128. štev.
V Ljubljani, nedelja 30. maja 1920.	v	l0,M	III.	leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
ttlo !etO ... K 180-" p«l leta
tetrt leta
is mesec
*0~
45 —
)5'—
Za inozemstvo:
telo lete pol leto. Jetri leta /a mesec
K 240--120— » *>0— 20—
W
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —•	štev.	6.	Teleion	štev.
44«
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Za Ameriko:
celoletno ...	4	doln rj»
polletno ...	2	dolarja
četrtletno. . .	I	dolar.
"‘"■rt naročnik) naj pošiljajo
. • Čnluo po ualtazr.ici.
.
"lasi se ztračnnajo po , rbljeneat prosiorn iu sicer 1 mm visok ter 55 mm šiiok jirostoi za enkrat 1 K 50 Yln., za Večkrat p o .tast
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. 1----------------------------------------——,—
D’Aimunzio zasedel Sušak.
LDU Fariz, 29. maja. „Petit Pu-risien“ javlja: D* Annunzio se je na čelu svojih vročekrvnežev polastil Sušaka, hrvatskega predmestja, ki ga loči od Reke le Rečica. Dogodek, čigar posledice bi mogle biti nepre-računliive, ie nenadoma zaplete! italijansko - jugoslovanske odnošaje v trenotku. ko so se zopet začela medsebojna pogajanja. Jugoslovanska vlada |e italijansko vlado, kakor tudi zaveznike obvestila, da se bo z silo
ustavila vsakemu dejanju, ki bi bik) naperjeno proti njenemu narodu.
Stališče naše vlade.
LDU Beograd, 29. maja. Kraljeva vlada je, obveščena o nameri D‘ Annunzia, Izvršiti te dni napad na Sušak, sporočila italijanski vladi in ostalim zavezniškim prijateljskim vladam vse neprilike, katere bi ta D‘ Annunzieva pustolovščina izzvala, ker bi povzročila nove zapletljaje.
Turki ogrožajo evropske države.
LDU Pariz. 29. maja. »Echo de Pariš« piše o diplomatični ofenzivi sovjetske Rusije v Turčiji, da se s tem pripravlja splošen upor Azije Proti Evropi. Odnošaii med sovjetsko Rusijo in Mustafo Kemal pašo so redni ter carigrajska vlada dobro ve o ljudskih ustajah v Mali Aziji m pri Odrinu.
LDU Berlin, 29. maja. »Vossische Zeitung« javlja iz Lugana: Kakor poroča »Secolo* iz Soluna, zbira Musiafa Kemal paša svoje čete na obrežju Marmarskega morja. Namerava napasti Grško s 70 000 možmi. Tudi v različnih delih Male Az:je zbi-
rajo Turki svoie čete, da vkorakajo v Mezopotamijo.
LDU Berlin, 28. mala. »Berliner Tageblatt« javlja iz Basla* Angleški listi poročalo iz„Carierada, da raz-Itrjajo v Stambulu mohamedancf progtas ha sveto volno. Tfstl poročajo dalje, da Je Galileja preplavljena z arabskimi bandami. Francoski pas se nahaja v uporniških rokah. Fran-cpzi imajo velike izgube. Prebivalstvo beži v angleško cono. ki je tudi ogrožena. Tudi v Mezopotamiji Arabci baje napredujejo. Damask in Bagdad sta obkrožena. Arabci se približujejo tudi Jeruzalemu.
Seii Narodnega predstavništva.
Beograd. 29. maja. 93. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva ie včeraj podpredsednik dr. Ribar otvoril ob pol 5. popoldne. Psi. dr Lončar ie prečital zapisnik zadnje seje. ki se Je odobril brez ugovora. Po prečitanju prošenj in interpelacij je bil predložen zakonski predlog o občinah v Bosni in Hercegovini. Nato ie stavil poslanec dr. Angielmovič na ministrskega predsednika kratko vprašanje glede D‘ Annunzijevih namer, da prekorači demarkacijsko črto in zasede Sušak in Baker. Ministrski predsednik Ves-nič Je jnterpelantu odgovoril, da je vlada o D‘ Annunzijevih korakih obveščena, in da je že obvestila italijansko vlado o posledicah, ki bi utegnile nastati Iz tega početja. Jugoslovanska vlada je odklonila vsako odgovornost. ter je o tem obvestila tu-
di zavezniške vlade. Obenem so bile izdane naši vojski primerne naredbe. Po Vesničevem pojasnilu je govoril še poslanec Biankini,
Beograd. 29 maia. (Izvirno poročilo.) Današnjo 94. selo nar. predstavništva Je otvoril podpredsednik dr. Ribar malo pred pol petimi. P j odpravljenih formalnostih ie prešla zbornica na nadaljevanje debata o vladni izjavi. Govorili so poslanci Kneževič (socijalist). ki je najprej pojasnjeval razloge Svojega izsmpa iz socialističnega kluba, nato pa ostro napadal vlado fn njeno deklaracijo In v imenu demokratske zajednice ter v Imenu parlamentarne zajednice Nastas Petrovič. Po kratkem govoru republikanca Prodanoviča se Je zbornica odgodila Prihodnja seja v petek, 4. Junija ob 4. popoldne.
POLJAKI PROSIJO FRANCOZE ZA POMOČ.
LDU Berlin, 28. nuja. »Lokalan-zeiger" proča iz Basla: „Petit Pari-sien“ javlja: Poljska vlada Je poslala
Franciji brzojavko, kjer opisuje resni položaj poljske armade in prosi znatnih francoskih pomožnih čet, ker bi sicer mogla biti Poljska vojaško poražena.
VERA.
Roman.
(Dalje.)
Pobočnik je udaril s peto ob peto.
„Na službo, vaša Svetlost!“
Vera je zrla smehljaje predse.
„Kaj sem res to jaz, ki i njo takole razpolagajo? Slišim — in ne ugovarjam — celo osrečuje me — o mon DieuJ“...
— Knez pleše! Pleše mazurko s Sepanovo! — Te besede so se razširile kakor ogenj po vseh veseličnih prostorih. Vse je hitelo skupaj, da more uživati ta prizor. In kako je plesali Lahko, elegantno, poln žara — a ona — nepopisno lepo!
V njej pa se Je vršilo nekaj čudovitega: bolj in bolj je izgubljala pri plesu svojo samozavest, nekak flfuid je prehajal iz njega vanjo. Čutila je na svojem srcu utripanje njegovega srca. Njegova roka jo je držala krepko, ker se ja zavedal, da je njegova, njegove ustne so šepetale sladke besede. Ta ples ga je napravil njenim gospodarjem. Drhte se je porajala v njej slutnja o oblasti moža nad ljubečo ženo. Vedela ki čutila je, da bo poznala odslej samo eno, čutila samo eno —■ njega.
Ko je bil ples končan, je sklonila Popolnoma proti svojemu običaju glavo, okrog ust pa je legla sladka Poteza zmedenosti. Knez Jo Je opa~ *il, čutil Je, da se Jej trese roka — vedel Je. kd se godi v niel
„Vera — sladka, ljubljena Veral“
. Pogledala ga Je s pogledom, polnim ponižne in udane ljubezni.
In zopet jo je vodil po ovinkih skozi dvorano, in še enkrat sta se videla sama v višnjevem salonu.
„Sedi na tale stol, moja sladka, ljuba nevesta 1 Ohladiti se moraš, preden ostaviš grad.**
Skrila je svoj obraz na njegovi rami.
„Tako sem razgreta in žejna — kapljo Šampanjca, če bi smela prositi."
»Takoj srce moJe,“
Dernhof Je dobil naročilo, naj izvede ta ukaz.
Vera Je vzela polno brušeno čašo in Jo izpraznila. Knez Jo Je iznova nalil ter nesel k svojim ustom:
„Na tvoje zdravje in na najino srečo!" Potem je vrgel čašo ob tla. Nobena usta naj se Je več ne dotaknejo!"
„Egon — strašna misel se poraja v meni — kaj če te veliki knez ne odveže tvojih prevzetih dolžnosti?"
„Bodi brez skrbi, ne more me siliti in me tudi ne bo hotel. V naj-bujšem slučaju poprosim princeso za posredovanje; tudi ona si raje izbere moža po svoji volji."
»Kdo H pravi, da te ne ljubi? Ti
velike ljubezni vreden. O, hiti, Uti. da ustanoviš naiino srečo i"
ZBOROVANJA IN SHODI V SLOVENIJI ZOPET DOVOLJENI.
LDU Ljubljana, 29. maja. Deželna vlada je danes razveljavila izredne naredbe glede zborovanj in shodov. S tem stopajo v veljavo zopet prejšnji predpisi.
POGAJANJA MED ITALIJO IN
JUGOSLAVIJO ODGODENA.
LDU Dunaj, 28. maja. „Neue Freie Presse" priobčuje poročilo iz Rima, da so na seji ministrskega sveta od-godili nadaljevanje pogajanj z Jugoslavijo. do tedaj, da prejme vlada od zbornice z zaupnico nalog za to.
ZA ČEŠKO-JUGOSLOVANSKO TRGOVSKO POGODBO.
LDU Beograd, 29. maja. Čeho-slovaška vlada je ponudila naši vladi, da bi sklenili medsebojno trgovsko pogodbo. Znano je, da sta bili kdr.1-penzjfrcijski pogodbi z Avstrijo in Madžarsko odpovedani. Ker niso bila nekatera naročila do tega roka niti odpovedana, niti izvršena, je začasni odbor središnje zadruge prevzel nalogo, da sam izvede ta naročila.
Dr. Janez Ev. Krek.
KONEC SOVRAŽNOSTI MED RU S1JO IN JAPONSKO.
LDU London. 29 maja. Sovražnosti med Rusijo in Japonsko so se končale 25. mala. Komisiji za premirje sta dospeli v Habarovsk
Na tretjo obletnico zgodovinske majniške deklaracije se oddolži slo venski narod vsaj deloma svojemu velikemu buditelju dr. Kreku s tem, da mu postavi na grobu primeren spomenik. Prtpravnejšega dneva bi za to slavnost ne mogli izbrati. Saj bo ostalo Krekovo ime za vedno ne razdružno zvezano s tem prvim dokumentom volie našega naroda do popolne svobode in samostojnosti.
Mnogo in požrtvovalno le delai čeprav žal preveč v okvirju pc-litične stranke dr. Krek za naš narod. Mno go mu je pomagal in mnogo koristi:. A največ ie vandar stroril zanj s svo-Um apostolskim delovanjem za de klaracijo. Neumorno je širil njeno idejo med slovenski in ostali jugoslovanski narod. Kakor vsakemu delu, ki se ga Je lotil, se le posvetil tudi tej nalogi brez pridržka z dušo in tele som. Brez oddiha je romal iz kraja v kral. si pri tem ogrožal svoje že itak rahlo zdravje in bržčas tudi povzročil svojo prezgodnjo smrt.
Krekova velika zasluga v deklaracijskem gibanju je, da le s svojim odločnim nastopom pritegnil vanj mase svoje stranke, prepričal omahljivce še predno so se prav zavedli in onemogočil nastop sovražnikom deklaracije in narodne svobode v narodu samemu. Šušteršič je bil gotovo v onih prvih dneh ravno tak sovražnik naše narodne osvoboditve kakor pozneje, ko je začel izlivati v
BOJ! MED FINCI IN BOLJ&EVIKL
LDU Kodanj, 29. maja. Po brzojavki iz Helsingforsa so se pričele finske operacije proti boljševikom, ki prodiralo v vzhodno Karelijo. V četrtek zjutraj so dospeli prvi begunci v Kaiano. V sredo že !e prišlo do spopadov med boljševiškimi in finskimi četami. Po kratkem boju so se bojj-ševlki umaknili.
FINCI PRIPRAVLJENI NA POGAJANJA Z RUSIJO.
LDU Moskva, 28. maja. Finski zunanji minister je obvestil sovjetsko vlado, da ie finska vlada pripravljena započeti mirovna .pogajanja in je predlagal Derpet koi kraj pogajanj.
»Novicah« svoi strup na narodno gb banje, a Krekov vpliv in njegova moč sta bila tako silna, da dolgo časa ni mogel in si ni upal nastopiti.
Ktekova zasluga ie bila tudi v veliki meri. da ie dobil za deklaracijski program široke sloje hrvatske inteligence po Banovini, Bosni in Dahna« ciii. Umel je razpršiti mnogoštevilne politične, državopravne in druga pred.sudke pravaških politikov in jih pripraviti do aktivnega sodelovanja.
S tern svojim delovanjem se jo postavil Krek v prvo vrsto velikih mož celega jugoslovanskega naroda. Postal ie popularen kakor menda še nikdo pred nlim. Slovenci smo PO* zabili na' to. da ie bil Krek tudi strankarski politik, in to hud in brezobziren politični nasprotnik. Postal je v dneh deklaracije za nas samo apostol svobode v Jugoslovanstvu in ostal nam je to do danes. Zato se ga spominjamo danes vsi brez razlike političnega in kulturnega prepričanja.
Ko mu odkrivamo spomenik, ki naj priča prihodnjim stoletjem o na* šem boju za svobodo in Krekovih zaslugah v njem se klanjamo njegovim velikim manom, spominjamo njego« ve veličastne oporoke, ter v duhu obnavljamo prisego na njo: Vse svoje moči, vse svoie zmožnosti, vso požrivovalnost. vse svoje misli in vse svoje srce hočemo posvetiti delu za našo ujedinjeuo jugoslovansko državo.
• •V
DANES OB 11. DOPOLDNE VSI NA POKOPALIŠČE PRI SV. KRIŽU. KJER SE ODKRIJE KREKCV SPOMENIK.
Paberki.
Človek ne ve na katerem koncu bi se lotil. Lotiti se pa mora — neresnosti namreč, ki se v naši javnosti bolj in bolj uveljavlja. V eni sapi se ta kritika ne bo dala opraviti, preveč je snovi, samo par paberkov novejšega datuma si oglej-mo^
Ženske so dobile v občinah volilno pravico. Postava je gotova in drži. V meritum se post festum ne bomo vtikali, ampak se ravnali po špartansko:	»postavam njihovim
pokorni." Zanima nas pa nekaj drugega.
Če pobrskamo po programih naših strank, stoji zahteva po volilni pravici za ženske v vseh med kardinalnimi točkami. Ustreženo je torej vsem, bi dejal. Kaj še! Postava se je naredila v seriji A, to je pod vlado, ki ne ugaja seriji B, C itd., torej napak. Če Je postava dobra ali slaba, to ne briga nikogar. Prav na-
ravnost se seveda ne da zaleteti v
ta zakon, ker je vendarle malo težko tudi za izvežbanega političnega vrvopleza, da bi svoj program z besedo na glavo postavljal. Iščejo se nato motivi pri nasprotniku, ki sa seveda vsi ..nepošteni", ..sebični", svoje lastne vesti si ne izpraša nihče, kakor da ne bi vsaka stranka manevrirala v svojo korist. Ko pride na vrsto serija B, se bo pesem kajpada obrnila. Mi imamo pa skromno misel, da bi bilo pametnejše začeti računati z gotovim dejstvom in pokazati svojo vrednost ter znanje z organiziranjem na podlagi te nove postave. — Kjer je res kaj klenega zrna, ne škodi noben zakon, če pa tistega ni, potem pa itak prav, da se trhloba spravi s sveta. Ljudstvo se je, bogu in beograjskemu parlamentu bodi zahvaljeno, že toliko izmodrllo, da ne bo sodilo pri volitvah po programih, ki so se samo tiskali.
»Draga, mila moja, že jutri ali pojutrajnjem bom nazaj."
Poljubil jo ja, vendar se je jako krotil, kajti poleg strasti se je vzbudilo v njem tudi čustvo spoštovanja i do bodoče zakonske žene. Potem je | vzel plašč in ga ogrnil okrog njenih
l ramen. Težka, s kožuhovino podložena »vila pa J® zdrknila zopet na tla, ker Vera se ga je » svojimi ro-
kami strastno ovila.
»Egon — torej moram res proč od tebe — !? O, da bi že prešli ti
tesnobni časi!"
V kratkem te obvestim, dragica."
Ogrnil Jo je še enkrat s plaščem ter dvignil ovratnik iz hermelina.
»Ali ti je toplo? Ali je prijetno tako?"
»Da, hvala — lahko noč!"
■ »Lahko noč, moja Vera, api sladko!"
Odprl je vrata In obstal med njimi, — ona pa Je stopila v predsobo.
Dernhof, ki je med svojim korakanjem sem in tja neprestano štel deščice parketa, se je postavil takoj v službeno pozo.
»Dernhof, spremite milostlvo gospodično k vozu!"
Pobočnik jej Je ponudil roko, no-ložfla je svoje prste nanjo, a je stala še vedno kakor ukovana in okrenila svojo glavo h knezu. Dernhof je gledal krčevito v tla. Naposled Je krenila naprej.
Ko je stopila v voz, si je Dernhof pokril glavo s čelado ter šel težkih korakov zopet navzgor po marmornatih stopnicah.
— Kadar pojde drugič preko teh vrat, — si Je mislil — se pač že postavi straža prednjo v parado. O, težke ure me še čakajo v gospodovem kabinetu.
Malo časa nato je knez s svojim spremstvom oficijalno ostavil bal, si napravil udobno v svojem stanovanju ter v naslanjaču pušeč zasanjal.
»Ah, Dernhof — ali se je telesni iovec že vrnil?"
„Da, Svetlost. Javil je, da je mi-lostiva gospodična srečno prispela domov."
»Hvala, Dernhof."
»Kaj ukazuje vaša Svetlost za sedaj? — Svetlost Je videti nekoliko razburjena, ali naj dam pripraviti prašek?
»Kakor vam drago, vi moji mučitelji. To že preide —- od Šampanjca je."
»Slutil sem to, knez."
»No, zvesti moj Dernhof, na dan zaroke si človek že sme dovoliti kaj takega. Smete mi čestitati, kajti imeli ste čast, spremiti mojo nevesto k vozu".
»Blagovoli vaša Svetlost sprejeti mojo naiudanejšo čestitko".
„A zakaj Je vaš glas tako trd? Ata, -vem, bo$te se bojev z velikim česa vsega bi ne storil za svnfn
vojvodo — že mogoče — pa bodi, srečo — srečen sem Dernhof nepopisno sem srečen 1“
Adjutant se je sklonil nad knezovo roko.
»Naj bi Bog v nebesih ohranil srečo mojega dobrega kneza!"
»Hvala. Jutri odpotujem. — Naročite dragocenega cvetja, rumen« Vrtnice in vijolice in pošljite to gospodični, moji nevesti, ali slišite?, Oh, prašek — hvala. Mnogo mi n« bo koristil, — spati vendarle ne morem".
»Prosil bi vašo svetlost prav iskreno, da bi blagovolili odložiti potovanje samo za en dan — po noči brez spanja". .
»Kaj mislite, Dernhof, vidim, d<i vaše srce še ni govorilo. Kako bi mogel biti miren — izpijem pač malo opija".
Dernhof se je boječe obrnil ^ stran.
,8amo nikar preveč, premilostivl gospodar, nikar preveč!"
»Ne, ne, vi ste strašen Cerber. — Kaj porečete Šele, ko bode dama vladala tukaj!"
In srečno se je zasmejal.
»Upam, da bom tudi potem šo smel služiti svojemu knezu".
»Tu moja roka, Dernhof. vedno vam ostanem mllostiv in naklonjen."
»Hvala, knez, hvala 1“
»A sedaj lahko odidete. — Jutri ob desetih vas pričakujem.
Ko že govorilno o postavi.
se dotaknemo tudi ž »Jo vezano kontinuitete.
Kolikor smo mogli po pičHh vesteh. kj nam lih servira Beograd, pogledati za kulise, ko so se vršila pogajanja za sestavo nove vlado (A 4- B) se je bojeval oster boj za takojšnje ukinjeni« raznih vladnih naredb in sicer kot pogoj za kon-cetraciio. Da se vršijo borbe za spremembo aii pa dosego kakšnega zakona v parlamentu, razumemo. Da bi se odpravljale postave krat-komalo več ali manj en Moc obenem z izpremembo serij, ki se vrstijo na vladnih stoieh, to bi pri nas, ko se ministri tako hitro sučejo da Eh bo kmalu kot poslancev, ne bilo ravno priporočljivo. Kdo bo pa potem sploh še verjel v vlado in njene naredbe? Prosluli državotvorni element utegnejo ostati na ta način samo še aktivni ministri in njihova koterlja.	t
Vse to le izdaja strah, ki ga tmajo „voditeiji“ pred volitvami. Vedo, da se bliža konec politike, ki se je kovala za gostilniškimi ronza-■ v, krčevito se lovijo za vsemi mogočimi triki, ki naj bt Jim podaljšali življenje — toda vse ne bo nič zaleglo.
Narod čaka na pravo parolo In dali mu Jo bodo novi ljudje. — Kar Je preperelo, naj se sesuje !
Finls Autirtee
Svetovno padanje cen.
Senzacija vseh senzacij: cene ti vi jenskih potrebščin padajo, ne samo v enem kraju, temveč na svetovnem trgu. Padajo cene žita. kave, sladkornega trsa. konserv, čaja, masla, perutnine, rib, posušenih gob, bombaževine, oblačil in obutve. Ta poročila prihajajo iz Pariza, iz Londona, New Yorka in iz Chicaga, torej s svetovnih tržiSč.
Padanje cen se pripisu}« pričakovanju ugodne žetve. Toda ugodna žetev bi imela za posledico le padanje cen poljskih pridelkov. So pa še drugi vzroki, ki pa niso tako stalne vrednosti za nas konsumente. Tež-kbče transakcij vsled valutnega stanja so imele za posledioo padanj« povpraševanja na svetovnem trgu in po osnovnem narodno - gospodarskem zakonu o razmerju med povpraševanjem in ponudbo, nastopa vsled zmanjšanja povpraševanja zvečanje ponudbe, kar ima za posledico padanje cen, katero povzroča medsebojna konkurenca ponudnikov. Med vojnoi, posebno pa po vojni so že nekateri obupavali nad resničnostjo navedenega nauodno-gospodar-skegs zakona in pripisovali vso krivdo draženja samo verižmštvu. PozabiH pa *o, da se veiižništvo ne da odpraviti samo z navedbami oblastni!. s kazenskim preganjanjem, temveč da mora pri iztrebljenju ve-riiništva sodelovati tudi občinstvo z omejevanjem svojih življenjskih potreb na najmanjšo potrebno mero, kar ima za posledico padanje con, ker se tako zmanjša povpraševanje po iivljenskih potrebščinah in zveča njih ponudba, pri čemur nastane konkurenca, ki tlači cene. To narodu o-gospodarsko resnico so začeli ravno v zadnjem času resno upoštevati posebno v Ameriki, kjer to glavne tovarne za sladkorne izdelke sklenile, da nehajo nakupovati sladkor, dokler ne pade njegova cena na polovico sedanje. Tudi v Londonu začenja prebivalstvo boj prati
saj* jaasBEBSMHSCTsaBmBaHn^r.^^
Našim voiapiikovceui v album,
BUusnikova pratika za prestopa« leto 1920, ki ima 36'f dni, pravi, de stopi solnce na 21. dan meseca aprila v znamenje bika. Ta patroo Je regi-ral vse do 21. dne meseca maja. Hvala Bogu je sedal častitljivi sadovnjak že za nami. Čakal sem s svojimi litanijami vse do danes, ter jih objavljam šele sedaj pod vlado krot-kejšib ratronov, dvojčkov. Ob bikovem času — takrat se It namreč začela ta jugoslovanska stavba pri stresnem žlebu — sem prav pr Uka prebil al o slovenskem Jezikovnem vprašanju na univerzi, v uradu, V. cerkvi, šoH itd. itd.
Skoraj bo m, da itnak) kozmične
konstelacije vriik vpliv na v«a, kar se dogaja na naši Hribi materi zemlji, lu nič čedno ni, da so prišli na dan p; >d prejšnjim patronom take geni-iaini načrti im nasveti glede ureditve našega Jezikovnega razmerja. Takrat sem zvedel, da Je mogoča rešitev' v treh smereh in da Imamo zn-stopiiike vseh teh treh smeri. Srno mo obsolutne Srbe in absotutac Slovence. Vmes pa. oziroma kot produkt obojega — goatorie. To se nravi, ti*
verižništvu a* ta uački, da je upa-flato varčno gospodarstvo, kjer Je to le mogoče. Posledica tega Je bfla, da ao morale tekstilne tovarne svoja naročila surovin preklicati in zato je že padla cena bombaževim. Majska bombaževina je padla za 355 točk.
Iz povedanega je jasno, da znižanje cen ni stalnega značaja, ker bodo nizke cene privabile mnogo novih odjemalcev, ki dosedaj vsled visokih cen niso krili svojih neob-hodaih življenskih potreb, pa bodo hoteli zamujeno naknaditi. Zvečalo se bo povpraševat!}«, zmanjšala ponudba, prenehala bo konkurenca, in cene bodo zopet rastle. Temu se pride v okom samo na ta način, da se zviša produkcija in zato poudarjajo sodobni duhovi socijalnih ved proti deraagoškemu geslu o socijali-zaciji razdelitve narodno-gospodar-skHi dobrin, socijalizacijo produkcije življenskih potrebščin. Vsak član mora napeti vse svoje produktivne sile in se otresti razkošja, ker le tako doseže Človeštvo v dogledni dobi ono blagostanje, v katerem Je Živete pred vojna
Važna finančna vprašanja.
Beograd, 29. maja.
Včeraj in danes se je vršila seja finančnega odbora narodnega predstavništva. Na seji so razpravljali o proračunski dvaajstini za mesec junij. S prvim junijem začne novo proračunsko leto m bi vlada morala pravzaprav predložili celoten proračun za leto 1920721. Ker pa proračun še ni sestavljen, je predložite finančno ministrstvo samo dvanajstino za junij.
Pehata se je na včerajšnji in današnji seji sukala predvsem okrog dveh vprašanj: pristojbine in 20odstotni odbitek pri kolk o vanju. Vse-strn .ski in zelo oster odpor se Je pojavi v finančnem odboru proti po-daljšar !u določil o pobiratiju pristojbin. Uovomflci so poudarjali, da ta določila onemogočujejo vsak kulturni napredek, ker najhujše zadenejo ravno one inštitucije, ki se šele razvijajo- -Zato predlagajo, da se pristojbine za strogo kulturne in humanitarne prireditve sploh odpravijo, za druge pa pobirajo take, kakor ie bilo v navadi poprej, L J. naknadno.
Določilo naredbe o pristojbinah, da se morajo pristojbine plačevati vnaprej pa Je naravnost katastrofalno za poslovanje naših sodnij, zlasti zetnljekiijižnih oddelkov. So mnogi
slučaji, kjer je n. pr .vknjižba fodi ta zahteve naravnost nemogoča, v dragih slučajih pa Je zvezana z neprimerno visokimi stroški in zamudo časa. Govorniki vseh strank iz bivš« Avstro-ogrske so zato ostro napadali nesmiselno in škodljivo nared bo prejšnjega finančnega ministra .Jankoviča, ter zahtevali, naj se v toliko popravi, da ne ho naravnost onemogočala poslovanja naših uradov. Značilna za inteligenco in resnost uradnikov po naših ministrstvih ie izjava, ki je ušla na seji zastopniku finančnega ministrstva. Ko Je namreč neki poslanec v dokaz nevzdrž-nosti pristo/bi&ke naredbe naslikal, da bi se zamudil na primer zagrebški odvetnik najmanj dva dneva, če bi hotel izvesti kako vknjižbo v Zemunu, je zastopnik ministra čisto resno in mimo odvrnil: „Saj se zamudi tudi naš seijak dva dneva hi še več, če si pusti na oddaljeni davkariji odmeriti kako pristojbino...“
Finančni odbor dosedaj o predlogih še ni sklepal. Ker pa se zavzemajo za nje vse „preča«ske“ stranke in Jim tudi srbiianske ne naspotujejo, ampak jim nasprotuje samo zastopik finančnega ministrstva, bodo skoraj gotovo sprejeti. Pristojbine za prosvetne in človekoljubne prireditve bodo ukinjene ali vsaj zmanjšan«, vse stale pristojbine, one zn prireditve m drugačne pa se bodo plačevale naknadno kakor so predpisovale prejšnje naredbe. Vprašanje je ie še, kdaj stopijo te spremembe v veljavo. Kakor vse kaže proračunske dvanajstine ae bodo »prejete ta mesec, ampak šele prve dni junija. Zato utegnejo ostati dosedanje določbe o pristojbinah v veljavi še cel mesec luni}.
Drugo točko živahne in ostre di-skuzije je tvorilo vprašanje o usodi znanega 20 odstotnega odbitka o priliki kolkovanja bankovcev. Kakor znano, je takratna vlada sklenila, da priznanic ne odkupi, ampak jih pridrži kot državno posojilo. Pri sestavi sedanje koncentracijske vlade so sicer razpravljali tudi o tem vprašanju, niso pa prišli do nticakega rezultata. Kakor pa so pokazale sedanje razprave v finančnem odboru, bo topot najbrž vendar prišlo do sporazuma in sicer na podlagi kompromisa. Vlada naj odkupi takoj pri-znanice v znesku do BOO K, višje pa aaj zamenja za 4 odstotne državne zadolžnice, s katerimi pa Je mogoče plačevati davke in druge javne obveznosti. Ta kompromis bi bi! sprejemljiv, zato upamo, da bo v interesu države in prizadetih občanov tudi »prejet
Jugoslavija.
Nakup sMi na razstavi „Lade“.
LDU Beograd, 29. maja. Ministrstvo za prosveto Je nakupilo na mnet. razstavi „L,ada“ raznih slik U 60.000 dinarjev.
Denarne pošiljat ve.
LDU B .ograd, 29. maja. Ministrstvo za poste m bržol*v j« odredilo, da se od 10. junija nadalje' morejo pri poštnih uradih v Srbiji oddajati priporočene denarne pošiljatve. Denarne vsote sinejo znašati največ 1000 dinarjev aH 4000 K.
Komistfe ca koroški plebiscit Imenovana.
LDU Pariz, 29. maja. Poslaniška konferenca pod predsedstvom Mesa Cambona je določila pogoj« za ljud-
sko glasovanje v Eupenu hi Malrae-dy)u hi imenovala plebiscitno komisijo sa Celovec.
Bolgari vračajo vagon«.
LDU Belgrad, 29. maja. Ravnateljstvo bolgarskih železnic je začeto vračati potniške vagone, ki jih J« Bolgarska ugrabila 1. 1915. Vozovi so y zelo slabem stanju. tako da se bodo morali poslati v popravo.
A
Državna glasbena Šoto v Sarajevo. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto Je prejel od bosanske deželne vlade predlog, n*l se osnuje državna glasbena šola v Sarajevu, j Sodijo, da bo to predlog odobren.
Razita poročila.
AMERI&K! PARLAMENT PROTI WILBONU.
LDU Washingtou, 28. majo. Poslanska zbornica je sklenila z 219 glasovi proti 152 glasovom, da preide na dnevni red preko veta predsednika Wilsona proti sklepu republikancev glede separatnega miru med Zedinjenimi državami bi Nemčijo oziroma Avstrijo. Ta sklep ni veljaven, ker m bila dosežena dvotretjinska večina zborničnih članov.
IZKRCEVANJE INDIJSKIH ČET PRI BATU'}D.
LDU Moskva, 29. maja. Po poročilih s kavkaške fronte se izki tavajo pod okriljem angleških v -ih ladij pri Batiumi Indijske četo. ki bodo prodirale proti Baku. Georgija in Aserbejdžan sta proti zasedbi svOjih pokrajin po angleških četah protestirali. Dne 26. L m. je prišla v Moskvo čerkeska komisija, da se začno s sovjetsko Rusijo pogajati glede miru.
NEMŠKO-POl JSKl IZGREDI V ŠLEZIJJ.
LDU Beuihen. 28 maja Neki Francoz je zaklal Nemca. Nemško prebivalstvo fc priredilo nato manifestacije, ki so privedle do naskoka na poljski plebiscitni komisarijat. Manifestacije so trajate od pol osmih zvečer do ene ponoči. Policija le bila brez moči. Uničenih je bilo več dra gocenosti. Škoda se ne da popisati Končno le množica zapalita hotel »Lomnico*, v katerem jc bila nastanjena plebiscitna'komisija. Vsi spodnji prostori so zgoreli. Kakor ee govor;. so bile pri nemirih tri sebe ubi te in deset ranjenih. Ob treh zjutraj so Poljaki naskočili uredništvo lista »OsTdeutsche Morgenpost* to razbili vse šipe.
SOVJETSKA RUSIJA PROTI BELI POL JSKI.
LDU KodanJ. 29. maja. »Berlinske Tldende«. javlja iz Kovna: V zadnji številki vodilnega boljševiškega Usta »Izvestija« priobčuje Raick članek, v katerem zelo odločno opozarja na nevarnost, ki preti Rusiji od Poljske Radek izjavila, da si mora biti Rusija na jasnem, da ie Poljska nevaren in močan sovražnik, in da se mora vojna le tedaj hitro in zmagovito končati, ako vrže sovjetska Rusija proti Poljski vse čete, ki ji stoje na razpolago. Nuina potreba te za sov jetsko Rusijo, da uniči belo Poljsko Sovjetska Rusija bele Poljske ne more trpeti poleg sebe. Sovjetski sistem Je zagotovljen Je tedaj, ako bo
kaela sovjetska republika ob svoji »trani boljševiško Poljsko.
TIRALICA PROTI GROFU KARO! UU.
LDU Budimpešta, 28. maja. Poveljnik vojaškega sodišča je odreda casle.Juvanje s tiralice grofa Mihaela Karolyja in preiskovalni zai>or. Obtožba proti grofu Karolyjn se glasi na zločin umora zaradi zasnov« zavratnega napada proti Tiszi, nadalje zaradi zločina proti vciski, zaradi zapelfavanja h kršitvi vojaške dolžnosti. zaradi razžaljenja veličanstva in upora
Češki komunisti proti koncentradUL LDU Praga, 28. maja. Poslanci Ib senatorji češke socijaiistične levic« so objavili programatično izjavo, v kateri se vsako sodelovanje koalicije z meščanskimi strankami obsoja kot nevarno, da, kot zločinsko, in v kateri se zahteva skorajšnje pridružitev k tretji internacionali ter pozivlje delavstvo. naj se pripravlja za prevzetje javne oblasti ter Jame graditi sovjetski ustroj.
Nove leakcHonaroe m torave v Nemčiji.
Dunaj. 29. maja. (Izvirno poročilo! Kakor poroča berlinski »Vor-w:-irts» se zbirajo pod okriljem društva vFrontbund«, ki naj bi navidezno zbiral nekdanje frontne oficirje. Hajhu&i prevraini reakcionarji Kakor ie podoba, so junkerji že pozabil: na svoj zadnji poraz, in se pripravljajo na nov pue. »Vorwlirts« opozarja vlado na te pojave In jo poživlja, naj pravočasno nastopi, d« prepreči iak-o nepotrebno novo prelivanje kr\ri
•
V keminičnem laboratoriju otiin-»terskega vseučWšča Je eksplodirale
razstrelivo, ki se Je že več let uporabljalo brez nevarnosti v učne svr-he. Ubitih je bilo 6 dijakov, težko ranjenih 10 in mnogo lahko ranjenih.
Davek na samce Je sprejel francoski senat.
Nacionalistični Madžari uprizarjajo oeprestano Izgrede po budimpe-štonskih kavarnah, v katere zahajajo žkJje. Vsak dan se dogajajo kr-voHtto, tako, da so oblasti moral« poslati voki št vo in policijo proti demonstrantom. pri čemer ie bilo že več mrtvih
V Rimu }e bil te dni prvi poizkusa! polet velikega zrakoplova, namenjenega za potovanje nad južnim atlantskim morjem. V zrakoplov« bi moglo potovati 100 oseb.
Gospodarstvo.
BOR7A,
LDU Zagreb, 29. maja Valuto.
Dolarji 88—89. čehosJovoBce krone 230 - 242, 20kronski zlati 340—0, angleški funti 360-415. franoodd franki 0 820, nemške marke 295—302, švicarski franki 0—2200, it&Ujanske lire 615.
LDU Čarih, 28. maja. Berlin 1330, New Y»rk 560. London 2179, Perl* 42.40, Mihm 3275, Praga 12.46, Dli na! 4.15, Zagreb 4.60.
LDU Dunai, 28. mala. Marke 439 švicarski franki 2800, francoski franki 1200, italijanske lir« 850, angleški funti 520, dolarji 150. čehostevaške
ste, ki ne enalo ne enega ne dragega, ampak delajo kar na hitro roko
jugoslovanski Jezik.
Francoski cesar Franc, to ti k obranil časten spomin v sgodovml med drugim tudi zavoljo tega, ker )e baje dal svoje ime glasoviti bolera I, »e Je leto 1532. oko ajžil ter Izdal dekret v mestuVillers-Cotteretes h, diktiral Franciji jezik svojega d^mra. Tudi najhujši naši reformatorji se pa ne tipajo zagovarjati takega absolutističnega akta pri nas, imajo pač svoje temeljite pomisleke in bojazni. Prepričan »em, da bi omahnili, ko bi mocah nekegr, dne srbsko res znati. Pii uu» imamo namreč le ljudi, ki mislilo da znajo. Sa! za njihovo rabo jim m^ncia v resnici zadostuje ker nimajo ničesar povedati. Druga struja, to se pravi tretia, ki Jo tvorijo vsi tisti ljudje s prelepo slovensko čednostjo in lastnostjo, da u meče}« vsakemu pod iuoge in odmetajo vse česar ne razumelo, bi rada v tej komunistični dobi vsaj glede duševnega kapHato uvedla boljševiške metode, ki h seveda nič jne dišijo na gospodarskem polju. To se pravi ker ti ljudje tega kapitala sami nimajo, bi tta ,oa radi vri drustii cetrli.
Saj dene« Sovek m ns ve, kal pravzaprav ie. kš črto naš« časopis«.
Ne v«š, aH ti Jugoalovcnskega rodu,
to bi bili eventualno naši Dolenjci, ali si pa pošten Jugoslovan Kongres novinarjev, — to »o pa krom-pi/jevcL tako namreč rabi narod besedo ca novtno ali mlad krompir ItiL - so sklenili, da Jugoslovanov ni v č. in tako se mi ie zadnjič pripetila »mola, da sem hotel nekaj povedati o slovenskem ljudstvu. A briht ci stavec Je pogruntal, da J« sicer dekreti rano, da se ne pBe več Jugoslovani, temveč Jugosloveni, pač pa. ie še v rabi beseda Slovani in mož J« hitro popravil mojo »napako« to »pravil v tisk slovansko ljudstvo. Tako, da res a* vem, kako bi I« kaj slovenskega pripravil do veljave. Med kolobocijo, ki vlada itak že v teh nazivih m jugu, smo začeti mešati sedaj še mi to metati tiran .svoje ustavljene In precizne termine. Naši lužni bratje pravite Slovanu Sloves pa tudi Slavsn. C slovanskem pišejo kot o »slovenskem« pa tudi »slaven-Nekateri pri nas p« dodajajo še Slavjaua. muiho Slovana, s katerim vomtor tod točnega poveš, bomo menda v kratkem Izgubili. Z« kras slovenski rabijo Hrvatje slovenski, Srbi stev ena čin to salo so se mtoi godim ji odtočili da le najPMo«. če oolreba tetia kvasa mtak kgtoa. da
no bo zmede, ter predlagajo avtoka-stracljo (patent) ORIGENES). Mislim, da Je »ploh odveč r«mo razpravljati s iiudmi. ki nočejo razumeti zakonov, po katerih so se vsi liv-lianskl pojavi vedno to večno razvijali. Teh ne bomo pripravili do tega, da bi zastavili lopaio pri temeljih Z eno točko teh načrtov se pa le strinjam. Neki avtor trdi, d« M bite najboljše, če bi se izdal ferman, da se ima od tega ta tega dne pisati ju-goslovenščhia, te tudi naproša liste to revije, naj objavljajo stvari v tem, do zdaj ie samo oznanjenem. „jezi-kuM. Predlagam tore}, naj se kar začne 1 Naj pokažejo reformatorji sami. kaf znajo, če bo dobro, bo prodrlo. Ni mi znano, kako se bo to začete fabriclrati. Nekje sem čltal naj bi s« najprej opustile tipično slovenske besede. Taka tipična slovenska besed« je n. pr. dekle. Na Jugu Ji pravijo „cura“. Tako sem radoveden kako bom sedaj hodil pod Tivoli, vzel svo*o curo m promenado ki se 2 njo ponosno baha!. Besedičenje nai se nelta, « deksz naprej ta dober tek!
Antiorigenes.
RMijniV i
krone 358—378, nove dinarske noto 600—650.
•
-f Cekl za vatolu Ministrski svež v Beogradu Je sklenil, da mor« Narodna banka v Beogradu izdajati pooblaščenim denarnim zavodom čeke za valute in to takoj po prejetju odgovarjajoče vrednosti in vedno pe naročilu banke, ki ji valuto polaga. V Zagrebu sprejemajo valute za kupovanje čekov Hrvatska štedionica, Hrvatška eskomptna banka in Srbska banka, v Ljubljani na Ljubljanska kreditna banka in Slovenska eskomptna banka. Omenjeni zavodi obveste po sprejetju valute Narod.*« banko pismeno o sprejeti vrednosti ter zahtevajo, da s« jim pošlje ček. Narodna banka plačuje omenjenim zavodom na račun kurz-ne diferenc« med valuto ta devizami ra prenos stroškov pri vložitvi dokrjev 5 od-tiotkov, pri angleških funtih 3 o4-Ztotk«, pri francoskih frankih ta toŠ. Janških lirah pa 2 odstotka. ♦
-f Izvoz vina, žgauto Rd, Miad-j star za finance je odredil, da anus i centrala za piačfla v inozemstvu do-. voliti do nadaljnje naredbe Izvoz vt-i aa, fganja. ptitmeza. južnega sadja,
. sirkovega semena, ako je zgotov-
roo plačilo v tujih valutah, ha»em-»vtirijske iti madžarske krone.
-f Trgovhia z vinom sa debel«.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da se je naredba deželne vlade o agenturnih la kouri-sijlritfii podjetHh S5»e£ne«#a v toliko, da trgovina r vinom n« debela ni več podvržena dokazu usposobljenost! te koncesiji.
-h Uvedbo ekspresnega vlaka Ostottde-Carigrad preko Dunaj« ta Budimpešte, kakor Je bil v prometa
C vojno, zahteva belgijska vlada, išanje bo končnoveljavrio rešeno { na mednar odni železniški kositer and vArha
128.
*!El
^yPCK)6LAVUA" da* 80. ta*te lgft
SIhiti 8.
Dnevne vesti.
— la pravično razdelitev davkov. Kulturno gospodarski odbor ta Posavje in Mirensko dolino Je sklatili v svoji redni seji v Mokronog« 16. maja sledečo resolucijo:
1. Najodločneje protestiramo proti davku osebne dohodnine. Naši bratje Srbi in Hrvati n« poznajo tega davka, pač pa imajo enoten davek. Pri nas se pa navija in pritiska po starem avstrijskem sistemu, kar rodi le ogorčenje in nezadovoljnost. Res, davek inora biti, a ta naj bo praktično razdeljen.
2. Odpravi naj so vsaka tajnost, zato pa L. če obdavčenca na razgovor in zagovor. Davek bodi enoten kot pri Srbih, nikakor ne kot doslej pri nas, da človek ne ve, koliko vrst davka plačuje.
3. f inančna uprava nai ne zaostaja z odmero davka, pač pa za tekoče leto zaračuni.
4. Najbolj kričeč pa je ki vse obsodbe vredno, da sedanja uprava pobira kolkovne pristojbine od vlog, oddanih pod avstrijsko vlado, ki so bile po takratni vladni naredbi ko-teka proste.
- Povišanje pristojbin za društvene stvari. Glasom sklepa odbo-rove seje društva jugoslov. novinarjev se zvišajo pristojbine za uvrstitev društvenih vesti v liste na ta način, da se zaračuna za vaško besedo 20 vinarjev, izvzetnši besede z eno aH dvema črkama. Delni zneski dveh kron se zaokrožijo navzgor na 2 K. — Društva se opozarjajo na ta sklep, ki stopi v.veljavo dne 1. junija, ker bi sicer vsi nezadostno kolkovanl dopisi romali brezpogojno v koš.
Vabim vse odbornfte vseh naprednih društev v Ljubljani na sestanek, ki se vrši v pondeljek 31. t m. ob 6. uri zvečer v I. nadstropni Narodnega doma (Mala dvorana). Na dnevnem redu je poročilo, razgovor in ukrepi glede novih krutih pristojbin za društvene prireditve.
dr. P. Pestotnik.
— Tajno pisne brzojavke v to te Inozemskem prometu Ministrstvo za pošto bi brzoiav ie z odlokom od 13. maja 1.1. štev. 10602 odredilo, da privatne osebe iz tujih držav ne smejo pošiljati v našo državo tajnopisnih (šifriranih) brzojavk, ravno tako ne privatniki v naši državi predajati tajnopisnih brzojavk za inozemstvo. V tuzemskem prometu so tajnopisne brzoiavke dovoljene ako predajatel! (pošiljatelj) po določilih členov 55 Uo 58 novega (še ne objavljenega) brzojavnega pravilnika prijavi ključ svojih tajnih črk pristojnemu brzojavnemu uradu in plača letno pristojbino J00 dinarov.
— Pomnožite v osebnih vlakov na Bohinjski železnici bi vpeljava turf-stovskih vlakov do Planice. Od 1. Junija t. 1. dalje vozita na progi Je-senice-Bistrica Boh. Jezero osebna vlaka št. 14 in 15 dnevno redno: Odhod iz Bistrice Boh. I. 13.02, prihod v Jesenice ob 14.04; odhod Iz Jesenic ob 14.32 in prihod v Bistrico Bob. jezero ob 15.23. Slednji ima na Jesenicah neposredno svežo z ljubljanskim opoldanskim vlakom. Nadalje vozi ljubljanski opoldanski vlak ob sobotah in dnevih pred prazniki od 2. junija t l. dalje direktno do Planice, kamor dospe ob 15.20. Ob nedeljah ki praanikih pa vozi od Planice do Jesenic tuiristovski vlak št 1719 z odhodom iz Planice ob 20.23 ter ima na Jesenicah zvezo na bohinjski oziroma koroški nedeljski vlak. ki dospe ob 23.22 v Ljubljano. S tem je omogočeno turistom posedanje triglavskega pogorja. Inšpektorat drž. žel.
- Uvedenie selske službe. Dne 1. junija 1920 se uvede pri kr. poštnem uradu Pačonci Prekmurje dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v ti vaai: Vaneca, FVečarov-cL Dostavljalo se bo vsako nedeljo ta četrtek.
Liubijana.
*r Nagrobni spomenik dr. Kritim
s« odkril* dane«, 30. maja ob 11. ttri dopoldne na pokopališče! pri sv. Križu. Odbor za Krekov spomenik vabi vsa kulturna društva, naj se slavnosti udeleže.
— Sest?tnek društva jugoslovanskih novinarjev »e vrši 1. junija ob
3.	pop. v uredništva »Si. Nar''do'«.
--= Koristi I juh droge štetja. Od policijskega ravnateljstva odrejeno ljudsko štetje v Ljubljani ima tudi stamovanjsko-socijaine koristi. Sedal so došli na sled rasnim strankam, ki imajo v Ljubljani topo zaklenjena stanovanja, toda stanujejo *» PO več mesecev izven Ljubljane. To štetje Je torej tudi nekaka kontrola za stanovanjsko komJstJo.
= Ustaitortriv ca deeo io ratedtuo
ijaat&ega mest«. * T. K«#«« 11 pričaš poetove# JDruštvo za otroško varstvo la mladinsko skrb za sodni okraj Ljubljana“ kot krajevna
zaščita za deco ta mladino poverjeništva za socijalno skrb, oddelka za zaščito dece in miadhie. Krajevna zaščita bo reševala vse prošnje za enkratno podporo in mesečne rejnine prosilcev, stanujočih v pome-riju ljubljanskega mesta. Urad krajevne zaščite za deco in mladino je v justični palači, pritličje, soba št. 19, kamor je vlagati vse tozadevne prošnje. — Poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine.
~ Zasebno nradništvo Strokovne skupine industrije, trgovine bi obrti vljudno vabimo na občni zbor, ki se vrši v petek dne 11. junija t. L v dvorani restavracije „Pri Mraku'*, Rimska cesta, ob 7. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. volitev novega odbora; 3. raznoterosti. Tovariši ta tovarišic* 1 Vaša dolžnost naprara naši organizaciji vas kliče, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite.	K
Godba dravske divizije se J* dne 27. maja preselila iz Št. Peterske vojašnice v Kasarno Kralja Petra I. Poljanska cesta 40.
= Državni, Savni in privatni na. meščenci iz zasedenega ozemlja brez razlike stanu ta čina se vabijo na prijateljski sestanek v sredo, dne
2.	junija ob 8. ari zvečer v gostilno »Novi svet«. Gre se za korist vsehi Noben zaveden Primorec na| ne izostane 1	K
= Kabaret „Laterna“ priredi danes ob 21. uri zvečer svoj zaključni večer z novim prvovrstnim programom. Obenem se otvori restavracijski vrt v ..Narodnem domu". Občinstvo opozarjamo na tozadevni oglas.
Plesni večer priredi gdč. Lidija Wisiakova. slov. koncertna plesalka 31. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Kot njen partner nastopi g. VI-ček. Na oregramu so Parma, Grieg, Mozart itd. Več na lepakih.
= Kanarček se je izgubil. Prosimo obvestila. Poljanski nasip 10. K.
Maribor.
Iz mariborskega občinskega sosveta so izstopili gg. dr .Rozina, Weixl ta Jarh, ker se ne strinjajo s postopanjem vladnega komisarja dr. Leskovarja v zadevi pomnoži Ive števHa sosvetnifcov, ter v zadevi volitev članov v upravni svet mestne hranilnice mariborske.
Ki* Je usnje? Maribor je menda postal eldorado verižnikov, navijal-cev cen in tihotapcev. Nihče se ne zmeni za te gospode,, ki počenjajo, kar se Jim zljubi. Evo malega primera: Pred dvema mesecema sem naročil pri nekem čevljarju čevlje, izbral si usnje ki se pogodil za ceno. Pred nekaj dnevi pa ml dotični čevljar izjavi, da ni usnja — ta če ga pa bo dobil, bo gotovo za 120 odstotkov dražje. Prepričan sem, da bi se tudi v Mariboru našlo usnja dovolj, samo protiverižniški urad naj bi se malo bolj zanimal za naše usnjarje, ker je gotovo, kje se skriva kakšna večja zaloga. Zahtevamo, da se takoj prične s preiskovanjem in brezmi-lostno razkrinka špekulantsk* pijavk*
Celje.
Izgubil s* J*. ¥ petek popoldne J* pašel policijski stražnik Anton Bu-
( datk okrog 7 let starega dečka, ki je taval okrog kolodvora. Poprašan odkod da prihaia, je izpovedal, da je hotel k Petru Smfdu, a se j« izgubil. Pravi, da se piše Emil Kožuh, imen rvojlh starišev ne ve. Doma je v „Hei!bergu“ ali pa v ..HOhlbergu**. Natančnejše ne ssa opisati svojega doma. Oblečen Je kmetsko praznično, veted česar se sklepa, da se je že tekom binkoštnih praznikov izgubil od doma. Pri sebi j® imel eden dvo-
eden enofcroneki bankovec. Govori slovenaki In neenlki in sicer koroški dtialekt.
Ljubljanska porota.
Tatvine v fartprtersfcl vojašnici.
Janez Shnebc ta DobronJ Je bil včeraj obsojen n« eno leto tožbe ječ* zaradi tatvine. Aktivnem« vojak« Leopoldu Zupančiču J* pomagal prt tatvini civflulh oblek, Id so bile shranjene v podstrešnem skladišču j Šeatg&ter&ke vojašnic*. Anton Zupančič se je dni neko popoldne v Ja-: Oltarja zakleniti v podstrešno sLia-j dfcče, nav«*«! je pet ari etilnih . oblek ta perila ter vse na dtmo zna-mote pometal skozi podstrešno okno
naznanil naredniku Josipu llovarkt Ukradene obleke cenijo na 11.960 K.
Dolarski uažilee hi ženska tjvbav.
Pavla Nanutov«, 30 letna ženska le prihajala ta Sp. Pirnič večkrat v Ljubljano, da se je razveseljevala. Dne 26. marca jo je povabil snažilec čevljev Andrej Kralj na svoje sta-aovanje, kjer je ž njun prenočevala Zjutraj ie Pavla našla na tleh denarnico, jo pobrala in odšla. Vsa zmedena je opazila, da je notri pet ban-I kovcev po 20 dolarjev (16.000 K po tedanjem kurzu). V gostilni na Žabjeku ji je oštirka Marita Sar tori izmenjala dolarje za 10.000 K. Nanutov a je potem veseljačila v veseli družbi veselih tovarišev. Za časa aretacije so našli pri njej le še 86 K.
Pred poroto Pavla Nanut prizna dejanje. Pravi: Zjutraj mi je Kralj s« »oč hotel dati 10 K. Denarnico s« našla na tleh. Na Žabjeku sem Izmenjala dolarje za 10.000 K. Celi dan sem pila ta jedla. Prvi dan sem potrošila 400 K, drugi dan 300 K. Kam je prišel ostali denar, n« vem. Mogoče sem ga izgubila. Njen ljubček je bil Jože Butara.
Priča Andrej Krat). snaMec čevljev na kolodvoru, prileten mož e plešo stopi v dvorano z ironičnim nasmehom. Predsednik Žebre: „AH poznate Pavlo Nanut?“ — Prič*: Malo Je poznam**. Priča omeni, kako se je seznanil s Pavlo. „DolarJ* sem kupil v Trstu jpo 70 K. Držal san dolarje, ker vem, da Je dolar najboljši denar".
Priča oštirka Sartori pravi, da Je prišla k njej Nanutova, ki Je prosila, da ji izmenjajo dolarje, češ, da Je prišla čez „drat“ in da je zelo trudna. Nanutova je Dri njih pila dva diri v taužbi nekega »starega Tončka" ta »Pepota Butare**. Priča: »Menjala sem ji dolarje". Predsednik Žebre: „Pa ste pri tem zaslužili 5500 K‘‘. — Priča: „Ja!“ Dalje priča omeni, da ji je zastavila zlate uhane, ko ii Je denarja zmanjkalo.
Izvedenec potrdi, da je bil dne 27. marca kurz dolarja 161 K v denarju ta 163 K v blagu, i Porotno sodišče je obsodilo Pavlo ; Nanut na dve leti težke ječe.
Vlomilec.
Porotno sodišče ie dalje na popoldanski razpravi obsodilo 20 letnega delomrzneža Albina Žagarja na pet težke ieče zaradi hudodelstva vloma ker ie dne J4. marca 11. izvršil drzen vlom v Šmartnem pri Cerkljah pri posestnici -Mariji Repik ter ji odnesel razno blago, perilo, živež in sladkor. Ta drzni vlomilec ie posestnici odnesel samo 310 K, dočim ji je pustil
11.000 K. V ponedeljek se porotne razprave nadaljujejo.
Viin HnHtoli mag mat h mm
jemljete živino ta »State*! Jbutter Je tast svojega Čebelnjaka odgovoril: »Baba, ati niso tiho! Bo Sel vol ta obe." (žena in nje tnoi.) Bom kof telefoniral. VI »t® Srbi." Reuter te dalje denuncira! tud! Pavlovo družino. Oče te družine je moral pobegniti, sinova Jože in Janko pa »o nemške tolpe aretirale ter Jih odvedle v internacijski tabor, kjer sta ostala pet mesecev. V internaciji »ta bila okradena. — Ko so jugoslovanske čeie zopet osvobodile korotansko zemlk), je denuncijant Rauter takoj pobegnil in popihal v »Deutschčster-reich". Prijeli so ga orožniki pozneje, ko Je skušal preko demarkacijske črte vtihotapiti razne nemške propagandne letake v Jugoslavijo.
Ljubljansko deželno sodišče je tega denuncijanta obosodilo zaradi obrekovanja na tri mesece težke ječe. Senatu je predsedoval nadsvet-nik Fran Vedernjak, zagovornik Rauter ja Je bil — dr. Pran Tominšek.
r-rs •MpHcrrr'
JUGOSLOVANSKI OLIMPIJSKI ODBOR
S sklepom delegatov vseh športnih institucij, se Je ustanovil pod pokroviteljstvom regenta Aleksandra — Olimpijski odbor s sedežem | v Zagrebu. — Kakor nekdaj Grki, tako se zavedajo danes vsi kulturni narodi sveta, da Je gojitev športa sna izmed najnujnejših potreb dražbe. Po obupni borbi našega naroda za osvoboditev ta ujedinjenje s« po-kazuje kot največja potreba preporod v fizičnem in moralnem pogledu. V svrho temeljiteje organizacije so se ustanovili v Beogradu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu ta v Ljubljani pododbori. Pododbor Ljubljana ima nalog organizirati vse priprave za olimpijado na teritoriju Slovenije. V večjih krajih Slovenije se bodo ustanoviti propagandni odseki, ki bodo podpirati Olimpijski odbor v stremljenju, priboriti našemu narodu veljavo pri mednarodnih športnih tekmah. Zato so potrebna tudi precejšnja denarna sredstva ter se odbor obrača do vseh pojedin-cev, institucij ta oblasti, da tm pomagajo bodisi denarno bodisi z vpisom kot član.
Poživljamo vse prijatelje športa, da energično pripomorejo, da*se ustvarilo pogoji našega skupnega napredka in nadejamo se. da se lim bodo pridružili tudi vsi oni, ki čutijo.
*----------------,,,	m
tal wmiMl šjtfh*
V petek je porota obravnavala grozen rop- ki ie bi izvršen na pustno nedeljo, dne 15. februarja t, 1. po noči v samotnem mlinu na Selih pri Do-bmnjah. štirje roparji -- eden vojak Roman Režek in trije civilisti; Jože in Janez Bolmtnik ter Jože Kosec so mlin Frančiške Lužar popolnoma opleniti. Odnesli so revni družim sploh ves živež, vse perilo m obleko. Pustili so iim samo to, kar so imel; na sebi. Roparji so plenili tri ure, bili so oboroženi s sekirami, revolverji ter namazani * bilcsom kaka »črne hudobe«. Tako so bili drzni, da so vpričo družine pekli in cvrti jajca. Po zelo dolgotrajni razpravi so bil! obsojeni:
Jože Kosec na petnajst let, JoA« Bobutnik na dvanajst tet ta 18-tetni Janez Bohutnik na pet let težke ječe — Sodba je bila razglašena ob 11 url 15 minut... Porotnikom ie bilo stavljenih 15 vprašanj, katera »o večinoma potrdtii soglasno.
PODEL NEMŠKI DENUNCIANT.
Georg Rauter z Gore pri Baškem Jezeru J* zagrize« renegat ta podal demracliamt, Tri Je s svojimi denuncl-Jactjarai »rio mnogo Škodoval slovenskim koroškim.družinam za časa nemške nvaitije. Ze y drugič s« J® moral ta človek zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem zaredi demincttenztva. Poslužujoč m v**h podita sredstev ta naklepov te botri Rauter zadostiti svojemu sovražnem« nagonu in gnjevu proti Juagostovanaa. — Ob umiku Jugoslovanov meseca aprila in rnujn timskega leta te Šaleške doline, Je Rauter osebno ščuval »folksverov-ce“ na tam ostale zavedne jugoslovanske domačine, zlasti le ISuvid proti družinama Mer tl ta Pavl, ki tth J« izdaja! maščevanju RemSk!): teh. Jugoriovane te demmriral pri mm-Škta oblasten te- povzročil, d* so Nemci tem družinam »refevlrtraiJ** vso žfvtno. Tcrezlta Mertlcva, vfcte-
si* ^#5525^ asirski
rib |» njihovo dolžnost, delati na tori*
farnem preporodu našega naroda« da bi tudi uri bili dostojno zastopam ▼ krogih ostalih naprednih in civiliziranih narodov.
K Jugoslovanskemu olimpijske« odboru pristopi lahko kot ustanova! član, kdor plača enkratno ustanovnim) po JOOO K ta kot redni član f letno članarino 200 K. Podporni član odbora postane kdor plača letno najmanj 100 K.
Jugoslovanski olimpijski podobor Ljubljana.
Šport in turi stika.
Današnja nogometna tekma med Slovanom ta Ro e Eli se vrši ob 7 uri zvečer na igrišč« S. K. Ilirije pred državnim kolodvorom, a ne, kakor le bilo objalieno ob 6. uri.
Prešernova koča mi Stota se otvori 13. jun. 1.1. ter bo odtlej dalj* stalno oskrbovana. Odbor Kranjska podružnice SPD opozarja še enkrat na svoječaori razglas, da Je pred napovedanim rokom obisk koče dovoljen samo v spremstvu oskrbnik« rr. Avsenaka, stanujočega v Valvazorjevi koči pod Stolom.
Koča n« Sv. UriuR Mislinjska podružnica Slovenskega planinskega društva Stovenjgradec naznani* da Je planinska koča na gori sv. ur-tari* s dne 30. maja 1929 otvorjena.
Književnost in umetnost.
Predsedstvo L Jugoslov. ritrar-sfclga kluba JPavortt" m nahaja r.
Ljubljani, Tabor 5. Pojasnila »e izda ustmeno vsakemu; vsaki dan od
3.—A. ta po! 7. do pol 8. ure zvečer. Ustanovitev zasleduje smoter, da »e naš narodni, vse priljubljeni Inštrument vzgaja ta povzdigne. Vsak kdor še danes n* pozna tega govornika čustev, bode razumel, da Človeku tudi ta inštrument raztolmači ihtenje in veselje v glasovih strun. Treba p« te vatrajnosti od igralcev, da se i vso dušo udajo tem strunam, katerih glas ne zaostaja dragim tolmačem človeškega čuta na nobenem odra duševne omike ta umetnosti. Opozarjajo se tudi člani ta ljubitelfl citrarske strune, da vztrajajo ta da ne popuste, temveč povzdignejo stare slovenske glasove cjter, ter da se iste negujejo. K
Pokrajinske vesti.
Brezovica. Tukajšnji »Sokol" ponovi v nedeljo 30. t. m. ob 5. uri popoldne igro »Divji lovec11. Nastopi tudi sokolski pevski zbor.
Notranje Gorice. Naš »Sokol" priredi dne 6. junija 1920 ob priliki 10 letnice javno telovadbo z veliko vrtno veselico na travniku za Pavletom v Notranjih Goricah. Sodeluje polnoštevilna godba dravske divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr. Čerina. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 3. uri r>op., vrača se ob 9. uri zvečer. Vlak pristane tik veseličnega prostora. Za dobro jed ta pijačo vsestransko dobro preskrbljeno. Vsi prijatelji ta prijateljice Sokolstva se vljudno vabite. Na »videnje! Odbor.
Škofljica. Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici priredi dne 6. junija popoldne na vrtu g. Ogorrica v Škofljici veselico v korist zgradbe novega gasilnega doma. Na »soredu je godba, ples, srečotov, itd. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. K
Jesenice. Pri nas vzdržuje vlada za 59 ,,nemških" otrok Štirirazred-nico, na kateri službujeta dve zagrizeni nemški učiteljici. Po našem mnenju bi morale poučevati tud! na joemški šoli slovenske učne moči, ki kažejo tudi pri nemškem poučevanju jugoslovansko mišljenje ta vcepljajo iste misli mladini. Ena teh učiteljic sploh nikdar ne govori slovenski, druga, ki se Imenuje sicer jugoslovanska učiteljica, pa se obnaša zelo prezirljivo do Slovencev, hajla v družbi nemških zagrizencev ta razlaga, komur le more, da je trdna Nemka in da je njaro nrce le v Nemški Avstriji. Poživljamo oblasti, da uvedete proti omenjenima osebama preiskavo, ker ne maramo, da bi »e mladini, ki vsa niti nemška ni, ulival v *rce »trup proti naši državi.
Trbovlje. Na tukajšnji »ort centrali je neki uslužbenec, ki se je med vojno zelo vnemal za wDeut*chland iiber alies" ter zasmehoval majniško dridaraetio, češ, da Je nounnosL Mol #vi ta sicer dobro v Jugo-riartji, toda govosi p« vedno le « Dušah*, kako Je tam lepo ta udobno Itd. Toda ne samo to, možakar tudi tajske že Itak nezadovoljno prebivalstvo preti drf&tL R*s wl& ol vedril, zakaj o* pobere avoJBtll ta ko rit ter n* *dkte v rai n»*d
najske ljubimce, ker Je tam tok* nad vse lepo. Prav nihče ne bi jokri za njim. Opozarjamo oblasti na tega ljubeznivega bratca. — Več rudarjev.
Laško. V tukajšnji tovarni za c* inent in Pri rndokopu so uslužbenl razni Nemci, ki so se prKepli semkaj od vseh vetrov, iz Berlina, Dunaja, Gradca. Siti jugoslovanskega kruha so začeli zopet drznejše dvigati glave. Vprašamo samo, kak* morejo oblasti tapeti pri nas oblastne tujce z mastnimi plačami, ko imamo vendar toliko sposobnih nezaposlenih slovenskih moči. Dolžnost oblasti bi bila, pognati te tujce v njih domovino ta na njihova mest* namestiti naš* ljudi. Zlasti na invalide, ki W mnogo teh mest, ki jih opravljajo sedaj tujci, popolnoma neovirano lahko opravljali, bi se bilo treba ozirati,
BodencL (Prekmurje). Osem me-»eoev že čakamo na lastni poštni urad. Poštni »c! iz Murske Sobot* jPrinaša pošto k nam ki jo pusti pri inekem trgovca; od sela seveda n* (Umremo zahtevati, da bi Jo dostavljal v vasi, Iri spadajo pod Bodenc«* ker ima itak še dovolj opravka * prevažanjem pošte iz Murske Sobote, ki je tri ur« od nas oddaljena. Zlaati invalidi moramo mnogo tapeti, ker moramo hoditi po pokojnino tri ure peš. Prosimo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da ukrene potrebna ; tn priklopi Bodence, xdokier ne dobimo lastnega urada, poštnemu uradu Cankova, kor imamo ti* bUžje neg* v Mursko Soboto.
Olistan). Poročajo nam: Te dnt smo slovesno obhajali obletnico Malgajeve smrti. V cerkvi svetega Antona te bilju cerkvena slovesnost, pri kateri Je p*i takašnji »soški pevski »bor. Maše s« te udeležba tudi šolska mladina v spremstvu učiteljev. G. dr. Cukata se te v daljšem nagovoru spominjal, kako Je prišel pokojni nadporočnik Malgaj reševat nas ko* rc%« Slovence izpod nemško a v-Straškega jarma. Občinstvo se le podalo na to na i<ofeoi>ališ£e k grobu Antona Armenca m nekega ner»-zsmnega Srba, ki sta zaano z Mol golem prifta v borbi z* sk>v«v:4:'	.
votef
I V nedellOg i dne 30. mala ■	'8	1 gg—a«	Hk ■ > ■ .a.— i„ ■ 			M i ti- i ■ ^ ,i-imil« ZAKLJUČNI VE CER v kabaretu „LATERNA11 Narodni dom. m NOV SPOREDI	1™	M Začetek ob 21. url j!
H ^ j. Sueia pivo 1 s j! Pristna vina. ■	— ■ 	Kl	Otrortot vrta v »Narodnem domu*4. ipecijelltetai (rno pivo „Granat*1.	H f8 Vsaki *.!as topla In mrxla Jedila. Elektrona lui. i-—		-••• 					-u-.—-P
Proda se:
Proda se moška obleka. — Vpraša ae Ivan Habič, Stari trg 2/1. pop.
Proda se : srebrna garnitura
fEflbesteck). Ohstoječa I* 6 ž!1g, 6 nožev in 6 vilic. Se nikdar rabljeno in v na|boljšem stanju. — AIoAko kclo dobro ohranjeno, briljanten prstan In r.lnti knečbl uhani. Poizve ae v .Zvezni tiskarni*, Ljubljana, Stari trg 19.	804
Nekaj tlsnč mladih sulcev odda ribarsko upraviteijsvo na Bledu.
Proda se: glasovlr (StuUHOgel) foto-aparat 9X*2 Doppel Anastlgmat x ročno tehtnico ter vsem zraven spadajočim materijalom, 2 zimske suknje, 1 siva obleka, 3 pare čevljev, 2 para gamaš, 1 črne hlače, 1 siva suknja, 1 tula sreb. ura z verižico. — Stvari se lahko ogledajo vsak dan od 2. pop. naprej, Vojaška ulica, vila Fani.	800
nMMupujent! Kup1s? b"ko1v
ter jih plačam po najvišji dnevni ceni. Dopisnica zadostuje. Pridem v hišo. L. Lempart, Maribor, Vetrinjska ul. 7. — Ljubljana poštno ležeče. —	770
Papir za cigarete
Abadie, Samum, Golub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptni papir priporoča na debelo:
„l!RANUS“ papirnica, Ijubljana
HckIiiI trg AtcV. 11.	754
rabljene in nove
vrtilne plošče
(Drehacheibe) in
nastavke za kolesa
(Radsatz) 60 — 70 cm premera Osorine na nastavkih so lahko BO—70 mm močne.
Brača Jankovič, Zagreb
Kukovičeva ul. 8.	772
Ponudbe je poslati: Ljubljana poštni predal 151.	766
Proda se; mal ročni okrogli pletilni stroj, etažer za knjige In nizki etažeT za note, starinske vezenine s ko-raldicaml (pompadura, etui za cigare, sličica), usnjena starinska mapa In Ša-tnlja s vezanimi slikani (oboje v celem ročno delo) ter nepoškodovano ohranjeno delo .Weltall u. Menschheit*. Kje pove sprava .Jugoslavije*.	794
Kupi se:
Stnro lito ln kovano teleso kupuje na vagone ter išče nakupovalcev VATRO KOSI, Makole, Poljčane.
Kupim dobto ohranjene citre (koncertne). Ponudbe na Franjo Hauptman, Trbovlje L, L. 855.	792
Kupim rabljen ali nov stroj za rezanje manufaktumih vzorcev. Ponudbe na Anončni zavod, Drago Bezeljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 751
Sluibe:
Iščem dobro Izurjenega čevljarskega pomočnika za fina dela. Hrana in stanovanje v Mii. Plača po smožnoeti. — Anton Sopar, čevljarski mojster na Bledu 19.	803
Gospodična iz boljše hiše teli vstopiti v boljšo slovensko hišo kot opora gespodlnjt ali drufabnlca brezplačno, ker bi se rada tzvežbala v slovenščini. Ponudbe na upravnlštvo pod »Slovenščina.*___________________ 800
Vdovo brca otrok aa vsa hišna opravila, adrav
Iščeta zakonca do 1. julija, rlbor, Prešernova ni. 18.
Jamski les
močan od 15 em debeline na sredini ln od 2 m dolžine naprej se kupi vsaka množina na takojšnjo dobavo.
Ponndbe na:
Sentjanžki pretnogokop Krmelj, Dol.
Trstje
za stope izdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah Anton Stein«r( Ljubljana, Jeranova ul. 18. (Trnovo).
Javna dražba lesa.
Dne 5. junija 1920 ob !5. uri (3. pop.) se vrši pri mestnem uradu v Kočevju javna dražba 1500 stoječih hol v debelini 40 cm In kakih 140 podrtlc (Winf811e) Ta les se nahaja v gozdu kočevskega mesta in se lahko ogleda vsak dan. Vsa pojasnila daje mestni urad v Kočevju, kjer se dobe proti vplačilu 20 K tudi draibenl pogoji.
Mestni urad v ¥ Tevju,
774	dne	22.	maja	1920.
Medica & C&
veletrgovina manufaktura
Uubllana, Sodna ul. 7.
IRMA LOGARJEVA VLADIMIR STAREC
ZAROČENA.
LJUBLJANA ===== DOBJREPOLJE BARKOVLJE ===== TRST.
Zanesljiv, izvežban
Rudokop
a približno 1000 delavcev ln j uradnikov na Hrvatskem
| išče izvežbanega, rudniškega
zdravnika
za takojšnji nastop. Dana je tudi prilika za privatno prakso. — Cenjene ponudbe pod šifro ! »Rudnik 968 na Blocknerjev ' anončni zavod, Zagreb, Jur-:	jevska	štev.	31.	752
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanja p. n. občinstvu v Ljubljani ln na deželi, d« o tvori a 1. junijem 1920
prodajo vseh vrst mesnih izdelkov
kakor tudi prodajo ivtlaga mesa, slanine In masti na drobno In debelo.
Cenjene odjemalce se bodem potrudil postreči vedno s svežim in po lastnih mesarjih izdelanim blagom.
Prodaja na drobno na novo postavljeni stojnici v Šolskem drevoredu In v mesnici A. Sagmoster, Slika.
Razpoilljatev na debelo iz skladišča v Trrovem, cesta v Mestni log it« v. IS.
Naročila sprejema In se priporoča
Jani; o Popovič, Ljubljana.
761
dsohnUasib ■pnnnonnnDinoHnnnnon
O S UT D ITI K D L I B E R T A S
v vseh panogah kmetijstva popolnoma zanesljiv, razumen v živino-	m^H	■	■	*®S	■	RuP li	^	mm
reji cct. ter se lahko Izkaže a tozadevnimi izpričevali so lito za	ENB	_	_	■	«	mm_r_ fSSaai
gSiTfrSg	7«	H	medlunarodno	prometno d. d. m Zagrebu, g
TatisItSmO- "4WI D 82 .■*»*. S «■ bh oasaie.oiUasaiM,nlŠaB B
Kašljat vešč vrtnarstva,
23 let star, želi primerne službe. Po-nudbe na upravo pod šifro št. 95.
I&Če se pridna in poštena soba-rlcu ln služkinja za vsa hišna dela. Proti dobri hrani ln plači v trg. hišo. Istotam ae sprejme šivilja na
dom za šivanje perila takoj. Naslov pove Upravništvo Jugoslavije.
Dober in zanesljiv urarski pomočnik se proti dobri plači takoj sprejme pri F. ČUDEN, Prešernova sL 1.
Za tiskarne.
V našem Bkladišču v Beogradu imamo na razpolago:
Tiskarske barve vseh vrst. Ia jifkerlnsko
maSO za valjarje, najboljše kvalitete. Crk (cirilice) za arbski tisk Cicero „Romana“.
To blago Je došlo v veliki količini ler je takoj na prodaji. Nudimo nov stroj za rezanje papirja. Dolžina reza je 65 cm — vse franko Beograd. Naročila se takoj Izvrše: ,,QRAFIA“( atručni grafički zavod, Beograd, Nosmajska 16.
O
8
Gladilicn (likaricu) traži I Za-grebacka praona i svjetlo glodioua ,La-bud*. Pismene ponude na M Kišpatid, Zagreb, Oajeva uHca 15.	798
Razno:
Idebloiano sobo s posebnim vhodom išče v Ljubljani stalno nameščen, miren gospod, kateri je celi dan odsoten. Plača dobro. Naslov se poizve v upravnlštvu »Jugoslavije*._______786
Ženitna ponudba. Mladenič star 25 let se želi takoj poročiti s pošteno gospodično starosti od 17—24 let. Ozira se samo na resne ponudbe, katerim naj se prilože slike proti takojšnji vrnitvi. Tajnost zajamčena. Moje premoženje je hiša ln gostilna Gospodična mora Imeti nad 30.000 K premoženja. Cenjene ponudbe na upravnlštvo Usta pod šifro .Sreča*.	 805
Naznanilo!
sl usoja p. a občinstvu naznaniti, da je premestil svoje dosedanje stajališče Ambrožev trg št. 8 « Murnikov« ulico it. 10 v pisarno mestnega stavbenika L Bricelja, kjer ae sprejemajo vsa v to stroko spadajoča dela.	768
II'
medlunarodno prometno d. d. u Zagrebu.
0“ Poziv na supskripcilu. a
U svrhu promicanja tuzemneg i medjunarodnog trgovačkog saobračaja že- — ljeznicom, parobrodom, postom te avim ostalim vozilima osnivaju niže potpisani na čisto trgovačkoj bazi dioničarsko društvo pod imenom
„11 B E R T A S“
medlunarodno prometno dion. društvo
sa sjedi&tem u Zagrebu, te prema potrebi osnivanjem svojih filiiala u svim važnim trgovačkim i prometnim centrima tuzemstva in inostranstva.
O
m
u
n
[
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem na
Tržaški c. št. 45
otvoril delavnico za uglaševanje to popravljanje glasovirjev.
Povše Feliks.
Trgovci M
Zahtevajte takoj ponudbo tM moj splošno poznani
pralni prašek K0NTENT
Medicinalna drogerija B. ŠINKOVEC Kranj. Zaloga Ivau Koželj, IJnbljana Tržaška cesta 27.	765
.i
Črno vino
dalmatinsko 10°/#, ll°/0 in 12°/o močno; belo in črno dalmatinsko M steklenice ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi po zmernih oenah tvrdka
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina in žganja
Ljubljana, (Koiizcj). 769 11 'i—' Telefon interurb. 131. *' "
Naznanilo.
Oostitna pri „H,ONU“ (Welisenstoia) v Ptuju, VoBnJakOV«
uHca priporoča svoja lastna haložka vina, vsak dan sveže laško pivo, ter Izborno domačo kuhinjo.
Za obilen oblak ae priporoča
77T	Hugo	Wei8senBteiD,	Ptuj.
Da se ta svrha poetigne dioničko društvo Če se baviti
a) Svim mogučim granama speditersklh po-slova te posredovanjem u avim otpremuičkim 1 prevoznim poslovilna kot željeznice, pošte, bro-darstva i ostalih vezila u tuzemstvu i inozemstvu, uskladištivanjom robe u vlastiiim maga-zinimo, kao i otpremom zbirnih vagona i raz-diobom u sabirnim vagonima prispjele robe na naslovnike odnosno daljnim odpremanjem na naslovnike.
b) Agenlurnim posredovanjem kod svih pu-tovania u inostranstvo i preko mora; kao i (tavanjem svih mogučih informacija kod svih togo-vačkih, otpremnih 1 prevoznih posala za tuzem-stvo i inostranstvo.
e) Reklamacijom svih tražbina nastalih iz prevoznog ugovora aa željeznicom, poštom, bro-darstvom i ostalim vozilima te posredovanja kod ocarinjenja robe i prtljage u tuzemstvu m ino-stranstvn.
d) Da se olakša tigovaek: oaobračaj sa tu-zemstvom in inostranstvom osnevan Je veliki medjunarodnl zavod za oglašivanje u svim tu-zemnim 1 inostranlm listovima cijeloga svijeta, a bavit če se i sa agenturnirti i komisijonim po-slovimB. ^
e) U svrho promicanja trgovine i industrije osnivat če se i izda vati odgo varaj uči strneni listov! za tuzemstvo i inostranstvo u vlastitoj štampariji, kao i etnične knjige (željezničke tarife, naputci, trgovačke upu te i. t. d.).
Dlonlčka glavnica ustanovljena je sa K 6.000.000.— (Sest milijona kruna) razdijelje-nlh n 6000 (Sest hiljada) dionica po K 1000’— (jedmi hiljadu kruna) nominalne vrijednostt po svakoj dionlcL
Od ove glavnice izdaje se predbieino 3000 (tri hiljade) komada dloniea po K 1000’— nominalne vrijednoati n iznosu od
m
m
o
m
K 3,000.000'—
L’Ei 6 de Cologne
Roiiske in inveje rese. irivo kizino in setine
kupi vsako množino po najvišjlb cenah
U MftVTkfii htielotalnica žime za žimnice • lil. mlljlLilU Stražišče pri Kranju (Gor.)
I 1 V zalogi vedno vsakovrstna žima za žimnice. 1 I
Kolinska vodu
6. Upisl 1 opiate na dlonlce mogu se obav-Uati avakog dana aa vrijeme uredovnih sati po eam od 21. svlbnja do okljnčlvo 21. llpnja 1920 kod blagajne:
Narodne banke d. d. o Zagrebu i njenih podružnica ;
Prometne banke d. d. u Zagrebu;
Jugoslavenske industrijalne banke u Spljltn i
Jadranske banke n Ljubljani.
7. Utemeljitelji sl pridriojn pravo imenovati §183 trg.
No 2501 ^Pi
ftft
de la Maison j	Tvrdke
„DRIAY - PARIŠ
▼atit plus que 1’ or!	|	Bolj	zahtevano	kot	zlato	1
Predaja na debelo:
Parfamtii* des .Fleurs de France*. — (Parfumerija .cvetja Francije*.)
21 - pred Škofijo - uubuana.
pod slijedečim uvjetlma:
1. Prigodom uplsa dionica, koje če glasiti na donosioca imade se uplatitl odmah u gotovem 80°/» nominalne vrijednoati dlonlce t. J.
K 800 po komadu, a osira toga za pokriče nte-meljlteljnih troškova i osnovanje prve pričuvne zaklade 10°/, t J. K 100 — no upisnoj dioniei.
2. Rok uplate ostalih 7o»/, nom. vrijednoati dionica odrediti če prvo ravnateljstvo u vlastl-tom djelokrugu.
3. Pravo reparticije pridriaju r.i utemeljiteiJL
4. O opisanim dionicima i uplačenlm iznosi m a izdavat če se potplsavateljima privremene potvrde, kole če se svojedobno zamjenltl dlo-nicima društva.
5. Dioničari, koji ne podmire dioničke uplate do po ravnateljstvn ustanovljeno;? roba gube a smislu § 170 trg. zakona, dioničorska prava, a dotle uplačeni iznosi propadaju u koristi pričuvne zaklade.
U Zagrebu, dne 17. svibnja 1920.
UTIMILilTEL Jli
Slavko Aranvitzkv v. r. Juraj Tomičič v. r. Dr. Ivan Nj t ua to v sky v. r. odjelni predstojnik u miru, barkovni direktor.	bankovni	direktor.
Dufian Presečki v. r. Gjuro Kontak v. r. Arnold Fleiscbhackerv. r. Aleks. Hruby v. r. trgovao.	trgovae.	trgovas.	\
Josip Orhelv.r. Vladimir Radan ▼. r. Pavao Salaj v. r. TTJBHlt, fiJlm i PITIIREVIC v. r.
trgovao.	veleirgovaa	trgovec.
m
B
Pl
n
u sunem 9 10j tog. zakona prvo ravnateljstvo u prve tri godine.
Konstituirajuča glavna skupštlna obdriavatl če se 22. iipnja 1920 u 6 sati poslije podtte u viječnici trg. obrtne komore u Zagrebu.
Ivan Franjič v.r< novinar.
P
S
veletrgovina za uvoz i izvoz.
lumnnnaaraimm