ygak*d»w razen »obot, nedelj in praznikov. Jssued daily except Saturday* Sunday, «d Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški Is upravniški prostori: 2007 South Lawndale Ave Ofttoa of Publication: MOT South Lawndala Ave Telephone, Rockwall 4004 Cena lkta Je (6.00 Knterad M Moond-CIM* •I ChlcMo. Illinois. t JiBUtnr 18. IMS, at Cm pogt-ottc« tM Ad a CooarMS Ol March S. llll. CHICAGO. ILL. PETEK. IS. SEPTEMBRA (SEP. 8ft). 1141 Subscription $0.00 Yearly ÄTEV.—NUMBER ISO p v PR0H- OFENZIVI PRED STALINGRADOM pretrgali so prvo nem• tko obrambno črto JVECJA JAPONSKA LETALA PADLA ; idn Moskva. 25. sept.—Ruska ar-jda prodira dalje severnoza-|o od Stalingrada potem, ko drobila sedem nemških pro-paduv. Prodiranje se vrši I močnim topniškim kritjem le flotile na Volgi. V osta-so ruski brambovci še ved-na svojih postojankah na ro-| obleganega mesta. . Proti-liva $?verno od Stalingrada, r0 je maršal Semjon Timo-;o začel v zadnjem momentu, so Nemci že prodirali v Sta lad, se vrši s pomočjo svežih Iv. Namen te protiofenzive da Rusi prebijejo nemško ito nad Stalingradom in prisi-Nemce na umik izpred Sta ■da. va. 24. sept.—Ruska ar-je danes začela mogočno ptiofenzivo severnozapadno od grada in je prodrla skozi nemško obrambno črto. i napadalci so napadali po vito in se zasekali globoko ke utrjene postojanke. V navalu so zasegli predmest-in ubili ter ranili 7200 Nem sko poročilo pravi, da da- eruntrideseti den boje a» MÜ ..Mernri poklicali Hitler zapodil Italijane iz Hrvaške Nadomeščeni bodo z nemškimi četami Ankara, 17. septembra (Ray Brock v NYT).—V cilju, da se ubrani novih napadov močnih gerilskih skupin v Jugoslaviji, je nemško vrhovno poveljstvo odločilo, da morajo Italijani ta» koj umakniti vse svoje čete iz Hrvaške, kamor bodo poslani polki elitne garde (SS) in redne nemške armade z oklopnimi edi-nicami ter sveže čete bolgarske pete armade. Cetniki so s svojimi napadi že očistili Jugoslavijo od severo-zapadne Bosne do Dalmacije, Črne gore in Macedonije ter sko-ro do severne grške meje. Laška vafmada v Jugoslaviji je zelo izmučena in oslabljena zaradi težkih izgub moštva in opreme. Zadnji teden se je večina teh čet umaknila v svoja glavna oporišča v Trebinju, Mo-staru in Dubrovniku. Na te baze se opira 12 laških divizij, ki operirajo v Jugoslaviji. Jugoslovanske bojne sile generala Draže Mihajloviča so pred kratkim baje prejele skoro sto ton lahkega orožja in municije za puške, strojnice in lahke to« pove ter zdaj prodirajo proti Sarajevu in v smeri na Prozor, Ba-nja-Luko in Tuzlo. Pomagajo tudi črnogorskim prostovoljskim skupinam. Vsa Štiri nemška krajevna poveljstva—v Belgradu, Topoli, Vrnjački Banji in Kraljevu—so ti napadi generale Draže Mihajloviča presenetili, teko do oo Acceptance for mailing at special rate of postage provided tor in OOCtion 1103, Act of Oct. I, 1917, authorized on June 4. 101». lingrad—niso nemške Horde I iile niti enega novega ko-v mestu, Čeprav je nem-poveljstvo v naglici pr*vl4-sveže rezerve vojaštva in kov od nekod v ozadju. Ru bojne ladje na Volgi ob me-i sodelujejo z vojaškimi in ci-ii brambovci ter neprene-aa bombardirajo nemške po-šje na zapadni strani Stalin-. I V današnjem boju so pi izgubili - nadaljnjih 115 m in 48 topov v predmesten na zunanjih stolingraj-I ulica h.| [List Rdeča zvezda piše, kako Nemci včeraj planili in za- |li veliko hišo na robu Sta-Brada. Hitro so jo napolnili * pokazali pri oknih, skozi fra so začeli streljati n* Runa drugi strani ulice. Med-pa so Rusi zažgali dinamit M in hiša se jč podrla ter I"pala vse Nemce, ki so bili P» ostalih ruskih bojiščih se m-rn tudi ne gpdt nič bolje, sovjetsko porodilo. Jv Berlinu danes priznavajo, I*» Rusi razvili močne proti- Pde severnozapadno od Sta- Irada in okoli Voronežo ter »va !. I, Črnem morju in Kavkazu Nemci napreduje- oddelke. s katerimi nameravajo tudi nadomestiti potolčene in poražene laške čete na Hrvaškem. f Jugoslovani razpolagajo z velikimi količinami zaplenjenega nemškega in italijanskega vojnega materijala in dobivajo dodatne množine bojne opreme s pomočjo padobranov. Sedma bolgarska divizija ter deli devete in ena in dvajsete divizije so bili pozvani na pomoč poveljniku vojaške oblasti Skoplje, generalu Bogdevu, ki s svojo Štirinajsto in petnajsto divizijo ni več kos močnim gerilskim vojnim silam, ki napadajo v sme-Kačanika in Tetova, kjer so pretrgale izredno važne prometne zveze in severno od Skoplja tudi železniško progo Niš-Solun. General Bog&ev je proglaail 24. sept,—Angleški Moiki se v zadnji noči na nemški pristan za podmor-rlensburg v severni Nem-• [n n.anjše nemške ladje ¿¡■n''' 1' n. obrežju so bile ■ ■ I>' 41 letal je bilo Iz-ff™ P" teh operacijah, kar r'" j«* bilo cez 200 bomb-r^dnj U Istočasno so trije ^^¡¡»ki obUluli An bil sestreljen no in H« Cl«'n| lUn H*»«iih. t,,i. «iku on« \b m Arr,#-r ameriške armada 4 *ept.—Ameriške, « " so pred kret-n» "menjen) zbile največji japonski v a naši nekje na ■model ao Japonci «nuleškem modelu vojno in ime štiri menda prvi spo-z japonskim 1 tega modele. Bi H k,'nnikt letala T;, POLJEDELSKI TAJNIK POROČA 0 KRI ZI NA FARMAH Pravi, da Ameriki grozi pomanjkanje iivil KONTROLA NAD DE-LAVCI JE PO#-TREBNA Waaklngton, D. C.. 24. sept.— Poljedelski Ujnik Claude Wick-ard je včeraj pred zborničnim odsekom za agrarne zadeve izrekel bojazen, da v prihodnjem letu pride pomanjkanje živil v Združenih državah, če kongres kmalu ne reži farmske krize. Kriza na farmah je v tem, kakor je povedal Wickard, ker je vedno manj farmskih delavcev. Sinovi farmarjev odhajajo v armado, deloma pa odhajajo v industrijska mesta, kamor jih izvabljajo visoke mezde v vojnih industrijah. Očetje, ki ostajajo sami no farmah, ne morejo opraviti potrebnega dela in na ta način mora zelo pasti produkcija farmakih pridelkov. Letošnji farmami pridelki v Združenih državah so bili 15% nad norma-lo, ampak v letu 1043 bodo farmarji imeli veliko manj delavcev in manj farmskih strojev in posledice bo manj pridelkov, da-bo potreba za živila veliko večja kot je letos. Wickard je rekel, do no pod-ogi togo, kor oe doneo godi, poj-de v prihodnjih petnofrtih mesecih milijon fermarskih sinov v nado, tfttjgl milijon po v mesta na delo v vojnih industrijah, kar pomeni dva milijona manj delavcev na farmah—to pa pomeni, da bo veliko manj žita in sočivja pridelanega ln veliko manj klavne živine zrejene. Rezultat tega si vsskdo lahko misli sam. Wicksrd priporoča kongresu, naj, uvede neko kontrolo nad delavci, da ne bodo delavci na farmah poljubno drli v vojne induo-trije, kjer več zaslužijo. Sposobni mladi farmarji, ki vedo, kako je treba obratovati farmo z uspehom, nsj oftanejo doma; to pomeni, da ne smejo biti pokll-csni v vojaško službo. Kjerkoli so odvišni delavci v mefctlh, jih je treba transportirsti ns farme. Domače vesti Nov grob ne farmah Sheldon, WU.—Dne 2. septembra je tukaj umri Jos. Zaje, stsr 64 let in rojen v ZaK<>»ju ob Savi. Tukaj zapulče ženo, ki je 1, v Chice-terih je eno a sina in tri ostala sama na fO gu dve hčeri, od omožena, oženj vnuke. Is J< Joliet, 111.—DneT19. t. m. je naglo za srčno hib* umrl Anton Gruber, star 87 let in doma is Metlike v Beli Krtini. V Ameriki je bU 30 let ii, tukaj zapušča ženo, v Garyju, Ind., pa ee-stro. Pokojni je bty sin aloveče-ga metliškega dimnikarja, ki ao ga val radi imeli, posebno po mlfdino. Kaiser zgradil ladjo v desetih dnei Portland, Ore., 24. sept.—Oregon Shipbuilding Company, ka tore lastnik jo Heiiry Kaiser, je včeraj dogradilo 10,500-tonski pomik, ki go jf tečela groditi pred desetimi dnevi. S Um činom je to družbo (fysegls rekord v ladjegradništvu. Pomik bo doatovljen vladi prihodnjo nedeljo. Kaiserjevo družba je dobilo naročilo zo '¡¿graditev treh velikih tovornih Jftal za poakuš-njo. Družba ime olstem masne produkcije zo grožnjo ladij. Mesto Chicajf* obdavči 100,000 bieiktjev Chicago.—Mestni odsek zo li cence je sprejel noč rt, do se ob« dovčijo vsi biclkljl v mestu. Do-vek bo določil mestni svet in prlzedetlh bo o^rog 100,000 bi cikljistov. Licenca bo veljavni zo dobo od I. jtiltyo do 30. junija Vsekakor bo davek znašal 30c. Namen obdavčenja v glavnem je, da se zavarujejo kolesa pred tatvino, ker bodo imela številke, kakor jih imajo avti. Tajnik je dejal, da ne govori interesu nobenega sloja, temveč v interesu splošnega vojnega napora. Amerika mora stolno pridelsti toliko živil, da jih bo imela dovolj doma, dovolj za armado in mornarico na vseh frontah' in dovolj za izvoz Zdru-ženim narodom, ki so v stiski za živila. Skoplju obsedno stanje in zs mračen je. Iz zanesljivih virov smo izvedeli preko* inozemstva, da so Vamci organizirali belorusko (prpti-komunistično) divizijo, ke tere del je že odšel v Grčijo opremljen z nemškimi uniformami, ds ojačl šestnsjsto divizi-o generala Svetakova, ki se opi rs na Ksantio. Nekstere teh čet ao naperjene proti Macčdoniji ter bodo morda uporabljene proti tamošnjim gerilskim skupi nam. Zavezniško bombardiranje Bal kana, posebno ps zračni napad no Budimpešto, kjer je bile porušeno velika kemična tovarna in težko poškodovan glavni kolodvor, povzročajo mnogo vznemirjenje, izgredov in uporov celo v Budimpešti, Zagrebu in Bukarešti. Ti zračni napedi zelo vzpodbujajo pripadnike zaveznikov, nejbolj pa jugoslovsnske gerilce proti letalu ln ameriški Boeing! (leteče trdnjave) so izšli zmego-viti iz tegs spopada Ig Avstralija. 24. sept.-N»č poaebnega na poclfičm fronti Ameriški bombniki ln lovci (bojna letala) so danes ie desetič ne-padli joponsk«) bszo Buno na Hitlerjev namen Je. de diktira jyfi)ovtKodnem koncu Nove mir med svojim valpetl na Bel-Gvineie «n zmetali obilico eno- kanu In jih prisili, da mu prispet/makih bomb ns tamkajšnje vajo čim več vojaštva za bojeva-brodove in opremo no suhem nje v Rusiji. ZBORNICA GLASOVALA PROTI ROOSEVELTU Odobrila je visoke cene ma farmske pridelke NA TA NAČIN SE PODPIHUJE INFLACIJA Wasklngtoa. D. C« 24. sept.— Nižjo kongreono zbornico je vČe-raj odglaaovala s 284 gleoovi proti fHJ za zokonoki načrt proti inflaciji, ki določa stabilizacijo cen fermskih pridelkov no stopnji, no keteri oo oe cene nehajo» le 15. avgusta 1.1. To pomeni» do približne aedanje cene Živeto tvorijo atrop, minimalne ceno oo prej cen. dogovorjeno poriteto teh Sprejetje teh določb glede vi aokih cen farmakih pridelkov pomeni smo|o farmskega bloke v kongresu, xi Še mesece pritiske se visoko poriteto cen farmskih pridelkov, kor jo proti pri-zadevanju paedsedniko Hoooe-velte, ki hoče imeti nišjo poriteto, kojti visoke cene nioo sred stvo proti grozeči inflaciji, tem več zo inflecijo. Farmski blok jo o tem neotopil proti Roooe* veltovi administraciji in nižjo zbornico je to nestop odobrilo. (Poriteto pomeni ceno form-skih pridelkov, ki bo dele for-morju dohodke, o katerimi oi lohko nakupi nsfarmokeg* blo- Velika kampanja za nabiranje železa Glavni vir nudijo tiari, razbiti avtomobili Waahlngtoa. D. C—Odbor za vojno produkcijo je naznanil, da je v teku intenzivna kampanja za nabiranje atarega železo. Zahteva je ogromna, kajti do konca tega leto oe moro nobroti 17,-000,000 ton otorego železo. Kvote zo IUinoio znaša 1,700,000 ton, od katerih odpode no Chicogo 1,253,000 ton. Glovnl vir v tej kampanji nudijo stari in savršeni avtomobi U. V poštev pridejo ovtomoblll, ki 00 nod deset let otori. Odbor je poudoril, do v večini alučojev oo to stare "šejtrge" pravcata nevarnost na prometnih cestah Teh je v Ameriki okrog 8,800,< 000, ls keterih oo bi lohko ladela po povprečno višje kot znaša lo ogromno število vojnego ma teriele. V zadnjem februerju jo bilo v Ameriki 1,500,000 zo vrženih ovtov, dne 1. oept. Jih je ootelo peie 339,344, kor dokazuje, do oo trgovci o oterim želosom prodali dobršen odstotek starega še-lesa te vrste. WPB je odredil, de morejo tr govcl o starim žolesom Izročiti oziroms prodati voe nakopičeno storo železo. Odbor je Izjo vil, do kdor togo ne otori, vodi sabotažo. Znano jo, do je v deželi no kupo*itarago šeleso in togo jo trebo sbrotž, da oo voj no produkcijo poopeŠl. NAVOMU FRANCOZOM. KAJ IMAJO STORITI Angleški radio jim je dal potrebne nasvete CIVILISTI SI MORAJO ZMANJŠATI 2RTVE Japonci se boje ameriških pilotov v Kini otpl; Tnkaj Novi izgradi v Indiji f sulice ih bombe padajo Bomba j, Indijo, 24. oept.—Več ko tiooč nacionalistov, oboroženih s sulicami in domočimi bombami, ki oo jih sami noredili, je denes nspadlo policijsko postojo v Novogonju blizu burmoke meje. Kolikor je doslej znono, je bilo eno osebo ubito ln več ro-njenlh. Nemiri se redno pojev-ljojo tudi v drugih krojih Indije. Nemci zanikajo odslovitev Bocka Stockholm, 24. sept.—Vest iz Berlino oe glaoi, ds nocljskl glsv-ni slan zoniko poročilo, ki je bilo objavljeno v Stockholmu in potem roaširjeno po voem evetu, de je Hitler odotovli maršala Fe-dorje von Bocka, poveljnika nemške ormede pred Sullngra-dom. Nastop jeseni prinesel mraz in deievje Chicago.—Jesen, Id je nastopilo 23. oept., je prihrumele nod vso srednji za pad z mrzlim vetrom in dežjem. Cos noč je prepodila vročino wdnjega tedne m pog na IS živo srebrn z nad 80 stopinj no 40 in nižje. Hitler se sestane s slugo Mussolinijem Baje ie balkanski opor na dnevnem redu London. 24. sept,—Nepotrjene poročila Iz Ankare se glese, da ae pripravijo oestanek Adolfa Hitlerja z Mussolinijem. Šeste-nek bi se imel vršiti že pred me- aacl, toda Mussollnl ga )e zevle-Jtvo potrjuje vest. da je nemška kal, ker menda ne mero več vi- podmornice pred tedni potopilo j poročal berlinski Nemci potopili španski parnik \ Buenos Aires. Arg., —Tukajšnje špansko 24. sept poslanlš- ga na bazi dohodkov, ki jih jo ^un^^h imel od leta 1009*60 lete 1114.) .puwwoje, Ol ¿„, , , ■ ponskem letalcu ns Kltsjskem nešli dokument, ki kale, do oo joponokl letold na KlUjokem prejeli iz Tokijo novodUo, do oo Pričakuje se, ds bo senot še dones glssovol o tem načrtu in najbrže bo tudi Um aprejot. Dalje ae pričakuje, da bo predoed-nlk Roooevelt vetirol ta načrt ln potem bo v območju ovojih pro-vlc oem določil poriteto so eeno farmakih pridelkov, katero po njegovi sodbi zaustavi inflacijo Glede delovokih plač določo nečrt, kakršen je oprejet v nižji zbornici, do pleče in mezdo no morejo biti znižone pod otopnjo, no keteri so bile med 1, Januarjem in 15. septembrom 1042, lohko po oe povišajo 15 odotntkov nod stopnjo, no keteri oo bilo 1. Januarja t. 1.; dalje načrt dovoljuje Izenačenje mezd v slu-čsjlh prevelike rezllke. Velik kom j blaga dospel v Rasi jo Zaman ao Nemci napadali ladje •< London. 24. sept.—Uradno sn-gleško poročilo se glasi, da je velik konvoj sngleških tovornih parnikov ln spremijejočih Jih bojnih ladij-Mevilo ni omenje no—dospel zadnje dni v Mur monsk no obrežju ruokega Lede nega morja. Konvoj, ki je p<<-tovel po Severnem morju In no okrog Norveške in rinoke, je bil dolgo čeoe no potu, kajti nem ške podmornice ln bombniki so mu bili neprestano za petami ne omejo bojevoti s omoriškiml letold. Koder opezljo Američane v zrakui noj oe umoknojo na verno. Veliko Izgubo joponokih bojnih letel v zadnjem juliju In avgustu v spopadih i ameriškimi "tigri"—kakor jih nozlvojo pojasnjuje, sekej je jeponsko poveljstvo delo to novodilo ovo-jim letslcem. Mesto Seattle mravlji bče vojnih prizadevanj Seattle, VVssh -Vsled velikih vojnih naročil je to meoto posulo provcoto mravljišče delavcev voeh strok. Od leU 1940 do oodej je prišlo v meoto nad 120,000 novih deUvoev, večino Uh s form in podešelokih mest Trgovci ln lostnlkl hiš so brž Izkoristili priliko ter dvignili ne do pretlrone točke. Droginjo v tem mestu je vsled tega poskočila bolj kot kje drugje v do-žali. oept—Angleško poveljotvo je po rodlu Informiralo probivelce Francije, do oe priprovljo zavezniško invazija njihove dešele ln prvo, kor morajo otoritl, je, da izpraznijo voe straUgične točke ovojega obrežja ob Rokovskem zollvu ln Atlantiku—kajti bilo bi oilno nerodno ln tudi žalootno, če bi francooki civilisti delali napotje invazijokl armadi in bili Urča krogel ln bomb, ki no bodo namenjene njim. * Radio opozarja Francoze, da natančen datum in uro ofenzive ne bo napovedana, ampak fran-coakl prebivalci morajo biti pripravljeni, kakor da napad pride voak čas. Franooaki civilisti v okupiranem delu oo opozorjeni na sledeče važne točke, ki jih morajo vedeti in oe po Uh ravnati, ako hočejo, do bo med njimi čira manj nepotrebnega prelivanja krvi. 1. /.spustiti morajo okolico voakega poolopja, kjer oo nahaja nemško poveljotvo oli poataja so koncentriranje nomšklH oboroženih oil; daljo naj at odstranijo od voeh telegrafskih In ta)e-* kakor tudi le- Jmce" ooUtl ln delati v omenjonlh oo-seščinah m središčih, morajo zahtevati od Nemcev, naj Jim preskrbe vsrne soklono pred bombami ls sraka in pro« bombor-dlronjom i morja. I. Nihče ne sme začeti kakšnega robelnego gibanja proti Nemcem, dokler ne prlddjo naši oig-nali zo U; civilisti naj ao čuvsjo vsoke akcije med našimi preliminarnimi operacijami. Willkie govoril dve ari s Stalinom i: Kanada prepovedala govore Dreiserju 011 s w o, Ont., Kanada, 24 sept^ Kanadska vlada je pre-povedala nadaljnje javne izjave in predavanja ameriškemu novelistu Theodorju Dreiserju is New Vorks, ki oe mudi v Kanadi no predovoUlJskl turneji Kakor poroča Toronto Evening Telegrom, je Drelser napadel Anglijo v nekam svojem govo-bi deti svojega "bossa" Iz Berlina. I španski pomik Monte Oorbee v Kljub nepresunlm napedom iz|ru. Rekel je da bi roje vliUl zraka In globin niao AngleŠi U- j Nemce v Lundonu kot po uši-gubili niti ene bojne ledje, po ve Angleža, kl v Uj vojni ne dot Ufpljenih pe je bilo nekaj tovor- >jo drugega kot vlečejo denar nih ledij z opremo—nlkahor ,»oletalo ln vojake Iz Amerike nI izgube Uko velika, kakor je H radio Obiskal je tudi moakovake tovarne rozpi svljola, še nI Konferenco Hemu WPB pohvalil napore To pot se bo težko izognil Konference oe vrši ne Dunaju ln boje je na dnevnem redu spor med «Rumunijo ln Bolgar-sko, vsled česar bosU povsblje-na tudi bolgarski krslj Boris ln rumunski šef državo Antoneocu bližini MsrUnlk» kov je 24 utonilo Od 47 potni- Zamorec imenovan za kapitana nove ladje Weshington. D C.-Momarl-ška komisijo je nazneniU, do bo novi bojni ledji "Booker T. Washington" poveljeval zamorski poveljnik. Ud Ja nooi Ima po zamorskem učenjaku istega Moskva, 24. aept.-W a n d a U WIUkie, tltularni vodja repubU-kanske stranke v Združenih državah m posebni odpoolonec predsednika RoooevalU, je včeraj dve url konferlral s predsednikom sovjetoka vlada stalinom In aroven Je bil tudi aunonji ko-mloor Molotov. Kaj jo trojico i nI poročano. pri Htolinu oe je vršila popoldne, prodpoldne po je Wlllkle obiskal roane tovarne v Moskvi in ae je zelo pohvalno Izrazil glede obrambnih naprav meeta Moskve. Rekel Je, do oo mookovske utrdbe najboljše, kor jih je še videl v kakšnem velikem mesto To je njegovo privatna sodb« je dejal—kajti on ni noben vojaški vešček Zlasti veliko število žensk v vojoški uniformi je nor«dllo nanj dober vilo. Te ženske sodelujejo pri topniških baterijah v okolici Moskve Kasneje oo je Wilikie razgovarjal z mnogimi ruskimi urodniki in vojaškimi nlki. U Moskve pojde Wlllkie čungkmg ns Kitajskem. povelj- običajno protirevejo v ovojih p> un¡j CIO in APL ročlllh ampak v Um slučaju so |3#f| Colo _-Odbor se voj MU njihov, pr^irevenjo narsv-1, ^»o je poh vsili pri» . _ nost fantastična, prsvl anglešk, ¿¿¿T unij CIO. ker ^ napele pmnrinnirani vse sile, de se vojni napor pov- Penziomram polica,, Konvoj je prlpeljol v Buaijo. Bpf4i. Wendell Lund, direktor ] *POt u posten» tanke. leUla, veliko zalogo m niči Je in drugih potrebščin. (Radio v Berlinu je pred nekaj dnevi poročal, da je omenjeni angleški konvoj imef 40 ladij m '94 teh so Nemci potopili 38 lMftli-1 WPB, ie to sporočil uniji Mine. Mili k Smelter Workere-CIO na njeni tukajšnji konvenciji. Hličnih Izrezov pohvol od vladnih zastopnikov so biU deležne tudi druge unije CIO In AFL so njih vojno prizadevonje. Chicago —V zadnjih treh mesecih je 193 prnzkmironlh poli-rajev sUrih nad 88 let. dobilo delo pri raznih obrambnih družbe!» v mestu in okolici Večino Uh je zapoalene v tovarnah kol MflMkft. ___ prosveta THE enlightenment •■■■ ■ J GLASILO I* LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JE D M OTE Off an of tad published by Slovane National BenefU Society PROSVETA Naročnin« m Zdruien« driare (isven Chlcag«) ta m lato. feM «a pol lela. HM «a Aetr! lata; M CMeafe to Ci*ae •744 ca calo lato. $3 7$ m pol lata» m inosamstvo M J». SuUcrlption rolet: for iha Uniied Stala« (escept Chlcago) aad Caaada M JO par f»ar. Chicape and Clcaro ffJS par countrlM NN per yeax. Cone aglacor po Sogorof*—Rokopisi doptoov ta —--------- ¿tankov m no vračajo. Kokoplei literarna vsebine (¿rilce. porasti, drama, poanti itd.) m rrnojo potilfatelju ta v «lučaju, ie Je prtoftil Advertising rate« on «gr«a—»t Manuaarlpt« al and unsolicited articta« will not bo returned. Other manuscript euch a« «torte«, piar». P®*"*» "M ko ******* «»hr whan acconpantad by talf-addro««od and «tamped envelope. Natlor na vsa. kar Ima «tik • listami PROS VET?. 2*17-H So. Lewnásl« At«.. Chicago. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS 1Z naselbin Vsebiaa oporo "Seviljski brivec" Berta, zvesta svojemu gospodar Cleveland^-V nedeljo, dne 4.; ju, jo z jezo potegne riazsj v hi — Datum v oklepaju na primer (September 30, 1M2), poteg vaiega imepa na naslovu pomeni. da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono rite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi oktobri, bo Glasbena Matica v Clcvelandu uprizorila komično opero '«fieviljski brivec" v Slovenskem narodnem domu na St. Clsir Ava. To slavno operno delo sa bo ob tej priliki prvič v Ameriki proizvajalo v slovenskem jeziku. * Libreto za to opero je spisal C. Sterbini po Beaunprchejevi komediji, uglasbil jo je pa G. Hobaini. Opera ima tri dejanja. Zasedba je sledeča: Grof Almaviva (tenor) — Louis Belit; Bartolo, zdravnik (bas)) — Frank Bradač; Rozina njegova varovanka («opran) — Antoinette Simčič; Berta, gospodinja pri Bartolu (sopran) — Anna Zarnick; Figaro, brivec (bariton) — Frank Plut; Bazilijo, pevski učitelj (bas) — John Nosan; Fiotello, grofov sluga (bas) — Wencel Frank; Cattnik (bariton) — Jamet Perlin; No- to in zaklene vrata balkona. Grof hoče na vsak način govoriti z Rozino Figaro ima takoj pripravljen načrt Grofu pove, da pridejo vojaki v mesto še tisto jutro. Naseljeni bodo po privatnih hišah. Grof Almaviva naj se obleče v dragonca; da mu bo lažje, naj se dela pijanega in z vojaškim pismom bo lahko dobil vstop v Bartolovo hilo, kjer bo srečal Rozino. Rečeno — storjeno! Veseli dvo-spev zaključi prvo dejanje. Drugo delanje. — Soba v Bartolo vi hiftL Rozina je zaposlena z veze- Izšolani delavski voditelji Nekatere stare strokovne unije, pripadajoče Ameriški delavski federaciji, so bile dolga leta na slabem glasu zaradi svojih lokal- y .. nlh voditeljev, ki so bili-ln morda so še-raketirji. Navadno je £ -An tesAni*. - Vojaki, bilo, da so ti delavski voditelji Izšli iz raznih gangeških, teroristi«- " '« P^n d.itni« Ulica nih organizacij. Ko jim je v gangah postalo prevroča, so se vitli- V*bina- Prvo dejanje.-Ulic lili med poltene organizirane delavce in v unijah so nadaljevali svoje gangeške metode. Kriminalne „tolpe najslabših človeških tipov so bile slaba tola za delavske voditelje te vrste. "Izobrazba," ki so jo vsaaali vase med propalicami, je bila žaloatna reklama za delavska unije. Za vodstvo delavskih organizacij, lokalno ali splošno, je treba drugačne šole in izobrazbe; predvsem je treba krepkih značajev, treba je zdravega socialnega prepričanje in trdna socialne načelnosti: Glavna potreba v tem oziru je, da ima delavski voditelj neomajno vero v demokracijo. ** Skozi vso dolgo zgodovino strokovnega in političnega delavskega gibanja v Ameriki so bili delavski voditelji v ogromni večini samouki, ki so se prerinili do vodstvs t kakšnimi drznimi, energičnimi čini, bodisi v stavki ali na drug način. Neyterl so se ob-nsiti, drugi pa ne; imena nekaterih (Debf) ostanpjo v delavski zgodovini za dolgo dobo, drugi pa so ie pozabljeni (Gompers). ftpecielne Šole, tečajev, ki bi vzgajali sposobna in prsktične voditelje delavski^ unij in političnih strank, doslej ni bilo v Ameriki, izvzemši nekih omejenih poskusov. (Z besedo "voditelj" tukaj mislimo predstavnika ali zaupnika v demokratičnem smislu, osebo, «>t vewli «gsro, seviljski bri-ki je pravilno izvoljena od večine in katera ima poverjenje večine,! voc. Figaro pa ni samo brivec, nikakor pa ne mislimo vodje v fašističnem smislu, ki se sam postavi v vodstvo.) Vendar je takšna Šola zelo potrebna. Doba sa-moukov, "self-made men," je doba pionirjev na vsakem področju, delavsko gibanje pa ni več pionirsko gibanje. Delavske organizacija ao ie precej razvita inatitucija, katera zahteva špečializiranih veščakov za svoje upravljanje in predstavljanje. . Zagonetno je to, da delavske organizacija same ne pridejo/na to spoznanje, prišla pa je na to stara univerza Yale na ameriškem vzhodu, katera je pred kratkim razpisala deset štipendij (scholarship) za delavske voditelje. Razume sa, da praktičen uspeh tega f}><-(-ielnega študiranja more pokazati le praktična izkušnja, vendar pričakujemo od tega najboljših rezultatov. v mestu Sevilji, Grof Almaviva je močno za ljubljen v Rozino, varovanko doktorja Bartola. Bartolo je star samec in zelo pazi na Rozino, ker je tudi sam v njo zaljubljen do ušes. V zgodnji jutranji'uri pridejo muzikantje in Fiorello, grofov sluga, da bodo skupno z grofom zapeli podokni oo Rozini na čast. Ko je pesem končana, vsi odidejo, samo grof ae še obotavlja, ker upa, da bo njegova izvoljenka vendarle prišla k oknu in se mu zahvalila za lepo petje. Kmalu zasliši glasove drugega ponočnjaka. Počaka, da vidi, kdo si še upa motiti nočni mir. Novodošlec ni nihče drugi pač pa tudi lekarnar, iivlno-zdravnik, botanik, raznašalec pisem, z eno besedo: poprime se vsakega posla, ki mu pride pod roke. Zato ima vstop v vsako hišo, bogato ali revno. Vsa intriga so mu znane in posebno rad pomaga zaljubljenim parčkom. Tlgaro razloii v znameniti aijji, kako lep je njegov posel. Grof prosi Figara, naj mu pripravi sestanek s Rozino ter pri Veiak Michael Davidson, bivši Organisator unije CIO In njegova iona med oddihom na konvenciji unije pisarniških ualušbencev (CIO). njem in med delom samo sanja K ne ^ Vštopi Rozina o svojem izvoljencu - Ltodoru. ln u po,^ ^ izmenja- ^jiSH^f J^Z^l^ ta par besed Izroči ji tudi od- IJ*'govor na njeno pismo. "Pijani vojak" je zelo drzen. Berta in Bazilija prihitita iz sosednje so-Nastane velik prepir. Figa- ni ariji "Moja duša dobro ve" Dragemu Napiše pismo, skonča vsa navdušena svojo a-rijo, vstopi Figaro. Začujejo se koraki Bartola^ Figaro se skrije ro ^ ^ bi jfh irfL Mc_ za zaveso. Bartolo preklinja ^ni bo slišali vpitje na cesto in Figara, ker je postavil narobe pridejo z vojaki> ^ w aretirali "pijanega vojaka". Častnik ho- be. pomni, da ji ne sme povedati Specialna šola za delavske upravitelje Je najboljši jx>jav danaŠ- njCg0vega praVega imena, ker noče, da bi ga vzljubila radi nje- narobe DrjdeJO z vso hišo z "medikamenti, spal- ELmjJ^ nimi in jahalnimi." Pokliče & odpeljati dragonca" v ječo, to-Berto da bi kaj zvedel od nje, ^ «dragonec» mu pokaže skri-toda Berta tako kiha, da ne mo-jvoma ^ ^vski grb in čast-re nič pmjdati Figaro je nam-' ^ u ^ yojaiko reč po kuhinji natresel kihalne- ^J^vi. Za tem nastane še Prahu' večja zmešnjava. Sijajni sekstet Med tem nastopi Bazilijo, glas- z zborom zaključi drugo deja-beni učitelj in mojster vsako- nje vrstnih intrig. Doktor Bartolo j Tretje dejanje. — Soba v Bar mu zaupa, da se namerava poro- tolovi hiši. — Doktor je spraše-čiti s svojo varovanko, kar je vaj pri regimentu, kdo je bil pi-Baziliju ie davno znano. "Zdaj vojak, toda tam ga nihče ni so pa prišle teikoče vmes," reče po^gi. Začel jé sumiti, da mu Bazilijo, "ker je začel laziti za je jp Almaviva nalašč poslal Rozino tudi grof Almaviva, ka- pijanca. Nekdo potrka na teréga se bo teiko iznebiti." Ba- vrata Vstopi tujec, ki ni nihče, žirijo priporoča zaroto proti gro- drugi kot sam grof, preoblečeni fu, kar razloii v bombastični v pevskega učitelja. Pravi, da ariji staremu Bartolu. |mu je ime don Alonzo. Alonzo Ko obadva odideta, se vrne razloii doktorju, da je Bazilijo Rozina. Figuro pride iz svojega bolan m da je podal njega, naj skrivališča. Razodene ji, da se poučuje Rozino za tiati dan. Da namerava Bartolo poročiti z njo. bi odvrnil vsako sumnjo, pokaže Rozina ne jjolaga temu nobene Bartolu pismo, ki ga ^e Rozina .važnosti in samo vprašuje, kak- pisala Lindorn Pravi, da je na-šen je ta Lindoro, ki je tako lepo Šel pismo v gostilni, kjer stanu-pel pod njenim oknom in katera je grof in da bo skušal «prepričajo njegova izvoljenka. Figaro ji ti Rozino, kako jo Lindoro vara pripoveduje, da je to vrl mlade- in jo namerava izročiti > grofu nič, ki ima velikansko napako, AlmavivL Bartolo gre na lima-ker je preveč zaljubljen. Po niče in pripelje Rozino za pev-dolgem draženju ji pove, da je ski pouk. (Za pevskd lekcijo si mladeničevi Izvoljenki ime Ro- pevka navadilo izbere sto j o pe- njega časa, v katerem je špecislizlranje na vseh strokah in profe-nijah absolutno potrebno in v katerem je v teku nsjvečja vojna v zgodovini za ohrsno demokratičnih načel in demokratičnega načina ftivljenja. Pri tem ne smemo presreti vainega dejstva, da je baš vojna povzročila enega največjih eksperimentov v odnašajih jned de-la\%kimi unijami in privatnimi industrijami v Združenih državah, ki je velikega pomena za demokratično izobrazbo in kooperacijo delavcev. Ta eksperiment so skupni odbori delavskih unij in tovarniških upre v. Danes ti odbori ie poslujejo v več ko 1400 tovarnah, največ v industrijah, ki producirajo material sa ameriške oboroiene sile. Ti skupni odbori pa ne delujejo le za povečano m sposobnejšo produkcijo bojne opreme v tem momentu, temveč se vadijo tudi v boljši in praktičnajši strategiji na polju industrijske demokracije. Ce se iz tega kooperiranja pri delu v tovarnah izcimi spoznanje. da je demokracija prav tako potrebna v Industrijah in ekonomiji za splošno blagostanje ljudstva, kakor je potrebna v politiki, tedaj bo to mogočen skok praktične izobrazbe in velik del socialnega vprašanja se bo bliial svoji rešitvi. Dva odbornika jeklarske unije sta pred kratkim spravila na svetlo knjigo, katera noai naslov "The Dynamics of Industrial Democracy." Ta knjiga Je grmeč poziv na vse one, ki verujejo v kooperacijo, naj gredo na delo. govega aristokratskega stanu. Reče ji naj, da ae zanima zanjo navaden študent, ki mu je ime Lindoro. V tam ae zasliši Bartolovo rogoviljenje. Grof in Figaro se skrijeta. Iz hiše pride Bartolo, ki naroča Bertl, da ne sme nihče drugi prestopiti prs-ga hiše kot samo Bazilijo, kateri poučuje Rozino v glasbi. Bartolo upa, da bo s Baziiijevo pomočjo uredil vse potrebno za poroko z Rozino. Potem odide po svojih oprsvkih. Bartolu ni všeč samo Rozina, temveč tudi njena dota. V upanju, da se Rozina pri-kaže pri oknu, začne grof znova prepevati Figaro ga spremlja ukradenim ključem in prikrade-ta se z grofom v sobo. Rozina ar dito nahruli Lindora, ker ji je hlinil ljubezen zato, da bi jo pozneje izročil grofu Almavivi Grof je tako prepričan o njeni resnični ljubezni jn razodene j svoje pravo ime: "Jaz sam sem grof Almaviva, ne pa Lindoro!" Sledi prisrčen objem. Vsi trije hočejo zbeiati, toda nekdo je odnesel lestvo od balkona. V tem nastopi Bazilijo z notarjem, ka teri naj bi poročil Bartola in Rozino. Figaro zmeša notarja, ki poroči grofa z Rozino. Za priči se podpišeta Figaro in Bazilijo katerega grof z revolverjem pri Sili. Kmalu za tem se vrne doktor Bartolo s policijo in meščani Prišel je prekasno, kajti grof in Rozina sta že mož in žena. Figaro se hitro znajde v situacij in v Bartolovo naročje pripelje Berto, češ Berta je bolj pripravna za njega, kot pa Rozina. Grof mu pusti Rozindno doto in Bazilijo jima da svoj blagoslov. Vse se srečno skonča. ir.-r—T -rra To bi bila na kratko vsebina briljantne Rosinijeve opere "Seviljski brivec". Muzika je vseskozi prepletena z nepopisnim humorjem in si je pridobila slavo vsega sveta. Delo nudi toliko komike, da se boste smejali in uživali krasno petje od začetka do konca, ko boste gledali predstavo na Odru. Vsi pevci, ki nastopijo v igri, so tudi izvrstni igralci. Nabavite si pravočas- zina in da Lindoro komaj čaka nekaj vrstic od nje. Rozina mu izroči piamo. Za tem aledi šaljiv duet in Figaro odide s pismom. Bartolo prfcde in hoče od Rozine izvedeti o nočnem pevcu. Sumnje ima, da Figaro prenaša pošte med njima. Rozina se ne izda. Stari doktor se ujezi in ji v karakteristični ariji očita neposlušnost. Ko oba odideta, nastopi hišna gospodinja Berta in se pritožuje nad to hišo, "polno zmešnjave". Nekdo močno trka na vrata. Hiti odpreti in vsa prestrašena leti po gospodarja. V sobo prihru-mi grof Almaviva, preoblečen v vojaka. Dela ae pijanega. Doktor Bartolo vpije, da njemu ni potreba sprejemati vojakov na na kitaro. Rozina pride na bal-; stanovanje, ker ima kot zdrav-kon in ga proai, naj nadaljuje, nik posebne privilegije. Vojak Znamenja novega časa VeČ delavskih unij v Ameriki ae Je v zadnjih mesecih prostovoljno odreklo poldrugi In dvojni plači za čezurno delo in sa delo ob nedeljah in praznikih. Temu bi lahko rekli socialna saveat. Delavci se zavedajo izrednih razmer in potreb v vojnem času ln demonstrirajo, da nočeio biti sebični. Ali imajo ti delavci kaj posnemalcev med kapltaliati? O enem samem je doelej poročalo časopisje. To Je John B. Hswley Jr, predsednik Northern Pum p C«., ki Je lani prejel 1448,000 letne plače Ko je predsednik Rooaevelt Izjavil, da bi morale biti vse letne plače rniiane na ftt.OOO. je Hawley čestital Rooeeveltu In mu je naznanil, da si Je fliltal letošnjo plačo na $311,000. Koliko drugih mu bo alediUi še nI znano. Ml al lahko mislimo, da je Hawley storil to sara<1< tega. ker Je dovolj bogat—toda kaj pa Je narobe z onimi bogatini, ki odločno nasprotujejo Rooeevei tovi sugestiji? Na) bo kakor hoče, dejstvo do danes Je. da Je med kapltaliati veliko, veliko več sebičnosti kot je te slaboaU med delavci Drug-» dejstvo je. da Je baš sakičn.*t tista gonilna sila. ki ustvarja privatne kapitaliste ... a me so pa povsod. Veliki seblčneii in pošretneši so med de» in skromni ljudje s altruiatičnlm čutom in socialno zavestjo ao ased kapitalisti aaapsk ne prvi In ne drugi ne odločujejo v svojem sloju. letaki v Nqt| Ovtnejl sem. Pri predstavi Glasbene Matice bo pela mrs. Simčič Straussov valček "Lastavice v domači vasi.") Bartolo pravi, da je ta pesem ka njega premoderna in sam zapoje arijo, kjer oboiava Rozino, katera mora z njim plesati mi-nuet. Komaj zaplešeta par korakov, ie pride Figaro, da bi obril starega Bartola, češ, danes je on na vrsti. Ko mu gospodar izroči ključe in reče, naj gre po perilo, izmakne Figaro ključ od vrat balkona. Nastopi Bazilijo, pravi mojster petja. Vsi ae prestrašijo. Bartolo sluti drugo prevaro. Iznajdljivi grof hitro prepriča Bartola, da ima Bazilijo hudo vročico in da mora takoj domov v posteljo. Baziliju pa izroči mošnjo denarja, "naj si kupi medicine". Zviti Bazilijo spozna situacijo in se diplomatsko umakne. Rozina in grof se na tiho pogovarjata, kako bosta ušla in ae poročila, med tem ko Figaro na-meče vae preveč "Žajfnice" po Bartolovem obrazu, da bi ne mogel opazovati mlada zaljubljenca. Napol obriti Bartolo vendarle ujame njihov pogovor in spozna, da je zopet ogoljufan. Figara in grofa vrže iz hiše, Rozino pa odpelje v svojo sobo. Potem pove Rozini o pismu, ki ga je pisala Lindoru, rekoč, da Jo Undoro samo zato zapeljuje, da bi jo pozneje izročil grofu Almavivi. Jezna Rozina obljubi Bartolu. da se želi z Bartolom poročiti takoj. Razloži mu tudi o nameravanem begu. Bartolo odhiti po policijo, da bodo aretirali Lindora ln Figara. kadar boeta prišla po Rozino skozi vrata balkona. Berta pride in se pritožuje v mični in ironični ariji nad ljudmi. ki živijo v hiši palm zmešnjave." Nastane huda nevihta. Figaro M. Uho odprt vrata balkona s PETeK, žs. ggPTEMBBi čakati Vstajenja slovenskeTS rods in zato gre v «irt^J: Pride. 10 ViUjen* «4 Te preroške besede so ^ porok, da bo zadela roka prT»! naše barbarske sovragV kot dr. Tavčar je nai gor^ slavcek Simon Gregorčič ie J napovedal dan narodnega vsu Jenja. , H koncu naj še popravim t* vico v Prosveti, ki se je glasila da je mrs. A. M. Lenich (m. Smoltz) že četrtič postala star mati m se je njeni hčeri v U troitu rodil sinček. Pravilno b se moralo glasiti, da se je nW nemu sinu rodil sinček. Matija Pogorele. Novice Is Bridgeport« Bridgeport. O.—Kot direkte in predsednik dvorane, kat« lastujeta društvo 13 SNPJ j društvo 23 KSKJ, grem vsal sredo zvečer v Dom z dven drugima direktorjema, da un dimo poslovanje v točilnici. K pridem zadnjic tja, pride kmt sestra Karolina Zupančič, ki u izroči vsoto $64.40, katero so Anno Gregorčič in Johano So« nikar nabrale v naši naselbi v pomoč rojakom v starem kr ju. Takoj je prispeval dolar t di naš "konstabler" Ludv Hoge, tako da sem prejel tii večer $65.40. Potem sem še sa nekaj prejel, tako da sem v n deljo, 20. septembra, feročil U gajniku naše postojanke JP SS $74.50, kar je ie lepa vse za našo malo naselbino izčri nih rojakov. Odzvali so se vsi razen izjem, kar pa je njih zad« Jaz ne bom zato nikogar izziv ali enemu sem osebno poved kar niu je šlo, kajti njegova gika jet "To hell with aH rest . . ." Blagajnik postojaq Louis Pavlinich je bil tudi p senečen, ko sem mu izročil on njeno vsoto. Naše društvo je prej darovalo in par jih ie smo obiskali. Vse priznanje ti dekletom, ki so šle od hiše hiše. Malo sem jim tudi jaz magal. Hvala tudi vsem da valcem, ki so darovali tudi I prejšnji kolekti za ruski relif. Kakor razvidim iz slovens listov, nekatere organizacije naselbine ne dajo nič a ru vojni relif. Seveda je to njih 1 ga, ali vendar se tu vidijo pr sodki, ki bi tukaj ne smeli i# nobene vloge. Razni komo; torji po radiju pravijo, in to sebno v tem velikem boju Stalingrad, da čim več pon mo Rusiji, toliko bolje bo zal no vstopnice. Dobite jih pri' mr». Makovec to pri dlanih Glis- ™ iT * Ztl bene M.tice. Pomniki Izven -Cim da«e bodo Ru8' ^ Clevelanda jih lahko pismeno naročijo, oziroma rezervirajo, Če pišejo na naslov: Glasbena Matica, 6409 St. Clair Ave., Cleve-land, Ohio. Kot že rečeno, bo opera podana v slovenskem jeziku in vsi dovtipi v recitativih bodo lahko razumljivi, ker pevci izvanredno dobro izgovarjajo besedilo. Jone ŠubelJ. 8 pola Bil sem na kratkem potovanju po sosednjem Wisconsinu in Michiganu. Videl in slišal sem marsikaj. Sedaj pa obiskujem bolnike, katerih so polne duluthske bolnišnice. Komaj kdo zapusti posteljo, ie drugi čaka, da jo zaaede. V bolnišnici St. Mary je dobro prestal teiko operacijo rojak Anton Lenič z Elyja, Minn. Iz iste bolnišnice se je odpeljal v Virginijo po hudi operaciji Nick Vukoli^h. Danes, ko to pišem, je 20. septembra in spomini mi hitijo v Ljubljano, kjer sem bil pred 34 leti. To je bilo ravno takrat, ko so sovražni Tevtonci in njih izdajalski privrženci, katerih se nikjer ne manjka, streljali na ljudi, jih več ranili in ubUi Adamiča in Lundra. Oba sem osebno dobro poznal in se udeležil njunega pogreba. Ob njunem skupnem grobu je govoril blagi moi dr. Tavčar. S tihim, žalostnim glasom je rekel, gledajoč v nebo, da se "zbirajo temni, črnj oblaki nad Slovenijo . . No, to je bil nekak pričetek prve svetovne vojne m sedanjega unlčanja Slovenije in aploh Slovanov po naših tiaočletnih so vragih. Dr. Tavčar, ki Je lani po razkosanje Slovenije prostovoljno zatianil oči. Je zapustil oporoko, v kateri Je rekel de on našo pomočjo, toliko manj loinosti bodo imeli Nemci in liko manj naših fantov bo pc tih, kadar pride db invazije ropskega kontinenta. In do ga mora priti, ako hočemo u čiti Hitlerjeve in Mussolini* horde. To je gola resnica, smpak vt da nekaterim zopet ne bo i» lji, ker predsodki so pred*x In te gojijo tisti, ki niso z* P vi polom nacifašizma. Se boje ruske rdeče marele. kot uče njih voditelji. Ampak * dovina še ne pozna tako krva ga odpora kot ga kaže ruska n Ča armada, in to posebno obrambi Stalingrada. Mi «M Čitanrio in slišimo poročila po diu, vendar nas ie to pretrt Kaj šele ruske mase. ki ao vtt strašnem meteiu! V tem kntj nem trenutku in ob hrabroati i ske armade se čudim, kako nx kdo imeti predsodke proti | moči Rusiji. In le a akupmmi lom bomo kaj dosegli Yes, skupno delo je potj* v trezni ramodnosti Tukaj pokaže, kdo je res za pravo s« no delo, za poraz osiiča. ra p« (Dalje na S. «tranU Pred dvmjtetimi leti (Iz Proovete, 25. septembra^ Domača vesti V Br.d«^ O., se je rojsk Fr. Gl.var «■ ponesrečil v rovu Delavske veetL Amen«» angleški organiziran! ruda* I zbližujejo. Inoaarast-T Angi J» * ü popuščati napram T" k001' lahko dobe Carigrad isilsfcts HosUe. s ati pišejo o veliki tm*# J in Turčije nad entanto v radi visoke starosti ne do- Grčije. nfl* 25. septembra Vnesti z jugoslovanske ronte Poročila Jugoalo vanakega informacijskega centra in drugih virov Haditri zapuščajo Bosno LZ javlja iz Budimpešte: Bikom^r za izseljeništvo podal nazaj na Madžarsko madžarske rodbina,ki so ,hde naselile v fioani; 285 rod-* že prispelo na Madžarsko, pričakujejo še 120 rodbin iz ■MiTe P,x>k0 1400 08eb je ¡jjo od meseca aprila 1942 sem Sosne na Madžarsko. v...- • Vstaja na Balkanu jjew York Herald Tribune od septembra prinaša naslednji pdnik: Ito zasnovani odpor na u in splošna vstaja proti v Macedoniji, obenem z li nemiri, ki so izbruhnili bolgarskem, dokazujejo, da j pojemajo med dediči turš-posesti v Evropi ona stara ■tstva, ki so povzročila to-ikode. Hitler jih je dobro til in spretno uporabil in lakomnost, da osami bal-e države. Kjer je bilo po-o, je ta svoj cilj izvedel tulilo. x I edonija je bila na Balka-glavni vir razporov. Tudi ■roka "novega reda" in nje-itra in svojevoljna razmeji-oremelj z vidika izključno ■strateških ciljev ni rao-iti na zadovoljiv način te-ega problema. Macedon-blem je bil preveč zaple-Dokaz za to, da je nacistič-vlada zares odločala o ma-ikem vprašanju, so spletke trasse in različnih ¡ma-ih vlad, ki vse plešejo v berlinskih piščalk. To je ponos balkanskih narodov u tega je bila rešitev tudi tna narodnostnim | prebivalstva. Stari na-iki v različnih balkanskih | h spoznavajo zdaj, da so ne razprtije le umetno sple-zanke, v katere so se zdaj vsi, pa bili pomagači osiš-podjarmljeni narodi, godaj bi bilo, da se že zdaj 0 na izmeno osiŠču prijaz-dgarske politike. Poročila o h so še nepopolna, a pri-Se treba tudi, da'je vojna ■Ha danes najbrže še do-tnočna, da ohrani svoje pri-" na vodilnih mestih. To-ijateljstvo širokih mas bol-ga naroda do Rusije, neu-|i upor generala Mihajlo-p njegovih junaških voja-v Jugoslaviji in drugi doki pričajo o rastoči sili za-fcov v Evropi, vse to bo dvoma močno vplivalo na, r&ko javnost. Nobenega k ni o tem, da se je na Bal-ina^rmadila velika množi-etljivc snovi, ki bo za-Ma na dan vojaškega pora ■čije, tudi ako bi bil seda- Fr*ia Balkanu zadušen. * pon, 14. sept. (UP). — Ma-fkl krogi v Sofiji trde, da bruhnil v Skoplju protibol-11 upor in da tamošilji do- L1 delajo na tem, da se |"nia od trže od Bolgarije^ pžinstveni pokolji v Bosni pj»va berlinskega radia, da pcije čiščenja nadaljujejo ftocrtu".,v,meni, da so Nem-g°vb /,,,•:, veliko ofenzivo 1 genlskim upornikom. Naj- Wri,Jka/ /a to, da vstaja še gjusm;, |f. uradni Kznam I 'b ki navaja 295 Mus P ' ' k"v med mrtvi •*!< fr,( rjH CJronti »anjenimi na bal- kidon i . pt. (UP).—Nem |vi»taji v "bolgsr-¿SL^vdonije in pro- r« pr«k» f*. rr skih agentov poslanih s pado-brani na Bolgarsko in Um obsojenih v smrt. Sovražno razpoloženje proti osišču je na Bolgarskem že pred kratkim privedlo do napada na železniško postajo v Gabrovu, ki je bila pognana v zrak. DNB sam poroča, da so tam aretirati &to "komunistov". Nemške vesti o tej vstaji poročajo tudi, da uporniki širijo strah in trepet med narodom ter da pobijajo bolgarske uradnike. ' V nekem spopadu v Trebinju, v Dalmaciji, severno od Dubrovnika, je poginilo 16 Italijanov in 11 jugoslovanskih četnikov. (Podobne vesti prinašajo New York Herald Tribune in drugi ameriški dnevniki). V . r . — Berlinsko priznanje o bojih v Bosni • New York, 15. sept. (NYT).— Berlinski radio je po poročilu iz Londona priznal, da oddelki osišča še vedno ¡nadaljujejo "operacije čiščenja" v Bosni in da so v preteklem tednu južno od Broda ujeli 800 srbskih "bandi-tov", katere so na mestu pobili. Berlin zatrjuje, da je sabotaža tem zaključena in da so zdaj železnice in druge prometne proge varne, kar pa vesti iz drugih virov zanikajo. Uporno gibanje v Bosni je še vedno zelo razširjeno. ^ Boji v Jugoslaviji New York, 10. sept. (JIC).— Vesti iz dobro informiranih virov poročajo o umoru 150 srb- skih žen in otrok, katere so usta-! ški zločinci pobili v neki vasi na ozemlju planine Kupres v Bosni. V nekem pismu, ki ga je nosil ustaŠki vojak, je bilo pisano, da v Rumi postrele vsak dan najmanj 50 do 70 Srbov. Južnozapadno od Banjaluke in v planinah* Biokovo v Dalmaciji se bitke Še vedno nadaljujejo. Črnogorski oddelek, ki četuje v odseku Travnik-Bugojno, je prekinil Železniško progo, ki spaja Travnik in Doljni Vakuf. Promet med tema mestoma je prekinjen. V banjaluškem okraju divjajo hudi boji, v katerih so imeli ustaši in Italijani velike izgube. Najbolj krvavi so bili spopadi v vasi Dobrnji. S Kosova in Metohije poročajo o manjših gerilskih oddelkih, ki motijo telegrafske in telefonske zveze in od časa do čaaa napadajo laške tovorne avtomobile z vojaštvom in vojno opremo. V teku zadnjih 14 dni so svobo-doborci v Liki izvršili več napadov na sovražne kolone in manjše posadke in prizadeli sovražniku občutne izgube. Preko sto laških in ustaških vojakov je bilo ujetih in velike količine vojne opreme so padle g$rilcem v roke. Najhujši so bili boji v okolici Gospiča in Gračaca. V teku meseca avgusta so ge-rilci v Švrljigu in drugin krajih vzhodne Srbije začeli operacije proti zasedbenim četam in njihovi^ pomagačem v cilju, da preprečijo izropaJije prebivalstva. Večje število komisij za konfiskacijo žetve je bilo razkropljenih in izgnanih iz teh krajev. Lahi in ustaši govore o velikih izgubah svojih sovražnikov, a skušajo s tem le prikriti svoje lastne izgube, ki so v kratkem času prekoračile tisoč mrtvih in ranjenih. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. strani.) svobodo in demokracijo vseh narodov po vojni. In ako boste pafcno zasledovali, boste tudi videli pogreŠke, ki ne vodijo k temu cilju. Ampak kar ni zamujenega, se da še popraviti na slovenskem kongresu, ki se vrši sredi decembra v Clevelandu. Bojim pa se, da V par urah ne bo mogoče polikati vsega perila, ker ga je preveč, to je, da bi gibanje res dobilo pravi zamah za naše pošteno delo v prid podjarmlje-nim rojakom v starem kraju in sploh za povojno delo. Strinjam se z dopisom brata Vidra, gl. tajnika SNPJ, ki je na kratko tem omenjal v Prosveti. Za svojo osebo želim, da kongres dobro preštudira mnenje slovenske mase, kajti le tako bo mogel storiti dobre zaključke in ugla-diti pot za pravo skupno delo. Omenil sem pred kratkim, da naše društvo 13 SNPJ priredi plesno zabavo y soboto zvečer, 24. oktobra, v društveni dvorani in da bo za ples Igrala godba Jackie j a Martlnčiča iz Strabana, Pa., ako jo bo mogoče dobiti. Ves, Martinčičev slovenski orkester bo gotovo tukaj ta večer. Društvo bo imelo tako zvani "Victory dance," na katerem born o obhajali 38-letnico društvenega obstanka. A I Naše društvo je bilo ustanovljeno meseca septembre leta 1904 in dobilo je svoj čarter 28. septembrs. Od ustanovnih članov, kolikor anov, kjer jih č nismo imeli pobenih sitnosti— tožb ali kaj podobnega—kar tudi nekaj Šteje. Pri društvu je dosti mladine in se pri poslovanju dobro razumemo. Za ¿o priredbo smo mislili napraviti obligatno vstopnino zaK^ , , naše članetvo', seveda ne sa čla- ne-vojake, katerih je do danes ~ " že devet v armadi in v kratkem jih bo še več. Ampak ker članstvo malo bolje dela, smo ta sklep opustili, ker upamo, da bodo s ponosom posetili to priredbo ob 38-letnici svoje postojanke SNPJ. Več bo o tem še poročeno, tods vstopnice gredo tako izpod rok, da bo treba dobiti Rib-ničane, da nam dvorano razširijo. Samo, da bomo imeli kooperacijo tudi pri delu, kar je tudi važno. / Zelo sem bil presenečen, ko sem v letošnji kampanji zmago prejel iz glavnega urada lep "sterling gold" znsk s črko V kot priznanje za moje delo v kampanji. Nisem dosti naredil, ali je bolje kot nič; bom pa še in sem tudi pri vsaki priliki na tem delu. Ne bom razlagal ali se jokal, kakšne potežkoče imam doma radi bolezni že četrto leto in koliko drugega dela, ker se menda res vtaknem v vsako aktivnost. Vendar kot tajnik držim društvo na vrhuncu, da gre le naprej po številu, ne nazaj. Moje nadloge so znane marsikomu in zato me vprašujejo, kako in kdaj vse to naredim. Naredim ponoči, ker ne morem spati. Dokler bo šlo, bo šlo, ko se ustavi, pa ne^vem kako bo. Obljubljam glavnemu odboru, bodoče aktiven. PROSVITA Govor Z. Sajovioa na radiu i dne 8. septembra t. 1. Slavni pisatelj in publicist Somerset Maugham je pred kratkim dejal o nekem evropskem narodu: narod, ki ceni katerokoli vrednoto več nego svobodo, bo svobodo iigubil; če ceni denar ali udobnost višje od svobode, pa bo po Čudežni ironiji usode izgubil vse, denar, u-dobje in svobodo. NacifaŠistična propaganda je leto za« letom pripovedovala, da so Amerikanci pomehkuženi in da so izgubili stara borbena svojstva. Pri njih da vlada nad vsem denar in udobje. Toda vsak opazovalec mora priznati, da je Amerika danea žrtvovala borbi za svobodo oboje, denar in u* dobnost, in sicer v obsegu, ki je za evropske razmere nepojmljiv. A,ne le materijalno, tudi duševno se je Amerika oborožila. Na tvarni in na paihološki fronti dela s polno paro. Ze dolgo pred vojno so se nemški in italijanski magnati najbolj treali pred Ameriko in njeno neizmerno industrijsko silo. 'Varali so sami sebe in slepili, da se bo Hitlerju že nekako posrečilo preprečiti pomoč A-merike . ogroženim narodom. Prepričani so bili, da se bo Hitler pred to nevarnostjo zavaroval in da prej ne bo začel nobene vojne. Nemci so so zanašali na o-gromno število Amerikancev nemške narodnosti in upali, da bodo skupno z laškimi in španskimi Amerikanci osnovali tako mogočno peto kolono, da nobena amerikanaka vlada ne bo mogla organizirati armada in vojne industrije. A danes? Nemški industrialci danes že dobro ve^jo, da je vse zaman. Danes raftejo povsod po Ameriki gigantake tovarne, iz katerih se vale tanki ln dvi« gajo letala. Neiamerne množine topov in strojnic, municije in druge vojne opreme hite k obema obalama amertkunskih oce- jo ladje, zgra da «J pn Ur- . •an. sin-, Hu « M*ia v Skoplju J ' tukajšnjih ju *»'ogov; meščan-'vu v tem ozem-1 il*tvi. fja je med bol-■n nsjbrže tudi ' uatvo zelo moč-h||(>. ds je ta vez j« ' . Pr„„»l0 i.-r Louis Terhlen, Jo^ph Vidmar,d» ^^ ^' ..»L ^v,^ in Rlhard Bend*. Frank 'J^J0^. £ je pa ie mnogo lat pri drultvu n« i»m d,»Um uatregd. ko. tu „Maynarda,0. Kaknr vidim *¥*» ^¡^ iz začetnih zapisnikov, ima društvo pestro zgodovino za seboj, vendsr je ps vse preneslo in korakalo naprej in naprej. Ni kakšne bahsrije, ali odkar sem jaz sem prišel s prestopnim listom pred 24 leti. j« bilo društvo vedno v prednjih vrstah v teh krsjih. Iz tegs društvs je bilo ustanovljeno tudi angleško poslujoče društvo 640. ki j* bilo včasih zelo aktivno, ampak danea je dovede jo po- precej njegovih članov v armadi ' 'rii kom. •J'lHtt pa '•di Točnih ni ; in je društvo vsled tegs bolj i zastoju. 8e)e našHf® društva so opominjajo! vedno dobro obiskane. p<«*ebno 'H < »lo iz meeeca pe zadnja leta. Odkar jaz pomni je bilo 18 ni-lnim, i glavnim odborom ša fudi nim. Ali razmere so močnejše in moramo iti naprej z duhom ¿«ga. Mi. ki se zanimamo za to, nočemo biti osebni nepram ni-komur. ampak želimo stvari skri-stalizirsti v pravo smer pošte nega dela ln napredka v prid SNPJ, kakor tudi v prid Človeške in delavske mase v obče. Jeeepk inoy. 13. piknik bivših rudarjev dobre jih odvedejo na rusko in na dru ge svetovne fronte. Vsa industrijska oprema je v Ameriki popolnoma nova: železnice, ladjedelnice, vse je še ne-obrabljeno, vse smotrno opremljeno z najboljšim. Na delu so delavci, dobro plačani in dobro hranjeni, ki radi in z veseljem delajo. Z njimi nemška industrija ne bo mogla tekmovati. Njene železnice so izrabljene, njeni stroji že leta in leta pognani v divji ritem, a delavci so trudni, slabo hranjeni, sužnji, kstere z grožnjo in bičem naganjajo na delo. Zato se ne bojte, zmaga bo naša, čisto naša. Dobro vemo, kako vam ja težko. Vemo, kako vss pobijajo in zapirajo, kako našim kmetom požigajo domove in odvajajo živino, kako so tisoči in tisoči morali v gozdova, da si rešijo golo življenje, kako so tisoči ln tisoči šli v planine, da nadsljujejo borbo. Vemo, kako je tudi onim, ki so to doma, hudo živeti. Ves naš narod živi danes v koncentracijskem taborišču. Popolnoma so ga odrezali od zunsnjaga svete Vemo, kako se iz dneva v dan veča pritisk propagande ln kako vem natvezajo laž i$ lažjo. To je organlzirsni pritisk na dušo, satanski stroj, ki naj zmelje vašo upornost in po načrtu ustvari miUodušnoat in grozo Malodušnoet, češ, da zavezniki ne morejo zmagati, grozo, ki naj pripravi Slovence čtmpraj <\p tega, da bi ss udali 'M Kajti hitro, hitro ja Hitlerjevo geslo. Potrebni »o mu pohlevni ljudje. Zato grozi vaam, ki se mu ne bi pokorili, z zaporom ali pa • smrtjo. ' J Vemo, kako je neizmerno te* ko ohranili hladno kri ki nfod - visnost mišljenja pod takim pritiskom. A čast vam, ukanili so se. Slovenci imajo trde glave in tisoč let borbenega odpora sa seboj. Kvišku srca, kmalu bo slava naših sovražnikov iaplahnela. Ogfomna stavba nemške sile je zidana na pesku. V novem redu, ki je samo red novih solza in novih grobov, Živi le majhna peščica mogotcev v izobilju, vsi drugi pa trpe in stradajo. Vse socialne pridobitve sad-njlh 150 let so uničene. Enakoet pred zakonom, delovni čas, svoboda kratenja, svoboda vere, mišljenja, govora, tlaka, vae je odpravljeno. Umrljivoet otrok in starcev je strahotno poskočilo in se stalno dviga aa vae druge. To je takozvani novi red, novi rad milijonov in milijonov lesenih križev. Cilj iega novega rada je, da napolni šape peščici ponorelih samozvanoev. A vae to je zidano na peaku in se bo sesulo, ko sapiha vihra svobode z oceana. Sesula se bo ta stavba in s njo poeurovela ljudstva in njihovi podli vodje. Zrušil se bo največji zgodo-vinaki poskus ropanja in zasuš-njevanja celih narodov. Zgodovina nas uči, da surova sila še ni nikdar zmagala nad idejo. Sedem let je Hitler pripravljal svoje pohode, gradil tanke in letala, podkupoval in izpod-kopaval moralo drugih narodov. Kvizlingi so ma pomagali več nego topovi in podmornice. A na Ruskem je Hitler obtičal. „ Naprej, nazaj, naprej , . . ni zmogel, Moskve pred Stalingradom Slovenska Narodna Podporna Jetjnota MIT U te. Lawndale Ave. GLAVNI ODBOR VINCKNT CAIN KAM. taj. i^fM!0* a*AmaH«K^lSua boi. odd MlCHAjCL VHMOVNIK. dlrvkt. ml.d odd. KOMI* OOfelMA. upravitelj |UalU JOHN MOUCK. urednik glulU 8a. LawnSato M*. Chlase». KU f». LawSata A v«., ctu»f, m f LawnSato Ar«. Chicgo. lil So. L«wnd«U Av«m CUlM««. 1U .....Mm Bo. Lawn dal« A v«,, ChlMico, lil -.JOT «o. Lawnd*l« Avo.. Chlcago. m MP aa- Lawn dal« A v«, Chtoaco. lil -Ml» i»- LawndaU A v«. Chicago, UL Lenlngr in tu uda udi ne že dolgo stopica. Naprej, nazaj, K pred njim je še naprtfg vedno vsa tista zagonetnu, o- Mliweebee.—Piknik klube bivših rudarjev, ki se je vršil 13 •eptembra, je dobro u^el. V imenu klube prav lepe hvala vacm za udeležbo. Navzoča sta bUa tudi rudarska veterana An- drew Maren izMt Stiglic iz LinJfcia Somna ruska zemlja t^ silna in lenjena. Tam ni Vrzeli, ni pete kolone, ni kvizlingov. Pač pa so tam spomini, stari spomini, veter šepeče o njih skozi stepo, o velikanskih vojskah, ki so tam poginile, o slavnih vojvodih, katerih slava ee je tam raablinlla v nič. In tudi s prahom nemških vojakov sa bo nekoč ša igral ta veter, ki dtkje čas Don . . . Hitler je obtičal na Ruakem. V njegovem zaledju pa raetejo ogromne aile: tam dala Anglija, trdo dala in njena sredetva se matmnvszr* JOS. CULKAR, prvo okrotfo JAMES MAQUC1I. dn4*» raymond TRAVNIK, trrtja -----SPILLaa. ftotrto okr« ammo/.h n. polo okraUo. aro tom8ic. toato okroU»_ math erraovicH VINCENT CAINKAM r a. vtrnea mnuco o. kuhkl XACOa ZUPAN | donald j. t.othu h atmoLra uaca_ Johnatown Po a. um st. ____ so. LaimSato a v».. CMaa«o. m. Lawndak Avo.. chtaos». IU. Lawndala Av., cniraa». Ill buU Avl" ■MS *"«ft * ANTON SHULAR. p..da«diUk HlANK VRATARICK ZZ.................... HMAkmks PRANK I ANDRKW VII.HK II a mo^ni n1k _ .Ml It« AipMu —.. - »>» Twior St, Luaarna. Pa. IIMI Muakoka Avo, CM v« land, Ohi«. -tfil.nNI Avo.. Joltnalown. Pa HI 1. IMth Sirooi C lava land. Ohio PRANK RAITS,-Prwtartftlk MILAN MRDVCafiglZZ ANDREW OHUM m nože, medtem ko dobiva Po-ruije strahovite udarce. Qno Poru rje, kateremu ja Goering prisegal, da ne bo nikdar videlo sovražnikovih letal. Nemci zapirajo oči in ušeai: — Druge fronte ne bo, obljubljata Hitler in Mussolini., Amerika pa molči, dela in hiti. V rekordnem Času je preuredila vso svojo industrijo i» zdaj že oaem mesecev vežba milijone in milijone moš nemoteno, sistematično in hitro. Kolo se vrti, kakor ga voda obrača. Čas bo prišel, ko boete vračali milo za drago ln, je izjavil predsednik Roosevelt, sodili one, ki vas zdaj tlačijo. Naj si to zapomnijo vsi. Pravica bo zmagala in s njo naša stvari Murray proti zamrzne-nju delavskih mezd New York—Philip .Murray; predsednik CIO, je naslovil oe-ter protest proti dodatku k predlogu senatorja Brpwna, ki vsebuje določbo, da se mezde ne smejo zvišati za več ko 16 odstotkov nad mezdami, ki so bile v veljavi 1. jan. 1M1. Murray ja rekal, da ja predlog nepošten ln bi škodoval vojnim naporom. Dalja ja rakal, da delavoi so pripravljeni sprejeti uataljenje mead na podlagi cen živi jonskih potrebščin, ki ao sedaj v veljavi. ' , Unija oljnih delavcev v Texaeu napreduje Port Worth, Ta*.—Vi konven-ciji unije oljnih delavcev 0WU-CIO dna ti. sept. je bilo nasna-njeno, da poraatak v članstvu te unije je v zadnjem letu mašal H odatotkov samo na obrežju intenzivne kampanja vodila unija oljnih Oljne vrelce v tem okrošju ls-ftuje Stsndard Oil Co. ttosledicu ki jo ja delavoev. Vaši električni konopci so dragoceni— Električni konopci to večinoma narejeni it bakra in oviti t gumijam — dveh materi jalov, ki fta selo v p&prahvanju v teh dneh/ PrtUtiU konopci na vašem domu po i emu navodilu. Potita, da vam vzdria čimdalj, so narejeni v U namen, KAKO OHRANITE E KOMO oaaroj PEC ZA DALJŠI KJE JE KAJTI POiKODOVAKJE NA KONOPCU Navadno so tri>e v »roki, ki obiiajm» povzročajo hitro obrab« konopcaj ti so? I. DRONENJE Kadar JemHef v«4 «'»•ktiiini koeopee, ne vlecita ss konopeo-pa^ t roko UdoriU vitkaleik Pazite, de se fcsftov« n» svij« sli sa-voslja. Kadar ni v rabi. ga obraiU na primvron obešalnik in pazite, da ne bo ojatraga zvitka. a 'iilllllillillllllllllll Oliva in mr I Poročam tudi vsem, da se vrši peje nešega kluba bivših rudar Jev v nedeljo. 27. septembra, pii Kramarju na 52ft So 9th It, pri četek ob dveh popoldne. Ne Wj seji bo podano poročilo o pikniku in uredili bomo glade j*zp»-delbe dobička Udeležite aa te seje vsi—Za odbor— ,'f ___ Lee t. VKOClMA. Držite konopsr ptot od radiatorjev In parnih eevi Celo dkeku.« avHIobs «oliva ofcrajte Mvljenja gumija v korv»pru S. VLAtMOiT, Na dopusUte da bi a» otektrlčni konopci amoMli te ravno ao s «umljeei oviti Konopci na Mlinih opravah aa kaj radi pokvarijo in Isrsbijo poteg vllkalnika, tam kjar Je vdat v opravo In ob apojilnl* ku Proglajte konopoa valih avatilk. kaj aremrn a poškodovanim konopcem Nikdar ne odatavlt« polkodo-vsnega koruza is prod oft. temviv ga iskoj popravilo Ako niste uvorjani. da ga lahko sami popravite, tedaj peklu ii* otektrišarja. On običajno najvočkrst uporabi vočji dal «iaraga PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN HUNOIS PKOSVBTA JIMGLET MILAN PVOEU US WAR BONDS skalah, ob tem morju enkrat objel. Tako lepo je tukaj, vse mogočno, veliko, božansko in tvoj objem je ves pobožen in plah in ti si ie ves tak kakor pred davnimi leti, ti še trepečeš v moji bližini, žariš v lica, vznemirjaš se kakor ptica v nočnem šumu. Tvoji vrstniki pa so se postarali, izpremenili, odŽiveli so!" Sama se me jo oklenila še enkrat, vstala, prijela me za roko in me peljala nazaj po bregu skoz noč in pod oljkami. Zdaj so se bili valovi ojačili, večji so postali in močnejši, više, mnogo više so se iztezali po produ, nekako jezno sikali in zavrievali, ponekod ae tako visoko zaganjali, da so oplaknili najine noge. Morje je bilo nemirnejše kakor prej. Koder je bilo obrežje skalovito, tam je grgralo, golčalo po iz-dolbinah, kotanjah in kamenitih zajedah, zunaj po površju samem jt šumelo in bučalo, kakor bi se sredi teme in noči toplo in togotilo v divji in nečloveški jezi. Stpica, ki je dihala prej sem iznad morja, jt oetala enako rahla in nežna, lahko šepetanjo liatja oljk, pod katerimi sva se vračala, pa so jo izgubilo in utonilo v šumenju valov. Tam daleč visoko v Umi in na morjti so ae prikazale rdeče luči, neznana ladja je priplavala od bogvekod in plula bogvekam in meni je postajalo ob povratku težko in žalostno pri srcu. "Glej," sem ji rekel in pokazal z roko v tisto smer, "poglej, Gizoia, tisto ladjo!" "Kakšen glas imaš, kakšen glas!" Začudila se jt in zaamejala obenem, ko sem ji hottl povedati, da sem jaz brez njt tak, kakor bi bila tista ladja brez krmarja. Brez ciljev ln cest in zvezd, prodam življtnjt valovom in viharjem, ki me noaijo in ženejo in tirajo po voljL Smejala st jt mojemu glasu, ničesar ni našla v njem, nt naklonjenosti, nt ljubezni, ne hrepenenja po njej, sploh nič srca, nič duše. MolČt sva nadaljevala pot in Um so že pogledale luči iznad drtvja, Um je že stala železniška postaja g svetiljkami kot g svetlimi očmi zroča po gošči in temi Ko sva dospela v njeno obllžjt, jt vzela Gizela izza pasa majhno zlato uro, gltdala nanjo, vtaknila jo nazaj, st usUvila in mi pogltdala v lice. "Čas bo!" jt dajala. "O polnoči vozi tod mimo vlak, s tistim st odpeljeU. Posloviva st!" Ponudila ml jt roko, ozko, drobno in mrzlo, jo odmaknila, prijtU z njo krilo, ga nalahko dvignila, obrnila se in odšla za oglom. Jaz sem se odpeljal, kakor je rekla: o polnoči. Skoz noč jt bežal in puhal z mano stroj, vst temno jt bilo okrog, po temini so leUle na desno in levo večje in manjše Iskre, se vzigrs-vale, izgubljala v grmovja, plesale v nočni sapi kakor gortčt vtše. Vozili smo se, kakor bi st vozili na življtnjt ln smrt. Daljt in daljt, brtz konca naprtj, brez počitka, brez miru. in. Po dolgi naprtirgani vožnji sem Ukrat obtičal v daljntm nemškem mestu in osUl Um lt-U ln leta. Ko sem se vrnil, so moji lasje že davno šivali, koža po obrazu st jt grbančila, potezi krog usU sU se za čudo poglobili. Sam živim zdaj, samoUrim torej, zanimam st za malokaj na svatu. In včasi Jeseni ali spomladi, ko pridejo taki večeri, ki so meni dragi in ljubi, ali tudi semlntja v dolgih zimskih nočeh, ko zavija burja po ulicah in stresa Šipe z ledenimi prsti, ko nočt spanec na oči in st podijo po glavi miali, spomini iz minulosti, pa st domislim nekdanjih Časov ravno tako, kakor sem tukaj napisal. . * (Dalje prihodnjič.) TISKARN A,S.N.P.L v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnic časnike, knjige, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češken angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNP DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN . . . . Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarn .... Cono smerne, unljsko delo prve mt PIŠiU po informacije na naalov: . y SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago, IMaoi TEL. ROCKWELL 4104