16Z. JteBillM.                                                       U UDNloni. v »eno. 18. milja 1906.        ■                                        XXXIX. teto.
2*h*ji vuk d*a zvećer, iiimši  r^d^ij« iii prasni*«,  t*r v«U> po pošti prejtmin ** avstro-ogrtk«  deiele sa vi« ieto 38 K, u pol leta 13 K, is četrt leta 6 K 60 h,   sa en mese« 1 K 30 h.    Za LJubljmo  • poSiijanjeni na dom sa vi« l«t»
44~K, sfc pol leta 12 K, sa Setrt leta 3 K, sa ea K&ve« 2 K.    Kdor hodi sain pouj, plača sa tb« leto 23 K, sa pol leta 11 X, sa Setrt !eU 5 K 60 h, sa en meaeo 1 K frO h. — Za tuje dežela toliko tbč, kolikor znaša  poštnina. — Na nu-očb«
:^i iitcdotn« TpcSi^atr« n.iročnine ie ne «&ira. —   Za oznanll« ■« plačaje od peteroetopne petit-rrste po 12 h, če id os.naniJo tiska eukrat,   po 10 h, Se se dvakrat in po 3 h, Se se tiska  trikrat ali TeSkrat — Dopisi naj se izvole  frankovatL —
;*fee»i*i i« a« Tračajo. —   Uredništvo in uprAvnlitvo J» ▼ Kbafiovih aii«ah St 6, in sieer vedniStvo ▼ I. nadstr., upravni t*o pa v pritli$ja.  —   Uprarništvu  naj se blagovolijo  poSiijati  naročnins, reklamacije, oznanila,  t. j. administrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
UređnUtra taletoa St. 34.                                                                      Fo«usexne Stovilke po 10 h.                                                                   Upravnlitv« telefon iL 89.
Ob otuoritui tohinjsta '   železnice.
Jutri se slovesno otvori železni-ška proga Jesenice-Gorica-Trst.
Ta železnica teče izkljuČno po slovenskih tleh in bo za pokrajine, ki leže ob nj ej, in za njih gospodarski razvoj brez dvoma velikanskega pomena.
Boj za to progo, ali kakor pra-vijo za drugo železniško zvezo Du-naja s Trstom, se je bil desetletja in sele po hudi, dolgotrajni borbi se je posrećilo, da je vlada predložila dotični zakonski nacrt in da da je državni zbor dovolil za zgradbo potrebna  sredstva.
Jutri se ta proga otvori na slo-vesen način v navzočnosti prestolo-naslednika nadvojvode Frana Ferdinanda, kar dovolj označuje važnost, ki se pripisuje tej železnici, in v ne-kaj dneh se izroci že tuđi splošnemu prometu.
Po krajih, kjer je dosedaj same-vala priroda v svoji skoro nedotak-njeni prvotni krasoti, po zemlji, kjer je stopal kot edini gospodar nas rod in kjer se je razlegala zgolj naša go-vorica ter odmevala blagodoneca pe-sem slovenska, po gorskih zatišjih, kjer je vladal doslej rajski idilični mir, nemoten od vrvenja in šumenja modernega življenja, se bo odslej vila rželezna cesta", novo življenje bo vzfclilo iz tal in množice najraz-novrstnejših ljudi bodo hitele v de-žel, da dvignejo iz ogrodja narave stoterne zaklade, ki jih je do sedaj neopažene hranila v svojih nedrih.
Nova doba se obeta krajem, ki leže ob novozgrajeni železnici, prorokuje se jim krasna, srečna bodoc-nost.
!Morda se ta prorokovanja ures-ničijo, da postane nova železnica vir blagostanja našim deželam in da bo naš narod crpal iz nje zaklade, ki se bodo spreminjali v srebro in zlato!
Negotovo bodočnost nam aakriva nepredorna koprena, zaraan bi bilo vsako ugibanje, zato na stran vse crne misli, krepka nada naj nas na-vdaja, da bo železna cesta, ki je otvorila stožer slovenskih dežela — bajno krasni naš Bohinj svetovnemu prometu, nam v prospeh in narodu v korist.
Bohinjska železnica bo v gospo -darskem oziru povzrocila popoln prevrat in otvorila trgovini in industriji docela nova pota.
Zapadnim avstrijskim deželam in južni NemČiji bo odprta nova, naj-krajša pot k morju in ob tej progi se bo v kratkeni razvil najživahnejši promet, ki bo zlasti odlocilno vplival na gospodarski razvoj naših dežela. Blago, razni gospodarski in industri-jalni produkti iz severnih avstrijskih pokrajin in iz južne NemČije se bodo prevažali po tej železnici doli na obali Adrijanskega morja, Trst pa bo pošiljal na sever proizvode in blago, ki mu jih postavlja na trg svetovna trgovina.
To da ne samo svetovni trgovini in svetovnemu prometu bo z bohinj-sko železnico otvorjena nova, Široka pot. nego tuđi naši domaći trgovini in podjetnosti.
Naši kraji se krijejo v sebi ne-precenljive naravne zaklade, ki jih je treba še dvigniti in izkoristiti.
Gozdovi, velike vodne sile, razni podzemeljski zakladi, vse to je še ne-porabljeno in caka, da priđe podjetna roka, da dvigne vse te zaklade in se ž njimi okoristi.
Ali naj bo tujec tišti, ki bo to spoznal ter stegnil roko po teh skri-tih zakladih?
Zalostno bi to bilo in bil bi to dokaz, da Slovenci se nismo dozoreli in da se nismo sposobni, da bi kora-kali naprej s tokom časa in se vde-leževali modernega napredka.
Silneje, kakor kdaj preje se bo z novo železnico javljal naval naših nemških sosedov na našo zemljo in treba nam. bo jeklene žilavosti in že-
lezne odločnosti, ako borno hoteli z uspehom odbijati te sovražne na-pade.
To je pa mogoče samo, ako v gospodarskem oziru stojimo na krepki, močni podlagi, to je ako zaklade, ki jih nam nudi rodna naša zemlja, dvignemo sami in ne pripuščamo, da bi se z njimi bogatil podjetnejši tujec.
Prvi pogoj uspešne obrambe proti silnemu tujemu navalu je krepka narodna za\est in naroden ponos, toda tuđi to ne more resiti naroda pogina, ako v gospodarskem oziru ne stoji na moćnih nogah, zakaj narod brez blagostanja, narod, ki ga tvorijo samo vsak dan za grižljaj kruha se boreče mase, najložje potisne ob tla težka^tujčeva peta.
Ali bo naš narod razume] svoj položaj, ali bo imel v sebi toliko sil, toliko energije in podjetnosti, da se bo z uspehom lahko vojeval s tujci „naše zemlje lačnimi" ?!
Ako j« v nas kaj modernega duha, ako je v nas še dovolj jaka narodna zavest in železna volja, bo-demo zlahka odoleli vsem še tako ljutim navalom J
Ako pa nimamo več v sebi dovolj življenske energije, ako ne ra-zumemo toka časa in se ne moremo prilagoditi modernim njegovim za-htevam, potem bo nas narod podle-gel v tem boju in ostal na bojišcu kot žrtev slabotnih, degeneriran ih svojih sinov.
V  tem slučaju bo nova železnica prvi žebelj k rakvi,..v katero   polože narod slovenski.
Ako pa bodemo Slovenci ljudje na svojem mestu, krepko verujoci v svojo bodočnost in zaupajoči ne-utrudnemu deru svojih rok in svojega duha, nam postane nova železnica vir blagostanja in sreće!
V  to  tuđi trdno upamo in nas v tem   prepričanju  ne   omajajo   nobeni črnogledi proroki!
Državni zbor.
Dunaj, 17. julija. Ministrski predsednik je predloži! poročilo av-strijske kvotne deputacije. — Posl. Wastian je predložil obŠirni sklep ptujskega okrajnega zastopa glede spremembe šolskega in učnega reda. (Pek Ornig Fn njegovi podrepniki bi že radi sklepali državne zakone o šol-stvu). — Potem je bila na predlog posl. Biirnreitherja sprejeta nujnim potom trgovinska pogodba s Švico, nakar se je začelo čitanje o podržavljenju severne železnice. Posl. Ellenbogen je zahteval, da se mora uprava državnih železnic lo-Čiti od ministrstva ter mora pri ti na čelo ne birokrat, temuč trgovinsko iz-vežban mož. Potem je imel daljši govor železniški minister dr. pl. Der-schatta. Naglašal je, da je potrebno v prvi vrsti podržavljenje severne železnice zaradi razmerja z Ogrsko, ker tvori ta železnica prihod k vsem glavnim točkam na Ogrsko. Govoril je še posl. Steinwender, kije predlagal, naj se da vladi popolno pooblastilo za sklepanje s severno železnico ; nato se je razprava prekinila. — Na predlog načelnika justiČnega odseka je zbornica sprejela v drugem in tretjem branju predloge o pupilarni varnosti gališkega in nižjeavstrijskega posojila. — Končno se je razpravljalo o poro-Čilu grajalnega odseka v zađe vi afere Malik-Eldersch. Jasno je, da so s to afero hoteli Vsenemci le zavleči volilno reformo. Po daljši debati pa se je izkazalo, da je zbornica ne-sklepcna, t. j. bilo je pac v zbornici nad 100 poslancev, a mnogi med njimi nišo hoteli glasovati z ozirom na Vsenemce ali z ozirom na socialne demokrate. Pač pa so imeli Vsenemci in socialni demokrati zopet priliko, da so se do sitega medsebojno na-psovali.
Volilna reforma.
Dunaj, 17. julija. Vsled posredovanja  ministrskega  predsednika in
ministra notranjih zadev se je dosegel kompromis med tirolskimi strankami glede razdelitve volilnih okrajev v tej deželi. Vsled kompromisa se ustanovi nov mestni mandat za severno Tirolsko in posebni mestni mandat za južnotirolska zdravilišča. — Po naj-novejših kompromisih se zviša število mandatov za 18, ki se razdele sle-dece: Kranjska in Štajerska po 1 mandat, Tirolska 3, Galicija 3, Češka 6 in Moravska 4. Ker pa Poljaki izjavljajo, da bodo v slučaju, da dobe Tirolci 3 nove mandate, zahtevali za Galicijo še tri mandate, zviša se število vseh mandatov od 495 na 513. — V današnji seji se je razpravljalo o češki. Seje so se udeležili ministrski predsednik baron B e c k, minister notranjih zadev baron Bienerth in minister Prade. —Posl. Cip era je predlagal, naj se določi Število mandatov za Češko s 125, izmed teh jih naj dobe Čehi 75, Nemci pa 50. — Posl. Choc je predlagal, naj dobe Čehi 80, Nemci pa 48 mandatov, a število vseh mandfttov za Češko se naj zviša na 128. Seja se je Jfcmalu prekinila, da se dožene kompromis med Čehi in Nemci glede Češke in Moravske.
Preobrat med  Ogrsko in Hrvatsko.
Budimpešta, 17. julija. Bivši vodja hrvatske narodne stranke in minister dr. pLTomašić je priobcil v „Az Ujsagua Članek, v katerem dokazuje, da je za to, naj nastanejo med obema narodoma zaupne zveze ter se naj podpirata medsebojno v svojih idealnih pravicah. Ta plemeniti cilj je imel on pred ocrni ter se je uinaknil iz politicnega življenja, ko je videl, da ga smatrajo nekateri za oviro ta-kemu skupnemu delovanju. V tem je tuđi iskati vzroka,3 zakaj je narodna stranka tako mirna, vkb'ub temu, da se je nepravično in neusmiljeno poti-snila na stran. Nadalje se dr. Tomašić * zavaruje proti očitanju, da je narodna stranka v službi Avstrije. To je podlo
LISTEK.
Naravoslovne Crtice.
XTTT
Novi dokazi za descenđenčni nauk. — Zginjajoči organi.
GovoreČ o sorodstvu med opi-cami in Človekom smo omenili tuđi nove hemognostične metode raziska-vanja, s katero se da dognati, ali je kaka žival sorodna z drugo ali pa ne.
Kri sesbdcev je rdeiia, neprozorna tekočina, navidezno homogarme se-stave, slanega okusa in posebnega duha. Ako denemo kapljico krvi pod mikroskop, vidimo v svetlorumenkasti tekočini plavati nekatere temnejše majhne ploščice, tako imenovane rrdece krvničke", poleg njih pa jako redko nasejane, belo se svetece „bele krvničke".
Če denemo nekaj krvi v posodo, se sesede, kakor pravimo, t. j. proti dnu padejo težji njeni delci, — krvnički — vrhu njih pa stoji ali plava rumenkasta voda — tako imenovana sokrvca ali serum. Če to vodo odli-iemo. naidemo v Dosodi njenim stenam
primemo formirano krvno  poticico — kri  se je strdila.
V  rdečih   krvnih   telescih nahaja se posebno barvilo:    krvna   rdečnina — hemoglobin imenovano. To barvilo daje krvi njeno barvo.
Napram raznim kemičnim re-agricijam je to barvilo dokaj obcut-Ijivo in kristalizuje pod gotovimi po-goji v jako stanovitnih oblikah, tako da ga potoni njih lahko spoznamo pod drobnogledom, in da iz njegove prisotnosti lahko sklepamo na kri.
To je treba časih. Tako najdejo včasih pri kakem osumljencu z rde-čimi kapljami poskr opijeno obleko. Osumljenec pravi, da mu je kanilo nekaj barve, pražiljke, ali karkoli na obleko ali perilo. če zmanemo tako prisušeno kapljo in jo izperemo v vodi, ter potem preiskujemo mikro-kemično, povemo lahko z vso goto-yostjo, ali je obdolženec resnico govoril ali lagal.
Večkrat se pa zgodi, da zločinec pravi, madeži na obleki so sicer krvni, a to ni človeska kri, marveč oškropil se je, ko je klal teleta, ali kokoš, ali    kaj    drugega    imel     opraviti    s
krvjo.
V   tem   slučaju   je   dokaz   dosti težji, časih naravnost   nemogoč.    Mi-
krokemična preiskava ne more drugega dognati, kakor da so madeži krvni — a ne more povedati, jeli je kri človeska ali živalska. To določiti je pri svezi krvi jako lahko, ker imajo živ ali drugačne krvničke, kakor člo-vek; če se pa kri posuši in zamaže, razpadejo oblike krvničkov — in preiskava je skoro vedno brezuspešna.
Tuđi preiskava s spektroskopom ne more ničesar drugega dognati, kakor da je kak neznaten madež krvne provenijence. čigava pa je ta kri, tega ni mogoče dognati s spektu-alno analizo.
V takih slučajih so bili doslej sodni zdravniki v jako neprijetnem položaju. To se je z najnovejšo iz-najdbo dr. Uhlenhuthovo popolnoma spremenilo.
Uhlenhuth je brizgnil kuncu nekaj kokošje krvi v trebušno votlino. Po-zneje je vzel tej živali nekaj krvi, počakal, da se je strdila, ter si odlil njeno sokrvco. Nato si je omislil nekoliko kokošje krvi, kateri je prilil jako mnogo vode, tako da jo je močno razredčil. Ako je sedaj kanil nekaj kapljic kunčeve sokrvce v razredceno kokošjo kri, skalila sejetatakoj, čez nekaj časa so pa jeli v nj ej padati drobni kosmiČi na tla posode. Uhlen-
huth je vzel potem konjsko, govejo, golobjo in drugo kri, razredčil vsako, ter napravil pri vseh isti poskus s zajckovo sokrvco. Ali nikdar se ni nobena kri skalila, in nikoli nišo kos-miči izpali iž nje.
Poskusil je torej, jeli se da na ta način razločevati kri posameznih živali. V to svrho je vbrizgal po 10 cm3 volovske krvi vsakemu kuncu na teden v trebušno votlino. Vsi kunci, kateri so dobili 5 injekcij, po-Kazali so zanesljivo krvno reakcijo. Nato je vzel 07% raztopnine kuhinjske sob* in jim primesal serum od osla, konja, goveđi, koštruna, psa, mačke, jelena, zajca, goloba i. t. d., končno tuđi od Človeka. Sedaj je pri-mešal vsaki raztopnini posebej po 6 do 8 kapljic kunčeve sokrvce — skalila se je samo raztopnina volovske krvi. Vse ostale sokrvice ostale so popolnoma jasne in čiste. — Za protiposkus je še vzel serum nepri-pravljenega kunca — ta serum ni v volovskem pokazal nobene reakcije.
Po teh ugodnih poskusih brizga! je dr. Uhlenhuth kuncu v trebušno voltino Človeško kri, oziroma njeno sokrvico. Ako je od tega kunca dobij eni serum potem kaplja! v raztopnine navedenih živali,   se   ni   kal-
nost nikjer pokazala. Kakor hitro ap je kanila sokrvca v človesko kri, skalila se je ta takoj.
Iz tega se da posneti zakon, da pod danim i pogoji skali serum eno živali serum druge, Če ste obe isto-vrstni.
Ako ima torej danes zdravnik določiti, je li kak krven madež pro-vzročen od človeške ali živalske krvi, tedaj ga izpere in raztopi v solni vodi, ter mu pridene nekaj kapljio sokrvice takega prepariranega kunca. Ako se solna raztopnina skali, bila je to človeska kri. Če bi pa bilo treba določiti, od katere živali je bila kri, moralo bi se imeti seveda vsake vrste krvi v porabo.
Ta Uhlenhuthova iznajdba je sicer za sodno medicino velike važnosti, veliko večje pa je še za spoznavanje sorodstva posameznih živali med sabo.
Tako n. pr. daje serum nekaterih opic s sokrvco Človeške krvi poziti-ven rezultat, s cimer je to sorodstvo difinitivno dokazano — in to žal navzlic vsem apologetom svete kato-liške cerkve.
(Konec prih.)
obrekovanje. Na Hrvatskem danes sploh ni take stranke in tuđi Starčevićanska stranka se v tem oziru ne-opravičeno sumniči.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 17. julija. Raz-pravljalo se je o proračunu justicnega ministrstva. Na napade poslanca Vos-sonya je odgovarjal justični ministar Polonji naglašujoČ, da si se-danja vlada prizadeva, vse odstraniti, kar je na poti ustavnemu življenju. Kot odkriti prijatelj tiskovne svobode, namerava izvesti reforme glede tiskovne svobode. V ta namen bo sklical enketo strokovnjakov (č as ni kar j e v) ter jim predložil to-zadevni zakonski nacrt. Nato je bil ves proračun o centralnem vodstvu sprejet.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 17. julija. Blizu Ver-moša in Zeletina je mnogo Crnogor-cev udrlo na turska tla, da se polaste pašnikov. Prišel je oddelek turskih vojakov ter se je vnel boj s Crnogorci. Na obeh stranek je bilo nekoliko mrt vit in ranjenili. — Zaradi umora šest Kucovlahov pri Karaferiji po grških četah je rumunski poslanik energično protestiraj pri turski vladi, ki je tuđi obljubila, zasledovati Grke.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 17. julija. Duma je izvolila G delegatov za mednarodno mirovno konferenco v Londonu. — Car je povabil 12 poslancev dume v avdijenco, med njimi tuđi voditelje levice. Po vse so prišle dvorne ekvi-paže. — Mlado damo Vadbolsko, ki je nedavno hotela izvršiti atentat na generala Trepova, so našli umorjeno na železnici blizu Petrograda.
Var šav a, 17. julija. Revolucij-ski odbor namerava baje nekega dne izvršiti atentate na vsa konzularna zastopstva tujih držav, da prisili posredovanje inozemstva v ruskih od-nošajih. Vsa konzularna poslopja straži mnogo vojaštva.
O d e s a, 17. julija. V kadetni soli je počila bomba ter razrušila poslopje. Dva profesorja in mnogo gojencev je bilo ubitih. — V Mitavu sta dva odpuščena matroza ubila z bombo po-veljnika ladje Karnova in dva čast-nika. — Pri Lebestinu blizu Kijeva so nporni kmetje napadli švadrono dragoncev, ubili 24 dragoncev, vzeli konje ter zbežali v gozdove.
Konec vojne v Srednji Ameriki.
London, 17. julija. Vsled posredovanja predsednika Roosevelta sta sklenili republiki Guatemala in San Salvador zopet mir. Trajal seveda ne bo dolgo.
Angleška „kultura" v Afriki.
Hamburg, 17. julija. Angleži so obkolili pri Halumbu culukaferski tabor ter streljali iz neposredne blizine   toliko   časa   na   može,   žene   in
otroke, da ni nihče veČ stal pokonou. Po tem so postreljali na drevesih skrite divjake, konČno pa pombrili vse ranjeno. Ubili so skupno nad 700 upornih divjakov.
Dopisi.
Novo   mesto,   16. julija   1906.
(Novomeški denuncijanti   zopet na delu.  V tukajšnji nemški in nemškutarski družbici se   nahaja  par grđih denuncijantov,  ki  se  ne zave-dajo   one   lepe   resnice,    izražene   v nemškem reku o denuncijantih:  „Der grosste   Schuft   im   ganzen   Land   ist und bleibt der Denunziant." Posebno mlajše,    narodno    zavedne    uradnike imajo ti poštenjaki „na piki", seveda radi tega, ker se nikakor   ne   marajo klanjati  novomeškemu „herren volku" in   so   zunaj    urada   zavedni   narod-njaki.   Slovenski javnosti je še v do-brem    sporninu    podla    denuncijacija na graško nadsodišče,   ki   so  jo pro-vzrocili   ti   junaki    žalostne   postave pred enim letom. Denuncirali so dva izborna    mlada   jurista-adjunkta,     da sta pela v neki gostilni rusko himno, in   več   avskultantov    zaradi    istega „zločina".   Natančna preiskava je pa dognala,   da je bilo vse od konca do kraja popolnoma zlagano.    Omenjeni gospodje sploh nišo bili takrat v dotični gostilni in sam umrli Gleispach, ki gotovo ni  bil nasproti Slovencem „preobjektiven", je izrazil denunciranim gospodom svojo zadovoljnost na „neuspehu preiskave".   Ko so pa gospodje,   ki   se jim je   storila krivica, zahtevali,   da   se jim pove imena denuncijantov,   da   bi jih  lahko   prijeli za njih zlobna  ušesa,   ki   slišijo   tuđi to, česar nikjer ni   slišati,   se  jim   ni ugodilo.    Tako  je   slovenski   uradnik tuđi na Kranjskem   izročen   nenaklonjenosti raznih nemškutarskih  maza-Čev in naša višja oblastva skrbno pa-zijo   na   preobčutljiva  nemškonacijo-nalna kurja očeša.    Tuđi   letos   so se baje   zopet   oglasili   gospodje   denuncijanti in so ovadili tri gospode uradnike    na    nadsodišče    v    Gradcu    in enega na deželno   vlado  v  Ljubljani, ker   se   je   neki   peti   gospod,   ki pa slučajno ni uradnik,   v   tukajšnji ka-varni izrazil,  da bi se   moralo v No-vem mestu slišati več   slovenske   go-vorice, in je  bil takrat   slučajno v družbi    omenjenih   stirih    uradnikov. Onega gospoda, ki je  „kriv",   seveda nišo mogli denuncirati,   zato so pa s tem   večjo   slastjo   uradnike,    ki   nišo ničesar   zakrivili.    Takšno je viteštvo teh naših Ijubih somesčanov.     Ker v Noveni mestu te   zlobne   ovadbe   no-čejo  prenehati,   bo   treba   skrbeti narodnim krogom, zlasti čitalnici, za to, da se vsa   takozvana   nemska   družba izk'juči iz čitalnice,   dokler   ne pone-hajo    enkrat   za   vselej    te    lažnjive, zlobne denuncijacije.    Pri   nas   se je „Nemcem" vedno dobro godilo; imeli so  ćelo v čitalnici malone prvo vlogo pri vseh veselicah, v čitalniških pro-storih in drugod se je njim na ljubo preveč   nemškutarilo   iz   same   uljudnosti in — lahko  se trdi  — narodne mlacnosti,  dasi njih število ne   znaša niti 2 %;   Slovenci   so   bili   in   so   še elani nemške kazine. To je pač višek narodne strpnosti!    In   za   vse  to te infamne denuncijacije! Tuđi slovenski uradnik ima pravico spregovoriti vča-sih   v   veseli   domači   družbi   prosto besedo o katerem si bodi   predinetu; če se   pa   taka   beseda,   primerno   iz-premenjena   in   razširjena,   pobere   in nese naprej z nelepim namenom, do-tičnemu škodovati,   tedaj  je   to infa-mija   prve   vrste.    Kaj   se je   vse že
godilo v novomeški „nemški" družbi, kjer so biJi tuđi navzoči uradniki, in vendar Slovenci tega nišo nikjer „po-rabili", dasi je bilo v mestu splošno znano. Umazanih sredstev se s p o -doben človek ne poslužuje, čas bi že bil, da bi enkrat tuđi naša nad-oblastva prišla do prepričanja, da spadajo denuncijacije — v koš.
Il Kostanietice. Pretekli teden smo spremili blagopokojnoga gospoda odvetnika dr. Frana Prevca k zadnjemu počitku. Število krasnih vencev, kakor tuđi udeležencev sprevoda je pričalo, koliko spoštovanja in ljubezni je užival raj ni v vseh slojih prebi-valstva. Sorodniki, znanci in prijatelji &o prihiteli z Gorenjskega, iz Ljubljane, Krškega, Novega mesta, Šent Jerneja in Sv. Križa; prosti narod iz okolice, mešcanstvo, učiteljstvo, urad-ništvo ter drugo odlično obeinstvo so izkazali zadnjo Čast blagemu pokojniku. Zastopana so bila društva: „Narodna čitalnica", koji je bil pokojni predsednik in ustanovitelj, „Prosto-voljni gasilni društviu iz Kostanjevice in Sv. Križa, mešcanska garda kosta-njeviška itd. Polnoštevilna mešcanska godba je na čelu sprevoda igrala ža-lobno koračnico. Pevski zbor mu je v zadnji pozdrav ob odprtem grobu zapel srce pretresujoči žalostinki „Nad zvezdami" in „Blagor muu. S težkira srcem smo se locili od njega. Dr. Prevc je bil blaga duša, odkrit dru-žabnik, kremenit značaj, vnet rodoljub in zvest narodnjak. Svoje dni je bil starosta „Dolenjskega Sokolaa v No-vem mestu in pozneje tuđi „Gorenj-skega Sokola" v Kranju. Vsled bo-lezni se je pred enim letom preselil iz Kranja v Kostanjevico, kjer je otvoril svojo odvetniško pisarno. Usta-novil je tu „Narodno Čitalnico", ka-teri je bil do zadnjega časa marljiv in vesten predsednik. Drugim narodnim društvom in korporacijam pa je bil vselej velikodušen podpornik. Zadnji čas je vidno hiral ter moral leci; 10. t. m. pa je v velikem trpljenju vsled srčne oslabelosti izdihnil svojo blago dušo. Nenadomestljiv in nepo-zaben ostaneš dragi prijatelj nam. vsem, pogrešal te bode pa tuđi pre-prosti narod, ki si mu bil posebno naklonjen. Bodi ti lahka zemljica slovenska !
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18  julija.
— Slažbeno poiovanje de želnega predsednika Schwarza PO Gorenjskem popisuje vladni po-ročevalec v sobotni štev. „Laibacher Zeitungu. To poročilo vzbuja naše zanimanje po vsebini in tuđi po pi-savi. Mi g. predsedniku, ako potuje kot privatnik, ne branimo, da dinira in supira pri takih osebah, ki njego-vemu nemškemu srcu najbolj ugajajo. Ako pa potuje kot cesarjev namest-nik, potem je, in to ga moramo poučiti, v slovenski domovini stvar nekoliko drugačna. V takem slučaju mu veleva uradna dolžnost, še bolj pa navadni takt, da slovenske javnosti ne žali. Taka žalitev pa se je posrećila g. Schwarzu pri njegovem po-tovanju na Gorenjskem na izrađen način. V dotičnem vladnem poročilu beremo, da je g. Schwarz na Jese-nicah „več ur" si ogledoval plavže Kranjske ind. družbe. Stanoval in obedoval je pri direktorju   Trappenu
in   obiskal     tuđi     soprogo  gen.   di-rektorja. Vse to je lepo, ako bi se g. Schwarz drugod tuđi tako Ijubeznjivo obnašal. Prišel je gosp. predsednik v Bohinj in si tam   ogledal   atelier sli-karja   Stohra,   ki   ga imenuje vladni izvestitelj    „einzig   dastehendes   reiz-volles Kunsterheimu.    Prišel je gosp. potem v slavni „nemški" Tržič.  Tam jo bil pri nemŠko-laški   firmi    Glanz-mann   &   Gassner   kuhan    in   pečen. Ogledal si je njeno predilnico, zajtr-koval in dvignil svoje   „na   zdravjea lastnikom   te   firme.    Poklonil   se je tuđi soprogam teh  fabrikantov.    Pozneje   je   prehodil   tovarne   Mally in Woline. Sedaj pa priđe g. dež. predsednik v Kranj ;    bil je v tem staro-davnem mestu, kakor piše vladni po-ročevalec, prisrčno   in slavno sprejet — in mešcanstvo se mu je poklonilo, kakor se spodobi. Ali se pa je gosp. dež. predsednik   Schwarz   tuđi vedel tako,   kakor   to zasluži   tako odlično in industrijalno mesto,   kakor je  starodavni   slovenski    Kranj    —   o tem hoćemo sedaj  govoriti.    Tu  smo bili na odločno   slovenskih   tleh   in nam se zdi, kakor da bi se g. predsedniku iz tega slov. kraja   zelo   mudilo, ker se   je   po    obedu    na    barona    Cojza gradu že s  popoldanskim vlakom od-peljal v Ljubljano. Da tukaj gospodi od vlade   ni   posebno   ugajalo,   izda vladni   reporter   že   po   svoji piša vi, ker tukaj   mu naenkrat   zmanjka   pri najbolj  odličnih meščanih, ki jih imenuje,    tista   beseda    „Herru, s katero je na Jesenicah   in   v Tržiču obsipal vsakega.   Da   eksistirajo    v   Kranju tuđi velike industrije, ki bi lahko zanimale dež. predsednika, to je on po-polpoma ignoriral.    V Kranju ima g. Vinko Majdič,   ki je   tuđi svetovalec trg. zbornice, kakor   tržiški   Gassner, velik umetni mlin, ki spada med naj -večje v Avstriji.    V Kranju ima od-ličen industrijalec gosp. Karei Pollak tovarno za usnje, in znano je. da njegova tovarna, ki tuđi eksportira, slovi daleč okrog. Mi vemo, da imenovana fabrikanta, ako tuđi jima gre zelo odlično    socijalno    mesto,   ništa   Časti -hlepna in se zaradi   tega ignoriranja ne bodeta   pritoževala,    še   manj ježila. Toda naša in slov. javnosti dolžnost je, čuvati   ugled  industrije   in odločno   protestovati proti temu,   da bi se ta dragoceni faktor našega na-rodno-gospodarskega razvitka uradno poniževal. Prepričani smo,  da se ime-  I novane tovarne gotovo nišo ponujale za kak obisk. To bi bilo od njih ne-takno.    Stvar   dež.   predsedništva je bila na primeren način zagotoviti tem tovarnam enako počaščenje, kakor se je naklonilo nemškim  tovarnam.   Mi, kakor rečeno,   nikakor   ne  zavidamo in nikakor   ne   grajamo   odlikovanja nemških   tovarn;   mi Jpa tuđi ne bo-demo  dopuščali ocividnega   ignoriranja slovenske veleindustrije. Narodni ponos    nam   veleva    tako postopanje odločno zavračati,   in mislimo, da bi bila stvar naše trg. zbornice, varovati ugled naše slov. industrije tuđi proti vladnim organom.
—  Izpljnvali SO 3e včeraj „Slo-venčevi"    posvećeni    in   neposvečeni uredniki v svojih noticah o liberalnih državnozborskih    poslancih.     Najbolj jim je v   želodcu   Plantan,    ki  je bil   v   odseku  za volilno   reformo in jih je tu dr. Šusteršiču   povedal   par bridkih   in  resničnih v    obraz in za-hteval, da bi  se bil moral dr. Šuster-šič, ko je koval z  Gautschem   volilni nacrt    za     slovenske   dežele,    obrniti tuđi na naprednjake za njihovo mne-nje, ne pa   zahrbtno   nastopati proti njim.  rSlovenec" pravi,    da Šusteršič tega ni mogel  storiti,  ker je Plantan bil  med tistimi,   ki    so   nesramno blatili „esebno poštenje" njegovo! To  osebno   poštenje    dr. Šu-steršiča! Svoje osebno poštenje sije Susteršič   sam    oblatil   z žlindro,    Čemur    je    vsa    državna zbornica pritrdila. Da je takemu Člo-veku bilo   najljubše,   daje   nemo-teno prodajal    koroške, štajerske   in primorske   Slovence,  ni prav nič čud-nega.   Čudno   bi  bilo   le,  če bi jih ne bil   prodal!    Sicer   pa   „Slovenčevo" vpitje   in    razgrajanje   čez   naše po-slance, ker   so   stopili Šusteršiču   na prste, dokazuje, da so si klerikalci v svesti    izdajalskega   pocetja    svojega voditelja in   da skušajo  s tem vpitjem samo  prikriti to sramotno dejanje.
—   Nerazumljivo   postopanje.
Kakor znano,    so   hoteli Kocevarji k
svojemu volilnemu   okraju   pridružiti
tuđi občino   Čeplje (v sodnem okraju
Črnomelj), ki šteje 2 91 Slovencev
in   101 Kocevarjev in pa obeino Do-
lenjo vas (v sodnem okraju Ribnica;,
v kateri  stanuje  187*2   Slovencev
in  320 Kocevarjev (v vaseh Grcarice
in Grčarske Ravne). Vsled ugovora s
strani Slovencev se občina Čeplje ni
pridružila       kočevskeniu      volilnemu
okraju, pač  pa je ostala v tem okraju
po pretežni   večini  slovenska   obeina
Dolenja   vas,    ker slovenski   poslanci
temu nišo ugovarjali. Zakaj neki ne?
Če se je mislilo na to, dc, bi utegnili
slovenski volilci pri morebitnem boju
med nem.-klerikalnim in nemskonacijo-
nalnim  kandidatom odločevati, naj bi
bile rajše ostale   v   kočevskem volil-
nem okraju občine Banja loka,   Fara
in Osilnica. Nikake potrebe pa ni bilo,
da se  je   320   Kočevarjeni   na  ljubo
raztrgal ribniški sodni okraj. Mislimo,
da je    dolžnost   občine   Dolenja   vas
kakor   tuđi    drugih obein   ribniškega
sodnega  okraja, da   temu postopanju
ugovarjajo   in odločno  zahtevajo, da
ostane občina   Dolenja vas v okraju,
kanior z ozirom   na   ogromno večino
slovenskega prebiva!stva   spada.    Saj
bi štel    kočevski   volilni   okraj   brez
občine Dolenja   vas med   1S8S4 pre-
bivalci   še   vedno   1437 Slovencev in
bi obsegal v jezikovno   mešanih   ob-
Činah    Draga   in    Trava   popolnoma
slovenske vaši    Novi Kot r214  Slov.)
Stari Kob ^163   Slov.) in Planina (77
Slov.)
—  Železniški napisi. „Edinost" piše:    Nam poročajo,   da so bile ne-
MT Dalje  v  prilogi. ~V9
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Sklenili smo, da utrdimo Kam-nik in da ga branimo z vsemi moč-mi proti Nikolaju Kolovškemu. Toda to je premalo. Prvi pogoj uspešni obrambi je vendar ta, da spravimo iz Kamnika tište sovražnike, ki prebi-vajo v mestu in od katerih nam preti največja nevarnost. Najnevarnejši teh sovražnikov je kamniški župnik, ki se povrne te dni sem, če ni morda že tu. Župnik je bil v Meugšu pri Adamu Kolovškem in se je gotovo ž njim domenil, kako bo pomagal njemu in njegovemu ocetu zavzeti Kam-nik. Najbolje bo, če župnika in njegove «omišljenike vlovimo in ko priđe Ko-lovški, mu posijemo v pozdrav njihove glave."
„Kaj vender mislite Bernard Stern-berga, je skoro prestrašen vzkliknil Pyrso. „Ali veste kaj to pomeni, ob-glaviti duhovnika rimske cerkve ? Sveta cerkev bi nas proklela ?u
„Ni me strah ne svete cerkve, niti njenih kletev," je odgovoril Bernard. „Kaj zato, da se župnik imenuje blago siv oljenca Gospodovega. Jaz ga imenujem izdajalca injaz predlagam,
da župnika damo obglaviti, čim se prikaže   v Kamnikuu.
Doslej popolnoma edine zboro-valce je ta predlog razdelil na dva tabora. Vsi so si bili v svesti, da jim zna biti župnik silno nevaren, vsi so uvidevali, da je neizogibno potrebno, odstraniti iz mesta vse izdajalce, ali mnogo jih je bilo, ki so se ustrašili Sternbergovega predloga Gotovo bi se bil vsakdo razveselil, čuvši, da so njih župnika našli kje zabodenega in mrtvega, ali misel, polastiti se bla-goslovlj enega duhovnika, ga obsoditi na smrt in mu odsekati glavo, ta misel se jim je zdela gorostasna. Duhovnik jim je bil vsem, kristjanom in pokornikom, nekako višje, nedo-takljivo bitje in zato se je velika ve-čina zborovalcev uprla Sternbergovi zahtevi, vsled česar je nastal prav re-sen razpor.
„čujte, možjea je končno zakli-cal Pyrso. Vprašajmo se pred vsem : Ali je res treba župnika in njegove izdajalske zaveznike ubiti? Ne! Kaj bi dosegli s tem? Nakopali bi si le novih sovražnikov. če umrje župnik danes, ima že jutri naslednika in ta bo ravno tako naš sovražnik kakor njegov prednik. Zato vam svetujem: Nikar se ne dotaknite župnika, da ne
dobi naslednika: odpravite ga iz mesta tako, da bo še vedno imenoma naš pastir, a ne bo iinel moči nam škodovati. Naša naloga je, pripraviti župnika do tega, da sam s svojimi pristaši zapusti mesto. V tem slučaju nam ne bo nihče mogel ničesar očitati in nam bo naš boj s tem le olaj-šanu.
Zborovalci so Pvrsov predlog sprejeli z živahnim pritrj evanj em in s pravim veseljem, da je našel tako dober izhod.
„A kako naj se izvede ta sklep," je vprašal stari David.
„To bodi stvar poveljnikov, ki si jih morate danes izvoliti. Jaz predlagam, da si izberete za poveljnika oba grofa Sternberga."
Ta predlog je vzbudil pravo nav-dušenje med mestjani. Pyrso je bil bolehen in zato so mestjani želeli, da bi kdo drugi prevzel poveljstvo, toda bali so se, da bi vrlega plemenitaša razžalili, če bi koga drugega izbrali za poveljnika. Ko jim je zdaj Pyrso sam nas veto val boje vit a grofa Stern-berga za poveljnika, jih je to silno vzradostilo, saj je s tem Pyrso ugo-dil njih najvecji želji.
Namen sestanka je bil s tem do-sežen. Edino    stari   David   je moral
vsakemu posamiČnikn še odkazati orožje za njega in njegove ljudi, potem so se zborovalci začeli razha-jati.
Bernard Sternberg je bil že pri vratih, ko se je spomnil, da je spre-jel poziv na dvoboj v podzemski dvorani, ležeći pod cerkveno rakvijo. Krvosrd ga je sicer nagovarjal, naj ne ostane in isto tako so mu prigo-varjali tuđi različni prijatelji, ali Bernard se ni hotel vdati, Češ, da mora še prav sedaj, ko je iz voljen zapo-vednikom, pokazati, da se ne boji niti živih niti mrtvih bitij, ne ljudi in ne duhov. Bernard je ostal sam v podzemski dvorani; za vse slučaje je prosil Davida, naj skrbi, da bodo od-prte vse duri in da bodo vsi prostori razsvetljeni.
Prišedši na dvorišče Davidove hi-še je Krvosrd naletel na Luko, ki je sedlal konje in v torbe spravljal jedila in privezaval ob sedla velike mene vina. Luka ni prikrival svoje nevolje, da bo moral zopet zapustiti hišo, kjer se tako dobro je in pije, kakor le še v kakem samostanu inje samo kratko in osorno odgovarjal na Krvosrdova vprašanja.
,,čujte Luka," je rekel Krvosrd, „povejte mi  na svojo čast — kakšen
je Krištof Zlatopoljec v boju? Kako se bori z niečem? Kako se bori s sulico."
„Najbolje bi bilo, 5e se posku-site z njim na meče in na sulice. Svetujem vam pa, da pripravite prej de-nar za  pogreb."
„Kadar bodo tebe, Luka, obesili, bodo morali tvoj jezik posebej pohoditi, drugaČe bo še naprej stresal nesramnosti". Krvosrd je bil resnično ozlovoljen, da ni dobil primernega odgovora in ni slutil, da se je s svojo   opazko Luku prav moćno prikupil.
„Da, da, gospod Krvosrd, dober jezik je za tri meče," je zadovoljno menil Luka. „Kar pa se tiče mojega gospodarja, sem vas le prijateljsko posvaiil. Nikar se ne spusčajte ž njim v kak boj. Čega prime boje vit ost ali Če misli, da je svoji časti dolžan, da sprejme kak boj, potem bi Šel če treba z gosjim peresom proti sekiri. In šel bi v tak boj s tako vdanostjo v svojo usodo, kakor sem jo pokazal jaz v Sveti deželi, ko sem tri dni za-pored pil samo vodo, kar je pač ena največjih nesreč, ki more zadeti vin-skega bratca".
„Toda — zdaj nima Zlatopoljec niti sulice, niti meča, nitibodala, da, niti ostroge nima pri sebi."       (Dalje prih.)
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 162, One 18. julila 1906.
I featere nemško-italijanske table I o b železniski progi nadome-I ičene s tro jezični mi, kar bi kazalo, da hoće železniška uprava vpo-števati ogorčenje slovenskega dela prebivalstva o novi železniski progi fla tržaškem ozemlju. Toda visoki i^o>podje naj nikar ne mislijo, da so < tem že plaćali vse svoje dolgove uasproti nam. Ne, mi hoćemo imeti na naših postajali vse napise tuđi v clovenskem jeziku 1 In dokler ne dosežemo tega, ne odjenjarno. Tuđi se ne zadovoljimo z nobeno obljubo. Sele, ko borno videli na svoje oči tuđi slovenske napise, odložimo svoje orožje. Torej ven s slo-venskiini napisi!
— „Slovence" in obč. volitve SS ColUi    Izid obČ.  volitev   na Colu je „Slovenec" naznanil z  dopisom, ki je bil spisan, š e predno sose vršile volitve.    Dokaz tega je, da so v dopisu imenovani  župan   in   svetovalci Iz imeni in med poslednjimi tuđi Fran Kožinan, ki bi bil sicer silno rad portal svetovalec in se je   te   časti   ve-selil kakor birmanec kolača, kateremu pa sreča  ni  bila   mila.    „Slovenčev" dopisnik ga je imenoval za svetovalca, ali možje ga nišo izvolili.   Ta dopisnik je   kar   veselja   brenčal,   ker   so obe.  volitve   iztekle   za   naprednjake neugodno. Ponosno je oznanil, da so iberalci propadli,   klerikalci pa zina-^ali. Pa to se ne sine doslovno vzeti. Xaprednjaki nišo sicer dobili   večine, a spravili so vsaj pet   svojih   zvestih ; ristašev v odbor.    Klerikalci pa ni-inajo v odboru nobenega  zastopnika, kaj ti   ostali   odborniki — po   številu jih je 13 — sploh nimajo niČ prepri-v'anja  ter  so  z  županom  vred  čisto navadni   kimovci   in   hlapci   župnika Jancka.    Teh    kimovcev   ni   izvolilo judstvo iz svoje  volje,   ker  jim  za-;;pa in se strinja ž njimi,   marveč so bili   iz voljeni    le   vsled   Jančkovega pritiska.     „Slovenčevemu"    dopisniku bodi dan prijateljski   svet,   naj   nikar preveČ ne hodi na solnee.   Kdor ima maslo na glavi, se mora solnea izogi-bati, in kdor sedi v stekleni hiši,   ne I   11.1 e kaninov metati okrog   sebe.     Ce '* dopisnik ne bo ponižnejši,   pridejo  v javnost  stvari,   ki   so   ćelo   na   Colu samo  nekaterim  znane,   ki  pa  znajo biti dopisniku skrajno neprijetne.   Še nekaj. Na zadnjem klerikalnem shodu v Vipavi je bil tuđi   znan   kričac,   ki =^e drzne od tedaj poštenjaka   g. An-ireja   Rovana   s   Cola   imenovati   v -Slov."   žlindrovca.    Povod  temu je   zanimiv.    Na   shodu  v Vipavi  je Ir. Susteršič po   svoji   surovi   navadi zabavljal   na   naprednjake,    češ,    ali boste   volili   dr.   Tavčarja,    dr.   Fer-janeiča   ali   Plantana.    Gosp.  Andrej Rovan je takrat zaklical vmes:  rMo-guee da takega,   kot je dr. Suster-šič z žlindro.u    SusteršiČ je takrat poskoči!,   kakor   bi   ga   bil gad pičil, Stefe   pa   se   je   zapodil   kakor   kak prepeličar med deteljo in   izpraševal, kdo je  to zaklical.    „Jaz  sem  to rekel."    Štefetu  se je  zdelo,   da je najpametneje,   če   se   ogne korenjaka Kovana in stisnil se je ter jo odkuril. Od tega prizora  imenuje „Slovenec" g. Rovana žlindrovca.   To se le upa, ker ga ščiti poslanska imuniteta Mačeta Žitnika.    Ta   Žitnik  je   sploh >aino zato poslanec,   da s svojo imu-niteto varuje lumparije naših   đuhov-nikov,   za   kako    delo   v   drž.   zboru cako ni, že ker niČesar ne zna  in   se tuđi ni ničesar učil.   Gosp. Kovan se klerikalcem   lepo   zahvaljuje   za   pri-imek, ki bi mu ga radi obesili.    Naj pridrže   klerikalci   ta   priimek   le   za tistega,    kateremu    ga   je    sodišče pripoznalo zrazsodbo, daima od žlindre umazane roke.   Kakor  rečeno,   je   župnik Janček   silno vesel   zmage   svojega   terorizma   pri volitvah.    Žal,   da je v kelih   njego-^ega veselja padla jako grenka kaplja. Oolska učiteljica pojde s  Cola — na obeno radost  vsega  ljudstva.    Imela je hrano pri župniku in   naravno je, da jo  bo  ta  pogrešal  in   da  za   njo pretaka solze.
— Pri volitvi županstva mestne obćine Školja  Loka  so  bili zopet izvoljem:  Za župana: g. Niko Len-cek, c. kr. notar; za svetovalce: gg. Lovro   Sušnik,    Konrad   Pecher, ^asper Čarman, in dr. Ant. Arko.
—  »Slovenska11 in „Hrvatska
Matica".   Odbor   „Matice Hryatskeu
je v zadnji seji sklenil, da bodo člani „Matice Slovenske" dobivali knjige „Matice Hrvatske" za polovično letno Članarino, namreČ za tri krone, kakršen sklep je storil tuđi odbor „Slovenske Matice" glede Čla-nov „Matice Hrvatske". Hrvatski listi se vesele nad stremljenjem poverje-nika za „Hrvatsko Matico" v Ljub-lja-ni, g. Podkrajška, in pričaku-jejo, da poverjeniki „Slov. Matice" v Hrvatski ne bodo zaostajali za njim. Upamo torej, tla bodo Slovenci v čim največjem številu pristopali k „Slovenski" in „Hrvatski Matici", ker se jim za par kron nudi obilno lepih poučnih in zabavnih knjig.
—  0 Stritarjevem Jubileju pri-občuje daljši članek v Krakovu izha-jajoČa   poljska   revija  „Swiat   Slo-wiaiiskiu.    Pisatelj  Članka   piše do-kaj obširno o   Stritarjevem   življenju in slovstvenem   delovanju,   navaja in ocenjuje njegova   dela   ter   riše v širokih potezah slavnost, ki jo je Stri-tarju   na   Čast   priredilo meseca maj-nika   v   Ljubljani   „D ruštvo   slovenskih     književnikov      in časnika rje v."
—  Slovenski pesniki v Rusih.
Ugledni ruski literarni zbornik „S1 a v-j a uski ja Izvestja", ki ga izdaja „Slov. blagotvoriteljno občestvo" v Petrogradu, priobčuje v svoji zadnji Številki prevod pesmi „Vprašanje" Josipa Pagliaruzzi - Krilana. Pesem je prevel N. N. No vic in sicer tako dovršen®, da se čita skoro tako kakor v izvirniku.
—  Odbor „Narodne čitalnice"
V Ljubljani   vabi   svoje   p. i.   elane,
da se tolikor možno mnogoštevilno udeleže Sešarkovega častnega večera, ki ga priredi slov. telovadno društvo „Sokol" v četrtek 19. t. m. ob osmih zvečer na vrtu „Narodnega doma". Odbor „Nar. čitalnice- se udeleži častnega večera korporativno.
—   Šentpeterska  moška   podružnica   Giril-Metodova   sklicuje izredui   obČni   zbor  na četrtek 26. t. m. ob $. uri zvečer v gostilno gospe Črnetove, po domaće pri Jerneju, na Sv. Petra cesti. Na dnevnem redu je naknadna volitev dveh novih zastop-nikov   za   družbitio   veliko skupščino, vršečo   se   2. velikega   srpana t. 1.  v Logatcu, ker sta prvotno v to  svrho voljena    poverjenika     odložila     svoj mandat.
—  Ruski večer.   Snoči je pri-
redil marljivi in požrtvovalni odbor „Ruskega kružka" na čelu mu gospa Terezina in g. dr. Ljudevit Jenko v mali dvorani „Narod-nega doma" ruski večer, prireditev, ki je bila za Ljubljano še doslej nekaj docela novega. Kako izredno simpatije vživa „Ruski kružok" v krogih narodnega ljubljanskega občinstva, je pokazala včeraj mnogobrojna ude-ležba. Simptomatično je, da seje snoc-nega večera vdeležilo razmeroma do-sti več rodoljubnih dam — gospe in gospic —, kar dokazuje, da ima naše ženstvo dokaj več smisla za idealna stremljenja „Ruskega kružka" nego moški. To je vsekakor lep pojav, ako prekaša naše ženstvo, ki je bilo doslej na glasu, da ni posebno pri-stopno narodnim idejam, v navduše-nju za slovansko narodno stvar ćelo nas moški svet! „Ruskij kružok" v Trstu je zastopala gospica M i 1 k a Mankoceva. Na večeru so bili tuđi navzoči odlični ruski gosti: ruski konzul v Trstu baron K j u s t e r z gospo soprogo in vseuČiliški profesor Zabolotskij. Na sporedu so bile tri deklamacije, dve pesmi in kratka dramatična predstava. Gospica K o b 1 a r j e v a je deklamovala s čustvom in umevanjem Nekrasovega prelepo pesem „Slezy materi^, gospica Zorčeva pa Lermontova divno „Pjesnj". Gospica Hamper-1 ej e v a je zapela dve romanci „Be-rezau in „Zavoronok" tako naravno, neprisiljeno in s tolikim čustvom, da zasluži vse priznanje. Pohvalno je nam omenjati tuđi deklamacije „Pti-čka i djati" Antona Antonoviča. Najkrasnejša in najinteresantnejša točka vsega sporeda je bila brez-dvoma dvodejanka „Dva raža sčastija ne bvvajet", ne morda zaradi igre kot take, nego zategadelj, ker se je v nj ej predstavljalceni dala prilika pokazati svoje znanje ruskega jezika. Ne borno se spušČali v oceno igranja, naglasamo samo, da so vsi predstav-ljalci, zlasti pa obe gospici Vajdi-čevainModičeva, resili svoje naloge čim najčastneje. Pred vsem pa nam je omeniti, da smo se naravnost Čudili, kako gladko in s pravilnim naglasom ste zlasti obe gospici govorili ruski jezik, da se nam je zdelo, da imamo pred sabo rojeni Rusinji. Občinstvu so vse točke izredno uga-jale, zato tuđi ni štedilo z zasluženim priznanjem. G. baron Kjuster je bil ves iznenađen in se ni mogel dovolj načuditi, da so se gojenci g. drja. Jenka večinoma že v enem letu mogli tako izborno naučiti ruščine. „Ruskij kružok" je poklonil gospe baronici Kjuster je vi krasen šopek, u^enciin učenke so pa izročili v znak hvaležno-sti gospe Terezini in gosp. drju. Ljudevitu Jenko košarico krasnih dehtečih rož. „Ruskij kružok" je eno
najimenitnejših in najvažnejših naših društev, ki je doseglo najlepŠe uspehe po svojem mirnem, a vstrajnem delu. Da se društvo tako krasno razvija, je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnemu trudu gospe Terezine in gosp.' drja. Jenka, za kar jima gre vse priznanje. Iz srca želimo društvu, naj bi vedno tako lepo vspevalo, kakor dosedaj, in da bi skoro napočil čas, ko bo povsod v Ljubljani že slišati blago-glasen ruski jezik.
—- Zrelostni  izpiti  na  c.  kr. moškem  učiteljišču   v   Ljubljani
so se vršili od 9. do vštetega 17 ju-lija. Izprašanih je bilo 33 gojencev. Od teh so napravili izpit: a) s slovenskim innemškim uČnim jezikom: Ivan Bajde iz Čemše-nika, Vinko Brus iz Police pri Višnji gori, Jožef Dolgan iz Zgornje Košane, Egon GregoriČ iz Kosta-njevice, Ludovik Jakofčič iz Mo-šenj, Lovro Kleindienst iz Ljubljane, Frančišek Korent iz Ljubljane, Jožef Lampe iz Kranja, Anton Lamut iz Sela, Pavel LavriČ iz Cateža, Frančišek Lončar iz Zagreba, Frančišek Marinček iz Žu-peče vaši (z odliko), Pavel Medič iz Ljubljane, Aleksander Nerima iz Kamnika, Rajko Novak iz Idrije, Frančišek Podbregar iz Ljubljane, Rudolf Polj an ec iz Ljubljane, Er-nest Radovich iz Gorice, Viljem BožiČ iz Loža, Alojzij Selinšek iz Sv. Ivana pri Ptuju, Anton Šepa h e r iz Semiča (z odliko), Ernest SusteršiČ iz Ljubljane, Emil Tom-Šič iz Trebnja, Vinko Zaletel iz Ljublj ane ;b)s slovenskim u č -nim jezikom: Hinko Paternos|t iz Ljubljane, Vinko Robi jek iz Kresnic, Friderik Drmelj iz Cerk-nice; c) štirim gojencem se je dovo-lil ponavljalni izpit iz enega pred-mera, dva sta pa reprobirana za ćelo leto.
—  Za Vilharjev spomenik je
daroval opetovano znani notraujski rodoljub in veletržec g. Fran Hren 20 kron. Živel darovatelj !
— Za tretje porotno zasedanje
tekočega leta so poklicani: pri dežel-nem sodišČu ljubljanskem g. dež. so-dišča predsednik Al b er t Levičnik kot predsednik porotnega sodišča, za njegovega namestnika pa gg. deželno-sodni podpredsednik Josip P a j k , višji deželnosodni svetnik Julij P o-lec in deželnosodni svetnik Adolf Elsner; pri okrajnem sodisču v No-vem mestu gosp. okrožnega sodišča predsednik dr. Jakob KavciČ kot predsednik porotnega sodišča, gg. višja deželnosodna svetnika Ludovik Go-lia in Ivan Skrlj pa kot njegova namestnika.
Preklic  izleta „Slov.   pla-ninskega društva" na Crno prst
v Bohinju. Ker se os ebni promet na Bohinjski železnici prične sele 23. fc. m., se na dan 22. t. m. določeni izlet „Slov. plan. društva" preloži na dan, ki se bo pravoČasno v dnevnikih objavil,
—  PorOČil se je danes   gospod dr.   Vinko    Hudelist,    praktični zdravnik   v   Velikovcu   na Korokem, z    gospico    Anico     Soosovo     iz Ljubljane.     Novoporočencema    naše iskrene čestitke!
— Najmlajša podružnica „Slovenskega planinskoga društva" v Litiji umeva jako dobro svojo nalogo, zato se tuđi prav  lepo razvija.   Vidi se,   da je  nje  vodstvo y pravih, de-lavnih  rokah.   Navdušenje za planin-stvo je'med člani veliko. Sedanji odbor  je   napravil  že veliko   markacij. Ponašati  se  sicer  ne moremo s tako divnimi romantičnimi lepotami, kakor naša   Gorenjska,   a imamo precej slikovitih   krajev   in prav hvaležnih iz-letov, ki jih je mogoče v enem dnevu napraviti. Za letošnjo sezono ima naša podružnica projektiranih   več izletov. Najhvaležnejši in   prav mikaven izlet je brez dvoma na Kum. Tja smo po-leteli v nedeljo,   dne   15. julija.   Pridružilo   se  nam je nekaj Ljubljanca-nov,   a iz Krškega  je pripeljal gosp. nadzornik Stiasnv  pet hribolazeev. Z jutranjim   vlakom   smo   se peljali do Hrastnika in od tod smo korakali po zložni poti na Kum, kamor smo pri-speli   ob   10. uri.    Niti   ćele   tri  ure nismo hodili. Razvila se je na Kumu
prav neprisiljena, prava odkritosrčna, planinska zabava. Vrstile so se govo-rice in petje. Omenjati moram zlasti požrtvovalnih dam, gospe kontrolor-jeve VreČkove in gospe načelnikove iz Litije Ane Kozlevčarjeve, ki so nam, dasi utrujene, stregle s čajem in kavo. Veliko srčnega smeha je vzbu-jal znani humorist, meŠčanski učitelj iz Krškega g. Humek. Hvala njemu in prej imenovanima gospema. V ne-skaljenem veselju nam je le prehitro potekel čas. Vračali smo se zopet na-zaj v Hrastnik s trdno nado, da se v kratkem vidimo na Sveti Planini. Vseh izletnikov nas je bilo 21, upati pa smem, da nas bode na Sveti Planini veliko več, ker se nam bodo pridružili vrli zagorski planinci. Na veselo svidenje na Sveti Planini!
—  Zagorski „Sokol11 v Smart-nem.    Iz Litije se nam piše: Pri-hodnjo nedeljo, dne 22. julija priredi vrli zagorski ^Sokol" izlet v prijazno
Šmartno. Kakor čujemo se ŠmarČani prav pridno pripravljajo za dostojni sprejem čilih gostov Sokolov in Sokolić. Naj bode vrli zagorski „Sokol" prepričan, da ga sprejme tuđi Li ti ja in s tem pokaže, da ve ceniti njegovo vrlo narodno delovanje. Apeliramo torej na narodni čut Litije, zato prosimo, da okrasite svoje hiše s trobojnicami in da s tem pokažite, kako drag in ljub nam je „Sokolu. Litija je še vedno pokazala svoje narodno lice, zato prav nič ne dvomimo, da stori svojo dolžnost tuđi ob prihodu zagorskega „Sokola". Na zdar in na veselo snidenje!
—  Bralno in pevsko  društvo
„Toplice" V Toplicah razvije slo-vesno svojo društveno zastavo v nedeljo dne 29. t. m. ob 4. uri popol-dne s sledečim sporedom: 1. Ob polu 4. uri slavnostni vsprejem došlih društev. 2. Ob 4. uri slavnostno razvitje. 3. Po razvitju ljudska veselica s so-delovanjem nDol. Sokola" in y,Dol. pevskega društva". Telovadba, petje, šaljiva pošta, srečolov, maj itd. Pri veselici svira meščanske garde godba. Vsa p. n. društva in si. obeinstvo, katero namerava priti z dopoldanskim vlakom, se opozarja, da se lahko ogleda gorke kopelji, park i. t. d. K obilni udeležbi vljudno vabi
Odbor.
—   Gospod  Armin   Oradišnik naj se briga bolj   za   svojo solo, kakor   za   politiko, — to  je   ves „Slo-venČev" odgovor  na   znano postopa-nje   nadučitelja   Gradišnika   v   Celju ob priliki letošnje birme.    Nato   mo-druje    „Slovenec",   čeŠ,   da   od   časa, ko je postal   g. Gradisnik   vodja de-ške sole celjske, leto za letom odhaja več učencev na nemško solo. To oči-tanje kaže najbolj jasno, kako zloben, neveden ali kratko viđen je „neznani" dopisnik „Slovenca".    Kaj ti   bas  na-sprotno je istina.    Ko   bi  leto za letom odhajalo več učencev na nemško solo, bi bila  vendar   posledica  temu, da bi danes — ko vodi  g. GradiŠnik že deseto   leto   to   solo — bili vsi razredi prazni. Toda glej Čudo! Pred g.  Gradišnikom   je   imel   ta zavod le
Štiri razrede, a danes jih ima — os em!! No, Če g. Gradisnik tako uničuje celjsko deŠko solo, po tem moramo biti le — veseli! — Kar se pa tiče dejstva, da so nemški učitelji spremili otroke v cerkev, slovenski pa — razven „najboljŠega", ki pa ne priđe več v poštev — nobeden, po-vemo „Slovencu" tole: Noben zakon ne zapoveduje učitelju, da mora spremiti učence k izpitu v cerkev, ampak je dano to na prosto voljo vodji, in ker so v tem slučaju ž njim vred vsi sklenili, da ne bodo delali štafaže crni gardi, so pri tem tuđi ostali. Predpisov pa učiteljem go-spodje Fon e tutti quanti ne bodo delali, najmanj pa g. Gradišniku, ker on najbolje ve, kaj je njegova dolžnost !
—  Utonil Je v   Celju pri kopanju v Savinji 1 lletni Oskar Feicht-mann.
—  Delravdiral  je poštni administrator   Rudolf Hanuš   na   pošti  v Lučanah  na   Štajerskem okoli 12.000 kron eraričnega denarja in jo neznano kam popihal. Hanuša, ki je komaj 20 let star, so pogrešili 15. t. m.
—  Koliko   je   vredna  samostanska   VZgOJa?   Poročali smo že, da   je   v   Stradenu    na    Štajerskem neka šolska sestra grozovito pretepala Tletno deklico,   ker ni odgovorila na vsa ji stavljena   vprašanja.    V petek se je vršila v tej    stvari   razprava v Cmureku inje bila šolska sestra Aua Jarman obsojena   na   pet dni    zapora    ali   50   kron   de-narne   kazni.    Ta slučaj  naj  bo v svarilo in pouk vsakomur, kdor bi se namenil dajati svoje   otroke v samostane v solo,    kjer   jih   pokvarijo te-lesno in  duševno.
—  Kavelj verige se Jezasadil
V telo 241etni Ivani Vehtič v Arnežu na Štajerskem, ko je skočila z voza. Kavelj je dekletu raztrgal telo do križa in jo tako razmesaril, da je v silnih mukah umrla v bolnici.
—  Na ptujski gimnaziji je bilo v preteklem ŠoJskem letu    205   dija-kov, med njimi le 36 Slovencev, ker Slovenci beže iz   germanskega   paša-lika ravnatelja Guba.
—  Nemški   turnarji  so   imeli pretečeno nedeljo v Ptuju svoj  „Gau-fest". Seveda ni smel manjkati ljubljanski    dr.    Binder,   ki je pozival studenta    Wastiana,     naj    zbudi nemš'vo dušo.    In res se je   Wastian takoj  vzdignil ter   zaČel   zbujati   ne-vedne ptujske nemškutarje za — vo-lilno reformo.
—  Stra&en konec tren želez-
ničarjev. V nedeljo je na kolodvoru v Brucku ob Muri na nekem želez-niŠkem stroju para s silno eksplozijo odtrgala zamašek, ki je zadrževal parni pritisk. Para je butnila v na stroju stoječega strojevodjo Wild-auerja, kurjača Antona Janka in strojevodjo J u 1 ij a Darnhorna, da so bili v trenutku opečeni do skrajnosti po vsem telesu, in da so v ponedeljek vsi trije umrli v groznih bolečinah.    Prva  dva sta bila iz
Maribora in sta vodila stroj, na ka-terem se je zgodila nesreČa.
—   Procesije  ni  pozdravil v
Labudu na Koroškem mariborski in-ženir Zimmermann, ki sejez avtomobilom tja pripeljal in mirno stal s svojim vozom pred nekim hotelom. Vsled tega je bil obtožen raz-žaljenja priznane cerkve, a pri ob-ravnavi oproščen od obtožbe.
—  Pri igri utoniL Pri Sv. Krvi na Koroškem sta se lovila dva dečka po cesti ob bližnji vodi. Eden izmed njih je pa stopil tako nesrečno,  da se je prekucnil v vodo, ki ga je odnesla seboj in da je bila vsaka pomoč brez-uspešna.
—  Kazalec na desni roki si
je odsekal peŠec Juri Justin 17. peš-polka v Celovcu, doma iz kranjskega okraja. Poškodovanec trdi, da mu je pri sekanju drv spodletela sekira, a se sumi, da se je nalašč sam poško-doval, da bi se rešil vojaške službe. Mož mora radi tega, ker je bil v Ameriki in se ni pravoČasno javil k naboru, služiti 4 leta.
—  Uboj. V nedeljo se je 421etni Josip Mavrič  v  Humu  na  Goriškem sprl v gostilni  z   nekim   sovaščanom. Kmalu  je   nastal   med   njima   krvav pretep, v katerem je Mavrič nasprot-niku prerezal  vrat,   da je  takoj   iz-dihnil.
—  Vožnja  z  avtomobili  med Opčinami in Sežano. S 1. avgustom vpelje   neki   tržaski  podjetnik   redno avtomobilno vožnjo med Opčinami in Sežano. Vožnja z Opčin v Sežano bo trajala 20 minut, nazaj pa 19.
—  Pod vlak se je vrgel blizu postaje   Vicentina   201etni   Peles    iz Rude. Vlak mu je odtrgal glavo. Ne-srecnež je storil ta korak zaradi tega, ker je bil njegov oče  zaradi  nekega nenravnega   zločina   obsojen   na   več mesecev ječe.
—  Požar.   V petek je   v   Pulju pogorelo   skladisče   drogerije   g.   To-minca. Škode je 20.000 K. Tominc ni bil nič zav^rovan.
—     Smrten  padec  pravoslav-
nega duhovnika. V Tounju na Hr-
vatskem je padel iz vlaka na doslej neznan način pravoslavni katehet ra-kovačke realne gimnazije Adam IMuždek. Pri padcu se je ves razmesaril in mu je bila razbita zlasti glava.
—   Za  slovo v zaporu.  Pred
par dnevi je prišel posestnik Anton Šepec iz Ravne na Hrvatskem v pi-sarno g. Dolenca v Kolodvorskih uli-cah z namenom, da kupi vozni listek za Ameriko. Istočasno je plače vala vozni listek lGletna Neža Marinčeva. Šepec pa je porabil priliko in ji iz-maknil z miže lOkronski zlat. Marin-Čeva je to opazila in zahtevala od Šepca denar nazaj. To ga je pa silno razžalilo in je takoj Šel, kakor je re-kel, po stražnika. Zaman so čakali v pisarni Šepca, da bi bil prišel s straž-nikom in dal oškodovanko „aretovati". Ker Šepec ni hotel iskati stražnika, je potem začela njega iskati policija in ga drugi dan res izsledila in dejala pod ključ. Nepoštenjakovič bode mogel šefe po prestani kazni iti v obljubljeno deželo.
—  Nesreća« Včeraj so se splasili konji v Velendolu pri Ribnici vozniku Antonu   Štimacu  iz   Črnega loga pri Dolnicah,   ko   je peljal seno in sedel na vozu. Padel je z voza pod voz in mu je šio   kolo čez  prsa ter ga tako poškodovalo, da so ga morali prepe-ljati z rešilnim vozom v deželno bol-nišnico.
—  Pobegnil je včeraj  popoldne od zgradbe gimnazijskega poslopja na Poljanski cesti prisiljenec Tomaž Pret-
nar, rodom z Bleda. Pri pobegu je pokradel hisniku Ivanu Novaku zelenkasto loden obleko, svojo pa popustil.
—  Za potnike,  oziroma izse-
ljence, ki hočejo iti v Transval in Oranje kolonijo, so izdane glede do-volil potovanja po teh deželah olaj-Šave, in sicer potnikom za te ni treba prositi pri konzulatih, ampak se vsakdo lahko naravnost obrne na tajnika v primorskih mestih, kjer se dobi v to svrho potrebno dovolilo.
—  Sprla sta se včeraj popoldue v   skladišču  v   Predilnih  ulicah št. 4 delavca Ivan Klemen in Jožef Bežek.
Med prepirom je Klemen zgrabil za sekiro in z ujo udaril po glavi Bežka tako, da ga je težko telesno poško-doval. Klemena so dejali pod ključ, Bežek pa bo moral v bolnišnico. Na vprašanje, zakaj ga je udaril, je Klemen odgovori!: nZato, da ga je bo-lelo."
—  Zatekel se je Še dne 9. t. m. k postreščku Antonu Kosu na Bregu št. "2 mlad,  bel psiček s črnimi lisami. Lastnik ga dobi pri Kosu.
—   Delavsko  gibanje.   Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 92 Slovencev in 12 Hrva-tov. V Budimpešto se je odpeljalo 22 slovenskih rudarjev.
—  Izgubljene in najdene reći.
Krojaški vajenec Anton Vicič je iz-gubil denarnico, v kateri je imel 2 K 60 vin. — Šolska učenka Gizela Kraljeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 5 K denarja. — Trgovski potnik g. Oton Milller je pozabil včeraj v vozu njakarja Lovrenca Škofica
denarnico, v kateri je imel 50 kron 40 vin. denarja. — bolska uČenka Olga Cehova je izgubila zavitek s svilo in Čipkami, v skupni vrednosti 3 K 60 vin.
Krojač  Anton  Strni&a nas
prosi, da objavimo, da on s Petrom Strnišo, ki je zaprt, ker je v Kopa-liških ulicah kradel perutnino, ni identičen in tuđi ž njim ni v sorodu. fee ne poznata se ne.
—  Kvartet ljubl]anskih šram-l]ey koncertuje jutri zvečer v hotelu „Ribnik"  v  Postojni.    Začetek   ob 8. uri. Vstop prost.
*  Najnovej&e novice. Italija
naglo pomnožuje svoje garni-zije ob avstrijski meji. Zadnji čas je premešcenih zopet več polkov 6. voja proti Vidmu in Tržicu.
—   Maksim   Gorki   leži   hudo bolan   v   vili   nekega   mecena   blizu New-Yorka.
—   Major   Drevfus  je  pride-
Ijen artilerijskemu ravnateljstvu v Vin-cennesu.
— Poneverilje blagajnik češke industrijske banke v Pragi, V. Kudej, nad   60.000 K   ter   pobegnil   z   neko gledališko igralko.
— Medvedje napadel turistiško družbo   v   Tatrah   ter   raztrgal enega turista.
—   Tovarna   za   dinamit je zletela v zrak vSt. Pavlu (Amerika). Ubitih je 25 oseb.
—  Požar je uničil  veliko to-varno   za   olje  Morel i.  dr. v Borde-auxu. Škode je nad tri milijone.
—  Sibirska kuga se je začela širiti v okraju  Bjelostok  med ljudmi in govejo živino.
*   105 let stara in še vedno mlada.   V Xew-Yorku je umrla 105-letna Mary Fay. Ko je zdravnik pre-iskal mrtvo truplo,  je spoznal, da je ženska moćna kot kaka druga pri 35 letih.   Vsi organi so bili do ćela trdni in le na možganskih arterijah je bilo opaziti znamenja razpadanja. Zobje so bili popolnoma ohranjeni.   Starica se je   živila   zadnjih 40 let le od mleka in kruha.
*  Maćeha svojega moža. Dne
30. junija sta dobila do voljenje za poroko Tj. M. Lockhart in ga. Ottie Ijockhart. Po poroki bode ženska so-proga svojega tasta. Nevesta je stara 26 let, ženin pa 42 let. Sedanji ženin Li. M. Lockhart se je poročil pred pe-timi leti, to da po dveh letih je so-proga odsla iz mesta in za časa njene odsotnosti je prosil L. M. Lockhart za razporoko in je tuđi dobil razpo-roko. Pred enim letom se je poročil rnlajši Lockhart s sedanjo gospo Ottie Lockhart, toda kmalu po poroki je zapustil mesto in se ni vrnil dolgo časa; zato je soproga prosila za razporoko, ČeŠ, da je njen soprog odsoten brez posebnih vzrokov. Od Časa njene razporoke je služila pri svojem tastu. Ko se izvrši poroka bode postala ženska soproga svojega tasta in mačeha svojega bivšega soproga.
*  Napoleon I. epileptik. O na-poleonu je znano, da je bil zelo razdražljive narave. V njem  se je poja-vil čestokrat   nekak  razdirajoči   duh, da je uničeval najdražje umetnine pri ministrskih    sejah je z oštrim nožem
vbadal v dragoceni naslanjači z okna je streljal dragocene tiče, ki jih je redila na vrstu cesarica. Vsi ti pojavi pričajo, da je bil veliki vladar zelo nervozen, a dokazi so ćelo, da je imel nekake božjastne napade. Neko noč je prenočevala v Saint Cloudu pri Napoleonu lepa gledališčna igralka George. Nenadoma pa je postal cesar na njeni strani nezavesten. Igralka je začela vpiti na ponioč ter alarmirala ves grad. Ko je Napolen zopet od-prl oči, stali so okoli njegove postelje v tajni spalnici njegovi dvorjaniki adjutanti in tuđi — njegova žena cesarica Josipina. Seveda je bil položaj za Napoleona in njegovo ljubico skraj-no nevšečen. Sieer pa je Napoleona pozneje v Moguncu tuđi na strani cesarice napadla slična božjastna ne-zavest.
*  Vladar   v   bolnišnici. Viljem HL veliki knez   Luksenburški,   je bil oddan v bolnišnico St. Blasius.  On je popolnoma   mrtvouden in ni zmožen storiti ničesar; kadar hoČejo,  da pod-
piše kake uradne zadeve, morajo voditi roko po papirju. Ta bolezen je važnega pomena za vladarsko rodo-vino, kajti veliki knez Viljem III. ima šest hčera, a sina nima nobenega, da bi mu nasledoval na vladarskem pre-stolu. Viljem III. je zasedel prestol meseca novembra lanskega leta. Ker sedanji vladar ne bode skoro gotovo nikdar več zmožen vladati, bodo vlade najbrže izvolile novega vladarja za 1 veliko kneževino Luksenburško, kate-ri pa seveda ne bode iz sedanje vla- ] darske rodbine.                                      j
*    Osveta  radi   izneverjenja    } milijonarjeve žene. V New Yorku
je ustrelil   milijonar Harry Thaw ar-    ( hitekta Whiteja med gledališko igro,
ker mu je odpeljal ženo, bivšo igral-    i
ko Nesbee.    Thawcva   rodbina  je   v    ]
Pittsburgu ena najbogatejših   in naj-     .
pobožnejših. Morilca so zaprli. Zago-    *
varjali   ga   bodo najboljši   odvetniki    k
republike   ki bodo predlagali posebno    (
komisijo, da preišSe milijonarja in ga spozna blaznim.
*  Kako potuielo vladarlL Rimski list   „Mesaggeio"   navaja  razno-vrstne priprave   ob popotovanju ita-lijanske   kraljeve    dvojice   v   Jakin. Za varnost je skrbelo 280 detektivov, 500 redarjev,   800 orožnikov in 9000 vojakov.   Policija   je   pazila   na vse balkone ulic, skozi   katere   se je  pe-ljal kraJj in je nekatere   tuđi zaprla. In to vse vsled anarhističnega   fanatizma.
*    Zloba    Irancoskega    humorista*    Ko   se je  nedavno  vozil francuski   humorist   Tristan  Bernard
iz Nizze v Pariz, je sedel udobno v prvem razredu in pušil. Njemu na-sproti je sedel star gospod, ki je bil bolan na pljučih. Ko ni mogel vec prenašati dima, je prosil Bernarda, naj preneha puši ti. Toda ta se za to ni zmenil in je spuščal še mocnejŠe kolobarje dima v zrak. Ko ni pomagala nobena prošnja, je poklical gospod sprevodnika in se temu pritožil. Sprevodnik je Bernardu prepovedal pušenje Toda ta, ne da bi prenehal, samo reče: „Vprašajte najprvo tega gospoda, kakšno pravico ima sedeti v prvem razredu.u Stari gospod zardi, obledi in sprevodnik ga iztira iz voza. Ko pa vprašajo sosedje humorista, kako je inog©! vedeti, da ima vozni listek drugega razreda, je odgovori]: „Prav lahko! Ko se je pri-kazal preje temu gospodu vozni listek nekoliko iz žepa, sem videl, da je iste barve kot — moj !u
*  Psiček —: morilec ćele rodbine*   V Ungvaru  na Ogrskem je 9-
letni hčeri tamošnjega evan. župnika obolel in poginil psiček. Kmalu nato je obolela tuđi sama. Zdravniki so konštatovali steklost. Izkopali so psa in videli, da je bil res stekel. Deklica je umrla; v svoji boli pa je ugriznila v roko očeta, mater in dve sestri. Ćela rodbina je morala takoj odpoto-vati v Pasteurjev zavod, Če že ni pre-pozno.
*  Povodnji  v Galiciji. V Galiciji :so prestopile mnoge reke bregove
in preplavile okolico. Številne mostove je voda odtrgala, žito na poljih je pokonČano, ceste in železnice so pre-trgane.
Telefonsko m uumm poročila.
Celje 18. julija Udeležba pri včerajšnji državnozborski volitvi je bila minimalna. Dr V o u šek je dobil samo okoli 2 00 0 glasov, dr. Povalej pa docela neznatno število. Izvoljen je bil seveda dr  Voušek.
Dun&j 18. julija. Državni zbor ima svojo zadnjo sejo v tekočem zasedanju v petek. Odsek za volilno reformo bo imel še ves prihodnji teden seje, dokler ne konca razprave o raz delitvi volilcih okrajev. Vlada bo parlament odgodila v soboto, 2 8. t m, in je opustila prvotni svoj namen, zasedanje samo pre kiniti
Dunaj 14 julija Dar.es so bili pri ministrskem predsedniku ba-ronu BecKu štajerski nemški poslanci Hofmann-Wellenhof, Pommer in Wastian ter za htevali, da se anulirav7. slovenski mandat na Stajer-skem Baron Beck je v svojem odgovoru naglašal potrebo, da se med strankami dcs?že sporazum ljenje in da konca odsek svoje (jelo o razdelitvi volilnih okrajev še pred poletnimi počitrrcami Na zahtevo nemšk^h pslancev ni dal ministrski predsednik nobenega dolcčnega odgovora.
Dnnaj    18  jubja     Odsek    za volilno   reformo  je danes nadalje-val razpravo o Češki.   Med dru-gimi  so  govorili Pergelt, Kra mar in Vsenemec Herold.   Per gelt   je   zahteval   za   Nemce   na Ćeškem 58 mandatov.
Dunaj 18. julija Iz Vranova na Moravskem se poraća: Urednik S u h a n e k se je vozil s svojo ženo, 41etno hčerko, sinom in nje govim prijateljem v čolnu po reki T i j i. Čoln se je prekucnil in vseh petero oseb je padlo v vodo. S težkim trudom se je posrećilo resiti sina in njegovega prijatelja, ostali trije so pa utonili.
Lvov 18  julija.   V Rudkih je    ! izbruhnila stavka poljedeljskih de lavcev. Poljski listi  z&trjujejo,  da je stavko povzročila ruska duhov-    ] ščina, ki je delavce naščuvala na odpor   proti   poljskim   grašćakom
Budimotita 18 julija Mini stra Kossuth in Daranyi ob-iščeta    oficijalno    milansko    raz-
stavo
Belgrad 18 julija. „Štampa" javlja, da je kralj Peter od mini-strskega predsednika Pašića kategorično zahteval, naj vlada konca carinski konflikt z Avairijo. Ker se PaŠićeva vlada noČe vdati, bo nastopila, kakor pravi „Štampa", ne samo miuistrska kriza, nego še nekaj drugega (?).
Petrograd 18. julija. Admiral Skrydlov je imenovan na-mesto umorjenega generala Č u h-nina za višjega poveljnika Čr-uomorskega brodovja.
Petrograd 18. julija. Glasilo kadetov „Rječ* javlja, da je car sporočil generalu Trepovu željo, naj stopi v stalni pokoj.
Petrograd 18. julija V ne-katerih predmestjih so jeli stav-ksti redarji. Zahtevajo povišanje plač
Tiflis 18. julija. Iz nekega šolskega poslopja je bila vržena ua ulico bomba, ki se je razletela in ubila pol cijskega načelnika Eden izmed atentatorjev je bil tuđi ubit. Vojaštvo je na dotično solo  streljalo.
Berolin 18. julija „B>rliner Tagblatt", ki je prvi prinesei vest o nameravanem atentatu na veli-kega kneza Vladimira, javlja sedaj, da je bil atentat plod raz-grete fantazije.
Vabilo
na
XXL redso veliko skupščino
,0 užba sv. Citila in Metoda v Ljubljani'
ki se vrši
tt IL-iOgratcuL
ucetrtek,dne2.au$ustal906.
VSPORED:
I.  Sv. masa ob Va 10. uri v župni cerkvi v Gorenjem Logatcu.
II.   Zborovauje   ob  \2  11.   uri na vrtu   oziroma v salonu   hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu.
1.  Prvomestnikov nagovor.
2.  Tajnikovo poročilo.
3.  Blagaj aikovo poročilo.
4.  Nadzorništva poročilo.
5.  Velitev družbinega vodstva :
a)  4 udov za upravilno dobo 3 let
b)   1 uda     „         „           „      2   „
c)   1    n                n                  1 leta.
Po   pravilih  izstopijo  letos   nasleđnji   udje iz družbinega vodstva:
1.  Dr. Ivan Milan Hribar, 2. Iv. Murnik, 3. dr. Ivan Svetina,   4.   Andrej Zamejic, Med   letom   sta  izstopila   1. Ivan Hribar
2.  Anton Žlogar.
6.  Volitev namestništva (5 članov).
7.  Volitev razsodništva (5 članov).
Voistvo družbe s*. Girila in Metoda.
V Ljubljani, dne 16. julija 19C6-
I'rvomeetnik :                   Jfamestni prvomestnik :
Tomo Župan.         Luka Svetec.
PRISTAVEK.
1.   Dne  2.   avgusta  odhod  iz  Ljnb ljane ob 5   uri 32 minat zjutraj.
2.  Po prihoda v Logatec   ob   6.   ari 30 minut, od Trsta seru   ob 8. uri   ^0 minut zajutrek v Gorenjem Logatcu pri g. županu Lenassiju.
3.    Po   zborovanju    skupni   obed   v prostorih hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu ob 1. uri. Zaradi obeda se je ndeležencem   zglasiti   do   31.   julija v hotelu   „Kramar*'.   Kuvert   brez   pijace stane 3 krone.
4.  Po obedu   razhod   po   Logatcu ia okolici. Ob 5. uri vrtna veselica v ho telu „Kramar".
5.  Odhod iz Logatca proti Ljubljani ob 10. uri   27  minut zvečer.   Prihod v Ljubljano   ob   11.   uri 25 minut    Proti Trstu odhod ob 6. uri   33 minut   ozir. ob 9, uri 27  minut.
tf~t          Bratje!
1\^5^ Jutri, v Četrtek, ob ^jjjl^ 8. uri zvečer se vrši na JJgSfcy vrtu „Narodnega doma" /tJ^JT^lj Sokolski večer, na Čast TV Wf dosedanjemu društvenemu ^^^^ upravitelju gosp. Fr, Š e -šarkji.
Sestindvajset let je mož društvu zvesto in vestno služil.
V priznanje tega mu brat starosta ob 9. uri zvečer v telovadnici ob nastopu „Sokola" izroči častno diplomo.
Bratje naj uvažujejo ta večer in pridejo v kroju polnoštevilno.
„Nazdarl"
Odtor.
Za prebivalo«  mast,  uradntfc« I. t. d.
Proti Ležkotam prebavljanja in vsem nasled-kom mnogega seđenja in napornoga dufiev-nega dela je aprav neobhođno potrebno do* maCe zdravilo priatni „Moll-ov Seidlitjs-pra&ek", ker vpliva na prebavljenje trajno in aravnovalno ter ima olajSevalen in topilen aCinek. Škatljica velja 2 K. Po po&tnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate'f aa DUNAJI, Tnchlauben 9. V lekamah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                                       3 31—10
Proti prahajem, luskinair in izpadanju las
deluj# najbolji« prlsnAit«
Taio-cHn imnirs
BOL lSLS»
caten oltrepčuje lusldee,   odstra-
ajuje   lunke  in   |irepr«čoj«  lzpw-
danje I««.
1 «t«klenlea as navodom ± H..
lazpo&ilja se z obratno pofito ne manj kot dvo staklenici.
Zaloga vseh preizkušenlh zdravll, medic. mil, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejiih parfumov, kirurgičnih 3bve2, sveiih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leustek^ v Ljubljani, Rtsljiia cista št. 1
;>ot©g novozgraienega Pran Jožefevega
inbiL mosta                49   28
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Glrlla in Metoda: Neimenovani gimnazijci v Rudolfovem T25 K. „Malo a iz srca"! kot preostanek v neki zadevi. v— Gospod Ante Kocjan zastopnik „Prve Češke" v Mariboru 18 K kot preo-tanek svote za C. in M. kres na Urbanu pri Mariboru pod geslom:
Na čast Cirila in Metoda
Zbrala tu se je gospoda,
Da zažgala bode kres,
Slovencem j sloves!
G. Ignac Kline v Črnomlju 2 K darovala „sladka kofetarca". — Gdć. Minka in Linči Herman v Kamniku 4 K, nabrali v veseli družbi na Potoku. — skupaj 25*25 K. Srcna hvala! Živcli darovala in darovalke!
Za Vilharjev spomenik: G. Fr. Pap-ler v Borovnici 2 K, dal g. Iv. Frole, želez-niški uradnik v Trstu za podarjeno palico. — SI. omizje „Sloga" v Zagorju ob Savi 5 K. Skupaj 8 K. Lepa hvala! Živeli!
Za „Učiteljski konvikt": SI. omizje „Sloga" v Zagorju ob Savi 5 K. Kot ostanek od literarne južine v Švicariji 3 K. Skupaj 8 K. Lepa hvala! Svoto smo izročili gosp. Dimniku.
Za   „Glasbeno  Matico" v Ljubljani:
Gospoda okrajni sodnik dr. Dojjan in ok-rožni zdravnik dr. Konvalinka v Žužemberku pošiljata vsak po 10 K, potrta vsled tragične smrti blagajnika „Glasbene Matice", v trdni nadi, da bode v najkrajšem času vse po-krito s prostovoljnimi prispevki. Skupaj 20 K. Lepa hvala! Živela!
Zahvala.
Velečastitemu g. Franu Zmazku f župniku pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, in blagorodnemu gospodu Maksu Lon-čarcu, trgovcu v Ptuju, se izreka za njiju uspešno in trudoljubivo delovanje v prilog saniranja šolskih razmer deške in dekliške ljudske sole v Ptujski okolici najiskrenejšo zahvala!                                                  2590
Ptujska okolica, 16. julija 1906.
Ivan Kaukler,
nadučitelj.
Zahvala.
Podpisani odbor „Slov. pevskega društva v Ptuju" izreka tem potom najtoplejšo zahvalo: vsem častitim pevkam in pevcem; posebno pa^še slav. mariborskima pevskima društvoma in ljutomerskemu pevskemu društvu; dalje akad. društvom „Triglav", „Tabor" itd., sploh vsem, ki so pripomogli, da je pevska slavnost dne 15. julija v Rušah tako sijajno uspela; lokalnemu odboru, oz. njegovemu predsedniku g. dr Gorišku; dalje g. Iv. Zemljicu, ki je z izvanredno spretno-stjo vodil pevske točke pri glavni vaji kakor tuđi pri koncertu samem ; potem slavni šoštanjski narodni godbi; vsem častitim gg. poverjenikom in onim damam in gospodom, ki so drage volje pospeševali društveni smoter v svojih krogih; slavni planinski vaši Ruše in predsedniku „Planinske podružnice'1 g.'Dav. Lesjaku; nadalje vsem čast. članom društva, gostom in preč. duhovščini; vsemu posvetnemu razumništvu, sploh vsem udeležencem slavnosti; vsem časnikom, ki so nas podpirali s prijavljanjem raznih do-pisov in vabil. Končno prosimo, da tuđi v bodoče podpirajo društvo po svojih močeh in pripomorejo, da se bode društvo krepilo, razvijalo in napredovalo v povzdigo slovenske in slovanske pesmi.
Za odbor „Slov. pevsk.    društva v Ptuju" Drag. Zupančlč                Val. Kajnlh
predsednik.                            tajnik.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 13. julija: Doroteja Schiflnger, usmi-^enka, 27 let, Radeckega cesta 11, jetika — Marija Vodvis, mestna uboga, 79 let, Gradišče št. 11, pljueaica.
Dne 14. julija: Josip Sadar, mitničar, 77 let, Rožne ulice 21, valed raka.
Dne 15. julija: Ana Vizjak, uSenka, 16 let, Škofje nlice 12, Endocarditia aeptica.
Meteoroloftldio poročilo.
ffilna nad oorjem    06»     Srednji sr*ćnl tUk 786.0 mm
Ča.   l8.^9!   i6               I
17. 9. iv.    739 6     20 5 si. svzahod     jasno         <
18  7. tj.     740 9     16 2     el.jng        jasno „   2. pop.  739 3     28 8  si. jsahod     jasao
Srednja *8erajšiUft temperatura: 21 2°, aor-■aalft: 19 8°. — PađftvUu vmm OC.                       |
Borzna poročila.
Lfabljanslui
„Kreditna   banka v Ljubljani"!
Uradnl kurzi dun. borze 17. julija 1906.    I
4*2°/. majska renta. . . . 99 60 99 BO I 4*2°/0 srebrna renta . . . 99-65 99 751 4°/. ivstr. kronska renta .   .      9970    9<jjjq I
4%      .     zlata           -     •  •     11795   1l?lf.|
4°/a omka kronska renta .      9510    9o3(jl
4<>/0      n      zlata           „     .     113*40   113 601
4°/# posojilo  dež. Kranjske      9915   10015!
47i°/. posojilo mesta Spljet !   100-60   101 501
4v!°/o         -            r,     Zadar       99 70   100 7QI
41/.°/o bos.-herc. železniško                          I
posojilo 1902   .   .   .     100 50   1015(1
4*/, češka dež. banka k. o.      99 50   Ioo-kI
4«/o       „         .          •    t *• ?•     10085   101 Hj
4l/i*/0 zast. pisma gal. dež.  u                       I
hipotečne banke   .   .  || 10010  101-hl *Vi0/o pešt.  kom.   k.  o.  z
10°/0 pr......     106 30   106-30
4V»°/o zast.   pisma   Innerst.
hranilnice.....     100 20   106 70
4Vi*/o zast- Pisma ogr. centr.  |
dež. hranilnice ...     lf;0—   10020
41/,°/0 z- Pis-  °gr- h»P- ban.     100-—   100 2J, 4l/a°/0 obi. ogr. lokalnih že-
leznic d. dr.     ...     100--   101-^
4t/,°/0 od1- ^eške ind. banke     10060   1015Q b
4°/0 prior. lok.   želez. Trst-                          I
Poreč......  !    99 90            li
4°0 prior, dolenjskih žel.          99-50  100-^H
Vit prior. juž. žel. kup. V^1/      320 50  322 :>QM
4Vt°/o avstr. pos. za žel. p. o.     100 35   101^3 L
Srećke.                                                      H
Srečke od 1. 18607,   .    .    .     217—   223-1
,      od 1. 1864   ....     27960   281 50 [1
,     tizske......     1&5 7O    157 75 li
,     zem. kred. I. emisije     286-    29a-|
.         n        n     H.       .           286 50   293 501
»      ogrske hip. banke   .     258-    2GG -1
,     srbske a frs. 100'—       97--    103 501
n     turske......I 163 90   1C4 90 1
Basilika            srečk« .   .   .       22 20     2-i 5j I
Kreditne               .      ...     464—    474-1
Inomoške             »      ...       79'-       8 •- 1
Krakovske           ,      ...       85-      92-1
Ljubljanske          »      ...         &G           61501
Avstr. rdeč. križa ,      ...           49 10        51 10 I
Ogr.       „        •     .       .    •    •         30' 10      32-151
Rudolfove            ,      ...         68-        G3 - L
Salcburške           ...               75- •        8l-~i
Dunajske kom.    w      ...      615-40    625 40 R
Delnice.                                                W
Južne železnice.....     165 75   166 7 L
Državne železnice .    .    .         672 25   673^1
Avstr.-ogrske bančne deln.     1685—1695 ^ I
Avstr. kreditne banke    .   .   | 666—   667 ^ I
Ogrske      „          „         .   .     804 —   8 0 - F
Živnostenske          „          .    .   | 242 -    243 - F
Premogokop v Mostu (Briix)   j 678—   680-5>jP
Alpinske montan    ....   i 673—   674- i
Praške žel. ind. dr,     ...   2736      274o-- K
Rima-Muranyi     ....       | 67050   672 50 B
Trboveljske prem. družbe i 268— 26950H Avstr. orožne tovr. družbe 683 - 580 -T Češke sladkome družbe     .     130—   135-[
Va'.ute.                                                r*
C. kr. cekin......       11"34     113s
20 franki.......       1909     19-liL
20 marke.......     2346    23-mn
Sovereigns.......      2396     24-Oill
Marke........     117-37   117 'V
Laški bankovci.....      9555    95 7.il
Rublji........     25125   252-
Dolarji........        484      6-
Žitne cene v Budimpešti. *
Dne 13. julija 1906.                1
Termin.                      m
Pšenica za oktober   .   .   za    50  kg K    7■:'
Rž           .   oktober   .   .    ,     60   .   .     G41H
Koruza   ,   avgust.   .   .    w     50   „,     6 21P
,         ,   maj za 1. 1907  ,     50  m   w    537■
3vea       8   oktober  .   .    „     60  „   „    6-n7P
21 , ceneje.                          ■
^H Potrtega srca naznanjamo vsem so- Hl] ^B rodaikom in znancem prežalostao vest, Ili ^M da je po dolgi ia mučni bolesni pre- II ^H minul nas ljubljeni oče, soprog, brat HR ^M in svak, gospod                                   HH
■    Pavel Dermota   i
^M                posestnik in trgovec                H
^B v 62. letu starosti, previđen a tolažili H ^H za umirajoSe.                                        H |
^B Pogreb raj ne ga bo dne 19 julija H ^B ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti H H v Sori.                                        lp .
^1       Đragega raj ni ka priporo^amo v blag H"^" ^M spomin in molitev.                              I
H       V   Sori   pri   Medvodah,   dne |
■  17. julija 1^06.                                  ■
H 2538             Žalujoči ostali. I
I        Zahvala.        I
^M          Povodom prebridke izgube svo- I
^m jega ljubljenega soproga, gospoda    I
I dr. FRANA PREVCA I
^M izrekam  vsem, ki   so  dragega   raj- I
■  nega  spremili  k večnemu  počitku, | ^M najiskrenejšo  zahvalo.                      |j ^m          Osobito se pa zahvaljujem pre- I ^M častiti duhovščini, gospodom urad- H H nikom vseh stanov, c. kr. priv. me- I ^M ščanski gardi kostanjeviški ter slavni I ^M godbi, gospodom pevcem za ganljivi I ^1 žalostinki,  si.   gasilnima  društvoma |
■  iz Kostanjevice  in   iz  Sv. Križa za |
■  njihovo udeležbo pri pogrebu.         I ^M          Istotako se iskreno zahvaljujem H ^M si. odvetniški   zbornici   kranjski,  si. H
■  „Narodni čitalnici kostanjeviskiu ter H ^1 vsem  drugim  darovateljem  za po- H H klonjene prekrasne vence in šopke. H
H      Kostanjevica, 16. julija 1906.  I
I ^582       Atfito lija dr. Prevotva. |
feta nova nje
La soba   8  kubinjo),   opravljeno,   na * K^ledoem   in   senčnatem vrtu,   odda I gostilna „pri Kroni" v Kranju.
11     ProdajalniSkega
0   tt,inega slovenskega in nemŠkega jezika sprejme knjigama       2G04
I iton Fiseher v Ljubljani.
I Stanovanje
5   ■ EnaSlovih uticah Si. 5 (.Narodna
-  J-.-s-rDa")  v II. nadstropju  8 3 sobami, Q Il4bmio in pripadki se odda za november.
Več   se  izve   v oprava.    „Narodne
-    '«$fearneu.
0    _____-----------------------------------------------
J   ' prijaznem kraju na Gorenjskem e ceno  proda iz proste roke
\ hiša
o
0    ripravna za letovišče.
Naslov izve se v npravniŠtvu „Slov.
-    ;sr.Hia-.                                               2601-1
^VON
I 'ESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVI. (1906)
ia.s   po   4 pole   obsežen   v  veliki   osmcrki ;   eden   pot   sa   mesoc  v rvezkib   ter   stov .j      * lete  Q   K  2o  h.    pol   leta  4  K   60   a,  četr: leta a K 30 h
-    t vss oeavstrijske đežele n K ao h na leto. ^      Posamezni zvezki  se dobivaja  po  80 h.
-   Narodna Tiskarna" v Ljubljani
i ;i!iiajst vojasi koncertov
sred odhodom na manevre danes in nastopne dni
srand hotelu ..UNIOH".
1              Vsicpnina 20 kr.        2606
■_
1     l^*^i^^BaaBaa_a_____________^^^^1"™
7
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
?.*■•*■*>• » celovcu.       Akcijski kapital K lOOO.OBO'-.   Rezervni zaklad K 200.000-.       p**_ha-i • mpLjETo.
__Kaa>wJ* In predaj at                                   liMlIfVI *• NalMlMl                     Mt mMM M fiaJaNtM aajlrli.           ';2Sar    Oel»*irn*    vl°IS*   »prejtrn«
vse vrate ront, nastavnih   piaem. prioritet,  fco-     1{rilKihlint  MdnnBtna   namria  ia     za^mnii«   iMAk«   «rOti     ¥ tekooom  raCmro ali na vloZne  knj&ice  proti
*****                                         VinKulSVe^Td.^Skuli^«    voia*fc#  tanitnlnska   ka^cij#                             dne v'ogo do dne vadiga            3   81
Prom«st Izdaja k vaakomu irabanju.        ,-_*-   K*fc*»M» u. >»..•_.»« «*«_***.   -asa         aar  lonM mt*«-i*   -sat              Proin«! * Ćakl In nakaznloaml.
Poslano.
P. n. obfcinstvo v Ljubljani io okolici    opozarjamo,   da   g. FrailC   Ksav.  !
Casper, trgovec s pohUtvom v Ljub- i ljani, v Soteski, ni opravicen prejemati j in izvrševati tapetniških in dekora \ ciJ8kih del.                                              i
Vsakdo se opozarja na to, da ne bo imel pozneje kakih nepriČakovauih posledic.
S spoštovanjem
Tapetniški in đekoracijski 2599-i      mojstri ljubljanski.
naprodaj ste pod usodnimi po-$ofl doe enonadstropnl
Vec se izve pri lastniku na TmOV-skem pristanu št. 14.           iG33   12
Mirna  stranka  (pet  oseb)  išče za november
z dvema sobama in pritiklinami.
Ponudbe   pod   „trajno"   na   upr.
„Slov. Naroda44.                              2G04—1
Spretnega
Unvlatllfcljll
išče pod ugodniiui pogoji na Kranjskeui ie dolgo posiujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove npravniStvo „Slovenskega Naroda*.                                          17-57
___apHlt—-^a_____.      Sna     K^HP           ^SES^k^aaaaaaaaak     aa^a^B^aT^aaaaaaa^aaaK.       1^^^^^        A^bIbk
^B^aaaaB5va___E__M^______L     S^^^^JPloB      ( ^__E_f_B ^____E_______B\   ^^^H_^^^^^     ^^^yk       ____________■
primeroi   za  prodajalne ali pisarne
oddajajo se za avgustuv termin aii tuđi takoj  v najem.
P(tgoji se izvedo v odvetniški pisarni  dr. M. Pirea, ca oglju Sod-
mj8kih   in  Cigaletovih  ulic v Ljubljani.
1936—16
Po^or!!        (§\
\—^           Uaojam   ne  slavno   p. n. mestno   kakor  tuđi   ( Q\  *
)r^\ znDanje občinstvo opozarjati,  da moja                      V—s
• restauracija pri „Zajcu" ■
ni več na Rimski cesti, temveč                    ££*
v Sodnijskih ulicah št. 6   fli.
(nasproti justične palače in v blizini ju±. kolodvora)             2^-22
v                          ■                           ♦                            iS *• •* H
Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsera cenj. gostom    >5 6 °
z najboljšo postrežbo,  kakor 8 samo priznauo pristnimi vini iz    33 rf
najžlahtnejših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno    « ^5 S
8vežim najbolj priljubljenim steinfeldskim marčmm pivom ter   Sg?^
z raznimi   gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času   in po   |j3|[H
najmžjth cenah.                                                                            a«o<S
Cenj. gostom ustrezam tuđi   z medicinalnimi,   desertoimi in    |^g«
^rugimi stekleničnimi vici, kakor z mno^irai li^erji in izbornimi    B"!^25
%animi in osvežujočimi pijaČami,  s kavo, čajem itd.                   5"SH
s Postrezai bom vedno cenj. odjemalcem z  |-|g
,        vsein navedenim tadi čez ulico!         _____
=         2a mnogobrojni obisk, odjemanje in naročila vljndno prosim                        mtiSmsUM
2239 5    ' °iliiDia spo5tOTafljem   AOjUitln ZOjK, restavra«.r.
—52-------------—-------------^n—
1000 i
veder vinaf prirodnega, domačega iz let 1903, iyO4 in 1905 prodajam po 40 do 50 vinarjev liter, stavljeno na kolodvor Veliko Trgovište počenši od 3 bektolitrov naprej. Vzorci franko.
Josip Kollenc, graščak v Bidružici pošta Desinić, Hrvaško Zagor|e.
Kvartet ljubljanskih framljeo.
V četrtek, 19 juli ja 1.1
KOHCERC
u hotelu JUbnik'vPostojnl.
Začetek ob 8.        Vstop prost.
Prodala na drobno In debelo.
Marijin tr$ št. 1.
Ilijstrovani ceniki zastonj in franko.
Sfc-
Na]večja zaloga najlinejših
== barv =
za umetoike od dr. Scbonfelda & Co.
Fine oljnate barve za  studije, akva-relne barve, trde in tekoče, tempera-
barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in razno-barvne bronce. Pristao in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Štampilijske barve. Oglie za risanje. Haznobarvne tinte in ruši. Slikarsko platno  in  papir.    Palete,   škatl-e   za
studije.      Copiči za   umetnike,  slikarje in pleakare.j
Kajnovejši
slikarski    vzorci    in    papir   za vzorce  po najnižji  ceni, najoovejše
in  moderne suhe,  kemične, prstene   in    rudninske    barve.
Aparati, barve in predloge za
žgalno slikanje.
Velika izbira
lesenih izdelkov
za žgalno slikanje. Priznano   najboljše  in   najizdatnejše
oljnate barve
za   pleskarje,   Htavbne   iu  pohiŠtvene mizarje in hišne posestnike itd.
priporoČa           1277—16
Adolf Hnuptmnnn
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirnežev, lakov in steklar-
----------skega kleja.----------
Prodaja najbolj&ega mizarskega
^=^ lima =
po  najnižji ceni,
■V karbolineja -«■
aamo   boljše vrste,
= gipsa =
alabastra   in  stukatnrnega za podobarje In zidarje.
Ustanovljeno  183 2. Zahtevajt« etnikt!
Upokojen orožniK
išče kakršnekoli primerne službe. Zmo-žen je slovenskega, brvadkega, za potrebo nemškfga in poljskega ter tndi nekaj angteSkega jez>ka. Ponndbe pod nOrointk" upravn. „Slov. Naroda".
2549-2
Posestvo
z zemljištem vred se proda pod ugodnim! pogoji iz proste roke v živahnem trgu na Dolenjskem. Eoonadstropna hiša stoji sredi trga nasproti c. kr. okr. sodiSča in drugih uradov, v njej je stara gostilna, notarska piaarna in za prodajaluo pripraven lokal.
Pisma  pod  šifro   F. M« Ž., pOSte
restante, Ljubljana.                 2568 2
Na Primskovem pri Kranju se proda
lepa vila.
Poalopje je pred 5 leti nanovo zidano, ima štiri sobe, kubinjo, klet in verando; jedilna in spalna soba sta opravljeni z novo elegantno opravo. Pri vili je tuđi lep, krasno urejen park, sadni vrt z več sto žlabtoimi drevesi, vse ograjeno z Železno mrežo. Pri hiši je tuđi lasten vodnjak. Knpna cena je 8500 gld. in naj se kupci zglašajo pri lastniku H. Snttnerju, urarju v Kranju.     2493 3
s 3 grebeni za pretakDjeDje za 3, 7 in 10 mm dolge lase. Se kar naj bol i izplača v rodbinah z otroki, ker 80 stroaki pokriti v pol leta Cena K 550, najfinejši K ?•— . Stroj za striženje brade K 5-—. bkarje za konje in pse K 5"—. Samo-brilni aparat samo K 4-, poškodba nemogoča .Star" K 8—.        IV  1920-3
Cw@Š@|k Nam**sto K 40-— samo K 12" -».tCJG^^^gS«?«Velefino dvocevno poljsko ku-I ^^oSSSBHp i kalo, mornarska oblika s šeste-\'s-JŽ^j JB^Br \Timi akromatiškimi prim-stekli, tđ^Sl^feJ'Jmodel -Zens"*, za potovanje, ^a^SS^MP^gledališče, 144 mm visoko 3 kompasom, usnjatim tokom, jermanom in vrvico. Cena K 12'—. Dokazano prodanih eez 10.000 armadam, športnim klubom in zaaebnikom. Kaz-loženo na londonski razstavi. Is'a 14 dni se pošJje proti povzetju na poskušnjo. Edina prodaja
IVI    RUNDBAKIN,    DUNAJ   IX 1
Llechtensteinstrasse  28.
Ilustrovani cenovnik   12   zastonj  in franko.
Učenca1
poštenih staršev sprejme takoj v  trgo vino   s   špecerijskim,   železninskim   in mešanim    blagom   ter   z    delikatesami
Štetan Lapajne v Idriji.      2591-2
Sobo
g hrano išče gospodična za 1. oktober.
Ponudbe   na   upravnišivo   „Slov. Naroda".                                         2577 2
Biljard !
Se preče} dobro obranjen, se odda takoi
za gl. 30 —  — Dve omari za led
(Eiakasten) za gl. 40—.
Kje — pove upravništvo „Slov. Narodau.                                        2496—3
Na Gorenjskem  se  proda  iz   proste robe veliko
zemljišča,
lepega gozda in lepo, tik glavne ceste stojeće poslopje, pripravne« za vsako obrt. — Naslov pove upravništvo „SI. Naroda".                                     2431 5
Đve poletni stanovanji
(niebluvani)
z 2, ozir. 3 sobami in kuhinjo, se od-dasti takoj. V hiši je gostilna in sen-čnat vrt.                                           2497 3
Pogoje pove lastnica Marija Lo-gonder, Stara Loka pn Skot. Loki.
J                                       m
Prodasti se dve njivi in sicer prva v blizini tvornice za lep 8 1684 Štir-jaŠkimi sežnji obsega, druga pa v blizini topničar8ke vojašnice z obsegom 2002 ŠtirjaŠkih sežnjev.               2547—2
Vprašanja   pod    „prodaja   1906"
na upravništvo  „Slov.  Naroda".
vedno   svežega
douskesa In trboueljsbesa Portland in Roman cementa
je pri
FR. STUPICA, Ljubljana, Marile Terezije cesta št. 1.
1453—U                             Poleg lfTigabirta".
Cos. kr. •vstrljeke      (0&      držarne železnlce.
C kr. ravnateljstvo drž. žeiewric« v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Vcljaven od (fare 1. jtinija 1906. leta.
Odhod li Ljubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči osebv vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klcin-Reifling v Steyr, v Linč, na Dunaj via Amstettea. — Ob 5. uri 05 m zjutraj oset>nj vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedetjah in prazr.ikih. — Ob 7. uri K) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuba«, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Linč, Budejevke, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uH 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri po-poldne osebni vlak y Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Linč, Budejevke, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. m H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni rox I. in II. razr.) — Proga ▼ Ilovo mesto In Soćevle. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod w Lfubljano juž. kol. Proga ta Trblta. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo ^direkt. voz I. in II. raz.), Inomost. Solnograd, Franzensfeste, Une, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža, — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Linč, Stevr, Pariz, Ženeva, Curin, Bregenz, Inomost, Zell ob fezeru, Bad Oastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linča, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob !G. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga Iz Novega mesta In Kotorja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže -Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oanod lx Lfoblfane drž. kol. V ftamnlk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob Z uri 5 m pop^ ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazni** — Prihodi ▼ Lfabllano dri. kol. Ix Kamalka. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ot K). uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah v» prazaikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.           !
W^§ _J                  ili '*y ^y ^^         Postaja c. kr. drž. železnic,   l1^ ure od Ljub-
^r    tfn ft^ je^ll l&f 99 S 8 ^^fe 1^ šn"^          ljane.    Prekrasua   gorska   leža,   popolnoraa za-
■li%Bw    ifik«i W SUHfl^i9^^P^#   III    vetno, milo podplaainsko podneb;e. Vse vodno
zdravljenie   (siatera   PritiHsnitzev,   \Vmternitzev
in Rneippov,  solnčne  kopell,  ogljikovokisle  in  električke  kopeli,  zđravlfenje  s
suhim vročim zrakom,
vozaost   iu   za   notrauje   holezui,   tuđi   za
okrepeanja potrebne   brez   posebnega   zdravljenja. Kfftftffijf f ft Kflmnib1 Hfl KMftiftlf OIH Dobro stanovanje v zdraviliŠkem domu in vee vilah. IlUpUIlJlb UltilillllV llU lUUuJjluHll
Zmerne cene.           Do oktobra odprto.           Prospekte posilja zastonj
đr  KiUdoIf Wackenreiter
1472—20                                                               zdravniški vodja iu zakupnik kopališča.
Redka prilika.
Iz zasebnih vzrokov sem se odločil svojo   dobro  vpeljano  in  urejeno
z vserai proda jalnami 3^~ prodati. ""VB
Mlekarna je urejena z najboljšimi in zelo praktičnim* atroji in z vsemi prip: tvarni za eksport nileka iu mlečuih izdelkov, kakor tadi za vsakovrstao prtiielavo mleka. — Pogoji so zelo ugodni.
Proti priinerni varnosti odplacila na obroke.
Natenčni podatki o prometu itd. so vsakemu kupcu na razpolago.
V Ljubljani, dne 14. julija 1906. 2520 2                                        mlekarski podjetnik v Prešemovih Illicah 5.
Prvu kranjska tuornica Klavirjev u Ljubljani
Rimska cesta št. 2.           Hilfterjeve ulice št. 5.
^**L*"*   ^fe- nepcekosljivi!     PrePrićaite se os**™'
Klavirji, harmonifi, tuđi samoigralni, elektriškL Prodaja se tuđi na obroke. Stare kl a vir je jemljem v zameno. Dajem tuđi naposodo. Poprave, uglaševanja se izvršujejo točno in dobro- Solidne cene,
51etna garancija.                                2159 u
TB**V                   TTk                TT^                      V
^i^ffij          v bolnišćnici sv. Koka v Bu-
Kfl nllnffii          ditnpeeti je v vseh   slučajih
^»Jift lllđiivL.        povračujočega   Be tel«snega
ffi^^WJS3iB^^    zaprtja in Hiabotoega želod-
^^^^^^^^w^^l    Anega živčnega detovanja  s
D^L             ~~T43?L '■     pres«netljivo    ugodnim    us-
I? /-v $^^/^^P      pehom  uporabljal V 37*2 9 6
f/Cy^^:         (ou|«feApo jpm)
^(^t//3^     gi P'ccoliJa ^karnarja
|Cx /%•] l-#iM]-     L.JublJana Dunajslca cesta
w^**<£   JesSž          steklenica   velja   20 vin.
^f^—■C''::^im     m 6e znanja naročita z ob-
* *>*Ež~S£2=aa&&&         ratno posto izvršujejo.
na pomladni razstavi na Duna}i z voliko zlato svetinjo in v Londonu v 1. 1906 s častno diplomo, krliž cem in zlato svetinjo odlikovan-
bioi ifl sDiec
kakor tuđi druga
prirodna  domača  žganja
ae dobivikjo pri
F. Pustotniku u Ljubljani
na Sv. petra časti št. 31.
Vecja narocila se razpošiljajo iz laHtue žpnjarne v Blagovici,  posta Lukovica. — Na zahtevauje se cenovoiii in vzorce pušilja franko.    2526   2
i Afirofiosf I
pp AH imate luskine na f^lavi in Vam ^m ^đ izpadajo lasje ? Č^ je tako, pa po.z- ^B |pv                kustte svttovnoznaui                 ^H
W Steckenpferd Bay-Rum H
ffli Bergmanna & Ko. v Draždanih H ^             in Dečinu na Labi             ^m
gfe   prej    Bergmannov    orifrinaini    Sham-   ^B
! c   pooing Bav-Rum   (znamka   2 škrata).   ^H
| 3   Hitro se prepričate o izredn<'in učinku   ^H
1 fe   2349    te izvrstne lasne vode.          2   ^M
i j I V steklenicah po 2 K jo prođajata v ^H | { S Ljubljani: drogerija A. KA\C in parf. ^m S   i§3        °   FETTICHFRA^KriEBI         ■
na Kranjskim, Dolenlsiie želez. postala Straža-Topliti
Akratoterma B8°C.   Pitno   hi   kopalno   zdravljenje.    Posebnega   nSinka , protin, revma, Sschiae, nevralgijo, kožne iu ženske bolezni.    Veli kopalni basini, posebne kopeti iu mahovnate kopeli. Udobuo opre, Ijeue H<»he za tajce, igralue io ctružahue s*n*e   Zdravu  podnebje.    Gozduata (j-l lica   Dobra ia cena restavracija*    Sezija od I.  maja do I. oktobra.    p:l spekte in pojasnila đuje brezplačno                               kopsli^ka uprava!
"$   m S         L      Xa          j      i            ■                ■■• :
$      v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 27
^ 5«  debija   u   prijetnilj   in   5nežnil5   pro^terih) %      debra c^^na l^rnne,  Kc5ilc   in uečerja.     [
I Kgud, mrzle jedi in brezalkoholne pijace so na razpolaso.;
-£j    Stalnim gostom (naročnikom) na ćelo hrano znižane cene.   ,
-^                     Za mnogobrojni obisk se priporoča                                            i
|| 2465-s                    ^I©jzija Tspsutttibi.    ;
^^B                               ^^3^^^^HBi^B1^B^3BWBHRS8BSjBE35IB^BHBBKEroBW5BMHIB^r_________     ^^^B
na Duvem centralneni pokopahšču izvrši po najnižji ceni            11
staulteU nouesa noKopailsca       I, po oblastveno odobrenih določilih za zgradbo pokopali^ca.           ■ 1
Natančneje ae poizve                                  H 1
^ —      v tehniSni pisarni g. Ferdinanda Trumlerja      _, 1
MB                                                    mestnega slavitelja                                                   I
H                  1561—23       v   Ljubljani,   Pred  Škofljo  štev. 3.                                    I
l^H                                  I         i w—wiiii — iimimiii »im wi i»■ i   mi   »i i ■ i ■■......mi   «i mi iiiiMniii—         I                               ^B
Rastlinsfei liker ii rastlinsfca ffrennica
sta sesiavljena iz najzdravilnejših planinskih _rastlin, 'pođpiraita in pospešujeta prebavo, krepita žeiođec in z]njint ćelo človeško teto ter sta vsleđ teh svojih odličnih lastnosti najboljša tzđelka te vrste.
!