94. številka. Ljubljana, v torek 26. aprila 1904. XXXVII. leto. tsaaja vsak dan zvečer, LzamSi nedeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-cgrske dežele za vse leto U5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na đom za vse lete 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj« [dežele toliko seč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h,.če ?a trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne Btvari. Slovenski Narod" telefon št, 34. Posamezne številke po 10 h. u Narodna tiskarna" telefon št. 85. omeščanje! Naši kadidatje so: V II. volilnem razredu Is I -voli -rr srede, cLxxe 27. aprila, t. 1.: Iv@n Hribar deželni poslanec, ravnatelj banke ..Slavije" In hišni posestnik; Dr. Josip Kušar odvetnik; Dr. Danilo Majaron odvetnik; v Bvan Subic ravnatelj c. kr. obrtnoametne šole; Dr. Ivan Tavčar odvetnik, dež. odbornik, državni in deželni poslanec in posestnik V I. volilnem razredu 2zi -voli -v petefe, d.ne 2©. aprila t. 1_: Josip Lenče Ilija Predović posestnik in veletržec ; posestnikjjgrostilničar in vele-ržec; Ubald pl. Trnkoczv lekarnar in posestnik; Dr. Karel Triller odvetnik. V Ljubljani, dne 20. aprila 1904. Izvrševalni odbor narodnonapredns stranke. Volitev v celjski okrajni zastop. Na Spodnjem Stajarskem vlada veliko veselje, ker je pol leta trajajoče reklamacijsko postopanje zoper imenik volilcev celjskega okrajnega zastopa za veleposestvo imelo za Slovence ugoden ispeh, tako da se opravičeno sme upati na slovensko zmago pil novib volitvah, ki bodo baje sredi meseca maja. Ko so pred 12. leti Slovenci v Celju prvikrat zmagali pri volitvah v okrajni zastop, odloČilo je veleposestvo, in da so tu dobili Slovenci večino (za 1 glas), bil je uspeh spretnega reklamacijskega po- stopanja. Vsled mnogobrojnih odločb upravnega sodišča, katere je izzval takratni koncipijent dr. Ivan Dečko s svojimi temeljitimi pritožbami, padla je nemška hegemonija v celjskem okrajnem zastopu kakor v mnogih važnih občinah v celjski okolici. Splošno je bilo takrat prepričanje, da je celjski okrajni zastop Slovencem priboril dr, Ivan Dečko. Tudi za bodoče letošnje volitve je bil volilni imenik velep« sestva, katero odločuje, tako krivično in za Slovence neugodno sestavljen, da bi se, če bi bil ostal neizpremenjen, Slovenci, ki so dozdaj imeli 12 let ve-| činu, piihudnjih volitev skoro niti ude- žiti ne mogli. Ta volilni imenik je pa bil delo nemškutarskega intriganta dr. Jabornegga in njegovega neinškonacijo-nalnega pajdaša glavarstvenega nadko-misarja grofa Attemsa. Kdor je opazoval kretanje teh dveh zaveznikov in njiju brskanje po davčnem katastru c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, moral je že naprej vedeti, da bosta skuhala za Slovence celjskega okraja kaj ne-ugoduega. V boj zoper nepostavno in krivično sestavo veiilnega imenika se je postavil slovenski poslanec dr. Ivan Dečko. Uradniki njegove pisarne vedo, kako je od ranega jutra do poznega večera stokalo pero stenografov in škripal pisalni stroj v dobi reklamacijskega postopanja. Pritožba zoper izpu-ščenje onih veleposestnikov iz volilnega imenika, ki plačajo vsled znanega davčnega popusta manj nego 120 K direktnega davka, je bila žalibog kakor ob volitvah v ptujski in brežiški okrajni zastop tudi glede slovenskih veleposestnikov celjskega okraja tudi v zadnji politični instanci odbita in so Slovenci izgubili na ta način za predstoječo volilno borbo celo vrsto glasov v nasprotju z duhom nove postave o osebnem davku iz 1. 1896 in v nasprotju z motivi tega zakona. Na ta način je torej bilo število slovenskih volilcev v vele-posestvu znatno zmanjšano in bi moglo na tem položaju le še upravno sodišče kaj izpremeniti. Toda vkljub temu je vsled ostalih vsestransko utemeljenih reklamacij in pritožb volilni imenik dobil končno za Slovence ugodno lice. Glavno vlogo je igral pojem takozvane 1 gospodarstvene enote pose- ! s t e v, obdačenih z zneskom nad 120 K direktnega davka. Vsled pritožb Slovencev je upravno sodišče pojem vele-posestva že pred leti določilo v tem zmislu, da sme voliti kot veleposestnik, kdor ima plačati najmanj dve tretjini zahtevanega davka po 120 K kot direktni z e m lj i š k i in hišno-r a z r e d n i davek. Kljub temu je grof Attems v Celju vpisal lansko jesen kakih 12 takih nemških celjskih meščanov v volilni imenik veleposestva, ki plačujejo le po 30 K ali vsaj malo več zemljiškega davka, v ostalem pa h i š n o n a j c m- i ninski davek. Ker ta davek dotiČni-kom itaK že daje volilno pravico v mestni in veleobrtnijski s*ku-pini, je gotovo volilno opravičenje teh meščanov za veleposestvo krivica in nesmisel. Toda politična oblast se ni ozirala na odločbe upravnega sodišča, ampak se je opirala na nov pojem gospodarstvene enote posestev ter je na podlagi izjav dvomljivih zve-dencev spoznala tako enoto v hišah celjskih trgovcev in njih neznatnih koščkih zemljišč daleč izven Celja. Vsled pritožb zoper to prakso se je vlada morala odločiti preceniti pojem in dejanski obstoj te takozvane gospodarstvene enote v omenjenih slučajih še enkrat ter je vsled najpodrobnejših s številkami izraženih dokazil podanih od dr. I. Dečka slednjič izbrisala od grofa Attemsa dr. Jaborneggu na ljubav krivično vpisane nemške volilce, na novo sta se pa na podlagi od vlade odrejenih komisij, pri katerih je imenom Slovencev posredoval dr. I. Dečko, vpisala dva resnična slovenska veleposestnika (Fazarinc, Koželj.) Ostalo je še v volilnem imeniku mnogo krivic, katerih vlada ni hotela popraviti, akoravno jih je sama zakrivila, a kljub temu imamo slovenskim reklamacijam in pritožbam zahvaliti tako sijajen uspeh, da se je razmerje nemških in slovenskih volilcev spremenilo iz 5:4 v 4:5, kar je lahko jamstvo zo-petne zmage slovenske stranke pri bodočih volitvah. Iz tega opisa dejanskega položaja glede volitev v celjski okrajni zastop, ki se smatrajo za tako izredno važne, je zlasti dvoje razvidno. Iz tega slučaja se lahko učimo, kako neizmerno važno je imeti gospodarstveno gibanje v evidenci in si preskrbeti natančne podatke že dolgo prej, nego tedaj, ko že voda teče v grlo. Ce bi se to bilo ob volitvah v okrajni zastop v Ptuju in Brežicah upoštevalo, dalo bi se bilo s primernimi gmotnimi žrtvami doseči, da bi se k veleposestvom, ki so na meji davčnega postavka po 120 K, kaj malega prikupilo, tako da bi davčni popust teh posestev ne bil kar hipoma izrinil iz števila veleposestev ter bi Slovenci ne bili teh krajev izgubili. Naj bi se to torej vsaj zdaj za slučaj prihodnjih volitev upoštevalo. Na drugi strani je pa iz vsega tega razvidno, koliko je dati na nemško vpitje iz zadnjih dni j in n. pr. na interpelacijo poslanca Malika, da je vlada v Celju baje Slovencem v prid pristransko postopala glede volilnega imenika za veleposestvo celjskega okraja. Z ogorčenjem mora baš nasprotno vsak pravično misleč človek obsoditi postopanje vlade v tem slučaju, saj je očividno, s kakimi grdimi sredstvi je hotela Nemcem pomagati tudi v celjskem okrajnem zastopu do vlade. Celjski Nemci so v tem slučaju v istem položaju kakor tat, katerega se pravo časno zasači, in mora svoj plen vsled tega iz rok pustiti. In zato ne gre niti vladi niti Nemcem kaka zasluga, ako je slovenska pozornost in previdnost njih naklepe onemogočila. Vlada Slovencem ni ugodila iz naklonjenosti, ampak, ker se je čutila zasačeno in ker je vedela, da bi bila dobila v tem slučaju od upravnega sodišča, če In našim upravičenim pritožbam ne bila ugodila, grozovito klofuto zaradi kršenja postave, kakor jih je dobila vsled slovenskih pritožb že obilo. Takšen je položaj ! Kar se pa bližajočih so volitev tiče, naj se Slovenci ne zazibajo v prcsladke nade, kajti p< -zitivno vemo, da Nemci že danes na tihem z denarjem vplivajo, da bi s pomočjo Kosmove zadeve dosegli aktti nenco manj zanesljivih naših volileev. Zato trikrat pozor! Zdaj se ne gre za to, ali bode z neugodnim uspehom zadet, kdor je s premalo paznostjo zakrivil oškodovanje okiaja po Kosmu, zdaj se gre za rešitev okraja za Slovence. Bodisi da je še tako obžalovati, da okraju povzročena škoda še ni povrnjena, biti moramo na jasnem, da s zmago nasprotnikov ne bode kaznovan dr. Seruec, ampak slovenski narod na Stajarskem, ki bi bil s porazom pahueu za dobrih 30 let nazaj. Iz tega tudi sledi, da vsako izdajstvo ostane kljub temu enako sramotno, akoravno je obžalovati, da se stvar še ni uravnala, kakor bi bilo želeti. Marijino dekle! Po dolgih štirih letih prišel sem zopet enkrat za neka? tednov v svojo domačo vas obiskat starao ha znance. Tu sern sedaj tretji dan. Krasno vreme je. bilo danes. Solnce je že davno zašlo za veličastno gorovje in mrak se je jel delati. Tuinfcarn zapazil sem že zvezdico na nebu. vendar se jo ae razločevalo obrobje gorovja na obnebju kakor v rahli megli. Pa tudi to je izginilo in nastala je noč, razsvetljena po tisoč in tisoč zvezdicah, l^sketajočih se na sinjem nebu. Tam v dolinici, kake Blabe četrt ure hoda od naše vasi, zapazil sem brleti lu^co v hiši; vedel sem5 da biva v njej krasno, divno, nepokvarjeno dekle, za katero mi ja vedno burneje bilo srce, ce sem jo, — skoraj otrok Se — opazoval izza kaciga vaškega kot*., ko je v nedeljo šla k službi božji. Pa kak* je tudi bila ta Malka moja! Ona seveda ni vedeia ničesar o tem, da je moja — a moja je bila v srcu vsa, in bode v njem ostala do zadnjega zdihijaja, akopram bi ji v gotovih trenutkih najraje pegc&i ostri nož v srce — Če bi livela —. Ljubezen igra res čudne igra v človeškem življenju. Pa da pridem zopet do Malke, srednje postave je bila, čvrsta, 17 spomladi ji je bilo, bila je krasne rasti, obraza milega, nežnega in nje črne oči gledate so tako ljubko izza dolzih trepalnic, tako nedolžno milo. 0>->.a je bila vpisana kot Marijino dete. In zopet se zazrem v ono dolinico, v ono brieeo luč, in neka nevidna moč me je priganjala, naj se vendar ganem z mesta, na kojem sem stal nepremično nad pol ure. Kakor na migiaj uberem pet tja na samoto, do one kočice, katera mi je bila izza dijaških let še — v tako s!adkem spominu. Kolikokrat sva se z Malko tam pri bistrem potoku igrala; nabral sem ji najlepše okrogle, rdečkaste kamenčke in jih — v nje temne, Črne oči zroč — podaril ji s tresočo roko, a on» mi je zopet ns-trgala svežih potoČnic, rastočih ob potočnem bregovju In danes stojim zopet tik tega bregovja. tik te hišice, j v kateri brli luč in nje žarki me obsevajo skoz« okence, pri katerem za gledam, da stoji Malka. Nje črno oko zre nekaiito nemirno v noč, v temno noč; prešteva li zvezdice? ali misli morebiti na me? Kar zaslišim iz daljine brze korake. Kaj more biti le to v noči, in zakaj Malka že bdi? Slarši njeni že zdavnaj počivajo v čum-nati. Soli bolni kali? Pričakuje ona mogoče zdravnika? Vse to mi vre po glavi. Pa ker sem že tu, kaj bi ne počakal in potolažil svoje radovednosti. In vedno glasneje sem slišal bli žajoče se korake po kameniti poti. Ea skok in izginil sem za hišnim plotom. — — — Oh, gospod Andrej, iu Vi, ravno Vi, ki ste me pripravili k temu, da sem morala vstopiti v družbo Marije naše prečiste device, ravno Vi ste me morali spraviti v toliko nesrečo. Vi, ki »te mi v mojih otročjih letih dajali odvezo malenkostnih grehov, pripravili ste me ob ves duševni mir, priprnvdi me na rob obupnosti in pogubljenju. Ha, ha, o grehfh, na« glavnih grehih poučevati ste nas v šoli otročaje vse drugače, kakor ste jih pozneje v mojih zrelostnih letih čestokrat uganjali z menoj pod pokroviteljstvom društva, spoveinice in s pomočjo Vašega ižbornega govor nega talenta. Z mirnim srcem sem zrla poprej v bodočnost. Naj Vam vse odkrito povem; saj ste mi bili do sedaj vedno spovedni oče, kakor bo-dete v kratkem tudi oče pod mojim srcem Živečega črvič;*, t% rečem Vam v lice !e to: Andrejevčega Jožka, koji je pred 4 leti šel na D-i naj učit se pravo-slovja, imela sem resnično a nedolžno rada, namreč izza otroških let šs, akopram mu te ljubezni nisem nikdar v besedah pokazafs, in v teh mislili nahajala sem se vedno, dokler nisem vstopila v Marijino družb?. Precej po vstopu pa začeli tte me Vi, 2rosp. kaplan, z Vašimi ligurjan-skirni paragrafi tako zvijačno oMe-govati, da ste me pripravili do tega, kar sem sedaj. — — — In začelo jo v daljini grometi. Zvezde so vidoma zginovale z neba in zavladala je temna, nepredtrljiva. noč. Tudi za korak ni bilo videti prod seboj. I?za plota skočivši ubral sem počasi pot nazaj v vas, pre- mišljajoč nocojšnji dogodek. Kri mi je silila v glavo in čestokrat sem med potjo pritisnil roko ra vroče svoje čelo. Toroj rada me je vendar le imela, a duhoven — oni gospodar vesoljnega devištva — ki naj je hrani, varuje prtd pogubo, ta jo ona nesreča ki je razdrla dvoje ljubečih src, ki sta bi bila od otročjih let naklonjena in namenjena.—--- Grozna je bila ona noč. Grmrlo in treskalo je, da me je bilo str-h, oči nisem moge! zatisniti, in ko ta je jelo daniti, vstal sem s postrl e, pogledat z okna, in videl, da je bil hui orkan z mnogo dtževjem. Po vaai ležalo je n* tleh mnogo razbite, opeke in v malih cestnih jark h tekla je veda po tasš. Vstopivše^a v sporinjo h.šo pozdrnv! me takoj moja mati: »Jože, to je bila grozna noč, ni»orn zatisnila očes; kak vihar, gotovo ae je kdo obesil.u A oče moj zavrnili so jo takoj z opazko, da je to farška vraža. N smo Še odzajrkkK, ko vstopi vaška potovka C la. Nekaj novega, mati Neža, Jer-nejovo Malko ravnokar iščejo v vaškem potoku; Bog ji daj večni mir Vojna na Daljnem Vztoku. Položaj v Port Arturju. Poročevalec ruskega brzojavnega agentstva javlja iz Port Arturja z dne 24 t. m.: Tukaj vlada presenetljiv mir in red. Prebivalstvo, pumor sčaki in armada so se s čudovito ravnodušnostjo in srčnostjo uživeli v položaj. Pogibelj »Petropavlovska« z admiralom Makarovim in s celim štabom ni mogla omajati zaupanja, da je Port Artur nepremagljiv in da je skorajšnji poraz Japoncev neizogiben. V dveh mesecih so Rusi Port Artur tako močno utrdili in pripravili za obrambo, da je popolnoma izključeno, da bi ga mogli Japonci zavzeti. Vse siabejše točke na suhem, kakor ob morju so se znova močno utrdile. Številnost posadke se je povišala do skrajne meje in trdnjava se je z živili in strelivom preskrbela za več, nego eno leto. Po dnevi no spominja ničesar na to, da vlada v mestu obsedno stanje. Po ulicah vlada najživahnejše življenje, na trgu pa igra vojaška godba. Ponoči pa je trdnjava zavita v ne-prodorno temo. Le pristanišče raz 8vetljujejo reflektorji. Ob reki Jalu. Iz Seula se poroča, da stoji japonska armada ob reki Jalu 30 milj od Jongamfa in 10 milj severno od Vieuva. Rusi pa imajo najmočnejšo pozicijo v Antungu. Ključ k tej poziciji je Tigrska gora. Otoki na reki pri Viču olajšujejo napad, ker lahko služijo kot temelj topničarskih operacij, kadar bo glavna armada hotela prekoračiti reko. Japonci še vedno izkrcavajo vojaštvo in delajo utrdbe pri Jengčengu v bližini Jongamfa. Prebivalci na desnem bregu reke Jalu prodajajo prostovoljno Rusom živino in živila, dočim si morajo Japonci večinoma s silo preskrb-ljevati provijant, ktr jim Korejci prostovoljno nečejo ničesar predati. Japonci so prijeli več korejskih častnikov, ker jih sumijo, da so vohunili za Ruse. Iz Niučvanga se javlja preko Londona, da še tjakaj ni došlo nobeno uradno poročilo o kaki odločilni bitki na reki Jalu. Misli se obče, da Japonci še niso poskusili prekoračiti reke. Vsled tega se smatrajo še vse vesti o večjih bojih kot neverjetne. Pač pa je gotovo, da si stojite sovražni armadi ob obalah reke Jalu nasproti in da grade Rusi na desnem obrežju velikanske utrdbe, da bi preprečili Japoncem prehod preko Jalu-vode. Kakor je znano, so angleški in za njimi nemški listi že pred več dnevi zatrjevali, da so Japonci že prekoračili reko, ne da bi jim bili tega branili Rasi. Mi smo takrat, ko smo beležili te vesti, takoj pripomnili, da so nej-brže neresnične, in nismo sa motili. in pokoj, pa farovška kuharica Mina mi je ravnokar pravila, ko sem jajca pri nji kupovala, da gospoda kaplana še ni domov: če ni to zopet še kaka večja nesreča, da bi bili gospod pri kakem nočnem obhajilu ponesrečili. Oh, gespod so bili vedno z nami tako dobri in zgovorni, in v spoved-niči so znali tudi tako lepo govo/iti; joj, joj, to je preveč, če *>i tako dobrega gospoda izgubili. Tega že ljubi Bog ne pripusti. — — — In zopet sem korakal po oni poti v dolino na vse zgodaj ter od daleč že videl, da plovejo ljudje za neko stvarjo v hudo narasi^ui potoku. Našli so Malko, mojo Malko v hladnem, od preir.n ;eloveučevemuu dopisniku povedano, da njegove op ce v cerkniškem konzumu prav rade berejo „Časopis za opice", seveda samo takrat, če jih ne zabava njih vodja gosp. Boksar. Kadar odpre ts svoje opičje ustne in začne brusiti jezik ob svoje škrbine, takrat seveda sedajo samo njega in ga poslušajo z opičjo napetostjo, kako udriha po cerkniških trgovcih in uradnikih. Radovedni smo le, koliko časa bodo sodai siuge in pisarji še hodili predstavljat opice v konsum in davkoplačevalec n"-padat in sramotit? Konsumskc opice naj bi se z njih poveljnikom Boksarjem rajši svoje službe držali in poštene ljndi pri miru pustili. Pa na to še dolgo ni upati, fcajti Boksar je nekoliko s70jih opic tako dobro izučil, da ga znajo že izvrstno posnemati in spreminjati svoje obraze. Če pride človek med te ljndi, se mu zdi, da je zašel v menažerijo pravih opic. Toliko za danes, jutri kaj več. Konsum v Dolenji vasi pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. (Dalje.) Kaplan Franc Žužek, 38 let star iz Velikih Lašč, je bil ustanovitelj zadruge. Brat njegov je imel trgovino v Velikih Laščah. On trdi, da je brata kot poslovodjo vedno revidiral. Ključ in blagajno je imel vedno v rokah sam, po odhodu oddal jih je nekemu odborniku. Kaplan Žužek ima nekaj Čuduih nazorov o knjigovodstvu. Tako je trdil, da v letu 1901 ni bilo društvo pasivno, i.žavni pravnik ga je opozoril, da on tega vedeti ne more, ker ni delal bilance. Odbornik K lun se je iznudi proti njemu: „P r o d a 1 sem za 1000 kron blaga pod izgubo." Kaplan opravičuje brata, ter dolži odmike slabega gospodarstva. Odborniki so si izposojevali sami denar iz blagajne, če so ga tudi vrnili, ne ve. Kmete so vlovili za zadrugo s tem, da nO vplačali samo vstopnino, ne pa tudi deležev. Sam kaplan pri-; :>zna, da so bili kmetje pozneje nejevoljni, da se je konzum ustanovil. Leopold Kolbezen, kaplan in Žužkov naslednik v Dolenji vasi, poprej v Fari pri Kostelu, je bil navzoč pri prvem občnem zboru in je takoj opazil, dani pri konsumu vse v redu. Tudi blago pri prihodu gosp. Tomšiča ni bilo prav numerirano. R e-rizor mu je rekel, da je poslovodja Žužek prikril 2000 kron. Revizor je torej vedel, da se gode sleparstva, pa ni ničesar ,ukrenil.JKolbezen jc pismeno svaril kaplana Žužka, da naj posvari brata. Kaplana Kolbezen in Žužek se pri sodniji krepko spoprimeta. kar obudi smeh. Papež ne sodi ne v Anagni, ne v Lyon, ne v Perugijo in ne v Asis', nego v Rim«. Te besede je rimskim odposlancem narekoval pogumen in krepak mož, takratni rimski senator Branca-leone de Audalo. Papež se je tako prestrašil, da se je res odpravil v Rim. Sprejeli so ga pa skrajno hladno saj so ga komaj poznali. Inocencij IV. je bil že deset let papež, a več kakor devet let ga ni bilo v Rimu. Rimsko prebivalstvo je tudi koj za htevalo od papeža denarja, tako da je moral senator Brancaleone papeža ščititi, sicer bi ga bili Rimljani takoj prepodili. Brancaleone je bil prijatelj kralja Konrada in je papeža poglavitno zategadelj zvabil v Rim, d« bi posredoval in dosegel mir med kraljem in med papežem. V tem oziru pa je bil vsak trud zaman. Inocencij 8e je bil zaklel, da uniči ves red ce Barja Friderika II. in preganjal je ta rod s t stim divjim sovraštvom in s tisto neznansko hudobijo, po kateri bo se vedno odlikovali politikujoČi duhovniki. Ferretus Vicentinus je pisal: Papa — odium nondum exti neto, quod olim in Ftdericum tx-ercuit, in prolem et sanguinis sui re-litjuras saevire disposuit. Na veliki Četrtek 1254. je papež storil odlo čilni korak: izobč 1 je kralja Konrada in pobegnil iz Rima v Assisi. (Dalje prih.) I Ivan Tomšič je kot poslovodja prišel 9. januarja 1901 v konsum. On pri sestavljanju blilauce ni imel opravka. Potrdi, da sta ključe imela načelnik Kromar ni Dejak. Ta dva sta si tudi na svoj račun sama izposojevala denar iz blagajue. Zapisalo se je, koliko sta si i/posodila. Včasih sta vzela po 20, 40, 50 kron, enkrat pa si je Dejak izposodil celih 90 kron. Kaj se je tačas godilo z blagajuo, ko je bil on pri naboru, ne ve. Ključe sta pa takrat imela Kromar in Dejak. Opazil pa je pozneje, da v blagajni primankuje denarja. To je povedal Dejaku. Revizor Seliškar je konštatiral primanjkljaja SG K 40 vin., vpisal pa to kot korekturo z opazko 80 kron 40 vin. za razne izdatke. Obresti Jaueza Zobca so tudi nepravilno vpisaue. Dokaže se, da sta si Kromar in Dejak razuapota dobro z a r a Č u u u a 1 a. Anton K1 u u, 2eJ let star, iz Bukovice je bil leta 1902 poslovodja kou-zuma v Dolenji vasi. On je takoj zahteval, da se naredi bilauca, kajti sicer ne more biti za ničesar odgovoren. Anton Dejak mu je izročil ključe od blagajne. Glavni ključ je bil njemu v roke dan, drugi bili so v blagajni. Preiskal je blagajuo in dobil v nji več zadolinih listkov. Kromar je dolgoval večjo svoto, Dejak pa 90 kron. Začel je po duevniku računati, a takoj opazil, d a d e n a r j a m a n j k a. Pozneje se je po revizorju Seliškarju pokazalo, da primanjkuje nad 3000K. Revizor Seliškar mu je takrat rekel: „Če se ta svota takoj ne vloži, mora biti konkurz." O ražen je takoj ponudil, da bi ne bilo konkurza 200 kron z opombo: „Toliko dam jaz, potem pišite me v u k '!•* Preiskal je račun tudi g. Palma iz Ljubljane in našel tudi primaukljaj. Pozneje je Seliškar, ki je bil šel v Rudolfovo, (izjavil, je že vse plačano in dostavil, da o tem ni treba več govoriti. Fran 0ražen potrdi, da je bil dne 3. aprila 1903 pri štetji, ne ve se pa spominjati na svoto denarja. Izrecno pa potrdi, da je bilo „pofelnaw nad polovico v konsumu. Inventiran je bil „Hosenzeug" za „kamgarn" !! Pofel se je moral pod ceno oddajati, kajti sicer ne bi bil nihče kupoval. Izve se tudi, da so se slive morale prodajati pod ceno, ker še za svinje ..futrat-niso bile dobre. O ražen Marko, 51 let star iz Prigorice bil je prejšnje leto v odboru. Za načelnika izvoljen, se je odpovedal, ker so se norčevali iz njega drugi odborniki, posebno pa kaolan Žužek. Xa vprašanje, kaj še ve povedati, odgovori: „Dajtevvprašati !a „Kdo je bil v odboru?" „Žužek Jožef in drugi.u .Ali je vam znano, kaj in kako se je vzela svota 4000 kron?" rSte bili o tem vprašani in ste to dovolili? Oražen: „Odbor ni bil vprašan, so vzeli brez dovoljenja. Ko sem sprevidel, da je neizogiben konkurz, hotel sem se vsesti v „koreto*;, peljati se v Ribnico in to naznaniti sodišču; nato so me drugi pregovorili, da naj to opustim, da dajo za jed in pijačo." Predsednik: „Ali, Vam je znano, kako je deloval Jože Žužek V" Oražen: „Malo je bil nepazljiv, blago je na Bpnt'u prodajal, a zapisoval ni. Zvečer je pustil prodajalno odprto, a sam je vas o v al. Pove tudi o popi vanju. Ponujal je Žužek pijačo, a on jo je odklonil. Jože Žužek mu je tudi rekel: „Mar mislite, da bom jaz hodi' po gostilnah, ko je tu pijače dovolj. Obsodba se glasi: Žužek Jožef G mesecev, Kramar France 2 meseca, Seliškar 10 dni, Škrabec France 3 tedne, Petek Stetan 14 dni, Gahršek France 30 K, Orožen France 50 kron, Dejak Anton 50 kron. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 aprila. — Osebna vest. Policijski komisar Anton Pešec pri policijskem ravnateljstvu v Gradcu je imenovan za višjega policijskega komisarja. — Klerikalci in slovensko vseučilišče. Pred nekaterimi dnevi je bila v poslanski zbornici lepa prilika zavzeti se za slovensko vseučilišče, a po krivdi klerikalcev se to ni zgodilo. Na razpravi je bil Dvofakov predlog zastran čeških visokih šol. Vedelo se je vaaprej, da bo debata o m e j e n a in da pride izmed Jugoslovanov samo en govornik na vrsto. Izmed Italijanov se je oglasil Lenassi in se je zavzel za italijansko vseučilišče v Trstu. Ko so poslanci na-rodnonapredne stranke intervenirali da bi kateri izmed njih izpregovoril, se jim je povedalo, da se je oglasil za besedo poslanec S u k 1 j e. Poslanci nase stranke so bili s tem zadovoljni in tudi veseli so bili, češ, prav je, da nastopi za vseučilišče oni isti Suklje, ki je svoj Čas ta slovenski postulat tako strastno pobijal. Suklje je imel srečo. Dobil je nizko številko in s tem zagotovilo, da pride na vrsto, da bo mogel govoriti. In lahko bi bil govoril, lahko bi bi bil zastopal to važno narodno zahtevo, lahko bi bil branil slovenske vi-sokošolce, ki jih zdaj zlasti na Dunaju tako krivično in nasilno preganjajo — a Šuklje ni hotel govoriti. Nekaj minut, predno je prišel Dvofakov predlog na glasovanje, se je dal S u kije črtati izmed govornikov in tako se pri ti priliki ni nihče zavzel za slovenske zahteve in ni nihče zastopal slovenskih pritožb. Kdor hoče to Šukljejevo postopanje prav preceniti, mora uvaževati, da je celo v normalnih Časih le siluo težavno priti do besede, v sedanjih obstrukcijskih časih pa je pravi Čudež, če zamore poslanec imeti govor. Suklje je imel to priliko in je ni hotel porabiti. Vzrok, zakaj se je Suklje dal črtati izmed govornikov, nam ni znan, ali zdi se nam — da v državi danemarški nekaj prav grdo smrdi. Ako Suklje, bodisi iz stvarnih ali iz zasebnih razlogov že ni hotel govoriti, bi bil lahko besedo prepustil kakemu drugemu poslancu, in če že noben klerikalec ni bil voljan oziroma zmožen prevzeti besede, bi bil Suklje lahko kakemu naprednemu poslancu prepustil svoje mesto. Suklje pa tudi tega ni storil in tako se po njegovi krivdi pri ti izredni priliki ni nihče oglasil za slovensko korist. Suklje je s tem ostal zvest svoji staii polivki — nasprotovanja slov. vseučiUšču, kakšni so nagibi temu nasprotovanju, je druga stvar. — „Noti list" vJTrstu je nam pred tedni očital, da smo v Židov ski službi in da tudi napram rusko-japonski vojni zavzemamo isto stališče, kakor razoi nemški in židovski listi. To podlo laž so si posvečeni gospodje okoli »Novega lista« rav-naje se po nafttlu »Calumnjare audac-tera seveda prosto izmislili vkljub temu, da piše naš list glede na vojno na Daljnem Vztoku toli navdušeno za Rusijo, kakor skero ni eden drugi slovenski list in da se nam je celo od odlične ruske strani pisalo: »Dobivam 10 listov iz Slovenije, pa ni-eden ne piše tako platneno o našem razperu z Azijati, kakor »Slovenski Narod«. Mi smo to natolcevanje svo-ječasno zabeležili v listu, ne da bi se nam zdelo vredno reagirati na tako podlo obrekovanje. »Novi list« seveda ni smatral za potrebno, da bi svojo brezstidno trditev preklical in dal čast resnici, kako tudi, saj si je dotično podlo laž vedemo in namenoma izmislil, da bi škodoval našemu ugledu v slovenski javnosti. Sicer pa tudi mi nismo reflektirali na nikako zadoščenje s strani tako notoričnih ob-rokovale v, kakor so popje, ki pišejo »Novi list«. A vkljub temu smo dobili sijajno zadoščenje za nesramno ono žalilo/! Čitali m ti o sobotni »Novi list«. Na drugi strani so pod zaglav jem »Vojna rusko-japonska« natisnene vesti z bojišča na Daljnem Vztoku. Citali smo to zaglavje in zdelo se nam je, da beremo »Slovenski Narod«. In res smo se prepričali, da je bila eela stran iŽvzemši nekaj vrstic — ukradena iz našega lista in prosto ponatisne na. IPperklerikalni »Novi liste, ki pa hoče biti obenem tudi radikalno naroden, je torej »preplonkal« v soboto poročila o rusko japonski vojni iz »Slovenskega Naroda«, katerega je še nedavno tega imenoval najbrez-boinejši in nenaroden liet, ki še celo o vojni na Daljnem Vztoku piše, kakor nemško-Židovsko časopisje. A vkljub temu je to »radikalno narodno« glasilo tržaških popov napolnilo tretja no svojega lista s poročili »Slo venskega Naroda« o vojni. S tem bo se ti maziljenoi sami lopnili po uma-zinih svojih zobeh in nehote sami priznali, kako podlo so nas nedavno obrekovali. Ej, posvečeni gospodje okoli »Novega lista«, zgodilo se je Vam, kakor svetopisemskemu Bde amu, ki je moral blagoslavljati, ko je hotel proklinjati! Taka blamaža! — Nekaj o imenovanju davčnih uradnikov na Kranjskem« Dne 26. novembra 1903 je bilo razpisano mesto davčnega glav- nega kontrolorja oziroma mesto dav karja, mesto davčnega kontrolorja in davčnega pristava; dne 13. januvarja t. 1. pa je bilo razpisano mesto davčnega kontrolorja, oziroma olicijala in potemtakem tudi mesto davčnega pristava. Prvo mesto je torej £e skoraj pol leta izpraznjeno, drugo pa že oele štiri meaeoe. Vidi se toraj, da finančna uprava zelo materinsko skrbi za svoje trpine, za davčne urad nike. Icprainjene službe opravljajo kar pol leta, da, čas.h tudi po 2 leti iŽji uradniki, samo da se more imenovanje dlje časa odlašati. Ubrgi trpini pa že ttžko in težko čakajo imenovanja. Znan je celo slučaj na Kranjskem, da pust* slavna višja fl nančna oblast službo kontrolorja opravljati po pristavu kot substitutu, v drugem slučaju celo po praktikantu in to Že celi dve leti. Pa zakaj to V bo vprašal marsikdo. Odgovor je prav lahek: Davčni pristav ima manjšo plačo kot kontrolor, prak tikant pa mora itak biti ? udovoljen, da se mu da adjutum. Na tak način se prihrani v šja uradniška plača. Saj je po mnenju nekaterih gospodov pri zeleni mizi za človeka, ki nima juridičnih skušenj, že dovolj, ako sploh pOBtane c. kr. uradnik. Avan-ziranja davčnih uradnikov v primeri z avanziranjem juristov c. kr. flaanč nega ravnateljstva Ša niti opisavati nočemo, ker itak vemo, da vsak preje skrbi za sebe, potem šele za druge. Finančna višja oblast daje na podlagi takozvanega »Sparsi3tema« prazna mesta substituirati po nižjih uradnikih in je še pri tem tako ga lantna, da substitutu niti kake do-klade ne pripozna, kajti v svesti si je, da podložni trpin pač ima dolž nosti, pravice pa ne najde drugje, kakor le na papirju. Pritožiti se ne sme, in potemtakem ubogim trpinom ne preostaja drugega, kakor za ku-iisanc-i tajnosti se vsaj nekoliko pritožiti in stališče svojega stanu javnosti pojasniti. Ubogi praktikantje! So nekateri, ki služijo že osmo leto, pa Še ne pridejo na vrsto za pristave in tega je veliko kriv zgoraj cmenjeni sistem. Vpraša se toraj slavno finančno ravnateljstvo, kdaj se vendar že izvrši imenovanje za mesto, razpisano dne 13. januarja t. ). in kako daleč je z imenovanjem glavnega kontrolorja, oziroma kontrolorja ali pristava dozorelo. — Shod na Javorniku. Klerikalci so v nedeljo priredili na Javorniku shod, na katerem se je sklenilo, da bodo javorniški delavci nadaljevali štrajk in da začno tudi savski delavoi štrajkati, če se ne ugodi zahtevam javorniških delavcev. Seveda ao tudi krepko zabavljali na »Slov. Narod« — za kar se pa mi toliko zmenimo, kakor za lanski sneg. Take ničle, kakor kak Glavič, kak Kočar ali ljubljanski Mojškrc lahko zabavljajo, kolikor hočejo, saj so jih klerikalci zato najeli in plačali, da zabavljajo in ščujejo delavce. — Promocija« Profesor na gimnaziji v Mariboru gosp. Karel Verstovšek je bil v soboto na graškem vseučilišču promoviran do* ktorjem modroslovja čestitamo! — Vojaške vesti. K ljubljanskemu brambovskemu polku številka 27. sta premeščena stotnika J. \V o t r u b a od brambovskega polka štev. 10 (Mlada Boleslava) in Mat. Kmbacher od brambovskega polka št. 12 (časlava) K temu polku pa je premeščen iz Ljubljane nadporočnik Rud. II a 11 m a n n. — Vzor klerikalnega agi« tatorja. Piše se »Gor«: Zanesla me je pot po nekem op v 11 u pred volitvijo v Mavčiče in idoč proti domu mi je bila dana prilika obču dovati navdušenje nekega klerikalnega agitatorja, ki je hodil po hišah ter rotil ljudi, da naj dajo voliloi glasovnice podpisati njemu, če ao še kristjani! Znan nam je ta katoliški junak ie izza kranjskega shoda, ko sta hotela z njegovim bolj rejenim bratom iz Trboj delati tam zgago. Navada tega vzornega katoličana je, da je njemu žganje tako priljubljeno, da se on s!eht rni dan nahaja v opojnem objemu svojega ljubljenca m tako je bilo tudi oni večer, ko sem hotel iti mimo njegove hiše, ob času, ko opravljajo po deželi veSerno molitev. Na uho mi prileti grda kletev ter me to vleče pod okno, da ae prepričam, kaj to pomeni. Prvi hip, ko ae približam pod okno, aem osupnil. Zaališim kletev, vraea pa milo doneč glas Žene, ki je molila litanije. Pri atavku »pomoč kristjanov« ji mož v isti s%pi odgovarja »pr moj duš liberalci ne bodo zmagah«. Žena na daljuje: »Kraljica angeljev«; mož paj »preklet, hudič, da nas ne bojo zmagali« Žena svari moža. da naj ne prekl n|a in naj moli z otroki, ter nadaljuje: »Kraljica očakov«; mož pa odgovarja: »to je vse glih ti hudtčov liberale naa ne bojo«. Žsna prosi moža, da naj vendar sedaj molči in naj moli, a v tem trenotku začne mož divjati ter še hujše preklinja. Tedaj je šla žena z otroki iz hiše ter nadal|evala molitev v veži naprej. Vzor klerikalnega agitatorja p* še nekaj čaBa preklinja in se roti v svojem katoliškem prepričanju naprej ter se onemogel končno zlekne k peči na klop, kjer zaspi v zaupanju, da je tako poČet|e Bogu ljubo. Pač »katoliško zaveden« volilec je ta primoj-duševec! — Naša kriva vera. Blago aloiljeni brezvestneži vedno govoričijo, da sokolska društva oznar j l.ejo drugo, krivo vero. Kam pripelje tako hujskanje, naj nam pove sledeči slu čaj: V Gornjih Dujljah živi gort č kristjm-katoiičan R Ko leta ću e, da j« korak%l njegov sin v sokolaki četi mimo doma, peš je za njim mater, naj mu zapreti, da ga bode, ako takoj ne odstopi od krive vere, nazaj grede ustrtll (oče je namreč cbnem gozdni čuvat). Kako je to groženje učinkovalo na sina, v delo se je iz kretanj; povprašan pi, če je oče zrno žen, da izvrši svojo grožnjo, je odgovoril s pomenljivim: Da! Ne v» in) scer, kakemu slučaju se je zahvaliti, da ni prišlo do dejanja. Vendar pa pribijemo, da se kaj takega po »Slo-venčetem« hujskanju kaj lahko zgodi. Krivda pa b^de padla na verne ozna njevalce hube.ni, miru in sprave. — Sobotno predavanje slovenskega trgovskega društva „Merkur" je prav lepo uspelo. Predavatelj gosp. dr. Konrad Vodušek, ki je že s svojim prvim predavanjem o konkurzib zadovoljil poslušalce v polni meri, je tudi ta večer predaval ravno tako zanimivo in vsakemu umljivo. kakor zadnjič. V nadaljevanje svojega prvega predavanja razpravljal je g. predavatelj o konkurznem postopanju vobČe, o konkurzem ediktu, o dolžnostih kon-kurznega komisarja, o volilnem naroku, o upniškem odboru o likvidacijskem terminu, o konkurznem skladu, o konkurzni masi ter o razdelilnem načrtu. Končno je g. predavatelj omenil načine končanja konkurzov ter še posebej razpravljal o posebnih predpisih pri trgovskem konkurzu Ooširnejega poročila o tem predavanju ne bomo prinašali, ker je, kakor se nam poroča, gosp predavatelj obljubil na prošnjo društva »Merkur«, da objavi svoje predavanje v »Slovenskem Trgovskem Vestniku«, glasilu tega društva, na kar trgov-stvo posebno opozarjamo, Po našem mnenju bo doseglo dobesedno objavljenje svoj poln namen, namreč dati trgovcu natančne podatke, kako mu je pri konkurzu postopati. Po končanem predavanju so pozdravili poslušalci g. predavatelja z dolgo trajnim ploskanjem, kar mu je bil gotovo najlepši dokaz iskrene pohvale za njegov trud. Predavanju je sledil zabavni večer, na katerem je društveni pevski zbor zapel več zborov. Glede obiska nam je omeniti, da ni bil tak, kakor bi bilo to pričakovati pri prireditvah strokovnih in za praktično vporabo prepotreb-nih predavanj; predavanja se je namreč udeležilo le okoli 00 oseb. Zadnji čas bi bil, da se naše trgov-stvo prične boli zanimati za popol-njenje strokovne naobrazbe, katera je za modernega trgovca neobhodno potrebna. —O — — Poročil «e je zdravnik v Šoštanju g. dr. Iv a r b a a hčerko kamniškega Župana g. Močnika, čestitamo! — Neznosne postne razmere v Jarftah pri Domžalah. Ptša se nam: V Jaršah, ki ao od domžalske pošte oddaljene le 20 do 25 minut, maramo plačevati od vsakt^i pisma ali dopisnice, ki se nam dosUvi od te pošte, 10 h, od dveh tuii če jih obenem prinese, 20 h itd 1)jstavljijo ae nam pisma tudi iz pol ure oddaljenega Mengša. Pa kako? Po otrokih, ki hodijo v Mengeš v šolo. Miraikako pismo ne pride v prave roke ali pa hodi iz Mengša včasih cel teden in šf delj. Ker so toraj razmere res neznosne za kraj, ki leži tako blizu dveh več jih pošt in kjer bi se gotovo še ve liko bolj dopisovalo, kakor ae že zdaj, ko bi korespondenca ne bila tako draga, zato naj poklicani faktorji skrbe, da se v Domžalah ali v Mengšu nastavi en pmmonoia, da se nam bodo pisma reano dostavljala in da nam ne bo treba plačevati dvojne ali celo trojne poštnine. — Eden v imenu ronoflfib. — Okrajna učiteljska Konferenca za krški okraj bo bo vršila dne 22. junija t. 1. v Krškem. — Umrl je 21 t. m. v Bdbinem polju g. Peter Troha, posestnik in trgovec, krajni šolski nadzornik, bivši večletni podžupan podobčine babino-poljske ter predsednik k raj nega šolskega sveta. Pokojnik izkazal se je čestokrat preblagega dobrotnika nežni šolski mladini, koja ga je tudi slednjikrat ob obilni udeležbi ljudstva spremila k poslednjemu počitku. Blag mu spe min! — Toča. V soboto nopoldne je v mariborski okolici (Polskava, Slivnica Fram) budo pobila toča. Toča je šla pol ure, delema debela kot kurja jajca ter uničila vinograd nikom ves up. — Samomor vojaka - beguna« Od 97. polka iz Trsta je pobegnil vojak V. Martinek. Poveljni-štvo je obvestilo goriško policijo, da pride begun po neko priporočeno pismo na pošto. Na pešti ga je res pričakal redar ter zgrabil. Martinek je v hipu potegnil revolver, in dasi ga je redar udaril s sabljo po roki, vendar si je pognal kroglo v usta ter vsled tega v bolnišnici umrl. — Star pohotnež. Okrožno sodišče v Roviniu je obsodilo 821et nega lastnika Deseppijevega hospica v Cresu, Andreja Dobrovicha, zaradi hudodelstva proti nravnosti v 13 etno ječo. A!i bo pač prestal vso kazen? — Mednarodna panorama Ta teden je pravzaprav nadaljevanje serije prejšnjega tedna: solnograske glavne alpinske zanimivosti z orjakom \Vatzmanom, z mestom Solnogradom in raznimi drugimi naravnimi krasotami, ki razveseljujejo oko in blažijo duh. Za prihodnji teden se kaže že sedaj splošno zanimanje, zakaj na vrsto pride Japonska. — Velik cirkus v Ljubljani. Z czirorn na tozadevni in serat v današnjem listu opozarjamo, da se vrši prva glavna predstava jutri dne 27. t. m. ob 8 uri zveSer. Električno razsvetljavo je dobil cirkus od tukajšnje mestne elektrarne — Na cesto so ga posadili. Včeraj zvečer je prišel v Ma-renčetovo gostilno na Dolenjski cesti pleskarski mojster F. O. Kmalo za njim je prišel krojač F. Z. Ko je ta sedel k rnizi, mu je rekel F. O, da je za njega gostiina prepovedana in ker se krojač za to ni zmenil, dal mu je pleskar zaušnico. Nato so drugi gostje in gostilničar pleskarja prijeli in posadili na cesto. Med tem je bil gostilničar udarjen po ustih in ranjen. Pred gostilno je čakala pleskar a njegova boljša polovica, ki je bila tako hudo razjarjena, ker so njenega moža vrgli iz gostilne, da je z dežnikom napadla gcstilničarjevo ženo in jo poškodovala. Nadležnemu pleskarju so bili že popred v neki drugi gostilni na Dolenjski cesti pokazali pot na cesto, ker je delal zdražbo. — Popadljiv pes. Delovodja pri Toeniesu Alojzij \Vatzek se je peljal dne 24 t. m. dopoldne z motornim kolesom po Prešernovih uli-cah. Pri Perlesovi hiši ga je popadel Perlesov pes za desno nogo, ga potegnil s kolesa in mu raztrgal suknjo in hlače. — Ure ni imel. Mizar Ivan Tome, stanujoč v Kolezijskih ulicah št. 10, je šel v soboto ponoči iz Gr-čarjeve gostilne v Cerkvenih ulicah demov. Na poti ga je srečal neki neznanec, ki ga je vprašal, koliko je na uri. Tome je potegnil uro iz žepa in jo dal neznancu, da pogleda bi m, koliko da je Neznanec je uro vzel in pobegnil. — Delavsko gibanje. V Ameriko se je odpeljalo včeraj z juž nega kolodvora 26 izseljencev. — Na Gorenjsko k zgradbi železnice je od slo včeraj 100 delavcev. — V Heb se je odpeljalo ponoči 100 delavcev. — Na Weatf»lsko je odpotovalo 96 delavcev. — Najdene in izgubljene reči.. V času od 16. do 22. t. m. so bili na južnem kolodvoru najdeni trije dežniki. — Delavka v tabačni tovarni Msrija Janež.č, stanujoča v Komenskega ulicah št. 19, je izgubila v soboto zvečer na Sv. Petra cesti rjavo usnj*to dmarnico, v kateri je imela 10 K denarja. — Ana Pekolj, tovarniška delavka, stanujoča na Rimski cesti št. 5, je izgubila 23 t. m. na Radeckega cesti denarnico z vsebino 4 K 74 vin. — Gdč. Ana Go-golova, stanujoča na Rimski ct sti št. 13, je izgubila predvčerajšnjim na poti od Treotove vile do tivolskega gradu zlato uro in zlato verižico. — Terezina Pas. Zadei 100- 10O- - 4V.7. boa.-herc žel. pos. 1902 10C-6P 10150 5 , čelka dež. banka k. o. [ 100- 100 25 47. „ „ 2.0. . 100- 10O-20 4Vi7o zst. pisma gal. d. hip. b 101-8* 10175 4Vt7o pest. kom. k. o. z 1070 pr...... 1C6-2C lo7-90 47t7o zast. pisma Innerst. hr. 4 V/o « »i ogrske cen. 10i- 102.— i 100-5( 10130 4V«70 2 Pis- °£r h'P- Dan- 100 25 1012."» 41/a°,0 obl. ogr. lokalnih že- 100 10 101 — 4V,o obl. češke ind- banke 100-76 10175 4°/0 prior. Trat-Poreč" lok. žel. 986» 47o prior. dol. "Sel. . • . 99-&0 100- - 3°/o „ juž. žel. kup. »/iVi 2982t) 300 25 4 V/o avst. pes. za žel. p. o. . 101- 10180 Srečke. Srečke od L 1854 .... 193- 195 - II m 1» 1860'/| . a ■ 182- 184 50 n ■ h 1864 .... 238- 262 — „ tizbke...... i 161 - 163 — „ zem. kred. I. emisije ! 2J*6 - 306 — «1 tt h 11- 11 294- 299 — „ ogr. hio. banke . . 272- 27i - „ srbske a trs. 100 — 89 - 94-— i 1B2 — 133 — Basilika srečke . . . 2125 22 25 Kreditne „ ... 465- 474 50 Inomoske „ . . 81- 84 75 Krakovske „ ... 78- 82 - Ljubljanske „ ... 68- 72 — Avst. rud. križa,, . . . 53'1C 55 10 0§>r« n n ii ... 29-- 30 — Rudolfove „ ... 66- 71- Salcburske „ ... 77"- 80- Dunajske kom. „ ... 604 - 514 — D« ulce. Južne železnice .... 81*5 8250 Državne železnice .... 6412.0 642 25 Avstr.-ogrske bančne delnice 16(5 — 1615 — Avstr. kreditne banke . . i 641- 643 - Odrske „ „ 757*5 758 50 Zivnostenske „ . . 250 — 252 - Premogokop v Mostu ^Briix) 623-- 6 3 — Alpinske montan .... 41175 412 75 Praske žel indr. dr. . . . 1945 - 195 Rima-Muranyi..... 494 25 49175 TrbovlJ8ke prem. družbe 340- 344 — Avstr. orožne tovr. družbe 451-- -156-- Ceske sladkorno družbe . . 1&4-- 157- Valnte. 113£ 1139 20 franki 19r5 19-08 20 marke....... 2345 23.48 Sovereign8....... 24 — 11717 117 ,7 9515 95-35 Rublji........ 25275 253 50 4-84 5 - Žitne cena v Budimpešti. Dne 26. aprila 1904. Termin. PSenica za april 1904 . . za 50 kg K 791 „ oktober 1904. „ f>0 „ „ 7 95 Koruza „ maj 1904 . . „ 50 „ ,. r> 19 „ julij 1904 . . „50 „ „ 5 22 Oves ,, oktober ... „ 50 „ „ 5 54 Efekti?. 21 , vin. višje. Meteorologično poročilo. /i*ta« nad mor!.n SO«-l( 8x«dnj' tračni tlak 786 0 bo. ' * \i mm. j £ S Noe 25 26 '9. zv. 732 6 7. zj. i 732 6 2 pop.i 731 6 dež 12 9 .1 jvzhodi 10 7 al. avzhod'pol. oblač 17 4 j ar. j vzhod: del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 14 3, aormalo H-30 Modrina v 94 nrah : 18 me?. stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, v II nadstropiu ob atojeće iz 5 aob in 2 sobi za dekle ter pritiklino, te odda za maj ali avgust t. 1. Povpraša ae pri hišniku v isti hiši, ali pa pri gesp. Jos. Lavrert-Čičllf pisarna ulit. zak. Dunajska ceata št 31. 1181-1 Javna 3ahvala. Uclejaflujlni glavni odbor c. kmetijske družbe v Ljubljani mi je v svoji seji dne 28. marca t. i prisodil bika plemenjaka sim modolske pasme. Žival je jako lepa in čila, ter koje, da se bo po njej živinoreja tu zelo izboljšala, kar je edino zasluga slavnega odbora c. k? kmetijske drujbe, ki se mu v imenu tukajšnjih posestnikov iskreno zahvaljujem. Fran ^m|!jne^a obiska. 1189-1 Z velespostovaDjem Mohamed Halich na Dunajski cesti štev. 8 prodajalnica Karola Puca. ■LsTt:: I Zaradi družinskih razmer ne produ p0d ugodnimi pogoji iz proste roke tik Tadeje železnice v Boh. Bistrici na naj-fepšem prostoru velika barak y obstoji iz kuhinje, 2 shramb, velike gostilniške sobe. 1 posebne sobe, kleti in ledenice; zraven tudi stanovanje za 50 ljudi je prodajalna. — Več pove A. Krniti mi. folje, Boh. HiMti-l«*M. 1127 —3 Učenec ^venskega in nemškega jezika zmožen se sprejme v večjo trgovino mešanega blaga na deželi. Kje? pove upravuištvo »Slovenskega Naroda". H24-3 oznanile! Podpisani vljudno naznanjam slav. istro, da imam voz ,.Breeki( : 10 sedeži, zelo pripraven za izlete Ea deželo itd., vsled cesar se slavnemu istvu priporočam za mnogobrojna oi :ila. 1180—1 V Ljubljani, dne 21. aprila 1904. Z odličnim spoštovanjem Fran Kušar izvošček Gosposke ulice 4. tri: siev. 2 Samo 5 kron stane, dokler bo kaj zaloge, 41 2 kg, okoli 48 kosov, lepo sortiranega, tajfinejšega, pri prešanju nekoliko poškodovanega toaletnega mila najfinejšega vonja. — Pošilja po povelju ali če se denar pošlje naprej M. F^ank, Dunaj, 50—8 H«! Rueppgasse 29. 1 ostilnicarji! proda se takoj kompletna oprava za gostilno obstoječa iz 39 okroglih miz, 114 stolov. 1 kredence, zrcala, slik, vrčkov, kozarcev, steklenic, miznih prtov, ser-viet, žlic, nožev, vilic, skledic in krožnikov. Kje V pove upravništvo ..Slovenskega Naroda". 1174—2 Poskusite \\\ a varstvena znamka. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. 5-94 EDMUND UVCIC, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. išnik l H n u *i nt e i is ter) cz otrok ali vsaj z odraslimi otroki alno službo, katerega žena bi oprav-jala posel hišnice, se sprejme troti mali mesečni plači in prostemu stanovanju. 1119-3 Natančneje v mestni posredovalnici za delo in službe, Mestni eter JV(atelie Snožitelj ^tenCiJGnj petra na5ip $t 25 Priporoča p. n. občinstvu najvljudneje svoje podjetništvo ter jamči Sa točno in solidno delo. 2 Milijone dnm In gospodov uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „M^eeoiim" najboljše lepotilo za polt, lase in zobe I Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko lino«t in obliko po uporabi „fVcitfima". t%Wee-oiin%t je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu* ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi ^eeaiiMa* brez sledu Izginejo. — tiWeeaiim" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, pleflivost in glavine bolezni. „M^centi*" je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „t^veotim" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s K 4'—, 12 komadov madov naprej 60 h. — Po postnem povzetju 40 h več. — Razpošilja gi skladišče M. M? *~ i * ta-, Huna| VI., Mariahllferstrasse ši. 45. Cena za 1 komad K I—, 3 komadi K 250, 6 komadov £// / K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 ko- *^K> — Po postnem povzetju 40 h več. — Razpošilja glavno ver u.-.Lr-»uJl \uilttljr Me dobiva lutll v mnogih droiifffrljuli, |»*tiaftimerljali In ^UhihmIi H86-3 Bratje NOVAKOVIC JU5 Ljubljana, <^ lastniki vinogradov na otoku Braču in Stari trg št. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji* Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in O olja na drobno in na debelo. O O Takoj se odda lepo slikano stanovanje I dvema sobama in kuhinjo 8 posebnim vhodom v Spodnji Šiški (gostilna pri „Anžoku"). iiia-3 Proda se grockhausov konverzacijski leksikon popolnoma nov, jubilejna izdaja. Ker porabi izkupilo bolan visokošolec za zdravila, upa, da se najde človekolju ben kupec. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1153—2 Sprejonr^ejo se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni m bi. Ponudbe naj .se pošiljajo pod ,,zavarovalni potovalci" na upravništvo „Slov. Naroda-. 921*-8 ^L|uSiljanska kreditna banka ¥ Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodojn vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prornese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K l.OOO.OOO*— Zamunjava Is ekskoigptuja Daje predujme ta vrednostni papirja. izžrebane vrednostne papirje tn Zavaraje sredic« prod vnovčaje zapala kupone. ic-u^rs^i lzg-u/oi. Vinkuluje in devinkuluje vojaško ženitninske kavcije. IdT Eakikiupt ln luk.umno menic HUk. C3f Borana nau-orlla. Podružnica v SPLJETU. [»emiru«- »tLEZIJA „ 25.— Zv. X. CAL. I. BUKOV. . fi 27.— Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu. ob ^4. tir*i velika otvoritvena gala-predstava s senzaeionelmm vsporedoin. IVastopl <»^»-*-i»ijj*- s n 119J SMF" i*a%rnatd| Ouillaume z originalnimi dresurami v prostosti. DNE V Na BLAGAJNA bo odprta od jutri, srede naprej od 10. ure dopoldne do i ure popoldne in od 3. ure popoldne do predstave. CENE sedežem: Zaklopni sedež (numeriran) * 14 *n I. proator (nenumeriran) i 14 •»O v., II. prostor (nenumeriran) NO \. Otroci do 10 let in vojaki od narednika nizdol na I in II prostoru polovi- Po visoki kralj. deže~u* vladi proglašena za zdravilno rudninsko vodo cista alkallsko- nrlatUki Apatovačka kiselica ni samo najboljša in najzdravejšu ?a a. sxi s za. a. pijača. ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša # zdravilna voda # ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje neuadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni. air Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. "Ml „Upravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice14 487-21 Zagreb, Ilica št. 17. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah. 7024 7D 7JS5-11 Zive ribe^VS (postrvi, karpe) ima vedno v zalogi trgovina delikates J. C. Praunseiss vinarna, Glavni trg. i Bis Naročajte izborno 1584—98 ljubljansko delniško pivo iss pivovaren v Žalcu in Laškem trgu. Naročila sprejema Centralna pisama i Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. m Največja zalog 2"C| Copicev JB^ mizarje. K Lakov, za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in pristnih angleških, za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po 1 s, 7*i Vi in 1 kg. Jantarjeve giazure y& pArjp Edino trpežno in r*'^'1 cajlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pude; najcenejše in najboljše. D *a n i r\ r\ 8 a pripravnega za vsa-napiUUid, kovrstne previaKe. Br*s inoliri^s za barvanje narav-I U11U1111 a nega lesa i pohištva. najboljša in najcenejša tvrdka 9 za naročetanje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, "££$S*. Oljnatih ba> v v tubah dr. Schonfelda. F\rr\C±7Zk prirejenega iz lanenega U . i?3iLr*oti x> r**^ lxv*. ADOLF HAUPTMA I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA nežev, lakov in steklarskega kleja. X X X| K na Mestnem trgu (prej Goričnik & Ledenik) se prične v sredo, dne 6. aprila t. 1. Posebno opozarjamo na 926-8 dražestno svilnato blago v bogati izberi od 59 kr. do gld 4"—; lično blago za obleke 120 cm široko, meter od 36 kr. naprej ; najfinejše francoske robe 120 cm široko, meter od gld. 2-— do gld. 4*— ; Svilnati fOUlardi, imit. 78 cm široki, od 36 kr. naprej ; Voile de LaineS, imit. 78 cm široko, od 35 kr. naprej; pralno blago, batisti, bosensko blago meter od 16 kr. naprej ; pralno blago, batisti. prve vrste fabrikati meter od 30 kr. naprej ; moško modno blago za cele obleke od gld. 5* — naprej. Moške srajce, ovratniki, kravate, žepni robci itd, ceno. Velika zaloga narejenih bluz, juponov, srajc.----— --Poceni čipke, čipkasto blago, svilnato blago za lišp. Vsakovrstne preproge, posteljne garniture, platneno blago. (JSoInčniki se razprodado za vsako možno ceno. Priporočamo vsakomur, da si ogleda zalogo, ne| da bi se ga sililo, da kaj kupi. Dobra eksistenca i» pozicija z naslovom ravnatelja se nudi mlajšemu trgovcu po poklicu s pre^zetjem mednarodnega trgovskega zavoda brez konkurence v Zagrebu. Rerlektimti, po možnosti slovenščine zmožni, ki imajo za prevzetje najmanj 10 (K o K kapitala, naj natančno dopise z referencami pošiljajo pod ,Oebet &. Credit 24IO* na naslov Kudol I' VI llii-■feitj. I., Seilerstatte 2. da se odpošlje naprej. 1175—2 PT Pijte-« Klauerjev Hat Je diamant med dragim kamenjem Triglav najzdras/ejš? vseh likerjev. —< U to je Doerlng — v barvah ali suetlotisfa po najnižjih cenah, — Vsak r^raj pridem pri naročitvi razglednic fotografirat .. (^~cT^ brezplačne. ^^"cT^" Za večjo manufakturno trgovino se išče spreten, zanesljiv ter soliden pomočnik. Reflektira se le na dobro moč. Ponudbe naj se pošiljajo direktno: Jos. MGrv.uc trgovina z manufakturnim in modnim blagom — Rudoifotio. Istotam se sprejme tudi učenec ki je dovršil dva ali vsaj en gimnazijski razred. 1176-2 irs'i ■ ■ ■ ■ ■ im? edini slovenski humoristično-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slir\e. Jzhaja v Jrstu vsako soboto- — j/aročnina za vse leto 6 Ji, za pol leta 3 Jf Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink-Zahtevajte brezplačne številke na ogled! Zgodovinska povest las fVaneoskllt čez Francosko Hm t Ki-M samo 5% do 6 dni Edina najkrajša črta, z najimenitnejšimi i u najbolj priljubljenimi svetovnoznanimi brzoparniki. Prevo/;ua cena brzoparuikov jo Tii Prevozna cena poštnih parnikov jt- . na Vožnja železnice iz Ljubljane do Buksa .stane ako se vozi 5 oseb skupaj samo 5 gld. 3 kr. Da se zamore preskrbeti za vsakega potnika pravočasno j u gotovo prostor, naj posije vsakdo 'JO K are na ji generalno agenturo Louis Kaiser v Buksu (Švica). Pisarna: Bahnhofsirasse. p Sli (ponatis iz „Slov. Naroda") je Izšla! Ta povest je, izbajaje v »Slov. Narodua, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Iztis po K 1-60, po pošti K I-80. Primerna birmska r 2-49 ^tnton Jtškerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu jo pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemSke Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiske snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Descbmann ter pndržal tudi demona „Zelenega lovca4*. Tako je ustvaril Aškerc ii narodne pravljice Cisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog-. Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po pošti 1 K 71) h. Naznanjam, da imam v zalogi več sto kosov srebrnih in zlatih ur, primernih za birmska darila, po zelo znižanih cenah. Halje imam prav cene moderne uhane, broške, zapestnice, longnon-verižice i. t. d. Imam tudi veliko zalogo dnril za pore« čenče in sicer namizno opravo in različno druge okraske iz kina« in pravega srebra. Šivalne stroje „SINGER" in druge, tudi take za pletenje. Slavno občinstvo vljudno vabim na ogled in obilni obisk. — S spoštovanjem 47(J 12 Fran Čuden trgovec in urar tjubijana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega mosta. J^ilialktt,: 18 v si ni nasproti rotovža. Ceniki gratis in franko. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tUk n Narodne tukarae". MV