127. številka.
Trst, v torek 5. junija 1900.
Tečaj XXV
..Edinost'* thaia enkrat na <ian. razun nedelj in
prazni k ot. ob *>. uri zvečer.
Naročnina 7.11:1« a :
Za celo leto........24 kron
za pol leta........ . 12 _
za četrt leta........ <i _
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naurej. Na na-ročbe brez prilnfcenf- naročnina <*e ui>r«vR
te ožim	___
Po tobakarnali v Tr^tn «e pro<lajejo posamezne -tfn-ilke j>o « stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon it*. >7«.
& din ost,
Oglasi
?e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogohi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu, Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
a Uredništvu in tiskarna se nahajata v ulici Carituia Št v. 12. Upravuištvo, in ■ I sprejemanje iuserutov v ulici Molin V edinosti je moč!	piecolo štv. 3, IL nadstr.
Izdajatelj in cdgovorr.i urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
0 ti siromašni, od vseh pozabljeni narod!
Tako vsklika zadnja »Naša Sloga«, podavši v dolgem članku sliko istrskih — razmer, ki naj hi bile kratko in malo nemožne v državi, ki hoče hiti moderna, pravna in htimanna. Slika je posneta ]H> dogodkih v prosluli olK'ini višnjanski in je — resnična! Kar čitamo tu, to kriči v nebo. Prostor na tem mestu nam ne dopušča, da l»i podali vso obilico materijala, razloženega v puljskem listu v kronoložkem redu. No, pa saj ho razsodnemu čitatelju zadoščalo, ako mu podamo le glavne poteze te sli.ve.
Torej k stvari ! Višnjan je občina v okraju |>oreškem. Glasom zadnjega ljudskega štetja šteje vsa občina #923 duš: 1449 Italijanov in 2310 Hrvatov. Tako glasom zadnjega ljudskega štetja! V resnici pa v tej občini ni nad S00 Italijanov, a še med temi jih je večina, ki so se sicer res poitalijanili, ali po žilah se jim pretaka naša kri. Ali vzlic temu, da sti tudi po ljudskem štetju '2 tretjini hrvatski, je bilo do pred dvema letoma na občini vse italijanski in se ni tam n; čula ni zapisala ni jedna hrvatska beseda, prav kakor da je občina kje sredi Kalahrije.
In šole? V vsej občini je ni nijedne š o 1 e, k j e r bi se otroci našega ljudstva učili v svojem jeziku!! Tako zaostaja tamošnji narod v tmini, da-si
je marljiv in ima dobre zemlje.
*
* *
I^eta 189*. j^e je začelo svitati- V tretjem in drugem razredu so zmagali naši, le prvi je ostal v rokah Italijanov. Zupanom je bil izvoljen miren, pravičen in umen hrvatski mož : Anton Rad oš. In tudi oni, ki so mu stali na strani, so bili razsodni možje.
V	blagajni so našli eelili "20 novČičev občinskega denarja, kajti 50 gld. 1 7 noveieev je bil dvignil neki Italijan, češ, da so njegovi. Dnevnika blagajne sploh ni bilo!! Mnogo spisov od kapitalov privatnih ni bilo na občini. Uradni spisi so bili razmetani brez nikakepa reda. Občinskega doljja ie bilo na tisoče. Bivši župan italijanske stranke je lastnoročno podpisal p r e d a j n i zapisnik, v katerem je bilo opisano vse to g r o z n o s t a n j e.
Sleherni j»ošten človek bi moral misliti, da so se oblasti radovale, da je prišel enkrat konec takemu groznemu gospodarstvu, in da so novemu občinskemu zastopu šle na roko z vso dobrotnostjo v prizadevanja, da se taka škandalozna uprava uredi. In tamošnje ljudstvo se je nadejelo temu ! Ljuto, krvavo je bilo prevarjeno v tej nadi !
1* red n o pa govorimo dalje, moramo pov-dari'.i, da novi občinski zasu»p ni storil ni najmanje sile proti Italijanom. Z italijanskim človekom se je občevalo le italijanski in le s Hrvatom hrvatski. Oglasi so bili dvojezični in zapisniki ol»činskih sej so bili navadno celo i t a 1 i j a n s ki. To skrajno, skoro bi rekli, fenomenalno popustljivost naših si je treba zabraniti, da bomo bolje čuli in urneli, kako dogodki, ki so se godili potom, kričijo do neba.
Neprijatelji našega naroda niso mirovali in so ruli noč in dan, da se občino višnjan-sko zo\vet poitalijanili službeno. Kako se je tu godilo, hočemo povedati v sledečem odstavku.
*
* ♦
V	vsaki seji so Italijani iskali dlake v jajcu, in če je niso našli, so zbežali iz seje. Kf-r v takih slučajih ni sti bili več navzoči dve tretjini svetovalcev, morali so pretrgati sejo in sklicati drugo. A če je bila seja, so Italijani ulagali rekurz za rekurzom na de-delni odbor in le-ta oblast jim je — seveda
— vedno dajala prav. Tako je tekel čas brez pravega dela in brez koristi za občino.
Vzlic vsem takim težavam je župan Ra-doš sklical sejo za dan 7. januvarja 1899. Navzoči so mu na zapisnik izrekli zaupanje. Dnevni red red je bil isti, kakor v seji dne 22. decembra 1*98., to je: izkaz nujnih občinskih dolgov in predlog naj se ti dolgovi poplačajo, ne da bi šlo občinsko imetje na prodaj. Italijani niso došli v to sejo, ker so računali, da ne ho mogoče ničesar odločiti in I da na hrvatski občinski zastop pade sramota, ako se bo občinsko imetje prodajalo! Xota bene: z a dolgove, katere so naredili
ffoval v zapsniku, katerega je pisal sam, ker komisija ni pustila gla»ovati nekemu dra. Cicutu, ki pa nikdar ni imel volilnega prava v tej občini. In protestoval je, ker komisija ni pustila glasovati nekega drugega Italijana, in sicer zato ne, ker se njega ime ni strinjalo z onim v listi. Ali zapomniti treba, da večina bi bila v s e j e d n o na hrvatski strani, tudi ko bi uračunali vse odbite glasove. Itali-
To je torej slika o razmerah v .Istri ! In višnjanski slučaj je preznačilen, ker je tipičen. O siromašni, od vseh zatirani narod! Kedaj bo polna ta mera trpljenja ? !
V Trstu, 5. junjja 1900.
Jedno dve o instalaciji novega župana. Nočemo biti prestrogi sodniki o jani so zopet začeli s protesti in našel se je 1 gospodu županu Sandrinelliju, ker se je mi-tudi denuncijant, ki je tožil na državno nole sobote, povodom slovesneg-a umeščenja, pravdništvo, da sta župan Radoš in obč. taj- j spustil na visoko morje fraz in tirad, morje, nik volilne liste falzificirala. Zopet veliko ve- j ki, kakor znano, pri naših Italijanih nima selje v Izraelu kalabrežkem. A čuj sedaj svet! nikjer kraja, nikjer obrežja. On je vedel, koga j on i, Italijani! Župan je izkazal, da ti dol-1 in strmi: prej Že, nego je bila kazenska raz-j ima pred seboj! Vedel je, da ima pred seboj govi znašajo 5227 gld. 50 nvč. Glede nekaterih j prava, in ne]<la bi Čakalo, kaj poreče družbo, ki ljubo frazo, kateri je fraza vse in teli dolgov je žugala eksskucija, nekateri so kazensko sodišče, je c. kr. namestništvo v kateri tako zvana »patrijotična« fraza nima bili že v eksekutivnem iztirjevanju. Za te dol- Trstu razpustilo občinski zastop v Višnjanu kraja niti iu najmanje tam, kjer bi moral gove je bilo plačati več interesov, nego jih in v dotičnem odloku je rečeno, da so se biti začetek kriterijem, razsojanju in hladnemu je občina dobivali od državne obligacije od občinski oblastniki pokazali nesposobne za iz- računjanju. V Trstu živimo v znamenju fraze, 4000 gld. za katero pa se ne Te, kje je!! vedenje veljavnih volitev in v obče nespo-! ona je despotna vladarica v novinstvu, na Stara občinska hiša ne donaša nikakih koristi, sobne za vršenje naloge, ki jim jo nalaga ob- ulici in v zbornici. Gospod Sandrinelli ve to Občinski zastop je storil sklep, ki je bil naj- činski zakon. In zopet ne moreš drugače, nego in ve tudi, da bi bil zgubljen že a priori, ako pametnejši ozirom na okolnosti, v katerih se da strmiš: občinski posli so bili izročeni ne- ne bi bil temu poznanemu frazerstvu naje občina nahajala: naj se rečena obligacija kemu Italijanu, katerega — vrhu vsega —'pravil svoje reverence. Strah pred frazo ni in stara občinska hiša prodati na dobrovoljni niti ni v volilnih listah ! ! ! Naši so prod ta- bil morda torej manji tlel vzroka, da je go-dražbi, da se poplačajo dolgovi in se tako kemu postopanju uložili pritožbo na minister- spod župan toliko govoril o: neomajni »veri prihranijo interesi, troški in sramota prej- Stvo za notranje stvari, ali ker po zakonu naroda« v to, kar mu je usojeno, o prejasni na-šnjega nerednega gospodarjenja. Ta za ko- taka pritožba nima odložilne moči, so morali rodnim kulturni očetovski dedščini, o JDante-niti in modri sklep je deželni od- takoj izročiti občinski urad. Od tedaj so po- jevem spomeniku kakor novem jamstvu nepo-bor v Poreču uničil vsled rekurza I ta- tekli meseci iu meseci, a Italijani niso mogli rušne vere v bodočnost, o narodni lasti, katero lijanov, češ, daje bila seja nezakonito skli- najti nijedne pogreške v prejšnji upravi! hočejo braniti vsi, ramo ob rami in neprema-cana in da se je sklepalo nezakonito! Ta Kajti, ako bi jo bili našli, bi bili gotovo iz gljivi, kako da lioČe on, župan Sandrinelli, sklep dež. odbora je vreden, da si ga naš vsake dlake v jajcu pleli vrv za Hrvate. A ljubosumno braniti to narodno dedščino itd. narod zapomni za vse čase !	na oni rekurz, doposlan na ministerstvo za itd. Tako se je penilo valovje po širokem
Naši so se pritožili na upravno sodišče notranje stvari, nf še đailes odgovora, dasi morju frazerstva. No, povedali smo že, da no-na Dunaju. In to sodišče je z razsodbo od teee Že deseti lliesec ! !	čemo biti prestrogi sodniki, ker je možno, da
15. septembra 1899., št. 7424 uničilo	*	bi gospod Sandrinelli ne bil spustil svoje bar-
0	d 1 o k d e ž. od h or a k a k o r n e u t e m e-	* *	čice na to morje, ako bi ga ne bil gnal —
1	jen v zakonu. Potrdilo je torej, daje Med tem je tribunal v Rovinju rekel strah! — Z vso resnostjo pa moramo govo-žlipail Radoš zakonito postopal in da je svojo. Dne 30. aprila 1900. sta sedela na za- riti o onem odstavku, kjer je g. župan govoril bila Ona seja zakonito sklicana!! Sedaj tožni klopi župan Radoš in občinski tajnik — o onih, ki so tu gostje in katere da ho-pa čujte: V hip, ko je bila ta razsodba uprav- Gjuro Palavršič. Obtoženca in njiju branite- eejo spoštovati. On je govoril le o jedni na-nega sodišča izrečena, naš Radoš že ni več lja so imeli lahek posel in sodišče je spo- rodni dedščini, seveda o italijanski, in je to-sedel na občinskem stolu in zakonito iz volje- znala obtoženea nekrivima. — Državni rej tudi slovenski živelj razvrstil med goste, nega zastopstva ni bilo več!! Razgnano je pravdnik Zeucovich pa je tega dne prvikrat Proti temu protestujemu slovesno, ker je to bilo že v prvi polovici septembra na veselje govoril tudi hrvatski. In lepo je govoril. To etnografska in zgodovinska laž. Slovenski ži-Izraela kalabrežkega, a na škodo vse občine, sti bili torej dve zadoščenji : dobili smo raz- velj je tu del avtohtonnega prebivalstva in »Naša Sloga« pripominja: »Potrebno, je da pravo v našem jeziku in oproščenje.	kakor tak ne neha zahtevati istega prava na opišemo to; naj se ve, kako se postopa z Sedaj stoje stvari tako : upravno sodišee tem ozemlju, kakor ga uživa italijanski del. nami! Grof Goess, tržaški namestnik, se ne je izreklo, da je bila seja od 7. jannvarja Za to jednako pravo se bori naš živelj in za more pritoževati, da bi ga bili mi mrzili takoj zakonita, kazensko sodišče je izreklo, da nič druzega, in zato smo zelo radovedni, da-li že z začetka, ali te poklonitve mu ne mo- župan in tajnik llista falzificirala Tli volil- n: gospoda Sandrinellija oblivala rudečiea, ko remo pozabiti«. nih list, Ili vspeha volitev!! je govoril, da se jim hoče vzeti njih pleme-
Kako je prišlo torej, da je bil hrvatski ob-	Namestništ/o je bilo torej krivo poučeno,	niti jezik, katerega sta tu sem postavila nebo
činski zastop razpuščen ? Da čujemo!	koje razpustih« občinski zastop, češ, da isti	in zemlja! Kdo hoče vzeti?! Nikdo! Ako pa
ne more zakonito sklepati in da nezakonito	meni gospod župan, da jim Slovenci hočejo
*	*	j vrši volitve. Pravica bi zahtevala sedaj, da	vzeti ta njih plemeniti jezik, vzeti s tem, da
Posegnimo za nekoliko mesecev nazaj ! Radosa zopet posedejo na županski stol in da	zahtevajo pravico svojemu jeziku, ako
Italijanski zastopniki iz prvega razreda in ^ zastopniki druzega in tretjega razreda po-	meni, daje obstanek italijanskemu jeziku za-
njih namestniki so se konečno odpovedali in I vrnejo v svojo Čast! Za prvi razred pa naj	goLovljen v Trstu le tedaj, ako je zatiran
je trebalo torej dopolnilne volitve, ki se je j v božjem imenu nova volitev, ako že fio-	slovenski jezik, ako hoče torej braniti hege-
vršila meseca marca 1*99. Sedaj je zmagala i priznati volitve od junija 1899. In če na	nftmijo jedne narodnosti na tem ozemlju, potem
hrvatska stranka, če tudi le z malo večino, i novi volitvi za I. razred zmagajo Italijani,	mu moramo reči da ne bo mogel držati besede,
Zastopstvo je bilo torej jedinstveno in bi bilo naj Jim dež. odbor in državna oblast dasta	dane o slovesni priliki in na slovesen način, be-
moglo delovati na korist občine. Ali Italijani! razumeti, da se morejo igrat1, se svojimi psi	sede :da iioče on prvi dajati izgled, kako treba
so začeli s protesti in c. kr. namestništvo je in konji, ne pa z interesi tisočev naroda!	spoštovati zakon! Gospod župan ne
res uničilo to doj»olnilno volitev, ker se! Tako 1,5 zahtevala pravica. Ali čujemo	bo mogel spolnjevati te dane obljube, kajti v
nekaterim, ki so bili v listi, ni dala pravica j nasprotno: da so pripravljene in že izložene j	deželi, kjer zakoni govore o ravnopravnosti,
^lasa (ki pa v resnici niso imeli te volilne liste za obnovljenje zastopa v vseh	ne mo.re nikdo služiti ob enem načelu nar. he-
pravice) in ker so se pripustili na volitev j treh razredih, in da so Italijani, da nadvla-	gemonije in — zakonu !! Gospod župan je bil
nekateri i/.kazari dediči pokojnih naših ljudij. [ fiaJ° naš«> vzeli kakih 80 patentov ali H- i	v kričečem nasprotju sam s seboj, kajti nikar
To se je moglo pogoltniti in volitev za I. jeenc z» obrte in trgovine, samo da jih	naj ne pozabi, da je nepremostljiv propad
razred je trebalo obnoviti. To se je zgodilo junija 1899. in zopet je zmagala hrvatska stranka. Zapisnik te zadnje volitve je pisal sam okrajni glavar Lasciac, to je isti okrajni glavar, ki v vesm okraju nima nijedne hrvatske ljudske šole, oni glavar, državni služabnik, od katerega občinskemu zastopu v Višnjanu ni nikdar došla nijedna beseda, pisana v hrvatskem jeziku. Zapisnike pišejo navadno občinski pisarji, ne pa okrajni glavarji. On, c. kr. okrajni glavar, je prote-
bo več t listah, a ko bodo volitve izvršene, vrnejo zopet patente! ! Tako so delali v Pazinu, dokler so mogli in dokler ni osveščeui narod stri glave temu lopovskemu
postopanj u.
Avstrija še ni pala toliko, da bi potrebovala nekoliko stotin goldinarjev, s katerimi hočejo Italijani falzificirati izid volitev. Radovedni smo, kako se izvrši ta, upamo, da poslednja, nedostojna igra s hrvatskim ljudstvom občine višnjanske!!
med tem, kar je na širokem morju frazerstva obečal svojim spoštovanim kolegom tovarišem, in mej tem, kar je obečal gospodu namestniku, ko je govoril o spoštovanju zakona!! Po takem bo njega nastop od miuole sobote najbolje označen, s tem, ako rečemo, da je jedno svečo prižigal Bogu, drugo pa hudiču. A mi mu moremo prorokovati že danes, tla se bo tudi njemu godilo tako, kakor se vedno godi v takih slučajih : da mu namreč ugasne ona sveča, katero je prižgal - - Bogu !
Politični pregled.
TRST, 5. -junija 1900.
in 1*70 <lo kaptulacije pri Sedanu. In ako ta mlada velesila — proti vsakemu pričakovanju — v resnem slučaju ostane na strani K položaja Jutri se snide zo}»et dr- Nemčije, mogla bi, oh nedostatni sestavi žavni zbor in žnjim pride tudi — ako se v 8VQje vojake? v najugodnejem slučaju le ne-zadnji trenotek ne dogodi kakov čudež — nekoliko francoskih korov odvrniti od nas in češka obstrukci ja. Ne po krivdi Ćehov ! To i })rjt(egnjt; na-ge. Du-li hi nam bilo s tem listi, razun onih, ki se di- mn0g0 pomagano, o tem nočemo govoriti«.
Tako sodijo nemški strokovnjaki o spo-
priznavajo vsi usti, razun rektno v službi nemške ffemeinbiirgschaft. Pa
saj pri poznava to nekako tudi glavm> glasilo	^^ ^ vrednogti italijanske vojske, A
Nemcev, »Neue l1 reie Presse«, da bi Cehi •	*	i	*
r	_	mi se vračamo zopet k svojemu argumentu.
morda odnehali od obstrukeije, ako bi se zlo-	n	.......... , .	, . ...
J	.	Proti nemški državi italijanski narod ni niti
glasna Kindingeijeva naredba odpravila. To t»i j>omenjalo, da so šli Cehi v odjenljivoeti do skrajne meje. Kindingerjeva naredba je bila jedna nainesrečnejih odredeb avstrijskih vlad že leta s*»m. V hip, ko je vse kipelo v
narodu češkem radi odprave jezikovnih na-	.	... . . ... ,
1	^	tovostjo govori o zanesljivosti italijanske po-
litike ? ! Rekapitulirajmo torej : notoriška stvar
z daleka tako animozen, kakor je proti naši državi in nje narodom. Ce se torej niti Nemcem italijanska politika ne zdi zanesljiva, kaj naj rečemo mi Avstrijci ! ! In kako naj sodimo o avstrijskem ministru, ki s tako absolutno go-
redeb in ko hi sleherni pametni glodal, da uliva balzama v rane, je prišla ne-
je. da je Italija v takih gospodarskih odnošajih,
srečna Kindinarerjeva naredba, da je ulila kisa '	...	,. ... . . ,
6 J_	.. .	a da ne more nositi bremen, ki jih jej nalaga
v odprto rano. Ta naredba je porušila Cehom na škodo celo ono stanje, kije biio pred Badenijevimi naredbami. Ako torej Cehi res ne zahtevajo druzega, nego da se ta naredba <xlpravi, potem pa res ne vemo, kaj zahtevajo od Čehov?! Ali zahtevajo res abdikacijo od naroda, kakoršen je češki ? ! Zdi se, da! Saj pravi »Neue Kreie Presse« v številki od nedelje kar naravnost, da Nemci stopijo takoj v obstrukcijo, ako bi vlada Kindingerjevo naredbo odpravila. A ista »Neue Ireie Presse« v isti številki (med
trozve/.a : notoriška stvar je, da je med nami in Italijo an i možnost tradicijonalna; a sedaj nam prihajajo še Nemci z zatrdilom, da tudi italijanska vojska je taka, da je skoro brez pomena za trozvezo ! Ako se torej italijanski vojak z begom preko meje odteza celo dolžnostim do svoje domovine, kako je možno računati potem, da bo stal trdno v vrstah za — druge, katere mrzi ?! In s to Italijo smo mi v zvezi in trozvezi ! Za razsodne ljudi je naša zveza z Italijo — sojena !
Volitve V Italiji. Minolo nedeljo se
ploho vseh možnih psovk na narod češki in	.
..	...	. . . te no vsei Italiji bila huda volilna bitka za
n etja zastopnike) poživlja vse stranke v ooj J 1	^ J
sestavo nove komore. Ministerstvo Peliouxje izposlovalo od krone razpuščenje zlmrnice, ker nikakor ni moglo več nadvladati kaotičnih
proti češki obstrukciji....! Je-li si je možno	.
..... , ,	,	izposlovalo od krone razpuscenje zl>oruice,
misliti većega lopovBtva..... A takemu Iojkjv- 1	r
stvu da bi nemški konservativci res hoteli iti	. .
. .... . , razmer, ki so bile nastale v zbornici. Pred na rokor >e moremo verjeti. »Jutri se snide	............... .
državni zlw»r. bržkone le za par dni. In če
bijejo parlamentu res zadnje ure, pri Bogu, |x> vsem. Kar smo rekli, Cehi ne bodo krivi na tem, ampak izključno le tista požrešna klika, ki, žal, uživa toliko zaščite v i z vest ni h krogih avstrijske birokracije in visokih častnikov, klika, ki je neizprosna v svoji zahtevi,
vsem pa jo je oČividno vodila nada, da se ekstremne radikalne stranke v manjem številu povrnejo v zbornico Ako je to naše domnevanje pravo, ni bilo vladi ni kroni toliko do tega, da bo vladna večina veča, marveč do tega, da bo opozicija sestavljena iz manje srditih življev, da bo bolj uglajena. Volitve pa so prinesle vladi britko razočaranje. Do-
<ta se avstrijski narodi morajo pustiti v preci	.	...... ...
__	, , ,	. , ■. . .. segla le ono, kar tej ni bilo toliko na srcu,
v nje jarm. \ par dneh bomo videli, da-h ■ . , ,	,	,
. ,	. .	a ni dosegla onega, kar jej je bilo glavni
se Poljaki in nemški konservativci res po-;	,	-
, .	,	...	c,	. namen, ampak nasprotno, Puso se znani re-
dajo v tako službo rat>eljnov proti felovanom.	. . ..	.. ..	,
*	„	* . ... rr . zultati vseh volitev, ah približno seda racu-
Sc: nasa zveza z Italijo. Kakori ... , ,	. t A ,
. - nati, da ho vladna večina številno istotako znano, je naš minister za vnanje stvari, groi	.	.. .. , . ...
_ . , .	, , .. ,	, ^ močna, kakor le bila v prejšnji komori. Ali
Golucho\vski, zatrdil v delegacijah na kate-	. . " .. f , ~	,
_	. T ... moralno je vlada doživela občuten poraz, ker
goričen način, da se smemo zanašati na Italijo, ....	......	. .. .
,	, . v .. je bila tepena v intehgentneji srednji in
da stori svojo dolžnost do nas v vseh slučaji.t J .	..	. ° " .	.
, .. ...	, .	zgornji 1 talin. Zlasti v Milanu m po vsej
in eventuvalnostih. Mi smo takoj na to pov- 1° ..... . , . ,	,	^
„_	„ .	.	. . Lombardiji je doživela pravo katasrtoio.
darjali, da ta odločnost v zatrjevanju mini-	.....	.....	, .
J	„ . ,	bkrajna levica je štela poprej bh glasov, sedaj
strovem o popolni vrednosti zavezništva ita- .	. ,	,	«...
.	. , ,	-	jdi ima ze Ho, a je se za 1V» mandatov v ožjih
lijansk« ga i.i v ni kakem razmerju ni s spo-	,
sobnostmi Italije, ker je gospodarski izmozgana,
ni z razjKiloženjem Italijanov, v katerih je
mržnja do naše države tradicijonalna. V tej
volitvah.
Ni čudo torej, da se pod titisom tega
vladnega poraza že oglašajo glasovi o odstopu
....	_	. .... , ministerstva Pelloux. Nekateri hote vedeti
kontroverzi z voditeljem nase vnanje politike
...	.	. . .	celo, da v dvornih krogih že govore o na-
nam je dosla pomoč od strani, pred katero ....	....
se prerad in pregloboko klanja tudi ekselenca grof Goluchowski. Od te strani smo izvedeli, da poleg gospodarske obneinoglosti Italije in slabega razpoloženja Italijanov nasproti nam je tu še jeden tretji moment, ki dela vrednost italijanskega zavezništva neč nego dvomljivo. Ta moment je — kvaliteta italijanske vojske !
sledniku v osebi Saracco.
O tej priliki naj še omenimo, kako piše list »Opinione« z ozirom na volitve, da bomo videli, kako reakcijareu je duh, ki prosinja sedaj liberalno Italijo. Rečeni list razvija nazore, ki so res prav reakcijonarni. Pravi namreč, da v Italiji ni niti milijon volilcev,
,, , . , . . „ .. .. . ki plačujejo davke in se odlikujejo s spo-Neki visoki praski častnik pise v listu ' J J ........... .. ..	.
>Das neue Jahrhundert« sledeče: >Italijan ni nikak vojak v modernem zamislit. Pri-kupljivi paradni marš bersaglierov naj nas ne mami. Bodalo in zaseda sta mu sim-
patičneja nego pa odprta poštena bitka na	.	...
.	..	.....	i.-	• li«t pravi, da tu treba možke energije in
planem. Novega itah janskega kraljestva ni	1	#	....
.. . ... , *, - r .. , .. zahteva, naj se volilni red preo s nuje. ustanovila italijanska kri. l^e milost drugih	J i	(	_ _	i x__•
vlasti mora Italija zahvaliti svoje položenje
kakor velesila. In še to položenje izpolnjuje
sobnostjo; natl milijon pa je tacih, ki nimajo razsodnosti, ki so torej — tepci. To je pač dragt>ceno pri poznatije za toli proslavljeno laško kulturo! Ali za reakcijonarni duh, ki prošinja više kroge v Italiji, je to, tla ugledni
Menda ne treba razlagati mnogo, v kateri smeri bi si >Tribuna« želela volilne preosnove. Tistim, ki ne plačujejo davkov in ki nimajo »capaeita«, naj bi se striglo. Y časih torej, ko v vseh deželah, tudi manje »liberalnih* nego je Italija, stremi vse po razširjenju volilnega prava in krčenju privilegijev, pa hočejo v »liberalni« Italiji krčiti volilno pravo in uvajati privilegije za bolje situ i rune stanove! Italija pa je vendar-le obljubljena dežela vseh — liberalnih ljudij!
Tržaške vesti.
zadosti slabo. Italijanski naiod ne stori ničesar, da bi sepi>kazal vrednega tega položenja. Prizadevanja za |>omnoženje, vojske, v katera je bila Italija prisiljena jk> svojem vstopu v trozvezo, je skoro začela obžalovati. Italijanska vlada že leta manjša število vojske, proobrača formacije, ker narod meni, da ne more nositi troškov. Vedno in vedno se pov raca tožba, : da so za nar«nl pretežki oni stroški, ki mu jih nalaga pripadnost k trozvezi. More-Ji tam, kjer odločajo taki nazori, vojaški duh pognati korenike ? V svoji pravi luči se kaže italijanska vojska v afričanski vojni proti na pol	Imenovanja. Poštnimi vežbeniki so ime-divjim plemenom. Celo tam je podlegla, in novani: Hugo Cassoni, Filip Canforti in Vik-kar je še neizmerno huje, so rezervisti, ki Suppancich, vsi za Trst, a Hugo Lenassi naj bi v Afriki jHjpolnjevali praznine, nav- za Ljubljano.
stale v polkih, ubegavali čez mejo, da so se	Odlikovanje. Cesarje podelil Ignaciju
tako od te zali svoji dolžnosti do domovine. S uč i č u, nadzorniku policijskih agentov v Jedini moment, ki govori italijanski vojski v j v Trstu, srebrni križec za zasluge s krono, prilog, je jednotni duh v nje vrstah; ali v j Skrajna predrznost! Pišejo nam: Ne-očigled neveselju do vojne službe ]M»menja ta ; davno temu sem vam poročal, kako je zava-duh bore malo. Kako nezanesljiva more j rovalnica za slučaj nezgod dolgo tuk. »De-biti italijanska politika, smo videli leta l*t>(>.! lalskemu podp. društvu« pošiljala laške
odgi»vore na slovenske prijave, kako je ista zavarovalnica, ko je omenjeno društvo zahtevalo slovenske odgovore ustavila, vsako odgovarjanje in kako je na zadnje odgovorila — kar je skrajna predrznost - v nemškem jeziku — na slovenski tiskovini!! Ko se je predsedništvo pritožilo proti takemu žaljenju naše narodnosti, je ta »slavna« zavarovalnica poslala dva odgovora (litografirana) popolnoma v slovenskem jeziku. Menili smo tedaj, da je slednjič enkrat vendar izvojevan boj. Motili smo se: 14 dni komaj, je ista zavarovalnica zopet poslala odgovor — v nemškem jeziku
na slovenski tiskovini!!!
To je skrajna predrznost gospode Cima-dorija, Colcuea in tovarišev! Oni brijejo norce iz naših društev in iz naše narodnosti in, kar je še največ : tudi iz vladnega komisarja !! Tem vsemogočnežem treba stopiti na prste enkrat za vselej ! Tu je skrajni čas, da | se vkrene nekaj, kar pouči te zagrizence, da ! Trst ni še v Katabriji in da tu vlada še avstrijski zakon o ravnopravnosti vseh državljanov. Pričakujemo, da slav. »Delalsko pod-I porno društvo« sprejme rokavico, zalučano ; mu v obraz, ter stori vse mogoče, da jo vrne i izzivalcem v obraz !
Kje so sloreuski napisi l Pišejo nam : Danes sem bil pri sv. Ivanu, to je tam, kjer I je zmagal zadnjih volitvah s tako veliko | večino naš narodni kandidat. Gledal sem začuden okoli sebe. Iskal sem z očmi slovenskih
napisov, a nisem našel jih..... Majal sem z
giavo in čudno, jako čudno se mi je zdelo ; to.... Kako je to ? Kje so slovenski napisi pri sv. Ivanu ?!
Veselica »Lipe« t Bazovici se včeraj ni mogla vršiti radi slabega vremena. Slavje so odložili na prihodnjo nedeljo ob isti uri in z istim programom.
Komično! Pišejo nam: Te praznike smo opazovali po Trstu nekaj germanskih junakov z ogromnimi šopki plavic na prsih. Mi smo že vajeni videti naše lahončke z marjeticami na prsih, ali plavic, in v taki množini še nismo videli v Trstu! Smeh nas je obšel, videče teželodarje, kako se šopirijo s plevelom, kakor se smejemo Lahom, ko isti v demonstrativen namen nosijo nedolžne marjetice, prinesene z našega Krasa sem.
Na severju naše Slovenije je plavica bolj v navadi, tako posnemamo vsaj iz bratskih obmejnih listov, kar se pa tiče Trsta je to le komedija, ker Trst je že pripravljen — par-don, ga že pripravljajo za Italijo, kjer vlada le marjetica in ne plavica !
Nezgoda. Ivan Pelič iz Kolonje štev. 183 je padel včeraj opoludne v neko 5 metrov globoko jamo ter si zlomil več reber. Spravili so ga v javno bolnišnico.
Detomor. Včeraj popoludne so sprehajalci v ulici Cominerciale našli zavitek s truplom nekaj dni starega otroka. Obvestili so policijski komisarijat v ulici Belvedere. Kmalu je prišla sodna komisija na lice mesta. : Truplo so spravili v mrtvašnico pri svetem J UStll.
V bolnišnici se je obesil 29 letni Josip Perosa, krošnjar iz ulice Molino a veuto št. 58. Včeraj jutro so ga našli uslužbenci visečega ob oknu celice, / kateri je bival. Mož je bil še le nekaj dni v 8. oddelku tuk. bolnišnice.
Aretiranje. Policijski oficijal g. Titz je aretiral včeraj 35letnega natakarja Adolta M., ki je prošli mesec zapustil svojo službo s tujo obleko na sebi in s tujim denarjem v žepu. —
Dražbe premičnin. V sredo, dne 6. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ei-! vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na trgu della Caserma 2, t'skarski stroji; ulica Ferriera o, pohištvo; ulica Poste vec-i chie 4, tiskarski stroji; ulica Giuliaui 5, pohištvo; ulica Risorta 1 B, pohištvo, vozi, ko-; nji in voli.
Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 369 slučajev bolezni, o34 oseb je proglašenih zdravimi, 785 jih je ostalo v zdravljenju, med ! poslednjimi 138 takih, ki so ponesrečili na delu. V 145 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 8907*04 kron.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer j ob 7. uri zjutraj 20.8, ob 2. uri popoludne 128.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761'1 I— Danes plima ob 3.28 predp. in ob 4'43 j pop.; oseka ob 9.18 predpoludne in ob 11.6 j popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Iz Dekani nam pišejo dne 2. junija 1900,: Tukajšnje pevsko društvo »ZrinjskU priredi, kakor že javljeno, svojo prvo veselico v nedeljo dne 1. julija. Sodelovalo bo več sosednjih pevskih društev, ter se je nadejati, da istega dne izleti v prijazne Dekane tudi kako pevsko in tamburaško društvo iz Trsta in njega okolice. Čas prijav ljenja je določen do 10. t. m., da bo mogoče pravočasno sestaviti in razposlati vspored veselice. — Mešani zbor društva »Zrinjski« bo pel krasno Nedvedovo »Na goro« in ljubko Vo-laricevo »Pogovor z domom«; društvo »Ilirija« iz Pobegov pa »Bisere« jugoslovanskih popevk, katere je za mešani zbor priredil g. pevovodja Iv. K. in mogočno »Slovan na dan«, | na kateri točki posebno opozarjamo. — Iver ! so se do sedaj zglasili le mešani zbori, i želimo, da bi se priglasil tudi kak močan i moški zbor, da bode več premembe in čimveč glasbenega užitka. Slavna pevska ^ društva torej : Na noge !
X Uprava istrskih o b č i n. Pišejo nam: Tudi »Edinost« je posnela po italijanskih listih, da je imenovan poseben uradnik j v svrho nadzorovanja uprave istrskih občin. In »Edinost« pristavlja, da morajo biti razmere na upravi istrskih občin hude, ne-I znosne, ako se je celo deželni odbor istrski odločil do tacega koraka....
Da, gospod urednik, razmere so hude, sila hude.... Razmere so neznosne, uprav grozne : a pravi poj m o tem, kar vse se dela po raznih občinah v Istri, pravi pojm o tem zamore dobiti, le oni, ki je imel. ali še ima prilike, da se je seznanil z vsemi misteriji občinske uprave istrske. Tu je slučajev uprav zločinskega okoriščanja na škodo i občin, da se kar kadi....
Lasje se človeku jezijo, ko vidi, kaj vse se dela z žulji našega ubozega ljudstva! Dostikrat se dogajajo uprav neverjetne stvari in 1 da bi deželni odbor res hotel storili svojo I dolžnost, ako bi deželni odbor res nadziral občine v stvareh, katere.se tičejo izključno le administracije, odkrilo bi se svetu vnebo-
kričečih stvari____ Videli bi, koliko vrednih
vrstnikov imajo tisti »ugledni« županje, ki so vendar prišli že s kazenskim sodiščem v do-| tiko vzlic dejstvu, da v Istri poklicani faktorji i radi zatiskajo vse oči, kolikor jih imajo.
Zato pa je bil skrajni čas, da se je deželni odbor že enkrat zganil....
Vi pravite, gospod urednik, da nimate J pravega zaupanja v novoimenovanega nadzornika, ker da je dotični k naš narodni nasprotnik! To je res! Kar prihaja od deželnega odbora istrskega, to nam ni še nikdar obetalo kaj dobrega ali prijateljskega. Po drugi 1 strani je zopet res, da se dosedaj — povdar-jam : dosedaj —naše občine nimajo pritoževati radi njegovega postopanja. Bil je že v nekaterih naših občinah in v kolikor sem ob-! veščen jaz, je povsod i in opetovano po vda r-! jal: A d m i n i s t r a c i j o m o r a m o 3 p r a-jviti v red! Tu ni politike, tu so števila : in reči treba, da je dosedaj tudi postopal v tem zmislu.
Pa kdo ve, morda se motimo! Vsaka nova metla dobro pometa ! No, želeti bi bilo, da ta nova metla prav korenito pomete iz nekaterih istrskih občin.
Vesti iz Kranjske.
*	H e l d o v a to v a r i š a. Iz Novega mesta poročajo, da prijeta cigan in ciganka nikakor nista zloglasna Heldova tovariša, marveč znana cigana-vlač u ga rja Reichert.
*	Novo lekarno je otvori 1 na
I	J
Vrhniki Slovenec »T. R. Hočevar. Lekarna je krasno in elegantno urejena ter ustreza vsem j zahtevam moderne farmacije. Vrhničanom je s tem »polnjena mnogoletna želja.
*	Trg o v s k i n a s t a v 1 j e n ci v | L j u b l j a n i namerjajo ustanoviti svoje slo-! vensko društvo s sedežem v Ljubljani. V ta
: namen se je konstituiral odbor.
*	Cesar je za cerkev v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem daroval 1000 kron.
*	Sta v k a v Vevčah nadaljuje. Za stav kujoče delavce v Vevčah so je najtopleje zavzelo delavstvo Levkamovih papirnic v Grat\veinu na Štajerskem, ki je na shodu dne 1. junija sklenilo, tla prične s stavko, ako vodstvo podjetja ne ugodi zahtevam vevških delavcev.
Vesti iz Štajerske.
— Z u p a n o m v R a j h e n b u r g u je izvoljen izvrsten naroden mož g. Benjamin K u n e j.
Razne vesti.
Amerikanski veleobrt. V združenih se-
veroameriških državah 1.	izkopali
258/>o9.t>iiO ton premoga, to je za 38.564,983 ton vee. nego lani. Pomnoži te v znaša torej 177»°/o- V sled tega amerikanska veleohrtnija napreduje z ogromnimi koraki. Xajln»lj je napredovala železna obrt- Litega železa so producirali tam 1. lfW. 11.733 1934 ton 1. 1899 pa že 13,700.000 ton. Pri tem je tudi vrednost železa puf*koeil'i, tako, da so Združene se v eroameriške države <xi premoga in železa imele 1. 1899 za 181 milj. dolarjev vee dohička, nego prejšnje leto. Seveda prav gladko tudi v Ameriki vedno ne gre. Rodokopi v Arkansasu so štrajkali skoro eno leto, a vendar je produkcija tako narasla. Proti temu napredku smo ini berači.
»Slovenec.«
Prestopki in zločini berolinske šolske mladine. Po uradnih izkazih je prišlo 1. 189S od 20ti0<M> otrok, obiskujočih berolinske šole, 349, in sicer 3H> dečkov in 39 deklic, navskriž s kazenskim zakonom. Od teh je dobilo 226 otrok ukor od sodnika, 4 so bili obsojeni v denarno kazen in 119 je bilo obsojenih z zapor in sicer največ od jed nega tedna do treh mesecev, le v jednem slučaju je obsodba glasila na |K>ldrugo leto.
(»Slov. učitelj.«)
V Ameriko se je v min«»lem letošnjem četrtletju iz A vstro-ogerske izselilo 23*il 1 oseb, in sicer Hrvatov iz Hrvatske in Slavonije 2«>44, Madjarov 3513, Slovakov 7438, Nemcev 120*, Židov 3604, Rumunov 27, Malorusov 097, Italijanov 312, Srbov 17, Poljakov 4388, Ćehov 240, iz I>almacije, Bosne in Hecego-vine 127. V letu 1899 se je iz naše dtžave izselilo v Ameriko 64835 oseb, in sicer 39859 moških in 24776 ženskih. Po narodnosti je bilo največ Slovakov, dalje 4900 Madjarov, Nemcev 4314, Malorusov 14<M>, Hrvatov in Slovencev H643.
Moda menda nikjer na svetu ni tako vsemogoča, kakor v Londonu. Parižanke so zadnji čas začele nasiti monokle, ter je to sedaj menda najnovejše v pariški modni stroki A vse drugačne zahteve stavi sedaj kruta vladarica »Moda« na svoje londonske čestilee-Zavrgla je namreč vitkost in stihija tost in kdor hoče sedaj hiti »njen« t. j. rntnlern, gledati mora, da v najkrajšem času odel>eli. ako to že ni od narave. In tako sedaj vse najboljše londonsko občinstvo rai.i \Veir-Mitchellovo kuro. V okolici Londona so zdravišča, v katerih treba ostati vsaj 5 —10 tednov brez dela in skrhi. Skozi dva tedna se mora skoro neprestano ležati, ter se o tem ne sine ni govoriti, ni čitati ali pisvti. Jesti pa morajo -dotičniki močnate in nilečnate jedi v največjih poreiiah. o tem pa jih še masirajo in elektri-ziraj<». Pozneje se smejo malo sprehajati. Kdor selioče pi hI vreči temu »modernizo vanju«, mora biti r<<rej pravi junak v potrpljenju in— prismojen« »sti.
Loterijske številke, izžrebane dne 2. i. m.
Trst	87, Ks, 7, 7S, 45.
Lin**	53, 13, 43, 22. 65.
Inom« tist	11. 67, SO, 8, 62.
Družba >v. Cirila in Metoda. Znatnejši prispevki od 1. januvarja do današnjega dne t. 1. so «lrttžbi bili : Prevz. knez« »škof dr. A. B. Jeglič 10<> K: moška p«»družtiica Maribor 2.->t) K : možka ptnlružnifa Kametiik 240 K : ženska podružnica Sežana 124 K ; podružnica za brežki »ikraj (Štajersko) 337 K: A. K. Skaberne «►<! platna 200 K.; »Sen t pete rs ki samci« na Krasu 200 K.; posojilnica in hranilnica Ptuj 200 K; posojilna Maribor 2<H> K; ženska |*odružnica TrstoOO K; ženska podružnica Celje 34«» K 22 vin: Fran Kollmann za svet cilindre (100) in iz nabiralnika (10| 110 K; Iv. Perdan za uži-galic-e 400 K; ženska jvodružnica v Ljubljani šentpeterska 1755 K 3<» stoti n k : Ivan Jeba-čin o«l kave 200 K: (I. 1*98. *00 K: leta 1899. 60<> K ; podružnica za Šmarje in Slatino (Štajersko) 164 K ; ženska podružnica za Ajdovščino 120 K; južnoštajerska posojilnica Celje 320 K 93 vin.: izvenakade-mična j»odružoica Grade«* 100 K ; hranilna in posojilna Idriji 100 K; »Nar. tiskarne <lar« 100 K; ženska podružnica Vrhnika 110 K : uredništvo »Slovenskega Naroda« 1699 K 64 v.; Rimski romarji itnenujoč pokroviteljem prevz v. knezoškofa dr. Antona Bonaven-turo 225 K 50 v.; Ženska podružnica v Gorici 100 K in Iv. Drufovka v Gorici ob voščilu 150 K. Slovenci, — podpirajte nam družbo, ki Vam štiti najsvetejega, kar imate : vero in narod!
Brzojavna poročila.
Cesar na Dunaju.
DUNAJ 5. (K. B.) Cesar se je danes v jutro vrnil iz Budimpešte semkaj.
Nesreča na tramvayu.
BUDIMPEŠTA 5 (K. B.) Včeraj je skočil s tira vagon cestne železnice, ki se je vračal natlačen z izletniki iz Amvinkela ter se prevrnil; 4 osebe so ostale mrtve, več je ranjenih.
Slavje društva »Trebević«.
SARAJEVO 4. (P.) Slavje razvitja zastave pevskega društva »Trebević« se je izvršilo najsijajneje. Slavnosti se je udeležilo več tisoče v oseb. Gostov je bilo od vseh strani hrvatske d«>movine. Vsprejem od stran? domačinov ueopisno navdušen. Došlo vel'ko število brzojavnih čestitk.
Iz nemške diplomaeije.
BEROLIN 5. <K. B.) Nemški generalni konzul F»cke v Capstadtu je stopil v začasni pokoj. Njegovim namestnikom je namenjen Lin-dequ:st, namestnik guvernerja nemške južne zapadne Afrike, ki deluje sedaj v naselbinskem oddelku zunanjega urada.
Rusija in Koreja.
PETROGRAD 4 (K. B.) »Novoe Vreme« piše o nakupu prostora v Luki Masampo za skladiče premoga, da je korejska vlada trdno sklenila, da ne odstopi inozemskim podanikom na otoku Kojedo, na malih otokih v bližini j in nasproti luki Masampo nobenega zemljišča ! ter jim ne da nobene koncesije.
Izgredi o boju z biki.
P^RIZ 5 (K. B.) O včerajnem boju z. biki v Doue-ju so se matadorji vedli tako nerodno, da so provzročili nevoljo in odpor j občinstva. Šved Atjtiel je v jezi ustrelil trikrat iz revolverja v inatadorje ttr je dva izmed istih lahko ranil.
Volitve na Italijanskem.
RIM 3. (K. B.) Volitve v komoro so se vršile po vsej Italiji mirno. V Rimu so zopet izvoljeni minister P a z z e t i, vladna kandidata T o r 1 o n i a in S a n t i n i ter republikanca Barzilai in M a z z a ; tudi C r i s p i je izvoljen v Palermu.
RIM 4. (K. B.) Glasom prvega uradnega izkaza o izidu volitev je bilo izvoljenih 271 pristašev ministerstva, 89 pristašev ustavoverne opozicije, 68 kandidatov skrajne levice in 8 neodvisnih kandidatov. V 39 slučajih je potrebna ožja volitev. V 33 slučajih se ni znan izid volitve.
Nemški poslanik pri sultanu.
CARIGRAD 4 (K. B.) Sultan je vspre-jel sinoči nemškega poslanika pl. Marschalla v avdijenci.
Položaj na Kitajskem.
BEROLIN 4. (K. B.) »AVolf« javlja iz j Pekinga dne 3. t., da je sedaj prispel tudi nemški otldelek pomorskega bataljona, petdeset mož, pod poveljstvom častnika.
LONDON 4. (K. B.) »Reuter« javlja iz Tientsina: Oddelek kozakov, ki je iskal bc-gunce, se je bfl z hokserji ter jim je provzro-čil težke zgube. Na strani Rusov je padel 1 častnik in 3 možje.
Vojna v južni Afriki.
Pretorija se poda brez odpora. LONDON 5. (K, B.) Jutranji listi objavljajo brzojavko iz Pretorije brez dneva oddaje, dalje poslano iz Lourenzo Mar<jueza dne 4. junija, glasom katere je Pretorija obkol jena od Angležev. Odpora «ln ne bo nobenega. Zupan da izroči mesto, kedar se ga v to uradnim potom pozove.
Maclioii in Hunter združena.
LONDON 5. (K. B.) »Dailv Telegraf« javlja iz Maril>oga z dne 31. m. m., da se je polkovnik Machon zadnji četrtek tamkaj združil s četami generala Hunterja.
Bitka pri Senekalu.
LONDON 3 (K. B.) »Reuter« javlja iz \Vinburga z dne 31. m. m. Z hitko pri Se-j n e k a l u dne 29, m. m.: je nameraval general R u n d l e, da prepodi sovražnika iz L i n d 1 e v a, kjer je bilo 500 mož Veomanrv odrezanih od ostalih čet. Ta namen je Rundle dosegel. Bitka je trajala ves dan. B«»erci so bili na visokem hribu dobro zavarovani. Angleži so izgubili 37 mertvecev in 115 ranjencev. Zgube Boercev se znatne. Poveljnik Villieres je težko ranjen. General Clemetits je prispel v Senekal, Brabant v Fieksburg. Sovražnik je združil vse ostanke otanjskih Boercev.
Boj do konea. Bitka pri Irene.
LONDON 4 (K. B.) »Dailv Express« javlja včeraj iz New Vorka: Jurnal priobčuje iz Machasdorpa dne 2. t. m. brzojavko predsednika K r iige rja, v kateri izjavlja isti, da se bodo Boerci bojevali do konca. Isti list
poroča včeraj iz Lourenco Martpieza, da je bila dne 31. m. m. huda bitka pri Irene, osem milj od Pretorije proti jugu. Boerci so do solnčnega zahoda o3tali na svojem stališču.
General Botlia ujet? LONDON 4 (K. B.) Maršal Roberts javlja iz Oranje-Grove dne 2. t. m.: V Jo-hanesburgu vlada mir. Prebivalstvo oddaja orožje in konje. V ndnjavi je ostal le en kratek top in dva topa po 65 mm. v premeru. Dne 30. m. m. so Queenslandske čete zaplenile 1 top in 11 vozov z živili in drugimi potrebščinami. O bojih v okolici Jahanesburga so Angleži ujeli poveljnika Botho, njega kor- j neta in več Boercev. Meti ujetniki je tudi več j inozemcev, ki so se bili v četi irskih prosto- j voljcev. Dne 29. m. m. so Boerci napadli ! oddelek Veomanrv med Krovstadom in Lind- J levem ter jim prozročil več zgub.
Boerei v Laingsneeku.
LONDON 4. (K. B.) »Reuter« javlja iz Newcastla dne 1. t. m., da ni videti, da bi Boerci pustili Laingsneek. Na soteski Draa-ckenherg je še le malo Boercev iz Oranja.
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 5. junija 1900. (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
Kolonijalno blago. Kava. Tudi ta teden se je položaj na inozemshih trgih stalno boljšal o neznatnih spremembah v cenah. Dovoza je bilo malo. Ponudbe brazilsk h trgov so bile neznatne in trdne, ker je poskočil menjični kurz. Ker ni bilo naročb iz notranjosti niti iz Levante, je bilo le malo kupčije, a cene so bile veče nego prošli teden. S trga je bilo vzetih 1000 vreč kave Santos »good averagec po 46 do 47.50 K.1 za 50 kg. V javnih skladiščih je 13.976 q kave.
Poper. Položaj nespremenjen, brez kupčije. Cene so se nek«»liko spremenile: |M»per Singap«»re K. 74.— „. Tellicherrv ,, 70.— - ,, Batavia „ 70.— .. Penang C „ 69.— Penang D „ 68.— Piment. Položaj miren, brez kupčije. Klinčki. položaj nespremenjen, brez kupčije. Cassia lignea. Malo naročb, zanemarjeno. Sladkor. Ta teden se ni spremenil v nobenem oziru : zuqfinji trgi so bili trdni : na našem trgu ni bilo naročb, vsled tega malo prometa.
Cene so bile za gotovo blago v tranzitu, carine prosto, v Trstu s škontom 2°/0 : Centrifugalni pilč . . . 27.7a—29.— K
Melis-Pile...... 28.1/*—29.— „
Concassč.......28.3/4—29.% „
V	klobukih po 1.80—2 kg. 30.--31.— „
V	kockah v zabojih p«>
25 in 50 kg......31.--32.1/l
Za naročbe junij-julij : Centrifugalni pile . . . 27%—29.— K
Melispilč...... 29--29.3/4 „
Za naročbe oktober-decembcr in november-marc :
Centrifugalni pil€ . . . 27,l/4—28.— K Z notranjosti je došlo od 24—31 maja z železnico 11.800 q. (proti 8700 q. v isti dobi prošlega leta). V zalogi je bilo dne 30. maja : 172.300 tj. med njimi 166.672 q skladiščih (proti 128.000 in 125.946 v isti dobi lanskega leta). Žita. Trg miren in stalen. Prodalo se je: 3000 q. turščice levantinske po 11 K. in 500 q. amerikanske po 10.80 q.
Zaloga je znašala: 532 pšenice (332 q. v skladiščih), 10.065 q. turščice (9665 q. v skladiščilo in 300 q ovsa. Bombaž. Trg nazaduje, brez kupčije. Moka. Položaj nespremenjen, brez kupčije. JOŽUO Sadje. Trg trden za pomaranče, slab za limone.
Olje olj ki no. Prometa malo, trg slab. Prodalo se je 200 q grškega v barel i h po 76 K. za q.
RiŽ. V obče je bil položaj na našem trgu, kakor prošli teden. Došlo je surovega riža iz Basseina 41.094 vreč.
Kartel za si; dkor. Iz Magdeburga javljajo dne 1. t. m. : Ker stopi nemški kartel za sladkor z današnjim dnevom v veljavo, so rafinerije umaknile s trga vse svoje ponudbe. V dobi 12 dni se ne bo vršila nobena prodaja. V tem času določi kartel cene s!a«lkorja za Nemčijo. Turška earina. Kakor javljajo iz Carigrada dne l.t. m., priobčujejo turški listi diferencijalno tarifo, katero je uporabiti odsibdob nasproti prove-
nijencam iz balkanskih držav. Romunije in Srbije pa turška vlada ni predhodno obvestila o tej naredbi. Romunski poslanik G h i k a je že storil potrebne korake pri turški vladi, srbski poslanik M i jato vid pa stori to te dni.
Brzojavni in telefonski promet mese-ea marca 1900. — Na c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca marca 1900 in sicer.
na P r t m o r s k e m :
oddanih............ 53088
došli h............. 57207
tranzitujočih..........15019'.»
vseh brzojavk 269494 oil teh jih odpada na Trst sam:
oddanih............ 33587
došlih............. 36373
tranzitujočih..........1410ft5
vseh brzojavk 217045 na K r a n j s k e m :
oddanih............. 7470
došlih.............. 9060
tranzitujočih .............14610
vseh brzojavk 31140 Telefonski promet:
V	interurbannem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi:
v Trstu............. 2007
> Opatiji............ 873
» P ulju"............. 150
» Ljubljani........... 210
V	lokalnem prometu govorilo se je:
v Trstu............ 255000 krat
» Pulju ..............t6735 »
» Gorici............ 5280 »
» Opatiji............ 4598 »
» Ljubljani........... 14240 »
Trgovinske vesti.
Budimpešta 5. Pšenica za juni K. 7-48 d«i 7 50 Pšenica za oktober K. 8.03 do 8.0 4 Rž za maj K. —*— do —-—Rž za oktober K. 7*11 do7'12 Koruza za maj 1901 K. 4-89 tlo 4-90 Koruza za juli 1900 K. 5.62 do 5.64 Oves za maj K. —•— do —.— Oves za oktober K. 5*11 5" 12.
Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mirno. Prodaja 14"000 nespremenjene. Vreme: oblačno.
Hamburg 5. Trg za kavo. Santos good average za maj 38.75, za september 39*50 za december 40*25 za marc 40*75 Denar.
Havre 5. Kava Santos good averag) za maj 50 kg. frankov 46.50, za september 50 k. frankov 47.50.
OBUVALA!
PEFI KRAŠEVEC
pri cericvi sy. Pstra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke
Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako tlelo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in t o f-n ostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
Pozor na ta užig na zamašku
T ! T
Vftlikži Z&!og"<l
Hliliiu plištva in tapcarij
o« i
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Glovanui hšt. 5. (hiša Diana). g^T" Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo
W pohištva vsake vrste
Ataanilro Levi Hinzi t Trstu.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat Izbor ▼ tapetarijah, zremlih in slikah. Ilustrirali cenik gratis in frauko vsakemu na zahtevo.	J
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao.
Domača obrt!
Velika zaloga raznovrstnega pohištva, zalagatelja tržaških prekupcev iz Solkanu
Antona Černigoj
se nahaja v Trstu. Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra.
Svoji k svojim!
Ob glavni ecsti Ribnica-Koćevje.
ob vodi ležeča
nova enonadstropna hiša
z vrtom. 10 minut od trga Ribnice oddaljena. se odda v najem ali pa tudi pr< xia.
V lii^i se nahaja sechij gostilna. Ponudbe sprejema uprava »Edinosti.«
Gostilna
Andemo de Franz
Via della <ioppa št. 14.
toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinju, domače klobase. Cirostilna je odprta vedno do 1. ure (»opolnoči. Za obilen obisk se priporoča
Jožef F ur lan.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem < hI pri
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Goric!
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiši.
----
Hranilne vloge sprejemajo °d vsacega, če tudi ni člstu društva in se obrestujejo po 41/«0/«- ne <la*>i se odbijal rentni davek.
Posojila d njej« menjiee |»
Urad nje vsak:
in <»d 2. do o. in praznikov.
s;ii»i<» elanom in sieer na ^ °/w in trn vknjižbe po O1^0^. • in u o l d»> 12. ure dopol. ure pop«»1. razven nedelj
v Divači
z "obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce
govejim in konj-
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašiuno oznanila po najnižjih
cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za
besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih t obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih
in buteljkah.
in letovišenike* z obširnim
skim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev
v najem
Podudbe sprejema in natanjčneja pojasnila daje varuh Albin Štrekelj v Skotijanu
Perhauc Jakob
ulica Acquedotto Zaloga vsakovrstnih cene zmerne.
pošta Divača.
Stanje Iren. vloz leta 1399. oMo K. 1,400.000. JoštfcO-lrau.jTOi št7.837.315.
tž mšp
M	SAUNIG & DEKLE V A £

GORICA - ulica Mnaicipio 1. - GORICA
< Helianii'iia delavnica v Nunski ulici št. 16.)
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PPAPT*1, kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljaije, sedlarje in
novo
svoje trgovine z jestvinami
in sieer v uiiei Farneto Št. 8. V zalogi
mam vsakovrstne moke, riž, sladkor, kavo in vsega česar potrebuje hišna gospodinja. V vliilni ..bis; se toplo priporoča z vsem spoštovanjem lidani
Alojzij Vesel.
F 1 L ! J A L K A
c. ti Dri?, avstr. Kreditnega zavoda
za trgov i no in •hrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih prtprrj:h na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz t?1 „ 3»)-	- 3*/.
30-dnevni odkaz 2°0°B .>i •/ -410
">-mesečni
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stenijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. dotičnili objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj. Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb. Arad. Bielitz. Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu. Czovec, Ljubljano. Line. Olomcu, Reichenl>erg. Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°ou provizije. Inkaso vseh vrst pod naj umestnej šimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v lx>ndonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojili. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na-a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskili frankih, ali pa po dnevnem kursu.
sprejemajo -e v pohrano vrednostni papirji, ziati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
ulica VaMirlvo štev. I. nadst.
Sprejema na domu od 1—'2 popolmlne n even-tueluo od 4—."> |H>pohidne.
Kreme.
Potočnik Fran
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo
vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. ————.—..———_
Obuvala.
Rphnr Pa!Ar ulica Kiborgo št. 2b.Velika ■ ^	* vfcl/I zaloga in delavnica vsako-
vrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladeier.rne.
H. Stibiel
AigfE'fi©®!
Carl Greinitz ]fe||en
r Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2
patentovan v A v s t:* i j i - G g e rs ki in Italiji
ki j«* mehko k:-l	milo r:'«f'»p'ji vo v mrzli v»k1i"
je najuspešnejše siimIsU-o zji zatiranj« in uničevanje vseh trtsilh Ilireesov I rt Ilšlj. vseh ŽIIŽHk ni	ih in družili »irevesih, ze-
Iv-ajadi iu evetljieah.
_\"uvo«iih» 7.i r.i ■ •<t ..Ajfricola" jM>šilj;i tranko
Tovarna mila F. Meri k C.o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP rs ZALOGA na Goriškem pri g Frideriku Primas v Gorici. Travnik iv dvorišču; in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.

0
1	*
H 11
'i
it *
X X K
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, ▼se tehnične predmete, popotne neprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
kuhinjsko, namizno in UJM opravo, železne metle in pred ognjem farne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) Hiijalka ulica Riborgo lo. imsi veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
Jak. Perhauc
Ulica štadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Ivan Pahor
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno lino pecivo za vsakovrstne-praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenjL trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega, manifakturnega blaga in drobnarij. Na zalitevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
0^1 je i n drva.
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Fran Hitty
Muha Josip
Mlin na par.
Valentin Skočir r'™:!:
kjer melje vsakovrstne turšČene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino iu trpežno, cene brez konkurence. Zh mno obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S- Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
V Gorici.
Prva slovenska
Civilni in vojaški krojač.
C. It. priviliarani kroji ^
tk
vsalcemu fcoj mamili?! ..p Mti
Martin PoveraJ v Gorici na Travniku št. 22 I. n.
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveec.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
n $
n
$
n n
Voščilo (biks) in usnje.
Glavno zalogo ^„J^^t
tvornisko zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarj e ima Ivan D r u f o v k a v G o-r i c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršb.
Pohištvo iti meblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapeearijam. in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naroČil v vso to stroko spadajočih del-Anton Breščak. Gorica, Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.