panthera leo spelaea) (Fig. 5). Lukova Cave is the sixth discovery of cave lions in Slovenia. The other sites are: Postojnska Cave, Črni Kal, Lesno Brdo, Mokriška Cave, and Divje Babe I (Rakovec 1951, 1958, 1967, 1969).
Ivan Turk
Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-1000 Ljubljana
Anton Velušček Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-1000 Ljubljana
Janez Dirjec
Inštitut za arheologijo
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU
Gosposka 13
SI-1000 Ljubljana
Pavel J am ni k Kočna 5
SI-4273 Blejska dobrava
Kostel, prazgodovinska naselbina
Anton VELUŠČEK
Izvleček
Članek obravnava rezultate sondažnih izkopavanj na višinski naselbini Kostel v letih 1982 in 1983. Sondiranja je vodila M. Hirschback-Merhar. Avtor datira prazgodovinsko višinsko naselbino v zgodnji in srednji eneolitik ter na konec srednje oz. na začetek mlajše bronaste dobe in v pozno bronasto dobo.
SI. I: Kostel, bakrorez (po Valvasor 1689, 216). Abb. I: Kostel, Kuplerstich (nach Valvasor 1689, 216).
Če gremo po glavni cesti iz Kočevja v Delnice, potujemo skozi Kostelsko.1 To je pokrajina na jugu Slovenije, ki se širi ob levem bregu Kolpe od Rač-
Abstract
Results are presented from test excavations at the elevated settlement of Kostel in 1982 and 1983. The excavations were directed by M. Hirschback-Merhar. The authors date the prehistoric elevated settlement to the early and middle Eneolithic, and to the end of the middle Bronze Age and the beginning of the late Bronze Age, as well as to the late Bronze Age.
kega potoka do naselja Grgelj ter obsega tudi zaledje do Borovške in Goteniške doline. Meri 5567 ha in ima 54 naselij. Globoko vrezani dolini Kolpe in pritoka Potoka razkrivata neprepustne perm-ske kamnine (glinasti skrilavec, peščenjak), kraška planota je sestavljena iz triasnih dolomitov in iz jurskih ter delno tudi krednih apnencev. Dolina Kolpe je vrezana v planotasto kraško površje (500-800 m) do nm. v. 200 m; deloma ozka deber med Žago in Grgljem ima 300 m visoko pobočje. Med Brodom na Kolpi in Slavskim Lazom se dno razširi do 1 km. Pobočja so strma, ponekod prehajajo v skalnate stene (Kuželjska stena, 874 m). Kolpa ima tu več pritokov, deloma kraških, največji je ok. 6 km dolgi Potok. Na planoti je povprečna letna temperatura 6-8 °C, v dolini Kolpe (pogostejša megla) pa 8-10 °C. Na ugodnih dolinskih območjih je razvito kmetijstvo, planoto pa v veliki meri prekriva dinarski jelovo-bukov gozd (Kranjc 1991, 326 s).
1 Članek z naslovom "Kostel, prazgodovinska naselbina" je skrajšana in nekoliko predelana diplomska naloga iz arheologije kovinskih obdobij, mentorica red. prof. dr. Hiba Teržan. Diplomsko nalogo sem dokončal in oddal v februarju leta 1994.
Na tem mestu bi se rad zahvalil dipl. arheologinji Margareti Hirschback-Merhar, ki mi je ljubeznivo odstopila material za obdelavo, predstojniku Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani izr. prof. dr. Mitji Guštinu za odobreno finančno pomoč. Hvala gre tudi risarkam Tamari Korošec, ki je narisala večino najdb, Nataši Grum in Dragici knific-Lunder. ki je izdelala karte razprostranjenosti. Zahvaljujem se še Drašku Josipoviču in Petru Turku za zanimive in koristne pogovore, mentorici red. prof. dr. Hibi Teržan pa za potrpežljivost in vzpodbudo. Vsem najlepša hvala.
ZGODOVINA RAZISKAV
v... .' .	.„—
5/. 2; Trg Kostel. Pogled z jugozahoda (foto: P. Turk). Abb. 2: Markt Kostel. Blick von Sudwesten (Foto: P. Turk)
Začetnik arheoloških raziskav na Kostelskem je bil Jernej Pečnik. V dveh pismih J. Szombathvju Pečnik navaja domneve o verjetnih lokacijah prazgodovinskih naselbin in gomil na območju Ko-stela2 (pismi J. Pečnika J. Szombathyju, 3. 6. 1900 in 23. 7. 1900).
Leta 1906 je bila v reki Kolpi najdena sekira iz serpentina. Najdbo hrani NM v Ljubljani pod inv. št. P 6391. V. Stare (Stare 1975a, 237) povzema Schmidovo poročilo, vendar ga glede na najdišč-ne podatke, napačno kartira (Schmid 1907, 11). V slovenski in nemški izdaji Poročila Rudolfinum iz leta 1907 beremo, daje veleposestnik Jožef Kajfež, doma iz Novih sel, daroval Narodnemu muzeju v Ljubljani kamnito sekiro iz serpentina najdeno v Kolpi (Schmid 1907, 11; 1907, 12). Na podlagi tega lahko domnevam, daje bila sekira najdena v Kolpi nekje med Faro in Kostelom. Nova sela leže na planoti stran od Kolpe in ne ob reki; tako razvidno je iz karte v Arheoloških najdiščih.
Naslednji podatek najdemo spet pri Pečniku, ko omenja številna prazgodovinska bivališča med Banja Loko in Kostelom (Pečnik 1912, 26).
Novejši arheološki podatki sc nanašajo na delo arheologov zadnjih generacij. Leta 1979 je ekipa Pokrajinskega muzeja Kočevje s sodelavci (M.
Hirschback-Merhar, B. Križ in B. Teržan) opravila topografski obhod Kostela in okolice. Pri tem so na terasah južnega pobočja pod grajskim obzidjem našli na vrtičku in vkopih veliko fragmentov prazgodovinske keramike in gomile, kijih domnevno omenja Pečnik.3 Gomile se nahajajo severno od grajskega griča in sicer na levi strani ceste, ki vodi k zaselku Žaga. Takratna kustodinja Pokrajinskega muzeja Kočevje Hirschback-Merharje-va je leta 1980 eno izmed domnevnih gomil raziskala. Rezultat je bil negativen (Hirschback-Merhar 1982b, 208 s). Leta 1982 je ekipa Pokrajinskega muzeja Kočevje pod vodstvom kustodinje Hirsch-back-Merharjeve sondirala na Kostelu. Sondiranje so nadaljevali tudi v letu 1983.
Jugovzhodno od Grglja je ekipa Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU leta 1983 opravila manjše sondažno izkopavanje v jami Bilpa 4. Pri tem so naleteli na prazgodovinske ostanke (keramika, prevrtan volčji kanin, z vrezi ornamentiran fragment lobanjske kosti ali lopatice in grobo obtesan fragment parožka jelena ali srnjaka, kije nedoločljiv polizdelek). Kočevski jamarji so v jami že pred letom 1983 našli 80 majhnih fragmentov keramike, ki je po večini metličasto in grebeno orna-mentirana. Avtorji datirajo najdbe v bronasto dobo, z možnostjo, da so nekateri fragmenti mlajši. Nekaj najdb je tudi iz bližnjih jam Bilpa 2, 3 nad izvirom Bilpe. V obeh jamah so bili najdeni redki fragmenti halštatske keramike ter ostanki favne drobnice in goveda (Dirjec, Turk 1984, 201 s).
Po podatkih Ljubljanskega regionalnega zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine so arheološko zanimive točke na Kostelskem še ledina Gradišče pri zaselku Planina pri Jakšičih in prostor okoli cerkve sv. Nikolaja na Vrhu pri Fa-ri. Sondažna izkopavnja niso bila opravljena.4
V letu 1992 sta J. Dirjec in 1. Turk sondirala v Lukovi jami nad Podstenami. Močno premešana kulturna plast je vsebovala, poleg novoveških tudi encolitske najdbe, npr. okrašeno eneolitsko keramiko in zajemalko s tulcem (Turk et al. 1996, 41 ss).
KOSTEL
Vas Kostel, ljudsko tudi trg, se nahaja na osamelem rogatem hribu in pod njegovim strmim severnim pobočjem na terasah proti vznožju strmo
2	11. Pečnikovih pisem je mogoče razbrati, da omenjenih podatkov ni preveril na mestu samem (pismi J. Pečnika J. Szombathyju, 03. 06. 1900, 23. 07. 1900; glej Se Stare 1975b, 237; Šašel 1975, 238).
3	Glej opombo 2.
4	Za ustno informacijo se najlepše zahvaljujem Jožetu Omanu z Regionalnega zavoda za zaščito naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane.
nad strugo reke Kolpe v nm. v. 230-402 m (Krajevni leksikon Slovenije 1971, 228 s). Vas je dobila ime po gradu (lat. castellum), ki se nahaja na osamelem hribu. Grad se v listinah prvič pojavlja v nemški obliki Grafenwart(h) leta 1333 in 1336, ko se omenja, da je imel že od nekdaj svoje lastno sodišče (Reisp 1990, 2); kot Kostel pa prvič leta 1337, ko so grad od oglejskih patriarhov dobili v fevd Ortenburžani. V času turških vpadov je bil pomembna utrdba. Leta 1578 so ga Turki izropali in požgali. 1809. leta so grad skupaj s trgom zažgali Francozi; zdaj ga obnavljajo (Komelj 1991, 326).
Kakor sem že omenil, je v letih 1982 - 1983 sondirala na Kostelu ekipa Pokrajinskega muzeja Kočevje pod vodstvom kustodinje Hirschback-Mer-harjeve. V dveh letih so odprli dve sondi, ki ležita na južnem pobočju grajskega hriba, in sicer na prvi terasi tik pod trškim obzidjem. Južna stran hriba je terasasto oblikovana. Po mnenju vodje izkopavanj so terase plod človekovega dela (Hirsch-back-Merhar dnevnik izkopavanj, rokopis).
Sonda 1
Lega: Na južnem pobočju grajskega hriba, ki je terasasto preoblikovano, je tik pod trškim obzidjem dobro vidna, do približno 15 m široka terasa. Zdaj se zahodna polovica terase uporablja za njivo in vrtove tamkajšnjih prebivalcev. Vzhodna polovica se zarašča v grmovje in gozd. Ledinsko ime terase je "Pod gradom". Sonda 1 je bila postavljena na parceli št. 3340/1 k. o. Suhor, in sicer tako, da je sekala teraso po širini. Bila je 3 m široka in 16 m dolga. Kopali sojo po sistemu rež-njev. Število kvadrantov je bilo 8 (3 x 2 m). Merski sistem je bil postavljen tako, daje stala izhodiščna točka x = 0; y = 0 na robu terase pod obzidjem. Vrednosti x so naraščale proti vzhodu in y proti jugu. Usmerjenost sonde je bila sever-jug, z rahlim odklonom proti zahodu. Višine na sondi niso bile izmerjene.
Terenski izvidi: Za ponazoritev dogajanj sem upo-rabil izključno dnevniški zapis in vso pripadajočo dokumentacijo.
Reženj I: globina 0-25 cm. Plast je sestavljena iz izrazito rjave zemlje. Večja količina keramike se pojavlja v I. kv. V 2. kv. je količina keramike manjša. Ob zahodnem profilu na prehodu 1. v 2. kv. so v globini 20-25 cm v rjavi zemlji našli tri kose bronaste žlindre. Od 3. do 7. kv., število keramičnih najdb upada, keramika je predvsem srednjeveška in recentna. V 8. kv. se najdbe zopet pomnožijo.
Reženj 2: globina 25-50 cm. V 1. in 2. kv. je plast rjave zemlje, pomešane z ilovico. V njej je
bilo zelo veliko najdb. Na prehodu iz 2. v 3. kv. se sestava plasti nekoliko spremeni, spet je zemlja bolj rjava, količina keramike pa ne upada. V 3. kv. je bila opazna večja količina kamnitega drobirja znotraj plasti iz rjave zemlje. Podobno se nadaljuje v 4. kv., koncentracija keramike pa je predvsem ob zahodnem profilu do x = 80 cm, kjer je bilo tudi nekaj glinastega ometa. V 5., 6. in 7. kv. je v tej globini živa skala, ki v celoti prekriva kvadrante. V 8. kv. je plast kamnitega drobirja in skal z nekaj fragmenti prazgodovinske keramike.
Na tem mestu so se izkopavanja v letu 1982 končala.
Nadaljevanje je sledilo v letu 1983, in sicer s poglobitvijo prvih treh kvadrantov sonde 1.
Reženj 3: globina 60-70 cm. Plast sestavlja ilovica, pomešana z rjavo zemljo. Keramika je številna predvsem v 2. in 3. kv. Opaziti je bilo tudi več manjših kosov glinastega ometa.
Reženj 4: globina 70-90 cm. Plast je sestavljena iz ilovice, redko pomešane z rjavo zemljo. Količina keramike se občutno zmanjša, največ je je bilo v 2. kv. V 3. kv. se pri x = 0, y = 4,20 do x = 30, y = 4,50 pojavi strnjen glinast omet. Na prehodu v 4. kv. je zemlja močno pomešana s kamnitim drobirjem. Keramika je bila na tem mestu manj številna. Pojavljajo se tudi odlomki glinastega ometa in žganinski ostanki.
Reženj 5: globina 100-115 cm. Poglabljal se je samo 2. kv. Skalnato dno je bilo v globini 115 cm. Plast sestavlja ilovica. Našlo se je nekaj odlomkov glinastega ometa, žganine in keramike.
Sonda 2
Lega: Sonda 2 je bila postavljena na parceli št. 3340/1 k.o. Suhor, 11 m vzhodno od sonde 1. Sonda 2 se nahaja v že z grmičevjem in gozdom poraslem vzhodnem delu terase, kjer se razmeroma ravno zemljišče začne rahlo spuščati. Postavljena je bila tako, da je sekala teraso po širini. Tako je bila 3 m široka in 18 m dolga. Kopali so jo po sistemu režnjev. Število kvadrantov je bilo 9 (3 x 2 m). Merski sistem je bil postavljen tako, daje bila izhodiščna točka x = 0; točka y = 0 na severnem notranjem robu terase. Vrednosti x so naraščale proti vzhodu in vrednosti y proti jugu. Usmerjenost sonde je bila sever-jug z rahlim odklonom proti zahodu. Višine na sondi niso bile merjene.
Terenski izvidi: Za ponazoritev dogajanj sem uporabil izključno dnevniški zapis in vso pripadajočo dokumentacijo.
Reženj 1: globina od 0 do 15-20 cm. Največ prazgodovinske keramike je bilo v 1. in 2. kv. ter 8.
kv. Plast je bila močna gozdna rjavica (ali humusna palst; op. avtorja).
Reženj 2: globina od 15-20 do pribl. 30 cm. Plast je rjava zemlja z močno koncentracijo keramike, ki je številnejša predvsem v 1. kv. V 1. kv. so našli bronasto dleto (x = 0,20 m; y = 0,90 m) in bronasto žico (x = 0,30 m; y = 1,80 m). V 3. in 4. kv. je plast še vedno močno zbita rjava zemlja, keramične najdbe so redkejše. V drugih kvadrantih je zemlja močno pomešana s kamnitim drobirjem. V 8. kv. se je pri x = 2,50 m; y = 15,50 m pojavila lisa rdeče prežgane gline z nekaj keramike, glinastega ometa in kosti. Dimenzije lise so 30 x 40 cm. V 8. kv. so tudi pri x = 2 m do x = 3 m in y = 14,70 m doy = 15,70 m naleteli na rumenkasto prežgano glino z ostanki glinastega ometa na katerih so lepo vidni odtisi oblic.
Reženj 3: globina od 30 do približno 50 cm. V 1. kv. je plast sestavljena v glavnem iz rjave zemlje in večjih kamnov. Skala se je pojavila v 3., 4., 5., 6. in 9. kv. V 8. kv. je v globini 40 cm plast postala ilovnata, pomešana z rjavo zemljo.
Izkopavanja so bila na tem mestu iz objektivnih razlogov ustavljena.
NAJDBE
Glede na material lahko razdelimo najdbe na keramiko, kamnite predmete, bronaste predmete, kosti in glinasti omet.
Keramika
Večina najdb s Kostela pripada keramiki. Število v nalogi predstavljenih fragmentov po rež-n j i h in kvadrantih je prikazano v tabeli 1.
Vsa prazgodovinska keramika je narejena prostoročno. Na lončarskem kolesu je bilo izdelanih nekaj posod, ki so mlajše in ne spadajo v sklop prazgodovinske naselbine (t. 4: 18; 5: 32). Keramične najdbe sem najprej razdelil glede na primesi. Ločil sem tri širše skupine (tab. 2): A - keramika, narejena iz prečiščene gline B - keramika, narejena iz gline, rahlo pomešane s peskom
C - keramika, narejena iz gline, pomešane s peskom
	Sonda 1		Sonda 2
A	2%	A	1%
B	31%	B	26%
C	67%	C	73%
Tab. 2: Kostel, razdelitev keramičnih najdb po sestavi gline. Tab. 2: Kostel, Einteilung der Keramikfunde nach der Ton-beschaffenheit.
Na pregledni prilogi vidimo, da prevladuje keramika, narejena iz gline, pomešane s peskom. Podobna razmerja je za keramiko iz farne cerkve v Kranju ugotovila Z. Modrijan (Modrijan 1988, 4). Brinjeva gora pokaže nekoliko drugačno razmerje z višjim odstotkom keramike, izdelane iz bolj prečiščene gline (Pahič 1981, 101, t. 23). S. Pahič ugotavlja, da so "večje posode (velike am-fore, veliki lonci) včasih izdelane, čeprav v skromnejših odstotkih, tudi iz prečiščene gline. Nasprotno pa se pri manjših posodah pojavljajo kosi, narejeni iz neprečiščene gline" (Pahič 1981, 101, t. 23). Do podobnih ugotovitev sem prišel tudi pri ko-stelski keramiki, kar omogoča domnevo, daje bila kakovost gline odvisna od specifičnega namena posamezne posode, manj pa od njene oblike.
Sonda 1	kv. 1	kv. 2	kv. 3	kv. 4	kv. 5	kv. 6	kv. 7	kv. 8	
reženj 1	55	6	2				9	14	
reženj 2	33	154	136	35	2			1	
reženj 3	16	49	38						
reženj 4	1	7	1						
reženj 5			1?						
									
Sonda 2	kv. 1	kv. 2	kv. 3	kv. 4	kv. 5	kv. 6	kv. 7	kv. 8	kv. 9
reženj 1	5	1	2				1	6	1
reženj 2	153	62	35	3		8	12	15	
reženj 3	11	24	3		3	5	3	8	
Tab. I: Kostel, razporeditev keramičnih fragmentov po režnjih in kvadrantih.
Tab. I: Kostel, Anordnung der Keramikfragmente in den Aushuben und Ouadranten.
Barva kostelskega posodja kaže določeno enotnost. Prevladujejo rjavi in rjavkastordeči barvni toni. Največ posod je žganih z najpreprostejšim postopkom žganja, z oksidacijo. Kot pove že ime, so pri tem procesu ves čas prisotne dovolj velike količine zraka, zato je po takem postopku lonče-nina rjave ali rdeče barve. Intenzivnost tonov je odvisna od višine temperature in od strukture gline (Dular 1982, 148).
Opis keramičnih najdb
Sonda 1
Reženj 1: - Med pitosi ločimo več osnovnih tipov. K prvemu prištevamo ovalne posode s kratkim prstanastim vratom (t. 2: 5,7). Drugi tip označuje lijakast vrat (/. 1: 24,26), za tretji tip je značilen stožčast vrat (t. 1: 5,6; 2: 25).
Pitosom podobne, toda po dimenzijah manjše posode pripadajo loncem. V režnju 1 se pojavlja več tipov loncev. K prvemu tipu spadajo posode s kratkim prstanastim vratom in ovalnim trupom (t. 2: 6,11,13). Poseben tip je kroglast lonec s komaj nakazanim in rahlo odebeljenim ustjem (t. 2:
18).	Tretji tip loncev označujejo bikonične trebu-šaste posode s kratkim izvihanim ustjem (t. 1: 1). Med lonci je posebnost lonec s tako imenovanim "t" ustjem (I. 2: 9).
Sklede se pojavljajo v več tipih. K prvemu tipu spadajo plitve bikonične posode z izrazito izvihanim ustjem (l. 1: 16). Drugi tip predstavlja globlja posoda z izvihanim ustjem (l. 1: 25; 2: 3), ki ima lahko ročaj (t. 1: 3). Za tretji lip skled je značilno ravno ustje (t. 2: 4).
Latvice so plitve posode, katerih glavna značilnost je navznoter zavihano ustje (Dular 1982, 14 s). Iz režnja 1 so latvice z gladkim obodom (I. 2: 8,10) in s poševnimi kanelurami na obodu ustja.
Ročaji imajo ovalen (/. 3: 5,11), trakast presek (/. 1: 3; 3: 6,7,10) ali so tunelasti (/. 3: 4).
Pojavljajo se tudi držaji (/. .?: 9,12,14).
V režnju 1 je bila tudi utež za statve (/. .?; 25).
Kol okras se pojavlja fasetiranje notranje strani ustja loncev (l. 1: I) in na obodu ustja latvic (/. 2: 12), ter poševne kanelure na obodu ustja latvic (/. 2: 14) in ročajih (t. 3: 5).
Žlebi jen jc se pojavlja na ročajih in na trebuhu posod, kjer so lahko žlebovi horizontalni (l. 3: 15,
19)	ali vertikalni (/. 3: 22).
Vtisi se kot okras pojavljajo na obodu ustja (/. 1: 16), dna ali na trebuhu posod (/. 3: 17).
Rebra so lahko vertikalna (l. 2: 9) ali horizontalna (/. 3: 13).
V	enem primeru je "guban" okras, ki spominja na barbotin (t. 2: 18).
Reženj 2: - Bistvenih sprememb v repertoarju pitosov v režnju 2 ni zaznati. Opaziti je le, da prevladujejo pitosi z lijakastim vratom (t. 8: 9-13).
Med inventarjem drugega režnja so zelo številne amfore (t. 15: 4, 9, 13, 14; 16: 10; 17: 16, 19).
V	režnju 1 ni bilo vrča (t. 11: 10).
Med skledami so plitve bikonične posode z izrazito izvihanim ustjem (t. 7: 15). K drugemu tipu spada plitva skleda z s- profilom (t. 13: 39). Naslednji tip skled so posode z ravnim izvihanim ustjem (t. 13: 31,33,37,38 itd.), pri katerih za nekatere kose predvidevam drugačno uporabnost, npr. kot pekva (/. 14: 14).
V	režnju 2 je zelo veliko latvic. Pojavljajo se posode z gladkim (t. 13: 42-44,46-48), poševno kaneliranim (t. 13: 45,49) in blago fasetiranim (t. 14: 11) obodom ustja. V enem primeru ima latvi-ca horizontalni ročaj na ramenu posode. Ohranili sta se samo luknji za nastavitev ročaja (/. 14: 12). Latvica z držajema (t. 14: 19) se pojavlja še v 2. režnju sonde 2.
Skodel v režnju 1 ni bilo več. V režnju 2 se pojavljajo skodele z dvema tipoma ročajev. Prvi tip ima ročaj ovalnega preseka (t. 15: 5), drugi tip pa presegajoč kolenčast ročaj (t. 16: 7,14).
Držaji so številnejši in se pojavljajo v različnih oblikah (t. 16: 16-19; 17: 1-6,9-12). Najdeni so bili držaji z luknjo (t. 16: 20-22).
V	režnju 2 so bili fragmenti krožnikov (/. 11: 1,2), pokrovov {t. 18: 32,33). Kos (/. 18: 28) seje morda uporabljal za podstavek.
Ročaj (1. 16: 13) je po analogijah del pekve (npr. Pavišič 1993, 175).
Iz drugega režnja poznamo še fragment zajemalke (/. 19: 4) in svitka (t. 19: 5).
Okraševanje v režnju 2 je podobno okraševa-nju, znanem iz režnja 1. Razlike so v razčlenjenih rebrih na trebuhu loncev (t. 18: 2-5), pitosov (t. 18: 6,7,14). Nekajkrat je razčlenjeno rebro podkvaste oblike in se je verjetno uporabljalo kot držaj loncev (l. 12: 21,27). Razčlenjena rebra se pojavljajo v kombinaciji z vtisi na ustjih skled (I. 13: 29), loncev, pitosov. Na fragmentu sklede so razčlenjena rebra nalepljena skupaj s širokimi horizontalnimi žlebovi (/. 9: 5a,b).
Pogost okras so bradavice na ramenih latvic (/. 14: 3,17), včasih v paru (l. 14: 18), in na trebuhu posod (l. 17: 7,8). Posebej je zanimiv fragment, okrašen z bradavicami v horizontalnih linijah na najširšem obodu (t. 18: 23).
Plilvi žlebovi se pojavljajo v vertikalnih (l. 17: 15), horizontalnih (i. 18: 21), poševnih (l. 18: 34)
ali krožnih linijah (t. 18: 37). Na ostenju skodele je tudi motiv ribje kosti (t. 13: 41).
Značilnost drugega režnja so tudi horizontalno vrezane linije na najširšem obodu (f. 18: 25,26) ali prehodu v vrat posode (t. 18: 20). V drugem režnju so tudi vertikalne (t. 18: 27) in poševne kanelure (t. 18: 24) na najširšem obodu posod, ki jih v prvem režnju ni.
Na fragmentu amfore je psevdovrvičast okras (t. 17: 17).
Reženj 3: - Reženj 3 je po količini najdb revnejši od 2. režnja. Med pitosi, lonci in amforami ni bistvenih razlik glede na zgornje režnje.
Pojavljajo se že globlje sklede z izvihanim ustjem (t. 21: 4,5,13). Skled z izvihanim in poudarjenim ustjem v 1. in 2. režnju ni (t. 20: 5; 21: 3). Omenim naj še kos (t. 20: 7), ki je edini primerek tega tipa skled.
Posebnost je tudi posoda z vertikalnim ročajem, ki sega od kleka do ustja posode (/. 22: 30).
V	režnju 3 je bil najden fragment glinenega diska (t. 23: 23). Disk se zelo dobro prilega žlebu na ustju lonca iz režnja 2 (t. 11: 21) in se je lahko uporabljal kot pokrov.
Okraševanje posod je takšno, kot ga poznamo iz zgornjih režnjev. Posebnosti so predvsem obro-časta nalepka na trebuhu neke posode (/. 23: 20), poševno vrezane linije, ki jim sledi linija vbodov (/. 23: 19), in vtisi na trebuhu večje posode ali pitosa (/. 23: 15).
Režnja 4 in 5: - V režnjih 4 in 5 je število keramičnih najdb zelo skromno. Med lonci lahko prepoznamo posode z visokim lijakastim vratom (t. 24: 7,10,13).
V	režnjih 4 in 5 se že pojavljajo latvice.
Kot izrazito posebnost in osamljen primerek velja omeniti fragment posode, okrašene s cikca-kastim vrezanim motivom (t. 24: 11).
Sonda 2
Reženj 1: - V režnju 1 je nekaj fragmentov loncev, kakršni so tudi v sondi 1 (/. 24: 21,23).
Prav tako je z latvicami (l. 24: 24,25) in držaji (t. 24: 26; 25: 2), ki so lahko razčlenjeni (t. 25: 6).
Med inventarjem režnja I je tudi fragment cedila (t. 25: 7).
Okrasje sestavljen iz vtisov na najširšem obodu ustja loncev (i. 24: 20-23), plastičnih razčlenjenih (/. 25: 1,3,5) in nerazčlcnjenih reber (t. 25: 4).
Reženj 2: - Keramične najdbe so zelo številne. Reženj 2 se odlikuje po večjem številu pitosov ali velikih posod. Kot primer navajam fragment ust-
ja kroglastega pitosa s steno posode, ki doseže debelino 2,6 cm (t. 34: 7).
Med amforami je vredno omeniti fragment ostenja z ročajem (t. 35: 15).
Številne so globoke sklede z izvihanim ustjem (t. 28: 2,4; 29: 3; 35: 17; 37: 24), ki imajo lahko ročaj (t. 30: 2 itd.) ali dva držaja (t. 28: 2).
Skodele s kolenčastim ročajem se tudi v sondi 2 pojavljajo samo v drugem režnju in so številnejše kot v sondi 1 (/. 37: 1,2,4). Skodel z manjšim presegajočim ročajem in izvihanim ustjem v režnju 1 ni (?. 36: 2).
Tunelasti ročaji (t. 35: 12,13) se pojavljajo tudi v zgornjih režnjih.
Vijčke poznamo iz sonde 1, reženj 2 (t. 19: 1-3) in sonde 2, reženj 2 (t. 38: 1,2,10,11).
Fragment (/. 38: 9) zelo spominja na pekvo.
V režnju 2 je bil najden fragment cedila, poznan že od prej (t. 38: 4) in zajemalke (t. 38: 3).
Spremembe v okraševanju so zelo redke. Potrebno je omeniti vertikalno rebro na ramenu latvice (t. 34: 24). Fragment s horizontalno vrezanimi linijami nad klekom posode, ki jim sledi linija vdolbljenih pik (/. 37: 20). Globlje fasete na notranji strani ustja (t. 30: 4), ki so prej redkost kot pravilo.
Reženj 3: - Reženj 3 je značilen po manjši količini najdb. V celoti gledano se ne razlikuje od 2. režnja.
Opazno je manjše število latvic (/. 41: 8).
Najden je bil tudi fragment pladnja (t. 42: 17; glej Batovič 1973, t. 86: 1).
Okrasna izraznost je podobna kot pri drugih režnjih.
Kamniti predmeti
Med kostelskimi najdbami so po količini na drugem mestu predmeti, narejeni iz kamna. Za naselbine so značilne žrmlje (l. 43: 6-8,10). Najdenih je bilo več brusov (/. 43: 5,9). Zanimiva sta kamnita diska s premerom približno 5 cm (/. 43: 4) in nekaj fragmentov nekoliko večjih kamnitih krogel (premer do 8 cm), ki so verjetno srednjeveškega izvora. Imamo tudi fragment kladiva, ki je bil najden v sondi I, reženj 2 (i. 43: I), in fragment glajenega kamna v obliki tetraedra, s sledovi uporabe (t. 43: 2).
Kovinski predmeti
Zastopanost kovinskih predmetov je zelo skromna. Vse, kar je bilo najdeno, je iz brona. To so
fragment šila (t. 38: 14), obroček z rombičnim presekom (t. 38: 13), obročkasto zavit kos prepletene žice (t. 42: 15) in fragment tanjše žice (/. 38: 15). Na tem mestu je potrebno omeniti tri manjše kose bronaste, žlindre najdene v globini 20-25 cm v sondi 1.
Glinasti omet
Navadno pojav glinastega ometa v naselbinah kaže na obstoj nekega, verjetno stanovanjskega objekta. Do zdaj v sklopu prazgodovinske naselbine v Kostelu še ne moremo govoriti o stanovanjskem objektu. Glinasti omet, kije bil najden, je preveč razpršen, da bi iz njegove lege ugotovili kakršno koli konstrukcijo. Poudariti moram, da jam za stojke izkopavalci niso zaznali.
ČASOVNA OPREDELITEV NAJDB
Najstarejša najdba iz Kostela je zajemalka s tulcem (t. 38: 3), ki je reden inventar v mlajšeneo-litskih in zgodnjeeneolitskih naselbinah v osrednji in vzhodni Sloveniji (npr. Korošec 1975, 182; Pahič 1976, t. 4: 3 itd; Dular et al. 1991, t. 23: 12,13; 31: 13,14; 35: 4). Natančnejše kronološko mesto jim da Parzinger, ko ugotavlja za naša barjanska najdišča, da zajemalk s tulcem, ki so kronološko mlajša od horizonta Resnik-b, ne poznamo (Parzinger 1984, 34). V tem pogledu so zanimive podobne zajemalke z Gradca pri Mirni (Dular et al. 1991, t. 31:13,14 itd.). Zdi se, da so kronološko mlajše od barjanskih. K temu moram dodati upravičene pomisleke glede stratigrafije z Gradca. 5 Na nekatere nejasnosti je opozoril Budja, tako daje pri nas, zaenkrat, datiranje zajemalk s tulcem še v čas stopnje Boleraz zelo nezanesljivo (glej Budja 1992, 104, op. 1; 1993, 15). Naslednja stvar, ki se mi zdi zelo pomembna je, da najdemo nekatere posamezne zajemalke s tulcem v mlajših arheoloških obdobjih6 verjetno v sekundarni legi, kar nas opozarja na to, da samo ena zajemalka kot edini dokaz še ne potrjuje neo-eneo-litskega najdišča (Pittioni 1954, Abb. 342; Korošec 1965, t. 2: 3a,b; Svoljšak 1988-1989, t. 5: 14).
V zgodnjeeneolitsko obdobje verjetno spada fargment noge, ki je bil del posode na visoki nogi (Dimitrijevič 1961, t. VII: 45a; Kalicz 1973, 334).
Na lasinjsko keramiko spominja fragment, ki je pod obodom ustja okrašen z motivom ribje kosti (t. 13: 41). Na našem fragmentu je motiv izdelan v tehniki žlebljenja in ne vreza, kot pri podobnem lasinjskem fragmentu iz Čakovca pri Jo-sipdolu (Dimitrijevič 1961, 34, t. 18: 138). Data-cija našega fragmenta v neko mlajše obdobje zato verjetno ne bi bila napačna
Na fragmentu posode (t. 23: 19) je tipičen la-sinjski okras (vrezane linije, vbodi). Podobna keramika je znana z več slovenskih višinskih naselbin, tako da datacija v starejši del eneolitika verjetno ni dvomljiva (Dular et al. 1995b, 94 s, t. 2: 3).
Zajemalka brez tulca (t. 19: 4) je kronološko mlajša od zgoraj omenjene zajemalke s tulcem. Na Ljubljanskem barju se pojavljajo od horizonta Maharski prekop-a naprej (Parzinger 1984,34). V kronološki tabeli, ki jo je za najdišče Moverna vas predstavil Budja, vidimo, da so takšne zajemalke znane že iz 6. naselbinski faze Moverne vasi. Omenjena 6. faza je predstavljena kot "zadnja v nizu neolitskih faz" (Budja 1992, 102, si. 4).
V srednjeeneolitsko stopnjo Boleraz verjetno sodi fragment posode (t. 13: 29), ki je na obodu ustja okrašena z vtisi nekega ostrega predmeta, pod ustjem pa ima razčlenjeno plastično rebro (Dular et al. 1991, 89).
Za razčlenjen držaj (/. 36: 20) najdemo najboljše analogije v najvišji, srednjeeneolitski, naselbinski fazi na Gradcu pri Mirni (Dular et al. 1991, t. 30: 17-19).
Lonce z izvihanim ustjem, ki imajo na vratu z ustjem vzporedno linijo vtisov (t. 31: 13; 40: 3; 41: 15), poznamo z Andrencev (Pahič 1976, t. 5: 6), s časovno mlajšega Maharskega prekopa (Bre-gant 1975, t. 30: 5,6 itd.) in tudi iz še mlajših, toda še vedno eneolitskih plasti v kraških jamah, kjer so kronološko dobro postavljeni v čas barjanskega Maharskega prekopa, s trajanjem do obdobja ljubljanske kulture (Turk et al. i993, 60, t. 8: 12,13,18; 9: 11 itd.).
Lonec s tako imenovanim "t" ustjem (t. 2: 9) se pojavlja v zgodnje- in srednjebronastodobnih kompleksih (glej Govedarica 1980-1981, t. 2: 2,7,13; Morretti 1978, fig. 2: 10,11,13; Strmčnik-Gulič 1988-1989, 158, t. 1: 2,3,4,6 itd.).
Amfore s kratkim lijakastim vratom in vertikalno postavljenima ročajema tik pod obodom ustja (l. 15: 4,14) zasledimo v Ptuju, Potrčeva cesta (Je-vremov 1988-1989, si. 3: 4), Virovitici (Vinski-Gas-
5 Najdbe, ki so vključene v 3. Dularjevo fazo, so verjetno premešane (op. avtorja).
h Primerjava z zajemalkami z Gradca jc neumestna, ker je bilo na Gradcu najdenih več fragmentov zajemalk, ki domnevno spadajo v najstarejšo in najmlajšo naselbinsko fazo.
parini 1983, t. 86: 2), Sirovi Katelani (Vinski-Gas-parini 1973, t. 15: 9), v skupini "Gredžani" zahodne Slavonije (Minichreiter 1982-1983, t. 27: 11,14). Iz Kostelu bližnje Like mi je poznan podoben vrč iz jamske nekropole Bezdanjača pri Vr-hovinu (Drechsler-Bižič 1979-1980, t. 18: 1). Nekropole iz Virovitice, Sirove Katelane, grobovi horizonta 1 iz Bezdanjače spadajo v čas na prehodu Bd C v Bd D po srednjeevropski kronologiji, to je v 1. fazo KŽG severne Hrvaške (Drechsler-Bižič 1979-1980, 35). Skupino "Gredžani" avtorica postavlja v čas 2. faze KŽG po Vinski-Gasparini ali od stopenj Bd D do Ha Al (Minichreiter 1982-1983, 86). V Avstriji je bila podobna amfora najdena na nekropoli Baierdorf kot svojstvo Bd D (Pittioni 1954, Abb. 294). Nekoliko kasneje, v stopnji Ha Al, se podobne pojavljajo v nekropolah južne Bavarske (Miiller-Karpe 1957, t. 14e).
Sklede (t. 28: 4 itd.) se navadno povezuje s skupino Virovitica (Minichreiter 1982-1983, t. 9: 1) in njej sočasnimi najdišči v Sloveniji (Horvat-Ša-vel 1988-1989, t. 5: 8; Strmčnik-Gulič 1988-1989, t. 2: 5). V lužiški kulturi na Slovaškem so sklede podobne profilacije značilne za starejšo fazo kulture, ki se konča na prehodu iz Bd D v Ha Al (Furmanek et al. 1991, si. 15: 12). Omeniti je treba, da skled s tako izrazitimi, toda oblimi prehodi v profilu, kakršne imajo nekateri naši kosi (/. 17: 23), viro-vitiška skupina ne pozna. Sklede z izrazitimi, toda oblimi prehodi v profilu, se pojavijo v razvitem Ha B na jadranski obali ali v priobalnem območju severne Dalmacije (Batovič 1973, t. 80: 4,6; Drechsler-Bižič 1970a, t. 8: 3).
Zelo dobro analogijo za skodelo (l. 41: 20) je iz Dolnjega Lakoša (Horvat-Šavel 1988-1989, t. 5: 2,6) in groba 3 iz Bezdanjače, datiranega v tamkajšnji najstarejši horizont (Drechsler-Bižič 1979-1980, 33, t. 25: 3).
Za tunelast ročaj s poudarjenima robovoma je I. Puš iskal analogije predvsem na Tržaškem krasu in v Istri, kjer so tunelasti ročaji svojstvo srednje bronaste dobe (Puš 1988-1989, 352; Morretti 1978, fig. 6: 11-13; Guštin 1979, t. 9: 1,4,6). A. Cardarelli uvršča tunelaste ročaje s konkavnimi robovi (l. 35: 13) s Tržaškega krasa v fazo 2, bronzo recente, ali Ha Al po srednjeevropski kronologiji (Cardarelli 1983, t. 19: 100; 23). V Liki so tunelasti ročaji znani iz jame Bezdanjače (Drechsler-Bižič 1979-1980, t. 33: 7 itd.). TUnelasti ročaji z naselbine na Križni gori so verjetno med starejšimi elementi naselbine (Urleb 1974, 32, t. 35: 3,6 itd.).
Značilna oblika Ha A-B so latvice s poševnimi kanelurami na obodu ustja. Latvice z bradavicami na ramenu (/. 14: 3 itd.) se številneje pojavlja-
jo na bližnji Križni gori, že od faze la naprej (Urleb 1974, t. 16: 3 itd.). Latvice s fasetiranim obodom se kot neznačilen element pojavljajo že v 1. stopnji KŽG severne Hrvaške (Majnarič-Pandžič 1988, 17, t. 4: 4). Takšen način okraševanja je značil-nejši za mlajše obdobje KŽG, kamor bi verjetno sodili tudi naši kosi.
Amfora z lijakastim vratom (t. 35: 15) je znana tudi z Zg. Hajdine (Stare 1950, t. 2: 7) in Po-brežja, gr. 70 in 116 (Pahič 1972, t. 14: 15; 24: 3). Za žaro iz groba 116, S. Pahič meni, da je starejši element v nekropoli, in sicer še iz stopnje Ha A. Enakega mišljenja je za žaro iz groba 70 J. Kaer-ner, ki datira grob s pomočjo gladke ovratnice v stopnjo Ha Al (Kaerner 1988-1989, 221). Ugotovitve S. Pahiča in J. Kaerner so vsekakor zanimive, toda opozoriti moram na dejstvo, daje pro-filacija omenjenih žar in nastavitev ročaja v stopnji Ha Al KŽG severne Hrvaške, to je skupini Zagreb, faza 1, popolnoma drugačna (Vinski-Gas-parini 1973, t. 24: 7; 1983, t. 88: 6). Analogije za našo amforo najdemo tudi v Dobovi, in to v grobu 203 (Stare 1975, t. 29: 9). Grob 203 ni podrobneje kronološko opredeljen (glej Dular 1978, 36 ss). Primerjava z omenjenimi grobovi iz Pobrežja, po Pahiču in Kaernerjevi, uvršča grob 203 v stopnjo Ha A. To bi lahko potrjeval tudi soroden kos z naselbine Vis pri Derventi v severni Bosni, ki je slabo publiciran in dvomljiv (Maric 1961, t. 5: 2a,b), vendar datira Z. Maric plast z omenjeno posodo, kot najstarejšo fazo naselbine, v zgodnjo stopnjo Ha A. Bolj smiselna se mi zdi primerjava omenjenih amfor iz Pobrežja, Dobove in Kostela s podobno žaro iz Velike Gorice pri Zagrebu (Vinski-Gasparini 1983, si. 36: 23 in t. 89: 14). Skupino Velika Gorica Vinski-Gasparinijeva postavlja v stopnjo Ha BI in B2. Omenjena žara spada v starejšo fazo te skupine. Tako lahko grobova 70 in 116 s Pobrežja ter grob 203 iz Dobove verjetneje uvrstimo v stopnjo Ha BI ali stopnjo 3 Dobove po Dularju (Dular 1978, 36 ss).
Skodele s prcsegajočim ročajem, ki so podobne skodeli (l. 15: 5), najdemo v Ljubljani, in sicer kot značilne za stopnjo Ljubljana lb (Gabrovec 1983, si. 7: 20).
Na Kostelu je posebej zanimiv fragment latvice s horizontalnima ročajema izrazito okroglega preseka (/. 14: 12). Takšen lip latvic se pojavlja v severni Dalmaciji. Znani so z Beretinove gladine (Batovič 1965, 1. II: 4; 1968, t. 24: I; 26: 1) in iz Nina (Batovič 1970, sl. 9,11). Analogije so številnejše v osrednji in južni Italiji (Miiller-Karpe 1959, t. 21: 3 itd.). V Piccnumu so značilne za prvo fazo tamkajšnje železnodobne kulture, to je 9. st. pr. n. š. (Lollini 1976a, fig. I; 1976b, L II: 17).
SI. 3: Razprostranjenost presegajočih, poznobronastodobnih kolenčastih ročajev. Abb. 3: Verbreitung spatbronzezeitlicher Kniegriffe.
Presegajoči ročaji na skodelah, ki sem jih poimenoval "kolenčasti ročaji" (po Leben 1991, 175), povzročajo v literaturi zmedo. Zanje uporabljamo več imen, npr. rožičasti, pravokotni ročaji itd. Na podlagi meni znane in dostopne literature na območju zahodnega Balkana sem kolenčaste ročaje razdelil na pet tipov. Za vse te ročaje je značilno, da se pojavljajo v stratigrafsko nejasnih naselbinskih kontekstih, ki jih avtorji uvrščajo v mlajši del KZG. Na Kekiča glavici vidimo, da trajajo celotno železno dobo. Za nas pa je pomembno, da so dokumentirani tudi v najstarejši plasti Kekiča glavice, ki jo Čovič datira v pozno stopnjo Ha B (Čovič 1962, 57). Edini presegajoč kolenčast ročaj, ki ga poznam v Sloveniji in ga ne moremo povezovati s KŽG, je bil najden na Kučarju v Beli krajini. Ročaj se tipološko razlikuje od starejših primerkov na tem območju. Avtorji prazgodovinske najdbe s Kučarja datirajo od začetka železne dobe (stopnja Podzemelj) do poznolatcn-skega obdobja (Dular et al. 1995a, 45 ss, 62 s, t. 45: 13).
1.	Pobrežje (Pahič 1972, t. 11: 16; 13: 2; 22: 1)
2.	Zg. Hajdina (Stare 1950, si. 3: e; t. 4: 28; Muller-Kar-pe 1959, t. 117: 18)
3.	Ormož (Lamut 1988-1989, t. 8: 22)
4.	Raičev breg kod Srdinca (Markovič 1985, t. 1: 2; 2: 2)
5.	Špičak u Bojačnom (Pavišič 1986-1987, t. 2; 7; 1993, t. 6: 4,6)
6.	Dobova (Stare 1975, t. 60: 5; 66: s.n.)
7.	Kostel (/. 16: 7,14; 37: 1,2,4)
8.	Veliki zjot (Leben 1991, t. 3: 8)
9.	Limska gradina (Cardarelli 1983, t. 30: 2) KI. Kiringrad (Balen-Letunič 1981, t. 2: 1)
11.	Turška kosa (Čučkovič 1988-1989, t. 1:3)
12.	Čungar (Radimsky 1896, fig. 64)
13.	Ripač (Radimsky 1897, t. 32: 242,247)
14.	Kekiča glavica (Čovič 1962, t. 11: A3,A5,A7; t. 1: 2,3)
15.	Golubinjača (Drechsler-Bižič 1970b, t. 3: 5,6)
16.	Vaganačka pečina (Forenbahcr, Vranjican 1985, t. 9:
9)
17.	Cerovačka donja spilja (Drechsler-Bižič 1970a, t. 3: 1-4)
18.	Berctinova gradina (Batovič 1965, 60)
19.	Gradina (Radimsky 1893, fig. 23)
20.	Gradina u Savičima (Kosorič 1983, t. 3: 4,5; 9: 2; 10: 2,3)
21.	Krcmenje (Kosorič 1989, t. 1: 8)
Tip 1: - značilen po dveh poudarjenih rožičkih in bolj ali manj ovalnem presegajočem ročaju. Pojavlja se na področju dobovsko - ruške skupine v obdobju mlajše KŽG (glej Gabrovec 1983, 54 ss).
1.	Pobrežje (Pahič 1972, t. 11: 16; 13: 2)
2.	Dobova (Stare 1975, t. 60: 5; 66: s.n.)
Tip 2: - značilen po trakastem preseku vertikalnega dela ročaja, ki se proti vrhu zožuje. Ro-žička sta v večini primerov komaj nakazana {t. 37: 4). Tip 2 se pojavlja skoraj na vsem zahodnem Balkanu v obdobju Ha B. Pogostnost tipa 2 na najdiščih zahodne Bosne in Like morebiti kaže tudi na izvorno področje.
1.	Zg. Hajdina (Stare 1950, si. 3: e; t. 4: 28; Miiller-Karpe 1959, t. 117: 18)
2.	Ormož (Lamut 1988-1989, t. 8: 22)
3.	Raičev breg kod Srdinca (Markovič 1985, t. 2: 2)
4.	Špičak u Bojačnom (Pavišič 1986-1987, t. 2: 7; 1993, t. 6: 4,6)
5.	Kostel (t. 37: 4)
6.	Limska gradina (Cardarelli 1983, t. 30: 2)
7.	Čungar (Radimsky 1896, fig. 64)
8.	Ripač (Radimsky 1897, t. 32: 242,247)
9.	Kekiča glavica (Čovič 1962, tab. 2: A3,A5,A7; 1.1:1,2,3,5)
10.	Golubinjača (Drechsler-Bižič 1970b, t. 3: 5,6)
11.	Vaganačka pečina (Forenbaher, Vranjican 1985, t. 9:
9)
12.	Cerovačka donja spilja (Drechsler-Bižič 1970a, t. 3: 1,2,3,4)
13.	Gradina u Savičima (Kosorič 1983, t. 7: 4; 8: 2; 10: 3)
Tip 3: - ročaji z značilnim trakastim vertikalnim in masivnim horizontalnim delom so značilni predvsem za Obkolpje (t. 16: 7). Varianto tega tipa s kvadratastim presekom horizontalnega dela ročaja poznamo iz vzhodne Bosne. Tip 3 se običajno pojavlja na najdiščih poznega Ha B ali začetnega Ha C.
1.	Kostel (t. 16: 7)
2.	Kiringrad (Balen-Letunič 1981, t. 2: 1)
3.	Turška kosa (Čučkovič 1988-1989, t. 1: 3)
4.	Raičev breg kod Srdinca (Markovič 1985, t. 1: 2)
5.	Gradina (Radimsky 1893, fig. 23)
6.	Gradina u Savičima (Kosorič 1983, t. 9: 2; 10: 2)
Tip 4: - značilen po izrazito kolenčastem horizontalnem delu trikotnega preseka s komaj nakazanimi rožički ali brez njih (i. 16: 14; 37: 1,2). Tip je omejen na področje zgornjega toka reke Kolpe in bi ga lahko poimenovali tip Kostel.
1.	Kostel (I. 16: 14; 37: 1,2)
2.	Veliki zjot (Leben 1991, l. 3: 8)
Tip 5: - ročaji tega tipa kažejo podobnost z ročaji prvega tipa. Na pogled so masivnejši in pravilnejše kvadrataste oblike. Rožička sta izrazita in masivna. Pojavljajo se v vzhodni Bosni v mlajšem obdobju KŽG. Najboljše analogije zanje
najdemo v železni dobi Srbije (Stojič 1986, t. VI: 8,9).
1.	Gradina u Savičima (Kosorič 1983, t. 7: 5)
2.	Kremenje (Kosorič 1989, t. 1: 8)
Horizontalni dvojni ročaji (t. 35: 16), imenovani tudi ansa bifora (Drechsler-Bižič 1970a, 97 s). To prinaša v literaturo določeno zmedo, saj jih lahko zamenjamo s podobnimi vertikalnimi ročaji. Pojavljajo se v severni Dalmacije (si. 6). Iz Cerovačke donje spilje vemo, da spadajo v čas polnega Ha B ali začetka Ha C (Drechsler-Bižič 1970a, 103 s). Na Tržaškem krasu so nekoliko drugačni horizontalni dvojni ročaji tipični za fazo bronzo finale 1 (Cardarelli 1983, t. 20: 115; glej tudi Lonza 1973, t. 3: 2).
SI. 4: Razprostranjenost horizontalnih dvojnih ročajev. Abb. 4: Verbreitung horizontaler Doppelgriffc.
1.	Kostel (l. 35: 16)
2.	Kruna u Božavi - Dugi otok (Batovič 1973, I. 75: 1,2)
3.	Gračinica - Sestrunj (Batovič 1973, t. 87: 3)
4.	Gračina - Sestrunj (Batovič 1973, t. 91: 1-4)
5.	Nin (Batovič 1970, si. 36)
6.	Beretinova gradina (Batovič 1968, 60)
7.	Cerovačka donja spilja (Drechsler-Bižič 1970a, t. IV: 2)
8.	Vrčevo u Gorici (Batovič 1971. si. 13: 3)
Fasetiranje notranje strani ustij je za kronologijo Kostela zelo pomembno. Pravih globokih faset ne poznamo. Fragment (t. 30:4) ima nekoliko globlje fasete, toda ne dovolj, da bi jih lahko imeli za globoke. Na Brinjevi gori se fasetiranje notranje strani ustij posod pojavlja v plasteh, ki jih D. Oman opredeljuje v stopnjo Ha A (Oman 1981, 149 s). Iz Ljubljane poznamo žaro z močno izvihanim in na notranji strani fasetiranim ustjem v grobu 278, ki z gr. 277 in morebiti 282, predstavlja najstarejši horizont Lj. la (Puš 1982, 175, t. 7: 6). Na štajerskih najdiščih se fasetiranje pojavlja v mlajši KŽG in zgodnjehalštatskih kompleksih (glej La-mut 1988-1989, 238; Teržan 1990, t. 60: 10; To-manič-Jevremov 1988-1989, 293). Na Dolenjskem je takšen okras znan z naselbin iz Ha B in zgodnje Ha C stopnje (Dular et al. 1991, t. 11: 3,4,10), globoke fasete pa poznamo, že iz stopnje Bd D (Puš 1988-1989, t. 1: 1-3). Fasetiranje notranje strani ustij pozna tudi Bela krajina. Na žarnogro-biščni nekropoli Borštek v Metliki, se takšen okras pojavlja med materialom, ki ni starejši od faze Ljubljana 2 (Dular 1979, t. 3: 1; 7: 6). Z gradišča Belaj južno od Karlovca poznamo fasetiranje v sklopu stopnje Ha B (Majnarič-Pandžič 1986, 33, si. 6: 1). V Liki se fasetiranje notranje strani ustij prvič pojavi v stopnji Ha Al, karakteristično pa postane v stopnji Ha B. Pojav avtorji povezujejo z vplivi iz Podonavja (Marič 1964, 25; Drechsler-Bižič 1979-1980, 42, t. 28: 1, 2). Iz jugozahodne Bosne imamo dokumentirano fasetiranje notranje strani ustij, v tretji fazi gradišča Veliki gradac na Privali, ki zajema horizont Ha A-B (Goveda-rica 1982, 131, t. 7: 2).
Psevdovrvičast okras (t. 17: 7) je značilen za mlajši del KŽG, predvsem ruške skupine, s trajanjem v zgodnjem halštatskem obdobju (Horvat 1983, 150).
Lonec, okrašen z linijami bradavic, poznamo iz obdobja mlajše KŽG na Moravskem (Rihovsky 1982, t. 26: 15), vzhodni Slavoniji (Vinski-Gas-parini 1973, t. 118: 12a,b) in tudi na Štajerskem (Muller-Karpe 1959, t. 121: l;Lamut 1988-1989, t. 1: U).
Bronaste obročke z rombičnim presekom (t. 38: 13) pozna jugovzhodnoalpsko območje, vsaj od
stopnje Ha Al s trajanjem skozi celotno KZG (Ga-brovec 1973, t. 5: 7-9; Dular 1978, 36 ss; Puš 1982, t. 7: 3; Hirschback-Merhar 1984, t. 9: 7; Tomanič-Jevremov 1988-1989, t. 17). V znanem grobu 289 iz Dobove vidimo, da so obročke z rombičnim presekom uporabljali kot nakit. Njihov pojav v de-pojih mogoče kaže na neko drugačno, verjetno uporabno funkcijo (glej Vinski-Gasparini 1973, t. 57: 42,57 itd; Muller-Karpe 1959, t. 161: C2).
KRONOLOGIJA IN ZAKLJUČEK
Revizija vertikalne stratigrafije, ki jo zaradi objektivnih razlogov lahko prikažem samo kot domnevo pokaže dva ločena prazgodovinska horizonta. Reženj 1 s številnimi srednje- in novoveškimi keramičnimi fragmenti je premešan in zato ne sodi v sklop prazgodovinske naselbine na terasi. Plast 1 je iz rjave zemlje, pomešane z ilovico (reženj 3 in delno reženj 2). Plast 2 je iz rjave zemlje (reženj 2).
Pri reviziji vertikalne stratigrafije sem se opiral na zahodni profil sonde 1, med x = 0 do x = 6, na vzhodni profil sonde 1, med x = 6 do x = 16, in na zahodni profil sonde 2, med x = 12 do x = 16. Iz profila je razvidno zaporedno nalaganje plasti (kamnita tla, ilovica, rjava zemlja, pomešana z ilovico, rjava zemlja, humusna plast). Nadalje sem zbral najdbe iz tistih kvadrantov, za katere je v profilu razvidno, da pripadajo samo eni dokumentirani plasti (tab. 3).
Plast 1
Zanimive oblike iz plasti 1 so predvsem sko-dela s presegajočim ročajem okroglega preseka (/. 15: 5), kateri sem našel vzporednico na žarno-grobiščni nekropoli v Ljubljani. Fragment, okrašen s poševnimi kanclurami na ramenu posode (t. 18: 24), in fragment skodele, ki je okrašen z motivom ribje kosti (t. 13: 41). Omenjeni okras srečamo v Sloveniji že zelo zgodaj (Parzinger 1993, 17). Nekateri avtorji ga povezujejo z eneolitsko boleraz stopnjo (Parzinger 1984, 37 s; Dular et
	Sonda 1	Sonda 2
humusna plast		
rjava zemlja	reženj 2, kv. 3-8	reženj 2, kv. 8
rjava zemlja pomešana z ilovico	reženj 2, kv. 1; reženj 3, kv. 3	reženj 3, kv. 8
ilovica	reženj 4, kv. 1; reženj 5, kv. 2	
Tab. 3: Kostel, prikaz režnjev in kvadrantov, ki domnevno sodijo v dokumentirano plast.
Tal). 3: Kostel, Darstellung der Aushube und Ouadranten, die vermutlich zur dokumentierten Schicht gehoren.
al. 1991, 89). Elemente, ki so sorodni imenovani stopnji poznamo v osrednji Sloveniji npr. z Ljubljanskega barja (Parzinger 1984, 35 itd.), z Dru-lovke (Korošec 1960, t. 15: 5 itd.) in z Gradca pri Mirni na Dolenjskem (Dular et al. 1991, 89, t. 34: 16 ). Poudariti moram, da se motiv ribje kosti pojavlja tudi v kulturi žarnih grobišč (Nekvasil 1982, t. 267: 15).
Plast 2
V plasti 2 srečamo lonce, ki jih pozna jugovz-hodnoalpski prostor v času KŽG (t. 11: 5). V plasti 2 je dobro dokumentirano fasetiranje notranje strani ustij (t. 9: 12; 32: 8). Število tako okrašenih posod je na Kostelu zelo skromno, kar potrjuje ugotovitev J. Dularja, da takšen način okraševanja na področju jugovzhodnih Alp ni bil zelo priljubljen (Dular et al. 1991, 82 s). Amfora okrašena s psevdovrvičastim okrasom ( t. 17: 17) je kronološko zelo dobro postavljena v mlajše obdobje KŽG in začetek železne dobe. Omenil bi še to, da je po fakturi barvi in otipu enaka fragmentu okrašenem s cikcak vrezom, ki je bil najden v režnju 5, sonda 1. Problematična je amfora (t. 15: 4) za katero imamo vzore v začetni stopnji KŽG, pojavlja pa se še v zgodnji Ha A stopnji (Minichreiter 1982-1983, 75). Skleda (t. 17: 23) je z izrazit-mi toda bolj oblimi prehodi v profilu vezana na podobne kose v Cerovački donji spilji, s katero nas veže več skupnih elementov (presegajoči kolenčasti ročaji, horizontalen dvojni ročaj, poševno žlcbljenje na ramenih skled, fasetiranje). Tu-nelasti ročaji (t. 35: 14), ki so pogosti predvsem v srednji bronasti dobi (glej Drechsler-Bižič 1979-1980, 27 ss), se kot izgleda v enostavnejših oblikah, pojavljajo v naselbinskih kompleksih KŽG (glej Urleb 1974; Oman 1981, t. 3: 11; 29: 17). Presegajoč kolenčast ročaj (t. 16: 7), ki spada k tipu Kostel, lahko datiramo v mlajši del KŽG. To bi potrjeval tudi soroden fragment iz bližnjega jamskega najdišča Veliki zjot (Leben 1991, t. 3: 8). F. Leben plast s presegajočim kolenčastim ročajem okvirno datira v Ha B stopnjo.
Čas trajanja naselbine Kostel še vedno ostaja odprl. Iz zgoraj ugotovljenega sklepam, daje na-
selbina živela v obdobju od eneolitika do konca Ha B, pri čemer je kontinuiteta vprašljiva. S koncem kulture žarnih grobišč sovpada konec prazgodovinske naselbine na Kostelu.
Če je, torej, čas dokončne opustitve grajskega griča v prazgodovini jasen, imam glede začetka poselitve še vedno pomisleke. V sklopu kostel-skih najdb imamo tudi zajemalko s tulcem (t. 38: 3), ki je reden inventar na neo-eneolitskih naselbinah osrednje Slovenije. Poleg tega lahko pripišemo eneolitiku še lonce z izvihanim ustjem (t. 31: 13 itd.), posodo na visoki nogi in verjetno fr-gament keramike okrašen z motivom ribje kosti; kar kaže na to, da je bil Kostel prvič poseljen v mlajšem neolitiku ali zgodnejšem eneolitskem obdobju. Na Dolenjskem in Kočevskem poznamo iz neo-eneolitskega obdobja nekaj višinskih naselbin kot npr. Spaho (Hirschback-Merhar 1982a, 139 s), Gradec pri Mirni, Sv. Ano nad Vrhpečjo (Dular et al. 1991), Korinjski hrib (Ciglenečki 1984, 149 s; Dular et al. 1995b, 91 ss). Zanimivo je, da poznamo kostelski zajemalki s tulcem zelo podobno zajemalko iz Lukove jame, ki se nahaja v neposredni bližini Kostela. Prazgodovinska keramika iz Lukove jame je okvirno datirana v zgodnejši del eneolitika (Turk et al. 1996, 43 s).
Nekaj eneolitskih fragmentov s Kostela in obstoj sočasnih7 višinskih naselbin v ne tako daljni okolici potrjujejo domnevo, da je bil grajski grič prvič naseljen v zgodnjem in srednjem eneolitiku. Tipoloških lastnosti keramike, ki bi potrjevale starejše obdobje mi ni uspelo ugotoviti, tako da je zaenkrat primerjava z drugo in tretjo fazo naselbine na Gradcu pri Mirni najustreznejša.8 Omenjeni časovni razpon na Gradcu predstavlja prvo poselitveno fazo na Kostelu.
Naslednja, druga faza poselitve je trajala v času ob koncu srednje bronaste dobe, in sicer do začetka Ha A stopnje. Na čas ob koncu srednje bronaste dobe in začetek mlajše bronaste dobe me napeljujejo predvsem nekatere najdbe ("vi-rovitiške" sklede, lonec s "t" ustjem, tunelasti ročaji) in višinske naselbine s sočasnim materialom z območja zahodne Dolenjske in vzhodne Notranjske (Žlebič, Korinjski hrib, Križna gora9)(Puš 1988-1989,353; Ciglenečki 1984,150 s; Dular et al. 1995b, 91 ss; Urleb 1974, 32). Takšno datacijo podpira
7	Najdbe s Spahe še niso objavljene (glej Hirschback-Merhar 1982a. 139 s). Zaradi tega je tudi delna sočasnost vseh omenjenih naselbin še vedno vprašljiva, čeprav mogoča (glej Dular et al. 1991, 107).
8	Datacija je zgolj okvirna. Pri tem opozarjam na problematiko časovne umestitve 3. faze na Gradcu pri Mirni, po Dularju (Budja 1992, 104, op. 1). Kot mogočo rešitev omenjenega problema vidim v razdelitvi 3. faze Gradca, in sicer po kronološki shemi, kot jo je za obdobje neo-eneolilik Slovenije predlagal Budja in za Dolenjsko izdelal Parzinger (Budja 1983, 81; Parzinger 1993, 17, 45 s; primerjaj še Kalicz 1973, 334; Parzinger 1984, tab. 4).
y Omenjena faza na Križni gori še ni povsem razjasnjena toda nekateri elementi kot npr. tunelasti ročaji (Urleb 1974, t. 35: 3,6 itd.) kažejo sorodnost z drugo naselbinsko fazo na Kostelu.
tudi najdba, omenjeni fazi istočasnega, depoja (jan-tarne jagode) na Debelem vrhu, ki nam potrjuje pomembnost območja v prazgodovini, kjer se je nahajala prazgodovinska naselbina Kostel (glej Hirschback-Merhar 1984, 98; Teržan 1984, 110 ss). Naselbina je bila verjetno pomembna kontrolna točka ob zgornjem toku reke Kolpe.
Tretjo fazo poselitve predstavljajo najdbe kot npr. presegajoči kolenčasti ročaji, horizontalen dvojni ročaj, poševno žlebljenje na ramenih skled, fasetiranje, ki jih vključujem v časovni okvir pozne bronaste dobe in se opazneje vežejo na področje Like, zahodne Bosne in severne Dalmacije.
Na koncu bi poskušal odgovoriti na vprašanje, ki se mi je porodilo ob pogledu na bakrorez iz knjige J. V. Valvasorja iz konca 17. stol. (si. 7)(Val-vasor 1689, 216). Južno stran grajskega griča, ki je danes lepo terasasto preoblikovan, upodablja-lec prikazuje kot skalnato terasasto strmino. Upo-dabljalec je gotovo pretiraval. Vsekakor so nanj naredile vtis dobro vidne skale na južni strani grajskega griča. Zelo verjetno je, da so ljudje terase za potrebe poljedelstva in vrtnarjenja, uredili v srednjem veku, kar bi pričala ograda na prvi terasi, in kasneje? To ugotovitev do neke mere potrjuje skalnato dno, ki večkrat seže skoraj do vrha izkopanih sond in je danes največkrat prekrito s plastjo zemlje. Zanimiv je tudi podatek iz dnevnika izkopavanj, da se srednje- in novoveška keramika pojavlja v večji količini na področju, kjer je skalnato dno bliže današnji hodni površini. Iz prvega režnja poznamo tunelast ročaj na pitosu, ki kaže vsaj na čas Ha A (/. 3: 4) in lonec, s tako imenovanim "t" ustjem, za katerega imamo analogije v srednji bronasti dobi. Na zgodnje in morebiti srednje bronastodobno poreklo, kaže tudi kroglasti lonec s poudarjenim ustjem, okrašen z neobarbotinskim okrasom (/. 2. 18; glej Gabro-vec 1983, 34; Strmčnik-Gulič 1988-1989,1.7: 17). Material, ki sem ga prepoznal v plasteh 1 in 2 je izredno premešan (glej npr. t. 18: 25,26; 32: 8; 34: 30). Ostanki glinastega ometa nam na področju sonde 1, ne dovolijo lociranja stanovanjskega objekta. Nekoliko drugače je v primeru sonde 2. V
režnju 2, kv. 8 imamo večjo strnjeno liso z glinastim ometom, kar dokazuje, da je bil najden in situ. Terasa je tukaj precej širša. V zahodnem profilu sonde 1 so dobro vidne skale, ki so se vsule z višje ležeče terase, kar potrjuje tudi izredna množina kamenja in keramike v prvih treh kvadrantih, in sicer do prvega skalnega praga. Kaj se je dogajalo na položaju prvih kvadrantov sonde 2, lahko samo ugibamo. Iz dnevnika izkopavanj je razvidno, da se tudi tukaj na globini 40 cm v 1. kv. pojavljajo večji kamni. Dokumentiranega profila nimamo.
Iz ugotovljenega lahko sklepam, daje prazgodovinska naselbina živela na terasi, kjer se danes nahaja trško obzidje in stanovanjske hiše, kar dokazujejo najdbe prazgodovinske keramike.10 Del naselbine bi lahko iskali tudi na prvi terasi predvsem na področju sonde 2 in vzhodno od nje. Vsekakor nam sondi 1 in 2 predstavljata rob naselbine. Del najdb iz sonde 1 je gotovo ležal v sekundarni legi, verjetno kot posledica erozije s področja znotraj trškega obzidja.
DODATEK Analiza osteoloških ostankov favne
Kostni ostanki favne pripadajo izključno sesalcem. Skupno je bilo izkopanih 1721 kosov. Kosti so ohranjene v majhnih fragmentih do velikosti 5 cm. Cele kosti so našli le izjemoma, in to prstne členke ter carpalne in tarzalne kosti.
Določljivih je bilo 451 kosov (24,9 %). Pripadajo 13 živalskim vrstam: drobnica (Ovis s. Capra), domače govedo (Bos taurus), domača svinja (Sus scrofa dom.), jelen (Cer\'us elaphus), divja svinja (Sus scrofa scrofa), medved (Ursus arctos), pragovedo (Bos primigenius), konj (Equus cabal-lus), los (AIces alces), pes (Canis sp.), srna (Ca-preolus capreolus), bober (Castor fiber) in koza (Capra sp.).
Med nedoločljivimi fragmenti, ki jih je kar 75,1 %, je 87 % tako zelo razbitih, da jih nismo mogli niti taksonomsko opredeliti.
Reženj	1	%	2	%	3	%	4	%	Skupaj	%
Število določljivih kosti	120	26.7	231	23.3	40	28.4	60	26.2	451	24.9
Število nedoločljivih kosti	329	73.3	761	76.7	101	71.6	169	73.8	1360	75.1
Skupaj	449	100	992	100	141	100	229	100	1721	100
Tub. 4: Kostel, določljive in nedoločljive kosti.
Hib. 4: Kostel, bestimmbare und niehtbestimmbare Knochen.
111 Za ustno informacijo se najlepše zahvaljujem Margareti Hirschback-Merhar
Reženj	1	%	2	%	3	%	4	%	Skupaj	%
Ovis s. Capra	40	33.3	84	36.4	14	35	21	35	159	35.2
Bos taurus	49	40.8	67	29	15	37.5	27	45	158	35.1
Sus serofa dom.	18	15	38	16.5	7	17.5	7	11.7	70	15.5
Cervus elaohus	7	5.8	30	13	2	5	5	8.3	44	9.7
Sns serofa serofa	1	0.8	2	0.9	2	5			5	1.1
Ursus aretos	1	0.8	2	0.9					3	0.7
Bos primigenius	2	1.7	1	0.4					3	0.7
Equus caballus	1	0.8	1	0.4					2	0.4
Alces alces			2	0.9					2	0.4
Canis sp.			2	0.9					2	0.4
Capreolus capreolus	1	0.8							1	0.2
Castor fiber			1	0.4					1	0.2
Capra sp.			1	0.4					1	0.2
Skupaj	120	100	231	100	40	100	60	100	451	100
Tab. 5: Kostel, pregled favne po režnjih.
Tab. 5: Kostel, Ubersicht uber die Fauna nach den Aushuben.
Reženj	1	%	2	%	3	%	4	%	Skupaj	%
Domače živali	108	90	193	83.5	36	90	55	91.6	392	86.9
Divje živali	12	10	38	16.5	4	10	5	8.4	59	13.1
Skupaj	120	100	231	100	40	100	60	100	451	100
Tab. 6: Kostel, razmerja med domačimi in divjimi živalmi. Tab. 6: Kostel, Verhiiltnis zwischen den Haus- und Wildtieren.
Močno prevladujejo domače živali, saj zavzemajo kar 86,9 % določljivih ostankov. Med njimi so vodilne tri vrste, in sicer govedo, svinja in drobnica.
Drobnico sestavljajo ostanki ovc in koz, ki jih zaradi fragmentarnosti nismo mogli ločiti. Druge vrste so zastopane le s posameznimi kosi. Največ ostankov seje ohranilo od drobnice (35,2 %). Izolirani zobje sestavljajo večino ostankov in jih je skupaj s čeljustmi in lobanjskimi fragmenti kar 76,6 %. Postkranialnemu skeletu pripada le 23,4 % ostankov.
Naslednja vrsta po številu ostankov (35,1 %) je govedo. Tudi tu so najštevilnejši izolirani zobje, ki s čeljustmi in lobanjskimi deli zavzemajo 50 %. Postkranialni deli so dokaj enakomerno zastopani. Govedo je bilo majhne pasme.
Sledi domača svinja s 15,5 % ostankov. Pri tej sestavljajo izolirani zobje in lobanjski deli le 38,6 %. Postkranialni deli so tu najbolje zastopani. To je lahko posledica dejstva, da ima svinja zelo značilno obliko kosti in smo lahko določili marsikateri fragment, ki ga sicer ne bi mogli.
Druge domače živali lahko le naštejemo, saj so zastopane le s posameznimi kostmi. To so konj, pes in koza.
Divje ali lovne živali so predstavljene s 13,1 %. Med njimi močno prevladuje jelen. Druge vrste so zelo slabo zastopane.
Če poskušamo po ostankih sklepati v tem, kakšna je bila živinoreja, vidimo, da sta bili najpomembnejši govedoreja in reja drobnice. Dopolnjevali so ju še s svinjerejo. Vsi ostanki so tako imenovani kuhinjski odpadki. Takratni prebivalci niso pojedli le mesa, ampak so porabili tudi mozeg. To se vidi po tem, kako so razbite kosti, na katerih so še vidni sledovi rezanja in sekanja. Nekaj so jih vrgli tudi psom, na kar kaže obgrizenost
Reženj	1	2	3	4	5
Zažgan	6	9	4	3	22
Usek	5	5	6		16
Urez	5	2	2		9
Obgrizcn		2	1		3
Skupaj	16	18	13	3	50
Tab. 7: Kostel, obraba kosti. Tab. 7: Kostel, KnochenverschleiB.
nekaterih fragmentov. Ostanki domačih živali, ki jih niso redili zaradi mesa, so zanemarljivi.
Reženj	1	%	2	%	3	%	4	%	Skupaj	%
Adultni	438	97.5	975	98.3	138	97.9	224	97.8	1685	98
Juvenilni	11	2.5	17	1.7	3	2.1	5	2.2	36	2
Skupaj	449	100	992	100	141	100	229	100	1721	100
Tab. 8: Kostel, razmerja med adultnimi in juvenilnimi osebki.
Tab. 8: Kostel, Verhaltnis zwischen den adulten und juvenilen Personen.
Lov pri prebivalcih Kostela ni bil šport tako kot zdaj, ampak je pomenil eno od možnosti za preskrbo z mesom. Kot vidimo, so lovili predvsem večje rastlinojede, ki dajo največ mesa. Lovci so morali biti dobro organizirani. Lov na tura s tedanjimi sredstvi najbrž ni bil preprost.
Zanimiva je starostna struktura kostnih ostankov. Adultnih je kar 98 % fragmentov, le 2 % je juve-nilnih. Starost smo določili glede na zraščenost epifiz in stanje zob. Nezaraščene korenine in laktalne
KATALOG
Okrajšave: d. = dolžina, v. = višina, p. u. = premer ustja, p. d. = premer dna, S = sonda, kv. = kvadrat
Tabla 1
1.	Lonec; frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; fasete; d. 3,4 cm; v. 3,6 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,0 cm; v. 4,4 cm; p. u. 22,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2.
3.	Frag. ustja s frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,8 cm; v. 4,3 cm; p. u. 22,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,7 cm; v. 4,2 cm; p. u. 23,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. I.
5.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; fasete; d. 4,6 cm; v. 4,1 cm; p. u. 26,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
6.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,9 cm; v. 6,0 cm; p. u. 28,0 cm; lega: S 1, reženj I. kv. 2 - 8.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,9 cm; v. 3,0 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. I.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,7 cm; v. 3,5 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S I. reženj 1, kv. 1.
9.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 3,3 cm; v. 2,7 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 7.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,9 cm; v. 2,9 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 3.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 3,8 cm; v. 2,9 cm; p. u. 13,0 cm; lega: S I, reženj I. kv. 8.
12.	Frag. ustja z ostenjem; prečiščena glina; črna; d. 3,4 cm; v. 2,8 cm; p. u. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
13.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 2,6 cm; v. 1,8 cm; p. u. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. I.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,6 cm; v. 5,5 cm; lega: S I, reženj 1, kv. 1.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 4,8 cm; v. 4,8 cm; lega: S I, reženj 1, kv. 7.
zobe smo šteli med juvenilne osebke. Glede na vrste, ki jim pripadajo juvenilni osebki, ne moremo reči, da bi bila katera koli vrsta bolj priljubljena od drugih.
Z gotovostjo lahko trdimo, da "Kostelčani" niso bili ljubitelji perutnine, saj ni bila najdena niti ena sama kost katere koli vrste ptičev.
Janez DIRJEC
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdeča; vtisi; d. 5,3 cm; v. 4,6 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
17.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 3,1 cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
18.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjava; vtisi; d. 3,2 cm; v. 2,6 cm; lega: S 1,reženj I, kv. 1.
19.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,7 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1;
20.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črna; d. 3,8 cm; v. 3,8 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. t.
21.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžna; d. 2,8 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2.
22.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; siva; d. 3,2 cm; v. 2,9 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2.
23.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 3,3 cm; v. 3,4 cm; lega: S 1, reženj I, kv. 8.
24.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj oranž-norjava, znotraj rjava; vtisi; d. 5,5 cm; v. 3,4 cm; p. u. 32,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. I - 8.
25.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom;tem-norjava; d. 7,0 cm; v. 7,6 cm; p. u. 32,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 7.
26.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; fa-sete;d. 8,5 cm; v. 6,8 cm; p. u. 37,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. I.
Tabla 2
1.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,1 cm; v. 2,6 cm; p. u. 15,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
2.	Frag. ustja; prečiščena glina; rjavočrna; d. 3,1 cm; v. 2,0 cm; p. u. 18,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. I.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj sivooranž-na, znotraj siva; poškodovana v ognju; d. 5,5 cm; v. 4,1 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S 1, reženj I, kv. I.
4.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavočrna; d. 4,5 cm; v. 2,8 cm; p. u. 24,0 cm; lega: S 1, reženj l,kv. 8;
5.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,4 cm; v. 4,4 cm; p. u. 37,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
6.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 3,6 cm; v. 4,9 cm; p. u. 24,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 7.
7.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; poškodovana v ognju; d. 6,7 cm; v. 3,7 cm; p. u. 27,4 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,0 cm; v. 2,6 cm; p. u. 18,4 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
9.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; rebro; d. 4,6 cm; v. 4,6 cm; p. u. 20,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečesiva; poškodovana v ognju; d. 5,5 cm; v. 4,4 cm; p. u. 15,0 cm; lega:S 1, reženj 1, kv. 1.
11.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črnorjava; d. 3,0 cm; v. 2,1 cm; p. u. 15,0 cm; lega: S 1, reženj I, kv. 2.
12.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; fasete; d. 3,5 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
13.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,7 cm; v. 4,7 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; kanelure; d. 3,0 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1. reženj 1, kv. 7.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnosiva; d. 3,2 cm; v. 2,9 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 2,9 cm; v. 4,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
17.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj črnorjava, znotraj rjava; d. 3,9 cm; v. 4,7 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
18.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rja-vordeča, znotraj črnorjava; "guban" okras; d. 11,0 cm; v. 6,4 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
19.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžna; d. 6,2 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 1.
20.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerja-va; zglajena površina; d. 4,0 cm; v. 5,1 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
21.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; vtisi; d. 3,3 cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
22.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4.4 cm; v. 2,9 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. I.
23.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,9 cm; v. 4,0 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
24.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; d. 4,3 cm; v. 3,2 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 1, reženj 1 - 3, kv. 2.
25.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavosiva; d. 6,8 cm; v. 4,7 cm; p. u. 36,0 cm; lega: S I, reženj 1 - 2, kv. 1 in 2.
Tabla 3
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivorjava; d. 3,1 cm; v. 4,1 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 7.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavosiva; d. 3,3 cm; v. 2,8 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
3.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava vtisi; d. 3,8 cm; v. 4,3 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
4.	Ročaj; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava, znotraj rjava; d. 10,0 cm; v. 8,9 cm; lega: S 1, reženj I, kv. 8.
5.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; kanelure; d. 3,0 cm; v. 5,3 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1 - 8.
6.	Frag. ročaja; prečiščena glina; rjava; žleb; d. 2,6 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
7.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,1 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
8.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rjava; žleb; d.
2.8	cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1-8.
9.	Držaj; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnorjava; d. 5,7 cm; v. 2,6 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
10.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; siva; žlebova; poškodovana v ognju; d. 2,1 cm; v. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2.
11.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 2,1 cm; v. 3,6 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
12.	Frag. drčaja; prečiščena glina; rjava; d. 1,9 cm; v. 3,6 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2.
13.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; rebro; d. 1,4 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
14.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; si-vočrna; d. 4,7 cm; v. 4,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
15.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; žlebovi; d. 6,7 cm; v. 5,1 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2 - 8.
16.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,7 cm; v. 3,3 cm; pr. kleka 10,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2 -8.
17.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj rjava; razčlenjeno rebro; d. 3,7 cm; v. 3,6 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 3.
18.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 2,3 cm; v. 2,7 cm; lega: S 1. reženj 1, kv. 1.
19.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; žlebova; d. 5,0 cm; v. 3,7 cm; lega: S 1. reženj 1, kv. 7.
20.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,9 cm; v. 3,1 cm; pr. največjega oboda 13,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2.
21.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; rebro; d. 6,4 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
22.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črna; žleb; d.
4.9	cm; v. 5,6 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 2 - 8.
23.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 4,7 cm; v. 6,0 cm; pr. kleka 16,0 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
24.	Frag. pokrova; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; d. 5,8 cm; v. 1,8 cm; pr. največjega oboda 7,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 7 - 8.
25.	Frag. uteži; glina; d. 3,9 cm; v. 5,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
Tabla 4
1.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; vtisi; d. 4,5 cm; v. 4,5 cm; p. d. 7,3 cm; lega: S I, reženj 1, kv. I.
2.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 3,5 cm; v. 4,1 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S I, reženj 1, kv. 1 - 8.
3.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjava; d. 7,0 cm; v. 4,5 cm; p. d. 9,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
4.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,2 cm; v. 3,1 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
5.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,3 cm; v. 4,9 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
6.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; d. 4,7 cm; v. 2,8 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S I, reženj I, kv. 1.
7.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 3,0 cm; v. 1,8 cm; p. d. 10,5 cm; lega: S I. reženj I, kv. I.
8.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdeča; d. 3,1 cm; v. 2,9 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S I, reženj 1, kv. I.
9.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj črna; d. 4,4 cm; v. 4,2 cm; p. d. 12 cm; lega:S 1, reženj 1, kv. 1.
10.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnor-java, znotraj rjava; d. 8,0 cm; v. 5,1 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
11.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,4 cm; v. 2,9 cm; p. d. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
12.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,1 cm; v. 3,8 cm; p. d. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 1-2, kv. 2.
13.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,0 cm; v. 3,8 cm; p. d. 14,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 7.
14.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; oranžna; d. 5,6 cm; v. 4,5 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
15.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 5,0 cm; v. 5,3 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
16.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; znotraj žleb; d. 4,8 cm; v. 3,8 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
17.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,9 cm; v. 3,8 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1, reženj ?, kv. 5 - 8.
18.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; črna; izdelana na lončarskem kolesu; d. 3,5 cm; v. 3,1 cm; p. d. 9,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
19.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnosi-va, znotraj temnorjava; poškodovana v ognju; d. 4,9 cm; v. 3,2 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
20.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; svetlorjava; d. 4,8 cm; v. 2,7 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 7.
21.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 4,7 cm; v. 4,3 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
22.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 5,2 cm; v. 4,6 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
23.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 3,0 cm; v. 3,7 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
24.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 2,9 cm; v. 2,3 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
25.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjava; d. 4,4 cm; v. 5,3 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
26.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 4,7 cm; v. 4,6 cm; p. d. 6,4 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
27.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj siva; d. 5,0 cm; v. 4,5 cm; p. d. 7,4 cm; lega: S 1, reženj I, kv. 8.
28.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; siva; d. 5,7 cm; v. 3,8 cm; p. d. 9,2 cm; lega: S 1, reženj 1 - 2, kv. 2.
29.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavočrna, znotraj črna; d. 3,7 cm; v. 4,6 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj I - 2, kv. 2.
30.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,7 cm; v. 3,6 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S I, reženj 1, kv. 1.
31.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj temnorjava; d. 4,8 cm; v. 3,5 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj I, kv. I.
32.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 6,3 cm; v. 5,4 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
33.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 3,6 cm; v. 3,7 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj I, kv. I.
34.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 5,7 cm; v. 4,6 cm; pr.dna 11,0 cm; lega: S I, reženj 1, kv. 1.
35.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 6,9 cm; v. 5,2 cm; p. d. 9,6 cm; lega: S I, reženj 1, kv. 1.
36.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj oranž-norjava, znotraj rdečerjava; d. 5,7 cm; v. 4,0 cm; p. d. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
37.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,3 cm; v. 3,2 cm; p. d. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
Tabla 5
1.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; sivorjava; d.
6.7	cm; v. 5,7 cm; p. d. 4,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,8 cm; v. 4,7 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 6,2 cm; v. 3,5 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
4.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 4,2 cm; v. 4,4 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
5.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,9 cm; v.
4.2	cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,8 cm; v.
4.8	cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
7.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,7 cm; v. 4,9 cm; p. d. 9,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
8.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj črna, znotraj rjava; d. 4,6 cm; v. 4,1 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
9.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj temnorjava; d. 5,8 cm; v. 3,1 cm; p. d. 10,0 cm; lega:S 1, reženj 2, kv. 3.
10.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,6 cm; v. 4,7 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
11.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečesiva, znotraj temnorjava; d. 8,4 cm; v. 9,6 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
12.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,0 cm; v.
3.1	cm; p. d. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črnosiva; d. 5,6 cm; v. 5,4 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 5-6.
14.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdečesiva, znotraj siva; poškodovana v ognju; d. 6,0 cm; v. 5,5 cm; pr.dna 7,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
15.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavosiva; d. 5,8 cm; v. 6,6 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
16.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; oranžna; poškodovana v ognju; d. 5,3 cm; v. 5,1 cm; p. d. 6,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
17.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj črna; poškodovana v ognju; d. 4,6 cm; v. 4,1 cm; pr.dna 6,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
18.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d.
3.3	cm; v. 3,5 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
19.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjavočrna; d. 3,6 cm; v. 3,2 cm; p. d. 9,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4 - 6.
20.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 6,2 cm; v. 4,2 cm; pr.dna 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
21.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnor-java; d. 5,6 cm; v. 3,4 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
22.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavosiva; poškodovana v ognju; d. 3,7 cm; v. 3,8 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
23.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d.
3.2	cm; v. 2,8 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 6,1 cm; v. 4,5 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
25.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; sivorjava; poškodovana v ognju; d. 4,4 cm; v. 4,2 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
26.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 9,1 cm; v. 7,0 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
27.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj oranžna; d. 5,8 cm; v. 4,6 cm; p. d. 9,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
28.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 4,8 cm; v. 5,3 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
29.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,3 cm; v. 5,0 cm; p. d. 9,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
30.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnosi-va, znotraj siva; poškodovana v ognju; d. 4,1 cm; v. 3,5 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
31.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjavo-črna, znotraj rjavordeča; d. 4,5 cm; v. 4,9 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
32.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; siva; izdelana na lončarskem kolesu; d. 6,3 cm; v. 5,1 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
33.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,8 cm; v. 4,0 cm; p. d. 17,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
34.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 11,2 cm; v. 9,0 cm; p. d. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
Tabla 6
1.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavočrna, znotraj rjava; d. 3,3 cm; v. 3,4 cm; p. d. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 3,8 cm; v. 4,0 cm; p. d. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
3.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 2,7 cm; v. 2,0 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
4.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj sivorjava, znotraj rdečerjava; d. 3,3 cm; v. 3,3 cm; p. d. 5,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
5.	Frag. dna; prečiščena glina; siva; poškodovana v ognju; d. 3,2 cm; v. 3,2 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
6.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 3,3 cm; v. 3,5 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
7.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; sivorjava; žleb; d. 2,9 cm; v. 4,0 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
8.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,9 cm; v. 4,6 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
9.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 4,0 cm; v. 3,4 cm; p. d. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
10.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj siva; d. 6,3 cm; v. 3,5 cm; p. d. 11,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
11.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 6,9 cm; v. 8,1 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
12.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 5,4 cm; v. 4,1 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 6,5 cm; v. 3,8 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
14.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,9 cm; v. 2,9 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 4.
15.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjava; d. 4,9 cm; v. 3,7 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
16.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj siva, znotraj rjava; d. 4,4 cm; v. 3,6 cm; p. d. 7,5 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
17.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavosiva; d. 3,7 cm; v. 3,2 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
18.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,0 cm; v. 4,3 cm; p. d. 6,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
9. Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,5 cm; v. 5,1 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
20.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 5,0 cm; v. 3,9 cm; p. d. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
21.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 2,9 cm; v. 3,5 cm; p. d. 5,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
22.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,1 cm; v. 3,6 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
23.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,6 cm; v. 4,0 cm; p. d. 9,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,8 cm; v. 4,3 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
25.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,8 cm; v. 3,8 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
26.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdeča; d. 5,4 cm; v. 5,2 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
27.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,6 cm; v. 3,3 cm; p. d. 11,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
28.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 6,5 cm; v. 3,4 cm; p. d. 14,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
29.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,5 cm; v. 4,6 cm; p. d. 13,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
30.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,1 cm; v. 4,4 cm; p. d. 15,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
Tabla 7
1.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,8 cm; v. 2,9 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
2.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,8 cm; v. 3,9 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
3.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,6 cm; v. 5,3 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
4.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjavosiva; d. 2,9 cm; v. 2,6 cm; p. d. 6,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
5.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj temnorjava; d. 4,5 cm; v. 3,9 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,9 cm; v. 2,6 cm; p. d. 6,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
7.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 7,7 cm; v. 3,5 cm; p. d. 16,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
8.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 3,1 cm; v. 2,9 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1. reženj 2, kv. 3.
9.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 6,2 cm; v. 4,5 cm; p. d. 9,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
10.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,1 cm; v. 5,2 cm; p. d. 9,5 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
11.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj temnorjava; d. 5,0 cm; v. 3,7 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
12.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,4 cm; v. 3,5 cm; p. d. 15,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
13.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,8 cm; v. 4,0 cm; p. d. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
14.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; oranžna; d. 4,1 cm; v. 4,7 cm; p. d. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
15.	Frag. ustja s frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 4,9 cm; v. 5,7 cm; p. u. 32,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 11,0 cm; v. 5,3 cm; p. u. 34,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. I.
17. Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 8,1 em; v. 5,9 cm; p. u. 38,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
Tabla 8
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; vtisi; d. 3,8 cm; v. 2,7 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
2.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,6 cm; v. 3,5 cm; p. u. 22,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; d. 9,8 cm; v. 5,3 cm; p. u. 26,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivordeča; poškodovana v ognju; d. 5,7 cm; v. 4,9 cm; p. u. 26,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
5.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,3 cm; v. 2,0 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj oranžna; d. 4,4 cm; v. 4,0 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj rjava; d. 5,4 cm; v. 4,6 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
8.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžna; d. 4,8 cm; v. 3,1 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
9.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava, znotraj rjava; d. 6,4 cm; v. 4,6 cm; p. u. 28,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
10.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj rjava; d. 5,9 cm; v. 4,8 cm; p. u. 33,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
11.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 7,6 cm; v. 6,0 cm; p. u. 35,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
12.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 5,3 cm; v. 4,8 cm; p. u. 35,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
13.	Pitos; frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdečerjava; d. 4,8 cm; v. 4,9 cm; p. u. 45,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 5.
Tabla 9
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 5,4 cm; v. 3,5 cm; p. u. 23,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnosiva; d. 6,1 cm; v. 5,1 cm; p. u. 23,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; sivočrna; d. 5,6 cm; v. 3,5 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,3 cm; v. 3,7 cm; p. u. 24,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
5 a, b. Frag. ustja s frag. ročaja; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; žlebovi; razčlenjena rebra; poškodovana v ognju; d. 10,1 cm; v. 7,8 cm; p. u. 27,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; poškodovana v ognju; d. 3,7 cm; v. 2,6 cm; p. u. 15,5 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
7.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 5,2 cm; v. 2,8 cm; p. u. 18,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj siva; poškodovana v ognju; d. 5,6 cm; v. 4,4 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivorjava; d. 5,7 cm; v. 6,0 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
10.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 2,2 cm; v. 3,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 5,5 cm; v. 4,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
12.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črna; d. 3,8 cm; v. 4,2 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
13.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,7 cm; v. 5,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 6,3 cm; v. 4,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,0 cm;v. 3,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,3 cm; v. 2,8 cm; p. u. 28,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
17.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 6,0 cm; v. 4,0 cm; p. u. 27,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
18.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnosiva; d. 7,9 cm; v. 3,9 cm; p. u. 31,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
19.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj sivočrna, znotraj črna; d. 7,1 cm; v. 5,1 cm; p. u. 33,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
20.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava, znotraj črna; d. 5,4 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
21.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,7 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
22.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivooranžna; d. 3,8 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
23.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 2,4 cm; v. 2,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnosiva; d. 2,7 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
Tabla 10
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,4 cm; v. 3,8 cm; p. u. 19,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3;
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; poškodovana v ognju; d. 18,2 cm; v. 6,9 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 4,6 cm; v. 4,7 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 4,6 cm, v. 3,8 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
5.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom;rjava; fasete; d. 6,1 cm; v. 4,0 cm; p. u. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 5,3 cm; v. 4,1 cm; p. u. 22,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
7.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; svetlorjava; d 4,4 cm; v. 5,1 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
8.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; sivorjava; d.
5.0	cm; v. 3,6 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,3 cm; v. 5,5 cm; p. u. 17,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
10.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 5,9 cm; v. 6,2 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 4,9 cm; v. 5,1 cm; p. u. 15,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
12.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,3 cm; v. 2,0 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
13: Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,3 cm; v. 3,5 cm; p. u. 21,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 3,8 cm; v. 3,2 cm; p. u. 21,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; fasete; d.
5.1	cm; v. 4,6 cm; p. u. 23,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
Tabla 11
I. Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 3,4 cm; v. 2,7 cm; p. u. 20,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj temnorjava; d. 6,8 cm; v. 4,8 cm; p. u. 38,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžna; vtisi; d. 2,8 cm; v. 2,6 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
4.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; siva; d. 2,4 cm; v. 1,3 cm; p. u. 13,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
5.	Lonec; frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 4,6 cm; v. 4,9 cm; p. u. 11,0 cm; lega:S 1, reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; d. 4,4 cm; v. 2,6 cm; p. u. 11,0 cm; lega: S 1. reženj 2, kv. 2.
7.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 2,8 cm; v. 2,5 cm; p. u. 10,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
8.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 2,7 cm; v. 2,2 cm; p. u. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
9.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 4,5 cm; v. 3,2 cm; p. u. 15,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 8.
10.	Vrč; frag. ustja s frag. ročaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 3,4 cm; v. 2,7 cm; p. u. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
11.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; siva; d. 6,3 cm; v. 3,1 cm; p. u. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
12.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; sivorjava; poškodovana v ognju; d. 3,8 cm; v. 3,7 cm; p. u. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
13.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črnorjava; d. 6,2 cm; v. 2,5 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
14.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črnorjava; d. 3.4 cm; v. 2,4 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 4,9 cm; v. 2,9 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
16.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 5,2 cm; v. 4,2 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S
1,	reženj 2, kv. 4 - 6.
17.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; d. 3,1 cm; v. 2,5 cm; p. u. 11,0 cm; lega: S 1. reženj 2, kv. 4.
18.	Frag. ustja; prečiščena glina; zunaj rdečerjava, znotraj rjava; d. 2,6 cm; v. 2,6 cm; p. u. 11,0 cm; lega: S 1, reženj
2,	kv. 2.
19.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 3,5 cm; v. 2,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
20.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnorjava: d. 3,0 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3 - 4, 6 - 8.
21.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 6,0 cm; v. 6,5 cm; p. u. 9,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
22.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj rjava; vtisi; d. 5,3 cm; v. 5,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
23.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžna; vtisi; d. 4,1 cm; v. 4,6 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S I. reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; vtisi; d. 7,3 cm; v. 3,6 cm; p. u. 36,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
Tabla 12
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,3 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdeča; d. 8,1 cm; v. 5,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 1.
3.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 6,1 cm; v. 4,3 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 8,5 cm; v. 4,6 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
5.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečesiva; d. 3,4 cm; v. 3,1 cm; lega: S I. reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,7 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj oranžna; fasete; d. 6,9 cm; v. 7,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,8 cm; v. 6,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
9.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rde-čerjava;poškodovana v ognju; d. 5,2 cm; v. 6,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 6,9 cm; v. 6,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 6,2 cm; v. 4,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
12.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; poškodovana v ognju; d. 6,9 cm; v. 4,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,4 cm; v. 5,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
14.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,4 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 8,2 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
16.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 6,4 cm; v. 4,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
17.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,9 cm; v. 4,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
18.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj siva, znotraj rjava; d. 7,6 cm; v. 5,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
19.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; vtisi; d. 5,7 cm; v. 5,1 cm; lega: S 1. reženj 2, kv. 2.
20.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; vtisi; poškodovana v ognju; d. 4,2 cm; v. 4,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
21.	Lonce; frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 4,5 cm; v. 5,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
22.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj siva, znotraj črnorjava; vtisi; d. 4,6 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. I.
23.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 6,2 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
24.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; fasete; d. 14,0 cm; v. 6,1 cm; p. u. 25,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
25.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj oranžnočrna; d. 4,8 cm; v. 2,4 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S I, reženj 2. kv. 2.
26.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivočrna; poškodovana v ognju; d. 2,5 cm; v. 2,8 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S
1,	reženj 2, kv. 5 - 6.
27.	Lonec; frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; sivorjava; poškodovana v ognju; razčlenjeno rebro; d. 6,8 cm; v. 9,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
28.	Frag. ust ja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; vtisi; d. 7,5 cm; v. 6,3 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S I, reženj
2,	kv. 3.
29.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdečerjava; vtisi; d. 3,6 cm; v. 3,7 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
30.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 3,3 cm; v. 4.1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
31.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,9 cm; v. 3,6 cm; p. u. 25,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
32.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivooranžna; d. 4,1 cm; v. 4,8 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
33.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 3,3 cm; v. 4,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
34.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; poškodovana v ognju; d. 10,6 cm; v. 6,9 cm; p. u. 24,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
35. Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 6,4 cm; v. 4,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
Tabla 13
1.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavosiva; d. 2,7 cm; v. 2,6 cm: lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
2.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžna; d.
3.1	cm; v. 1,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 2,4 cm; v. 1,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
4.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 2,7 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
5.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,2 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,1 cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
7.	Frag. ustja; prečiščena glina; rjava; d. 3,3 cm; v. 2,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
8.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 2,9 cm; v. 1,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
9.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 3,7 cm; v. 2,8 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,3 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2. kv. 2.
11.	Frag. ustja; prečiščena glina; rjavočrna; d. 4,6 cm; v. 3,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
12.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; d. 1,9 cm; v. 2,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj rjava; d. 2,9 cm; v. 2,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
14.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d.
4.3	cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
15.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,5 cm; v. 3,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d.
4.4	cm; v. 2,7 cm; lega: S 1, reženj 2. kv. 2.
17.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; d. 4,0 cm; v. 2,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
18.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 2,4 cm; v. 2,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
19.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj siva; d. 2,7 cm; v. 3,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
20.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,8 cm; v. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
21.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d.
3.5	cm; v. 2,5 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
22.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 4,0 cm; v. 4,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
23.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava; znotraj rdečerjava; d. 4,9 cm; v. 3,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; d. 4,1 cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
25.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d.
3.6	cm; v. 3,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
26.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d.
5.2	cm; v. 2,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
27.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 5,7 cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
28.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; vtisi; d. 3,2 cm; v. 2,6 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
29.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; vtisi; razčlenjeno rebro; d. 2,8 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
30.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,9 cm; v. 2,5 cm; lega; S I, reženj 2, kv. 2.
31.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; svetlorja-va; rebro; d. 4,6 cm; v. 3,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
32.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 2,7 cm; v. 1,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
33.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; razčlenjeno rebro; d. 2,1 cm; v. 2,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv.
3.
34.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdečerjava; d. 5,0 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv.
4.
35.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d.4,5 cm; v. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
36.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; rjavosiva; poškodovana v ognju; d. 5,6 cm; v. 7,0 cm; lega: S
1,	reženj 2, kv. 1.
37.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivočrna; poškodovana v ognju; d. 8,5 cm; v. 7,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
38.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnorjava; d. 5,4 cm; v. 5,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
39.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,6 cm; v. 4,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
40.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavooranžna; d. 2,7 cm; v. 3,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
41.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnosiva; žlebovi; d. 5,9 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
42.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 8,7 cm; v. 6,0 cm; p. u. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
43.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; črnorjava; d. 8,6 cm; v. 4,0 cm; p. u. 25,0 cm; lega: S 1, reženj
2,	kv. 2.
44.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 5,7 cm; v. 2,5 cm; p. u. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
45.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; črna; kanelure; d. 6,8 cm; v. 4,8 cm; p. u. 24.0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
46.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,4 cm; v. 2,2 cm; p. u. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
47.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; siva; d. 5,9 cm; v. 5,0 cm; p. u. 22,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
48.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; črna; poškodovana v ognju; d. 2,6 cm; v. 3,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
49.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; kanelure; d. 4,7 cm; v. 3,7 cm; p. u. 21.0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
Tabla 14
1.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,8 cm; v. 5,2 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,6 cm; v. 3,7 eni; p. u. 20,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; bradavica; d. 4,1 cm; v. 2,5 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
4.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; kanelure; d. 4,8 cm; v. 3,6 cm; lega: S I. reženj 2, kv. 2.
5.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj črnorjava, znotraj temnorjava; d. 5,6 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
6.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 2,2 cm; v. 1,7 cm; p. u. 9,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
7.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,3 cm; v. 4,1 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
8.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 5,8 cm; v. 5,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
9.	Frag. ustja z ostenjem; prečiščena glina; siva; poškodovana v ognju; d. 2,4 cm; v. 2,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnorjava; d. 4,0 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
11.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; fasete; d. 9,5 cm; v. 4,3 cm; p. u. 23,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
12.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 12,9 cm; v. 5,8 cm; p. u. 25,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; sivočrna; d. 4,0 cm; v. 7,0 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 6,3 cm; v. 4,3 cm; p. u. 23,0 cm; lega:S 1, reženj 2, kv. 3.
15.	Frag. ustja z ostenjem; prečiščena glina; oranžna; d. 4,3 cm; v. 6,0 cm; p. u. 24,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,8 cm; v. 4,3 cm; p. u. 26,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
17.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; bradavica; d. 7,4 cm; v. 3,6 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
18.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; bradavici; d. 4,5 cm; v. 2,8 cm; p. u. 16,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
19.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; držaj; d. 5,0 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
20.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,1 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
21.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; kanelure; d. 4,3 cm; v. 2,6 cm; lega: SI , reženj 2, kv. 2.
22.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 3,2 cm; v. 2,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
23.	Frag. ustja z ostenjem; prečiščena glina; siva; poškodovana v ognju; d. 2,6 cm; v. 3,1 cm; p. u. 11,0 cm; lega: S
1,	reženj 2, kv. 3.
24.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava; znotraj rjava; kanelure; d. 5,1 cm; v. 3,7 em; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
25.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 5,8 cm; v. 4,6 cm; lega: S I, reženj
2,	kv. 1.
26.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjavočrna, znotraj črna; d. 5,3 cm; v. 4,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
27.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,0 cm; v. 3,1 em; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
Tabla 15
1.	Ročaj; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 9,0 cm; v. 4,8 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
2.	Ročaj; glina, mešana s peskom; rjava; d. 10,0 cm; v. 4,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 7,1 cm; v. 3,8 em; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
4.	Amfora; frag. ustja in ročaja; glina, mešana s peskom; črnosiva; d. 5,2 cm; v. 5,9 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 4.
5.	Frag. ustja z ročajem; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 8,1 cm; v. 7,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
6.	Ročaj; glina, mešana s peskom; črnorjava; d. 12,5 cm; v. 8,3 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
7.	Ročaj; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 8,9 cm; v. 5,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
8.	Frag. ustja s frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,3 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
9.	Amfora; ročaj; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,5 cm; v. 5,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
10.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča; znotraj črna; d. 8,0 cm; v. 4,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
11.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; črna; d. 7,2 cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
12.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,8 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
13.	Amfora; ročaj; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,6 cm; v. 5,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
14.	Amfora; frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; sivočrna; d. 3,6 cm; v. 4,1 cm; p. u. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
Tabla 16
1.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; d. 10,4 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
2.	Ročaj; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 12,0 cm; v. 4,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
3.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; sivorjava; d. 5,4 cm;v. 3,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
4.	Ročaj; glina, mešana s peskom; siva; d. 7,4 cm; v. 3,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
5.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; sivorjava; d. 3,6 cm;v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
6.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d.
2.6	cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
7.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d.
5.4	cm; v. 9,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
8.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d.
6.5	cm; v. 4,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
9.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,9 cm; v. 4,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
10.	Amfora; frag. ročaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,2 cm; v. 7,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
11.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 2,7 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
12.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,4 cm; v. 5,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rjava; žlebovi; d. 3,8 cm; v. 3,4 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
14.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava;d. 3,8 cm; v. 3,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
15.	Ročaj; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 6,8 cm; v. 4,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
16.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; oranžnordeča; d. 11,1 em; v. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
17.	Frag. držaja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d.
2.7	cm; v. 2,8 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
18.	Frag. držaja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,3 cm; v. 2,7 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
19.	Držaj; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,8 cm; v. 3,5 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
20.	Držaj; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; poškodovana v ognju; luknja; d. 6,5 cm; v. 3,7 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
21.	Držaj; glina, rahlo mešana s peskom; oranžna; luknja; d. 8,3 cm; v. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
22.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; siva; luknja; d. 9,5 cm; v. 6,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
Tabla 17
1.	Frag. ostenja z držajem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj oranžnorjava; znotraj črna; d. 3,9 cm; v. 4,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
2.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; zunaj siva; znotraj črna; d. 4,3 cm; v. 5,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. ostenja z držajem; glina, rahlo mešana s peskom: zunaj rjava, znotraj črna; d. 6,0 cm; v. 4,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
4.	Držaj; glina, mešana s peskom; rjava; poškodovana v ognju; d. 5,1 cm; v. 4,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
5.	Držaj; glina, mešana s peskom; sivorjava; poškodovana v ognju; d. 4,7 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
6.	Držaj; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,9 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 5-6.
7.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; bradavica; d. 4,4 cm; v. 3,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
8.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; bradavica; d. 3,8 cm; v. 4,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
9.	Frag. ostenja z razčlenjenim držajem; glina, rahlo mešana s peskom; rjavosiva; d. 4,3 cm; v. 5,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
K). Držaj; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,9 cm; v. 4,2 cm; lega: S 1, reženj 2. kv. 2.
11.	Držaj; glina, mešana s peskom; oranžna; d. 4,1 cm; v. 2,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
12.	Frag. držaja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 5,6 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
13.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črna; d. 7,3 cm; v. 6,7 cm; pr. kleka 18,0 cm; lega: S I. reženj 2, kv. 3.
14.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,7 cm; v. 4,9 cm; pr. največjega oboda 8,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
15.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj črnordeča, znotraj črna; zglajena površina; žlebovi; d. 3,4 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
16.	Amfora; frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjavosiva; d. 7,6 cm; v. 6,0 cm; pr. kleka 15,0 cm; lega: S 1, reženj 2; kv. 2.
17.	Amfora; frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnorjava; psevdovrvičast okras; d. 6,0 cm; v. 6,0 cm; pr. največjega oboda 18,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
18.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj oranžnorjava; d. 3,7 cm; v. 2,5 cm; pr.kleka 13,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
19.	Amfora; frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 9,7 cm; v. 3,6 cm; pr. največjega oboda 18,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
20.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 5,7 cm; v. 4,7 cm; pr. največjega oboda 9,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
21.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,7 cm; v. 5,0 cm; pr. kleka 18,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4 - 8.
22.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 4,3 cm; v. 3,7 cm; pr. največjega oboda 9,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. I.
23.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 14, 2 cm; v. 9,9 cm; pr. največjega oboda 24,5 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
Tabla IS
I. Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; razčlenjeno rebro; d. 4,4 cm; v. 2,6 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
2.	Lonec; frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; razčlenjeno rebro; d. 2,1 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
3.	Lonec; frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava, znotraj rjava; razčlenjeno rebro; d. 3,3 cm; v. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
4.	Lonec; frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjava; razčlenjeno rebro; d. 2,0 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
5.	Lonec; frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 4,8 cm; v. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
6.	Pitos; frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdečerjava; razčlenjeno rebro; d. 5,7 cm; v. 6,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
7.	Pitos; frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; razčlenjeno rebro; d. 6,2 cm; v. 5,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
8.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; razčlenjeno rebro; d. 7,0 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
9.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavočrna, znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 5,7 cm; v. 4,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
10.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj sivorjava, znotraj rjava; razčlenjeno rebro; poškodovana v ognju; d. 7,7 cm; v. 6,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
11.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; razčlenjeno rebro; d. 7,1 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
12.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava; znotraj rjava; razčlenjeno rebro; d. 4,5 cm; v. 6,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
13.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; razčlenjeno rebro; d. 2,8 cm; v. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
14.	Pitos; frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; razčlenjeno rebro; d. 9,6 cm; v. 4,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
15.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 5,0 cm; v. 4,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 4.
16.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj sivorjava; vtisi; d. 5,0 cm; v. 3,6 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
17.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 8,0 cm; v. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
18.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 12,7 cm; v. 9,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
19.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 2,8 cm; v. 4,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 5-6.
20.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; vrez; d. 6,5 cm; v. 5,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
21.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; žlebovi; d. 2,5 cm; v. 2,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
22.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; bradavica; d. 3,2 cm; v. 3,0 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 4.
23.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča; znotraj temnorjava; bradavica; d. 5,7 cm; v. 4,2 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; kanelure; d. 6,5 cm; v. 4,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. I.
25.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 3,6 cm; v. 3,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
26.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; vrezi; d. 3,7 cm; v. 2,5 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. I.
27.	Frag. ostenja; prečiščena glina; rjavočrna; kanelure; d. 4,1 cm; v. 4,8 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 3.
28.	Frag. podstavka; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 3,1 cm; v. 3,0 cm; p. u. 8,5 cm; lega: S I, reženj 2, kv. 2
29.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 3,1 em; v. 2,1 cm; p. u. 13,0 cm; lega: S
1,	reženj 2, kv. 3.
30.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 2,6 cm; v. 2,0 cm; p. u. 13,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
31.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 3,3 cm; v. 2,6 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
32.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,5 cm; v. 3,3 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
33.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 4,5 cm; v. 2,4 cm; p. u. 22,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 3.
34.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj siva; žlebovi; d. 4,7 cm; v. 2,7 cm; lega: S 1, reženj
2,	kv. 1.
35.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava; znotraj rjavočrna; vrez; d. 2,9 cm; v. 1,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
36.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; vrez; d. 3,0 cm; v. 1,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 5.
37.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; žlebovi; d. 3,4 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1. reženj 2, kv. 3.
38.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; vrezi; d. 2,8 cm; v. 1,1 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
Tabla 19
1.	Vijček; glina, rahlo mešana s peskom; rjavosiva; d. 4,2 cm; v. 3,4 cm; lega: S 1. reženj 2, kv. 1.
2.	Frag. vijčka; glina, rahlo mešana s peskom; sivorjava; poškodovana v ognju; d. 4,4 cm; v. 1,9 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Vijček; prečiščena glina; rjava; d. 2,7 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
4.	Frag. zajemalke; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,7 cm; v. 1,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. svitka; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,4 cm; v. 1,3 cm; pr. svitka 8,0 cm; lega: S 1, reženj
2,	kv. 2.
6.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 3,7 cm; v. 5,1 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. .;
7.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,5 cm; v. 5,4 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
8.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,4 em; v. 4,6 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
9.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj oranžna; d. 6,3 cm; v. 4,7 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
10.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,2 cm; v. 3,6 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
11.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 2,7 cm; v. 3,2 cm; p. d. 11,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
12.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; siva; d. 6,5 cm; v. 6,1 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
13.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 5,6 cm; v. 3,7 cm; p. ti. 11,5 cm; lega: S 1, reženj
3,	kv. 2.
14.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; žleb; d. 3,9 cm; v. 4,4 cm; p. d. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
15.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj črna; znotraj temnorjava; d. 9,2 cm; v. 5,2 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
16.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,9 cm; v. 3,3 cm; p. d. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
17.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; d. 4,4 cm; v. 4,8 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
18.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 6,3 cm; v. 4,6 cm; p. d. 7,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
19.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavočrna; znotraj črna; d. 3,4 cm; v. 4,2 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
20. Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjavočrna; d. 5,8 cm; v. 3,6 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
21.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 3,1 cm; v. 2,9 cm; p. d. 6,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
22.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 7,5 cm; v. 5,4 cm; p. u. 40,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
Tabla 20
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 2,5 cm; v. 2,8 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 2,9 cm; v. 3,6 cm; p. u. 18,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
3.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj temnorjava; d. 3,0 cm; v. 3,8 cm; p. u. 17,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; d. 5,2 cm; v. 4,3 cm; p. u. 24,0 cm; lega: S 1, reženj 3. kv. 3.
5.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črnorjava; d. 4,5 cm; v. 3,6 cm; p. u. 26,0 cm; lega: S 1. reženj 3, kv. 2.
6.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 5,6 cm; v. 3,4 cm; p. u. 27,0 cm; lega: S 1, reženj 3,kv. 1.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivorjava; d. 6,8 cm; v. 6,5 cm; p. u. 31,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdečečrna, znotraj rdeča; d. 4,7 cm; v. 3,7 cm; p. u. 29,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnosiva; d. 18,1 cm; v. 4,2 cm; p. u. 30,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnosiva; d. 9,8 cm; v. 4,9 cm; p. u. 32,0 em; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; d. 6,3 cm; v. 5,5 cm; p. u. 39,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
Tabla 21
1.	Frag. ustja; prečiščena glina; d. 5,0 cm; v. 4,1 cm; p. u. 12,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
2.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 3,4 cm; v. 3,3 cm; p. u. 14,2 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivorjava; d. 3,6 cm; v. 3,6 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S I, reženj 3, kv. 3.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črnorjava; d. 4,5 cm; v. 3,9 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
5.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; črnosiva; žleb; d. 4,4 cm; v. 4,7 cm; p. u. 13,0 cm; lega: S I, reženj 3, kv. 2.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 2,9 cm; v. 3,2 cm; p. u. 9,0 em; lega: S I, reženj 3, kv. 3.
7.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 3,9 cm; v. 2,9 cm; p. u. 9,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 3,4 cm; v. 3,0 cm; p. u. 11,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivooranžna; d. 5,7 cm; v. 4,6 cm; p. u. 15,5 cm; lega: S I, reženj 3, kv. 2.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 3,7 cm: v. 1,4 cm; p. u. 16,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,6 cm; v. 4,2 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
12.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; d. 4,5 cm; v. 3,8 cm; p. u. 17,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
13.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava; znotraj črna; d. 5,5 cm; v. 5,2 cm; p. u. 27,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
14.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; sivočrna; d. 4,6 cm; v. 3,3 cm; p. u. 28,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
15.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 6,9 cm; v. 5,6 cm; p. u. 28,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
16.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; sivočrna; d. 4,0 cm; v. 2,8 cm; p. u. 29,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
17.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 8,6 cm; v. 9,0 cm; p. u. 53,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
Tabla 22
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,2 cm; v. 3,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
2.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 5,3 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnosiva; poškodovana v ognju; d. 3,8 cm; v. 2,9 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; poškodovana v ognju; d. 4,7 cm; v. 2,4 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
5.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 2,6 cm; v. 3,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
6.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj črnosiva; poškodovana v ognju; d. 3,7 cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 2,7 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1. reženj 3, kv. 2.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 4,0 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 3,3 cm; v. 2,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,9 cm; v. 4,8 cm; lega: S I, reženj 3, kv. 2.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnorjava; d. 3,8 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. I.
12.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 2,2 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
13.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rjavočrna; d. 3,4 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 3. kv. 3.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,2 cm; v. 3,2 cm; lega: S I, reženj 3, kv. 3.
15.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,0 cm; v. 3,1 cm; p. u. 10.0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. I.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 4,9 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
17.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 6,8 cm; v. 3,5 cm; p. u. 23,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. I.
18.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,4 cm; v. 3,3 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S I, reženj 3, kv. 2.
19.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 5,9 cm; v. 4,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
20.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 2,3 cm; v. 3,2 cm; lega: S I, reženj 3, kv. I.
21.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; vtisi; d. 3,2 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
22.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjava; d. 7,0 cm; v. 3,9 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
23.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj oranžna; vtisi; d. 4,3 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
24.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča. znotraj črna; vtisi; d. 3,8 cm; v. 4,1 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
25.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; žlebova; d. 2,2 cm; v. 2,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
26.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 5,7 cm; v. 6,4 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
27.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; žlebovi; d. 3,2 cm; v. 4,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
28.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 5,0 cm; v. 3,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
29.	Frag. ostenja z držajem; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 5,5 cm; v. 3,4 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
30.	Frag. ustja z ostenjem in ročajem; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 5,1 cm; v. 6,1 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
31.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 4,2 cm; v. 3,4 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
32.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; oranžna; d. 2,9 cm; v. 2,1 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
33.	Frag. ostenja z držajem; glina, rahlo mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 9,8 cm; v. 7,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
34.	Ročaj; glina, mešana s peskom; rdečesiva; d. 4,7 cm; v. 4,6 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
Tabla 23
1.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; razčlenjeno rebro; d. 6,0 cm; v. 4,7 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
2.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 5,3 cm; v. 2,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1 - 3.
3.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj siva, znotraj rjava; razčlenjeno rebro; poškodovana v ognju; d. 5,5 cm;v. 4,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
4.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 5,7 cm; v. 5,2 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
5.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj siva; razčlenjeno rebro; d. 3,1 cm; v. 3,6 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
6.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranž-nordeča, znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 3,4 cm; v. 4,4 cm; lega: S I, reženj 3, kv. 3.
7.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; siva; razčlenjeno rebro; poškodovana v ognju; d. 4,6 cm; v. 3,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
8.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavoo-ranžna, znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 4,3 cm; v. 3,4 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
9.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; razčlenjeno rebro; d. 3,6 cm; v. 4,7 cm; lega: S I. reženj 3, kv. 2.
10.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; razčlenjeno rebro; d. 4,2 cm; v. 2,8 cm; lega: S I, reženj 3, kv. 1.
11.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; razčlenjeno rebro; d. 5,3 cm; v. 3,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
12.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; razčlenjeno rebro; d. 3,2 cm; v. 3,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1.
13.	Frag. ostenja z držajem; glina, rahlo mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 4,9 cm; v. 4,4 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
14.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj siva; bradavica; zglajena površina; d. 3,1 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
15.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 5,0 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
16.	Frag. držaja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavoo-ranžna; d. 3,9 cm; v. 1,6 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
17.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžna; bradavica; žleb; d. 4,1 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
18.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj rjava; vrezi; d. 2,3 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
19.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj oranžna; vrezi; vbodi; d. 3,4 cm; v. 2,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv, 1.
20.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavočrna, znotraj oranžna; obročkasta nalepka; d. 2,6 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
21.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rjavočrna; žlebova; poškodovana v ognju; d. 2,9 cm; v. 3,5 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 2.
22.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črna; žlebova; d. 3,1 cm; v. 4,2 cm; pr. največjega oboda 10,5 cm; lega: SI, reženj 3. kv. 2.
23.	Frag. glinenega diska; glina, mešana s peskom; rjava; d. 7,8 cm; v. 1,7 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
24.	Frag. noge; glina, rahlo mešana s peskom; rjavooranžna; d. 3,4 cm; v. 3,6 cm; p. u. 10,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
25.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj temnorjava; d. 4,6 cm; v. 2,5 cm; pr. kleka 16,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 3.
26.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; zglajena površina; d. 3,9 cm; v. 3,4 cm; pr. kleka 16,0 cm; lega: S 1, reženj 3, kv. 1 - 3.
27.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 3,2 cm; v. 2,7 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 4 - 5, kv. I - 3.
28.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črnorjava; d. 7,8 cm; v. 6,8 cm; p. d. 6,0 cm; lega: S 1, reženj 4 - 5, kv. 1 - 3.
29.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj temnorjava; d. 3,3 cm; v. 3,0 cm; p. d. 5,0 cm; lega: S 1, reženj 4 - 5, kv. 1 - 3.
30.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,9 cm; v. 3,8 cm; p. u. 26,0 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. 2.
Tabla 24
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 9,1 cm; v. 6,4 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. 3.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 3,0 cm; v. 3,1 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. 2.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 2,9 cm; v. 2,7 cm; lega: S 1, reženj 4 - 5, kv. 1 - 3.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavočrna, znotraj črna; d. 3,3 cm; v. 2,8 em; lega: S 1, reženj 4, kv. 2.
5.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rjava; znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 2,7 cm; v. 3,2 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. 2.
6.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; razčlenjeno rebro; d. 5,6 cm; v. 3,7 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. I.
7.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 6,2 cm; v. 3,3 cm; p. u. 12,0 cm; lega: S 1, reženj 3, 4, kv. 1-3.
8.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; žlebovi; d. 7,1 cm; v. 5,4 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. 2.
9.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; razčlenjeno rebro; d. 3,1 cm; v. 4,6 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. 2.
10.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 10,9 cm; v. 6,7 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S 1, reženj 3, 4, kv. 1 - 3.
11.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnorjava; vrezi; d. 3,8 cm; v. 3,9 cm; lega: S 1, reženj 5, kv. 3.
12.	Frag. jelenovega roga; d. 4,9 cm; v. 1,6 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. 2.
13.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjavočrna; vtisi; d. 7,4 cm; v. 8,7 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 1, reženj 3, 4, kv. 1 - 3.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj rjava; d. 5,2 cm; v. 4,0 cm; lega: S 1, reženj 3, 4, kv. 1 -3.
15.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; vtisi; d. 2,7 cm; v. 1,8 cm; lega: S 1, reženj 4, kv. 2.
16.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 7,1 cm; v. 4,9 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 2.
17.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 5,3 cm; v. 5,2 cm; p. d. 7,5 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 8.
18.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,5 cm; v. 4,6 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 1.
19.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 7,5 cm; v. 3,7 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 8.
20.	Lonec; frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 5,1 cm; v. 3,3 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 3.
21.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 4,0 cm; v, 4,2 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 1.
22.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 6,6 cm; v. 6,6 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 1.
23.	Lonec; frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 6,8 cm; v. 5,2 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 3.
24.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 4,5 cm; v. 4,5 cm; p. u. 11,5 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 1 -9.
25.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,5 cm; v. 4,7 em; lega: S 2, reženj I, kv. 7.
26.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 7,9 cm; v. 4,6 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 9.
Tabla 25
1.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rdeča; razčlenjeno rebro; d. 3,5 em; v. 3,1 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. I -
2.	Držaj; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,1 cm; v. 3,7 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 8.
3.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; razčlenjeno rebro; d. 5,1 cm; v. 7,1 cm; lega: S 2, reženj I. kv. 2.
4.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črnosiva; rebro; poškodovana v ognju; d. 3,9 cm; v. 4,2 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 8.
5.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rdeča; razčlenjeno rebro; d. 5,8 em; v. 4,2 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 8.
6.	Frag. razčlenjenega držaja; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; d. 5,8 cm; v. 2,7 cm; lega: S 2, reženj 1, kv. 8.
7.	l-rag. cedila; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,7 cm; v. 7,1 cm; lega: S 2, reženj I, kv. I.
8.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,1 cm; v. 5,7 cm; p. d. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
9.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 5,6 cm; v. 5,7 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
10.	Frag. dna; prečiščena glina; zunaj črnorjava; znotraj črna; d. 5,6 cm; v. 4,3 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
11.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj siva; d. 4,4 cm; v. 4,1 cm; p. d. 7,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj črna; d. 6,2 cm; v. 3,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
13.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,4 cm; v. 5,0 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
14.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d.
6.2	cm; v. 6,7 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
15.	Frag. dna; prečiščena glina; rdeča; d. 8,1 cm; v. 6,1 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
16.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črnorjava; d. 6,3 cm; v. 4,4 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2. 17. Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj črna; d. 5,8 cm; v. 4,1 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1. 18. Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj črna; d. 5,5 cm; v.
3.3	cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
19.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,7 cm; v. 4,4 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
20.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črna; d. 5,3 cm; v. 4,7 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
21.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava, znotraj temnorjava; d. 4,6 cm; v. 3,3 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
22.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdeča; d. 8,6 cm; v. 5,0 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
23.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 4,8 cm; v. 5,5 cm; p. d. 10,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 7,6 cm; v. 6,9 cm; p. d. 7,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
25.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,8 cm; v. 4,9 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
26.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj rdeča; d. 5,6 cm; v. 7,2 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
27.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 6,5 cm; v. 6,7 cm; p. d. 12,5 cm; lega: S 2, reženj 2,kv. 2.
28.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 5,1 cm; v. 4,1 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
Tabla 26
1.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj črna, znotraj rjava; d. 5,1 cm; v. 4,9 cm; p. d. 8,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
2.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavooranžna; d. 3,9 cm; v. 4,4 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
3.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj temnorjava; d. 5,3 cm; v. 4,7 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
4.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj rdečerjava; d. 7,7 cm; v. 5,8 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
5.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 6,2 cm; v. 3,9 cm; p. d. 13,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
6.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 10,4 cm; v. 12,2 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
7.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; d. 6,5 cm; v. 5,6 cm; p. d. 15,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
8.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 8,7 cm; v. 6,7 cm; p. d. 17,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
9.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,8 cm; v. 6,4 cm; p. d. 17,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
10.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 3,8 cm; v. 1,7 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 6.
11.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj črna; d. 12,5 cm; v. 9,9 cm; p. d. 16,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 14,1 cm; v. 10,0 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
13.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj temnorjava; d. 5,3 cm; v. 7,0 cm; p. d. 14,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
14.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 7,8 cm; v. 7,6 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
15.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 8,4 cm; v. 7,3 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
16.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 9,8 cm; v. 6,4 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
17.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,4 cm; v. 4,0 cm; p. d. 11,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
18.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj siva, znotraj sivooranžna; d. 6,4 cm; v. 7,4 cm; p. d. 18,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
Tabla 27
1.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,6 cm; v. 3,3 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
2.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,7 cm; v. 3,1 cm; p. d. 10,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 6.
3.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj temnorjava; d. 6,5 cm; v. 5,1 cm; p. d. 11,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
4.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj temnorjava; d. 5,6 cm; v. 4,0 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; sivooranžna; poškodovana v ognju; d. 7,8 cm; v. 5,7 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8;
6.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,8 cm; v. 4,3 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
7.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,6 cm; v. 3,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
8.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj črna; d. 3,6 cm; v. 3,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
9.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 4,5 cm; v. 3,8 cm; p. d. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
10.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 5,2 cm; v. 4,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
11.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 6,0 cm; v. 3,4 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 6,2 cm; v. 3,9 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
13.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,6 cm; v. 6,5 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
14.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj rdeča; d. 4,5 cm; v. 4,1 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
15.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črna; d. 4,7 cm; v. 4,8 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
16.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; zglajena površina; d. 5,5 cm; v. 5,6 cm; p. d. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
17.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; zglajena površina; d. 4,5 cm; v. 4,2 cm; p. d. 10,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
18.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 5,4 cm; v. 3,7 cm; p. d. 12,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
19.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj rjava; d. 5,1 cm; v. 4,1 cm; p. d. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
20.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavorume-na, znotraj temnorjava; d. 3,4 cm; v. 3,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
21.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 4,2 cm; v. 2,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
22.	Frag. dna; prečiščena glina; zunaj črna, znotraj temnorjava; d. 3,6 cm; v. 4,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
23.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,7 cm; v. 3,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 6,0 cm; v. 3,3 cm; p. d. 16,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
25.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,7 cm; v. 3,1 cm; p. d. 17,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
26.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 6,9 cm; v. 8,0 cm; p. d. 16,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
Tabla 28
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 7,9 cm; v. 7,9 cm; p. u. 27,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. ustja z ostenjem in držajem; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj rjava; d. 9,2 cm; v. 8,3 cm; p. u. 28,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 7,9 cm;v. 5,7 cm; p. u. 28,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
4.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rjavooranžna, znotraj temnorjava; d. 11,4 cm; v. 6,6 cm; p. u. 28,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj rjava; vtisi; d. 7,9 cm; v. 5,5 cm; p. u. 29,0 em; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 6,9 cm; v. 5,4 cm; p. u. 29,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,8 cm;v. 4,6 cm; p. u. 31,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. L
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 6,3 cm; v. 3,6 cm; p. u. 31,5 em; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
Tabla 29
L Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj siva, znotraj črna; d. 6,1 cm; v. 5,2 cm; p. u. 30,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj temnorjava; d. 13,5 cm; v. 10,0 cm; p. u. 32,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
3.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjava; d. 10,4 cm; v. 6,8 cm; p. u. 36,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
4.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava, znotraj oranžna; vtisi; d. 13,7 cm; v. 7,4 cm; p. u. 36,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; ti. 4,4 cm; v. 3,8 cm; p. u. 38,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
6. Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 9,0 cm; v. 8,2 cm; p. u. 43,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3 - 4, 6 - 8.
Tabla 30
1.	Frag. ustja z ostenjem in ročajem; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 3,8 cm; v. 3,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. ustja z ostenjem in frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,9 cm; v. 5,8 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
3.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj črna; d. 6,1 cm; v. 3,6 cm; p. u. 18,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; fasete; d. 5,8 cm; v. 2,9 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rjavosiva, znotraj rdečerjava; vtisi; d. 9,8 cm; v. 6,4 cm; p. u. 23,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 6,0 cm; v.
3.7	cm; p. u. 25,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
7.	Frag. ustja z ostenjem in ročajem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj siva, znotraj črna; poškodovana v ognju; d. 5,5 cm; v. 6,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 5,5 cm; v. 5,7 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
9.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava, znotraj rjava; d. 5,7 cm; v. 6,6 cm; p. u. 18,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
10.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,7 cm; v. 2,3 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
11.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 4,0 cm; v. 4,1 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; zglajena površina; d. 5,2 cm; v. 4,0 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
13.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,3 cm; v. 5,0 em; p. u. 25,5 cm; lega: S 2, reženj 2,kv. 1.
14.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 6,8 cm; v. 3,2 cm; p. u. 26,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavooranžna; d.
7.8	em; v. 4,8 cm; p. u. 46,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
Tabla 31
1.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnosi-va; poškodovana v ognju; d. 4,8 cm; v. 3,6 cm; p. u. 16,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
2.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj siva, znotraj oranžna; d. 5,6 cm; v. 6,2 cm; p. u. 16,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 3,9 cm; V. 2,7 cm; p. u. 21.5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. l.
4.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj siva, znotraj temnorjava; d. 4,9 cm; v. 3,9 cm; p. u. 21,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj rjava; d. 4,3 cm; v. 4,3 cm; p. u. 22,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
6.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; vtisi; d. 8,4 cm; v. 5,8 cm; p. u. 25,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 11,3 cm; v. 3,6 cm; p. u. 25,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
8.	Frag. ustja z držajem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj črnorjava, znotraj rjava; d. 6,2 cm; v. 4,7 cm; p. u. 24,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj sivorjava, znotraj rjavooranžna; d. 5,3 cm; v. 6,2 cm; p. u. 27,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečesiva; fasete; d. 7,2 cm; v. 3,7 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
11.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom: temnorjava; zglajena površina; d. 5,4 cm; v. 5,9 cm; p. u. 18,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; črna; poškodovana v ognju; d. 5,9 cm; v. 5,0 cm; p. u. 16,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
13.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; siva; vtisi; d. 5,8 cm; v. 4,0 cm; p. u. 15,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
14.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna: d. 6,7 cm; v. 3,2 cm; p. u. 15,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
15.	Frag. ustja; prečiščena glina; temnorjava; zglajena površina; d. 4,0 cm; v. 2,6 cm; p. u. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
16.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,8 cm; v. 3,6 cm; p. u. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
17.	Frag. ustja z ostenjem in frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj črna; zglajena površina; d. 4,9 cm; v. 5,5 cm; p. u. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
18.	Frag. ustja z ostenjem in frag. ročaja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj rdeča; zglajena površina; d. 5,9 cm; v. 5,5 cm; p. u. 8,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
Tabla 32
1.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črnorjava; d. 3,5 cm; v. 3,8 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 3,1 cm; v. 2,0 cm; p. u. 14,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,2 cm; v. 2,7 cm; p. u. 19,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
4.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjava; d. 4,0 cm; v. 4,5 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
5.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj temnorjava; d. 6,8 cm; v. 6,6 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
6.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črnorjava; d. 5,1 cm; v. 3,5 cm; p. u. 22,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 4.
7.	Frag. ustja s frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj črna, znotraj temnorjava; vtisi; d. 5,9 cm; v. 4,4 cm; p. u. 25,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; fasete; d. 6,5 cm; v. 4,6 cm; p. u. 24,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
9.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnosiva; vtisi; d. 3,1 cm; v. 2,6 cm; p. u. 19,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivočrna; d. 3,9 cm; v. 3,7 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
I I. Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,4 cm; v. 4,0 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
13.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 3,2 cm; v. 3,2 cm; p. u. 15,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
14.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavočrna; d. 5,8 cm; v. 2,9 cm; p. u. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečesiva; poškodovana v ognju; d. 7,6 cm; v. 3,2 cm; p. u. 27,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
16.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,5 cm; v. 5,6 cm; p. u. 31,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3 - 4, 6 - 8.
17.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdečesiva; vtisi; d. 7,5 cm; v. 5,6 cm; p. u. 28,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
Tabla 33
1.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavooranžna; d. 5,1 cm; v. 3,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,1 cm; v. 3,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 4,3 cm; v. 4,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,3 cm; v. 3,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 5,4 cm; v. 4,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,5 cm; v. 4,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,4 cm; v. 4,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
8.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; vtisi; d. 6,1 cm; v. 6,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
9.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; vtisi; d. 5,6 cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d.
4.7	cm; v. 3,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d.
3.8	cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,2 cm; v. 4,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,2 cm; v. 3,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 4.
14.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črna; d. 7,0 cm; v. 5,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 4,9 cm; v. 5,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj rjavosiva; d. 5,6 cm; v. 4,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
17.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj rjava; d. 5,2 cm; v. 3,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
18.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj črnordeča, znotraj črna; d. 5,7 cm; v. 3,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
19.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 6,2 cm; v. 2,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
20.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj rjava; d. 3,5 cm; v. 4,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
21.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavosiva; d. 4,3 cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
22.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,0 cm; v. 5,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
23.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnosiva; d. 4,5 cm; v. 4,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
24.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; vtisi; d. 7,2 cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 6.
25.	Frag. ustja z ostenjem in držajem; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj rjava; d. 8,5 cm; v. 7,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
26.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,9 cm; v. 3,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 4.
27.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; d. 3,9 cm; v. 4,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
28.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,2 cm; v. 2,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
29.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 5,3 cm; v. 2,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
30.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 8,6 cm; v. 9,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
31.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 7,3 cm; v. 6,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
32.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavosiva; d. 6,3 cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
33.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,2 cm; v. 4,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
34.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; fasete; poškodovana v ognju; d. 4,2 cm; v. 4,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
35.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; razčlenjeno rebro; d. 4,5 cm; v. 4,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
36.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d.
7.0	cm; v. 5,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
37.	Frag. ustja s frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,0 cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
38.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 4,3 cm; v. 4,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
39.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 3,6 cm; v. 2,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
40.	Frag. pokrova; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 4,5 cm; v. 3,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
41.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d.
5.1	cm; v. 2,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
42.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,2 cm; v. 2,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
43.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 4,0 cm; v. 3,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
44.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; razčlenjeno rebro; d. 3,7 cm; v. 2,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
45.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 2,8 cm; v. 3,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
46.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; razčlenjeno rebro; d. 4,2 cm; v. 4,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
47.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; vtisi; razčlenjeno rebro; d. 5,0 cm; v. 5,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
Tabla 34
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; vtisi; d. 5,6 cm; v. 2,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
2.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 3,3 cm; v. 3,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivooranžna; poškodovana v ognju; d. 4,3 cm; v. 3,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
4.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 3,2 cm; v. 2,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
5.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj temnorjava; d. 3,9 cm; v. 3,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; vtisi; d. 3,6 cm; v. 2,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
7.	Pitos; frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj rdeča; d. 9,7 cm; v. 6,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj temnorjava; d. 2,9 cm; v. 2,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 4,5 cm; v. 2,5 cm; lega: S 2, reženj 1.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 4,6 cm; v. 3,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
11.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 2,6 cm; v. 2,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 5,2 cm; v. 6,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
13.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 4,8 cm; v. 2,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavočrna; d. 4,0 cm; v. 3,0 cm; p. u. 13,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj temnorjava; vtisi; d. 5,0 cm; v. 5,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjavosiva; d. 3,5 cm; v. 2,9 cm; p. u. 15,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
17.	Frag. ustja z ostenjem in držajem; glina, mešana s peskom; rdeča; vtisi; d. 7,4 cm; v. 5,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
18.	Frag. ustja z ostenjem in držajem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črna; vtisi; d. 4,5 cm; v. 5,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
19.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; zglajena površina; d. 6,5 cm; v. 4,8 cm; p. u. 15,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
20.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 2,0 cm; v. 2,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
21.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 3,7 cm; v. 3,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
22.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; črnorjava; d. 6,5 cm; v. 3,4 cm; p. u. 20,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
23.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 4,7 cm; v. 5,6 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
24.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; rebro; d. 5,1 cm; v. 2,9 cm; p. u. 24,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 6.
25.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 3,8 cm; v. 2,5 cm; p. u. 15,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
26.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; oranžna; d. 2,5 cm; v. 4,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
27.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 4,9 cm; v. 4,4 cm; p. u. 26,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
28.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,6 cm; v. 4,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
29.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; kanelure; d. 3,0 cm; v. 1,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
30.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnorjava; kanelure; d. 5,8 cm; v. 2,7 cm; p. u. 27,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
31.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 4,0 cm; v. 3,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1 - 9.
32.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnorjava; d. 6,0 cm; v. 5,7 cm; p. u. 31,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
Tabla 35
I. Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; žlebovi; d. 4,4 cm; v. 3,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
2.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; oranžnočrna; d 2,4 cm; v. 2,2 cm; p. u. 10,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 3,3 cm; v.
2.5	cm; p. u. 11,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
4.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rdečesiva, znotraj črna; d. 3,8 cm; v. 2,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj črna; d. 5,2 cm; v. 4,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 3,7 cm; v. 5,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
7.	Frag. ustja z držajem; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 5,1 cm; v. 2,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
8.	Frag. ustja z ostenjem in držajem; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,7 cm; v. 3,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
9.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rdečerjava; žlebovi; d. 3,8 cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 6.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 7,5 cm; v. 3,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
11.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; rjava; žlebovi; d. 6.5 cm; v. 6,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 7,4 cm; v. 7,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 7.
13.	Ročaj; glina, mešana s peskom; rjava; d. 6,6 cm; v.
4.6	cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
14.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; črna; d. 8,3 cm; v. 7,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
15.	Amfora; frag. ostenja z ročajem; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj črna; d. 6,2 cm; v. 7,4 cm; pr. največjega oboda 18,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
16.	Frag. ostenja z ročajem; glina, mešana s peskom; rdečesiva; poškodovana v ognju; d. 13,4 cm; v. 6,4 cm; pr. največjega oboda 21,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
17.	Frag. ostenja s frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj sivočrna; d. 6,4 cm; v. 6,1 cm; pr. kleka 31,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
Tabla 36
1.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; d. 2,1 cm; v. 3,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3 - 4, 6 - 8.
2.	Frag. ustja z ostenjem in ročajem; glina, rahlo mešana s peskom; črnorjava; d. 5,0 cm; v. 6,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
3.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 2,8 cm; v. 4,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
4.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 3,8 cm; v. 4,4 cm; lega: S 2, reženj 2. kv. 6.
5.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 3,4 cm; v. 1,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
6.	Frag. ročaja; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; poškodovana v ognju; d. 3,2 cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 6.
7.	Držaj; glina, mešana s peskom; zunaj oranžnorjava, znotraj temnorjava; d. 3,8 cm; v. 3,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
8.	Frag. držaja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,6 cm; v. 2,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
9.	Držaj; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,3 cm; v. 3,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
10.	Frag. ostenja z držajem; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 6,8 cm; v. 6,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
I I. Frag. ostenja s frag. držaja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 6,2 cm; v. 4,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
12. Frag. ostenja /. držajem; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,7 cm; v. 4,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
13.	Držaj; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 5,9 cm; v. 3,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
14.	Držaj; glina, mešana s peskom; temnorjava; luknja; d. 6,8 cm; v. 4,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 6.
15.	Frag. ostenja s frag. držaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 7,1 cm; v. 6,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
16.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,8 cm; v. 3,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
17.	Držaj; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 8,4 cm; v. 4,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
18.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj temnorjava; d. 5,7 cm; v. 4,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
19.	Frag. držaja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; d. 7,5 cm; v. 4,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
20.	Frag. ostenja s frag. razčlenjenega držaja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,1 cm; v. 4,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 8.
21.	Frag. ostenja s frag. držaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,8 cm; v. 5,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
22.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 5,3 cm; v. 4,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
23.	Držaj; glina, mešana s peskom; rjavordeča; d. 7,1 cm; v. 4,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
24.	Frag. ostenja z držajem; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; d. 6,6 cm; v. 3,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
25.	Frag. ostenja z razčlenjenim držajem; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj črna; d. 6,3 cm; v. 7,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
26.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,8 cm; v. 3,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
Tabla 37
1.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; zglajena površina; d. 2,2 cm; v. 2,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
2.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; zglajena površina; d. 2,7 cm; v. 3,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
3.	Ročaj; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 2,4 cm; v. 4,9 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
4.	Ročaj; glina, mešana s peskom; črna; d. 6,6 cm; v. 8,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. razčlenjenega držaja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 5,2 cm; v. 2,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
6.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; razčlenjeno rebro; d. 6,2 cm; v. 8,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
7.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; razčlenjeno rebro; d. 8,9 cm; v. 6,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
8.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj temnorjava; razčlenjeno rebro; d. 5,2 cm; v. 4,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
9.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rdeča; razčlenjeno rebro; d. 5,2 cm; v. 4,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
10.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj črna, znotraj rdeča; razčlenjeno rebro; d. 6,1 cm; v. 4,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
11.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; zglajena površina; žlebovi; d. 4,6 cm; v. 4,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
12.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj oranžna; razčlenjeno rebro; d. 3,2 cm; v. 2,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. ostenja s frag. razčlenjenega držaja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj rjavordeča; d. 4,0 cm; v. 3,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
14.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; razčlenjeno rebro; d. 5,5 cm; v. 4,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
15.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 4,4 cm; v. 2,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
16.	Frag. ostenja z držajem; glina,mešana s peskom; rdečerjava; d. 10,4 cm; v. 10,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
17.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; rebro; d. 7,1 cm; v. 6,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
18.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; razčlenjeno rebro; d. 5,8 cm; v. 4,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
19.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; žlebovi; d. 4,1 cm; v. 3,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
20.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; vrezi; vtisi; d. 2,8 cm; v. 1,8 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
21.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; d. 3,7 cm; v. 3,2 cm; pr. največjega oboda 9,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
22.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 4,9 cm; v. 3,5 cm; pr. največjega oboda 24,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
23.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; svetlorjava; vrezi; d. 3,0 cm; v. 3,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
24.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj črna; d. 8,6 cm; v. 9,9 cm; pr. kleka 28,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
Tabla 38
1.	Vijček; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 2,5 cm; v. 2,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
2.	Frag. vijčka; prečiščena glina; temnorjava; d. 3,2 cm; v. 2,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I.
3.	Frag. zajemalke s tulcem; glina, mešana s peskom; rjava; d. 4,6 cm; v. 3,7 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1.
4.	Frag. cedila; glina, mešana s peskom; siva; poškodovana v ognju; d. 3,7 cm; v. 4,6 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
5.	Frag. noge; glina, rahlo mešana s peskom; rjavosiva; d. 7,0 cm; v. 6,6 cm; p. u. 10,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. L
6.	Frag. noge; glina, mešana s peskom; rdečerjava; d. 4,3 cm; v. 1,7 cm; p. u. 9,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. L
7.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; d. 5,6 cm; v. 2,8 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; vtisi; d. 5,2 cm; v. 4,6 cm; p. u. 18,0 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj rjavordeča; razčlenjeno rebro; d. 5,8 cm; v. 4,3 cm; p. u. 20,5 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 3.
10.	Frag. vijčka; glina, rahlo mešana s peskom; temnorjava; d. 4,6 cm; v. 3,2 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
11.	Frag. vijčka; glina, rahlo mešana s peskom; rjava; d. 2,7 cm; v. 2,1 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
12.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 8,2 cm; v. 8,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2.
13.	Frag. obročka z rombičnim presekom; bron; pr. obročka 2,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 2, x. 200 cm, y. 280 cm.
14.	Frag. šila; bron; d. 8,3 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. I; x. 20 em, y. 90 cm.
15.	Frag. žice; bron; d. 6,4 cm; lega: S 2, reženj 2, kv. 1; X. 30 cm, y. 180 cm.
16.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; d. 8,2 cm; v. 4,8 cm; p. d. 12,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 3.
17.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj rjava; d. 11,3 em; v. 5,6 cm; p. d. 14,6 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
18.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rjavočrna; ti. 9,5 cm; v. 6,9 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
19.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj siva; poškodovana v ognju; d. 4,2 cm; v. 4,7 cm; p. d. 17,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 6.
20.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdečesiva; d. 15,6 cm; v. 12,1 cm; p. d. 21,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
Tabla 39
1.	Frag. dna; glina, rahlo mešana s peskom; črnosiva; d. 7,8 cm; v. 7,6 cm; p. d. 8,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
2.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj oranžna; d. 4,2 cm; v. 5,6 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
3.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; zunaj rjavordeča, znotraj rjavosiva; d. 5,2 cm; v. 4,9 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
4.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 8,0 cm; v. 4,5 cm; p. u. 21,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 6.
5.	Frag. dna; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 9,0 cm; v. 6,2 cm; p. d. 9,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
6.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; črna; fasete; d. 6,2 cm; v. 6,9 cm; p. u. 22,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
7.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; črnorjava; d. 8,0 cm; v. 6,8 cm; p. u. 15,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. I.
8.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; zunaj siva, znotraj sivooranžna; d. 10,2 cm; v. 8,0 cm; p. u. 29,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
9.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; rdeča; d. 14,4 cm; v. 10,5 cm; p. u. 36,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1 - 2.
10.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rdeča; vtisi; d. 6,7 cm; v. 5,1 cm; p. u. 42,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. I.
Tabla 40
1.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; oranž-nosiva; vtisi; poškodovana v ognju; d. 10,7 cm; v. 7,5 cm; p. u. 21,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
2.	Frag. ustja z ostenjem; glina, rahlo mešana s peskom; rjavočrna; d. 9,7 cm; v. 7,3 cm; p. u. 25,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 8.
3.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; temnorjava; vtisi; d. 9,4 cm; v. 7,3 cm; p. u. 27,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rdečečrna, znotraj rdečerjava; d. 8,6 cm; v. 6,0 cm; p. u. 31,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
5.	Frag. ustja z ostenjem; glina, mešana s peskom; rdečečrna; d. 8,1 cm; v. 5,3 cm; p. u. 33,0 cm; lega: S 2. reženj 3, kv. 7.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rjava; vtisi; d. 9,0 cm; v. 3,8 cm; p. u. 45,5 cm; lega: S 2, reženj 3. kv. 7.
7.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; oranžnorjava; d. 9,6 cm; v. 7,1 cm; p. u. 49,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 3.
Tabla 41
1.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črnooranžna; d. 3,8 cm; v. 3,2 cm; lega: S 2, reženj 1 - 3, kv. 7 - 8.
2.	Frag. ustja; prečiščena glina; rjava; d. 4,3 cm; v. 3,3 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 5.
3.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; svetlorjava; d. 6,4 cm; v. 5,3 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 8.
4.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; d. 4,9 cm; v.
4.8	cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 6.
5.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; rjavordeča; d. 5,4 cm; v. 3,4 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
6.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 4,3 cm; v. 4,6 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 5.
7.	Frag. ustja z ostenjem in držajem; glina, mešana s peskom; rdeča; vtisi; d. 7,1 cm; v. 7,2 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
8.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 4,4 cm; v. 3,1 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 6.
9.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 5,9 cm; v. 5,1 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 5.
10.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; sivorjava; poškodovana v ognju; d. 6,2 cm; v. 5,2 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
11.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; zunaj razčlenjeno rebro, znotraj rebro; d.
5.9	cm; v. 4,7 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
12.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; črna; vtisi; d. 4,5 cm; v. 2,4 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
13.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 6,0 cm; v. 5,8 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
14.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; d. 6,9 cm; v. 6,9 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
15.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črnosiva; vtisi; d. 4,6 cm; v. 3,1 cm; p. u. 21,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
16.	Frag. ustja; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; d. 6,8 cm; v. 4,1 cm; p. u. 22,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
17.	Frag. ostenja z držajem; glina, mešana s peskom; zunaj rdeča, znotraj temnorjava; d. 12,6 cm; v. 4,6 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
18.	Držaj; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 4,4 cm; v. 2,8 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
19.	Frag. ustja z ostenjem in držajem; glina, mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj črna; vtisi; d. 6,4 cm; v. 5,9 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1 - 2.
20.	Frag. ustja z ročajem; glina, rahlo mešana s peskom; črnorjava; d. 5,4 cm; v. 5,9 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 3 - 7.
21.	Držaj; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,3 cm; v. 3,8 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
22.	Frag. ročaja; glina, rahlo mešana s peskom; črna; d. 5,0 cm; v. 5,9 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 3.
Tabla 42
1.	Frag. držaja; glina, mešana s peskom; rdeča; d. 6,3 cm; v. 3,8 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
2.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom: rjavosiva; bradavica; d. 4,0 cm; v. 3,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 8.
3.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črna; bradavica; vrez; d. 5,5 cm; v. 4,0 cm; lega: S 2, reženj I - 3, kv. 7 -8.
4.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črnosiva; rebro; poškodovana v ognju; d. 6,5 cm; v. 5,8 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 8.
5.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj temnorjava; razčlenjeno rebro; d. 3,6 cm; v. 2,4 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 8.
6.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rjava, znotraj siva; razčlenjeno rebro; d. 6,0 cm; v. 5,7 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
7.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj oranžna, znotraj črnorjava; razčlenjeno rebro; d. 7,7 cm; v. 6,9 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
8.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; temnorjava; razčlenjeno rebro; d. 3,4 cm; v. 4,2 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
9.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; zunaj temnorjava, znotraj rdeča; vtisi; d. 2,6 cm; v. 1,5 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 8.
10.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; črna; vreza; d. 4,1 cm; v. 3,3 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 7.
11.	Frag. ostenja; glina, rahlo mešana s peskom; rdečerjava; žlebovi; d. 4,0 cm; v. 2,2 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 8.
12.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; rjava; žlebovi; d. 4,0 cm; v. 4,2 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 6.
13.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; siva; vrezi; poškodovana v ognju; d. 5,5 cm; v. 5,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
14.	Frag. ostenja; glina, mešana s peskom; zunaj rdečerjava, znotraj rjava; žlebovi; d. 9,5 cm; v. 4,8 cm; pr. največjega oboda 16,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
15.	Frag. prepletene žice; bron; pr. obročka 2,3 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 4; x. 290 cm, y. 620 cm.
16.	Frag. ostenja s frag. ročaja; glina, mešana s peskom; temnorjava; d. 8,1 cm; v. 6,3 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
17.	Frag. pladnja; glina, mešana s peskom; siva; d. 7,1 cm; v. 6,4 cm; p. d. 15,0 cm; p. u. 17,0 cm; lega: S 2, reženj 1 - 3, kv. 7 - 8.
18.	Frag. ustja; glina, rahlo mešana s peskom; sivorjava; d. 11,1 cm; v. 7,6 cm; p. u. 14,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 8.
19.	Frag. ustja z ostenjem in ročajem; glina, mešana s peskom; rdečečrna; d. 8,1 cm; v. 8,6 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 2.
20.	Frag. dna z ostenjem in ročajem; glina, mešana s peskom; oranžnosiva; d. 10,0 cm; v. 14,8 cm; p. d. 12,0 cm; pr. največjega oboda 27,0 cm; lega: S 2, reženj 3, kv. 1.
Tabla 43
1.	Frag. kladiva; glajen kamen; d. 5,4 cm; v. 2,8 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
2.	Frag. praskala; kremen; d. 3,9 cm; v. 2,2 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
3.	Kresilo; kremen; d. 3,2 cm; v. 0,6 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 7.
4.	Kolut; kamen; d. 4,7 cm; v. 2,7 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 1.
5.	Frag. brusa; d. 9,2 cm; v. 2,3 cm; lega: S 1, reženj 1, kv.
1.
6.	Žrmlje; d. 7,6 cm; v. 4,0 cm; lega: S 1, reženj 2, kv. 2.
7.	Frag. žrmlje; d. 6,6 cm; v. 2,7 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
8.	Frag. žrmlje; d. 12,9 cm; v. 4,5 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 8.
9.	Brus; d. 11,3 cm; v. 1,6 cm; lega: S 1, reženj 1, kv. 1.
10.	Frag. žrmlje; d. 15,3 cm; v. 7,6 cm; lega: S 1, reženj
2,	kv. 2.
BALEN-LETUNIČ, D. 1981, Grobovi kasnog brončanog i BATOVIČ, S. 1965, Die Eisenzeit auf dem Gebiet des ill-starijeg željeznog doba iz okolice Karlovca. - Vjes. Arli.	yrischen Stammes der Liburnen. - Arch. lug. 6, 55 ss.
muz. Zag. 3. ser. 14, 11 ss.
BATOVIČ, Š. 1968, Istraživanje ilirskog naselja u Radovi-
nu. - Diadora 4, 53 ss. BATOVIČ, Š. 1970, Istraživanje liburnskog naselja u Ninu
1969. godine. - Diadora 5, 33 ss. BATOVIČ, Š. 1971, Problemi prapovijesti na području Vrane i Biograda. - Rad. inst. Zad. 18, 9 ss. BATOVIČ, Š. 1973, Prapovijesni ostaci na zadarskom otočju. - Diadora 6, 5 ss. BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu
-	raziskovanja 1973. in 1974. leta. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 4, 1 ss.
BUDJA, M. 1983, Tri desetletja razvoja teorij o poznem neolitu in eneolitu severozahodne Jugoslavije. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 11, 73 ss. BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih naselbinskih kontekstih. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 20, 95 ss.
BUDJA, M. 1993, Neolithic studies in Slovenia: an overview.
-	Alti Soe. Preist. Protost. 8, 7 ss, Trieste. CARDARELLA, A. 1983, Castellieri nel carso e nell Istria:
Cronologia degli insediamenti fra media eta del bronzo e prima eta del ferro. - V: Preist. Caput Adriae, 87 ss. CIGLENEČKI, S. 1984, Utrdba Korinjski hrib v arheoloških obdobjih. - Zbor. obč. Gros. 13, 145 ss, Grosuplje. ČOVIČ, B. 1962, Gradinsko naselje na Kekiča glavici. - Glas.
Zem. muz. 17, 41 ss. ČUČKOVIČ, L. 1988-1989, Brončanodobni nalazi iz karlo-
vačke regije. - Arh. vest. 39-40, 437 ss. DIMITRIJEVIČ, S. 1961, Problem neolita i eneolita u sjeve-
rozapadnoj Jugoslaviji. - Opuse. arch. 5. DIRJEC, J., G. HIRSCHBACK-MERHAR in I. TURK 1984,
Spodnja Bilpa. - Var. spom. 26, 201 s. DRECHSLER-BIŽIČ, R. 1970a, Cerovačka donja spilja (Is-kopavanja 1967. godine). - Vjes. Arh. muz. Zag. 4, 93 ss. DRECHSLER-BIŽIČ, R. 1970b, Zaštitna iskopavanja pečine Golubinjače kod Kosinja. - Vjes. Arh. muz. Zag. 4, 111 ss. DRECHSLER-BIŽIČ, R. 1979-1980, Nckropola brončanog doba u pečini Bezdanjači kod Vrhovina. - Vjes. Arh. muz. Zag. 12-13, 27 ss. DULAR, J. 1978, Poskus kronološke razdelitve dobovske-
ga žarnega grobišča. - Arh. vest. 29, 36 ss. DULAR, J. 1979, Žarno grobišče na Borštku v Metliki. -
Arh. vest. 30, 65 ss. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. - Dela 1.
razr. SAZU 23. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Te-meniški dolini. - Arh. vest. 42, 65 ss. DULAR, J., S. CIGLENEČKI in A. DULAR 1995a,Kuiar.
-	Opera Instituti archaeologici Sloveniae 1, Ljubljana. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA
1995b, Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini. -Arh. vest. 46, 89 ss. FORENBAHER, S., VRANJ1CAN, P. 1985, Vaganačka pečina.
-	Opuse. arch. 10, 1 ss.
FURMANEK, V., L. VELIAČ1K in J. VLADAR 1991, Slovensko v dobe bronzovej. - Bratislava. GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. - Arh. vest. 24, 338 ss. GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija. - V: Praist.
jug. zem. 4, 21 ss, Sarajevo. GOVEDARICA, B. 1980-1981, Die Fruhbronzezeitliche an-siedlung von Veliki gradac auf Privala. - Arch. lug. 20-21, 43 ss.
GOVEDARICA, B. 1982, Priloži kulturnoj stratigrafiji prai-storijskih gradinskih naselja u jugozapadnoj Bosni. - God. Cen. balk. isp. 20, 111 ss. GUŠT IN. M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu. - Kat. in monogr. 17.
HIRSCHBACK-MERHAR, M. 1982a, Brezovica (Spaha).
-	Var. spom. 24, 139 s. HIRSCHBACK-MERHAR, M. 1982b, Kostel. - Var. spom.
24, 208 s.
HIRSCHBACK-MERHAR, M. 1984, Prazgodovinski depo
Debeli vrh nad Predgradom. - Arh. vest. 35, 90 ss. HORVAT, J. 1983, Prazgodovinske naselbinske najdbe pri
farni cerkvi v Kranju. - Arh. vest. 34, 140 ss. HORVAT-ŠAVEL, I. 1981, Rezultati sondiranja prazgodovinskega naselja v Gornji Radgoni. - Arh. vest. 32, 291 ss. HORVAT-ŠAVEL, I. 1988-1989, Bronastodobna naselbina
Oloris pri Dolnjem Lakošu. - Arli. vest. 39-40, 127 ss. JEVREMOV, B. 1988-1989, Grobovi z začetka kulture žarnih grobišč iz Ptuja. - Arh. vest. 39-40, 171 ss. KAERNER, J. 1988-1989, Chronologische Probleme der Ru-šegruppe der siidostalpinen Urnenfelderkultur. - Arh. vest. 39-40, 217 ss.
KALICZ, N. 1973, Die chronologische Probleme des Spatneo-lithikums und der Kupferzeit im West-Karpatenbecken.
-	V: Actes du 8e congres international des sciences prehi-storiques et protohistoriques 2, 328 ss, Beograd.
KOMELJ, M. 1991, Kostel. - V: Encikl. Slov. 5, 326 s. KOROŠEC, J. 1960, Drulovka. - Zbor. Fil. fak. 3/4, Ljubljana. KOROŠEC, P. 1965, Prazgodovinska gomila v Pavlovi vasi pri Tržišču na Dolenjskem. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 2, 55 ss.
KOROŠEC, P. 1975, Poročilo o raziskovanju v Ajdovski jami 1967. leta. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 4, 170 ss. KOSORIČ, M. 1983, Praistorijsko naselje Gradina u Savičima
kod Šekoviča. - Glas. Zem. muz. 38, 73 ss. KOSORIČ, M. 1989, Naselje i humke na Borak - Brdu kod
Goražda. - Glas. Zem. muz. 44, 129 ss. KRAJEVNI leksikon Slovenije 2, 1971, Občina Kočevje. -204 ss.
KRANJC, A. 1991, Kostelsko. - V: Encikl. Slov. 5, 326 s. LAMUT, B. 1988-1989, Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu. - Arh. vest. 39-40, 235 ss. LEBEN, F. 1991, Veliki zjot, bakreno in bronastodobno jamsko bivališče v Beli krajini. - Por. razisk. neol. eneol. Slov. 19, 169 ss.
LOLLINI, D. 1976a, La civilta Pičena. - v: Popoli civ. Ital.
anti. 5, 107 ss, Roma. LOLLINI, D. I976b, Sintesi della civilta pičena. - V. Jadranska obala u protohistoriji - Simpozij Dubrovnik 1972, 117 ss. LONZA, B. 1973, II villaggio protoveneto presso Cattinara e
guida alia preistoria di Trieste. - Trieste. MAJNARIČ-PANDŽ1Č, R. 1986, Prilog poznavanju kasnog brončanog i starijeg željeznog doba na Kordunu i Baniji.
-	Izd. Hrv. arh. dr. 10, 29 ss. MAJNARIČ-PANDŽIČ, R. 1988, Prilog poznavanju kasnog
brončanog doba u sjeverozapadnoj Hrvatskoj. -Arh. rad. raspr. I 1, 9 ss.
MARIČ, Z. 1961, Vis kod Dervente naselje kasnog bronza-
nog doba. - Glas. Zem. muz. 15-16, 151 ss. MARIČ, Z. 1964, Donja Dolina i problemi etničke pripadnosti predrimskog stanovništva sjeverne Bosne. - Glas. Zem. muz. 19, 5 ss. MARKOVIČ, Z. 1985, Još o nalazima s Raičevog brega kod
Srdinca. - Muz. vjes. 8, 49 ss. MINICHREITER, K. 1982-1983, Pregled istraživanja nckropola grupe "Gredžani" u Slavoniji. - Anali (Osijek) 2, 7 ss.
MODRIJAN, Z. 1988, Prazgodovinska keramika iz farne cerkve v Kranju. - Sera. naloga, neobjavljeno, Ljubljana. MOR RETT 1, M. et al. 1978. / castellieri di Nivize. Monte Grisa, Ponte S. Quirino complessi dell eta del bronzo. -Trieste.
MULLER-KARPE, H. 1957, Munchener Urnenfelder. - Kall-miinz/Opf.
MULLER-KARPE, H. 1959, Beitragezur Chronologie der Ur-nenfelderzeit nordlich und siidlich derAlpen. - Rom. Germ. Forsch. 22.
NEKVASIL, J. 1982, Pohrebište Lužicke kultury v Moraviča-nech. - Fontes arch. Morav. 14.
OMAN, D. 1981, Brinjeva gora - 1953 (Obdelava prazgodovinske keramike). - Arh. vest. 32, 144 ss.
PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v zahodnih Slovenskih Goricah - Andrenci, Spodnji Duplek, Spodnji Porčič, Vum-pah. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 5, 29 ss.
PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlun-gen bei Ljubljana im iineolithischen und friihbronzezeit-lichen Kultursystem der mittleren Donauliinder. - Arh. vest. 35, 13 ss.
PARZINGER, H. 1993, Studien zur Chronologie und Kul-turgeschichte der Jungstein-, Kupfer- und Friihbronzezeit zwischen Karpaten und Mittlerem Taurus. - Rom. Germ. Forsch. 52._
PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. - Kat. in monogr. 6, Ljubljana.
PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora. - Arh. vest. 32, 71 ss.
PAVIŠIČ, I. 1986-1987, Rezultati probnih iskopavanja na gra-dini Špičak u Bojačnom. - Priloži 3-4, 5 ss.
PAVIŠIČ, I. 1993, Kasnobrončanodobno naselje Špičak u Bojačnom. Prilog poznavanju ruške grupe. - V: Ptuj. arh. zbor., 171 ss, Ptuj.
PEČNIK, J. 1912, Vojvodina Kranjska. - Ljubljana.
PETRU, P. 1975, Banja loka. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 237, Ljubljana.
PITTONI, R. 1954, Urgeschichte des osterreichischen Rau-mes. - Wien.
PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. -Razpr. 1. razr. SAZU 13/2, .
PUŠ, I. 1988-1989, Bronastodobna naselbina pri Žlebiču. -Arh. vest. 39-40, 345 ss.
RADIMSKY, W. 1893, Arheološke crtice iz Bosne i Hercegovine. - Glas. Zem. muz. 5, 479 ss.
RADIMSKY, W. 1896, Die Gradina Čungar bei Cazin. - IViss. Mitt. Bos. Herz. 4, 73 ss.
RADIMSKY, W. 1897, Der prahistorische Pfahlbau von Ri-pač bei Bihač. - Mss. Mitt. Bos. Herz. 5, 29 ss.
REISP, B. 1990, Grad Kostel. - Kult. nar. spom. Slov. 141, Maribor.
R1HOVSKY, J. 1982, Das Urnengrdberfeld von Podoli. - Fontes arch. Morav. 15.
SCHMID, W. 1907, Poročilo Rudolfinum 1906. - Ljubljana.
STARE, F. 1950, Ilirsko grobišče na Zg. Hajdini pri Ptuju. -Arh. vest. 1, 31 ss.
STARE, F. 1975, Dobova. - Pos. muz. Brež. 2, Brežice.
STARE, V. 1975a, Nova sela. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 237, Ljubljana.
STARE, V. 1975b, Kostel. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 237, Ljubljana.
STOJIČ, M. 1986, Gvozdeno doba u basenu Velike Morave. - Cent. arh. istr. FF Beog. 8, Beograd, Svetozarevo.
STRMČNIK-GULIČ, M. 1988-1989, Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju (preliminarno poročilo). - Arh. vest. 39-40, 147 ss.
SVOLJŠAK, D. 1988-1989, Posočje v bronasti dobi. - Arh. vest. 39-40, 367 ss.
ŠAŠEL, J. 1975, Vimolj. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 238, Ljubljana.
TERŽAN, B. 1984, O jantarju z Debelega vrha nad Pred-gradom. - Arh. vest. 35, 110 ss.
TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem. - Kat. in monogr. 25.
TOMANIČ-JEVREMOV, M. 1988-1989, Žarno grobišče v Ormožu. - Arh. vest. 39-40, 277 ss.
TURK, I„ Z. MODRIJAN, T. PRUS, M. CULIBERG, A. ŠERCELJ, V. PERKO, J. DIRJEC in P. PAVLIN 1993, Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija. - Arh. vest. 44, 45 ss.
TURK, I., A. VELUŠČEK, J. DIRJEC in P. JAMNIK 1996, Lukova jama v dolini Kolpe, Slovenija - novo arheološko in paleontološko najdišče. - Arh. vest. 47, 41 ss.
URLEB, M. 1974, Križna gora pri Ložu. - Kat. in monogr. 11, Ljubljana.
VALVASOR. J. W. 1689, Die Ehre des Herzogthums Krain, Buch 11. - Laibach, Niirnberg.
VINSKI-GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u sjevernoj Hn>atskoj. - Monogr. 1, Zadar.
VINSKI-GASPARINI, K. 1983, Kultura polja sa žarama sa svojim grupama. - V: Praist. jug. zem. 4, 547 ss, Sarajevo.
Kostel, prahistorische Siedlung
Zusammenfassung
Die Revision der vertikalen Stratigraphie, die ich wegen objektiver Griindc nur als Vermutung darstellen kann, zeigt uns zwei versehiedene urgeschichtliche Horizonte. Aushub I, mit zahlreichen mittclalterlichen und neuzeitlichcn Ke-ramikfragmenten, ist vermiseht und gehort deshalb nicht zum Komplcx der vorgeschichtlichen Siedlung auf der Terrasse. Schicht 1 besteht aus brauner mit Lehm gemisehter Erde (Aushub 3 und zum Teil Aushub 2). Schicht 2 ist aus brauner Erde (Aushub 2).
Bei der Revision der vertikalen Stratigraphie habc ich mich gesttuzt auf das Wcstprofil von Schnitt 1, zwischen x = 0 und x = 6, auf das Ostprofil von Schnitt I, zwischen x = 6 und x = 16, und auf das Wcstprofil von Schnitt 2, zwischen x = 12 und x = 16. Im Profil ist eine aufeinandcrfolgende Schichtung (Steinboden, Lehm, braune, mit Lehm vermisehte Erde, braune Erde, Humusschicht) zu crkenncn. Ferner ba-
be ich die Funde aus den Ouadranten gesammelt, die, wie man im Profil crkenncn kann, nur zu einer dokumentierten Schicht gehiircn (Taf. 8).
Schicht I
Interessante Formen aus Schicht 1 sind vor allem cine Schale mit emporragendem Henkcl von rundem Profil (Taf. 15: 5), wofur ich eine Analogic auf dem Urnenfeld in Ljubljana gefunden habc, ein Fragment, geschmuckt mit sehrii-gen Kanneiliircn an der GefaBschulter (Taf. 18: 24) und ein Tassenfragment, das mit einem Fischgratmotiv verziert ist (Taf. 13: 41). Dem besagten Ornament begegnen wir in Slo-wenien schon sehr friih (Parzinger 1993, 17). Einige Auto-rcn bringen es mit der aneolithischen Boleraz-Stufc in Ver-
bindung (Parzinger 1984, 37 f; Dular et al. 1991, 89). Elemente, die der besagten Stufe ahneln, kennen wir von Zen-tralslowenien, wie z. B. vom Ljubljansko barje (Parzinger 1984, 35 usf.), von Drulovka (Korošec 1960, Taf. 15: 5 usf.) und von Gradec bei Mirna in Dolenjsko (Dular et al. 1991, 89, Taf. 34: 16). Das Fischgratmotiv tritt auch in der Urnen-felderkultur in Erscheinung (Nekvasil 1982, Taf. 267: 15).
Schicht 2
In Schicht 2 begegnen wir Topfen, die der Siidostalpen-raum zur Zeit der Urnenfelderkultur kennt (Taf. 11: 5). In Schicht 2 ist die Facettierung der Randinnenseite gut doku-mentiert (Taf. 9: 12; 32: 8). Die Zahl derart geschmiickter GefaBe ist in Kostel sehr gering, was die Feststellung J. Du-lars bestatigt, daB eine solche Dekorierung im Bereich der Siidostalpen nicht sehr beliebt gewesen sei (Dular et al. 1991. 82 f). Die mit Pseudoschnurornamentik verzierte Amphore (Taf. 17: 17) ist sehr gut in die jungere Zeit der Urnenfelderkultur und den Beginn der Eisenzeit datiert. Nach Faktur, Farbe und Griff gleicht sie dem zickzackstichverzierten Fragment, der in Aushub 5, Schnitt 1 gefunden wurde. Pro-blematisch ist eine Amphore (Taf. 15: 4), wofiir es Vorbil-der in der Anfangsstufe der Urnenfelderkultur gibt. sie tritt allerdings noch in der friihen Stufe Ha A auf (Minichreiter 1982-1983, 75). Eine Schiissel (Taf. 17: 23) kann mit ausge-priigten, aber ovaleren bergungen im Profil mit iihnlichen Stiicken in der Cerovačka donja spilja in Bezug gesetzt wer-den, womit es mehrere gemeinsame Elemente gibt (empor-ragende Kniegriffe, horizontale Doppelgriffe, schiirge Ka-nellierung an den Schiisselschultern, Facettierung). Die Tun-nelgriffe (Taf. 35: 14), die vor allem in der mittleren Bron-zezeit hiiufig sind (siche Drechsler-Bižič 1979-1980, 27 ff), kommen, wie es scheint, in einfacheren Formen in den Sied-lungen der Urnenfelderkultur vor (siehe Urleb 1974: Oman 1981, Taf. 3: 11; 29: 17). Den emporragenden Kniegriff (Taf 16: 7), der zum Typ Kostel gehort, konnen wir in den junge-ren Abschnitt der Urnenfelderkultur dalieren. Dies wiirde auch ein ahnliches Fragment vom nahegelegenen Hohlen-fundort Veliki zjot bestiitigen (Leben 1991, Taf. 3: 8). F. Leben datiert die Schicht mit emporragendcm Kniegriff annii-hernd in die Stufe Ha B.
Das Bestehen der Siedlung Kostel bleibt noch immer of-fen. Aus dem oben Angcfiihrten ist zu schlieBen, daB die Siedlung in der Zeit vom Aneolitihikum bis zum Ende der Ha B-Stufe bewohnt war, wobei die Kontinuitat fraglich ist. Mit dem Ende der Urnenfelderkultur fiillt auch das Ende dcr vorgeschichtlichen Siedlung in Kostel zusammen.
Wenn also die Zeit der endgiiltigen Aufgabc des Burg-berges in der Vorgeschichte klar ist, habe ich hinsichtlich des Siedlungsbeginns noch immer Bedenken. Unter den Ko-stclfunden gibt es auch einen Halsenscliopfloffcl (Taf. 38: 3), der zum iiblichen Inventar der Neo-Aneolithikum-Sied-lungen Zentralsloweniens gehort. Dancben konnen wir zum Aneolithikum noch die Topfc mit ausladendem Rand ziih-len (Taf. 31: 13 usw.) und wahrscheinlich auch ein fisch-gratgesehmucktes Keramikfragmcnt. Dies deutet darauf hin, daB Kostel zum crstenmal im jungeren Ncolithikum oder friiheren Aneolithikum bcsiedelt war. In Dolenjsko und dem Kočcvje-Gcbiet kennen wir aus dem Neo-Aneolithikum einige Hohensiedlungen, wie z. B. Spaha (Hirschbck-Mcrhar 1982a, 139 f), Gradec bei Mirna, Sv. Ana oberhalb von Vrhpeč (Dular et al. 1991), Korinjski hrib (Ciglenečki 1984, 149 f; Dular et al. 1995b, 91 ff). Interessanterweisc ahnelt der Kosteler Hiilsenschopfloffel cinem Schopfloffel aus der Hohlc Lukova jama, die sich in unmittelbarer Niihe von Kostel befindet. Die vorgeschichtliche Keramik aus der Lukova jama wird ungefahr in die Zeit der Lasinja-Kultur datiert (Turk et al. 1996, 43f).
Einige aneolithische Fragmente von Kostel und das Bestehen gleichzeitiger Hohensiedlungen in nicht weit davon entfernter Umgebung erhiirten die Annahme, daB der Burgberg zum erstenmal im friihen und mittleren Aneolithikum be-siedelt war. Typologische Charakteristika der Keramik, die einen iilteren Zeitraum bestiitigen wiirden, konnte ich nicht feststellen, so daB ein Vergleich mit der zweiten und dritten Besiedlungsphase auf dem Gradec bei Mirna vorerst am zu-treffendsten ist. Die besagte Zeitspanne auf dem Gradec stellt die erste Besiedlungsphase auf dem Kostel dar.
Die folgende, zweite Besiedlungsphase dauerte vom Ende der mittleren Bronzezeit bis zum Beginn der Ha-A-Stu-fe. Auf das Ende der mittleren und den Beginn der jungeren Bronzezeit deuten vor allem einige Funde ("Virovitica"-Schliissel, T-Rand-Topf, Tunellgriffe) hin und die Hohensiedlungen mit gleichzeitigem Material vom Bereich Westdolenjskos und des ostlichen Notranjsko (Zlebič, Korinjski hrib. Križna gora) (Puš 1988-1989, 353; Ciglenečki 1984, 150 f; Dular et al. 1995b, 91 ff; Urleb 1974, 32). Eine solche Datierung wird auch durch einen Fund gestiitzt, einen der besagten Phase gleichzeitigen Hort (Bernsteinperlen (!)) auf dem Debeli vrh, der uns die Bedeutung des Gebietes in der Vorgeschichte bestatigt, wo sich die priihistorisehe Siedlung Kostel befand (siehe Hirschback-Merhar 1984, 98; Teržan 1984, 110 ff). Die Siedlung war wahrscheinlich ein bedeutender Kontroll-punkt am Oberlauf des Kolpa-Flusses. Die dritte Phase stellen Funde dar, wie z. B. die emporragenden Kniegriffe, der horizontale Doppelgriff, die sehrage Kannellierung auf den Schiisselschultern, die Facettierung, die ich in den Zeitrah-men der spaten Bronzezeit setze und die merklicher mit dem Bereich Likaš, Westbosnicns und Norddalmatiens in Bezie-hung stehen.
SchlieBlich moehte ich noch die Fragc beantworten, die sich mir bei der Betrachtung eines Kupferstiches aus J. V. Valvasors Buch vom Ende des 17, Jhs. (Abb. /) (Valvasor 1689, 216) gestellt hat. Die Sudseite des Burgberges, die heute schon terrassenformig gestaltet ist, wurde als felsiger Ter-rassensteilhang dargestellt. Der Kiinstler hat gewiB bertrie-ben. Auf jeden Fall haben die gut erkennbaren Felsen auf der Sudseite des Burgberges einen groBen Eindruck auf ihn gemacht. Vielleicht wurden die Terrassen fiir den Acker- und Gartenbaubedarf erst spater eingerichtet. Das wurde bis zu einem bestimmtcn Grad der Felsboden bestiitigen, der an mehreren Stellen beinahe bis zur Oberflche der gelegten Schnit-te reicht und heute groBtenteils mit einer Erdschicht bedeekt ist. lnteressant ist auch eine Angabe aus dem Grabungsta-gebuch, daB mittelalterlichc und ncuzeitlichc Keramik in groBerer Menge in dem Bereich anzutreffen ist, wo dcr Felsboden naher an der Gchflache liegt. Aus dem ersten Aushub stammt ein Pithostunnelgriff, der wenigstens auf die Zeit Ha A (Taf. 3: 4) hindeutet und ein Topf mit sogenanntem "T"-Rand, wofiir es in dcr mittleren Bronzezeit Parallelstucke gibt. Auf fruh- oder mittelbronzezeitliche Herkunft deutet auch der runde Topf mit betontem Rand, der mit neobaro-tinisehem Ornament geschmiickt ist (Taf. 2: 18; siehe Gabrovec 1983, 34; Strmčnik-Gulič 1988-1989, Taf. 7: 17). Das Material, das ich in den Schichten I und 2 wicderzuerken-nen vermoehte, ist ausgesprochcn gemiseht (siehe z. B. Taf 18: 25, 26; 32: 8; 34: 30). Lehmvcrputzrcste crlauben uns im Bereich von Schnitt I keine Lozierung eines Wohngebaudcs. Etwas anders verhiilt es sich im Fall von Schnitt 2. In Aus-hub 2, Quadrant 8 befindet sich ein groBerer gcschlossencr Fleck mit Lehmverputz; dies bewcist, daB er in situ gefunden wurde. Die Terrasse ist liier erheblich brciter. Im Wcst-profil von Schnitt I sind Felsen gut erkennbar, die von der holier gelegencn Terrasse herabgestiirzt sind, was auch cine ausgesprochcn groBe Menge von Steincn und Keramik in den ersten drei Quadrantcn bestatigt, und zwar bis zur ersten Felsschwclle. Was sich an der Stclle der ersten Qua-
dranten von Schnitt 2 ereignet hat, konnen wir nur erraten. Wie aus dem Grabungstagebuch zu ersehen ist, treten auch hier in einer Tiefe von 40 cm im 1. Quadranten groBere Steine auf. Ein dokumentiertes Profil ist nicht vorhanden.
Daraus ist zu schlieBen, daB die vorgeschichtliche Siedlung auf einer Terrasse errichtet wurde, wo sich heute die Befestifungsmauer des Marktes und Wohngebaude befinden;
dies bestatigen die Funde vorgeschichtlicher Keramik. Ei-nen Teil der Siedlung konnten wir auch auf der ersten Terrasse vor allem im Bereich von Schnitt 2 und ostlich davon suchen. Jedenfalls stellen die Schnitte 1 und 2 den Rand der Siedlung dar. Ein Teil der in Schnitt 1 befindlichen Funde lag hier gewiB sekundar, wahrscheinlich als Folge von Erosion vom Bereich innerhalb der Marktbefestigungsmauer.
Anton Velušček Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-1000 Ljubljana
Janez Dirjec
Inštitut za arheologijo
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU
Gosposka 13
SI-1000 Ljubljana

\	I


V	/
v\	
	/
\	


9
10
"X
11
12
11
/
12

13
14
15
16
17
S
S
18
19
I_f
/ 20
21
/	V
22
23
24
25
i
26
27
28
J 29
/
J
30
31
J
32
J_J
33
34
V

\	I

\	I
\	I

/	x
2
Ni'
J
5
\
J
12
13
14
15
16
17 \
18
J
19
10

V

¥ 11

i ?
10
11
I	I
17
18
I	/

\ 1 i /

12
13
7
I	^
14
J\ 19	20
21
f
'I	I
n i \ 8
15
CcZZJ
22
16
i I
23
Trm
n
24
T. 21: Kostel. Sonda 1. Vse glina. 1-16 = 1:3; 17 = 1:4. Taf. 21: Kostel. Schnitt 1. Alles Ton. 1-16 = 1:3; 17 = 1:4.
U ^n-l A ^	/
	
	-- 30
T 24: Kostel. Sonda I; 1-11,13-15 glina; 12 kost. Sonda 2; 16-26 glina. M. = 1:3. Taf. 24: Kostel. Schnitt 1; 1-11,13-15 Ton; 12 Knochcn. Schnitt 2; 16-26 Ton. M. = 1:3
14
V

17
J
18
19
\
20
(k=
21

10
22
23


I
11
t^nl
J 24

12
K
25


13
26
T. .10: Kostel. Sonda 2. Vse glina. M. 1-14 = 1:3; 15 = 1:4. Taf. .10: Kostel. Schnitt 2. Alles Ton. M. 1-14 = 1:3; 15 = 1:4.
T 38: Kostel. Sonda 2. 1-12 glina; 13-15 bron. M. = 1:3. Taf. 38: Kostel. Schnitt 2. 1-12 Ton; 13-15 Bronze. M. = 1:3.
T. 42; Kostel. Sonda 2. 1-14,16-20 glina; 15 bron. M. = 1:3. Taf. 42: Kostel. Schnitt 2. 1-14,16-20 Ion; 15 Bronze. M. = 1:3.
Linking anthropological and archaeological evidence: Notes on the demographic structure and social organisation of the Bronze Age necropolis Velika Gruda in Montenegro
Philippe DELLA CASA
Izvleček
Gomila Velika Gruda na vzhodni jadranski obali, je bila izkopana v letih 1988-1990. V zgornjih plasteh so odkrili nekropolo z začetka mlajše bronaste dobe, s skupinskimi skeletnimi in žganimi grobovi, kostnicami in otroškimi pokopi v žarah. Antropološka analiza ostankov kaže na populacijo z majhnim številom otrok. Arheološka slika kaže, da večina keramike izvira iz žarnih grobov. Ti so imeli v gomili slabe pogoje za ohranitev, kar bi lahko povzročilo odsotnost pe-rinatalnega dela populacije (novorojenčki in dojenčki). Na podlagi modela, da skupinski pokopi predstavljajo družinske grobove, lahko sledi, da je grobišče na začetku pripadalo majhni vaški skupnosti.
Abstract
The burial mound Velika Gruda on the eastern Adriatic coast was excavated in the years 1988-1990. The upper layers recovered a necropolis of the beginning of the late Bronze Age with collective inhumations and cremations, ossuaria and infant's jar burials. The anthropological analysis of the human remains showed an average population with a small amount of young children. The archaeological situation, however, evidences that an important number of pottery finds comes from jar burials that suffered poor preservating conditions in the mound and should thus produce the missing perinatal segment of the population (newborns and infants). In a model where the collective burials represent "family graves", a small village community can be postulated at the origin of the burial site.
The demographic structure and social organisation of prehistoric necropoles and thus the relationship between buried and living populations are much debated subjects, with some reccuring features such as the "deficit of infants" strongly biasing the discussion. With the example of a recently excavated burial site on the east Adriatic coast, it shall be shown that we do have the necessary tools to approach questions of demography and society even on sites that at first sight seem to be suffering geographical isolation and poor preservation of finds.
T1VATSKO POLJE ANI) VELIKA (;Rl)l)A BURIAL MOUND
In lhe years 1988-90, the Department of Prehistory of the University of Zurich lead by Prof. Margarita Primas and the Opštinski zavod za zaštitu
spomenika kulture in Kotor, with its former director Jovan Martinovič, collaborated in an excavation on the burial mound Velika Gruda in the Boka Kotorska, Montenegro (Fig. I). The tumulus is situated in the wide coastal plain of Tivat and is only a few hundred metres distant from the well-known Mala Gruda barrow with its richly furnished late Copper Age central grave (Parovič-Pešikan, Trbuhovič 1971). The plain is a traditionally agricultural area and at the time of publication partially occupied by Tivat airport and the expanding industrial zone of Kotor.
Very little is known about prehistoric settlement in this area, as in the whole of South Dal-matia. Besides excavations of some ever-present tumuli (gomile), investigations have been limited so far to a few cave sites on the steeper slopes of the Boka Kotorska in Spila near Perast or Vranjaj above Herceg-Novi (Markovič 1985), as well as single trenches in hillforts (gradine) surround-
Boka Kotorska
\l/elika Gruda
Lake Skutari
Adriatic Sea
Fig. 1: Location of the burial mound Velika Gruda on the Adriatic coast.
SI. 1: Lega gomile Velika Gruda.
point in time, grave 2 was set in a pit on top of the existing tumulus and covered with a heap of stones (B). The mound was then twice enlarged by substantial tips of clay (CI, C2) and more graves were added. The ones on top of layer C2 were subsequently covered by a massiv stone tip (D) with again more graves placed in it.
The different periods of occupation can be dated both by archaeological finds and a series of radiocarbon dates. The central grave and first tumulus belong to the Mala Gruda late Copper Age phase (Primas 1992; Primas 1996). The subsequent graves and mound tips (B-D) together form a cultural and chronological unity, a necropolis dated to the beginning of the late Bronze Age - Reinecke's Bz D (Delia Casa 1996). The mound was reused for a burial in the early Iron Age and again probably in the Middle Ages.
GRAVE AND BURIAL FORMS OF THE BRONZE AGE NECROPOLIS
ing the Tivatsko polje, e. g. Sv. Luka-Gosici and Pjaca-Vranoviči (Pušič 1976; Parovič-Pešikan 1977-1978). The hillforts have, until now, not provided material earlier than the Iron Age; the Late Copper and Bronze Age are poorly documented and their archaeological and chronological situation not entirely clarified (Delia Casa 1995a). Statements on possible topographical locations of sites and subsistence patterns of prehistoric populations are not yet more than first hypotheses in a very complex issue (Benac 1990; Covic 1990; Delia Casa 1996).
The well preserved tumulus Velika Gruda is 6 m high with a diameter of 26 m and a volume of nearly 1600 m\ It consists of a multi-layered clay mound with a top stone covering up to 1 m thick. The simplified stratigraphy (Fig. 2) illustrates the sequence of clay and stone tips in the mound: the primary central grave 1 - a slab cist - goes together with the first clay mound (A). At a much later
The diversity of grave and burial forms is a conspicuous feature of the Velika Gruda necropolis. In the Bronze Age occupation period, collective inhumations and cremations, ossuaria and jar burials appear side by side (Fig. 3). Characteristics of the collective graves are a rectangular shape, an eclosing made of blocks or slabs, a gravel bed as base for inhumations as well as a stone and slab covering. The tombs are prevailingly oriented SE-NW with the individuals buried on their right or left sides in a flexed position. Despite the very poor preservation of most of the skelet material, evidence is given that the collective graves are the result of a gradual addition of subsequent burials. This is exemplified by the situation in grave 2, where one clearly identifies the last burial in situ with the remains of former burials scooped aside (Fig. 4). In grave 9, the only collective cremation burial of the mound, the individuals were cremated in situ and extinguished with lime-wash.
Fig. 2: Simplified stratigraphy of the burial mound Velika Gruda. SI. 2: Poenostavljena stratigrafija gomile Velika Gruda.
E5S period B I I period C
1 I period D early graves I I	middle graves
late graves
I I jar burials shape I ■H jar burials shape II
13, 23-25: ossuaria
2-3, 8, 10-12, 26-28: collective inhumations 9: collective cremation burial 21-22: abandoned graves
13
Q
\
28
"29
0,.
'32
'34
33

/
23
/
Fig. 3: Velika Gruda. Overview of the Bronze Age graves in the burial mound. SI. 3: Velika Gruda. Tloris bronastodobnih grobov v gomili.
A singularity in burial practice can be observed with the ossuaria, of which most are situated at the edge of the mound (e. g. graves 23-25). They consist of simple pits with redeposited bone material. A possible interpretation of the ossuaria results from the observation of two abandoned graves (21, 22) as well as of repeatedly used graves (9, 13). It looks as if those graves were cleared of their content and re-placed, the bones subsequently re-buried in the ossuaria pits. Connections between graves and ossuaria are also indicated by the scattering of matching sherds. Grave 13 must be considered an ossuarium too, its despite its neat grave construction, it only contained re-deposited children's bones.
On the other hand, large globular jars were used as counterpart to stone-built tombs for burying infants. Some of these jars, especially those situated within the clay strata C1/C2, were almost entirely preserved, sometimes with an accompanying small vessel. In general, very little bone material could be recovered in the jar burials, though at least one even bore a clearly identifiable double inhumation (Fig. 5,6). The stone tip (D) merely provided a number of fragmentary findings, usually dense scatters of sherds belonging to one large jar, along with scattered human remains. Several cases, as for instance the graves 3/7 and 26/30, indicate close spatial relationship between jar burials and collective burials (Fig. 3), giving way to a com-
Fig. 4: Velika Gruda. Grave 2: individually identified burials in the collective grave. Scale = 1:20. SI. 4: Velika Gruda. Grob 2: identificirani posamezni pokopi v skupinskem grobu. M. = 1:20.
prehcnsive interpretation of the burial practices in the necropolis. This view is substantially supported by the results of the anthropological analysis which show that only newborns and infants up to the age of two years were buried in jars (Fig. 7). It becomes thus possible to study through these jars an often scantily tangible population segment in its spacial and numerical spreading across the burial mound.
ANTHROPOLOGICAL ANI) DEMOGRAPHICAL ANALYSES
The anthropological analysis of the human bone material from the necropolis was effectuated by Thomas Bossi on the excavation site itself and at the laboratories of the Department of Anthropology of the University of Zurich. Due to very poor preservation of bones, analyses had to concentrate on the counting of individuals and the determination of age (seldom also sex) using metric and morphological features of teeth and skull fragments. From the 13 collective graves and ossuaria, and the 8 jar burials that had preserved bone material, a total of 125 individuals could be sorted out (Fig. H). The statistical evaluation of
Fig. 5: Velika Gruda. Grave 7: jar burial covered by a stone slab.
SI. 5: Velika Gruda. Grob 7: žara pokrita s kamnito ploščo.
this "anthropologically tangible" population results in a clear deficit of infants in comparison with demographic standards (45-60 %, see Weiss 1973; Hassan 1981; Herrmann et al. 1990) and other Bronze Age necropoles in eastern Europe (Nicolšescu-Plop?or 1961; Teschler-Nicola 1985; Heinrich, Teschler-Nicola 1991), as children amount to only 26 % of the buried population, with newborns and infants (0-2 years) making up a maximum of 8 % (Fig. 9).
Deficit of perinatal individuals is a well-known phenomenon in prehistoric cemeteries (Teschler-Nicola 1985) often due tooverall worse prescrvating conditions for infant's bones and frequent "special treatment" of deceased young children. Both factors apply to the necropolis Velika Gruda, as delicate infant bones were almost only preserved in burial jars well embedded and protected by cover slabs (Fig. 5) and, with the exception of the ossuarium in grave 13, no skeletal remains of newborns and infants under 2 years were recovered in collective graves (Fig. 7). We must also

3
- 1
Fig. 6: Velika Gruda. Grave 7: skeletal remains of two infants. SI. 6: Velika Gruda. Grob 7: ostanki skeletov dveh otrok.
consider the possibility of infants being buried in different places, e. g. within habitation areas, as shown by jars identical to the Velika Gruda shapes used as burial vessels in the Gajtan settlement near lake Skutari in northern Albania (Jubani 1972).
However, there is good archaeological evidence of an originally much larger number of infant's jar burials in the Velika Gruda necropolis. Ex-
ossuaria collective graves
Fig. 7: Velika Gruda. Repartition of the segment infans I (lift yrs) on various burial forms.
SI. 7: Velika Gruda. Porazdelitev segmenta infans I (0-f> let) glede na način pokopa.
cept for the 8 jars with associated remains of at least 9 young individuals (Fig. 8), another 9 pottery finds from the site present exactly the same features as the jar burials. These vessels are always completely broken up, but the sherds spread within a restricted area of not more than 1 m2, and the forms can always at least partially be restored. The shapes equal those of attested burial jars, and an accompanying small vessel (beaker, cup or bowl) is also common. The typological evaluation of the burial jars shows that only two basic shapes were used: one is a globular jar with cylindrical neck, the other one a more open form with flaring rim (Fig. 10). Again at least 16 more stray sherds from the stone tip (D) display characterstics of these jar shapes. It becomes thus possible to interpret them as former burial jars that were most probably destroyed and scattered during the many re-workings of the mound (re-openings and re-placements of graves within the stone tip etc.).
We may so add 25 jar burials to the original number. Considering the strong tradition of collective burial in our necropolis, n.b. also attested in one jar burial (Fig. 6), it looks reasonable to add another 25 % to this figure. A total of 40 newborns and infants (0-2 years) originally buried in the mound can thus be estimated by linking anthropological and archaeological evidence. The "archaeologically enlarged" population of the Velika Gruda necropolis amounts now to 156 individuals and shows a significantly differing age repartition against the "anthropologically tangible" population (Fig. 9).
A life-table (Fig. 11) using the model of Acsadi and Nemeskeri (1970) offers the possibility to compare populations of different burial sites among each other, though the issues are biased by a number fundamental problems (Ward, Weiss 1976; Hassan 1981; Herrmann et al. 1990). The age and sex diagnosis of skeletal remains is a conjectural procedure using metric and morphological indicators of recent reference populations. Due to variations of these indicators and subjective choice or interpretation of criteria, all anthropological evaluations of (pre)historic skeletal series bear a random error. This has exemplary been illustrated on the material of the Mezocsat middle Bronze Age necropolis (Hansel, Kalicz 1986). On the other hand, palaeodemographic models such as life-tables are based on stationary populations with constant rates of fertility and mortality (cohorts), yet this might not match the conditions of many (pre)historic populations. As Wahl (1982, 40) has stated, "... all mathematical methods used for re-construct-
iar burials
	number	infans I	infans II	iuvenil	adult I	adult II	matur	senil	indet.	female	male	indet.
	of ind.	0-6 yrs	6-12 yrs	12-17 yrs	17-25 yrs	25-35 yrs	35-55 yrs	>55 yrs	age			sex
collective												
burials												
grave 2	5	2	-	-	1	1	1	-	-	1	1	3
grave 3	2	-	-	-	2	-	-	-	-	-	2	-
grave 8	11	1	1	-	2	2	2	2	1	1	1	9
grave 9	7	-	-	1	-	-	-	-	6	1	2	4
grave 10	5	-	1	1	-	1	1	-	1	2	2	1
grave 11	17	-	7	-	2	6	1	-	1	1	3	13
grave 12	4	-	-	1	1	2	-	-	-	-	1	3
grave 26	22	-	2	-	8	8	4	-	-	2	1-	19
grave 27	12	2	1	1	4	1	1	2	-	2	4	6
grave 28	1	-	-	-	1	-	-	-	-	-	-	1
grave 35	3	-	-	-	-	1	2	-	-	1	2	-
ossuaria												
grave 13	6	3	1	1	-	-	-	-	1	1	-	5
grave 23	6	1	1	-	2	1	1	-	-	-	-	6
grave 24	9	1	-	1	-	2	2	-	2	-	-	9
grave 25	5	-	-	1	-	-	1	1	2	-	1	4
jar burials												
grave 6	1	1	-	-	-	-	-	-	-	-	-	1
grave 7	2	2	-	-	-	-	-	-	-	-	-	2
grave 15	1	1?	-	-	-	-	-	-	-	-	-	1
grave 18	1	1?	-	-	-	-	-	-	-	-	-	1
grave 20	1	1?	-	-	-	-	-	-	-	■	-	1
grave 29	1	1	-	-	-	-	•	-	-	-	-	1
grave 30	1	1?	-	-	-	-	-	-	-	-	-	1
grave 33	1+1?	1	-		-	-	-	-	1?	-	-	1+1?
totals	125	16+4	14	7	23	25	16	5	14+1	12	20	92+1
	(100%)	(16%)	(11%)	(6%)	(18%)	(20%)	(13%)	(4%)	(12%)	(10%)	(16%)	(74%)
Fig. 8: Velika Gruda. Summary of the results of the anthropological analyses. SI. 8: Velika Gruda. Povzetek rezultatov antropološke analize.
ing prehistoric populations offer just estimations, for the dynamics of a population resulting from many single events (migrations, catastrophes, epidemics, matrimony and birth regulations etc.)
Fig. 9: Velika Gruda. Comparison of the age repartition in the "anthropologically tangible" (n = 125) and the "archaeo-logically enlarged" (n = 156) population. SI. 9: Velika Gruda. Primerjava starostne porazdelitve med "antropološko določljivo" (n = 125) in "arheološko dopolnjeno" (n = 156) populacijo.
Fig. II): Velika Gruda. Basic shapes of burial jars. Scale = 1:8.
SI. II): Velika Gruda. Osnovni obliki žar. M. = 1:8.
X	Dx	d*	lx	qx	ex
0- 5	45.0	28.85	100.00	0.288	20.27
5-10	14.0	8.97	71.15	0.126	22.47
10-15	8.5	5.45	62.18	0.088	20.35
15-20	14.3	9.17	56.73	0.162	17.06
20-25	17.9	11.47	47.56	0.241	14.87
25-30	15.0	9.62	36.09	0.266	13.81
30-35	15.6	10.00	26.47	0.378	12.91
35-40	6.3	4.04	16.47	0.245	14.23
40-45	4.8	3.08	12.44	0.247	13.04
45-50	3.8	2.44	9.36	0.260	11.51
50-55	4.3	2.76	6.92	0.398	9.68
55-60	2.0	1.28	4.17	0.308	9.42
60-65	1.5	0.96	2.88	0.333	7.50
65-70	1.5	0.96	1.92	0.500	5.00
70-75	1.5	0.96	0.96	1.000	2.50
Fig. 11: Velika Gruda. Abridged life-table of the "archaeo-logically enlarged" population (x: age class; Dx: number of individuals deceased in x; dx: death frequency in x; lx: survival frequency in x; qx: death probability in x; ex: average life expectancy in x).
SI. 11: Velika Gruda. Izvleček iz življenske tablice "arheološko dopolnjene" populacije(x: starostni razred; Dx: število osebkov umrlih v x; dx: odstotek umrlih v x; lx: odstotek živih v x; qx: verjetnost smrti v x; ex: pričakovano povprečno trajanje življenja v x).
can hardly be seized in the record and are not considered in models."
The Bronze Age populations of Cirna (Nicola-escu-Plop$or 1961), Pitten (Teschler-Nicola 1985) and Gemeinlebarn F (Heinrich, Teschler-Nicola 1991) can nevertheless be taken into comparison for some general tendencies (Fig. 12). With 43 % of children (0-15 years) the Velika Gruda "enlarged" population is now well balanced as against demographic standards; this is particularly obvious when the perinatal segment (0-5 years) is taken into consideration. Accordingly, life expectancy at birth is rather low with only little more than 20 years. Death probability reaches a first peak in an early adult segment already. This might be due to the fact that patterns of tooth abrasion were the almost only age indicators in our material and thus might have lead to a systematic deviation. An overall mortality rate (m = 1 -r-c0) of ± 50 %o seems to be likely for populations with high infant mortality.
SOCIAL ORGANISATION OF THE NECROPOLIS
If we accept the possible links between anthropological and archaeological evidence, the Velika Gruda population appears as "normal" or "representative" in demographic terms. We may thus turn to the interpretation of the burial site as a whole. Fig. 13 shows the age repartition within collective burials on the mound. With a few exceptions (graves 3, 13, 35), subadult and adult individuals are present in all the graves and ossuaria. This also accounts for female and male individuals, as far as it is possible to argue with only 25 % of sex determined cases. In a model based on a village community living in separate households, the collective graves can best be interpreted as "family graves", associated with newborn's and infant's jar burials (Fig. 3).
The living population (P) of the presumed village (or hamlet) can be calculated with a formula proposed by Acsadi and Nemeskeri (1970): P = k(De0-M), where D is the sum of individuals buried in the necropolis, e0 the life expectancy at birth, t the duration of the necropolis and k a constant factor (1.1 or 1.0, see Heinrich, Teschler-Nicola 1991). The duration of the necropolis can be estimated archaeologically using the repartition of burial jar shapes within the necropolis. The two basic shapes separate clearly in the horizontal startigraphy (Fig. 3) and make two phases, each lasting maybe two generations or 50-60 years. We find thus a living population of 28-35 individuals, or a village with 6 "nuclear families" of 5-6 individuals each (for similar estimations see Teschler-Nicola 1985 and Delia Casa 1995b).
A rough estimation of the duration of each collective grave can also be given according to the number of buried individuals. The synthesis of these estimations is shown in a graph illustrating the evolution of the burial site (Fig. 14). The graph also displays that the necropolis starts with a "founder generation" (Wittwer-Backofen 1991). Later on, several graves are used at the same time, while the last graves illustrate the abandonment
	Velika Gruda	Cirna	Pitten	Gemeinlebarn F
d0 16 (individuals 0-15 yrs)	43.3%	37.3%	47.6%	33.6%
d0 5 (individuals 0-5 yrs)	28.9%	23%	16.4%	11.7%
e0 (life expectancy at birth)	20.3 yrs	23.6 yrs	22.5 yrs	26 yrs
Q.0 25 (death probability >0.25)	0-5, 25-30, >45 yrs	>30 yrs	>35 yrs	>30 yrs
m (mortality)	49%o	52%o	44%o	38%o
Fig. 12: Comparison of some general demographic values in Bronze Age cemeteries of eastern Europe. SI. 12: Primerjava nekaterih demografskih vrednosti med bronastodobnimi grobišči v vzhodni Evropi.
20
§ 15
T3
10
I I infans I I iuvenil I I adult/matur I senil
A j
10
11
12 grave
13
23
24
25 26 27 35
Fig. 13: Velika Gruda. Age repartition of individuals within collective burials. SI. 13: Velika Gruda. Porazdelitev osebkov po starosti v skupinskih grobovih.
of the cemetery and/or the corresponding settlement.
The number of thoroughly excavated and anthropologically analysed Bronze Age necropoles in the eastern parts of Europe is still small. Comprehensive knowledge of the formation processes,
0	60		120 y
grave 2			
	grave 3		
	grave 8		grave 35?
	grave 9		
	grave 13 • • • • • »(g)		
	grave		
	grave 11		
	grave 12		
	grave 21		
	grave 22		
	grave 25 grave 23 <g> <g> <g>	$rave 24 grave 26	
		grave 27	
	grave 28 • • •		
			
			
pol Mul B	early middle	late graves	
	-----------	--------	
	jars shape I	jars shape II	
Fig. 14: Velika Gruda. Evolution and duration of the necropolis. SI. 14: Velika Gruda. Razvoj in trajanje grobišča.
the find ensembles and the skeletal materials of a cemetery is yet essential as regards demographic and social contexts of past populations. Despite the limitations of palaeodemographic models, the example of the Velika Gruda necropolis shows that a combined argumentation can well approximate the dynamics of a prehistoric burial site. Furthermore, models on the social organisation of prehistoric groups can be obtained. Whether these issues match the results of settlement excavations and spatial surveys still has to be proven.
Acknowledgements
This paper was presented at the Inaugural Meeting of the European Association of Archaeologists (EAA) in Ljubljana in September 1994. I would like to thank Margarita Primas, Biljana Schmid-Sikimic, Thomas Bossi (all Zurich) and Bryon Bass (Edinburgh) for their support and comments on the views expressed here.
ACSADI, G. and J. NEMESKER1 1970, History of human life spun and mortality. - Budapest.
BENAC, A. 1990, Quelqucs excmples des changcmcnts socio-dconomiques dans les periodes prdhistoriqucs en Yougo-slavie. - Cod. Cent. hulk. isp. 28, 35-47.
ČOVIČ, B. 1990, Uber die Struktur der Viehzucht im nord-westlichen Balkan wiihrend der Bronze- und Eiscnzcit. -God. Cent. balk. isp. 28, 65-73.
DELLA CASA, Ph. 1995a, The Cetina group and the transition from Copper to Bronze Age in Dalmatia. - Antiquity 69, 565-576.
DELLA CASA, Ph. 1995b, Zur sozialen Organisation bronzezeitlicher Nekropolen des 14. und 13. Jahrhunderts v. Chr. im dinarischen Raum. - In: Trans Europam. Festschrift fiir Margarita Primas, Antiquitas 34,69-80. DELLA CASA, Ph. 1996, Die bronzezeitliche Nekropole Velika Gruda (Opš. Kotor, Montenegro). Fundgruppen der mittleren und spaten Bronzezeit zwischen Adria und Donau. -Univforsch. z. prahist. Arch. 33. HANSEL, B. and N. KALICZ 1986, Das bronzezeitliche Graberfeld von Mezocsat, Kom. Borsod, Nordostungarn.
-	Ber. Rom. Germ. Komm. 67, 5-88.
HASSAN, F. A. 1981, Demographic archaeology. - New York. HE1NRICH. W. and M. TESCHLER-NICOLA 1991, Zur Anthropologic des Graberfeldes F von Gemeinlebarn, Niederosterreich. - In: W. Neugebauer, Die Nekropole F von Gemeinlebarn, Niederosterreich, Rom. Germ. Forsch. 49, 222-256.
HERRMANN, B. et al. 1990, Prahistorische Anthropologic.
Leitfaden der Feld- und Labormethoden. - Berlin. JUBANI, B. 1972, La ceramique illyrienne de la cite de Gajtan.
-	lliria 2, 409-450.
MARKOVIČ, Č. 1985,Neolit Crne Gore. - Centar za arheološka
istraživanja Filozofskog fakulteta u Beogradu 5. NICOLAESCU-PLOP§OR, D. 1961 Cercetari antropologice asupra osemintelor din necropola de incinera(ie de la Cirila.
-	In: V. Dumitrescu, Necropola de incinerafie din epoca bronzului de la Cirna, 365-386, Bucurejti.
PAROVIČ-PEŠIKAN, M. 1977-1978, Arheološka istraživanja
u Boki Kotorskoj. - Starinar 28-29, 19-67. PAROVIČ-PEŠIKAN, M. and B. TRBUHOVIČ 1971, Iskopavanja tumula ranog bronzanog doba u Tivatskom polju. - Starinar 22, 129-141.
PRIMAS, M. 1992, Velika Gruda. Ein Grabhiigel des 3. und 2. Jahrtausends v. Chr. in Montenegro. - Arch. Korrbl. 22, 47-55.
PRIMAS, M. 1996, Hiigelgriiber des frtihen 3. Jahr-tausends v. Chr. im Adriagebiet - Velika Gruda, Mala Gruda und ihr Kontext. - Univforsch. z. prahist. Arch. 32.
PUŠIČ, I. 1976, Tragovi preistorije i rezultati dosadasnjeg istraživanja na teritoriji Boke Kotorske. - Materijah 12, 127-132.
TESCHLER-NICOLA, M. 1985, Die Korper- und Brand-bestattungen des mittelbronzezeitlichen Graberfeldes von Pitten, Niederosterreich. - In: F. Hampl et al., Das mittel-bronzezeitliche Graberfeld von Pitten in Niederosterreich 2. - Mitt. Prahist. Komm. 21/22, 127-263.
WAHL, J. 1982, Leichenbranduntersuchungen. Ein Uberblick iiber die Bearbeitung und Aussagemoglichkeiten von Brandgrabern. - Praehist. Ztschr. 57, 1-180.
WARD, R. H. and K. M. WEISS 1976, The demographic evolution of human populations. - In: The demographic evolution of human populations, 1-23, London.
WEISS, K. 1973, Demographic models for anthropology. -American Antiquity 38.
WITTWER-BACKOFEN, U. 1991, Nekropole und Siedlung - Moglichkeiten und Grenzen der Rekonstruktion pra-historischer Bevolkerungsstrukturen. - Mitteilungen der Berliner Gesellschaft fiir Anthropologic, Ethnologic und Urgeschichte 12, 31-38.
Povezava antropoloških in arheoloških podatkov: pripombe k sestavi prebivalstva in družbeni ureditvi bronastodobnega grobišča Velika Gruda v Črni gori
Povzetek
Gomila Velika Gruda je bila izkopana v letih 1988-1990. Leži na obalni ravnini pri Tivatu, blizu bakrenodobne gomile Mala Gruda. Prazgodovinska poselitev na tem območju je skromno raziskana, saj je površinsko pregledanih ali izkopanih samo nekaj najdišč.
V gomili Velika Gruda je moč razlikovati več faz poselitve: poznobakrenodobni centralni grob, celotno mlajšebronasto-dobno nckropolo in posamezne kasnejše grobove. Strukture so datirane z radiokarbonsko in arheološko metodo.
Bronastodobno nckropolo sestavlja trinajst kamnitih grobnic s skupinskimi pokopi, štiri grobne jame s skeleti in več kot trideset žarnih pokopov novorojenčkov in otrok. Od slednjih je le osem antropološko določenih, medtem ko so ostali določeni
na podlagi fragmentiranih najdb in značilnih oblik žar. Zaradi upoštevanja antropoloških in arheoloških podatkov vključuje antropološka analiza večje število osebkov.
Življenska tablica s 43% umrljivostjo otrok in pričakovano življcnsko dobo ob rojstvu, ki znaša nekaj več kot dvajset let, je dobro uravnotežena in se ujema z demografskimi standardi predindustrijskih populacij.
Obsežna interpretacija vseh razpoložljivih podatkov ponuja tudi model družbene urejenosti grobišča. Skupinski grobovi in pripadajoči žarni grobovi so predstavljeni kol družinski grobovi na grobišču majhne vaške skupnosti približno tridesetih prebivalcev.
Dr. Philippe Delia Casa Abt. Ur- und FrUhgcschichtc Univcrsitiit Zurich Karl Schmid-Str. 4 CI 1-8006 Zurich
Poznohalštatska hiša na Gradišču pri Valični vasi
Janez DULAR in Danilo BREŠČAK
Izvleček
V prispevku so predstavljeni rezultati zaščitnega raziskovanja na Gradišču pri Valični vasi v dolini Krke na Dolenjskem, na katerem so bili ugotovljeni ostanki hiše iz konca starejše železne dobe (negovski horizont). Pri izkopavanju so prišli na dan tudi posamični fragmenti latenske keramike, s čimer je bila potrjena obljudenost naselja tudi v mlajši železni dobi.
Abstract
The article presents the results of rescue excavations at Gradišče near Valična Vas in the Krka valley in Lower Car-niola. The remains of houses from the end of the early Iron Age (Negova horizon) were documented. Isolated fragments of La Tene pottery also came to light in the excavations, confirming the further existence of the settlement in the late Iron Age.
Spomladi 1983 je Borut Križ, ki je bil takrat konservator novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pregledoval arheološka najdišča na levem bregu Krke. Ob tej priložnosti je na Gradišču pri Valični vasi opazil na robu tamkajšnjega peskokopa velik pravokoten vkop, v katerem je bilo obilo keramike, prežganega glinastega ometa in oglja (si. 1). Najdba je klicala po zaščitnem posegu, zato je bil o vsem obveščen regionalni zavod v Ljubljani, ki pa je raziskavo kljub temu, da je bilo najdišče na njegovem terenu, prepustil novomeškim kolegom. Tako sta konec oktobra Borut Križ in Danilo Breščak odstranila vrhnjo narinjeno plast humusa in očistila površino vkopa, ki se je kmalu izkazal za ostanek močno poškodovane prazgodovinske stavbe. V enajstih dneh sta raziskala zahodno polovico hiše, nato pa ju je jesensko deževje prisililo, da sta delo ustavila. Na Gradišče sta se vrnila julija 1984, ko sta raziskala objekt do konca. Najdbe sta izročila Dolenjskemu muzeju v Novem mestu. O zaščitni akciji sla bili objavljeni tudi dve krajši poročili, v katerih je bila stavba opredeljena v mlajšo železno dobo.1
SI. I: Gradišče pri Valični vasi. Rob peskokopa, kjer je bil odkrit prazgodovinski objekt.
Abb. I: Gradišče bei Valična vas. Der Kiesgrubenrand, wo
das vorgeschichtliche Gebiiude entdeckt wurde.
*
Valična vas je pomemben arheološki najdiščni kompleks, ki ga je odkril Jernej Pečnik že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.2 Znan je postal predvsem zaradi bogatih poznohalštatskih in la-tenskih grobnih najdb, med katerimi velja posebej omeniti okrašeno situlo, negovsko čelado in
1	D. Breščak, Var. spom. 26, 1984, 216; D. Breščak, B. Križ, Var. spom. 27, 1985, 208 ss.
2	C. Deschmann, Fiilirer durch das Krainische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach (1888), 75 s; J. Šašel, v: ANSI (1975) 235.
ijSv. Jožef
ljubljana
Valična vas
SI. 2: Arheološka najdišča v okolici Valične vasi.
Abb. 2: Archaologische Fundorte in der Umgebung von Valična vas.
srednjelatenski sklepanec.3 Ker je bila topografija tega predela Suhe krajine že narejena,4 vemo, da so za zdaj pri Valični vasi znana štiri arheološka najdišča (si. 2):
1.	Straža pri Valični vasi (gomila; starejša železna doba).
2.	Ulice v Valični vasi (naselje; mlajša železna doba ?, rimska doba).
3.	Zadinec pri Valični vasi (piano grobišče s skeletnimi in žganimi pokopi; starejša in mlajša železna doba, rimska doba).
4.	Gradišče pri Valični vasi (naselje; starejša in mlajša železna doba, rimska doba).
Tu nas zanima predvsem zadnje najdišče, se pravi Gradišče pri Valični vasi. Odkrito je bilo že zelo zgodaj, saj ga v svoji neobjavljeni novo-
meški karti omenja že Jernej Pečnik.5 Znano je bilo tudi Alfonsu Miillnerju, ki je objavil njegovo skico.6
Naselje je bilo postavljeno na greben vzhodno od Valične vasi. Njegova severna stran je zelo strma in težko dostopna, proti jugu pa so pobočja zlož-nejša in se terasasto spuščajo proti Krki. Vzhodni del grebena je uničen, saj seje vanj zajedel velik peskokop. V naselje je najlažje priti z zahoda, torej po grebenu od Valične vasi.
Lega Gradišča je dominantna, saj dobro obvladuje zgornjo dolino reke Krke. Ker nima posebno ugodnega poselitvenega zaledja, moramo njegovo lego povezovati zlasti s komunikacijo, ki je tekla po grebenih na levem bregu reke. Za to pot, ki seje v ljudskem izročilu ohranila kot "rimska
3	Gradivo iz Valične vasi, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani, je objavila B. Teržan, Arh. vest. 24, 1973, 660 ss.
4	Območje smo pregledali leta 1989; za topografijo okolice Valične vasi glej tudi članka B. Teržan (op 3) in I). Vuce, Var. spom. 23, 1981, 220 s.
5	J. Pečnik, rk. Beschrcibung der Spezialkarte "Rudolfswerth" aus der priihistorisehen Zeit (1889) 106.
6	A. Milliner, Geschichle ties Eisens in Krain, G6rz und I stricu (1909) 74.
SI. .?: Gradišče pri Valični vasi. Tloris naselja. M. = 1:1500.
Abb. .?.• Gradišče bei Valična vas. GrundriB der Siedlung. M. = 1:1500.
cesta", lahko z veliko verjetnostjo domnevamo, da izvira iz prazgodovine.7
Oblika naselja je v celoti prilagojena konfiguraciji grebena. Ker so tla iz dolomita, Gradišče očitno ni bilo opasano /. obzidjem. Na površini
nismo namreč nikjer odkrili njegovih sledov. Na skrajni severozahodni strani je dostop v naselje zapiral stožec, imenovan Kunkelj, ki je bil približno 10 metrov višji od okolice. Ker je bil greben na tem mestu zelo ozek, njegova severna in juž-
7 Za potek rimske ceste po dolini Krke cfr. A. Premerstein, S. Rutar, Rdmische Strassen und Kefestigungen in Kruin (IKW) 29.
SI. 4: Gradišče pri Valični vasi. Pogled na peskokop, ki je uničil zgornji predel naselja.
Abb. 4: Gradišče bei Valična vas. Blick auf die Kiesgrube, die den oberen Teil der Siedlung zerstorte.
na pobočja pa strma, je bil dostop v Gradišče z zahoda že po naravni plati dovolj dobro zavarovan. Žal so Kunkelj pred leti s kopanjem peska v celoti odstranili, tako da si lahko nekdanjo obliko terena v tem delu naselja rekonstruiramo le iz topografske karte 1: 5000, na kateri je še vrisano
SI. 5: Gradišče pri Valični vasi. Profil peskokopa z vkopano hišo.
Abb. 5: Gradišče bei Valična vas. Profil der Kiesgrube mit eingegrabenem Haus.
stanje pred širitvijo peskokopa (si. 3). To pa je vsekakor premalo, da bi lahko ugotovili, ali je bil Kunkelj na vrhu tudi umetno dodelan. Pečnik, ki je na njem kopal, pa nič našel, je bil namreč prepričan, da gre za gomilo iz nanesenega peska in kamenja.8 Podobnega mnenja je bil tudi Mullner,
SI. 6: Gradišče pri Valični vasi. Tloris jam in jam za stojke. M. = 1:50.
Abb. 6: Gradišče bei Valična vas. GrundriB der Gruben und Plostenloeher. M. = 1:50.
8 Pečnikovi pismi Dežmanu z dne 2. 8. in 8. 8. 1885
SI. 7: Gradišče pri Valični vasi. Obrisi jam za stojke. A: jama I; B: jama 2; C: jama 3; D: jama 7.
Abb. 7: Gradišče bei Valična vas. Umrisse der Pfostenlocher. A: Pfostenloch 1; B: Pfostenloch 2; C: Pfostenloch 3; D: Pfo-stenloch 7.
ki omenja za gomilo še jarek.9 Kunkelj bi bil torej kaj lahko tudi oddvojni okop, kakršne poznajo nekatera dolenjska naselja (npr. Kunkel pod Vrhtrebnjem, Makovec nad Zagorico, Kočnik nad Segonjami itd.). Žal so s kopanjem peska za zmeraj uničili dokaze za njegov obstoj.
Rob naselja na severni strani je jasen, saj poteka tik za potjo, pod katero se teren takoj prevesi v hudo strmino. Po približno 150 metrih se pojavi zelo lepa ježa, ki ima jasen rob. Dolga je skoraj sto metrov in obroblja lepo teraso severno od podružnične cerkvice sv. Martina.
Kako daleč se je naselje širilo proti vzhodu, zaradi ogromnega peskokopa ni več mogoče ugotoviti. Bolje je ohranjeno južno pobočje grebena, čez katerega se sedaj vleče sedem različno velikih teras.Vse so bile vsekane v mehko dolomitno osnovo hriba, njihovo obliko, velikost in potek pa so v celoti prilagodili konfiguraciji pobočja. Hrez raziskovalnih posegov seveda ni mogoče trditi, da
so vse terase prazgodovinske. V stoletjih so bile namreč močno spremenjene, saj so se na njih vse do nedavnega raztezale njive in vinogradi. S precejšnjo verjetnostjo pa smemo domnevati, da se pod njimi skrivajo starejše osnove, saj se na vseh pojavljajo drobci prazgodovinske keramike. Številni so zlasti na zgornjih treh terasah, kjer se poleg keramike najdeta tudi prežgan glinast omet in žlindra, medtem ko so na drugih terasah najdbe redkejše.
Kot smo že omenili, je naselje odkril Pečnik.10 Sistematično še ni bilo raziskovano, vendar pa so zlasti pri kopanju peska prihajale na dan posamične najdbe. Omenimo naj le dve železni sulič-ni osti" in manjši naselbinski objekt ob vzhodni strani Kunklja, za katerega pa ni bilo moč ugotovili, čemu je služil.12 Edini zaščitni poseg na Gradišču je bil torej izkop zgoraj omenjene stavbe in to kljub dejstvu, da so s kopanjem peska odnesli in s tem tudi uničili ves vrhnji predel naselja (si. 4).
''	A. Miillncr, d. e.
"'	(ilej opombo 5.
11	T. Knez, Vur. spom. 12, l%7, 84 s, t. 2: 1; D. Vuga, Var. spom. 23, 1981, 220, si. 34.
12	I.. Slapšak, Var. spom. 13-14, 1968-1969, 184, 1. 6.
SI. S: GradiSče pri Valični vasi. Profili jam za stojke. A: jama 1; B: jama 3; C: jama 6; I): jama 7.
Abb. S: GradiSče bei Valična vas. Profil der Pfoslenloeher. A: Pfostenloch I; B: Pfostenloch C: Pfostenloeh <>; D Pfosten-loch 7.
SI. 9: Gradišče pri Valični vasi. Jami A-B. Abb. 9: Gradišče bei Valična vas. Gruben A-B.
Raziskana hiša je stala na najvišji terasi Gradišča (si. 3). Kot že rečeno, so jo deloma načeli pri kopanju peska, zato je bil objekt zelo dobro viden tudi v profilu izkopa (si. 5). Po končanem zaščitnem posegu seje izkazalo, daje na raziskanem prostoru več poselitvenih faz.
Prav na dnu, torej v dolomitni osnovi hriba, se je pokazalo osem jam za stojke, od katerih so bile tri postavljene skoraj v ravno črto, pet pa jih je bilo razporejenih brez pravega reda v vzhodnem predelu raziskane površine (si. 6). Jame so bile okrogle, njihovi obrisi pa so bili v dolomitnih tleh zelo jasni (si. 7: a-d). Vkopane so bile do pol metra globoko. Iz profilov je zelo dobro razvidno, da so imele konično obliko z rahlo zaobljenim dnom (si. 8: a-d).
Poleg jam za stojke je bilo v doloniitna tla vkopanih še pet dvojnih jam. Na tlorisu (si. 6) so označene s črkami A-J. Njihov premer je znašal med 50 in 60 cm. Kot rečeno, so se jame pojavljale v parih, pri čemer je bila ena vedno nekoliko globlja od druge. Vmesni robovi so bili posneti, tako daje bil med jamami gladek prehod (si. 9,10). V njih ni bilo nobenih najdb.
Dvojnih jam in jam za stojke ni moč povezati v zaključeno celoto. Brez zadržkov pa lahko rečemo, da predstavljajo del enega ali celo več objektov, ki so bili postavljeni na najvišji terasi Gradišča. Sodeč po sledovih lukenj za stojke, ki so se zelo dobro ohranile v dolomitni osnovi hriba, so bile stavbe zgrajene v tehniki stojkaste gradnje, ro ugotovitev potrjuje tudi stenski omet, v katerem so se ohranili jasni odtisi brun in prepleta (•v/. II). Čemu so služile dvojne jame, je seveda težko reči. Da bi bile to zgolj shrambe, je bolj malo verjetno, njihovo funkcijo pa je težko določiti tudi zato, ker ni bilo v njihovem zasutju nobenih najdb.
Nad temi pravkar opisanimi stavbnimi ostali-nami je bila kasneje zgrajena hiša. Tudi od nje so
SI. 10: Gradišče pri Valični vasi. Jami G-H. Abb. 10: Gradišče bei Valična vas. Gruben G-H.
se ohranili le borni sledovi, saj jo je nekako čez polovico presekal peskokop (si. 12). Stavba je imela najverjetneje pravokotno obliko, razdeljena pa je bila v dva različno visoka dela. Nivojska razlika je bila že pred izkopavanjem zelo dobro vidna v profilu peskokopa (si. 5). V zahodno ležeči višji polovici hiše smo naleteli na zelo dobro ohranjena tla iz phane zemlje. Na njih je ležalo obilo razbite lončenine in zdrobljenega stenskega ometa (si. 13). Na zahodni strani se je stavba zaključevala s približno 40 cm globokim navpičnim vsekom v skalnata tla (si 14), s katerim so pripravili ležišče za temeljno bruno, katerega zoglenel kos smo še odkrili na prvotnem mestu (si. 15). Bruno je bilo je iz hrastovega lesa.
Tik ob pravkar opisani steni je bilo postavljeno ovalno ognjišče. Po daljši osi je merilo 80 cm, vendar pa je bilo prvotno nekoliko večje, saj ga je na severni strani deloma uničil peskokop (si.
16).	Ognjišče je bilo zelo skrbno zgrajeno. Na raš-čena tla so namreč položili dve legi drobnega kamenja, ki so ga nato prevlekli s plastjo ilovice (si.
17).	Na ta način je bila površina ognjišča za približno 8 cm višja od tal v hiši. Na vzhodni strani je
SI. 11: Gradišče pri Valični vasi. Glinast omet z odtisi brun in prepleta.
Abb. 11: Gradišče bei Valična vas. Lehmverputz mit Balken-und Flechtwcrkabdriickcn.
SI. 12: Gradišče pri Valični vasi. Tloris hiše. M. = 1:50.
Abb. 12: Gradišče bei Valična vas. GrundriB des Hauses. M. = 1:50.
imelo ognjišče zglajen rob, proti steni pa ga je obrobljala vrsta manjših lomljencev, ki so bili s čelne strani prav tako prevlečeni z močno prežgano ilovico. Dvignjen kamnit rob je očitno preprečeval vžig lesene stene, ob kateri je bilo postavljeno odprto ognjišče. Čemu je služil velik ploščat kamen ob steni južno od ognjišča, se nam ni posrečilo ugotoviti.
Vzhodni del hiše je bil, kot že rečeno, nižji. Deloma je k temu pripomogel že sam naklon tal, razen tega pa sta bili na tem koncu stavbe v skalno osnovo vklesani še dve večji jami (si. IS). Obe je delno poškodoval peskokop. Prva je bila 1,5 m široka in 28 cm globoka. Druga jama je bila še globlja. V premeru je merila toliko kot prva, njeno dno pa je segalo kar 43 cm pod nivo hodne površine v zahodnem delu hiše. Obe jami sta bili zatrpani s črno zemljo in kamnitim drobirjem. Vmes je bilo precej drobcev glinastega ometa in nekaj fragmentov keramike. Prav na dnu se je v globlji jami vlekla do 2 cm debela plast z ogljem pome-
šane zemlje. Funkcija jam ni jasna, morda sta služili kot shrambi.
Vzhodna stena hiše je stala tik ob globlji jami. Da je bilo res tako, nam dokazuje dobro ohranjeno ležišče za temeljno bruno, ki je bilo vsekano tik ob robu jame v skalnato osnovo (si. 19). Ostankov bruna na tem mestu žal nismo odkrili.
Hiša je bila potemtakem dolga 7 metrov. Kolikšna je bila njena širina, nismo uspeli ugotoviti, saj jo je na severni strani deloma odnesel peskokop. Glede na ležišči za temeljni bruni vzhodne in zahodne stene je bila skoraj gotovo zgrajena v eni od naprednejših tesarskih tehnik. V poštev prideta le sohasta ali blokovna gradnja, za natančnejšo odločitev pa nam seveda manjkajo ustreznejši dokazi.
Hišni inventur: Najdbe, ki so ležale razbite na tleh ob ognjišču, si) ustaljen inventar dolenjskih železnodobnih hiš.1-1 Opraviti imamo namreč z lonci (t. 1: 7-10), latvicami (t. 1: 13-15), pekvami (t. 2: 4,6 ) in glinastimi svilki (t. 2: 11-13). Manjkal ni
-1 Cfr. J. Dular, S. Ciglenečki, A. Dular, Kučar, Op. Inst. arch. Slov. I (1995) 33 ss.
SI. 13: Gradišče pri Valični vasi. Razbila lončenina v zahodni polovici hiše.
Abb. 13: Gradišče bei Valična vas. Zerbrochene Keramik in der Westhalfte des Hauses.
niti brusni kamen (t. 2: 10). Med kosi, ki jih najdemo redkeje, velja omeniti pokrov (l. 2: 5), mo-tek (t. 2: 7), lonček z izlivkom (/. 1: 1) in železno orodje, najverjetneje dleto (/. 2: 9).
■V/. 14: Gradišče pri Valični vasi. Vsekana stopnica za zahodno steno hiše.
Abb. 14: Gradišče bei Valična vas. Eingcschniltcnc Trcppe der Wcstwand des Mauses.
Časovna opredelitev: Čeprav inventar hiše ni bil posebno bogat, pa njena datacija ni težavna. Pomagamo si lahko zlasti z okrasjem posod, med katerim velja omeniti predvsem vdrte bradavice (t. 1: 7,13), paralelno nalepljena rebra pod ustji posod (t. 1: 6), podkvasto nalepko (t. 2: 3) in nalepko v obliki svastike (t. 2: 1). Značilna so tudi nekatera ustja (t. 1: 5,8,10). Vse te oblike imajo namreč odlične paralele v inventarju hiš B in D s Kučarja pri Podzemlju, ki sta bili opredeljeni
SI. 15: Gradišče pri Valični vasi. Ostanek zoglenelega temeljnega bruna zahodne stene hiše.
Abb. 15: Gradišče bei Valična vas. Reste eines verkohlten Balkcns der Mauswestwand.
SI. 16: Gradišče pri Valični vasi. Pogled na ognjišče od zgoraj.
Abb. 16: Gradišče bei Valična vas. Bliek aui die Herdstelle von oben.
SI. 18: Gradišče pri Valični vasi. Jami v vzhodni polovici hiše.
Abb. 18: Gradišče bei Valična vas. Gruben im Ostlcil des Hauses.
SI. 17: Gradišče pri Valični vasi. Kamnita podlaga ognjišča. Abb. 17: Gradišče bei Valična vas. Steinerne Unterlage der Herdstelle.
na konec starejše železne dobe, to je v negovski horizont.14 Datacija hiše na Gradišču se torej dobro ujema s starostjo planega grobišča, ki gaje že leta 1885 izkopal Jernej Pečnik na ledini Zadinec pri Valični vasi.
Kam sodijo ostaline, ki so bile odkrite pod hišo (dvojne jame in luknje za stojke), pa žal ne vemo. Zelo verjetno je, da so železnodobne, pre-ciznejša datacija pa zaradi pomanjkljivih najdb ni bila mogoča.
Nad poznohalštatsko hišo se je vlekla 50-70 cm debela plast temnorjave zemlje. To nasutje ni bilo intaktno, saj smo našli v njem poleg prazgodovinske tudi recentno keramiko (t. 3: 12). Posebej pomembno pa je, da je bilo v tej plasti tudi več značilnih latenskih kosov (/. 3: 2-5,14,15), ki dokazujejo obljudenost Gradišča v mlajši železni dobi.
14 lb„ t. 32: 1; 33: 12 (vdrte bradavice); 33: l-fi (podkvaste nalepke): 33: 10, 47: 2 (svastika); 47: 1 (nalepljena rebra pod ustjem posode); 23: 1-12 (ustja posod).
SI. 19: Gradišče pri Valični vasi. Vsekana stopnica za temeljno bruno vzhodne stene hiše.
Abb. 19: Gradišče bei Valična vas. Eingeschnittene Treppe des Fundamentbalkens der Ostwand des Hauses.
Zanimiva sta tudi fragment dna rimskega vrča in del ustja rimskega krožnika (t. 4: 12,13). Oba kosa sta bila najdena na njivi na 2. terasi Gradišča. Sodita namreč v 2.-3. st. po n. št.15 Vse kaže, da je bilo Gradišče poseljeno tudi v rimski dobi, vendar pa v tem primeru zanesljivo ne gre za kontinuirano poselitev, ampak za ponovno obljude-nost prostora po daljši časovni prekinitvi.
KATALOG
Tabla 1
9.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozr-nata; okras: nalepljena bradavica; premer ustja: 13 cm; največji premer: 20 cm; lega: hiša; inv. št. P 1971.
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vdrta bradavica; premer ustja: 25,5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1791.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; premer ustja: 30 cm; lega: hiša; inv. št. P 1869.
12.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozr-nata; premer dna: 26 cm; lega: hiša; inv. št. P 1867.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozr-nata; premer ustja: 17 cm; največji premer: 17,5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1740.
14.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava gro-bozrnata; premer ustja: 11,5 cm; največji premer: 12 cm; lega: hiša; inv. št. P 1868.
15.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer ustja: 11 cm; lega: hiša; inv. št. P 1754+1764.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; velikost: 4 cm; lega: hiša; inv. št. P 1745.
17.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepka; velikost: 4 cm; lega: hiša; inv. št. P 1773.
18.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepka; velikost: 5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1874.
1.	Frag. lonček z izlivkom; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; višina: 5 cm; premer ustja: 7,5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1815.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče-rumena, znotraj rdečerumena; površina gladka; sestava grobozrnata; velikost: 13 cm; lega: hiša; inv. št. P 1786.
3.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1862.
4.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna znotraj rumenosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; velikost: 4,5 cm; lega: hiša; inv. št. P1798.
5.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna znotraj črnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 3,7 cm; lega: hiša; inv. št. P 1826.
6.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena rebra; velikost: 7 cm; lega: hiša; opomba: poškodovan v ognju; inv. št. P 1767.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: vdrta bradavica; premer ustja: 11 cm največji premer: 15,5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1831.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer ustja: 14 cm; lega: hiša; inv. št. P 1801.
Tabla 2
1.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepka v obliki svastike; velikost: 7 cm; lega: hiša; inv. št. P 1792.
2.	Frag. ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 6,5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1807.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: podkvasta nalepka; velikost: 11,5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1833.
4.	Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer ustja: 27 cm; lega: hiša; inv. št. P 1861.
5.	Frag. pokrova; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji premer: 11 cm; lega: hiša; inv. št. P 1803.
6.	Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 10 cm; lega: hiša; inv. št. P 1777.
7.	Frag. motek; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; višina: 10,5 cm; največji premer: 9,5 em; lega: hiša; inv. št. P 1728.
* Za krožnik glej L. Plcsničar-Gec, Keramika emonskih nekropol, Diss, et monogr. 20 (1977) 54 s.
8.	Frag. šobe (?); izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer ustja: 5 cm; lega: hiša; opomba: luknja v os-tenju; inv. št. P 1780.
9.	Železen predmet; velikost: 12,9 cm; lega: hiša; inv. št. P 1804.
10.	Frag. brusni kamen iz peščenca; velikost: 10 cm; lega: hiša; inv. št. P 1838.
11.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji premer: 12,5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1907.
12.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji premer: 10 cm; lega: hiša; inv. št. P 1819.
13.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji premer: 10,5 cm; lega: hiša; inv. št. P 1906.
Tabla 3
1.	Frag. pekve z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer ustja: 45 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. 1973.
2.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1919.
3.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje zunaj in znotraj; velikost: 10,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1810.
4.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj tem-nosiva, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vrezi pred žganjem; velikost: 8 cm; lega: nasutje nad hišo; opomba: recentno (?); inv. št. P 1900.
5.	Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje zunaj in znotraj; velikost: 12,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1848.
6.	Frag. lonček; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče-siva, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; premer ustja: 6 cm; največji premer: 8,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1972.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečečrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer ustja: 13 cm, največji premer: 15 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1866.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj črnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; premer ustja: 18 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1892.
9.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, iz prečiščene gline; okras: kanelure; premer ustja: 19 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1893,
10.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; okras: vtisi; premer ustja: 14 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1922.
11.	Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno-siva, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; okras: metličenje; premer dna: 8,5 em; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1902.
12.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; premer ustja: 21 cm; lega: nasutje nad hišo; opomba: recentno; inv. št. P 1911.
13.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 3,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1844.
14.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj tem-nosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, iz prečiščene gline; okras: žigosanje; velikost: 4,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1909.
15.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj temnosiva, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, iz prečiščene gline; okras: žigosanje; velikost 5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1908.
16.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepka; velikost: 5,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1935.
17.	Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 7 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1857.
Tabla 4
1.	Frag. motek; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; višina: 7 cm, največji premer: 6 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1936.
2.	Frag. noge; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer noge 10 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1910.
3.	Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; kras: plitvi vtisi; največji premer: 12,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1918.
4.	Frag. ostenja z razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 10,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1898.
5.	Frag. vijček; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; višina: 4 cm; največji premer: 4,5 cm; lega: nasutje nad hišo; inv. št. P 1852.
6.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; velikost: 4 cm; lega: humus; inv. št. P 1721.
7.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnosiva, znotraj črnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; premer ustja: 14 cm; lega: humus; inv. št. P 1700.
8.	Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata, porozna; okras: glavničenje; premer ustja: 19,5 cm največji premer: 23 cm; lega: humus; inv. št. P 1726.
9.	Frag. ostenja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata, iz prečiščene gline; okras: globoke kanelure; največji premer: 18 cm; lega: humus; inv. št. P 1725.
10.	Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; velikost: 14 cm; lega: humus; inv. št. P 1727.
11.	Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnosiva, znotraj črnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje; premer ustja: 34 cm; lega: sporadična najdba, 2. terasa; inv. št. P 1950.
12.	Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj rume-nordeča, znotraj rumenordeča; površina gladka; sestava drobnozrnata, iz prečiščene gline; premer ustja: 28 cm; lega: sporadična najdba, 2. terasa; inv. št. P 1916.
13.	Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rdečeru-mena, znotraj rdečerumena; površina gladka; sestava drob-
nozrnata, iz prečiščene gline; velikost: 7 cm; lega: sporadič-na najdba, 2. terasa; inv. št. P 1930.
14. Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivor-
java; površina hrapava; sestava grobozrnata; višina: 3,5 cm; največji premer: 4 cm; lega: sporadična najdba, 2. terasa; inv. št. P 1915.
Spathallstattzeitliches Haus in Gradišče bei Valična vas
Zusammenfassung
Valična vas ist ein bedeutender archaologischer Fundkom-plex, der von Jernej Pečnik schon in den 80er Jahren des vorigen Jahrhunderts entdeckt wurde.2 Bekannt wurde er vor allem wegen der reichen Spathallstatt- und La-Tene-Zeit-Grabfunde, wovon eine verzierte Situla, ein Negova-Helm und cine mittellatenezeitliche Gurtelkette besonders erwiihnens-wert sind.-' Da die Landesaufnahmen in diesem Teil der Suha krajina schon durchgefiihrt wurden,4 wissen wir, da bis jetzt bei Valična vas vier archiiologische Fundorte bekannt sind (Abb. 2):
1.	Straža bei Valična vas (Grabhiigel; altere Eisenzeit).
2.	Ulice in Valična vas (Siedlung; jiingere Eisenzeit ?, ro-mische Zeit).
3.	Zadinec bei Valična vas (Flachgraberfeld mit Skelett-und Brandgrabern; altere und jiingere Eisenzeit, romische Zeit).
4.	Gradišče bei Valična vas (Siedlung; altere und jiingere Eisenzeit, romische Zeit).
Hier interessiert unsvornehmlich der Ictztc Fundort. namlich Gradišče bei Valična vas. Entdeckt wurde er schon sehr friih, denn Jernej Pečnik erwahnt ihn schon in seiner unveroffent-lichten Karte des Raumes Novo mesto.5 Bekannt war er auch Alfons Miillner, der dessen Skizzc publizicrt hat.6
In den Jahren 1983 und 1984 wurden in Gradišče klcine-re Rettungsgrabungen durchgefiihrt, wodurch die Reste ei-nes Hauses crforscht wurden, das von einer Kiesgrube na-hczu vollstandig zerstort wurde.
Das erforschte Haus stand auf der hochsten Terrasse (Abb. 3) des Ringwalles. Wie gesagt, wurde es durch den Kiesab-bau teilweise beschadigt, deswegen war das Gebiiude auch sehr gut im Ausgrabungsprofil erkennbar (Abb. 5). Wie sich nach bcendigten Rettungsgrabungen herausstelltc, gibt cs im crforschtcn Bereich mehrerc Bcsiedlungsphasen.
Gerade in der Sohle, also in der Dolomitgrundlage des Bergcs, kamen acht Pfostenlochcr zum Vorschein, wovon drei in einer nahezu geraden Linie standen, die ubrigen fiinf waren im ostlichen Teil der erforschten Oberfliiche durchei-nander angeordnct (Abb. 6). Die Locher waren rund und man konntc ihre Umrisse im Dolomitboden sehr klar crkenncn (Abb. 7: a-d). Sic waren bis zu einem halben Meter tief eingc-graben. Aus den Profilcn ist zu crschen, daB sie cine konische Form mit Icicht abgcrundetcr Sohle hatten (Abb. 8: a-d).
Neben den Pfostenlochern waren im Dolomitboden noch fiinf Doppclgruben eingegraben. Im GrundriB (Abb. 6) sind sie mit den Buchstabcn A-J gekennzeichnet. Ilir Durchmcs-ser betrug zwischen 50 und 60 cm. Die Gruben traten, wie bereits erwahnt, in Paaren auf, wobei cine immcr etwas tie-fer lag als die andcre. Die dazwischenliegcnden Rander waren abgestrichen, so daB der bergang zwischen den Gruben glatt war (Abb. 9.10). Darin gab es keine Funde.
Die Doppclgruben und Pfostenlochcr konncn nicht zu einer geschlossenen I inlicil verkniipft werden. Sic stcllen aber eindcutig einen Teil eines odcr sogar mchrercr Gebiiude dar, die auf der hochsten Terrasse erriehtct wurden. Den Pfostenlochern nach zu urteilcn, die in der Dolomitgrundlage iles Bergcs sehr gut erhalten sind, wurden die Gebiiude
in der Pfostenbautechnik errichtet. Diese Feststellung wird auch durch den Wandverputz erhiirtet, worin deutliche Bal-ken- und Flechtwerkabdriicke deutlich erkennbar sind (Abb. 11). Wozu sie gedient haben, ist natiirlich schwer zusagen. Da es sich nur um Vorratsgruben handelt, ist nur wenig wahrscheinlich; ihre Funktion ist aber auch deshalb so schwer zu bestimmen, weil in deren Zuschiittung keine Funde vorhan-den waren.
Auf diesen oben beschriebenen Gebiiuderesten wurde spiiter ein Haus errichtet. Auch davon sind nur spiirliche Reste erhalten geblieben, denn es wurde von der Kiesgrube gewis-sermaBen halbiert (Abb. 12). Das Gebiiude hatte hochst-wahrscheinlich einen rechteckigen GrundriB und wird in zwei verschieden hohe Teile gegliedert. Der Niveauunterschied war schon vor den Grabungen sehr gut im Profil der Kiesgrube zu sehen (Abb. 5). In der westlich gelegcnen hdheren Hiilfte des Hauses stieBen wir auf sehr gut erhaltenen Bo-den aus gestampfter Erde. Darauf lagen viele zerbrochene Keramikstiicke und Wandverputzbrocken (Abb. 13). An der Westseite endet das Haus mit einem ca. 40 cm tiefen vertikalen Einschnitt in den Felsboden (Abb. 14), womit das Fun-damentbalkenlager vorbereitet wurde, dessen verkohltes Stuck wir noch an der urspriinglichen Stelle entdeckt haben (Abb. 15). Der Balken bestand aus Eichenholz.
Unmittelbar an der oben beschricbenen Wand befand sich eine ovale Herdstelle. Die liingerc Achse betrug 80 cm, je-doch war sie urspriinglich etwas groBer, weil sie an der Nordseite von der Kiesgrube zum Teil beschadigt wurde (Abb. 16). Die Herdstelle war sehr sorgfaltig gebaut. Auf gewachsencm Boden errichtete man namlich zwei Lagen kleiner Steine, die man anschlicBend mit einer Lehmschicht iiberzog (Abb. 17). Auf diese Weise war die Herdstellenoberflache ca. 8 cm hohcr als der Boden des Hauses. An der Ostseite hatte die Herdstelle einen gegliilteten Rand, zur Wand hin war sie von einer Rcihe kleiner Bruchsteine umrandet, die von der Front-seite desgleichen mit stark gebranntem Lehm iiberzogen waren. Der crhohte Stcinrand verhinderte offensichtlich das Uber-greifen des Feuers auf die Holzwand, neben der die Herdstelle errichtet war. Wozu der groBe flache Stein an der Wand siidlich der Herdstelle diente, vermochten wir nicht zu ent-schliisscln.
Der Osttcil des Hauses war, wie gesagt, niedriger. Zum Teil war dies durch das Bodcngefiille bedingt, dariiber hi-naus wurden an diesem Elide des Gcbiiudcs noch zwei gro-Bere Gruben (Abb. 18) in die Fclsgrundlage gemeiBelt. Bei-dc wurden zum Teil von der Kiesgrube beschadigt. Die er-ste war 1,5 m breit und 28 cm tief. Die zwcite Grube war noch liefer. Ilir Durchmcsser war genauso groB wie von der ersten, ilu Boden rcichte dagegen 43 cm unter das Gehflachen-niveau im Westteil des 1 lauses. Beide Gruben waren mit schwar-zer Erde und Slcinschottcr ausgestopft. Dazwischen befan-den sich ziemlich vicl Lehmverputzbrocken und cinige Ke-ramikfragmente. Entlang der Sohle in der tiefcren Grube erstreckte sich eine bis zu 2 cm dickc mit Holzkohlc ver-mischte Erdschicht. Die Funktion der Gruben ist unklar, viel-leiehl dicnten sic als Vorratsgruben.
Die Ostseite der Hauswand stand unmittelbar neben der tieferen Grube. Dies bestatigt das gut erhaltene Fundament-balkenlager, das dicht am Grubenrand in die Felsgrundlage eingemeiBelt wurde (Abb. 19). Balkenreste wurden an die-ser Stelle leider nicht entdeckt.
Das Haus war demnach 7 m lang. Seine Breite war nicht feststellbar, weil sie an der Nordseite zum Teil von der Kiesgrube abgetragen wurde. Angesichts der Fundamentschwellen der Ost- und Westwand wurde es gewiB in einer der fortschritt-licheren Bautechnik errichtet. In Frage kommen nur der Stander- oder Blockbau, fiireine prazisere Bestimmung fehlen uns natiirlich die entsprechenden Beweise.
Hausinventar: Die Funde, die zerbrochen auf dem Bo-den neben der Herdstelle lagen, gehoren zum iiblichen Inventar der eisenzeitlichen Hiiuser Dolenjskos,13 das sind Topfe (Taf. 1: 7-10), Einzugsschalen (Taf. 1: 13-15). Backhauben (Taf. 2: 4,6) undTonringe (Taf. 2: 11-13). Esfehlte nicht einmal ein Schleifstein (Taf. 2: 10). Von den weniger hiiufigen Fun-den sind erwiihnenswert ein Deckel (Taf. 2: 5), eine Spule (Taf. 2: 7), ein Topf mit AusguB (Taf. 1: 1) und Eisengerat, hochstwahrscheinlich ein MeiBel (Taf. 2: 9).
Zeitbestimmung: Obwohl das Inventar des Hauses nicht sonderlich reich war, bereitet seine Datierung keine Schwie-rigkeiten. AufschluB bietet insbesondere die GefaBornamentik; erwiihnenswert sind vor allem die eingedriickten Warzen (Taf. 1: 7,13), parallel angeklebte Rippen unter den GefaBrandern (Taf. 1: 6), eine hufeisenformige Applike (Taf. 2: 3) und eine hakenkreuzformige Applike (Taf. 2: 1). Charakteristisch sind auch einige Riinder (Taf. 1: 5,8,10). Ali diese Formen
haben vorziigliche Parallelen im Inventar der Hiiuser B und D vom Kučar bei Podzemelj, die in das Ende der alteren Eisenzeit datiert wurden, namlich in den Negova-Horizont.14 Die Datierung des Hauses in Gradišče stimmt demnach gut mit dem Alter des Flachgriiberfeldes iiberein, das schon im Jahre 1885 von Jernej Pečnik in der Flur Zedinec bei Valična vas freigelegt wurde.
Wohin die unter dem Haus entdeckten Funde (Doppel-gruben und Pfostenlocher) gehoren, wissen wir leider nicht. Sie stamen aller Wahrscheinlichkeit nach aus der Eisenzeit. eine genauere Datierung war aber wegen mangelhafter Funde nicht moglich.
Uber dem spathallstattzeitlichen Haus erstreckte sich eine 50-70 cm dicke dunkelbraune Erdschicht. Diese Aufschiit-tung war nicht intakt, weil wir darin neben vorgeschicht-licher auch rezente Keramik fanden (Taf. 3: 12). Bedeutsa-merweise gab es in dieser Schicht auch mehrere latenezeit-liche Stiicke (Taf. 3: 2-5,14,15), die eine Besiedlung von Gradišče in der jungeren Eisenzeit beweisen.
lnteressant sind das Bodenfragment eines romischen Kruges und der Randteil eines romischen Tellers (Taf. 4: 12,13). Beide Stiicke wurden auf dem Acker auf der 2. Terrasse entdeckt. Sie gehoren namlich in das 2. - 3. Jh. n. Chr.15 Allem An-schein nach war Gradišče auch in der romischen Zeit besie-delt, jedoch handclt es sich in diesem Fall ganz bestimmt um keine kontinuierliche Besiedlung, sondern um eine er-neute Besiedlung des Raumes nach einer liingeren Unter-brechung.
Dr. Janez Dular
Inštitut za arheologijo
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU
Gosposka 13
SI-1000 Ljubljana
Danilo Breščak
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Skalickega 1 SI-8000 Novo mesto
T. I: Gradišče pri Valični vasi. HiSa. Vse keramika. M. = 1:3. '/.' I: Gradišče bei Valična vas. Haus. Alles Ton. M. = 1:3.
T. 2: Gradišče pri Valični vasi. Hiša. 9 železo, II) kamen, ostalo keramika. M. = 1:3. T. 2: Gradišče bei Valična vas. Haus. 9 Eisen, 10 Stein, sons! Ton. M. = 1:3.
T. 3: Gradišče pri Valični vasi. Nasutje nad hišo. Vse keramika. M. = 1:3.
'/•' 3: Gradišče bei Valična vas. Aufsehuttung iiber dem Haus. Alles Ton. M. = 1:3.
T 4: GradiSče pri Valični vasi. 1-5 nasutje nad hiSo. 6-10 humus. 11-14 površinske najdbe. Vse keramika. M. = 1:3. T. 4: Gradišče bei Valična vas. 1-5 Aufsehiittung iiber dem Haus. 6-10 Humus. 11-14 Oberfliiehenfunde. Alles Ton. M. = 1:3.
Mednarodno posvetovanje "Kelti in romanizacija" (Ptuj, 31. marec - 1. april 1994)
O arheološki zapuščini Keltov na Slovenskem je prvi spregovoril Karel Dežman leta 1885 na posvetovanju Antropološkega društva na Dunaju, ko je poročal o Pečnikovem izkopavanju keltskega grobišča v Mokronogu na Dolenjskem (Mitthei-lungen der Anthropologischen Gesellsehaft in Wien 15, 1885, [70] ss).
Prvo posvetovanje o Keltih z naslovom Kelti v Sloveniji. Problemi mlajše železne dobe Slovenije je oktobra 1964 v Mariboru organizirala slovenska podružnica Arheološkega društva Jugoslavije pod vodstvom Petra Petruja in s sodelovanjem Stanka Pahiča, Staneta Gabrovca, Jožeta Kaste-lica, Jaroslava Šašla, Franceta Stareta in Vinka Sribarja. Ob tej priložnosti je bil zbran in analiziran dobršen del razpoložljivega gradiva mlajše železne dobe, tako da so bile znanstveno opredeljene kulturne skupine ter značilne keltske najdbe (Arheološki vestnik 17, Ljubljana 1966, 145 ss in kot posebni odtis Kelti t' Sloveniji [Ljubljana 1966]).
Temu sta sledili mednarodni posvetovanji v Brežicah v organizaciji Posavskega muzeja pod vodstvom Mitje Guština: septembra 1977 na temo Kelti v Vzhodnih Alpah (Keltske študije [Brežice 1977]) in ponovno septembra 1983 ob odprtju velike pregledne razstave KELTOl - Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije na temo Kronološki problemi poznega latena v srednji Evropi in na Balkanu (Keltski voz [Brežice 1984]).
Z mednarodnim posvetovanjem Kelti in romanizacija v Ptuju 1994 se je slovenska arheologija vključila v mednarodni projekt Jantarna pot, katerega pobudniki in nosilci so slovaški arheologi z Arheološkega inštituta v Nitri in z Oddelka za zgodovino in arheologijo v Bratislavi. Projekt vključuje države Srednjeevropske pobude ter združuje predvsem zgodovinska in kulturna razsež-ja antike od Jadrana do Severnega morja. V pod-
poro k pripravam za obsežno skupno razstavo so bila dogovorjena številna mednarodna posvetovanja.
Posvetovanje na temo Kelti in romanizacija je bilo izpeljano v organizaciji Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Pokrajinskega muzeja v Ptuju pod vodstvom Mitje Guština in s sodelovanjem Dragana Božiča z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Slednji je pripravil objavo posvetovanja v Arheološkem vestniku; posvetovanje in tisk referatov je financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Slovenija je kot gostiteljica predstavila najnovejša, sorazmerno številna terenska odkritja iz časa mlajše železne dobe oziroma poznorepublikan-skega časa, med referenti pa so bile zastopane vse dežele, ki jih Jantarna pot programsko združuje.
Strokovni rezultat posvetovanja v Ptuju je v objavljenih referatih, organizacijski pa v zadovoljstvu udeležencev, ki sta jih Pokrajinski muzej in mesto Ptuj toplo sprejela in ki so v mnogočem pripomogli, da so v okviru projekta Jantarnepoti stekla mednarodna posvetovanja tudi v sosednjih državah: septembra 1994 v Vidmu in Ogleju na temo Lungo la via dell'ambra. Apporti altoadria-tici alia romanizzazione dei territori del Medio-Da-nubio (1 sec. a.C. - 1 sec. d.C.), konec aprila 1995 v Krakovu na temo Kontakte liings der Bernstein-strajie (zwisclien Caput Adriae und den Ostseege-bieten) in der Zeit um Christi Geburt in oktobra 1995 v Sopronu z naslovom Landschaft und Denkmaler entlang der Bernsteinstrajie - Stand und Perspektiven des Kulturtourismus.
Mitja (iUSTIN in Dragan BOŽIČ
Internationale Tagung "Die Kelten und die Romanisierung" (Ptuj, 31. Marz - 1. April 1994)
Uber die archaologische Hinterlassenschaft der Kelten in Slowenien hat als erster Karel Dežman schon im Jahre 1885 auf einer Tagung der Anth-ropologischen Gesellschaft in Wien gesprochen, und zwar in einem Bericht iiber die Ausgrabung eines keltischen Griiberfeldes in Mokronog in Dolenjsko (Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 15, 1885, [70] ff.).
Die erste Tagung iiber die Kelten wurde von der slowenischen Sektion des Archaologenverban-des Jugoslawiens unter der Leitung von Peter Petru und unter der Mitarbeit von Stanko Pahič, Stane Gabrovec, Jože Kastelic, Jaroslav Šašel, France Stare und Vinko Šribar im Oktober 1964 in Maribor organisiert, das Thema lautete: Die Kelten in Slowenien. Probleme der jungeren Eisenzeit Slo-weniens. Ein GroBteil des vorhandenen Materials derjungeren Eisenzeit wurde dokumentiert, die Kulturgruppen und die charakteristischen keltischen Funde wurden wissenschaftlich bestimmt (Arheološki vestnik 17, Ljubljana 1966, 145 ff. und als Sonderdruck Kelti v Sloveniji [Ljubljana 1966]).
Es folgten zwei internationale Tagungen in Brežice, die vom Posavski muzej, dem Museum der Sava-Region, unter der Leitung von Mitja Gu-štin organisiert wurden, und zwar im September 1977 mit dem Thema Die Kelten in den Ostalpen (Keltske študije [Brežice 1977]) und im September 1983 anlaBlich der Eroffnung der groBe n Aus-stellung "KELTOI - Die Kelten und ihre Zeitge-nossen auf dem Gebiet Jugoslawiens", mit dem Thema Chronologische Probleme der Spdtlatene-zeit in Mitteleuropa und auf dem Balkan (Keltski voz [Brežice 1984]).
Mit der internationalen Tagung D;> Kelten und die Romanisierung, die Ende Marz und Anfang April 1994 in Ptuj stattfand, schloB sich die slo-wenische Archiiologie dem internationalen Projekt Bemsteinstrajie an; seine Initiatoren und Triiger sind die slowakischen Archaologen des Archaolo-gisehen Instituts aus Nitra und der Abteilung fur Geschichte und Archiiologie der Universitiit Bratislava. Das Projekt umfaBt die Lander der mit-teleuropaischen Initiative und vereinigt vor al-lem die historisehe und kulturelle Dimension der
Antike vom Adriatischen Meer bis zur Nordsee. Zur Unterstiitzung der Vorbereitungen fiir eine umfangreiche gemeinsame Ausstellung wurden zahl-reiche internationale Tagungen vereinbart.
Die Tagung mit dem Thema Die Kelten und die Romanisierung wurde organisiert von der Abteilung fiir Archiiologie der Philosophischen Fakultat der UniversiUit Ljubljana und dem Regionalmu-seum in Ptuj unter der Leitung von Mitja Guštin und unter der Mitarbeit von Dragan Božič vom Institut fiir Archiiologie des Wissenschaftlichen Forschungszentrums der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Kiinste in Ljubljana, der auch die Publikation der Tagung im Arheološki vestnik vorbereitet hat; die Tagung und der Druck der Referate wurden vom Ministerium fur Wis-sensehaft und Technologie der Republik Slowenien finanziert.
Die Vertreter Sloweniens stellten als Einhei-misehe die neuesten, relativ za,hlrcichen Geliin-deentdeckungen aus der jungeren Eisenzeit bzw. der spatrepublikanisehen Zeit vor. Unter den Re-ferenten waren alle Teilnehmerstaaten des Pro-jektes Bemsteinstrajie vertreten.
Das Forschungsergebnis der Ptujer Tagung ref-lektieren die hier veroffentlichten Referate, das organisatorisehe hingegen ist an der Zufrieden-heit der Teilnehmer zu ersehen, die vom Regio-nalmuseum und der Stadt Ptuj herzlich empfan-gen wurden und die in vielerlei Hinsicht dazu bei-getragen haben, daB die internationalen Tagungen im Rahmen des Vro'jcklcs Bemsteinstrajie auch in den Nachbarlandern stattgefunden haben: im September 1994 in Udine und in Aquileia mit dem ThemaLungola via dcll umbra. Apporti altoadriatici alia mmanizzazione dei territori del Medio-Dunu-bio (I sec. a.C. - I sec. d.C.), Ende April 1995 in Krakow mit dem Thema Kontakte langs der Bemsteinstrajie (zwischen Caput Adriae und den Ost-seegebieten) in der Zeit um Cliristi Geburt und in Sopron, im Oktober 1995 iiber l.andschaft und Denkmdler entlang der Bemsteinstrajie - Stand und Perspektiven des Kulturtourismus.
Mitja GUŠTIN und Dragan BOŽIČ
Neue Forschungsergebnisse iiber die jiingere Latenezeit
in Siidpolen
Zenon WOZNIAK
Izvleček
V članku so predstavljeni temeljni podatki o naselitvi Keltov na Poljskem, njihove zveze z drugimi keltskimi območji (zlasti z južnimi) in vprašanja v zvezi z uvoženimi keltskimi predmeti v srednji in severni Poljski. Podrobneje so obravnavane dvoobrazne steklene jagode.
Abstract
This article presents basic data about the presence of the Celts in Poland, their connections with other Celtic regions (mostly to the south), and the question of Celtic imports in central and northern Poland. Glass beads of the "two-face" type are discussed in more detail.
Am Anfang des 5. Jhs. v.u.Z. fanden wichtige Veriinderungen in Polen statt. Von Norden, von Ostpommern breitete sich die pommerellische Kultur aus, die von einigen Forschern in zwei vcrwandte Kulturgruppen untergliedert wird: die eehte pommerellische oder Gesichtsurnenkultur, hauptsachlieh im Westen, und die Glockengraber-kultur, hauptsachlich im Osten (Malinowski 1987). Die beiden Kulturerscheinungen reprasentierten eine Spathallstatt-Kulturtradition und umfaBten tast das ganze Gebiet Polens (Abb. I: b) bis zum Ende des 3. Jhs. v.u.Z., als eine neue Kultur-veranderung stattfand (Wozniak 1987).
Schon friiher, am Anfang des 4. Jhs. v.u.Z., kamen neue Bevolkerungsgruppen, die Kelten, von Siid-westen nach Schlesien und es entstanden zwei klcine Enklaven der keltischen Besiedlung in den Re-gionen Schlesiens mit dem besten Ackerboden (Abb. I: a). Die altesten Materialien (Jahn 1931, 10 ff., Abb. 6; Wozniak 1970, 42 ff., 253 ff., Taf. 2: 1-6) sind vergleichbar mit den Funden des ersten Horizonts der keltischen Flachgraberfelder in Mitteleuropa (Čižmar 1975; Meduna 1965; Wakl ha user 1978). Ungefiihr in dieser Zeit ver-schwanden die Spuren der Kontakte des westli-chcn Teils der pommerellischcn Kultur mit der keltischen Welt, die im 5. Jh. eng waren (Gedl 1991; Wozniak 1981). Nur in Ostpolen, der
Westukraine und der Moldau kommen keltische Importe vom La-Tene-B-Typus (Abb. 2) verein-zelt vor (Wozniak 1970, 150 ff., 261; ders. 1974, 139 ff., Abb. 13, Karte 3), die vielleicht die Kontakte mit dem TheiBgebiet und Siebenbiirgen erken-nen lassen und eine Fortsetzung der friiheren Verbindungen, vom 5. Jh., mit dem Gebiet der Szentes-Vekerzug-Kultur sein konnten (Czopek 1986; Wozniak 1993).
In der ersten Halfte des 3. Jhs. (am Ende der Stufe La Tene B oder am Anfang der Stufe La Tene C) kamen zwei weiterc Keltcngruppen nach Siidpolen (Abb. 2: a). Eine Gruppe kam vielleicht von Siidwesten und siedelte sich in der Umge-bung von Krakow an. Die Materialien aus die-sem Gebiet wurden als Tyniec-Gruppe bezeich-net. Aus dem oberen San-Gebiet an der polnisch-ukrainischen Grenze stammt eine kleine Gruppe keltischer Funde (Parczewski 1978; Muzyczuk, Pohorska-Kleja 1994). Die keltischen Ankomm-linge muBten von Siiden einwandern. Die Datierung dieser Funde in die Mittellatenezeit ist si-cher, einige Angaben (wahrscheinliche Anwesenheit der keltischen Dolia) suggerieren, daB die Besiedlung hier bis zur Stufe La Tene D dauerte.
Auf einen Fund solite man besonders aufmerk-sam machen. In der Siedlung in Pakoszowka wurde ein Fragment einer rohrenformigen Gesichtsperle
Abb. 1: Die Ausbreitung der Latene-A-Fibeln in Polen: a -keltische Siedlungsgebiete in Polen; b - Grenze der pommerel-lischen Kultur; c - Fibeln von echten Latene-A-Typen; d - Fibeln vomTypusPierkary Wielkie; e - Kowalowice (altmiirkische) Fibeln. SI. 1: Razprostranjenost fibul stopnje LT A na Poljskem: a -keltska naselitvena območja na Poljskem; b - meja pomorjanske kulture; c - fibule pravih vrst stopnje LT A; d - fibule vrste Pierkary Wielkie; fibule vrste Kowalowice (Altmark).
aus hellblauem Glas entdeckt (Muzyczuk, Pohor-ska-Kleja 1994). Zwei solche Perlen aus dunkel-blauem Glas wurden in einem Brandgrab aus Domaniowice, Woiw. Legnica im nordwestlichen Teil Schlesiens gefunden (Kolodziejski 1973, 129, Abb. 6: d,g; 8-10),1 das zur Gubiner Gruppe der Jastorf-Kultur gehorte. Eine von diesen Perlen, das etwas durch Feuer beschiidigte Exemplar (Abb. 3: 4), ist mit Ausnahme der Grundfarbe mit dem Perlenfragment aus Pakoszowka identisch, die zweite (Abb. 3:3) stellt wegen einer turbanformigen Kopfbedeckung eine andere Variante dar. Auf dem ostkeltischen Gebiet kommen weitere Gesichtsperlen beider Varianten sporadisch vor (Venclova 1974; Haevernick 1977; Balen-Letunič 1990). Die Perle aus Mana in der Slowakei (Benadik 1983, 62, Taf. 54: 5; Abb. 3: 2) und das Exemplar aus Jaszbereny-Cserohalom (Kaposvari 1969, 188, Abb. 2: 18) haben auch turbanformige Wiilste (an beiden Enden) mit Zickzackmuster, was an die zweite Perle aus Domaniowice (Abb. 3: 3) erinnert. Diese Perlen haben keine Ent-sprechungen auBerhalb der keltischen Welt
Abb. 2: Die Ausbreitung der Latene-B-Fibeln in Polen auBerhalb der keltischen Zone und in der Westukraine: a - keltische Siedlungsgebiete; b - Grenze der pommerellischen Kultur; c - groBe Serie der Latene-B-Fibeln (Rembielin); d - verein-zelte Fibeln; e - zweifelhafter Fund eines etruskischen Stamnos aus dem 4. Jh. v.u.Z. ("bei Tarnobrzeg"). SI. 2: Razprostranjenost fibul stopnje LT B na Poljskem (zunaj keltskih območij) in v zahodni Ukrajini: a - keltska naselitvena območja; b - meja pomorjanske kulture; c - velika serija fibul stopnje LT B (Rembielin); d - posamezne fibule; e - dvomljiva najdba etruščanskega stamnosa iz 4. st. pr.n.š. ("pri Tarno-brzegu").
(Haevernick 1977, 161 - iiber das Stiick aus Domaniowice).
Eine andere, ebenfalls nicht einheitliche Gruppe bilden polnische Perlen aus Pakoszowka und Domaniowice (Abb. 3: 4) und alle weiteren Ex-emplare von ostkeltischen Fundorten, d. h. aus Mistrin in Mahren (Ludikovsky 1986, Taf. 6: 11; Venclova 1990, 96, Abb. 12; 17), Vac-Kavicsbanya in Ungarn (Szabo, Petres 1974, 67; Szabo 1992, 159 mit Abb.; Abb. 3: 5), Hališ-Lovačka bei Mukačevo in der Karpatoukraine (Lehoczky 1906, Abb. 1), Pijcolt (Nčmeti 1988, Abb. 10: 5; ders. 1991, 381 mit Abb.), Bratei-A(el (Cri$an 1973, Abb. 5: 8) und Fintinele-Livada (Cri$an 1975, Abb. 3: 4; ders. 1976, Abb. 1: 8; 3: 13) in Ru-manien wie auch einige Excmplare von getischen Fundstellen (Zimnicea, Bunejti - Alexandrescu 1980, Abb. 52: 8; Bazarciuc 1983, Abb. 21: 2-4,6; Venclova 1974; Haevernick 1977, 201; Balen-Letunič 1990).2 Die letztgenannten Funde bil-
1	Thea Elisabeth Haevernick (1977, 201) hat falsehliehcrweise eine Perle aus Domaniowice als Perle mil drei Gesichtern bezeichnet. In Wirklichkeit befinden sich auf beiden Perlen aus Domaniowice nur je zwei Masken (vgl .Abb. .?.' 3,4).
2	Leider gibt es in den Publikationen der Perlen wenig Informationen iiber ihre Gestalt und Ornamentik, und die Ab-bildungen sind oft schlecht. Das fuhrt zu MiBverstfindnissen, am hSufigsten ist beispiclsweise die Zahl der Masken nicht erwiihnt.
Abh. 3: Ornamentierles Henkelfragment aus Jakuszowiee (1) und Gesiehtsglasperlen aus Domaniowiee (3,4), Mafia (2) und Vac (5).
■V/. .?.- Okrašen odlomek ročaja i/. Jakuszowic (I) in obrazne steklene jagode iz Domaniowic (3,4), Mane (2) in Vaca (5).
delen vielleieht eine Verbindungskette zur gen Gesichtsperlen (Preda, Barlšdeanu 1979, Abb. pontischen Ausbreitungszone der rohrenformi- 1: 1; Haevernick 1977, 161, 201 ff.; Alekseeva
1982,41 ff., Taf. 47; Balen-Letunič 1990; Venclova 1990, 96, Typ 901, Taf. 10). Eine kleine getrenn-te Gruppe bilden Dreigesichtsperlen aus dem japodischen Gebiet (Prozor, Kompolje, Donja Dolina - Balen-Letunič 1990); alle (fast sicher) ostkeltischen Perlen haben dagegen nur zwei Masken. Im pontischen Gebiet kommen spora-disch auch Zweigesichtsperlen (Alekseeva 1982, 41, Typ 459) vor. Zylindrische Gesichtsperlen aus dem pontischen Gebiet sind (nach Alekseeva und Haevernick) in das 4. Jh. (besonders zweite Hiilfte) und eventuell in den Anfang des 3. Jhs. datiert, also vor die Zeit der groBen okonomischen Krise, die in den griechischen Stiidten am Schwarzen Meer im 3. Jh. auftrat (Alekseeva 1982, 41-47).
Im Vergleich mit den Gesichtsperlen aus an-deren Gebieten bilden Perlen aus dem ostkeltischen Bereich eine getrennte Gruppe. Es sind schmale Perlen, mit nur zwei Gesichtern, mit einfacher Ornamentik, oft nur zweifarbig. Alle kann man in die Stufe La Tene C datieren, also nach der Zeit des Vorkommens der Gesichtsperlen verwand-ter Typen in pontischen Gebieten. Die Eigenart der Perlenserie von ostkeltischen Fundorten bestati-gen die Perlen mit turbanformigen Wiilsten ohne Analogien aus anderen Gebieten. Sie konnten also wahrscheinlich Produkte einer lokalen ostkeltischen Werkstatt sein, weil die Kelten eine Produktion der Glasarmringe in dieser Zeit schon angefan-gen haben. Die Glasarmringe der Stufe La Tene C1 b waren mit wei(3en oder gelben Zickzackfaden verziert (Gebhard 1989, 128 ff.). Auf jeden Fall beweisen die Gesichtsperlen aus Polen Kontakte mit dem ostlichen Teil des Karpatenbeckens im 3. Jh.
Die keltische Besiedlung bei Wroclaw in Mittel-schlesien dauerte bis zur friihen Phase der Mittellatenezeit (Wozniak 1970, 40-84, 253 ff.; ders. 1979a). Das Ende der keltischen Besiedlung dieses Gebietes fiel also mit den groBen Umwand-lungen im zentralen Teil Polens, der Entstehung der Przeworsk-Kultur, ungefahr zusammen (God-lowski, Wozniak 1981; Dqbrowska 1988, 14 ff., 50 ff., 320 ff.).
Im Lichte der Ausgrabungen und Studien aus der letzten Zeit erscheinen die Hauptproblemc der keltischen Enklave aus Oberschlesien anders als friiher (Jahn 1931, 66 ff.; Wozniak 1970, 85 ff.; Czerska 1970). Dank der Ausgrabungen in Roszowicki Las wurden Siedlungsmaterialien entdeckt, die den Grabfunden chronologisch entsprechen (Bednarek 1988; 1990; Wozniak 1992).
Es wurde dort auch ein Topferofen entdeckt, der vielleicht in der Stufe La Tene B funktionierte. Die neue Bearbeitung der handgemachten Keramik aus den jiingeren Siedlungen hat bewie-sen, daB deren alte Bezeichnung als Keramik vom Przeworsk-Typus falsch war. Die spatesten keltischen Materialien aus Oberschlesien enthalten in Wirklichkeit keine Przeworsker Komponente. Aufgrund der Analyse der groBen Serie von Glasarmringen (an die 60) und Glasperlen aus Nowa Cerekwia (Bieskau) und anderen Siedlungen kann man jetzt das Ende der keltischen Besiedlung in Oberschlesien priizise datieren. Fast alle stellen La-Tene-C-Formen dar (Wozniak 1992). Nur zwei Stiicke kann man nach Gebhard (1989) der Stufe La Tene D zuweisen. Die keltische Besiedlung dauerte hier also ungefahr bis zum Ende der Mittellatenezeit oder nur etwas liin-ger. Das Ende der keltischen Besiedlung des besprochenen Gebietes und die Wanderung der Kimbern nach Siiden, in Richtung Skordisker-Gebiet (Poseidonios bei Strabo,Geographica, VII, 2.2), fielen vielleicht zusammen. Es besteht also wahrscheinlich zwischen den beiden Ereignissen ein Zusammenhang. Nach dieser Zeit beobach-ten wir hier eine ungefahr 150-jahrige Siedlungs-liicke, weil die Przeworsker Besiedlung erst in spatem 1. Jh. u.Z. anfing (Godlowski 1985, 46 ff., 210 ff.). Es gibt aber Erscheinungen, die als Fortsetzung der keltischen Tradition in der romischen Kaiserzeit zu interpretieren sind, was die Oberbleibsel kleiner Bevolkerungsgruppen sug-geriert. In Kietrz befinden sich ein keltisches und ein romisch-kaiserzeitliches Graberfeld in kleiner Entfemung. Auf beiden wurden ahnliche Viereck- oder Kreisgriiben entdeckt (Gedl 1993). Ahnliche Griiben kommen auf weiteren Przeworsker Griiberfeldern aus deni oberen Weichsel-Gebiet vor.
Die groBte Enklave der keltischen Besiedlung lag in Kleinpolen bei Krakow. Die Materialien der sog. Tyniec-Gruppe kommen auf einer Fla-che von mehr als 4000 km2 an beiden Weichsel-ufern vor (Wozniak 1970, 105 ff., 257 ff., Karte 3). Aus dieser Gegend stammt ein sehr interes-santer Fund, ein Henkelfragment aus Ton, das am wahrscheinlichsten zu einem Henkel mit horner-artigen Aufsatzen einer Schale vom Typ Stupava gehorte.1 Das Stuck wurde in der spateren Schicht einer Siedlung in Jakuszowice entdeckt (Godlowski 1986, 27, Abb. 3: I) und ist mit gestempelten
' Den Hinweis darauf, daB das Henkelfragment von Jakuszowice hochstwahrscheinlich nicht von einem Kantharos der Art, die fiir das Karpatenbecken typisch ist (vgl. Szabo 1971, Abb. 27-34; Ratimorska 1975, 89, Taf. 4: 17), sondern von einer Schale vom Typ Stupava stammt, verdanke ich Herrn Dr. Dragan Božič aus Ljubljana.
Girlanden und Dreikreisgruppen verziert (Abb. 3: 1). In den Endpartien der beiden abgebroche-nen Aufsatze wurden Locher gemacht (vielleicht fiir einen Stift, auf dessen Ende eine Metallkugel angesetzt wurde ?). Die Henkelschalen vom Typ Stupava mit ahnlichen Aufsatzen kommen in einer kleinen Zone im Grenzgebiet Osterreichs, Ungarns und der Slowakei vor und gehoren zum friihesten Horizont der keltischen Graberfelder aus der Stufe La Tene A (vgl. Nebehay 1993, 55, 70 f., Taf. 4: 22; 18: Grab 2/9; 20: Grab 5/4; 23: Grab 11/1; 24: 1; 27: 4; Bujna, Romsauer 1983, Taf. 1:11; 6:12; 7: 9; 8: 11; 12:2,4; Bognar-Kutzian 1975, 36, Taf. 2; 3: 1; Eisner 1933, 168, Taf. 53: 1-2; Szabo 1992, 110-112, 114). Die Henkel dieser Schalen (von Wien-Leopoldau, Bucany, Pilismarot-Basaharc, Stupava) sind einfacher verziert oder unverziert. Aber die Ornamentik des Henkels aus Jakuszowice entspricht vollkom-men dem Stil und den Mustern auf der Keramik aus dieser Zeit (vgl. Schwappach 1975, Taf. 2; 13-15; 17-18; 23).
Den Anfang der Tyniec-Gruppe datieren zwei Bronzeringe aus Krakow-Mogila (Wozniak 1970, Taf. 33: 11,12) ohne Fundzusammenhang (aus einem zerstorten Grab ?), die typische Formen der Stufe La Tene B2 reprasentieren. Alle anderen friihen Funde zeigen sicher mittellatenezeitliche Kenn-zeichen. Die jiingsten Materialien kann man in die Stufe Bla der romischen Kaiserzeit datieren, das heiBt bis zum zweiten, dritten Dezennium u.Z. (Wozniak 1990; Poleska, Tobota 1988). Aus der Zeit zwischen der ersten Halfte des 3. Jhs. v.u.Z. und dem Anfang des 1. Jhs. u.Z. stam-men Materialien, die man in drei Phasen teilen kann (Wozniak 1992). Das sind einige Brand-griiber, die zu deraltesten und der jiingsten Phase gehoren, einige Funde der keltischen Miinzen, iiber 20 Siedlungen, die mit den Ausgrabungen erforscht wurden, und viele Einzelfunde.
Die Analysen der Keramik zeigen die Anwe-senheit verschiedenartiger Komponenten. Die alteste Phase bilden Materialien (aus Pelczyska und Dalewice, Woiw. Kielce, Krakow-Pleszow, Krakow-Wyciqze) von echt keltischem Charak-ter mil dominierendem Anteil dergedrehten Keramik, darunter viel Graphittonware (nach den mineralogischen Analysen vielleicht aus siid-bohmischem Rohstoff - Wirska-Parachoniak 1980, 86 ff.). Neben dem Graphit zeigen Formen der Drehschcibenkeramik, die Sapropelitringe und vielleicht die Glasarmringe eine siidwestliche Herkunft.
Wahrscheinlich etwas vor dem Ubergang La Tene C1/C2 erscheinen in den Materialien Kenn-
zeichen, die eine Veranderung bedeuten und auf den Anfang der 2. Phase hinweisen, wie die handgemachte Keramik, die nach Formen, Ver-zierung und Technologie zu dem friiheren Stil der Przeworsk-Kultur gehort. Diese Phase dau-erte bis zur Stufe La Tene D1 a. Die Fundkomplexe aus dieser Zeit reprasentieren ein paar Model-le. Es gibt jetzt noch zu wenig gut datierbare Funde, um das existierende mosaikartige Bild nach einem System zu ordnen. Einige Gruben enthiel-ten ausschlieBlich Friihprzeworsker Keramik (z.B. Zofipole, Woiw. Krakow - Žaki 1948). Am hau-figsten sind Gruben und Hauser mit groBem Anteil der Przeworsker Keramik und wichtigem oder kleinerem Anteil der gedrehten keltischen Graphit-ton- oder grauen "Tisch-Keramik" (besonders Krakow-Pleszow und Krakow-Wyciqze). Endlich gibt es Fundkomplexe mit kleinem Anteil der handgemachten Przeworsker Keramik und sehr hohem Anteil der gedrehten Keramik (Dalewice und Pelczyska). In der letzten Gruppe erscheint auch graphitlose gedrehte "Kochkeramik."
Die gezeigten Unterschiede konnen Spuren verschiedener historischer Ereignisse sein. Auf jeden Fall kann man vermuten, daB eine gemischte Bevolkerung hier in dieser Zeit existierte. Man muB jedoch betonen, dass keine fur die Przeworsk-Kultur so typischen Graber aus dieser Zeit und diesem Gebiet bekannt sind. Wahrscheinlich be-folgte die ganze Bevolkerung den spatkeltischen Grabritus, der in dieser Zeit fiir das ganze Mit-teleuropa typisch war und keine fiir die Archiio-logen greifbaren Spuren hinterlieB. Wiihrend dieser Phase sind Kontakte nach Siidwesten besser zu erkennen (besonders durch die Goldmiinzen boischer Pragung - Castelin 1976; Wozniak 1978) als Kontakte nach Siiden.
Die dritte Phase fing am Ende der Stufe La Tene D1 an. Hier gehoren Materialien aus Krakow-Krzeslawice (Poleska, Tobota 1987; 1988), Krakow-Mogila, Krakow-Tyniec (Wozniak 1970, 325, 334), Podleže, Woiw. Krakow (Wozniak 1990). Der nordostliche Teil des besprochenen Gebietes wurde in dieser Zeit schon von der echten Przeworsk-Kultur bcsiedelt. Eine groBe Rolle spielten seit-dem siidliche Einfliisse. Die kcltische benialte Keramik, die das Hauptkennzeichen dieser Phase bildet und aus 26 Fundstellen der Tyniec-Gruppe bekannt ist (Wozniak 1990, Abb. 6), entspricht der Keramik aus der Ostslowakei (von Zemplin) und aus der Puchover Kultur (Pieta 1982, 118 ff.). Besonders charakteristisch ist die sporadisch vorkommende blaugraue Bemalung (Wozniak 1990, 21 ff.) und Formen, die Nachahmungen von Terra sigillata sind (Poleska, Tobola 1987, Taf. 2: 5; 36:
8; 37: 9). Vereinzelt kommen auch weitere lokale Arten der gedrehten Keramik, der sog. Koch-keramik, Fragmente von Dolia (Poleska, Tobola 1987, Taf. 7: 3,4; 36: 1; Wozniak 1990, Taf. 3: f; 13: i) und noch etwas Graphittonkeramik vor. Den GroBteil bilden Fragmente der handgemach-ten Keramik, darunter dominieren GefiiBe des jiingeren Stils der Przeworsker Keramik; wich-tige, etwas kleinere Gruppe bilden Nachahmungen der keltischen Kammstrichkeramik und andere Formen, die aus dem Bereich der Puchover Kultur bekannt sind oder sogar an die dakischen Formen erinnern. Es erhebt sich die Frage, ob die aufgezeigte Reorientation der Kontakte ein Re-sultat des Bevolkerungszuflusses von Siidosten ist. Auf den Siidwesten zeigen dagegen zwei Fragmente der Schrotlingsformen mit Spuren von Elektron aus Krakow-Mogila sowie ein paar Elektronstatere vom Krakauer Typus, die zu den letzten Epigonen der boischen Goldpriigung gehoren (Castelin 1976; Wozniak 1978). In einem Haus in Krakow-Krzeslawice wurden Spuren von Bernstein-Bearbeitung entdeckt (Poleska, Tobola 1988, 122, 125).
Wie schon oben erwiihnt, entstand die Przeworsk-Kultur in den zentralen Gebieten Polens am Ende
des 3. Jhs. v.u.Z. Das ist eine der am starksten latenisierten Kulturen, die besonders viel keltische Elemente adaptiert hat. Am Anfang lag der Ausgangspunkt fiir die keltischen Einfliisse wahrscheinlich in Bohmen und Mahren. Auf diesem Weg befinden sich zwei bekannte Schatzfunde mit Bernstein-Rohstoff (Pescheck 1939, 16 ff., 160 ff., 219, Abb. 8). Im spaten 1. Jh. wurde der Han-delsweg nach Osten verlegt, also von Caput Adriae durch das Gebiet der Puchover Kultur, Krakauer Gegend und liings der Weichsel weiter nord-Iich. Die Ausbreitung der siidlichen Importe aus der Stufe La Tene D2 (z. B. Schiisselfibeln, Fibeln A 65, A 18, A 67, A 237-238) beweist diesen ostlichen Weg (D^browska 1988, 105 ff., 328 ff., Karten 14-18). Das war nicht nur ein Verdienst der Bevolkerungsgruppen, die am besagten Weg entlang siedelten. Die weiter westlich liegenden Gebiete wurden von Katastrophen heimgesucht, wie dem Niedergang der bohmischen Oppida und der Auswanderung groBer Bevolkerungsgruppen aus Westpolen - von den ostlichen Peri-pherien der Jastorf-Kultur und einigen Grenzge-bieten der Przeworsk-Kultur - um die Mitte des 1. Jhs. v.u.Z. (Wozniak 1979b; Godlowski 1985, 13-40, 209 ff.).
ALEKSEEVA, E. M. 1982, Antiinye busy severnogo Pričerno-
mor'ja 3. - Arheologija SSSR, Seria G 1-12, Moskva. ALEXANDRESCU, A. D. 1980, La necropole gete de Zimnicea.
-	Dacia 24, 19-126.
BALEN-LETUNIČ, D. 1990, Perle s tri lica pronadene na
području Like. - Vjes. Arh. muz. Zag. 23, 41-54. BAZARCIUC, V. V. 1983, Cetatea geto-dacica de la Bune?ti,
jud. Vaslui. - Si. cerc. isl. veche arh. 34/3, 249-273. BEDNAREK, M. 1988, Sprawozdanie z badaii wykopaliskowyeh na stanowisku nr 6 w Roszowickim Lesie, gm. Cisek, vvoj. opolskie, w 1987 r. - Slqskie Sprawozdania Archeologiczne 30, 65-68.
BEDNAREK, M. 1990, Wyniki badan wykopaliskowyeh na stanowisku nr 6 i 1 I w Roszowickim Lesie, gm. Cisek, woj. opolskie, w 1988 roku. - Slqskie Sprawozdania Archeologiczne 31, 201-204. BENADIK, B. 1983, Maha. Keltisches Griiberfeld. Fundkalalog.
-	Nitra.
BOGNAR-KUTZIAn, i. 1975, Some new early La Tčne finds in the Northern Danube Basin. - In: The Cells in Central Europe = Alba Regia 14, 35-46. Szekcsfehervai. BUJNA, J. und P. ROMSAUER 1983, Spiithallstatt- und friihlatžnezeitliches Graberfeld in BuCany. - Slov. arch. 31/2, 277-324.
CASTELIN, K. 1976, Keltenmiinzen in Schlesien. - Arh.
Forscliber. sdchs. Bodendenkpfl. 20-21, 221-277. CR1$AN, I. II. 1973, Das sogenannte Grab von Siliva* und das Problem deriiltesten Keltengruppe in Siebenbiirgen.
-	Sargetia 10,45-78.
Ckl$AN, I. II. 1975, Mormintul celtic de la Fintinele-Livadil.
-	St. cerc. ist. veche arli. 26/1, 41-56.
CRt§AN, I. H. 1976, Ein reiches keltisches Frauengrab in Fintinele, Rumanien. - In: Festschrift fiir Richard Pittioni zum siebzigsten Geburtstag 1, Arch. Austr. Beih. 13, 639-652.
CZERSKA, B. 1970, Ze studiow nad okresem lateriskim na Šliisku. - Archeologia Polski 15, 149-206.
CZOI'EK, S. 1986, Die Keramik mit skytischen und skytisch-thrakischen Einflussen aus der Fundstelle 8 in I'rzeworsk, Bez. Przcmysl. - Acta Arch. Carp. 25, 105-129.
Č1ŽMAR, M. 1975, Relativni chronologic keltskych pohfebiSf na Moravč. - Pam. arch. 66/2, 417-437.
DABROWSKA, T. 1988, Wczesne fazy kultur) > przeworskiej. -Warszawa.
EISNER, J. 1933, Slovensko v praviku. - Bratislava.
GEBHARD, R. 1989, Der Glassclimuck aus dem Oppidum von Munching. - Ausgr. in Manch. I I.
GEDL, M. 1991, Die Hallstatieinflusse auf den polnischen Gebieten in der Frulicisenzeit. - Warszawa, Krakow.
GEDL, M. 1993, Die keltische Grabenohjekte in Siidpolen. - Et. Celt. 28, 1991, 157-172.
GODLOWSKI, K. 1985, I'rzemiany kuhurowe i osadnicze w poludniowej i srodkowcj Polsce w mlodszym okresie przed-rzymskim i w okresie rzymskim. - Pracc Komisji Archeo-logicznej PAN Krakow 23, Wroclaw.
GODLOWSKI, K. 1986, Jakuszowice, Woiwodsehaft Kiclce, Gemeinde Kazimierza Wielka, Fundstelle 2. - Recherches Arclteologit/ues de /WW, 23-34.
GODLOWSKI, K. und /.. WO/.N1AK 1981, Chronologia. -In: W. Hensel, Prahistoriu ziempolskich 5,51 -57, Wroclaw.
HAEVERNICK, T. li. 1977, Gesichtsperlen. - Mudrider Mitteilungen 18, 152-231.
JAHN, M. 1931, Die Kelten in Schlesien. - Leipzig.
KAPOSVARI, Gy. 1969, A Jaszbereny-Cserohalmi kelta temeto. - Arch. ert. 96/2, 178-198.
KOLODZIEJSKI. A. 1973, Badania cmentarzyska w Domanio-wieach, pow. Glogow w latach 1964-1971. - Sprawozdania Archeologiczne 25, 113-136.
LEHOCZKY, T. 1906, Regibb vaskori emlekek Munkacs kornyeken. - Arch. ert. 26, 337-346.
LUDIKOVSKY, K. 1986, Mist fin, katalog ndlezu z vyzkumu v letech 1966-68. - Fontes Arch. Morav. 21.
MAL1NOWSKI, T. 1987, Zur Geschichte der Stamme der Pommerschen Kultur. - In: Friihe Volker in Mitteleuropa, 359-371, Berlin.
MEDUNA, J. 1965, K otazce počatku pohrbi'vani na plochych keltskych pohrebištich na Morave. - Arch, rozhl. 17/6, 795-825.
MUZYCZUK, A. und E. POHORSKA-KLEJA 1994, Badania sondazowe na stanowisku 32 w Pakoszowce, gmina Sanok, woj. krošnieriskie. - Acta Arch. Carp. 32.
NEBEHAY, S. 1993, Latenegraber in Niederosterreich. - Kl. Sehr. a. d. Vorgesch. Sem. d. Phil.-Univ. Marb. 41.
NEMETI, I. 1988, Necropola Latene de la Pi?colt, jud. Satu Mare. I. - Thr.-Dac. 9, 49-73.
NEMETI, I. 1991, La necropoli di Piscolt. - In: I Celti, 381, Milano.
PARCZEWSKI, M. 1978, Denkmaler der Latenekultur von Bachorz am Mittellaul des San (Siidostpolen). - Prace Archeologiczne Krakow 26, 136-151.
PESCHECK. Ch. 1939, Die friihwandalische Kultur in Mittel-sclilesien. - Leipzig.
1'IETA, K. 1982, Die Puchov-Kultur. - Nitra.
POLESKA, P. und G. TOBOLA 1987, Osada grupy tynieckiej kultury latenskiej na stan. 41 w Nowej Hucie-Krzestawicach, Teil 1. - Materiaty Archeologiczne Nowej Huty 11, 7-119.
POLESKA. P und G. TOBOLA 1988, Osada..., Teil 2.-Materiafy Archeologiczne Nowej Huty 12, 89-130.
PREDA, C. und E. BARLADEANU 1979, Sapaturile arheolo-gice de salvare din zona jantierului naval de la Mangalia (1974). - Pontica 12, 97-107.
RATIMORSKA, P. 1975, Das kcltische Graberlcld in Chotin (Siidwestslowakei). - In: The Celts in Central Europe, 85-95, Szekesfehervar.
SCI I WAPPAC'H, F. 1975, Zur Chronologie der ostlichen Friihlatene-Keramik. - In: The Celts in Central Europe = Alba Regia 14, 109-136, Szekesfehervar.
SZABO, M. 1971, Sur les traces des Celtes en Hongrie. - Budapest.
SZABO, M. 1992, Les Celtes de I'Est. Le second age du fer dans la cuvette des Karpates. - Paris.
SZABO, M. und E. F. PETRES 1974, A keleti kelta miiveszet (Eastern Celtic art). - Szekesfehervar.
VENCLOVA, N. 1974, Sklenene maskovite koraly a jejich derivaty ve stredni Evrope. - Arch, rozhl. 26/6, 593-602.
VENCLOVA, N. 1990, Prehistoric glass in Bohemia. - Praha.
WALDHAUSER. J. 1978, Periodisierung des Graberfeldes bei Jenišuv Ujezd. - In: Das keltisclie Griiberfeld bei Jenišuv Ujezd in Bohmen 2, 126-145, Teplice.
WIRSKA-PARACHONIAK, M. 1980, Produkcja ceramiczna Celtow na terenach Polski poludniowej. - Materiafy Archeologiczne Nowej Huty 6, 29-158.
WOZN1AK, Z. 1970, Osadnictwo celtyckie w Polsce. - Wroclaw, Warszawa, Krakow.
WOZNIAK, Z. 1974, Wschodniepogranicze kultury latenskiej. - Wroclaw.
WOZNIAK, Z. 1978, Celtycki warsztat menniczy z okolicy Krakowa. - Acta Arch. Carp. 18, 101-112.
WOZNIAK, Z. 1979a, Starsza faza kultury latenskiej w Polsce i jej oddzialywania. - In: W. Hensel, Praliistoria ziem polskicli 4, 209-220, Wroclaw.
WOZNIAK, Z. 1979b, Der Besiedlungswandel in den germani-schen Gebieten wahrend der jiingeren Latenezeit und seine Bedeutung fiir die Geschichte der Kelten. - In: Les mouve-ments celtiques du V1' au I" siecle avant notre ere, 213-217, Paris.
WOZNIAK, Z. 1981, Zu Datierungsfragen des Endes der Lausitzer Kultur. - In\Beitragezur Ur- undFruhgeschichte 1, Arb. u. Forschber. z. siichs. Bodendenkpfl. Beih. 16,587-599.
WOZNIAK, Z. 1987, Kulturelle und ethnische Veranderungen wahrend der zweiten Hiilfte des 1. Jahrtausends v.u.Z. im siidpolnischen Raum. - In: Friihe Volker in Mitteleuropa, 235-245, Berlin.
WOZNIAK, Z. 1990, Osada grupy tynieckiej w Podležu, woj. Krakowskie. - Wroclaw.
WOZNIAK, Z. 1992, Zur Chronologie der keltischen Siedlungs-materialien aus Schlesien und Kleinpolen. - In .Probleme der relativen und absoluten Chronologie ab Latenezeit bis zum Friihmittelalter, 9-17, Krakow.
WOZNIAK, Z. 1993, Z zagadnien dalckosi?znych kontaktow kultury pomorskiej. - In: Miscellanea archaeologica Thaddaeo Malinowski dedicata, 371-376, Slupsk-Poznan.
ŽAKI. A. 1948, Stanowisko poznolateriskie w Zofipolu, pow. Miechow. - Przeglqd Archeologiczny 8, 67-72.
Novi rezultati raziskav mlajše latenske dobe na južnem Poljskem
Povzetek
V drugi polovici 1. tisočletja pr. Kr. je prihajalo na Poljskem do velikih sprememb. Na začetku tega obdobja se je s severa razširila pomorjanska kultura. Nekoliko pozneje, na začetku 4. si., so z jugozahoda prišli Kelli in v Šleziji sla nastala dva keltska naselitvena otoka (si. I: a), ki časovno ustrezata prvemu horizontu keltskih planih grobišč v srednji Evropi. V tem času so / območja pomorjanske kulture izginile sledi keltskih vplivov. Keltska naselitev pri Vroclavu v srednji Šleziji je trajala gotovo do stopnje LT Cl. Njen konce je bil torej približno sočasen nastanku kulture Pr/eworsk v osrednji Poljski.
Nova izkopavanja v Zgornji Šleziji in nove študije so na novo osvetlili tamkajšnje keltsko gradivo. Tu so bila odkrita
zgodnja naselja iz časa LT B, povezovanje prostoročno izdelane naselbinske keramike z vplivi kulture Przeworsk pa se zdi zdaj dvomljivo. Konec keltske naselitve lahko natančno postavimo v prehod med stopnjama LT C in LT D. Propad Kellov na tem območju se torej časovno približno ujema s selitvijo Kimbrov na jug (pred letom 113 pr. Kr.).
Na začetku stopnje LT C sta v Malopoljsko prišli dve novi skupini Keltov. Ena seje naselila na območju Krakova (t. i. skupina lyniec), druga na območju zgornjega Sana na poljsko-ukrajinski meji (si. 2: a).
Maloštevilno keltsko gradivo z drugega območja izvira iz stopnje IT G, čeprav bi bile nekatere najdbe lahko tudi mlajše
(doliji, katerih starost ni gotova). Geneza tega naselitvenega otoka je bila povezana z vzhodno Slovaško in s karpatskim delom Ukrajine.
Začetek keltske naselitve na območju Krakova, ki se arheološko kaže v skupini Tyniec, je datiran v stopnjo LT B. Zgodnje stike s Kelti v okolici Dunaja dokazuje okrašen odlomek ročaja z rogatimi izrastki iz Jakuszowic (si. 3: 1), ki je pripadal skodeli vrste Stupava stopnje LT A.
Gradivo skupine Tyniec je bilo razdeljeno v tri stopnje. Prvo sestavlja "čisto keltsko" gradivo srednjeevropskih stopenj
LT B2 in Cl. Drugo stopnjo (LT C2 in Dla) označuje pojav prvin kulture Przevvorsk poleg keltskih oblik, ki so nadaljevanje prejšnjih. Za tretjo stopnjo (LT Dlb, D2 in začetek rimske dobe) je značilno mešanje novih keltskih prvin iz vzhodne Slovaške ter prvin kulture Przevvorsk in puchovske kulture.
Kultura Przeworsk v osrednji Poljski, ki je morda nastala v času stopnje LT Clb, je bila v času mlajše latenske dobe pod posebno močnim vplivom latenske kulture, ki se je na začetku širil vzdolž jantarske ceste. Pozneje, v 1. st. pr. Kr., je vlogo posrednika prevzela skupina Tyniec.
Dr. Zenon Wozniak Instytut Archeologii i Etnologii PAN Slawkowska 17 P-31016 Krakow
Bernstein auf dem keltischen Oppidum Stare Hradisko
in Mahren
Jana ČIŽMAROVA
Izvleček
Ena glavnih trgovskih poti na velike razdalje v Evropi, ki je šla čez Moravsko ter povezovala Baltsko in Jadransko morje, je bila t. i. jantarska pot. Izdelke visoko razvitega sredozemskega sveta so izvažali na sever v zameno za baltski jantar. Nenavadno veliko jantarja iz poznolatenskega obdobja so odkrili v moravskem opidumu Stare Hradisko. Na približno 10.000 m- veliki izkopni površini v zahodnem predgradju naselja sta bili odkriti dve mesti z zelo številnimi jantarnimi odlomki in polizdelki, kiju lahko opredelimo kot delavnici za izdelavo jantarnih jagod. Polizdelki, zavrženi izdelki in končni izdelki omogočajo rekonstrukcijo postopka izdelave in razvrstitev tukaj izdelovanih jagod v tri oblikovne skupine. Niti med običajnimi najdbami iz opiduma niti med najdbami iz poznolatenskih ravninskih naselij takih jagod ni. Zato se zastavlja vprašanje, ali so delavnice na Starem Hradisku sploh proizvajale za potrebe lokalnega prebivalstva.
Abstract
One of the most important long-distance travel routes in Europe that passed through Moravia and linked the Baltic Sea to the Adriatic Sea was the so-called "Amber Road". The products of the developed Mediterranean flowed along it to the north and were exchanged for Baltic amber. A conspicuous concentration of such amber can be found in the late La Tene period at the Stare Hradisko oppidum. The presence of amber can be explored in great detail in the roughly 10,000 m2 area of the western part of the site. Two locations have a notable concentration of amber fragments and unfinished products, and can thus be identified as workshops producing amber beads. The production process can be reconstructed from the unfinished products, rejected discards, and finished artifacts, and they can be classified into three categories according to shape. Such beads, however, have not been identified among the finds from the Stare Hradisko oppidum, nor are they present in the late La Tene period settlements located in the lowlands. It is thus questionable whether the workshops at Stare Hradisko would have produced such objects for local usage.
Einer der altesten Fcrnhandelswege in Euro-pa isl unbestritten die BernsteinstraBe, die von der Ostsee- zur Adriakuste I'iihrte. In der Latenezeit war der Verlauf dieser Verbindungsachse von Norden nach Siiden wohl schon stabilisiert und hochstwahrscheinlich mil dem spateren, als "BernsteinstraBe" bezeichneten I landelsweg iden-tisch. Waren stromten in beiden Richtungen - vom Norden nach Siiden war es vor allem Bernstein, in umgekchrter Richtung hingegen Erzeugnisse des fortschrittlichen Mittclmccrraums.
Kontakte Miihrens mit dem romischen repu-blikanischen Milieu in der Spatlalenezeil werden durch zahlreiche Funde belegt. Sie kommen in geringem MaBe auch in Tieflandsicdlungen vor, die I lauptquelle slellt jcdoch das bedeutendste
mahrische Oppidum Stare Hradisko dar. Altere Funde vom Stare Hradisko wurden von Meduna (1961; 1970b) publiziert und ihre Problematik wurde von ihm im Jahre 1974 zusammenfassend dargc-stellt (Meduna 1974). Die Auswertung aller in jener Zeit bekannten Funde fiihrte Svobodova durch (1983; 1985).
Die meisten antiken Importwaren in Mahren sind Bronzegegenstiinde verschiedener Bcstim-mung oder deren Fragmente. Vereinzelt ist ein abgebrochener Fliigel vom Stare Hradisko, der wohl von einer Eros- oder Viktoria-Statuctte stammt (Meduna 1961, Taf. I: 8; Svobodova 1985, 656, obr. I: 8); eine weitere, sehr interessante und im keltischen Milieu nicht allzu haufige Fundart stcllen zwei Siegelkapseln wieder vom Stare Hradisko
dar (Čižmar 1990b; Abauzit, Feugere 1993; Feugere, Abauzit 1995, 43). Sie miissen nicht unbedingt italischer Herkunft sein, aber ahnlich wie der eiserne Stilus aus dieser Fundstatte (Meduna 1961, Taf. 8: 15) sind sie ein deutlicher Beleg fiir Handels-kontakte mit dem Siiden und indirekt auch fiir die Schriftkenntnis, die die weitere Handels-entfaltung in jener Zeit und in dem betreffenden Raum bedingte. Als Beleg fiir unmittelbares Schrift-vorkommen kann eine Scherbenscheibe mit so-genannten "graffiti" betrachtet werden (Čižmar 1992, 428-429, Abb. 1: 2). Erwiihnenswert ist auch die groBe Menge von Bronzespiegelfragmenten, obwohl es nicht entschieden werden kann, ob es sich um antike Importe oder um lokale, durch sie beeinfluBte Erzeugnisse handelt.
Die Mehrzahl der Belege von importierten Bronzegegenstanden bilden BronzegefaBfragmente, die vorwiegend auf dem Stare Hradisko gefun-den wurden (Meduna 1961,Taf. 1: l-5;ders. 1970a, Abb. 7: 9-12; ders. 1970b, Taf. 3: 1-8; Svobodova 1983, obr. 2: 13), weiter auf dem Oppidum Hostyn (Ludikovsky 1984, Taf. 4: 3), in der Tietlandsiedlung in Boritov (Čižmar 1990a, Abb. 2: 2) und schlieBlich jene, die unter unbekannten Fundumstiinden in Dobročkovice entdeckt wurden (nicht publiziert). Die bisher nicht publizierten Funde aus systema-tischen Grabungen auf dem Stare Hradisko er-hohen die Anzahl der BronzegefaBfragmente, ohne ihre typologische Zusammensetzung wesentlich zu andern.
Das Sortiment antiker Waren auf mahrischen Fundstiitten der Spiitlatenezeit erweitern GefiiB-fragmente aus Millefioriglas, die auf dem Stare Hradisko (Meduna 1961, 55, Taf. 50: 6-9) und auf dem Burgwall der Puchov-Kultur Požaha bei Novy Jičin (Pieta 1982, Taf. 15: 12) entdeckt wurden. Das Fundspektrum ergiinzen Bruchstiicke antiker Weinamphoren vom Stare Hradisko (Meduna 1970b, Taf. 46: 4; Čižmar 1989,266) und aus Boritov (Čižmar 1990a, 313), sowie der eiserne Finger-ring mit Goldeinlage unter der Gemme auch aus Boritov (Ludikovsky 1973,40, tab. 29: 2) und schlieBlich der republikanische Quadrans vom Stare Hradisko (Čižmar 1993, 417). Der letztgenannte Fund unterstiitzt die Ansicht, daB romische Miinzen in dem Raum nordlich der Alpen schon vor den gallischen Kriegen im Umlauf waren und daB auch weitere, in Miihren haufig vorkommende romische republikanische Miinzen mit dem Handel in der Spiitlatenezeit in Zusammenhang gestanden haben konnten.
Aus der angefiihrten Ubersicht gelit klar her-vor, daB Gegenstiinde sudlicher Provenienz nach Miihren aus mehreren Richtungen kamen. Die
Mehrzahl der Funde stammt aus dem klassischen antiken Raum - Italien (BronzegefiiBe, Bronze-plastiken, Millefioriglas, Miinzen), andererseits belegen Fragmente von Weinamphoren die Wein-einfuhr auch aus der Gegend von Massilia (Frey 1984, 23, Abb. 8).
Von Waren, die im Tausch gegen Luxuser-zeugnisse vom Norden nach Siiden stromten, ist unbestritten der Bernstein am wichtigsten. Roh-bernstein und zuverliissige Belege seiner Bear-beitung kommen in Miihren zum erstenmal in der Hallstattzeit in der Siedlung in Brno-Rečkovice vor, wo Rohstoff und Halberzeugnisse von Bern-steinperlen gefunden wurden (Tichy 1969, 175). Aber erst in der Spiitlatenezeit kommen Bernstein-funde in unvergleichbar groBerem AusmaB auf dem Oppidum Stare Hradisko vor. Die Bernstein-konzentration war hier so auffallend, daB schon im Jahre 1519 in Landtafeln der Ort als "Weihrauch-berg" bezeichnet wird; im Jahre 1552 spricht Jan Dubravius in seiner Historia neben Funden von antiken Miinzen auch von Myrrhenfunden vom Hradisko und J. A. Comenius bezeichnet im Jahre 1627 auf seiner Landkarte Miihrens das Oppidum als "Hradisco, ubi myrrha effoditur". Laut Jan Miroticky von Mirotice (1579) wurde Bernstein auf dem Stare Hradisko gefordert und weiter verkauft - was Funde mittelalterlicher Keramik in spatlatenezeitlichen Objekten erkliirt und indirekt von der Hiiufigkeit des Vorkommens dieses Rohstoffs an diesem Ort zeugt (niiher dazu Skutil 1938). Wiihrend Funde antiker bzw. siidli-cher Provenienz eine zwar nicht allzu haufige, aber doch geliiufige Erscheinung auf Fundstiitten der Spiitlatenezeit darstellen, ist der Bernstein ein Phanomen, das die AuBerordentlichkeit und Bedeutung des Oppidums Stare Hradisko und vielleicht der keltischen Gesellschaft dieser Periode in Miihren uberhaupt beweist (niiher dazu siehe Čižmar 1993, 423).
Oberflachenfunde sowie Freilegungen bewie-sen das Bernsteinvorkommen in dem ganzen Areal des Oppidums, ja sogar auBerhalb, im Raum der westlichen Vorburg (wo eine Besiedlung festge-stellt wurde, die mit jener innerhalb der Mauern analog war, und wo u.a. mittels der Funde von Schrotlingsformcn die Munzproduktion belegt wurde - Čižmar, im Druck). Die Erorterung der Frage der erhohten Bernsteinkonzentration kann naturlich nur auf der groBen zusammenhangend freigelegten Fliiche in der westlichen Vorburg erfolgen (ca 10.000 m2; Meduna 1970a, Beil. 4; Čižmar 1989, Abb. I), es scheint jedoch, daB hier das Bernsteinvorkommen hiiufiger ist als in anderen Teilen des Oppidums.
L. to					
C M					
> o					
3 t/1					
O	00	00 in	oo o	00 o	oo o
(/5 -C O oz	V O	V O	V O	V •	A •
o D.
O _
o 9 o
• • -i-' 0
"TU o. - . f.—q-
rs

-'-v^v*
m

M
P^LOcfV . - >'L0 °
^—B^ i. %J • • ftE JW..
'-Hb—•—- O' -v-- ••
hI? i pojgAž/h . fflferfgy; ay •..
L^ ^C^ V®- ' * ■
O. .'V; P
o
• ^•Vi"^'®	T tU 61	A?
mwimffl-cSgrf -
. I -■ • '»S Al
J	i
'•v. ■„•' ■
e	...
o
o o
o
o

O
' . t.'"'
v* ov
O
O
O °
©
Abb. I: Stare Hradisko. Die zusammenhangend frcigclegte Fliichc in der Westvorburg mit bczeichnetcm Vorkommen des Kohbernstcins und der Halbprodukte der Bernstcinpcrlcn.
SI. I: Stare Hradisko. l/kopna površina v zahodnem predgradju. Označena so najdiščna mesta kosov surovega jantarja in polizdelkov jantamih jagod.
Abb. 2: Stare Hradisko. Hulbprodukte der Bernsteinperlen aus Workstation in der Westvorburg. SI. 2: Stare Hradisko. Polizdelki jantarnih jagod i/ delavnic v zahodnem predgradju.
Auf dieser kontinuierlich durchgrabenen Fla-ehe (Abb. 1) konnen ferner zwei Stellen mit einer auffallenden Konzentration von Fragmenten und Halberzeugnissen beobachtet werden, die als Werkstiitten fiir die Herrstellung von Bernstein-perlen bezeichnet werden konnen. Es ist einer-seits der Nordostteil des durchgrabenen Hofes, wo die maximale Konzentration von Funden in der Hiitte 1/86 festgestellt wurde, die sich dicht an der Westumzaunung des Hofes befand, ungefahr in der Mitte; reiche Funde lieferte auch die Nebenhutte 5/83 und weitere Funde sind in dem Nordteil des Hofes zerstreut. Sporadisch wurden Halberzeugnisse auch ostlich von diesem Bereich mit groBer Fundkonzentration entdeckt.
Viele Halberzeugnisse wurden ebenfalls in der Hiitte 3/84 zwischen dem AuBengraben und dem Steinweg gefunden, der S-formig zwischen den Grabenarmen verlief. Einige Bruchstiicke der Halberzeugnisse wurden auch in diesem Graben entdeckt.
Anhand der gefundenen Halberzeugnisse, der AusschuB- sowie Endprodukte kann die Rekon-struktion des Herstellungsverfahrens der Bernstein-perlen erfolgen (Abb. 2). Der Rohstoff wurde in die kiinftige Grundform geschnitten, d.h. eine kleine Walze, die manchmal noch Spuren senkrechten Abschneidens tragt und cine polygonale Basis aufweist (Abb. 2: 2-7); manchmal kommt sogar die Form des Kegelstumpfes vor. Die kiinftigen Perlen wurden dann gebohrt (Abb. 2:13-29); nach der Menge der auf dieser Bearbeitungsstufe be-schadigten 1 lalbprodukte zu urteilen, war dies die komplizierteste Phase des Produktionsverfahrens - einige Loeher wurden sogar nicht zu Ende ge-fuhrt (Abb. 2: 8-12). (Zur gleichen SchluBfolge-runggelangte auch P. Wielowiejski, 1991,322, bei der Erforschung des Produktionsobjekts aus der Romerzeit in Regow.) Erst dann erhielt der Gegenstand durch Polierungdie definitive Form. Die angenommcne Anwendung der Drehbank konnte auf Halberzeugnissen vom Stare Hradisko bisher nicht bewiesen werden. Deutliche Dreh-spuren sind jedoch auf einer der Scheibcnperlen zu bcobachtcn (Abb. 4: 14).
Anhand der Finalprodukte (bzw. der in der Endphase dcr Bearbeitung beschadigten und in Werkstiitten gefundenen Halberzeugnisse) konnen Bernsteinperlen vom Stare Hradisko grund-siitzlich in drei Hauptgruppen geteilt werden:
1) schmale, hohe Walzenperlen - die Hohe iibersteigt den Durchschnitt oderglcichl ihm, die Perle ist iiberwiegend walzenformig, manchmal miiBig konisch, die Basis ist mcistens abgerundet oder I'lach mil abgerundelen oder abgeschriigten Kanten (Abb. 3: 2-12);
2)	niedrige, flache, walzenformige Perlen, die typologisch der vorherigen Gruppe nahestehen, nur die Hohe ist kleiner als der Durchmesser der Perle (Abb. 3: 20-36);
3)	Scheibcnperlen (Abb. 3: 13-19).
Diese Perlentypen, deren Produktion auf dem Stare Hradisko festgestellt wurde, sind jedoch in dem geliiufigen Fundinventar des Oppidums nicht belegt. Von den im Oppidum gefundenen Bernstein-erzeugnissen sind eine groBe und einige kleinere Ringperlen (Abb. 4: 6-9), Scheibenperlen (Abb. 4: 10-14), eine walzenformige, geziihnte Perle (Abb. 3: 1) und faBformige Perlen (Abb. 3: 2-3; 4: 3-4) zu nennen. Es handelt sich urn groBere Formen, deren Produktion bisher auf dem Oppidum nicht belegt ist, vielleicht mit Ausnahme eines Stiickes Bernsteins, dessen partielle Bearbeitung andeu-tet, daB es sich um eine Produktionsphase von Ringperlen gehandelt haben kann (Abb. 4: 1).
Die erste Ansicht iiber die Ursache des reichen Bernsteinvorkommens auf der Fundstiitte formu-lierten Lipka und Snetina (1913, 120): sie mein-ten (ahnlich wie spiiter Bohm, 1935,14, und Skutil, 1938, 55), das Oppidum ware ein Bernstein-Umladeplatz wiihrend seines Transportes vom Norden nach Siiden gewesen. Diese Ansicht ak-zeptiert auch Meduna, jedoch mit der Einschriin-kung, daB die reichen Bernsteinfunde am Ort vor allem Abfall darstellen, der bei der Herstellung von Bernsteinschmucksachen entstanden ist (Meduna 1970a, 53-54). Diese Ansicht wurde durch die Grabungen M. Cižmars in den letzten Jah-ren vollig bestatigt (siehe oben), wo durch das Schlammen von Objektausfiillung eine reiche Kollektion von Bernsteinfragmenten - Halb- und MiBerzeugnissen - gewonnen wurde (Čižmar 1989, 267). Es ist jedoch interessant und laut Meduna (1970a, 54) schwer erkliirbar, daB diese reiche Produktion keine Widerspiegelung in der Fund-zusammensetzung auf dem Oppidum selbst fin-dct - Finalerzeugnisse aus Bernstein wurden dorl (wie iibrigens auch auf anderen latenezeitlichen Fundstiitten) nur selten entdeckt. Diese Situation kann durch den Stand bzw. die Technik der Grabungbedingt sein - kleine Perlen konnen leicht dcr Aufmerksamkeit entgehen und das Schliim-men, wobei kleine Artefakte abgefangen werden, wird und kann nicht immer angewendet werden. Es wurde jedoch bewiesen, daB in Fallen, wo das Schlammen oder Durchsieben der Objektausfiillung praktiziert wurde, auch kleine Funde, die teilweisc bisher unbekannt gewesen waren, abgefangen wurden (Fischer, Rieckhoff-Pauli, Spindler 1984, 352; Sievers 1992, 150), was letztendlich auch die obenerwahnten Funde aus Werkstiitten auf dem
17
23

®	®	©
9	9	m
10	11	12
15
18
19
a*
20
21
24
&
25
26
27

o
0
9
16
22

					@		
m	m		d>	O			M
29	30	31	32	33	34	35	36
Abb. 3: Stare Hradisko. Bernsteinperlen aus Werkstiitten in der Westvorburg. SI. 3: Stare Hradisko. Jantarnc jagode iz delavnic v zahodnem predgradju.
Stare Hradisko bestatigen, die bisher unbekannt waren.
AuBerhalb vom Stare Hradisko und dem Depot in Pteni (Abb. 5: 5-10) sind Bernsteinfunde in dem spatlatenezeitliehen Milieu in Miihren nur
als Oberflachenfunde aus 1 lolubice (Fragment einer fafiffirmigen Perle, Abb. 5: 3; Proehazka 1937, tab. 9: 20) und aus Klenovice (Fragment einer Seheibenperle, Abb. 5: 4; Šiška 1993, obr. 5: 6) und dann aus dem Puchov-Burgwall "Požaha"
Ahh. 4: Stare Hradisko. Bemsteinperlen aus iilteren Grabungen in versehicdcnen Teilen des Oppidums. SI. 4: Stare Hradisko. Jantarne jagode s starejših izkopavanj v različnih delih opiduma.
bei Novy Jičfn (Abb. 5: 1-2; Čižmar 1991, 523), dcr in dem Raum dersog. Mahrischen Pforte licgt, bekannt. In diesem Zusammenhang ist zu crvvahncn, daB auf Puchov-Fundstatten der benachbarten Slo-wakei Bemsteinperlen und Rohbernstein nicht zu auBerordcntlichcn Funden gehoren (Pieta 1982, 59). Von der Bedeutungder Mahrischen Pforte, die in dcr Spiitlatenezeit von dem keltischen Oppidum Hostyn uberwacht wurde (woher auch
ein Fragment des Rohbernsteins stammt - Skutil 1940, 18), zeugt u.a. auch der Fund eines groBen Bruchstiicks Rohbernsteins, das gemeinsam mit einer griechischen Miinze in Pustejov un-weit von Novy Jičfn entdeckt wurde (Pochitonov 1955, 205). AuBerhalb von diesen Fundstiitten wurde Rohbernstein in kleiner Menge auch in spatlatenezeitliehen Tieflandsiedlungen in Boritov (Čižmar 1990a, 313) und in Pteni (nicht publi-
Abb. 5: Bemsteinperlen aus dem Gebiet Mahrens. 1-2 Požaha bei Novy Jičfn, 3 Holubice, 4 Klenovice, 5-10 Pteni (aus dem Depotfu nd).
SI. 5: Jantarne jagode z območja Moravske. 1-2 Požaha pri Novem Jičinu, 3 Holubice, 4 Klenovice, 5-10 Pteni (iz zakladne najdbe).
zicrt) in unmittelbarer Niihe vom Stare Hradisko festgestellt (Abb. 7).
In den letzten Jahren wurden Aufsehuttungen aller eingesenkten Hiitten auf dem Stare Hradisko und in einigen Tieflandsiedlungen geschlammt, trotzdem wurden - mit Ausnahme der schon er-wahnten Werkstiitten auf dem Stare Hradisko und in den Siedlungen bei Holubice und Klenovice -in dem keltischen Milieu keine Finalerzeugnisse festgestellt. Es ist also fraglich, ob diese Werk-
stiitten iiberhaupt Bemsteinperlen fiir die Bewohner des Oppidums oder der mahrischen Tieflandsiedlungen produzierten. Offensichtlich werteten die Bewohner des Oppidums durch ihr Konnen wenigstens einen Teil des importierten Rohstoffs auf und vertrieben ihn erst danach weiter. Es konnte ferner untersucht werden, ob jene Perlcntypen, deren Produktion auf dem Stare Hradisko belegt ist, in denjenigen Gebieten vorkommen, die fur die Zielgebietc des Imports des Ostsecbernsteins
Abb. 6: Landkarte Miihrens mit Bezeichnung des Bernsteinvorkommens. 1 Boritov, 2 Holubice, 3 Hostyn, 4 Klenovice, 5 Požaha bei Novy Jičfn, 6 Pteni, 7 Pustejov, 8 Stare Hradisko. ▲ Rohbernstein • Bemsteinperlen
SI. 6: Zemljevid Moravske z latenskimi najdišči, na katerih je bil odkrit jantar. 1 Boritov, 2 Holubice, 3 Hostyn, 4 Klenovice, 5 Požaha pri Novem Jičinu, 6 Pteni, 7 Pustejov, 8 Stare Hradisko. ▲ surovi jantar • jantarne jagode
gehaltcn werden, oder ob der so aul'gewertete Rohstoff in die Gcbiete nordlich von Miihren zuruckkehrte (siehe die Ansicht P. Wielowiejskis, wonach die Kenntnis der Bernsteinbearbeitung
ABAUZIT, p. und M. FEUGERE 1993, La correspondance au I" s. av. J.-C. Les boites a sceau en forme de bourse. -
1 n: Lesfouilles de la 7..A.C. des 1 i (dies d Nimes ((lard), Bulletin de I'Ecolc Antique de Nimes, Suppl. 1, 305-306.
BOHM, J. 1935, Stare Hradisko (kat. obec Male Hradisko, okr. Prostejov). - Rolenka ndrodopisnčho a prumysloviho muse a mista Prostijova a I lane 12, 5-16.
ČIŽMAR, M. 1989, Erforschungdes keltischen Oppidums Stare Hradisko in den Jahren 1983-1988 (Miihren, ČSSR). -Arch. Korrbl. 19, 265-268.
ČIŽMAR. M. 1990a, Die Erforschung dcr spatlatenezeitliehen Siedlung in Boritov, Bez. Blansko (Miihren, ČSFR). -Arch. Korrbl. 20, 311-315.
ČIŽMAR, M. 1990b, Funde von Siegelkapseln aus den keltischen Oppida Stradonice (Bohmen) und Stare 1 Iradisko (Miihren). - Germania 68, 597-600.
in der Romerzeit im Gebiet Polens ihre Wurzeln in Kontakten mit keltischem Milieu habe - Wielo-wiejski 1991, 350).
ČIŽMAR, M. 1991, Neue Erkenntnisse iiber die Puchov-Kultur in Mahren (ČSFR). - Arch. Korrbl. 21, 523-526. ČIŽMAR. M. 1992, Ritzzeichnungen auf Keramik vom keltischen Oppidum Stare Hradisko. - Germania 70, 427-429.
ČIŽMAR. M. 1993, Keltska okupace Moravy (doba latenska).
-	In: l'ruveke dejiny Moravy, 380-423, Brno. ČIŽMAR, M., Vyzkum keltskeho oppida Stare Hradisko v
r. 1993. - Pre h. vyz. 1993. FEUGČ-RE, M. und P ABAUZIT 1995, Les boites a sceau circulates a decor zoomorphe rivete d'epoque romaine.
-	Rev. Arch. Est 46/1, 41-57.
FISCHER, T„ S. R1ECKIIOFF-PAUL1 und K. SP1NDLER 1984, Grabungcn in der spiitkeltischcn Siedlung im Sulztal bei Berching-Pollanten, Landkreis Neumarkt, Oberpfalz.
-	Germania 62, 311-372.
FREY, O.-H. 1984, Die Bedeutung der Gallia Cisalpina fiir die Entstehung der Oppida-Kultur. - In: Studien zu Siedlungsfragen der Latenezeit, 1-38, Marburg.
LIPKA, F. und K. SNETINA 1913, Stare Hradisko. Gallske oppidum na Moravč. -Cas. Morav. mus. zem. 13, 112-133.
LUDIKOVSKY, K. 1973, Keltske sidlište v Bofitove (okr. Blansko). - Preh. vyz. 1972, 40-41.
LUDIKOVSKY, K. 1984,Hostyn. Katalog ndlezu z moravskych muzei. - Fontes Arch. Morav. 17.
MEDUNA, J. 1961, Stare Hradisko. Katalog ndlezu ulozenych v muzeu mesta Boskovic. - Fontes Arch. Morav. 2.
MEDUNA, J. 1970a, Das keltische Oppidum Stare Hradisko in Miihren. - Germania 48, 34-59.
MEDUNA, J. 1970b, Stare Hradisko 2, Katalog der Funde aus den Museen in Brno (Briinn), Praha (Prag), Olomouc, Plumlov und Prostejov. - Fontes Arch. Morav. 5.
MEDUNA, J. 1974,Rimske importy z keltskeho oppida Stareho Hradiska. - In: Rimske importy. Referatypfednesene na seminari, konanem u prlležitosti vystavy Rimske importy v Cechaeh, 29-36, 114-115, Praha."
PIETA, K. 1982, Die Puchov-Kultur. - Nitra.
POCHITONOV, E. 1955, Nalezy antickych minci. - In:Ndlezy minci v Cechach, na Morave a ve Slezsku 1/2, Praha.
PROCHAZKA, A. 1937, Gallskd kultura na Vyskovsku. -Slavkov u Brna.
SIEVERS, S. 1992, Die Kleinfunde. - In: Ergebnisse der Ausgrabungen 1984-1987in Manching, 137-213, Stuttgart.
SKUTIL, J. 1938, Poznamky k nekterym prumyslum a remeslum Stareho Hradiska. -Ročenka ndrodopisnčho a prumysloveho musea mesta Prostejova a Hane 15, 55-86.
SKUTIL, J. 1940, Z praveku Hostyna. - Valašske Meziriči.
SVOBODOVA, H. 1983, Bronzove nadoby z keltskych oppid v Cechaeh a na Morave. - Arch, rozlil. 35, 656-677.
SVOBODOVA, H. 1985, Anticke importy z keltskych oppid v Cechach a na Morave. - Arch, rozhl. 37, 653-668.
ŠIŠKA, D. 1993, Nove poznatky o keltskem osidleni Prostejov-ska (1973-1993). - Pravek 3, 239-261.
TICHY, R. 1969, Horakovske sidlište v Brne-Rečkovicich. -Arch, rozhl. 21, 168-177.
WIELOWIEJSKI, P. 1991, Pracownie obrobki bursztynu z okresu wplywow rzymskich na obszarze kultury przeworskiej. - Kwartalnik Historii Kultury Materialnej 39, 317-361.
Jantar iz keltskega opiduma Stare Hradisko na Moravskem
Povzetek
Ena najpomembnejših trgovskih poti na velike razdalje v Evropi je nedvomno tista, po kateri so od Baltskega do Sredozemskega morja tovorili jantar. V latenski dobi je bil potek te poti domnevno že ustaljen in verjetno enak poteku poznejše "jantarske ceste". Blago je potovalo v obeh smereh: s severa proti jugu predvsem jantar, z juga proti severu pa izdelki iz visoko razvitega Sredozemlja.
Nenavadno veliko jantarja iz poznolatenskega obdobja je bilo najdenega po vsej notranjosti opiduma Stare Hradisko, pa tudi zunaj njega. V zahodnem predgradju sta bili na 10.000 m2 veliki izkopni površini (si. 1) odkriti dve mesti z velikim številom jantarnih odlomkov in polizdelkov, ki ju lahko označimo kot delavnici za izdelavo jantarnih jagod - eno mesto v severovzhodnem delu raziskanega dvora, drugo v stavbi med zunanjim jarkom in kamnito cesto.
Na podlagi najdenih polizdelkov, zavrženih in končnih izdelkov je bilo mogoče rekonstruirati postopek izdelave jantarnih jagod. Iz surovine so najprej izrezali osnovno obliko, to je valjček, ki so ga po potrebi prečno narezali na tanjše kolute. Prihodnjo jagodo so potem prevrtali. Obilica v tej fazi obdelave poškodovanih polizdelkov dokazuje, daje bila to najtežja faza postopka izdelave. Šele potem so dali jagodi z glajenjem dokončno obliko.
Na podlagi izdelkov, poškodovanih v končni obdelovalni fazi, lahko jantarne jagode iz delavnic na Starem Hradisku razvrstimo v tri temeljne skupine:
1)	majhne visoke valjaste jagode (si. 3: 2-12);
2)	nizke valjaste jagode (si. 3: 20-36);
3)	kolutaste jagode (si. 3: 13-19).
Jagod teh treh vrst med običajnimi najdbami iz opiduma ni bilo mogoče zaslediti. Maloštevilni tukaj najdeni jantarni izdelki so večje jagode (kolutaste, svitkaste in sodčaste); njihova izdelava v tem naselju zaenkrat ni potrjena.
Vzrok za številne jantarne najdbe na Starem Hradisku je po mnenju nekaterih raziskovalcev v tem, da je bilo tukaj prekladališče jantarja, ki so ga tovorili s severa proti jugu (Lipka, Snetina 1913, 120; Bohm 1935, 14; Skutil 1938, 55). Po mnenju Medune (1970a, 53-54) pa so te najdbe predvsem odpadek pri izdelavi jantarnega nakita, kar so raziskovanja v zadnjih letih v celoti potrdila. Pri teh je bilo namreč s pomočjo izpiranja odkritih veliko jantarnih odlomkov, polizdelkov, zavrženih izdelkov in odpadkov (Čižmar 1989,267). Nenavadno in po Meduni (1970a, 54) tudi težko razložljivo pa je, da se ta bogata proizvodnja povsem loči od končnih izdelkov. Teh je bilo v opidumu in tudi na drugih poznolatenskih najdiščih odkritih zelo malo, čeprav so bila v zadnjih letih z izpiranjem preiskana zasutja vseh vkopanih stavb na Starem Hradisku in v nekaterih ravninskih naseljih.
Postavlja se vprašanje, ali so delavnice na Starem Hradisku sploh proizvajale za potrebe prebivalcev opiduma in moravskih ravninskih naselij. Nedvomno je bil vsaj del uvoženega surovega jantarja tukaj predelan in v obliki jantarnih jagod posredovan naprej. Šele nove študije bodo lahko odgovorile na vprašanje, ali se jagode, kakršne so izdelovali na Starem Hradisku, pojavljajo na tistih območjih, ki veljajo za ciljne postaje izvoza baltskega jantarja, in ali se je na ta način obogatena surovina morda vračala na območja severno od Moravske.
Jana Čižmarovž Moravske zemske muzcum Archeologicky ustav Zelny trli 6 CZ-659 37 Brno
Romischer Import der Spatlatenezeit in der Slowakei
Karol PIETA
Izvleček
V članku so sežeto obravnavani predmeti južnega izvora, zlasti italski in noriški, ki so na ozemlje Slovaške prihajali v latenski dobi. V zgodnje- in srednjelatenskem obdobju so bili uvoženi izdelki tukaj zelo redki. V poznolatenskem obdobju (v stopnjah LT DI in D2) pa so se z blagom, uvoženim z juga, oskrbovali opidumi ob Donavi in osrednja naselja puchovske kulture na severnokarpatskem območju. V glavnem je šlo za pivske servise, sestavljene iz bronastih posod, in nakit. Precejšnja količina odlomkov italskih amfor in tere sigilate na Devinu blizu Bratislave je morda povezana z neposredno navzočnostjo Rimljanov na tem strateško pomembnem najdišču ob sotočju Morave in Donave. V opidumih so izdelovali tudi posnetke italskih izdelkov. Pomemben je bil tudi uvoz iz Norika. ki je dosegel vrhunec na začetku rimske dobe v dačanskem okolju vzhodne Slovaške in na območju puchovske kulture.
Abstract
This article offers concise data about southern, especially Italic and Norican, imports to the present-day Slovakian territory in the La Tene period. Foreign products were very rare in the early and middle La Tene periods. Oppida on the Danube, as well as the central settlements of the Puchov Culture in the north Carpathian region, imported various goods in the late La Tene period. The main material from the LT DI and LT D2 stages is jewellery and fragments of bronze vessels from drinking services. The remarkable amount of Italic amphorae and sigillata fragments at Devin can be related to a direct Roman presence at this strategically important site at the confluence of the Morava and Danube Rivers. Many Italic products were also imitated in the oppida. The amount of imports from Noricum is also important, reaching a culmination at the beginning of the Roman period in the Dacian environment of eastern Slovakia and in the region of the Puchov Culture.
Der Nordteil des Karpatenbeckens diente im Rahmen der BernsteinstraBe - der Verbindung zwischen Siid- und Nordeuropa - nicht nur als Transitraum des Fernhandels, sondern wurde auch zu seinem Zielgebiet. Wiihrend der jiingeren Eisenzeit drangen auf diesem Wege iiber Norikum und das Adriagebiet zahlreiche technische Erfin-dungen und Idcen der antiken Welt vor. Diese wurden bei den keltischen Bewohncrn an der mittleren Donau wie auch bei der ethnisch ge-mischten Bevolkerung in den Karpaten in einem AkkulturationsprozeB zunehmend absorbiert und weitergcleitct.
Die sudlichen Kontakte sind vercinzeli schon Ende der Friih- und in der Mittellatenezcit belegt. Aus den Grabinventaren der keltischen Nekropolcn der Siidwestslowakci sind die einhei-mischen Nachahmungen dergriechischen Keramik-formen, vor allem Kantharoi, bekannt (Chotin). In mehreren Griibcrn im Karpatenbecken wur-
den auch hellenistische BronzegefaBe gefunden. Der Lekythos aus Hurbanovo ist ein Erzeugnis aus dem 4. Jh. v.u.Z. (Szabo 1992, 155 f.; Bouzek 1983, 196, Abb. 3: 3). Aus dem Sudbalkan und Norditalien kommen die ersten Miinzen und die Idee des Miinzwesens. Ein instruktives Beispiel lieferte ein Grubenhaus aus Nitra, wo auBer den iiltesten einhcimischen Miinzen des Leiertyps auch ein in Rom zwischen 235-220 gepriigtes Aes grave und eine boische Kleinmiinze vom Typ Alkis gefunden wurden (Kolnikova 1964). Ein weiteres Stuck vom Typ Alkis kam in Vel'ky Slavkov, Nordslowakei, zum Vorschein (Hlinka 1980).
Um die Mitte des 2. Jhs. v.u.Z. in der Stufe LT C2 kam es im gesamten von den mitteleuropai-schen Kclten bewohnten Gebiet zu tiefgreifen-den Veranderungen. Die Belegung der Griibcr-fclder hort auf und es entstehen befestigte Pro-duktionszentren - die Oppida. In der Siidwestslowakci wurde der Schwerpunkt der Besiedlung
Abb. I: 1,2,4-6,')-11,13 Bratislava-Altstadt, 3,7,8 Bratislava-Devin, 12 Nitriansky Hršdok. 1 schwarze Terra sigillata, 2-6,9 Bronze, 7 Bronze und Glaspaste, 8 Karneol, 10-13 Ton. - M. 1-7 = 1:2; 8 = 1:1; 9-13 = 1:4.
SI. I: 1,2,4-6,9-11,13 Staro mesto v Bratislavi, 3,7,8 Devin pri Bratislavi, 12 Nitriansky Hradok. 1 črna tera sigilata, 2-6,9 bron, 7 bron in steklena pasta, 8 karneol, 10-13 glina.
in den Westteil des Gebietes verlegt, wo auch die ersten oppidaiihnlichen Burgwiille auftreten.1 I lier wurden verschiedene Arten von Handwerk be-trieben, vor allem das Schmiedehandwerk war weil verbreitet. Allerdings fehlen noch die Importe.
Der Untergang dieser Burgwiiile Ende des 2. Jhs. hiingt wahrscheinlich mil dem Kimbernzug durch Miihren zur mittleren Donau zusammen.
Die dort entdeckten Hortfunde, wie auch die gleichzeitige dorlige Besiedlung, die weilgehend
in die Stufe LT C2 gehort und nur wenig vom friihen LT D1 -Material geliefert hat, deuten darauf hin, daB konkrete historisehe Ereignisse den Unter-gang dieser Befestigungen bewirkt haben. Ver-mutlich kann man diesen Siedlungsabbruch, der auch im Hinterland der westslowakischen und mahrischen Siedlungen zu beobachten ist, mit den Unruhen in der Zeit des Kimbernzuges zur Do-nau in Zusammenhang bringen. Diese These bekraftigen auch die gleichzeitigen in Mahren wie auch in der Slowakei festgestellten ost- und west-germanischen Funde (Meduna 1980,166; Horalkova 1993).
In der alteren Phase der Spatlatenezeit waren die durch dieses historisehe Ereignis her-vorgerufenen ethnischen Bewegungen auch in den Nordkarpaten zu beobachten, deren Bevolkerung von den keltischen Kolonisten aus dem Mittel-donauraum verstiirkt wurde. Zur Donau gelang-ten neue Volkergruppen ausBoiohaemum, die zum raschen Aufstieg des neuen Boierreiches mit ih-rem Zentrum in der Porta Hungarica mit dem Oppidadreieck Braunsberg-Devin-Bratislava bei-getragen haben. Eine weitere, allerdings bisher nur wenig erforschte Siedlungsagglomeration entstand zu dieser Zeit am ZusammenfluB von Waag und Donau bei Komarno.
Die Angriffe der Daker unter Burebista gegen die Donauboicr haben schwerwiegende, auch in den archaologischen Quellen faBbare Wirkungen auf die Entwicklung dieses Landes ausgeiibt. Noch wahrend der Stufe LT D1 geht die Besiedlung im Gebiet von Komarno und seiner Umgebung (Iža) zu Ende. In diesen Siedlungen ist die dakische Keramik noch nicht vorhanden. Die etwas spiite-ren kelto-dakischen befestigten Siedlungen in Nitra und Nitriansky Hradok kann man nach den Fund-komplexen in die Stufe LT D1 und vor allem in die Stufe D2 datieren (Pieta 1982a, 38).
Die Chronologie der beiden westslowakischen Oppida ist dank der langjahrigen Grabungstatigkeit relativ gut bekannt. Das wichtigste Oppidum -Bratislava - entstand angeblich in der Stufe LT C2 und wurde wahrend der ganzen Spatlatenezeit besiedelt. Die keltischc Siedlung in der strate-gisch wichtigen Lage an der Marchmiindung - Devin - wird etwas spiiter angesetzt und wurde erst in der tiberischen Zeit zerstort.
Zu Beginn der Spatlatenezeit sind eingefiihrte Giiter relativ selten, die Zahl der Importe nimmt
allerdings in dieser Epoche zu. Zu den friihesten gehoren angeblich die Funde aus der Miinzprage-statte in Bratislava, Nalepkova (heute Panska) StraBe. Ein gegossener Standring eines Bronze-beckens, vielleicht dem Typ Eggers 91/92 ahnlich, wurde hier in der altesten Schicht zusammen mit einer Bronzefibel vom Mittellateneschema gefunden (Abb. 1: 9). Hier konnte man auch einen Absperr-hahn (Abb. 1: 5) bergen, der den Stiicken vom Magdalensberg ahnelt (Deimel 1987, 107 f., Taf. 108: 1,2). Zu den recht seltenen Funden gehort das Randstiick einer schwarzen Terra-sigillata-Platte (Abb. 1:1), die in Italien in der spiitrepublikanischen Zeit erzeugt wurde. Die Vergleichsstticke sind wieder auf dem Magdalensberg, aber auch in Nauportus zu suchen (Zabehlicky-Scheffenegger 1988, 227, 232). Aus der 2. Halfte des 1. Jhs. v.u.Z. stammen zwei Fragmente von Bronzebecken des Typs Eggers 91/92 (Abb. 1: 2,4), die auf der ost-lichen Terrasse des Burgberges und an dessen FuB im Siiden entdeckt wurden. Bei den DreifuBschalen aus Ton, die in Bratislava durch mehrere Fragmente belegt sind (Abb. 1: 10,11,13), geht es eher um Nachbildungen sudlicher Vorbilder, die in Nord-italien schon in der Stufe LT D1 vorkommen und die sich allmahlich nach Norden verbreitet haben (Graue 1974, 82). Die in einem Fundkomplex aus der Stufe LT D2 entdeckte DreifuBschale aus Nitriansky Hradok (Abb. 1: 12)2 wurde aus Graphit-ton geformt. Nach einem bei mehreren Graphit-tongefiiBen aus dieser Fundstelle belegten Boden-zeichen gehort die DreifuBschale zu den lokalen, nach siidlichen Vorlagen inspirierten Erzeugnis-sen.
In Nitriansky Hradok, auf einer kelto-dakischen Burgwallanlage, land man das Handfragment einer Bronzestatue in iibernatiirlicher GroBe (Abb. 2; Liinge des Torsos 18 cm), die wahrscheinlich als Rohstoff oder als Kuriositat aus dem mediterra-nen Gebiet oder von der Schwarzmeerkiiste hierher in das nordliche Mitteldonaugebiet in den unru-higen Zeiten Ende der romischen Republik oder Anfang des Prinzipats gelangte (Točik 1959, obr. 323: 7).
Auf die wirtschaftliche Starke des Oppidums von Bratislava deuten die schon erwahnte Miinz-priigestatte und vor allem die auffallend reichen Miinzfundc hin. Die hochstwahrscheinlich hier gepragten Biatec-Silbermiinzen (Bratislava-Typ genannt) wurden von den 60er bis zu den 40er
1	Plaveekč Podhradie (Paulfk 1976), Smolenice (Dušek M., S. 1984). Zu diesem Burgwalltyp gehort wahrscheinlich auch Chvalčov-I lostyn auf der mahrischen Seite der Karpaten (l.udikovsky 1971; 1984). In die gleiche Periode ist auch die Priihphase des Oppidums von Bratislava einzureihen (Pieta, Zachar 1993, 185, 351).
2	Točik 1959, Abh. 326. Das GefaU wurde nachtraglich aus dem Schcrbenmaterial restauriert.
Abb. 2: Nitriansky Hradok. Handfragment einer Bronzestatue. Liinge 18 cm.
SI. 2: Nitriansky Hradok. Odlomek roke bronastega kipa. Dolžina 18 cm.
Jahren des letzten vorchristlichen Jahrhunderts nach den Vorbildern romischer Denare gepragt. In der heutigen Altstadt fand man bisher 7 Hort-funde, die iiberwiegend aus den Typen Bratislava und ihrer Nominale - Typ Simmering - bestanden haben. Nur in dem auf dem Burgberg entdeck-ten Depot waren fast ausschlieBlich norische Miinzen vertreten. Die norischen Kleinsilber-miinzen kamen an vielen Stellen der Stadt zuta-ge und deuten auf die engen Beziehungen zum Alpenraum in der friihaugusteischen Zeit (Zachar, Rexa 1988; Kolnikova 1991).
Die wichtigsten Erkenntnisse iiber den AbschluB der Latenezeit und die ersten Dezennien der romischen Kaiserzeit brachte die langjiihrige Grabung in Bratislava-Devin. Die Deviner Fels-klippe war beinahe vom Anfang der Spiitlatenezeit
Abb. .?: Bratislava-Devin. Auswahl der Funde aus einer I'einschmicdwerkstatte. 1,11 liisen, 2-8,13-15,17 Bronze, 9,10 Sillier, 12 Knochen, 16 Glas. - M. 1-8,11-17 = 1:2; 9,10 = 1:1.
SI. 3: Devin pri Bratislavi. Izbrane najdbe iz pasarske delavnice. 1.11 železo, 2-8,13-15,17 bron, 9,10 srebro, 12 kost, 16 steklo.
Abb. 4: Bratislava-Devin. IbngefaBe aus einer Feinschmiedwerkstatte. - M. 1,5 = 1:4; 2-4 = 1:2. SI. 4: Devin pri Bratislavi. Lončene posode iz pasarske delavnice.
bis zur Volkerwanderung ununterbrochen besie-delt. Diese bedeutende Fundstelle in strategiseher Lage am ZusammenfluB der Donau mit der March hat ihre Bcsiedlungsbliite erst am Ende der Stufe LT DI und in der Stufe LT D2 erreicht. Das lange Uberleben der keltischen Bevolkerung bis in die romisehe Kaiserzeit haben hier schon frii-her Fundkomplexe, worin neben typischem spiit-keltischcm Inventar auch augusteisehe Miinzen, friihe italisehe Amphoren und Sigillata auftreten, bewiesen. Die iiltere These von einer Kontinui-tiit dieser Bevolkerung bis in die Flavierzeit kor-rigierten jedoch neuere Grabungen, die nach dem Untergangshorizont der keltischen Besiedlung in den dreiBiger Jahren des 1. Jhs. u.Z. hier als neues Element frtihgermanische Urncngriiber und Siedlungsfunde nachgewiescn haben (Placha, Pieta 1986, 348).
In den Jahren 1988-1989 wurde auf einer der Siidterrassen des Deviner Burgwalls eine Fein-schmiedewerkstatt freigelegt, wo u.a. Sporen, Pfeilspitzcn und Zierkopfnagel geschmiedet und ein breites Spektrum von Kleingegenstanden gegossen wurde. In der Keramikkollektion sind neben den geliiufigen Spatlateneformen auch dakische Ware (Abb. 4: 4) und ein Amphoren-fragment vertreten (Abb. 4: 2). Dieser umfang-reiche Fundkomplex gehort in die Ubergangszeit der Stufen LT DI und LT D2. Das hier gefunde-ne Fragment eines kleinen Siebes (Abb. 3: 8) -der Griff - gehort zum italischen Trinkscrvice, das auf den Oppida groBe Beliebtheit fand. Von einem solchen GefaBtyp stammt wohl auch die Daumenplatte aus Bratislava (Abb. 1: ft). Als Schrottmetall gelangte wohl in die Deviner Wcrk-statt die Zierhenkelplatte von einer Schiissel oder
Abb. 5: Bratislava-Devi'n. Auswahl der Amphorenfragmente SI. 5: Devi'n pri Bratislavi. Izbrani odlomki amfor.
einem Skyphos (Abb. 3: 17), die, ebenso wie weitere Bronzestiicke entsprechende Parallelen auf dem Magdalensberg hat. Es ist nicht auszuschlieBen, daB es urn die einheimische Provenienz nach frem-den Vorbildern geht. Die Spiegelgriffe (?) (Abb.
M. 1,2,4-6,8-11 = 1:4; 3,7 = 1:2; 12,13 = 1:6; 14 = 1:12.
5,13) wurden auf dem Oberleiserberg in Niederosterreich, die gegossenen Beschliige (Abb. 3: 15) wieder auf dem Magdalensberg, aber auch in Bratislava gefunden.-1 Die in der Oberschicht des Objektesgefundene bronzene Vogelkopfnadel (Abb.
-1 "Spiegelgriffe" (Abb. .?: 5,13): Kern 1987, Taf. 46: 7,8; Deimel 1987, Taf. 64: 2. - Gegossene Kastchcnbeschlage (Abb. .?: 15): ebd., Taf. 80: 12.
Abb. 6: 1,2 Bratislava-Altstadt (Namestie SNI'), 3-7 Bratislava-Devi'n. Fragmente von Kriigen und Amphoren und ein Amphorendeekel. - M. 1,2 = 1:6; 3-7 = 1:3.
SI. 6: 1,2 Staro mesto v Bratislavi (Namestie SNP), 3-7 Devin pri Bratislavi. Odlomki vrčev in amfor in pokrov amfore.
3: 4) ist eher jiingerer Datierung (Popilian 1976, 243 mit Literaturangaben).
In den spatkeltischen Siedlungsschichten auf dem Devin waren auch weitere Bronzegeschirr-fragmente, wie Siebbleche und eine durch Brand beschadigte Griffose eines Bronzebeckens vom Typ Eggers 92 (Abb. I: 3) vorhanden. Der Bronze-ring mit ovaler konvexer Glasgemme mit der Darstellung eines Wasservogels (Abb. 1: 7) stammt wahrscheinlich aus augusteischer Zeit (Zazoff 1983, 334). Die flache Intaglio aus Karneol mit archa-isch dargestelltem sitzendem Hund gehort zu den Streufunden (Abb. I: 8). Sie gehort hochstwahr-scheinlich zu den spiitkeltischen Siedlungsschichten.
Die Menge augusteisch datierter Importe vom Devin ist eine bemerkenswerte und bis jetzt nicht ganz gekliirte Erscheinung, die im barbarischen Milieu vollig vereinzelt dasteht (Gabler 1979; 1981). Gegenwiirtig stehen uns vom Devin schon 15 bestimmbare GefaBe und Fragmente der friihen italischen Terra sigillata zur Verfiigung. Den iibrigen friihen Keramikimport vertreten iiber 70 Amphorenfragmente der'lypen Dressel 1 und 6, wie auch zweihenkclige Kriige der Formen Haltern 51 und 53 (Abb. 5; 6). Von Sigillatafunden (Abb. 7) kon-nen eine Scherbe (Abb. 7: 8) einem spiitauguste-ischen rcliefverzierten Kelch der Form Consp. R 7.1 und eine (Abb. 7: 13) einer rcliefverzierten
Schale zugewiesen werden. Die meisten Fragmente stellen allerdings Teller und Platten mit gekehl-tem Rand Consp. 18.2 (Abb. 7: 1-3,6) dar. Reich-lich sind auch die konischen Schalen mit gekehl-tem und fein profiliertem Rand Consp. 22.1, 22.6 und wahrscheinlich 24.3 vertreten (Abb. 7: 4,7,9, 10,12; Kuzmova 1993).
Von den Stempeln sind volgende Meister belegt:
1.	MAE/PATIS. Zweizeiliger Rechteckstempel mit ligierten AT. Bisher unbekannter Meister (?).4 Augusteisch-tiberisch. Consp. 22-25 (Abb. 7: 11).
2.	L. TAR. Rechteckstempel mit verkehrter Ligatur RA. Consp. 22.1 (Abb. 7: 12).5
3.	VTI/LIS. Zweizeiliger Rechteckstempel. 2 Exemplare, vielleicht Consp. 24.3 (Abb. 7: 9,10). Eine genaue Parallele stammt vom Magdalensberg (Oxe, Comfort 1968, 2499-2501; Schindler, Schef-fenegger 1977, Taf. 126). Augusteisch-tiberisch.
4.	MVE/TTI (AVE/TTI?). Zweizeiliger Stem-pel in rechteckiger Form mit eingezogenen Sei-ten, am Boden eines Tellers Consp. 18.2, Haltern 2 (Abb. 7: 6). Die Lesung des Stempels mit ligierten ersten drei Buchstaben ist nicht ganz ein-deutig.6
Der chronologischen und kulturhistorischen Sonderstellung Devins entspricht auch die Zu-sammensetzung des numismatischen Materials, in welchem die einheimischen keltischen Pragungen schon selten sind. Insgesamt wurden eine NON-NOS-Tetradrachme, zwei Simmering-Miinzen und neulich eine Goldmiinze vom Typ Alkis entdeckt. Neben den vereinzelten ost- und westnorischen wie auch vindelikischen Pragungen fand man hier zwei republikanische Denare und 15 Kupfermunzen aus der Zeit von Augustus' Prinzipat.
Von der angefiihrten Zahl der Funde wurde ein bedeutender Teil in zerstorten Schichten des Burgareals entdeckt. In mehreren Fallen stammt die importierte Keramik aus den geschlossenen
Siedlungsobjekten. Wiederholt gelang es jedoch, ein gemeinsames Auftreten von Sigillata und augusteischen Miinzen mit der einheimischen keltischen Keramik und mit Miinzen zu belegen. In einem einzigen Fall konnte bisher das Gegen-teil festgestellt werden, ein Fundkomplex - eine im Jahr 1955 freigelegte Abfallgrube - enthielt namlich iiberwiegend romisehe Keramik. Die starke Konzentration von augusteischen Funden im ostlichen, wahrend des Mittelalters stark gestor-ten Teil der Anhohe deutet ebenso auf eine di-rekte, wenn auch offenbar nur kurzfristige An-wesenheit einer romischen Besatzung auf dem Devin hin. Diese strategisch wichtige Lage, nur 11 km vom altesten und groGten romischen Zentrum an der mittleren Donau - Carnuntum - entfernt, bildete einen natiirlichen Briickenkopf am MarchfluB in Richtung Norden (Gabler 1981; Placha, Pieta 1986, 346 f.; Kolnik 1991). Bedeutung erlangen etwa in diesem Zusammenhang die in der Literatur bezweifelten friihromischen Funde (italische Terra sigillata, Amphorenscherbe, eine Aucissa-Fibel), die angeblich zur Fundkollektion aus dem Oppidum Stare Hradisko bei Prostejov in Miihren gehoren, wo im Unterschied zu den slowakischen Fund-stellen die keltische Besiedlung schon um die Mitte des letzten Jahrhunderts v.u.Z. endete.7 Diese Funde konnten auf eine zeitweilige Besetzung des ver-lassenen Burgwalls durch die romischen Truppen wahrend des Kriegszuges des Tiberius gegen Marbod im J. 6 u.Z. zuriickzufiihren sein.8
DIE PUCHOV-KULTUR
In dem weiteren Verlauf hat die BernsteinstraGe mit ihrer mahrischen wie auch slowakischen Li-nie die nordliche Randzone der keltischen Oiku-mene iiberquert, wo Ende der Mittellatenezeit die periphare Puchov-Kultur cntstand (Pieta 1982; 1986). Die an Erzlagern reichen Nordkarpaten
4	Ein gleicher Stempel wurde auf dem Sermin in der Niihe von Koper in Slowenien entdeckt. Nach Mcinung Jana Horvats vom Institut fiir Archaologie in Ljubljana, die die Publikation der dortigen Ausgrabungen vorbereitet, ist er mit dem Stempel MAE/PATES zu verbinden, der auf 22 Boden vom Fundort Via Rizzoli in Bologna zu linden ist, woanders aber nicht bekundet ist (Mazzeo Saracino 1983, 478 ff., fig. 64: 2). Die Werkstatt der mit diesen zwei Stempeln signierten Produkte ist demnach in Bologna selbst oder in seiner unmittelbaren Umgcbung zu suchen (Anmcrkung der Redaktion).
5	OxtS, Comfort 1968, 1902 (als L. TARQUITIVS); Ettlinger 1977, 92 (gclesen als I.. TARQUITUS); Massy 1980, 130; Schindler-Kaudelka 1984, 35.
6	Dekan 1961; OxtS, Comfort 1968, 2270 (als A. VETTIUS OPTATUS), 2279a-b (M. VETT1, Carnuntum und Sisak); Schindler, Scheffenegger 1977, Taf. 125: 2 (VETT1 OPTATI).
7	Meduna 1961, Taf. 50: 1,6-9,16,17; ders. 1974, 31 ff. J. Meduna hat sich iiber die Authentizitiit dieser Funde skeptisch gcauBert.
s Die militarische Priisenz Roms nordlich der Donau wurde neuestens durch die Entdcckung eines augusteischen 1 lolz-Erde-Lagers in MuSov (Siidmiihren) bestatigt. Die erste Information haben O. Šedo und M. Bšlek bei dcr Konferenz "Markomannenkriege - Ursachen und Wirkungen" in Wien im .1. 1993 vorgelegt.
Abb. 7: Bratislava-Devi'n. Friihe Sigillatafunde. - M. = 1:2. SI. 7: Devin pri Bratislavi. Zgodnja tera sigilata.
wurden zum Ziel erhohter Wirtschafts- und Handelsaklivitiiten. Die Handelskonlakte konzen-trierten sich auf die Ptichover Zentralsiedlungen, die in diesem Milieu das gleiche Phiinomen dar-stellen wie die "klassischen" Oppida. Systematisch untersucht wurde bisher nur die Agglomeration in Liptovska Mara mitten im Karpatenhauptkamm.
Kleinere Grabungen wurden auf dem Burgwall Divinka bei Zilina, Nordwestslowakei, und auf der Požaha bei Jičina in Nordostmahren durchgefiihrt (Pieta 1982, 136; Čižmar 1993, 86).
Die altesten Importe, die in die Friihstufe LT 1)1 datiert sind, kamen in der ersten Bauphase der Opferstatte in Liptovska Mara ans Tageslicht.
Abb. S: Funde aus den Fundorten der Puchov-Kultur. 1 Puchov, 2 Vyšny Kubin, 3-5,8-10,13-19 Liptovska Mara, 6,7,1 I Divinka, 12 Rajecke leplice. - M. 1-11,13-19 = 1:2; 12 = 1:4.
SI. «: Najdbe i najdišč puchovske kulture. I Puchov, 2 VySny Kubin, 3-5,8-10,13-19 Liptovska Mara, 6,7,11 Divinka, 12 Rajeckč leplice.
In dcr Massc der zerschmolzenen Opfergahcn land man auch die Bruchstiicke eines Henkelbechers vom Typ Idrija (Abb. S: 15). Dieser italisehe GefaGtyp gehort zu den beliebten ins Barharikum
gelieferten Importartikeln, die meistens aul den Oppida reichlich vertreten sind, Einzelstucke gelangten auch in Gebietc jcnseils der Karpaten (Werner 1954,54 ff.; Gušlin 1991,69 f.). Der unter
den gleichen Umstiinden geborgene peltoide FuB (Abb. 8: 16) eines unbekannten BronzegefaBes und die groBe faBformige Fayenceperle (Abb. 8: 10) sind auch mediterranen Ursprungs (Alekseeva 1975, 35, tab. 5: 47,48 - Typ 19). Die Glasschalen-scherbe von der Požaha bei Jičina vom Typ Reticella hat die nachsten Parallelen auf dem mahrischen Oppidum Stare Hradisko, wo 13 GefaBfragmente dieses Typs gefunden wurden (Pieta 1982, Taf. 15: 12; Meduna 1974,32; Gebhard, Feugere 1995,509). Blechfragmente aus dem Scheiterhaufen der Opferstatte in Liptovska Mara stammen von BronzegefaBen, die nach der Randprofilierung eher einheimischer Provenienz sein konnen (Abb. 8: 13,14,17-19).
In der Stufe LT D1 erscheinen auf den Zentral-anlagen der Puchov-Kultur die ersten norischen Erzeugnisse, wie z.B. die Fibeln A 65 aus Divinka (Abb. 8:11) und Jičina (Werner 1977, 394; Čižmaf 1993, 90, Abb. 3: 4). Im Siiden zu suchen sind auch die Vorbilder fiir die eiserne Schopfkelle, die in Rajecke Teplice zusammen mit dem Begleit-material aus LT D2 gefunden wurde (Abb. 8: 12). Diese Gegenstiinde, die auch aus Oppida bekannt sind, konnten auch in den ortlichen Werkstiitten erzeugt werden, ebenso wie die runden Spiegel aus WeiBmetall, Feinwaagen, usw. (Nothdurfter 1979, 66).
Unbcstritten romisch ist der eiserne Finger-ring mit der Gemmeeinlage aus Liptovska Mara (Abb. 8: 9). Das Intaglio aus dem honiggelben Halbedelstein stellt die Kopulation einer Kuh mit einem Stier dar. Der Ring stammt aus dem Uber-gangshorizont LT D2 - Eggers Bla der Siedlung II.
Auf dem Gebiet der Puchov-Kultur waren auch Miinzen im Umlauf. In den einzelnen Zentren, wie es in Liptovska Mara bewiesen ist, wurden Miinzen mit eigenem Nominalsystem gepriigt. Neben den von den tschechischen Typen Athene Alkis und Muschelstateren inspirierten Goldmiinzen kursierten vor allem aus Silber und Kupfer ge-schlagene Miinzen mit Ziigelpferd und Buckelavers (Varianten Vcl'ky Bysterec, Liptovska Mara, Spiš). Dieses Geld war bis in die tiberische Zeit im Umlauf. Nach dem Niedergang der Produktionszentren wurden diese nicht mchr cmitierten Miinzen noch
kurze Zeit durch romische Denare ersetzt. Auf Kontakte mit dem pannonischen Raum deutet der Hortfund von Eraviskermiinzen aus Rajecka Lesna (Pieta 1982,65 ff.; Kolnikova 1984,54 ff., 73; Pieta, Kolnikova 1986, 397, 400 ff.) hin. Zu dieser Zeit, in der friihkaiserzeitlichen Stufe Bla, kam es in den Nordkarpaten wie auch im Bereich der Lipica-Kultur im Osten zum merkbaren Anstieg der Kontakte mit dem norisch-pannonischen Raum. In der Puchov-Kultur erscheinen die friihesten Formen von norischen Giirtelgarnituren und zahlreiche Fibeln vom Typ A 67, 236a, 238a und Jezerine. Auf dem Griiberfeld von Zemplin in der Ostslowakei wurden auBerdem auch gleichzeiti-ges Bronzegeschirr und Rtistungsteile italischer bzw. norischer Herkunft gefunden (Pieta 1982, 40 ff.; ders. 1986, 40; Budinsky-Krička, Lamiova-Schmiedlova 1990, 279 ff., 296 f.). Im Laufe der Zeit, gegen Mitte des 1. Jhs. u.Z., nimmt der in diese Gebiete gerichtete Import wieder ab. Diese Problematik weicht jedoch schon von unserem Thema ab.
Auf den westslowakischen Oppida und den Zentralanlagen der Puchov-Kultur begegnen wir nicht nur der eingefuhrten norischen und italischen Ware. In der Gegenrichtung, vom Baltikum, ge-langten zur Donau reichliche als Kleinschmuck dienendc Vorriite von Bernstein. Durch die Miinz-, Schmuck- und Keramikfunde, sowie den Graphit-rohstoff sind auch die wirtschaftlichen Kontakte mit dem tschechischen und bayerischen Gebiet nachweisbar. Der Import in der Spatlatenezeit stellt den ersten, in seiner Zusammensetzung wie auch in dem Umfang relativ bcschranktcn Handelsstrom dar, wobei der Wein, dazu gehorendes Trinkservice und Schmuck die Hauptrolle spielten. Einen Gegenwert stellten wahrscheinlich die wertvol-lcn Gold- und Silbermiinzen und bestimmte Naturprodukte (in der Puchov-Kultur ctwa auch Bunt- und Edelmetall) dar. Nach dem Niedergang der mitteldonaulandischen Oppida, in der auguste-isehen und tiberischcn Zeit (wobei nur Devin seine Sonderstellung zeitweise behalten hat), sind nur die nord- und ostkarpatischen Zentralsiedlungen Partner des Fernhandels geblieben, bis ihre Rol-le die donaulandische Ouadenbevolkerung und deren Fiirstenhofe ubernommen haben.
ALEKSEEVA, K. M. \>)75,Antiinyebusy Severnogo IWerno-mor'ja. - Arheologija SSSR. Svod arheologičeskih istočnikov (i I 12, Moskva. BOUZEK, .1. 1983. Antike Importe im Gehiet der heutigen Itehechoslowakei im I. .11. v.u.Z. - Savana Ki. 1982, 193 ff.
BUI)INSKY-KR1ČKA, V. und M. LAMIOVA-SCHMIED-LOVA 1990, A late 1st century B.C. - 2nd century A.D. cemetery at Zemplin. - Slov. arch. 38/2, 245 ff. CONSP., Conspectus formarum terrac sigillatae Italico modo confectue. - Mater, z. rom.-germ. Ker. 10 (1990).
ČIŽMAR, M. 1993, Zur Chronologie der Puchover Kultur in Miihren. - Pam. arch. 84/1, 86 ff.
DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg.
-	Kiirnt. Musschr. 71.
DEKAN, J. 1961, Nalezy včasnej sigillaty v keltskych objektoch na Devine. - Sbor. Fii. fak. Univ. Kom. Musaica 12, 51 ff.
DUŠEK, M. und S. 1984, Smolenice-Motpir. Befestigter Fiirstensitz der Hallstattzeit 1. - Materialia Archaeologica Slovaca 6.
ETTLINGER, E. 1977, Fruhaugusteische Arretina in der Schweiz. - In: Dies., Kleine Schriften. Keramik, Acta Rei Cret. Rom. Faut. Suppl. 2, 91 ff. = Limes-Studien, Sehr. d. Inst. f. Ur- u. Fruhgesch. d. Schweiz 14 (1959) 45 ff.
GABLER, D. 1979, Die Besitznahme Pannoniens im Spiegel der Sigillaten. - Arch. ert. 106, 199 ff.
GABLER, D. 1981, Zum Anfangsdatum des romischen Carnuntum. - Mitteilungen der Gesellschafl der Freunde Carnuntums 3, 2 ff.
GEBHARD, R. und M. FEUGERE 1995, Die GlasgefiiB-fragmente von Manching. - Germania 73, 504 ff.
GRAUE, J. 1974, Die Grdberfelder von Ornavasso. - Hamb. Beitr. z. Arch. Beih. 1.
GUŠTIN. M. 1991, Posočje. Posočje in derjungeren Eisenzeit.
-	Kat. in monogr. 27.
HL1NKA. J. 1980, Ojedinely nalez keltskej striebornej mince vo Vel'kom Slavkove, okres Poprad. -Slovenska numizmatika 6, 257 ff.
HORALKOVA, P. 1993, Pozdne latenske sidlište ve Vyškove s nalezy germanske keramiky. - Arch, rozhl. 45/3, 474 ff.
KERN, A. 1981 ,Die urgeschichtlichen Funde vom Oberleiserberg, MG. Ernstbrunn. - Dissertation, Wien.
KOLNIK, T. 1991, Zu den ersten Romern und Germanen an der mittleren Donau im Zusammenhang mit den geplanten romischen Angriffen gegen Marbod 6 n. Chr.
-	In: Die romisehe Okkupation nordlich der Alpen zur Zeit des Augustus, Bodenalt. Westfal. 26, 71 ff.
KOLNIKOVA, E. 1964. Nalez rimskeho aes grave s keltskymi mincami v Nitre. - Slov. arch. 12/2, 391 ff.
KOLNIKOVA, E. 1991, Bratislavske keltske mince (Die keltischen Miinzen von Bratislava). - Bratislava.
KUZMOVA, K. 1993, Import terry sigillaty v predpoli severo-punonskeho limitu. - Dissertation, Nitra.
LUDIKOVSKY, K. 1971, Hostyn, Gemeinde Chvalčov, Kr. Kromeriž. - Arch, rozhl. 23, 312 ff.
LUDIKOVSKY, K. 1984,Hostyn. Katalog ndlezu z moravskycli muzei. - Fontes Arch. Morav. 17.
MASSY. J.-L. 1980. Lesorigines d'Amiens. Essai de chronologie d'apres les decouvertes de ceramiqucs "aretines". -Caliiers archeologii/ues de Picardie 7, 115 ff.
MAZZEO SARACINO, L. 1983, Problemi della terra sigillata italica nella rcgionc VIII. - In:Studisulla cittdantica. L'Emilia-Romagna, Studia Archaeologica 27.
MEDUNA, J. 1961,Stari Hradisko. - Fontes Arch. Morav. 2.
MEDUN A, J. 1974. Rimske importy z kcltskeho oppida Stareho I Iradiska. - In: Rimske importy. Referdty prednesenč na semindH, konančm u pHlciitosti vystavy ktmski importy r Cechdch, 29 ff„ Praha.
MEDUNA, J. 1980,Die latenezeitlichen Siedlungen in Mdhren. - Praha.
NOTHDURFTER, J. 1979. Die Eisenfunde von Sanzeno im Nonsberg. - Rom.-Germ. Forsch. 38.
OXE, A. und H. COMFORT 1968, Corpus Vasorum Arreti-norum. A Catalogue of the Signatures, Shapes and Chronology of Italian Sigillata. - Antiquitas, Reihe 3, Bd. 4.
PAULIK, J. 1976, Keltske hradisko Polianskd v Plaveckom Podhradi. - Fontes Archeologickeho ustavu Slovenskeho narodneho muzea 3.
PIETA, K. 1982, Die Puchov-Kultur. - St. Arch. Slov. Inst. Arch. Acad. Sc. Slov. 1.
PIETA, K. 1982a, Probleme der Erforschung der dakischen Besiedlung in der Slowakei. - Thr.-Dac. 3, 35 ff.
PIETA, K. 1986, Stand und Notwendigkeiten der Erforschung der Puchov-Kultur. - In: Stan ipotrzeby badah nadmlodszym okresem przedrzymskim i okresem vpfywow rzymskich w Polsce, 25 ff.. Krakow.
PIETA, K. und E. KOLNIKOVA 1986, Druhy hromadny nalez keltskych minci z Dolneho Kubina-VeTkeho Bysterca (Zweiter Depotfund keltischer Miinzen aus Dolny Kubin-Vel'ky Bysterec). - Slov. arch. 34/2, 383 ff.
PIETA, K. und L. ZACHAR 1993, Mladšia doba železna (latenska). - In:Najstaršiedejiny Bratisla\y, 143 ff„ Bratislava.
PLACHA. V. und K. PIETA 1986, Romerzeitliche Besiedlung von Bratislava-Devin. - Arch, rozhl. 38/4, 339 ff.
POP1LIAN, G. 1976, Un quartier artisanal a Romula. -Dacia 20, 221 ff.
SCHINDLER-KAUDELKA, E. 1984, Terra Sigillata aus Rom. Die Sammlung Olcott. - In: Studien zur romischen Keramik, Acta Rei Cret. Rom. Faut. 23-24, 13 ff.
SCHINDLER. M. und S. SCHEFFENEGGER 1977,Dieglatte rote Terra sigillata vom Magdalensberg. - Kiirnt. Musschr. 62.
SZABO. M. 1992, Les Celtes de TEst. Le second age du fer dans la cuvette des Karpates. - Paris.
TOČIK. A. 1959. K otazke osidlenia juhozapadneho Slovenska na zlome letopočtu. - Arch, rozhl. 11/6, 841 ff.
WERNER, J. 1954, Die Bronzekanne von Kelheim. - Bay. Vorgeschbl. 20, 43 ff. = Ders., Spates Keltentum zwischen Rom und Germanien. 68 ff.. Munch en 1979.
WERNER, J. 1977. Spiitlatene-Schwcrter noriseher Herkunft. -In: Symposium Ausklang der Latene-Zivilisation und Anfdnge dergermanisehen Besiedlung im mittleren Donaugebiet, Mil ff„ Bratislava = Ders., Spates Keltentum zwischen Rom und Germanien, 165 ff.. Miinchcn 1979.
ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1988, Einige Bemer-kungen zur Vcrbrcitung italiseher Keramik (besonders Terra sigillata) in Jugoslawien. - In: Gomolava - Chronologie und Strutigruphie der vorgeschiclulichen und antiken Kulturen dcr Donauniederung untl Siidosteuropus I, 227 ff., Novi Sad.
ZACHAR, L. und D. REXA 1988, Beitrag zur Problematik der spatlatenezeitliehen Siedlungshorizontc innerhalb des Bratislavacr Oppidums. - Zbor. Slov. ndr. /miz. Hist. 28, 27 ff.
ZAZOFF, P. 1983, Die antiken Gemmen. - Miinchcn.
Kimski po/.nolntcnski uvoz na Slovaškem
Povzetek
Severni del Karpatskc kotline v okviru jamarske ceste - prostor trgovine na velike razdalje, ampak je postal tudi njeno poti, kije povezovala jug in sever Evrope - ni bil samo tranzitni ciljno območje. Arheološke najdbe (posnetki grških keramičnih
oblik in posamezni uvoženi predmeti) dokazujejo stike z jugom že na koncu zgodnjelatenskega obdobja in v srednjelatenskem obdobju. Z južnega Balkana in iz severne Italije so prišli prvi novci in ideja o kovanju denarja, kar je povzročilo, da so začeli Kelti severno od Donave kovati prve lastne novce (lirasti tip).
Okrog sredine 2. st. pr. n. š. je v celotnem srednjem Podonavju prišlo do velikih sprememb, ki so se pokazale v novi poselitveni strukturi, mdr. tudi v nastanku novih proizvajalnih središč (opidumi). Kronologija obeh zahodno-slovaških opidumov (Bratislava, Devin) je po zaslugi dolgoletnih izkopavanj razmeroma dobro znana. Najpomembnejše gospodarsko in gotovo tudi politično središče v Bratislavi je nastalo domnevno v stopnji LT C2 in je bilo naseljeno še v avgustejskem času. Utrjeno keltsko naselje na strateško pomembnem mestu ob izlivu Morave (Devin) je nastalo nekoliko pozneje in je bilo porušeno šele v Tiberijevem času.
Na začetku poznolatenskega obdobja je bilo uvoženo blago še razmeroma redko, s časom pa je količina tega blaga narasla. V Bratislavi so bili najdeni odlomki italskih bronastih posod, del ustja pladnja črne tere sigilate in številni posnetki trinožnikov. Mnogi motivi keltskih, verjetno v Bratislavi kovanih srebrnih heksadrahem so nastali na podlagi motivov na rimskih denarijih.
Pomembna spoznanja o količini in vrstah uvoženega blaga so dala dolgoletna izkopavanja v Devinu pri Bratislavi. V
pasarski delavnici s prehoda stopenj LT D1 in D2, v kateri so med drugim kovali ostroge, puščične osti in žebljičke z okrašeno glavo ter ulivali različne drobne predmete, so odkrili tudi odlomke bronastih posod in odlomek amfore. Ročaji ogledal in v predrti tehniki izdelani bronasti okovi so domnevno povezani z noriškim vplivnim področjem, enako tu odkriti vzhodnonoriški novci, ki se pogosto pojavljajo tudi v bratislavskem opidumu. Velika količina avgustejskih uvoženih predmetov v Devfnu je nenavaden in do zdaj še ne zadovoljivo pojasnjen pojav. Zdaj poznamo s tega najdišča že 15 določljivih posod italske tere sigilate in več kot 70 odlomkov amfor vrst Dressel 1 in 6.
Opidumom podobna središča severnokarpatske puchovske kulture poznajo že v zgodnji fazi stopnje LT D1 prve sredozemske uvožene predmete (italske bronaste posode, jagoda iz fajanse, odlomek ustja steklene skodelice z okrasom Reticella, železen prstan z gemo). Na območju puchovske kulture so bili v obtoku predvsem tukaj kovani novci s konjem z vajetmi na zadnji in z lečastim izbočenjem na sprednji strani. Na zlatnike pa so vplivali češki školjčni staterji. Po propadu proizvajalnih središč v avgustejskem času so ti zlatniki še nekaj časa krožili v obtoku, deloma skupaj z republikanskimi denariji.
Že v stopnji LT D1 se pojavijo tudi prvi dokazi noriškega vpliva, ki so pozneje, predvsem pa v stopnji Bla zgodnjerimske dobe, postali pomemben pojav južno-severnih trgovskih stikov.
Dr. Karol Pieta Slovenska akademia vied Archeologicky ustav Akademicka 2 SK-949 21 Nitra
Zur Chronologie der jungeren Latenezeit in Ostosterreich
Otto H. URBAN
In memoriam Lev Zachar
Izvleček
V vzhodni Avstriji je mlajšo latensko dobo mogoče razdeliti na tri faze: Roggendorf-St. Georgen (LT C2), Herzogenburg (LT Dl) in Wien 3.-Wolfsthal-Grub (pozni LT D). SI. 1: 1-5 prikazuje značilne oblike najmlajše faze. Braunsbergje bil v stopnji LT C2 utrjen z okopom z leseno palisado vrste Holingbury po Collisu, najdbe iz stopnje LT Dl pa so bile odkrite v notranjosti platoja. Naselje na vrhu Leopoldsberga je obstajalo od stopnje LT C2 do stopnje Wien 3.-Wolfsthal-Grub. V zaključku članka je predstavljena dinamična situacija latenskih utrjenih višinskih naselij blizu Porte Hungarike.
Abstract
The late La Tene period can be divided into three phases in the eastern part of Austria: Roggendorf-St. Georgen (La Tene C2), Herzogenburg (La Tene Dl), and Wien 3,-Wolfsthal-Grub (late La Tene D). Characteristic types of the last phase are shown in Fig. 1: 1-5. The fortification of Braunsberg, a Holingbury-type timber-framed rampart according to John Collis, was built during La Tene C2, whereas the latest finds dating to La Tene Dl were found in internal sections of the plateau. The settlement at the summit of Leopoldsberg existed from La Tene C2 to the Wien 3.-Wolfsthal-Grub Phase. The article concludes with a discussion of the dynamic situation of the La Tene fortified hilltop settlements near the "Porta Hungarica".
"In Niederosterreich wurde eine groBe Anzahl latenezeitlicher Siedlungen festgestellt, aber nur wenige von diesen sind so publiziert, daB man sich eine Vorstellung iiber das niederosterreichische Siedlungsmaterial machen kann" - mit diesen wenig schmeichelhaften Worten faBte Jin Meduna 1980 den ostosterreichischen Forschungsstand zusammen; er schreibt weiters: "Monographisch wurden die niederosterreichischen Latenesiedlungen nicht bearbeitet, nureinzclne Komplexe sind datiert und dies groBtenteils nicht ganz richtig."1 Dieses Urteil hat durchaus seine Berechtigung. Bei der Datierungderspatlatenezeitlichen Fundplatze
in Ostosterreich und ihrer Interpretation laBt sich im Unterschied zur tschechoslowakischen For-schung tatsachlich eine Tendenz zur Spatdatierung beobachten. Diese findet vielleicht ihren Ursprung bereits bei Moritz Hoernes, Oswald Menghin und Richard Pittioni.2Durch das Fehlen friihergerma-nischer Funde im Bereich des nordlichen Nieder-osterreichs erscheint ein Nachleben keltischer Be-siedlung durchaus vorstellbar;3allein es fehlen bis-her aussagekraftige Funde. Siidlich der Donau sind spatlatenezeitliche Kulturerscheinungen in der romischen Kaiserzeit nur vcrcinzelt belegt; als Beispiel sei eine Grabhiigelgruppe bei Katzelsdorf (NO.) er-
1	J. Meduna, Die latinczeitlichen Siedlungen in Miihren (Prag 1980) 35.
2	Bcispielsweise M. Hoernes, La Tine-Funde in Niederosterreich, Milt. Anthr. Ges. 19, 1889, 65 ff.; O. Menghin, Wo lag das keltische Vindobona? Wiener Prahist. Ztschr. 13, 1926, 101 ff.; dcrs.. Das keltische Vindobona, Wiener Prahist. Ztschr. 14, 1927, 135 ff.; R. Pittioni, Ein spatkcltischer Topferofenfund von Wien 111., Jahrbuch fiir Landeskunde Niederdonau N.F. 28, 1939-1943 (1944) 1 ff.
' II. Maurer, Sicdlungsfunde der spiitesten Latenekultur aus Muhlbach am Manhartsbcrg, p. B. Hollabrunn, N.O., Arch. Austr. 56, 1974, 21 ff.; auch I). Gabler, Forschungen in der spateisenzcitlich-romerzeitlichcn Siedlung von Szakaly, Mitt. Arch. Inst. UAW 10-11, 1980-1981 (1982) 71 ff., im bes. 81, nimmt ein "Nachleben" der Graphittonware bis in das 1./ 2. Jahrhundert n. Chr. in Transdanuhicn an.
Abb. 1: 1-5 kennzeichnende GefaBtypen fur Latene D2 aus Bratislava (Zachar, Rexa [Anm. 5] Abb. 15: 13; 17: 2,9; Zachar [Anm. 9] Abb. 12: 5; Polla [Anm. 8] Abb. 33: 12). 6 typische Vcrzierungsform fiir Latene C2 aus dem Zahorie-Gebiet, Westslowakei (Zachar [Anm. 13] Abb. 9: 5).
SI. I: 1-5 za stopnjo LT D2 značilne oblike posod iz Bratislave. 6 značilna oblika okrasa stopnje LT C2 na območju Zahoria, zahodna Slovaška.
wahnt.4 In Hohensiedlungen kennen wir eine von der spiiten Latenezeit bis in die claudische bzw. flavische Zeit reichende durchgehende Besiedlung allein von Devin (Westslowakei).
ZUR TYPO LOG IE UNI) RELATIVEN CHRONOLOGIE DER KERAMIK
In Miihren wurde von Meduna Latene D nicht unterteilt, sondern ist durch den 6. Horizont gekennzeichnet. In der Westslowakei versuchte dagegen Lev Zachar eine Untergliederung, wo-bei die besondere Schwierigkeit war, keramische
Typen fiir die Phase Latene D2 zu erkennen. Aufgrund verschiedener Siedlungskomplexe in Bratislava, in der u.a. auch eine fragmentierte geschweifte Fibel lag, gelang dies Zachar (Abb. I).5 Essind dies"Topfe mit keulenartig verstiirktem Rand und unregelmiiBiger, hiiufig schriig unter-brochener Kammstrichverzierung"6 und Schiis-seln vom lyp Bekasmegyer mit S-formigem Profil.7 Karol Pieta reihte auBerdem noch tonnenformige GefaBe mit breitem, aber kaum zur Wandstarke hin verdicktem Rand dazu.8 Als kennzeichnende Fundkomplexe fur Latene D2sind Bratislava-Partisanengasse, Schicht Iy und Judengasse10 sowie Senec-Martin, Objekt 3/78" zu nennen.
4	Gemcinsam mit padanisehcr Sigillata aus der Werkstiitte von Gcllius (claudisch) konnten auch Randstilckc von GraphittongefiiBen und bemalter Ware gefunden werden; vgl. O. II. Urban, Das fruhkaiserzeitliche Mugelgriibcrfcld von Katzelsdorf, Niederosterreich, Arcli. Austr. 68, 1984, 73 ff., im bes. 93, Anm. 75 mit weitcrfuhrender Literatur. Ebenso in der unter dem Fundort Weiden/See veroffentlichen I liigelgriibcrgruppe von Neusiedl/See, die im Rahmen des 3. Noriseh-pannonischen Hiigelgraber-Kolloquiums (Feldbach 1993) veroffentlichl werden soli.
5	L. Zachar, D. Rexa, Bcitrag zur Problematik der spatlatenezeitliehen Siedlungshorizonte innerhalb des Bratislavaer Oppidums, Zbor. Slov. Nur. Miiz. Hist. 28, 1988, 27 ff., im bes. 60, Abb. 14: 5.
h Ebd„ 64.
7	Ebd., 60, Abb. 15: 13; 17: 2; 18.
8	Ahnlich B. Polla, Rrutislava-westlichcs Suburbium (slowak. mit dtsch. /.us.), Fontes Arch. list. Slov. Ntir. Muz. v Brat. 4 (1979) Abb. 33: 12; vgl. K. Pieta, Die Puchov-Kultur, St. Arch. Slov. I (1982) im bes. 115.
'' L. Zachar, Spiitlatenezeiiliche Schiehten in der Partisanengasse zu Bratislava (slowak. mil dtsch. /us.). Zbor. Slov. Ndr. Muz. Hist. 21, 1981, 35 ff., im bes. Abb. 12; bes. Nr. 5.
10	Polla (Anm. 8) 323 f., Abb. 33: 7,8.
11	Zachar (Anm. 9) Abb. 15: 1,2.
Fiir die davorliegenden, besser umschriebenen Phasen der jungeren Latenezeit bzw. der Oppidazeit konnen als Beispiel fiir Latene Dl-Komplexe die verschiedenen Objekte im Zahorie-Gebiet (NW-Slowakei), wie Čepangat bei Kuty,12,13 wo eine Nauheimer Fibel14 gefunden wurde, genannt werden. Die nach einer Bronzefibel Latene C2-zeitlichen Funde von der Flur Konopniska bei Saštin-Straže entsprechen etwa dem 5. Horizont von Meduna, der ebenfalls durch halbmondfor-mig gekerbte Leisten gekennzeichnet ist (Abb. 7).15 Pohanska diirfte schwerpunktsmaBig wohl zwischen diesen beiden Horizonten liegen. Es erscheint nicht iiberraschend, daB in den genannten Komplexen neben den Leittypen auch iiberwiegend "langlauf-ende" Formen auftreten. Da die genannten Objekte keine geschlossenen Funde sind, enthalten sie meistens auch einen Anteil an altzerbrochenem und verlagertem Fundmaterial. Entscheidend sind bei diesen Komplexen jeweils die jiingsten Funde, d.h. die neuauftretenden Typen. Diese zu er-kennen ist natiirlich die groBe Schwierigkeit. Man kann nur hoffen, daB die so selten nachgewiese-nen Fibeln, die das chronologische EichmaB dar-stellen, nicht ebenfalls mehrfach verlagert sind.
In der Folge wurden auch in einigen ost-osterreichischen Fundkomplexen der Spatlatenezeit diese Leittypen gefunden. Zu nennen sind Grub und Wolfsthal. In Grub sind weiters groBe geschwun-gene Dolienriinder belegt,16 die Ahnlichkeiten mit der Dolienform 6 von Basel-Miinsterhiigel'7 aufweisen und die in der Schweiz erst in augustei-schem Verband nachgewiesen sind.18 Ein klei-nes Spektrum an Dolienrandern von verschiedenen niederosterreichischen Fundstellen zeigt die Formenvielfalt (Abb. 2). Es kann m. E. heute noch nicht entschieden werden, welche dieser Varian-
ten eindeutig erst im jungeren Latene D auftreten, da sie alle aus keinem gut datierbaren Zu-sammenhang kommen. AuBerdem sollen Drei-fuBschalen mit LappenfiiBen und dazugehoren-de Deckel dem Spektrum zugefiigt werden, da diese in Wien 3., bzw. auf dem Leopoldsberg im Objekt 32 nachgewiesen sind. Diese DreifuBschalen mit Deckel sind jedoch nicht nur fiir Latene D2 kennzeichnend, sondern reichen bis in den Auer-berg-Horizont, moglicherweise sogar noch in die claudische Zeit.
Aufgrund der in der Westslowakei zu Tage getretenen Latene-D2-zeitlichen Funde mochte ich daher fiir Niederosterreich als Beispiel fiir diesen Horizont die Funde aus Wien 3., Wolfsthal und Grub anfiihren (Abb. J).19 Die Funde aus dem Topferofen von Herzogenburg waren dann dem-entsprechend etwas alter;20 der seit langem be-kannte Fund von Roggendorf ist ebenso wie das Grab von St. Georgen alter als der Horizont Herzogenburg und kann bereits in die mittlere Latenezeit datiert werden.21 Da alle diese Be-funde mit Ausnahme von St. Georgen keine fein-chronologisch signifikanten Metallfunde aufweisen, ist es sicher methodisch besser von einem Horizont Roggendorf-St. Georgen, dem Horizont Herzogenburg sowie dem Horizont Wien 3,-Wolfsthal-Grub zu sprechen (Tab. /), als diese Horizonte mit den Phasen Latene C2, Latene D1 und Latene D2 zu bezeichnen. AuBerdem erscheint die Diskussion um die Feinchronologie der Stufe Latene D und deren Gliederung in Subphasen im bayerischen Raum noch nicht abgeschlossen. Eine eindeutige Zuordnung ins-besondere des Horizontes Wien 3.-Wolfsthal-Grub erscheint daher verfriiht; er wird daher vorliiufig von rnir als Latene D-spat bezeichnet.
12 L. Zaehar, Spatlatčnezeitliche Siedlung bei Kuty (slowak. mit dtseh. Zus.), Zbor. Slov. Ndr. muz. Hist. 16, 1976, 31 H'., im bes. 52 f„ Abb. 8-13.
'' L. Zaehar, Beitrag zur Spiitlatčnezeit im Zahoric-Gebiet (slowak. mit dtseh. Zus.), Zbor. Slov. Ndr. muz. Hist. 17, 1977, 35 ff., im lies. Abb. 4; 5; 6: 1-3; 7; 8.
14	Zaehar (Anm. 12) Abb. 15: 2; ders. (Anm. 13) Abb. I: 2.
15	Zaehar (Anm. 13) Abb. 9; 10.
I. Sehmoll, Ein spatlatčnezcitlicher Topferofenfund aus Stillfried-Grub, NO., Forschungen in Stillfried 5, 1982, 43 ff., im bes. Taf. 24: 1-4.
17	A. Furger-Gunti, Die Ausgrabungen im Hosier Minister I, Basler Beitr. z. Ur- u. Friihgesch. 6 (1979) 88, Abb. 47: 6; vgl. auch M. Vegas, Die augusteische Gebrauchskeramik von Neuss, Novaesium 6, Limesforschungen 14 (1975) 3 ff., im bes. 71, Taf. 28: 1,4-8 und Anm. 257 mit weiteren Beispielen Iriiher Dolia.
18	Diese Anrcgung verdanke ich einem Vortrag von Udo Geilenbriigge in Male Vozokany.
|l; Sehmoll (Anm. 16); Lohner, Die La-Tine-Zeit in Wien, rectus der Donau (Arbeitstitel, Dissertation in Arbeit, Universitiit Wien).
2(1 H. Windl, Eine spatlatčnezcitliche Siedlung in Herzogenburg, p. B. St. Polten, NO., Arch. Austr. 51, 1972, 58 ff.
21 A. Stifft-Gottlicb, Die spatkeltische Wohnanlagc von Roggendorf bei Eggcnburg (pol. Bez. Horn, N.-O.), Mitt. Anthr. Ges. 62, 1932, 266 ff.; M. Thus, Ein spatlatčnczeitliches Schmied-Grab aus St. Georgen am Steinfeld, p. B. St. Polten, NO., Arch. Austr. 34, 1963, 13 ff.
Abb. 2: Auswahl an Dolienrfindern aus Ciruh (1-4 nach Schmoll [Anm. 16] Taf. 24: 1-4), vom Oberleiserbcrg (6,9 nach Kern [Anm. 22] Taf. 76: 5; 136: 15), vom Braunsbcrg (8=311, 14 = 22, 16=2976) und vom Leopoldsberg (5 = 713, 7=669, 10= 172, 11=422, 12=714, 13=15, 15 = 763) mit gcschwungener/gericftcr bzw. gcradc abgcstrichcncr Obcrkantc. SI. 2: Izbrana ustja dolijev iz Gruba (1-4), z Oberloiserberga (6,9), Braunsbcrga (8,14,16) in l.copoldsbcrga (5,7,10-13,15) z vijugastim/nažlebljcnim oz. ravno odrezanim zgornjim robom.
Jiingere Latenezeit oder Oppidazeit	Latene C2	Horizont Roggendorf-St. Georgen
	Latene DI	Horizont Herzogenburg
	Latene D-spat	Horizont Wien 3.-Wolfsthal-Grub
Altere romisehe Kaiserzeit		?
	claudisch	Horizont Katzelsdorf-Neusiedl
Tab. 1: Kennzeichnende Horizonte der jiingeren Latenezeit und iilteren romischen Kaiserzeit mit keltischer Tonware in Nie-derosterreich.
Tab. 1: Značilni horizonti mlajše latenske dobe in zgodnje rimske dobe s keltsko keramiko v Spodnji Avstriji.
BESIEDLUNGSDAUER DER HOHENSIEDLUNGEN
Trotz der chronologischen Schwierigkeiten soli in aller Kiirze stichwortartig versueht werden, die relative Besiedlungsdauer der Hohensiedlungen im Bereich Wiener und Bratislavaer Pforte zu umschreiben. Am Beispiel der Porta Hungarica zeigt sich auch recht deutlich, daB nicht alle junglatenezeitlichen Anlagen gleichzeitig bestanden haben (Tab. 2). So begannen Pohanska, Brauns-berg und Bratislava bereits im Laufe der mittleren Latenezeit, sie bestanden jedoch unterschiedlich lang. Pohanska endete wohl zuerst, Braunsberg in Latene DI. Bratislava, zumindest im Bereich des Suburbiums, reichte noch bis Latene D-spiit. Devin dagegen setzt erst in Latene DI ein und lauft bis in die altere romisehe Kaiserzeit. Es zeigt sich also ein durchaus dynamischer Siedlungsab-lauf im Bereich dieses Donaudurchbruches.
Fiir die Wiener Pforte liegen bisher lediglich Befunde vom Leopoldsberg vor. Demnach reicht die Besiedlung bis in den Horizont Wien 3.-Wolfsthal-Grub, d.h. bis Latene D-spiit. Eine zumindest ebenso lange Besiedlungsdauer ist auf dem Oberleiserbcrg anzunehmen; die Miinz-pragungen belegen sogar eine postnorisehe Datierung.22
Fiir die absolute Datierung des Endes der Phase Latene 1)1 ist die Laufzeit der Nauheimer Fibeln von Bedeutung. Sie sind im Trierer Raum kennzeichnend fiir die Subphase Latene Dlb, die nach Miron in die Zeit von 120 bis 85 v. Chr. gestellt wird, bzw. nach einer cher vorsichtigen (auch geringe Schatzfehlcr zulassenden) Redlining zwischen 160/ 95 bis 110/60 v. Chr. datiert werden kann.23 Dies hieBe, die Laufzeit der Nauheimer Fibeln komi-
te, so das jiingste Datum Giiltigkeit hatte, bis 60 v. Chr. andauern. Nach der bekannten, von Andres Furger-Gunti aufgestellten Chronologie, wonach
Latene C2	Dla Dlb nach R. Gebhard
Manching	►
----- Freinberg---
wird befestigt
Boier	Boier	Carnuntum
in Btihmen an tier Donau Boier >< Daker	noriseh
um 115 64163	447/41	6n.
altere hoische jiingere boischc	postnorisehe
Munzpragung —► Miinzpragung	| Miinzpragung
Oberleiserbcrg--
Leopoldsberg--—
Braunsberg	»
Devin-D-►
----Bratislava	|Suburhium —►
Tab. 2: Schcmatischc Darstcllung der Besiedlungsdauer spiit-keltischcr Hohensiedlungen im mittleren Donauraum in Ver-bindung mit historisehen Ereignissen und archiiologischcn I lorizonten. I) = dakisehe Fundschichten, kcine Einzelfunde (Entwurl: O. Urban).
Tab. 2: Shematski prikaz trajanja poselitve na poznokeltskih višinskih naseljih v srednjem Podonavju v povezavi z zgodovinskimi dogodki in arheološkimi horizonti. D = dačanske plasti, ne posamezne najdbe.
22	R. Gobi, Supplemcnta Celtica l.l.itterae Numismatieae Vindobonensis 3, 1987, 247 ff.; dem., Miinzpragung und Geldverkehr der Kelten m Osterreuh. Verolf. d. Num. Komm. 28, Sitzber. phil.-hisl. KI. Osterr. Akad. Wiss. 597 (1992); A. Kern, Urnenfelderzeitliche Siediungsfunde von Tliunau bei Gars am Kamp, NO. Die untere Holzwiese (unpublizierte Dissertation, Universitiit Wien 1989); ders., Spdtlatinezeilliclie Tunde vom Oberleiserberg, Mg. T.rnstbrunn, NO., Fundber. Osterr. Materialh. A, im Druck.
23	O. II. Urban, Keltische Hohensiedlungen an der mittleren Donau (unpublizierte Habilitationsschrift, Universitiit Wien 1994) 971 ff. mit Angabe der Primarquellen.
= a-
! II II O
C/3 -I D.
■Jii'SSb
tu c_
o
- ' *
~ t « r- « 5*
0	? S, ET =
. 3 » 3
■" 5 8-5"'
a o:'
1	: i
i^iio.
3	£
O
3 -
& O
: m
. O) C.
. o a. £ ' 3 t S
•	O CL
_ O1
2 i a
> d; i- n §
•	cr 5"»=
> O: 3 S
3 5
K)
.P O

S : n> a O »»'
■ di c
II
"Ss a
i 5
O- N
o o
a. >l
-r ■
a-
Q. . 08
; o 00
„ 3 N C
o
JO«
<
O
Er
Si
Q_ C: yi
00 IO
5 II 3-o
W N ~	£
■ & &	i.
<: o. 5	n
< o 3	^
3 r« P	S;1
w pl I	&
<	2
m	2. =■&»
£	O.
i	S-
w	N
E.	n
u	~
00	■
g	o
03 C
m 3 m c
7 C
U- t/i
? C
73 3"
S' »
— 5 O
>c5 c
i 2.z
3
s I
J
J
o
.-J
J
m
Ml

v
\

Ti
cS
d
o
J
h o
-1 «
i
-j s?
2 En
5
g.
a
M
v
h
t;
Taline I) iiltcr
Laične I) j linger
hUliriimiscIi
vereinfacht gesagt Basel-Miinsterhtigel 58 v. Chr. einsetzt und vermutlich davor Basel-Gasfabrik mit seinem reichen Spektrum an Nauheimer Fibeln endet, kiime dem vorher genannten Datum ziemlich nahe. ZusammengefaBt laBt sich daher feststel-len, daB (trotz der verschiedenen Chronologie-systeme) eine Laufzeit der Nauheimer Fibeln im westlichen Mitteleuropa durchaus bis in das 4., vielleicht sogar 5. Jahrzehnt des 1. Jahrhunderts v. Chr. wahrscheinlich ist. Ob die Nauheimer Fibeln im ostlichen Mitteleuropa, also in unserem Raum, noch liinger angefertigt bzw. getragen worden sind, liiBt sich m. E. nicht ausschlieBen, aber auch nicht belegen. Ich sehe dafiir keinen Grund und mochte daher auch nicht von einem langen "Nachleben" bis in die 40er/30er Jahre sprechen. Die Anwendbarkeit der Friihdatierung desTrierer Raumesvon Miron auf den mahrischen, westslowakischen, westungarischen und ost-osterreichischen Raum, wie dies beispielshaft Sabine Rieckhoff fiir den bayerischen Raum vorschlug,24 erscheint eher unwahrscheinlich, da danach aus den 60er bis 40er Jahren kaum archiiologische Funde bzw. Fundstellen bekannt waren, obwohl in diese Jahrzehnte der Schwerpunkt der jiingeren boischen Miinzpriigung fiillt. Da diese Pragungen nach numismatischen Kriterien nicht fruher datiert werden konnen (als Vorbild dient eine republikanische Pragung des Jahres 70 v. Chr.),25 kiime es bei einer unkritischen und direkten Ubernahme der Daten aus dem mittelrheinischen Gebiet zu einer extremen Diskrepanz zwischen numismatischem und archaologischem Bestand in unserem Raum. Wunschenswert ware natiir-1 ich eine eigenc (absolutchronologisch) gesicherte Chronologie. Diese liegt aber nicht vor und ist aufgrund der vorhandenen Quellen auch nicht moglich. Der Versuch, die bisher gewonnenen Ergebnisse mil den bckannten historischen Aus-sagen zu vergleichen, kann daher nicht als Ve-rifikation historischer Ouellen und Thesen die-nen, sondern ist lediglich ein Einbetten arcluio-logischer Befunde in ein bereits vorhandenes Geschichtsbild.
VORLIEGENDE HISTORISCHE DATEN26
Nach 120/115 v. Chr. und vor Fertigstellung der Universalgeschichte von Poseidonius um 70/60 v. Chr.: Abwanderung der Boier nach Siiden.
Vor 58 v. Chr.: Boier bestiirmen Noreia; sie-deln sich im Westen an und schlieBen sich 58 v. Chr. den Helvetiern an. Nach Dobesch und Gobi: 64/63 v. Chr.: Boier bestiirmen Noreia; ein Stammes-splitter lost sich und zieht nach Westen, wo er sich 58 v. Chr. den Helvetiern anschloB, die "GroBboier" siedeln sich im Raum Carnuntum/ Bratislava an. In den 40er Jahren: boisches Sied-lungsgebiet an der Donau reicht bis zur TheiB; es kommt zu einer vernichtenden Niederlage der Boier gegen die Daker. Nach Dobesch und Gobi: um 49 v. Chr., moglicherweise erst um 45/44 v. Chr., siedeln die Boier bis an die TheiB; 44 v. Chr.: moglicher Beginn der Auseinandersetzungen; 41/ 40 v. Chr. vernichtende Niederlage der Boier gegen die Daker; vor 35 v. Chr.: Tod des Burebistan und Zerfall des Dakerreiches.
GEGENUBERSTELLUNG DER HISTORISCHEN UND ARCHAOLOGISCHEN DATEN
Wie sich die archiiologischen Beobachtungen mit den vorliegenden historischen Daten zur Deckung bringen lassen, ist schwierig zu beant-worten. Es muB in diesem Rahmen nicht extra betont werden, daB "das Ende" einer Siedlung natiirlich nicht nur im Zusammenhang mit historischen Ereignissen zu suchen ist, sondern oft, vielleicht sogar meistens, wirtschaftliche Griin-de hat.27 Trotzdem konnen folgende Punkte fest-gehalten werden:
1.	Oberleiserbcrg, Leopoldsberg, Pohanska, Braunsberg und Bratislava-Burgberg sctzten si-chcr vor dem Zuzug der Boier aus Bohmen ein.
2.	Der Burgberg-Bratislava, Burgberg-Devin, Braunsberg, Leopoldsberg und Oberleiserbcrg bestanden zur Zeit der jiingeren boischen Miinzpragung.
:4 S. Kieckhoff, Uberlcgungcn /ur Chronologic der Spiitlatenezeit im sudlichen Mitteleuropa,flu)'. Vorgeschbl. 57, 1992, 103 ff.
25 E. Kolnikov;i,/}/V keltischen Miinzen von Bratislava (slowak. mit dtsch. Zus., Bratislava 1991) 94. Moglich wiirc dagegen ein etwas spfitcrcs Linscizen, da ja die Miinze nicht sofort im I'ragejahr auch als Vorbild aufgenommen werden muB.
~h I'rimarquellen und weiterfiihrendc Literatur siehe Urban (Anm. 23); ich mochte nicht verabsiiumen, auch an dieser Stellc den llerrn I'rofessoren Gerhard Dobesch und Robert Gobi fur ihrc ausfiihrliehen Informationen zu danken.
27 A. Lang, Germanen im Untcrinnlal?, in: Festschrift (ieorg Kossack, Kulturen zwischen Ost und West (Berlin 1993) 293 ff., im lies. 297: "Die Oppiden [sic!] und groBen Siedlungcn wurden nach und nach aufgclasscn, und kleine, familiar strukturicrte Dorfgemeinschaftcn von Sclbstversorgern cntstanden."
3.	Dakische Funde sind in groBer Menge auf dem Burgberg-Devin sowie in Zerstorungsschichten im Suburbium von Bratislava, vereinzelt auch auf dem Oberleiserberg und im Burgenland belegt. Im Wiener Raum und im siidlichen Wiener Bek-ken fehlen dakische Funde.
4.	Eine postnorische Miinzpragung ist auf dem Oberleiserberg belegt; friihromische Importwa-re in Devin.28
Demnach sind zwei Punkte zur Zeit feststell-bar:
1.	Die boisch-dakischen Auseinandersetzungen bzw. die dakische Inbesitznahme reichte, soweit sich dies archaologisch niederschlagt, nur bis zur March. Weiter westlich sind nur mehr Einzel-stiicke belegt.29 Die keltischen Hohensiedlungen auf dem Oberleiserberg oder Leopoldsberg diirften daher von diesen Auseinandersetzungen nicht unmittelbar betroffen gewesen sein; sie bestan-den weiter. Auch das siidliche Wiener Becken blieb davon anscheinend unbetroffen; so konnte sich die Civitas Boiorum entwickeln.
2.	Die einzige Zentralsiedlung im Bereich der Porta Hungarica, die zur Zeit des Marbod-Feld-zuges nachweislich bestanden hat, ist Devin. G. Dobesch iiuBerte sich in einer Diskussion auf dem Symposion in St. Polten 1992 dahingehend, daB es aufgrund der vorliegenden historischen Quel-len durchaus moglich ware, daB der bei Velleius Pa t ere u I us (Hist. Rom. 2, 109. 5) genannte Ort Carnuntum auch auf norddanubischen Seite im Bereich der Porta Hungarica liegen konnte.
RUCKBLICK BZW. AUSBLICK
Im Sinne eines Riickblickes bzw. Ausblickes kann vereinfachend gesagt werden, daB vor den ein-setzenden Untersuchungen die spatlatenezeitlichen Siedlungen in Niederosterreich recht einheitlich datiert worden sind und otters mit einem Wei-terleben bis in die romische Kaiserzeit gerech-
net worden ist. Diese Hypothesen haben sind nach Aufarbeitung der Funde des Braunsberges (Alt-funde und Neufunde 1986-1990) sowie der Neu-funde des Leopoldsberges (Grabung 1990-1991) nicht bestatigt. Vielmehr zeigt sich ein differen-ziertes Bild der spatlatenezeitlichen Besiedlung mit unterschiedlich langen Besiedlungen und verschieden intensiven Beziehungen und Kontakten zu den Nachbarraumen, die in den wenigen vorliegenden historischen Nachrichten kaum zum Ausdruck kommen. AbschlieBend soli jedoch auch auf die vielleicht unerfreuliche Tatsache hinge-wiesen werden, daB nach demjetzigen Forschungs-stand auf keiner der von mir untersuchten Fund-stellen ein archaologischer Zusammenhang mit einem der historisch bekannten Ereignissen (Kimbernzug, Boier-Daker-Krieg, romische Annek-tion) bzw. dem fur das Jahr 6. n. Chr. erwahnten Carnuntum oder der Deserta Boiorum festgestellt werden konnte.
ANHANG
Da das Symposion "Kelten und Romanisation" im Zusammenhang mit dem "BernsteinstraBen-Projekt" veranstaltet worden ist, soil an dieser Stelle auf einen interessanten Fund aufmerksam gemacht werden, dem m. E. bisher noch zu wenig Beachtung geschenkt worden ist. Es handelt sich dabei um ein 1960 entdecktes, erstmals 1970 im Rahmen einer Jahrestagung der Osterreichi-schen Arbeitsgemeinschaft fiir Ur- und Frtihge-schichte vorgestelltes, junglatenezeitliches GefaB-fragment (Abb. 4: a), das im Bciblatt des 55. Bandes der Jahreshefte des Osterreichischen archaologi-schen Institutes von Fritz Felgenhauer veroffentlicht worden ist.30
Das Topffragment wurde in der Verfiillung eines Grubenhauses (Verfarbung 8) von Eggendorf am Wagram,31 Niederosterreich, gefunden - eine Fundstelle, die durch die Veroffentlichung von Erwin Lucius in der Fachliteratur bekannt ist.32
28	K. Pieta, Zu Besiedlungsproblemen in der Slowakei an der Wende der Zeitrechnung, in: Symposium Ausklang der Latine-Zivilisation [..■] (Bratislava 1977) 283 ff.; zu den friihen Germanen in diesem Raum zusammenfassend: T. Kolni'k, Anfange der germanischen Besiedlung in der Siidwestslowakei und das Regnum Vannianum, ebd., 143 ff.
29	J. R. Collis, The Daeian Horizon - Settlements and Chronology, Slov. arch. 20, 1972, 313 ff., versucht im Karpatenraum an Hand verschiedener Siedlungstypen die Daker fassen zu konncn; die Klassifizierung der HAhensiedlungen erseheint aber bei dem stark unterschiedlichen Forsehungsstand sehr sehwierig.
30	F. Felgenhauer, Gemmenabdriicke als Verzierung auf Latenc-Keramik, Jli. Osterr. Arch. Inst. 55, 1984, Beibl., Sp. 157
ff.
31	Der im ersten Satz bei Felgenhauer (Anm. 30) 157, genannte Fundort "Eggenburg am Wagram" ist unrichtig; im weiteren Verlauf der Arbeit findet sieh dann auch der I linweis auf "Eggendorf". Das Fundstiick befindet sich nach freundlicher Auskunft von Prof. Felgenhauer im Niederosterreichischen Landesmuseum.
32	E. Lucius, Ur- und friihgeschichtliche Funde aus Eggendorf am Wagram, p. B. Korncuburg, NO., Arch. Austr. 34, 1963, 49 ff., 61 f„ im bes. 53 ff. mit Abb. 3; 4: 3-13; 5: 3-4.
b	c
Abb. 4: Eggendorf a.W. a) junglatenezeitlichcs GefaBfragment mit Gemmenabdriicken, b) Detail mit einer Gruppe von Gemmenabdrucken und Wiirfelaugenstempeln, c) Detail mit Gemmenabdruck. M. a = ca. 1:2; b = ca. 1:1; c = ca. 2:1 (Fotos nach Felgenhauer [Anm. 30] Abb. 1-3).
SI. 4: Eggendorf a.W. a) mladolatenskodobna črepinja z odtisi gemc, b) detajl z nizom odtisov geme in žigosanih krožcev, c) detajl z odtisom geme.
Das Randstuck mit sehr steilem, schwach sichel-formig gcformten Wulstrand triigt auf der Schul-ter zwei Gruppen von jeweils drei Gemmenabdriicken. Jede Gruppe wird beidseits von jeweils einem Wurfelauge begrenzt (Abb. 4: b). Eine Wie-derholung der genauen Tonbeschreibung, MaBe, Zeichnung etc. erseheint nicht notwendig. Die Darstellung auf den Gemmenabdrucken zeigt nach Felgenhauer den thronenden Zeus (Abb. 4: c).
Er schreibt weiter: "Wenn wir beriicksichtigen, daB der Slil auf keinen Fall fur eine etwa zeit-gleiche griechische Gemme spricht [..., so] kommt eigentlich nur die Annahme einer Nachahmung durch einen nicht griechischen Kiinstler in Fra-ge." Nach einer ausfiihrlichen Diskussion kommt Felgenhauer zu folgenden, zusammengefaBten Ergebnissen: "Soweit wir bisher gesehen haben, wird die Kunst des Gcmmenschneidens bei den
Kelten nicht geiibt, und es ist daher trotz der sehr engen Ubereinstimmung mit keltischen Miinzpragungen die Zuweisung zu einem keltisch einheimischen Hersteller fur unsere Gemme
auszuschlieBen. [...So] bleibt lediglich die Moglichkeit [...] anzufiihren, unsere Gemme stamme aus dem balkanisch-adriatischen Raum."33"35
Kronologija mlajše latenske dobe v vzhodni Avstriji
Povzetek
Pri časovnem opredeljevanju poznolatenskih najdišč v vzhodni Avstriji je v primerjavi s češko in slovaško arheologijo opazna težnja k poznemu datiranju.1"4
TIPOLOGIJA IN RELATIVNA KRONOLOGIJA KERAMIKE
Na Moravskem J in Meduna stopnje LT D ni razdelil, ampak jo je označil kot 6. horizont. Na zahodnem Slovaškem pa jo je poskušal razdeliti Lev Zaehar. Težava pri tem je bila, spoznati vodilne keramične oblike stopnje LT D2. To se mu je posrečilo na podlagi različnih naselbinskih skupkov iz Bratislave (si. 1: 1-5).5'" Bolje poznamo prejšnje stopnje mlajšega latena; vanje sodijo nekatera najdišča na območju Zahoria (si. 1: 6).12-15 Ni presenetljivo, da se v omenjenih skupkih poleg vodilnih oblik, ki so v manjšini, pojavljajo oblike, ki so bile v modi dolgo časa, saj v nobenem primeru ne gre za povsem zaključene najdbe.
Pozneje so bile tudi na nekaterih vzhodnoavstrijskih najdiščih (npr. Grub in Wolfsthal) mlajše latenske dobe odkrite vodilne oblike najmlajšega horizonta.
V Grubu so našli tudi velika vijugasta ustja dolijev (si. 2), podobna dolijem vrste 6 z Miinsterhiigla v Baslu, ki so v Švici izpričani šele v avgustejskem obdobju.16"18 Oblikovni spekter dopolnjujejo še trinožne skodele s pokrovi, izkopane na najdišču Wien 3. in na Leopoldsbergu. Take trinožne skodele pa niso značilne le za stopnjo LT D2, ampak so morda ostale v uporabi do klavdijskega časa. Ustrezno najdbam stopnje LT D2, ki so bile odkrite na zahodnem Slovaškem, bi kot zglede za to stopnjo iz spodnje Avstrije lahko navedli najdišča Wien 3., Wolfsthal in Grub (si. 3).
Za stopnjo LT Dl so značilne najdbe iz lončarske peči, izkopane v Herzogenburgu; že dolgo znano najdišče v Roggendorfu in grob iz St. Georgna sta starejša kot horizont Herzogenburg in sodita že v srednjelatensko obdobje.'""2I Ker pri vseh teh najdbah (razen pri tistih iz groba v St. Georgnu) ne gre za kovinske najdbe, ki so se s časom hitreje spreminjale,
smo se odločili, da tri zaporedne relativnokronološke stopnje poimenujemo horizont Roggendorf-St. Georgen, horizont Herzogenburg in horizont Wien 3.-Wolfsthal-Grub (tab. 1). Najmlajši horizont označujemo kot pozni LT D, ker končna opredelitev še ni mogoča.
TRAJANJE POSELITVE NA VIŠINSKIH NASELJIH
Kljub kronološkim težavam smo poskusili določiti relativno trajanje poselitve na višinskih naseljih na območju Dunajskih in Bratislavskih vrat. Primer mladolatenskodobnih naselij na območju Porte Hungarike jasno kaže, da niso vsa obstajala sočasno (tab. 2). Naselja Pohanska, Braunsberg in Bratislava so nastala že v srednjelatenskem obdobju, trajala pa so različno dolgo. Pohanska je bržkone prenehala prva, Braunsberg v stopnji LT Dl, Bratislava pa je vsaj na območju predmestja segala še v pozni LT D. Devin je nasprotno nastal šele v stopnji LT Dl in trajal še v zgodnjo rimsko dobo. Za Dunajska vrata so zaenkrat na voljo le podatki z Leopoldsberga, po katerih je trajala poselitev še v horizont Wien 3.-Wolfsthal-Grub, to je do poznega LT D. Najmanj enako dolgo poselitev smemo domnevati na Oberleiserbergu.22
Za absolutno datacijo konca stopnje LT Dl je pomembna Mironova podstopnja LT Dlb.23 Ne zdi se verjetno, da bi bilo zgodnje datiranje te faze na območju Triera veljavno tudi za vzhodnoavstrijsko območje, tako kot je bilo to predlagano za Bavarsko. Po našem mnenju so bliže resnici švicarski datumi, zato domnevamo konec stopnje LT D 60/ 50 pr. Kr.24"25
PRIMERJAVA ZGODOVINSKIH IN ARHEOLOŠKIH DATUMOV
Na vprašanje, kako se arheološka opažanja ujemajo z znanimi zgodovinskimi datumi,26 ni lahko odgovoriti.27"29 Naše ugotovitve so: I. Oberleiserberg, Leopoldsbcrg, Pohanska,
33	Felgenhauer (Anm. 30) Sp. 167 f. und 171 f.
34	Es sollen an dieser Stelle die Gemmenabdriicke nicht ncubearbeitet, sondern lediglich erneut auf sic hingewiescn werden. Zur Datierung UiBt sich fcststcllen, daB einige Fragmente innerhalb der Vcrfiillung H an Leitformen des 5. Horizontes von Meduna erinnern, beispielsweise Lucius (Anm. 32) Abb. 4: 4,6,8,10. Das Topffragment mit den Gemmcnabdriicken ist typologiseh wenig aussagekraftig; der schwach sichelformigc Wulstrand langlcbig. Eine Datierung in die Stufe Laične C2 erscheint daher durchaus moglich (obwohl die Nahe zur friihgermanischen Siedlung natiirlich an eine Spiitdaticrung denken lieB), wodurch auch cine zeitliche Niihe zu der nach Felgenhauer besten Entsprechung, dem Siegelringaus Momišiči (Montenegro), besteht. Zu dem Siegclring, vgl. O. Velimirovič-Žižič, Trouvaille de Momišiči, Starinar 15-16, 1964-1965, 193 ff., im lies. 197 ff., Abb. 37 und Felgenhauer (Anm. 30) Sp. 167 mit Abb. 4.
35	Im Laufe des letzten Jahres Italic ich einer groBcn Anzahl von Fachkollegen/innen Fotos dieses Stiiekes gezeigt. Fur viele Hinweise und Ratschlage moehte ich alien Dank sagen, muB aber gestehen, daB trotz umfangreicher Bemuhungcn keine Entsprechung gefunden werden konnte. Letztcndlich stellt sich sogar die Frage, ob es sich wirklich uni einen "Gemmenabdruck" handelt.
Braunsberg in Grajski grič v Bratislavi so gotovo nastali pred priselitvijo Bojev iz Češke. 2. Grajski grič v Bratislavi, Grajski grič v Devinu, Braunsberg, Leopoldsberg in Oberleiserberg so obstajali v času kovanja mlajšega bojskega denarja. 3. Veliko dačanskih najdb so našli na devinskem Grajskem griču in v rušilnih plasteh v bratislavskem predmestju. Na prostoru Dunaja in v južni Dunajski kotlini dačanskih najdb ni. 4. Zgodnjerimska uvožena keramika je izpričana samo v Devinu.
Iz tega izhajata dve ugotovitvi: 1. Bojsko-dačanski spopadi oz. dačanska osvajanja so segala, kolikor je to arheološko razvidno, samo do Morave. Naprej proti zahodu se pojavljajo samo posamezne dačanske najdbe. Keltskih višinskih naselij na Oberleiserbergu in Leopoldsbcrgu zato ti spopadi niso neposredno prizadeli: naselji sta živeli naprej. Videti je, da je ostala neprizadeta tudi južna Dunajska kotlina; tako se je
lahko razvila Civitas Boiorum. 2. Edino osrednje naselje na območju Porte Hungarike, ki je dokazano obstajalo v času vojnega pohoda Maroboduusa, je bil Devin.
DODATEK
Ker je bil ptujski simpozij povezan s "projektom jantarske ceste", naj opozorimo na zelo zanimivo najdbo, ki kaže na stike z jugom. Gre za mladolatenskodobno črepinjo (si. 4: a) iz lise 8 na najdišču Eggendorf am Wagram, Spodnja Avstrija,30" 32 na kateri sta dva niza s po tremi odtisi gem. Po mnenju Fritza Felgenhauerja prikazuje odtisnjena upodobitev Zevsa na prestolu (si. 4: b,c) in izvira iz "balkansko-jadranskega prostora".33'34
Dr. Otto H. Urban Universitiit Wien
Institut fiir Ur- und Friihgeschichte Franz-Klein-Gasse 1 A-1190 Wien
Vorbericht zum latenezeitlichen Siedlungsplatz in Mannersdorf an der March, NO.
Anton KERN
Izvleček
Zanimive terenske ugotovitve, pridobljene med izkopavanji v Mannersdorfu, omogočajo po eni strani vpogled v ustroj keltskega nižinskega naselja, po drugi strani pa najdbe iz lončarske peči in posameznih objektov bogatijo naše poznavanje zelo kakovostnih izdelkov lokalnih keltskih lončarjev iz 2. in z začetka 1. st. pr. Kr.
Izkopani naselbinski objekti in drugi ostanki so sestavni del večjega arheološkega najdišča, ki se, kot kažejo fotografije iz zraka, razteza okoli 100 m v dolžino do sosednje občine Angern an der March. Tudi o latenskodobnem naselju smemo domnevati, da še ni bilo raziskano v celoti in da se nadaljuje v južni ter zahodni smeri.
Abstract
Field observations and documentation at the site of Mannersdorf enable on the one hand an overview of the construction and arrangement of a Celtic lowland settlement, while the finds from a pottery kiln and individual structures enrich our knowledge of the high quality products of the local Celtic craftsmen of the 2nd and the beginning of the 1st centuries BC.
The excavated settlement structures and other remains are part of a larger archaeological site, which extends (as documented by aerial photographs) more than 100 m. in length to the neighboring commune of Angern an der March. It can be suggested that the La Tene settlement has not yet been entirely explored and that it extends further to the south and west.
I)ER FUNDPLATZ
Im Friihjahr 1993 wurden am Siidendc der Gemeinde Mannersdorf an der March im ostli-chen Weinviertel (Abb. /)' zahlreiche Gruben, Hausgrundrisse und andere Verfarbungen bei Aushubarbeiten auf neu parzellierten Grundstiicken angeschnitten. Bei der von der Prahistorischen Abteilungdes Naturhistorischen Museums in Wien durchgefiihrten Notgrabung konnten im folgen-den Siedlungsobjekte aus dem mittleren Neoli-thikum, der friihen und spalen Bronzezeit, der Latžnezeit, der friihen Volkerwanderungszeit sowie der friihslawischen Siedlungsepoche frcigclegt werden.
Die neue Fundstelle erstreckt sich iiber meh-rere Bauparzcllcn und Acker direkt am Siidendc des Ortes, zwischen der BundesstraBe 49 ("Bern-
steinstraBe") und den Marchauen. Der am rechten Marchufer fiihrende LoBriickcn erhebt sich vom Aunivcau in kurzer Distanz auf eine relative Hohe von ca 5-6 m. Schon in urgeschichtlicher Zeit scheint diese Erhebung oberhalb der Hochwasserzone gelegen zu sein, was durch die ungestorten Sied-lungsbefunde und die Dichte der Funde aufge-zcigt wird.
Am zahlreichsten vertreten waren die latenezeitlichen Befunde, insgesamt kamen 5 Hiitten-grundrisse und ein Topferofen zu Tage (Abb. 2). In den verschiedenen Bauten beeindruckte die groBe Anzahl keramischer Uberreste, wahrend Metallobjekte sowie Glas- und Knochengerate nur sehr sparlich anzutreffen waren; die Eisenfunde befanden sich, wahrscheinlich bedingt durch widrige Bodenverhaltnisse - intensiv genutztes Ackerland - , in einem sehr schlechten Zustand.
1 Aussehnitt aus Freytag-Borndt und Artaria, Schulhandkarte Niederosterreich. M. = 1:400 000.
Abb. 1: Fundstelle Mannersdorf an der March. M. = 1:400 000. SI. I: Najdišče Mannersdorf an der March.
DIE BEFUNDE Grundstiick Taufenecker
Bevor in diesem Grundstiick die archiiologi-sche Untersuchung aufgenommen wurde, war bereits infolge der Baggerarbeiten fiir den Kel-lerraum der GroBteil der Befunde bis auf letzte Reste beseitigt.
Verfarbung 1: Die unregelmaBige rechteckige Verfarbung war jeweils im NO-Eck sowie im SO-Eck durch halbrunde Ausbuchtungen leicht ver-groBert, die SW-Ecke war durch Verfarbung 7 stark gestort. Sowohl am Slid- als auch am Nordrand des Objekts lag eine Pfostengrube fiir den Trii-ger des Firstbalkens, ca. 30 cm im Durchmesser. Der Bau war 520 cm lang und 300-310 cm brcit, der Abstand zwischen den Pfostengruben maB 490 cm; die Flache nahm ca. 1ft nr ein. Die Verfullung bestand aus Erdschichten verschiedenster Farben und Beschaffcnheiten, das Spcktrum reichtc von hellrotlich-brauner Brandverfarbung iiber grau-er lockcrer Asche bis zur dichten humosen Erde (Taf. /).
Verfarbung 2: Diese Verfarbung konntc nur zum Teil freigelegt werden und hatte eine unregelma-
Bige rechteckige Form. Drei Viertel der Flache waren von einem grauen, gestampften, 2-3 cm starken Lehmestrich bedeckt; der waagrecht ausgerichtete Boden lag ca. 90 cm unter der Humusoberkante. Die erhaltene Liinge bctrug322 cm, die Breite 300-350 cm; die erhaltene Flache umfaBte ca. I I m2; ein 30 cm breites Pfostenloch in der Mitte der Westseite fiir den Firsttrager reichtc weitere 40 cm tief in den LoBboden (Taf. 2).
Verfarbung 7: Die runde Grube am SW-Eck der Verfarbung I hatte auf Planum 1 einen Durchmesser von 165-170 cm; der grčBte Durchmesser mit 182 cm lag in der Mitte des 160 cm tiefen beutelformigen Objektes. Parallel zum Gruben-boden fiihrende LoBstraten weisen auf ein melir-maliges Abbrockcln der nach oben einziehenden Wand wahrend der Auffiillung. Der Inhalt der Grube bestand aus dunkler humoser Erde, in der nur wenige Keramikbruchstiicke enthalten waren (Taf. I).
Verfarbung 8: AuBerhalb der Baugrube kam beim Aushub einer Scnkgrube ein weiteres Objekt zutage und wie Verfarbung I und 2 kann auch diese Verfarbung als Wohn- bzw. Wirtschaflsobjekt angesprochcn werden. Von den auBeren Kontu-ren siiul nur Teilbereiche bekannt, der UmriB kann
Schober
Berger
22 O
fenecker
20 m
Abb. 2: Mannersdorf an der March. Latenezeitliche Befunde am Fundplatz. M. = 1:1000. SI. 2: Mannersdorf an der March. Lega latenskodobnih objektov na najdišču.
aber zufriedenstellend rekonstruiert werden und gleieht in seinen Proportionen den vorher erwahnten Bauten. Die Breite maB 280 cm, die Liinge kann mit etwa 400 cm, die Flache mit ca. 11 bis 12 m2 angegeben werden. Wie in Objekt 2 wurde auch hier ein gestampfter grauer Lehmboden beobachtet, der 140 cm unter der heutigen Oberfliiche horizontal angelegt war (Taf. 3).
Grundstiick Schober
Verfarbung 6: Diese groBe Verfarbung erstreckte sich in NO-SW Richtung und hatte die MaBe 615 x 320-370 cm und eine Flache von ca. 22 m2; die stark abgrundeten Ecken an der Nordseite erge-ben eine unregelmaBige rechteckige Form. An den Schmalseiten in Richtung der Langsachse stand jewcils cin Firsttrager, die erhaltenen Pfostengruben wiesen Durchmesser von 25 und 30 cm auf und reichten 120 cm unter Planum I. Vom Planum I bis zur Unterkante dieser Verfarbung war die Verfiillung maximal 100 cm stark erhalten, die
Gcsamttiefe zur heutigen Oberfliiche betrug ca 170-180 cm (Taf. 4).
Verfarbung 22: Das Objekt war annahernd W-O ausgerichtet und hatte, wie alle anderen Objekte, einen unregelmaBigen rechteckigen Um-riB. An der Ostseite schnitt die jiingere Verfiir-bung 23, ein Bau aus der friihslawischen Siedlungs-periode, gerade noch das latenezeitliche Haus an, was vor allem im Siidprofil zu erkcnnnen war. Die AusmaBe auf Planum 1 betrugen 520 x 300-330 cm, auf Planum 2 crstreckte sich die Liinge auf ca. 550 cm; der Hiittenboden hatte eine Flache von ca. 16 m2. Den AbschluB nach unten zum sandigen LoB bildete wie schon in den Verfarbungen 2 und 8 ein grauer, gestampfter Lehmestrich, der am "Hiittenboden" nur noch in Fragmenten erhalten blieb. Die Verfiillung reichte von 80 bis 140 cm unter der heutigen Humusoberkante, das Pfostenloch des ostlichen Firsttragcrs reichte bis 180 cm. Auffallig bei dieser Verfarbung war die groBe Anzahl keramischer Bruchstiicke, vor allem in den oberen Bereichen bis Planum I (Taf. 5).
Grundstiick Berger
Topferofen:2 Etwa 70 m ostlich der Hiittenbefunde konnten die Uberreste eines Topferofens mit Loch-tenne freigelegt werden. Die Anlage war durch Baggerarbeiten nahezu komplett zerstort, lediglich letzte Spuren der Arbeitsgrube, der Heizkaniile, des Heiz- und des Brennraumes, sowie der Tenne blie-ben erhalten. Die Breite der Arbeitsgrube betrug 230 cm, die erhaltene Liinge ca. 170 cm; vom Heizkanal blieben etwa 100 cm in Form einer rotgebrannten Lehmwanne erhalten, von der 7 cm dicken Loch-tenne ca. 50 x 10 cm. Nach dem erhaltenen Befund handelt es sich hier um eine Konstruktion mit 2 parallel laufenden Heizkaniilen, die in einen zweiteiligen Heizraum, mit Mittelstiitze fur die Tenne, miinden. Die nach Norden vorgelagerte Arbeitsgrube diirf-te oval angelegt worden sein und lieB 2 schwach ausgebildete Erdstufen erkennen (Taf. 6).
DIE FUNDE Keramik
In den freigelegten Verfarbungen kam eine Vielzahl verschiedener Keramikformen zum Vor-schein (Taf. 7 bis Taf. 13)? Sie entsprechen im allgemeinen den mittellatenezeitlichen Typen der Stufe C2, wobei eine Streuung bis zu jiingeren Formen, die schon auf den Ubergang zu LT D hinweisen, beobachtet werden kann. So treten in Verfarbung 6 (Taf. 10 und Taf. 11) und im Topferofen FuBformen auf (Taf. 11: 9-11), die z.B. in Verfarbung 22 (Taf. 12 und Taf. 13), trotz einer groBen Menge an Keramikmaterial, nicht enthalten sind. Hier sind es ein Fragment eines dolienartigen GefaBes (Taf. 12: 8) und die nach innen einzieh-enden Mundsaume der Kammstrichtopfe, die im Vergleich zu anderen Objekten auf eine jiingere Zeitstellung dieses Siedlungsbaues hinweisen.
Klein funde
Verglichen mit dem Keramikmaterial stehen tins nur sehr wenige Kleinfutule zur Verfiigung. Aus
Verfarbung 6 stammen zwei Fragmente von blauen Glasarmreifen (Taf. 11: 7 und 8). Das eine Bruch-stiick (Taf. 11: 8) entspricht dem Typ mit gekerb-ter Mittelrippe und zwei schmalen Randrippen, hat einen Innendurchmesser von 7 cm und ist 1,22 cm breit. Die Zickzackauflage auf der Mittelrippe besteht aus weiBer und gelber Glaspaste. Das zweite Fragment (Taf. 11: 1) weist abermals drei Rip-pen auf, die mittlere ist jedoch glatt ausgefiihrt und nur in weiten Abstiinden mit weiBer Auflage versehen. Der Innendurchmesser miBt ca. 5 cm, die Breite betragt 0,93 cm. Aus Verfarbung 22 ist ein kleines weiBes Glasarmreifenfragment (Taf. 12:2) erhalten, bestehend aus fiinf annahernd gleich hohen Rippen; ob hier urspriinglich auch eine Folie vorhanden war, liiBt sich nicht mehr nachweisen. Nach Gebhard4 wiirde der einfache kobaltblaue Armreifen in die Reihe 11a zu stellen sein, der mit der gekerbten Mittelrippe in die Reihe 12, das weiBe Bruchstiick wahrscheinlich in die Reihe 27. Zeitlich wiirde dies eine Spanne von der entwickelten bis in die spate Mittellatenezeit umfassen (LT Clb bis LT C2).
Aus Verfarbung ft im Grundstiick Schober lie-gen zwei eiserne Fibelbruchstiicke vor. Eines gehort zu einer groBen Mittellatenefibel mit langem Nadelhalter (Taf. 11: 3), die andere Fibel (Taf. 11: 4), bestehend aus zwei Bruchstiicken, konnte einen Typ vom Mittellateneschema mit breiter Spirale darstellen; der FuB ist mit einem kleinen Knoten verzicrt. Ebcnfalls aus Objekt ft kommt ein komplett erhaltenes eisernes Ringgriffmesser mil leicht geschwungenem Riickcn und schwach abgewinkeltem Griff (Taf. 11: 2). Zwei kleine Bronzeobjckte, moglicherweise ein Nadelfragment und ein hakenartig gebogener Bronzedraht (Taf. 11: ft und 5), sowie ein Knochengerat bzw. eine Knochennadel aus Verfarbung 22 (Taf. 12: 1) ergeben zusammen mit den oben genannten die bescheidene Ausbeute an Kleinfunden.
WEITERFUHRENDE ARBEITEN AN DER FUNDSTELLE IN MANNERSDORF
1995 wurden an der bercits bekannten Fundstelle zwischen Mannersdorf und Angcrn an der
- Der Topferofen aus Mannersdorf wurde wahrend einer Ubung fiir experimentelle Archiiologie im Urgeschichtsmuseum des Landes Niederosterreich in Aspam an tier Zaya nachgebaut und erbrachte bei den Urennversuchen sehr gutc Ergebnisse. Publiziert wird der l opferolen von J. Resehreiter und N. Tu/.ar, Rckonstruktion eines spatlatenezeitliehen Tiipl'erofens aus Mannersdorf a. d. March, NO., Archdoiogischc Mitieilungen aus Nordwesideulscliland, 1994 (im Druck).
' Die vorgelcgten Fundstiieke stellen einen Teil des noch unrestaurierten Fundmatcrials dar und zeigen nur einen (unvollstiindigen) Uberblick dcr vorhandenen Keramikformen. Die Zeichnungcn dcr Fundobjekte wurden von Danicla Kern angefertigt.
4 R. Gebhard, Der (llasschmuck aus dem Oppidum von Munching, Ausgr. in Manch. II (1989).
March weitere archaologische Untersuchungen durch die Prahistorische Abteilung des Natur-historischen Museums Wien vorgenommen. Die Grabungsstelle erstreckte sich 50 m siidlich der bereits im Jahr 1993 untersuchten Flachen und umfaBte etwa 3600 m2. Nach Abtragen einer teil-weise sehr machtigen Humusschicht von bis zu 1,2 m konnten iiber 600 (!) Verfarbungen freige-legt werden.
Den Hauptanteil der Befunde stellen Gruben unterschiedlicher GroBen und Formen aus ver-schiedenen Zeitepochen dar. Uberwiegend sind es Objekte aus Friih- und Spiitbronzezeit, in klei-nerem AusmaB aus dem Neolithikum, aus jiinge-rer Eisenzeit und romischer Kaiserzeit, die jiingsten Verfarbungen stammen aus dem 2. Weltkrieg.
Neben Gruben und schnurkeramischen sowie friihbronzezeitlichen Grabern konnten auf der groBen Grabungsflache verschiedene Haus- bzw.
Hiittengrundrisse freigelegt werden, die vorlau-fig zeitlich noch nicht naher eingeordnet werden konnen. Teilgrundrisse von 4 bis 5 Bauten mit Resten von Pfostengriibchen konnten neolithischen Ur-sprungs sein, in den bronzezeitlichen Zeitraum diirften Reste von Stander- und Flechtwerkbauten interpretiert werden. In die jiingere Eisenzeit datiert ein eingetiefter Bau an der Westseite der Grabungsflache, wahrend an der Ostseite ein einzelner Bau, dessen Boden aus grauem festgestampftem Lehm bestand, im Schema einer Sechs-Pfosten-Hiitte der romischen Kaiserzeit zu Tage kam.
Die hohe Dichte an spateisenzeitlichen Befunden konnte auf dieser Grabungsflache nicht mehr festgestellt werden. In den verbleibenden 50 m zwischen den Grabungsflachen liegt moglicher-weise die Siidbegrenzung der keltischen Ansied-lung, was sicherlich durch zukiinftige Untersuchungen festgestellt werden kann.
Poročilo o latenskodobnem naselju v Mannersdorfu an der March,
Spodnja Avstrija
Povzetek
NAJDIŠČE
Spomladi 1993 so pri izkopnih delih na različnih parcelah na južnem robu naselja Mannersdorf an der March (v/. /)' v zemlji odkrili in deloma uničili številne lise. Pri zaščitnih izkopavanjih, ki jih je opravil Prazgodovinski oddelek Naravoslovnega muzeja na Dunaju, so prišli na dan naselbinski objekti iz srednjega neolitika, zgodnje bronaste dobe, pozne latenske dobe, zgodnjega obdobja preseljevanja ljudstev in zgodnjeslovanske dobe.
LEGA
Novo najdišče se širi na več gradbenih parcelah in njivah neposredno na južnem koncu kraja, med zvezno cesto 49 ("jantarska cesta") in lokami Moravč. Po desnem bregu Moravč potekajoči puhlični hrbet sc na kratki razdalji dvigne nad nivo lok na relativno višino od okrog 5 do 6 m. Zdi se, da je bila vzpetina že v prazgodovini višja od poplavnega območja. Za to govorijo nedotaknjeni naselbinski ostanki in gostota
najdb.
OBJEKTI
Največ ostankov izvira i/ mlajše železne dobe, s prehoda stopenj LIC in LTD. Pet odkritih vkopanih stavb, lončarska peč in več jam so le majhen del keltskega nižinskega naselja vv'- 2). Stavbe so bile velike od 4 x 2,5 do 6 x 4 m. Globina vkopa znaša do 1,5 ni pod sedanjo površino. Pri treh so bila Ua iz sphane ilovice, nanesenc na podlago i/ puhlice ali peska. V vseli je bila na sredini ožjih stranic odkrita po ena jama za
stojko.
Lisa 1: Nepravilna pravokotna lisa. Na južnem in severnem robu objekta sta bili jami s premerom 30 cm za stojki. ki sta nosili slemensko lego. Stavba je bila 520 cm dolga in 300-310 cm široka, razdalja med jamama za stojki je znašala 490 cm, površina pa 16 m2 ((. /).
Lisa 2: Odkopana je bila le deloma in je imela nepravilno pravokotno obliko. Tri četrtine površine je pokrivala siva, sphana, 2-3 cm debela ilovica. Tla so bila okrog 90 cm pod sedanjo površino. Ohranjena dolžina je znašala 322 cm, širina 300-350 cm, ohranjena površina pa okrog 11 m2. Trideset cm široka jama za stojko na sredini zahodne stranice je bila vkopana 40 cm globoko v puhlična tla (t. 2).
Lisa 7: Okrogla jama v jugozahodnem vogalu lise 1 je imela na planumu 1 premer 165-170 cm. Največji premer (182 cm) je imel ta 160 cm globoki objekt v obliki mošnje na svoji sredini (/. /).
Lisa S: Čeprav je bilo mogoče ugotoviti samo dele zunanjega obrisa stavbe, jo je mogoče zadovoljivo rekonstruirati. Po razmerjih se ne razlikuje od prej omenjenih stavb. V širino je merila 280 cm, v dolžino okrog 400 cm, po površini pa od 11 do 12 m2. Kol v objektu 2, so bila tudi tu odkrita tla iz sphane sive ilovice, ki so se nahajala 140 cm pod sedanjo površino (t. .?).
Lisa 6: Ta velika lisa je ležala v smeri severovzhod-jugozahod in je merila 615 x 320-370 cm, s površino okoli 22 m2. Imela je nepravilno pravokotno obliko z močno zaobljenima vogaloma na severni strani. Ožji stranici sta imeli v smeri vzdolžne osi po eno jamo za stojko s premerom 25 in 30 cm. Jami sta segali 120 cm pod planum 1 ((. 4).
I.isa 22: Objekt je ležal približno v smeri zahod-vzhod in je imel tako kol vsi drugi nepravilen pravokotni obris. Na planumu I so znašale mere 520 x 300-330 cm, na planumu 2 se je dolžina povečala na okrog 550 cm. Tla koče so imela površino okrog 16 m2. Talno podlago iz peščene puhlice je
tako kot v lisah 2 in 8 prekrival sphan siv ilovnat estrih, ki se je ohranil le v fragmentih (t. 5).
Lončarska peč:1 Okrog 70 m vzhodno od stavb so bili odkriti ostanki lončarske peči z rešetko. Peč je bila med strojnim izkopom skoraj v celoti uničena, ohranili so se le skromni ostanki delovne jame, kuriščnih kanalov, kuriščnega in žgalnega prostora ter rešetke. Delovna jama je bila široka 230 cm, ohranjena dolžina pa je znašala okrog 170 cm. Od kuriščnega kanala se je ohranila okrog 100 cm dolga rdeče prežgana ilovnata banja, od 7 cm debele rešetke pa kos, velik približno 50 x 10 cm. Po ohranjenih ostankih sodeč je šlo za peč z dvema vzporednima kuriščnima kanaloma, ki sta vodila v dvodelen kuriščni prostor z oporno steno za rešetko. Delovna jama, ki je bila pred pečjo na severni strani, je bila verjetno ovalna in opremljena z dvema neizrazitima zemljenima stopnicama (t. 6).
DROBNE NAJDBE
V primerjavi s keramiko (t. 7-13)3 je bilo odkritih le zelo malo drobnih najdb. V stavbi 6 so ležali v celoti ohranjen železen nož z obročkom na koncu ročaja (r. 11: 2), odlomki železnih fibul srednjelatenske sheme (t. 11: 3,4) in dva kosa modrih steklenih zapestnic (t. 11: 7,8). Prvi (t. 11: 8) ima poševno narezano srednje in dve ozki stranski rebri, 7 cm velik notranji premer in je 1,22 cm širok. Cikcakaste nalepke na srednjem rebru so iz bele in rumene steklene paste. Drugi (I. 11:7) ima ravno tako tri rebra, vendar je srednje gladko in okrašeno samo z belimi nalepkami, ki so med seboj precej oddaljene. Notranji premer znaša okrog 5 cm, širina 0,93 cm. V lisi 22 je bil najden odlomek prozorne steklene zapestnice (t. 12: 2), ki je imela pet približno enako visokih reber. Ni mogoče reči, ali je imela prvotno tudi rumeno podlogo. Preprosti kobaltno modri
odlomek bi sodil v vrsto 1 la po Gebhardu,4 odlomek s poševno narezanim srednjim rebrom v njegovo vrsto 12, prozorni odlomek pa verjetno v vrsto 27. Časovno sodijo zapestnice v obdobje od razvite do pozne srednje latenske dobe (LT Clb do LT C2).
NADALJNJA IZKOPAVANJA NA NAJDIŠČU V MANNERSDORFU
1995 je Prazgodovinski oddelek Naravoslovnega muzeja na že znanem najdišču med Mannersdorfom in Angernom an der March opravil nadaljnje arheološke raziskave. Izkopno polje je ležalo 50 m južneje od že leta 1993 raziskanih površin in je obsegalo 3600 m2. Po odstranitvi deloma zelo debele plasti humusa (do 1,2 m) je bilo odkritih več kot 600 (!) lis.
Glavnino sestavljajo jame različnih velikosti in oblik iz različnih obdobij. Pretežno so to objekti iz zgodnje in pozne bronaste dobe, manj iz neolitika, mlajše železne in rimske dobe, najmlajše lise pa izvirajo iz druge svetovne vojne.
Poleg jam, grobov kulture vrvičaste keramike in zgodnje-bronastodobnih grobov so se na veliki izkopni površini pokazali tudi različni tlorisi hiš oziroma koč, ki jih zaenkrat še ni mogoče podrobneje časovno opredeliti. Delni tlorisi štirih ali petih stavb z ostanki majhnih jarkov za kole so morda neolitskega izvora, ostanki sohastih stavb in stavb s prepletom pa bronastodobni. Iz mlajše železne dobe je vkopana stavba, odkrita na zahodni strani izkopne površine. Na vzhodni strani odkrita koča s šestimi stojkami in s tlemi iz trdno sphane sive ilovice je rimskodobna.
Na tej izkopni površini so bili objekti iz pozne železne dobe že redki. V preostalih 50 m med obema izkopnima površinama je mogoče južna meja keltskega naselja. Ali je res, se bo gotovo pokazalo pri prihodnjih raziskavah.
Dr. Anton Kern
Naturhistorisches Museum Wien Prahistorische Abteilung Burgring 7 A-1014 Wien
Verfarbung 7
Nordprofil
Verfarbung 1
b
X33TT
Verfarbung 7
Verfarbung 2
Lehmettrich
D
Verfarbung 8
Ostprofil
Planum 1
o
LehMitrich
Westprofil
Nordprofil
Planum
Planum 2
Verfarbung 6
Dlanum 3
Sudprofil
Ostprofil
Arbeitijrube
Arbeitijrube
Topferofen
H 9 °
rot-
jebrinnt
M 5 .
Kippel
Lochtenne
Stitze
Heizrum
Verf. 7
Verf. 8
C
s
Taf. S: Mannersdorf an der March. I Verfarbung 2; 2-4 Verfarbung 7; 5-7 Verfarbung S. Alles Ton. M. = 1:2. '/.' N: Mannersdorf an der March. I lisa 2; 2-4 lisa 7; 5-7 lisa S. Vse glina.
Taf. II: Mannersdorf an tier March. Verfflrbung (>. 1-4 l-iscn, 5,6 Bron/.c, 7.K Glas, 9-11 Ton. M. 4 = 1:1; das Oblige = 1:2. T. II. Mannersdorf an tier March. Lisa 6. 1-4 železo, 5,6 bron, 7,H steklo, 9-11 glina.
Taf. 12: Mannersdorf an der March. Verfflrbung 22. I Knochcn, 2 (ilas, 3 Eiscn, Ion. M. 3 ™ 1:1; das Ubrige = 1:2. /. 12: Mannersdorf an der March. Lisa 22. I kost, 2 steklo, 3 železo, 4-9 glina.
Verf. 22
Spatkeltische und friihromische Funde im Bereich der Gracarca am Klopeiner See (Unterkarnten)
Paul GLEIRSCHER
Izvleček
Gracarca je hrib s tremi vrhovi na jugovzhodnem bregu Klopinjskega jezera na Spodnjem Koroškem, nad katerim se dviga za okroglo 200 m. Poselitvenozgodovinsko sta bila s srednjim vrhom, Gracarco v ožjem pomenu, občasno povezana Sentjurij na vzhodu in Dreiseenblick na zahodu. Obsežna visokosrednjeveška terasiranja (v zvezi z gradom na Šentjuriju) so v veliki meri uničila ostanke železnodobnega naselja. Pri sondažnih izkopavanjih so bili zato odkriti le skromni sledovi zgradb: ostanki hiš, zgrajenih iz lesenih soh na kamnitih podstavkih in iz plohov, ilovnat pod in poznokeltsko-zgodnjerimski vodni zbiralnik. Najdbe - pri najbolj dragocenih, ki so jih odkrili roparski iskalci, najdišče ni popolnoma zanesljivo - segajo v čas od 9. do 1. st. pr. Kr. (Ha B3 - LT D2). Eno grobišče je bilo na južni strani, nad Grabaljo vasjo. Takoj v začetku rimske dobe seje prebivalstvo verjetno predvsem iz gospodarskih razlogov (cesta, kamnolom lehnjaka, glinokopi) preselilo na območja severno od tod do Drave.
Abstract
Gracarca is a hill with three peaks on the southeastern shore of Klopeiner Lake in Lower Carinthia, above which it rises ca. 200 meters. The central peak, Gracarca proper, was periodically related in terms of settlement to Sentjurij on the east and Dreiseenblick on the west. The extensive high mediaeval terraces (related to the castle at Sentjurij) destroyed the remains of the Iron Age settlement to a great extent. Thus only modest traces of buildings were discovered in test excavations: remains of houses built of horizontal planks and vertical logs on stone foundations, a loamy floor, and late Celtic - early Roman cistern for water. The finds extend from the 9th to the 1st centuries BC (Ha B3 - LT D2). The richest finds were discovered by treasure hunters and their provenience is not entirely secure. One cemetery was on the southern side, above Grabelsdorf. At the beginning of the Roman period, the inhabitants moved to the region north of this towards the course of the Drava River, primarily for economic reasons (a road, a tufa quarry, clay pits).
Der Graearastoek, wie man geneigt ware zu sagen, ist ein dreiteiliger, heute dicht bewalde-ter Mittelgebirgsstock am siidostlichen Ufer des Klopeiner Sees (Abb. /), den er um rund 200 m iiberragt.' Er setzt sich aus dem Dreiseenblick im Westen, der Gracarca in der Mitte und dem Georgiberg im Osten zusammen. Das Arcal des Gracarcastockes, der aus wcichem tertiarem Konglomeratgestein aufgebaut ist, umfaBt bei einer West-Ost-Ausdchnung von etwa 2 km und einer
maximalen Nord-Siid-Ausdehnung von etwa 1 km insgesamt eine Flache von beinahe 1,5 km2. Darin finden sich zahlreiche Halbhohlen, angeblich auch Hohlen.
Da im Wort Gracarca der slowenische Stamm #ra(/=Burg steckt, schenkte ihr bereits Oswald Mcnghin 1927 bei seinen in weiten Teilen Oster-reichs betriebenen Feldforschungen Beachtung. Mangels von oberllachlich sichtbaren Wallspuren oder Bauresten auf der Gracarca vcrband er die
1 ZusammengcfaBt bei P Gleirscher, Urzcitlichc Siedlungsreste im Bereich der Gracarca am Klopeiner See in Unterkarnten. Gracarca-Bericht I, Carinthia 1 183, 1993, 33-93; hier auch Hinweise zum iilteren Schrifttum; ders., Neues zum Gracarca-Friedhof iiher Grabelsdorf. Gracarca-Bericht 2, Carinthia I 186, 1996, im Druck; ders., Ein hallstattzeitliches Haus und ein spiitkeltisches Wasscrsammelbccken auf der Gracarca sowie eine spatmittelaltcrlichc Wchranlage am Georgiberg. Gracarca-Bericht 3, Carinthia I 187, 1997, im Druck; vgl. auch kurz ders., Ergrahene Geschichte. Arch&ologie am Klopeiner See (St. Kanzian 1993); ders., Die Keltensiedlung auf tier Gracarca. Eine archdologische Spurensuche um tlen Klopeiner See mit Ausblicken auf den Kdrntner Raum und his ins Mittelalter (St. Kanzian 1996). - Grabungskurzbcrichtc in Fundber. Osterr. 31, 1992, 454 und 476 f.; ebd. 32, 1993, 713 sowie ebd. 33, 1994, 535 und 623.
38
Abb. 1: Die Gracarca von Volkermarkt (Nordosten) aus gesehen, im Vordergrund der Draustausee. Im Osten (links) der Georgiberg, im Westen (rechts) der Dreiseenblick. SI. 1: Pogled na Gracarco ob Klopinjskem jezeru iz Velikovca (s severovzhoda). V ospredju dravsko umetno jezero. Vzhodni (levi) vrh je Šentjurij, zahodni (desni) Dreiseenblick.
Namengebung mit den Uberresten der mittelal-terlichen Burg am ostlich anschlieBenden Georgiberg (625 m ii. M.), die bereits zwischen 1060 und 1070 urkundlich erwahnt wird.: Sie erhob sich auf einer etwa 70 m langen, 15-20 m breiten, steil abfal-lenden schmalen Rippe. Wallspuren an der West-seite, die gerne dieser Burg oder der Eisenzeit zugerechnet wurden, konnen friihestens im 15. Jahrhundert entstanden sein. Tonscherbenfunde vom Georgiberg datieren ins Hochmittelalter, in die Spatantike und in die gesamte Eisenzeit. Noch die heutigen Ortsnamen von Unterburg und Oberburg, am nordwestlichen bzw. am siidostli-chen FuBe des Georgiberges gelegen, kniipfen an diese Burg an. Aus Unterburg wurde letzthin auch eine bronzene emailverzierte Scheibenfibel mit Kreuzigungsdarstellung bekannt. Sie ist der Phase Kottlach II, damit dem 9. Jahrhundert, zuzuwei-sen.-'
Die westliche Erhebung des Gracarcastocks, der sog. Dreiseenblick (672 m ti. M.), ist eine im oberen Teil flache haubenformige Kuppe mit steilen Abhiingen.4 Die markante Terrassierung
in ihrem obersten Bereich lieB Franz X. Kohla, den verdienten ehrenamtlichen Erforscher der Kiirntner Burgenkunde, an eine Abschnitts-befestigung denken, die sich als reiner "Erdwall", ja als TerrassierungsmaBnahme, erwies. In meh-reren Suchschnitten kamen zwar Tonscherben ans Licht, Spuren einer Feuerstelle oder eines Baues konnte Kohla am Dreiseenblick aber nicht do-kumentieren. Es fallt auf, daB alle Funde vom Dreiseenblick der spiitkeltischen Zeit zuzuweisen sind, dieses Areal also allein damals in die Gracarca-Siedlung einbezogen war.
Am Siidabhang der Gracarca wurden vom FuBe der Danielskirche (625 m ti. M.) schlieBlich mehrfach Grabfunde bekannt.5 Ein frtihmittelalterliches Reitergrab enthielt unter anderem einen friinki-schen Reitersporn und eine spiitawarische wein-rankenverzierte Riemenzunge der Zeit um 730, die den Toten als "Anfiihrer der Karantanen" (ban) ausweisen diirften. Moglicherweise sind dem eine spatantike Glasperle und etwas Keramik aus einem wenig crforschten Griiberfeld in der siidwest-1 ich vorgelagerten Senke anzuschlieBen/'Dort befand sich wahrend der gesamten Eisenzeit der Friedhof der Gracarca-Bewohner, iiberlagcrt von einem "Griindergrab".
Nach diesen einleitenden Bemerkungen zu Umfeld und Topographic wenden wir uns nun dem Forschungsstand auf der Gracarca (687 m ii. M.) selbst zu.7 Die Gracarca ist ein liinglicher, von Nordost nach Siidwest streichender Hohenriik-ken mit steilem, vielfach terrassiertem Nord- und schroffem Siidabfall. Im westlichen Bereich Ziehen zwei Arme nach Norden bzw. nach Siiden. Als Kohla 1950, sechzigjahrig, erstmals auf der Gracarca Begehungen durchfiihrte, glaubte erzu-nachst, in den umfangreichen Terrassierungen ein verstiirztes Wallsystem und aufgrund zahlreicher Lesefunde die groBte spatkeltische Terrassen-siedlung im Karntner Raum crkenncn zu konnen. Einer solchen Siedlung ordnete erauch mil Blick zum Forschungsstand am Magdalensberg im Umfeld
Gleirscher (Anm. 1, Gracarcu-Ucricht 1) 35-37; R. Jernej, Gracarca, Georgiberg und Stein im Mittclaltcr, ebd. 95-106; dies., Zum Fundmaterial aus der Vcrsuchsgrabung am Georgiberg im Jauntal im Jahre 1964, ebd. 107-119.
1 F. Glaser, I -line fruhmittelalterlichc Scheibenfibel mit Kruzifixdarstcllung aus der Gcmcindc Si. Kanzian, Carinthiu
I 183, 1993, 205-207; Gleirscher (Anm. I, Gracarca-Bericht I) 37. - Zur Periodisicrung der Kottlachcr Kultur kur/ ders., in:
Kdrnten Archiv (Wien 1993) Blalt-Nr. 01007.
4 Gleirscher (Anm. I, Gracarca-Bericht I) 46 f.
^ Ebd. 48-53; I'. Szameit, P. Stadler, Das friihmittclaltcrliche Grab von Grabelsdorf bei Si. Kanzian am Klopeincrsee. Karntcn, Arcli. Austr. 77, 1993, 213-242; I Szameit, Zu Fundcn des 8. Jahrhundcrts aus Kiirntcn, Acta Hisiriat- 2, 1994, 82. 84, Taf. 2: 5-13.
h Zugehorige spatanlike und fruhmittelalterlichc Siedlungsfunde fehlen auf der Gracarca vorcrsi. Aus siratcgischen Grunden ein castrum vermutel bei Jantsch, Mitt. Anthr (lex. 68, 1938, 379. Vereinzelte splltantike Funde liegen miltlerweilc vom Georgiberg und aus dem Bereich des Griiberfeldes iiber Grabelsdorf vor.
7 Gleirscher (Anm. I, Gracarca-Bericht I) 38-4(>.
entsprechender Amtshandlungen bzw. Funktio-nen mehrere mutmaBliche Felsmale zu:8dazu zahlen der "Opferstein" oder "Fiirstensitz" am Ostabhang der sog. Tempelkuppe, eine angeblich dreiteilige Wanne am Nordsporn sowie mehrere "heilige Hohlen" mit halbkreisformigen Nischen am Siidabhang. In alien Fallen handelt sich jedoch ohne jeden Zweifel um die Negativabdriicke eines mittelalterlichen bis rezenten Miihlstein-bruches.
In den 50er und 60er Jahren fiihrte Kohla in Form schaufelbreiter Suchgraben im gesamten Bereich der Gracarca zahlreiche Sondagen durch. Dabei waren ihm nur sparliche Beobachtungen zum Befund beschieden, die er so zusammenfaBt: "wurden nicht nur Feuerstellen mit tonernem Haushaltsgeschirr innerhalb ehemaliger dunkler, fettiger Wohnboden (mit Tierknochen, Holzkohle-stiickchen belegt), selten auch Bruchstiicke hall-statt- und latenezeitlicher Metallgegenstiinde sowie Schlackenbrocken aufgedeckt, sondern - wie auf dem Katharinenkogel bei Tscherberg - auch Steine oder kleine Steingruppen als Eckstiitzen fiir Gebiiude (im Abstand 2 x 3 m, 3 x 4 m oder 2,5 x 3 m) und niederes Trockenmauerwerk zur berg-seitigen Hangsicherung. Von der Keramik, we-dcr jener iilteren auf den hdhcrgelegenen Terrassen, noch von den unteren, konnte bisher der geschlos-sene Scherbensatz fiir wenigstens ein GefiiB aus dem von Buchen- und Fichtenwurzeln dicht durch-zogenen, nieist nur bis zu 30 cm starken, steini-gen Grund geborgen werden. Eine stratigraphi-sche Klarheit war bei aller Vorsicht, selbst an giin-stiger gelagerten Stellen, aus dem seltsamen Gemenge nicht zu erreichen."
1954 hob Kohla einen 50 cm hohen Graphit-ton-Kochtopf mit Kammstrichverzierung aus dem Bereich am oberen Nordabhang hervor, dessen Scherben er auf engstem Raum auflesen konnte, ohne ihm ein Gehniveau oder eine Herdstclle zu-ordnen zu konnen.9 Eine aus FluBsteinen zu-sammengefiigte Feuerstelle der Hallstattkultur konnte er 1957 zusammen mit mehreren ringfor-migen Webstuhlgewichten in nachster Niihe frei-legen.10 Auch andernorts fanden sich zwar al-lenthalben verschicdenste Tbnscherbcn und mehr-'ach "in wirrem Durcheinander Steinsetzungen", allein kam nirgends ein intakter I lausgrundriB ans Licht. An einer Stelle am westlichen Nordabhang
Abb. 2: Gracarca 1992, Sektor B2/36, Planum 2. Das ober-ste Schichtpaket (Humus und kiinstlich aufgebrachte leh-mig-sandige Erdschicht, die alle Terrassen gleichmaBig iiber-decken) ist abgehoben, der verlagerte Kulturschutt zeich-net sich dunkel ab. Zu erkennen ist auBerdem ein Suchschnitt von Kohla.
SI. 2: Gracarca ob Klopinjskem jezeru 1992, sektor B2/36, planum 2. Zgornji plasti (humus in umetno nanesena ilovnato-peščena zemlja), ki enakomerno prekrivata vse terase, sta odstranjeni. Premaknjena kulturna ruševina je temnejše barve. Vidna je tudi sonda Kohle.
war eine Trockenmauer talseitig teilweise dreilagig erhalten geblieben, auf der, wie Hiittenlehmbrocken zeigen, ein moglicherweise aus zwei Riiumen von fast quadratischem GrundriB zusammengesetzter Blockbau aufgelegen hat. Eine zeitliche Zuord-nung war iiber das einmal mehr vollig vermengte Fundgut nicht zu gewinnen.11
Daran kniipfen jene Beobachtungen an, die im Rahmen der 1992 vom Landesmuseum fiir Kiirn-ten in Zusammenarbeit mit dem Wissenschaftli-chen Verein 5000 Jahre Gracarca und der Gemeinde St. Kanzian am Klopeiner See wieder aufgenom-menen systematischen Untersuchungen auf der Gracarca gewonnen werden konnten. Die Terras-sierung ist in ihrer heutigen Form demnach nicht anlik, sondern hochmittelalterlich, was auch fiir andere vergleichbare Urzeitsiedlungen im Kiirntner Raum gelten diirfte (Abb. 2). Es handelt sich dabci um cine aufwendig und systematisch betriebene Tcrrassierung, in die der urzeitliche Kulturschutt weitestgehend gleichsam als mittlere Ausglcichs-schicht eingebunden ist und die gegeniiber den bestchcnden urzcitliehcn Terrassen offenbar be-trachtlich versetzl ist. Wahrend die (spat)keltischen Funde so am stiirksten und weitgehendsten in Mit-
K Ebd. 53-55, 63 f.; vgl. ergfinzend A. lluber, Rcifnitz: Opfer-, Bier- oder Miihlstein?, Kiirntner Landsmannschaft 1993/ 12, 12-17,
'' Gleirseher (Anm. I, Gracarca-Bericht 1)401.
10 Ebd. 41.
" Ebd. 43 f.
Abb. 3: Gracarca 1993-1994, Sektor El-2. Planum 7 (links) und Konservierung (rechts). Am linken Bild sind das hangseitige westlichc Ende des Baues zu crkenncn, die daran anknupfende Brandschicht sowie eine weitere Steinsetzung. SI. 3: Gracarca ob Klopinjskem jezeru 1993-1994. sektor El-2, planum 7 (levo) in konservacija (desno). Na levi sliki je mogoče prepoznati proti pobočju obrnjeni zahodni konec stavbe, do njega segajočo žganinsko plast in še en niz kamnov.
leidenschaft gezogen wurden, blieben altere Be-funde wenigstens tcilweise erhalten.
So fanden sich im Vorfeld der Gipfelkuppe Uber-reste einer einst gut 80 cm tiefen grubenartigen Vertiefung und zweier wohl zugehoriger Pfostenlochcr, die der beginnenden Eisenzeit (Ha B3) zuzurechnen sind.12 Allein war auch deren Boden-niveau durch spiitere, noch urzeitliche Planierungs-maBnahmen bereits abgetragen. Einer davon sind Spuren eines hangparallelen jiingerhallstatt-zeitlichcn Hauses mit einem brandgeroteten Lehmboden zuzurechnen, auf dem sich noch mehrerc ringformige, tonerne Webgewichte fan-den.1' Bergseitig war der Boden auf weite Tfeile von einem kurvenformigen schmalen Holzkohle-band begrenzt, Ubcrrcstc einer flechtwerkartigcn Wandkonstruktion? Nordwiirts war der Boden we-gen spiiterer TerrassierungsmaBnahmcn kaum meterbreit erhalten geblieben. Wahrend einige
groBerc Steine, die siidlich parallel zum Lehmboden liegen, dieser Hausstruktur nicht mit letz-ter Sicherheit zugeordnet werden konnen, erga-ben sich an einem ahnlichcn Befund tiefer unten am Nordhang konkretere Daten zum hallstatt-zeitlichen Hausbau.
Dergleichfalls infolge eines Brandes verziegelte Lehmboden wird im Siiden im Abstand von ca. 3 m von groBeren Steincn mit flacher Oberseite begleitet (Abb. J).14 Zwei Steine im Westteil dienten als Auflage fiir die Pfosten der Eckkon-struktion. Ein im Feuerzerborstener Stein imOsten lag ursprunglich wohl auf den beiden siidlich an-grenzenden Steincn auf. Es handelt sich demnach um einen Stiinderbau, dessen Pfosten durch die Unterlage groBcr Steine vor der Bodenfeuchtigkeit geschiitzt wurden, wie man es noch heute etwa an zahlreichen Kiisen im Gailtal beobachten kann. Da trotz des Brandes keine Hinweise auf I'lecht-
12	Ebd. 64 f.
13	Ebd. 68.
14	Graining 1993; Sektor LI/81-82 (Gracarca-Bericht 3)
Abb. 4: Gracarca 1994, Sektor Gl. Der westliche Teil des Wassersammelbeckens im Bereich der Forstwegkurve. Am linken Bild sind der Wandverputz und das starke Gefalle des Felsens gut zu erkennen, am rechten der talseitige Fundamentvor-sprung und die Eckkonstruktion.
SI. 4: Gracarca ob Klopinjskem jezeru 1994, sektor Gl. Zahodni del vodnega zbiralnika na območju ovinka gozdne ceste. Na levi sliki sta vidna stenski omet in močno padajoča skalna podlaga, na desni pa proti dolini obrnjeni razširjeni temelj in vogalna konstrukcija.
werkwande (verziegelter Hiittenlehm) vorlicgen, darf'man an Bohlenwande denken. Das Dach mag mit Schindeln oder wahrscheinlicher mit Schilf gedeckt gewesen sein. Derlei Hiiuser sind im Alpen-raum etwa auch in der Ostschweiz nachgewiesen worden.15 Damit zeigt sich, daB neben den von Kohla erfaBten Blockbauten mit Trockenmauer-sockeln wahrend der Hallstattkultur auf der Gracarca auch Standerbauten bekannt waren.
Fiir die keltische oder spatkeltische Zeit lie-gen, wie angedeutet, gegen mancherlei Erwartung nur iiuBerst sparliche Befunde vor. Dazu za hit vielleicht eine aufwendige lerrassierungsmaBnahme am NordfuB der Gipfelkuppe.16 Man hatte aus dem Konglomeratgcstcin Schollcn gebroehen und
sie hier als Eckverstiirkung der obersten Terrasse eingebracht. Die hochmittelalterliche Planie-rung ging so tief, daB siimtliche zugehorige Bon-denniveaus dort befindlicher Bauten einmal mehr abrasiert worden sind, sich moglicherweise allein deren unterste Reste fanden: groBere Steine und zwei in etwa korrespondiercnde rechteckige Ausnehmungen im Fels, in denen einst Holzpfosten verankert gewesen sein konnten.
Eine rundliche Lehmtenne am nordlichen Arm der Gracarca lag schon in abschussigem Geliin-dc teils am Fels, teils auf einer Steinrollierung auf. In deren Unterbau kam hallstattzeitliches Fundgut zutage.17 Schlacken- und Luppenteile weisen auf einen Zusammenhang mit einer Schmie-
15 K. Steinhauser-Zimmermann, IIin spathallstattzcitliches Haus auf dem Montlingerberg - Oherlegungcn zu einem Rekonstruktionsversuch, in: Arcliiiologie in (iebirgen (Festschrift F.. Vonbank), Sehr. d. Vorarlberger Landcsmus., K. A, 5 (Brcgcnz 1992) 105-107.
Gleirscher (Anm. I, Gracarca-Bericht 1)66-71.
17 Ebd. hI.
de. Eine Untersuehung ergab fiir ein Luppenstiick von der Gracarca einen Kohlenstoffgehalt zwischen 1,5 % und 1,8 %, was einem gerade noch schmiedbaren, sehr kohlenstoffreichen Stahl ent-spricht, wie man ihn vom Magdalensberg kennt. Dem lassen sich Schmiedewerkzeug und Eisen-barren unterschiedlicher Form anschlieGen, die ein differenziertes Schmiedehandwerk anzeigen.
Bereits 1959 erschloG Kohla im mittleren Teil des Nordabhanges, dort wo heute die ForststraGe um die Kurve fiihrt, ein Wassersammelbecken mit Estrichboden.18 Dieses Wassersammelbecken konnte 1993, nach dem Bau der ForststraGe, wieder lokalisiert und in der Folge weitgehend freige-legt werden (Abb. 4). Die talseitige "Dammmauer" des teilweise in den Felsen eingearbeiteten Bau-werks war 1,5 m stark (= 5 rom. FuG) und hatte talseitig zusatzlich einen 15 cm (= 1/2 FuG) brei-ten Fundamentvorsprung. Die nach Siiden fiih-renden Schenkel waren nur 1,2 m (= 4 FuG) breit. Sie banden spitzwinkelig (70° bzw. 77,4°) an die talseitige Mauer an. Die bergseitige Begrenzung konnte wegen der StraGenfiihrung bisher nicht erschlossen werden. Dennoch konnen die Bau-ma(3e einigermaGen abgeschiitzt werden. Die lichte Weite an der Nordseite betriigt 15,45 m ( = 51 1/ 2 FuG), die beiden Schenkel waren wohl rund 10 m lang. Daraus ergibt sich ein Volumen von 100 bis 150 m3 bzw. ein Fassungsvermogen von 100.000 bis 150.000 I, was einem ahnlichen Bauwerk am Magdalensberg gut entsprechen wiirde.'1' Die Nut-zung des Objekts als Wassersammelbecken erhellt insbesondere aus dem Wandverputz, durchsetzt mit Ziegelmehl, das ihn wasserundurchlassig machte. Der Bau fallt durch die Mauertechnik vollig aus dem von der Gracarca und von anderen keltischen Siedlungen Bekannten heraus, laBt sich nur durch enge Kontakte zum romischen, hochqualitativ ausgestatteten Handelsemporium am Magdalensberg erkliiren. Nur dort konnte man auch die notwenigen Handwerkerbekommen. DaB man in einem so wichtigen Punkt wie der Was-serversorgungeher neue lech n i ken iibernahm denn etwa im Wohnbereich, wird aus dem Festhalten an traditionellen Strukturen verstandlich.
Was die Befunde zum Aufbau und damit zur Datierung der zahlreichen Terrassen anbelangt, so erkannte Kohla schon 1959, daG diese keiner-lei fortifikatorischen Charakter hatten.20 Sie waren
in mehreren Phasen zwischen der Eisenzeit und dem Hochmittelalterentstanden. Zum allergroGten Teil fehlen sogar Spuren einer holzernen oder steinernen Setzung zum besseren Halt des Schiitt-materials. Die heute sichtbaren Geliindeterrassen geben also keinen linearen Einblick in die Aus-dehnung der urzeitlichen Siedlungen auf der Gracarca, erhielten im Hochmittelalter ihre heutige Form (vgl. Abb. 2).
Der Datierungsrahmen der Siedlungsfunde auf der Gracarca erstreckt sich, wie Kohla bereits im wesentlichen erkannt hat, von der beginnenden Eisenzeit bis ans Ende der Latenezeit, also vom 9./8. Jahrhundert bis ca. 15 v. Chr., der Zeit der romischen Landnahme in Norikum.21 Dabei wird man eher an eine Kontinuitat denn an dazwischen anzusetzende Siedlungsabbriiche zu denken haben, ohne daG dies funktionale bzw. damit ver-bundene qualitative Kontinuitat implizieren wiirde. Die urzeitliche Besiedlung scheint auf Terrassen unterschiedlicher GroGe locker iiber den gesam-ten Nordhang der Gracarca verstreut gewesen zu sein. Sie erreichte bereits wahrend der Hallstatt-kultur eine gewisse Dichte. Die stiirkste Besiedlung ist fiir die spate Keltenzeit (2./1. Jahrhundert v. Chr.) anzunehmen, als es auch reichlich Eisenverarbeitung gab und auch der westlich vor-gelagerte Dreiseenblick in die Siedlung einbezo-gen war. Ein leidiges Kapitel der jiingeren Gracarca-Forschung stellt deren Heimsuchung durch Son-denganger dar, die offenbar wahrend der 80er Jahre reichlich metallisches Fundgut fortgetragen haben.22 In verschiedenen Sammlungen im In- und Ausland durften sich freilich auch Funde mit anderen Fundorten daruntcrgemischt haben, ohne daG zu bezweifeln wiirc, daB ein Gutteil dieser Stiicke tatsachlich von der Gracarca oder deren engerem Umfeld stammt, andere zumindest auch aus dem (Unter)Karntner Raum. Ein reichhalti-ges Fundspektrum dieser Art befindet sich, wie die Sammelaufnahmen beispielhaft zeigen sollen, in der Niihe von Stuttgart (Abb. 5) und soil vom Landesinuseum fiir Karnten zuruckgekauft werden.
Das Siedlungsendc und deren Struktur schei-nen — bei ungleicher Vorbesiedlung — insbesondere mit den sparlichen Daten vom Maria Saaler Berg nordlich von Klagenfurt gut verglcichbar zu sein, wo sich damit freilich die Frage der Wallzu-
IN Ebd. 4.1 f. - Sektor GI und G2.
''' II. Vetters, I)ic Terriissenhiiuser, Das Gebiiude siidwcsllich des Forums, Curinthia I 15(i, I()(>(i, 386 If.
Lntgegen anderen auch modernen Linschiit/.ungen; Lit. da/u bei Cilcirschcr (Anm. I. Gracarca-Hericht I) 45. 21 Ebd. 81-91. -- Ebd. 4(> mit Anm. 32.
2
Abb V Keltische Funde von der Gracarca(7), Slg. Kapitzke, Stuttgart. Giirtelteile (M. = 1:2), Herdgeriit (M. = 1:4), Lan-/.enspitzen (M. 1:4) und groBc Kiichenmesser (M. = 1:3).
SI. 5,- Keltske najdbe / Gracaree ob Klopinjskem jezeru (?). Zbirka Kapitzke, Stuttgart. Deli pasov (M. = 1:2), ognjiščni pribor (M. ■ 1:4), suliCne osti (M. = 1:4) in veliki kuhinjski noži (M. = 1:3).
ordnung verbindet.23 Trotz eines unbestreitbaren Anteils an der Produktion des ferrum Noricum, einer beachtlichen SiedlungsgroBe (bis zu 10 ha) und einer damit wohl zu verbindenden zentral-ortlichen Funktion gibt es bislang auf der Gracarca keine Hinweise auf eine Befestigungsanlage. Auch griff man nur in einem Fall, beim Wassersammel-becken, wohl aus hygienischen Griinden auf romische Bautechnik zuriick. Im Gegensatz zum romischen Handelsemporium auf dem Magdalensberg liegen am Maria Saaler Berg und auf der Gracarca offenbar Siedlungen der einheimischen, stark keltisierten Bevolkerung vor uns, deren gegenseitiges Verhiiltnis und Rolle im keltischen Stammesgefiige weiter erhellt zu werden ver-dient.
Schon fiir die friihe romische Kaiserzeit man-gelt es nicht an Funden im nordlichen Vorfeld der Gracarca, hin zur Drau. Dies diirfte weniger als zwangsweise Umsiedlung denn vielmehr als Re-aktion auf romische Wohnkultur und neuartige Erwerbsmoglichkeiten zu verstehen sein, etwa in bezug zur RomerstraBe zwischen Virunum/Zoll-feld und CWe/a/Celje, zum Tuffsteinbruch in Pcratschitzen oderzu einer Lehmgrube in Kleindorf I stehen. Der Kalktuffabbau ist zwar noch nicht durch Werkzeugfunde u. ii. m., indirekt aber durch die Verwendung entsprechender Bausteine - Quader und Keilsteine bei Gewdlbekonstruktionen, Pfei-lern und Grabbauten - seit augusteischer Zeit belegt.
Grabfunde - Brandbestattungen in Urnen - kamen nahe der StraBe Virunum-Iuenna-Celeia im Bereich Peratschitzen/Srejach mehrfach, zuerst 1905 beim Bau der "k.-k. priv. Siidbahngesellschaft", ans Licht.24 Zu den Altfunden ziihlen neben einer eisernen Schere, einer bronzenen Giirlelschnalle und einer Urne zwei qualitatvolle Kriige (Lagynoi), von denen einer (Form 479) bei einem Bomben-anschlag auf das Stadtmuseum Volkermarkt im Jahre 1979 vcrloren ging, der andere (Form 477) erhalten blieb. Beide Kriige datieren ins friihe 1. Jahrhundert n. Chr., sind etwas alter als ein ahn-liehes Stiick, das zuletzt in einem Brandgrab im nahen Eberndorf25 ans Licht kam.
Ende der 5()er Jahre konnte ein Brandgrab auf einer zungenformigen Hochtcrrasse knapp iiber
den Kalktuffbriichen von Peratschitzen26 naher un-tersucht werden. Unter den Streufunden im Umfeld finden sich auch spatkeltische GefaBbruchstiicke, darunter sog. Graphittonware. Die 0,6 m hohe rechteckige Grabgrube (1,05 x 1,4 m) war mit roh behauenen Tuffbrocken ohne die Verwendung von Mortel ausgekleidet worden. Der Boden der Grab-kammer war mit einer 15 cm starken asche- und kohlehaltigen Schicht, den Riickstanden des Schei-terhaufens, bedeckt. An der nordlichen Schmal-seite der Grabkammer standen ein groBer, mit einem Gittermuster verzierter Topf (H. 22 cm), der als Urne diente und neben dem Leichenbrand auch Trachtelemente und ein kleines eisernes Messer enthielt, sowie zu seinen Seiten je ein kleineres GefiiB, eines davon ein Becher. Sie zeigen Trank- und Speisebeigaben an, denen das kleine Messer zuzuordnen ist. Die erhaltenen Trachtelemente sind zwei bronzene Fibeln provinzial-romischer Machart (Typ der kriiftig profilierten Fibel), ein einfacher bronzener Fingerring und ein bronzener offener tordierter Armreif mit Ring-ose (Dm. 8 cm). Der Grabfund datiert damit in die erste Hiilfte des 1. Jahrhunderts n. Chr. und ist einer durchschnittlich ausgestatteten Frau zu-zuweisen.
Dem ist ein einfacher marmorner Grabtitulus (40,9 x 51,5 cm) anzufiigen, der 1988 beim Pflii-gen in Srejach27 beobachtet wurde. Die Bear-beitungsspuren von Spitz- und FlachmeiBel sind noch gut zu erkennen. Die Inschrift mit den knapp 5 cm hohen Buchstaben lautet: Iuvenalis /et Bausu B(- - -) / H(- - -) ser(vi) v(ivi) f(ecerunt) sibi / et Ursulo f(Hio) / an (riorum) XXV. Das heiBt: Juvenalis
und Bausu, Sklaven des B(.....) H(.....), lieBen (das
Grabmal) bei Lebzeiten fiir sich und fiir ihren Sohn Ursulus errichten, der im Alter von 25 Jah-ren starb. Der Name Juvenalis leitet sich von der Bezeichnung des jugendlichen Lebensalters ab unci ist als Cognomen durchaus gelaufig. Der Name seiner Gattin ist keltischen Ursprungs (kelt. Bauson [mannl.] bzw. Bauso [weibl.]), die Endung auf -u bei keltischen Frauennamen sehr gelaufig. Wes-sen Sklaven die beiden waren, ist wegen der star-ken Kiirzung(B. II.) nicht mehrzu entschliisseln; man konnte rein spekulativ an die in Karnten gut
23	R. Eggcr, C. Praschnikcr, Ausgrabungen auf dem Maria-Saaler Bcrgc, Carinthia I 126, 1936, 87-92; A. Ogris, Eine keltische Fundmilnze vom Maria Saaler Berg, Carinthia I 173, 1983, 111 f. - Moglicherweise siiul dieser Siedlung die Grabfunde von Atschalas im Norden Klagenfurts zuzuweisen: H. Muller-Karpe, Zcugnisse der liiurisker in Karnten, Carinthia I 141, 1951, 626, 634, Abb. 6: 1-6.
24	F. Cilaser, Eine romische Grabinschrift aus Srejach (Jauntal), Carinthia I 179, 1989, 53 mit Anm. 9.
25	Ders., Archiiologisches vom Hcmmaberg und aus dent Jauntal, Carinthia I 174, 1984, 4(1 ff.
2,1 H. Dolenz, Zwei romerzeilliche Griiberfunde aus dem Jauntalc in Kiimlen, Carinthia I 150, I960, 625 ff.
27 Glascr (Anm. 24) 51 ff.
bezeugte Familie der Barbier denken. Der Sohn der beiden tragt einen Namen mit dem iiuBerst gebrauchlichen Wortstamm Urs-, d. h. Bar. An-laB fiir die Erriehtung des Grabmales war der friihe Tod des Sohnes. Aus den Bearbeitungsspuren des Grabtitulus liiBt sich rekonstruieren, daB die Inschrift einst in einem einfachen, aus Bruchsteinen gemauerten Grabbau eingelassen war, der sich iiber einem Grab der oben beschriebenen Form befand.
Zuletzt wurden romisehe Grabfunde der Zeit um 100 n. Chr. aus Kleindorf I bekannt,28 darunter ein Soldatenteller und eine einfache Urne mit profiliertem Rand. Ein qualitatvoller marmor-ner Frauenkopf mit einheimiseher noriseher Haube, einer sog. Modiusmiitze, ist diesen Grab-funden zuzuordnen. Die beiden Friedhofe in der Zone zwischen Gracarca bzw. Klopeiner See und Drau erbrachten insbesondere Funde aus dem 1. Jahrhundert n. Chr. Mit ihnen ist die friihe Siedlungsverlagerung von der Gracarca nach Norden gut zu belegen.
Romisehe Miinzen wurden nahe der Draubriicke bei St. Marxen, am "Romerweg" in Klopcin (As des Nerva [96-98 n. Chr.]) und in Grabelsdorf (Domitian [81-96 n. Chr.]) aufgelesen.2gSie konnen siedlungsgeschichtlich nicht weiter ausgewertet werden. Isoliert bleiben derweil auch die romischen Marmorfragmente aus Grabelsdorf. Romisehe Funde, vor allem Fibeln, kamen auch reichlich am Steiner Berg ans Licht, wobei man an ein Heiligtum denken konnte.
Aus Goritschach bei Mochling am SiidwestfuB des Steiner Berges, schon in der Gemeinde Riick-ersdorf, kennt man Teile einer romischen villa(?) aus dem 3. Jahrhundert n. Chr.3<)Zu ihrer Aus-stattung gehoren Reste feiner Wandmalerei, Marmorverkleidung und eine Hypokaustenheizung. Wahrscheinlich sind die "Romersteine" in der Kirche von Stein mit den zu dieser villa gehori-gen Grabbauten zu verbinden. An der siidlichen AuBenmauer dieser Kirche findet sich ein Seiten-pilaster von einer romischen Grabadikula, der mit einem Akanthusrankenmotiv verziert ist. In der Altarmensa des Seitenaltares, der den Grabschrein der Hildegard von Stein tragt, ist ein romischer Grabtitulus (1,0 x 0,73 m) aus dem 2./3. Jahrhundert vermauert:31 Pusio / C(ai) Valen/tini Fla/ viser(vus) v(ivus) f{ecit) /s(ibi) [et Te]rtiae/c[on(iugi) pi]en{tissimae) et / Boniatae / socre. Das heiBt: Pusio, der Sklave des Caius Valentinius Flavus hat (das Grabmal) zu Lebzeiten fiir sich und seine frommste Gattin Tertia und die Schwiegermutter (richtig: socrui) Boniata errichtet. Alle Personen tragen lateinische Namen. Die Buchstaben der Inschrift werden von oben nach unten je Zeile immer kleiner, von 10 cm Hohe bis zu 4,3 cm Hohe. Die nachtragliche AusmeiBelung in der 5. und 6. Zeile diente zur Aufnahme der Reliquien im Altar. Vor der Kirche lagen in den 30er Jahren zwei Marmorquader, die ebenfalls als Grabspolien an-zusehen sind. Zwei Glasflaschchen unter den Reliquien der hi. Hildegard gelten als romerzeitliche Balsa-marien.
Poznokeltske in zgodnjerimske najdbe na območju Gracarce ob Klopinjskem jezeru (Spodnja Koroška)
Povzetek
Urili Gracarco na jugovzhodnem bregu Klopinjskcga jezera na Spodnjem Koroškem sestavljajo trije vrhovi (.v/. /): Sentjurij "a vzhodu (625 m nm. v.). Gracarca na sredi (687 m nm. v.) m Dreiseenblick na zahodu ((>72 m nm. v.). Višinsko naselje se tako dviga nad jezerom za okoli 2(H) m, nad rikarsko visoko teraso na jugu pa za okoli 10(1 in. Vrh Gracarca ima obliko podolgovatega hrbta, ki se razprostira od severovzhoda proti jugozahodu ter ima strmo severno in južno pobočje. Na severnem so številne terase. Na zahodnem delu se vlečeta dva kraka proti severu oz. jugu. Zaradi korena#r«</- v imenu
je že Oswald Mcnghin domneval, da je tu stalo prazgodovinsko naselje. Domneva je bila v tridesetih letih dokazana. Franz X. Kohla, častni kustos Deželnega muzeja v Celovcu, je v petdesetih in šestdesetih letih opravil prve raziskave naselja in na tej podlagi izoblikoval posamezne delne ugotovitve. Do zdaj je ostala nedokazana njegova domneva o zelo velikem gradišču.
Deželni muzej za Koroško od leta 1992 dalje ponovno arheološko raziskuje Gracarco. Tfakoj seje izkazalo, da povsod vidne terase niso bivalne terase ali zravnani nasipi, ampak
28 I'. Glcirschcr, Fundber. Osterr. 31, 1992, 470 f.
Unpubl.; Landcsmuscum fiir Karntcn, Klagcnfurt.
1,1 I Jantscli, Archiiologischcr Fundbcricht 1931. ('ariniliia 1 122, 1932, 31 ff.; II. Kcnner, Antike romisehe Wandmalerei in Karmen. Carinthia I 140, 1950, 168 f.
" F. Jantscli, Archiiologischcr Fundbcricht 1937, Carinthia I 128, 1938. 116.
da gre za visokosrednjeveške kmetijske terase, morda za vinograde (si. 2). Srednjeveško terasiranje, ki se verjetno pojavlja tudi na številnih v literaturi omenjenih naseljih s terasami na Koroškem, je povzročilo velike spremembe, ostanki železnodobnega naselja so bili močno uničeni. Pri raziskovanjih so bili večinoma odkriti le deli hiš. Najbolje ohranjena (si. J) je bila zgrajena iz lesenih soh, oddaljenih med seboj okrog 3 m. Stale so na večjih kamnih, ki so bili v vogalu podvojeni (sohasta gradnja). To tehniko gradnje je mogoče še zdaj videti na kozolcih v Ziljski dolini. Sredi severnega pobočja je že Kohla odkril vodni zbiralnik (si. 4), vendar o njem ni podrobneje poročal. Zidovi so zidani z malto, notranji omet ima primešane veliko zdrobljene opeke. Prostornina je znašala od okrog 100.000 do 150.000 1. Takšno tehniko gradnje so v pozno-keltskem času obvladali samo zidarji naselja na Stalenskem vrhu, kjer je bil odkrit podoben vodni zbiralnik. Medtem ko so se prebivalci Gracarce glede bivalne kulture držali starega izročila, so pri oskrbi z vodo uporabljali najnovejšo tehniko.
Gospodarsko vlogo velikega, verjetno središčnega naselja na Gracarci osvetljujejo tudi številni ostanki predelave kovin. Na okroglem ilovnatem podu so bili odkriti volkovi z 1,5 do 1,8 % ogljika. Gre za železo z zelo velikim deležem ogljika, ki ga je ravno še mogoče kovati. Enako je znano tudi na Stalenskem vrhu. Najdbe z Gracarce sodijo v celoti v čas od začetka starejše železne dobe (Ha B3) do konca mlajše (LT D2). Roparski iskalci so z detektorji kovin našli mnogo zelo kakovostnih poznokeltskih najdb (si. 5), pri katerih pa najdiščni podatki niso popolnoma zanesljivi. Te najdbe kažejo na gospodarsko močno naselje, verjetno v času, ko je bil poleg Gracarce poseljen tudi Dreiseenblick.
Na začetku rimske dobe je bilo naselje očitno hitro zapuščeno. Zgodnjerimski grobovi na območju, ki se razteza severno od tod do Drave, so verjetno v zvezi z novimi gospodarskimi možnostmi (cesta, kamnolom lehnjaka, glinokopi).
Dr. Paul Gleirscher Landesmuseum fur Karnten Abteilung fiir Ur- und Friihgeschichte Museumgasse 2 A-9021 Klagenfurt
Spatkeltische und romische Siedlungen des 1. nachchristlichen Jahrhunderts im Stadtgebiet von Savaria
Denes GABLER
Izvleček
K poznavanju velikega prehoda prazgodovinske dobe v rimsko so prispevala pomembna izkopavanja in topografski pregledi na mestnem območju Savarije (utrjeni naselji Szentvid pri Velemu in Ostffyasszonyfa). Ker konca teh utrjenih naselij ni mogoče točno določiti, pride v poštev kateri koli datum predklavdijskcga časa. Majhno število ravninskih naselij poznega latena jc morda posledica pomanjkljive raziskanosti; ni pa tudi izključeno, da je redko poselitev povzročila izselitev Eraviskov. Poznokeltska naselja so pretežno na obrobju območja. Pri izkopavanju rimske ceste postaje v Sarvarju smo lahko ugotovili nadaljevanje izdelave keramike vrste LT D v flavijski čas. Redni promet blaga po jantarski cesti je verjetno stekel potem, ko je bil v Karnuntumu zgrajen stalni legijski tabor. Ozemlja Savarije v predklavdijskem času Rimljani verjetno niso naselili. Veterane 15. legije Apolinarisso naselili šele ob ustanovitvi kolonije. Zgostitev nagrobnikov Italikov je opazna vzhodno oziroma severovzhodno od Savarije. Na istem območju je večina podeželskih vil. Staroselci so izpričani z napisi le na zahodnih, hribovitih območjih province. To, da o starosclskem prebivalstvu, ki je živelo tudi v mestu, po ohranjenih napisih ni mogoče sklepati, dokazuje, da je bilo potisnjeno močno v ozadje. Na obrobju pa je mogoče najti gomile in vikusc - vaška naselja s keramiko vrste LT I).
Abstract
The major transition from the prehistoric to the Roman period has been illuminated by important excavations and topographic surveys in the urban territory of Savaria (the fortified settlements of Szentvid near Velem and Ostffyasszonyfa). As the end of these fortified settlements cannot be determined exactly, they are dated broadly to the pre-Claudian period. The small number of lowland settlements of the late La Tene period is perhaps a result of insufficient research, but it is also not excluded that the scarce settlement density could have caused the emigration of the Eravisci. The late Celtic settlements were primarily located on the borders of the territory. During the excavation of the Roman road station at Sarvar, it was possible to establish the continued production of pottery types of the La Tene D in (he Flavian period. The regular transport of goods on the Amber Road probably began lo flow after the construction of a permanent legionary camp at Carnuntum. The Savaria territory was probably not settled by the Romans in the pre-Claudian period. Veterans of the legio XV Apollinaris settled it only after the foundation of the colony. Dense tombstones of Italic settlers can be noted to the east and the northeast of Savaria. The majority of the villae rusticae were also located in the same area. Autochthonic inhabitants are attested on inscriptions only in the western, hilly parts of the province. The fact that the indigenous population that also lived in (he urban center was not represented on the preserved inscriptions proves that it was greatly pushed into the background. Il is possible (o find tumuli and vici (village settlements) with pottery of the La Tčnc D type in the border areas.
In mcincm Beitrag mochte ich mich mil den spatkeltisch-lriihromischen Siedlungsverhaltnissen am mittleren Abschnitt der BernsteinstraBe und dessen weitercr Umgebung befassen. Sowohl im riimischen Stadtgebiet von Savaria als auch auf dessen Munizipalterritorium fanden in den lelz-ten Jahrzehnten bedeutende Grabungen und Gelandel'orschungcn statt, die mil wichtigen ar-
chaologisch-siedlungshistorischen Evidenzen zur Kenntnis iiber den groBen Epochenwandel (den Ubergang von der prahistorischen zur Romerzeit) beitragen.
Unter diesen Arbeiten verdient vor allem die lirforschung der befestigten spatkeltischen Siedlungen, der Oppida, hervorgehoben zu werden. Seil 1988 wird in franzdsisch-ungarisehcr Zusam-
Abb. I: Das Territorium von Savaria in der vorromischen Eisenzeit bis zur Regierungszeit des Claudius (La-Tene-D-Fundc und keltische Miinzen). I Einzelfunde keltischer Miinzen, 2 Hortfund keltischer Miinzen, 3 Spatlatčnefunde, 4 Miinzen des Augustus.
SI. 1: Ozemlje Savarije v poznolatenskem in zgodnjerimskcm obdobju do vlade cesarja Klavdija (najdbe stopnje LT D in keltski novci). 1 posamezne najdbe keltskih novcev, 2 zakladna najdba keltskih novcev, 3 poznolatenske najdbe, 4 Avgustovi novci.
menarbeit die bekannte Siedlung von Velem-Szentvid freigelegt;1 iiber die Ergebnisse der neueren Ausgrabungsreihe berichtete das von M. Szabo, O. Buchsenschutz und J.-P. Guillaumet geleitete Forscherteam bislang in vier Studien; zwei weitere Aufsatze bzw. Zwischenberichte sollen in diesem Jahr bzw. 1995 erscheinen.2 Die Gra-bungen erbrachten den Beweis, daB die Errich-tung der groBen Schanze in Velem, die von der Zitadelle in Richtung Nordosten verlauft, in die
Periode La Tene D datiert werden kann.3 Unse-re Quellen reichen nicht aus, um den Zeitpunkt der romerzeitlichen Aufgabe der befestigten spatlatenezeitliehen Siedlung, des Gewerbe-, Handels- und Verwaltungszentrums, zu bestim-men. M. Karolyi, die in dem Erdwall zu Beginn der 7()er Jahre forschte, hatte friiher aufgrund einer Augustusmiinze und einiger romischer GefiiBe daran gedacht, daB es dazu irgendwann nach dem lode des Augustus gekommen sein diirfte, als man
1	O. Buchsenschutz, V. Cscrmenyi, J.-l'. Guillaumet, M. S/aho, Ann Arch. Acad. Sc. Hung. 42, 1990, 45-54; dies.. Savana 19/2, 1990, 7-37; Z. Czajlik, Ada Arch. Acad. Sc. Ilung. 45, 1993, 317-347; M.-P. I lorard, Ada Arch. Acad. Sc. Hung. 44, 1992, 415-428.
2	M. Szab6, j.-P. Guillaumet, V. Csermdnyi, Ada Arch. Acad. Sc. Ilung. 40, 1994, 107-126; P. Banal, j.-P. Guillaumet, CI.-A. Parattc, M. Szab6, Fundber. Osterr. (im Druck).
3	O. Buchsenschutz, V. Cscrmdnyi, J.-P. Guillaumet, M. Szabd, Savaria 19/2, 1990, 22.
	
& i	
0_	_2 cm
Abb. 2: Terra-sigillata-Teller der Form Conspectus 20 vom Szentvid bei Velem.
SI. 2: Krožnik tere sigilate vrste Conspectus 20 s Szentvida pri Velemu.
das Legionslager in Carnuntum ausbaute, also standige Garnisonen an der Donau stationierte.4 Ausgehend vom Zeugnis zweier claudischer bzw. nachclaudischer padaniseher Sigillaten des Typs Goudineau 39 e (Abb. 2) sowie vom revidierten Anfangsdatum fiir den Ausbau von Carnuntum als dauerhaftes Legionslager sehlug ich eine Modifizierung des obigen Zeitpunktes (etwa um ein viertel Jahrhundert spiiter) vor.5 Das Ende der befestigten Siedlung und des Erdwallsystems kann damit in Verbindung gebracht werden, und ich habe ihre Zerstorung durch Brand, die auch in anderen befestigten Siedlungen (Budapest-Gellertberg, Ostffyasszonyfa) der La-Tene-D-Zeit zu beobachten ist, in die Zeit Ende der 30er bzw. die 40er Jahre des 1. Jhs. n. Chr. datiert - wobei ich einen Zusammenhang zum Ende der Besiedlung auf dem Magdalensberg nach 45 n. Chr. sowie zur Griindung von Savaria und der coloniae in Noricum sah.(' Fiir die neuerrichtete romisehe Stadt hiitte die keltische befestigte Siedlung zweifellos eine potentielle Gefahr bedeutet, da sie gegebe-nenfalls auch den Verkehr auf der fiir Rom le-benswichtigen BernsteinstraBe - der Nachschub-route fiir Carnuntum - verunsichern konnte.
Diese Argumente markieren jedoch im Hochst-fall den Zeitpunkt, in dem die Siedlung von Velem infolge des Verlassens oder einer Zerstorung ihre strategisehe Bedeutungverloren haben diirfte. Wir wissen nicht, ob die friiher zum Vorschein gelangten Funde - darunter Kniefibeln des 2.-3. Jhs.7 und sogar spatromisehe Keramik - mit einer weiter-lebenden Kultstatte oder einer beseheideneren, eine der Funktionen des friiheren protourbanen Zentrums beibehaltenden und sich aus dem spatlatenezeitliehen Vorganger organiseh entwik-kelnden Siedlung bzw. einer Neuansiedlung im 3.-4. Jh. mit Wachturm8 oder Fliehburg in Verbindung zu bringen sind. Da sich die Zeit des Endes der spatkeltisehen Siedlung mit Hilfe dieser Funde nicht eindeutig bestimmen laBt, kame aus den der claudischen Zeit vorangehenden Jahrzehnten jeder beliebige Zeitpunkt in Betracht.
Im groBen und ganzen trifft dasselbe fiir die von M. Karolyi mustergiiltig freigelegte befestigte Siedlung Ostffyasszonyfa zu, wo iiberhaupt kei-ne romischen Funde ans Tageslicht kamen.9 Auch diese befestigte Anlage diirfte von den Romern spiitestens in den 30er Jahren zerstort worden sein, als sie an der Raab-Miindung das Kastell Arrabona ausgebaut10 und dessen Nachschubroute - die spater im Itinerarium Antonini (262-263) ebenfalls er-wahnte StraBe von Savaria nach Arrabona - in der Nahe der Foldvar (Erdburg)-Meierei in Ostffyasszonyfa am FluBiibergang der Raab, in Sitke, auch durch eine Militarstation gesichert11 hatten. Die Bewohner der verlassenen befestigten Anlage siedelten sich vermutlich in der Umgebung an.
Die offenen Siedlungen der Spateisenzeit wurden nicht erschlossen; ihre Lage diirften die bei Geliindebegehungen und Rettungsgrabungen gesammelten La-Tene-D-Keramiken, Eisen-gegenstiinde oder Bronzefunde, eventuell als
4	M. Karolyi, Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 37, 1985, 417.
5	D. Gabler, Antaeus 19-20, 1990-1991, 54.
h Zu den norditalischen Sigillaten auf dent Szentvid bei Velem s. Gabler (Anm. 5) 66, Anm. 35 und ders. in: Roman Frontier Studies 1989 (Mrsg. V. A. Maxfield, M. J. Dobson, Exeter 1991) 428-429. Eine ahnliche Brandschicht mit romischen t-'unden (milituria) aus Bratislava s. L. Zachar, Zbor. Slov. ndr. muz. Hist. 22, 1982, 48 f.
7 Zu den romischen Funden s. K. Miske, Dieprdhistorische Ansiedelung Velem St. Vid I. Beschreibung der Raubbaufunde (Wien 1908) 50, 71; J. Hampel,/4rc/i črt. 18, 1898, 444; I. Kovrig, A csdszdrkori fibuldk foformdi Pannonidban (Die Haupttypen der kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonicn), Diss. Pann. II 4 (Budapest 1937) Taf. 4: 31; 5: 42,45,47; 6: 57; 7: 68; 9: 81-82; 10: 99; 19: 195; E. I'atek, A Pannoniai fibulatipusok elterjedi'se t's eredete (Verbreitung und llerkunft dcr romischen Fibeltypen in Pannonien), Diss. Pann. II 19 (Budapest 1942) Taf. 1: 4; 22: 7; 25: 4.
* M. Fekete, Rt'gi'szeti Fuze tek 37, 1984, 32; G. Hindi, M. Fekete, Rigiszeti Fuzetek 34, 1981, 23. Romisehe Keramik wurde auch auf dem Braunsberg gefunden - s. O. II. Urban, Cam. Jb. 1987, 271.
9 Karolyi (Anm. 4).
111 E. Szdnyi, Alba Regia 19, 1982, 136; dies, in: Akten des 14. Internationalen l.tmeskongresses 1986 in Carnuntum, Rom. Limes in Osterr. 36 (Wien 1990) 667-668; D. Gabler, E. Szdnyi, I'. Tom k a in: Towns in medieval Hungary (Mrsg. L. Gerevich, Budapest 1990) II.
11 T. Butte/, in: Sdr\>dr monogrdfidja (Szombathely 1978) 67-76.
Streufunde aufgetauchte keltische Miinzen (haupt-sachlich Priigungen des Typs Velem-Szentvid) oder Miinzschatze markieren (Abb. I).12 Die eigent-liche Forschung der La-Tene-D-Siedlungen in diesem Gebiet begann vor anderthalb Jahrzehn-ten. M. Karolyi fiihrte in Koszegszerdahely, Lukacshaza13 sowie in der Gemarkung von Kisuny-om Prospektionsarbeiten und kleinere Sondierungs-grabungen durch, wo sie Abfallgruben freilegte, die auch bemalte La-Tene-D-Keramik enthielten. Neuere Geliindebegehungen wurden von G. Kiss, F. Derdak und O. Sostarics durchgefiihrt (Posfa, Csepreg, Harasztifalu),14 die ebenfalls La-Tene-D-Funde registrieren konnten. G. Hon stieB bei einer groBangelegten Grabung zwischen 1991 -1993 am Fundort Gor-Kapolna Hiigel auf spatkeltische Siedlungsobjekte.1'1 Die geringe Zahl spiitlatene-zeitlicher Siedlungen steht vermutlich mit der mangelhaften Erforschung in Zusammenhang.16 Allerdings ist nicht auszuschlieGen, daB die spiirliche Besiedlung17 auch eine Folge der Abwanderung der in dem boisch-tauriskischen Stammesverband lebenden Eravisker sein konnte, der nach dem Dakerkrieg um 45 v. Chr. auseinanderbrach. Zurecht nimmt die Forschung an, daB das Sied-lungsgebiet der Eravisker/Aravisker urspriinglich in Westpannonien gewesen sein diirfte, die erst spiiter, vielleicht kurz vor der romischen Erobe-rung,18 in das Gebiet siidlich des Donauknies umsiedelten. Auf diese Abwanderung deuten nicht nur das im Volksnamen Aravisci bewahrte BewuBt-sein des friihcren Siedlungsgebietes,19sondern auch die engen - in materieller und geistiger Kultur gleichermaBen nachweisbaren - Beziehungen
zwischen Boiern und Eraviskern hin.2" Nach der Niederlage der Boier, dem Auseinanderfallen des von ihnen gefiihrten Stammesverbandes und der - wahrscheinlich darauf folgenden - Abwanderung der Eravisker erwiihnen die Quellen das west-pannonische Gebiet zwar als deserta Boiorum,21 ungeachtet dessen nahmen aber hier die Romer keine unbesiedelte Einode in Besitz. Diesen SchluB liiBt nicht nur die keltische Namensgebung auf den romischen Inschriften im 1. und 2. Jh. n. Chr., sondern auch ein bei Plinius erwiihnter Volksname zu.22 Bei den am Oberlauf des Arrabo lebenden Arabiates handelt es sich vermutlich um ein Restgruppen der Boier und Eravisker einschlie-Bendes keltisches Konglomerat auf dem Territo-rium von Savaria.23
Hiiufig findet man spatkeltische Fundorte in erster Linie entlang des Flusses Raab bzw. in den Gebieten ostlich davon. Ein Teil birgt auch ro-misches Fundmaterial, wie der im letzten Jahr-zehnt untersuchte Fundort Sarvar-Vegh Miihle, wo im Fundgut einer romischen StraBenstation vereinzelt La-Tene-D-Schiisseln mit eingezoge-nem Rand und Graphittonware vorkommen.24 Ein latenezeitliches Siedlunsobjekt konnten wir an diesem Fundort bislang - nach 10 Grabungs-kampagnen - nicht finden; die hier entdeckten Typen sind kein Beweis fiir die lokalen spateisenzeitlichen Vorlaufer, sondern deuten mit Sicherheit auf die Beziehungen einer nahe gelegenen Siedlung der Urbevolkerung zur romischen StraBenstation hin. In Verbindung damit erhebt sich die Frage, wie lange die La-Tene-D-Kcramik - in ihrer urspriing-lichcn Form und nicht als EinfluB - weitergelebt
12 O. Gohl, Arch. ert. 22, 1902, 327; ders., Num. Kozl. 5, 1906, 1-5; ders.. Num. Kozl. 10, 1911. 32-70; M. Dessewffy, Arch. in. 36, 1916, 46; K. Pink, Die Miinzprugung der Ostkelten und ihrer Nachbam, Diss. Pann. II 15 (Budapest 1939) 159; K. Miske, Num. Kozl. 9, 1910, 100-104; A. Kerenyi, Num. Kiizl. 52-53, 1953-1954, 3-4; ders., Fol. Arch. II, 1959, 55.
" Karolyi (Anm. 4) 408. Die Rettungsgrabungen wurden 1968-1972 durchgefiihrt.
14	Harasztifalu 084 - Prospektionsarbeit 1988 (F. Derdak, G. Kiss), Posfa 0134 - Geliindcbegehung 1989 (F. Derdak. G. Kiss) - Ortsakten des Savaria Museums, Szombathely.
15	J. Denes, Ci. Hon, Rtgčszeti Fuzetek 44, 1992, 10; 45, 1993, 10.
Zu den spatlatenezeitlichen Fundorten s. 1. Hunyady, Die Kelten im Karpatenbecken, Diss. Pann. II 18 (Budapest 1942, 1944) Taf. 75: 10, S. 147; L. Franz, A. R. Neumann, Lexikon ur- untl frtihgeschichtlicher Fundstdtten Osterreichs (Wien 1965) I (Bad Tatzmannsdorf, Oberwart); M. Kaus, Pinkafeld, Fundber. Osterr. 26, 1987, 225.
17	E. T6th, Die Obere Wart (Hrsg. L. lVieber, Oberwart 1977) 82.
18	J. Fitz, Acta Ant. Acad. Sc. Hung. 6, 1958, 395.
lg C.-J. Guyonvarc'h, Arrabona 5, 1963, 91 f.; dazu J. Fitz, Alba Regia 4-5, 1963-1964 (1965) 255; fruiter C. Goos, Archiv fiir siebenbtirgische Landeskunde 13, 1876, 460.
2,1 Fitz (Anm. 18); T6th (Anm. 17); A. Mocsy, Antik tanulmdnyok 15, 1968, 275.
21	Uber die Frage der deserta Hoiorum s. 1. Bor/.sak, Die Kenntnisse ties Altertums iiber das Karpatenbecken. Diss. Pann. I 6 (Leipzig 1936) 31; B. Saria in: Omagiu lul Constantin Duicoviciu (Hucurcjti 1960) 497; A. Mocsy in: PWRE Suppl. 9 (1962) 534; E. Tilth, Arh. vest. 31, 1980, 81-82.
22	Plinius, n.h. Ill 147; A. Mocsv. I'annonia unit Upper Moesia (London, Boston 1974) 54, 66.
1 Das Siedlungsgebiet der Boier war das Lcithatal - s. J. l it/ in: Onomastique Inline. Colloquev intern, du Centre National de la Recherche Scientifique (Paris 1977) 395-398.
24 D. Gabler, Comm. Arch. Hung. 1991, 58, 72.
hat; wie lange jene Topfereien tatig waren, die nach den technischen Traditionen und dem Formen-schatz der vorromischen Keramik produzierten. Im Zuge der Freilegung einer spatkeltisch-romi-schen Siedlung im Kapos-Tal in Ostpannonien erhielten wir darauf eine iiberraschende Antwort.25 Dort fanden wir namlich auch auf dem Siedlungs-niveau der in die erste Halfte des 2. Jhs. datierharen Siedlungsobjekte noch sehr viel La-Tene-D-Ware, die sich in nichts von der vorromischen Keramik unterseheidet. In den von romischen StraBen durchquerten, groBe Bedeutung besitzenden Gegenden des Territoriums von Savaria stellt sich, ebenso wie in den Randgebieten, die Situation anders dar, zumindest soweit man es aufgrund der bisherigen Beobachtungen beurteilen kann.
Ungeachtet der geringen Zahl an La-Tene-D-Funden sollten die Grabungsbeobachtungen von Sarvar nicht unterschiitzt werden. Hier stieBen wir unter der romischen StraBe auf einen wahrend der Markomannenkriege, vermutlich im Jahre 170 n. Chr. zerstorten Pfostenbau und in dessen Niihe auf zahlreiche Speicher- und Abfallgruben.26 Diese Objekte durchschnitten die Fundament-grabehen eines friiheren Holzbaus. Wir fanden dessen Hauptgebiiude und Umfassung und konnten die Liinge der Umfassung bestimmen. Der Holz-bau, eine StraBenstation, hatte die groBte Aus-dehnung; auf ihrem Geliinde - in dem dazugeho-rigen Niveau und den Auffiillungen - kamen iiberall flavisehe Sigillaten aus Sudgallien zum Vorschein. La-Tene-D-Keramik fanden wir unter dem Niveau sowie in der Schicht dieses Holzbaus, das bedeu-tet, daB ihre Benutzung (und Produktion) in die vorflavische Zeit gesetzt werden kann. Nur sel-ten diirfte das eine oder andere Stuck als Uber-bleibsel in die Siedlung am Ende des 1. Jhs. ge-langt sein.27
1993 entdccktcn wir unter dem Holzbau einen weiteren Pfostenbau (Abb. 3) sowie zwei Gruben, die das Fundmentgrabchen des I lolzbaus schnitt.
Abb. 3: Romisehe StraBenstation von Sarvar (unter dem flavischen Holzbau ein friihromischer Pfostenbau). SI. 3: Rimska cestna postaja v Sarvarju (pod leseno flavijsko stavbo je zgodnjerimska stojkasta stavba).
Seine GroBe und sein GrundriB konnten noch nicht gekliirt werden, doch anhand einer Bildlampe,28 die sich in einem der Pfostenlocher fand, und einiger romiseher GefaBscherben war er zeitlich zu bestimmen. Demnach kiime die Mitte des 1. Jhs. in Betracht, was die in der StraBenschicht sekun-diir gefundene, aber pragefrisehe Miinze des Claudius sowie eine padanisehe Sigillata mit dem Bodenstempel LMVIR gleichermaBen bekraf-tigen.29 Die unter dem Niveau des Holzbaus gefundene La Tene D-Keramik laBt sich ohne Zweifel mit diesem friihesten Bau in Verbindung bringen; ihre Benutzung fallt in dessen Belegungszeit, wahrend in das spatere flavisehe Gebaude nur vereinzelt solche landwirtschaftliche Produkte gelangt sein diirften, die man in Behaltern des Typs La Tene D transportiert hat.
Jene La-Tene-D-GefaBe also, deren stratigra-phisehe Lage bestimmbar ist, deuten darauf hin, daB die spateisenzeitlichc Keramik Mitte und zum Teil auch in der zweiten Halfte des I. Jhs. noch unverandert weiterlebt. Ihre Werkstiitten diirf-
25 I). Gabler, K. Ottomšnyi, Arch. (rt. 117. 1990, 174; D. Gabler in: D. Gabler, E. Patek, 1. Voros, Studies in the Iron Age of Hungary, BAR Int. Ser. 144 (Oxford 1982) 73. liber das Fortleben der SpiillatOnekcramik s. E. Bonis, Die spatkeltische Siedlung (lellertliegy-lalxin in Budapest, Arch. Hung. 47 (Budapest 1969) 174, 184; V. Pingel, Dieglatte Drehscheiben-Keramik von Munching, Ausgr. in Manch. 4 (Wiesbaden 1971) 91 ff.; I. Kappel, Die Graphittonkeramik von Munching, Ausgr. in Manch. 2 (Wiesbaden 1969) 51 ff.
2h Gabler (Anm. 24) 72.
27 Ebd. 58.
2K Lampc ties iyps Locschcke I e. Dcr Discus ist mil Satyrmaskc, Thyrsosstab und Syrinx verzicrt - vgl. E. Alram-Stern, Die romischen Lumpen aus Carnuntum, Rom. l.imcs in Osterr. 35 (Wien 1989) 109, 'laf. 17: 53. Auf der Standplattc sicht man den Namcnstcmpcl ...S in Sohlenform. Vgl. I . Plesničar-Gce, Severno emonsko grobišče, Kat. in monogr. 8 (Ljubljana 1972) Taf. 37: Grab 135/6; I). Iviinyi, Die pannonischen Lumpen. Diss. Pann. II 2 (Budapest 1935) 43, Nr. 96, Taf. 5: 8; E. Szfinyi, Arrabona 15, 1973, 5 ft'.. Taf. 21:5; /.s. Hanki, Alba Kcgia 18, 1980, 188, Nr. 372, Taf. 17; D. Alicu. Studii *i comunicari de istorie 1979, 38, Nr. 3; /.s. Pongriicz. Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 42, 1990, 132, Abb. 8: 320.
29 Gabler (Anm. 24) 57-58.
ten bis zur flavischen Zeit produziert bzw. sich um diese Zeit auf die Herstellung von Keramik "romischen" Typs umgestellt haben.
Mit Annektion des Regnum Noricum im J. 15 v. Chr. gerieten die Gebiete westlich der Raab unter die Herrschaft Roms.30 Indessen war die Annektierung nicht sofort mit konkreten Militar-maBnahmen verbunden, und aufgrund des Fund-materials kann noch nicht einmal die Belebung des Handelsverkehrs registriert werden; romische Importware der augusteischen Zeit ist uns nir-gendwo vom Territorium der spiiteren Savaria bekannt. In dem von Kelten verhiiltnismaBig spiirlich besiedelten Gebiet schuf das Auftauchen der Romer an der Donau - im EinfluBbereich ihrer strategisch wichtigen Aufmarschroute, der BernsteinstraBe - eine neue Situation. Auf ihr diirfte das sich ini J. 6 n. Chr. fiir eine Expedition gegen Maroboduus rustende Heer des Tiberius mit Ol-und Weinlieferungen, Keramik und sonstiger Ware versorgt worden sein. Ungeachtet dessen ist die StraBe selbst nicht durch Funde markiert; aus Carnuntum31 und der spatlatenezeitlichen befe-stigten Siedlung von Devin-Deveny aber kennen wir eine solche Menge ins erste Jahrzehnt des 1. Jhs. datierbarer, sowohl territorial, als auch chro-nologisch isolierter Sigillaten, Amphoren und Fibeln, die nicht auf das Konto der Handelsbe-ziehungen zwischen Rom und den Oppida geschrie-ben, sondern nur mit der (einmaligen?) Beliefe-
rung des sich an der Donau riistenden Expeditions-heeres in Verbindunggebracht werden kann;32 wie auch im Falle der Funde von Stare Hradisko, die sich ebenfalls als Evidenz des von Westen her er-folgten, kurzzeitig erfolgreichen Vormarsches be-werten lassen.33 (Aus dem Raum Carnuntum sind 4 spiitaugusteische Sigillaten bekannt, u.a. vom Gebiet der Palastruine bzw. der canabae legionis,34)
Ein regelmaBiger Warenverkehr diirfte sich in romischer Zeit auf der BernsteinstraBe dann entfaltet haben, als das standige Legionslager in Carnuntum errichtet war - vermutlich Ende der 30er Jahre.35 Damals trat an die Stelle gelegent-licher Transaktionen der ordentliche Handel. Zahlreich ist spattiberisch-claudische Ware nicht nur in Carnuntum vertreten, sondern die friihe-sten romische Funde kommen entlang der gan-zen BernsteinstraBe auf dem Gebiet von Salla,36 Savaria, Deutschkrcutz, Oslip, Weiden am See, Miillendorf und Katzelsdorf vor.37 Diese Fund-orte liegen in nahezu regelmiiBigen Abstiinden voneinander entfernt; daraus konnte sich, als Arbeitshypothese, die Annahme ergeben, daB in ihrer Umgebung solche in die Mitte des 1. Jhs. datierbare Militarstationen zu erwarten sind, deren Aufgabe es gewesen sein diirfte, den auf der BernsteinstraBe eintreffenden Nachschub bzw. die Nachschubroute selbst zu sichern. In Zalalovo kam eine solche Militaranlage bereits zum Vor-schein,38 die diese Funktion vermutlich bis zum
,0 G. Winkler, Die Reichsbeamten von Noricum und ilir Personal his zum Ende der romischen Herrschaft, Sitzber. phil.-hist. Kl. Osterr. Akad. Wiss. 261/2 (Wien 1969) 17 ff.; J. Fit/, in: ANRW II 6 (1977) 555, Anm. 51; To t h (Anm. 21) 80; H. Vetters, Zur Geschichte der Ostalpenlander in der Romerzeit, in: Der romische Limes in Osterreich. Ein Fithrer (llrsg. M. Kandler, 11. Vetters, Wien 1986) 21; H. Ubl, Ostcrreichische Kunsttopographie 40. Bezirk Oberwart (1977) 21.
M. Griinewald, Anz. phil.-hist. Kl. Osterr. Akad. Wiss. 116, 1979, 3 ff.; S. Zabchlicky, Carnuntum. Canabae legionis. Die Ausgrabungen aufderl'lur "Miihldcker" in Bad Deutsch Altenburg, zusammengestellt anldjilich des 14. Internationalen Limeskongresses in Bad Deutsch Altenburg (Wien 1986) 37.
D. Gabler, Mitt. des. Freunde Carnuntums 3, 1981. 8 ff.; T. Kolnfk in: Die romische Okkupution ndrdlich derAlpen zur Zeit des Augustus. Kolloquium liergkamen I WW. Vortrage. Bodenalt. Westfal. 26 (Minister 1991) 73-75. Zu den augusteischen Fundcn s. F. Kri/ek,/1<7</ Rei Cret. Kom. Fuut. I. 1958, 19; J. Dekan, Sbor. Fit. fak. Univ. Kom. Musuica 12. 1961, 55; V. I'lacha, K. Pieta, Arch, rozhl. 38, 1986, 339 ff.
J. Meduna, Stare Hradisko 2, Katalog der Funde aus den Muscat in Brno (Briinn), I'ralui (Prag), Olomouc, I'lumlov und I'rostijov, Fontes arch. Morav. 5 (1970) Taf. 3; ders.. Rimske iniporty / kcltskeho oppida Starčho Hradiska, in: Rimske imports' (llrsg. V. Sakaf, Praha 1974) 29 IT., 114 ff.; II. Svobodova. Arch, rozhl. 35, 1983, 656 ff.; Kolnfk (Anm. 32) 80.
14 Reehteekstempel PRIM und M V/ETTI aus der "Palastruine" bzw. "Carnuntum" - s. A. Ox<, II. Comfort, Corpus Vasorum Arretinorum. Antiquitas, Rcilie 3, Bd 4 (Bonn 1968) 2279 a; E. lludeczek, Cam. Jb. 8, 1963-1964 (1965) 79, Abb. 1; 4.
35 Gabler (Anm. 32) 20. Die verschicdenen Datierungen der niilitiirischen Bcsctzung von Carnuntum: Mocsy vor 20 n. Chr.; T'oth nach 20 n. Chr.; Wells, Griinewald um 35-40 n. Chr.; vgl. A. Mocsy, I). Gabler in: Studien :u ilen MilitOrgrenzen Roms 3, IX Internationaler Limeskongreji Aalcn IVHX Vortrage. Forsch. u. Ber. z. Vor- u. FrQhgesch. in Baden-Wiirtt. 20 (Stuttgart 1986) 370.
Zu den fruhestcn Sigillaten aus Zalalov6 s. I). Gabler, Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 31, 1979, 381-382; 33. 1981. 325; 34, 1982, 354-355, 361; 41. 1989, 457.
37 1). Gabler, Italische Sigillaten in Nordwestpannonien. Wiss. Arb. a. d. Burgcnl. 51 (Liscnsladt 1973) 13, 21 und 26; (). Urban, Arch. Austr. 68, 1984, 82-83.
Spuren eines I lolz-Erdc-Kastells s. F Redfl, Acta Arch. Acad. Sc. Ilung. 33, 1981, 284, 287. Zur mililai ischen Dcdcutung der BernsteinstraBe s. J. SaSel in: Actes du /.V Congrčs International d'Etudes \ur les Irontieres Romanics (Bucharest, Cologne, Vienna 1974) 193; E. T6th, Arh. vest. 28, 1977, 278.
■	villa rustica
0	dorfliche Siedlung A	Hugelgraber
1	Inschriffen der Ureinwohner
■•">/>. 4: Romisehe Villcn, Siedlungen und Ilugclgriibcr im Stadtgebiet von Savaria. M 4: Rimske vile. naselja in gomile na mestnem območju Savarijc.
Verlassen tics l.egionslagers Poetovio in trajaniseher Zeil erfiillt hat. Friiher nahm man an, daB auch Savaria zur claudischcn Zeit an der Stclle eines Militiirlagers gegriindet wurde; die darauf bezo-
genen Beobachtungen lassen sich jedoch nicht ein-deutig interpretieren. Weder bei friiheren, noch im Rahmen dcr 1992 stattgefundenen, eine groBe Flache erfassenden Freilegungen auf dem Haupt-
platz von Szombathely kam Fundmaterial zuta-ge, das sich mit Sicherheit in die vorclaudische Zeit datieren liel3e. Bislang liegen keine archao-logisch-siedlungshistorischen Angaben vor, die bekraftigten, daB das Territorium von Savaria39 friiher als zur claudischen Griindungszeit besie-delt wurde, wie aufgrund einer Inschrift (Emonenses qui consistunt in finibus Savariae) angenommen werden konnte. Auf der Nachschublinie fiir Carnuntum gab es auch friiher schon Anzeichen fiir Militiirstationen, die an der BernsteinstraGe eingerichtet waren, und zwar in der Umgebung von Scarbantia (Peresznye, Mattersburg) auftau-chende Grabsteine aktiver Soldaten.40
Bei Gelandebegehungen in den 70er Jahren gelang es, den Verlauf der BernsteinstraBe selbst, ihre Abzweigungen zu bestimmen und zu kartie-ren sowie mit Hilfe von Sondierungen an ihren wichtigeren Punkten die Konstruktion der Stra-Be, die Kette der StraBen- und Wachstationen zu untersuchen.41
Kurz nach der Besitznahme durch die Romer kam es auch in Westpannonien zur Colonia-Griindung. Im Verlaufe der Veteranendeduktion siedelte man die ausgedienten Soldaten der in Carnuntum stationierten leg. XV Apollinaris im Gebiet zwischen Raab und Rabnitz an. Ein Be-weis fiir die Ansiedlung der Veteranen sind die Grabsteine der Neusiedler (vorwiegend Italiker), deren Streuung auf einem verhaltnismaBig groBen Gebiet ostlich bzw. nordostlich der Stadt nachweisbar ist.42 Im selben Bereich, in den fiir die Bearbeitung am besten geeigneten flachen
Liindereien findet man die meisten Villen. In den gut untersuchten Bereichen sind die Villen in einer Entfernung von durchschnittlich 2 km voneinan-der mit verbliiffender GleichmaBigkeit zu finden. Nicht ausgeschlossen ist, daB wir hier auf Spu-ren der claudischen centuriatio stoBen konnen (Abb. 4).43
Die Urbevolkerung - nach den Angaben der Inschriften - laBt sich am westlichen Grenzstrei-fen der Provinz,44 in den Talern des Alpenvor-gebirges, in erster Linie siidlich und nordwest-lich des Pinka-Tales nachweisen. Keltische Namen sind ostlich von diesem Gebiet nur vereinzelt auf Inschriften zu finden,45 das bedeutet, da(3 die Urbevolkerung in der Umgebung der Stadt bzw. ostlich davon keinen zusammenhangenden, geschlo-Benen Block bildete. Hier sind - trotz der uner-miidlichen Forschungen seitens des Burgenliin-dischen Landesmuseums - weder villae rusticae, noch andere Siedlungen romischen Charakterszu finden; die Zahl der Hugelgraber ist aber zur gleichen Zeit hier im norisch-pannonischen Grenz-gebiet am groBten.46 Die in den Hugelgrabern Bestatteten gehorten hier vermutlich zu der vor-nehmen Schicht der Urbevolkerung.47
Die Eingeborenen wurden also auf dem Territorium Savarias infolge der centuriatio aus der Umgebung der Stadt verdriingt und konnten ihre Felder nur am westlichen Rand desager Savariensis behalten, auf einem gebirgigen, zur landwirtschaft-lichcn Bearbeitung weniger geeigneten Gebiet.48 DaB die wahrscheinlich fortlebende Bevolkerung sich nicht aus dem iiberliefcrtcn Inschriftenmaterial
39 E. Toth, Arch. t-n. 102, 1975, 43; ders., Fol. Arch. 27, 1976, 97; T. Buocz, Savaria 20, 1991, 13; T. Bu6cz, T. Szentleleky, E. P. Majmasi, A. Vladar, Cam. Jh. 1992, 9-10; A. M6csy, Arch. irt. 92, 1965, 30; B. Saria, Pannonia 8, 1935, 171 ff.
4,1 CIL Ill 4227, 4228, 4244; Ann. ipigr. 1965, 161; D. Gabler, Arrabona 11. 1969, 44, Nr. 39.
41 V. Csermiinyi, E. TiMh, Savaria 16, 1982, 283-290.
4- L. Balla in: Die romischen Sleindenkmdler von Savaria (11rsg. A. Moesy, T. Szentleleky, Budapest 1971) 24-25; Moesy (Anm. 39) 27-30; TtMh (Anm. 17) 80.
43	Im Territorium zwischen Raab und Rabnitz konnten bei den bishcrigen Forschungen 51 Villen und 2(i dorflichc Siedlungen registries werden - D. Gabler, Die liindlichc Besiedlung Ohcrpannoniens, in: Aklen der Tagttng "Die idndiiche Besiedlung" in Passau /W/ - im Druck. - Freigelegte Villen: Narai - E. B. Thomas. Romisehe Villen in I'annonien (Budapest 1964); Zsennyc -T. Buocz, Rigiszeti Fiizeiek 26, 1973,53; Izsaklalva - T. Bu6cz, RtgtszeU Fiizelek 16, 1963, 33; 17, 1964, 33; C'scpreg-Szentkiraly - Rettungsgrabung von (). Sosztarics i. .1. 1990; Kemeneskapolna-Bodonkut - F. Dcrdak, (5. Kiss, F.. Toth, Rtgfszeti Fiizelek 38, 1985, 143; Szakony-Bekasti') - D. Gabler, Mill. Arch. Inst. UAW 2. 1971, 67-78.
44	Balla (Anm. 42) 24; loth (Anm. 17); A. Miicsy, Die llevdlkerung von I'annonien l>is :u den Markomannenkriegen (Budapest 1959) 38; ders. in: Pannonia regeszcti kizikdnyve (Archtiologischcs Handbucli I'annoniens, Budapest 1990) 125. Die Inschriften: ('//. Ill 10895, 4204, 4202 = RIU 91, Cll. Ill 10937, 4224, 4200, 4223, Cll. VI 32640.
45	Vi3p - vgl. Cll. Ill 10926 = RIU 132, RIU 156.
4,1 O. II. Urban, Das (Irdberfeld von Kapfenstein (Sleiermark) und die romischen lliigclgrdbcr in Osterreich, Munch. Beitr. /. Vor- u. Friihgesch. 35 (1984) 154; k. Kaus in: Noricum-Pannoniai halomslrok (Norisch-pannonische llugelgraber. Vortrdge der Tagung Vdrpalota IWN, Vcs/.prem 1990) 77.
47 Urban (Anm. 46) 158; Ubl (Anm. 30) 48-52: II. IJ. Nubcr, Bcr. Rom. derm. Komm. 53, 1972, 185; E. Honis in: Arclidologie des weslpannonischen Raumes. Forsehber. /. Ur- u. Frilhgesch. 10 (Wien 1978) 96; dies., Arch. en. 102, 1975, 246; I Bona, Alba Regia 16, 1978, 269-280; S. I'alagyi, Alba Regia 19, 1981, 7-93.
4X Inncrhalb dieser Schicht waren solche landbesitzende Handler selten wie de t Ana Halaionis f. negotiator, dessen Inschrift in Repccs/enlgyorgy zum Vorschein kam - vgl. Balla (Anm. 42) 26; Miicsy 1959 (Anm. 44) 248.
in der Umgebung der Stadt nachweisen laBt, ist ein Zeichen dafiir, daB diese Schicht vermutlich stark in den Hintergrund verdrangt wurde und neben den Neusiedlern eine untergeordnete Rolle gespielt haben muB.
Spuren der Siedlungen, die nicht zum Villa-Typ gehoren, sind zwar iiberall zu finden, sogar ganz in der Nahe der Stadt Savaria, doch tauchen sie in den Randgebieten des Territoriums hiiufiger
auf, dort wo die Zahl der Villen geringer ist. Vielleicht ist es auch kein Zufall, daB die Fund-stellen der La-Tene-D-Keramik eher in diesen Gebieten auftauchen - nicht einmal zusammen mit den romischen Funden. Hier konnten die Dorfgemeinschaften der Altansassigen und wohl auch die vorromischen Gesellschafts- und Boden-besitzverhaltnisse weiterbestanden haben.49
Poznokeltska in rimska naselja 1. st. po Kr. na mestnem območju Savarije
Povzetek
Pisec se ukvarja z razmerjem med poznokeltsko in zgodnjerimsko poselitvijo ob srednjem odseku jantarske ceste in v njegovi širši okolici, kjer so v zadnjih desetletjih opravili pomembna izkopavanja in topografske preglede.1'1 Zdaj znani viri ne zadoščajo, da bi določili čas zapustitve utrjenega poznolatenskega naselja Szentvid pri Velemu. Prej smo konec življenja v njem postavljali v konec tridesetih oziroma v štirideseta leta 1. st. po Kr., ker smo predvidevali povezavo s koncem obstoja naselja na Stalenskem vrhu in s klavdijsko ustanovitvijo Savarije in kolonij v Noriku/' Ker pa časa zapustitve poznokeltskega naselja na Szentvidu na podlagi najdb ni mogoče točno določiti, pride v poštev kateri koli datum predklavdijskega časa. Ravninska naselja poznolatenskega časa tu niso znana. Redke najdbe stopnje LT D iz naselbinskih objektov (npr. G6r-Kapolna) in keltski novci12' 15 (pretežno kovi vrste Velem-Szentvid) kažejo na redko poselitev (si /), razen če ni tako stanje le posledica slabe raziskanosti. Redko poselitev je lahko povzročila tudi izselitev Eraviskov/Araviskov, ki so se malo pred rimsko zasedbo preselili na območje južno od kolena Donave.18 Na to selitev kažejo inic ljudstva Araviski (po imenu reke Arrabo) in v tvarni ter duhovni kulturi dokazljive povezave.2"
Rezultati novih izkopavanj cestne postaje Sarvar-Vegh, kjer je bila v rimskodobnih objektih najdena tudi keramika vrste LT D. dokazujejo uporabo in izdelavo take keramike na mestnem območju Savarije v predflavijskem času; verjetno so le redko posamezne črepinje kot stari kosi prišle v naselje šele na koncu 1. st. po Kr.26 27 Kaže torej, da so keltske lončarske delavnice obstajale do flavijskega časa oziroma so v tem času prešle na izdelavo keramike "rimske" vrste.
Čeprav so s priključitvijo Noriškega kraljestva območja zahodno od Rabe prišla pod rimsko oblast,30 ta ni takoj po tem uvedla konkretnih vojaških ukrepov. Opazna ni niti oživitev trgovskega prometa. Do vzpostavitve rednega prometa blaga po jantarski cesti je verjetno prišlo šele takrat, ko je bil zgrajen stalni legijski tabor v Karnuntumu (domnevno konec tridesetih let).35'37
Kmalu po rimski zasedbi je prišlo do naselitve legijskih veteranov na območju med Rabo in reko Rabnitz. Dokaz zanjo so nagrobniki Italikov. Na istem območju (gre za ravninska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo) je večina podeželskih vil. Staroselci pa so se, kot dokazujejo napisi in naselbinski ostanki z najdbami vrste LT D. obdržali v dolinah alpskega predgorja,44,45 v katerih ne poznamo niti vil niti drugih rimskih naselij.
Dr. Denes Gabler
Ungarische Akademie der Wisscnsehaften Archaologischcs Institut Uri utca 49 H-1250 Budapest 1.
49 Uber das Fortleben der spatciscnzeitlichen Siedlungen s. L. Petrcs, Aiha Kegia 24, 1990, 7, 14; Gabler (Anm. 6) 425-428. KOckzugslandsehaften wo ein Fortleben vermutet werden kann -11, v. Petrikovits, Klcinstfidte und nichtstadtischc Siedlungen im Nordwcslen des romischen Rciehes, in: Das Dorfder Eisenzeit unil des frtllien Mittelalters, Abhandl. Akad. Wiss. Gottingcn Philol.-Hist. KI. 101 (1977) 86 ff.
Romerzeitliche Altansassigensiedlung von Menfocsanak
(Umgebung von Gyor)
Eszter T. SZONYI
Izvleček
Med zaščitnimi izkopavanji v Menfocsanaku je bilo odkrito do zdaj največje naselje avtohtonega keltskega prebivalstva v rimski Panoniji. Čeprav ga ni bilo mogoče izkopati v celoti, smo lahko dokumentirali 57 v tla vkopanih lesenih hiš različnih vrst, 42 vodnjakov z leseno ali kamnito oblogo, mnogo shrambnih jam in drugo. Dokazano je bilo, da je naselje obstajalo od druge tretjine 1. do zadnje tretjine 2. st. Tukajšnje prebivalstvo je ohranjalo način življenja iz predrimskega časa. Velik del njegove keramike kaže keltsko ali morda kvadsko izročilo. Romanizacijo izpričuje poleg rabe rimskih novcev uporaba uvoženih predmetov iz južnih in zahodnih delov rimske države in množičnih izdelkov provineijskega izvora.
Abstract
The largest known settlement of the autochthonous Celtic inhabitants of Roman Pannonia was discovered during rescue excavations at Menfocsanak. Although it was impossible to excavate the entire site, 57 houses of various types with sub-surface floors and wooden frames were noted and documented, as were 42 wells with wooden and stone inner covers, many storage pits, and other elements. This settlement was inhabited from the second third of the 1st century to the last third of the 2nd century Its inhabitants continued the traditional way of life of the pre-Roman period. Much of their pottery exhibits Celtic or perhaps Quadic characteristics. Evidence of Romanization includes the usage of coinage and imported articles from the southern and western parts of the Roman Empire, as well as mass-produced objects of provincial origin.
Vor Beginn des Autobahnbaus zwischen Budapest und Wien wurden 1990 und 1991 sudlich von Gyor auf dem Territorium von Menfocsanak Fundrettungsgrabungen durchgeftihrt. Im Verlaufe der Arbeit gelangten Teilc der bisher groBten, auf pannonischem Gebiet freigelegten Altansassigensiedlung der Romerzeit zum Vorschein (Abb. 1).
Unseren bisherigen Hrkenntnissen zufolge bil-deten zur Zeil der romischen Eroberung Mitglieder des boischen Keltenstammes die Ureinwohner-schaft im Umkreis von Arrabona. Im weiteren Umkreis, in Mosonmagyarovar (Soter 1899; Szonyi 1989; Moesy 1959, 46, 228-229) und in Sopron (RIU I, Nr." IS I, 188, 220; Gabler 1969, 24-52; Moesy 1959,46, 223-225), kamen Grabsteine zum Vorschein, die Namen und Tracht der Altansassigen bewahrten. Aus der unmittelbaren Umgebung jedoch bekamen wir nur indirekte Beweise iibcr nacli der romischen Besetzung weiterlebende Traditionen der Altansassigen. Auffallend ist
beispielsweise das Mengenverhaltnis zwischen Brand- und Skelettgrabern von etwa 50 zu 50 % auf den umliegenden Griibcrfeldern aus dem 1. und 2. Jh. (Szonyi 1974, 29-30, 44; dies. 1992, 35-36, 77). Es war moglich. die Ausdehnungs-grenze der Siedlung in ostlicher, westlicher so-wie auch in nordwestlicher Richtung zu bestim-men. In sudlichcr Richtung erstrecke sic sicli mit Sicherheit iibcr die freigelcgte Fliiche hinaus. Der freigelcgte Abschnitt kann nicht als vollstandig betrachtet werden. Im Ostteil der Siedlung wurden infolge umfangreicher neuzeitlicher Erdabtragun-gen etliche Objekte vernichtct. So ging hier ver-mutlich cin Steingebiiude aus dem 3.-4. Jh. zu-grunde. Im Westen indessen reiBt cine Reihe der Bauten auf einem stark erodiertcn Hiigelrucken ab, findet aber am Abhang cine Fortsetzung.
Die romischen Bauten weisen teils Reihen-ordnung (StraBenordnung), teils Anordnung in kleineren Gruppen auf. Die vollstandigc Aufar-
Abb. I: Mčntocsanak-Szeles. Lage des Fundortcs. SI. I: M£nf6csanak-Szelcs. Lega najdišča.
bcitung des Fundmaterials ist zwar noch nicht bewiiltigt, aber cs scheint, als ob cs zwischen beiden Siedlungsbildern keine wesentliche zeitliche Abweichunggcbe, es handelt sich voraussichtlich also nicht um verschiedene Zeitriiume.
Auf dem freigelegten Tfcrrain sind Siedlungs-erscheinungen mehrerer zcitlichcr Perioden sichtbar geworden (mittlere Bronzezeit, friihe Eisenzeit, friihes ungarischcs Mittelalter). (ieradc deshalb konnen vor der vollstandigen Aul'arbeitung keine endgiilligen Schliisse iiber die Datierung je-des cinzelnen Objekts gezogen werden.
Die Form einiger Objekte charakterisiert jedoch eindeutig die romisehe Periode. Dies wird auch durch das auf das 1.-2. Jh. datierbare Fund-material bestiirkt.
HAUSEK
Bei den 1 lausern (57 Sliick) handelt es sich um Bauten mit llol/.konstruktion, die zum Teil ins I rdreich eingelieft waren. Aufgrund von AusmaBen und Konstruklion lassen sie sich in mchrcre
Abb. 2: Menfocsanak-Szeles. Hausrekonstruktion Typ 1. SI. 2: Menfocsanak-Szeles. Rekonstrukcija hiše vrste 1.
Gruppcn einteilcn. Am haufigsten kommen ein-raumige Rechteckbauten, die halb eingetieft sind, vor (Typ 1). Der Boden ist haufig gelehmt, manch-mal ist die Flache nur gestanipft. Die aufstrebende Wand war in mehreren Fallen vermutlich aus Lehmziegeln errichtet. Die Hauser hatten Sat-teldiicher, der Giebelbalken wurde von zwei tief eingerammten Gabelpfosten gehalten, deren Locher in der Achse der Schmalseiten gefunden wurden (ahnliche Hauser: Gabler 1982, 78; Gabler, Ottomanyi 1990, 165; Kelemen 1990, 40, Abb. 2). Spuren von Feuerstellen und Ofen gibt es in den Hiiusern nicht.
Das AusmaB der Hauser von Typ 1 (Abb. 2) betragt meist etwa 4,5 x 3 m. Die Hauser reich-ten in eine Tiefe von 10 bis 80 cm unter die jet-zige Humusschicht. Haufig kommen im Innern der Hauser Pfahllocher im FuBboden vor. Bei Haus 201 ist eindeutig feststellbar, daB im Innern 3 Teile voneinander abgetrennt waren, und zwar durch diinne Pfahle (viclleicht Rutenwerk). In 3 Fallen wurden schmale, abfallende, ein wenig ins Erd-reich cingetiefte Abstiege an der Slid- oder Ost-seite der Hauser gebaut (Kocztur 1972, 57).
lyp 2: Haus mit Vorbau (Abb..?). Lediglich ein solches Haus konntc vollstandig freigelegt wer-den. Es hat die gewohnlichc Rechteckform und eine Langsachse mit 2 Pfosten, an einer Liings-seite schlieBt sich in deren Mitte ein Vorbau von I x 2 tn an (I laus 632). Ahnlich war wohl das I laus Nr. 3, das Icidcr nicht viillig freigelegt werden konnte.
'lyp 3 (Abb. •/). VerhiiltnismaBig selten kommen Grubcnhiiuscr oline nachvollziehbare Holz-
Abb. 3: Menfocsanak-Szeles. Hausrekonstruktion Typ 2. SI. 3: Menfocsanak-Szeles. Rekonstrukcija hiše vrste 2.
konstruktion vor (Horvath 1987, 61-62; Vargha 1959, 196: ahnlicher GrundriG mit anderem Auf-bau). Ihr AusmaB betragt etwa 4 x 3 m. In 2 von 9 Fallen konnte harter, gelehmter FuBboden beobachtet werden. Bei diesem Typ konnten in der Einfiillungwedergebrannter Lehmbewurf noch Lehmziegel gefunden werden. Wir stellen uns einen Aufbau in Balkenkonstruktion vor, bei der die waagerecht aufeinanderliegenden Balken an den Ecken zusammengehauen waren. Bei den Hau-sern Nr. 13 und 15 wurde auf der Siidwestseite je eine aus Erde gestaltete Treppe gefunden (Abb. 5; Horvath 1987, Abb. 7: 4 mit 2 Pfostenlochern).
Abb. ■/: MdnfAcsanak-Szclcs. Hausrekonstruktion lyp 3. SI. J: Mčnfficsanak-Szclcs. Rekonstrukcija hiše vrste 3.
Abb. 5: Menfocsanak-Szeles. Hausrekonstruktion Typ 3 mit Erdtreppe.
SI. 5: Menfocsanak-Szeles. Rekonstrukcija hiše vrste 3 z zemljeno stopnico.
Typ 4. Als Besonderheit sind jene beiden Ge-biiude zu erwahnen, deren GrundriB beinahe quadratisch ist. Ihre Tiefe, von der Unterseite der Humusschicht gemessen, erreichte einen Meter. In einem fand man einen aus Steinen errichteten Herd, im anderen viele Miihlsteinfragmente, die auf die Nutzung der Gebiiude als Werkstatte schlie-Ben lassen.
BRUNNEN
Zu den Merkmalen der romischen Siedlung ziihlen des weiteren die Brunnen (42 Stiick). Zahlreiche Brunnen kamen am Osthangdes Hiigels zum Vorschein, aber auch im Westen (aufeben-fii 11 s tiefer gelegenem Terrain) wurden welche gefunden. Hinsichtlich der Bautechnik handelt es sich bei alien um gegrabene Brunnen. Die kreis-formige Brunnengrube hatte einen wescntlich groBeren Durchmesser (180 bis 260 cm) als die innere Verschalung und wurde bis in die Tiefe, in der sich Wasser ansammeltc, gcgraben. Nach-dem man auf Wasser gestoBen war, begann man von unten her die Einfassung nach oben hin zu errichten, wobei gleichzeitig diese mit der aus-gegrabenen Erde wicder aufgefiillt wurde. Diese Auffiillung enthiilt nur selten Fundmaterial, was darauf hindeutet, daB im Umkreis nicht mit Kulturschichten zu rechnen ist bzw. das Auffiil-len sofort wiihrend des Brunnenbaus geschah.
Die Holzverschalung einzelner freigelegter Brunnen konnte aufgrund von Vcrfarbungcn in der Erde beobachtet werden. In anderen Fallen
jedoch ist die im Grundwasser befindliche Holzverschalung in auffallend gutem Zustand erhal-ten geblieben. Diese Verschalungen wurden teils zu dendrochronologischen, teils zu Species-Un-tersuchungen ausgehoben.
Unter den aus Holz konstruierten Brunnen-verschalungen am Fundort Menfocsanak konn-ten 4 Variationen festgestellt werden. Je eine wurde zur Aufbewahrung ausgehoben.
1.	Die einfachste Verschalung ist ein HolzfaB (Nr. 550). Hier wurde beim Vordringen des Was-sers einfach ein FaB, dessen Boden und Deckel ausgeschlagen wurden, in die Mitte der Grube gestellt. Darauf wurde jeweils immer nach Auffiillung mit Erde ein weiteres FaB in ahnlicher GroBe gesetzt. Die vollstandige GroBe der Fasser konnte nicht festgestellt werden, die besterhaltenen FaB-dauben sind 70 cm lang und 10 bis 12 cm breit.
2.	Ebenfalls mit Fassern geschalt ist der Brunnen Nr. 66. Hier war wohl der Wasserdruck starker oder das Erdreich lockerer, denn zur Verstar-kung wurde um das FaB herum noch ein vierek-kiger Rahmen aus Balken gefertigt.
3.	Bei der Verschalung des Brunnens Nr. 58 handelt es sich um eine zweifache viereckige Holzkonstruktion. Der auBere Teil besteht aus waagerecht angelegten Brettern. Der innere und somit kleinere Rahmen besteht aus zugespitzten Brettern, die eng aneinander ins Erdreich geschla-gen und an den vier Ecken durch Pfosten ver-starkt wurden.
4.	Am besten erhalten ist die auch am solide-sten gebaute Verschalung des Brunnens Nr. 143. An den Ecken der viereckig gezimmerten Holzkonstruktion sind gefalzte Pfosten gut in die Erde gerammt, in die Falzen sind Bohlen eingelassen.
5.	AuBer Holz wurden zur Brunnenverschalung auch Steine verwendet. Die zylinderformige Verschalung bei Brunnen 271 ist ohne Bindemittel aus unformigen Naturstcinen gefertigt (Abb. 6).
Das Fundmaterial aus den Brunnen stammt aus drei Zeitraumcn. Anhaltspunkt bei der Feststel-lung der Bauzcit kann die Auffiillung mit Erde zwischen dem auBeren Grubcnrand und der in-neren Verschalung liefern. In unscrem Fall sind nur ganz wenige, unbedeutende Keramikscherben vorgekommen. Wiihrend der Bcnutzungszeit ge-langten in den schlammigen Grund des Brunnens einige Gegenstiinde (in erster l.inic WassergefaBe), die beim Wasserholen in den Brunnen fielen. Die Zeit der Einfiillung des Brunneninnern ist durch dort entdecktes Fundmaterial zu erschlieBen. In der Mehrheit der Fiille licB sich eindeutig beweisen, daB die Einfiillung absichtlich und auf cinmal durchgefiihrt wurde. lis kam auch vor, daB, nachdem
Abb. 6: Mčnfocsanak-Szclcs. GrundriB und Schnitt des Brunncns Nr. 271. I gelber Sand, 2 gelber Lehm, 3 dunkelgraue l-iil-lung, 4 gemisehte Fullung.
SI. 6: Menf6csanak-Szeles. Tloris in presek vodnjaka St. 271. I rumen pesek, 2 rumena ilovica, 3 temno sivo polnilo, 4 mešano polnilo.
sich die Ein fullung gcsetzt hatte, nochmals auf-gefiillt wurde.
GRUBEN
Die chronologische Erfassung der Gruben auf dem Ausgrabungsgebiet ist nicht in jedem Fall moglich.
Ein einziger Grubentyp ist eindcutig der Ro-nierzeil zuzuordnen. Es handelt sich um ein Objekt
Abb. 7: Menfocsanak-Szeles. Handgemachter Topf aus dem Haus Nr. 611.
SI. 7: Menfocsanak-Szeles. Prostoročno izdelan lonec iz hiše št. 611.
von viereckigem, fast quadratischem GrundriB, bei dem wir in ein bis zwei Fallen gelehmten Boden beobachten konnten. Solche Gruben befinden sich jedoch nur auf einem kleineren Stiick des Aus-grabungsfeldes an der Siidostseite. Scheinbar ist fiir die Einfiillung dieser Gruben Fundmaterial ab Mitte des 2. Jhs. charakteristisch (Nr. 424, 430
USW.).
FUNDE
Wie bereits erwahnt, ist die ausfiihrliche Auf-arbeitung des Ausgrabungsmaterials noch nicht abgesehlossen. Es ist anzunehmen, daB unsere Beobachtungsergebnisse noch weiterhin priizisiert werden konnen. Eine detaillierte Schilderung des Materials kann also hier nicht erfolgen. Geiegenheit zu interessanten Beobachtungen gibt jedoch auch die globale Betrachtung des Fundmaterials.
Im Umkreis wurden mit Hilfe eines Suchge-riits einige Miinzen (FMRU 2, 118-119) aus dem 3. bis 4. Jh. gefunden. AuBcrdem kam Munzmaterial aus dem 1.-2. Jh. in interessanter Zusammense-tzung zum Vorschei n. Der GroBtcil der Miinzen isl infolge maschineller Humusabtragung leider nur als Streufunde zu werten, diese sind aber
Abb. 8: Menfocsanak-Szeles. Handgemachte Schale aus dem Haus Nr. 611.
SI. 8: Menfocsanak-Szeles. Prostoročno izdelana skodela iz hiše št. 611.
beachtenswert im Hinblick auf ihre Pragezeit und ihr seltenes Vorkommen in Nordpannonien.
Die Einteilungderbewertbaren 19 Miinzen nach dem Miinzherr der Pragezeit ist die folgende: Miinzen aus der Zeit der romischen Republik (2 St.), Augustus, Agrippa, Tiberius (2 St.), Claudius (2 St.), Antonia (2 St.), Domitianus (2 St.), Nerva, Traianus (4 St.), Hadrianus, Antoninus Pius.
Auffallenderweise konzentrierten sich die Miinzen der einzelnen Kaiser nicht auf kleine-ren Flachen, sondern wurden zerstreut gefunden und die Priigungen von verschiedenen Miinzher-ren wurden in einem Objekt entdeckt, wie z.B. in der Einfiillung von Haus 3 Priigungen von 41 bis 97.
Im Falle des Brunnens 58 bestimmen Miinzen aus nahezu gleicher Zeit (Tiberius BMC 138; Agrippa BMC 161) den terminus post quern der Einfiillung auf 36, da beide aus dem Brunnen-innern geborgcn wurden.
Nun einige Worte zum Keramikmaterial der Siedlung. Nach erstem Uberblick ist unter dem lmportmaterial in beachtenswerter Menge Terra sigillata vertreten. Es wurden neben friihitalischen Stiickcn mit Applikationsschmuck und Stiicken gallischer Herstellung auch Produkte aus den Wcrkstatten des Rhcingebiets - hauptsachlich Rhcinzabern - gefunden. Letztere waren abcr in dominierendem Malic in den Grabcnfiillungen zu finden. Die sogenannte diinnwandige Keramik t rit t in Form von barbotin- und radchenverzierten kleinen Schalen und Bechern auf. Neben der friihen rotfarbigen Sorte (Szonyi 1990) gibt es in groBer Zahl graufarbene in fast alien Variationen (Szonyi 1972).
Die Ware aus der lokalen Produktion liiBt sich in die folgenden Gruppen ordnen.
Abb. 9: Menfocsanak-Szeles. Stempelverzierter Becher aus dem Brunnen Nr. 637.
SI. 9: Menfocsanak-Szeles. Čaša z žigosanim okrasom iz vodnjaka št. 637.
Fast iiberall in der Siedlung, in einzelnen Objekten jedoch in groBerer Zahl, kam Keramik vom LT-D-Typ vor: grau, glatt, manchmal mit geglatteter Oberflache, einzelne Stiicke waren auch mit eingeglatteter Verzierung versehen. Diese Keramik ist fiir die friihromerzeitlichen Fundor-te NW- Pannoniens typisch und wurde z.B. in den Topferwerkstatten von Mursella (Szonyi 1981, Abb. 10) in der 2. Halfte des 1. Jhs. noch herge-stellt. Kennzeichnende Vertreter sind Topfc mit verdicktem Rand, weitmiindige Kriige mit einem 1 lenkel, Schiisseln mit S-Profil, Schiisseln mit aus-ladendem oder eingezogenem Rand (Bonis 1969, 174 ff„ Abb. 48: 37-38; 49: 23-24; 58: 12; 61: 1; 64: 14.). Ihre Farbe ist in der Regel hellgrau, die Glattung ist an der AuBenflache der GefaBe, manchmal im Schiisselinnern, die eingeglattetc Verzierung am Hals am haufigstcn.
Eine Besonderheit der Siedlung bedeuten grobe, handgemachte Gefafle, oft aus muschelgemagertem Material. Ihre Farben sind infolge des nicht ge-radc einwandfreien Ausbrennens verschieden, meistens dunkelgrau bis schwarz, es kommen jedoch auch l one von hellcrcm Grau und Beige vor. Die Formen sind nicht sehrabwechslungsreich: schlank eifdrmige und gedrungene Topfc (Abb. 7), einige tiel'e Schiisseln und eine am haufigsten vorkommen tie kegelstumpfformige, steilwandige Tdssenform (Abb. S). Letztere kommt auch mit einem Ruiulstabhenkel vor. In der Fachliteratur
Abb. 10: Menfocsanak-Szeles. "Pannonische gestempelte Ware" aus dem Haus Nr. 489.
SI. 10: Menfocsanak-Szeles. "Panonska žigosana keramika" iz hiše št. 489.
wird diese Form als "dakisehe Schale" bezeichnet (Bonis 1969,25, Taf. 50:5-9; Horvath, Kelemen, Torma 1979, 63, 332, Taf. 33). In unserem Fall wird von ein bis zwei Exemplaren angenommcn, daB man sie auch als Deckel oder Backglocke beniitzt hat, und zwar wegen des kleinen Bodendurch-messers und der geschwungenen Wandung.
Auch die Verzierungen der handgemachten groben Keramik sind archaisch: plastische huf-eisenformige Verzierungen, Buckel oder Finger-tupfenleisten. Der Rand war manchmal eingeschnit-ten oder mit einem stumpfen Gegenstand rund-herum geschlagen. Auch die Bodcnkante der kegelstumpfformigen Tassen war manchmal finger-tupfenverziert (Abb. #). Die Aufarbeitung der handgemachten Keramik kann erst die Aufgabe der Zukunft sein. Festgestellt werden kann jedoch, daB sie am Nordufer der Donau allgemein auf-trat, aber im Laufe neuerer Grabungen an meh-reren Fundorten NW-Ungarns gefunden werden konnte (In den bei den Autobahn-Ausgrabungen neugefundenen romischen Siedlungen: Moson-szentmiklos-Gergclyhoma, Level M1-M15 Knoten).
Unter der gewohnlichen provinziellen Ge-brauchskeramik mochten wir die in verhaltnismaBig groBer Zahl vorkommende graue Variante der sogenannten gestempelten pannonischen Ware hervorheben (Abb. 10). Gcwohnlich ist sie die
Sigillata-Form Drag 29, 36, 37, die Verzierungen sind allgemein in der Mitte des Schiisselinneren zu finden. Haufig handelt es sich hierbei um ein aus 3-4 Blattern gebildetes Motiv (Maroti 1987, 82-83), doch kommen auch Motive laufender Tiere (Hase, Hund, Kalb?) vor, diese sind fiir die Umgebung Arrabonas charakteristisch (Szonyi 1976, 27; Maroti 1991, 380). Es kommen auch einige wenige auf der AuBenseite gestempelte GefaBe vor (Abb. 9).
Die gelb- und rottonige Keramik besteht in er-ster Linie aus Kriigen, Schiisseln, Tellern. Haufig wurden sie mit roter Bemalung, rotem Band-streifen und Radchenmuster, sowie mit rot mar-moriertem Uberzug verziert.
Die sandgemagerte Gebrauchskeramik bezieht sich auf den gesamten friihromerzeitlichen For-menreichtum.
Noch einige Worte zum Glasmaterial, dasziemlich sparlich ist. Vertreten sind Balsamarien-Bruch-stiicke, Rippenschalen und Kriige in prismatischer Form und mit Bandhenkel.
Unter dem Bronzematerial ist besonders die groBe Zahl der Fibeln auffallend. Es sind mehre-re Bruchstiicke der "norisch-pannonischen" Fliigel-fibeln zum Vorschein gekommen. Das Fundmaterial machen zum iiberwiegenden Teil kriiftig profilierte Fibeln mit 1-2 Knopfen, oft mit durchbrochenem Nadelhalter aus, jedoch kommen auch die Varianten mit Trompetenkopf und hie und da eine Kniefibel vor. Erwahnenswert sind noch die Pferdegeschirrbeschlage und Fragmente von bron-zenen Schuppenpanzern, die auf die Verbindung der Siedlungsbewohner zum Militiir hinweisen.
Zusammenfassend sei gesagt, daB in Menfocsanak durch Fundrettungsgrabungen die bisher groBte freigelegte romerzeitliche Altansassigensiedlung in Pannonien zum Vorschein kani. Ihr Bestehen vom 2. Drittel des I. Jhs. bis zum 3. Drittcl des 2. Jhs. kann als bewiesen bezeichnet werden. Die hiesigen Einwohner bewahrten in ihrer Le-bensform Traditionen aus der Zeit vor der romischen Besetzung, ein GroBteil ihrer Keramik deutet auf keltische oder vielleicht auf quadische Traditionen. Ein Beweis fiir die Romanisicrung ist auBer dem Miinzgebrauch die Verwendung der siidli-clien und westlichen Importwaren und der pro-vinzialen Massenware.
HONIS, ( 11. 1969, Dic spdtkellische Siedlung (Iclltriliegy-
liibiin in Budapest. ■ Budapest. I'MRU 2, Die Fundmiinzen der romischen Zeit in Ungarn 2, 1993. - Bonn, Budapest.
GABLER, I). 1969, Scarbantia es kornyckihick romai koplasztikai cmlekei (Stone plastic finds at Scarbantia and in its surroundings). - Arrabona I I, 5-57. GABI .I R, I). 1982, Aspects of the development of Late Iron
Age settlements in Transdanubia into the Roman period. - In: Studies in the Iron Age of Hungary, BAR Int. Ser. 144, 57-127.
GABLER, D. und K. OTTOMAnYI 1990, Kesoromai hazak Szakalyban (Late Roman Houses in Szakaly). -Arcli. ert. 117, 161-188.
HORVATH, I., M. H. KELEMEN und 1. TORMA 1979, Magyarorszag regeszeti topografiaja 5. - Budapest.
HORVATH, L. 1987, Kesovaskori haz- es telepiilestipusok Del-Zalaban (Spateisenzeitliche Haus- und Siedlungstypen auf dem siidlichen Teil des Komitates Zala). - Zalai Muzeum 1, 59-80.
KELEMEN, M. 1990, Keltische Siedlungen in der Gemarkung von Esztergom. - In: Die Ergebnisse der archiiologischen Ausgrabungen beim Aufbau des Kraftwerkes Gabčikovo-Nagymaros, 37-42, Nitra.
KOCZTUR, E. V. 1972, Ujabb adatok Gorsiumoslakossaganak haztipusaihoz (Neuere Daten zu den Haustypen der Urbevolkerung von Gorsium). - Fol. Arch. 23, 43-58.
MAROTI, E. 1987, Romai kori pecsetelt keramia Nyugat-Pannoniaban (Romerzeitliche gestempelte Keramik in Westpannonien). - Zalai Muzeum 1, 81-103.
MAROTI, E. 1991, A romai kori pecsetelt keramia. - Studia Comitatensia 21, 365-427.
MGCSY, A. 1959, Die Bevolkerung von Pannonien bis zu den Markomannenkriegen. - Budapest.
RIU 1, L. Barkoczi und A. Moesy, Die romischen Inschriften Ungarns 1, 1972. - Budapest.
SOTER, A. 1899, A Bruck-Ujfalusi asatasrol. -Arch. ert. 19, 341-351.
SZONYI, E. T. 1972, Eszak-Italiabol importalt csaszarkori agyagcseszek a gyori Xantus Janos Muzeumban (Poterie de l'ltalie du Nord du Haut-Empire au Musee Janos Xantus de Gyor). - Arrabona 14, 5-26.
SZONYI, E. T. 1974, A gyori Kalvaria utcai romai temeto csontvazas si'rjai (Die Skelettgraber des romischen Graberfeldes in der Raaber Kalvarienstrasse). -Arrabona 16, 5-44.
SZONYI, E. T 1976, A gyori "Homokgodri" romai kori temeto 1 (Das romische Graberfeld von Gyor [Raab] "Homok-godrok" 1). - Arrabona 18, 5-47.
SZONYI, E. T. 1981, Kutatasok Mursellaban (Ausgrabungen in Mursella). - Communicationes Archeologicae Hungariae, 87-119.
SZONYI. E. 1989, A romai lapiddrium. A romai kiitdr, 16-31. - Mosonmagyarovar.
SZONYI, E. 1990, Archaologische Daten zur fruhesten Besatzungstruppe von Arrabona. - In: Akten des 14. Internationalen Limeskongresses 1986 in Canumtum. Rom. Limes in Osterr. 36/2, 667-674.
SZONYI. E. 1992,Arrabona topografiaja (Topographie Arra-bonas). - Gyor.
VARGHA. L. 1959, Untersuchung der Gebaude der kaiser-zeitlichen Wohnsiedlung von Ozd. - Acta Arch. Acad. Sc. Hung. 10, 195-207.
Rimskodobno naselje staroselcev pri Menfocsanaku (okolica Gyora, Madžarska)
Povzetek
V letih 1990-1991 je bilo pri zaščitnih izkopavanjih pri Menfocsanaku (si. 1) odkrito do zdaj največje rimskodobno naselje keltskih (bojskih) staroselcev v Panoniji.
Hiš je bilo najdenih 57. Gre za v zemljo vkopane lesene hiše brez ognjišč. Najbolj pogoste so enoprostorne pravokotne zgradbe, velike okrog 4,5 x 3 m, s po eno stojko na sredi ožje stranice (vrsta I; si. 2); stene so bile včasih zgrajene iz opeke. Mnogo manj je bilo hiš z I \ 2 m velikim predprostorom (vrsta 2; si. .?). Razmeroma redke so vkopane hiše (4 x 3 m), ki so imele verjetno stene iz vodoravno položenih brun (vrsta 3, nekatere z zemljcno stopnico; si. 4; 5). Posebnost sta dve globoki zgradbi s skoraj kvadratnim tlorisom, ki sla bili glede na najdbe (kamnito ognjišče in številni odlomki mlinskega kamna) verjetno delavnici (vrsta 4).
Za naselje so značilni tudi vodnjaki, ki smo jih izkopali kar 42. Vodnjaki imajo pet različnih oblog: I. lesen sod, 2. lesen sod, okrepljen s štirikotnim okvirom, 3. dvojni štirikotni ovir, notranji iz priostrenih desk, zabitih v zemljo, in iz štirih slojk na vogalih, ter zunanji iz vodoravno položenih desk, 4. štirikotna lesena obloga iz stojk na vogalih in vodoravnih brun med njimi, 5. kamnita obloga (si (>).
Odkriti so bili še drugi naselbinski objekti, npr. slu ambne jame.
Posebnost med najdbami so zgodnji novci, ki so bili do zdaj v severni Panoniji redko ugotovljeni, tukaj pa so presenetljivo bogato zastopani.
Med keramiko je precej uvožene (tera sigilata i/ Italije. (ialije in ■ v poznejših polnilih jarkov - iz Porcnja; 1.1, keramika tenkih sten). Keramiko lokalne izdelave lahko razdelimo na več skupin: siva, gladka ali glajena keramika, enaka listi iz
stopnje LT D; groba prostoročno izdelana, pogosto s prime-šanimi školjkami, z arhaičnimi okraski (si. 7; 8): siva (t. i. panonska) žigosana keramika (pogosto z motivom listov na sredini notranjosti sklede, včasih pa z upodobljenimi živalmi v teku, kar je značilno za okolico Arabone; si. 10); rumeno in rdeče žgana keramika (vrči, sklede, krožniki, okrašeni z rdečo poslikavo, odtisi koleščka, marmoriranim premazom); kuhinjska keramika s primešanim peskom.
Steklene najdbe so precej redke (balzamariji, rebraste skodele, odlomki vrčev).
Pozornost vzbuja veliko število fibul (t. i. noriško-panonske fibule s krilci, močno profilirane fibule, kolenčaste fibule).
Omenimo naj še okove konjske opreme in odlomke bronastih luskastih oklepov, ki kažejo na povezave prebivalcev naselja z vojsko.
Odkrito gradivo opredeljuje trajanje naselja od druge tretjine 1. do zadnje tretjine 2. st. n. š.
Tukajšnji prebivalci so glede načina življenja ohranjali izročilo iz predrimskega časa, hkrati pa so v (varni kulturi opazne jasne poteze napredujoče romanizacije.
Dr. Eszter T. Szfinyi (iyAr-Moson-Sopron megyei Miizcumok lgazgatosaga Szechenyi ter 5 11-9022 Gyrtr
Einige Beispiele der spatlatenezeitliehen Siedlungen in Nordkroatien und ihre Beziehung zu den Zentren der friihen Romanisation
Nives MAJNARIČ-PANDŽIČ
Izvleček
Na severnem Hrvaškem so po drugi svetovni vojni raziskovali na večjem številu poznolatenskih naselij. Deloma so bila to načrtna, bolj pogosto in na mnogo večjih površinah pa zaščitna izkopavanja. Rezultati teh raziskovanj do zdaj niso bili niti obdelani niti objavljeni. Izšla so samo kratka poročila. Prav zdaj poteka obdelava nekaterih od teh poznolatenskih naselij (Orolik, Privlaka. Stari Mikanovci, Osijek). katere rezultat bo predvidoma sinteza v obliki monografije. V predavanju so bili zelo na kratko predstavljeni temeljni podatki o raziskovanih naseljih, o vprašanjih, ki so se pri tem pojavila, zlasti glede na posebni način utrjevanja, in začetni rezultati obdelave keramičnih vrst.
Abstract
A large number of late La Tene settlements have been investigated in northern Croatia after World War II. Some have been systematically excavated, but more commonly (and with considerably greater surface areas) the sites have been subject to rescue excavation. The results of such research have neither been studied nor published to date, other than in the form of brief reports. Some of these late La Tene settlements (Orolik, Privlaka, Stari Mikanovci, and Osijek) are currently being analyzed, which should result in a synthetic work in the form of a monograph. This article presents a summary of the basic information about the investigated sites, and discusses various problems resulting from these researches, particularly in terms of the specific manner of fortification of these settlements, as well as the first results of the classification of pottery types.
Ubcr spatlatenezeitliche befestigte Siedlungen in Sudpannonien wurde bereits im Jahre 1970 bei dem Prager Symposium iiher keltische Oppida referiert (Dimitrijevič I). 1971; Tbdorovič 1971). Damals wurden allcrdings nur allgemcine Angaben vorgestellt, etwas Niiheres konnte einzig iiber die Gradina im Ort Stari Slankamen gesagt werden, an deren FuB in der Antike &AsAcumincum entstanden sein soil, sowie iiber die Gomolava an der Save in Siidsyrmicn. Seit jencr Zeit wurden die systematischen Ausgrabungen auf der Gomolava fortgesetzt, so daB gerade diese Siedlung, die in regelmaBigen groBangclegten For-schungsarbeiten im Laufe von etwa 20 Jahren untersucht wurde, in dcr Literatur am vollstiin-digsten bearbeitet wurde (Jovanovič M. und M. 19K8; Dautova RuSevljan, Brukner 1992).
Spailatenc/.eitliehe Siedlungen bcschrankten sich ortlich sclbstvcrslitndlich nicht nur auf Syrmicn,
sondern reichten iiber Ostslawonien bis nach Mittelslawonien hinein - bis in die Niihc der Stadt Slavonski Brod (Abb. /). (Die Siedlungen im Nordwesten Kroatiens, wovon uns Vladimir Sokol die auf dem Kuzelin dargestellt hat, sind zur westkeltischen Gruppe zu ziihlen, wahrend die ostliche Gruppe, fiir den Augenblick zumindest, nur bis in die Region von Slavonski Brod zu reichen schcint.) Die in Slawonien liegenden und bislang in groBcrcm oder geringcrem Umfang erforschten Siedlungen befanden sich meistens aul Anhohcn an den Fliissen Drau, Bosul und Save, hatten also eine strategisch giinstige Lage und waren mit Hilfe des fur Pannonien typischen Fortifi-kationssystems von Erdwiillcn und brciten Was-sergriiben befestigt. Bis jetzt wurde in den als Gradina bczeichncten Ringwallen in Orolik und Privlaka am Bosut, beide in dcr Niihc der Stadt Vinkovci, geforscht, woriiber auch kleinere Be-
Abb. I: Die Verbreitung der spatlatenezeitlichen Siedlun-gen in Ostslawonien und Syrmien: 1 Osijek (Mursa); 2 Sarvaš - Gradae; 3 Dalj; 4 Vukovar - Lijeva bara; 5 Sotin (Cornacum); 6 Vinkovci (Cibalae) - Dirov brijeg; 7 Privlaka - Gradina; 8 Slakovci - Gradina; 9 Orolik - Gradina; 10 Šid - Gradina na Bosutu; 11 Donja Bebrina - Paljevine; 12 Hrtkovci - Gomolava; 13 Stari Mikanovci - Gradina.
SI. 1: Razprostranjenost poznolatenskih naselij v vzhodni Slavoniji in Sremu.
richte publiziert wurden, sowie auf der Gradina in Stari Mikanovci und an der Stelle Dirov brijeg in Vinkovci selbst (Majnarič-Pandžič 1969; 1981; 1984; Vire 1979; Dimitrijevič S. 1979). Die um-fangreichsten Forschungsarbeiten wurden aller-dings in Osijek durchgefiihrt - im Stadtteil Donji grad (Unterstadt) im Viertel Pristaniste (FluB-hafen) am reehten Drauufer (Bulat 1977, 17 ff.; ders. 1989, 11; Lukič 1989, 53-55).
In meinen heutigen Ausfiihrungen will ich ei-nige der neuesten Ergebnisse der arehaologisehen Sehutzgrabungen an der Stelle des neuen Kran-kenhauses in Osijek schildern, vornehmlich bei den Gebiiuden der gyniikologischen und chirur-gischen Abteilungen, dann werde ich die For-schungsergebnisse im Zusammenhang mit der befestigten Siedlung im Dot f Privlaka mit beson-derer Beriicksichtigung der spezifisehen Art der Befestigung bei einigen spatlatenezeitlichen Sied-lungen in Slawonien vorstellen. AuBer Privlaka will ich auch die Orte Stari Mikanovci - mit iden-tisehen Befestigungsanlagen1 - sowie Orolik er-wahnen und in Verbindung mit dem letzteren eine summarisehe Darstellung von Keramiktypen aus der slawonischcn Spatlatenezeil geben, die auch liir die anderen Siedlungen in Ostslawonien ty-
Abb 2: Osijek - Donji grad, Opča bolnica (Das allgemeinc
Krankenhaus). Spatlatčnezeitlicher Topferofen.
SI. 2: Osijek - Donji grad, Opča bolnica. Poznolatcnska lončarska
peč.
pisch sind; allerdings wurde ein Vergleich mit der neulich vorgetragenen typologisch-chronologischen sowie statistisehen Klassifizierung der Keramik von Gomolava noch nicht durchgefiihrt.2
OSIJEK
Die latenezeitlichen Funde am reehten Drauufer im Stadtteil Donji grad in Osijek sind seit dem Ende des vorigen Jahrhunderts bekannt. Sic sind in der Niihe, aber auch im Areal der spateren Komersiedlung Mursa zu linden (Bulat 1977, 17 ff.; Pinterovič 1978, 18 ff.). Osijek wurde als wich-tiges und friihes keltisehes Zentruni bereits vor mehreren Jahrzehnten archiiologisch priisentiert, und zwar durch die GrSber im Stadtteil Zeleno polje (die friiherc Be/.eichnung lautete "Ciglana
1 Majnarič-Pandžič 1984. Die Sehutzgrabungen im Kingwall Gradina im Dorfc Stari Mikanovci hat Ivana Iskra-JanoSič durchgefiihrt; ich danke ihr t'iir die Moglichkeii, ihre unpublizierte Ausgrahungsdokumentation studicren /u konnen.
Die 'lypenklassifizierung und die statistisehe Bcarbeitung der Keramik aus Orolik und aus den anderen hier erwiihnten spStlatčnezeitlichen Siedlungen hereiten wir fiir die Monographic iiber die slawonischcn vorrOmischcn Ansicdlungen vor.
u Donjem gradu" - Ziegelei in der Unterstadt), wodureh die Besiedlung dieses Gebiets in der Spatphase der friihen und in der mittleren Latenezeit dokumentiert wird (Spajič 1954; 1956; 1962; Todorovič 1968, Taf. 12-24; ders. 1974,162; Majnarič-Pandžič 1970,38 f.; Božič 1981,317; Guštin 1984, 353 f.). Uber Wohnstatten aus dieser Zeit gibt es allerdings keine Angaben. Die spatlatenezeitliche Siedlung erstreckte sich am Drauufer entlang, von der Fundstatte Stara carinarnica (alte Zollwache) im Westen bis zur Fundstatte Stara kožara (alte Gerberei) im Osten. Das wahrscheinlich befestigte Zentrum dieses besiedelten Streifens ist auf dem hochsten Plateau der Gegend an der gunstigsten Stelle zur Uberquerung der Drau auf dem Weg in die Baranja anzunehmen. Allgemein kann gesagt werden, daB die spatlatenezeitliche Siedlung auf einer sichtbaren Anhohe, besser gesagt an der hochstgelegenen Stelle von Osijek lag (Bulat 1977, 11-13).
Die Orte, an denen in der Spiitlatenezeit Keramik erzeugt wurde, sind im Rahmen der genann-ten neueren Forschungsarbciten in den Jahren 1982 bis 1986 entdeckt worden, als neben den typischen Kleinfunden insgesamt mehr als 20 Topferofen gefunden wurden (Abb. 2). Zwischen den beiden Weltkriegen, in den dreiBiger Jahren, wurde etwas westlich von dem Gebiet, wo sich die keramischen Ofen befanden, auch eine Ei-senhiitte aus derselbcn Zeit entdeckt; leider ist dieser Fund nicht einwandfrei dokumentiert.3 Eine regelmiiBig angeordnete Reihe von 6 Ofen liings der heutigen Hadrijan-StraBe zeugt von einem planmiiBig konzipierten Handwerksviertel.4 Die Dokumentation iiber diese Funde wird in deni Regionalni zavod za zaštitu spomenika kulture (Regionalamt fiir Denkmalschutz) in Osijek auf-bewahrt und ist noch nicht verčffentlicht worden.5 AuBer den Ofen wurde auch eine groBere An-zahl von Abfallgruben gefunden, die sehr reich an spatlatenczeitlicher Keramik sind (graue, iibliche grobere und kammstrichvcrzicrtc Keramik, graphitiert, wciB-ocker bemalt oder mit dunk-lercn einpolierten Motiven verziert). Neben ei-nigen Ofen wurden Deponien von beschadigtcr
oder weggeworfener Keramik gefunden; iiberhaupt war die ganze Schicht reich an Funden. Etwas siid-licher von diesem Gebiet wurde vor dem Zwei-ten Weltkrieg ein Brandgrab aus der Latenezeit gefunden. Leider wurden diese Forschungen nicht weitergefiihrt.6 Ganz allgemein kann gesagt werden, daB die Dichte der Siedlungsfunde abnimmt, je weiter man in Richtung Siiden geht, so daB an einigen Stellen das Ende der Siedlung festgestellt werden kann. Die Keramik von Osijek ist zwar noch nicht bearbeitet, aber es ist bereits klar, daB sie mit den Typen aus der benachbarten beriihm-ten befestigten Siedlung in Sarvaš am Drauufer, sowie mit den spatlatenezeitliehen Funden aus dem am hohen reehten Donauufer liegenden Dalj7 und in den Hauptziigen auch mit den Funden aus Vukovar an der Fundstelle Lijeva bara in engste Verbindung gebracht werden kann.8
VINKOVCI
Auch hier wurde eine weite Ausdehnung des besiedelten Latenegebiets festgestellt: von Novo selo im Westen bis Ervenica im Osten, also in einer Liinge von 3500 m. Wir wissen selbstverstiindlich nicht, ob die Fundstellen kontinuierlich mitein-ander verbunden waren (Dimitrijevič S. 1979, 144, Abb. 4). Neben den spiirlichen mittellatenezeit-lichen Funden (aus der jiingeren Phase der Mittellatenezeit) wurde zahlreiche spatlatenezeitliche Keramik gesammelt, gerade von der Anhohe, die offensichtlich befestigt war, also vom sog. Dirov brijeg am Nordufer des Bosut entlang (Majnarič-Pandžič 1970, 66-67). Im Gebiet des spiiteren antiken Cibalae wurden zwei der alte-sten von den ansonst zahlreichen Topferofen in Vinkovci gefunden, beide mit Keramik in stark ausgepragter spatlatenczeitlicher Tradition. Sie sind in diecrste 1 liilfte des 1. Jhs. n. Chr. zu datieren, als sich hier eine militarisehe romisehe Besatzung befand; die starke lokale latčnezeitlichc Hand-wcrkstradition wird fortgesetzt, speziell in der Her-stellung von Keramik und Werkzeugen aus Ei-sen. Wie in Mursa, wo ein romisehes Militiirlager
1 Ubcr tlie unsystematischen und niehtfachmiinnischen Ausgrabungen von Radoslav Franjetič besteht ein schriftlicher Bcrieht im Museum von Slawonien in Osijek.
4 Die Angabe verdanke ich Zvonimir Bojčič, dem Leitcr des Regionalamtes fiir Denkmalpflcge in Osijek.
* Die Dokumentation wird in der in Anm. 2 angefiihrten Monographic veroffentlicht werden.
6	Miindlichc Angabe des kollegen Bulat.
7	Schmidt 1945, 184; Šimič 1986; 1986a; Moffiller 1938. Latčnezcitfunde gab es auf der Daljska planina, am Banjkas und am Kraljcvac. Diese Funde befinden sich unveroffentlicht in den Musccn in Osijek und Zagreb.
H Die Ausgrabungen an der l-undstfittc Lijeva bara wurden in den Jahren 1951-1953 durchgefuhrt; das Material liegt tinveroffentlicht im Archiiologischcn Museum in Zagreb. Vinski 1959, 101-102; Demo 1996, 28-33, 92, Abb. 57.
im Bereich einer spatlatenezeitliehen Siedlung errichtet wurde, begegnet man auch in Cibalae der Tatsache, daB ein Teil des Lagers einen Teil der ehemaligen spatlatenezeitliehen Siedlung erfaBte. Auf dem Dirov brijeg, der sich westlich vom Romerlager befand, gibt es genug Zeugnis-se davon, daB er auch in der Friihzeit der romischen Provinz Pannonien besiedelt war (Dimitrijevič S. 1979, 146).
PRIVLAKA
Ein Ringwall mit dem Namen Gradina wurde auf zwei miteinander verbundenen Anhohen mit gemeinsamem Fortifikationssystem errichtet. Der iibliche Erdwall wurde hier mit horizontal einge-zogenen Holzbalken befestigt. Diese Balken wurden mit Erdreich bedeekt, aber so, daB die Luftzu-fuhr nicht vollig unterbunden war, dann wurden die Balken angeziindet; das Feuer schwellte lang-sam, und so wurde der obere Teil des Erdwalls um die Balken herum festgebrannt. Es handelt sich dabei bestimmt nicht um einen zufšilligen Brand, der an mehreren Stellen gleichzeitig ausgebro-chen war, oder um einen GroBbrand in der gan-zen Siedlung, denn schon einen Meter von den Balken entfernt oder in den iibrigen Teilen der Siedlung gibt es keine Brandspuren. Noch heute ist der aufgeschiittete und kontinuierlich fest-gebrannte Rand der "Befestigungsmauer" um die beiden Anhohen sichtbar. Auf der Innenseite des Walls ist eine Zugangsrampe zu sehen - vollig frei von irgendwelchen Siedlungsbauten (Hau-sern oder Abfallgruben). In dieser Rampe wurden altere Funde, als es die spatlatenezeitliche Siedlung selbst ist, entdeckt (Sopot-Keramik, bronzezeitlichc Keramik, ein mittellatenezeitlicher Kantharos und keltische Silbcrmiinzen ostslawo-nisehen Typs mit Leierblume). Da das Hauptau-genmcrk bei der Erforschung (in den Jahren 1979 und 1981) dem Schnitt durch die Befestigungs-anlage (3 Schnitte insgesamt) gewidmet war, konnten wir das Innere der Siedlung nicht eingeh-ender untersuchen. Tiotzdem wurden beim Ackern stark beschiidigte Resic eines oberirdiseh gebautcn Hauses und mehrere kleinere Gruben gefunden.9
STARI MIKANOVCI
Bei Schutzgrabungen in Stari Mikanovci wurde der gleiche Typus von Befestigungsanlagen aus der Spiitlatenezeit gefunden (Vire 1979). Es ist interessant, daB der gleiche Typus der gebrann-ten Wallkrone um einen kleineren Ringwall noch in den 60-er Jahren ostlich von Slavonski Brod im Dorf Donja Bebrina gefunden wurde (Todorovič 1968, 23). Der spatlatenezeitliche Ringwall, di-rekt am Saveufer errichtet, wird auch heute im Volksmund Paljevine genannt, was soviel wie Brandstiitte bedeutet.
OROLIK
In Orolik, wo ein spiitlatenezeitlicher Ringwall namens Gradina am Nordufer des Bosut errichtet wurde, genauso wie diejenigen auf dem Dirov brijeg in Vinkovci und in Privlaka (sowie der noch nicht erforsehte in Slakovci), haben wir die Siedlung untersucht, den ringsum verlaufenden Wall aber nicht gesehnitten. Das heutige Aussehen des Walls und des Wassergrabens verbindet Orolik mit Privlaka, wir verfiigen aber iiber keine Angaben dariiber, wie die Befestigungsanlage konstruiert wurde. Die Keramik von Orolik ist bearbeitet und stellt ein charakteristisches Beispiel des ost-slawonischen spatlatenezeitliehen Repertoires an Formen und Verzierungen dar (Abb. 3-5).111
Neben der spezifisehen Ari und Weise, Befestigungsanlagen zu bauen, wie wir es in einigen ostslawonischen spatlatenezeitliehen Siedlungen gefunden haben, gibt es noch eine weitere Ge-mcinsamkeit zwischen ihnen, namlich eine Gruppe von ostkeltischen Miinzen mit Leierblume (Majnarič-Pandžič 1984, Tal. 5: 3). Bislang wurden 12 Stuck von dem Typus gefunden: 3 in Privlaka, 2 in Stari Mikanovci, die iibrigen stammen aus Osijek, Sarvaš und Vinkovci. Die MiinzstaUe befand sich hochstwahrscheinlich irgendwo zwischen Osijek und Vinkovci, und die Miinzen selbst wurden sowohl von Pink als auch von Popovič in die zweite Halfte, bczichungsweise an das Ende des 2. Jhs. vor
9 Majnarič-Pandžič 1981; 1984. Die Literaturangaben iiber tlas Problem der Datierung der "roten Sehan/en" im Burgenland titul in Westungarn verdanke ich Dr. Kari Kaus. Bei unseren Beispielen (Privlaka und Siari Mikanovci) hesteht kaum die Moglichkeit, diese als mittclaltcrlich zu klassil'izieren. K. Kaus, Darufalva (Drassburg), I oesmand (l.ulzmannsburg), 1'inkaovar
(Burg), Soprani Szemlc 1987/4, 330 ff.; T. Stefanovičovš, A s/loviikiai čgctctt sancok kerdčsehc/, Soprani Szemle 1987/4, 340 ff.
1(1 Anm. 2.
10
15
16
17
19
20
21
22	23
24 v- 25
38
39 /V 40
41
42 A/ 43	44
45
46
50
53
<4M>. Die GefiiBtypen der spatlatenezeitlichen Keramik aus der Siedlung Gradina in Orolik.
SI- 3: Značilni primerki poznolatenske lončcnine z naselja Gradina v Oroliku.
Chr. datiert (Popovič 1987, 64-65, Abb. 22, Tal'. 27: 13-18).
Die Untersuehung der spatlatenezeitlichen Siedlungen mit Befestigungsanlagen und noch ungeniigend erforschten "Suburbia" haben wir mit Osijek an der Drau begonnen, es folgen SarvaS, das niiher an der Miindung der Drau in die Do-"au liegt, und dann donauabwiirts Dalj, Vukovar,
Sotin - ein Fundort, wo spiitcr an dem Limes das Kastell Cornacum stand (Pinterovič 1968; 1969). In diesem Fall kenncn wir leider die genaue Lage der spatlatenezeitlichen Siedlung nicht, aber von dem Leben der spatlatenezeitlichen Einwohner, bekannt unter dem Namen Cornacales, zeugen die Griiber am Fundort Zmajevac in Sotin (Majna-rič-Pandžič 1972-1973). Hier machen sich die Be-
Abb. 4: Die GefiiBtypen der spallatčnc/.eitliehen Keramik aus der Siedlung Gradina in Orolik. SI. 4: Značilni primerki po/.nolatenske lončenine / naselja Gradina v Oroliku.
riihrungspunktezwischcn der kriegerischen I.atčnc-zeittradition und der herannahenden Romanisierung im pannonisehen Rauni deutlieh hemerkbar. Diese Ausfiihrungen konnten wir mil der be-
kannten Insehrilt von Titus I'lavius I'roculus aus Novi vSlankamen beenden (Dimitrijevie I). 1971, 566; Todorovič 1974, 146 ff., Taf. 39), der in der Rolle ties Prapositus und PrUfcklus der pere-
Abb. 5; Die (iefiiBtypcn der spiitlat&nczcitlichen Keramik aus der Siedlung Gradina in Orolik. SI. Značilni primerki poznolatenske lončenine z naselja Gradina v Oroliku.
grinisehen Gcmeinschaft derOV/M.v Scurdiscorum lichc Situation, in dcr die spatlatenezeitliehen in Acuminctim zur Zeit der Flavier auftritt, denn Gemeinschaften allmah I ich in das Leben der diese Inschrift reflektiert am besten die geschicht- romischen Provinz Pannonicn cinbezogen wurden.
BOŽIČ, D. 1981, Relativna kronologija mlajše železne dobe v jugoslovanskem Podonavju. - Arh. vest. 32, 315 ff.
BOŽIČ, D. 1982, Kasnolatenski astragalni pojasevi tipa Beograd. - Starinar 32, 1981, 47 ff.
BULAT, M. 1977, Nalazi s donjogradskog Pristaništa u Osijeku. - Os j. zbor. 16, 11 ff.
BULAT, M. 1989, Mursa, Osijek u rimsko doba. - Osijek.
DAUTOVA RUŠEVLJAN, V. und O. BRUKNER 1992, Gomolava. Rimski period. - Gomolava 3, Novi Sad.
DEMO, Ž. 1996, Vukovar - Lijeva bara. - Zagreb.
DIMITRIJEVIČ, D. 1971, Spatlatenezeitliche Oppida in Jugoslawien. - Arch, rozhl. 23, 567 ff.
DIMITRIJEVIČ, S. 1979, Arheološka topografija i izbor arheoloških nalaza s vinkovačkog tla. - In: Corolla memoriae Iosepho Brunšmid dicata, Izd. Hrv. arh. dr. 4, 133 ff.
GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien.-Jb. Rom. Germ. Zentmus. 31, 305 ff.
HOFFILLER, V. 1938, Corpus vasorum antiquorum, Yougoslavie 2. - Belgrade.
JOVANOVIČ, B. und M. JOVANOVIČ 1988, Gomolava. Naselje mladeg gvozdenog doba. - Gomolava 2, Novi Sad, Beograd.
LUKIČ, H. 1989, Nalazi rimskog novca u Donjem gradu u Osijeku. - Osj. zbor. 20, 53 ff.
MAJNARIČ-PANDŽIČ, N. 1969, Gradina, Orolik - kasno-latensko naselje. - Arh. preg. 11, 79 ff.
MAJNARIČ-PANDŽIČ, N. 1970, Keltsko-latenska kultura u Slavoniji i Srijemu. - Vinkovci.
MAJNARIČ-PANDŽIČ, N. 1972-1973, Kasnolatenski keltski grobovi iz Sotina. - Vjes. Arh. muz. Zag. 6-7, 55 ff.
MAJNARIČ-PANDŽIČ, N. 1981, Gradina u Privlači - utvrdcno kasnolatensko naselje. - Arh. prag. 22, 1980, 45 ff.
MAJNARIČ-PANDŽIČ, N. 1984, Prilog problematici kasno-latenskih utvrdenih naselja u Slavoniji. - Opuse. arch. 9, 23 ff.
PINTEROVIČ, D. 1968, Limesstudien in der Baranja und in Slawonien. - Arch. lug. 9, 55 ff.
PINTEROVIČ, D. 1969, Problemi u istraživanju Limesa na sektoru Batina Skela-Ilok. - Osj. zbor. 12, 53 ff.
PINTEROVIČ, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba. - Osijek.
POPOVIČ, P. 1987, Novac Skordiska. - Beograd, Novi Sad.
SCHMIDT, R. R. 1945, Die Burg Vučedol. - Zagreb.
SPAJIČ, E. 1954, Nalazište mladeg željeznog doba s terena Osijeka. - Osj. zbor. 4, 7 ff.
SPAJIČ, E. 1956, Nalazište mladeg željeznog doba s terena Osijeka (Nastavak). - Osj. zbor. 5, 47 ff.
SPAJIČ, E. 1962, Nalazište mladeg željeznog doba s terena Osijeka (Nastavak). - Osj. zbor. 8, 37 ff.
ŠIMIČ, J. 1986, Pokusno istraživanje na lokalitetu "Gradac" u Sarvašu. - Obav. Hrv arh. dr. 18/1, 23 f.
ŠIMIČ, J. 1986a, Zaštitno istraživanje na "Gracu" u Sarvašu. - Obav. Hrv. arh. dr. 18/3, 37 f.
TODOROVIČ, J. 1968, Kelti u jugoistočnoj Evropi. - Beograd.
TODOROVIČ, J. 1971, Die Oppida der Skordisker im jugoslawischen Donaugebiet. - Arch, rozhl. 23, 559 ff.
TODOROVIČ, J. 1974, Skordisci. - Novi Sad, Beograd.
VINSKI, Z. 1959, Ausgrabungen in Vukovar. - Arch. lug. 3, 99 ff.
VIRC, Z. 1979, Damiča Gradina u Starim Mikanovcima. -Godišnjak-Vinkovci 8, 269 ff.
O nekaterih poznolatenskih naseljih na severnem Hrvaškem in njihovem odnosu do središč zgodnje romanizacije
Povzetek
Utrjena poznolatenska naselja se razprostirajo od zahodnega Srema čez vzhodno Slavonijo do srednje (.v/. /). Doslej znana naselja v Slavoniji, raziskana v večjem ali manjšem obsegu, so bila utrjena z značilno panonsko tehniko zcmljcnih nasipov in širokih jarkov brez kamnitih konstrukcij in imajo značilno lego na višinskih strateških mestih ob Donavi, Dravi, Bosutu in Savi.
Najobsežnejša so bila do zdaj raziskovanja v Osijeku, in sicer v Donjem gradu na območju četrti Pristanište (od 1982 do 1988). Na tem sploh najvišjem delu Osijeka na desnem bregu Drave so bili ugotovljeni intenzivni sledovi življenja v poznolatenskcm obdobju - številne naselbinske jame in okrog 20 lončarskih peči (si. 2). Sest peči, postavljenih v pravilni vrsti vzdolž sedanje 1 ladrijanovc ulice, priča o načrtno urejenih obrtniških četrtih. Zelo bogate najdbe lončenine so še v obdelavi, vendar je že zdaj jasno, da so sorodne vrstam lončenine iz bližnjega Sarvaša, Dalja in Vukovarja (Lijeva bara).
V Vinkovcih je utrjeno poznolatensko naselje na opaznem mestu na severnem bregu Bosuta, imenovanem Dirov brijeg. Najdišče še ni bilo strokovno raziskovano, vendar z njega izvira bogato keramično gradivo, ki pa ni obdelano. Najdbe iz najstarejših lončarskih peči rimskodobnih Cibal pričajo o zelo močni latenski tradiciji v zgodnjcprovincialncm lončarstvu ter pri izdelavi železnega orodja.
V	Privlaki blizu Vinkovccv je bil na naselju Gradina. ki leži ob Bosutu, ugotovljen posebno zanimiv način gradnje nasipa, ki je zelo podoben srednjeveškim "rdečim nasipom" (nemško "rote Sehanzen" - rdeči zato, ker so žgani). Glede na splošno stratigrafsko stanje na tem najdišču pripada ta utrditev poznolatenskemu naselju na Gradini, ki jc sicer večplastno prazgodovinsko naselje (nad ncolitskim sopotskim naseljem so šc bronastodobne plasti). Hi niso odkrili nobenih srednjeveških najdb.
Enak način utrjevanja je bil odkrit na Gradini v Starih Mikanovcih blizu Vinkovccv, pa tudi zahodneje od tod, na Paljevinah (oznaka, kije zelo blizu nemški oznaki "role Sehanzen") v vasi Donja Debrina vzhodno od Slavonskega Broda.
V	Oroliku, kjer so poznolatensko naselje s sedanjim imenom Gradina postavili na severnem bregu Bosuta, enako kot naselji v Vinkovcih (Dirov brijeg) in v Privlaki (Gradina) ter še neraziskano v Slakovcih. smo raziskovali notranjost naselja, utrdbenega sistema pa ne. Sedanji videz nasipa in jarku sicer ()rolik povezuje s Privlako, vendar nimamo podatkov o načinu gradnje nasipa. Na tem večplastnem gradišču (spel sopolska plast, nad njo zgodnjchronasiodohna plast / najdbami vinkovške kulture in kot zadnja kulturna plast poznolatensko naselje) se je poznolatensko naselje razvilo na nasutem in zravnanem platoju gradišča, njegov bivalni horizont z ognjišči in ostanki
poda nadzemne hiše pa je bil ugotovljen v globini 0,90 m. Keramične najdbe iz Orolika so bile tipološko in statistično obdelane ter sestavljajo značilen vzorec vzhodnoslavonskega poznolatenskega repertoarja oblik, načinov izdelave in okrasa (si. 3-5).
Razen z omenjenim posebnim načinom utrjevanja, ki smo ga odkrili na nekaterih poznolatenskih naseljih vzhodne Slavonije, so ta naselja povezana tudi s posebno skupino vzhodnokeltskih srebrnikov z motivom lirastega cveta (nemško "mit Leierblume") na zadnji strani. Doslej je bilo najdenih vsega 12 primerkov tovrstnih srebrnikov: 3 v Privlaki, 2 v Starih Mikanovcih, drugi pa v Osijeku, Sarvašu in Vinkovcih. Njihova kovnica je verjetno delovala nekje med Osijekom in Vinkovci, kovani in v obtoku pa naj bi bili v drugi polovici oziroma na koncu 2. st. pr. Kr.
Prikaz poznolatenskih naselij smo začeli z Osijekom ob Dravi, od njega proti vzhodu pa se vrstijo najprej znameniti Sarvaš bliže izliva Drave v Donavo, nato pa Dalj, Vukovar in Sotin na desnem bregu Donave. Čeprav v Sotinu (Kornakum) lega naselja še ni znana, nam o življenju poznolatenskih prebivalcev tega kraja veliko povedo grobovi z najdišča Zmajevac. V teh vojaških grobovih se jasno kaže stik latenskega vojaškega izročila in naraščajoče romanizacije južnopanonskega območja.
Znani napis iz Novega Slankamena, ki omenja Tita Flavija Prokula, prepozita in prefekta peregrinske skupnosti Skordiskov (Civilas Scordiscorum) v Akuminkumu v flavijskem času, najbolje ponazarja zgodovinsko dogajanje, v katerem so se poznolatenske skupnosti vključevale v življenje rimske province Panonije.
Dr. Nives Majnarič-Pandžič Odsjek za arheologiju Filozofskog fakulteta I. Lučiča 3 HR-10000 Zagreb
Keltska lončarska peč s Spodnje Hajdine pri Ptuju
Marjana TOMANIČ-JEVREMOV in Mitja GUŠTIN
Izvleček
V Ptuju so poleg ostankov antične Petovione ohranjeni tudi številni sledovi latenske poselitve. Na Grajskem griču. Panorami, območju Rabelčje vasi in v Brstju na levem ter v Skorbi in na Spodnji Hajdini na desnem bregu Drave izpričani kovinski in keramični predmeti pripadajo keltski materialni kulturi od 3. do 1. st. pr. n. š.
Najdba kalotaste lončarske peči na Spodnji Hajdini in ostanki še treh na Turnirskem prostoru pod gradom dokazujejo stalno naselitev keltskega življa z ustrezno lončarsko dejavnostjo.
Abstract
In Ptuj, well known for the remains of the Roman town Poetovio, there are numerous traces of La Tene occupation. On various locations, such as the Castle Hill, the Panorama hill, in Rabelčja vas and Brstje on the left bank and in Skor-ba and Spodnja Hajdina on the right bank of the river Drava, metal and ceramic finds have been uncovered which belong to the Celtic material culture of the 3rd to the 1st centuries BC.
The discoveries of the updraught-type pottery kiln in Spodnja Hajdina and of the remains of three similar kilns on the Tournament field below the Castle clearly show that Ptuj was permanently settled by the Celts. These finds also provide important data on Celtic pottery production.
Na širšem območju Ptuja se že od prvih odkrivanj antične Petovione sredi 19. stoletja sporadič-no pojavljajo tudi latenske oz. keltske najdbe (si. 1).
Na območju levega brega Drave na Grajskem griču, v središču Petovione, so bili pri arheoloških raziskavah na Turnirskem prostoru med grajsko utrdbo in žitnico konec štiridesetih let ob pomembnih arheoloških objektih in naselitvenih plasteh odkriti tudi ostanki prazgodovinskega, po mnenju Josipa Klemenca latenskega obzidja v suho-zidni tehniki tersporadično kovinsko (bronast zatič
pri vozu) in keramično (siva in grafitna keramika) gradivo iz latenske dobe.1 Pri zaščitnih izkopavanjih v letih 1986-1988 so bile na tem območju odkrite tri slabo ohranjene kupolaste lončarske peči s posameznimi neznačilnimi fragmenti latenske keramike.2
Severno od Grajskega griča in naselja Vičava so bili na Panorami pri poljedelskih delih in izkopavanjih leta 1948 najdeni bronasta fibula tipa Almgren 65, bronast bradavičast obroček in fragmenti latenske keramike.3 Sodeč po inven-
1	J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki. Dela I. razr. SAZU 4 (1950) 18, 33 s, 47, 55, ris. 29: 5, t. 3: si. I; J. Korošec, Slaroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Dela 1. razr. SAZU I (1950) 11; S. Gabrovec, Srcdnjclatensko obdobje v Sloveniji, Arh. vest. 17, 1966, 174; M. Tbmanič-Jcvremov, Poselitev Ptuja in njegove okolice v prazgodovini, Ptuj. zbor. 5, 1985, 391; D. Božič, O latenskih najdbah na območju Ptuja, v: Ptujski arheološki zbornik (1993) 189 ss, si. 3: I.
2	Neobjavljeno izkopavanje pod vodstvom Hlagoja Jevremova in Marjane Tomanič-Jevremov. Cfr. M. Tbmanič-Jevre-mov, Podoba Ptuja v prazgodovinskih obdobjih, Kronika 40/3, 1992, 159.
' Fibula tipa Almgren 65 - E. Patek, Verbreitung und Herkunft der romischen Fiheltypen in I'annonien, Diss. Pann. Ser. II 19 (1942) 82, l. I: 18: obroček / izrastki - S. Pahič, Keltske najdbe v Podravju, Arh. vest. 17, 1966, 290, 314, op. 95, t. 16: 2; Tomanič-Jevremov (op. 4) 14, 33, si. 19; Božič (op. I) si I: I in keramični fragmenti - A. Smodič, Nove latčnske najdbe na Dravskem polju, Čas. zgod. narod. 35, 1940, 23; P Korošec, Slovanske najdbe zgodnjega srednjega veka na Panorami v Ptuju, v: Arheološka poročilu. Dela I. razr. SAZU 3 (1950) 73 ss, si. 45; Gabrovec (op. I); Tomanič-Jevremov (op. I).
SI. 1: Latenska najdišča na območju Ptuja: 1 Grajski grič, 2 Panorama, 3 Rabelčja vas, 4 Brstje, 5 Skorba, 6 Spodnja Hajdina. Fig. 1: La Tene sites at Ptuj: 1 Castle Hill, 2 Panorama, 3 Rabelčja vas, 4 Brstje, 5 Skorba, 6 Spodnja Hajdina.
tarni knjigi Herbersteinove zbirke izhaja s te lokacije tudi bronasta fibula tipa Miinsingen (si. 9).4
Pri obsežnih zaščitnih izkopavanjih na območju Rabelčje vasi med Grajskim gričem in Ljudskim vrtom v sedemdesetih in osemdesetih letih so bili med antično poselitveno plastjo in pod njo sporadično najdeni fragmenti latenske keramike in med drugim tudi fragment loka bronaste fibule tipa Motschwil.5
Na njivah severno od naselja Brstje so 1959 in 1970 delavci pri kopanju gramoza odkrili več žganih srednjelatenskih grobov, ekipa Pokrajinskega mu-
zeja iz Ptuja pa je pri kontrolnem sondiranju leta 1970 prav tam odkrila tudi sledove verjetno poznolatenske poselitve.6
Poselitev v latenski dobi pa je zanesljivo izpričana tudi na desnem bregu Drave, in sicer z leta 1906 odkritimi grobovi in z leta 1935 najdeno su-lično ostjo v Skorbi pri Ptuju.7
Pri izkopavanju Walterja Schmida leta 1935 je bil med antičnimi naselbinskimi najdbami na Spodnji Hajdini najden tudi latenski keramični fragment (si. 2: 2; 7: 11).8 V neposredni bližini Schmi-dovega izkopavanja je bila leta 1975 odkrita lončarska peč, ki jc predmet naše obravnave.
4	M. Tbmanič-Jevremov, Nakit v prazgodovinskih obdobjih, v: Nakit .skozi arheološka obdobja (1983) 13; Pahič (op. 3) 275.
5	B. Jevremov, Arh. preg. 20, 1978, 59, t. 25: 12; Tomanič-Jevremov (op. 4) 13 s, 33, 49, t. 3: I; ista (op. 1); D. Božič, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa, v: Praist. jug. zem. 5 (1987) 875 s, I. 87: 1(>; isti (op. 1) 190, si. 4: I.
h Pahič (op. 3) 277 s, 305 s, op. 29, t. 1; M. Tomanič-Jevremov, Var. spom. 15, 1970 (1972) 145; M. Guštin, Relativna kronologija grobov "Mokronoške skupine", v: Keltske študije (1977) 83, t. 15; S. Pahič, Brstje pri Ptuju, v: Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980 (1980) 48; Die Kelten in Mitteleuropa (1980) 259, St. 110; Tomanič-Jevremov (op. 4) 13 s, 33, 48, si. 15, t. 2: 9-11; ista (op. I) 391, t. 4; B. Lamut, Od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka, v: Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormožu (1987) 6 ss, 12, si. 8, str. 22, št. 70.
7	V. Skrabar, Nalasci iz latenskog doba u okolini Ptuja i Maribora, Sturinar 1, 1922, 145 ss, op. 2, t. 3: 1-6; M. Abramič, Poetovio (1925) 134; J. Klemene, B. Saria, Archdologisehe Karte von Jugoslavia!, Blati Ptuj (1936) 30; ista, Archiiologische Karle von Jugos/avien. Blati Rogatec (1939) 55 s; Smodič (op. 3) I ss, 22 s, op. 3, ris. 5: 15; Pahič (op. 3) 277 s, 314 s, t. 14; Božič (op. 5) 875, si. 45: 1,6.
8	W. Sehmid, Čas. zgod. narod. 30, 1935, 129 ss, 132, si. 2. Fragment grafitne keramike je bil najden v stavbi O I.
VRUSTE
SI. 2: Lega latenskih najdišč na desnem bregu Drave: 1 Skorba, 2 Spodnja Hajdina - izkopavanje Walterja Schmida (si. 7: 11), 3 Spodnja Hajdina - keltska lončarska peč. Fig. 2: La Tene sites on the right bank of the Drava: 1 Skorba, 2 Spodnja Hajdina - excavated by Walter Schmid (fig. 7: 11). 3 Spodnja Hajdina - Celtic pottery kiln.
O keltski poselitvi priča tudi dvanajst keltskih novcev, odkritih na širšem ptujskem območju. Prav s Spodnje Hajdine poznamo pet srebrnikov, enega z območja Hajdine, eden pa je bil že okoli leta 1850 najden na pokopališču pri cerkvi sv. Ožbol-la v Rabelčji vasi.y
Med keltske najdbe z območja Ptuja moramo prišteti še udarni nož.10
Leta 1975 je bilo potrebno zaradi načrtovane gradnje skladišča za tekoči plin na robu prve dravske terase v vzhodnem delu vasi Spodnja 1 lajdina, južno od magistralne ceste Maribor-Ptuj, sredi že do-
bro poznane petovionske četrti, imenovane Vi-cus Fortunae, opraviti zaščitna izkopavanja (si. 2: 3). Prav na širšem območju tega prostora z ostanki številnih svetišč, med drugim tudi I. in II. mitreja, je Schmid izkopal manjši trg, domnevno zgodnjekrščansko cerkev ter velika skladišča, ki jih je po vsej verjetnosti uporabljala ilirska carinska postaja.11 S tega izkopavanja se je ohranil fragment latenske grafitne keramike (si. 7: 11).
Pokrajinski muzej Ptuj je pod vodstvom Bla-goja Jevremova od 27. oktobra do 24. novembra 1975 na delih parcel 1072/2 in 1071 k. o. Hajdina predvideni prostor za gradnjo skladišča sistematično raziskal v obsegu približno 120 m2 (si. 3).
Izkopavanje je pokazalo v zgornjih plasteh do globine okrog 1 metra slabo ohranjene antične arhitekturne ostaline, eno dobro in eno slabo ohranjeno kurišče ter poznoantični skelet, ki je s pozlačeno fibulo s čebulastimi gumbi datiran v drugo četrtino 4. st.12 V tej plasti so bili številni keramični fragmenti in nekaj antičnih novcev.13
Že v tej plasti so se pojavljali posamezni fragmenti sive, navretenu izdelane keramike, kijih smemo pripisati spodaj ležeči latenski poselitveni fazi.
Od globine 1,10 m dalje je moč opredeliti strnjeno plast, v kateri je bila zastopana predvsem siva latenska keramika in posamezni prazgodovinski arhitekturni objekti (si. J).
V tej plasti je bila odkrita dobro ohranjena latenska peč, katere vrh se je pojavil sicer že v globini 0,86 m pod površino. Severovzhodno od peči sta bili dve preprosti kurišči in v neposredni bližini deponija - 1,20 x 1,90 m velik prostor. V zahodnem delu izkopnega polja so bile odkrite štiri jame lesenih stojk ter večji vkop.
Med latenskimi najdbami v tej plasti je spora-dično zastopana tudi keramika pozne bronaste dobe. Ni izključeno, da se nekatere časovno neopredeljene arhitekturne najdbe, npr. jame za stojke ali pa večji vkop, povezujejo z najdeno poznobro-nastodobno keramiko, saj je poselitev v tem obdobju v neposredni bližini dobro izpričana.14
Omenjeni večji vkop velikosti 1,0 x 0,75 m se je pojavil v globini 1,65 m. Relativna globina vkopa je bila 0,36 m. V njem je bila žganina in drobci hišnega lepa.
9 Klemene, Saria 1936 (op. 7); Pahič (op. 3) 312, 314; I'. Kos, Keltski novci Slovenije, Situla IS (1977) 136-139, 140-141, t. 35: 3-5,7-9; Tomanič-Jevrcmov (op. I) 390.
111 Skrabar (op. 7) 148, t. 3: 9; Abramič (op. 7); Klemene, Saria 1936 (op. 7); Smodič (op. 3) 1, op. 4; Pahič (op. 3) 314, t. 13: 6.
11	Abramič (op. 7) 28 ss; Schmid (op. S); Klemene, Saria 1936 (op. 7) 56 ss.
12	H. Jcvrcmov. Pozlačeni čebulasti fibuli iz Pctovionc, Arh. vest. 41, 1990, 3S9 ss.
" H. Jcvrcmov, Var. sponi. 21, 1977, 266; isti (op. 5) 65, t. 38: 20; isti v: Obrtniika dejavnost na območju rimskega Poe-tovia (1981) 4, si. 1-2; Ibmanič-Jevrcmov (op. 1).
14 Tbmanič-Jevremov (op. 1) 389, op. 53.
SI. 3: Načrt izkopnega polja na Spodnji Hajdini iz leta 1975 z vrisanimi prazgodovinskimi arhitekturnimi objekti. Fig. 3: The plan of the 1975 Spodnja Hajdina excavation with prehistoric architectural remains.
Severno od vkopa so bile štiri jame za stojke -temnejše lise s premerom 0,30 do 0,75 m in globino 0,15 do 0,45 m. Zapolnjene so bile s temno-sivo ilovico in drobci žganine.
Pomembno odkritje v latenskcm horizontu je kompleks objektov, to je peči, dveh kurišč in deponije ilovice. Kurišči sta merili 0,80 x 1,0 m oz. 0,75 x 0,52 m in sta bili brez kakršne koli konstrukcije. Vkopani sta bili približno 0,20 m v rumeno peščeno ilovico.
Imeli sta dve plasti, in sicer spodaj 0,06 do 0,09 m debelo plast žganine in pepela ter nad tem 0,02 do 0,03 m debelo ožgano plast ilovice. Na površini kurišč ni bilo najdb.
V neposredni bližini kurišč je bila po vsej verjetnosti deponija: 1,20 x 1,90 m velik pravokoten
delovni prostor, vkopan povprečno 0,09 m globlje od površine okrog objekta. Na zahodni strani je bila ohranjena do 0,09 m široka stena iz ilovice, ponekod še v višini do 0,05 m, ki je deponijo dodatno ločila od druge površine. V tem prostoru je bila najdena 0,55 x 0,45 m velika gmota za lončarsko maso pripravljene sive peščene ilovice. Domnevamo, da so ilovnata stena, ki je omejevala prostor, in neprepustna tla omogočala lončarju uporabo vode pri predelavi surove gline.
Znotraj in v neposredni bližini opisanega delovnega prostora je bilo najdeno večje število la-lenskih keramičnih fragmentov (.v/. 5: 6-10).
Že v globini 0,86 m pod površino, praktično še v antični plasti, se je pokazala rjavo ožgana lisa
Celotno podnožje peči s kuriščem vred je bilo na terenu vkopano v osnovo iz rumene ilovice, tako da sta kuriščna kanala potekala poševno proti notranjosti peči. Odprtini kanalov sta bili široki okrog 0,36 in visoki 0,15 m.
Na prostoru okrog kurišča so bili v primerjavi z drugim prostorom v izkopnem polju najdeni sorazmerno številni fragmenti različnih latenskih posod (si. 6; 7: 1-10).
Ob izkopavanju je bila peč v celoti dvignjena in prenesena v Pokrajinski muzej Ptuj. Zaradi tega ni bilo mogoče očistiti kurišča in pregledati prostora pod rešetko.
KATALOG LATENSKEGA GRADIVA Z IZKOPAVANJA 1975
Najdbe iz peči
1.	Skleda iz rjavočrno žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Vel.: v. 2,9 cm, pr. u. 10,1 cm, pr. d. 4,9 cm. Inv. št. P 37659 (si. 5: 1).
2.	Skleda iz neenakomerno rjavosivo žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Vel.: v. 8,2 cm, pr. u. 20,5 cm, pr. d. 7,1 cm. Inv. št. P 37656 (si. 5: 2).
3.	Fragmentirana skleda kot št. 2. Vel.: pr. u. 22,3 cm. Inv. št. P 37660 A (si. 5: 3).
4.	Skleda kot št. 2. Vel.: v. 9,7 cm, pr. u. 23 cm, pr. d. 8 cm. Inv. št. P 37658 (si. 5: 4).
5.	Skleda kot št. 2. Vel.: v. 9,8 cm, pr. u. 24,4 cm, pr. d. 8,5 cm. Inv. št. P 37657 (si. 5: 5).
Najdbe iz okolice kurišča peči
SI. 4: Spodnja Hajdina - posnetek odkrivanja latenske lončarske peči. Foto: Blagoje Jcvrcmov. Fig. 4: Spodnja Hajdina - uncovering of the La Tene pottery kiln. Foto: Blagoje Jevremov.
v obliki kroga, ki se je pozneje izkazala za ostanke ostenja latenske peči, narejene iz ilovice.
Po odstranitvi nasutja, sestavljenega iz ilovice in fragmentov antičnih opek ter keramike, se je znotraj oboda peči pokazal strnjen sloj sive latenske keramike (si. 4). Izkazalo se je, da je bilo na rešetki peči še ohranjenih pet skled (si 5: I-
5).
Po dvigu keramike in odstranitvi nasutja okrog peči se je pokazala peč, velika 1,37 x 1,29 m v premeru in z rešetko, veliko 1,14 x 1,02 m. Stena oboda peči je bila v povprečju debela 0,10 m in je bila nad rešetko še ohranjena v višini 0,10 do 0,30 m. Rešetko sestavlja približno 5 cm debela plošča, razdeljena v dve polji, na katerih je po 19 oz. 20 odprtin za dovod vročega zraka s premerom 0,05 m. Peč je imela 1,07 m široko kurišče, obrnjeno proti severovzhodu. Kurišče je bilo 0,10 do 0,20 m nižje od rešetke in je predeljeno na dva od 0,22 do 0,25 m dolga kuriščna kanala. Ta delitev se, kot kaže, nadaljuje tudi v notranjosti peči, saj je vidna tudi pri razporeditvi odprtin v rešetki.
6.	Fragment ustja lonca iz svetlosivo žgane gline, izdelanega na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 18,8 cm. Inv. št. P 37748 (si. 6: 1).
7.	Fragment ustja lonca iz sivorjavo žgane gline, izdelanega na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 16 cm. Inv. št. P 37661 (si. 6: 2).
8.	Fragment lonca z metličasim okrasom iz rjavosivo žgane, z grafitom in kremenčevim peskom obogatene gline, izdelanega na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 23,2 cm. Inv. št. P 37677, 37773 (si. 6: 3).
9.	Skleda kot št. 2. Vel.: v. 10,5 cm, pr. u. 22,6 cm, pr. d. 8,5 eni. Inv. št. P 37660 (si. 6: 4).
10.	Fragment ustja sklede iz črnosivo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 25,2 cm. Inv. št. P 37668 (si. 6: 5).
11.	Fragment ustja sklede iz sivo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 21,8 cm. Inv. št. P 37672 (si. 6: 6).
12.	Fragment oboda sklede iz sivočrno žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. o. 25 cm. Inv. št. P 37758 (si. 6: 7).
13.	Fragment ustja sklede iz črnosivo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 12 cm. Inv. št. P
37753	(si. 6: 8).
14.	Fragment ustja sklede iz sivočrno žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 26,2 cm. Inv. št. P 37664 (si. 6: 9).
15.	Fragment ustja sklede iz sivorjavo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 19 cm. Inv. št. P
37754	(si. 6; 10).
SI. 5: Spodnja Hajdina. 1-5 keramika i/, lončarske peči, 6-10 keramika iz deponije. M. = 1:4.
Fig. 5: Spodnja Hajdina. 1-5 pottery front the kiln, 6-10 pottery from the clay preparation area. Scale = 1:4.
16.	Fragment ustja sklede iz črnosivo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 27,6 cm. Inv. it. I' 37774 (.v/. 6: II).
17.	Fragment ustja sklede iz sivorjavo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 14 cm. Inv. St. I' 37755 (.v/. 6: 12).
IN. Fragment ustja sklede i/ sivočrno žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 32,8 cm. Inv. št. I' 37701 (si. 7: I).
I1). Fragment ustja sklede iz sivorjavo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vet.: pr. u. 30 cm. Inv. št. I' 37699 (si. 7: 2).
20.	Fragment ustja sklede iz črnosivo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 34 cm. Inv. št. P 37750 (si. 7: 3).
21.	Fragment lončka iz rjavosivo žgane, z grafitom obogatene gline, izdelanega na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 10 cm. Inv. št. P 37772 (si. 7: 4).
22.	Fragment ostenja sklede iz črnosivo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. o. 10,2 cm. Inv. št. P 37690 (si. 7: 5).
23.	Fragment ploščice iz sivočrno žgane gline. Vel.: pr. 8 cm. Inv. št. P 37684 (si. 7: 6).
24.	Fragment ustja sklede iz sivorjavo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 19 cm. Inv. št. P 37673 (si 7: 1).
25.	Fragment ustja sklede iz sivočrno žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 18 cm. Inv. št. P
37675	(si. 7: 8).
26.	Fragment ustja sklede iz sivočrno žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 16,4 cm. Inv. št. P
37676	(si. 7: 9).
27.	Fragment ustja sklede iz sivočrno žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 20 cm. Inv. št. P 37757 (si. 7: 10).
Najdbe iz deponije
28.	Fragmcntiran krožnik iz črnosive, neenakomerno pečene gline, izdelan na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 21 cm. Inv. št. P 37770 A (si. 5: 6).
29.	Fragment lonca z metličastim okrasom iz na površini svetlorjavo, v prelomu črno žgane gline, izdelanega na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 19 cm. Inv. št. P 37766 (si. 5:
7).
30.	Fragment posode iz temnorjavosivo žgane gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 16 cm. Inv. št. P 37770 C, 37770 D (si. 5: 8).
31.	Fragment lonca iz temnosivo žgane gline, izdelanega na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 15 cm. Inv. št. P 37770 B (si. 5: 9).
32.	Lonec iz svetlosivo žgane gline, izdelan na lončarskem vretenu. Vel.: v. 27,3 cm, pr. u. 16,2 cm, pr. d. 12,7 cm. Inv. št. P 37770 (si. 5: 10).
Najdba i t. plasti
Z objavo tega fragmenta iz sklopa najdb latenske plasti zunaj predstavljenih zaključenih objektov dopolnjujemo keramične tipe, ki so zastopani v peči, okrog kurišča in pri deponiji in se sicer pojavljajo po vsej površini izkopnega polja.
33.	Fragment ustja lonca iz črnosivo žgane, z grafitom in drobnim kremenčevim peskom obogatene gline, izdelanega na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 32,8 cm. Inv. št. P 37791 A (si. 7: 12).
S Schmidovcga izkopavanja na Spodnji Hajdini seje ohranil značilen fragment latenske keramike.
34.	Fragment ustja posode iz sive grafitne gline, izdelane na lončarskem vretenu. Vel.: pr. u. 19,8 cm. Inv. št. K 4086 (si. 7: 11).
Lončarska peč s Spodnje Hajdine je značilna predstavnica preprostih peči za žganje keramike v prazgodovini, prav tako pa tudi v antiki.15 Zgrajena je enostavno iz ilovice, ki so jo lončarji kopali za izdelavo keramike, in sicer tako, daje kurišče vkopano v osnovo pod hodno površino, rešetka in kupola nad njo pa sta izdelani posebej. Tovrstne peči s polkrožno kupolo, rešetko in dvojnim kuriščem (si 8) se v literaturi uvrščajo v t. i. vertikalni tip lončarske peči. Ime je povezano z načinom žganja lončenine: posode so zložene na rešetki, vroči zrak pa se skozi odprtine v rešetki pretaka od kurišča proti vrhu kupole, v katerem je večja odprtina za odvod dima in plinov.
Lončarje najprej zložil pripravljeno in na zraku posušeno keramiko na rešetko. Nato je kupolo v zgornjem delu do konca zgradil. Po žganju je moral del kupole podreti, daje lahko odstranil pečeno lončenino in vložil novo serijo za žganje.
V	prostoru pred kuriščem je bila najdena večja količina keramičnih fragmentov, ki jih moramo pripisati izmečku, ki je nastajal med žganjem (si. 6; 1: 1-10).
V	neposredni bližini je bil odkrit posebej prirejen prostor, ki smo ga poimenovali deponija; v njem najdena gmota surove gline in ostanki ilovnate stene, ki ga je omejevala, dokazujejo, da gre za prostor, kjer se je pripravljala lončarska masa za izdelavo keramičnih izdelkov. Pogosto pa je postal ta prostor odpadna jama in v njej smo našli posodje (si. 5: 6-10).
Razen omenjene peči s Spodnje Hajdine so bile v Ptuju na Turnirskem prostoru pod gradom odkrite še tri podobne latenske peči. Bile so slabo ohranjene, med redkim keramičnim gradivom latenskega značaja pa tudi ni bilo izrazitih oblik. Poročilo o tem izkopavanju še ni bilo objavljeno (cfr. op. 2).
V	bližnjem Ormožu so bile pri obsežnih raziskavah poznolatenske naselbinske plasti odkrite podobne peči za žganje lončenine.16 Vertikalni tip peči je bil pogosta najdba v naselbinskih plasteh keltskega sveta srednje Evrope, še zlasti v delavniških območjih poznolatenskih opidumov.
Med primerljivimi latenskodobnimi lončarskimi objekti naj posebej opozorimo na najdbo več podobnih peči na Moravskem v opidumu Starč Hradisko v okraju Prostejov17 in na naselbini Stra-
15	O lončarskih pečeh cfr. zbornik posvetovanja na to temo: Acta Prachist. Arcli. 9/10, 1978/1979; za latenske peči posebej članek I'. Duhamel, 49 ss. Cfr. tudi M. Horvat v: Enciklopedija Slovenije 6 (1992) 320 ss.
16	M. Tomanič-Jevremov, Ormož, v: Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980 (1980) 94; ista, Var. spom. 23, 1981, 208 ss, si. 17-19; ista, Ormož v prazgodovini. Kult. in nar. spom. Slov. 133 (1989) 7, 12, 29, si. 6; M. Tomanič-Jevremov, 1. l.ovrcnčič, Zgodovinski oris, v: Ormož in okolica. Vodnik (1990) 8 in si. na str. 9.
17	J. Meduna, Das keltische Oppidum Stare Hradisko in Miihren, Germania 48, 1970, 34 ss, posebej 44 ss, op. 28 z navedbo latenskih peči v Evropi in literaturo.
SI. 6: Spodnja Hajdina. Keramika iz okolice kuriSča. M. = 1:4. Fig. f>: Spodnja Hajdina. Pottery from the stoking area. Scale = 1:4.
choti'n v okraju Breclav,18 kjer so vertikalne peči z dvojnim kuriščem v nekaterih primerih, podobno kot peč s Spodnje Hajdine, vsebovale lončarsko produkcijo zadnjega žganja.
Posebno številne so peči na naselitvenem območju Skordiskov v Podonavju. Kar 16 latensko-dobnih lončarskih peči je bilo odkritih pri izkopavanjih obsežne in dobro ohranjene poznolatcnske
18 M. Čižmšf, 1.atenske sidliSti ze Strachotfna, okr. Bfeclav, Pam. arclt. 78, 1987, 205 ss.
SI. 7: Spodnja Hajdina. 1-10 keramika iz okolice kuriSča, 11 z izkopavanja Waltcrja Schmida leta 1935, 12 izbor gradiva iz sonde 1975. M. = 1:4.
7; Spodnja Hajdina. 1-10 pottery from the stoking area, II pottery from the 1935 excavation by Walter Schmid, 12 a selection of finds from the 1975 trench. Scale = 1:4.
naselbinske plasti na Gomolavi pri Hrtkovcih v Sremu.19 Med njimi (avtorji jih označujejo kot cilindrične peči oz. peči s cilindrično kupolo) se zaradi izvedbe kurišča razlikujeta dva tipa, in sicer peči z enojnim oz. dvojnim kuriščem. Velikost rešetke je od 1 do 1,40 m, odprtine v njej pa so razporejene v koncentričnih krogih, ne glede na oporno steno pri tipu z dvojnim kuriščem. Nekatere so imele na rešetki še ohranjeno keramiko.
V zvezi s proizvodnjo keramike moramo posebej omeniti lokalno izdelavo grafitne keramike. Dokaz zanjo je lončarska peč iz bližine Jakova pri Beogradu, kjer so bili najdeni fragmenti grafitne keramike v peči, potrjuje pa jo tudi najdba grude surovega grafita na Gradini na Bosutu pri Oroliku.20 Nekaj podobnega smemo domnevati tudi za latenske naselbine na Slovenskem, saj je grafitna keramika med poznolatenskim gradivom dobro zastopana.21
Najdeno keramiko iz lončarskega kompleksa na Spodnji Hajdini lahko razdelimo v več skupin. Vsa keramika je izdelana na lončarskem vretenu in sestavlja glede na najdiščne okoliščine enoten časovni horizont. Skupna je barva posod, ki va-riira med sivimi in črnosivimi toni, izjema so le fragmenti, obogateni s primesjo grafita (si. 6: 3; 7: 4,1 1,12). Pri vseh tipih posod je očiten tudi pojav dveh vzporednih žlebičev na prehodu v vrat.
Najpomembnejša skupina so značilne sklede z
SI. 9: Bronasta fibula, verjetno s Panorame na Ptuju, inv. št. R 8213. M. = 1:1.
Fig. 9: A bronze fibula, possibly from Panorama at Ptuj. inv. No. R 8213. Scale =1:1.
izrazitim omfalosnim dnom, obodom, ki se obrne navznoter, ter rahlo koničnim srednje visokim vratom, ki ga zaključuje izrazito izvihano ustje. Sklede so na ramenu okrašene z dvema ozkima vodoravnima žlebičema.
Ta tip sklede najdemo v štirih primerkih v peči (si. 5: 2-5), zastopan pa je tudi med fragmenti s kurišča (si. 6: 4-6). Identično skledo poznamo z bližnjega grobišča v Skorbi.22
Že Stanko Pahič je pri obravnavi gradiva iz Skorbe za takšne sklede na podlagi primerjav iz Češke in Slovaške ugotovil, da sodijo med običajno, v keltskem svetu zelo razširjeno skupino.23 Kaže, da je bila ta vrsta skled sorazmerno dolgo v rabi, saj se pojavljajo že konec stopnje LT B. Pahič je skledo iz Skorbe uvrstil v četrto skupino Jana Filipa in s tem v čas prehoda iz stopnje LT C v stopnjo LT D.
Najboljše vzporednice skledam s Spodnje I lajdine in iz Skorbe so z grobišča Mana na Slovaškem,
19 B. in M. Jovanovič, Gomolava, naselje mladeggvozdenog doba (1988) 68 ss, 91, si. 6, 20-33, pril. 9, K), 12 (načrt peči v naselbini), plan 9.
211 D. Dimitrijevič, Spiitlatčnezeitliche Oppida in Jugoslawien, Arch, rozhl. 23, 1971, 579, op. 21; N. Majnarič-Pandžič, Keltsko-latenska kultura u Slavoniji i Srijemu (1970) 56, op. 338.
21	M. Guštin, Jh. Rom. Germ. Zentmus. 31, 1984, 356 s. Abb. 27: 3.
22	Skrabar (op. 7) t. 3: 4; Pahič (op. 3) t. 14. 6.
23	Pahič (op. 3) 292.
kjer so bile podobne sklede najdene že v grobovih stopenj LT B2 in LT Cl.24
Med keramičnim gradivom na Slovenskem je bilo kompletu skled s Spodnje Hajdine primerljivo gradivo razen v Skorbi odkrito tudi v grobovih 22 in 26 iz Dobove,25 morda pa smemo v to skupino prišteti tudi skledo iz otroškega groba
14 iz Slatine v Rožni dolini.26 Navedeni grobovi opredeljujejo sklede s Spodnje Hajdine, podobno kot je to navedel že Pahič za skledo iz Skorbe, v čas mlajšega srednjega latena oziroma v prehod v pozni laten, za kar še posebej govori grob 22 iz Dobove, datiran z značilno železno fibulo poznolatenske sheme.27
A Celtic pottery kiln from Spodnja Hajdina near Ptuj
Summary
Ever since the remains of Roman Poetovio were first uncovered in the middle of the 19th century, sporadic Celtic finds have been appearing in the town of Ptuj and its surroundings (fig. 1).
On the left bank of the river Drava, on the Castle Hill in the very centre of Roman Poetovio, in the Tournament field between the Castle and the granary, archaeological research in the late 40's uncovered important architectural remains and occupation layers of the Roman as well as prehistoric periods. A presumably La Tene defence wall built in dry-wall technique was discovered together with some contemporaneous metal and ceramic objects.1 In the course of rescue excavations in the years 1986-1988 three badly preserved pottery kilns of the dome type with some La Tene pottery were found in the same area.2
North of the Castle Hill and the village Vičava at the site named Panorama a bronze fibula of the type Almgren 65, a bronze knob-decorated ring and La Tene pottery fragments were brought to light by agricultural activities and archaeological excavations in the year 1948.5 According to the inventory of the Herberstein collection an early La Tene bronze fibula of the Miinsingen type was also found at the same site (fig. 9).4
Extensive rescue excavations in Rabelčja vas in the 70's and 8()'s have recovered some La Tene pottery, as well as a fragment of a middle La Tčne bronze fibula of the Motschwil type.5
In the years 1959 and 1970 several middle La Tene cremation graves have come to light on the fields to the north of the village Brstje. Some traces of presumably late La Tene occupation were also found at the same site.6
La Tene period occupation is well documented on the l ight bank of the Drava as well. In Skorba near Ptuj a cemetery was discovered in 1906 and in 1935 an iron spearhead was found.7
In the 1935 excavation by Walter Schmid a La Tčne pottery fragment was found among the Roman settlement finds at Spodnja Hajdina (fig. 2: 2; 7: 11 ).K Nearby, a pottery kiln, which we shall describe below, was excavated in 1975.
We should further mention the twelve Celtic coins found at various localities in and around Ptuj. Five silver coins conic from Spodnja Hajdina, one from the Hajdina area and one was found already in 1850 at the modern cemetery in Rabelčja vas.1*
A Celtic iron knife also comes from the Ptuj area.10 In the year 1975 a rescue excavation was carried out in the eastern part of the village Spodnja Hajdina, south of the Maribor-Ptuj road (fig. 2: 3). Epigraphic monuments have preserved the name of the site in antiquity: this was the Vi-cus Fortunae, the business quarter of the Roman Poetovio. In this area several sanctuaries are known to have existed including two of the four Poetovio mithraea. Schmid has further excavated a small square, an early Christian church and horrea, probably connected with the customs office for the province of Illyricum.11 A La Tene pottery fragment is preserved among other finds from Schmid's excavation (fig. 7: 11).
From October 27th to November 24th 1975 the Ptuj Regional Museum systematically excavated an area of approximately 120 m2 (fig. 3).
The upper layers to the depth of approximately 1 m have recovered badly preserved Roman architecture with two hearths and a late Roman inhumation grave from the second quarter of the 4th century, as evidenced by the presence of a bronze-gilt crossbow fibula with onion shaped terminals.12 Numerous pottery fragments and some Roman coins13 were found in these layers, as well as some fragments of grey, wheel-thrown pottery which should be ascribed to the lower-lying La Tene occupation layer.
From the depth of 1,10 m a compact layer was observed, containing grey La Tene pottery and some remains of prehistoric architecture (fig. 3).
A well-preserved La Tene pottery kiln was uncovered. To the north-east of the kiln there were two simple hearths and a clay-lined structure measuring 1,20 x 1,90 m. In the western part of the trench four post-holes and a pit were found.
Among the La Tene finds in this layer late Bronze Age pottery also occurred sporadically. It is not to be excluded that some of the architecture, such as the post-holes and the pit, should really be connected with the Bronze Age pottery. Bronze Age occupation is well attested in the vicinity.14
We shall proceed by a detailed description of the important La Tene structures. The hearths measuring 0,80 x 1,0 m and 0,75 x 0,52 m respectively, have shown no sign of any kind of construction apart from being situated in 0,20 m deep pits dug in yellow sandy clay ground. The hearths consisted of two layers: a 6-9 cm thick layer of charcoal below and a 2-3 cm thick layer of burnt clay above. No small finds were found on the surface of the hearths.
24	B. Benadik, Mana. Kellisches Grttberfeld (1983).
25	Posavski muzej Brežice, neobjavljeno - v pripravi za tisk (M. Guštin).
2"	D. Pirkmajer. Kelti na Celjskem (1991) t. 14: 97.
'7	Risbe je izdelala Janja TVatnik.
Beside the hearths there was a clay-lined rectangular structure for clay preparation, possibly a kind of a clay moistening tank, measuring 1,20 x 1,90 m. Inside the structure a lump of grey sandy clay was found.
The kiln from Spodnja Hajdina represents a type well-known in prehistory as well as in the Roman period.15 It is the so-called sunken kiln with the furnace dug into the ground. The kiln floor and the dome are built on top of the combustion chamber separately (fig. 8). The type, usually denoted as a vertical or updraught kiln, derives its name from the mode of firing: the hot air rose through the holes in the kiln floor to the firing chamber and out of it through the central opening in the dome. The potter first put the load of pottery on the kiln floor and then finished building up the dome superstructure. This had to be removed after firing in order to remove the load of pottery and prepare the kiln for another firing.
In the stoking area a lot of pottery fragments were found, clearly representing the production discard (fig. 6; 7: 1-10).
Further, three similar La Tene pottery kilns have been discovered at Ptuj in the Tournament field below the castle. The kilns from the La Tene settlement in Ormož should also be mentioned here.16
The vertical pottery kiln type is common in the Celtic settlements in Central Europe, especially in the larger production areas of the late La Tene oppida. Similar kilns are known from the Stare Hradisko oppidum17 and from Stra-chotin in Moravia,18 where some kilns with double furnaces also contained the last pottery loads.
Pottery kilns occur frequently in the middle Danube area, once settled by Scordisci. The excavation of a well-preser-
ved late La Tene settlement at Gomolava near Hrtkovci in Srem alone has revealled sixteen kilns.1'' Among the so-called cylindrical dome kilns two types can be distinguished: the one with a single and the other with a double furnace. The holes in the kiln floor form concentric circles. In some kilns the load of the last firing was preserved.
The La Tene pottery found at Spodnja Hajdina can be divided into several groups, though all is wheel-thrown and -judging by the context - contemporaneous. The colour varies from grey to black. A few graphite pottery fragments were also present (fig. 6: 3; 7: 4,11,12). All forms bear double horizontal grooves at the transition of the shoulder into the neck.
The most important group comprises bowls with a marked omphalos, a biconical wall, a conical neck of medium height and an out-turned rim. An identical form is known also from the nearby Skorba cemetery.22
In his discussion of the Skorba finds Stanko Pahič established that these bowls represent a very common vessel type with a wide distribution throughout the Celtic world.23 It seems that the type was popular for quite a long time. It first occured at the end of LT B while the Skorba example dates to the transition from LT C to LT D.
The closest analogies for Spodnja Hajdina and Skorba examples were found at the cemetery in Mana in Slovakia dating to LT B2 and LT CI phases.24 In Slovenia we should further mention similar bowls from graves 22 and 26 in Do-bova25 and probably the one from the child grave No. 14 from Slatina v Rožni dolini near Celje.26 These mostly date to the later part of the middle La Tene phase or to the transition to the late La Tene as evidenced by the late La Tene iron fibula found with the bowl in grave 22 in Dobova.
Marjana Tomanič-Jevremov	Translated by Katja Katarina I'REDOVN/K
Pokrajinski muzej Ptuj Muzejski trg 1 SI-2250 Ptuj
Dr. Mitja Guštin Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete p. p. 580
SI-1001 Ljubljana
Latenezeitliche und fruhromische Funde aus der Savinja in Celje
Irena LAZAR
Izvleček
V članku so predstavljene bronaste najdbe iz Savinje v Celju, mestu, kije zraslo na ostankih rimske Celeje. Predmete je celjski Pokrajinski muzej pridobil ob regulaciji reke v petdesetih letih, večji del pa od zasebnih zbiralcev, zaradi česar so najdbe v glavnem brez stratigrafskih podatkov. Latenske in zgodnjerimske najdbe potrjujejo, da je imela že keltska naselbina široko razvite trgovske in gospodarske stike. Ti so z razvojem naselja v rimski municipij dosegli vrhunec v prvih stoletjih našega štetja. Med latenskodobnim gradivom je treba omeniti številne fragmente fibul, različne gumbe, zakovici z ostanki emajla, igli za pletenje ribiških mrež, ročaj cedila in ročaj vrča vrste Piatra Neamt. Med najdbami iz zgodnjerimskega obdobja izstopajo pašne spone, obesek konjske opreme in fragmenti različnih bronastih posod.
Abstract
The bronze finds from the Savinja River in Celje, the town that developed on the remains of the Roman Celeia, are presented in this article. This material was acquired by the Regional Museum of Celje following regulation of the river in the 1950s, the majority from private collectors, hence the finds mostly lack stratigraphic data. The La Tene and early Roman finds confirm that the original Celtic settlement had widely developed trade and economic contacts. Such contacts reached their peak with the development of the settlement into a Roman municipium in the first centuries of our era. The La Tene period material includes numerous fragments of fibulae, various buttons, rivets with remains of enamel, needles for sewing fishing nets, a handle of a colander, and a handle of a jug of the Piatra Neamt type. The finds from the early Roman period include belt buckles, a pendant from a set of horse equipment, and fragments of various bronze vessels.
Das Regionalmuseum in Celje bewahrt in sei-nen Sammlungen eine groBe Anzahl bronzener Kleinfunde auf, die im FluBbett der Savinja ent-deckt wurden. Einen GroBteil der Funde erwarb das Museum bei der Regulierung der Savinja in den Jahren von 1955-1958, spiiter dagegen vor allem durch den Ankauf von versehiedenen Pri-vatsammlern, die unkontrolliert im FluBbett wiihlten. Alle Funde entbehren deshalb jeglicher stratigraphischer Angaben, was eine Datierung nur auf der Grundlage von Vergleichen mit anderen Fundorten ermoglicht. Viele Gegenstiin-de sind nur fragmentariseh erhalten; t'iir die Hil-fe bei ihrer Bestimmung bedanke ich mich bei Dr. Dragan Božič.
LATENEZEITLICHE FUNDE Fibeln
Von den Fibeln stelle ich zuniichst die Fragmente der Fibeln vom Typ Valična vas (Taf. 1: 1-4) nach der Bestimmung von Božič (1993a, 197) vor. Es handelt sich um Fibeln vom Mittel-lateneschcma mit einem zur Spirale hin erwei-terten bzw. verdickten Biigel, einer langen Spirale und einem kurzen FuB. Den umgeschlage-nen FuB schmiickcn zwei 1 lalbkugeln. Fibeln dieses Typs kommen in Slowenien noch in Valična vas (Teržan 1973, Taf. 5: 1-3; 12: 2), Stična (Frey, Gabrovec 1969, Abb. 4: 1) und im Grab 26 in
Dobova (Guštin 1984, Abb. 20: 3) vor. Datiert werden sie in die Stufe Mokronog lib (Božič 1987, 876, Abb. 45: 8; Taf. 87: 14; id. 1993a, 197), das ist LT C2 oder vielmehr das 2. Jh. v. Chr.
Bei Rettungsgrabungen im Hof des Knežji dvorec (Fiirstenpalais) in Celje wurde eine ausgespro-chen gut erhaltene Fibel (Taf. 1: 5) vom Mittel-lateneschema entdeckt.1 Der Fibelbiigel ist im Profil linsenformig und wird spiralenwarts brei-ter. Einer ahnlichen Fibel begegneten wir auch bei Siedlungsgrabungen in Stična (Frey, Gabrovec 1969, Abb. 2: 2) und auf der Libna (Guštin 1976, 38, Taf. 14: 7). Datiert sind sie in die Stufe LT DI bzw. in das Ende des 2. und die erste Halfte des 1. Jhs. v. Chr.
Zwei Biigel (Taf. 1: 6,7) konnen den gegosse-nen Fibeln vom Typ Magdalenska gora (Božič 1993b, 146) zugeschrieben werden. Am umgeschlagenen FuB sind zwei Knopfe angebracht. Auf dem Biigel-scheitel befindet sich eine Pseudoklammer. Der Form nach ahneln sie den besagten Fibeln vom Typ Valična vas, nur sind hier der FuB und der Biigel zusammengegossen. Parallelstiicke kennen wir unter anderen aus Dobova (Guštin 1981, Abb. 9), von Strmec oberhalb von Bela Cerkev (Dular 1991, Taf. 52: 9,10; 63: 22) und vom Križni vrh oberhalb von Beli Grič (Dular et al. 1991, Taf. 46: 19). AuBerhalb Sloweniens kommt ein Exemplar auf dem Stare Hradisko in Miihren vor (Meduna 1964, Taf. 12: 9). Dieser Fibeltyp wird in die Stufe Mokronog III (LT D) bzw. in das 1. Jh. v. Chr. datiert (Božič 1987, 878, Abb. 46: 18).
Unter den Funden aus der Savinja befindet sich noch der Biigel einer gegossenen spatlatenezeitliehen Fibel (Taf. 1: 8), der aber nicht zur Fibel vom Typ Magdalenska gora gehort. Der Biigel wird zur Spirale hin breiter und ist im Profil halb-kreisformig. Die Pseudoklammer hat die Form eines dreifachen Knotens. Unmittelbar davor befinden sich eine breitere und eine schmalere Rippe und am umgeschlagenen FuB noch ein klcinerer dreifacher Knoten. Durch die Mitte der Unterseite dieses Knotens verliiuft eine klar cr-kennbare GuBnaht. Dieser Fibel sind einige ge-gossenc Fibeln sehr ahnlich, die in zwei bedeu-tenden latenezeitlichen Siedlungen in Trans-danubien entdeckt wurden, namlich auf dem
Szentvid bei Velem (Miske 1908, 51, Typ I, Var. a, Taf. 40: 22,25,26,30; 42: 50) und in Szalacska (Darnay 1906, 430, Abb. 5; id. 1910, 132, Abb. 5). In Szalacska wurde eine zweiteilige GuBform zum GieBen solcher Fibeln entdeckt (Darnay 1906, 420, Abb. 11). Dazu gehort neben dem Exemplar aus Celje noch die gegossene Fibel, die bei den Grabungen des friihchristlichen Zentrums bei der Majda-Vrhovnik-Schule in Ljubljana entdeckt wurde (Plesničar-Gec 1983, 105, Taf. 4: 6).
Den nur zum Teil erhaltenen Fibelbiigel (Taf. 1: 10) konnen wir aufgrund der charakteristischen Verdickungen und der Kerbe am Kopf dem Typ Almgren 65 zuschreiben, der in spatlatenezeitliehen Fundorten hiiufig anzutreffen ist. In slowenischen Fundorten kommt er unter anderem in Idrija pri Bači (Guštin 1991, 45 f., Taf. 6: 12; 10: 1; 28: 6), Ptuj und Istrien (Guštin 1987, 54) vor.
Die Palmettenfibel (Taf. 1: 9) wurde schon von Darja Pirkmajer im Katalog zur Ausstellung "Die Kelten im Raum Celje" veroffentlicht (1991, 31, Abb. 39, Taf. 22: 146). Der Palmettenschmuck ist in der Spiitlatenezeit nicht nur fiir Fibeln cha-rakteristiseh. Er tritt auch bei anderen Ge-genstiinden auf, wie z.B. bei Giirtelhaken (ib., Taf. 21: 140). Eine identisehe Fibel aus Kovačevše veroffentlichte Guštin (1991, Taf. 41: 17), der auch eine ahnliche Fibel von Mihovo erwiihnt (ib., 46; Windl 1976, Abb. 3). Einer besonders hohen Konzentration von Palmettenfibeln begegnen wir in Tirol; sie wurden von Gleirscher dokumentiert und bearbeitet (1987). Er datierte sie in die jiingere Phase der Spiitlatenezeit, in die Phase LT D2 (ib., 82). Nach Werners Ansicht waren die Palmettenfibeln in diesem Bereich der Reflex von Einfliissen aus dem romanisierten Gallia Cisalpina und es handelt sich weniger um eine Einfuhr als um eine Ubernahme des Motivs (Guštin 1991,46). Die slowenischen Fibeln unterscheiden sich von den oben erwahnten in den Details bei der Gc-staltung des Biigels, der keine zuriickgebogenen seitlichen Fliigel besitzt, wie sie bei den Tiroler Palmettenfibeln zu finden sind.
Zur Gruppe stark geschweifter Fibeln mit Biigelknoten gehoren zwei Stiicke (Taf. 1: 13,14). Der Biigel dieser Fibeln bleibt zur Spirale hin glcich breit oder wird ein wenig breiter und hat in der
1 Ich bedankc mich bei meiner kollegin Alenka Vogrin, weil sie mir die Publikution dcr Fibel gestattet hat, obwohl das Material von den Ausgrabungen noch nicht bearbeitet ist. Mein aufriehtigster Dank gebuhrt meiner Kollegin Alma Havdck, die mir das Kanncnhenkclfragmcnt vom Tržišče bei Dolenja vas (Notranjski kompleksni muzej in Postojna, Inv. Nr. 2236; Abb. 1: 2) fiir die Publikation zur Verfiigung gestcllt hat, sowie Frau Polona Bitcnc, die das Fotograficrcn des Kanncnhenkcls vom selben Fundort (Narodni muzej in Ljubljana, Inv. Nr. P 3086; Abb. I: 3) besorgte. Die Fotos im Aufsatz wurden von Herrn Tomaž Lauko und die Zcichnungen von Frau Dragica Knific 1.under angcfcrtigt.
Mitte eine senkrechte Rille. Der FuB ist gewohnlich dreieckig und durchbrochen. Die Spirale hat vier oder sechs Schleifen sowie eine innere oder eine iiuBere Sehne. In der alteren Literatur werden diese Fibeln boische oder geschweifte Fibeln genannt. Guštin schlagt in seinem Buch den Namen geschweifte Fibel mit Biigelknoten vor (1991,42). Solche Fibeln kommen in den slowenischen spatlatenezeitlichen Fundorten relativ selten vor (Gabrovec 1994, 170, Nr. 16, Taf. 13: 24; Dular 1991, 100, Nr. 48, Taf. 70: 2; Guštin 1991, 26, Taf. 29: 10; Knez 1992, 51, Taf. 45: 11). Sie werden in das Ende der Spatlatenezeit datiert, und zwar in die Stufe LT D2 (Guštin 1991, 43).
Warzenring
Obwohl es sich um einen bescheidenen Rest handelt (Taf. 2: 1), ist der Fund als Teil eines Warzenringes bestimmbar. In Slowenien ist heu-te eine ziemlich groBe Anzahl spiitlatenezeitlicher Fundstiitten bekannt, wo dieser Schmucktyp in verschiedenen Ausfiihrungen vertreten ist. Er ist vor allem in den Fundorten der Mokronog-Gruppe anzutreffen (Božič 1993a, 190). Wie Božič fest-stellte, treten Warzenringe und -armringe als Beigaben von Frauengriibern auf, sie kommen allerdings auch als Siedlungsfunde vor. Er bezeich-nete sie als Charakteristikum der Stufe Mokronog III bzw. der Spatlatenezeit (ib., 192). Nahezu alle Warzenringe in Slowenien wurden von Cunja (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 18 ff.) dokumen-tiert, er stellte fest, daB die Ringe in lcicht ver-anderter Form noch in der friihromischen Zeit erhalten blciben, als cine Art Amulett.
Giirtelkettenteile
Die mehr oder weniger erhaltenen Glieder (Taf. 2: 2-5) von Giirtelketten sind verschieden, denn sie gehorten offensichtlich zu mehreren Giirteln. Die Giirtelketten sind eine typische Beigabe von Frauengrabern der Mittellatenezeit. Ahnlich gestaltete sind von Valična vas bekannt (Teržan 1973, Taf. 12: 3-5). Auf der Grundlage der Grab-einheit datiert sic die Verfasserin in die Mittellatenezeit (ib., 689). Analoge Glieder sind auch von Fundorten in Osterreich bekannt, wie z.B. vom Braunsberg bei Hainburg (Urban 1992, 124, Abb. 46: 10). Auch im Fundort Mittcrndorf gibt es ein Parallclstiick zu den Celjcr Funden (Kramer 1985, Taf. 39: 1), das in die Mittellatenezeit datiert ist (ib., 27).
Knopfe
Neben dem Knopf mit netzartig verzierter Warze (Taf 2: 12), der schon von Božič veroffentlicht wurde (1993b, Abb. 2: 7), hat das Museum 1993 noch zwei weitere erworben. Der eine (Taf. 2:11) ist kleiner und hat nur eine Ose, der andere (Taf 2: 10) ist dagegen groBer und hat eine dichter gekerbte Warze und zwei Osen. Uber solche Knopfe berichtete vor kurzem Božič und stellte auch die Moglichkeiten ihrer Verwendung vor (ib., 140). Da die Knopfe aus der Savinja Einzelfunde ohne stratigraphische Angaben sind, konnen wir zur Klarung ihrer Zweckbestimmung nichts beitra-gen. Einer der Knopfe hat an der Unterseite einen Eisenklumpen, jedoch kann man nicht ent-scheiden, ob es sich um den Rest eines Gegen-standes handelt, woran der Knopf befestigt war, oder ob er im Wasser entstanden ist. Knopfe mit netzartig verzierter Warze sind typische Funde in spatlatenezeitlichen Fundorten Mitteleuro-pas.
Bei zwei anderen Knopfen (Taf. 2:6,7) schmiickt den hohlen Buckel ein dreizackiger Stern. Darin finden sich keine Emailspuren. An der Riicksei-te ist eine durchlochte dreieckige Ose zu sehen. Die Knopfe gleichen den bronzenen Dreiblatt-knopfen, die von Božič veroffentlicht wurden (1993b, 140, Abb. 3), nur umgeben bei diesen den mittleren Teil keine durchbrochenen Blatter. Die Verwendung der Knopfe aus der Savinja ist schwer zu beurteilen. Wahrscheinlich handelte es sich um keine Appliken, sie dienten vielmehr zum Zuknop-fen. Ein identischer Knopf ist nur vom Stare Hradisko bekannt (Meduna 1961, Taf. 7: 21); bei alien anderen Exemplaren handelt es sich um durchbrochene Dreiblattknopfe.
Zwei Niigel mit Emailresten
Der Kopf des ersten Nagels (Taf 2: 9) ist halb-kugelig und ist durch Kerben in vier gleiche Fel-der eingeteilt, die auch gekerbtsind. In den Kerben befinden sich Reste von rotem Email. An der Unterseite ist ein Schaftansatz erkennbar. Beim anderen Nagel (Taf. 2: 8) finden sich in den Schmuckkerben des Kopfes Reste roten Emails, der Schaft war aus Eisen. Ahnliche Niigel konnen einen Teil von Stabgiirtelhaken, Beschlagen oder Jochaufsatzen (Challet 1992, Abb. 84; 86) darstellen. Die Niigel aus der Savinja gehoren zur Variante a des Typs 1 nach Virginic Challet (ib., 120, Abb. 76: 3) und sind in die Spatlatenezeit bzw. in die Stufe LT I) datiert.
Zwei Kreuzringe
Beide Kreuzringe (Taf. 2: 13,14) sind ausge-sproehen gut erhalten. Ringe dieses Typs sind als Teil vom Pferdegeschirr (Božič 1993b, 146) be-kannt. In slowenischen Fundorten wurden sie hauptsachlich vereinzelt entdeckt, wie z.B. in Novo mesto (Knez 1992, Taf. 78: 12) und Bela Cerkev (Stare 1973, Taf. 52: 7); dies trifft auch fiir das benachbarte Osterreich (Urban 1992, Abb. 46: 15) und Kroatien (Balen-Letunič 1986, Taf. 1: 1,2) zu. Als Teil einer Pferdetrense sind sie aus Grab 16 des Graberfeldes Karaburma in Beograd (Todorovič 1972, 15, Taf. 6: 2) und aus Slavonski Kobaš in Kroatien (Balen-Letunič 1986, Taf. 1: 4) bekannt. Die Trense besteht aus zwei Seiten-stangen, einer Kinnstange und einem zweiteili-gen Mundstiick. Die Seitenstangen weisen im oberen Teil rechteckige Erweiterungen mitje zwei oder drei Lochern auf. Durch zwei Locher ist die Kinnstange gezogen. In Durchliissen an oberen Enden der Seitenstangen steckt das zweiteilige Mundstiick. Daran sind die Seitenteile, Walzen und bronzene oder eiserne Kreuzringe mit je vier pilz- oder kugelformigen Auswlichsen aneinan-dergereiht. Dieser Trensetyp wurde als thrakische Hebelstangentrense (Werner 1988,81 ff.) bezeichnet. Auf der Grundlage erneuter Analysen der Grabeinheit ordnete Božič Grab 16 in die Stufe Beograd 3 ein, was der Stufe LT D entspricht (Božič 1984, 136). Funde aus Kroatien sind ohne genaue Befunde und werden deshalb nur durch Vergleiche in dieselbe Zeit datiert (Balen-Letunič 1986, 143).
Bommelanhanger mit Ose
In der Savinja wurden drei massive Bommelanhanger (Taf. 2: 15-17) entdeckt. Ein ahnlicher ist von Strmec oberhalb von Bela Cerkev bekannt (Dular 1991, Taf. 51: 31). Im Grab liegen neben Glasperlen und verschiedenen Bronzeringen auch Warzenringe und ein bronzener Dreiblattknopf, charakteristische Elemente der Spiitlatenezeit (Božič 1993b, 141). Auf dem keltisch-romischen Griiberfeld Wederath-Belginum wurden zwei ahnliche Anhiinger mit einer groBeren Ose in einem mittellatenezeitlichen Grab gefunden (Haffner 1989, Abb. 35). Der Autor interpretierte die Anhiinger als Amulette; der Brauch solite noch auf die altere Eisenzeit zuriickgehen (ib., 55). Auf dem Graberfeld Manching-Steinbichel sind ahnliche Anhiinger an einer Giirtelkette zu finden (Kramer 1985, Taf. 8: 1). Das Grab ist aufgrund der charakteristischen Keramik in die Stufe LT C datiert (ib., 32).
Zwei Fischernetznadeln
Die Fischernetznadel (Taf 2: 19,20) hat halbkreis-oder gabelformige Enden, die um 90 Grad ge-dreht sind. In Slowenicn begegnen wir solchen Nadeln in Emona (Petru 1972, Taf. 92: 12,13) und Stična (Gabrovec 1994, Taf. 14: 1), sie kommen allerdings auch im Material vom Magdalensberg vor (Deimel 1987, Taf. 50: 8). Die Nadeln waren zum Kniipfen oder Ausbessern von Fischernetzen
Abb. I: Bronzchcnkel der Kannen void "typ Piatra Neamt. 1 I-'luBbett der Savinja in Celje, 2 und 3 Tržišče bei Dolenja vas. M. = 1:1.
SI. I: Bronasti ročaji vrčev vrste Piatra Neamt. I struga Savinje v Celju, 2 in 3 Tržišče pri Dolenji vasi. M. = 1:1.
bestimmt. Besonders viele soleher Nadeln sind aus Frankreich (Feugere 1992, 145), Spanien und Portugal (Gracia Alonso 1981-1982, 322 ff.) bekannt. Wie Feugere vermutet, breiteten sie sich in siidfranzosischem Gebiet im 1. Jh. v. Chr. aus (1992, 143). In Slowenien sind solehe Nadeln aus den alteren Epochen vorerst nicht bekannt; ver-mutlich sind sie erst zur Zeit der Beziehungen mit der romischen Kultur in das slowenische Gebiet vorgedrungen.
Bronzegefafie
Der Bronzegriff von ungewohnlicher Form (Taf 2: 22) gehorte zu einem Bronzesieb. Ein beinahe vollstandig erhaltenes Sieb dieses Typs war in Grab 18 in Idrija pri Bači vorhanden (Guštin 1991, 70, Taf. 20: 5), das in die Mitte des 1. Jhs. v. Chr. datiert ist (ib., 71). In Europa und Nordafrika wurden bislang iibcr 100 Fundorte dieser spat-republikanischen Siebe entdeckt (Vaisselle 1991, 93 ff.). Guillaumet datiert sie in die Zeit von 120-90 v. Chr., sie sollen allerdings noch bis zur Zeit des Tiberius verwendet worden sein (ib., 92). Die Verbreitungskarte zeigt seiner Meinung nach weitverbreitete Handelswege, jedoch sind zwei Hauptachsen erkennbar. Im Westen in Nord-Siid-Richtung und im Osten in Richtung Bernstein-straBe, an der auch Celeia lag.
Der flache BronzefuB (Taf. 2: 23) gehorte wahrscheinlich zu einer Kanne. In der Ljubljanica wurde ein BronzegefaB mit ahnlichen FiiBen entdeckt (Potočnik 1987, 170, Abb. 4), das als Typ Gallarate aus dem 1. Jh. v. Chr. bestimmt worden ist (Vaisselle 1991, 23 ff.). Auch unter dem Material vom Magdalensberg gibt es ahnliche FuBchen (Deimel 1987, Taf. 10: 4), desgleichen in Karlstein (Menke 1977, Abb. 1: 1161) und Stradonice (Pič 1906, Taf. 21:7).
Der gegossenene Bronzchenkel (Abb. 1: 1; Taf. 2:21) mit einer Mannerbiiste im unteren Abschnitt war ein Teil einer aus getriebenem Blech herge-stellten Kanne. In Slowenien kommen vollstandig erhaltene GefaBe dieses Typs nicht vor, die gleichen I lenkcl wurden allerdings auf dem Tržišče bei Dolenja vas gefunden (Urleb 1962; Guštin 1979, Taf. 25: <\2\Abb. 1:2,3). Sie gehoren zu den Kannen vom Typ Piatra Ncamt (Vaisselle 1991, 23 ff.). Die ersten GefaBe mit einem Rczipienten von glei-cher Form entstanden in der ersten I lalfte des 2. Jhs. v. Chr. im etruskisehen Raurn. Die Kannen des Typs Piatra Neamt wurden aber in Etrurien bislang nicht entdeckt. Sie wurden auch weit nach Osten ausgefuhrt, denn sic sind an der Donau
(Popovič 1992,67 ff., Abb. 5; 6), in den Ostkarpaten (Beldiman 1988) und sogar im Bereich des Kau-kasus (Vaisselle 1991, 27, 31) und in Israel (Hadas 1994, 2, 6, Abb. 23: 22) anzutreffen. Eine starke Verbreitung ist vor allem in Nordwestafrika (Marokko: Boube-Piccot 1994) zu beobachten. Kannen vom Typ Piatra Neamt sind in das letzte Viertel des 2. Jhs. und die erste Halfte des 1. Jhs. v. Chr. datiert (Vaisselle 1991, 26).
FRUHROMISCHE FUNDE Fibeln
Die zwei ziemlich schlecht erhaltenen Biigel zweier Fibeln (Taf. 1: 15,16) gehoren zu einer Gruppe, die Guštin als Typ Novo mesto bezeich-net (1991, 42). Das sind stark geschweifte Fibeln mit einem langen FuB, der gewohnlich durchbrochen ist und mit einem Knopf abgeschlossen wird. In der Bugelmitte verlauft oberhalb der Spirale eine Rippe, die von zwei Rillen umgeben wird. Knez bezeichnete sie als Fibeln mit hohem Biigel und langem FuB oder vielmehr als Fibeln vom Typ Idrija und bestimmte sie als jiingsten Typ der latene-zeitlichen Fibeln im Griiberfeld Beletovvrt (Knez 1992, 91). Auf diesem Griiberfeld kommen sie in einer ziemlich groBen Anzahl vor (ib., Taf. 52: 2; 53: 4; 55: 3,4; 56: 12; 58: 5; 68: 9), in den iibrigen Fundorten sind sie hauptsachlich durch je ein Exemplar vertreten, wie z.B. in Idrija pri Bači (Guštin 1991, Taf. 17: 8), Drnovo (Petru S. und P. 1978, Taf. 7: 4), Kranj-Lajh (Horvat 1983, Taf. 28: 24), Mihovo (Windl 1976, Abb. 2). Die Griiber aus Novo mesto stammen aus der augusteisehen Zeit.
Zwei Fibelbiigel (Taf. 1: 11,12) gehoren zu den Fibeln vom Typ Gorica, leider sind sie schlecht erhalten. Sie werden denjenigen Varianten dieser Fibeln zugeordnet, die bis zu 5 cm lang sind und einen durehloehten FuB mit einem darauf befindlichen Auswuchs haben (Guštin 1991,42). Die eine besitzt einen Biigel mit ovalem Profil, die andere hingegen einen mit Ouerkerben ge-schmiickten Biigel von dreieckigem Profil. Guštins Verzeichnis konnen wir noch die Fibeln aus Novo mesto (Knez 1992, Taf. 40: 4; 77: 3) und Celje hinzufiigen.
Einen nur zum Teil erhaltenen Fibelbiigel konnen wir den Fibeln mit Tierkopfbiigel (Taf. 1: 18) zuordnen. Werner bezeichnete diesen Typ als Variante der lypcn Almgren 23 und 67 (Werner 1954b, 151) und datierte sie in die Zeit von Augustus bis Claudius. Verbreitet sind sie von Pannonien und Noricum bis nach Trentino und
Tirol (Guštin 1991, 46). In Slowenien kommen sie in den Fundorten im Soča-Gebiet, in Vrhnika, Bela Cerkev und Mihovo vor.
Zwei Fibelbiigel haben die Form eines Lowen-korpers (Taf. 1: 19,20). In dem aus Slowenien veroffentliehten Material bin ich auf solche Fibeln nicht gestoBen. Feugere (1985, 278) nennt sie leontomorphe Fibeln. Er bezeichnet sie als Typ 18b mit mehreren Varianten. Unsere beiden Fibeln gehoren zur Variante 18bl (ib., 280, Abb. 30). Nach seinen Erforschungen ist die Verbrei-tung solcher Fibeln iiberwiegend auf den Bereich westlich des Rheins begrenzt. Aufgrund der Ein-heitlichkeit von Herstellung und Stil der Fibeln vermutet er, daB sie in einer Werkstatt angefer-tigt wurden. Ihre Produktion schreibt er Bibracte in den Jahren von 20-5 v. Chr. zu (ib., 285).
Die Scharnierfibeln unterscheiden sich vonein-ander durch Profil, Biigelherstellung, FuB und Scharnier. Alle konnen dem Typ Aucissa zuge-schrieben werden (Feugere 1985, 312). Die best-erhaltene Fibel (Taf. 1: 21) ist fast mit den Fibeln identisch, die die Inschrift des Herstellers tragen konnen und die Feugere als Gruppe 22b2 bezeichnet (1985, 316). Der FuB ist dreieckig geformt und hat einen Knopf als AbschluB, den bandartigen Biigel mit einer Mittelrippe schmiicken langs verlaufende Linien und Rillen. Die iibrigen Fibeln sind viel schlechter erhalten. Erwiihnenswert ist diejenige, die einen in kleine Quadrate geteilten Biigel besitzt (Taf. 1: 25). Die Fibeln vom Typ Aucissa sind in mehreren slowenischen Fundorten gut vertreten (Guštin 1991, 45) und gehoren zu den charakteristischen Formen der augusteischen Zeit.
Einer der interessantesten Funde aus der Savinja sind zweifellos die Fibel-Halbfabrikate. GroBtenteils sind dies kriiftig profilierte Fibeln (Kolšek 1990, Abb. 28). Nur ein Halbfabrikat weicht davon ab (Taf. 1: 17). Offensichtlich handelt essich um eine Fibel, die zu den iilteren Typen der romischen Fibeln ziihll. Nach Garbschs Einteilung konnen wir sie dem Typ A 238a zuschreiben (Garbsch 1965, 49 ff.). Das ist der Flugelfibeltyp, wo die Fliigel noch stummelformig gestaltet sind, die Spirale hat gewohnlich vier bis acht Windungen. Im Hinblick auf die Funde vom Magdalensberg und aus Strado-nice werden sie in die augustcische Zeit datiert (Garbsch 1965, 51).
Zwei Riemenzungen
Diese gegossenen Anhiinger (Taf. 3: 1,2) ge-horten zur Militiirausslattung. Damit wurden die
Riemenenden beschwert. Spatlatenezeitliche Riemenzungen entdeckte man in Slowenien unter anderem: im FluBbett der Savinja in Celje (Taf. 2: 18), in Ljubljana (Puš 1966, Abb. 2) und auf der Sv. Ana oberhalb von Vrhpeč (Dular et al. 1991, Taf. 10: 17). Besonders hiiufig kommen sie in einigen spatlatenezeitliehen Fundorten Mittel-europas vor (Puš 1966, 414; Božič 1993b, 145). Die Typen und Formen kaiserzeitlicher Riemenzungen wurden von Bishop dokumentiert (1988, 103, Abb. 52; 53). Ahnliche Riemenzungen wurden beispielsweise in den friihromischen Fundorten Hofheim und Augsburg entdeckt (Bishop 1988, 166; Hubener 1973, Taf. 9: 15,42).
Cingulum
Der Schnallendorn (Taf. 3: 4) mit charakteri-stischem pflanzlichen Auswuchs in der Mitte gehorte zu einer Schnalle, die einen typischen Bestand-teil der romischen Militarausriistung darstellt. Die vollstandig erhaltene Schnalle (Taf. 3: 3) wurde 1992 in der Aškerčeva ulica ausgegraben. Vergleichs-material in Slowenien gibt es in Ptuj (Sagadin 1979, Taf. 9: 14,15) und in Emona (Petru 1972, Taf. 93: 26; 95: 19). Gute Parallelstiicke sind auch unter den Bronzefunden vom Magdalensberg vorhan-den (Deimel 1987, Taf. 74: 6,7,8; 77: 2,3,4). Dort wurde, den GuBform- und Halbfabrikatfunden nach zu urteilen, Ausriistung dieser Art auch herge-stellt (ib., 88). Die Funde vom Magdalensberg werden in die friihe Kaiserzeit datiert (ib., 279 f.).
D-formige Schnallcn
Keine der D-formigen Schnallcn aus der Savinja ist vollstandig erhalten (Taf. 3: 5-12). Die ganze Schnalle besteht aus zwei Teilen. Der halb-kreisformige Biigel ist flach oder hat cin dreiek-kiges Profil. Durch die flachen und durchloch-ten Enden ist eine Achse gesteckt. Diese triigt den Dorn, der am Ansatz flach und durchlocht ist. Zum altestcn in Slowenien vorkommenden Fundkomplex, wo eine solche Schnalle entdeckt wurde, gehort Grab 17 aus Idrija pri Bači. Das Grab stammt aus der augusteischen Zeit (Guštin 1991, Taf. 17: 12). Eine andere Grabeinheit ist das Grab 450 aus Emona, das anhand einer Domitianusmiinze in die flavisehe Zeit datiert wird (Petru 1972, Taf. 29: 22). Mchrerc D-formige Schnallcn wurden von Sagadin zusammengetra-gen; sie kommen, wie er feststelll, am haufigsten
in der zweiten Halfte des 1. Jhs. vor (1979, 305, Taf. 11:3). Eine groGe Anzahl soleher Schnallen ist auch unter dem Material vom Magdalensberg veroffentlicht (Deimel 1987, Taf. 75). Nach An-sicht der Verfasserin gehort der GroBteil der Schnallen zu einem Militarpanzer (ib., 90).
Pferdegeschirranhanger
bearbeitet. Gewohnlich hingen sie vom Riemen am Brustteil (ib., Abb. 29; 30). Nach Bishops Einteilung kann unser Anhanger der Variante lOp (ib., Abb. 49) der weiteren Gruppe der Phallus-anhanger zugeordnet werden. In diesem Fall ist der Phallus schon ganz stilisiert ausgefiihrt. Eine genauere Datierung dieser Anhanger schlagt Unz vor (1972,52), und zwar die claudisch-neronische Zeit.
Fiir den bronzenen Anhanger (Abb. 2; Taf. 3: 13) gibt es unter dem veroffentlichten Material in Slowenien ein einziges Parallelstiick. Es wurde in Grab 803 von Emona entdeckt (Petru 1972, Taf. 53: 21). Einen verbliiffend ahnlichen kennen wir auch aus dem tschechischen Stradonice (Filip 1956, Taf. 125: 20) und einen ahnlichen aus Baden in der Schweiz (Unz 1972, Abb. 5: 48). Der-artige Anhanger gehorten zum Pferdegeschirr. Sie wurden von Bishop in seinem Aufsatz iiber das romisehe Pferdegeschirr (1988) dokumentiert und
Abb. 2: Celje, Breg II, romisehes Haus, Raum III. Bronze-ner Phallusanhtinger vom Pferdegeschirr. Voider- und Riick-seite. M. = 1:1.
SI. 2: Celje, Breg II, rimska hiša, prostor III. Bronast falični obesek konjske opreme. Sprednja in zadnja stran. M. = 1:1.
BronzegefaBe
Das Griffende (Taf. 3: 14) gehorte wahrscheinlich zum Beschlagwerk eines Holzkastchens. Ein ahn-licher Biigelgriff wurde in Stična entdeckt (Gabrovec 1994, Taf. 16: 39). Mehrere vollstandig erhaltene Biigelgriffe hat Deimel unter dem Material vom Magdalensberg veroffentlicht (1987, Taf. 92:3,4,10).
Die Daumenplatte mit Vogelkopfen an den Seiten (Abb. 3; Taf 3: 15) ist flach, in der Mitte ist das vereinfachte Motiv eines Bacchusstabs eingeritzt. Das Vogelkopfornament ist ausgesprochen stilisiert ausgefiihrt. Im zentralen Teil der Daumenplatte kann man den Rest eines viereekigen Stem-
Abb. .?.- FluBbett der Savinja in Celje. Bronzene Daumenplatte einer Sehnabeltasse vom 'fyp Boesterd 65. M. = 1:1. SI..?: Struga Savinje v Celju. Bronast ročaj skodelice s kljunastim izlivom vrste Boesterd 65. M. = 1:1.
pels (OPPI) erkennen. Die Daumenplatte gehorte zu einer Schnabeltasse vom Typ Boesterd 65, darunter war an der Wand noch ein seitlich an-geloteter Henkel angebracht (Bolla 1994a, Taf. 19: 29). In letzter Zeit wurden GefiiGe dieses Typs von Margherita Bolla dokumentiert; sie fertigte auch die neueste Verbreitungskarte an (Bolla 1992, Taf. 22; 1994a, 31 ff., Taf. 19; 20; 1994b, Abb. 7). Petrovszky (1993,61) hat den Typ noch untergliedert und vier Daumenplatten dokumentiert, die den Stempel OPPI tragen (ib., 283 f.). Seiner Mei-nung nach handelt es sich um den Namen der Herstellerfamilie der BronzegefiiBe, deren Produktion in der claudisch-neronischen Zeit ihren Hohepunkt erreichte.
Am zahlreichsten sind unter den Elementen der BronzegefiiBe Schopfergriffe vertreten (Taf. 3: 16-21). Das Ende ist in Loffelform ausgefiihrt, das auch durchlochert sein kann wie ein Sieb, an der Riickseite des Griffs ist hiiufig ein Pflanzen-motiv eingeritzt. Diese Griffe gehoren zu Schop-fern vom Typ Aislingen, wie sie Werner bezeichnet hat (1954a, 63, Abb. 8, S. 72 f.). Der AbschluB in Loffelform tritt bei bronzenen Schopfern in augusteischer Zeit auf und ist noch im 1. Jh. zu finden. In Slowenien wurde eine stattliche Zahl von Schopfern des Typs Aislingen entdeckt (Breščak 1982, Taf. 10). Im Hinblick auf die Grabeinheiten stellt Breščak fest (1982, 21), daB sie vor allem in der Mitte des 1. Jhs. und in flavischer Zeit auftreten und dann im wesentlichen auBer Ge-brauch kommen.
SCHLUSSWORT
Wie die Ubersicht iiber das Material, das im Regionalmuseum in Celje aufbewahrt wird, ge-zeigt hat, bestiitigen auch die Kleinfunde die Bedeutung der vorromischen Siedlung irgendwo am FuBe des Miklavški hrib in Celje. Die latenezeitlichen Funde, die ich hier vorstelle, deuten auf friihe Handels- und Wirtschaftsbeziehungcn der Siedlung mit dem Siidostalpenraum sowie mit dem Bereich entlang der BernsteinstraBe nach Norden und Sudwesten. Diese Beziehungcn haben sich in der romischen Epoche durch die Verleihung der Stadtrechte an die Siedlung zur Zeit des Kaisers Claudius noch erweitert und bereichert. Neben den numismatisehen und epigraphischen Angaben beweist auch das in der Savinja gefundene Material das Bcstehen eines regen Zentrums, das sich schon Mitte des 1. Jhs. n. Chr. zu einer reichen romischen Stadt cntwik-kelte.
katalog der gegenstande
Die veroffentlichten Gegenstande werden im Regionalmuseum in Celje aufbewahrt. Alle, ausgenommen vier (Taf. 1: 5,15; 3: 3,13), wurden im FluBbett der Savinja entdeckt.
Tafel 1
1.	Biigel mit FuB und einem Spiralenteil einer Fibel vom Typ Valična vas. Bronze, 4,7 em lang, Inv.Nr. A 9096.
2.	Biigel und FuB einer Fibel vom Typ Valična vas. Bronze, 4 cm lang, Inv.Nr. A 19683.
3.	Bugel einer Fibel vom Typ Valična vas. Bronze, 3,7 cm lang, Inv.Nr. A 9097.
4.	Umgeschlagener FibelfuB mit zwei Knopfen und Klam-mer. Bronze, 3 cm lang, Inv.Nr. A 19791.
5.	Fibel vom Mittellateneschema. Bronze, 3,1 cm lang. Celje, Knežji dvorec (Fiirstenpalais). Nicht inventarisiert.
6.	Teil einer Fibel vom Typ Magdalenska gora. Bronze, 3,6 cm lang, Inv.Nr. A 2350. - Pirkmajer 1991, Taf. 22: 147.
7.	Biigelteil einer Fibel vom Typ Magdalenska gora. Bronze, 2,2 cm lang, Inv.Nr. A 19506.
8.	Biigel einer gegossenen spatlatenezeitliehen Fibel. Bronze, 3,5 cm lang, Inv.Nr. A 14604.
9.	Palmettenfibel. Bronze, 4,6 cm lang, Inv.Nr. A 9069. - Pirkmajer 1991, 31, Abb. 39, Taf. 22: 146.
10.	Biigel einer Fibel vom Typ Almgren 65. Bronze, 2,6 cm lang, Inv.Nr. A 776.
11.	Fibel vom Typ Gorica, die Nadel fehlt. Bronze, 4,2 cm lang, Inv.Nr. A 2161.
12.	Teil einer Fibel vom Typ Gorica mit Kerbenschmuck am Biigel. Bronze, 3 cm lang, Inv.Nr. A 2368.
13.	Geschweifte Fibel mit Biigelknotcn. Bronze, 4,5 cm lang, Inv.Nr. A 2382.
14.	Teil einer geschweiften Fibel mit Biigelknotcn. Bronze, 2,2 cm lang, Inv.Nr. A 19741.
15.	Geschweifte Fibel vom Typ Novo mesto. Bronze, 4,5 cm lang. Celje, Stanetova-Levstikova. Inv.Nr. A 20364.
16.	Geschweifte Fibel vom Typ Novo mesto. Bronze, 4,8 cm lang, Inv.Nr. A 19486.
17.1 ialbfabrikat einer Fibel vom Typ Almgren 238a. Bronze, 4 cm lang, Inv.Nr. A 690.
18.	Teil einer Fibel mit Tierkopfbiigel. Bronze, 2,8 cm lang, Inv.Nr. A 714.
19.	Fibel niit Lowcnbiigel. Bronze, 3,4 cm lang, Inv.Nr. A 21758.
20.	Fibel mit Lowcnbiigel. Bronze, 2,7 cm lang, Inv.Nr. A 2155.
21.	Fibel vom Typ Aucissa. Bronze, 4,8 cm lang, Inv.Nr. A 143.
22.	Biigel einer Aucissa-Fibel. Bronze, 3,8 cm lang, Inv.Nr. A 11598.
23.	Biigel einer Aucissa-Fibel. Bronze, 4 cm lang, Inv.Nr. A 723.
24.	Biigel einer Aucissa-Fibel. Bronze, 3,2 cm lang, Inv.Nr. A 724.
25.	Biigel einer Aucissa-Fibel. Bronze, 3 cm lang, Inv.Nr. A 2205.
Tafel 2
1.	Teil eines Warzenringes. Bronze, 4,2 cm lang, 6 cm Durchmesser, Inv.Nr. A 2362.
2.	Glied einer Gttrtclkctte. Bronze, 2,8 cm lang, Inv.Nr. A 792.
3.	Glied einer Gurtelkette. Bronze, 1,7 em lang, Inv.Nr. A 19446.
4.	Glied einer Gurtelkette. Bronze, 2,1 cm lang, Inv.Nr. A 19576.
5.	Gliedteil einer Gurtelkette. Bronze, 1,3 cm lang, Inv.Nr. A 19587.
6.	Knopf mit dreizackigem Stern in der Mitte. Bronze, 1,8 cm Durchmesser, Inv.Nr. A 19690.
7.	Knopf mit dreizackigem Stern in der Mitte. Bronze, 1,8 cm Durchmesser. Nicht inventarisiert.
8.	Nagel mit Emailspuren in den Kerben und dem Rest eines Eisenschaftes. Bronze, Eisen, 1,4 cm Durchmesser, Inv.Nr. A 2433.
9.	Nagel mit Resten von rotem Email in den Kerben. Bronze, 1,5 cm Durchmesser. Nicht inventarisiert.
10.	Knopf mit netzartig verzierter Warze. Bronze, 2,7 cm Durchmesser. Nicht inventarisiert.
11.	Knopf mit netzartig verzierter Warze. Bronze, 2,2 cm Durchmesser. Nicht inventarisiert.
12.	Knopf mit netzartig verzierter Warze. Bronze, 1,6 cm Durchmesser, Inv.Nr. A 3797. - Božič 1993b, 144, Nr. 10. Abb. 2: 7.
13.	Kreuzring. Bronze, 3,7 cm Durchmesser, Inv.Nr. A
9034.
14.	Kreuzring. Bronze, 2,6 cm Durchmesser, Inv.Nr. A
9035.
15.	Anhanger mit teilweise erhaltener Ose. Bronze, 1,4 cm erhaltene Hohe, Inv.Nr. A 2277.
16.	Anhanger mit Ose. Bronze, 1,8 cm hoch, 0,8 cm Durchmesser des Anhiingers, Inv.Nr. A 3008.
17.	Anhanger mit Ose. Bronze, 1,7 cm hoch, Inv.Nr. A 11610.
18.	Riemenzunge. Bronze, 5,2 cm lang, Inv.Nr. A 11595.
19.	Netznadel. Bronze, 15,5 cm hoch, Inv.Nr. A 196.
20.	Teil einer Netznadel. Bronze, 7,7 cm hoch, Inv.Nr. A 14614.
21.	Henkel einer Kanne vom Typ Piatra Neamt mit Manner-biiste am unteren Teil. Bronze, 6,7 cm hoch, 5,5 cm breit, Inv.Nr. A 21557.
22.	Griff eines Siebs. Bronze, 2 cm lang, 4 cm hoch, Inv.Nr. A 2174.
23.	Flacher GefaBfuB. Bronze, 3,4 cm lang, Inv.Nr. A 19711.
Tafel 3
1.	Riemenzunge. Bronze, 4,1 cm hoch, Inv.Nr. A 715.
2.	Riemenzunge. Bronze, 3,6 cm hoch, Inv.Nr. A 2244.
3.	Schnalle eines Militargiirtels. Die Platte ist versilbert. Bronze, 5,9 cm lang. Celje, Aškerčeva ulica. Inv.Nr. A 21748.
4.	Schnallendorn eines Militargiirtels. Bronze, 3,9 cm lang, Inv.Nr. A 14558.
5.	Biigel einer D-formigen Schnalle. Bronze, 3,6 cm breit, Inv.Nr. A 3777.
6.	Biigel einer D-formigen Schnalle. Bronze, 2,7 cm breit, Inv.Nr. A 3778.
7.	Biigel einer D-formigen Schnalle. Bronze, 2,6 cm breit, Inv.Nr. A 2253.
8.	Biigel einer D-formigen Schnalle. Bronze, 2,4 cm breit, Inv.Nr. A 3148.
9.	Biigel einer D-formigen Schnalle. Bronze, 2 cm breit, Inv.Nr. A 9039.
10.	Biigelteil einer D-formigen Schnalle. Bronze, 3,1 cm erhaltene Lange, Inv.Nr. A 3780.
11.	Dorn einer D-formigen Schnalle. Bronze, 3,6 cm lang, Inv.Nr. A 2176.
12.	Dorn einer D-formigen Schnalle. Bronze, 3,5 cm lang, Inv.Nr. A 9049.
13.	Anhanger. Bronze, 4,9 cm hoch. Celje, Breg II, romisehes Haus, Raum III. Inv.Nr. A 605. - Kolšek 1959, 247 f., Abb. 25.
14.	Ende eines Griffs. Bronze, 2,5 cm lang, Inv.Nr. A 9091.
15.	Daumenplatte einer Schnabeltasse vom Typ Boesterd 65. Im oberen Teil ist der Teil eines Stempels (.PPI) erkenn-bar. Bronze, 6 cm lang, 7,7 cm breit, Inv.Nr. A 2251. - Breščak 1982, 44, Nr. 30, Taf. 3: 30.
16.	Teil eines Schopfergriffs vom Typ Aislingen. Bronze, 4 cm hoch, Inv.Nr. A 2459.
17.	Teil eines Schopfergriffs vom Typ Aislingen. Bronze, 3,1 cm hoch, Inv.Nr. A 737.
18.	Teil eines Schopfergriffs vom Typ Aislingen. Bronze, 4,5 cm hoch, Inv.Nr. A 2249.
19.	Teil eines Schopfergriffs vom Typ Aislingen mit ein-geritztem Schmuck. Bronze, 3,7 cm hoch, Inv.Nr. A 19677.
20.	Teil eines Schopfergriffs vom Typ Aislingen mit ein-geritztem Schmuck. Bronze, 3,8 cm hoch, Inv.Nr. A 19529.
21.	Teil eines Schopfergriffs vom Typ Aislingen. Bronze, 2,3 cm hoch, Inv.Nr. A 19845.
BALEN-LETUNIČ, D. 1986, Latenske žvale iz Slavonskog Kobaša. - Vjes. Arh. muz. Zag. 19, 141 ss.
BELDIMAN, C. 1988, Cu privire la difuziunea produselor de bronz italice in Dacia preromana. - Thr.-Dac. 9, 75 ss.
BISHOP, M. C. 1988, Cavalry equipment of the Roman army in the first century A.D. - In: Military Equipment and the Identity of Roman Soldiers, BAR Int. Ser. 394, 67 ss.
BOLLA, M. 1992, Un manico dccorato da Fornovo S. Giovanni (BG) e I'officina dei Trcbcllii. - Notizie dal Cliiostro del Monastero Maggiore 49-50, 25 ss.
BOLLA, M. 1994a, Vasellame romano in bronzo nelle civiche raccolte archeologiche di Milano. - Notizie dal Chiostro del Monastero Maggiore Supplemento 11.
BOLLA, M. 1994b, Un manico dccorato da Fornovo S. Giovanni (Bergamo) e I'officina dci Trcbcllii. - In: Akten der 10. Internationalen Tagung iiber antike Hronzen, Forsch. u. Ber. z. Vor- u. Friihgesch. in Baden-Wurtt. 45, 49 ss.
BOlJBH, C. 1991, Les eruches. - in: I.a vaisselle tardo-ripublicaine en bronze, Publications du C.R.T.G.R. 13, 23 ss.
BOUBE-PICCOT, C. 1994, Anses de cruches bitronconiques a carene basse (type italique de la premičre moitie du 1CI siecle avant J.C.) dčcouvertes au Maroc. - Bulletin d'Archeologie Marocaine 17, 1987-1988, 231 ss. BOŽIČ, D. 1984, O starosti konjeniškega groba št. 16 z latenskega grobišča na beograjski Karaburmi. - In: Keltski voz, Pos. muz. Brež. 6, 133 ss. BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa.
-	In: Praist. jug. zem. 5, Željezno doba, 855 ss. BOŽIČ, D. I993a, O latenskih najdbah na območju Ptuja.
-	In: Ptujski arheološki zbornik, 189 ss, Ptuj. BOŽIČ, D. 1993b, Slovenija in srednja Evropa v pozno-
latenskcm obdobju. - Arh. vest. 44, 137 ss. BREŠČAK, D. 1982, Antično bronasto posodje Slovenije. ■ Situla 22/1.
CHALLET, V. 1992, Les Celtes et 1'čmail. - Doc. prčhist. 3. DARNAY. K. 1906, Kelta pčnzver6 čs ont6-muhcly Szalacskan
(Somogy m.). - Arch. črt. 26, 1906, 416 ss. DARNAY, K. 1910, Kelta penzver6-čs6nt6-muhely Szalacskan.
-	Arch. črt. 30, 1910, 130 ss.
DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg.
-	Karnt. Musschr. 71.
DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo cerkvijo. Smarjeta 2. - Kat. in monogr. 26. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK und S. TECCO-HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. - Arh. vest. 42, 65 ss. FEUGERE, M. 1985, Les fibules en Gaule meridionale de la conquete a la fin du V s. ap. J.-C. - Rev. Arch, de Narb. Suppl. 12.
FEUGERE, M. 1992, Les instruments de chasse, de peche et d'agriculture. - In: Recherches sur 1'economie vivriere des Lattarenses, Lattara 5, 139 ss. FILIP, J. 1956, Keltove ve stredni Evrope. - Mon. Arch. 5. FREY, O.-H. und S. GABROVEC 1969, K latenski poselitvi
Dolenjske. - Arh. vest. 20, 7 ss. GABROVEC, S. 1966, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji.
-	Arh. vest. 17, 169 ss.
GABROVEC, S. 1994, Stična 1, Naselbinska izkopavanja. -
Kat. in monogr. 28. GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pannonisclie Frauentraclit im 1. und 2. Jalirhundert. - Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 11.
GLEIRSCHER, P 1987, Tiroler Schussel- und Palmettenfibeln.
-	Germania 65, 67 ss.
GLEIRSCHER, P. 1993, Urzeitliche Siedlungsreste im Bereich der Gracarca am Klopeiner See in Unterkarnten. -Carinthia I 183, 33 ss.
G RACI A ALONSO, F. 1981-1982, Ordenacion tipologica del instrumental de pešca en bronce ibero-romano. -Pyrenae 17-18, 315 ss.
GUILLAUMET, J.-P. 1991, Les passoires. - In: La vaisselle tardo-republicaine en bronze, Publications du C.R.T.G.R. 13, 89 ss.
GUŠTIN, M. 1976, Libna. - Pos. muz. Brež. 3. GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na
severnem Jadranu. - Kat. in monogr. 17. GUŠTIN, M. 19SI, Arheološka preteklost Dobove. - Vodič k
razstavi 6, Brežice. GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslavvien. - Jb. Rom.
Germ. Zentmus. 31, 305 ss. GUŠTIN, M. 1987, La Tene fibulae from Istria. -Arch. lug. 24, 43 ss.
GUŠTIN, M. 1991,Posočje. Posočj e in der jiingeren Eisenzeit.
-	Kat. in monogr. 27.
GUŠTIN, M., R. CUNJA und K. K. PREDOVNIK 1993,
Podbočje/Stari grad. - Pos. muz. Brež. 9. HADAS, G. 1994, Nine tombs of the Second Temple period
at En Gedi. - Atiqot 24, 1 ss. HAFFNER, A. 1989, DasGrabcrfeldvon Wederath-Belginum vom 4. Jalirhundert vor bis zum 4. Jahrhundcrt nach Christi Geburt. - In: Grdber - Spiegel des Lebens, 37 ss, Mainz am Rhein.
HORVAT, J. 1983, Prazgodovinske naselbinske najdbe pri
farni cerkvi v Kranju. - Arh. vest. 34, 140 ss. HUBENER, W. 1973, Die romischen Metallfunde von Augsburg-
Oberhausen. - Material!], z. bay. Vorgcsch. 28. KOLŠEK, V. 1959, Nekaj prispevkov k topografiji rimske
Celeje. - Cetj. zbor. 1959, 230 ss. KOLŠEK, V. 1990, Mala bronasta plastika iz Celeje. - Celj.
zbor. 1990, 7 ss. KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2, Keltsko-rimskogrobišče Beletov vrt. - Cam. Arch. 2.
KRAMER, W. 1985, Die Grabfunde von Manching und die latenezeitlichen Flachgraberin Siidbayern. - Ausgr. in Manch.
9.
MEDUNA, J. 1961, Stare Hradisko. - Fontes Arch. Morav. 2.
MEDUNA, J. 1964, Wiederaufnahme der Grabungsarbeiten auf dem keltischen Oppidum Stare Hradisko. - Preh. vyz. 1964, 47 ss.
MENKE, M. 1977, Zur Struktur und Chronologie der spatkeltischen und fruhromischen Siedlungen im Reichen-haller Becken. - In: Symposium Ausklang der Latene-Zivilisation und Anfange der germanischen Besiedlung im mittleren Donaugebiet, 223 ss, Bratislava. MIŠKE, K. v. 1908, Die prahistorische Ansiedelung Velem St. Vid. - Wien.
PETROVSZKY, R. 1993,Studien zu romischen Bronzegefdfien mit Meisterstempeln. - Ko I ne r Studien zur Archaologie der Romischen Provinzen 1. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole. - Kat in monogr. 7. PETRU, S. und P. 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem).
-	Kat. in monogr. 15.
PICCOTT1NI, G., Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1978-1980. Ein Vorbericht. - Carinthia I 170, 1980, 41 ss. PIČ, J. L. 1906,Le Hradischt de Stradonitzen Boheme. - Leipzig. PIRKMAJER, D. 1991, Kelti na Celjskem. - Celje. PLESNIČAR-GEC, L. 1983, Starokrščanski center v Emoni.
-	Kat. in monogr. 21.
POPOVIČ, P 1992, Italische BronzegefiiBe im Skordiskergebiet.
-	Germania 70, 61 ss.
POTOČNIK, M. 1987, Ljubljanica. Rekognosciranje rečnega
dna. - Arh. preg. 27, 1986, 170 ss. PUŠ, I. 1966, Nove latenoidne najdbe v Ljubljani. -Arh. vest. 17, 413 ss.
SAGADIN, M. 1979, Antične pašne spone in garniture v
Sloveniji. - Arh. vest. 30, 294 ss. STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete. - Kat. in monogr.
10.
TERŽAN, B. 1973, Valična vas. - Arh. vest. 24, 660 ss. TODOROVIČ, J. 1972, Praistorijska Karburma 1 ,Nekropola
mladeg gvozdenog doba. - Diss, et Monogr. 13. UNZ, C. 1972, Romisehe Militiirfunde aus Baden - Aquae Helvcticae. -Jahresbericht der Gesellschaft Pro Vindonissa 1971, 41 ss.
URBAN, O. 1992, Oppidazeit (Spatlatenezeit). - In: J.-W. Neugebauer, Die Kelten im Osten Osterreichs, 118 ss, St. Polten, Wien.
URLEB, M. 1962, TržiSče pri Cerknici. - Var. spom. 8, 1960-1961, 198.
VAISSELLE 1991, La vaisselle tardo-republicaine en bronze. Actes de la table ronde CNRS. - Publications du Centre de recherches sur les techniques grčeo-romaines 13. WERNER, J. 1954a, Die Bronzekannc von Kelheim. - Bay.
Vorgesclibi. 20, 43 ss. WERNER, J. 1954b, Fibeln aus Aquilcia. - In:Origines. Raccolta di scritti in onore di Mons. Giovanni llaserga, 151 ss, Como. WERNER, W. M. 1984, LatčnezeitlicheTrcnscn in Jugoslavien.
-	In: Keltski voz, Pos. muz. Brež. 6, 141 ss. WERNER, W. M. 1988, Eisenzeitlichc Trensen an der unteren
und mittleren Donau. - Prahistorische Bronzefundc 16/4. WINDL, II. 1976, Zur Chronologie des Graberfeldcs von Mihovo, Untcrkrain (Dolejnsko). - Ann. Naturhist. Mus. Wien 80, 877 ss.
Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Savinje v Celju
Prevod
Pokrajinski muzej Celje hrani v svojih zbirkah veliko število drobnih bronastih predmetov, ki so bili najdeni v strugi Savinje. Precejšen del najdb je muzej pridobil ob regulaciji Savinje v letih 1955-1958, pozneje pa predvsem z odkupi od različnih privatnih zbiralcev, ki so nekontrolirano brskali po rečni strugi. Vse najdbe so zato brez kakršnihkoli stratigrafskih podatkov, kar seveda omogoča časovno opredelitev le na podlagi primerjav z drugimi najdišči. Mnogi predmeti so le fragmentarno ohranjeni in za pomoč pri njihovi opredelitvi se zahvaljujem dr. Draganu Božiču.
LATENSKE NAJDBE Fibule
Med fibulami predstavljam najprej fragmente fibul vrste Valična vas (t. 1: 1-4), kot jih je opredelil Božič(1993a, 197). Gre za fibule srednjelatenske sheme s proti peresovini razširjenim oziroma odebeljenim lokom, dolgo peresovino in kratko nogo. Podaljšek noge je okrašen z dvema gumboma, ki sta na spodnji strani ploščata. Fibule te vrste poznamo v Sloveniji še v Valični vasi (Teržan 1973, t. 5: 1-3; 12: 2), Stični (Frey, Gabrovec 1969, si. 4: 1) in grobu 26 iz Dobove (Guštin 1984, Abb. 20: 3). Časovno so opredeljene v stopnjo Mokronog I Ib (Božič 1987, 876, si. 45: 8; t. 87: 14; id. 1993a, 197), to je LT C2 oziroma 2. st. pr. n. š.
Pri zaščitnih izkopavanjih na dvorišču Knežjega dvorca v Celju je bila odkrita zelo dobro ohranjena fibula (t. 1: 5) srednjelatenske sheme.1 Lok fibule je v preseku lečast in se širi proti peresovini. Podobno fibulo poznamo z naselbinskih izkopavanj v Stični (Frey, Gabrovec 1969, si. 2: 2) in z Libne (Guštin 1976,38, t. 14:7). Datirane so v stopnjo LT D1 oziroma na konec 2. in v prvo polovico 1. st. pr. n. š.
Dva loka (f. 1: 6,7) lahko pripišemo fibulam vrste Mag-dalcnska gora (Božič 1993b, 146). Fibule te vrste so ulite. Na podaljšku noge imajo dva gumba. Na vrhu loka je lažna objemka. Oblikovno so sorodne že omenjenim fibulam vrste Valična vas, le da sla tu noga in lok zlita skupaj. Vzporednice so med drugim iz Dobove (Guštin 1981, si. 9), s Strmca nad Belo Cerkvijo (Dular 1991, t. 52: 9,10; 63: 22) in s Križnega vrha nad Belim Gričem (Dular et al. 1991, t. 46: 19). Zunaj Slovenije jo najdemo na Starem Hradisku na Moravskem (Mcduna 1964, tab. 12: 9). Ta tip fibul je datiran v stopnjo Mokronog III (LT D) oziroma v I. st. pr. n. š. (Božič 1987, 878, si. 46: 18).
Med najdbami iz Savinje se nahaja šc en lok ulite pozno-latcnskc fibule (f. 1:8), ki pa ne pripada fibuli vrste Magdalenska gora. Lok se širi proti peresovini in je v preseku polkrožen. Lažna objemka ima obliko tridelnega vozla. Tik pred njo sta eno širše in eno ožje rebro, na podaljšku noge pa še manjši tridelni vozel. Po sredini spodnje strani tega vozla poteka dobro viden livni šiv. Icj fibuli so zelo blizu nekatere ulite fibule, najdene na dveh pomembnih latenskih naseljih v Trans-danubiji: na Szcntvidu pri Velcmu (Miške 1908, 51, lyp I, Var. a, Taf. 40: 22,25,26,30; 42: 50) in v Szalacski (Darnay
1906, 430, abra 5; id. 1910, 132, abra 5). V Szalacski je bil odkrit tudi dvodelni kalup za ulivanje takih fibul (Darnay 1906, 420, abra 11). Mednje sodi poleg primerka iz Celja še ulita fibula, najdena v Ljubljani med izkopavanji zgodnje-krščanskega središča pri osnovni šoli Majde Vrhovnikove (Plesničar-Gec 1983, 105, t. 4: 6).
Le delno ohranjen lok fibule (/. 1: 10) zaradi značilnih odebelitev in zareze na glavi lahko pripišemo vrsti Almgren 65, ki se pogosto pojavlja na poznolatenskih najdiščih. Na slovenskih najdiščih so bile odkrite med drugim na Idriji pri Bači (Guštin 1991, 45 s, t. 6: 12; 10: 1; 28: 6), Ptuju in tudi v Istri (Guštin 1987, 54).
Fibulo z okrasom palmete na loku (/. 1: 9) je objavila že Pirkmajerjeva v katalogu ob razstavi Kelti na Celjskem (1991, 31, si. 39, t. 22: 146). Palmetast okras v poznem latenu ni značilen le za fibule. Pojavlja se tudi na drugih predmetih, npr. pašnih sponah (ib., t. 21: 140). Identično fibulo iz Kovačevš je objavil Guštin (1991, t. 41: 17), ki omenja tudi podobno fibulo iz Mihovega (ib., 46; Windl 1976, Abb. 3). Posebej močna koncentracija palmetastih fibul je znana s Tirolskega. Zbral in obdelal jih je Gleirscher (1987). Časovno jih je umestil v mlajšo fazo poznega latena, v LT D2 (ib., 82). Werner je menil, da so palmetaste fibule na tem območju odraz vplivov iz romanizirane Cisalpinske Galije in da ne gre toliko za uvoz, kot za prevzemanje motiva (Guštin 1991,46). Slovenske fibule se od zgoraj omenjenih razlikujejo v detajlih pri oblikovanju loka, ki nima nazaj zavihanih krilc kot pri tirolskih fibulah.
Tudi skupini močno usločenih fibul z gumbom na loku (t. 1: 13,14) pripadata dva kosa. Lok teh fibul je proti peresovini ozek ali pa se rahlo razširi in ima na sredini navpičen žleb. Noga je navadno trikotna in predrta. Peresovina ima štiri ali šest navojev in spodvito ali zunanjo tetivo. V starejši literaturi so te fibule imenovane bojske oziroma usločene. Guštin v svoji knjigi predlaga ime usločene fibule z gumbom na loku (1991,42). Take fibule so na slovenskih poznolatenskih najdiščih razmeroma redke (Gabrovec 1994, 170, št. 16, t. 13: 24; Dular
1991,	100, št. 48, t. 70: 2; Guštin 1991, 26, Taf. 29:10; Knez
1992,	51, t. 45: 11). Datirane so v konec poznega latena, v stopnjo LT D2 (Guštin 1991, 43).
Bradavičasti obroček
Čeprav gre za skromen ostanek (t. 2: 1), vendarle lahko opredelimo najdbo kot del bradavičastega obročka. V Sloveniji je znanih kar lepo število poznolatenskih najdišč, kjer je te vrste nakit zastopan v različnih izvedbah. Predvsem ga srečamo na najdiščih mokronoške skupine (Božič 1993a, 190). Kot je ugotovil Božič, se bradavičasti obročki in zapestnice pojavljajo kot pridatki ženskih grobov, najdemo pa jih tudi kot naselbinske najdbe. Označil jih je kot značilnost stopnje Mokronog III oziroma poznega latena (ib., 192). Skoraj vse bradavičaste obročke v Sloveniji jc zbral Cunja (Guštin, Cunja, Predovnik 1993, 18 ss) in ugotovil, da se obročki v rahlo spremenjeni obliki ohranjajo še v zgodnjerimski čas, in sicer kot neke vrste amuleti.
1 Kolegici Alenki Vogrin se zahvaljujem, ker mi je dovolila objavo fibule, čeprav gradivo z izkopavanj še ni obdelano. Zahvaljujem se tudi kolegici Almi Bavdck, ki mi je dovolila objavo odlomka ročaja vrča s Tržišča pri Dolenji vasi (Notranjski kompleksni muzej v Postojni, inv. št. 2236; .v/. 1: 2), in Poloni Bitcnc, ki je poskrbela za fotografijo ročaja vrča z istega najdišča (Narodni muzej v Ljubljani, inv. št. P 3086; .v/. 1: 3). Vse fotografije v članku je izdelal Tomaž Lauko, risbe pa Dragica Knifie Lundcr.
Deli sklepancev
Razmeroma dobro ohranjeni členi (t. 2: 2-5) sklepancev so si med seboj različni, saj so očitno pripadali več pasovom. Sklepanci so značilen pridatek ženskih grobov srednjega latena. Sorodno oblikovane poznamo iz Valične vasi (Teržan 1973, t. 12: 3,4,5). Na podlagi grobne celote jih avtorica datira v srednji laten (ib., 689). Podobni členi so znani tudi z najdišč v Avstriji, npr. z Braunsberga pri Hainburgu (Urban 1992, 124, Abb. 46: 10). Tudi na najdišču Mitterndorf najdemo paralelo celjskim najdbam (Kramer 1985, Taf. 39: 1), ki je datirana v srednji laten (ib., 27).
Gumbi
Poleg gumba z mrežasto okrašeno bradavičko (t. 2: 12), ki ga je objavil že Božič (1993b, si. 2: 7), je muzej v letu 1993 pridobil še dva. Eden (t. 2: 11) je manjši in ima le eno ušesce, drugi (t. 2:10) pa večji z bolj gosto narezano bradavičko in dvema ušescema. O takih gumbih je pred kratkim pisal Božič in predstavil tudi možnosti njihove uporabe (ib., 140). Ker so gumbi iz Savinje posamične najdbe brez stratigrafskih podatkov, ne moremo prispevati podatkov, ki bi razjasnili namen njihove uporabe. Eden od gumbov ima na spodnji strani skupek železa, vendar je težko reči, ali gre za ostanek predmeta, na katerega je bil gumb pritrjen, ali pa je do tega prišlo v vodi. Gumbi z mrežasto bradavičko so značilna najdba na poznolatenskih najdiščih v srednji Evropi.
Druga dva gumba (t. 2: 6,7) imata na votli bunčici okras trikrake zvezde. V njej ni sledov kakega emajla. Na spodnjem delu je močno trikotno ušesce z okroglo luknjo. Gumba sta podobna bronastim trilistnim gumbom, kakršne je predstavil Božič (1993b, 140, si. 3), le da pri njiju osrednjega dela ne obkrožajo predrti listi. O uporabi gumbov iz Savinje je težko soditi, verjetno pa ni šlo za apliki, ampak prej za gumba za zapenjanje. Popolnoma enak gumb poznamo le s Starega Hradiska (Meduna 1961, t. 7: 21); v vseh drugih primerih gre za predrte trilistne gumbe.
Zakovici z ostanki emajla
Glavica prve zakovice (t. 2: 9) je polkrožne oblike in z vrezi razdeljena na štiri enaka polja, ki so tudi narezana. V vrezih so ostanki rdečega emajla. Na spodnji strani je viden nastavek stebla. Na drugi zakovici (1. 2: 8) so v okrasnih vrezih glavice ostanki rdečega emajla, steblo je bilo železno. Podobne zakovice so lahko del paličastih pašnih spon, okovov ali nastavkov jarmov (Challet 1992, fig. 84,86). Zakovici iz Savinje sodita v varianto a tipa I po Challetovi (ib., 120, fig. 76: 3) in sta datirani v pozni laten oziroma stopnjo LT D.
Križna obročka
Oba križna obročka (t. 2: 13,14) sta zelo dobro ohranjena. Obročki te vrste so znani kot del konjske opreme (Božič 1993b, 146). Na slovenskih najdiščih so bili v glavnem najdeni posamično, npr. v Novem mestu (Knez 1992, t. 78: 12) in Beli Cerkvi (Stare 1973, t. 52: 7), enako v sosednji Avstriji (Urban 1992, Abb. 46: 15) in na Hrvaškem (Balen-Letunič 1986, t. 1: 1,2). Kot del konjske brzde pa so poznani iz groba 16 grobišča na Karaburmi v Beogradu (Todorovič 1972, 15, t. 6: 2) in iz Slavonskega Kobaša na Hrvaškem (Balen-Letunič 1986, t. 1: 4). Brzda je sestavljena iz dveh stranic, podbradnice in dvodelnih žval. Stranici imata v zgornjem delu pravokotni razširitvi s po dvema ali tremi luknjicami. V dveh luknjah je vdeta podbradnica, v ušesci na vrhu stranic pa so vtaknjenc
dvodelne žvale. Na njih so nanizani stranski obroči, valjčki in bronasti ali železni križni obročki s po štirimi gobastimi ali kroglastimi izrastki. Ta tip brzde so poimenovali brzda s podbradnico tračanske vrste (Werner 1988, 81 ss). Na podlagi ponovnih analiz grobne celote je Božič uvrstil grob 16 v stopnjo Beograd 3, kar je ustrezno stopnji LT D (Božič 1984, 136). Najdbe iz Hrvaške so brez natančnih najdiščnih podatkov in zato opredeljene v isti čas samo na podlagi primerjav (Balen-Letunič 1986, 143).
Bronaste jagode z ušescem
V Savinji so bile najdene tri masivne bronaste jagode (/. 2: 15-17). Podobno poznamo s Strmca nad Belo Cerkvijo (Dular 1991, t. 51: 31). V grobu so bili poleg steklenih jagod in različnih bronastih obročkov tudi bradavičasti obročki in bronasti trilistni gumb, značilni za poznolatensko obdobje (Božič 1993b, 141). Na keltsko-rimskem grobišču Wederath-Belginum sta bili dve podobni jagodi z večjim ušescem najdeni v srednjelatenskem grobu 1493 (Haffner 1989, Abb. 35). Avtor je obeske interpretiral kot amulete, navada naj bi sodila še v starejšo železno dobo (ib., 55). Na grobišču Manching-Steinbichel pa so bile podobne jagode obešene na sklepancu (Kriimer 1985, Taf. 8: 1). Grob je zaradi značilne keramike datiran v stopnjo LT C (ib., 32).
Igli za pletenje ribiških mrež
Igla za pletenje ribiških mrež (t. 2: 19,20) ima polkrožna ali viličasta konca, zasukana za 90 stopinj. V Sloveniji poznamo take igle v Emoni (Petru 1972, t. 92: 12,13) in Stični (Gabrovec 1994, t. 14: 1), najdemo pa jih tudi med gradivom s Štalenskega vrha (Deimel 1987, Taf. 50: 8). Igle so bile namenjene pletenju ali popravilu ribiških mrež. Zelo veliko teh igel je znanih iz Francije (Feugere 1992, 145). pa tudi iz Španije in Portugalske (Gracia Alonso 1981-1982, 322 ss). Feugere domneva, da so se razširile na njihovem območju v I . st. pr. n. š. (1992, 143). V Sloveniji teh igel zaenkrat ne poznamo iz starejših obdobij, zato lahko domnevamo, da so se tudi k nam razširile šele v času stikov z rimsko kulturo.
Bronaste posode
Bronasti ročaj nenavadne oblike (/. 2: 22) je pripadal bronastemu cedilu. Skoraj v celoti ohranjeno cedilo te vrste poznamo iz groba 18 na Idriji pri Bači (Guštin 1991, 70, Taf. 20: 5), ki je datiran v sredo I. st. pr. n. š. (ib., 71). Po Evropi in severni Afriki je znanih več kot sto najdišč teh pozno-republikanskih cedil (Vaisselle 1991, 93 ss). Guillaumet jih datira v čas 120-90 pr. n. š., v uporabi pa naj bi bila še do Tiberijevega časa (ib., 92). Karta razprostranjenosti po njegovem mnenju kaže zelo razširjene trgovske poti, vendar je možno izluščiti dve glavni osi. Na zahodu v smeri sever-jug in na vzhodu v smeri jamarske ceste, ob kateri je ležala tudi Cclcja.
Ploščata bronasta noga (i. 2: 23) je verjetno pripadala vrču. Iz Ljubljanice poznamo bronasto posodo s podobnimi nogami (Potočnik 1987, 170, si. 4), ki je opredeljena kot tip Gallarate iz I. st. pr. n. š. (Vaisselle 1991, 23 ss). TUdi med gradivom s Štalenskega vrha najdemo podobne nogicc (Deimel 1987, Tdf. 10: 4), enako v Karlsteinu (Mcnke 1977, Abb. I: 1161) in Stradonicah (Pič 1906, pl. 21: 7).
Ulit bronast ročaj (.v/. I: 1; i. 2: 21) z moškim doprsjem na spodnjem delu je bil del vrča, izdelanega iz tolčenc pločevine. V Sloveniji v celoti ohranjene posode le vrste ne poznamo, enaka ročaja pa sta bila najdena na Tržišču pri Dolenji vasi (Urleb 1962; Guštin 1979, t. 25: 42; si. I: 2,3). Pripadajo
posodam tipa Piatra Neamt (Vaisselle 1991,23 ss). Prve posode z recipientom enake oblike in drugačnim ročajem so nastale v prvi polovici 2. st. pr. n. š. na etruščanskem območju. Vrčev vrste Piatra Neamt pa v Etruriji do zdaj niso odkrili. Njihov izvoz je potekal tudi daleč na vzhod, saj jih najdemo ob Donavi (Popovič 1992,67 ss, Abb. 5; 6), v vzhodnih Karpatih (Beldiman 1988) ter na območju Kavkaza (Vaisselle 1991, 27, 31) in v Izraelu (Hadas 1994, 2, 6, fig. 23: 22). Močno zastopanost je opaziti zlasti v severozahodni Afriki (Maroko: Boube-Piccot 1994). Vrče vrste Piatra Neamt datirajo v zadnjo četrtino 2. in v prvo polovico 1. st. pr. n. š. (Vaisselle 1991, 26).
ZGODNJERIMSKE NAJDBE Fibule
Dokaj slabo ohranjena loka dveh fibul (t. 1:15,16) pripadata skupini, ki jo Guštin imenuje tip Novo mesto (1991, 42). To so močno usločene fibule z dolgo nogo, ki je navadno predrta in se zaključuje z gumbom. Po sredini loka nad peresovino poteka rebro, ki je ob straneh obdano z dvema žlebovoma. Knez jih je imenoval fibule z visokim lokom in dolgo nogo oziroma fibule vrste Idrija ter jih opredelil kot najmlajšo vrsto latenskih fibul na grobišču Beletov vrt (Knez 1992, 91). Na tem grobišču jih je bilo dokaj veliko (ib., t. 52: 2; 53: 4; 55: 3,4; 56: 12; 58: 5, 68: 9), na drugih najdiščih pa so v glavnem zastopane s po enim primerkom, npr. Idrija pri Bači (Guštin 1991, t. 17: 8), Drnovo (Petru S. in P. 1978, t. 7: 4), Lajh v Kranju (Horvat 1983, t. 28: 24), Mihovo (Windl 1976, Abb. 2). Grobovi iz Novega mesta sodijo v avgustejsko obdobje.
Dva loka fibul (/. 1: 11,12) pripadata fibulam vrste Gorica, žal pa sta slabo ohranjena. Sodita med tiste variante teh fibul, ki so dolge do 5 cm, imajo preluknjano nogo in rogljiček na njenem vrhu (Guštin 1991,42). Ena ima lok ovalnega preseka, druga pa s prečnimi vrezi okrašen lok trikotnega preseka. Guštinovemu seznamu lahko dodamo še fibule iz Novega mesta (Knez 1992, t. 40: 4; 77: 3) in Celja.
En le delno ohranjen lok fibule lahko pripišemo fibuli z živalsko glavo na loku (I. 1: 18). Werner je ta tip označil kot varianto vrst Almgren 23 in 67 (Werner 1954b, 151) in jih kronološko opredelil v čas od Avgusta do Klavdija. Razprostranjene so od Panonije in Norika do Tridentinskega in Tirolskega (Guštin 1991,46). V Sloveniji jih poznamo z najdišč v Posočju, na Vrhniki, v Beli Cerkvi in Mihovem.
Dve fibuli imata lok izdelan v obliki levjega telesa (1. 1: 19, 20). V Sloveniji med objavljenim gradivom nisem zasledila enakih fibul. Feugere (1985, 278) jih poimenuje leontomorfne fibule. Označil jih je kot tip 18b z več variantami. Naši fibuli pripadata varianti 18 bi (ib., 280, fig. 30). Po njegovih raziskavah je razprostranjenost takih fibul omejena pretežno na območje zahodno od Rena. Zaradi enotnosti izdelave in stila fibul pa domneva, da so jih izdelovali v eni delavnici. Njihovo proizvodnjo pripisuje Bibraktu v letih 20-5 pr. n. š. (ib., 285).
Fibule s šarnirjem (/. I: 21-25) se med seboj razlikujejo glede na presek in izdelavo loka, noge in šarnirja. Vse lahko pripišemo vrsti Aucissa (Fcugčrc 1985,312). Najbolje ohranjena fibula (/. I: 21) je skoraj identična fibulam, ki lahko nosijo podpis izdelovalca in jih Fcugčrc opredeljuje kot skupino 22b2 (1985, 316). Noga je trikotno oblikovana in zaključena z gumbom, trakasti lok z rebrom na sredini jc okrašen s podolžnimi linijami in žlebovi. Druge fibule so veliko slabše ohranjene. Omeniti velja tisto, ki ima lok razdeljen v kvadratke ((. I: 25). Fibule vrste Aucissa so dobro zastopane na več slovenskih najdiščih (Guštin 1991, 45) in sodijo med značilne oblike avgustejskega obdobja.
Med najbolj zanimive najdbe iz. Savinje nedvomno sodijo polizdelki fibul. Večinoma so to močno profilirane fibule (Kolšek 1990, si. 28). Le en polizdelek med njimi izstopa (/. 1: 17).
Očitno gre za fibulo, ki sodi med starejše tipe rimskih fibul. Po Garbschevi razdelitvi jo lahko pripišemo tipu A 238a (Garbsch 1965, 49 ss). To je tip fibule s krilcema, pri katerem sta ti še oblikovani kot preprosta čepka na vrhu loka, peresovina pa ima navadno od štiri do osem navojev. Glede na najdbe s Stalenskega vrha in iz Stradonic so opredeljene v avgustejsko obdobje (Garbsch 1965, 51).
Jermenska zaključka
Ti uliti bronasti obeski (t. 3: 1,2) so služili pri vojaški opremi. Z njimi so bili obteženi zaključki jermenov. Jermenske zaključke iz poznolatenskega obdobja poznamo v Sloveniji med drugim iz struge Savinje v Celju (r. 2: 18), iz Ljubljane (Puš 1966, si. 2) in s Sv. Ane nad Vrhpečjo (Dular et al. 1991, t. 10: 17), še posebej pogosti pa so na nekaterih poznolatenskih naseljih v srednji Evropi (Puš 1966, 414; Božič 1993b, 145). Vrste in oblike takih zaključkov iz 1. st. je zbral Bishop (1988, 103, fig. 52; 53). Podobni zaključki so znani npr. z zgodnjerimskih najdišč Hofheim in Augsburg (Bishop 1988, 166; Hiibener 1973, Taf. 9: 15,42).
Cingulum
Trn pašne spone (t. 3: 4) z značilnim rastlinskim izrastkom v sredini je pripadal sponi, ki je značilen element rimske vojaške opreme. V celoti ohranjena spona (/. 3: 3) je bila izkopana leta 1992 v Aškerčevi ulici. Primerjalno gradivo poznamo v Sloveniji na Ptuju (Sagadin 1979, t. 9: 14,15) in v Emoni (Petru 1972, t. 93: 26; 95: 19). Dobre primerjave najdemo tudi med bronastimi najdbami s Stalenskega vrha (Deimel 1987, Taf. 74: 6,7,8; 77: 2,3,4). Tam so, sodeč po najdbah kalupov in polizdelkov, opremo te vrste tudi izdelovali (ib., 88). Najdbe s Stalenskega vrha so datirane v čas zgodnjega cesarstva (ib., 279 s).
Spone D-oblike
Nobena od spon D-oblike iz Savinje ni v celoti ohranjena (/. 3: 5-12). Cela spona je sestavljena iz dveh delov. Polkrožni lok je sploščen ali trikotnega preseka. Skozi sploščena in preluknjana konca je vtaknjena os. Ta nosi trn, ki je na začetku navpično sploščen in preluknjan. V najstarejšem sklopu poznamo pri nas enako spono v grobu 17 z Idrije pri Bači. Grob je datiran v avgustejsko obdobje (Guštin 1991, Taf. 17: 12). Druga grobna celota je grob 450 iz Emone, ki je z novcem Domicijana datiran v flavijski čas (Petru 1972, t. 29: 22). Več pašnih spon D-oblikc je zbral Sagadin. ki ugotavlja, da so najbolj pogoste v drugi polovici I. st. (1979, 305, t. U: 3). Veliko število spon te vrste je objavljenih tudi med gradivom s Stalenskega vrha (Deimel 1987, Taf. 75). Avtorica meni, daje večji del teh spon pripadal vojaškemu oklepu (ib., 90).
Obesek konjske opreme
Bronasti obesek (.v/. 2; I. 3: 13) ima med objavljenim gradivom v Sloveniji eno samo vzporednico, odkrito v grobu 803 iz Emone (Petru 1972, t. 53: 21). Skoraj enakega poznamo iz čeških Stradonic (Filip 1956, tab. 125: 20), sorodnega pa tudi iz Badna v Švici (U nz. 1972, Abb. 5: 48). Tovrstni obeski so sodili h konjski opremi. Zbral in obdelal jih je Bishop (1988) v članku o rimski konjski opremi. Navadno so viseli z jermenja na prsnem delu (ib., fig. 29; 30). Po Bishopovi razdelitvi lahko naš obesek pripišemo varianti lOp (ib., fig. 49) širše skupine faličnih obeskov. V tem primeru je falos žc povsem stiliziran.
Ožjo datacijo za obeske te vrste predlaga Unz (1972, 52), in sicer klavdijsko-neronsko obdobje.
Bronaste posode
Zaključek ročaja (t. 3: 14) je verjetno pripadal okovju lesene skrinjice. Podoben ročaj poznamo iz Stične (Gabrovec 1994, t. 16: 39). Več v celoti ohranjenih ročajev objavlja Deimlova med gradivom s Štalenskega vrha (1987, t. 92:3,4,10).
Ročaj s ptičjima glavicama na straneh (si. 3; t. 3: 15) je ploščat, na sredini ima vrezan poenostavljen motiv Bakhove palice. Ornament ptičjih glavic je izdelan zelo stilizirano. Na osrednjem delu ročaja je viden ostanek žiga pravokotne oblike (OPPI). Ročaj je pripadal skodelici s kljunastim izlivom vrste Boesterd 65, pod njim pa je bil na steni pritrjen še ušesast ročaj (Bolla 1994a, tav. 19: 29). V zadnjem času je posode te vrste zbrala Margherita Bolla; izdelala je tudi najnovejšo karto razprostranjenosti (Bolla 1992, tav. 22; 1994a, 31 ss, tav. 19; 20; 1994b, fig. 7). Petrovszky (1993, 61) je tip še razčlenil in zbral štiri ročaje, ki imajo pečat OPPI (ib., 283 s). Meni, da gre za gentilno ime družine izdelovalcev bronastega posodja, ki je dosegla vrh proizvodnje v klavdijsko-neronskem času (ib., 62).
Najštevilneje so med sestavinami bronastih posod zastopani ročaji zajemalk (I. 3: 16-21). Zaključek je izdelan v obliki žličke, kije lahko tudi predrta kot sito, na hrbtni strani ročaja je pogosto vrezan rastlinski motiv. Ti ročaji pripadajo zajemalkam vrste Aislingen, kot jih je poimenoval Werner (1954a, 63, Abb. 8, str. 72 s). Zaključek v obliki žličke se pri bronastih zajemalkah pojavi v avgustejskem času in sega še v 1. st. V Sloveniji je znanih kar precej zajemalk vrste Aislingen (Breščak 1982, t. 10). Glede na grobne celote ugotavlja Breščak (1982,21), da se pojavljajo predvsem sredi 1. st. in v flavijskem obdobju, nato pa v glavnem izginejo iz uporabe.
ZAKLJUČEK
Pregled gradiva, ki ga hrani Pokrajinski muzej v Celju, je pokazal, da tudi drobne najdbe potrjujejo pomembnost predrimske naselbine nekje ob vznožju Miklavškega hriba v Celju. Latenske najdbe, ki jih predstavljam, kažejo na zgodnje trgovske in gospodarske stike naselbine z območjem jugovzhodnih Alp ter tudi ob jantarski cesti proti severu in jugozahodu. Ti stiki so se v rimski dobi s podelitvijo mestnih pravic naselbini za časa cesarja Klavdija še razširili in obogatili. Tako lahko rečemo, da poleg numizmatičnih in epigrafskih podatkov tudi gradivo iz Savinje dokazuje obstoj živahnega središča, ki je sredi 1. st. preraslo v bogato rimsko mesto.
KATALOG 1'RKD METOV
Objavljene predmete hrani Pokrajinski muzej Celje. Vsi razen štirih (t. 1: 5,15; 3: 3,13) so bili najdeni v strugi Savinje.
Tablu I
1.	Lok z nogo in delom peresovine fibule vrste Valična vas. Bron, d. 4,7 cm, inv. št. A 9096.
2.	Lok in noga fibule vrste Valična vas. Bron, d. 4 cm, inv. št. A 19683.
3.	Lok fibule vrste Valična vas. Bron, d. 3,7 cm, inv.št. A 9097.
4.	Podaljšek noge fibule z dvema gumboma in objemko. Bron, d. 3 cm. inv. št. A 19791.
5.	Fibula srednjelatenske sheme. Bron, d. 3,1 cm. Celje, Knežji dvorec. Neinventarizirana.
6.	Del fibule vrste Magdalenska gora. Bron, d. 3,6 cm, inv. št. A 2350. - Pirkmajer 1991, t. 22: 147.
7.	Del loka fibule vrste Magdalenska gora. Bron, d. 2,2 cm, inv. št. A 19506.
8.	Lok ulite poznolatenske fibule. Bron, d. 3,5 cm, inv. št. A 14604.
9.	Palmetasta fibula. Bron, d. 4,6 cm, inv. št. A 9069. -Pirkmajer 1991, 31, si. 39, t. 22: 146.
10.	Lok fibule vrste Almgren 65. Bron, d. 2,6 cm, inv. št. A 776.
11.	Fibula vrste Gorica, igla manjka. Bron, d. 4,2 cm, inv. št. A 2161.
12.	Del fibule vrste Gorica z okrasom vrezov na loku. Bron, d. 3 cm, inv. št. A 2368.
13.	Usločena fibula z gumbom na loku. Bron, d. 4,5 cm, inv. št. A 2382.
14.	Del usločene fibule z gumbom na loku. Bron, d. 2,2 cm, inv. št. A 19741.
15.	Usločena fibula vrste Novo mesto. Bron, d. 4,5 cm. Celje, Stanetova-Levstikova. Inv. št. A 20364.
16.	Usločena fibula vrste Novo mesto. Bron, d. 4,8 cm, inv. št. A 19486.
17.	Polizdelek fibule vrste Almgren 238a. Bron, d. 4 cm, inv. št. A 690.
18.	Del fibule z živalsko glavico na loku. Bron, d. 2,8 cm, inv. št. A 714.
19.	Fibula z levom na loku. Bron, d. 3,4 cm, inv. št. A 21758.
20.	Fibula z levom na loku. Bron, d. 2,7 cm, inv. št. A 2155.
21.	Fibula vrste Aucissa. Bron, d. 4,8 cm, inv. št. A 143.
22.	Lok fibule vrste Aucissa. Bron, d. 3,8 cm, inv. št. A 11598.
23.	Lok fibule vrste Aucissa. Bron, d. 4 cm, inv. št. A 723.
24.	Lok fibule vrste Aucissa. Bron, d. 3,2 cm, inv. št. A 724.
25.	Lok fibule vrste Aucissa. Bron, d. 3 cm, inv. št. A 2205.
Tabla 2
1.	Del bradavičastega obročka. Bron, d. 4,2 cm, pr. 6 cm, inv. št. A 2362.
2.	Člen sklcpanca. Bron, d. 2,8 cm, inv. št. A 792.
3.	Člen sklepanca. Bron, d. 1,7 cm, inv. št. A 19446.
4.	Člen sklepanca. Bron, d. 2,1 cm, inv. št. A 19576.
5.	Del člena sklepanca. Bron, d. 1,3 cm, inv. št. A 19587.
6.	Gumb z okrasom trikrake zvezde v sredini. Bron, pr. 1,8 cm, inv. št. A 19690.
7.	Gumb z okrasom trikrake zvezde v sredini. Bron, pr. 1,8 cm. Neinvcntariziran.
8.	Zakovica s sledovi rdečega emajla v vrezih in ostankom železnega stebla. Bron, železo, pr. 1,4 cm, inv. št. A 2433.
9.	Zakovica z ostanki rdečega emajla v vrezih. Bron, pr. 1,5 cm. Neinventarizirana.
10.	Gumb z mrežasto bradavičko. Bron, pr. 2,7 cm. Neinventariziran.
11.	Gumb z mrežasto bradavičko. Bron, pr. 2,2 cm. Neinventariziran.
12.	Gumb z mrežasto bradavičko. Bron, pr. 1,6 cm, inv. št. A 3797. - Božič 1993b, 144, št. K), si. 2: 7.
13.	Križni obroček. Bron, pr. 3,7 cm, inv. št. A 9034.
14.	Križni obroček. Bron, pr. 2,6 cm, inv. št. A 9035.
15.	Jagoda z delno ohranjenim ušescem. Bron, ohr. v. 1,4 cm, inv. št. A 2277.
16.	Jagoda z ušescem. Bron, v. 1,8 em, pr. jagode 0,8 cm, inv. št. A 3008.
17.	Jagoda z ušescem. Bron, v. 1,7 cm, inv. št. A 11610.
18.	Jermenski zaključek. Bron, d. 5,2 cm, inv. št. A 11595.
19.	Igla za pletenje mreže. Bron, v. 15,5 cm, inv. št. A 196.
20.	Del igle za pletenje mreže. Bron, v. 7,7 cm, inv. št. A 14614.
21.	Ročaj vrča vrste Piatra Neamt z moškim doprsjem na spodnjem delu. Bron, v. 6,7 cm, š. 5,5 cm, inv. št. A 21557.
22.	Ročaj cedila. Bron, d. 2 cm, v. 4 cm, inv. št. A 2174.
23.	Ploščata noga posode. Bron, d. 3,4 cm, inv. št. A 19711.
Tabla 3
1.	Jermenski zaključek. Bron, v. 4,1 cm, inv. št. A 715.
2.	Jermenski zaključek. Bron, v. 3,6 cm, inv. št. A 2244.
3.	Spona vojaškega pasu. Ploščica je posrebrena. Bron, d. 5,9 cm. Celje, Aškerčeva ulica. Inv. št. A 21748.
4.	Trn spone vojaškega pasu. Bron, d. 3,9 cm, inv. št. A 14558.
5.	Lok pašne spone D-oblike. Bron, š. 3,6 cm, inv. št. A
3777.
6.	Lok pašne spone D-oblike. Bron, š. 2,7 cm, inv. št. A
3778.
7.	Lok pašne spone D-oblike. Bron, š. 2,6 cm, inv. št. A 2253.
8.	Lok pašne spone D-oblike. Bron, š. 2,4 cm, inv. št. A 3148.
9.	Lok pašne spone D-oblike. Bron, š. 2 cm, inv. št. A 9039.
10.	Del loka pašne spone D-oblike. Bron, ohr. d. 3,1 cm, inv. št. A 3780.
11.	Trn pašne spone D-oblike. Bron, d. 3,6 cm, inv. št. A 2176.
12.	Trn pašne spone D-oblike. Bron, d. 3,5 cm, inv. št. A 9049.
13.	Obesek. Bron, v. 4,9 cm. Celje, Breg II, rimska hiša, prostor III. Inv. št. A 605. - Kolšek 1959, 247 s, si. 25.
14.	Zaključek ročaja. Bron, d. 2,5 cm, inv. št. A 9091.
15.	Ploščat ročaj posode vrste Boesterd 65. Na zgornjem delu viden del žiga (.PPI). Bron, d. 6 cm, š. 7,7 cm, inv. št. A 2251. - Breščak 1982, 44, št. 30, t. 3: 30.
16.	Del ročaja zajemalke vrste Aislingen. Bron, v. 4 cm, inv. št. A 2459.
17.	Del ročaja zajemalke vrste Aislingen. Bron, v. 3,1 cm, inv. št. A 737.
18.	Del ročaja zajemalke vrste Aislingen. Bron, v. 4,5 cm, inv. št. A 2249.
19.	Del ročaja zajemalke vrste Aislingen z vrezanim okrasom. Bron, v. 3,7 cm, inv. št. A 19677.
20.	Del ročaja zajemalke vrste Aislingen z vrezanim okrasom. Bron, v. 3,8 cm, inv. št. A 19529.
21.	Del ročaja zajemalke vrste Aislingen. Bron, v. 2,3 cm, inv. št. A 19845.
Irena Lazar Pokrajinski muzej Muzejski trg 1 SI-3000 Celje

o

J
>
4
o

• 6
cffirr^,
7

4»

oaoGLO
10
11
12
13
14
15


16
^ I
17
"—^
18

„ ^
20

21
1 m
22

23

24
25
Taf. I: Celje. 1-4,6-14,16-25 FluBbett der Savinja, 5 Knežji dvorec, 15 Stanetova-Levstikova. Alles Bronze. M. = 1:2. /.' 1: Celje. 1-4,6-14,16-25 struga Savinje, 5 Knežji dvorec, 15 Stanetova-Levstikova. Vse bron. M. = 1:2.
Taf. 2: FluBbett der Savinja in Celje. 1-7,10-23 Bronze, 8 Bronze, Email und Eisen, 9 Bronze und Email. M. = 1:2. T. 2: Struga Savinje v Celju. 1-7,10-23 bron, K bron, emajl in železo, 9 bron in emajl. M. = 1:2.
Taf. Celje. 1-2,4-12,14-21 FluBbett der Savinja, 3 Aškerčeva ulica, 13 Breg II, rflntisches llaus. Alles Bronze. M. = 1:2. T. 3: Celje. 1-2,4-12,14-21 struga Savinje, 3 Aškerčeva ulica, 13 Breg II, rimska hiša. Vse bron. M. = 1:2.
Fundorte aus spatrepublikanischer und friihromischer Zeit in Razdrto am FuBe des Nanos
Alma BAVDEK
Izvleček
V članku sta predstavljeni dve novi arheološki najdišči na Razdrtem: Mandrga. kjer smo našli predmete italskega izvora iz predavgustejskega obdobja, in Preval, kjer smo poleg prav tako italskih predmetov, katerih glavnina sega v avgustejsko obdobje, manjši del pa v prvo polovico I. st. po Kr., našli tudi skromne arhitekturne ostanke. Obe pa predstavljata materialni dokaz o obstoju in pomenu križišča trgovskih poti pod Nanosom.
Abstract
Two new archaeological sites at Razdrto are presented in the article: Mandrga, where objects of Italic provenience from the pre-Augustan period were found, and Preval, where in addition to such Italic objects, mostly classified to the Augustan period with some material from the first half of the 1st century AD. some architectural remains were also discovered. Both sites represent material evidence of the existence and significance of a crossroads of trade routes below the peak of Nanos.
Razdrto liegt im siidwestlichen Teil Sloweniens, wo der Durchgang von Norditalien nach Ostcn am einfachsten ist. Der Goli vrh auf der einen und der Nanos auf der anderen Seite schufen einen natiirlichen PaB aus dem Pivka-Beckcn ins Vipava-
^m	
m	Plp7 V'%,
Abb. I: Blick auf den PaB bei Razdrto. Rechts der Nanos. SI. I: Pogled na prelaz pri Razdrtem. Na desni Nanos.
Tal, das sich weiter nach Friaul hin offnet (Abb. 1)•
Der Bereich von Razdrto war schon in der Vorgeschichte besiedelt. Schon damals stellte der PaB einen iiuBerst wichtigen Verkehrsweg dar. In der Umgebung gibt es mehrere vorgeschichtliche Ringwalle: Goli vrh. Dolge ravni und Dolgi grič am Nanos-Hang und Grad bei Šmihel pod Nanosom.1 Davon sind aufgrund ihrer strategisehen Lage am bedeutendsten Goli vrh auf der einen Seite und Dolge ravni am Nanos-Hang auf der anderen Seite des Passes.
In der Antike wurden der PaB und der Berg Ocrct genannt. Laut antiken Quellen kreuzten sich dort schon vor der romischen Besetzung der Siidostalpen die beiden HandelsstraBen, die von Italien nach Osten fiihrten. Die eine ging von Aquileia durch das Vipava-Tal, die andere dage-gen aus 'Iergeste an Skocjan in der Nahe von Divača vorbei. In Razdrto vereinigten sich die beiden
1 J. Horvat, Notranjska na začetku rimske dobe: Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Baba pri Slavini, Arh. vest. 46, 1995, 177 ff, si. 1.
NJIVE
MANDRGA
A, v
\.) RAZDRTO <
Abb. 2: Die Lage der Fundorte Mandrga (1) und Preval (2) bei Razdrto.
SI. 2: Lega najdišč Mandrga (I) in Preval (2) pri Razdrtem.
schlieBlich zu einem Weg, der nach Nauportus fiihrte.2
Im Jahre 1989 haben wir wegen des Autobahn-baus in zwei neuen archaologischen Fundorten Rettungsgrabungen durchgefiihrt.
Der erste liegt in unmittelbarer Nahe der Ortschaft Razdrto und heiBt Mandrga (Abb. 2: 1). Der andere ist vom ersten ca. 400 m in Rich-tung Westen entfernt und liegt auf dem hochsten Punkt des Passes, Preval genannt (Abb. 2: 2).
MANDRGA
Abb. .f.Tržišče bei Dolenja vas. Bronzeanhiinger (Foto Marko Habič, Narodni muzej in Ljubljana).
SI. 3: Tržišče pri Dolenji vasi. Bronast obesek (foto Marko Habič, Narodni muzej v Ljubljani).
Im ersten Fundort westlich der Ortschaft haben wir einen Bereich von 1300 m2 erforscht. Hier wurden keinerlei Gebaudereste entdeckt. Cha-rakteristisch fiir den Fundort sind Ampho-ren, die im wahrsten Sinne des Wortes die gesamte Grabungsflache bedeckten. Sie sind in groBeren und kleineren Stiicken erhalten. Nur cine war nahezu vollstandig erhalten.
Alle gehoren zum selben Typ, Lamboglia 2 (Abb. S: 4; 9). Daneben entdeckten wir auch eine gro-Bere Anzahl von Amphorendeckcln, die in einem Model (Abb. S: 3) oder auf der Topferscheibe (Abb. S: 1-2) hergestellt wurden.' Kennzeichnend fiir
diesen Fundort ist auch Keramik mit schwarzem Uberzug in verschiedenen Formen und auch mit Stempeln (Abb. 7: 1-11). Sie war wie die Am-phoren im letzten Drittel des 2. Jhs. und der ersten Halfte des 1. Jhs. v. Chr. in Gebrauch.4
Funde aus dieser Zeit werden noch durch spin-delformige Becher aus dtinnwandiger Keramik (Abb. 7: 12) und graue venetische Keramik (Abb. 7: 13) ergiinzt.5Terra sigillata wurde hier nicht gefunden.
Von den wenigen und sehr schlecht erhaltenen Bronzegegenstiinden treten zwei Bronzefibeln hervor. Die crste Fibel gehort zum Typ Picugi
2 J. Saše!, Strabo, Oc ra and Archaeology, in: Ancient Europe und the Mediterranean. Studies presented in honour of Hugh Hencken (Warminster 1977) 157-160 = id., Opera selecta, Situla 30 (1992) 630-633; id., Okra, Kronika 22, 1974, 9-17; M. Šašel Kos, Nauportus-. antični literarni epigralski viri, in: J. Horvat, Nauportus (Vrhnika). Dela I. razr. SAZU 33 (1990) 17 ff.
' J. I lorvat, Začetek rimske dobe na prostoru zahodne in osrednje Slovenije. Rezultati preučevanja italske keramike (Ljubljana 1993, unveroffentlichte Dissertation) 5 ff, 39 ff.
4	Ib., 60 f.
5	Ib.
Abb. 4: Tržišče bei Dolenja vas. Zufallsfunde aus dem Ring-wall. Beide Bronze. M. = 1:2.
SI. 4: Tržišče pri Dolenji vasi. Naključni najdbi na gradišču. Oboje bron. M. = 1:2.
Auf den lokalen Charakter dieser Fibeln ha-ben schon Guštin und Biba Teržan hingewiesen. Guštin datierte sie in die VI. Stufe von Notranjsko, das 4. Jh. v. Chr., jedoch hatte er dafiir keine stichhaltigen Beweise.8 Nach Ansicht Teržans sollen sie zum Typ VII f der Certosa-Fibeln gehoren. Wegen Formunterschiede sind sie eine Beson-derheit des Typs, der in die Stufen LT B2 - C datiert ist (namlich in das 3. und den GroBteil des 2. Jhs. v. Chr.).9 Mit Ausnahme der Fibel aus dem Grab in Matavun, das man nicht genau datieren kann, der Fibeln aus Stara Sušica, die von einem Graberfeld oder einer Kultstatte stam-men, und der Fibel aus der Ljubljanica wurden alle als Streufunde in Siedlungen gefunden. Des-wegen bleibt ihre genaue Datierung offen.
Entdeckt wurde auch ein Schmuckgegenstand in Form eines Bronzepferdchens (Abb. 6: 3).
Miinzfunde waren selten. Es wurden nur drei schlecht erhaltene Asse aus dem 2. Jh. v. Chr. entdeckt.10
(Abb. 6: 2) und ist nach Mitja Guštin fiir die Spatlatenezeit (spates 2. und 1. Jh. v. Chr.) kenn-zeichnend.6
Die zweite, eine Certosa-Fibel (Abb. 6: 1), ist einer der seltenen Gegenstande, der an die au-tochthone Bevolkerung gebunden ist. Die Fibel hat einen rhombischen Biigel mit drei gleich breitcn Querrippen und einen hohlen FuBknopf. Alle Fibeln dieses Typs, ausgenommen der aus dem Ljubljanica-FluB, wurden in einem eng be-grenzten Bereich Notranjskos und des Kras entdeckt. Bislangbekannte Fundorte sind: Ljubljanica-FluB, Žerunšček bei Bločice, Tržišče bei Dolenja vas (Abb. 4: 1), Stari grad oberhalb von Unec, Razdrto, Baba und Ambroževo gradišče bei Slavina, Čepna bei Zagorje, Parti bei Stara Sušica und Ponikve bei Matavun (Abb. 5).7
Abb. 5: Verbreitung der lokalen Variante der Certosa-Fibeln. Die Fundorte sind unter Anm. 7 aufgefiihrt. SI. 5: Razprostranjenost lokalne različice ccrtoških fibul. Najdišča so navedena v op. 7.
6	M. Guštin, La Tčne fibulae from Istria, Arch. lug. 24, 1987, 51 ff.
7	/. Ljubljanica-Fluji: F. Stare, Nekaj žclcznodobnih predmetov iz Ljubljane, Zgod. čas. 6-7, 1952-1953, 71 ff, t. 1: 1. - 2. Žerunšček bei Bločice: unvcroffentlicht. - .?. Tržišče bei Dolenja vas: in Besitz des Finders Franc Opeka, Dolenja vas 57 (Abb. 4: 1). AuBer der Fibel hat cr auf dem Ringwall noch einen Bronzeanhiinger entdeckt (Abb. .?,■ 4: 2). Dem Finder mochtc ich mich fiir seine Bereitschaft, mir die Gegenstande fiir die Vcrdffentlichung zur Vcrfiigung gestellt zu haben, herzlich bedanken. - 4. Slari grad oberhalb von Unec: unvcroffentlicht. - 5. Mandrga bei Razdrto: Abb. 6: I. - (>. Baba bei Slavina: Horvat (Anm. 1) t. 14: 8. - 7. Ambroževo gradišče bei Slavina: M. Urleb, Gradišče v Slavini, Arh. vest. 8, 1957, 151 ff, t. 3: 3; Horvat (Anm. I) t. 7: 1. - S. Čepna bei Zagorje: M. Guštin, Notranjska. Kat. in monogr. 17 (1979) 33, t. 3: 4. - 9. Parti bei Stara Sušica: M. Urleb, Arheološke najdbe iz Stare Sušice pri Košani, Arh. vest. 30, 1979, 151 ff, t. 1: 11,14; Horvat (Anm. I) t. I: 1,2. - 10. Ponikve bei Matavun: (i. Righi, l.a necropoli "celtica" di S. Canziano del Carso, Monogr. di 1'reist. 3 (1982) 38, tav. 2: Cq 18/2.
8	M. Guštin, Kronologija notranjske skupine, Arh. vest. 24, 1973, 479, si. 3: 4.
9	B. Teržan, Cerloška fibula, Arlt. vest. 27, 1976, 325-328, 372.
1(1 I'. Kos, A. Šemrov, Die Fundmiinzen der romischen Zeit in Slowenien 3 (Berlin 1995) 99, Nr. 47.
PREVAL
Ein anderes Bild als in der Fundstatte in Mandrga bot sich uns im Fundort Preval. Wir legten eine Flache von 2500 m2 frei. Hier ent-deckten wir auch Gebaudereste. Im nordlichen Teil der Fundstatte wurde ein schlecht erhalte-nes steinernes Eckfundament im Mortelverband eines unbestimmbaren Gebaudes gefunden. Es hatte eine Breite von 50 bis 70 cm. Diagonal durch die gesamte Grabungsflache verliefen in Nord-ost-Siidwest-Richtung zwei verschieden breite parallele Graben. Beide, sowohl der breitere, als auch der schmalere, waren angefiillt mit Stei-nen, Ziegel- und Keramikstiicken. An den Graben wurden neun Pfostenlocher entdeckt. Auch diese waren mit Steinen und Ziegelstucken angefiillt. Die beiden Graben und die Pfostenlocher waren aller Wahrscheinlichkeit nach Teile einer Konstruktion, wofiir wir keine passenden Vergleiche gefunden haben.
Der zweite Fundort unterscheidet sich von dem vorigen auch durch die iibrigen Funde. Kennzeich-nend hierfiir sind eine groBere Menge Ziegel (imbrices und tegulae ohne Stempel). Amphoren
Abb. 6: Mandrga bei Razdrto. Alles Bronze. M. = 1:2. SI. 6: Mandrga pri Razdrtem. Vse bron. M. = 1:2.
sind hier sehr selten. Entdeckt wurden lediglich einige Amphoren des Typs Lamboglia 2, Dressel 6A, Dressel 6B und, wie es scheint, ein Henkel-teil einer Amphore des spatrhodischen Typs (Abb. 11: 8-11).
Unterschiede sind auch bei der Feinkeramik zu erkennen. Die wenigen Scherben mit schwar-zem Uberzug (Abb. 11: 1-2) sind hier neben den Amphoren am iiltesten und konnen noch in die voraugusteische Zeit reichen. Eine Neuheit stellen die terra sigillata (Abb. 11:3) und die Sariusscha-len (Abb. 11: 4) dar, die in augusteischer Zeit und in der ersten Halfte des 1. Jhs. n. Chr. in Gebrauch waren. In dieselbe Zeit fallen auch die Fragmente der glasernen Rippenschalen (Abb. 10: 5)."
Von den Bronzegegenstanden ist am wichtig-sten die Fibel des Typs Aucissa (Abb. 10: 1), die in der augusteischen Zeit in Erscheinung tritt.12 Das Fragment einer bronzenen Giirtel-schlieGe (Abb. 10: 3) gehorte wahrscheinlich zu einer quadratformigen oder rechteckigen SchlieGe mit einem entenkopfformigen Dorn.13 Unter den Eisengegenstiinden ist ein Hipposandalenfrag-ment (Abb. 10: 4) erwiihnenswert. Der einzige Fund, der zeitlich in das 4. Jh. n. Chr. reicht, ist eine bronzene Zwiebelknopffibel (Abb. 10: 2).
Im Fundort Preval haben wir mehrere romisehe Miinzen entdeckt, die in den Zeitraum von der spatrepublikanischen Zeit bis zur Mitte des 1. Jhs. n. Chr. datiert werden. Hier wurden auch zwei keltische Kleinsilbermiinzen entdeckt.14
SCHLUSSWORT
Das Material der Fundorte in Razdrto wird fiir die Veroffentlichung erst vorbereitet, deswegen konnen wir es nur annahernd abschatzen. Zum Teil hat es schon Jana Horvat in ihrer Dissertation und ihren Aufsatzen einbezogen und ausge-wertet; sie kam dabei zu interessanten Schliissen.15 In beiden Fundorten sind fast ausnahmslos Ge-genstande italischer Werkstiitten vorhanden. Nur die Certosa-Fibel (Abb. 6: 1) und einige Graphit-tonkeramikstiicke (Abb. 7: 14) konnen der einheimischen Bevolkerung zugeschrieben werden.
11	Horvat (Anm. 3) 61.
12	M. Feugžre, Les fibules en Čutile miridionale, Rev. arch, de Narb. Suppl. 12 (1985) 173, 314 ff, pi. 168: E4.
1' R. Bockius, Fremdimpulse am Ende der Latinczcit im Rhein-Main-Moselgebiet. in: Studien zur Eisenzeit im Hunsriick-Nahe-Raum, THerer Ztschr. Beih. 13 (1991) 281 ff, Abb. 2.
14	Kos, Še m rov (Anm. 10) 99 f, Nr. 48. Aus diesem Zcitrahmcn fallen nur die Titusmiinze aus dem Jahr 80 n. Chr. und die zwischen 364 und 378 gepragte Miinze.
15	1 lorvat (Anm. 3) 60-62; ead. (Anm. 1); ead., Ausbreitung romiseher Einfliisse auf das Siidostalpcngebiet in voraugusteischer Zeit, in: Provinzialrdmische Forschungen. Festschrift fiir GUnter Ulbert (1995) 25-40.
Abb. 7: Mandrga bei Razdrto. Alles Ton. M. = 1:3. SI. 7: Mandrga pri Razdrtem. Vse glina. M. = 1:3.
Abb. S: Mandrga bei Razdrto. Alles Ton. M. = 1:3. SI. H: Mandrga pri Razdrtem. Vse glina. M. = 1:3.
Allem Anschein nach ist der Fundort in Mandrga (letztes Drittel des 2. und erste Ilalfte des I. Jhs. v. Chr.) iilter als auf dem Preval, wo die altesten Funde noch in die voraugusteische Zeit gehoren, die Mehrzahl dagegen in die augusteisehe Zeit
und die erste Ualfte des 1. Jhs. Wahrscheinlich wurde der Bereich auf dem Preval in der Zeit besiedelt, als Mandrga aufgegeben wurde. I n beiden Fundorten fehlen Gebaudereste, die auf eine grdBere Siedlung hindeuten wurden.
Abb. 9: Mandrga bei Razdrto. Alles Ton. M. = 1:3. SI. 9: Mandrga pri Razdrtem. Vse glina. M. = 1:3.
Abb. 10: I'reval bei Razdrto. 1-3 Bronze; 4 Fisen; 5 Glas. M. = 1:2. SI. 10: Preval pri Razdrtem. 1-3 bron; 4 železo; 5 steklo. M. = 1:2.
Abb. II: Preval bei Razdrto. Alles Ton. M. = 1:3. SI. II: Preval pri Razdrtem. Vse glina. M. = 1:3.
Wegen der Lage an der StraBe und der groBen Mengen von Amphoren, einer typischen Handels-ware, hatten die Fundorte auf dem PaB vermut-1 ich die Funktion einer Handelsstation.
Im 1. Jh. n. Chr. nahm der Verkehr iiber Razdrto ab. Er wurde auf die neti gebaute StraBe iiber I Irušiea umgeleitet.16 Einzelne Funde (spatromisehe Fibel und Miinze) zeugen aber davon, daB der
16 Ail Pirum (Hrušica). Spdtrdmische Paf)befestigung in denJulischen Alpen, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 31 (I 'M 1); J. Šašel, Ail Pirum - rimska štabna baza na Hrušici, Kult. in. nar. spom. Slov. 159 (1988).
Verkehr iiber den PaB nicht vollends eingestellt bedeutenden Kreuzung hat er das ganze Mittel-wurde. Die Funktion einer mehr oder weniger alter hindurch bis heute bewahrt.
Najdišči iz poznorepublikanskega in zgodnjerimskega časa na Razdrtem pod Nanosom
Prevod
Razdrto leži v jugozahodnem delu Slovenije na kraju, kjer je prehod iz severne Italije proti vzhodu najlažji. Goli vrh na eni in Nanos na drugi strani sta ustvarila naravni prelaz iz Pivške kotline v Vipavsko dolino, ki se odpira naprej proti Furlaniji (si. 1).
Območje Razdrtega je bilo poseljeno že v prazgodovini. Že takrat je bil prelaz zelo pomembna prometna točka. V okolici je več prazgodovinskih gradišč: Goli vrh, Dolge ravni in Dolgi grič na pobočju Nanosa ter Grad pri Šmihelu pod Nanosom.1 Med njimi sta zaradi svoje strateške lege najpomembnejša Goli vrh na eni in Dolge ravni na pobočju Nanosa na drugi strani prelaza.
V antičnem času so prelaz in goro nad njim imenovali Okra. Kot poročajo antični viri, sta se še pred rimsko zasedbo jugovzhodnih Alp tod križali trgovski poti, ki sta vodili iz Italije na vzhod. Ena je šla iz Akvileje po dolini reke Vipave, druga pa iz Tergesta mimo Škocjana blizu Divače. Na Razdrtem sta se poti združili v eno, ki je šla naprej proti Navportu.2
Leta 1989 smo zaradi gradnje avtoceste zaščitno izkopavali na dveh novih arheoloških najdiščih. Prvo leži v neposredni bližini vasi Razdrto in se imenuje Mandrga (si. 2: 1). Drugo je od prvega oddaljeno okrog 400 m proti zahodu in leži na najvišji točki prelaza, imenovani Preval (si. 2: 2).
MANDRGA
Na prvem najdišču, zahodno od vasi, smo raziskali območje 1300 m2. Tu nismo našli nikakršnih arhitekturnih ostankov. Značilnost najdišča so amfore, ki so dobesedno prekrivale vso odkopano površino. Ohranjene so v večjih in manjših kosih. Le ena je bila ohranjena skoraj v celoti.
Vse pripadajo vrsti Lamboglia 2 (si. 8: 4; 9). Poleg njih smo našli tudi večjo količino pokrovčkov amfor, izdelanih v kalupu (si. 8: 3) ali na lončarskem vretenu (si. 8: I-2).3
Značilnost tega najdišča je tudi keramika s črnim premazom različnih oblik in tudi s pečati (si. 7:1-11). Enako kot amfore se je uporabljala v zadnji tretjini 2. st. in prvi polovici 1. st. pr. Kr.4
Najdbe tega časa dopolnjujejo še visoki vretenasti kozarci iz keramike tenkih sten (si. 7: 12) in siva venetska keramika (si. 7: 13).51ere sigilatc tu nismo našli.
Med maloštevilnimi in zelo slabo ohranjenimi bronastimi predmeti sta pomembni dve bronasti fibuli. Prva je fibula vrste Picugi (si. 6:2), po Mitji Guštinu značilna za poznolatensko obdobje (pozno 2. in 1. st. pr. Kr.).'1
Za drugo, certoško fibulo (si. 6: 1), pa lahko rečemo, da je eden redkih predmetov, povezanih z avtohtonim prebivalstvom. Fibula ima rombičen lok s tremi enako širokimi prečnimi rebri in kapičast gumb na nogi. Vse fibule te vrste, razen tiste iz Ljubljanice, so bile odkrite na ozko omejenem območju Notranjske in Krasa. Do zdaj znana najdišča so: reka Ljubljanica, Žerunšček pri Bločicah, TVžišče pri Dolenji vasi (si. 4: I), Stari grad nad Uncem, Razdrto, Baba in
Ambroževo gradišče pri Slavini, Čepna pri Zagorju, Parti pri Stari Sušici in Ponikve pri Matavunu (si. 5).7
Na lokalni značaj teh fibul sta opozorila že Guštin in Biba Teržan. Guštin jih je opredelil v VI. stopnjo Notranjske, to je v 4. st. pr. Kr., vendar pa za to ni imel trdnih dokazov.8 Po Tcržanovi naj bi pripadale vrsti VII f certoških fibul. Zaradi oblikovnih razlik pa so posebnost te vrste, ki je opredeljena v LT B2 - C (to je 3. in večji del 2. st. pr. Kr.).9 Razen fibule iz groba iz Matavuna, ki ga ni mogoče točno datirati, fibul iz Stare Sušice, ki izvirata z grobišča ali s kultnega mesta, in fibule iz Ljubljanice so bile vse najdene brez zaključenih celot na naselbinah. Zaradi tega ostaja njihova točna datacija odprta.
Najden je bil tudi okrasni predmet v obliki bronastega konjička (si. 6: 3).
Najdbe novcev so bile redke. Našli smo le tri slabo ohranjene ase iz 2. st. pr. Kr.10
preval
Drugačno podobo kot najdišče na Mandrgi kaže najdišče na Prevalu. Izkopavali smo na površini 2500 m2. Tu smo našli tudi arhitekturne ostanke. Na severnem delu najdišča smo izkopali slabo ohranjene, z malto vezane kamnite temelje vogala neopredeljenega objekta. Široki so bili od 50 do 70 cm. Diagonalno po celotni izkopani površini sta v smeri severovzhod-jugozahod potekala dva različno široka vzporedna jarka. Oba, širši in ožji, sta bila zapolnjena s kamenjem, opeko in keramiko. Ob njiju smo našli devet jam za stojke. Tudi te so bile zapolnjene s kamenjem in opeko. Jarka in jame za stojke so bili po vsej verjetnosti deli konstrukcij, za katere nismo našli ustreznih primerjav.
Drugo najdišče se od prvega razlikuje tudi po drugih najdbah. Zanj so značilne večje količine opeke (imbreksi in tegule brez žigov). Amfore so tu zelo redke. Našli smo le nekaj amfor vrste Lamboglia 2, amfore Drcssel 6A, Dressel 6B ter, kot vse kaže, del ročaja amfore poznorodoške vrste (si. 11: 8-11).
Spremembe je opaziti tudi pri fini keramiki. Maloštevilni koščki črno premazane keramike (si. 11: 1-2) so tu poleg amfor najstarejši in lahko segajo še v predavgustejsko obdobje. Novosti so tera sigilata (si. 11: 3) in skodelice Šarius (si. 11: 4), ki so se uporabljale v avgustejskem času in v prvi polovici 1. st. po Kr. V isti čas sodijo tudi fragmenti steklenih rebrastih skodel (si. 10: 5).11
Med bronastimi predmeti zbuja največjo pozornost fibula vrste Aucissa (si. 10: 1), ki se pojavi v avgustejskem obdobju.12 Odlomek bronaste pašne spone (si. 10: 3) je verjetno sodil h kvadratni ali pravokotni sponi z enim trnom v obliki račje glavice." Med železnimi predmeti pa je omembe vreden fragment konjske sandale (si. 10: 4). Edina najdba, ki sega v 4. st. po Kr., je bronasta fibula s čebulastimi gumbi (si. 10: 2).
Na Prevalu smo našli več rimskih novcev, datiranih od poznorepublikanskega obdobja do sredine 1. st. po Kr. TU smo našli tudi dva mala keltska srebrnika.14
ZAKLJUČEK
Gradivo z najdišč na Razdrtem šele pripravljamo za objavo, zato ga lahko le približno ocenimo. Delno ga je vključila in opredelila v svoji disertaciji in člankih Jana Horvat in prišla do zanimivih zaključkov.15 Na obeh najdiščih izrazito prevladujejo predmeti severnoitalskih delavnic. Le certoško fibulo (si. 6: 1) in nekaj kosov grafitne keramike (si. 7: 14) lahko pripišemo domačemu prebivalstvu.
Kot vse kaže, je najdišče na Mandrgi (zadnja tretjina 2. in prva polovica 1. st. pr. Kr.) starejše kot na Prevalu, kjer sodijo najstarejše najdbe še v predavgustejski čas, večina gradiva
pa v avgustejski čas in prvo polovico 1. st. Verjetno so območje na Prevalu naselili približno takrat, ko so opustili Mandrgo. Na obeh najdiščih manjkajo arhitekturne ostaline, ki bi govorile o večjem naselju.
Zaradi obcestne lege in zaradi velikih količin amfor, značilnega trgovskega blaga, sklepamo, da sta imeli najdišči na prelazu funkcijo trgovske postaje.
V 1. st. po Kr. je promet čez Razdrto upadal. Preusmerili so ga na novozgrajeno cesto čez Hrušico.16 Posamične najdbe (poznorimska fibula in novec) pa pričajo, da prelaz kljub temu ni popolnoma zamrl. Funkcijo bolj ali manj pomembnega križišča je ohranil skozi srednji vek vse do danes.
Alma Bavdek Notranjski muzej Ljubljanska cesta 10 SI-6230 Postojna
Rimski jantarni predmeti s Ptuja
Mojca VOMER GOJKOVIČ
Izvleček
Med večja rimska najdišča s predmeti iz jantarja lahko prištevamo Colonio Ulpio Traiano Poetovio, kjer je bil jantar najden predvsem kot pridatek v grobovih ali ob njih, nekaj pa je tudi naključnih najdb.
Konec prejšnjega stoletja so shranjevali arheološke najdbe s ptujsko-ormoškega območja v Deželnem muzeju v Gradcu, kjer je ostalo veliko jantarnih najdb predvsem z rimskega grobišča na Hajdini. Jantarne predmete, odkrite na grobiščih Petovione po ustanovitvi muzeja na Ptuju 1893, hrani Pokrajinski muzej v Ptuju.
V grobovih rimske Petovione je bilo največkrat pridanih več jantarnih predmetov. Med lepo oblikovanimi prstani je veliko takih s plastično upodobitvijo ženskega portreta ali z motivom ležečega psa. V grobovih 1. in 2. st. so najpogostejše preslice iz jantarnih jagod, nanizanih na bronasto iglo. Pogost pridatek so jantarne školjke in jantarne škatlice. Večkrat se pojavljajo še neobdelani kosi jantarja in kosi s sledovi začetne obdelave.
Trgovina s temi predmeti, ki so zelo blizu izdelkom akvi-lejskih delavnic, je bila tu živahna od 1. do 3. st. Vendar pa Petoviona vedno znova preseneča in še neobdelani kosi jantarja morda nakazujejo tudi takšno obrtniško dejavnost.
Abstract
The Roman site with most amber objects in Slovenia is the modern town Ptuj. the Roman Colonic/ Ulpiu Traiana Poetovio. Amber objects were found there especially in graves or beside them. There are also some casual finds.
At the end of the 19th century the archaeological finds from the Ptuj-Ormož district were brought to the Landes-museum at Graz. A lot of amber finds from the Roman cemetery at Hajdina are kept there. The amber objects found in the graves of Poetovio after the foundation of the museum at Ptuj in 1893, are kept in the Pokrajinski muzej at Ptuj.
The graves of Roman Poetovio with amber finds contained in most cases more than one such object. Several nicely designed rings are adorned with a head of woman or with a lying dog. In the graves of the 1st and the 2nd centuries rocks made of amber beads on bronze wire appear most often. Some finds represent rough amber pieces and pieces with traces of initial elaboration.
The trade in these objects, which are very close to the products of the workshops of Aquileia, was lively here from the 1st to the 3rd centuries. Taking into consideration the finds of rough amber pieces and that Poetovio every year brings new surprises, the possibility of a local elaboration of amber objects can not be excluded.
Prostor obeh občin, ormoške in ptujske, je že od nekdaj znan po arheoloških ostalinah. Ugodna geografska lega tega območja med Alpami in Vzhodom ter Panonijo in Italijo je omogočala poselitev že v prazgodovini in se nadaljuje še zdaj. Skozi to pokrajino je potekala znamenita jamarska pot, ob kateri leži mesto Ptuj.
Med večja najdišča s predmeti iz jantarja lahko prištevamo rimsko Colonio Ulpio Traiano Poe-
tovio, kjer pa je bil jantar najden predvsem kot pridatek v grobovih ali ob njih, nekaj pa je tudi naključnih najdb; zanje lahko sklepamo, da so bile tudi najdene na grobiščih.1
Konec prejšnjega stoletja so shranjevali arheološke najdbe s ptujsko-ormoškega območja v Deželnem muzeju v Gradcu. Tako je ostalo tam tudi veliko jantarnih najdb predvsem z rimskega grobišča na Hajdini.2
1	Del jantarnih najdb, ki jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj, jc podrobneje obdelala že Vladimira Bertoncelj-Kučar v članku Nakit iz stekla in jantarja, Arh. vest. 30, 1979, 254 ss.
2	Zahvaljujem se zaposlenim v Štajerskem deželnem muzeju Joanncum v Gradcu, ker so mi omogočili fotografiranje predmetov in vpogled v inventarno knjigo.
SI. 3: Hajdina, Cvetko, grob 24/1891. Jantarna preslica. Abb. 3: Hajdina, Cvetko, Grab 24/1891. Spinnrockcn aus Bernstein.
SI. 4: Hajdina. Marušek/1891. Narebren jantaren prstan. Abb. 4: Hajdina, Marušek/1891. Gerippter Fingerring aus Bernstein.
1 Vse predmete jc fotografiral Bine Kovačič.
4 Podatki o nekaterih predmetih so prepisani iz dnevnikov Franca Ferka in Martina Vnuka.
s Jahresberichl tics steiermiirkischcn Landesmuseutns Joanneum, Graz (v nadaljevanju Jber. Joann.) 1890 (1891) 49; In-ventarna knjiga I.MJG (v nadaljevanju Inv. kuj. l.MJCi); grobove s 11 ajdi ne bo objavila Janka Istenič v delu Zahodna grobišča Petovione, Katalogi in monografije 30 (v pripravi).
SI. 2: Hajdina, Pleteršek, grob 16/1890. Jantarni obeski. Abb. 2: Hajdina, Pleteršek, Grab 16/1890. Anhanger aus Bernstein.
V grobu 1, ki gaje na Hajdinskem polju izkopal Franc Ferk (katalog št. 4),5 so bili najdeni štirje jantarni prstani, od katerih ima eden na vrhu plastično upodobljeno žensko glavo, drugi pa Amorja z levjo kožo. Časovno jih umeščamo v 1. st.
SI. 1: Ptuj. Tri jantarne jagode.
Abb. 1: Ptuj. Drei Perlen aus Bernstein.
Zanimive so različne jagode, enostavne in okrašene (katalog št. 1 ;sl. 1),3 ter 7 jantarnih obeskov različnih oblik (katalog št. 6; si. 2).
V grobovih, za katere so se ohranili najdiščni podatki,4 je bilo pridanih več jantarnih predmetov.
	v > k
	«3
i* t	
ž t	lis.
	V
C	
SI. 5: Hajdina. Kralj, grob 6/1895. Poševno nažlebljena jantarna igla.
Abb. 5: Hajdina. Kralj, Grab 6/1895. Sehriig gerillte Nadel aus Bernstein.
Zanimiv je tudi grob 18, izkopan leta 1893 (katalog št. 13);6 v njem sta bili jantarni ploščici, prva s plastično upodobljeno dekliško glavo v profilu in druga s plastično upodobljeno ribo na eni ter z vrezanimi vejami na drugi strani. Iz istega groba so tudi jantarna amforica in dve jantarni
SI. 7: Ptuj. Jantaren prstan s plastično upodobitvijo ležečega psa.
Abb. 7: Ptuj. Fingerring aus Bernstein mit plastiseher Dar-stcllung eines liegenden Hundes.
SI. 6: Ptuj. Jantaren polizdelek.
Abb. 6: Ptuj. Halbfabrikat aus Bernstein.
školjki. Grobni pridatki sodijo v drugo polovico 1. in v začetek 2. st.
Pogost pridatek v teh grobovih so na bronasto iglo nanizane jantarne jagode, imenovane presli-ce (npr. katalog št. 9;s/. 3). Bile so pridane v grobove iz 1. in 2. st. Pogosto se v njih nahajajo tudi različno oblikovane igle (npr. katalog št. 17; si.
SI. iS,- Zgornja Hajdina. Jantarni predmeti iz groba 24/1973. Abb. H: Zgornja Hajdina. Gegenstiinde aus Bernstein aus Grab 24/1973.
h Jber. Joann. 1893, 42; Inv. knj. LMJG.
SI. 9: Zgornja Hajdina, grob 24/1973. Poševno narebren jantaren prstan.
Abb. 9: Zgornja Hajdina, Grab 24/1973. Schriig gerippter Fingerring aus Bernstein.
5) in različni prstani (npr. katalog št. 11; si. 4), prav tako pa se večkrat pojavljajo še neobdelani kosi jantarja in kosi s sledovi začetne obdelave;7 nekaj jih hrani tudi Pokrajinski muzej Ptuj (npr. katalog št. 22; l. 1: 7; si. 6).8
SI. II: Zgornja Hajdina, grob 24/1973. Jantaren obesek. Abb. II: Zgornja 1 lajdina. Grab 24/1973. Anhanger aus Bernstein.
	
^ " jU	
	i
J )	i
\ :	K f?" 9
	
SI. 10: Zgornja Hajdina, grob 24/1973. Jantaren prstan s plastično upodobitvijo ležečega psa.
Abb. 10: Zgornja Hajdina, Grab 24/1973. Fingerring aus Bernstein mit plastischer Darstellung eines liegenden Hundes.
Okolica III. mitreja na Zgornjem Bregu je eno najbogatejših najdišč Petovione. Med drugimi predmeti so bili tu najdeni tudi: jantarna škatlica brez pokrova (katalog št. 22; l. 1: 8),9 prstan, okrašen s prečnimi rebri (katalog št. 23;
SI. 12: Zgornja Hajdina, grob 24/1973. Jantarna škatlica s pokrovom.
Abb. 12: Zgornja I lajdina. Grab 24/1973. Schachtel aus Bernstein mit Deckel.
7 Vse risbe so delo Nejke IJršič Jcscnik in Marije Lubšina Tušek.
x Bertoneelj-Kučar (op. I)t. 4: 16.
9 Ib., 264. t. 4: 15.

SI. 13: Ptuj, Rabelčja vas, pare. št. 200, grob 210/1978. Jantaren prstan s plastično upodobitvijo ženske glave. Abb. 13: Ptuj, Rabelčja vas, Parz. Nr. 200, Grab 210/1978. Fingerring aus Bernstein mit plastiseher Darstellung eines Frauenkopfes.
I. 1: 11),10 prstan s plastično upodobitvijo ležečega psa (katalog št. 24; t. 1: 12; si. 7) in nekaj
SI. 14: Ptuj, Gasilski dom, grob 5/1977. Jantaren prstan s
plastično upodobitvijo Amorja s krilci.
Abb. 14: Ptuj, Gasilski dom. Grab 5/1977. Fingerring aus
Bernstein mit plastiseher Darstellung des Amors mit Fltf-
geln.
jantarnih jagod (katalog št. 18): valjaste (t. 1: 1), ploščate (t. 1: 2), sodčasta (t. 1: 3)."
SI. 15: Ptuj, Gasilski dom, grob 5/1977. Jantaren prstan s plastično upodobitvijo ženske glave. Abb. 15: Ptuj, Gasilski dom. Grab 5/1977. Fingerring aus Bernstein mil plastiseher Darstellung eines Frauenkopfes.
SI. Ib: Ptuj, (iasilski dom, grob 5/1977. Jantaren prstan s plastično upodobitvijo Amorja in Psihe. Abb. 16: Ptuj, Gasilski dom, Grab 5/1977. Fingerring aus Bernstein mit plastiseher Darstellung von Amor und Psyche.
1,1 lb., 263, t. 4: II); M. Vomer Gojkovič, v: Nakit. Magična moč oblike = Nakit. Jewelry. Magic Power of Shape (1992) 93, si. 33.
'1 Bcrtoneclj-kučar (op. 1)1.4: 2-4.9; B. Jevremov, Nakit v rimskem obdobju, v: Nakit skozi arheološka obdobja (1983) 35, št. 55, si. 26; Vomer Gojkovič (op. 10) 94, si. 36.
SI. 17: Ptuj, Gasilski dom, grob 5/1977. Jantaren prstan. Abb. 17: Ptuj, Gasilski dom. Grah 5/1977. Fingerring aus Bernstein.
Eden najbogatejših grobov z jantarnimi pridatki je bil najden leta 1973 na Zgornji Hajdini (katalog št. 33; si. S).12 Ob običajnih predmetih, ki so jih polagali k pokojniku, so bili v tem grobu tudi reliefni jantarni prstani. Motiv s plastično upodobljeno žensko glavo se v petovionskih grobo-
Sl. 19: Ptuj, Obvoznica, grob 7/I9H8. Jantaren prstan s plastično upodobitvijo ležečega psa.
Abb. 19: Ptuj, Obvoznica, Grab 7/1988. Fingerring aus Bernstein mit plastiseher Darstellung eines liegendcn Hundcs.
SI. 18: Ptuj, Gasilski dom, grob 5/1977. Jantaren prstan z odebelitvami.
Abb. 18: Ptuj, Ptuj, Gasilski dom. Grab 5/1977. Fingerring aus Bernstein mit Verdickungen.
vih večkrat ponavlja, prav tako motiv ležečega psa (t. 2: 3; si. 10) in narebreni prstani (t. 2: 2; si. 9). V ta grob sta bili pridani tudi dve ploščici: obesek z vrezanim okrasom (t. 2: 7; s/. 11) in ploščica s plastično upodobljeno ležečo psico z mladičema. Pogost pridatek so jantarne školjke (t. 2: 4),
SI. 20: Ptuj, Obvoznica, grob 7/1988. Jantaren prstan s plastično upodobitvijo dečka s psom.
Abb. 20: Ptuj, Obvoznica, Grab 7/1988. Fingerring aus Bernstein mil plastiseher Darstellung eines Jungen mit llund.
Grob bo v celoti objavila Zorka Šubic.
SI. 21: Ptuj, Obvoznica, grob 7/1988. Jantarna škatlica. Abb. 21: Ptuj, Obvoznica, Grab 7/1988. Schachtel aus Bernstein.
preslice (t. 2: 8) in jagode (t. 2: 5). Posebnost tega groba so tri igralne kocke z vrezanimi pikami (/. 2: 6). Jantarna škatlica s pokrovom je okrašena z rastlinsko kito, ki ima v sredini zadnje stene glavo Meduze, v sredini škatlice pa je stebriček (si. 12). Uporabljali sojo verjetno za shranjevanje prstanov. Pokojnemu je bila pridana tudi jantarna steklenička - dišavnica z držajema, čepkom in podstavkom (t. 2: 9). Na sprednji strani jo ovija list. To grobno celoto uvrščamo v 2., 3. st.
Drugi bogat grob je bil najden pri gradnji gasilskega doma leta 1977 (katalog št. 37).13 Vseboval je štiri reliefne jantarne prstane: z upodobitvijo Amorja s krilci (t. 2: 10; si. 14), ležečega psa (/. 2: 11), ženske glave (t. 2: 12; si. 15) ter Amorja in Psihe (t. 2: 15;si. 16). Tu so bili najdeni tudi gladki jantarni prstani (/. 2: 13; si. 17) ter prstan z okroglimi odebelitvami (t. 2: 14; si. 18). Pridani so bili tudi dve jantarni preslici (l. 2: 16,17) in z vrezi oblikovan kos jantarja (/. 2: 18). Ta grob je datiran v 1., 2. st.
Tudi na grobišču v Rabelčji vasi so bili v več grobovih pridani jantarni predmeti, med njimi prstan
SI. 22: Ptuj, Obvoznica, grob 7/1988. Jantaren pladenj s plastično upodobitvijo ribe in gosi.
Abb. 22: Ptuj. Obvoznica, Grab 7/1988. Plattchen aus Bernstein mit plastiseher Darstellung eines Fisches und einer Gans.
z upodobljeno žensko glavo (katalog št. 35; t. 1: 17; si. 13) in z vrezi okrašena jantarna jagoda (katalog št. 36; t. 1: 18).14
Jantarni prstan z grobišča pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi (katalog št. 38) je bil najden v neposredni bližini izropanega, z opeko zidanega groba (t. 3: 1).
Jantar je bil pogost pridatek tudi na bližnjem rimskem žganem grobišču, odkritem leta 1981. S tega grobišča sta bogata ogrlica z jantarnim plastičnim obeskom (katalog št. 39; r. 3: 3)15 in ogrlica iz sedmih velikih jantarnih jagod (katalog št. 43), ki spadata v časovni okvir 2. oziroma 3. st.
Enako je datiran tudi grob 1, odkrit leta 1982 v Mežanovi ulici (katalog št. 40); v njem je bil med zlatimi in srebrnimi najdbami tudi obesek iz jantarja (/. 3: 2).16
Zaključim naj z zelo bogatima grobovoma z jan-tarnimi predmeti iz druge polovice 1. in začetka 2. st., najdenima na obvoznici v bližini gasilskega doma leta 1988.17 V skeletnem grobu (katalog št. 41) sta bila najdena ogrlica iz jantarnih in dveh steklenih jagod (I. 3: 5) in jantaren obesek v ob-
13	B. Jcvrcmov, Var. sponi. 22, 1979, 293 s, si. 43, 44; isti (op. 11) 35, št. 47, 50-54, 56, 59, si. 24, 27, 23, 25, 29; isti, Novosti o obrtniških dejavnostih in nekaj drobcev iz arheoloških izkopavanj v letih 1970-1980, Ptuj. zbor. 5, 1985, 422 s, t. 5.
14	Z. Kujundžič, Var. spom. 22, 1979, 303 ss; ista, Poelovijske nekropole, Kat. in monogr. 20 (1982) 35, t. 16: 12; 32: 7; str. 57, št. 8, t. 31: 5; Jcvrcmov (op. 11) 35. št. 48; Vomer Gojkovič (op. 10) 95, si. 39.
15	I. Tušek. Zlati nakilni predmeti v rimskih grobovih na Ptuju, Ptuj. zbor. 5, 1985, 406, t. 4: 3.
lh Ib., 407, I. 7: 6.
17 I. TUŠek, Var. spom. 31, 1989, 231 s; isti. Rimsko grobišče na novi obvoznici ob Potrčevi cesti v Ptuju, v: Ptujski arheološki zbornik (1993) 394 ss, t. 14; 17: 1-8; si. 18-22.
SI. 23: Ptuj, Obvoznica, grob 7/1988. Jantarna školjka. Abb. 23: Ptuj, Obvoznica, Grab 7/1988. Muschel aus Bernstein.
SI. 24: Ptuj, Obvoznica, grob 7/1988. Steklenička s plastično upodobitvijo genijev.
Abb. 24: Ptuj, Obvoznica, Grab 7/1988. Flaschchen aus Glas mit plastiseher Darstellung von Genien.
liki škatlice (t. 3: 4). V žganem grobu (katalog št. 42) se spet pojavlja prstan s plastično upodobitvijo ležečega psa (/. 3: 6; si. 19) in prstan s podobo dečka, ki se igra s psom (t. 3: 10; si. 20), poleg njiju pa še naslednji predmeti iz jantarja: igla (t. 3: 8), preslica (t. 3: 9), tulasta kozmetična posodica (t. 3: 12), toaletna škatlica brez pokrova (t. 3: 11; si. 21), pladenj z reliefno upodobitvijo ribe in gosi (t. 3: 13; si. 22) ter školjka (t. 3: 7; si. 23). V tem grobu je bila tudi od vročine deformirana steklenička s portreti genijev (/. 3: 14; si. 24).
Bogastvo rimske Petovione se kaže tudi v številu grobov z jantarnimi pridatki. Ob lepo oblikovanih prstanih s plastičnimi upodobitvami ženskih portretov in motiva ležečega psa se tu pojavlja večje število jantarnih preslic, igel in kozmetičnih predmetov. Trgovina s temi predmeti, ki so zelo blizu izdelkom akvilejskih delavnic, je bila tu živahna od 1. do 3. st. To potrjuje tudi trgovina z drugim trgovskim blagom, ki jc cvetela v tem času. Vendar pa Petoviona vedno znova preseneča in še neobdelani kosi jantarja morda nakazujejo tudi takšno obrtniško dejavnost.
katalog
1.	Ptuj (si. /)1R
-jagoda (vijček). velika ploščata, preluknjana, jantar rja-vordeče barve, brez podatkov, LMJG brez št.
-jagoda (vijček), velika ploščata, preluknjana, jantar rja-vordeče barve, brez podatkov, LMJG brez št.
-jagoda (vijček), velika, preluknjana, jantar rjavordeče barve, brez podatkov, LMJG brez št.
-	preslica, jantar, brez podatkov, LMJG 839.
2.	Hajdina, Jošt (križišče - vzhod), grob 17/1890'''
-	novec, Tit
-prstan, jantar, LMJG brez št.
-	deli žebljev, železo, LMJG brez št.
-	steklo, LMJG brez št.
-	keramika: sklede, vrči itd., LMJG brez št.
-	ogledalo, LMJG brez št.
3.	Hajdina, Graher, grob (sarkofag, svinčen sarkofag)20
-	novci
-	prstan, jantar, LMJG brez št.
-	prstan, jantar, LMJG brez št.
-	pečatni prstan, LMJG brez št.
-	solznica, LMJG brez št.
4.	Hajdina, grob 1/1890 (Hajdinsko polje)21
-	prstan, gladek, s plastično upodobitvijo ženske glave, jantar rdeče barve, LMJG 3609
-prstan, gladek, s plastično upodobitvijo Amorja z levjo kožo, jantar rdeče barve, LMJG 3610
ls	Inv. knj. LMJG.
19	F. Ferk, Dnevnik (1890) 35.
2,1	Ferk (op. 19) 83.
21	Glej op. 5.
-	prstan, gladek, na vrhu sploščen in ravno odrezan, jantar rdeče barve, LMJG 3611
-	prstan, gladek, na vrhu sploščen in ravno odrezan, s ta-bulo ansato, jantar rdečerjave barve, LMJG 3612
-	jagoda, valjasta, preluknjana, gagat, LMJG 3613
-	keramika, LMJG 826
-	keramika, LMJG 828
-	keramika, LMJG 832
-	keramika, LMJG 834.
5.	Ptuj/1890 (Hajdinsko polje, grob 1 ?)22 -gumbek, sestavljen iz štirih ploščic, srednji sta večji in
nazobčani, preluknjan, jantar rdeče barve, LMJG 3614.
6.	Hajdina, Pleteršek, grob 16/189023
-	sedem kosov nakita, obeski različnih oblik, s plastičnimi upodobitvami, jantar močne rdeče barve. LMJG 3615 {si. 2)
-	kosti, lobanja, LMJG 3616-3617.
7.	Ptuj, Joh. Graher, grob 15/1889-189024
-	kos, prelomljen na dva dela, jantar močne rdeče barve, LMJG 3659
-	pašni našitek, bron
-	trak, bron.
8.	Hajdina/189125
-	stilus, kost, LMJG 3660
-	del rogovja, LMJG 3661
-	preslica, jantar, LMJG 3662
-	obdelana kost, LMJG 3663-3664.
9.	Hajdina. Cvetko, pare. 446, grob 24/189126
-	del žare, steklo, LMJG 2323
-	palčka, steklo, LMJG 2324
-	preslica, valjaste in ploščate jagode so nanizane na zgornji del dolge bronaste igle. ki je na spodnjem delu trakasto oblikovana. jantar rdeče in rjavordeče barve, LMJG 3668 (si.
3)
-	ključavnica, bron, LMJG 7133-7134
-	različni predmeti, železo, bron, LMJG 7137-7149.
10.	Hajdina, Štrafela, grob 20/189127
-	novec
-	oglata steklenica, steklo, LMJG 2265-2266
-	kost, LMJG 3674-3675
-	igla, masivna, dolga, zlomljena na dva kosa, jantar rdeče barve, LMJG 3676
-	lonec, LMJG 4732
-	triročajni vrč, lonček, trije veliki vrči, LMJG 5362-5366
-	bron: pušica za ličilo s pokrovom ali črnilnik, okov ključavnice, dva kosa pločevine - deli pušice (?), železo: kratek meč, nož brez konice, zapah (?), sekira, LMJG 7258-7263.
11.	Hajdina, Marušek/189128
-	preslica, skupaj 25 jagod, nanizanih na bronasto žico, valjaste jagode se na vsaki strani zaključujejo s ploščato jagodo, v sredini je velika ploščata jagoda, jantar rjavordeče barve, LMJG 3677
-prstan, prečno narebren, odebeljen, na vrhu sploščen in ravno odrezan, spodnji del odlomljen, jantar svetlorjave barve, LMJG 3678 (si. 4).
12.	Hajdina, Cvetko/189229
-	prstan, gladek, na vrhu sploščen in ravno odrezan, jantar rjavordeče barve, LMJG 3683
-	ploščica, okrogla, jantar, LMJG 3688.
13.	Hajdina, Graha(e)r, grob 18/189330
-	steklo, LMJG 2552-2554
-	ploščica s plastično upodobitvijo dekliške glave v profilu, jantar rdeče barve, LMJG 3842
-	ploščica s plastično upodobitvijo ribe na eni in z vrezanimi vejami na drugi strani, jantar rdeče barve, LMJG 3843
-	amforica, plastično upodobljen spodnji del, jantar rjave in rdeče barve, LMJG 3844
-	školjka, poškodovana, jantar rdeče barve, LMJG 3845
-	školjka, poškodovana, jantar rdeče barve, LMJG 3846
-jantar ('.'), LMJG 3847
-	verižica, srebro, LMJG 7622
-	okrogel okov ključavnice, LMJG 7623
-	ročaj ponve, LMJG 7624
-	fibula, LMJG 7625
-	kvačica, bron, LMJG 7626
-	žebelj, železo, LMJG 7627.
14.	Hajdina, Senekovič, grob 18/189331
-falus, plastično upodobljen, jantar svetlorjave barve, LMJG 3850.
15.	Hajdina, Pleteršek, grob 6/1893 (skeleten ?)32
-	del igle, jantar rdeče barve, LMJG 3858
-	oljenka MB, LMJG 5996
-	železo, LMJG 7687
-	železo, LMJG 7688-MB.
16.	Hajdina, Špoljar, grob 3/1895 (skeleten)33
-	novec, Neron
-	dva dela preslice, ploščate jagode so nanizane na bronasto iglo s stožčastim zaključkom na eni strani, jantar rdeče barve, LMJG 3969
-	LMJG 9389.
17.	Hajdina, Kralj, grob 6/189534
-	novec, Vespazijan
-	trije kosi igle, poševno nažlebljeni, jantar rdeče barve, LMJG 3977 (si. 5)
22	Glej op. 18.
23	Glej op. 18.
24	Ferk, Dnevnik (1891) 189; Inv. knj. LMJG.
25	J her. Joann. 1891, 37; Inv. knj. LMJG.
2('	Jber. Joann. 1891, 37; Inv. knj. LMJG.
27	Ferk (op. 19) 199-201; Inv. knj. LMJG.
2K	Jber. Joann. 1892, 34; Inv. knj. LMJG.
Glej op. 28.
30	Jber. Joann. 1893, 42; Inv. knj. LMJG.
31	Glej op. 30.
32	Glej op. 30.
33	Glej op. 18.
34	Glej op. 18.
-	LMJG 8546
-	LMJG 8547
-	LMJG 8548.
18.	Ptuj35
-	del jagode, valjaste, preluknjane, jantar, brez podatkov, R brez št. (/. 1: 1)
-jagoda, ploščata, preluknjana, jantar, R 961 (t. 1: 2)36
-jagoda, sodčasta, preluknjana, jantar, brez podatkov, R brez št. ((. 1: 3).
19.	Ptuj (Zgornji Breg)37
-	obesek v obliki falusa, jantar, R 958.
20.	Zgornji Breg, pare. 290/1/1903, prostor 14 pri stavbi A, grob (skeleten)38,39
-	novec Herenija Etruska iz kovnice Viminacij
-preslica, poševno nažlebljena podolgovata jagoda je na-
taknjena na bronasto žico, glavica na koncu je profilirana, jantar, R 979 (t. 1: 5)
-	preslica, odlomka poševno nažlebljene jagode, natak-njene na bronasto žico, jantar, R 980 (t. 1: 4).
-preslica, skupaj 8 jagod, valjaste in ploščate jagode, med njimi tudi kratka, valjasta iz gagata, so nanizane na bronasto žico, jantar, R 981 (t. 1: 6).
22.	Ptuj (pare. 290/1916 ?)40
-	kos, obrezan, na zgornji ploskvi ima vrezanih več krož-nic s piko v sredini, jantar rdečerjave barve, R 983 (t. 1: 7; si. 6)
-	škatlica brez pokrova, ima obliko na pol prerezane šest-stranične prizme, jantar rumenorjavordeče barve. R 985 (t. 1: 8).
23.	Ptuj (pare. 290/1903 ?)41
-prstan, prečno narebren, na vrhu gladko pravokotno sploš-čen in ravno odrezan, jantar rjave barve, R 997 (t. I: 11).
24.	Ptuj (pare. 290/1/1904 ?)42
-	prstan, gladek, s plastično upodobitvijo ležečega psa, jantar rjave barve, R 1000 (t. 1: 12; si. 7).
25.	Zgornji Breg, pare. 290/1908-190943
-	jagoda, ploščata, preluknjana, jantar rumenorjave barve, R 3411 (t. 1: 9).
26.	Ptuj (Panorama ?)44
-	prstan, gladek, v ploskev na vrhu ima vrezan motiv črke S, jantar (?) rumene barve, R 8264 (A 830) (t. 1: 10).
27.	Ptuj, pare. 230/6, grob 11/1961 (skelet v sarkofagu)45
-	uhani, zlato, R 10516
-	sedem jagod, valjaste, gagat, R 10517
-	dva kosa lasnice, kost, R 10517
-	del lasnice, jantar, R 10517.
28.	Ptuj, Ljutomerska cesta, pare. 240/3, grob 1/1962 (žgan)46
-	novec, Antonin Pij ?
-	dva vrča, R 10658-10659
-	vrček, R 10660
-	pet krožnikov, R 10661-10665
-	dišavnica, steklo, R 10666
-	pet kadilnic, R 10667-10671
-	dve čašici, R 10672-10673
-	deli vrčka in oljenke, R 10674
-	oljenka, R 10675
-	dva kosa lasnice, jantar rumenozlate barve, R 10676 (t. 1: 13)
-	pokrov, R 10677
-	posoda, velika, R 10678.
29.	Zgornji Breg, pare. 293, grob 27/1963 (skeleten)47
-	dvanajst jagod, valjasta. ploščate in dve v obliki obeska, jantar, dve iz steklene paste, R 10680
-	tri zapestnice, bron, R 10681.
30.	Ptuj, Naselje bratov Reš, pare. 517/16 - Krčevina, grob 1/1966 (žgan)48
-	vrček, R 11255a
-	ploščica z verižico in jagodami, zlato, steklena pasta, R 11256
-žlička, toaletna, jantar rdečerjave barve, R 11257 (t. 1: 14).
31.	Ptuj, Spodnji Breg, pare. 318/3, grob 1/1967 (skelet v sarkofagu)49
-	novec, Klavdij
-	dva klina, železo, R 11307
-	vrček, steklo, R 11308
-	steklenička, steklo, R 11309
-	ploščica, svinec, R 11310
35	Bertoncelj-Kučar (op. 1) 267, št. 15, 8, 9, t. 4: 3,2,4.
36	I. Miki Curk, Poetovio 1, Kat. in monogr. 13 (1976) 21, št. 961.
37	Miki Curk (op. 36) 21, št. 958, t. 29: 2.
38	V. Skrabar, Romisehe Funde in Pettau,y/>. Zent. Kontni. 2, 1904, 200, Fig. 143; M. Abramič, Poetovio (1925) 127; Miki Curk (op. 36) 22, št. 979, 980, 981, t. 27: 21,24; Bertoncelj-Kučar (op. I) 267, št. 12-14, t. 4: 11-13.
39	J. Wielowiejsky, Rocche in ambra del periodo imperiale romano, Quad. Friul. Arch. 4/1, 1994, 103 ss, fig. 3: 1-3.
40	Bertoncelj-Kučar (op. 1) 267, št. 5, 6, t. 4: 16,15; Miki Curk (op. 36) 22, št. 983, 985, t. 31: 1,2.
41	Bertoncelj-Kučar (op. I) 267, št. 10, t. 4: 10; Miki Curk (op. 36) 22, št. 997, t. 29: 16; Vomer Gojkovič (op. 10) 93, si. 33.
42	Bertoncelj-Kučar (op. 1) 263, 267, št. II, t. 4: 9; Miki Curk (op. 36) 22, št. 1000, t. 29: 49; Jevremov (op. II) 35, št. 55, si. 26; Vomer Gojkovič (op. 10) 94, si. 36.
43	Bertoncelj-Kučar (op. I) 267, št. 7, t. 4: I; Miki Curk (op. 36) 43, št. 341 I.
44	Miki Curk (op. 36) 54, št. 8264.
45	I. Miki, Var. spom. 8, 1960-1961 (1962) 248; Vomer Gojkovič (op. 10) 91, si. 23.
4h	I. Miki, Var. spom. 9, 1962-1964 (1965) 151 s; Z. Šubic, La nčeropole romaine d Poetovio, Inv. Arch. Jug. 14 (1972) Y 135.
47	1. Miki, Var. spom. 9, 1962-1964 (1965) 183 s; ista, Čas. zgod. narod. 2, 1966, 56, t. 6: 22.
48	Z. Šubic, Var. spom. I I, 1966 (1967) 126 s; ista (op. 46) Y 136.
49	Z. Šubic, Var. spom. 12, 1967 (1969) 94; ista (op. 46) Y 137.
-	steklenička, steklo, R 11311
-	aplika, bron, R 11312
-	preslica, valjaste in ploščate jagode so nanizane na upognjeno bronasto žico, jantar rjave, rumenozlate in rdečkaste barve, R 11313 (t. 1: 15)
-	polovica jagode, diskaste, preluknjane, jantar rdečerja-ve barve, R 11314 (t. 1: 16)
-	tulec, R 11315
-	trije krožniki, R 11316-11318
-	dve kadilnici, R 11319-11320
-	lonček, R 11321.
32.	Spodnja Hajdina, pare. 1112 in 1114/197250
-	žlička, toaletna, jantar, R 12367.
33.	Zgornja Hajdina, grob 24/1973 (dva skeleta v sarkofagu) (si. S)51
-	preslica, ena ploščata, konveksna in trinajst valjastih jagod je nanizanih na železno žico, poškodovana, jantar rde-čerjave barve, R 12788
-	prstan, gladek, na vrhu ravno odrezan, z vdolbinico s kovinsko in steklenima ploščicama, jantar rumenorjave barve, R 12789 (t. 2: 1)
-	del prstana, gladkega, s plastično upodobitvijo ženskega doprsja, jantar zlatorumenordeče barve, R 12790
-	prstan, poševno nažlebljen, na vrhu ravno odrezan, jantar rjave barve, R 12791 (t. 2: 2; si. 9)
-	prstan, narebren, s plastično upodobitvijo ležečega psa, jantar zlatorumenorjave barve. R 12792 (t. 2: 3; si. 10)
-	obesek, polkrožen, ploščat, okrašen z vrezi in luknjicami, jantar rdeče barve, R 12793 (r. 2: 7; si. 11)
-	školjka, jantar rjave barve, R 12794 (t. 2: 4)
-	kocka, igralna, z vrezanimi krogi s piko v sredini, jantar zlatorumenordeče barve, R 12795
-	kocka, igralna, z vrezanimi krogi s piko v sredini, jantar rjave barve, R 12796 (t. 2: 6)
-	kocka, igralna, z vrezanimi krogi s piko v sredini, jantar rumenordeče barve, R 12797
-	del jagode, ploščate, preluknjane, jantar zlatorumenordeče barve, R 12798
-	jagoda, stožčasta, preluknjana, jantar rumenorjave barve. R 12799 (/. 2: 5)
-	jagoda, stožčasta, preluknjana, jantar rdeče barve, R 12800
-	jagoda, ploščata, preluknjana, jantar zlatorumenorjave barve, R 12801
-	preslica, dve ploščati, konveksni in 19 valjastih jagod je nanizanih na bronasto žico /. odcbeljenima zaključkoma, jantar zlatorumenorjave, rjave in rdeče barve, R 12802 (t. 2: 8)
-	škatlica s pokrovom, pravokotna, z ročajem in s stebričkom v sredini, s plastičnim okrasom rastlinske kite in Me-duzine glave, jantar rumenorjave barve, pokrov je poškodovan, R 12803 (si. 12)
-	ploščica s plastično upodobitvijo psičke z mladičema, jantar zlatorumenorjave barve, R 12804
-	knjižica s petimi listi, kost, R 12805
-	kos, neobdelan, jantar zlatorumene barve, R 12806
-	dišavnica, ploščata, s čepkom in podstavkom, okrašena s plastičnim listom in z vrezi, jantar rjave barve, R 12807 (t. 2: 9)
-	84 igel, kost, R 12808
-	dve šivanki, bron, R 12809-12810
-	dva glavnika, kost, R 12811-12812
-	trije prstani, opal, R 12813-12815.
34.	Ptuj, Srednješolski center, ob grobu 10/197752
-	znamka, ploščata, jantar, R 13615.
35.	Ptuj, Rabelčja vas, pare. 200, grob 210/1978 (žgan)53
-	krožnik, R 15304
-	lonec, R 15305
-	ostanki sadja, R 15306
-	dišavnica, R 15307
-	steklo, R 15308
-	oljenka, pečatna, R 15309
-	prstan, gladek, s plastično upodobitvijo ženske glave, jantar rdeče barve, R 15310 (t. 1: 17; si. 13)
-	keramika, R 15311
-	klini, železo, R 15312-15313.
36.	Ptuj, Rabelčja vas, pare. 20054
-	jagoda, okrašena z vrezi, jantar rjave barve, R 14569 (t. 1: 18).
37.	Ptuj, Gasilski dom, grob 5/1977 (žgan)55
-	dva novca
-	dve apliki, bron, R 16856
-	prstan, gladek, s plastično upodobitvijo Amorja s krilci, jantar rjave barve, R 16857 (t. 2: 10; si. 14)
-	prstan, gladek, s plastično upodobitvijo ležečega psa, poškodovan, jantar rumenorjave barve, R 16858 (f. 2: 11)
-	del prstana, gladkega, s plastično upodobitvijo, jantar, R 16859
-	prstan, gladek, s plastično upodobitvijo ženske glavice, jantar rdečerjave barve, R 16860 (t. 2: 12; si. 15)
-	prstan, gladek, s plastično upodobitvijo Amorja in Psi-he, jantar rdeče barve, R 16861 (t. 2: 15; si. 16)
-	del prstana, gladkega, s plastično upodobitvijo dveh glav, jantar, R 16862
-	prstan z uvitimi kanelurami, na vrhu ravno odrezan, z vdolbinico s stekleno ploščico, jantar, R 16863
-	prstan z vdolbino za okrasni vložek, jantar, R 16864
-	del prstana, jantar, R 16865
-	prstan, gladek, na vrhu sploščen, jantar zlatorumenorjave barve, R 16866 (t. 2: 13; si. 17)
-	prstan s sedmimi sploščenimi okroglimi odebelitvami, jantar rdeče barve, R 16867 (t. 2: 14; si. 18)
-	preslica, diskasti, valjaste in ploščate jagode so nanizane na bronasto žico, jantar rjave in rdeče barve, R 16868 (t. 2: 16)
-	preslica, diskasta, bikonična, valjasta in ploščate jagode so nanizane na bronasto žico, jantar rjave in rdeče barve, R 16869 (/. 2: 17)
-	dva vrčka, R 16870-16871
-	krožnik, R 16872
-	pokrov, R 16873
-	skledica, R 16874
-	pokrov, R 16875
-	oljenka, pečatna, R 16876
50	Z. Šubic, Var. spom. 17-19/1. 1974, 152 s.
51	Z. Šubic, Var. spom. 17-19/1, 1974, 216; Jcvrcmov (op. 11) 34 s, št. 39, 46, 49, 57, 58, 60-62; Vomer Gojkovič (op. 10) 94 ss,	102 s, si. 34, 35, 37, 38, 40, 64-66; M. Vomer-Gojkovič, N. Kolar, Archaeologia Poetovionensis (1993) 57, si.
52	I. Mikl-Curk, Var. spom. 22, 1979, 307 ss.
53	Kujundžič 1982 (op. 14) 35, t. 16: 12; 32: 7; Jcvrcmov (op. 11) 35, št. 48; Vomer Gojkovič (op. 10) 95, si. 39.
54	Kujundžič 1982 (op. 14) 57, št. 8, t. 31: 5.
55	Jcvrcmov (op. I 1) 35, št. 47, 50-54, 56, 59; Jcvrcmov 1985 (op. 13); Vomer-Gojkovič, Kolar (op. 51) 62, si.
-	oljenka, reliefna, R 16877
-	dve dišavnici, steklo, R 16878-16879
-	kos, z vrezi oblikovan (datelj), jantar rdečerjave barve, R 16880 (t. 2: 18)
-	ročaj vedrice, bron, R 16881
-	falera, bron, R 16882
-	obroček, bron, R 16883
-	štiri falere, bron, R 16884-16887
-	obroček, bron, R 16888
-	obroček s trnom, bron, R 16889
-	zapah, bron, R 16890
-	ključ, bron, R 16891
-	ploščica, železo. R 16892
-	pločevina, okrašena, bron, R 16893
-	ogledalo, R 16894
-	obroček s pletenino, R 16895
-	pletenina, bron. R 16896-16898
-	falera, bron. R 16899
-	trije deli obročkov, bron, R 16900-16902
-	deli dveh oljenk, reliefnih, R 16903-16904
-	deli oljenk, R 16905
-	deli dveh dišavnic, steklo. R 16906-16907
-	steklo, R 16908
-	igla, kost, R 16909
-	žeblji, železo, R 16910-16921
-	steklo, R 16922.
38.	Ptuj, Dijaški dom, ob grobu 28/198156
-	prstan s prečnimi rebri in vrezi, jantar rjave barve (t. 3:
1).
39.	Ptuj, Rabelčja vas - zahod, grob 29/1981 (skeleten -rimsko žarno grobišče)57
-	obesek, izrezljan, jantar rjave barve (t. 3: 3)
-	ogrlica, valjaste in ploščate jagode z belimi vrezi, gagat (t. 3: 3)
-	dva uhana, zlato
-	dišavnica, steklo.
40.	Ptuj, Mežanova ulica, grob 1/1982 (dva skeleta)58
-	dva novca, Vespazijan, Domicijan
-	verižica, zlato
-	uhan, zlato
-	prstan, srebro
-	obesek, valjast, jantar rumenorjave barve ((. 3: 2)
-	igla, kost.
41.	Ptuj, Obvoznica, grob IV/1988 (skeleten)59
-	dva uhana, zlato
-	19 jagod, ploščate, jantar, in dve narebreni iz steklene paste (t. 3: 5)
-	obesek, profiliran, jantar (t. 3: 4)
-	obesek, čekan
-	žica, srebro
-	žica, bron
-	medaljon, srebro, karneol.
42.	Ptuj, Obvoznica, grob 7/1988 (žgan)60
-	štirje pokrovi
-	dve kadilnici
-	lončki
-	krožniki
-	oljenke
-	ključ, železo
-	žeblji, železo
-	vazica, steklo
-	bučka, steklo
-	prstan s plastično upodobitvijo ležečega psa, jantar ru-menordeče barve (f. 3: 6; si. 19)
-prstan s plastično upodobitvijo dečka s psom, jantar rdeče barve (r. 3: 10; si. 20)
-	del igle, poševno nažlebljene, jantar (t. 3: 8)
-	preslica, diskasta, ploščate in valjaste jagode so nanizane na bronasti žici, jantar rdeče in rjave barve (t. 3: 9)
-	preslica, diskasta, ploščate in valjaste jagode so nanizane na bronasti žici, jantar rdeče in rjave barve
-posodica, kozmetična, poševno nažlebljena, tulasta, jantar (t. 3: 12)
-	škatlica brez pokrova, šestkotna, jantar rdeče barve (t. 3: I 1; sL 21)
-	pladenj s plastično upodobitvijo gosi in ribe, jantar zla-torumenorjave barve (t. 3: 13; si. 22)
-	školjka, jantar rjavordeče barve (t. 3: 7; si. 23)
-	steklenička s plastičnimi portreti genijev, steklo tem-norjave barve (t. 3: 14; si. 24).
43.	Ptuj, Rabelčja vas - zahod, grob/1981 (žgan)61
-	sedem jagod nepravilnih oblik, jantar.
Koniische Bernsteinfunde aus Ptuj
Zusammenfassung
Das Gebiet der Gcmeinden Ormož und Ptuj ist schon von alters her fiir seine archiiologischen Reste bekannt. Die giinstige geographische Lage zwischen den Alpen und dem Osten, zwischen Pannonicn und Italicn machtc schon in der Vorgeschiehte die Besiedlung dieses Gcbictes moglich, die
iibrigens noch heute fortgesetzt wird. Durch diese Gegcnd fiihrte einst die beruhmte BernsteinstraBe, an dcr auch die Stadt Ptuj liegt.
Als eine dcr groBeren Fundstellen von Gegcnstiinden aus Bernstein kann die romisehe Colonia Ulpia Traiana Poeto-
M. Vomer Gojkovič, Antične obzidane grobne parcele na zgledu 1'oetovia (Diplomska naloga, 1983); ista. Grobišče pri Dijaškem domu v Rabelčji vasi na Ptuju, Ptuj. zbor. 6, 1996, 266, i. 10: 8.
57	IUŠek (op. 15) 406, t. 4: 3.
58	Htšek (op. 15) 406 s, t. 7: 6.
59	TUšek (op. 17) 399 ss, t. 17: 5,8.
60	IUŠek (op. 17) 394 ss, t. 14, si, 18-22.
61	Grob bo v celoti objavil Ivan TUšek.
vio betrachtet werden, obwohl da der Bernstein nur als Bei-gabe in Grabern oder daneben gefunden wurde. Es gibt auch einige Zufallsfunde, die vermutlich auch in Graberfeldern gefunden wurden.1
Am Ende des vorigen Jahrhunderts bewahrte man die archiiologischen Funde aus dem Gebiet Ptuj-Ormož im Grazer Landesmuseum auf, wo noch heutzutage viele Bernstein-funde, vor allem aus dem romischen Graberfeld in Hajdina, zu finden sind.2
Recht interessant sind verschiedene Perlen, einfache und geschmuckte (Katalog Nr. \\Abb. /),3 und sieben Bernsteinanhanger verschiedener Formen (Katalog Nr. 6; Abb. 2).
Den Griibern, deren Fundangaben erhalten sind, wurden mehrere Bernsteingegenstande beigegeben.4
Im Grab 1, das Franc Ferk auf dem Hajdinsko polje aus-gegraben hat (Katalog Nr. 4),5 wurden vier Bernsteinfingerringe gefunden. Einer davon weist oben einen Frauenkopf auf, ein anderer hingegen die Gestalt Amors mit einem Lowenfell. Die Fingerringe datieren aus dem ersten Jahrhundert.
Interessant ist auch das 18936 freigelegte Grab 18 (Katalog Nr. 13). Darin befanden sich zwei Bernsteinplattchen: auf dem einen ist ein Madchenreliefkopf im Profil darge-stellt, das zweite laBt auf der einen Seite das Relief eines Fisches, auf der anderen indes eingeritzte Zweige erkennen. Aus demselbcn Grab stammen auch eine kleine Bernstein-amphore und zwei Bernsteinmuscheln. Die Grabbeigaben werden in die zweite Hiilfte des ersten und den Anfang des zweiten Jahrhunderts datiert.
Eine hiiufige Beigabe in diesen Grabern sind auf eine Bron-zenadel gesteekte Bernsteinperlen, Spinnrocken genannt (Katalog Nr. 9; Abb. 3). Sie wurden den Grabern aus dem ersten und zweiten Jahrhundert beigegeben. Auch versehie-den geformte Nadeln sind eine hiiufige Grabbeigabe des Haj-diner Griiberfeldes (Katalog Nr. 17; Abb. 5), wie z. B. verschiedene Fingerringe (Katalog Nr. 11; Abb. 4), auch un-bearbeitete Bernsteinstiicke oder Bernsteine mit Spuren von Anfangsbearbcitung;7 einige davon sind im Regionalmuseum Ptuj aufbewahrt (Katalog Nr. 22; Taf. 1: 7; Abb. 6).s
Die Umgebung des 111. Mithriiums in Zgornji Breg ist eine der reichsten Fundstellen von Poetovio. Es wurden hier folgende Gegenstande gefunden: eine Bernsteinschachtel ohne Deckel (Katalog Nr. 22; Taf. 1: 8),9 ein Fingerring mit quer-verlaufenden Rippen (Katalog Nr. 23; Taf. 1: 11),"'ein zweiter Fingerring mit der Darstellung eines liegendcn I lundes (Katalog Nr. 24; Taf. I: 12; Abb. 7)" und mehrere Bernsteinperlen (Katalog Nr. 18): walzenformige (Taf. I: 1), flache (Taf. 1: 2) und faBformige (Taf. 1: 3).
Eines der reichsten Graber mit Bernsteinbeigaben wurde 1973 in Zgornja Hajdina gefunden (Katalog Nr. 33; Abb. K).'2 Neben den ublichen Gcgcnstandcn, die man dem Vcr-storbenen beilegte, wurden auch reliefverzierlc Bernsteinfingerringe hineingelegt. Das Motiv eines Frauenkopfes kommt in den Grabern Poetovios mehrmals vor, wie auch das Motiv eines liegendcn 1 lundes (Taf. 2: 3; Abb. 10) und geripptc Fingerringe (Taf. 2: 2; Abb. 9). In dieses Grab wurden auch zwei Plattchen hineingelegt, das erste ist ein Anhanger mit eingraviertem Ornament (Taf. 2: l\Abb. 11) und das zweite stcllt das Relief einer liegendcn Hiindin mit zwei Jungen dar. Hiiufige Beigabcn sind auch Bernsteinmuscheln (Taf. 2: 4), -spinnrocken (Taf. 2: 8) und -perlen (Taf. 2: 5). Die Bcsondcrhcit dieses Grabcs sind drei Spielwiirfel mit ein-
gravierten Punkten. Die Bernsteinschachtel mit Deckel ist mit einer Pflanzenflechte verziert (Abb. 12). Die Schachtel tragt in der Mitte der Riickseite einen Medusakopf. In der Mitte der Schachtel befindet sich ein kleiner Pfeiler. Man brauchte die Schachtel warscheinlich zum Aufbewahren von Fingerringen. Dem Verstorbenen wurde auch ein Bern-steinflaschchen beigelegt - eine Gewiirzbiichse mit zwei Griffen, einem Zapfen und Sockel (Taf. 2: 9). Auf der Vorderseite ist das Flaschchen mit einem Blatt umwickelt. Diese Grabein-heit stammt aus dem 2. bis 3. Jahrhundert.
Ein zweites, ebenso reiches Grab wurde 1977 beim Bau des Feuerwehrhauses (slow. Gasilski dom) gefunden (Katalog Nr. 37).13 Im Grab gab es vier reliefverzierte Bernsteinfingerringe, auf denen folgendes dargestellt war: Amor mit Fliigeln (Taf. 2: 10; Abb. 14), ein liegender Hund (Taf. 2: 11), ein Frauenkopf (Taf. 2: 12; Abb. 15) sowie Amor und Psyche (Taf. 2: 15; Abb. 16). Im Grab wurden auch glatte Bernsteinfingerringe (Taf. 2: 13; Abb. 17) und ein Fingerring mit runden Verdickungen gefunden (Taf. 2: \ A\Abb. 18), ferner zwei Bernsteinspinnrocken (Taf. 2: 16,17) und ein mit Einschnitten gestaltetes Bernsteinstiick (Taf. 2: 18). Dieses Grab datiert aus dem ersten oder zweiten Jahrhundert.
Mehreren Grabern des romischen Griiberfeldes in Rabelčja vas wurden Bernsteingegenstande beigegeben, darunter ein Fingerring mit einem Frauenkopf (Katalog Nr. 35; Taf. 1: \l\Abb. 13) und eine mit Einschnitten geschmuckte Bern-steinperlc (Katalog Nr. 36; Taf. 1: 18).14
Der Bernsteinfingerring aus dem Graberfeld beim Schuler-heim (slow. Dijaški dom) in Rabelčja vas (Katalog Nr. 38) wurde in unmittelbarer Niihe eines ausgeraubten, mit Zie-geln gebauten Grabes gefunden (Taf. 3: 1).
Bernstein war eine hiiufige Beigabe auch im nahen romischen Brandgraberfeld, das 1981 entdeckt wurde. Hier wurden entdeckt: eine reiche Halskette mit einem Reliefanhanger aus Bernstein (Katalog Nr. 39; Taf. 3: 3)" und eine Halskette mit sieben groBcn Bernsteinperlen (Katalog Nr. 43). Die beiden Halsketten stammen aus dem 2. bzw. 3. Jahrhundert.
Auch das 1982 in der Mežanova ulica gefundene Grab 1 (Katalog Nr. 40) ist so datiert. In diesem Grab wurde zwischen den Gold- und Silberfunden auch ein Bernsteinanhanger ausgegraben (Taf. 3: 2).16
Am Ende mochte ich noch zwei ausgesprochen reiche Graber mit Bernsteingegenstanden aus der zweiten Hiilfte des ersten und dem Anfang des zweiten Jahrhunderts er-wahnen. Die Graber wurden 1988 an der Umleitung (slow. Obvoznica) in der Niihe des Feuerwehrhauses17 gefunden. Im Skelettgrab (Katalog Nr. 41) wurden eine Halskette aus Bernstein- und Glaspcrlen (Taf. 3:5) und ein Bernsteinanhanger in Form einer Schachtel (Taf. 3: 4) entdeckt. Im Brandgrab (Katalog Nr. 42) kommen wieder ein Bernsteinfingerring mit dem Relief eines liegendcn llundes (Taf. 3: 6; Abb. 19) und ein Fingerring mit der Darstellung cincs Knaben, der mit einem Hund spielt (Taf. 3: 10; Abb. 20), vor. Neben einer Bernstcinnadel (Taf. 3: 8), einem Spinnrocken (Taf. 3: 9) und einer Kosmetikbuchse in Kocherform (Taf. 3: 12) gab es in diesem Grab noch eine Toilettenschachtel ohne Deckel (Taf. 3: II: Abb. 21), ein Bcrnsteintablctt mit dem Relief eines Fischcs und einer Gans (Taf. 3: 13; Abb. 22), eine Muschel (Taf. 3: 7; Abb. 23) und ein durch Hitze deformiertes Glasl'laschchen mit den Portriits der Genien (Taf. 3: 14\Abb. 24).
Mojca Vomer Gojkovič Pokrajinski muzej Ptuj Arheološki oddelek Prešernova 37 SI-2250 Ptuj
/.' /. Rimske jantarne najdbe s Ptuja. 1-3,7,8,10-12 1'iuj; 4-6 Zgornji Breg, pare. 290/1/1903, prostor 14 pri stavbi A, grob; 9 Zgornji Breg, pare. 290/1908-1909; 13 Ljutomerska cesta, grob 1/1962; 14 Naselje bratov ReS, grob 1/1966; 15,16 Spodnji Breg, pare. 318/3, grob 1/1967; 17 Rabelčja vas, pare. 200, grob 210/1978; 18 Rabelčja vas, pare. 200. - 4,5,15 jantar in bron, 6 jantar, gagat in bron, drugo jantar. M. = 1:2.
Taf. 1: Romisehe Bernsteinfunde aus 1'iuj. 1-3,7,8,10-12 Ptuj; 4-6 Zgornji Breg, Par/. 290/1/1903, Raum 14 bei GebSude A, Grab; 9 Zgornji Breg, Parz. 290/1908-1909; 13 Ljutomerska cesta, Grab 1/1962; 14 Naselje bratov ReS, Grab 1/1966; 15,16 Spodnji Breg, Parz. 318/3, Grab 1/1967; 17 Rabelčja vas, Parz. 200, Grab 210/1978; 18 Rabelčja vas, Parz. 200. - 4,5,15 Bernstein und Bronze, 6 Bernstein, Gagat und Bronze, das Ubrige Bernstein. M. = 1:2.
T. 2: Rimske jantarne najdbe s Ptuja. 1-9 Zgornja Hajdina, grob 24/1973; 10-18 Gasilski dom, grob 5/1977. - 1 jantar, steklo in kovina, 8,16 jantar in bron, drugo jantar. M. = 1:2.
Taf. 2: Romisehe Bernsteinfunde aus 1'tuj. 1-9 Zgornja Hajdina, Grab 24/1973; 10-18 Gasilski dom, Grab 5/1977. - 1 Bernstein, (ilas und Metali. 8,16 Bernstein und Bronze, das Ubrige Bernstein. M. = 1:2.
'/.' .?.- Rimske jantarne najdbe s I'ltija. I Dijaški dom, ob grobu 28/1981; 2 Mežanova ulica, grob 1/1982; 3 Rabelčja vas -zahod, grob 29/1981; 4,5 Obvoznica, grob IV/1988; (>-14 Obvoznica, grob 7/1988. - 3 jantar in gagat, 5 jantar in steklo, 9 jantar in bron, 14 steklo, drugo jantar. M. = 1:2.
Taf. .?.■ Romisehe Bernsteinfunde aus Ptuj. I Dijaški dom, neben dem Grab 28/1981; 2 Mežanova ulica, Grab 1/1982; 3 Rabelčja vas - zahod, Grab 29/1981; 4,5 Obvoznica, Grab IV/1988; 6-14 Obvoznica, Grab 7/1988. - 3 Bernstein und Gagat, 5 Bernstein und Glas, 9 Bernstein und Bronze, 14 Glas, das Ubrige Bernstein. M. = 1:2.
Neolitizacija Evrope. Slovenska perspektiva. Prispevek k diskusiji
Mihael BUDJA
Izvleček
Avtor analizira Veluščkovo kritiko pojasnitve procesa neo-litizacije na območju Dinarskega krasa Slovenije. Kritiko in-terpretativnih nastavkov zavrne in ugotovi, da kljub kritičnim zapisom podatkov o procesu neolitizacije na področju Dinarskega krasa Slovenije ni prav nič manj, le bolj očitni so.
Abstract
The author analyses Velušček's critical views on the interpretation of the Neolithisation process in the Karst area of the Dinaric Slovenia. He rejects Velušček's criticism of his interpretative propositions as unfounded, and concludes that in spite of the existing criticism evidence on the Neolithisation process is not scarcer, on the contrary, it has been made more prominent.
UVOD
V diskusijo o slovenski perspektivi študija procesov neolitizacije Evrope vstopamo zaradi petih razlogov. Prva dva sem kot interpretativni izhodišči predstavil že v eni prejšnjih razprav (Budja 1993, 173-174).
Prvi razlog se namreč nanaša na oceno, da periodna paradigma, ki vsebuje "... podmeno o kronološkem, kulturnem in prostorskem izključevanju mezolitskih in neolitskih vsebin, pri čemer so bile slednje prepoznane le s pomočjo lončenine in glajenih orodij." (ib. 173-174), ni nastavek, ki bi omogočal relevantne pojasnitve procesov neolitizacije. V premislek smo ponudili moderne mul-tidisciplinarne pristope k študiju prazgodovinskih gospodarstev, upoštevaje model prehoda na kmetovanje in koncepta poljedelske meje ter selektivnega prevzemanja posameznih elementov pridelovalnega gospodarstva. Zapisali smo, da so pri tem ključni regionalni konteksti in daje z vidika neolitizacije Evrope dogajanje na območju Caput Adriae vpeto v dogajanje v Sredozemlju (ib. 171-172,174).
Drugi razlog je vezan na neprijazne okoliščine arheoloških raziskav. Opozorili smo, da bo "...
predstavitev našega razumevanja procesov neolitizacije na področju Caput Adriae fragmentarna..." (ib. 174). Zaradi nesistematičnih in nekonsistentnih raziskovalnih pristopov imamo namreč na voljo le malo podatkov o mezolitskih in neolitskih gospodarstvih. Upali smo, "... da bo naš poskus aktualiziral pomen stratigrafskih izkopavanj, tehnik mokrega in suhega sejanja, analiz gospodarskih prostorov, C14 datacij, analiz sledi uporabe, ki so se ohranile na kamenih orodjih in seveda analiz paleookolja s posebnim poudarkom na študiju rastlinskih in živalskih ostankov, deponiranih v mezolitskih in neolitskih naselbinskih depozitih." (ib. 174).
Tretji razlog se navezuje na nespregledljivo dejstvo, daje Dinarski kras Slovenije eno najbolj pre-kopanih arheoloških področij. Toda, noben spodmol, nobeno jamsko najdišče pa ni bilo izkopano stra-tigrafsko. Na voljo ni C14 datumov, ne sistematičnih študij razvoja paleookolja. Podatki o "ar-tefaktnih skupkih", ki jih je mogoče navezati le na mersko določene izkopne plasti in na retrogradno pojasnjene profile izkopnih polj, so mnogo premalo. Površinski pregledi okolice jam in spodmolov niso bili opravljeni. Zaradi nesistematičnih raziskovalnih pristopov in arbitrarnih iz-
kopavanj so v arheoloških palimpsestih dokončno izbrisani podatki o kulturnih in naravnih procesih. Zal smo izgubili možnost študija mezolit-skih in zgodnjeneolitskih zapisov tudi v ključnih najdiščih, kjer je sicer dokumentirana celovita poz-nopleistocenska in holocenska stratigrafska sek-venca.
Četrti razlog povezujemo z relevantnostjo teme - neolitizacijo Evrope, ali drugače, s prehodom na kmetovanje. Z njeno pomočjo želimo oblikovati multidisciplinarni raziskovalni pristop tudi v slovenskih prazgodovinskih študijah. Te morajo prestopiti kataloški deskriptivizem, poseči po modernih konceptih in analitskih postopkih ter se vključiti v živahne evropske prazgodovinske raziskovalne tokove. Ker se želimo izogniti ponovnemu nerazumevanju, še enkrat ponujamo v presojo nekaj osnovnih in lahko dostopnih primerov (Hunters in Transition. New Direction in Archaeology, 1985; The Neolithisation of the Alpine Region, Mo-nografie di "Natura Bresciana" 13, 1990; Transitions to Agriculture in Prehistory, Monographs in World Archaeology 4, 1992; Archaologische Informational 16/1,2, 1993; Neolitske študije, Por. razisk. pal neol. eneol. Slov. 22, 1995).
Peti razlog. Pri njegovi predstavitvi si bomo pomagali z analizo poznomezolitskih in zgodnjeneolitskih arheoloških vsebin v Crvenih stijenah. Najdišče smo v že citiranem delu zaradi njegovega izjemnega interpretativnega pomena večkrat omenjali (ib. 163-164,177-178). Tokrat predstavljamo izključljivost arheoloških interpretacij. Vsebina je poučna tudi zato, ker so pri izkopavanjih sodelovali slovenski raziskovalci. Prvi del je težko, morda celo nemogoče dokumentirati. Temelji namreč na ustnih informacijah dr. Mitje Brodarja o nezanesljivem razmejevanju pleistocenskih in ho-locenskih plasti ter nejasnih holocenskih strati-grafskih superpozicijah. Drugi del govori o do-mestikatih v poznomezolitskih plasteh in njihovi stratigrafski supcrpoziciji z zgodnjeneolitsko plastjo z impresso-cardium keramiko. Pri tem sta nam na voljo dve pojasnitvi. Po prvi so bile v mezolit-ski IV inzgodnjeneolitski III plasti odkrite le kosti divjih živali. Gospodarstvo naj bi temeljilo predvsem na lovu. Gospodarske strategije naj se ne bi spreminjale (Benac 1975, 127). Po drugi so v mezolitskih in neolitskih plasteh odkrili kosti udomačenega kratkorogega goveda in balkanske koze (Malez 1975, 159-160). Pri tem velja opozoriti še na kostne ostanke ovce in domnevno udomačene svinje že v mezolitskih plasteh (Rakovec 1958, 69; Basler 1983, 41). Podatki o udomačenih živalih so nam torej na voljo. Vprašanje je le, ali res v mezolitskih kontekstih. Morda lahko arheološ-
ki zapis v plasti V in IV interpretiramo kot fazo dosegljivosti (Zvelebil 1990,10-13; 1994, 109-120, 130-139). Podatek, da v teh plasteh ni bilo lončenine, ne pomaga kaj dosti. Nemočni smo tudi ob dejstvu, da C14 datumov ni na voljo in kronološko koreliranje s poznomezolitskimi ali zgodnje-neolitskimi zapisi na Peloponezu, Balkanu in jadranski obali zato ni mogoče.
In sedaj k bistvu petega razloga. Primerljiva stratigrafska sekveca in podoben arheološki palimpsest sta bila odkrita tudi na slovenskem Dinarskem Krasu v Podmolu pri Kastelcu. Dosegljivi niz podatkov je zelo dragocen. Na podatek o domestikatih v predneolitskem kontekstu (plast 13) se namreč veže nespregledljivo dejstvo o pašništvu in zgodnjem antropogenem vplivu na gozdno vegetacijo (Turk et al. 1993, 70-71; Velušček 1995, 330,336; Culiberg 1995, 205,207). Toda tudi na tem najdišču ostajamo brez C14 datumov in podatkovna baza je v tem delu primerljiva s podatkovno bazo Crvenih stijen, izkopanih leta 1955 in 1956! V našem delu smo opozorili še na Ste-našeo in Malo Triglavco, najdišči s podobnima stra-tigrafskima sekvencama in arheološkima vsebinama nedaleč proč na Tržaškem in Divaškem krasu (Budja 1993, 178,190). V kontekstu podatkov iz Istre smo dostopne arheološke vire iz Podmola pri Kastelcu in Stenašce uporabili pri oceni relevantnosti modela neolitizacije, temelječega na ideji sekundarnih centrov neolitizacije in predpostavki o postopnem širjenju t. i. neolitskega paketa iz južne Dalmacije na podočje Caput Adriae. Kljub fragmentarnim podatkom smo ugotovili, da ideja o Tržaškem Krasu kot "pribežališču lovcev" in teza o regionalni vlaški skupini, s katero naj bi se to področje neolitiziralo šele v srednjem neoliti-ku, nista realni (ib. 167,176-177,183,188-189). Podobno velja tudi za hipotezo o tisočletje dolgem zamiku med pojavom pridelovalnega gospodarstva na južnem in severnem delu vzhodno jadranske obale (ib. 176-178,188-190). Žal se interpre-tativnih vrednosti podatkov iz zgodnjeholocen-skih plasti v Podmolu pri Kastelcu izkopavalca nista zavedala.
INTERPRETATIVE) OZADJE DISKUSIJE IN KRITIKA VIROV
Čeprav je Velušček začel s kritiko pojasnitev procesov neolitizacije in prehoda na kmetovanje na področju kraške Dinarske Slovenije, ni prepoznal interpretativnega pomena podatkov iz Podmola pri Kastelcu. Za resno kritiko pa je poleg tega potrebno tudi poznavanje in razumevanje in-
terpretativnih modelov in analitskih pristopov.
Velušček kritiko "Slovenskega vidika procesov neolitizacije Evrope" začenja z interpretativnim nastavkom, ki ga zameji s tradicionalnim arheološkim opisom sedimentov in njihovim arbitrarnim primerjanjem v različnih jamah in spodmo-lih. Ta opis mu služi kot pripomoček pri razmejevanju pleistocena in holocena ter mezolitika in neolitika. Kljub veliki ambiciji njegove ugotovitve niso drugačne od naših. Glede na objavljene podatke in neopravljene analize je plast 13 v Pod-molu pri Kastelcu mogoče interpretirati kot "plei-stocensko ali holocensko, vsekakor pa predneo-litsko" (Velušček 1995, 328,334; Budja 1993, 177,189). Nespremenjeno ostaja tudi dejstvo, da je po mnenju izkopavalcev pleistocenske in ho-locenske plasti mogoče razmejiti s pomočjo lončenine, kajti "... glede na to, da je bila keramika v skoraj vseh plasteh, razen v zadnjih dveh (12 in 13), lahko vse druge plasti pripišemo holocenu." (Turk et al. 1993, 50)! Resna diskusija bo mogoča šele potem, ko bodo opravljene sistematične sedimentološke in pedološke analize ter analize procesov oblikovanja paleotal, povezane s prepoznavanjem naravnih in antropogenih procesov, ki so povzročali obsežna odlaganja in nalaganja plasti v jamah in spodmolih kraške Dinarske Slovenije. Pri tem seveda ne smemo spregledati očitnih sprememb naravnega okolja v borealu in atlanti-ku, ki so se dogajale v regiji in blizu nje (Bosc-hian, Montagnari-Kokelj 1984,40-50; Shackleton, Van Andel 1985,7-20; Marocco 1989, 87-110; 1991, 1-26; Cremaschi 1990, 71-89).
Drugi nastavek se navezuje na Miillerjevo ti-pološko razvojno shemo vzhodnojadranskega zgodnjega neolitika, prisotnost impresso keramike v jamskih depozitih na Tržaškem Krasu in na kore-liranje metličaste in impresso ornamentikc (Velušček 1995, 328-330,334-336). Miillerjevih argumentov ne bomo ponavljali (Miiller 1991, 317,327; 1994,117,119,126-127,143; Budja 1993, 178,190). Dodali jim bomo še podatek o jamskem najdišču Spila, v katerem je bila v najstarejši zgodnjeneolitski plasti 7 (faza la) odkrita keramika, okrašena v impresso, impresso cardium in metličasti tehniki (Markovič 1985, 21, 1.1,2). Veluščkovi "upravičeni razlogi" proti povezovanju metličasto okrašene keramike z impresso kulturo, so torej neupravičeni. Neupravičen je tudi dvom o razprostranjenosti impresso cardium keramike na Tržaškem Krasu. Na voljo so nam namreč preverjeni podatki o najdišču Pejca v Lašci, Pečina na Leskov-cu in Pečina pod Muzarji (Miiller 1994,141-142,310-311). Pri tipoloških in kulturno-razvojnih analizah je Velušček žal spregledal še eno pomembno
podrobnost - diskusijo o najstarejši neolitski fazi s keramiko na vzhodni jadranski obali. Po Par-zingerju to ni faza z impresso ali impresso cardium keramiko, ampak, podobno kot na Vzhodnem in Južnem Balkanu, Peloponezu in Anatoli-ji, monohromno keramiko (Parzinger 1993,53,77-79; Miiller 1988, 219-235; 1991, 338; 1994, 124-127; Budja 1993, 167,182). Spregledal je tudi podatek, da je bila v Stenašci skupaj z geometričnimi orodji (pozni castelnovienski kontekst) deponirana neokrašena (monohromna) keramika (Biagi et al. 1993, 48,61; Budja 1993, 178,190). Popolnoma zgrešena pa je njegova ocena: "Glede na radiokarbonske datacije je keramika iz plasti 3a Stenašce mlajša od impresso keramike, "najdene" v Pejci v Lašci" (Velušček 1995, 329,335); nes-pregledljivo je namreč dejstvo, da iz Pejce v Lašci pač nimamo nobenega C14 datuma. Žal je neresno tudi sklicevanje na primerljivost C14 datuma iz Stenašce z datacijami impresso A stopnje, ki jih objavlja Miiller (Velušček 1995, 329,335). Velušček je očitno spregledal, da je Miiller C14 datume kalibriral na la ali 1. velikost standar-ne deviacije, ki zagotavlja le 68,2% statistične verjetnosti srednjih vrednosti objavljenih datumov. Če k temu dodamo še koledarske razmike objavljenih datumov, se C14 datum iz Stenašce prekriva z datumi omenjene zgodnjeneolitske stopnje (Miiller 1994, 346-352). O uporabni (ne)vred-nosti modela neolitizacije vzhodnojadranske obale, ki temelji na zaporedju C14 datumov, smo že govorili (Budja 1993, 176-177,188-189).
Tretji nastavek se nanaša na domestikate v pred-neolitskih kontekstih. Tu Velušček upravičeno korigira našo trditev, da so bile v predneolitski plasti 13 v Spodmolu pri Kastelcu odkrite tudi kosti "na pol udomačene svinje". Te so v resnici dokumentirane šele v plasti 10 (Turk et al. 1993, 72). Za boljše razumevanje procesov udomačitve divje svinje v evropskih mezolitskih in neolitskih kontekstih pa Veluščku predlagamo pregled Benec-kejeve razprave (Beneckc 1993, 19-30). Še vedno pa ostaja nespremenjen podatek o kosteh drobnice, deponiranih v omenjeni predneolitski plasti (Turk et al. 1993, 72, Tab. 5,6).
Četrti nastavek je zamejen z najdbo inciziva ovce ali koze v mezolitskem kulturnem horizontu na najdišču Pod Črmukljo pri Šembijah (Velušček 1995, 331,336). Ostanki drobnice so bili v arheološkem kontekstu najdišča odkriti in dokumentirani (Pohar 1986, 16; Brodar 1992, 25). Kasneje so bili iz ar-tefaktnega zbira na interpretativni ravni izločeni. Arbitrarna odločitev je temeljila na naslednji oceni: "Ker pri nas niti koza niti ovca v mezoli-tiku še nista bili udomačeni, je zob kasneje na
kakršen koli način (npr. obdelovanje zemlje) zašel globje v tla in se pomešal s starejšimi najdbami" (Pohar 1986, 16). Podobno velja tudi za keramiko. Čeprav je bila odkrita v mezolitskem kulturnem kontekstu (Brodar 1992, 25), je bila kasneje iz njega izločena. Tudi ta odločitev je arbitrarna: "Edina kulturna plast je torej humus in globje raziskavovanje ni potrebno. V humusu so sicer vidne neke barvne spremembe, ki pa jih ne smemo razlagati kronološko, ker vemo, da je bil humus mnogokrat prekopavan. Zaradi tega tudi ne moti nekaj kosov keramike, saj je izključeno, da bi šlo za istočasne kulture. Prazgodovinsko gradišče je bilo neposredno nad našim najdiščem na platoju nad skalno steno. Pojav keramike torej ne preseneča, z mnogo starejšimi mezolitskimi najdbami pa se je pomešala pri obdelovanju." (Brodar 1992, 25). Veluščku svetujemo, da namesto opletanja z gojenjem "...zeljnih sadik, ki so jih pozneje presajali na njive..." (Velušček 1995,331,336), preveri trditev o primerljivosti neobjavljenih keramičnih fragmentov z železnodobno lončenino. Postopki določanja tehnoloških tipov so mu na voljo.
Peti nastavek ali "rožene kopače sekirastih oblik" iz Male Triglavce. Očitek, da Budja navaja paralele, ne da bi citiral literaturo (Velušček 1995, 331,337), je neresničen. Na voljo sta citata in opomba (Budja 1993, 178,190), v kateri smo navedli paralele tudi za druge koščene artefakte. Pri tem smo opozorili na pomen povezav z mezolitskim
kompleksom Riparo Gaban v Severni Italiji. V presojo smo ponudili možnost, da "... so se tudi na področju Caput Adriae razvile t. i. kompleksne mezolitske skupnosti, ki so vzpostavljale kontakte na dolge razdalje in selektivno (prestižno) prevzemale elemente pridelovalnega gospodarstva." (Budja 1993, 178, op. 14). Pri objavi četrte kopače se je Veluščku zapisala še ena nedoslednost : "V primerjavi z doslej neobjavljenim kosom se zdi, da so trije kosi le polizdelki, čeprav je to izključeno." (Velušček 1995, 332,337).
Šesti nastavek in Breg pri Škofljici. Tudi namig o Budjevi manipulaciji z "...datacijo oglja iz plasti 3a Brega pri Škofljici..." (Velušček 1995, 332,337) ni resničen. V tekstu namreč opozarjamo na težave, ki jih pozročajo nedosledne objave C14 datuma z Brega pri Škofljici. V obtoku so namreč preveč različne koledarske vrednosti datuma, nekatere celo brez oznak štetja, druge z napačnimi oznakami, da bi ga lahko jemali resno (Budja 1993, 175,187, op.8). Objave različnih koledarskih vrednosti istega vzorca predstavljamo še enkrat: 6830 ± 150 (Pohar 1984, 19); 4880 ± 150 BC (Frelih 1986, 32); 4880 ± 150 BC in 6830 ± 150 BP (Josipovič 1992, 38); 5650-5390 (5535) BC in 6630 ± 150 BP (Miiller 1991, 355; 1994, 351).
Na koncu lahko ugotovimo, da kljub kritičnim zapisom podatkov o procesu neolitizacije na področju kraške Dinarske Slovenije ni prav nič manj, le bolj očitni so!
BASLER, D. 1983, Paleolitske kulture u Jadranskoj regiji Jugoslavije. - Glas. Zem. muz. 38, 1-52.
BENAC, A. 1975, Mladi praistorijski periodi u Crvenoj stijeni. - V: Crvena slijena. Zbornik radova, 121-146, Nikšič.
BENECKE, N. 1993, Tierdomestikationen in Europa in vor-und fruhgeschichtlicher Zeit - Neue Daten zu einem al-tem Thema. - Her. Rom. Germ. Kotnm. 74, 5-47.
BIAGI, P. et al. 1993, The Late Mesolithic and Early Neolithic Settlement of Northern Italy: Recent Consideration. - Por. raz. pal. neol. eneol. Slov. 21, 45-68.
BOSCHIAN, Ci. in M. MONTAGNARI KOKELJ 1984, Siti mcsolitici del Carso triestino: dati preliminari di analisi del territorio. - V: Preistoria del Caput Adriae. Atti del Convegno Internazionale, Trieste 19-20 novembre 1983, 40-50, Udine.
BRODAR, M. 1992, Mczolitsko najdišče Pod Crmukljo pri Šembijah. - Arh. vest. 43, 23-30.
BUDJA, M. 1993, Neolitizacija Evrope. Slovenska perspektiva. - Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 21, 163-193.
CREMASCHI, M. 1990, Pedogcnesi medio oloccnica cd uso dei suoli durante il Neolitico in Italia settentrionale. - V: The Neolithisution of the Alpine Region, Monogral'ie die "Nalura Bresciana" 13, 71-90.
CULIBERG, M. 1995, Dezcrtifikacija in reforestacija slovenskega Krasa. - Por. raz. pal. neol. eneol. Slov. 22, 201-218.
FRELIH, M. 1986, Breg pri Škofljici - mezolitsko najdišče na Ljubljanskem barju. - Por. raz. pal. neol. eneol. Slov. 14, 21-58.
JOSIPOVIČ, D. 1992, Mezolilik v Sloveniji. Magistrska naloga, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
MALEZ, M. 1975, Kvartarna fauna Crvene stijene. - V: Crvena slijena. Zbornik radova, 147-169, Nikšič.
MARKOVIČ, Č. 1985, Neolil Črne Gore. - Centar za arheološka istraživanja Filozofskog fakulteta u Beogradu 5.
MAROCCO, R. 1989, Lincamcnti geomorfologici della co-sta e dei fondali del Golfo di Trieste e considcrazioni sulla loro evoluzione tardo-quaternaria. - Int. J. Speleol. 18/3-4, 87-110.
MAROCCO, R. 1991, Evoluzione lardopleistocenica - olo-cenica della cosla del Golfo di Trieste. - II Guatcrnario 4.
MULLER, J. 1988, Škarin Samograd - eine fruhneolithisc-he Station mit monoehromer Ware und lmpresso-Kera-mik an der Osladna. - Arch. Korrbl. 18, 215-239.
MULLER, J. 1991, Die ostadriatisehe Impresso-Kultur: zcit-lichc Glicdcrung un kulturellc Einbindung. - Germania 69/2, 311-358.
MIILLER, J. 1994, Das ostadriatisehe Friihneolilhikum. Die Impresso-Kultur und die Neolithisierung des Adriaraumes. - Prahistorische Archiiologie in Siidostcuropa 9.
PARZINGER, H. 1993, Studien zur Chronologic und Kul-turgescliichie derJungstein-, Kupfer- und Friihbronzezeit zwischen KarjMlen undMilllerem Taurus. - Rom. Germ. Forsch. 52.
POHAR, V. 1984, Favnistični ostanki mezolitske postaje na prostem Breg - Škofljica pri Ljubljani. - Por. raz. pal. neol. eneol. Slov. 12, 7-28.
POHAR, V. 1986, Kostni ostanki iz mezolitskega najdišča Pod Črmukljo pri Šembijah (Ilirska Bistrica). - Por. raz. pal. neol. eneol. Slov. 14, 11-20.
RAKOVEC, I. 1985, Pleistocenski sisavci u pripečku Crve-na stijena kod Petroviča u Crnoj Gori. - Glas. Zem. muz. 13, 65-72.
SHACKLETON, J. C. in T. H. VAN ANDEL 1985, Late Paleolithic and Mesolithic Coastlines of the western Mediterranean. - Cahiers ligures de prehistoire et de protohi-stoire 2, 7-20.
TURK, I. et al. 1993, Podmol pri Kastelcu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija. - Arh. vest. 44, 45-96.
VELUŠČEK, A. 1995, Proces neolitizacije kot prehod h kmetovanju, prepoznan v mezolitskih kontekstih kraške Dinarske Slovenije? - Arh. vest. 46, 327-337.
ZVELEBIL, M. 1990, Mesolithic prelude and neolithic revolution. - V: Hunters in transition, 5-15.
ZVELEBIL, M. 1994, Neolithization in Eastern Europe: A View from the Frontier. - Por. raz. pal. neol. eneol. Slov. 22, 107-152.
Neolithisation of Europe. The Slovene Aspect. Contribution to the Discussion
Translation
introduction
There are five basic points I would like to make in my contribution to the discussion on the Slovene aspect of studying the Neolithisation processes in Europe. Two of them were extensively dealt with as interpretative propositions in my original study (Budja 1993,173-174).
The first point is my statement that the chronological paradigm dwells on the following assumptions (a) "the chronological, cultural, and spacial exclusion of Mesolithic and Neolithic contexts" and (b) "The Neolithic ones could only be identified on the basis of pottery items and polished tools" (O.c. 173-174,187). In my study this idea was backed with modern multidisciplinary approaches to studying of prehistoric economies, taking into account the model of transition to agriculture, as well as the conccpt of the agricultural frontier, and selective adoption of individual elements of food production economies. It was also stressed that regional contexts were of key importance, and from the point of view of Neolithisation of Europe, the Caput Adriae area was linked with changes in the Mediterranean (O.c. 171-172,174).
The second point is related to the unfavourable conditions of archaeological research. I noted that "the presentation of our understanding of the Neolithisation processes in the Caput Adriae area will only be fragmentary" (O.c. 174). Due to unsystematic and inconsistent approaches the evidence for Mesolithic and Neolithic economies is scarce. 1 hoped "that this attempt will renew interest in the role of stratigraphic excavations, flotation techniques, the analyses of site catchments, 14C dates, the analyses of traces of wear preserved on stone tools, and naturally the analyses of the paleoenvironment, with a special emphasis on the studies of plant and animal remains intrusive in Mesolithic and Neolithic settlement deposits." (O.c. 174).
The third point concerns the fact that Slovene Dinaric Karst is one of the most excavated archaeological areas. However, not a single rock shelter or cave site was excavated stratigraphically. There are neither 14C dates available, nor systematic studies of the development of the paleoenvironment. The data on "artefact assemblages" which can only be correlated with metrically determined excavated horizons, and with a hindsight interpretation of the profiles of excavated areas, do not suffice. Surface examinations of areas surrounding rock shelters and caves have not been performed. Because of unsystematic research and arbitrary excavations, the evidence about cultural and natural processes of deposition have-
been ultimately erased from archaeological palimpsests. The possibility to study Mesolithic and early Neolithic records in key sites which otherwise would have offered complete late Pleistocene and Holocene stratigraphic sequences, thus no longer exists.
The forth point is related to the topic itself: the Neolithisation of Europe, i.e. the transition to farming. It offers an opportunity in the sphere of Slovene prehistoric studies to establish a multidisciplinary approach. Descriptive cataloguing should be replaced by modern concepts and analytical procedures, thus making Slovene archaeology a part of contemporary trends in European prehistoric research. In order to avoid further misunderstanding of the problem, the following list of studies can additionally highlight the problem: Hunters in Transition. New Direction in Archaeology, 1985; The neolitisation of the Alpine Region, Monografie di Natura Bresciana 13, 1990; Transition to Agriculture in Prehistory, Monographs in World Archaeology 4, 1992; Arclidologische Informationen 16/1, 2. 1993; Neolitske študije, Por. razisk. pal. neol. eneol. Slov. 22, 1995.
The fifth point focusses on the analysis of late Mesolithic and early Neolithic archaeological contexts in Crvene stijene. Due to its major interpretative potential, the site was mentioned several times in my study (O.c. 163-164,177-178). In here, I use it as an illustration of how archaeological interpretations exclude each other. On the one hand, according to verbal communication by Mitja Brodar, it is difficult or even impossible to document stratigraphic distinctions and stratigraphic superpositions of the Pleistocene and Holocene layers. On the other hand, there is evidence for domesticated animals in the late Mesolithic layer, and for its stratigraphic location under the early Neolithic layer with Impresso-cardium pottery. There are two interpretations possible. According to the first, the Mesolithic IV and the early Neolithic III strata contained only bones of wild animals. This suggests the predominance of hunting economy, with unchanged subsistence (Benac 1975, 127). According to the second, however, bones of domesticated short-homed cattle and the Balkan goat (Malez 1975, 159-160) were also present both, in the Mesolithic and Neolithic layers. There were bone remains of sheep and supposedly of domesticated pig found already in the Mesolithic layers (Rakovec 1958, 69; Basler 1983, 41). Data on domesticated animals are at our disposal. However, it is questionable whether they really belong to Mesolithic contexts. Archaeological record in strata V and IV may be interpreted as the availability phase of the transition to farming (Zvelebil
1990,10-13; 1994 (1995),109-120,130-139). However, these two layers contained no pottery. Besides, there are no 14C dates available, so that chronological correlation with late Mesolithic or early Neolithic records in Peloponnesus, the Balkans, and along the Adriatic coast is rendered impossible.
And now to the main issue. A comparable stratigraphic sequence and a similar archaeological palimpsest were discovered also in the Slovene Dinaric Karst, namely in Podmol near Kastelec. The available series of data is extremely valuable. The fact that there is evidence for domesticated animals in the pre-Neolithic context (stratum 13) inevitably presupposes keeping of livestock and an early anthropogenic influence on forest vegetation (Turk et al. 1993,70-71; Velušček 1995, 330,336; Culiberg 1995, 205,207). However, there are no 14C dates available, although data basis from this part correlates with that from Crvene stijene, excavated in 1955 and 1956! In my study Stenašca and Mala Triglavca are also mentioned as two sites with similar stratigraphic sequences and archaeological contexts, which are located in the nearby Trieste and Divača Karst (Budja 1993, 178,190). In the context of the evidence from Istra, the available archaeological sources from Podmol near Kastelec and Stenašca were used to evaluate (a) the relevance of the Neolithisation model based on the idea of secondary centres of Neolithisation, and (b) the hypothesis on the gradual spread of the so called Neolithic package from Southern Dalmatia to the Caput Adriae area. Although the available evidence was fragmentary, i came to the conclusion that the idea of the Trieste Karst as a "refuge for hunters", and the notion of the regional Vlaška group introducing the Neolithic into this area as late as the middle Neolithic, cannot be considered real (O.c. 167,176-177,183,188-189). This can also be said for the hypothesis about a millenium long interval between the appearance of food production economy in the southern vs. the northern stretch of the East Adriatic coast (O.c. 176-178,188-190). Unfortunately the excavators were not aware of the interpretative value of the data from the early Holocene layer in Podmol near Kastelec.
interpretative background of the discussion and criticism of sources
Velušček criticises my interpretations of Neolithisation processes and transition to agriculture in the Slovene Dinaric Karst, not recognizing the interpretative meaning of the data from Podmol near Kastelec. A true criticism, however, implies a good understanding of interpretative models and analytical approaches.
Velušček opens his criticism of "the Slovene aspect of Neolithisation processes in Europe" with a proposition framed by the traditional archaeological description of sediments, and their arbitrary comparison from different caves and rock shelters. This description serves him as a help to draw the boundary between Pleistocene and Holocene, as well as Mesolithic and Neolithic. In fact, his conclusions do not differ from mine. In keeping with the data published, and the unperformed analyses, stratum 13 in Podmol near Kastelec can be interpreted as "Pleistocene or Holocene, in any case pre-Neolithic" (Velušček 1995,328,334; Budja 1993, 177,189). Excavators are also of the opinion that the Pleistocene or Holocene layers can be recognized on the basis of pottery: "Considering the fact, that pottery was contained in almost all strata, except for the last two (12 and 13), all other strata can be attributed as Holocene" (Turk ct al. 1993, 50)! A true discussion will be possible when systematic scdimcntological and pcdological analyses will have been performed, as well as analyses of the processes in the formation of paleosurfaces; they will have to be connected with recognizing natural and
anthropogenic processes that caused extensive sedimentation and deposition of layers in caves and rock shelters of the Slovene Dinara. The obvious changes in the natural environment that took place in this region in the Boreal and Atlantic periods should also not be overlooked (Boschian, Montagnari-Kokelj 1984,40-50; Shackleton, van Andel 1985, 7-20; Marocco 1989, 87-110; 1991, 1-26; Cremaschi 1990, 71-89).
His second remark addresses Miiller's typological developmental scheme of the early Neolithic in the East Adriatic, the presence of the Impresso pottery in cave deposits in the Trieste Karst, and the correlation of whisk and Impresso ornamentations (Velušček 1995, 328-330,334-336). I will not repeat Miiller's arguments here (Miiller 1991, 317,327; 1994, 117,119,126-127,143; Budja 1993,178,190), but, rather, I will supply information on a cave site Spila where in the oldest early Neolithic layer, stratum 7 (la phase), pottery decorated with Impresso, Impresso cardium and wisk ornamentation was found (Markovič 1995, 21, PI. 1,2). This makes Velušček's "justified reasons" against relating wisk ornamentation with Impresso culture unjustified. His doubt in the distribution of the Impresso cardium pottery in the Trieste Karst seems likewise to be unjustified. There is enough evidence from the following sites to confirm the contrary: Pejca v Lašci, Pečina on Leskovec and Pečina under Muzarji (Miiller 1994, 141-142,300-311). In the existing typological and cultural-development analyses Velušček unfortunately overlooked yet another important issue, namely the discussion on the oldest Neolithic phase containing pottery that was registered along the East Adriatic coast. According to Parzinger this phase was not characterized by either Impresso, or Impresso cardium pottery, but, rather, similar to the situation in the East and South Balkans, Peloponnesus, and Anatolia, by monochrome pottery. Velušček also took no notice of the fact that in Stenašca together with geometric tools (late Castelnovian context) undecorated (monochrome) pottery was found (Biagi et al. 1993, 48,61; Budja 1993, 178,190). Besides, his opinion "In terms of the radiocarbon dates, the pottery from stratum 3a is later than the Impresso pottery "found" at Pejca v Lašci" (Velušček 1995, 329,335) is completely ungrounded. Namely: there exists no 14C datation for Pejca v Lašci. His comparison of 14C datation from Stenašca with datation of Impresso A phase quoted by Miiller (Velušček 1995, 329,335) cannot be taken seriously, as he obviously overlooked the fact that Miiller's 14C dates were calibrated to la or to 1st grade of standard deviation, which renders possible only 68.2% of statistical relevance. If calendar intervals of the quoted dates were taken into consideration, the 14C date from Stenašca would overlap with the dates of the above mentioned early Neolithic stage (Miiller 1994,346-352). I have already emphasized the applicable value(lessness) of the Neolithisation model based on the 14C dates sequence for the East Adriatic area.
Vclušček's third remark refers to domesticated animals in pre-Neolithic contexts. Here he justifiably corrects my statement that in Spodmol near Kastelec, bones of "hall domesticated pig" were found in the pre-Neolithic stratum 13. They were in fact documented in stratum 10 ( Turk et al. 1993, 72). I lowcver, in order to obtain a better insight into the domestication process of wild pig, I suggest Velušček reads Beneke's study (1993, 19-30). Evidence on small cattle bones deposited in the above mentioned pre-Neolithic layer, however, remains a fact (Ilirk et al. 1993, 72, Tab. 5,6).
The fourth proposition deals with a sheep or goal incisor found in the Mesolithic cultural layer at Pod Crmukljo site near Šembije (Velušček 1995, 331-336). In the archaeological context of the site, remains of small cattlc were found and documented (Pohar 1986, 16; Brodar l'»l>2, 25). However, they were later excluded from the artefacts lo be interpreted.
The arbitrary decision rested on the following opinion: "Because in our part of the world in the Mesolithic neither goat nor sheep were domesticated, the tooth must have been redeposited (e.g. tilling of soil) deeper into the ground and mixed with earlier finds" (Pohar 1986, 16). The same happened when it came to pottery. Although it was found in the Mesolithic cultural context (Brodar 1992, 25), it was later excluded from it. This decision was also arbitrary: "The only cultural layer is therefore humus, deeper excavation is not necessary. Humus shows certain changes in coulour, however, they should not be interpreted chronologically, as we know that humus has often been dug. A couple of pottery fragments are no evidence, as it is impossible to consider them to belong to contemporary cultures. A prehistoric hillfort was located immediately above ours, on a plateau above a cliff. The appearance of pottery is therefore not surprising; it got mixed with much older Mesolithic finds during soil tilling." (Brodar 1992,25). Velušček is strongly advised - instead of pondering over cultivating cabbage plants which "were later transplanted into fields" (Velušček 1995, 331,336) - to check Brodar's suggested comparison of the excluded pottery fragments with the Iron Age pottery; there are several procedures for determining the technological types at his disposal.
The fifth proposition concerns "horn hoe of an axe-like shape" from Mala Triglavca. Velušček's charge that Budja draws parallels without quoting literature (Velušček 1995, 331,337) bears no ground. There are two quotations and a footnote (Budja 1993,178,190) where parallels are drawn also for other bone artefacts, and a correlation with the Riparo Gaban
Mesolithic complex from Northern Italy was made. In fact I contemplated the possibility "that also in the Caput Adriae area the so called complex Mesolithic societies established long and short distance contacts and selectively adopted elements of production economy." (Budja 1993, 178, footnote 14) and offered it for consideration. When dealing with the fourth hoe, Velušček falls into yet another inconsistency: "In comparison with the example unpublished to the present, these three pieces appear to be only semi-finished products, although this must be excluded" (Velušček 1995, 332,337).
The sixth proposition relates to Breg near Škofljica. The hint about Budja's manipulation with "the charcoal datation from stratum 3a from Breg near Škofljica ..." (Velušček 1995, 332,337) does not bear grounds. In my study attention was focussed to the problems caused by the inconsistent values of 14C date for Breg near Škofljica. There are several differing calendar values of the date in circulation, some of them even without designation, others with wrong ones, so that they cannot be considered serious (Budja 1993,175,187, footnote 8). Let me list them again: 6830+150 (Pohar 1984, 19); 4880 + 150 BC (Frelih 1986, 32); 4880± 150 BC and 6830+150 BP (Josipovič 1992, 38); 5650-5390 (5535) BC and 6630± 150 BP (Muller 1991, 355; 1994, 351).
As a conclusion I can say that in spite of all the criticismm, evidence on the Neolithisation process in the Slovene Dinaric region has not become scarcer, it has only come out more strongly.
Translated by Ljuba ČRNIVEC
Dr. Mihael Budja Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana

Zdenko Žeravica: Axte und Beile aus Dalmatien und anderen Teilen Kroatiens, Montenegro, Bosnien und Herzegowi-na. Prahistorische Bronzefunde 9/18. Franz Steiner Verlag, Stuttgart 1993. 154 strani, 50 tabel.
Pred nami je 18. zvezek devetega oddelka PBF avtorja Zdenka Žeravice iz Sarajeva. V tem zvezku je avtor zbral in kataloško obdelal različna kovinska orodja iz eneolitika, bronaste in delno iz železne dobe, najdena v Dalmaciji, na območju osrednje Hrvaške, v Črni gori ter v Bosni in Hercegovini. Že iz naslova je razvidno, da bomo v tem zvezku dobili podatke o sekirah, kovinskih rudarskih orodjih, glinenih kalupih itd.
Žeravica nam, kakor je v PBF navada, najprej prikaže kratek uvod, zgodovino raziskav in kronološko podlago, na podlagi katere časovno umešča posamezne tipe kovinskih ordij.
Naslednje poglavje je skupaj s tablami okostje vsakega zvezka serije PBF. Avtor nam na 122 straneh predstavi katalog kovinskega orodja in kalupov, najdenih na tukaj predstavljenem območju. Najprej so to kaldivaste sekire, kombinirano orodje oz. sekire krampi (Hackenaxte), nato sledijo sekire na uho, kalupi za omenjeni tip sekir in enorezne težke sekire na uho ter sekire, ki imajo cevasti nastavek za na-saditev ročaja (Schaftrdhrendxte). Sledi poglavje o ploščatih sekirah, miniaturnih ploščatih sekirah, o kalupih za ploščate sekire, o pahljačastih ploščatih sekirah, o sekirah z robniki (Randleistenbeile), o plavutastih sekirah, o tulastih sekirah, posebej še o okrašenih tulastih sekirah, o dletih in o železnih primerkih plavutastih in tulastih sekir. Na koncu tega poglavja Žeravica na kratko predstavi nastavke za kovaški meh ali pihalo (Tondiisen), nekaj keramičnih posod, ki so jih uporabljali prazgodovinski metalurgi, talilno pogačo (Guflkuchen) in sekiram podobne miniaturne obeske. Skupaj je to 779 predmetov predstavljenih v risbi ali fotografiji na 49 tablah z najdiščno karto kot dodatkom.
Poglavje o najdbah avtor začne z bakrenimi kladivastimi sekirami tipov Pločnik, Szekely-Nadudvar in Čoka. Sledijo sekire krampi (Hackenaxte) tipa Mugeni, Jaszladany, Kla-dari. Omenjene sekire so verjetno uporabljali kot orožje ali kot statusni simbol, za nekatere primerke pa se domneva, da so jih uporabljali za kopanje zemlje, kot krampe ali molite. Kombiniranim sekiram sledijo sekire na uho tipa Ba-niabie, Corbasca, za pozni eneolitik Slovenije pomemben tip Kozarac, glineni kalupi za izdelavo sekir omenjenega tipa so znani tudi z Ljubljanskega barja. Žeravica omenja kalupe za izdelavo sekir tipa Kozarac z Debelega brda v osrednji Bosni. Bakrenodobnim sekiram na uho sledijo bronasto-dobne sekire na uho, in sicer sekire albansko-dalmatinske-ga tipa, ki se pojavljajo na priobalnem pasu južnega vzhodnega Jadrana in v Bosni od srednje do pozne bronaste dobe. Njihov izvor je treba iskati na vzhodu. Sledijo poznobrona-sto- in železnodobne težke sekire na uho, znane tudi iz znamenitega škocijanskcga depoja. Pri nas so datirane v konec kulture žarnih grobišč. Kot poseben tip so omenjene tudi zgodnjebronastodobne sekire s cevaslim nastavkom za na-saditev ročaja tipa Krtenov. Poleg večkrat objavljene sekire iz Ličkcga Osika je tukaj prvič objavljena tudi sekira z neznanimi najdiščnimi podatki iz Zcmaljskega muzeja Sarajevo.
V naslednjem poglavju se avtor posveti ploščatim sekiram, in sicer najprej sekiram tipa Stollhof-Pločnik, sledijo sekire tipov Spitz, Gurnitz, Szakalhat (pri nas znana po edinstvenem primerku iz Bezgečeve jame), Split in Altheim. V Sloveniji so ploščate sekire tipa Altheim znane z več najdišč (Ljubljansko barje, Korinjski hrib), na Barju so bili ohranjeni celo kalupi za njih izdelavo. Sekiram tipa Altheim sledi soroden sekirni tip Vinča in lepo oblikovane ploščate sekire tipa Griča, ki v Sloveniji niso znane.
Izmed sekir z robniki sc na območju, ki ga avtor obdeluje v tem zvezku, pojavljajo štirje tipi imenovanih sekir, in sicer lipi Ncyruz, Spič, Bizovac in Emmerberg. Prvi tip sekir
seje najverjetneje pojavil že v poznem eneolitiku in se ohranjal v bronasti dobi. Nekateri primerki sekir tipa Neyruz so bakreni, drugi bronasti. Drugi trije tipi sekir z robniki so bro-nastodobni. Sekiram z robniki sledijo za bronasto dobo značilne plavutaste sekire.
Žarnogrobiščnim tulastim sekiram avtor posveti zelo veliko prostora, in sicer od 74. do 108. strani. Pri opisu posebej loči neornamentirane tulaste sekire (te najprej predstavi) od ornamentiranih. Opazno je tudi, da v nasprotju z eneo-litskimi bakrenimi sekirami bronastodobne tulaste sekire niso razdeljene po imenskih tipih, temveč je vsak posamezen tip poimenovan z navadno dolgim opisnim imenom.
Tik pred koncem 18. zvezka se Žeravica posveti nekaterim tipom železnodobnih železnih sekir, kopač itd., ki se pojavljajo v različnih tipih. Očem všečna je rekonstrukcija železne tulaste sekire iz Donje Doline, ki se je ohranila skupaj z lesenim držajem ter nastavkom za kovinski tulec.
Sledi poglavje o livarstvu, v njem so predstavljene najdbe talilne pogače, livarskega keramičnega posodja in eneo-litskih glinenih nastavkov za pihalnik ali za livarski meh.
V zelo zanimivem zbiru bakrenih, bronastih in železnih sekir, dlet, kopač itd. so na koncu predstavljeni miniaturni obeski, ki ponazarjajo dvojne sekire (Labrise) ter v dveh primerih tulaste sekire. Časovno so to železnodobne najdbe.
Delo, ki ga predstavljam, je nastajalo zelo dolgo časa, kar delu, ki je bilo opravljeno za takšno količino najdb, gotovo ni v prid. Prav tako je s citirano literaturo, ki je v sedanjem hitrem življenjskem ritmu nekoliko zastarela, uporabljena Ititeratura sega do leta 1987, toda za območje in najdbe, ki jih omenjeni zvezek obravnava, še vedno temeljna. Razveseljivo je tudi, da je avtor zmogel pripraviti za objavo gradivo z območij, na katerih je do včeraj divjala vojna, in tako znanstvenemu svetu omogočil dostop do trenutno nedostopnih ali težko dostopnih najdb. In prav to je največja vrednost 18. zvezka, ki nam gaje pripravil Zdenko Žeravica iz Sarajeva, ter namen serije Prazgodovinske bronaste najdbe (PBF).
Anton VELUŠČEK
M. Itcl t ran Lloris: Guia de la cerdmica Romana. Libros Portico, Zaragoza 1990.
Na knjigo sem naletela v rimskem Germaniku že pred nekaj leti in moram reči, da je zapustila v meni močan vtis. Žal smo naročeno delo prejeli šele nedavno. Kljub zamudi menim, da je je predstavitev tega zanimivega in obsežnega dela najpomebnejšega španskega keramologa potrebna.
Po splošnem kratkem uvodu, v katerem avtor predstavi izhodišča za študij rimskodobne keramike, sledi izčrpen pregled pomembnejših keramoloških publikacij in njihovih doneskov, seveda z vpogledom na važen delež španskih avtorjev, ki so mnogokrat po krivici zapostavljeni, v naših krogih pa največkrat nepoznani.
Prvo poglavje je posvečeno splošnemu uvodu v študij rimske keramike. Predstavljena je proizvodnja, tipologija in ekonomika. V odstavku o kronologiji avtor obravnava različno žigosanje in pečatenje keramike.
Proizvodnjo keramike je pojasnil zelo izčrpno, s posameznimi etapami pridobivanja gline in razlago različnih postopkov oblikovanja posodja. V pomoč razlagi so slike iz temeljne Hofmanove knjige o sigilati. Pri žganju keramike je zelo izčrpen in se naslanja na delo Nine Cuomo di Caprio. Poglavje zaključuje z razpravo o kupcih in odjemalcih keramičnega posodja ter o namebnosti le-tega.
Drugi del knjige je namenjen tipologiji, kronologiji in razprostranjenosti rimske keramike. Začenja ga z kampansko
keramiko, nadaljuje z italogrško reliefno, sledijo italske, galske, španske, afriške in ostale pozne sredozemske sigilate.
Deveto poglavje je namenjeno španski slikani keramiki, sledi keramika tankih sten in glazirano posodje helenistične tradicje iz vzhodnih, italskih, galskih in rodanskih ter španskih proizvodnih centrov.
Enakovredno finemu namiznemu posodju avtor predstavi namizno in kuhinjsko keramiko ter posodje za pripravo hrane. Posebno poglavje je namenjeno rdečemu pompejan-skemu posodju in afriški kuhinjski keramiki ter terilnicam. Vse te vrste preprostega, a vendar zelo kvalitetnega kuhinjskega posodja srečamo namreč dokaj pogosto tudi na naših najdiščih!
Kot se avtorju zelo znane knjige o amforah spodobi, je namenil izčrpno poglavje transportnemu posodju. Najprej je posebej pozorno analiziral španska proizvodna središča, oblike posodja in žige, ki se na tem pojavljajo. Sledi mali corpus žigov španskih amfor in poglavje o značilnostih trgovanja s španskim blagom. Sledi izčrpna tipološka tabela.
Poglavje o navadnem transportnem posodju je kratko, pa nič manj pomembno, saj je običajno popolnoma prezrto. Prav zagotovo pa so pogosto uporabljali za transport poleg amfor tudi dolije, posebne vrče in pitose.
Devetnajsto poglavje je namenjeno oljenkam. Najprej obravnava italske, sledijo afriške in španske s posebnim poudarkom na tamkajšnjih pečatih in njih razprostranjenosti. Z velikim posluhom za manj izurjene preučevalce rimske keramike je poglavju dodana tipološka ekvivalentna razpredelnica od Dres-sla do Pavolinija.
Sledijo keramične proizvodnje iz srednjega in poznega cesarstva vse do bizantinskega oz. arabskega obdobja. To so korintske in fokejske proizvodnje z vzhodno sigilato. Posebno poglavje je namenjeno dišavnicam in kadilnicam ter nazadnje še posodju s premazom.
Tretji del knjige je namenjen giganstkemu indeksu. Zbrana bibliografija obsega 44 strani, vendar ni pretirana. Sledi tipološka rapredelnica z refencami in geografski indeks.
Vsako poglavje je opremljeno z vsemi potrebnimi kartami razprostranjenosti, seveda s posebnim ozirom na španska najdišča, sledijo zelo bogato opremljene in izjemno lepo oblikovane tipološke tabele, izčrpna bibliografija in če je mogoče tudi izvlečki posameznih petrografskih analiz posodja.
Delo pa ima žal tudi slepo pego za ves tisti dragocen prispevek, ki so ga prispevali starejši in mlajši keramologi vzhodno od Trsta, z izjemo nekaj avstrijskih avtorjev. Zaman boste iskali celo ime znamenite E. Bonis! Prav tako ni sledu o romunskih raziskovalcih vzhodnih amfor in izginile so ruske objave črnomorskih najdišč. Pa natančno vemo, da so tudi tam najdene španske amfore in da med rimskodobno keramiko zavzema velik delež vzhodnomediteranska proizvodnja.
Kljub omenjeni nemajhni hibi je delo izjemno bogata in lepa knjiga z razkošnimi tabelami in kartami, napisana z izjemnim razumevanjem rimskodobne keramične industije in ekonomike.
Delo je nastajalo skozi dolga leta izčrpnega študija in napornega dela z rimsko keramiko in je sad velikanske zakladnice znanja.
Kdorkoli se zanima za rimskodobno keramiko se mora seznaniti s pričujočo knjigo!
Verena VIDMU PERKO in Bernarda ŽUPANEK
A. Toniolo: Le anfore di Altiiio. Societii archeologica Veneta 14. Padova, 1991. 232 strani, 398 slik fotografij in risb.
Delo sodi k vrsti publikacij o amforičnem gradivu severne Italije. Med prvimi je nastal članek M. B. Carre in M. T.
Cipriano (Note sulle anfore conservate nel Museo di Aqui-leia, Ant. Altoadr. 29, 1987, 479-484) med drugimi pa je sledila tudi vrsta člankov o amforah v reviji Quaderni di Ar-cheologia Veneta.
Delo obravnava preko 600 celih in delno ohranjenih amfor iz muzeja v Altinu. Avtorica jih je obdelala po posameznih izkopavalnih akcijah sledeč kronološko topografskemu kriteriju. Razdelila jih je na italske, španske, galske, afriške egejske in vzhodnomediteranske. Obdelala je tudi žige, vedno sledeč tipu posodja na kateremu se pojavijo. Skupaj je znanih 106 žigov. Za lažje razumevanje so dodani zemljevidi izkopanih področij.
Med italskim posodjem srečamo najprej pozno grško italski tip, Dressel 1, Lamboglia 2, Birndizi in sorodne, ovalno jadransko amforo, Dressel 6B, Dressel 6A, Dressel 2-4, posodje z ravnim dnom, sorodne rodoški vrsti, Schorgendor-fer 558 (ali z italijanskim izrazom anfora troncoconica da olive), oblika Cadi ali Dressel 21-22 za suho sadje, Portore-canati in Forlimpopoli ter njim sorodne.
Od španske proizvodnje se pojavljajo le amfore oblike Dressel 7-11 in en primerek Dressel 20 za olje. Amfore za garum so v nasprotju s posodjem za olje številne, četudi domnevajo, da so za garum uporabljali tudi posodje oblike Dressel 6A. Priljubljenost španskih omak pa je izpričana tudi v pozni antiki z ohranjenim ustjem amfore oblike Almagro 50.
Med egejskim posodjem srečamo poznorodoške vrste, kretske Dressel 43 in malo znane Dressel 25.
Glaske amfore so zastopane z obliko Pelichet 47, ki so služile tako za vino kot za olje, v širokem časovnem razponu od 1. do 4. st.
Afriške proizvodnje se pojavijo že zgodaj z obliko Mana C1 punske tradicije, za olive in olje, ki so sočasne starejšim grško italskim amforam. Morda so jih proizvajali tudi v južni Italiji. K poznim afriškim pa sodita tudi cilindrična amfora in špatejon.
Vzhodnosredozemskega izvora so amfore LR 3 ali egej-ski vrč in narebrena amfora, za katero pa žal avtorica ne navaja mednarodne klasifikacije.
Vse tipe je avtorica obravnavala zelo kratko in jedernato s priloženo risbo, z najnujnejšimi podatki o proizvodnji in v skladu z najnovejšim stanjem raziskav.
Sledijo analize najdenega gradiva po posameznih kronološko razvrščenih najdiščih iz petdesetih let naprej začenši z Marcellom, Vigna Bortoletto, Fornasotti, Zuccarello. Zaccello, Canalle Sioncello in dvema nekropolama, slede najdišča Si-lone, Ca'delle Anfore, Sequeslri in nazadnje sporadične najdbe.
Vsako najdišče začenja z osnovnimi podatki in zgodovino raziskav. Sledi katalog amfor, ki je razporejen po tipih posodja in obsega najosnovnejše podatke (manjkajo barvne določitve po Munsellu) in fotografija oziroma risba amfor in napis ali žig. Seveda bi bile risbe amfor veliko primerješe, vendar tudi fotografije zadostujejo. Vsaka risba ali fotografija posode je identificirana in opremljena z inventarno številko, napisi oziroma žigi so transkribirani.
Objavo gradiva zaključuje avtorica z povzetkom, kjer se dotakne nekaterih problemov izvora in datacije posameznih tipov. To poglavje pa je posebnega pomena prav zaradi nove klasifikacije zgodnjih amfor oblike Dressel 6B, ki jih avtorica poimenuje ante 6B in ugotovi značilnosti ter isto-časnost obliki Lamboglia 2.
To spoznanje pa je povsem novo in prinaša velike spremembe v naše poznavanje zgodnjih amfor, še posebej ker se zdi, da je zgodnja proizvodnja neznana v Istri.
Istočasne tem so tudi t. i. Adriatiea I in 2, kijih podrobneje obravnava, tako kol tudi nekaj drugih jadranskih tipov zgodnjega transportnega posodja.
Podrobneje obravnava tudi amfore tipa Portorecanati. Za obliko Schorgendorfer na podlagi petrografskih analiz zanika islrski izvor. Podrobneje obravnava vinsko posodje Dressel
6A in Dressel 2-4, ter skuša ugotoviti vzroke za istočasni import vina v dveh različnih vrstah posodja in ugotavlja da je morda bilo posodje Dressel 6A večnamensko.
Ostale tipe pa obravnava na kratko in navaja le osnovno literaturo. Poglavje zaključi s grafom, na katerem so prikazani tipi amfor najdeni na področju Altina.
Bibliografija bazira na italijanskih avtorjih, če izvzamemo Callenderja, Keaya in Beltrana Llorisa in morda še dveh ali tri manj znana imena. Tudi citirana literatura je pičla in se praviloma nanaša na zadnje italijanske objave, kar je morda vendarle malce preozko. Naravnost moteče pa je neupoštevanje tuje literature v primeru obravnavanja istrskih delavnic, tamkajšnjih žigov in najdišč, ki so ključnega pomena za razvozlavanje proizvodnje posodja Dressel 6B in delavnic Lajkanija Basa.
Vendar knjiga nima namena posegati v širok prostor, temveč je avotrica očitno hotela predvsem zadostiti potrebam objave obsežnega depoja, kar je bilo narejeno dobro, pregledno in na tem nivoju takorekoč brezhibno. Da se je avtorica odločila za ta jedernat način objave, je hvalevredno, saj je dosegla zastavljeni cilj dovolj hitro in dovolj kvalitetno. Knjiga bi lahko postala vzor uspešnega objavljanja starega deponiranega gradiva!
Predvsem pa je velikega pomena predlog za klasifikacijo zgodnjih amfor oblike Dressel 6B in natančna, kratka in je-dernata obravnava ostalih jadranskih tipov transportnega posodja.
Vere na V1DRIH PERKO
Tamas Bezeczky: Amforenfunde vom Magdalensberg und aus Pannonien. Kiirntner Museumsschriften 74. Archaolo-gisehe Forschungen auf dem Magdalensberg 12. Klagenfurt 1994. 195 strani, 12 tabel, 44 slik, s prispevkom o minera-loško-pctrografskih raziskavah S. Josza, R. Sauerja, G. Szakmanyja in T. Weizburga.
G. Piccottini je v predgovoru izrazil svoje zadovoljstvo nad knjigo, ki je izšla le dobri dve leti po izidu publikacije V. Maier-Maidl, Slempel und Inschriften auf Amphoren vom Magdalensberg ■ Wirtschaflliche Aspekte, razširjene diplomske naloge. Oba avtorja sta namreč obdelovala domala isto gradivo in glede na dejstvo, da jc bil rokopis T. Bezeczkcga dokončan že leta 1990 (str. 20) je zamuda bolj obžalovanja kot radosti vredna. Se posebej zato, ker je prva knjiga V. Maier-Maidl izšla s številnimi strokovnimi napakami.
V	kratkem uvodu je avtor orisal zgodovino Norika in Šta-lenskega vrha in skušal pojasniti gospodarski in trgovski pomen kasnejše province zaradi naravnega rudnega bogastva.
V	prvem poglavju o poznorepublikanskih amforah je spregovoril o trgovinski izmenjavi in priseljevanju italskih družin na Štalenski vrh, kar je bil seveda poglavitni vzrok za porabo in stalen dotok italskih prehrambenih izdelkov kot so vino, olje in garum. Najzgodnejše sledi trgovske izmenjave predstavljajo amfore tipa Brindizi, Dressel 1 in Lamboglia 2, ki pa jih avtor žal brez pravega vzroka ne predstavi podrobneje, kot npr. kasnejše posodje. Za primerjavo naj navedemo, da so v naših zgodnjeantičnih najdiščih neredklo prisotne tudi amfore oblike Lamboglia 2. To je bilo transportno posodje za olje in vino iz jadranskega in kampanjskega območja.
Prisotnost zgodnjih amfor avtor povezuje z zgodovinskimi dogodki in trgovskimi potmi, v Iliriku posebej z jantar-sko potjo. Tako omenja, da je v Emoni komajda najden en sam odlomek amfor oblike Lamboglia 2. Menim, da je to preuranjena trditev, saj dobrega pregleda emonskega naselbinskega gradiva sploh še nimamo. Prav tako na sliki št. 1 a)
fotografija amfore iz Ptuja ni oblike Lamboglia 2, temveč pozno grško italska (glej A. Toniolo, Le anfore di Altino, So-cieta archeologica Veneta 14, Padova, 1991, si. 2, str. 16), ki pa je po vsej verjetnosti prišla v ptujski depo iz privatne zbirke, izvirajoč nekje iz Jadrana. Isto domnevam tudi za omenjeno amforo oblike Dressel 1 iz Mestnega muzeja Ljubljana, ki pa je danes žal brez vsake dokumentacije izgubljena.
Med zgodnjecesarskimi oblikami so najprej predstavljene amfore za vino oblike Dressel 2-4. Zanimiva, a preohla-pana je ugotovitev, da so petrografske raziskave ptujske amfore z napisom dale zelo podobne rezultate kot amfore Lajkani-jeve delavnice, pa vendar kljub temu ne moremo izključiti, da gre za severno italsko provenienco. Torej domneva o izdelavi amfor oblike Dressel 2-4 v Istri vsekakor ni potrjena. Tem ugotovitvam je treba dodati, da je med gradivom z brionskega Kastruma, ki sva ga skupaj z avtorjem knjige pregledala letošnjo pomlad, odlomkov amfor tega tipa v primerjavi z Dressel 6B zanemarljivo malo.
Import amfor Dressel 2-4 na Štalenski vrh se začne v letih 15-10 pred Kr., se v poznih plasteh močno poveča in so običajno široko zastopane v najdiščih vzdolž jantarske ceste še vse flavijsko obdobje.
Posodje oblike Dressel 5 je manj pogosto zastopano vinsko posodje iz grškega področja. Znano je s Štalenskega vrha, iz Emone, Ptuja in Savarije. Poleg opisa oblike so navedeni tudi rezultati petrografske analize, ki le potrjujejo že znano dejstvo o egejskem izvoru. Pojavljajo se med avgu-stejskim in flavijskim obdobjem.
Oblika Dressel 6A je verjetno nadaljevanje starejše amfore Lamboglia 2 in je prav tako jadransko posodje za vino. Odlomke med seboj težko razlikujemo. Amfora Dressel 6A je pogosta na najdišču Štalenskega vrha z dvema vrstama žigov M. Herenija Fajdima iz Pičena iz avgustejsko tiberij-skega obdobja in L. Tarija Rufa, prav tako iz Pičena iz tibe-rijsko klavdijevskega obdobja. Petrografske analize so potrdile piccnski izvor gline le v prvem primeru. Datacija gradiva pa je potrdila, da se ta tip posodja pojavlja še vse do sredine 1. st. po Kr.
Obliki Dressel 6B, ki se pojavlja od avgustejskega do ha-drijanskega obdobja, je avtor posvetil največ pozornosti (bralce opozarjam na njegovo najnovejšo študijo. Amphorae and amphora stamps from the Laecanius workshop, Jour. Rom. Arclt. 8, 1995, 41-64).
Podrobno je amfore obdelal z epigrafskega vidika in ugotovil njihovo časovno umestitev. Žig APIC, se pojavlja na avgustjesko klavdijevskem gradivu, APICI jc zgodnje klavdijski, C ATE N je tiberijsko klavdijski, COSAE avgustejski, COSTINI tiberijsko klavdijski, CRISPIN istočasen, CRISPINILI avgustejsko klavdijski, FLAV.FONTAN tiberijsko klavdijski. Podrobno so analizirani žigi iz delavnic Lajkanija Basa, za katerega nedokumentirano trdi, da je bil lastnik vil na Brijo-nih. Avtorje zbral žige Lajkanijevih vilicev v datiranih plasteh. Žig BAR je tiberijsko klavdijski, FELIX poznoavgu-stejski do klavdijski, FELIX.PET liberijski do klavdijski, FEL.TVR zgodnjeklavdijski do flavijski, SPERAT zgodnje-klavdijski, VIAT poznoavgustejski do klavdijski, LAE liberijski do klavdijski.
Ostali žigi na amforah oblike Dressel 6B pa so še MA ASVLI, kije zgodnjeklavdijski, L.TRE.OPTATI liberijski do klavdijski, VARI PACCI avgustejski do klavdijski, L.IVNI. PATIEN morda člani družine Cezernijcev, tiberijski do klavdijski, SEPVLI.IVM iz okolice Padovc je tiberijski do klavdijski, SISENAE istodoben.
Bezeczky trdi, da je v amforah Dressel 6B prihajalo istrsko olje, kar pa se ne ujema z ugotovitvami italijanskih raziskovalcev (glej A. Toniolo, Le anfore di Altino, Socicta archeologica Veneta 14, Padova, 1991. str. 24). Sledi pregled odkritih lončarskih delavnic v Fažani in Loronu in izsledki petrografskih analiz, ki so pokazali razlike med posamezni-
mi skupinami izdelkov, pa vendar jih lahko jasno ločimo na podlagi klastičnih komponent od španskih in srednjeitalskih. Prav tako je sedaj tudi znana žgalna temperatura, ki je segala od 750 pa do 900 °C.
Zelo pomebmen je zaključek poglavja iz katerega je razvidno, da so amfore z žigi VARI PACI, APIC, COSAE, FELIX, VIAT, slednja iz kroga Lajkanija Basa, datirane v avgustej-ski do zgodnjetiberijski čas, tiberijski so C ATE N, COSTINI. CRISPIN, CRISPINILI, FLAV.FONTAN, VARI PACCI, L.IVN.PAETIN ter BAR, FELIX.PET iz Lajkanijevih delavnic. APICI, MA.ASVLI, PACCI in lajkanijca SPERATVS in FEL.TVR iz zgodnjeklavdijevskega obdobja. Na ozemlju južno od Drave so najdene amfore datirane v avgustejsko tiberijski čas, od zgodnjeklavdijevskega obdobja pa jih srečamo tudi na področju severno od Drave. Na sliki 38, str. 103 je nadvse uporabljiva kronološka tabela posameznih žigov.
Dressel 7-11 je posodje španskega izvora za transport ribjih omak. Avtor najprej obravnava titule picte (znan in tudi objavljen iz Ptuja, T. Bezeczky, Gari flos hispanici, v: Ptuj. arh. zbor., 1993, 241-250) kjer je poleg vrste garuma označeno tudi ime trgovca T. THORIJA.
Žiga ČLANI AVCTI in GF HISP sta tiberijsko do klav-dijska.
Amfore rodoške vrste so egejskega in kot je zadnji čas ugotovljeno tudi maloazijskega izvora, zaradi odsotnosti žigov pa ostanejo še naprej datirane v celotno prvo st. po Kr.
Korenasta amfora, imenovana tudi Camulodunum 189, je po zadnjih raziskavah izvorno egipčanska in je služila za suho sadje, verjetno za datelje, se pojavlja v tiberijsko klav-dijskem obdobju.
Posodje tipa Portorecanati je avtor predstavil dokaj mimogrede, brez kataloga objavljenega gradiva. Za to posodje Italijani menijo, da je bilo večnamensko, glede gline in oblike sorodno obliki Dressel 6B, s katero sovpada tudi časovno in teritorialno. Najdbe so koncentrirane predvsem na severno italskem področju. Avtor ne interpretira petrografskih analiz, ki bi bile tukaj toliko bolj zaželene.
Amfora oblike Schorgendorfer 558 je služila za olive, kar izpričujejo tituli picti. V severnih provincah je bil razširjen tip B. Na Stalenskem vrhu se pojavlja samo v poznih plasteh, na panonskih najdiščih pa je izpričana še v začetku 2.st. Degrassi je sicer predlagal istrski izvor, avtor pa poudarja odsotnost na tamkajšnjih najdiščih. Prav tako se od amfor Dressel 6B razlikujejo po petroloških analizah.
V zaključku avtor povzame rezultate raziskave.
Sledi povzetek v angleščini in obsežna bibliografija (z obveznimi napakami pri pisanju slovanskih imen) in obsežno poglavje o mineraloško petrografkih analizah z opisi analiz posameznih tipov amfor. Sledijo tabele in fotografije tankih rezov posameznih primerov.
Knjiga po naslovu sodeč obravnava gradivo s Štalenskega vrha in Panonije, vključuje tudi gradivo iz Emone in nekajkrat tudi gradivo iz Akvileje, kamor zadnji dve mesti upravno nista sodili. Avtor se je omejil na nekaj poznorepublikan-skih in nekaj zgodnjecesarskih oblik transportnega posodja; težišče je na napisih in žigih in tu jc nedvomno tudi največja vrednost dela. Ni jasno, zakaj se omejuje samo na nekatere tipe zgodnjega posodja in niti ni jasno zakaj se omejuje samo na nekatera najdišča, če obljublja naslov celo Panonijo. Gradivo ni obdelano po doslednih principih, ponekod manjkajo katalogi, drugod invcntarne številke, mineraloške analize pa niso narejene dosledno za vse vrste amfor, ali pa vsaj k analizi ni vključena njih interpretacija.
Knjiga je izšla le sedem let za avtorjevim prvencem (T. Bezeczky, Amphorae from the Amber Route in Western Pannonia, BAR Int. ser. 386, 1987), zato bi pričakovali, da jasneje izreče svoje nova spoznanja in eventuelno korigira za-starela, predvsem pa, da jasno označi gradivo, ki je že bilo
publicirano v prejšnjem delu. Najbrž bi si avtor zelo olajšal delo in ga napravil preglednejšega, če bi se osredotočil predvsem na literaturo izdano po 1. 1987, saj je v svoji prvi publikaciji dobro predstavil tako zgodovino raziskav kot tudi vso strokovno literaturo, ki se ukvarja z amforami.
Morda bi bilo tudi smiselno, če bi svoje delo omejil le na žige in napise, kjer tiči največja vrednost predstavljenega dela.
Tipe amfor, ki se pojavljajo brez napisov, npr. rodoške vrste, Schorgendorfer 558, Portorecanati itd. je že obdelal v prvem delu in dejansko predstavljena knjiga topogledno ne doprinaša bistvenih novosti. Tako kot se mi je zapisalo pri prvi avtorjevi knjigi, menim še sedaj, da je slika zbranega gradiva mnogo preveč poenostavljena, saj so slovenski (pa tudi drugi) muzeji polni neobjavljenega in neobdelanega keramičnega gradiva in marsikatera karta razprostranjenosti se bi temeljito spremenila, če bi avtor imel možnost teme-ljitejšega pregleda depojev. Postavlja se torej smisel sinteze, dokler niso opravljene temeljne analize in objave gradiva. Ta naloga pač ostaja desiderat in imperativ naših depojev.
Naj omenim še nekaj drobnih slabosti. Podnapisi pri slikovnem gradivu niso poenoteni. Ponavljanje imena tipa amfore pri vsakem primerku, ko imamo na sliki en sam tip, vnaša nepotrebno zmedo (npr. si. 1). Nekateri tipi so obdelani podrobno s katalogi in petrografskimi analizami, druge le omenja npr. Camulodunum 189.
Kljub vsem pripombam pa je avtorjevo delo velik doprinos k poznavanju provincialne materialne kulture, posebej še Štalenskega vrha, ki je nesorazmerno prednjačil z vsem ostalim odlično objavljenim keramičnim gradivom.
Verena V1DR1H PERKO
Z. Farkas, I). Gabler: Die Skulpturen des Stadtgebietes von Scarbantia und der Limesstrecke Ad Flexum - Arrabona. Corpus signorum Imperii Romani / Corpus der Skulpturen der romischen Welt, Ungarn, II. Budapest 1994. 94 str.
Pred nami je drugi zvezek iz serije osmih načrtovanih zvezkov korpusa rimskih kipov in reliefov iz Madžarske, ki jih izdaja Madžarska akademija znanosti skupaj z Association Internationale d Archčologie Classique. Hkrati je to tudi drugi zvezek, ki je že izšel, poleg sedmega (Kipi in reliefi iz Sopian in območja med Dravo in odsekom limesa nad Lusonijem in Al-tinom), kije izšel leta 1991. Avtorja drugega zvezka sta Zoltan Farkas, ki je obdelal gradivo iz Skarbancije in njenega mestnega teritorija, ter Denes Gabler, ki je objavil gradivo z odseka limesa med kasteli Flexum in Arabono. Knjiga je razdeljena na omenjena dva dela, ki jima je skupnih nekaj kratkih rubrik na začetku (predgovor, kratice, seznam literature) ter v dodatku indeksi in konkordančne tabele. Fotografije, ki so na koncu kataloškega dela, so prav tako razdeljene na dva dela, vendar je gradivo obeh delov kataloga oštevilčeno enotno; pričujoča knjiga vsebuje 118 spomenikov z natančnimi opisi in literaturo in pogosto tudi s kratkim komentarjem, ki bralcu daje najnujnejšo informacijo in ga z navedbo literature in paralel napoti v nadaljni študij. Kritična opomba, ki se vsiljuje na samem začetku, leti na kvaliteto fotografij, kajti presenetljivo je, da je odstotek vrhunsko kakovostnih fotografij, ki bi morale bili predpogoj za vsak zvezek CSIR, razmeroma majhen, nekaj fotografij pa jc izrazilo slabih.
Sicer zasluži knjiga predvsem pohvalo in lahko služi za vzpodbudo, da bi tudi v Sloveniji v bljižnji prihodnosti ugledal luč prvi zvezek te, za študij provincialne umetnosti in arheologije tako koristne serije. Oba avtorja sta gradivo najprej grobo razdelila na samostojno in reliefno plastiko, ki jima
sledijo lažje ali težje opredeljivi arhitekturni kosi. V okviru te razdelitve pa so spomeniki dodatno razvrščeni deloma geografsko deloma vsebinsko. Gradivo iz Skarbancije in njenega mestnega okoliša je predelana diplomska naloga, ki jo je Farkas napisal pod mentorstvom profesorja L. Balle na univerzi v Debrecenu. Pred vsakim kataloškim delom je uvodna študija, v kateri sta avtorja obravnavala zgodovino raziskav in usodo rimskih kamnitih spomenikov ter njihov zgodovinski kontekst. Veliko pozornost sta posvetila mikroto-pografiji in provenienci kamnin, v zvezi s čimer ugotavljata, da so uporabljali predvsem lokalne kamnine z izjemo marmorja, ki je bil uvožen iz sosednjega Norika; iz marmorja so bili izdelani le najdražji spomeniki, kar velja enako za skar-bancijske kot za skupino spomenikov z območja Fleksuma in Arabone.Oba avtorja namenita večji del uvodne študije tipološki razdelitvi spomenikov, ki naj bi bila hkrati (deloma) tudi kronološka. To sta vsekakor dve težji poglavji v sklopu problematike provincialne rimske umetnosti, kajti stilni in drugi umetnostnozgodovinski kriteriji niso kronološko dovolj občutljivi. Tudi tipološko razvrščanje spomenikov je problematično, ker je gradiva malo - je pa nedvomno važno zaradi ugotavljanja vplivov delavnic iz sosednjih območij, npr. Savarije, Karnunta, Petovione. Dobra polovica spomenikov z reliefnim okrasjem nosi napis, zato ne preseneča, da od štirih kronoloških kriterijev, ki so Gablerju pomembni za datacijo spomenikov, kar trije temeljijo na epigrafiki (podatki, ki jih omogoča zgodovina dislokacije vojaških enot, uporaba določenih formul v napisih in tipologija nagrobnikov, ki temelji na vsebini napisov).
Knjiga, ki prinaša novosti in strokovnjaku primerjalno gradivo, je vsekakor zanimiva in važna, pomemben člen v okviru velikopoteznega projekta CSIR, v katerega zvezkih naj bi bila nekoč v prihodnosti v celoti predstavljena provincial-na rimska plastika.
Marjeta ŠAŠEL KOS
G. Piccottini: Grubstelen, Reiter- und Soldatendarstellun-gen sowie dekorative Reliefs des Stadtgebietes von Virunum und Nuchlrage zu CSIR-Osterreich 11/1-4. Corpus signorum Imperii Romani / Corpus der Skulpturen der romischen Welt II, 5. Wien 1994. 135 str., 90 tabel s fotografijami.
Kot je razvidno že iz naslova, pričujoči zvezek obsega vse okrašene nagrobnike, upodobitve jezdecev in vojakov in druge okrasne reliefe z mestnega ozemlja Viruna, glavnega mesta province Norika, zdaj v ruševinah na Gosposvetskem polju, poleg tega pa tudi vse dopolnitve k prvim štirim zvezkom CSIR za Avstrijo. V prvem zvezku je isti avtor objavil kipe z območja Viruna (1968), v drugem okrogle medaljone s portreti in portretne niše (1972), v tretjem reliefe služabnic in služabnikov in v četrtem kultne in mitološke reliefe (1984), vse z območja Viruna. Oštevilčenje spomenikov poteka od 1. do 5. fascikla tekoče in skupaj obsega 675 kosov, v pričujočem zvezku od 401 do 675.
Najdišča spomenikov v okviru virunskega administrativnega območja se grupirajo po lokalnih središčih; to je predvsem Gosposvetsko polje, dalje območje Beljaka (antični.1San-ticum), Podjune, doline Krčice, Labotske doline in območja okoli Neumarkta na Štajerskem. Na razvoj teh centrov je vplivala tako prometna lega kol naravne danosti in bogastva, npr. kamnolomi marmorja v labotski dolini in dolini Krčice. Nahajališča marmorja so bila odločilna tudi za nastanek in razvoj kamnoseških delavnic, od katerih je ena nedvomno delovala na območju Beljaka, druga pa zelo verjetno nekje v Labotski dolini. Število ohranjenih kamnitih kipov in spomenikov z reliefi jc na teritoriju Viruna relativno veliko in
kaže na visoko stopnjo romanizacije, ki jo je koroški prostor dosegel že v 1. stoletju pr. Kr. Na zgodnjo romanizacijo južnonoriškega prostora so odločilno vplivali prijateljski odnosi (hospitium publicum), ki sta jih medsebojno gojila Noriško kraljestvo in rimska država. Z zornega kota teh dobrih odnosov je mogoče razumeti razvoj rimskega emporija na Šta-lenskem vrhu in razmeroma nagel pojav izdelkov rimske umetnosti v naselbini in pozneje, od vlade Klavdija dalje, v Viru-nu na Gosposvetskem polju; skulpture iz Viruna, delo t. i. "virunskega mojstra" zaslužijo zaradi visoke kvalitete še posebno pozornost. Pojav kvalitetne plastike ne kaže zgolj na prisotnost rimskih kolonistov, trgovcev, podjetnikov in obrtnikov, temveč tudi na romanizirano staroselsko prebivalstvo, ki se je prilagajalo rimskemu okusu, sorazmerno blagostanje pa mu je to tudi omogočalo.
Knjiga obsega predvsem natančne opise kamnitih kipov in reliefov, ki jim sledijo tabele s fotografijami. Kratkemu uvodnemu besedilu na začetku knjige sledi seznam pogosto (okrajšano) citirane literature. V kataloškem delu so najprej opisani nagrobniki, nato upodobitve jezdecev in vojakov, sledijo stranske reliefno okrašene ploskve votivnih oltarjev ter stranske okrašene ploskve nagrobnih oltarjev, ki so razdeljene na dve podskupini: na upodobitve delfinov in na upodobitve kantarov, iz katerih rastejo drevesa življenja. Sledijo nagrobni oltarji in ovršja oltarjev z motivi kantara in drevesa življenja; dalje sestavni deli arhitekture, ki so reliefno okrašeni. Te je avtor razdelil na sedem podpoglavij: pilastri okrašeni z rastlinskimi motivi, arhitravi in okrajki z rastlinskim okrasom, vmesni rastlinsko okrašeni arhitekturni členi, reliefne plošče in vmesni členi z upodobitvami živali, reliefno okrašene prekrivalne plošče, kosi zatrepov in razni drugi okrašeni deli arhitekture. V sedmem poglavju so zbrani vsi dodatki k štirim že objavljenim zvezkom, v zadnjem pa različni teže opredeljivi reliefno okrašeni kosi, in kamni negotovega izvora. Sledijo indeksi, ki vsebujejo abecedne sezname imen in stvari, najdišč, krajev, kjer se spomeniki trenutno nahajajo, predvsem muzejev, ter seznam napisov, dalje seznam tabel s slikovnim gradivom in zemljevid najdišč. Med najpomembnejšimi reliefnimi upodobitvami je treba omeniti t. i. "lusus iuvenalis" relief, verjetno z Gracarce pri Sv. Mihaelu na Gosposvetskem polju, ki se zdaj hrani v celovškem Deželnem muzeju. Marmorna plošča prikazuje dva mlada jezdeca, prvi drži prapor (vexillum), drugi nosi ščit; za njima je upodobljen prednji del tretjega konja - jezdec ni viden -, ki prihja izza pilastra. Plošča je morala biti pritrjena na prednjo stran kakega poslopja oz. na bazo kakega večjega spomenika, ki je bil v najtesnejši povezavi z virunsko mladinsko organizacijo luventus Manliensium. Relief verjetno prikazuje vsakoletni mladinski pohod na tekme v jezdenju -lusus iuvenalis. Pilaster na reliefu bržčas prikazuje vrata v prostor, kjer so se te tekme vršile; ohranjeni plošči je morda pripadala še ena, kije upodobitev nadaljevala. Reliefs takšnim prizorom je v okviru rimskih provinc edinstvena najdba.
Več objavljenih spomenikov nudi zanimive paralele za kipe in reliefe ter drugo kamnito gradivo iz Slovenije, tako npr. št. 658 iz Beljaka (= Santicum) za t. i. "pisarja z Vranja" ali, deloma, št. 635 iz Št. Vida na Glini, nagrobnik s štirimi portreti v medaljonih, za štelo Klaturnijev iz Narodnega muzeja ter št. 620 iz Arnoldsteina, eden od dveh levov, ki sta na vsaki strani nekoč varovala grob kake ugledne osebe, za leva s Starega gradu nad Podbočjem, zdaj v Narodnem muzeju. Posebej zanimivi so reliefno okrašeni zaključki nagrobnih oltarjev, ki so pri nas razmeroma redki. S pričujočim petim zvezkom je vzorno končan pregled umetnostnozgodo-vinsko pomembnih kamnitih spomenikov z območja antičnega Viruna, glavnega mesta province Norika.
Marjeta ŠAŠEL KOS
J. Fitz: Die VerwaltungPannoniens in der Romerzeit. I, Budapest 1993. II, 1993. Ill, 1994. IV, 1995. 1901 str.
Pričujoče štiri knjige so najnovejše delo priznanega madžarskega strokovnjaka za zgodovino in arheologijo Pano-nije, in njegovo življensko delo, saj združuje veliko število njegovih dosedanjih prispevkov s področja upravne zgodovine province Panonije - predvsem prozopografskih - in znaša skoraj 2000 strani.
V prvem delu prve knjige avtor obravnava upravno zgodovino Ilirika (tako panonskega kot dalmatinskega prostora) od 35 pr. Kr. do 20 po Kr., torej v obdobju, ko Panonija in Dalmacija še nista obstajali kot samostojni provinci. Drugi del je posvečen Panoniji od leta 20 do 106 po Kr., ko je bila pod Trajanom upravno razdeljena na Zgornjo in Spodnjo. Druga knjiga obsega le en (tretji) del, v katerem Fitz obravnava upravno zgodovino Zgornje in Spodnje Panonije od leta 106 do 214. Tretja knjiga je razdeljena na tri dele: predmet prvega (= četrtega) dela sta provinci Zgornja in Spodnja Panonija v 3. stoletju (214 - 296), v drugem (= petem) delu upravna zgodovina Panonije (ki je tedaj obsegala že štiri province) v 4. stoletju (296 - 395) in v tretjem (šestem) delu zgodovina Panonije v 5. in 6. stoletju (395 - 582).
Četrta knjiga, kije ključ do uporabe prvih treh knjig, vsebuje najprej štiri dodatke: v prvem seznam guvernerjev, visokih državnih uradnikov in oficirjev po abecednem redu, v drugem njihovo poreklo, v tretjem provincialne faste, vse znane letnice, ki se tičejo panonske zgodovine in so kakorkoli povezane z njeno upravo, ter v četrtem konkordanco državnih uradnikov in oficirjev, namreč njihovo porazdelitev za časa vladanja posameznih cesarjev. Knjigo zaključujejo seznami kratic, bibliografija in naknadni dodatki ter obširni in podrobno razdelani indeksi. Ti vsebujejo seznam antičnih virov: antičnih avtorjev in napisov, ter imensko in stvarno kazalo: imena oseb, seznam znanih volilnih okrožij oseb (tribus), seznam rimskih cesarjev, članov vladarske družine in kraljev; seznam omenjanih ljudstev, geografskih imen, imen služb, funkcij in raznih častnih in drugih naslovov; seznam muni-cipalnih funkcij in seznam vojaških enot.
Knjige so hkrati sintetično in analitično delo, saj obravnavajo upravno zgodovino Ilirika in Panonije o začetkov do konca obstoja province v vsej raznolikosti in ob upoštevanju vseh razpoložljivih virov, kljub širokemu okviru in bogastvu urejenega gradiva pa se avtor ni odrekel tudi analizi nekaterih problematičnih podrobnosti v zgodovini rimske uprave ene najpomembnejših obmejnih provinc imperija. K problematiki, s katero se posebej ne ukvarja, navaja relevantno bibliografijo, ki bralca napoti na obstoječe analitične študije.
Za nas posebej zanimivo je uvodno poglavje v prvi knjigi, v katerem Fitz naniza najvažnejše dogodke iz zgodovine osvajanja Balkanskega polotoka; ker obravnava prostor Ilirika v celoti, omenja tako osvajanje bodoče Dalmacije (po ilirskih vojnah, ko je propadlo ilirsko kraljestvo pod ardiaj-sko dinastijo Agrona in Tevte, so bili glavni rimski sovražniki močno ilirsko pleme Delmatov, ki je dalo deželi ime), kot Panonije. Izhodišče osvajanja panonskega prostora je bila Akvileja, od koder so rimske konzularne vojske že v prvi polovici 2. stoletja pr. Kr. takoj po zlomu histrskega kraljestva 177 pr. Kr. prodirale proti Sisciji. Tarča rimskih pohodov so bili predvsem Kami, Iliri (= Japodi), Tavriski, plemena, ki so se upirala rimski ekspanziji in vodila do Rima sovražno politiko, v nasprotju z noriškim kraljestvom, ki je z Rimom gojil prijateljske odnose, od katerih sta obe strani imeli ekonomske koristi.
Prva tri poglavja, v katerih avtor obravnava začetke rimske uprave v Iliriku, začetno fazo municipalizacije in delitev Ilirika na dve območji, so posebej vredna pozornosti, ker je tematika zelo problematična in odpira vrsto vprašanj, na katera moderne analitične študije še niso dale zadovoljivega odgo-
vora in jih tudi Fitz ne more rešiti, čeprav se je v preteklih petdesetih letih s temi problemi tudi sam že soočal v marsikaterem znanstvenem prispevku. Tudi prozopografske analize, ki se nanašajo na prvo polovico 1. stoletja pr. Kr., pokažejo, da še mnogo problemov ni pojasnjenih in je seznam prokonzulov lahko le fragmentaren. Zanimivo je, da do nastopa dinastije Flavijcev ni nespornih dokazov za obstoj dveh samostojnih provinc Panonije in Dalmacije.
Ko listamo po knjigah, občudujemo bogastvo gradiva. V posebnih poglavjih so obdelane administrativne spremembe, posebej pod Trajanom, za časa markomanskih vojn in nekajkrat v pozni antiki, posebna poglavja so posvečena finančni upravi, od ilirske carine do državne pošte (cursuspub-licus); sedež marsikaterega teh uradov je bil v Petovioni. Mimogrede: ne bi se strinjala z avtorjevo razlago carinske postaje statio Enensis, kar čita E(mo)nensis; postaja ostaja prej ko slej nelokalizirana in je ne gre iskati pri Emoni. Avtor posebej obravnava organizacijo rudnikov; natančno je obdelana tudi lokalna mestna uprava vključno s sedeži vladarskega kulta in provincialnimi svečeniki, ki so imeli nad njim vrhovni nadzor. Zlasti podrobni so prozopografski prispevki, v katerih avtor predstavi najprej provincialne vladarske namestnike (legati Augusti pro praetore), dalje legijske poveljnike senatorskega ranga (legati legionis) in vse druge senatorje, ki so bili kakorkoli povezani s Panonijo. Sledijo oficirji in državni magistrati iz vrst rimskih vitezov (od legij-skih poveljnikov nižjega ranga do raznih finančnih upravnikov (procurators) in do nižjih legijskih oficirjev. Navedeni so tudi vsi znani centurioni legij, ki so bile nameščene v Panoniji. Poznoantične razmere so popolnoma drugačne, pojavijo se nove funkcije, ki jih Fitz obdela v petem in šestem delu knjig (praefectipraetorio, praesides, duces, vicarii in drugi).
Knjige niso namenjene branju od prve do zadnje strani, saj so v pravem pomenu besede priročnik upravne zgodovine Panonije in so predvsem namenjene antičnim zgodovinarjem in arheologom, ko se želijo poučiti o konkretnem obdobju in konkretnih osebah. Kot vsak dober priročnik so nepogrešljive za vsakogar, tudi za študente, ki se resno ukvarjajo z antično preteklostjo Slovenije.
Marjeta ŠAŠEL KOS
Corpus inseriptionum Latinarum consilio et auetorita-te Academiae scientiarum Berolinensis et Brandcnburgen-sis edition. Volumen secundum: Inscriptiones Hispaniae La-tinae, editio altera. Pars XIV. Conventus Tarraconensis. Fasc. primus: pars meridionalis conventus Tarraconensis (CIL II- / 14).
Ediderunt G. Alfoldy. M. Clauss, M. Mayer Olive, adiu-vantibus J. Corell Vicent, F. Beltran Lloris, G. Fabre, F. M. Simon, I. Rodii de Llanza. G. De Gruyter et socii. Berolini Novi Eboraci 1995, folio format, XXX + 167 str., 13 tabel fotografij, 4 geogr. tab. in 9 mikrokartic s fotografijami.
Corpus inseriptionum Latinarum, etc. Pars VII. Conventus Cordubensis (CIL II- / 7).
Edidit A. U. Stylow, adiuvantibus C. Gonzales Roman et G. Alfoldy, 1995, folio format, XXXVII + 261 str., 24 tabel fotografij, 3 geogr. tab. in 10 mikrokartic s fotografijami.
Leta 1995 sta izšla dva fascikla monumcntalnega Corpus inseriptionum Latinarum, ki v tem stoletju ni prenehal izhajali, čeprav je po izidu zadnjih suplcmentnih zvezkov v prvih letih 20. stoletja, ki so jih izdali Mommsenovi sodelavci, le sporadično izšel kak posamezen zvezek, tako npr. računalniško obdelani indeksi napisov iz mesta Rima (E. J. Jory), noriških napisov (M. Hainzmann - P. Schubert) in zvezek
rapublikanskih napisov. Moderno izdajo vseh latinskih napisov rimskega imperija od Britanije do Sirije in Afrike je zasnoval in izpeljal predvsem Th. Mommsen.
Več kot sto trideset let po izidu prvih zvezkov je ta publikacija, ki je bila v svojem času epohalna in je odprla možnosti za vrsto novih študijskih usmeritev, od prozopografije in onomastike do sistematičnega študija religij in kultov, državne ter municipalne administracije, zastarela. Mommsen in njegovi sodelavci niso posvečali pozornosti spremljajočim okoliščinam najdbe napisov, za njih je bil v prvi vrsti važen napis sam, niti ne vedno spomenik, na katerem je bil napis vklesan, kaj šele arheološki kontekst najdbe spomenikov z napisi. Napise antične Hispanije je v CIL objavil E. Hubner, pričujoča nova dva zvezka CIL 11 (prvi je posvečen Herbertu Nesselhau-fu ob priliki 80. rojstnega dne, drugi njegovemu spominu) pa sta prva v seriji zvezkov, v katerih bodo ponovno in na moderen način objavljeni vsi hispanski napisi.
V predgovoru so glavni avtorji novih zvezkov razložili razdelitev hispanskih napisov, ki bo upoštevana tudi v vseh na-daljnih zvezkih. Hispanija je bila razdeljena na štirinajst okrožij (conventus), eden od katerih je bil tarakonenski (po mestu Taracco = Taragona). Ker je bilo na območju, ki ga je ta konvent zavzemal, najdenih več tisoč napisov, bodo le-ti objavljeni v treh fasciklih. Pričujoči prvi zvezek obsega južni del konventa, sledil mu bo v nekaj letih zvezek, ki bo obsegal napise Tarakone in njenega administrativnega območja (pripravlja ga G. Alfoldy) in tretji zvezek z napisi severnega dela konventa, ki ga bodo izdali G. Fabre, M. Mayer in I. Roda. Zvezek, ki je pravkar izšel, vsebuje napise sedmih večjih območij, Valencije in njenega mestnega teritorija, Edete oz. Lirije, mesta Jerica in Sagunta, dalje območja med Sagun-tom, Lesero in Dertoso ter napise Lesere in Dertose. Knjiga je v celoti napisana v latinščini.
Preden pride na vrsto objava napisov (in sicer vseh tistih, že objavljenih v CIL II, tistih, objavljenih po izidu CIL II in še nekaj neobjavljenih) vsebuje delo predgovor, v katerem izdajatelji pojasnjujejo principe objavljanja hispanskih napisov; dalje seznam kratic, uvod k tarakonenskemu kon-ventu v celoti in uvod k pričujočemu zvezku. Sledi obširna bibliografija vseh dosedanjih objav in obravnav hispanskih napisov in seznam diakritičnih znakov, ki so uporabljeni v latinskem besedilu napisov. Tem uvodnim poglavjem sledijo napisi razdeljeni na omenjenih sedem skupin, od katerih ima vsaka še krajše uvodno zgodovinsko pojasnilo. Na začetku so omenjeni miljniki, ki sicer v zvezku niso objavljeni, ker bo miljnikom posvečen poseben zvezek C/L; sledijo ponarejeni napisi in napisi od drugod, ki se slučajno hranijo v obravnavanem mestu. Napisi, ki so označeni z zaporednimi številkami od 1 do 814, pred vsako številko pa je 14: 14. his-pansko okrožje, so razvrščeni po zaporedju, ki je v epigra-liki običajno: najprej posvetila božanstvom po abecednem redu bogov; nato vladarski napisi in počastitveni napisi za državne in mestne uradnike ter nagrobniki, ki jih je največ. Nazadnje so objavljeni krščanski napisi in fragmenti. V okviru objave napisov antičnega mesta so na prvem mestu napisi mesta samega, tem sledijo po geografskem vrstnem redu napisi mestnega agra.
Besedila napisov so opremljena z diakritičnimi znaki, ki so izdelani do te mere, da tam, kjer je napis zahteven, besedilo skoraj preobremenijo. Za ločilna znamenja so uporabljeni krogci na sredi vrstice, za / longa i s krativccm, za ligature strešica na prvi črki, da omenim le nekatera od tistih, ki doslej še niso v splošni uporabi. Za zaporedno številko sledi oznaka napisa (npr. oltar, nagrobnik), kratek opis z merami, najdišče in kje se kamen hrani. Besedilu napisa sle-dijo navedba objav, kratek tekstno-kritični komentar in komentar ter datacija.
Med več kot 800 napisi je težko navesti tiste, ki bi posebej izstopali, prvič, ker v sami publikaciji ne izstopajo, dru-
gič, ker bi jih bilo preveč. Daleč največ napisov izvira iz Sagunta in njegovega mestnega teritorija (14, 291 - 757), ki je bilo od obravnavanih mest najbolj znamenito in iz katerega so izvirali tudi senatorji in člani viteškega reda. Ohranjeno je posvetilo Diani, katere kult naj bi po Pliniju prinesli grški kolonisti z Zakinta: njeno svetišče naj bi bilo dvesto let starejše od padca Troje. Med počastitvenimi napisi javnih osebnosti je tudi posmrtni napis za Publija Scipiona, ki je imel velike zasluge za mesto v času 2. punske vojne: ... ob restitutam Saguntum ex s.c. bello Punico secundo.
Drugi zvezek vsebuje poleg več predgovorov, seznama citirane literature in kratic 23 poglavij, na katera so napisi razdeljeni (razdelitev je geografska): 1. Ossigi Latonium, 2. Iliturgi Forum Iulium, 3. Cantigi, 4. Isturgi triumphale, 5. Urgavo Alba, 6. Obulco pontificiensis, 7. Ucia, 8. Epora foe-deratorum, 9. Municipia ignota prope Bujalance et Canete de las Torres sita, 10. Sacili Martiale, 11. Onuba, 12. Cordu-ba colonia patricia, 13. Carbula, 14. Detumo, 15. Solia, 16. Sisapo, 17. Mellaria, 18. Baedro, 19. Mirobriga, 20. Muni-cipium F(lavium) V(—), 21. Iulipa, 22. Municipia (?) ignota prope Castuera sita, 23. Regina. Daleč največ napisov v tem zvezku, ok. 500, izvira iz Kordube (7, 218 - 7, 727a), kar je približno polovica, saj jih je v knjigi objavljenih skupaj 1014. Zvezek prinaša pravo bogastvo napisov, ki nam slikovito pričara pred oči življenje izginulih mest.
Obe knjigi sta na koncu opremljeni z obširnimi indeksi in sinoptičnimi tabelami in sta nepograšljivi za kakršnokoli resno epigrafsko delo in še posebej za študij antične zgodovine in arheologije province Hispanije. Z izidom obeh zvezkov so nadomeščene tudi vse lokalne korpusne izdaje napisov; več kot hvalevredno je, da CIL kot standardna in nenadomestljiva epigrafska publikacija spet začenja redno izhajati. Upati je le, da bodo hispanskim napisom sledili tudi napisi drugih provinc in Italije. Nekaj jih je že v pripravi.
Marjeta ŠAŠEL KOS
Rt m/a Koščevič, Rajka Makjanič: Siseia, Pannonia Superior, Finds and Metalwork Production, Terra Sigillata. BAR International Series 621. Tempus reparatum, Archaeological and Historical Associates Limited. Oxford 1995. 234 str., 74 tabel, 39 slik.
Siscija, ključno mesto za razumevanje razvoja severnega Balkana in južne Panonije, je žal zelo slabo poznana. Topografija je raziskana samo v najosnovnejših obrisih, za večino drobnih predmetov niso znane najdiščne okoliščine. V zadnjih letih so hrvaški arheologi začeli sistematično objavljati drobne najdbe, predvsem sta bili tu dejavni avtorici. Pričujoča knjiga z obetajočim naslovom je posvečena drobnim kovinskim najdbam in teri sigilati. Sestavljena je iz treh delov.
Uvodno poglavje prinaša kratek zgodovinski pregled in topografski oris Siscije. V zgodovinskem delu je nekaj nerazumljivih napak (npr. o Cezarjevem upravljanju Siscije v letu 60 pr. Kr.). Karte so preslikane iz drugih publikacij ter zato ne povsem ustrezne.
Remza Koščevič seje posvetila drobnim kovinskim predmetom: mali plastiki, oljenkam, posodam, vojaški opremi, medicinski opremi, pisalnemu priboru in delom noše. V glavnem gre za primerke, ki so bili že objavljeni v prejšnjih študijah avtorice oziroma v delih drugih avtorjev. Gradivo je predstavljeno z zelo slabimi slikami, saj gre večinoma za neka-kovostno skenirane fotografije iz starejših objav (tudi iz začetka lega stoletja). Pravega kataloga ni, le besedilo Košče-vičeve je zasnovano kot nekakšen katalog: sumarno naštevanje, osnovne funkcije predmetov, splošne datacije. Novejše pomembne ugotovitve niso upoštevane. V poglavju o kovin-
ski proizvodnji so zbrani koristni podatki o polizdelkih. Analize brona, s katerimi so določali primesi ter skušali ugotoviti izvor kovine, niso prinesle željenih rezultatov. Ugotovili so, da je mešanje in pretaljevanja stari kosov kovine zabrisalo vse sledi izvora.
Poglavje o teri sigilati, ki gaje napisala Rajka Makjanič, je v popolnem nasprotju s prvim delom, in sicer po dobri tehnični opremi in odlični študiji. Obravnavana je uvožena fina keramika od konca 1. st. pr. Kr. do začetka 5. st. Katalog je jasen, natančen, s kakovostnimi risbami. V natančni študiji so analizirane oblike, sestava keramike, žigi, mere, delavnice. Najobsežnejše poglavje je posvečeno italski sigilati, kije tudi najmočneje zastopana. Sledijo obravnave primerkov iz južne Galije, Lezouxa, vzhodne Galije, Rheinza-berna, Westerndorfa in Pfaffenhofna, za njimi afriška sigi-lata, panonske in mezijske delavnice reliefne keramike, panonske delavnice žigosane keramike in na koncu korintska reliefna keramika. Ugotovitve so zelo pomembne za razumevanje trgovine v Sisciji in na širšem območju Panonije. Dalo se je rekonstruirati sorazmerne količne uvožene keramike v posameznih obdobjih. Ugotovljeno je bilo, na primer, da so uvažali tero sigilato iz Italije v "valovih". Rajka Makjanič je tako zapolnila veliko vrzel v objavah, hkrati pa je njena študija korak naprej v raziskavah keramične produkcije ter trgovskih povezav.
Očitno je bil namen knjige dvojen: temeljna objava tere sigilate ter pregled arheološke problematike in drobnega gradiva iz Siscije v svetovni literaturi. Žal je bil koncept že v osnovi ali šele v izvedbi popolnoma zgrešen. Prvi del s slabim slikovnim gradivom in nezanimivo študijo ne prinaša nič novega niti poznavalcu niti nekomu, ki si želi samo osnovne informacije. Bolj smiselne bi bile kakovostne primarne objave v domačih hrvaških revijah z daljšimi povzetki v svetovnih jezikih. Pomanjkljivosti kažejo tudi na slabo uredniško politiko serije (ni recenzentov in profesionalnega tehničnega urejanja). Da bomo knjigo še zelo pogosto vzeli v roko in citirali, je edinole zasluga Rajke Makjanič. Njeno delo bi zaslužilo samostojno objavo, ki je ne bi bremenil prispevek Remze Koščevič.
Jana HORVAT
Ljiljana Bjelajac: Amfore gornjeg Podunavlja. Arheološki inštitut Beograd, Posebna izdanja 30. Beograd, 1996. 144 strani, 4 tabele črno belih fotografij.
V kratkem uvodu avtorica spregovori o pomenu študija amfor, kot temelju ekonmskih in trgovinskih raziskav v antiki. Na kratko pojasni proizvodnjo transportnega posodja, postopke izdelave in žigosanje posodja, oziroma označevanje s tituli pieti in tituli puneti. Napisi se največkrat nanašajo na lastnika proizvajalca, včasih pa označujejo tudi vsebino.
Amfore so bile transportno posodje za tri osnovne antične prehrambene izdelke vino, olje in garum včasih pa tudi za suho sadje, sol in posebne vrste salsamenta ali žit. Sledi zgodovina raziskav in klasifikacije amfor ter omembe nekaj pomembnih študijskih srečanj na to temo. Žal med našteto osnovno literaturo ni pojasnjen osnovni princip raziskav posameznih avtorjev in njihov temeljni doprinos, kar je posebej važno pri upoštevanju posameznih klasifikacij.
Objavljeno gradivo izhaja iz najdišč gornjemezijskega dela Podonavja iz 1. do 6. stoletja, za kar se je avtorica odločila zaradi ugodnega stanja raziskav na gradivu tega področja in zaradi geografske lege posameznih najdišč ob reki Donavi, kar je nedvomno odločujoče vplivalo na živahno antično trgovinsko izmenjavo in posredno na številnost tovrstnih najdb,
saj je največji potrošnik vina, olja in garuma prav vojska sta-cionirana v taborih ob donavskem limesu.
Obdelano gradivo obsega v največji meri najdbe iz Vimi-nacija in Singiduna. Na predelu beograjske trdnjave so v zadnjih desetletjih sistematično raziskali velik del tabora legije IV Flavije. V študijo so bile vključene tudi slučajne najdbe ter gradivo posameznih posegov iz civilne naselbine. Zaščitnega značaja so bile raziskave Kostolca in Viminacija, veliko gradiva pa izhaja iz derdapskega predela iz časa gradnje hidroelektrarn, ko je bil socialističnemu napredku žrtvovan velik del te obale in najdišč ob njej. Takrat so raziskali antične trdnjave med Golubcem in Kladovim. Najdišča Taliata, Veliki Milanovac, Cezava - Novae in Transdierna - Tekija so raziskani samo sondažno.
Iz druge etape gradnje derdapskih elektrarn pa izhaja gradivo iz najdišč Karataš Diana, Kostol Pontes, Mala vrbica in Kur-vingrad, Rtkovo, Vajuga, Milutinovac, Prahovo - Aquae, in druga.
Najštevilnejše gradivo izhaja torej iz Viminacija in Singiduna in je bilo večidel že objavljeno skupaj z ostalo keramiko. Statistične raziskave iz mnogih razlogov niso bile mogoče. Edina precizna statistika je bila opravljena na gradivu iz Svetinje iz areala zgodnjebizantinske trdnjave v Viminaciju, kjer je bilo odkritih enajst tisoč odlomkov in prepoznanih (le) sedem tipov.
Avtorica je amfore razdelila po prizvodnjih centrih, kar je glede na negotovo provenienco nekaterih tipov seveda nenavadno in vnaša v študijo dodatne nejasnosti. Med zahod-nomediteranske prišteva italske in španske, slede vzhodno-mediteranske z egejskimi in maloazijskimi, ter pontske in afriške amfore. Obenem pa je avtorica obdelala tudi večjo skupino posodja lokalnega izvora, posebno skupino pa tvorijo amfore neznanega izvora in neidentificirane oblike.
Za vsak posamezni tip je dodana karta zgornjemezijske-ga limesa z označenimi najdišči. V katalogu je dodan opis gline, barve po Munslu in opis tehničnih podorbnosti. Amfore največkrat izhajajo iz široko datiranih plasti in le za redke je bilo mogoče natančnejši časovni okvir, ki je zato toliko dragocenejši!
Med zahodnomediteranske amfore prišteva Bjelajčeva devet različnih tipov, zastopanih z majhnim številom primerkov in se bolj ali manj ujemajo z uveljavljenimi klasifikacijami (npr. po Dresslu, Lambogli, Peacocku in Williamsu, Keae-yu, Rileyu) kijih ponesrečeno izenačuje z nepriznanimi klasifikacijami in splošnimi objavami gradiva (Kelemen, Popihan, Hayes), kar vnaša dodatno in nepotrebno nepreglednost.
K tipu I so uvrščene amfore oblike Dressel 6B. Avtoričin opis ne ustreza splošnim značilnostim oblike (M. B. Carre, Les amphores de la Cisalpine et de I'Adriatique au debut de l'empire, Mel. Ec. franc. Rome 97, 1985, 207-245), prav tako tudi ne trditev, da anlize gline tovrstnih amfor niso bile opravljene (T. Bezeczky, Amphorae from the Amber Rotite in Western Pannonia, BAR Int. scr. 386). Čeprav se avtoričin tip nanaša na tip Dressel 6B nekajkrat razpravlja o tipu Dressel 6 nasplošno, tako npr. ko govori o transportu vina in olja. Najdbe iz zgornjemezijskih najdišč so v glavnem datirane na konec I. in prvi desetletji 2. st., kar se dobro ujema z najnovejšimi ugotovitvami T Bezeczkega v članku Amphorae and amphora stamps from the Laecanius workshop, Jour. Rom. Arch. 8, 1995,41 -64. V katalogu nas začudi predvsem dejstvo, da takorekoč ni prepoznan noben žig Lajkanija Basa. Kljub temu moramo dodati, da sodi žig FELIX (kat. št. 9, si. I, 9) po študijah Tassauxa med izdelke Lajkanijevih delavnic in je bil prepoznan na Stalenskem vrhu in drugje. Iz Poetovija je objavljen v CIL III, 12010.
Tip II je identičen tipu Schorgendorfer 558, znani sta dve varianti. Pogosto se njih pojavljajo napisi, ki se običajno glasijo OLIVA NKiRA/AI.BA EXDULCIS EXSELLENT. Tri amfore istega tipa z napisi so znane tudi iz slovenskih najdišč: iz Ptuja, Celja in Ljubljane, najdišče NUKII. Na obravnavanem
podonavskem področju se pojavlja amfora Schoergendorfer 558 v plasteh iz 2. st., v Singidunu celo v drugi polovici.
Tip III naj bi bil istoveten tipu italskih amfor z ravnim dnom tipa Forlimpopoli. Že na prvi pogled je jasno, da je posodje na sliki IV temu tipu le podobno, niso pa to prave amfore Forlimpopoli (T. Aldini, Arch, class. 30, 1978, 242 ss., klasifikacijo je dopolnila C. Panella, Le anfore italiche del II secolo d. C., v: Actes Siena, Coll. de I'Ec. fran$. Rome 114, 1989, 135-178).
V	tipu IV je avtorica združila obliko Dressel 2-4 in Dressel 43, kar je seveda napačno. Amfore Dressel 2-4 so po grških vzorih izdelovali v Italiji, Španiji in Galiji, Dressel 43 pa so izvorno iz Krete in Francozi jih običajno imenujejo Cretoise 4, (C. Panella, Oriente et Occidente: considerazioni su alcune anfore "Egee" di eta imperiale a Ostia, Bull. corr. hell. Suppl. 13, 1986, 609-637). Posodje na sliki V se ne ujema z nobenim naštetih, še najbolj je podobno rodoškim, npr. si. V, 36. in najlažje mu najdemo sorodnike med amforami iz črno-morskih najdišč, npr. Tanais (T. M. Arsenjeva, C. A. Nau-menko, Usadbi Tanaisa, 1992, t. ris. 21).
Tip V je korenasta amfora Camulodunum 182, (podrobno predstavljena v W. Reusch, Kleine, spitzkonische Amfo-ren. Ein Beitrag zur romischen Schwerkeramik. Saal. Jb. 27, 54-62,1970). Zanimiv je podatek, daje tovrstna amfora znana iz plasti Viminacija iz konca 2. in začetka 3. st. Proizvodni centri so bili v Egiptu, torej vsekakor ne v zahodnem Medi-teranu, služila pa je po vsej verjetnosti za suho sadje, najbrž predvsem za datelje.
V	skupini tipa VI najdemo španske amfore za garum oblike Dressel 7-11. Opisi značilnosti so ohlapni. V mezijskih najdiščih so amfore te vrste datirane v prvo polovico 2. st., vendar na si. VII prikazane amfore ne sodijo k tipu Dressel 7-11. Podrobnejša analiza napisa in oblike je bila nedavno objavljena tudi iz našega prostora.(T. Bezeczky, Gari flos his-panici, v: Ptuj. arh. zbor., 1993, 241-250).
Amfore oblike Dressel 38 so skupina posodja bolj znana pod imenom Bcltran II A. Zanje je značilno široko odprto ustje in votel, koničen zatič. Spada v skupino španskega posodja za ribje omake. Iz podonavskega področja je poznano nekaj Iragmentov, ki jih avtorica le negotovo pripisuje tej obliki.
Velika skupina španskih amfor za olje oblike Dressel 20 je uvrščena k tipu VIII. Nekatere so s pečati. Večina odlomkov pripada kasnejšim primerkom iz srede 2. in 3. st., kar potrjuje trditev T. Bczeczkcga. Posodje na sliki IX sodi po mojem mnenju k obliki Pelichet 47 ali t.i. galoise 4, ki so prihajale iz Galije od konca 1. pa vse do konca 3. st.(F. Lau-benheimer, F. Widemann, Latelier d'amphoras a Corneil-han. Revue d'Archeometrie 4, 1977, 59-82).
K tipu XI sodi mlajša različica amfore oblike Dressel 20, l i. Dressel 23. Na sliki X je ustje amfore, ki je še najbolj podobno obliki Almagro 51 A (najboljši pregled za obliko Dressel 20 in 23 v S. Martin-Kilcher, Die romischen Ampho-ren aus Augsl und Kaiseraugst, Forschungcn in Augst 7, 1987).
Sledi skupina vzhodnomediteranskih amfor. V tem poglavju se L. Bjclajac dotakne balkanskih trgovskih in prometnih žil z. Mcditeranom. Najpomembnejša trgovska pot je bila Donava s pritoki, manj važne poti pa so vodile skozi doline I'imoka in Moravč ter iz Jadranskega morja preko Ulpijane in Naisa.
Med vzhodnomediteranske amfore sodi rodoška vrsta poimenovana Camulodunum 184, za katero avtorica napačno trdi, da so jih imitirali v Italiji. To velja seveda za amfore oblike Kos (Koan type v angleški literaturi). Primerki datirani v 3. st. so slej ko prej le ostanki iz starejših plasti.
•ip XI je amfora oblike Dressel 43 ali Kreta 4, na sliki XII pa so ilustracije posodja sorodne vrste, saj konice ročajev ne presegajo ustja posode (Toniolo jih imenuje posodje rodoške tradicije: A. Toniolo, Le anfore di Altino, Societž archeologica Veneta 14, Padova, 1991, str. 63, si. 115).
K tipu XII je avtorica uvrstila obliko Kapitan II, posodo za vino iz srednjega cesarstva, ki se pojavlja tudi na slovenskem ozemlju. Izdelovali so jo verjetno na otoku Kos.
Tip XIII je zgodnejša oblika tipa XIV, ali bolj znane LR 3 oblike, ki se pojavlja do 4. st. enoročajno, kasneje pa dvo-ročajno. Zanjo je značilna bogato sljudnata glina in nare-brena površina. Posoda je sorazmerno majhna, vretenaste oblike, je prav tako egejskega ali maloazijskega izvora in v literaturi pogosto poimenovana egejski (enoročajni) vrč. Na slovenskih najdiščih je zelo pogosto zastopana, znana je npr. z Emone, Hrušice itd.
V tipu XV so združene amfore LR 4 (tip Gaza) in LR 5-6. Oblike se seveda jasno razlikujejo, kar je razvidno tudi iz priložene slike XVI, in tokom treh stoletij pozne antike tudi spreminjajo. Pogosto so prisotne na poznoantičnih najdiščih, tudi pri nas niso neznane. Poznamo jih iz Pirana, Kopra (Kapucinski vrt). Mosta na Soči, starejši primerki iz 4. st. pa se pojavljajo tudi v Celju in na Ptuju. Tip LR 5-6 ni tako pogost in se od prejšnjega loči po obliki in fakturi z izrazito dvobravno glino. Poznamo jo tudi iz Emone. To posodje je egipčanskega izvora. Amfora št. 71 iz najdišča Aquae je iz zgodnjih justinjanskih plasti.
Gotovo je najdragocenejši prispevek L. Bjelajac poglavje o pontskih amforah, ki obsega tipe od XVI do XXVIII. Opirala se je na zahodu malo poznano romunsko, rusko in bolgarsko literaturo, ter bogata najdišča v vzhodnih deželah. Iz te skupine se tudi na zahodnem Sredozemlju pogosto pojavljajo oblike LR 1 in LR 2 in tip Keay LIII (podrobna in zelo pomembna je nedavna Bonifeyeva datacija in klasifikacija oblik poznih amfor na gradivu iz Marseilla, M. Bonifay, D. Pieri, Amphores du Ve au Vile. a Marseille: nouvelles donnees sur la tipologie et le contenu, Jour. Rom. Arch. 8, 1995, 94-130).
Prav tukaj moramo opozoriti na najnovejša spoznanja, da amfora LR 1 izhaja iz Cipra in obal Male Azije. P. Arthur pa je dokazal, da je vrč Keay LIII iz Kalabrije (P. Arthur, Some observations on the economy of Bruttium under the later Roman empire, Jour. Rom. Arch. 2, 1989, 133-142). Vsi trije tipi so pogosti na naših poznih najdiščih, največkrat skupaj z poznimi oblikami špateje. T. npr. jih srečamo v Piranu na Sv. Juriju in v Židovski četrti, v Kopru med gradivom izkopanim na trgu Garibaldi, na Vrtovinu, v Predja-mi. Križni gori, Črnomlju pri Sv. Duhu, Mengšu, Kranju Kie-selsteinu, Bašlju itd.
Ob številnih najdbah v Podonavju in na naših notranjih in ne le obmorskih najdiščih, smemo domnevati tudi dotok blaga po rečnih poteh vzdolž Donave in Save.
Tip XXIV, znan tudi kot Radulescu 11, je mala posodica enaka trem znanim amforam iz ptujskega tretjega mitreja. V Podonavju se pojavlja že v V. st., karakteristična pa je predvsem za 6. in 7. st. Žal nobena ne izhaja iz datirane plasti.
Tip XXV do XXIX so afriške amfore, med nje je avtorica prištela najprej LR 7 egipčanskega izvora, vendar temu tipu pripisan odlomek na sliki XXIX najverjetneje ne sodi mednje. Tip XXVI je le ena izmed variant prej omenjnega.
Tip XXVII neposrečeno združuje oblike poznih cilindričnih amfor in t.i. špatejona (o zadregah z imenom spateja J. Freed, The late scries of Tunisian cylindrical amphoras at Carhagc, Jour. Rom. Arch. 8, 1995, 155-191), kjer so tudi objavljeni resni pomisleki k Keacyevim variantam tipa XXV in XXVI.
Prav zaradi združevanja žc klasificiranih oblik se avtorica ni mogla izogniti napakam v katalogu. Tako je npr. na si. XXXII žc na prvi pogled ustje špatejona oblike Keay XXVI, varianta S, značilen za 4. in zg. 5. st. znan npr. tudi iz Emone, Rodika, Ajdovščine itd.
Gotovo je zelo dragocen tudi prispevek v poglavju o amforah lokalne proizvodnje (tip XXX do XXXIV), četudi jeza nekatere lokalna proizvodnja nedokazana. Znan jc namreč primer najdbe amfor v pečeh Ravene, pa vendar jc dan-
današnji jasno, da amfor oblik LR 1, LR 2 niso proizvajali v Raveni).
Zadnja skupina so neopredeljeni kosi.
V	zaključku skuša L. Bjelajac orisati gospodarsko zgodovino tega področja, ki pa je zaradi zmotnega združevanja posameznih tipov različnega izvora malce popačen. Prav tako tudi ne drži, da so s smolo premazane amfore vedno služile le za vino, vemo, da so uporabljali nasmoljeno posodje lahko tudi za posebne vrste garuma. Posebej močan uvoz je bil po najdbah sodeč iz pontskega področja, četudi mu avtorica zmotno pripiše kar devet tipov. Zgornja trditev nedvomno drži, saj je afriški import v resnici le pičel, kar je ugotovila že tudi K. Slane v recenziji knjige Andersen Jovanovič o keramiki iz Stobija, pripravljena za 9 J our. Rom. Arch. Na najdišču Bosman predstavljajo afriške amfore vsega le 12 % amforičnega gradiva.
Lokalni proizvodi so dovolj bogato zastopani saj je znanih in raziskanih kar 14 lončarskih in 11 opekarskih peči v Viminaciju ob reki Mlavi. Produkcija je bila tu najbogatejša tekom 2. in 3. st. Iz istega najdišča izhaja tudi glazirana amfora tipa XXXIII iz 4. st. V bizantinskemu obdobju pa lokalna produkcija skoraj domala zamrla, kar avtorica razlaga z močnim importom iz pontskega področja že od 4. st. dalje. To je seveda nedvomno v tesni povezavi z vojaško zgodovino provinc. Prav v bizantinskih utrdbah pa je zastopanost amfor zelo visoka.
V	Dodatku je objavljen seznam raziskanih vojaških po-sotojank na limesu, od koder izhaja objavljeno gradivo. Kratka zgodovina raziskav in bibliografija izčrpna predvsem za vzhodne dežele daje knjigi posebno vrednost. Sledi angleški prevod, seznam uporabljene literature in štiri tabele črnobelih fotografij.
Dobrodošla bi bila tudi podrobnejša karta!
Vemo, da je cenjena in mednarodno poznana avtorica L. Bjelajac umrla preden je uspela dokončati pričujoče delo. Knjigo je za tisk priredila S. Nikolič-Dordevič in zelo verjetno je, da je prišlo do mnogih neljubih napak prav zaradi prerane smrti avtorice. Posebej pri literaturi je očitno, da so mnoga dela navedena, pa vendar niso upoštevani njihovi rezultati! Seveda je v besedilu tudi nekaj bralcu neljubih stvari, kot npr. številke na tabelah so pomešane, kar vnaša dodatne težave pri iskanju. Za številčenje slikovnega gradiva in tipov so dosledno uporabljene okorne rimske številke, kar povečuje možnost napak (J. Freed predlaga tudi za Keaye-vo tipologijo uporabo arabskega številčenja! Jour. Rom. Arcli. 8, 1995, 155-191.)
Vse to pa delu ne jemlje velike vrednosti, saj je prvo te vrste na področju gornje mezijskega Podonavja. Vsakdo, ki se je kdajkoli bavil z amforami, ve kako silno težko je identificiranje odlomkov, posebej še, če je dobra literatura težko dosegljiva, bogate muzejske zbirke zahodne Evrope (Os-tia, Akvileja, Kartagina, Rim) pa takorekoč nedostopne. Opravljeno delo je prelomnica v študiju rimske keramike in vsakemu, ki bo prišel za L. Bjelajac bo lažje.
Ker pa vemo, da je za podobno delo potrebnih veliko let trdega dela, je praznina, ki je nastala za avtorico pričujočega dela toliko večja in bolj boleča.
Verena VIDR1H PERKO
Eva Garam: Das awarenzeitliche Grdberfeld von Tiszafilred. Cemeteries of the Avar period (567 - 829) in Hungary, Vol. 3. Akademiai kiado, Budapest 1995. 697 str., 257 sl„ 252 tab., 2 prilogi.
Velikopotezno zastavljena monografska serija, ki naj bi objavljala avarskodobno gradivo Madžarske in jo jc s prvi-
ma dvema knjigama o področju Baranje začel Attila Kiss, je nato za dolgo časa zastala. Sedaj je pred nami tretja knjiga izpod prizadevnega peresa Eve Garam, Attilove sodelavke v Narodnem muzeju v Budimpešti. Na prvi pogled opazna sprememba v konceptu serije je prehod z angleškega na nemški jezik. Resda je angleščina najbolj poznani svetovni jezik, a obstajajo področja za katera nima svoje terminologije. Tako je tudi zgodnjesrednjeveška arheologija srednje in vzhodne Evrope. In kot se mi je potožil Attila, je imel izredne preglavice z izumljanjem angleških besed, končni izdelek pa je bil slab in vsem težko razumljiv. Zato sedaj kot sourednik (skupaj z avtorico) napake ni hotel ponoviti in se je raje odločil za terminološko mnogo prikladnejšo nemščino. Knjiga je bila napisana do aprila 1985 in je torej do izida minilo 10 let, kar pa njene aktualnosti ne zmanjšuje.
Tiszafiired leži na severovzhodnem Madžarskem in je po mojem vedenju trenutno največje objavljeno avarsko grobišče, saj se številka grobov ustavi šele pri 1282. Da je že samo izdelava kataloga veliko delo, je povsem očitno. Zato je skopost opisnega dela razumljiva, čeprav bi si želeli vsaj še podatke o grobni jami in legi okostja. Le-te ne nadomeščajo niti nekatere risbe grobov, ker se je avtorica odločila le za izbor robov s številnejšimi pridatki. Ostajamo odvisni le od njene statistične analize in kart razprostranjenosti, ki slede katalogu. Prav tako nas ne razveseljujejo risbe, ki so močno shematične, z močnim črno-belim senčenjem, dosledno brez prerezov, z zelo redkimi stranskimi pogledi in popolnim zanemarjanjem barv steklenih jagod. Temu ne odpomorejo niti razmeroma kvalitetne fotografije nekaterih podrobnosti grobov in izbranih predmetov. Idealna je seveda objava steklenih jagod v barvah, z uporabo ustrezne rasterske skale (povzete iz heraldike in veksikologije) pa jih je mogoče povsem korektno predstaviti tudi v črno-beli risbi. Kdor bo torej želel ponovno podrobno proučevati gradivo s Tiszafure-da, se depojskemu delu z originali ne bo mogel izogniti.
Glavni poudarek je avtorica dala analizi gradiva, kar pri skoraj 10 000 predmetih ni bil majhnen podvig. Urejena je klasično po posameznih skupinah podatkov o pokojnikih, grobovih, predmetih. 91 grobov, ki ležijo pod drugimi grobovi, ali pa so jih le-ti poškodovali, daje možnost dobre notranje opore za izdelavo relativne kronologije najdišča, ki jo je avtorica s pridom izkoristila in tudi didaktično nazorno predstavila. Prvotno zamišljenemu računalniškemu razvrščanju gradiva, se jc morala odpocedati, ker ni imela na voljo ustrezne opreme. Po mojem mnenju je morda tako še bolje, saj bi neizdelana metoda matematičnih algoritmov, na kaerih slonijo programi, ki so trenutno največ v rabi, lahko naredila več zmede kot koristi. Tako se je dela lotila ročno. Seveda se ni izognila fascinaciji pašnega okovja, ki so najlepše in najbolj številno ter dovolj časovno občutljivo avarsko gradivo. Izdelala je podrobno klasifikacijo, ki jo pomotoma imenuje tipologija, kar je napaka, ki jo še vedno dela 99,99 % arheologov. Nekaj boljše poznavanje Klejnove monografije o tipologiji, bi arheološki skupnosti močno koristilo. A do tedaj bo preteklo še mnogo vode. Vrnimo se h knjigi. Sledilo je kartiranje tako dobljenih "tipov". Časovno povezovanje na podlagi prostorskega prekrivanja posameznih skupin, ki ga je uporabila avtorica, je tvegano početje, pri grobišču, kjer je očitna dolgotrajna uporaba istega pokopališčnega prostora. Končni povzetek jc vendarle korekten, iz celotne analize je očtna le časovna delitev na pločevinate in vlite okove, resnica, ki je že dolgo znana.
Na podoben način so obdelani uhani, najbolj pogost pridatek v ženskih grobovih. Zanimiva je analiza polmeseča-stih uhanov z zvezdastim priveskom. Po mnenju Čilinskc gre za nakit, ki gaje mogoče povezovati s Slovani. Za Tiszafiired ji Garantova nasprotuje, češ, da gre le za uvožene predmete v uporabi avarskih žena. S tem smo pri diskusiji, ki ne bo doživela konca, dokler ne bodo razčiščena teoretična i/ho-
dišča o pojmu Slovanov, Avarov, etnosa itd. Korektno pa avtorica opozori, da se ta oblika uhanov preneha pojavljati na področju Dnepra, potem ko Hazari tam na začetku 8. st. zavzamejo gradišče Pastirskoe in naselje Semenki, pač pa se istočasno pojavijo v Tiszafiiredu brez krajevnih predhodnikov. V grobu 935 pa je bila polovica zaponke "tipa" Pastirskoe, ki naj bi jo lastnica prinesla s seboj. Vsaj del imenovanih uhanov bi tako lahko pripisali tudi prihodu nove skupine ljudi. Vsekakor gre za zanimivo dodatno iztočnico raziskavi o dotoku novega vala naseljencev v Panonijo iz Ukrajine okrog začetka 8. st. Misliti je pri tem še na nožičke z zavoj-koma (v gr. 369, 793, 880), lonce, ki imajo jamice v robu ustja (teh v Tiszafiiredu ni), in še na kaj. Kaj bi vse to pomenilo za nekakšno slovanizacijo Avarov, je še dodatno vprašanje. - Zanimivo vprašanje postavljajo tudi uhani s stožča-sto zavitim koncem, pri katerih avtorica dopušča možnost slovanskega izvora, časovno pa jih postavlja v 9. st., češ, da jih ni spodnjeavstrijskih najdiščih, ki naj bi propadla v času Karlovih vojn. Taka historična datacija je seveda močno tvegana in ne bo trdna, dokler ne dobi nedvomne arheološke potrditve.
Sledi zelo groba obdelava steklenih ogrlic, kjer klasifikacija zajema samo ogrlice kot celoto. Železne in bronaste ovratnice so na najdišču tujek, ki naj bi prišel s področja Vzhodnih Slovanov. Zanimivo je, da sta bili v grobovih le dve zapestnici, preko sto pa je bilo raznih krožnih, predrtih ploščic. Bolj kratka je obravnava drugih drobnih predmetov, orodja, orožja, konjske opreme. Glinastega posodja v grobovih skorajda ni bilo, pač pa kar nekaj lesenih vedric. Posebej so obravnavani predmeti germanskega, slovanskega in bizantinskega izvora. Pri vsaki skupini predmetov je najprej opravljena razvrstitev znotraj grobišča, nato pa umestitev v širše gradivo Pano-nije, ki naj bi dala tudi absolutno časovno opredelitev.
Avtorica je videla v gradivu 6 časovnih stopenj. Prva pripada priseljencem, ki naj bi osnovali grobišče sredi 7. st. Fenomen, da se je to zgodilo šele po skoraj stoletni navzočnosti Avarov v Panoniji, razlaga s tem, da je prej šlo za nomadsko prebivalstvo, ki se je ustalilo šele v 7. st. Ob koncu 7. st. opaža prihod novega prebivalstva, kar je mogoče povezovati z nastankom drugega avarskega kaganata. V prvih desetletjih sledi ponovni prihod novega prebivalstva, ki prinesejo s seboj tehniko vlivanja. Nekaj časa so tako v uporabi stari predmeti iz pločevino, skupaj z novimi vlitimi. To je v tretji in četrti stopnji grobišča. Peta pripada koncu 8. in začetku 9. st., zadnja pa naj bi bila iz 9. st., iz časa po propadu avar-ske države. Ti ljudje naj bi dočakali naselitev prvih Madžarov in se z njimi zlili v novo ljudstvo. - Taka historična podoba je zelo sprejemljiva z madžarskega stališča, problem pa je v tem, da vsi drugi raziskovalci postavljajo kronološke meje drugače kot Madžari. Na splošno bolj zgodaj. Dvom o pravilnosti določitve zadnjih dveh skupin povečuje preprosto dejstvo, da predzadnjo skupino sestavljajo večinoma moški grobovi, zadnjo pa predvsem ženski in gre prej za delitev po Spolu kot po času. Posebni moški in ženski deli pokopališča pa so obstajali tudi v starejših stopnjah, kronologija grobišča je zgrajena predvsem na kombinacijski tabeli moškega pašnega okovja. Grobišče kaže nepretrgano rast v obliki nekakšnih polkrogov, kar pomeni, da nam kartiranje predmetov vedno potrdi kakršnokoli delitev skupin, vsekakor pa lahko kaže, kaj je starejše in kaj mlajše. Za nadaljnje delo pa je tudi to dovolj.
Če vzamemo, da izdelava ene same karte razprostranjenosti pri tolikšnem grobišču vzame en dan časa, je avtorici samo kartiranje vzelo več mesecev časa. Delo, ki ga je opravila jc bilo ob tedanji opremljenosti resnično ogromno. Razveseljivo je njeno korektno povzemanje problematike, podkrepljene s številnimi novimi predlogi. Čeprav hi si želeli dober kataloški del, ki bi dal objavi trajno vrednost, se lahko veselimo, da jc gradivo tu, kakršnokoli pač že je in
tudi interpretativni del še dolgo ne bo presežen. Zelo jasno pa se kaže tudi velika raznolikost izvora Avarov, kar zlago-ma ob vse številnejših objavah gradiva celo ustvarja vtis, da je vsako avarsko grobišče unikatno, da tipičnega sploh ni.
Andrej PLETERSKI
Franz Glaser: Fruhchrisdiche Denkmaler in Karnten. Uni-versitatsverlag Carinthia, Klagenfurt 1996. 111 str. 51 slik.
Bogata poznoantična, zgodnjekrščanska zapuščina sosednje avstrijske Koroške, že dolgo priteguje številne obiskovalce. Glavna magneta sta seveda Teurnija in Sv. Hema. Obe že vrsto let vneto raziskuje Franz Glaser, ki je ob razstavi o zgodnjem krščanstvu na Koroškem, sedaj objavil še prikupen vodnik po tamkajšnjih zgodnjekrščanskih najdiščih.
V prvem delu prikaže zgodovino zgodnjega krščanstva v Vzhodnih Alpah, razvoj cerkvene organizacije, njeno dušno in posvetno dejavnost. Ne manjkajo slikoviti citati iz življ-njepisa Svetega Severina, zvemo o katolikih in arijancih, o sporu zaradi treh poglavij. Sledi prikaz cerkvenih gradenj kot odraz liturgije, kjer nas pouči o zgradbi cerkve in njenih sestavnih delih. Nazorno prikazuje obdobje vlade arijanskih Gotov, ki se kaže v istočasnem obstoju dveh cerkva v posameznih krajih. Po gotskem porazu, je bila arijanska cerkev opuščena, katoliška pa je trajala naprej. Sledi kratek prikaz zgodovine do prihoda Slovanov.
Drugi del vodnika so opisi posameznih arheoloških najdb in najdišč, združeni po posameznih pokrajinah: Podjuna, Gos-posvetsko polje, okolica Vrbskega jezera, Feldkirchen, okolica Beljaka, Kanalska dolina, Zilja, Dravska dolina in Millstattsko jezero. Zajel je vse, kar govori o zgodnjem krščanstvu, od cerkva, do napisov in drobnih predmetov. Novost je Viru-numska cerkev, kot jo kaže zračni posnetek. Opis vsake pokrajine zaključuje navedba o tem, kje in kaj je od opisanega mogoče videti, pri zbirkah celo čas obiskov, cena vstopnic, naslov in telefonska številka.
Knjižica je opremljena z načrti, rekonstrukcijami, terenskimi fotografijami in slikami najlepših predmetov, vse skupaj v žepni velikosti. Morda bo tudi ta knjižica nekoč izšla v slovenskem prevodu, kar bo priložnost zapisati slovenska imena krajev južne Koroške. Besedilo je pisano s pravo mero poljudnosti, ki pa jo je avtor dosegel v veliki meri z zelo tekočim pripovedovanjem, hkrati strokovno korektno, zaradi česar se bodo tudi tisti, ki se z obravnavano snovjo poklicno ukvarjajo, lahko marsičesa naučili. Za hujše radovedneže knjižico zaključuje seznam literature ter slovar strokovnih izrazov in tolmač antičnih imen. Skratka videti je, da imamo pred seboj izdelek človeka, ki ve, kako širokemu občinstvu približali svojo snov
Andrej PLETERSKI
La siderurgie ancienne de I'Est de la France dans son contexte turopeen. Areheologie et archeometric. Actes du Colloque de Besan;on, 10-13 novembre 1993. Publies par Michel Mangin, Annales littraires de I'Universite dc Besan-Son 536, diffusion Les Belles Lettres, Paris, 1994. 48 člankov, 424 strani, številne fotografije, risbe, table in tabele.
Knijga z naslovom "Starodavno železarstvo na vzhodu Francije znotraj evropskih povezav. Arheologija in arheometri-ja" je zbornik člankov predstavljenih na mednarodnem kolokviju O železarstvu v preteklosti, potekajočem v Besango-nu novembra 1993.
V	uvodu v zbornik kolokvija so predstavljeni štirje kratki članki francoskih avtorjev, npr. članek o stanju raziskav starodavnega železarstva v vzhodni Franciji in še posebej zanimiv članek z naslovom Od kovine do predmeta avtorja C. Forrieresa.
Delo kolokvija je bilo razdeljeno v 4 sekcije, in sicer Ar-heometrija, Taljenje in kov, Regionalni ansambli, Okolje, gospodarstvo in družba ter še kot poseben dodatek peta sekcija s predstavitvenimi članki o ekskurziji.
V	sekciji za arheometrijo se avtorji posvečajo raziskovanju tehnik taljenja železa v keltsko-rimskem obdobju v Franciji, pa tudi stranskim produktom, ki so nastajali pri železarskem procesu v "predrimski" Poljski.
Za nas so vsekakor zanimivi članki 3. sekcije, v katerih je R. Pleiner iz Prage predstavil zgodnje talilne peči za železo v srednji Evropi. Članek zajema najdbe imenovanih peči od halštatskega obdobja do konca 1. tisočletja n. š. Z veseljem tudi opozarjam na zelo kratek članek H. Jonsove, v katerem avtorica predstavlja zanimivo zgodovino železarstva v severni Nemčiji od 5. stol. pr. n. š. do 15. st. n. š. z ugotovljeno skoraj v celoti opuščeno železarsko proizvodnjo v obdobju po 5. in do 12. st. n. š. V 15. stoletju seje razvila v severni Nemčiji množična proizvodnja železa oz. nam bolj znano fužinars-tvo. Sledijo podobni članki o raziskavah latenskodobnih ku-polastih talilnih peči na Gradiščanskem, o železarstvu v Belgiji, na Nizozemskem, Norveškem in Danskem.
Četrta sekcija se predstavi najprej z interdisciplinarnim člankom o povezavi med železarstvom in gozdovi v francoskem departmaju Ariege, sledi članek o železarstvu v rim-skodobnem mestecu Bituriges v osrednji Franciji in članek o železno- in rimskodobnih železnih ingotih, najdenih v zahodni Evropi, ter članek o prav takšnih predrimskih ingotih iz Velike Britanije. Avtor P. Crew ugotavlja, da je oblika ingota kot trgovskega blaga oz. menjalnega sredstva (currency bur), označevala kvaliteto kovine in njen izvor (cfr. M. Le-nerz-de Wilde, Priimonetare Zahlungsmittel in der Kupfer-und Bronzezeit Mitteleuropas, Fundberichte aus Baden-Wurt-temberg 20, 1995, 229 ss).
V	zaključku resnično kratke predstavitve zbornika O železarstvu poudarjam, da je to delo, ki ga slovenski preuče-valci metalurgije železa od njenih začetkov v železni dobi do sodobnosti ne bi smeli prezreti.
Anion VELUŠČEK
1'he Archaeology of V. Gordon Childc. Contemporary Perspectives. Uredil in spremno besedilo napisal David R. Harris. UCL Press, London 1994. 139 strani besedila, 6 strani indeksa, 11 fotografij. ISBN 1- 85 728-220-5 HB.
Knjiga Arheologija V. Gordona Childea - sodobni pogledi ni ne nova biografija in tudi ne kakšen nov prerez skozi njegov teoretski opus v celoti, kot nas že v uvodnih besedah opozori njen glavni urednik David K. Harris. Sad mednarodne konference je, ki sta jo priredila Inštitut za arheologijo in Prazgodovinsko društvo Childeovi stoti obletnici rojstva v spomin, potekala pa je 8. in 9. maja 1992. leta v Londonu. Obogati nas z nekaterimi novimi razmišljanji njegovih dobrih poznavalcev, hkrati pa doda še kakšen košček v kolažu pensee intime tega velikana arheološke vede. Majorie Maitland Howard in njeni skici, s katero nas urednik uvede v knjigo, gre zahvala, da zre v nas Childeova podoba, kakršna je ostala iz njegovih zadnjih predavateljskih dni. Če/, belo srajco s skrbno zavezano kravato oblečena srednjeazijska oprava, v roki pa avstralsko kopje domorodcev izpodrivata vsem dobro znano "angleškost". Tej je tudi sicer strogo formalnost od-
vzemal črn širokokrajen klobuk, konvencionalno togost pa prekratke hlače. Ekscentričnost, ki je prikrivala sramežljivost dobrodušnega moža, katerega miselni pečat občuti arheologija tudi osemintrideset let po njegovi smrti. Bruce G. Trigger (Kanada), Lev S. Klejn (Rusija), John Mulvaney (Avstralija), David S. Harris, Michael Rowlands in Colin Renfrew (Velika Britanija) ter Kent V. Flannery (Združene države Amerike) so se lotili iskanja odgovora na vprašanje, kakšna je današnja vloga tega morda najbolj znanega, gotovo pa največkrat prevajanega in še vedno branega arheologa dvajsetega stoletja.
John Mulvaney in Lev S. Klejn sta dopolnila Childeovo biografijo. Prvi (str. 55 - 73) se je posvetil avstralskemu obdobju njegovega življenja. Childeu je bilo trideset let, ko se je odločil za prostovoljno izgnanstvo, zato je že nosil v sebi "nevidno (intelektualno in psihološko) prtljago" (Harris). Zaradi svojega političnega prepričanja je bil takrat že zaznamovan, izobčen iz pedagoškega dela v domovini in odtujen domačim. Naklonjenost socializmu, v tedanjem avstralskem prostoru in času opazovana skozi strah pred boljševizmom, in srčno zavzemanje za miroljubno politiko, prav tako nesprejemljivo v krvavečih letih prve svetovne vojne, sta ga vrgla v navzkrižje z obstoječo družbeno realnostjo. Njegova prva knjiga How labour governs (1923) je bila neke vrste slovo od aktivne revolucionarne politike, za katero je nekoč prijatelju rekel, da bi jo bil izbral, če cena zanjo ne bi bila tako visoka. Potem, ko se je iz Avstralije umaknil na Škotsko, je politično gorečnost zamenjal s predanostjo arheologiji. Da je ostal svojemu političnemu prepričanju zvest, četudi razočaran, do smrti, spoznamo iz prispevka Leva S. Klejna (str. 75-99). Ta lucidni ruski arheolog teoretik je poskrbel za obelodanitev Childeovega pisma, v katerem je ta skritizi-ral sovjetsko arheološko prakso, in za izčrpno študijo o odnosu sovjetske arheologije do Childea. Kljub temu da ga je s sovjetsko arheologijo družilo več stičnih točk kot ločnic, ga ta ni obdarila s svojo naklonjenostjo. Zaradi paranoičnega pečata previdnosti, kakršnega je odtiskovala vsem levičarskim Zahodnjakom, je gojila do njegovega dela mešane, ambivalentne občutke. Rada ga je uporabljala v propagan-distične namene, sicer pa mu priznala "zapoznelo ljubezen", kot zapiše Klejn, pa še to le s poznimi prevodi njegovih di-fuzionističnih del, ne pa tudi ruskimi izdajami Man makes himself. What happened in history ali Piecing together the past, kjer domujejo njegove marksistične misli. Da je bil marksist, mu je priznala šele po smrti, pa še to v slogu "mrtev marksist je dober marksist". Zaradi svoje človeške občutljivosti, ki mu je, po mnenju biografov, velikokrat odtegovala arheološko kritičnost, je šele nekaj mesecev pred smrtjo napisal kritiko svojim sovjetskim kolegom. Pismo, naslovljeno na Arčihovskega, Artamonova, Efimenka in morda še koga, je kritično do sovjetske prakse, ne pa tudi teorije. Lev S. Klejn pa je v njem našel tudi oporo za oporekanje Danielo-vemu in Clarkovemu prepričanju, da se je Childe pred smrtjo odrekel marksizmu.
Intelektualno ozadje etičnih in moralnih imperativov Childeovega dela se je namenil raziskati Michael Rowlands (sir. 35-54). Childe je bil po njegovem mnenju globoko prežet s Heglovo in Marxovo historično interpretacijo in je verjel v arheologijo kot ključ do informacij tistega v preteklosti, kar bi pomagalo oblikovati etično izbiro prihodnosti. Prisegal je na "zmagoslavje razuma", na Zahodu ustoličenega kol temeljne kulturne vrednote. Projiciral ga je v bronastodohno invencijo metalurgije. V njej je videl možnost drugačne družbene implikacije. Z osvoboditvijo produkcije izpod okrilja političnih sil ( orientalskega despotizma, vladajočih elit), naj hi bronastodobni livarji Evrope začrtali pol "veliki družbeni zgodovini svobode". Rowlands je pripisal prezrtje te Chil-deove ideje in vztrajno zatrjevanje mnogih, daje Childe sledil tej invcnciji le kot tehnološkemu aktu, "arheološkemu
intelektualnemu filistrstvu". A tu še ni odnehal. Vprašal se je, v čem je bilo bistvo Childeove privrženosti "prazgodovini vzpona Zahoda". Tu sta mu bili v oporo miselni dediščini Hegla in Marxa o edinstvenosti Evrope. Da bi razumel Chil-deovo zavezanost esencializmu, torej občutenju neke vrste posebne biti, ki naj bi bila lastna posameznim etnijam, se je oprl na analize antropologa Louisa Dumonta o interakciji med dvema ideologijama: racionalizmom in individualizmom razsvetljenstva na eni strani in idejami ter vrednotami izoblikovanimi v Nemčiji med 1770 in 1830 na drugi. Nasprotje je oblikovalo različni nacionalni tradiciji. Iz boja med ideologijama se je razvilo zahodnoevropsko prepričanje, da so kulture naravne entitete, zaradi medsebojnih stikov v stalni nevarnosti pred mešanjem. Kulturna edinstvenost je seveda vodila preko edinstvenosti izvora in k "čistosti" bistva. Takšno prepričanje je izdatno podpiralo tudi jezikoslovje 19. stoletja s pogledom na "prvobitno stanje" jezikov. Tradicionalna koncepcija neogramatikov je namreč zagovarjala "čistost" genetskih odnosov (poreklo vsakega jezika je vezano le na eno jezikovno družino). Šele strukturalna lingvistika in transfor-mativno-generativna gramatika sta iskanje prvinskosti jezikovnih oblik izrinili iz primarnega zanimanja jezikoslovcev, sociolingvistika pa je s preučevanjem pidžin in kreolskih jezikov zavrgla opozicijo med "čistimi" in "mešanimi" jeziki in utrdila prepričanje, da so vsi jeziki nastali z mešanjem. Če ni "naravnih" jezikov, potem tudi ni "naravnih" kultur, so prepričani nekateri sociolingvisti. Childeov "beg" od kultur v difuzionizem je po Rowlandsu v marsičem mogoče primerjati z današnjimi sociolingvističnimi ugotovitvami, čeprav so bile Childeov mehanizem kulturnih sprememb inovacije, ne pa stiki med posameznimi kulturami. Etični vzroki za Chil-deovo sprejemanje difuzionizma so koreninili v družbenopolitičnih razmerah njegovega časa. Childe je zelo zgodaj spoznal, na kako nevarnem terenu se gibljejo arheološke kulture in kako mamljiv plen predstavljajo rasističnim in nacionalističnim prenapetežem. Bilje nasprotnik ideje, da lahko "kulturni napredek merimo z dosežki posameznega ljudstva". Poleg poklona Childeovemu tako zgodnjemu zavedanju arheolo-gove socialne in politične vloge Rowlands poudarja tudi drugačnost njegovega difuzionizma. Od tistega, ki so ga zagovarjali njegovi predhodniki, se razlikuje po tem, da ni temeljil na "delovanju centra nad socialno pasivnim okoljem". S preseganjem prepričanja, da so kulture naravne entitete, in difuzionizmom, ki je zagovarjal mešan nastanek kultur, ga uvršča med začetnike teorije kulturnega procesa. Childeo-vo prepričanje o osvobajajočem spoznavanju preteklosti pa je zanj "najpomembnejša in trajna zapuščina njegovega dela v arheologiji".
Bruce Trigger (str. 9-33), Colin Renfrew (str. 121-133) in Kent Flannery (str. 101-119) so raziskali razsežnosti Childeovega teoretskega mišljenja v odnosu do današnje teorije.
Trigger, kanadski historiograf arheološke teorije, velja za enega najboljših poznavalcev Childeovega dela. Tokrat nam predstavlja njegovo dediščino v kulturno-zgodovinski, evolucijski in simbolni arheologiji, razišče pa tudi njegov funk-cionalistični pristop. Childeov kulturno-historični pristop je bil prevladujoča paradigma prazgodovinske arheologije med obema svetovnima vojnama. Zgrajen kol učinkovita kombinacija Montcliusovega difuzionizma in Kossinnovega koncepta kultura, a z uspešnejšim upiranjem rasizmu, prevladujočem v humanističnih vedah tistega časa, je bil takore-koč "predčasen". Zelo zgodaj je razlikoval sledi, ki naj bi se, s kritično obravnavo arheološkega zapisa, izločile kot etnični indikatorji (ročno izdelana lončenimi, nespremenjene pokopne prakse ) od tistih, ki so ohranjcvalkc tehnološkega pomena (orožje, orodje). Svoji "prvi ljubezni" (iskanju in-doevropske pradomovine) seje odpovedal že v tridesetih letih, da bi se zoperstavil uničevalnemu duhu svojega časa - nacistični izrabi arheologije. Usmeril se je v difuzionizem in mu
pripisal "pozitivno moralno in politično vrednost". Kljub teo-retskmu zanimanju za arheološke kulture se s tistimi izven prostora Evrope in Bližnjega vzhoda ni ukvarjal. V tem je ostal po Triggerju zvest racionalističnemu prepričanju o nujnosti priključevanja plemenskih družb evropskemu razvojnemu toku. Ko je uvidel, da s kulturno-historičnim pristopom ne bo dosegel želenega, se je usmeril v raziskovanje ekonomskega razvoja in tehnoloških inovacij (udomačevanju rastlin in živali, začetkom metalurgije, urbanizaciji). Sprva je razumel tehnološki razvoj v skladu z razsvetljensko miselnostjo o zavestni inventivnosti človeka kot upravljalca naravnega okolja, po prvih stikih s sovjetsko arheologijo pa ga je uvrstil v socialni in politični kontekst. Začel je iskati tiste arheološke zapise, v katerih naj bi odsevala politična in družbena aktivnost skupnosti. Z analizo naselbine Skara Brae na Ork-neyjskem otočju je bil eden prvih arheologov, ki so interpretacijo prostorske organizacije povezali z vlogami spolov. Z raziskavami na otoku Rousey je po Triggerju predhodnik prostorskih analiz, v Scotland before the Scots pa eden redkih, ki so v tedanjem času razložili spremembe v pokopni praksi s socialno razslojenostjo. Trigger poudarja tudi, da so ga interpretacije v teh študijah peljale čez takratne ustaljene akademske okvire in ga z njimi postavlja za predhodnika procesualistov. In še eno Childeovo vlogo osvetljuje. Medtem ko mu je angleška arheologija namenila vlogo velikega sintetika evropske prazgodovine, je bil v Združenih državah Amerike prepoznan kot evolucionist, a zaradi svojih marksističnih idej sredi pobesnelega obdobja McCarthy-jevega lova na čarovnice bolj redek predmet skrbnih analiz. Zavračal je premočrtni evolucionizem Marrovega tipa, pa tudi migracijam in difuzijam v kasnejših delih ni pripisoval posebne vloge. Z marksističnim pristopom je v evolucijo kulturnih sistemov uvedel več spremenljivk, kot sta bila tega zmožna Stewardov ekologizem ali Whiteov tehnološki de-terminizem. Njegova orientacija k socialni evoluciji je razširila vprašanja o družbeni, politični in religiozni organiziranosti prazgodovinskih skupnosti in opogumila razvoj procesne in simbolne arheologije. Njegova razmišljanja o kulturi v zadnjem desetletju ustvarjalnosti ga po Triggerju zbližujejo z zanimanjem za simbolno in kognitivno postproce-sualistov. Nastavke za takšno prepričanje je Trigger našel v delih iz štiridesetih in petdesetih let, ko si je Childe, razočaran zaradi pakta med Hitlerjem in Stalinom in zagrenjen zaradi kvalitativnega padanja sovjetske arheologije, našel novo inspiracijo v poglobljeni analizi marksizma kot filozofskega sistema. Prepoznal je pomen "znanja in vedenja pri kulturni spremembi". Vsak posameznik je po Childeu opredeljen s "kulturnim zemljevidom", od njegove percepcije pa je odvisno razmerje do naravnega in kulturnega okolja. Kot racio-nalist in marksist je Childe verjel v arheologovo moč, da z "objektivnim razumevanjem preteklosti" zmore oblikovati boljšo prihodnost človeštva.
In kako razvije opozicijo med Childeom "pionirjem procesne arheologije" in Childeom "tradicionalnim historičnim arheologom, kije imel rajši naracijo kot analizo" Colin Renfrew? Tudi on razišče Childeovo vlogo pri oblikovanju procesne arheologije. S citati iz članka "Archaeology and Anthropology" (1946) nam pokaže, da se Childeovo razumevanje zakonov kulturnega procesa ne razlikuje od tistega, kar sta kasneje predstavila Binford in Flannery. Zanj kot procesualista govori tudi analiza "The Urban Revolution" (1950), saj ga približuje, kot zatrjuje Renfrew, sistemski analizi. Vendar pa Renfrew poišče tudi lista vzroka, ki sta Childeu zaprla pot med "nove" arheologe. Najde ju v esencializmu in partikularizmu. Če opredeljuje procesualista želja po generalizaciji, potem je nasprotno za tradicionalnega historiografa značilna par-tikularistična drža, zgrajena iz priseganja na specifične pogoje in okoliščine. Prav ta pa je Childeu odvzemala možnost spoznanja, da lahko iz svojih prostorskih analiz izvleče spoznanja
splošnega pomena in oblikuje širše uporabne metode, kar bi ga uvrstilo med pristaše "nove" arheologije. Iz teh vrst ga je po Renfrewju izločil še esencializem. Z oznako, povzeto po Rowlandsu, je opredelil Childeovo iskanje označevalcev etnične identitete oziroma tistega "osnovnega in bistvenega", kar jih dela razpoznavne. Renfrew je mnenja, daje Childe do smrti gojil tiho upanje, da bo našel tiste posebnosti v ljudstvih, ki arheološko pritrjujejo "drugosti".
Kent Flannery se je posvetil zanimanju za Childea evolu-cionista in njegovemu vplivu na ameriško arheologijo.Za Childeovo manjšo prisotnostjo v ameriški kot evropski arheologiji tičita dva vzroka: izključenost "urbanih" revolucij na severnoameriškem prostoru in dejstvo, da ameriški arheologi ne razlikujejo marksistične teorije od marksistične politike in ji, s takšnim zoženim pogledom zaradi zloma socializma, namenjajo mesto na zgodovinskem odpadu. Drugačno razumevanje pa je Flannery našel v nacionalnih znanstvenih okoljih Latinske Amerike. Zgodovina Latinske Amerike je namreč stkana iz "urbanih" revolucij, naklonjenost marksizmu pa je neprimerljiva s tisto v Združenih državah, zato ni naključje, da je ob petdesetletnici izida Man makes himself (1986) potekal kolokvij o Childeu v Ciudad de Mejicu in da je perujski arheolog Emilio Choy že 1960. leta uporabil "neolitsko" revolucijo kot interpretativno pomagalo v Andih. Kent Flannery je vzel pod analitsko lupo Childeova koncepta "neolitske" in "urbane" revolucije ter deset kriterijev, ki jih je Childe uporabil kot pogoje oblikovanja mestnih civilizacij. Sodobne raziskave v Srednji Ameriki in Andih zanikajo neposreden prehod iz " neolitske" v " urbano" revolucijo. Po Flanneryju lahko govorimo o vmesni revoluciji "razslo-jenosti". Childe jo je prezrl, ker je utemeljena s spremembami ideologije in družbenih odnosov, ne pa z načinom pridelovanja, ki ga je kot spremenljivko opazoval on. Desetim Childeovim kriterijem, izpolnjevalcem pogojev za nastanek mestnih civilizacij, je Flannery dodal manjše popravke, ki jih dovoljujejo novejše raziskave na ameriškem prostoru. Priključil jim je enajstega: vojskovanje. Temu se je Childe kot pacifist zavestno izognil, a je nepogrešljiv. Sicer pa Flannery zaključi: "Komaj pomembno je, da se nekatere podrobnosti na Childeovi shemi ne prilegajo podatkom današnje nuklearne Amerike. Kar pa je pomembno, je to, da je imel Childe vizijo evolucije v tistem času, ko so imeli drugi arheologi samo arheološke karte".
V času, ki še bije bitko med "novo" in "novejšo" arheologijo, a hkrati že spoznava, da se biografije arheologov skrivajo tudi v njihovih arheoloških tekstih, so besedila, posvečena Childeovemu delu, zanimivo branje, še zlasti ob pomisli, da njegovega vpliva na slovensko arheologijo skorajda ne poznamo.
Irena M1KNIK PREŽELI
Theory in Archaeology. A World Perspective. Uredil in uvodno študijo napisal Peter J. Ucko. Theoretical Archaeology Group Series. Routledge, London, New York 1995. 281 strani besedila, 11 strani indeksa, 40 ilustracij, 18 člankov. ISBN 0-415-10 677-X.
Zbirki One World Archaeology, ki si je z uspešnim združevanjem tematsko najrazličnejših arheoloških teoretskih zanimanj že pridobila svoj sloves, se je pri založbi Routledge pridružila nova, Theoretical Archaeology Group Series. Ni torej presenetljivo, da je njena prva knjiga sad prispevkov s sekcije Svetovni pogled na evropsko teorijo, prebranih na Evro-TAG-u v Southamptonu 1992. leta, kjer je bila letna konferenca Theoretical Archaeology Group. Glavnemu ured-
niku Petru J. Ucku je uspelo zbrati večino besedil z "najboljše" (Paddayya), "z najbolj slišno polifonijo teoretskih glasov" (Ucko) zaznamovane sekcije, in jim dodati še nekaj najbolj odmevnih z druge, naslovljene Regionalna tradicija in arheološke raziskave v Evropi. 18 člankov avtorjev z vseh petih kontinentov predstavlja zbir, katerega je nemogoče umestiti v katerikoli razvrščevalni stereotip. Skupno jim je ukvarjanje z aktualnimi vprašanji arheološke teorije in prakse devetdesetih let ter želja po izvitju iz getoizacije teoretske misli znotraj discipline. Globalna perspektiva na arheološko teorijo se v njih prikaže prav tako razpršena in raznorečna kot evropska, odkrije pa nam tudi marsikaj zakritega, prezrtega, neupoštevanega in zamolčanega.
V	predgovoru nas urednik opozori, da se je njegovo pričakovanje o tem, kako bo historiat regionalnih arheoloških epistemologij odslikal družbeno realnost (kolonialno dimenzijo, jezikovne prevlade...), izjalovilo. Pokazalo seje namreč, da npr. brazilska arheologija ne kaže nobenih navezav na portugalsko, kot bi bilo pričakovati zaradi socio-kulturne zgodovine, in da je ostali Latinski Ameriki dogajanje na španski arheološki sceni bolj neznano, kot bi veljalo sklepati po siceršnjih historičnih, kulturnih, političnih in ekonomskih stikih.
V	uvodnem poglavju nas prepriča, da ločenost arheološke teorije od prakse ni kakšna naša pavšalna ad hoc sodba, temveč realnost, razvidna tudi iz prispevkov nekaterih avtorjev zbornika, in da so arheologi teoretiki povsod še vedno izrazita manjšina (v marsikaterem arheološkem okolju pa opazovani vsaj kot obstranci, če že ne heretiki, bi dodali). Ugotavlja, da moremo iskati vzrok za različnost arheoloških teorij v raznolikosti kulturnih kontekstov, pozornost bralca pa usmeri še na vlogo posameznikov pri oblikovanju teoretskih tokov (npr. različnost Fergussonove vloge v angleški ali indijski arheologiji, široka sprejemljivost Childeo-vih konceptov ali pa dolgotrajnost in razvejanost vplivnega področja Dunajske migracijske šole). Po njegovem mnenju zbornik pokaže, kako napačno je minimalizirati vlogo razlik med regionalnimi interpretativnimi tradicijami, saj so celo v regijsko pojmovani Evropi teoretske misli nacionalnih šol tako raznovrstne, da zahtevajo za pravilno razumevanje skrbno analizo. Ucko tudi občutljivo povleče rdečo nit arheologiji pogosto inherentnega ideološkega in političnega naboja. Zagovarja tezo, da je državna kontrola, ki je tudi v devetdesetih še vedno spremljevalka arheologije, prinašalka "sušnih let" ali pa celo pokroviteljstva. Razmišljanje razširi na nacionalizme, regionalizme in etnična gibanja, ki pri utrjevanju kolektivne kulturne identitete kaj rada instrumentalizi-rajo arheologijo. V premislek nam ponudi uporabnost kul-turno-historičnega pristopa, te prave "trdnjave nacionalizma", v anglo-ameriškcm strokovnem jeziku pogosto izrinjenega iz teoretske v metodološko kategorijo. Prav zaradi svoje vztrajne in trdožive vprege v nacionalizme in celo rasizme kar kliče po poglobljenih raziskavah. V nasprotju s Kohlo-vim prepričanjem, da gredo posamične arheologije skozi enake "teoretske razvojne stopnje", pripisuje Ucko, oprt na tekste piscev zbornika, teoretsko evolucijo prej selektivnemu izboru. Če so osemdeseta leta še zaznamovana s prepričanjem o "objektivni" naravi arheološkega zapisa, dopuščajočega varen umik vede, kadar gre za politično manipulacijo z "resnico", pa tega za devetdeseta ne moremo več trditi. Slednja socio-politično dimenzijo arheologije širokosrčno priznavajo, kar pa ne pomeni, da je arheološka praksa kaj bolj imuna pred zlorabami, kol je bila v preteklosti. Le Goffova misel o zgodovini, ki da se pogosteje pridružuje ideologiji kot obratno, se prilega tudi arheologiji.
Martin Hull, John Kinalian in Bassey IV. Anduli prikazujejo v člankih Veliki Zimbahve in Izgubljeno mesto: kulturna kolonizacija južnoafriške preteklosti. Teorija, praksa in kritika i' zgodovini namibijske arheologije in Evropske ovire raz-
voja relevantne teorije v afriški arheologiji evropske teoretske vplive na afriško arheologijo. Hali se osredotoči na južnoafriško zgodovino arheologije z raziskovalne perspektive in današnjo hollywoodsko materializirano imaginacijo Izgubljenega mesta. Pri tem ugotavlja, da so celo tisti raziskovalci, ki so si le poredko nadeli s predsodki prevlečena očala (npr. Gertrude Caton-Thompson), podlegli evropskim ste-reotipom o Afriki kot "srcu temačnosti", kar pa ni čudno, saj so bili, tako kot so mnogi tudi še danes, "potopljeni v ideologije svojega časa". Večino preteklega arheološkega dela so bolj kot " objektivna" danost namreč prežemale subjektivne refleksije, ubesedene v "tripartitni strukturi zgodnje civilizacije, destrukciji temačnih sil in ponovnem odkritju razsvetljenih pustolovcev". Kinahan dokaže s kritičnim pristopom do interpretacij namibijske skalne umetnosti, da kljub političnim spremembam v državi arheologiji še naprej vlada ideologija, ki ji ne more odvzeti moči niti kognitivni pristop, uporabljen kot nadomestilo tradicionalnega empiricizma./lnda/i opredeli arheološko pisanje afriške zgodovine kot splet evropskih konceptov in standardov, ki je prezrl razpoložljive afriške vire; kadar pa so le bili uporabljeni, so zaradi nezadovoljivih teoretskih postulatov zapustili prej informativne sledi kot poglobljene interpretacije in s tem prispevali le k refragmentaciji preteklosti.
Če smo pri branju teksta Dauda A. Tanudirja o teoriji v indonezijski arheologiji še popolnoma potisnjeni v negativi-stično podobo evropskih vplivov na arheološko prakso tretjega sveta, ki je z migracijami, difuzijami in nasilnim nategovanjem kultur na Evropi prilagojeno tipološko in kronološko kopito zanemarjala njim lastni razvoj, pa takega občutja ne moremo gojiti ob Teoretskih perspektivah v indijski arheologiji. V njih nas K. I'addayya vpelje v svet, kateremu je Janusova dvoličnost kolonialne arheologije tuja. Protagonisti britanske raziskovalne vneme od Sira Williama Jo-nesa do Leonarda Wooleyja so prikazani kot prava lux in tenebris. Paddayya se posveti tudi razsežju samoniklosti domače epistemološke tradicije. Že s površinsko analizo besednjakov od Upanišad do budističnih tekstov odpre zgodovinarjem in arheologom bogato razbrazdano etimološko polje, ki nosi v sebi možnosti "interpretativnih paradigem kot metodološke strategije razumevanja deželnega arheološkega zapisa".
V prispevkih Socio-politika razvoja arheologije v hispan-ski Južni Ameriki Gustava Politisa in Skupne značilnosti arheološke teorije v Braziliji Pedra Paula A. Funarija analizirata avtorja odzive Latinske Amerike na evropske arheološke teoretske tokove. Prvi raziskuje oblikovanje nacionalnih ar-heologij v družbeno-političnem kontekstu držav nekdanjega španskega imperija, drugi v nekoč portugalski Braziliji. Ugotavljata, da se referenčni okvir sposojanja koncepcij razlikuje od države do države. Znanstvena arheologija je v omenjenih državah začela svojo pot v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, prevladujoča interpretativna paradigma pa je bil kulturni evolucionizcm. Kasneje sta se uveljavila difuzionizem s historičnim pristopom, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa ckološko-sistemski pristop; tiste oblike ar-heologij(e), ki jih (jo) v sedanjem diskurzu radi opredeljujemo kot postprocesne(o), šele dobivajo prve pristaše. V Braziliji so humanistično obarvani arheološki program spodkopale politične razmere, ekološki determinizem, uvožen iz Združenih držav Amerike, pa seje v avtoritarnem družbenem sistemu izkazal kot neuspešen. Funari poudari tudi - kot posebnost brazilske arheologije - izstopajočo vlogo klasične arheologije znotraj teoretske diskusije.
Problem, ki ga v Ahoriginalizaeiji avstralske arheologije -prispevek Avstralskega inštituta za študij domorodcev in Prazgodovini r multikulturni državi - komentar k razvoju kanadske arheologije obravnavata Stephanie Moscr i n Quentin Mackie, je v vlogi domorodcev pri (prc)oblikovanju arheološke ve-
de. Spremenjena družbena realnost, ki je s samozavedanjem domorodcev zaustavila prej prislovično asimilacijo, je vplivala na arheološko prakso. Z upoštevanjem domorodskih interesov in njihovega pogleda na opredeljevanje arheoloških najdišč se je spremenilo arheološko opazovanje krajine, preoblikovala so se raziskovalna vprašanja, pojavila pa se je tudi nova poklicna etika ( npr. ponovni pokopi mrtvih z arheološko raziskanih grobišč). Quentin Mackie nam predstavi vlogo domorodcev pri upravljanju z arheološko dediščino Quebeca in Britanske Kolumbije.
S člankom Arheološka teorija na Japonskem smo pri zadnjem neevropskem avtorju. Hiroshi Tsude nam najprej postreže s številkami: 5700 arheologov, od tega samo 300 na 25 arheoloških izobraževalnih oddelkih, 700 v muzejih in 4700 pri zaščiti arheoloških spomenikov, zato nas dejstvo, da je japonska arheologija "žrtev lastnega (izkopavalnega -op. I.M.P.) uspeha", ne preseneča. 3000 knjižnih poročil o kakšnih 8000 izkopavanjih na leto je zavidljiva produkcija, ki ne dopušča veliko časa za metodološke in teoretske debate. Ključno vlogo v teoretski tradiciji japonske arheologije so po Tsudejevem mnenju odigrala Childeova dela. Zanemarljiv ni tudi delež marksistov, v zadnjem času pa se uveljavljajo metode procesne arheologije.
Preostane nam še osem člankov avtorjev, ki se sprašujejo o teoriji v evropski arheologiji in impliciranju različnih tokov znotraj le-te.
Heinrich Haerke nam s hudomušno aluzijo v Hun je metodološki fante - refleksije nemške tradicije pred- in protozgo-dovine predstavi vzroke empirizma in partikularizma v nemški arheologiji. Intelektualna tradicija nemške znanosti, zavezana pragmatičnosti in aplikativnosti, željna kontinuitete in predana konsenzom, hkrati pa prepojena s pozitivizmom, si v arheološki praksi prav rankejansko prizadeva rekonstruirati preteklost, kot se je "zares zgodila". Druga dva vzroka za nemško nenaklonjenost teoriji sta v strukturiranosti izobraževalnega sistema (hierarhična odvisnost je pravi strup za svobodomiselnost duha) in negativni zgodovinski izkušnji (nacionalistična zloraba Kossinnove "Siedlungsarchaeo-logie").
Vitor Oliveira in Susana Oliveira Jorge opišeta s Teoretskimi poudarki v portugalski arheologiji 20. stoletja dogajanje na portugalski arheološki sceni. Portugalsko arheologijo označita kot "deskriptivno in empiricistično", njeno metodologijo pa kot "improvizacijsko, intuitivno, močno individualistično in amatersko", ki je bila, takšna kot je, neuporabna celo za konstruiranje ideoloških mitov preteklega nacionalističnega, avtoritarnega režima.
V člankih Teorija in praksa v irski arheologiji in Kdo si lasti Taro? - politika v irski arheologiji nam Gabriel Cooney in Peter C. Woodman približata dileme irske arheologije. Cooney ugotavlja, da je vodilo nacionalne arheologije še vedno iskanje "objektivne resnice" o preteklosti. Prežetost s prepričanjem o nujnosti kopičenja novih in novih arheoloških virov, ki jih bo arheologija kot "objektivna disciplina" nekoč v prihodnosti opremila s teorijo, omogoča domačim arheologom varljivo samozadovoljnost in jih odteguje teoretskemu premišljevanju. Peter C. Woodman preuči politično razsežnost irske arheologije skozi čas. Čeprav se arheologi večinoma izogibajo zavestnemu sodelovanju pri oblikovanju sodobnega mitskega imaginarija, tega za posameznike ni mogoče trditi. Z iskanjem "zlate dobe" v zgodnjem srednjem veku in izrivanjem zanimanja za anglo-normansko obdobje vse do sedemdesetih let, je arheologija kljub temu delovala kot nekak spiritus movens "iznajdenih tradicij".
O prepojenosti arheologije z ideologijo v nekdanji Sovjetski zvezi in v današnjih novonastalih državah nas seznani študija Pavla M. Doluhanova. Sovjetska arheološka teorija je prehodila ostali Evropi podobno razvojno pot. Potem ko ji je bil marksistični historični materializem napajališče epi-
stemologije tričetrt stoletja in je globoko zaznamoval arheološko miselnost tudi drugod po svetu, so se posamične nacionalne arheologije po zrušenju sovjetskega režima spet obrnile h kulturno-etnični paradigmi. Z vprego v nacionalistične težnje je ta postala voljno testo dežurnih mitografov, rasistično "podkrepljene" etnogeneze pa zaželeno "tržno blago" za nove miteme.
Z raziskavo Francoska tradicija in središčno mesto zgodovine v humanističnih znanostih Laurenta Olivierja in Anick Coudart je pojasnjen vzrok za francosko ravnodušnost do debat med procesualisti in postprocesualisti. Razložita jo s historiografsko paradigmo Annalov, uveljavljeno tako v prazgodovinski kot historični arheologiji. "Nova zgodovina" je z zavračanjem pozitivizma in dogodkovne zgodovine ter uveljavljanjem "znanstvenega pristopa" primerljiva z anglo-ame-riškim valom "nove arheologije". Po njunem mnenju opazujejo pristaši annalovske šole procesualno in postprocesualno arheologijo kot "različni ekspresiji iste stvari". Strukturna ali "znanstvena" razlaga in kontekstno ali "historično" razumevanje nikoli ne delujeta kot oponenta, ampak osvetljujeta drug drugega, zato je njuno ločevanje nesmiselno in nepotrebno. Prej kot razlikovanje med procesualisti in postprocesualisti se jima zdi pomembna polarizacija evropskih arheologov na evolucioniste in antievolucioniste. Razumevanje prvih, daje identiteta sistema (npr. "kulture" ali "ljudstva") nekaj, kar ne obstoja samo od sebe, ampak je definirano z interakcijo med sistemom in okoljem, in drugih, ki jemljejo identiteto ljudstva ali kulture kot nekaj, kar obstoja samo na sebi, je vzrok metodološkega razkola med prazgodovinsko (evolucionistično) in historično oziroma klasično arheologijo. S kontradikcijo med "naravo" in "kulturo", izoblikovano v logocentričnem obdobju razsvetljenstva, ki definira "moderno" identiteto, pomeni pa odtujitev arheologije in antropologije, je vzpostavljen še danes veljavni paradigmat-ski identitetni lik Robinzona Crusoeja. V domišljijskem dialogu
Robinzona s Petkom nam Laurent Olivier predstavi vlogo zgodovine v njunih razhajajočih identitetah.
Julian Thomas in Christhoper Evans v člankih Kje smo zdaj? - arheološka teorija devetdesetih in Arheologija proti državi -korenine internacionalizma izstopita iz nacionalnega okvira, prevladujočega pri ostalih piscih. Evans razišče korenine arheološkega internacionalizma in vedno bolj razširjeno globalno arheološko perspektivo. Nastali sta kot odpor do nacionalističnih arheologij iz tridesetih let. Analitično razčleni koncept globalnega arheološkega programa, oblikovanega na konferenci v Londonu 1943., in se zaustavi ob Svetovnem arheološkem kongresu v Southamptonu 1986. leta. Julian Thomas se posveti spraševanju o smereh arheološke teorije v devetdesetih. Kot postprocesualna arheologija označeni sociološki, antropološki in semiološki pristopi osemdesetih let in odprtost vprašanj, ki si jih poleg arheologov zastavljajo tudi druge humanistične in družboslovne vede, so sprožili pri nekaterih znanstvenikih nezaupanje in jih navdali s strahom, da je disciplina izgubila "občutek za smer". Thomas pripisuje takšno občutje "teritorialnemu" modelu vede, kar razume kot umetno postavljanje mej med disciplinami, po katerih "ljubosumno patruljirajo ontološke policije". Takšna ozkost se mu zdi nepotrebna. Kot zagovornik neprestanega obnavljanja teorije meni, da ji bodo naklonjeni boljši časi takrat, ko bo preseženo mnenje o njej kot nečem, kar "naredijo" specialisti teoretiki podatkom.
Če ponovimo misel Michaela Rowlandsa, daje arheologija drugič izgubila svojo nedolžnost (tokrat politično), potem ko je na prvem Svetovnem arheološkem kongresu 1986. leta priznala ideološko vlogo svojih interpretacij, je pričujoča knjiga, natisnjena deset let pozneje, dokaz, da število somišljenikov narašča.
Irena MIRN1K PREZELJ