Leto LXV„ šL 226 Ljubljana, sreda S* oktobra 1032 Cena Din Istaja vsak dan popoldne, lzvzenu&i nedelje to praznike. — inseratl do 30 petit *JDta 2-—, do 100 vrst Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već ji Inseratl petit vrsta Din 4«—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNIdTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 6 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8 —---CELJE, K ocenova ulica 2. — Tel. 100, NOVO MESTO, Ljubljanska a TeL S t, 26, JESENICE, Ob kolodvoru 101. — 1-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. KONFERENCA VELESIL -NOVA RAZ0R0ŽITVENA KONFERENCA Razorožitvena konferenca v Ženevi na] bi se odgodila, dokler M se velesile v Londonu ne sporazumele — Francija se protivi taki izločitvi manjših držav Pariz, 5. oktobra. A A. Ženevski do- p:5nik lista -Peti t Parisien« piše o zadnjih dogodkih v ženevi in med drugim pravi: Med tem ko generalni poročevalec razorožitvene konference neumorno dela 2 zastopniki glavnih delegacij za ureditev vprašanja varnosti, razorožitve in enakopravnosti, pa se v ženevskih krogih postavlja vprašanje, ali se 10. t. m. vobče sestane predsedništvo razorožitvene konference, kakor je to napovedal njen predsednik Henderson. In res obstoji bojazen, da tako imenovani konstruktivni načrt, ki ga najbolj zainteresirane države še niso sprejele, ne bo mogel biti definitivno redigiran do 10. t, m-, ko naj se predsedništvo konference sestane. Po poročilih iz dobro poučenih krogov se zdi, da bodo nekatere države napravile na Hendersona pritisk, da naj bi se seja predsedništva razorožitvene konference, ki naj bi se otvorila 10. t. m., odgodi na kasneje. Nihče pa ne ve, kakšno stališče bo glede na te zahteve zavzel predsednik Henderson. Pariz, 5. oktobra. A A. Listi obširno komentirajo predlagano konferenco petih, toda pri svojih komentarjih so dokaj oprezni. Prezgodaj je še, pravi »Petit Jour-ne.U, govoriti o zadržanju, ki ga bo zavzela vlada nasproti predlogu o sklicanju te konference. Predlog je izšel od prijateljske vlade v popolnoma dobri veri in z namenom, da se pospeši raz- orožitev; zato ne more biti govora o odklonilnem stališču s strani Francije. Po mnenju lista »Petit Pa risi en« pa je stvar s pralnega stališča nekoliko zapletena in jo je treba temeljito premisliti. »Journal« pravi, da bi bil predlog sprejemljiv, vendar samo pod tremi poboji: 1. da se sestanek vrši v 2enevi v okviru DN, 2. da nanj pristanejo male države, in 3. da bi konferenca petorice ne smela sklepati, nego samo dajati predloge, ki naj jih odobri in ratificira razorožitvena konferenca. >Echo de Pariš« je proti sklicanju konference v toliko, češ, da Francija riskira, da ne bo tam osamljena po eni strani pred Italijo in Nemčijo, po drugi strani pred Nemčijo in Anglijo. List dodaja, da se je predsednik vlade Her-riot na sestanku zastopnikov Poljske, Belgije in Male antante pred dnevi v Ženevi izrekel za ideje, ki nimajo ničesar skupnega z mislimi, o katerih bodo razpravljali v Londonu. sOeuvre« se ogreva za načrt, vendar zahteva, da se a priori ne govori o koncesijah tezam, ki jih je Francija predložila v javno diskusijo in ki se jim ne more odreči. Večina listov izraža prepričanje, da bo Nemčija metala konferenci polena pod noge in da bo zahtevala, da se ji izpolnijo nekateri nesprejemljivi pogoji, Se preden bi se konferenca začela — prav tako, kakor se je to zgodilo pri razorožitveni konferenci. London, 5. oktobra. Znnanje ministrstvo je izdalo služben komunike, v katerem pravi, da je angleška vlada stopila v stike s Francijo, Nemčijo in Italijo v svrho sklicanja konference velesil v London. Na tej konferenci naj bi se razpravljalo o nemških zahtevah glede enakopravnosti v oboroževanja. Ce bodo povabljene velesile pristale na ta predlog, se bo konferenca sestala v najkrajšem času. Listi poročajo v zvezi s tem, da je angleški zunanii minister Simon o priliki svojega zadnjega sestanka v Parizu sporočil Herriotu stališSe Anglije v tem vprašanju, ki se da v glavnem določiti v naslednjih petih točkah: 1. Načelno priznanje vojaške ravnopravnosti ob izključitvi novega oboroževanja. 2. Vojaška enakopravnost naj se doseže s postopno razorožitvijo močnejše oboroženih držav. 3. Pod načelno enakopravnostjo ni razumeti kvalitativne enakopravnosti. 4. Nemčija ima pravico uporabljati vse kategorije orožja. 5. Prepovedi, ki jih vsebuj p versail-leska mirovna pogodba, naj se vnesejo tudi v bodočo ra/orožitveno konvencijo. Herriot je vzel t* rs\ znanje, toda izjavil je Simonu, naj se najprvo sporazume z Nemčijo. Francija se bo odio-, čila šele, ko bo situacija popolnoma jas- r.q. Sklepi panevropskega kongresa Ustanovitev evropske akademije. - Priporočilo srednjeevropskim državam glede tesnejšega gospodarskega sodelovanja Ba&el, 5. oktobra, g. V okvirju evropskega kongresa so se vršile seje nekaterih komisij. Sprejetih je bilo več resolucij. Po eni teh resolucij je sklenil evropski kongres ustanovitev evropske akademije, ki bo obstojala iz prominentnih zastopnikov evropske umetnosti in znanosti kot izraz evropske kulturne skupnosti. Evropska akademija se bo izpopolnjevala s kooptacijo ter bo izdajala tudi perijodičen list. Komisija za sodelovanje držav je po daljši diskusiji sprejela resolucijo, v kateri se označuje zveza malih srednjeevropskih gospodarskih ozemelj pri popolnem očuvanju njenih zvez z zapadni-mi velesilami kot neobhodno potrebni pogoj za sanacijo gospodarskih razmer teh držav. Najboljša oblika za zvezo teh gospodarskih edinic bi bil sistem med- sebojnih carinskih preferenc. Pri tem ne gre za ukinitev, temveč za omejitev načela o največjih ugodnostih, kakor je bilo sklenjeno tudi v Ottawi Resolucija označuje za nujno potrebno, da stopijo vlade interesiranih srednjeevropskih držav medsebojno v direkten stik, da dosežejo gospodarsko zvezo, ker bi sicer prišle v položaj, v katerem ne bi mo^e več kupovati inozemskega blaga in ne bi mogle več plačevati svojih inozemskih dolgov. V tem primeru bi Srednja Evropa bila kakor Rusija gospodarsko izločena iz Evrope. Predsednik komisije dr. Paul Auer je pozval podunavske narode, da odstranijo ovire za prijateljsko sodelovanje. Ako bo to uspelo, bi mogli podunavski narodi še mnogo koristiti Evropi in človeštvo. irska in Anglija /ažna konferenca med predstavniki Irske in Anglije v Londonu. - De Valera za popolno osamosvojitev Irske London, 5. oktobra. AA. Čeprav je najavljeno, da bo današnji sestanek med De Valero, Simonom in Chamberlainom v prvi vrsti namenjen raapravi o finančnih vprašanjih, ni izključeno, da bodo govorili tudi o nasledniku Mac Neilla." Navzočnost Simona je najbrž posledica razgovorov, ki sta jih imela De Valera in Simon v Ženevi, kjer sta gotovo pripravila teren za poznejše razgovore. To pot bo prvič, da se bo Simon udeležil uradnega razgovora z De Valero. V političnih krogih pričakujejo, da bo njegova navzočnost ugodno vplivala na pogajanja. Glede naslednika odstopi vsega generalnega guvernerja svobodne irske države se še ne ve, kakšne namene ima De Valera. Nekateri mu pripisujejo, da hoče to mesto ukiniti, drugi mislijo, da že ima kandidata, ki ga hoče predložiti kralju, tretji pa celo domnevajo, da bi De Valera utegnil postaviti lastno kandidaturo. De Valerovi listi, posebno »Irish Press«, nastopajo proti ustanovi generalnega gu-vernata za svobodno irsko državo, češ da je za moderno demokracijo anahronisticna. Nasprotno pa se »Irish Times« zavzema zanjo. Naj bo že tako ali tako, ostavka Mac Neilla pomeni nov korak k popolni ločitvi. V londonskih politicnSi krogih so manj pesimistični- Jutrišnjih razgovorov priča- kujejo s popolnim mirom in se celo zdi, da se v uradnih krogih nadejajo od njih, če že ne uspehov, pa vsaj premaknitve vprašanja z mrtve točke. Gombos madžarski Mussolini Pariz, 5. oktobra. Iz Budimpešte poročajo, da se bo nova madžarska vlada predstavila parlamentu 11. t. m. Delavnost, ki jo razvija novi madžarski premier Gombos, v mnogem spominja na delavnost italijanske vlade pod predsedništvom Mussolinija. Tako n. pr. je Gombos včeraj govoril na kongresu madžarskih bojevnikov in izjavil, da bo imel danes v radiu govor, v katerem bo vsemu madžarskemu narodu obrazložil načrt narodnega delovanja. V soboto pa bo Gombos govoril na mitingu zveze socijalnih združenj in se nato udeležil zborovanja, ki mu bo prisostvovalo nad 50.000 ljudi. Vse te n^nifestacije, ki se jih udeležuje novi predsednik vlade Gombos zbujajo v Budimpešti precejšnje začudenje. Madžari so se namreč v zadnjih letih navadili pri svojih državnikih do-kajftnje rezerviranosti. Mandžurski uporniki zmagujejo Harhin. 6. oktobra. £. Japonei so bili r ovojih bojih l mandžiirnkimi uporniki občutno poraženi Mandžiirskim upornikom je uspelo polastiti se vseca zapadne^a de-.i ieJr/n're Huhai. 1'porniki dobivajo dnevn-> ojarenja iz mongolskih provinc- Japonsko poveljništvo ie odposlalo 40 vojaških letal na ogroženo ozemlje. Razpust oficirske lige v Grčiji Atene, 5. oktobra. AA. V poučenih krogih pripovedujejo, da je pričakovati vsak trenutek odloka o razpustu oficirske lige. Vse nemške radiopostaje v rokah vlade Berlin, 4. oktobra AA. Nemška vlada je spravila vse delnice raznih nemških radijskih družb v svoje roke. Položaj pa se ne bo dosti spremenil, zakaj Papenova vlada je že zdaj imela monopol nad nemškim radijem, iz katerega je napravila orcdje za svojo propagando. Anketa o katastrofi »Georgesa Philippara« Pariz, 4. oktobra AA. Anketna komisija za raziskavo vzrokov katastrofe francoskega luksuznega parnika »Georgesa Phi-lippara« je svoje delo končala in predle ži te dni porOCilo pravosodnemu ministrstvu. V dobro poučenih krogih trdijo, da je komisija ugotovila, da je prišlo do katastre fe iz čisto zunanjih vzrokov. Posadka parnika od poveljnika pa do poslednjega mornarja je svojo dolžnost izvršila v redu. Napad na župnika Središče, 5. oktobra, V našem trgu župniku je že nad 45 let sivolasi 871etni župsrrik g. Canjko, ki je nad vse priljubljen dušni pastir in spoštovan daleč na okrog. Zato je vse prebivalstvo razburila vest. da je posrtal g. župnik v noči od ponedeljka na torek žrtev surovega napadi. Ponoči se je splazil v župni-šfe, ki je sredi trga. neznan lopov in začel stikati po sobah. Nenaden šum je zbudil župrniika, vstati je in 9e3 pogledat, kaj se v hiši godi. V sobi je nalete* na nepovabljenega nočnega 20sta in ga vprašal, kaj hoče. Vlomitiec je pa namesto odgovora župnik« z vso silo pahnil od sebe rn ga močno uds-ril po glavi. Župniku je pribite! na pomoč kaplan, ki je našel starčka nezavednega. Cajnko je imel precej veliko rano na glavi. VTonrtiec je pobegmi v pritličje, kjer je odMeoil glaivn* vrata in iogkiil ▼ temno noč. Napad je brl prijavljen orožnikom. ki zdan zasledujejo drznega v4omttca. K otvoritvi Gostilničarskega doma Gostilni carski dom z moderno urejeno gostilničarsko Solo bo jutri svečano otvorjen Ljubljana, 5. oktobra. Na§i hotetinji in gostilničarji z njimi pa rudi v skupni zadrugi organizirani krdmarji, kavarnarji, aganjetočniki in rzkuiharjn do* žive jutri pomemben dan v delu za povzdi-go svojega sten u in svoje obrti. Na Prulaii, kjer imamo že mno^o lepih novih stavb, zlasti vil, stoji ponosen Gostilničstrstki dom. načelnik zveze Fr. Kavčič kot predsednik, F. Krapež, Daohs, Stritar, Zalaznak. M. Dol-ničar, A. DoHioar Tonejc in Fiaia, dr. V. Krisper kot zastopnik Zveze za tujski pru* met, dir. Ivan Pfcss za Zborna00 TOI, začetnik d/r. R. Mam 'kot zastopnik vlade, ravnatelj Obrtne šole I. Šubic, načelnik ravnatelj Trgovske akadeana>je dr. L. Rohni, ki bo jutri ob 10.30 dopoldne svečano otvorjen. Dom bo služil v prvi vrsti gostil-ničarskemu in hotelirskemu naraščaju za strokovno izobrazibc. bo pa tudi sedež raznih gostilničarskih strokovnih onganizaicij. To bo prva ustanova te vrste v rasi državi in smo lahko tembolj ponosni na njo Z domom bo združena nova moderno urejena gostilničarska šola, ki jo bo naša ;av:icst še s posebnim veseljem pozdravila, sa-j se ž-e dolgo čorti potreba po nji. Zahteva po ust.itn ovit vi posebne gostil-ničarske šole se je porodila med ljubljanskimi gostilničarji že 1. 1909., ko je bila ustanovljena Zveza gostilničarski h zadrug. Se prav posebno je pa prišla do izraza na štirih velikih shodih gostilničarjev od k»i^ terih je priredila dva zadruga gostiln carjev v Ljubljani, dva pa Zveza ^osti-nčar-skh zadrug v Postojni in na Bledu Gosril-rirarji in kavarnarji so začeli zbira'i pr-spevke za šolo. vse je šlo gladko od rek, •pa je prišla vojna in delo je zastalo i 2 okt. 1920 je pa ljubljanski občinski svet sklenil, da se bo pobira-le posebna davščina na prenočišča. Občinski svetnik in načelnik ljubljanske gostiln ičarske zadruge g. Fran Kavčič je v debati izjavil v imenu gostil-ničarstva. da ne bo ugovarjal novi davščini, če pojde od skupnih dohodkov 10 odstotkov v fond za ustanovitev gosti;n:čarske šole v Ljubljani Temu predlogu ni mo^el nihče ugovarjati, bil je soglasno sprejet. Leta 1921 ie občinski svet zvišal to danščino na 20, pozneje pa celo na 3?* odstotkov in gostnHičarska zadruga je isposlovala zvišanje prispevka za fond go-td-»ičarske šole na 22 odstotkov. Leta 1922. je bil ustanovljen poseSen kuratorij z nalogo čim prej uresničiti misel gostilni carske sole. V kusraroriju «0 bili gg. vladni svetnik dr. Ljnbec m mestrM ueftterj' Gorazd kot odborniki. Intenzivnemu dedovanju kuratorija se je ob sodelovamiju vsega zavednega gostilnw carstva in merodajnlh faktorjev posrečilo, da so bili predlanskncn v «vyX»tu arh. ing. VladimiTju Subiou poverjeni načrti Gostil-ničairskega doma s posebnim ozirom ne gostiln ičaTsko šolo. Dela so bila poverjena stavbniku Miroslavu Zupanu, fci jih je lflnl mojstrsko dovrsrt. V GostrlničaTskem domu bo poleg moderno urejene sode za go-stilničarld naraščaj tuda internat, kjer" se bodo lahko zlasti hčerke gostilničarjev, pa rudi druige. seiznaniHe z vsemi teoretičnimo in praktičnimi spretnostmi, ki jih potrebuje hotelir, restavrater in gostihvičar. V ta namen je v domu urejena tudi moderna kuhinja z vsemi potrebnimi riritiMinama, velika dvorana za serviranje, predavalnice itd. Šola je prva te vrste v nasn državi in bo torej v ponos slovenskemu gostilničarstvu, v ponos in korist gostilničarkenui naraščaju, mestu in vej banovini. V šolo se bo sprejemal v prvi vrsti gostilničairski naraščaj, če bo pa dovolj prostora, pa tudi vsi, ki so za/nimajo za to stroko. Na dvorišču je krasen zelenjadni vrt, kjer se bo tod i vršil strokovni pouk. Da stoji zdaj ponosni GostiIniČarsiki dom in da smo dobili tudi gostimičarsko šolo, gre v prvi vrsti zasluga neumornemu in idealnemu predsedniku g. Fr. Kavčiču ter vztrajnem in požrtvovalnim gg. Fr. Kra-pežu. Dachsu in FiaH, ki so m« pri težkem delu z veščo roko vedno stali oh srra-ni. Zahvala pa gre tudi banovini, mestni občini, zbornici za TOI. prvovairii Union ter vsem zavednim gostioničariem. hotelirjem, kavarnarjem in resrtavrateirjem, ki so moralno in gmotno podlprli to varžno akcijo. Osamosvojitev Iraka Ženeva, 4. oktobra. AA. Odbor Društva narodov je odobril mejo med Irakom in Sirrjo, ki jo je soglasno predlagala komisija, katera ie proučila po-l-ožad. Vendar je odlbor narožil permanentni komisiji za mandate, naj ga čimprej obvesti o podrobnem potek« te meie glede na interese menečih držav. Razen tega je po sporazumu med francosko in angleško vtedo dobila komisija za demarkacijo mej, ki ji predseduje nevtralec, nalogo, da poide na lice mesta in da izvede definitivno razmejitev. Vlada nacionalne unije v Grčiji? Atene, 5. oktobra. AA. Po pisanju listov hoče predsednik republike Za i m is vse poskusiti, da pride do sestave vlade nacionalne unije. Nesreče in nezgode Ljubljana, 5. oktobra. Včeraj so v bolnico zopet prepeljan vei žrtev nesreč. FraoČiiSka Kovačeva, 131erna posestnikova hčerka iz Podgorice, je včeraj pad5a s kolesa in si pretresla možgane. — Marija Garvasova. TOletna starka iz hiralnice sv Jožefa, je doma padla in si nalouv la ali ziomia levo roko. — Eroe°t Deršek. 31e*ni rudarjev sin rz Gorenja pri KoČev-jn, je padel z lestve in si zlomil letvo roko. — Anton Serfeec, izdelovalec kemičnih iz- delkov i-z St. Vida nad Ljiibffijano, je včeraj na cesti v Dravrjah padel s kolesa in se poškodoval na glavi. — Helena Nemec, 36 letna posestnikov a žena iz Spodnje Ja-voršce, se je pri kuhanju žganja opekla po vsem telesu. Proces zaradi uboja vojvode Lune Beograd, 3. oktobra, p. Iz Niša poročajo, da se bo 17. t. m. vršila pred tamošnjem sodiščem glavna razprava proti političnemu uradniku Stevamu Protiću, ki je v obrambi svojoga življenja ustrelil na niškem kolodvoru četa-ske^a vojvoda Dragutina Jova-n ovi ca-Lune. Za razpravo vlada veliko zanimanje med nisflcim prdbivailstjvom. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.85—2321.21, Berlin 136403—1374.83, Bruselj 798.02 do 801.96, Curih 1198.35—1113.85, London 198.30—199.90, Newyork ček 5727.70 do 575596, Pariz 225.27—226.39, Praga 170.12 do 170.98, Trst 294,40—296-80. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.32 in četrt, London 17.91 in pol, Newyork 518J5, Bruselj 7197 in pol, Milan 26.60 in pol, Madrid 42.40, Amsterdam 208.37 in pol, Berlin 123.25, Sofija 3-73, Praga 15.34, Varšava 58.10, Bukarešta 3307. BtaB X KJLOTBifSKl NARODI, e ajcer jako zanimiva, toda vas prej kot razveseljiva, ker nam k a. ie, kako globoko je breaposelnost posegla med najrazličnejše stroke delavstva. Borza dela na žalost ne registrira točno pojavov brezposelnosti In sicer iz razloga, ker pri nas še nimamo obvemih zavarovanj za primer brezposelnosti In tudi ne obvezne dolžnosti v prtJavL Delavci se prijavljajo pač toliko, v kolikor mislijo, da bodo eksploatirali skromna sredstva, kj jfti Ima na razpolago Borza dela za brezposelne. So to večinoma delavci rs mest in briknje okolice ter delavci, ki so strokovno organizirani ter po strokovnih organizacij ah več al! manj vegojeni in teobraSenf. Reč' moramo, da pretežna večina slovenskega delavstva ne pozna svoje zaščitne socijalne zakonodaje in da »radi nevednosti jsgn-blja na leto teSke denarje tako iz naslova bomi-skega in nezgodnega zavarovanja, kakor todi tz borze dela NajhnjSe je letos na borzah dela dejstvo, da so prenehala naroČila poslodavčev za delo. Naročajo se samo dela-vci za krajša In brezpomembnejsa dela, nikakor pa ne za daljše zaposlitve. Tako smo prišli letos do anomalije, da smo v tej hudi krizi imeli na borzi dela manj delavstva po čakalnicah kot druga leta Nekaj podobnega smo opazili pri hranilnicah — ljudje so hodili po denar, ker ga pa niso dobili so se naveličali in so ostali doma. V poljedelstva Ljubljana ne zaznamuje dosti brezposelnih, ker so tn prijavljeni pretežno le hlapci In lesni manipulanti. Sekači in tesači se že več let ne prijavljajo, ker sta lesna trgovina in Industrija popolnoma na tleh. Posledica tega je, da so tndi brez dela kovači, zagarjl In kolari torej samo 9troke, ki imajo opravka z lesom, pač pa ima v poljedelstvu Murska Sobota Da razpolago vsako leto nad 6000 delavcev. Istotako Borza dela ne zaznamuje dosti brezposelnih rudarjev, ker nimajo pravice do podpore Borze dela kot člani bratovsk.h skladnic. Za te se zbira brezposelni fond sele od 1. IV. dalje v glavni bratovsk: skladnici v Ljubljani. Od lani se opaža porast brezposelnosti v kameni in jlovnati industriji ter steklarstvu. Samo Ribnica na Pohorju ima stalno do 300 granitolomcev brez posla. Ena najtežjih situacij je v kovinski industriji, v kater je velika brezposelnost enormna že več let tako, da bi kazalo v tej industriji, ako že ne onemogočiti, vsaj skrajšati število vajencev. NiC boljši ni položaj v elektrotehnični Industriji, v kateri samo Ljubljana zaznamuje stalno okoli 150 brezposelnih profesijonistov. Zelo slaba je tudi lesna industrija. Posebno je mnogo brezposelnih stavbnih in splošnih mizarjev, dočlm so dobri pohištveni mizarji razmeroma se ugodno zaposlenje. To dejstvo je pripisovati velesej-mu in požrtvovalnosti mizarske stroke, ki stori vse, da bi tako v cenah, kakor tudi v kvaliteti svojih izdelkov ostala konkurenčna. V usnjarski in- I jubtjana, 5. okrtobra. dede vremena ie letošnje leto kaj čudno. Spomladi in deloma še poleti1 smo imeli preveč dežja, potem je nekaj časa pritiskaJa suša s silno vročino, začetek jeseni je bil lep, naen/krat smo pa dobili hladno in deževno vreme, ki je nas Že začelo opozarja*} na bližajočo se zimo. Vreme v poedinih krajih naše države je pa zeio raz&rčno. V južnih torajih so se do včeraj še pošteno greli na solnou, saj so imeli v ponedeljek v Skoplju še 32 stopinj, torej vročino, kakršna je bila pri nas povprečno čez poletje, pri nas ie pa zadnje deževje ozračje tako močno ohladflo. da se le redlki še upirajo slabemu \Temenu in nočejo obleči svršnikov. Hladno ie zlasti čez noč m zjutraj; davi smo imeli komaj 8 stopenj. Sicer pa za naše kraje to ni nič posebnega, saj imamo že oktober, ko je navadilo hJa\toio m ko že začenja dišati po zimi. izbijana, 5. oktobra. V Ljubljani se veo izve, najprej pa menda tiste novice, ki bi morale ostati med atirimi stenami. Tako so se te dni jele širiti vesti, da je — eksplodiral portret pokojnega pisatelja Milana Fuglja ki da bo zato slavnost odkritja r Novem mestu preložena. Ker se v Ljubljani zelo zanimajo za nedeljsko slavnoat in ae Novomešćani vneto pripravljajo, da proslave spomin enega naših najboljših novelistov, smo se ob m i H za pojasnilo na predsednika »Krke« g. Koštana in zvedeli te-le podrobnosti: Portret Milana Puglja in napis na mramorna ti plošči sta bila poverjena v izdelavo kiparju Franceta Goršetu. Gorse se je pridno lotil dela in končal portret v terakoti ie pred dobrim mesecem. Portret ae je sušil prt njem do 26. septembra, nakar ga je odnesel v tovarno, sam pa odpotoval ▼ inozemstvo, trdno prepričan, da se na dustriji ni treba izgubljati mnogo besedi. Znano je, da je tovarna Pollak v konkur-zu, prav trdna pa tudi usnjarska industrija ni in je veliko vprašanje, 6e bo mogla se doLgo konkurirati Bat'i. Tekstilna Industrija razmeroma dobro posluj*, čeprav je delavstvo v nji zelo slabo plačano, kar je znamenje, da je to obratovanja nehigUenicno in nezdravo. V tej industriji je vložen pretežno inosemakj kapital. V oblačilni stroki je med čevljar)! In krojači silna brezposelnost. Samo res prvovrstne moči se lahko v dobri konjunkturi zaposle. Tukaj p-roducirajo preveč Čevljarskih in krojaških pomočnikov podeželski .mojstri, izkaže pa se, da ti pomočniki pretežno niso kos modernim zahtevam. Je to obrt, ki jo tovarniška veleoort ve činoma ubija. Enako je v konfekciji Od lanskega leta je stalno v krizi naša papirna industrija In se fj izgleda, sako se bo ta kriza rešila, ker stojita tukaj v boju papirna In grafična industrija. Grafična industrija trdi, da so cene domačega papirja prervlsoke, produkti pa preslabi. Zato so proti površanju carino na uvoz tnjega blaga, dočim zahteva papirna industrija zaščitno carino. V iivilski stroki iskazuje samo Ljub-ljana 30. septembra 60 breposelnih pekovskih pomočnikov in mlinarjev. V tej stroki je preveč vajencev, mai^ p?karl*e propadajo, prosperiralo le veleobrati parnih pekarn. Stavbinski delavci se za zaposlitev v Borzi dela ne javljajo mnogo, ker nimajo pravice do podpore, drugič pa imajo naše stare stavbne tvrdke dobre profe-sijoniste stalno v evidenci in jih pokličejo če jih potrebujejo. Novo je, da je letos Borza dela zaznamovala precejšnjo brezposelnost v grafični industriji, tako profesi-joniziranega delavstva, kakor tudi pomožnega. Krizo podčrtava najbolj dejstvo, da ima Borza dela to leto v evidenci zelo mnogo brezposelnega delavstva v tako zvani splošni tovarniški industriji, to je delavcev, ki so bili po prevratu trajno zaposla-ni, letos pa so bili reducirani ali za stalno aH pa vsaj za nekaj mesecev. Poudariti je treba, da so bili podpor letos deležni pre težno ti delavci in drugi profesijonIsti. V trgovski stroki ima Borza dela 122 registriranih brezposelnih. To je visoko število, čeprav jih je komaj polovica prijavljenih. Istotako žalosten položaj kaže privatna stroka in svobodni poklici. Borza dela zatrjuje, da je položaj trgovskih pomočnikov in zasebnih uradnikov izmei vseh strok najslabši. Ti ljudje sploh ne morejo več dobiti primerne službe. Treba bi bilo omejiti število trgovskih učencev in reorganizirati naše šolstvo. Stenotipi-stinje ln pisarniške moči čakajo po 5 let in tudi več na zaposlitev. Polno je tudi brezposelnih težakov, ki pa jih Borza dela odpremlja domov, da ne bi še po več a-vali brezposelnosti v mestih. Doma imajo vsakdanji kruh. Do 30. septembra je bilo r Ljubljani brezposelnih 1478 moških in 957 žensk. V mesecu septembru je bilo izdanih 460 rednih podpor v iznosu 37.366 Dan, 44 izrednih za 6710 Din in 3 potne podpore za 364.76 Din. Objav za polovično vožnjo za nastop službe je bilo izdanih 112 v vrednosti 508.25 Din. Seveda pa nismo pričakovali, da nam prinese hladno jesensko vreme že tako zgodaj sneg. Naše planine zakrivajo zadnje dni oblaka, ki se vlačijo zelo nizko. Zato planin ves čas, odkar dežuje, nismo videli, le sooči rn davi so se nekofrko pokazale iz oblakov in megle, pa smo videli, da imalo že snežno odejo, kakor pozimi. Vklele so se nekoliko KamnfSke planine, kjer je zapadel sneg dokaj daleč v dolino. Seveda je vprašanje, če se bo snežna odeja obdržala, ker se še prav lahko zgodi, da posije toplo solnce i«i bo prvi sneg na planinah skopnel. Letos so dobile naše planine snežno odejo nekoliko prej. kakor lanu", ko jih je pokril sne« šele sredi oktobra. Sneg na planinah se čuta prav dobro v mižinah, kjer se je ozračje močno ob!adTlo. Mnogo bolfi, kakor Kamniške planine, je seveda pobeljeno Triglavsko pogorje, ki se na še m prikazalo izza oblakov. more zgoditi nobena nesreča. Zato tudi ni dal portreta fotografirati, dasi bi bilo to umestno, ker ga je dolgo izdeloval. Po Goršetovem obvestilu bi moral biti portret žgan do 30. septembra. Ker ga nI bilo iz tovarne, »ta odšla v tovarno podpredsednik Ogrin in tajnik, da ae informirata, zakaj še ni portreta. Na svoje največje začudenje sta zvedela, da se je portret razletel v peči. Do nedeljske sUvnosti 9. t m. je bilo samo še teden dni. Kaj storiti? Gorsetu brzojaviti v inozemstvo ni bilo vredno, ker jo bila vsaka ura dragocena. D« bi se siav-most preložila, pa pod nobenhn pogojem nismo hoteli. Zato smo se po kratkem posvetovanju odločili, da poverimo delo dragemu kiparju in sicer Tin eru Kosu, ki je nudil največje garancije, da bo portret t določenem času dovršen, toda ne fe terakote, temveč iz ka—■ G. Kos se je takoj lotil dela m je že v ponedeljek dovršil pokojnikov portret 1* gline v naso največjo zadovoljnosL Sedaj ose prenaša portret na kamen. Tako bo sedaj napis na mramorna ti plošči zadelan po načrtih g. Gorseta, portret sam pa bo delo g. Kosa. Priznati moram, da je g. Kos zelo estetsko komponiral portret k plošči. Stroški sami so se žal, radi te nenadne nesreče skoraj podvojili. Upamo, da bo naša javnost upoštevala našo požrtvovalnost in sicer tem bolj, ker smo se lotili tega dela, ne da bi poprej razpisali zbirko. Nedeljska slavnost v Novem mestu tedaj ne bo preložena, temveč se bo vršila. Kakor smo privatno obveščeni, je četrttn-ska voinja ie dovoljena. Ko dobimo oficijelno obvestilo, bomo takoj objavili v tistih, kje se dobe legitimacije. Kmetijsko šolstvo na Gorenjskem Ljubljana, 5. oktobra. Anketa, ki jo je sklicala kraljevska banaka uprava, se je sestala 15. septembra v prostorih kmetijske družbe v Ljubljani. (Prisobni so bfid ban dravske banovine dr. Drago Marušič, načelnik kmet. ockL banske uprave inž. Zidanaek, Sef kmet. odseka v*ji kmet sfetnaV Trampuž, banovinski živ. referent ini. Wenko, pravni referent kmet oddelka ban. uprave Dolin ar J., za finančni odd. ban. npr. Božič, za gradbeni odki. ban. uprave mi. B. ČJulk, ravnatelj ban. m lok. šole ini. Sabec, bati. pot. učitelj za mlekarstvo Pavlica, za s resko načelstvo v Kranju Suštič, kmet. referent, za sresko nač. v Kamniku Hladnik, kmet. referent, za sresko nač. Radovljica imž. Rata j, kmet. referent, za sresko nač. Logatec Pečovrnik, kmet. referent, za sre&ki kmetijski odbor v Radovljici Ažman in Jan, za s resici kmetijski odbor v Kamniku Rautar, živino-zdravnik, za kmetijsko družbo Kafol. za zvezo slov. zadrug m društev kmet. strokovnjakov Sancm za zv. živ, selek. zadrug v Kranju Ovsenik, za udruženje agronomov sekcija Ljubljana inž. Petkovšek ter zastopniki mlak. zadrug v okolici Škofje Loke. Kmetijska šola planinskega tipa. Zbo-rovalci so soglasnega mnenja, da je posebna kmetijska šola za planinski del dravske banovine neobhodno potrebna ter je takoj pristopiti k njenemu uresničenju. Ta šola naj bo prilagođena gospodarskim obratom planinskih kmetij itn naj poučuje poleg poljedelstva kn sadjarstva predvsem živinorejo, planšarstvo in mlekarstvo pa tudi gozdarstvo. Za kritje stroškov je takoj ustanoviti sklad, v katerega naj gredo vsako leto redne dotacije banovine in sre-skih kmetijskih odborov v Radovljici, Kamniku, Logatcu, Slovenijgradcu, Gornjem gradu in Pre val j ah ter državne podpore. Sedež šole se naj določi čimpreje in sicer tam, kjer bodo podani najboljši pogoji. Zgraditi pa je povsem nova poslopja <(ki bodo popolnoma odgovarjala zahtevam moderne kmetijske šole. Za »lučaj, da bi bila sodamja mlekarska so'a v Skofji Loki ukinjena, naj nova kmetijska šola omogoča svojim absolventom, da se v dvoletni praksi v šolskem mlekarskem obratu \z-vežbajo za mlekarje. Mlekarska soia v Skofji Loki. Specijalna mlekarska šola v Skofji Loki je potrebna za izšolan je mlekarskih obrtnikov Iz cele države. To solo naj zato prevzame država, ali pa naj z asi gura letno subvencijo najmanj 400.000 Din. Če država šole ne bi .mogla ohranita, naj se ta spremeni v samostojno vzorno mlekarsko poizkueno in kontrolno postajo z lastnim obrtom s primerno letno subvencijo banovine in naj se takoj zgradi primerno mlekarno. Nova organizacija JRKD Ljubljana, 5. oktobra. Snoči ob 30. se je v stekleni dvorani na glavnem kolodvoru vršil dobro obiskani ustanovni občni zbor JRKD za sodni okraj. Zborovanje ie otvoril kot predsednik pripravljalnega odbora restavrater g. CirS Majcen, ki je pozdraMl zborovalce, zlasti narodnega poslanca dr. Rapeta. predsednika sreske organizacije direktorja Ju*a, paslevodečega podpredsednika dY. Cepudra rn tajnika Cimermana. Dr. Rane je poročal o splošnem političnem položajtu v državi in o delu v parlamentu, za njficn je govoril dr. Cepuder o organizacij JRKD v državi, povdariajoč, da je od 306 srezov organiziranih že 284, od teb v dravski banovini (50, v katerih je vpisanih 60.000 članov. V Ljubljani sami šteje organizacija že 5000 članov. K besedi se je oglasil g. Vargazon, podarjajoč, da je dolžnost vsakega posameznika, da se vneto udejstvuje in pomaga sodeloval pri gradnji močne države. Krojaški mojster g. I®bč je povdaria!, da so gospodarske razmere res težke, vendar se bo dato s skupnim pozitivnim delom tudi to premostiti. Zborovalce je pozdravil tudi direktor Jug toort predsednik krajevne organizacije za koVizejtski okraj, tajnik g. Cimerman pa ktot podpredsednik krajevne organizacije za šišenski okraj. Obširni debati o raznih komunalnih vprašanjih, o plačevanju šolnine, o gradnji novih osnovnih šol, ki j4b v L^ubrjarri prnmanškirje, itd. so stedrte volitve odbora. Izvoljen je bi*l naslednji odbor: Predsednik CiriU Majcen, restavrater, podpredsednik Emest Vargason, načelnik v poboja, tajnik Ciril Zupan, blagajnik Pavel Dereami, odboirtki pa: dr. Oton Fet-tfleh, odvetnik, Avgust Ludvik, postajena-četoic, France Igttč, krojaški mojster, dr. Ivan butik, odvetnik. Riko Jug, bančni uradnik, France Smerdu, Šef prometne sraJbe, Anton Spende, ravna telo v pokoju, AdoM Ribnika r, načelnik v pokoju, Franc Pusto si omsek, železniški uradnik, 2upanič Mftan, vSJi železniški svetnic Jože Veli-koola, oošom uradnik, dr. Josip Krevl, notar, France Hreborič, trgov., Matija Rode, branit nrad., Rabič Viktor, banč. urad., Jakob Bone, shržite*}, SJavfloo Zaje hrže-nder, Ivan P ros ene privatni uradnik, Sancm Ivo, načeinrk v pokoju, Alojza j Dov-jaflc in Jošfco Ziheri, vkšji sodni ofic*ia4. V nadzorstvo so bili izvoljeni dr. Joža Bohinjec, ravnate^ OUZD, Sega Franc, pomočnik postajenačemika. , Franc Trček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, za delegate za skupščino sreske organizacije v Ljubicami so pa določeni AdoM Ribnikar, dr. Fettfclh. dr. Lutik, Hrehorič, Županič in Spende. Danes ob 4t "8* in 9^ zvečer premiera: Predprodafa vstopnic dnevno od 11.—12. nre dopoldne Zadnja pot Borislava Kneževića Ljubljana, 5. oktobra. Včeraj se je vršil izpred hiše žalosti iz zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti pogreb prerano umriega mladega akademika in športnika Bodsrava Kneževića. Na zadnji poti je soremJl pokoMnega odbor SK Utrije s predsednikom dr. Dularjem in podpredsednikoma dr. Laipajtne-tom in ing. Šukflijetom na Čelu, polnošte-vflno je pa bik> zastopano tudi Članstvo Iiftriie, ki je nosilo več krasnih vencev, Pogreba so se udeležili tudi montainistl fri več univerzitetnih profesorjev. Pred hišo žaflosti in pred kapico so akademiki zapeto dve žiostioM. Bodi pokornemu lahka zemlja!__ Smrtna nesreča LJubljana, 5. oktobra. V Pražakovi ulici St 8 se je snoči pripetila nenavadna rresreča, kaltere žrtev je postala Marija Zadravec, žena vpokoje-nega železničarja, rojena leta 1882 v Smartnem pri LčtdDi. Zadravčevi so biK snoči v Miholičevem \inoto5u na Sv. Petra nasipu, k$eT so proslavili god neke natakarice. Precej dobre votje so se vračali okrog 22.30 domov. V omenjeni hisi stanujejo Zadravčevi v kletnem stanovanju, Marija Zadravec je bSla fcudi hižnica. Ko so Sli v tem! po stopnrcah v kttetno stanovanje in sicer najtprej mož, za njim hčerka, nato pa žena Marija, je sredi stopnic žena nenadoma i-zgubila ravnotežje in padla tako nesrečno, da je priletela na glavo in si prebila lobanjo. Iz nosa in iz ust jii je takoj udarila kri ter ie obležala nezavestna. Domači so ji naglo priskočili na pomoč in jo prenesla v stanovanje, nato pa teiefonično obvestili reševalno postajo. Reševalni avto je ponesrečenko prepeljal v bolnico, toda že med prevozom je Za-dravčeva poškodbam podlogi a. Zato je mestni fizik dr. Rus odredil, da so truplo prepeljali v mrtvašnico. Darvi je odšla v mrtvašnico policijska komisija, obstoječa te zdravnika dr. La-pajmeta in dežurnega uradnika g. Grego-riča. Dr. Lapaiaie je ugotoviH, da si je Za-draVčeva pretresla možgane, skoraj gotovo je pa tudK da jo je zadušila kri, ki ji je udarila iz nosa in ust. Samomor divjega lovca Kranj, 4. oktobra. Jože Meglic je bi'1 hlapec in pastir pri posestniku Francetu Megiiču v Lorrtu pri Sv. Katarini. Star je bil 32 let Pretekilo soboto poooldme so bili vsi domači na polj«. To priliko je Jože izrabi* ter se v ttevu ustreli z vojaško puško, ki pa je biia tako predelana, da je bila uporabna tudi za lov. Ko so prisan domači domov, so ga n-ašii mrtvega, ležečega na senu v hlevu. Blizu njega je ležala puška. Takoj nasledndega dne je gospodar prijavil zadevo orožnikom. Jože se je ustrelil naravnost v srce, torej ie moral biti na mestu mrtev. Pokojni Jože Meglic je bil strasten divji lovec Orožni!«, ki imajo v Lomu in okolici mnogokrat opraviti z divjimi lov-cf, so ga zasledovali. Pri hišni preiskavi niso našli pri njem nobene puške, ker lih je skrbno skrival v gozdu. Pa tudi' lovci revirja, ki je last tovarnarjev Leona in Andreja Gassneria iz Tržiča, so mu btli zaradi tega vedno za petami. Tudi gospodar France Meglic ie izoovedai, da ni prinesel pokojni nikoli puške domov. Jože je tako živel v vednem s*rahu in trepetu pred orožniki in Gassnerjevimi lovcf. Razen tega je bil tudi duševno bolan. Sam je večkrat pravil sosedom, da ne bo dolgo žrvei in da se bo sam umoril. V strahu pred zasledovalci in v zmedenosti si je vzel končno res življenje. Ravno pred dvema mesecema, konec julija, se ie na isti način ustrelil tudi njegov brat Aleš Meglic, o čemer je »Slovenski Narod« že poročal. Koledar Dane«.- Sreda, 5. oktobra katoličani: Pla-cid in tov., pravoslavni 22. septembra. Današnje prireditve. Kino Matira: Prodana nevosta. Kine Ideal: Omahljivost. Ljubljanski dvor: Obrt ^ospe Lenov. Dežurne lekarne^ Dane?: SuSnik, Marijin trg' 5. in Kuralt, Gosposvet&ka cesta 10. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 5. oktobra: Marij. Red A. Četrtek. 6- oktobra ob 15. uri Vest Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Ptitek, 7. oktobra: Lopez- Red C. Sobota, 8. oktobra: Zločin m kasen. Izven. Znižane cene. Model j a, 9. oktobra: Roksi. Lzrven. Znižane cene. Opcxz irrjarrto na nocojšnjo rop rizo Pagnolove igre Marij v premijerski zasedbi za red A. Dijaška predstava v drami. V četrtek, dne 6. t m. ob 15. bo prva dijaška predstava letošnje sezone. Vprizori se drama »Vesta, ki je imela v lanski sezoni ene-j!a največjih uspehov. Spisal jo je Maurlce Kostand. snov je zajeta iz povojnega življenja. Začetek je točno ob 15. uri, konec ob 17. uri. Na predstavo opozarjamo predvsem naše dijaštvo, pa tudi ostalo občinstvo, ki se hoče poslužiti znatno znižanih cen, ki so določene za obisk dijaških predstav. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 5. oktobra: Fra Diavolo. Red Sreda. Četrtek, 6. oktobra: Hlapec Jernej, rted d! Petek, 7. oktobra: Zaprto. Sobota, 8. oktobra: Mati Floramve. Gostuje g. Dubajič. Izven. Znižane cene »Fra Diavolotr. Dre vi ob 20. bo prva repriza komične opere Fra Diavolo v letošnji sezoni. Pri premijeri je delo izvrstno uspelo, zato obisk toplo prrporočamo vsakomur, ki si želi oddiha in razvedrila v Auberjevi operi, ki je polna prelepih melodij in komičnih prizorov. Režira g. Kreft, dirigira kapelnik Neffat. Predstava se vrši za red Sreda. Maho\'skega opera »Hlapec Jernehe je vzbudila pri premijeri velik interes, katerega to delo tudi v resnici zasluži. Centralna partija cele opere je hlapec Jernej, katerega naravnoat izvrstno predstavlja in poje g. Robert Primožič. Režija je Dela-kova. Opero dirigira kapelnik dr. $vara. Predstava se vrši za red L>. Gospod Dvh&jić, priljubljeni in Iz-vmfcni komik zagrebškega gledališča gostuje ponovno v Ljubljani v vdogi §jor Bena v Tijardovićevd opereti Mala Floramye v soboto, dne 8. t. m. Nočni vlom v Kranju Kranj, 4. oktobra. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno pri čevljarskem mojstru Andreji! CernMon v KokriSkem predmestju. VV>-mfflec Je prišel v čevtjarsko delavnico skori zadnje ofcno pri sktedtScTL Odnese; je dive koži rujavega bofcsa, eno kožo laka, 6 kož ševro ttsnda in kožo teletine. Skupna Skoda znaša nad 1500 Din. Mojster CemHec je zavarovan proti vlomu v delavnico za 50.000 Din. Kot vtomitec ie bil ostiml^en Cemrlčev pomočnSk Fran N., ki je star 32 let m je doma iz Lj.ubTjane. Do pol devetih zvečer je delal, potem pa je Sel v gostilno večerjat Okros polnoči je odšel še v kavarno, kjer je ostal do dveh ponoči. Pozneje pa pravi, da je odse' na svole stanovanje rn spal do sedmih ztjutraj. Oba njegova sostanovalca pa odločno trdta, da ga to noč sotob ni Wlo dornov. Osom-Djenec ie vcer redno odhajal vsako soboto zvečer v Ljubljano, kjer biva njegovo dekle in kjer je ostal do ponede'jka zjutraj. To pot pa se je odpeljal v Ljubljano šele v nedeljo zjustu po ulici pod obokom in njenih ozkih ovinkih mimo nunske cerkve in ob cerkvi sv. Jakoba do Glavnega trga, obenem se pa tudi jezi, ker je hoja in vožnja po tej ulici zaradi ožine in ovinkov skrajno nevarna. Pisali smo že, kako so se Škofjeločani odločili, da kolikor mogoče regulirajo oni del ulice med dohodom k župni cerkvi 'n veličastno Honianovo hišo na trgu, pri cerkvi pa zgrade nov most čez Selško Soro, ki bi po najkrajši poti zvezal nasproti Šte-marjev čez Balantov vrt vhod v mesto mim° cerkve sv. Jakoba z Glavnim trgom. O tej regulaciji, ki bi se ne dotaknila slikovite lepote ozke in zverižene Nunske ulice do dohoda k farni cerkvi in bi se povečala slikovitost ob Selščici, smo že obširno pieali, ko smo objavili osnutke ing. NavinŠka, ki je z največjim taktom do spomenikov staro-davnosti in z dalekovidnim zmislom za napredek mesta v bodočnosti rešil to delikatno in težko nalogo. Škofjeloški meščani so že prav mnogo žrtvovali za uresničenje splošno koristnih načrtov, javimo pa tudi že lahko, da si je situacijo ogledal tudi te ban in je s tem prenotrebna akcija stopila v aktualen stadij. Na jugu vroče« pri nas sneg Naše planine so že dobile snežno odejo, v južnih krajih je pa še vroče Nesreča s Pugljevim portretom! Portret je v peči eksplotfiral. - Nedeljska s Javnost v Novem mesta se bo kljub temu vršila. - Portret iz kamna izdeluje kipar Kos »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. oktobra 1932 Stran X Dnevne vesti — Irpremembe v državni službi. Premeščen je na lastno prošrnjo policijski stražnik zvaničnik Franc R u d e ž iz Maribora v LjuWjano; vpokojen je policijski stražnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Franc S tu p ar. — Izpremembe v banovinski službi. Imenovani so: za banovinskega sekretarja VI. skupine banovinski prrstav VIII. skupine pri banski upravi v Ljubljani dr. Milan Bano, za banovinskega uradniškega pripravnika pri komisiji za agrarne operacije v Ljuorjam Dragotin F a j d i g a, za banovinskega strokovnega učitelja na kmetijski šoH na Grmu banovinski uradniški pripravnik Anton F leg o, za bano-vjnskega sekretairja VT. skupine pri banski upravi v Ljubljani banovinski višji pristav VII. skupjne dr. Vladimir Kukma n, za banovinskega sekretarja VT. skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubijaoi banovinski višji pristav VIL skupine dr. Robert M a r š i č, za banovin-skega uradniškega pripravnika pri javni bolnici v Celju Anton Ni kler - Matko iz Maribora, za uradniškega pripravnika vršilca dolžnosti sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načeistvn v Črnomlju Emeran Stoik>)as, za banovinskega uradniškega pripravnika kot zdravstveni pomočnik pri sreskem načelstvu v Litiji bivši desiofektor dnevničar istotam Franc ŠtigHc, za banovinskega sekretarja VT skupine pri banski upravi v LjubHani banovinska pristav VIII. skupine Jakob Tovornik in za banovinskega višjega pristava VI. skupine pri banski upravi v Lju-bl-jani banovinski višji kmetijska pristav VH. skupine ing. Benedikt VVenko; na podlagi razsodbe državnega sveta ie bil preveden vpokoieni okrožni zdravnik na Vrhniki dr. Janko Marolt za banovinskega zdravnika v VI. pol. skupini s plačo 3. periodskega poviška ter se mu je na podlagi rednih prejemkov od-merHa osebna pokojnina. — Izlet na Češkoslovaško. JC Liga v Crikvenici priTedi izlet na Češkoslovaško. 30. t m. prispo izletniki v Olomuc, kjer si ogledajo jugoslovenski mavzolej in znamenitosti mesta. Pozneje posetijo še Prago, Brno, Zlin in Bratislavo. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 79 z dne 4. t m. objavlja pravilnik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole, odločbo o začasno vezanih dinarjih, objavo o privatnem kliringu z Avstrijo, odfloč-be d.ržavnega sveta in razne objave iz >Službenih Novin«. _ Kakor lastovke jeseni tako se pripravljajo na svoj polet med narod knjige naših književnih družb. Med njimi bodo zopet najlepše knjige Vodnikove družne. i=> konec teea meseca bodo med nami, T'ređite pravočasno naročnino. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 2\. septembra je b:lo v dravski banovini 71 primerov tifuznih bo-'ezni (umrl l), 127 griže (umrli 3), 65 škr-latinke. 40 ošpic. °S davice (umrli 3). 125 ć'jš!jivega kaš\;a. 29 sena, 7 otrpnjenja til-- ka (umrl l). 5 otročične vročice.. 4 vnetja priušesne slinovke .3 vraničnega prisada in 2 krčevite odrevenelosti. — Prepoved zahajanla v krčme. Okrajno sodišče v Gornjem gradu je prepovedalo delavcu Rudolfu Cireju iz Radmirja in delavcu Francu Žovlijetu iz Okonrne za-hajanje v krčme za eno leto. — Razld zadruge. Pašniška zadruga LimbuŠ-Ruše naznanja, naj vsakdo, ki ima kaj terjati od nje v denarju, prijavi to na-čelstvu do 10. t. m. Poznejše prijave se ne bodo več upoštevale. , , * Ravnatelj OUZD g. dr. Bohinjec Joža bo r!alje časa odsoten, zaradi česar je treba vse uradne dopise naslavljati na naslov: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubijan'.. Miklošičeva cesta št 20. — Tzprememba rodbinskega imena. Banska uprava dravske banovine 'e dovolila Adolfu Moricu iz St. Petra pod Sv. Gorami, pristojnemu v Ljubljano, i^pre-membo rodbinskega imena Moric v Darian. _ Velik shod narodnega delavstva v Kranju. Podružnici Narodno strokovne zveze v Kranju in Stranišču sklicujeta za v ne" deijo. dne 9. oktobra 1°32 ob 9. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma veliik javen delavski shod. Na tem shodu bodo govorili predsednik NSZ g. Rudolf Juvan in na-rodna poslanca gg. dT. Statne Rape in Ivan Lončar o a-ktuahrib problemih, ki morajo živo zanimati vsakega delavca. Narodna strokoma zveza poziva vse delavstvo Kranja in okolice, naj pribiti v velikem številu na ta shod in na njem manifestira za svoje pravice. Kranjsko delavstvo naj pokaže v nedeljo 9. oktobra svojo zrelost in narodno zavednost. — Prodaja starih znamk na spremnicah. Dravska diretaija poŠte in telegrafa v Ljubljani raspisuje prvo ustno dražbo za r>rodajo 2000 kg spreranic z znamkama iz leta 1928. Dražba bo 15. novembra t. 1. v nisarni rac.-ekonomskega odseka. Sv Jakoba trg št 2 Na dan dražbe najkasneje do desetih mora vsak diražitelj položiti za vs^krh 25 kg Din 20 kot karvcijo pri pomožnem uradu podpisane dnrekcrije. Naj* manjša koHč:adnega drevja! Pose«tnikf vrtov se opozarjajo na jesensko saditev konec oktobra ali začetek novembra, da si takoj z naročitvijo zasigurajo potrebno število dreves po sadnem izboru zajamčene vrste od visokodebelnih ali pritličnih jablan, hrušk, češpelj, črešenj, visenj, breskev in marelic po znižanih cenah pri: Kmetijski družbi v Ljubljani — Novi trg 3, kjer dobite brezplačna navodila. Zahtevajte cenik. — Foto-sport zadovolji vsakogar s namero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana. Stari trg 9 Ceniki brezplačno — Bolofinp in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo, glavobol, bplino na jeziku, bledico odpravi, kdor če^če pije naravno >Franr-,To$ef« grenčico. poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki - specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Frani-Josei« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. >Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Jubilej ugledne domače tvrdke. Te dni poteče 25 let, odkar je bila ustanovljena ugledna tvrdka F. Lukič, ki jo danes vodi simpatična ga. Anka Lukičeva v Stritarjevi ulici. Vsakemu Ljubljančanu so dobro znane krasne in elegantne izložbe vogalnega lokala Filipovega dvorca v Stritarjevi ulici, zlasti so pa za okusne modele v izložbah vedno navdušene Ljubljančanke. Saj je res, da zaivzema tvrdka F. Lukič že od svojega obstoja da i je vodilno mesto med našimi modnimi trgovinami o uživa sloves zaradi svojega izbranega bla* ga, tako v pogledu kakovosti in cen. kakoT tudi zabada prijazne, solidne postrežbe. Ugledni tvrdiki k jubileju čestitamo in želimo, da bi bilo fcud'i v bodoče njeno delovanje vsestransko uspešno. —ij Pomočniški zbor združenja trgovcev v Ljubljani je na svoji zadnji »seji sklenil pozvati vse trgovske pomočnike v Ljubljani, naj redno plačujejo predpisano Hana rimo. ki znaša letno 12 Din. Poniočndški zbor je ustanovrl fond za podpiranje brezposelnih članov in je iz tega fonda izpla* čal v zadnjih mesecih nad 7000 Din. Cla«ni. ki neredno plačujejo članarino ali je nočejo plačati, le zavirajo plemenito delo Pomočniškega zbora in onemogočajo podpiranje svojih brezposelnih tovarišev. Odbor Pomočniškega zbora je sklenil tudi na svoji zadPrnle< priredi v nedeljo 9. t m. v gostilniških prostorih, kavarni in kegljišču g. Kavčiča na privezu kegljanje in streljanje na dobitke. Ob ugodnem vremenu se priključi tudi tekmovalno bal in ca nje. Janci, prašič ki, goske in drugo se razdelijo med zmagovalce. Začetek tekmovanja ob 10. dopoldne, konec ob 23. Med in po tekmovanju prosta zabava. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene, zato vabimo v«w pristaše in pričakujemo obilne udeležbe. Odbor. 518-n Trgovina v Novem mestu Obrt in trgovina sta v dolenjski metropoli lepo razvita Ivan Podlesnik so izšli in se dobe v knjigarnah —lj Pugljev večer v drami se vrši v torek 11. t m. Otvoritveni govor bo imel ravnatelj drame g. Pavel Goli a. Nastopili bodo operni pevci in izbrani Slani drame. Ceoe bodo znižane dramske. Opozarjamo vse častilce prezgodaj umrlega slovenskega pisa telja in režiserja na ta zanimiv večer, katerega obisk toplo priporočamo. —lj Praktični nč'teljski ispiti na dri-učiteljski §oli v Ljubljani se prično dne 7. novembra ob 8. uri. Prošnje za ta termin naj bodo vložene uradnim potom z vsemi potrebnim: prilogami tako, da bodo najpozneje 4. novembra i 1. v roki izpitnega odbora. Pozneje došle prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev za drugi termin, ki bo po vsej priliki v januarju 1933. Izpitni odbor. —Ij Belokranjci. Družabni sestanek društva >Bela krajina€ bo v četrtek dne 6. oktobra ob 20.30 v prostorih hotela >Bellevue<. Pridite zanesljive vsi! —Ij Samaritanski sestanek krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se bo vršil v petek, dne 7. t. m. ob pol sedmih zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Določil se bo spored predavanj za višji samaritanski tečaj. Na sestanek se vabijo abeoiventinje in absolventi nižjega sa-maritanskega tečaja- —lj Opozorilo. Danes se vrši od 18. ure do pol 20. vpisovanje v beli dvorani >Uni-ona« v razne plesne tečaje in ritmično gimnastiko za otroke, odrasle in gospe. TKD Atena- 516-n _lj Dobri vojak Švejk poeeie v svetovno vojno. Te pustolovščine dobrega vojaka Svejka v svetovni vojni vprizori v nedeljo, dne 9. t- m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice delavski oder >SvObodet. Naštudi-rane so te pustolovščine v novi priredbi Ferda Delaka in Ljubivoja Ravnikarja in polne veselega emeha in burk. Igralo se bo ne samo na odru, nego tudi v dvorani in prihajal bo polk vojakov z vojaško godbo z dvorišča___Vstopnice se dobe v Delavski zbornici, I. vhod, I. nadstropje. —lj Družabni sestanek Cirilmetodarjev bo v soboto zvečer v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. Ker bo zanimivo predavanje o položaju ob severni meji vabljeni vsi. Vstop prost. 5l9-n Iz Novega mesta — Trgati je dovoljeno po vinogradih z jutrišnjim dnem. Ce bo deževje trajalo dalje, itak ni druge pomoči, sicer bi bilo pa dobro pustiti grozdje Še na trtju. _ Osebna vest. Na tukajšnjo meščansko šolo je prideljena učiteljica Marija Dernov-šek iz Birčne vasi. Učiteljski zbor pa s tem še vedno ni popolen. — Pngljeva nedelja bo za naše mesto praznik, kot smo jih pri nas le malo doživeli. K odkritju spominske plošče prihite najodličnejši predstavniki naše literature in umetnosti in slovenske javnosti. Elita Ljubljane poseti v nedeljo našo metropolo, ki se bo potrudila, da jo dostojno sprejme in zadovolji. Olepševalno društvo je prevzelo vse prireditveno delo in meščani se naprošajo, da mu po vseh močeh pomagajo in s tem podkrepe sloves Novega mesta. Vsa okna naj bodo v cvetju, vse hiše v zastavah, vse mesto v zidani volji- Na predvečer bo spominska akademija v Sokolskem domu. Naslednje jutro sprejem gostov, godba, povorka. Vsa prireditev bo filmana in ljubljanski radio jo bo prenašal širom sveta. Organizac'ja sprevoda je v rokah učitelja Viktorja Pirnata. Novomeščani, postavimo &e! — La?tn>ki radio - aparatov obupujejo nad večnimi motnjami v električnem toku. Osobito hudo je baje v Kandiji. Morda bi se dalo temu kako od pomoči, da bo za veliko denarja res veliko muzike. — Deinje kar naprej. Krka je umazana in sili črez bregove. In mrzlo je. Iz Celfa —c Surovinska zadruga čevljarjev v Ce-lj« bo priredila v nedeljo 9. t m- ob 9. dopoldne gospodarsko zborovanje v gostilni Janžek Za K rešijo. —e Nov grob. V torek 4. t m. dopoldne je umrl v Celju (Mariborska cesta 7) v visoki starosti 84 let zasebnik in bivši posestnik g. Anton Rede, oče ti ska mar je v gg. Adolfa in Toneta Rodeta v Celju. Pogreb bo v četrtek 6. L m- ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim nase iskreno so žal je! Štiričlanski senat. Prvi votant: Obtoženec ima prav. Druži votent: Tožttelj ima tudi prav. Tretji votant: Toda dovolite, gospod kolesa, oba vendar ne moreta imeti prav. Predsednik senata: Tudi vi imate prt?. Novo mevto, 4. oktobra. Vsi trgovci političnega okraja novomeškega so se združili v gremij leta 1919. Pripravljalnemu odboru je predsedoval novomeški knjigar Urban Horvat, prvi načelnik je bi! trgovec Karel Barborič. sedaj vodi novomeške trgovce g. Edmund Kastelic. Na zadnjem rednem občnem zboru se je gremij trgovcev za politična okraj Novo mesto v smislu novega obrtnega zakona preosnoval v »Združenje trgovcev za srez Novo mesto v Novem mestu«. To »Združenje trgovcev« šteje 344 članov in je od h 1939 nazadovalo za 43 članov. Prorokoli-ranih tvrdk ima 32, neprotokoliranih 312. Na posamezne stroke odpade: 134 trgovin z mešanim blagom, 5 s špecerijskim in kom i jam im blagom, 15 z manufakturo, 8 z galanterijo, 64 jih odpade na razne trgovine kot z železmino, s knjigami, pisarniškimi potrebščinami, vinom itd. Lesnih trgovin je 31 in imajo v združenju lesm4 trgovca lastno sekcijo. 31 je tudi trgovin z jajci m perutnino, 28 z deželnimi pridelki in sadjem, 13 bran jari j m 25 raznih sej-maratev. Novih obrtnih listin je bilo lani izdanih 22, odjavljenih, oziroma črtanih pa 24. V vsem s rezu je 39 moških in 46 ženskih pomočnikov, skupaj 85, trgovskih vajencev je 38 m vajenk 44, skupno 82. Pomočniških spričeval je bilo lani izdanih 15, učnih pisem vajencem pa 22. Združenje trgovcev vzdržuje s podporo banovine, zbornice za TOI in mestne občine gremijalno trgovsko nadaljevalno šolo, katero posečajo trgovski vajenci in vajenke iz Novega mesta in najbližje okolice. Ta je bila otvor j ena 30. oktobra 1926. leta. Obiskovalo jo je 11 trg, vajencev in 16 trg. vajenk, skupno 27 oseb, ki jih je poučevalo 6 učiteljev. V preteklem šolskem letu je končalo gremijalno šolo 15 gojencev, 4 vajenci-in 11 vajenk. Od leta 1930 dalje poučuje trgovske vajence učiteljstvo meščanske šole, obrtne nad. šola pa je v rokah osnovnošolskega učiteljstva. V samem Novem mestu je 109 trgovskih obratov. Prostih trgovskih obrti je zaznamovalo Novo mesto pred vojno 35, zdaj 177, odštevši 51 v vsem času ukinjenih obratov, toraj 126 trgovin. Porast za dobrih 71%. Na dokaz usposobljenosti vezanih in koncesijoniranih trgovskih obrti 1 ima Novo mesto zdaj 33, do prevrata jih je biko le devet in istotoliko jih je tudi prošlo. Število teh trgovin se je dvignilo za 783%. Tovarn je v vsem 8. Nastale so vse ra«zen ene po prevratu. V mestu samem so štiri tovarne: tovarna peči in samotnih izdelkov Josip Klemenčič, industriji perila .loško Povh in Ivan Medic ter tovarna usnjenih vezatk F. Penca. V Odergi pri Trebnjem je tovarna parke tov in parna žaga Ivan Ban. Ta je edina predvojna. Ustanovil jo je Josip Goljev-šek. Dalje so v srezu še tovarna furnirjev v Radohi, parna žaga na Gorjancih (Ivan SiŠka), parna žaga na Rogu (Mate Sutej) In parna žaga ter tovarna za pile na Mirni (brata Kolenc). V tekočem letu se je vršila pri obrtnem oblastvu registracija obrtov. V načrtu je tudi obvezno bolniško, starostno in nezgodno zavarovanje članov trgovskih združenj. To bi bil površen pregled novomeškega trgovatva v zadnjem času. Lepo je pričelo kazati pod novimi razmerami in ko bo svet prebolel vsesplošno krizo, bo rudi ljubld dolenjski metropoli zasijalo solnce trgovskega in obrtnega napredka, ki naj ga polagoma približa zlatim časom sredine 16. stoletja. V. P. Sodba o fotografih Žirija |e odlikovala na I. Jugosl. fotografski razstavi 10 razstavljafcev najboljših del Ljubljana, 5. oktobra. Snoci je razsodišče, ki smo njegove člane že objavili, ocenilo dela I. jugosl. fotografske razstave v Ljubljani, ki jo je ljubljanski Fotoklub priredil na velesejmu, in predložilo 10 razstavljalcev povprečno najboljših del odboru za odlikovanje. Razsodišče je ocenjevalo dela posameznih razstavljalcev v splošnem, ker se posamezen posnetek tudi začetniku in manj spretnemu fotografu posreči, da so v izbrani desetorici res sami mojstri. Razstava ze bila juge slovenska in so *e je udeležili fotografi z vseh strani države, a na njej se je pokazalo, da slovenski fotografi v splošnem daleč prekašajo ostale banovine. Kar se pa naše banovine tiče, smo že prej videli, da je Ljubljana visoko nad drugimi kraji tudi na tem polju, kar je popolnoma naravno, saj se amaterji v Ljubljani lahko uče pri najboljših strokovnjakih in z njimi tekmujejo. V Ljubljani je deloval tudi Avgust Berthold. ki je iz inozemstva m iz krogov slovenskih umetnikov v Skofji Loki, kjer so bili tedaj slikarji Gvidon Bl-rolla, Ivan Grohar, Rihard Jakopič in Matej Sternen, prinesel zmisel za umetnost v fotografiji v Ljubljano, kjer se je že zgodaj pred vojno fotografija povzpela prav visoko zlasti s pokojnim Brinškom. Tu je bila ustanovljena tudi prva organizacija, ki je stremela za umetnostno fotografijo, in tu so de^vali naši planinci-fo-tografi, kakor n. pr. Kunaver, Tavčar i. dr., a po vojni je svoje plodonosno tn uspešno delo pričel tudi fotoamaterski odsek >Skale< s prof. Jankom Ravnikom na čelu, člani žirije so se tudi snoči zavedali, da niso mogli odlikovati nekaj prav odličnih posameznih del n. pr. Frellhove »Poti v planino«, Vertinovega >Zatona solnca pri OmiSlju« 1. dr., neimenovani so pa zaradi omejenega števila morali ostati to pot celo taki, ki so bili med prvimi. Tedaj so seveda imeli na razpolago za izbiro dela večlh let, za to razstavo pa le dela nekaj mesecev, da je bil sploh nivo razstave povprečno nižji kot spomladi. S tem seveda še ni rečeno, da bi bila n. pr. Ivo Gogala ali Viktor Vodišek, specialist za športne posnetke, nazadovala, saj sta raz- stavila odlična dela, Vodišek je pa prav tako kakor Kornič celo še prav razveseljivo napredoval. Manjkalo je na razstavi mojstra Ivančica, ker mu boj za vsakdanji kruh ni dovolil počitnic, zato sta pa razstavila naša slovita amaterja Pran Kra. šovec in Janko Skerlep ter s tem dokazala svojo vzvišenost nad malenkostnimi ovirami raznih malih načelnih diferenc in manifestirala za skupno stremljenje vseh slovenskih amaterjev za skupnimi cilji. Za svobodno tekmo na tej poti se je pa s svojo imponirajočo udeležbo izjavil tudi poklicni fotogTaf Slavko Veng^r iz Radovljice, ki je s tem svoje stanovske tovariše poklical izpod mernika na nlan k plemeniti tekmi in napredku. Lahko tudi izdamo, da bi bil ta poklicni fotografski mojster, če bi bila žirija razvrstila odlikovano desetorico po razredih gotovo v najvišjem razredu, kar pač dela čast tudi fotografom, ki si s fotografijo služIjo kruh, pri tem pa pri svoji obrti streme tudi za umetnostjo. O konkurenci med amaterji ln obrtnimi fotografi pač nI govora, saj se pravi amaterji-umetnfkl celo za legitimacije sami gredo fotografirat h poklicnim fotografom. Profesionalni fotografi tudi prav dobro vedo, da Imajo več dete in zaslužka, čim več je amaterjev, ker začetnikom in knlpsarjem, ki nimajo visokih ambicij, zvečino posnetke izdelujejo. Žirija je soglasno predložila naslednjih deset najboljših razstavljalcev, ki jih je razvrstila po abecedi, da ne bi kdo računal na kakšno klasifikacijo med njimi, odboru Fotokhiba za odlikovanje: Clzelj VlaoO, MaHbor; Kocjančl« Kar. lo, Kocjančlč Peter, Kraeovec Fran (lq se seveda ni udeležil ocene lastnih del), Pen-g»I Lojze, v*l Iz LJubljane; Edl RanSch ml., OdzaoJ, Skerlep Janko, glajmer Josip, Svigeij Oveto, v«l tz Ljubljane, m Veng^r Slavko Iz Radovljice. Odlikovancem čestitamo z željo, da bi se čimprej skupno uveljavili pred državo in pred svetom, ko se Jim pridružijo še ostali naši mojstri iz vrst amaterjev ha prefesijonistov, sami naj pa napredujejo in potegnejo s svojim zgledom za seboj mnogo naslednikov! Iz Mokronoga — Neurje s točo. Okoli enajste ure v ponedeljek so se začeli zbirati nad »žegna- ju je skrbelo, kaj je z Ram onom. 2e v Ca-yenni sta slutila, da nekaj skriva, da ga počasi razjeda rana, ki mu jo je bila zadala usoda, ko je izgubil Heleno. Nekega dne je Carmen omenila Helenino smrt. Ramon je planil pokonci, se nekam čudno zasmejal in zbežal iz salona. — Ali se tS ne zdi. Robert. —je dejala Carmen svojemu možu, — da se skriva v Helenini smrti neka tajna; drugače si ne morem razlagati, da bi vsaka besedica o nji tako strašno vplivala na mojega brata. — Kakšna tajna bi mogla to biti? Ramon je vendar oboževal svojo ženo. Njena nepričakovana smrt ga je zelo potrta. Ne more se potolažiti in nikoli se ne bo potolaži-l. — Ubojra, draga sestrica! — je vzdihnila Carmen. — Tudi ona je vroče ljubila svojega moža, tudi ona ... In svojega otroka!... Razumem, da jo Ramon še vedno objokuje. Kolikor je v najinih močeh, se bova potrudila, da se otrese tega spomina. Da bi Ram ona razvedrila, sta si "izmišljala zanj nešteto zabav, toda bilo je žal vse zaman. — Kaj ko bi se odpeljali v Pen-hoet? — je predlagala Carmen nekega dne svojemu možu. — Morda bi pa to razvedrilo mojega brata. Bila bi srečna, če bi zopet videla kraje, kjer sem preživela svoja otroška leta. Zdaa je baš lovska sezona, v okolici Penhoeta so pa krasni gozdovi. Povabiva znance ... — Z veseljem, — je odgovoril Robert. Penhoet je pripadal Carmen, ki je bila podedovala po smrti grofice de Montlaur in de Saint-Hyrieixa tudi del sosednega posestva, pripadajočega njenemu prvemu možu. Tako je bilo nastalo eno najlepših posestev v tem delu Bretagne. Grad je bil v najemu, posestvo je pa upravljal notar rodbine Penhoet. Ker pa najemnik gradu ni bil obnovil najema, je ostal grad neobljuden. Ko so Ramona vprašali, če je zadovoljen s preselitvijo, se je zdelo, da z veseljem sprejema ta predlog. Slava in konec sovjetskega zajca Križi in teiave s prehrano ljudstva v sovjetski Rusiji Pred dobrimi šestima meseci je postal v sovjetski Rusiji domači zajec predmet splošne pozornosti. Ljudtfe so začeli rediti zajce, muzeji in razna društva so prirejali zajčje razstave, o življenju in navadah te ljubke domačs žjvah so prirejali po vseh kraj'h predavanja, s plakatov je zrl zajček na ljudi, vsi Hsti so prinašali slike zajcev najrazličnejših vrst vse življenje je bilo polno zajcev. Ta skromna živali-ca, ld se zeJo naglo množi in kljubuje vsaki kontrola porodnosti, je dobila naenkrat težko nalo®o rešiti mesni problem sovjetske Rusije. Pred zajcem je bila ta odgovorna in ne preveč hvaležna naloga poverjena prašiču, ki se pa nri obnesel. Na ovce, govedo in druge domače živali, ki se množe počasi, prav za prav nikoli niso resno mislili, kajti narava je ustvarite te živali tako, da niti pri najboljš5 vob'i svojih gospodarjev ne preneso naglega tempa petletke. Zato so se sovjeti z zaupanjem obrnili k zajcu. Državne zajčje farme in kolektivna gospodarstva so si na vse načine prizadevala organizirati čim prej ra-cijonamo rejo zajcev. Delavci poedi-rcih tovarn so organizirali velike zai-čarne in tekmovati med seboi. katera tovarna vzredi v na/krajšem času najboljšega zajca. Listi so bili polni poročil o izborni kakovosti zajčjega mesa, o njegovem bogastvu vitaminov, o njegovi vsestranski uporabi itd. Toda na svetu je že tako, da r-idi naj-bo'j zaslužena hvala ne traja dolgo. Tem krajše je pa življenje nezaslužene hvale. Zajčka niso hvalili po zaslugi, kaiti navzlic vsej reklami ni prišel na raženj in v lonce delavskih rodbin. Tako je njegova popularnost hi- tro pojemala. Ni znano« aH gre ta neuspeh na račun bogatih kmetov ali pa so nastopili zajci sami proti propagiranju njihovega mesa. Eno je gotovo, da so zajci naenkrat vrgli tradicijo svojega rodu in se nehali množSti. Nihče ni mogel razumeti tega razočaranja in veliki propagandni aparat je moral poiskati nov predmet. Sovjetski tisk je pokrenu novo akcijo, pojavili so se novi plakati in na zajčka je javnost pozabila. Ko so se fjudje proti koncu avgusta in v začetku septembra znova spomnili zajčka, se ni nihče več zanimal za zajčjo propagando. Ruski želodec pa ne more dolgo ostati brez ideala. Komaj je minila slava zajčjega mesa, so prišle v modo gobe, tudi produkt narave, ki se množi še hitreje, kakor zajček. Zlasti uradi za preskrbo živil se navdušujejo za idejo prehrane ljudstva z gobami. Cemu stati v dolgih vrstah pred trgovinami z živili, ko pa gre lahko človek v gozd in nabere gob? Komaj je bfla sprožena ta misel, že so začeli listi obširno pisati o veliki redilnosti in drugih vrlinah gob. Zadeva z gobami je dobfla ceio politično ozadje. V kapitalističnih državah so gobe po mnenju bofcševiških prvakov delikatesa samo za bogate, v sovjetski Rusiji pa hrana proletarijata. V Moskvi prirejajo strokovne organizacije Dosebne gobarske ekspedicije in deserti soči delavcev gredo šestega dne v tednu, ko imajo prosto, v okolico mesta nabirat gobe. Železniška uprava organizira posebne vlake za nabiralce gob in okrog gob se snuje nov ljudski pokret. Toda vreme letos gobam ni .naklonjeno in vse kaže, da tudi ta akcija ne bo doigo trajala. Samostan velike tišine V dolini La Gruele v švicarskem kantonu Frevburgu stoji ob vznožju alpskih gorskih velikanov samostan, ki se imenuje »Ghartreuese de la Valsamte«. To je krasno poslopje, ki v njem prebivajo benediktinci v belih kutah. Ti menihi so položili zaobljubo molka do svoje smrti in zato vlada v samostanu in okrog njega, kjer se razprostirajo krasni vrtovi, grobna tišina. Med menihi je mnogo mož, ki so zavzemalo v burnem svetu visoke družabne položaje. Za samostanskimi zidovi žive zdaj mirno redovniSko življenje slavni učenjaki, pravniki, zdravniki in vojaški dostojanstveniki. Delovanje menihov je za prebivalce tistega kraja prava sreča. Vsi menihi namreč delajo, zdravniki brezplačno leči jo bolne ljudi, drugi pa delajo na polju in na vrtovdih. sadove svojega dela pa dajejo brezplačno siromašnemu prebivalstvu. Kako lepo bi bilo, če bi vsi menihi sledili temu zgledu. KoKko manj gorja in revščine bi bilo na svetu, tu<ži pri nas, kjer imamo mnogo bogatih samostanov, ki pa v njih žal leži mrtev kapital. Življenje menihov v tem švicarskem samostanu je zelo enostavno. Menihi prebiva- jo v tesnih celicah, kjer ima vsak samo posteljo in leseno pručico. Samo razgled na romantično dolino in na zasnežene vrhove gorskih orjakov jim je nadomestilo za užitke, ki jih imajo drugi ljudde. V zimskih večerih menihi mnogo Čritajo ah* pa prepevajo pobožne pesmi. Xp je edino, kar moti grobno tišino samostana. Prebivalci vatikanske države Vatikanska država je imela letos v marcu ljudsko štetje, ki je pokazalo, da šteje ta najmlajša državica 904 prebivalcev, od teh 711 državljanov vatikanske države. K tem je treba prišteti še 283 prebivalcev, ki pa v vatikanski državi niso trajno naseljeni. Papeževa država je sicer še zeto mlada, vendar pa ima že svoj prirastek na prebivalstvu in sicer 5 dečkov in 6 deklic ki so ^postali državljani vatikan-se države že z rojstvom. Med pravimi vatikanskimi državljani prevladujejo seveda taki. ki so bili poprej italijanski državljana. Teh je 563. Švicarjev je 110, bivših nemških državljanov 8, Francozov 8, Španci 3, Hoiandca 2, po 1 pa Cehoslovak, Američan, Belgijec Avstrijec. Poljak in Norvežan. To so pa seveda samo državljani vatikanske države. Drugače prebiva v Konec razmišljanja k delanjem! Zadnji dnevi za nakup srečk državne razredne loterije so tu! Tudi Vam je namenjen dobitek od ogromnega iznosa Din 64 milijonov, ki jih bo državna razredna loterija v novem kolu razdelila svojim igralcem. Le srečka Vam je za to potrebna. Kopiti Jo morete v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v * Celju, v Trbovljah, v Novem mestu in na Jesenicah. V Ljubljani jih dobite v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v hranilnici r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Preberi, če imaš denar! PRODATI MORAM svojo zalogo 100 do 150 parov prvovrstnih Čevljev vseh vrst, najboljše izdelave in kakovosti — domače delo — oblika najmodernejša, kakor izdelava v tovarnah PO GLOBOKO ZNIŽANIH CENAH odjemalcu, ki mi bo izbrano blago plačal takoj v gotovini. KER RABIM DENAR za kritje svojih obveznosti. Za najboljše blago, domač izdelek, lepo obliko in najnižje cene jamčim. Zato ne zamudite prilike, ter sklenite kupčijo, pri kateri boste mnogo zaslužili! — Cena bo najprimernejša. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »DOLENJSKA/3658«. TRGOVCI POZOR ! NtPMMILMNl ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom, poceni naprodaj. — Brod St. 29, St. Vid. 3683 PEKARNO vzamem takoj v najem. Franc Hrovat, Klečet 9, p. Žužemberk. 3701 PAzrso BRZOPOFRAVLJALNICA popravlja Čevlje hitro to poceni. — Ljubljana, Selenburgova uL it 4. dvorišče. 91/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T Fotoanmterjetn Izdela v S URAH vse. Foto Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 5/L 97/T LEPE OREHE Štajerske, od 50 kg naprej po Din 4.50, orehova jedrca od 5 kg- naprej po 15 Din razpošilja Josip Verstovšek, Brežice. 3684 SADNA DREVESA! Zaradi izpraznitve drevesnice jo naprodaj vec tisoč lepih vU sokodebelnih in pritličnih jablan in hrušk po znižanih cenah. Pri večjem naročilu posebni popust. Zahtevajte cenik. Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. 3699 STTRICEVNI RADIO >Telef'mken«, velik zvočnik, s priklopnim gramofonom z 29 ploščami, za 6000 Din prodam zaradi selitve. — Alojz Mrak, penzion >špik«, Gozd-Martu-ljek, Kranjska gora. 3702 papeževi državi v tem ali onem razmerju do Vatikana mnogo pripadnikov raznih narodov, nekateri na ozemlju same papeževe države, večina pa v italijanskem Rimu. Švicarji so zato tako močno zastopani, ker je že tradicija, da ima papež v svoji straži postavne švicarske fante. Slatin paša umrl Včeraj dopoldne je umrl na Dunaju Slatin paša, star 75 let. Letos 27. junija je praznoval 751etnico rojstva, potem je pa kmalu obolel na želodcu in operiral ga je prof. Weickenbach. Pred dobrim mesecem je prišel v sanatorij kot rekonvalescent. Njegovo zdravstveno stanje se je pa od dne do dne slabšalo in od ponedeljka dopoldne je bil v agoniji. Rudolf Slatin, kakor je bilo pokojnikovo pravo ime, je bil rojen 1. 1857 blizu Dunaja in leta 1875 je kot trgovec odpotoval v Egipt, pozneje pa večkrat v Sudan. Leta 1878 se je vrnil v Avstrijo ter je kot rezervni podporočnik sodeloval pri okupaciji Bosne in Hercegovine. Takoj po vojni se je rx)vrnil v Egipt, kjer je bil iemnovan za guvernerja v Darhurju. Leta 1884 je bil v bitki v Sudanu ujet, in 11 let je preživel v ujetništvu. Končno je pobegnil peš skozi puščavo in se vrnil v Assuan, kjer ga je imenoval egiptski kedif za pašo, odnosno generala. Pozneje mu je cesar Franc Jožef podelil plemstvo. Med svetovno vojno je odložil čast egiptske-ga generala in se vrnil v Avstrijo, kjer je hotel služiti pri vojakih, pa ga je cesar te dolžnosti oprostil. Rdeči križ ga je poslal v Rusijo, kjer je skrbel za avstrijske vojne ujetnike. Petek, 7. oktobra. 11.15: Šolska ura: Varstvo živali, g. St. Tomšič (za II. to m. stopnjo); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; IS: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Poglavje iz domače zgodovine (dr. Capuder); 19: Francoščina (prof. Niko Kuret); 19.30: Gospodinjska ura: O domačnosti (Marija Kmetova); 20.15: Prenos iz Varšave (vijo-linist Miihlstein); 22.40: Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 8. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Gim-nastične vaje (Ciril soukal); 18.30: Angleščina (ga. Orthaber); 19: Poglavje iz sociologije (dr. Gosar); 19.30: Zabavni kotiček (M. Kragelj); 20: Koncert godbe >Slo-ga; 21: Faust, prenos iz Pariza; 22.45: čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Vezenine — zavese najnovejši slog, — nizke cene Natek & Mikeš LJUBLJANA (poleg hotela štrukelj) HARMONIJ ALI PLANINO dobro ohranjen, kupd Pirnat Janez, Kostanjevica, 3686 STANOVAhA LEPO PRAZNO SOBO takoj oddam. Rožna dolina, cesta X., *t 25. 3696 DOPISOV/ME MLAD DRŽ. NAMEŠČENEC v Ljubljani želi osebnega poznanstva z gospodično ali mlado vdovo zaradi poznejše že-nitve. Denar postransko. Ponudba na upravo »Slov. Naroda« pod Šifro >Tmomil«. 3697 SLUZ9E NATAKARICO prikupijive zunanjosti, pošteno in zmožno, mlajšo, veščo tudi nemščine sprejme takoj restavracija >Kazina« na Jesenicah. 3686 PRODAJALKO spretno, staro 22—30 let, z nekaj razpoložljive gotovine — iščem za vodstvo špecerijske trgovine. Takojšnja primoži-tev ni izključena. Ponudbe na naslov: niš Franjo, poštno ležeče, Brežice. 3703 200 ZASTOPNIKOV za vsa mesta Slovenije, za nov sezonski predmet iščemo proti fiksumu 1000 Din to visoki proviziji. Resni reflek-tanti naj pošljejo ponudbe na naslov: >Reflex« — Zemun, Zmaj Jovana 7. 3704 Mag. št. 31631-32. 11S95 Razglas. Mestno načelstvo v Ljubljani naznanja, da bo most čez Ljubljanico na P rutah v smeri Janeiičeve in Opekarske ceste od 5* oktobra t« L naprej do nadaljnjega zaradi popravila za promet popolnoma zaprt. Zupan in mestni načelnik: DR. DINKO PUC 1. r. krajnje; Josip Zupančič, Za »Naredno