52. številka. 3 nć. Izdanje za petek maja 1896. (v Trstu, v četrtek zvečer dne 30. aprila 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden v K^ntiti izda uji h ob torkih, četrtkih in acotoofceal*. Zjutranip izd/mje izhaja ob f>. uri zjutraj. večerno p* oh 7. ari večer. — Obojno isilhnj«* »tane: za jeiienrcnsoc . t. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 Zfc tri mesno, . || 3.— » , ,4.50 za poj ietn . . . 6.— . » „ za v«« leto , . „ 12.— , , , H.— Naročnino je plačevati naprej nt narocbe brez piiiuzBne naročnine ae uprava na ozira. Posamične številko so dobivajo v proda,pil niča h tobaka v lr*tu po 31 nvi. EDINOST izven Trata p« 4 nvo. Oglasi "»a račnr.e po tnrifa v petitu; naslova z debelini črkami ne plačuie prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. PonUna. osmrtnico in javne zahvalo, do-unči ojjlp.si itd.se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva alica Caserina At. 13. Vsako prvino more. biti frankovano. ker nefrankovana ae ne •prepmnjo. Rokopisi so ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ojflas« sprejema ujtr arniit.vn uliea Molino pit -rolo hit. .1. II. nad.it. Naročnino in oglaso je plačevati loco Trst, Odprte reklam« cije so proste poštnine. BI ko. J* mu" Za direktne volitve. Dne J7. aprila vršila se je razprava o vladnem načrtu za volilno preosnovo, oziroma o §., govorečem o načinu volitev za novo V. krnijo. Našim čitateljem je znano, da je zbornica vspre-jela ta §. kakor ga je priporočala vtada, tako namreč, da se ne izreka za načelo direktnih volitev, ampak prepnŠČa deželnemu zboru vsake posamične pokrajine, naj se poljubno izreče za direktne volitve ali pa ne. V tej razpravi oglasil se je tudi poljski poslanec Levakovski, ki je v toli živih barvah opisal, kak6 se vršć volitve po Galiciji, dase sedaj ni malo ne čudimo poljskim velikašem, ako postajajo nervozni, kadar kdo le migne z mazincem, da bi malce privzdignil zagrinjalo, ki pokriva gališke odnošaje. Ti gališki odnošaji so pa, tako rekoč, kristilizovani v načinu javnih volitev. Čestiti čitatelji naj le prečitajo govor rečenega poslanca, koji govor priobčujemo na dragem meotu. Čitajo naj in sodijo. Ako je res, da človek veliko laglje prenaša svoje gorjč, ako ve, da se slabo godi tudi drugim ljudem, potem mora biti gori omenjena razprava v veliko tolažbo istrskim Hrvatom in Slovencem, kajti, kar se dostaje volitev, ne zaostaja Galicija ni malo za Istio, da-si je ta poslednja pokrajina že na glasu po načinu, kakor se vrič tam volitve. Nas pa je napotila omenjena razprava, da zopet povzdignemo svoj glas za uvedenje direktnih volitev. Mi smo že tolikokrati izrekli svoje uieuenje o indirektnih volitvah, ali o volitvah poslanoev po volilnih možeh — sosebno pa sta poslanca SpinČid in Laginja na mnogih shodih drastično dokazala vso krivičnost tega načina volitev —, da bi res si lahko prihranili vsako nadaljnjo besedo v tem pogledu. Vendar pa liočemo tu ponoviti par najbolj kričečih vzgledov, da dokažemo vnovič, kolika krivica se godi davkoplačevalcem po deželi s tem, PODLISTEK. Izgled mladeničem. (Konec.) V njegovi prosvetljeni glavi so se rojevale najkrasnejše ideje, najduhovitejši načrti in najzanimivejša vprašanja ; on je reševal z največjo lahkoto in eleganco uajtežje probleme, on je bil oblagodarjen z najpopolnejšo tehniko in najdovr-šeuejšim slogom. Iu ou je bil Čudovito plodovit, a žal le v mislili, v možganih, v katerih je hranil svoje dni baje 2o krasno vezanih zvezkov. Dijamantne izdaje svojih zbranih spisov. Lev možganih, pravim, zakaj zapisal in priobčil ni žalibog, še ničesar. Obžaloval pa je vedno slovensko slovstvo iz dna svoje pesniške duše, da se mu „ne — poljubi" napisati na papir niti jednega onih velikanskih problemov in izvršiti niti jednega onih senzačnih sižejev, katerih je bila njegova bujna domišljija tako polna, da jih je stresal povsodi. Žal, da jih ni znal prav nihče porabiti 1 O, kakšno literaturo bi dobili, ko bi bil Meglica — hotel! — Pa kaj, ko se mu ni zljubilo ter je tako vse svoje zaklade neualožene ohranil v svoji buči! Vendar pa je navzlic tej ženijalni lenobi plodovito deloval za slovensko slovstvo s tem, da je dokazoval vsakomur, kdor ga je hotel in utegnil poslušali, korenito, da so vsi slovenski pesniki — nič, vsi da morajo voliti svoje zastopnike indirektno. Mal obrtnik v mestu plačuje, recimo, 5 gld. davka. Ta voli direktno, to je, on odda svoj glas sam in o-sebno za onega, za kojega je zavzet. Dovoljen mu je torej neposreden primeren vpliv na izid volitve. Kmet pa, zunaj na deželi, ki plačuje morda 50 gld. davka, temu je zaprta pot do takega direktnega vplivanja, kmet nima svojega samostalnegn glasu, ampak voliti mu je v družbi % več stotinami drugih prvotnih volilcev še-le jednega volilnega moža. Dočim ima mestni volilec, plačujoči 5 gld. davka, svoj direktni In samostalni glas, sestavlja pa volilec na deželi, plačujoči nad 40 gld. davka, še-le s stotinami drugih volilcev komaj — jeden glas! To je vendar kričeča krivica, ki se pa še pooj-struje po nevarnosti, da pride lahko do tega, da še ta minimalni upliv prvotnega volllea ne pade na tehtnico na volišču poslanca, to je, da izvoljeni volilni mož ne odda svojega glasu onemu kandidatu, za kojega se je jasno izrekla večina prvotnih volilcev! Volitev mož, ki naj sodelujejo pri zakonodaji, ki torej vrše imenitno nalogo, kojo so vršili nekdaj le vladarji primočjo svojih ministrov in državnikov, je torej — do te zavesti mora priti naš narod! — najimenitneje in najvažneje pravo državljana. Kolikor važneje pa je pravo, tem veča je odgovornost onega, ki vrši to pravo; odgovornost pred vsem lastnim uarodom, pred svojo vestjo in pred — zakoni. Da se ohraui čistost volitev, da volitev res ostane to, kar mora biti — svoboden izraz svobodne volje —, kaznuje zakon onega, ki je hotel ali je res (recimo podkupljenjem) prisilil volilca, da je glasoval drugače nego bi bil sicer. A zakon ne kaznuje samo onega, ki je hotel, ali je res podkupil, ampak tudi onega, ki seje dal podkupiti. Tako je tudi prav. Kajti oni, ki je prodal svoj glas, pogazil je v blato svetost volitev, pozabil je na svojo veliko odgovornost, ter prov-zročil lahko tudi škodo, ako je bil pripomočjo njegovega glasu izvoljen mož, ki nima ni srca pisatelji — nič in vsi dramatiki — nič, ker prvič niso ... drugič so ... tretjič nočejo ... četrtič ne morejo ... petič ne smejo... itd. do — stotič. Poleg takega delovanja pa se je bavil Meglica tudi z jezikoslovjem; v to svrho je presedel v 8ch5nbornovem parku cele poldneve v sredi Čeških in ogerskih kuharic, hanaskih dojilj in slovaških pomarančaric. Na ta način je postal II. Čop! — Da se je pa še bolj praktično vadil v teh jezicih, pisal je vsaj vsak teden po jedno ali dve ljubavni pismi--samemu sebi, je podpisoval z „Andulka", .Lidunkil", „Maruškav „Ma-renka"... ter jih zmagonosno kazal najivnim mladeničem, ki so, ne poznajoči njegove duhovite trike, mislili, da so res — izvirna. Za spremeno pa si je pisal včasih tudi kako nemško zaljubljeno pismo ter je podpisal z „IJertha", ,Marie* ali „Fritzi'. Vedno je imel „nestevilno rendez-vonsos* s svojimi „oboževalkami". Seveda, žal, ni mogel ustreči vsem, na katere je napravi! .utis" ; zato pa je prav cesto dobival obupna pisemca a la: .Mein Herr! Sie wollen raioh wircklich nicht lic-ben ? — Leben Sie wohl! Ilire bis zum Tode ungluckliche.. .Preobloženi" Meglica pa ji je resignirano kratko, zajedno pa čndno duhovito odgovoril: .Leben Sie auch wohl!* Tako je preživel slavni Meglica že sedem juridičnih let, ko se mu je zazdelo, da je storil za ljudstvo onega dotičnega okraja, ni resne volje za delo v javni blagor. Ako pa obsojamo že takega nemarneža, koliko veča krivica pa je ta, ako se spozabi volilni mož, da glasuje drugače, nego mu veleva jasno izražena volja večine prvotnih volilcev! On: nemarni prvotni ali pa direktni volilec je prodal le tvoj glas, dočim se izdajalski volilni mož pregreša na tuji lasti, kajti glas, ki mu ga je oddati na glavni volitvi, ni njegova last, ampak last več stotin prvotnih volilcev. Ako se je dal podkupiti, prodal je tujo last! Taka nevarnost pregreškov na tuji lasti, na političkih pravicah več stotin volilcev, je pa obsežena ravno v ustanovi indirektnih volitev potom volilnih mož. S to ustanovo se uprav ponuja prilika nevestnim ljudem, da se pogrešajo zoper politička prava svojih soobčanov. In ta nevarnost je tem veča, čim niža je stopinja izobražbe v dotičnih krajili. Neizobražen človek, človek, ki se ne zaveda svojih državljanskih pravic — in sicer po krivdi drugih, kojim ugaja nevednost ljudstva, daje tem ložje izkoiiščajo za svoje namene —tak človek se včasih niti ne zaveda, kak6 hudo se je zagrešil proti javni mor&li iu proti splošnemu dobru, ko je za nekoliko Judeževih grošev izdal voljo in pravo onih, ki so mu poverili svoje zaupanje. Ravno zato pa, ker je se mnogo neizobraženih in politiško nezavednih ljudij, ravno zato, ker vsled tega obstoji nevarnost grdega zavajanja do nepoštenja, ravno zato bi morala zakonodaja po možnosti odmakniti ljudstvu vsako priliko do greha: ravno zato prištevamo mi ustanovo indirektnih volitev glavnim krivicam naših volilnih redov in glavno zapreko na potu do — čistih volitev! V tem svojem uverjenju smo sledili seveda velikim zanimanjem razpravam v poslanski zbornici o načinu volitev za novo V. kurijo. — Razprava nas je uverila, da se nismo varali v svoji slutnji, da se v prvi vrsti Poljaki izrečejo za — druge dovolj. Napravil je torej tri državne izpite z dvakratnim ponavljanjem .... povabil prijatelje na opulenten .Valete!"... spustil še za vse veke znamenito juridično-literaruo-politično-lojalno-socijalistiško-konservativno-govorancijo ter se jokaje z vsklikom : ,Z Dogom norost I" poslovil od dijaštva... Tudi kolegi so plakali v zavesti, 1 da jim je kruta usoda ugrabila najduhovitejšega wklobasarja* akademičnih .krogov" ter v obžalovanju, da mu v črni suknji z rumenimi gumbi in zlatimi našivi, žal, ne bo moči nič več delovati za — domovino ! Meglica je postal — .vladen služabnik" ; zato pa so izgubljeni za nas vsi njegovi talenti, vsa nedovidna globočina njegovega vsestransko radikalno-modernega znanstva. Vsak pravičnik, ki je bral to avtentično biografijo, mi pa mora priznati, da je Meglica že dotlej storil več nego — je mogel — dk preveč. — Večna, nesmrtna slava mu za to! Naj nam bo vsem v izgled! Ti pa, draga oblačna Meglica, če Ti pridejo kje te-le vsega spoštovanja in brezuvetne ljubezni polne vrstice pred mile oči/blagovoli jih milostno smatrati malim dokazom zalivale moje in vseh tu zapuščenih kolegov za vse Tvoje imenitne pouke in duševne iskre! Da uam „deluješ* za čast iu rast črno-žoltih kolov še „nmogsja ljeta* ! Arnch Baruch. ^ c\rt t.j proti direktnim volitvam, oziroma za D e z miselno ustanovo volitev po volilnih mož. Tako je bilo ; zakaj ? tega ne treba praviti. V Galiciji gospoduje poljska manjšina nad malorusko večino; in v ztnislu tega krivičnega razmerja so ogromna večina zastopnikov Galicije v parlamentu na Dunaju — Poljaki, dočim se nad tri milijone Malorusov morajo zadovoljiti s peščico poslancev. Kako je to mogoče ? Tega ne treba praviti, saj imam* jasno na dlani: neopravičeno poljsko uadvladje sloni v prvi vrsti na sedaj veljavnem načinu vršenja politiških volitev!! Krivično razmerje v parlamentarnem zastopstvu Poljakov in Malorusov bi moralo prenehati takoj, kakor hitro bi se ustvarilo jamstvo za vršenje — čistih volitev! Ker se indirektuimi volitvami odteza masi volilcev primeren vpliv na izid volitev, so take volitve kakor navlašč ustvarjene v prilog gospodovalnim slojem in skupinam. Po taketn ne treba mnogo ugibati, zakaj se poljski velikaši toli trdovratno upirajo uvedenju direktnih volitev. In mi vstrajamo pri svoji trditvi, da so le oziri na svoje gališke rojake prisilili grofa Badenija, da se je izrekel proti načelnemu uvedenju direktnih volitev. To je nehotć piipoznal tudi poljski govornik grof Dzieduszyeki, ki je kakor glavni argument proti direktnim volitvam navel — voljo deželnega zbora gališkega. Ker torej deželni zbor gališki — kar pa je čisto naravno, ker je sestava tega zbora zgolj produkt gališkega načina volitev in bi bila taka sestava nemogoča ob drugačnem načinu volitev — noče direktnih volitev, zato je moralo tudi za ostalo državo pasti v vodo načelo direktnih volitev, kakoršnih zahtevajo priprosti človeški razun, logiško mišljenje in svobodomiselnost. Mi menimo celć, da ravno okolnost, da se sedanji deželni zbor gališki upira uvedenju direktnih volitev, je najbolji argument — za d i-re ktne volitve. Mi se ne čudimo poljskim velikašem, da hotć ohraniti svojo nadmoč; to tiči že v človeški naravi, da se teško podreja oni, ki je bil navajen gospodariti. Ali komur ni do nadvladja, ampak do svobodnega razvoja narodov, kakoršen razvoj pa je mogoč le ob svobodnem izvrševanju politiških pravic, ta mora vztrajati v borbi za — direktne volitve! rodove po sedanjih nazorih, da vse ravno zbok tega in zbok individuvalnega egoizma išče imetka v polajšanje življenske peze — lotili smo se tega vprašanja. Nočemo, da nas Slovence zarobi tuji nasprotnik na naši zemlji domorodni, in da oddamo vse posvetne blagre za dušne ter na sodnji dan še le obračunamo z onim, ki nas želi upropastiti. — Povećavati narodni kapital, ne da bi narod sam trpel škode ob tem, v to je treba ustvariti v najkrajšem času sistem, pri katerem se bo moralo dati ravno tehnikom našim najvplivnejšo besedo in odkazati najpremišljenejše delo. Dim podjetnih naprav Slovencem preveč škoduje — govori se — a istina je, da škodi le radi tega, ker imamo tako malo domačih podjetij. Zemlja slovenska je zemlja poljedelstva in živinoreje — jednostranska torej njena produktivnost. Neresnica, da vsa sreča naša temelji samo na teh dveh, v nas jedino produktivnih poljih nesistemi-zovanega našega narodnega gospodarstva. Kmet ostane vedno temelj v narodu, on bo moral v nekoliko prispevati, da se povzdignemo kdaj nad poljedelstvo samo in se priučimo pridobivati si imetka z večjim pridom, kakor bi čakali na zemljo samo. Kmetijstvo in živinoreja v nas nikdar ne bodeta delala čudežev, in naj jima priskočimo v pomoč še s tako umetnimi sredstvi; zemlja slovenska sama ni dala v celoti pogojev za to. Imamo zakladov, kojih ne vidimo v jednostranosti svoji, zakladov, s katerimi si kmet nič ne opomore. Surovine naših zemelj, prirodna bogastva, to bo treba izkoristiti s pomočjo domačih prirodnih sil, ter jih predelavati v izdelke domačega obrta in industrije. Dobro premišljene indu-strijalne naprave bi provzročile v nas velikanski prevrat, če drugje ne, vsaj v trgovstvu, ker bi se počel domači izvoz, denar pa prihajal v dežele. Srednji stan, stan obrti, povzdignil bi vse sloje iz srednjeveške dremavosti k čilosti; donesel bi nam novih praktičnih nazorov in smerij. Zakaj toliko naših krepkih rok potuje preko oceana pomnoževat tuji kapital, zakaj se drugi trudijo od zore do mraka na kršni zemlji za krompir v oblicah! ? Transmisijo sredstev v nas premalo poznavamo! V času, ko se je začelo podjetno Židovstvo ogledovati po naših zemljah, brusiti moramo meče podjetnosti, da se paral izu je napad preobjestnih tujih gospodarstvenikov. (Konec prih.) narobe, ono Še vedno dremlje in spi. Iz ledenih oklopij zaspanosti ga ne morejo vzbuditi ni vesela pomlad, ne bližajoči se krasni raajnik, ne vzgledi drugih društev drugod. Nadejati se je bilo, da po novem letu novoizvoljeni odbor bode bolj marljiv in delaven, nego je bil prejšnji, a kar je jako žalostno, isti se niti ne zmeni za svojo zadačo. Pi i naših narodnih društvih brežanskih je jasno videti, da koj po svoji ustanovitvi marljivo delujejo in kažejo dober napredek, potem pa le životarijo. Krivdo na tem je nekoliko pripisovati neugodnemu gospodarskemu stanju naših društev, nekoliko premali narodni zavesti Brežanov, največ pa temu, ker se čestokrat mečejo polena pod nog* istim (narodnim društvom namreč) in to pa še od takih stranij, odkoder bi smeli pričakovati le podpore. Da je temu istina, navedel bi lahko več vzgledov (dokazov), kar pa hočem opustiti za sedaj. Omenim samo to, da se bolj podpirajo javni — mnogokrat celo škandalozni in pohujšljivi plesi, kakor pa naša narodna društva. Ali niso to pre-žalostne razmere ? Ali ni to trnje, ki duši razvoj naših narodnih društev ? Žalostno, prežalostno — a resnično! Narodna društva brežanska! Vzdramite se, da bodete liki skala ob razburkanem morju! Postavite se v bran vsem zaprekam in nakanam naših nasprotnikov! Pozabite vse morda že vžita britkosti in grenke ure I Ustanite zdrava in čila, otresite raz sebe zaspanost, pokažite se pred svet v svoji moči in popolnosti 1 Na delo torej še zavedni bratje Brežani, pokažimo se, da smo narodnjaki, da smo sinovi nepremagljivega velikega naroda slovanskega! Dal Bog mnogo in dobrega vspeha! Pomozita nam v to sveta blagovestnika naša Ciril in Metod. Na zdar in na svidenje! Mitrosla Hribovski. Polltiike vesti. ▼ TRSTU, dne 80. Aprila 189«. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o volilni preosnovi. Posl. E b e n h o c h in P e r n e r s t o r f e i* sta zavračala posl. Hagenhoferja, ki se je bil protivil podeljenju volilne pravice poslom. P o s c h se )« protivil določbi, da mora vsak volilec v peti kuriji bivati vsaj 6 mesecev v onem okraju, kjer hoče imeti volilno pravo, češ, po tej določbi bi lahko tudi češki godci zadobili volilno pravico v nemških krajih. Posl. F a I k e n li a y n je zopet predlagal, da naj bi se prvi odstavek §. 9. glasil tako, da volilno pravo v splošnem volilnem razredu ima vsaki samosvoj moški državljan, ki je dovršil 24 leto življenja, ima lastno gospodarstvo ali lastno najeto stanovanje, ali pa, ki vs^j jedno leto pripada koji bolniški blagajni. Glasovanje o tem predlogu se je vršilo danes. — V včerajšnji seji je predložil finančni minister zakonski načrt o naknadnih kreditih za leto 1896. K položenju. Ker se vedno množe predlogi in je vpisanih 3« mnogo govornikov, gineva čim bolj nada, da bi se vprašanje volilne preosnove moglo rešiti pred povratkom cesarja iz Budimpešte. Danes je zadnja seja v tem tednu in prihodnja bode menda še le v ponedeljek, zgubljeni so torej zopet trije dnevi za volilno preosnovo. Ako pomislimo na dalje, da so zbornici določeni za posvetovala le 3e kaki trije tedni, potem hi lahko mislimo, da bode poleg volilne preosnove moglo priti le malo drugih stvarij na dnevni red. Bilau* cija bode torej dokaj medla in vspeh bode slabo odgovarjal velikim nadam, ki so jih gojili neka-terniki do obljubljenega „trdnega vodstva*. — Po dolžnosti kronistov beležimo tudi, da se širi govorica, da se po zasedanju delegacij razpusti poslanska zbornica. .Poljske" volitve. V današnjem uvodnem članku omenjamo govora poljskega posl, Levakov-skega. Tega poslanca so bili sicer nedavno temu izključili iz „kola" poljskih poslancev, ker jim je mož postal nadležen radi svojih vsaj kolikor toliko demokratskih nazorov, ali po našem menenju njegove izjave o volitvah v Galiciji niso izgubile s tem na svoji verojetnosti, pač pa pridobile, kajti sedqj lahko svobodno govori resnico, koje svobode ne bi imel kakor člen „kola". Besedilo govora posl. Levakovskega v seji posl. zbornice dne 28. aprila 1896. je bilo nastopno : DOPISI. Na Dunaju, 18- '»arca 1896. — Klub slovenskih tehnikov je razposlal nastopno okrožnico: Vaše Blagorodje! Pred štirimi leti je položilo malobrojno število slovenskih tehnikov temelj organizaciji tehniški delujočega in mislečega dija-štva slov. na Dunaji. Zasnoval se je v področji akad. dr. „Slovenije* — v IV. okraji dunajskem „Klub slov. tehnikov". Pričetek je bil skromen zbok pičlega števila članov, kateri so se pa vendar z vso požrtvovalnostjo začeli zanimati za načela svojega bodočega delovanja. Zanimanje za dovršeno strokovno izobrazbo prošinja vsakega — nihče pa ne pozabl ja tudi obče — zakaj tudi v tej naj se odlikuje stan tehniški. Do najnovejšega časa so se gojila v klubu samo strokovno-znanstvena predavanja, petje in glasba; lansko leto smo si pa ustvarili članovi točen program, katerega izvajanje započenjamo. Potresni dogodki na Kranjskem so pokazali osobito, kako slabo se je v Slovencih obče skrbelo za tehniški naraščaj in kako malo seje vsled tega gledalo posredno na najbolj poduktiviio stran narodnega gospodarstva. Nad vse resni so časi v naši domovini in veliko delavcev železne vstraj-nosti in prebrisanosti v tehniškem pogledu potreboval bode v kratkem naš narod. Štirinajst nas slov. tehnikov na Dunaju se zaveda svojih dolžnostij do domovine, pa hoče, da stopi kedaj kakor dobro organizovana skupina na domača tla. In o tem, kar razmotriva ta skupina po svojem programu, dovolite visokospoštovani gospod, da Vas obvesti: Premišljevanje naše se kreče v prvi vrsti o vprašanji narodno-gospodarskem, v kolikor vanje posega stan tehniški. Uverjeni, da si le ob materi jalnem blagostanji pomore tudi duševni kapital in plodovi njegovi, da je le on nosilec moči na- lx Breg«, dne 2S. aprila. (Narodna društva v Bregu.) (Izv. dopis.) Velikonočni pravniki so minuli, postni čas je že davno za nami, veseli majnik se nam približuje Vsa narava je probujena. Sadno drevje je že razcvetelo, ptice veselo žvrgold in prepevajo ter skrbe za svoj zarod. Pridne bu-čelice marljivo nabirajo živeža za-se in za svojo zalego po raznovrstnem cvetju. Iatotako kakor narava, bi se morala tudi naša narodna društva probuditi iz trdnega zimskega spanja. Pa žal, da ni tako! Trda ledena škorja še sedaj oklepa ista. Za vzgled si vzemimo vrle Dekančane. Oni so se precej po Veliki noči vzdramili, ter napravili — kakor vsem znano — veliko veselico 12. aprila, ki se jim je kaj dobro sponesla. Živeli vrli De-kančani! Spominjam se dobro, kakor bi bilo včeraj, ko je bilo ustanovljeno narodno društvo v Boljuncu. V svojem početku je napredovalo prav lepo; tudi v cenj. „Edinosti* je bilo mnogokrat čitati, kako isto napreduje, kako marljivo deluje odbor itd. Na hiši, kjer je bilo društvo nastanjeno, bliščala se je tabla z dičnim slovenskim napisom: „Slovensko bralno in pevsko društvo*4. Sedaj pa ni videti napisa, še manj pa kaj slišati o društtu, vse je nekako mrtvo. Morda pa vendar ni društvo zaspalo za vedno ? Dal Bog, da se kai kmalu zbudi! V Ricmaujih, kakor se čuje, njihovo društvo kaj dobro napreduje. Šteje primeroma mnogo udov, večinoma marljivih in točnih ; tudi odbor je baje jako skrbeu ; nadejati se je, da kmalu prirede kako veselico. Velika škoda je za vrle Ricmanjce, ker toliko časa nimajo učitelja. V Dolini je, kakor je znano mnogim č. čitateljem, bralno in pevsko društvo „Vodnik*. To ' društvo bi moralo — bodisi po možu, katerega j ime nosi, kakor tudi po besednem pomenu svojega imena — biti v resnici vodnik ali voditelj našemu ljudstvu, a, kar je jako žalostno — godi se ravno Najprej je naglašal govorn'k, da ob vprašanju direktnih volitev ne gre »amo za politiška prava, ampak tudi za gospodarske življenske pogoje. Direktne volitve so bile bojni klic povodom zadnjega volilnega gibanja v Galiciji. Odkar je na dnevnem redil volilna preosnova, prihajajo peticije od vseh občin Galicije, toliko maloruskih, kolikor poljskih, za direktno in tajno volilno pravo. Ni ga bilo tudi uijednega volilskega shoda v Galiciji, na kojem ne bi se bila izrekla ista želja. Vendar pa se je drznil poljski klub, v interesu posedujočili razredov, nastopiti za indirektne in javne volitve. R u d e č i c a s r a m a m i s i 1 i v obra z, je rekel govornik, ko čujem tu govoriti o obrambi naših avtonomnih pravic. Pravi razlog tiči v nečem čisto drugem. Jaz ne morem verjeti, da bodo zastopniki galiških mest, ki sede v tem klubu, imeli poguma v to, da ostanejo tu in da bodo glasovali za indirektne volitve. Ko se povrnejo domov, naleta ravno tako, kakor zastopniki kmečkih občin, na tako zasmehovanje in nespo-stovanje od strani voiilcev, kakor se to ni dogodilo še nikdar. Koliko uničenih ekzenstencij, koliko žalosti in solza je bilo vsled zadnjih volitev I Preganjali so se vsi oni, ki so imeli toliko poguma, da so nastopili za svoje prepričanje. Mnogo jih je med okrajnimi glavarji, ki radi lastne karijere ubogajo dobljenim poveljem, ki pa pro-klinjajo take odnošaje. Naš visoko spoštovani, po svojem pravicoljubju splošno poznani minister pravosodja, ogledal naj bi si nekoliko od bližje te odnošaje. Dolžnost mu je, proganjati ali dotičnike, ki trdć take stvari po javnih listih, radi obrekovanja, ali pa obtožene uradnike. Ko so prišle volitve, hitro so orožniki v vasi. Ljudje se zapirajo brez vsakega vzroka. Ako se vpraša orožnike, zakaj delajo tako, potem se smejejo isti. To je plašenje prebivalstva, da se isto ne upa posluževati se svojih konstitucijonalnih pravic. Čas in kraj Volitev se ne naznanjajo; kar hkratu je čuti, da je že bila volitev. Nadležni volilci, ki hočejo vršiti svoje volilno pravo, in prihajajo poizvedovat, se stavljajo jednostavno pod ključ. Tam jih drž6 tako dolgo, dokler ni zvršena volitev. Ako pa se vendar posreči kmečkim volilcem, da so izvoljeni njih kandidatje, potem prihaja v vas davčna ekseku-cija, prihajajo hišne preiskave in oporekanja. Po dovršenih prvotnih volitvah je lahko ugnati onih par sto volilnih mož. Sicer je vladi znano, kakov pritisk se vrši, pritisk, ki se dotika zločinstva. G. ministerski predsednik pozna to iz lastne skušnje. Volilne komisije so često sestavljene tako, da res morajo preplašiti kmečke zastopnike. Isti morajo skozi dvojno vrsto. Tu stoje, davčni inspektor, vsi oni ljudje, ki jih lahko mučijo, a tu prihaja mož na volitev in mora povedati, koga voli. — Govornik se je čudil potem, zakaj se ni pritrdilo predlogu, da bi se volilni komisarji zaprisezali. Govori se o izobrazbi, o veri, itd., pravi vzrok takim obžalovala vrednim sklepom je le nizka sebičnost in tesuosrčnost posedujočih razredov. Govornik se je uprl menenju, da Poljaki v Galiciji tiraj o za državo pogubno politiko, kakor ni res, da bi bile svobodi sovražne, reakcijonarne besede, kakoršne je često čuti s teh klopij, pravi izraz prepričanja mase poljskega naroda. Poljski narod da se sicer zaveda svoje prošlosti in ve, da je zgubil svojo svobodo vsled mednarodnega nasipa ; isti goji tudi nado, da pride čas, ko mu Evropa ua naraven način povrne svobodo in nezavisnost, toda teh Čutil ue štejejo v zlo poljskemu narodu uiti najviši krogi, ker vedo, da so ista za državo tisočkrat več vredna, nego pa ona druga šola, ki je brez lastnega mišljenja. Poljaki so vsikdar — tako je zaključil govornik — nastopali za človeška prava iu za svobodo in veseli me, da se s poljskih klopij morejo zopet razlegati besede, ki odgovarjajo najglobljemu prepričanju mojega naroda. Knez Nikola Črnogorski vkrcal se je predvčerajšnjem v Kotoru na parnik „Zagreb* ter se odpeljal ua Reko. Od tam odpotuje kuez preko Dunaja v Heidelberg, kjer nameruje iskati zdravniškega sveta. Iz Heidelberga odpelje se naravnost v Moskvo h kronanju carja Aleksandra. S knezoui potujeta princesinja Helena in najmlajši sin, princ Mirko. Knez Ferdinand na popotovauju. Ferdinand je sedaj v Berolinu. Včeraj ga je vsprejel v avdijenciji nemški cesar Viljelm. Poročila iz Be- rolina trde, da je cesar Viljelm obvestil kneza Ferdinanda, naj ne potuje na Dunaj, ker bi ga tam ne mogli v s p r e j e t i — Ako smemo verjeti tej vesti, moramo že misliti, da se ua Dunaju niso spoprijaznili z načinom, po katerem si je Ferdinand priboril pripoznanje knezom bolgarskim. — Nadalje javljajo iz Berolina, da je cesar pripoznal Ferdinandu naslov »kraljeva visokost" v zmislu bolgarske ustave. Na slavnosti kronanja ruskega carja v imenu našega cesarja ne pojde nadvojvoda Kari L u d o v i k , ker je n*kaj obolel, ampak nadvojvoda L u d o v i k Viktor. Le-ta odpotuje v Moskvo dne 17. maja. V Italiji se bližajo zopet škandali, ki ne bodo manji nego so bili oni pri rimski banki. Senator Bola je obdolžil dva druga senatoija po-neverjenja in tatvine. Oba da sta kakor predsednika raznih podjetij falzifikovala knjige in notari-jatske spise ter goljufala delničarje na najbrutalnejši način. Kompromitovanih je ie mnogo drugih od-ličnjakov. »Don Chisciotte" trdi, da je vse to dokazano dokumentariški. — Mari so taki dogodki tudi v kavzalni zvezi z ono „kulturo", kojo hočejo Italijani po vsej sili širiti v Afriki! ? Ali pa ui na vse zadnje več vredno abesinsko barbarstvo nego pa taka kol tura. Kriza na Francoskem je rešena. Predsednik novemu ministerstvu bode Mćlin. V nasprotju z občim domnevanjem novo ministerstvo ni vzeto iz radikalnih vrst, ampak je zapisalo na svojo zastavo borbo proti socijalistom in skrajnim strankam, kakor hitro bi le-ti hoteli napadati zakonite ustanove. Iz tega odstavka iz programa nove vlade se da posneti, da je senat ostal zmagovalec nad poslansko zbornico, kajti z besedama „zakonite ustanove" je očevidno mišljen senat. Ali drugo vprašanje je sedaj, kaj poreče zbornica k temu programu, koje večina se nagiblje na radikalno stran P1 Ako ostane poslednja dosledna v svoji borbi proti senatu, bili bi zopet tam, kjer smo bili poprej, le b tem razločkom, da je sedaj senat na strani vlade, dočim je bil v opoziciji proti prejšnji vladi! Italija v Afriki. Glasom poročil, došlih is Asmare v Rim, stojita ras MangašA in Alula z 10.000 m6ž 4 ure od Adigrata. Major Prestinari da bi bil že poskusil prodreti iz utrdbe, toda tega ne more storiti z ozirom na veliko število ranjenih, ki so v utrdbi. Gledč na pomoč, kojo pošlje Menelik Man-gasi, pravijo vojaški krogi italijanski, da ista ne prizadene Baldisseri mnogo skrbi, kajti on da se ima boriti z mnogo strašnejšim sovražnikom nego so Tigrinci in ta sovražnik je suša. Pravijo, da je letos v Abesiniji sploh suša, kakoršne že dolgo ni bilo. Toda vsled suše ne trpć samo ljudje, ampak v prvi vrsti živiua. Vsled suše so se namreč posušili pašniki in zatorej silno primanjkuje krme. Brez tovornih živalij pa je vojna v Abesiniji popolnoma nemožna. Včeraj je italijanska vlada obelodanila poročila o dogodkih v Afriki. Ta poročila obsezajo dobo od januvarja 1895. do aprila 1896. Iz istih je razvideti, da je general Baratieri parkrat prosil, da naj ga odpustć in sicer še predno no se pričele resnobne praske. Poročila trdć nadalje, da je ras Mangaša prosil pomoči pri angleški vladi, ker ni hotel priznati avtoritete Menelikove. Angleška pa da mu je priporočila, da naj nastoja sprijazniti se z Italijo. Kar se dostaje pogajanj zaradi miru, pravijo ta poročila, da se Menelik ni hotel izrecno obvezati, da vrne ujete Italijane, Italija pa da bi le tedaj odstopila od določeb italijansko - abesinske pogodbe, sklenjene 18S9. leta pri Učaliju, ako bi nobena država ne smela prevzeti pokroviteljstva nad Abesinijo, če bi bi bilo izključeno pokroviteljstvo italijansko. General Baldissera da je vrnil Meneliku njegova pisma, tičoča se razprav zaradi pogodbe, a Meielik da se je obvezal, izpustiti majorja Salso, česar pa doslej še ni storil. Kar se dostaje Kasale, naročila da je vlada sicer generalu Baldiseri, da naj nastoja držati to postojanko do jeseni, toda da naj se umakne in Kasalo zapusti, ako bi mu pretila nevarnost. PomiloŠČeni so! V London je došlo brzojavno poročilo, da je predsednik republike trans-vaalske, Ki tiger, pomilostil na smrt obsojeno petorico vodij angleških čet. Smrtna obsodba seje premerila v zapor. Različne vesti. Nj. Vel. cesarica Elizabeta odpeljala se je siuoč s posebnim vlakom iz Miramarja na Dunaj. C. kr. namestnik Rinaldini obiskal je včeraj predpoludne v Miramaru dvorno damo grofinjo Sztaray in generala pl. Berezeviczyja, ki sta v spremstvu Nj. Veličanstva cesarice. S tem smo popolnili, oziroma popravili našo vest, objavljeno v današnjem zjutraujem izdanju o obisku narnest-nikovem v Miramaru. C. in kr. vojna eskadra ostavila je sinoč ob 10^ uri naše pristanišče izvzemši parnik „Pelikan". Eskadra je odplula v Fazano. Čujemo, da ostane ta eskadra do 15. avgusta pod orožjem ter da opravi vaje v orožju ob dalmatinskem, odnosno istrskem obrežju. Ogerski gostje, ki so prišli iz Budimpešte h krstu vojnega parnika „Budapest* v Trst, odpeljali so se p.iedsinočnem v svojo domovino. Zadnji dan so si ogledali tržaške muzeje in mestno knjižnico. Spemljala sta jih župan in prof. Vierthaler. Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali sledeči: naroden g. župnik 3 gld., g. Macarol, kapelan g. Lovretov, gospa Gaberšček, gospa Mahorčič, g.čna Genovefa Ma-horčič, odpovedana gospa odbornioa po 1 gold.; g.čna Cazafura, Lovrenc, g.čna Gombač, g. Rudolf Reučelj, g.čna Angela Repič in Katinka iz Postojne po 1 krono. Obdarovana s knjižicoj „Čuvajmo svoje prestarine" g.čna Nežika Pitamic S kroni in 5 centezimov. Pri obisku svoje tete gospe M. M., darovala g. dr. Rybar in g. Ivan Matikoč 4 krone 90 stot., gospa Mislej 40 nč.t N. N. 40, gospa Fabčič 1 krono, g. Gregorin 20 nč, šolska kuharica 30 nč., brivec, g. Čebulec, g. Marini po 10 nč. Srčna hvala 1 Za telo vadbeno akademijo „Tržalkega Sokola', ki se bode vršila prihodnjo nedeljo v društveni telovadnici, prodajajo se vstopnice v kavarnah „C o m m e r c i o" iu „T e d e s c o" ter pri gosp. Franu Žitku, v ulici Stadion. Na dan akademije pa se bodo prodajale zvečer pri kasi. Shod ielezniikih ravnateljev. V Trstu so sedaj zastopniki triindvajset različnih avstrijskih, ogerskih in nemških železniških ravnateljev, da se udeležb konference železniških ravnateljev. Prva seja bila je včeraj opoludne v veliki borzni dvorani. Predsedoval je predsednik železniške uprave v Kolonji, Hotter. Zabranjen shod socijalnih demokratov. V tržaškem službenem listu čitamo, da so nameravali tukajšnji socijalni demokratje sklicati na jutršnji dan ljudski shod na vrt gostilne „al Mondo nuovo". Na tem shodu so hoteli razpravljati „o važnosti praznovanja 1. majnika". Dotična prijava pa, s katero so priobčiti nameravani shod policiji, baje ni bila prirejena po določbah zakona in zatorej da oblasti niso mogle obzirati se nanjo. Vsled tega seveda tudi nameravani shod ni bil dovoljen. Slovenski klub na Dunaju priredi v soboto i. maja zabavni večer v „Restaurant International" I.r Neuer Markt, v zimskem vrtu. (Berilo ima vč. g. dr. Fr. Sedej, c. kr. dvorni kaplan itd. Muzikalni del vsporeda izvajajo: umetnica gd.čina Ema Švigl na glasoviru, g. Vekoslav Vaupotič na citrah, in klubov pevski oktet.) — Začetek ob osmih zvečer. Pristop imajo samo povabljenci. Podporno druitvo za slovenske visokoiolca na Dunaju prejelo je zadnje mesece od raznih stranij lepe darove: Slavni deželni zbor kranjski daroval je 200 gld. Odličen rodoljub v Ljubljani, ki ne želi biti imenovan, pristopil je k društvu kot ustanovnik s 50 gld. Iz Maribora so darovali: Prezv. knez in škof dr. Mihael Napotuik (društveni ustanovnik) JO gld. G. France Dolenc, trgovec v Mariboru, je o veliki noči poslal 126 gld., katere so darovali: Posojilnica v Mariboru 40 gld., g. dr. Jernej Glančnik, odvetnik in društ. ustanovnik, 20 gl., po tri gl. so darovali: g. Henrik Schreiner c. k, ravnatelj učiteljišča, veleč. gosp. dr. Ivan Mlakar, vodja semenišča i. t. d., veleč, gospod Lovro Herg, stolni dekan i. t. d.; po dva gold. G. dr. Ferdinand Dominkuš, odvetnik itd., gosp. Bernard Jentl, prokurist, vč. g. Jož. Zidanšek, profesor bogoslovja, vč. g. Franč. Simonić, stolni kapelan, vč. g. Jakob Bohinc, stolni kanonik, vč. g. dr. Jožef Pajek, kanonik, vč. g. dr. Ivan Kri-žanič, kanonik itd., vč. g. dr. Martin Matek, podravnatelj bogoslovnice itd., vč. g. dr. Anton Medved, prof. veroz., g. France Dolenc, trgovec, ia neimeuo\AU, po eden gld,, pa so darovali: Gg. .Pavel Sini a, tajnik posojil. Jož. Rapcc, pos., dr. Feliks Feik. (ilruš. ustanovnik) zdrav., Košau Janko c. kr. gimn. prof.; Simon Goričnik, ..e. kr. finančni svetnik; Alojz Rakovec, železn. uradnik, I. Pavlic, c. kr. poštni kontrolor, M. I. Nerat, nadučitelj itd., trgovci Fr. Holasek, Jos, Melzer in Fran Hočevar, tiskarna sv. Cirila, France Korošec, prefekt v semenišču ; Matej Štiakel in Anton Cestnik, korna vikarja; Fr. Simonič, stolni kaplan ; dr. Alojzij Mesko, prof. bogoslovja, I. Hribemik, I. Malnič, rač. revident, Alojzij Zver, duhovnik ; Blaž Matek in Ivan KTo^rivuik, c. kr. gimn. prof., dr. Vladimir Žitek, I. Foutana, trgovec; dr. I. Terč, zdravnik; vč. gg. Karol Hribovšek, kanonik itd., Lud. Hu-dovernik, stolni vikar, Jak. Tajek, c. in kr. vojni kaplan, Jak. Kavčič, gimn. veroučitelj, sledujič gg. Janez Majciger, c. kr. prof., dr. Janko Bezjak, c. k. prof. dr. Fr. Vovšek, c. k. dež. sod. svčtnik (društveni ustanovnik) Jož. Perko, železn. uradnik, vč. g. F. Brelich, učitelj veronauka, g. dr. Fr. Radaj, c. kr. notar itd., g. dr. I. Glaser, velepos. in odv. kaudidat. (Konec prih.) Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 18. do 25. t. m. bilo je prijavljenih v tržaški občini 21 slučajev davice (prejšnji teden bilo je prijav« Ijenih 28 slučajev), 8 si. škrlatice, 2 si. 6špic, 1 si. kdzic in 1 si. legarja. Umrla sta 2 otroka za davico in 1 za legAr. Sneg na Ogorskem. Iz Budimpešte javljajo dne 25. t. m.: Iz raznih krajev severne in južne Ogerske dospela so danes poročila o snegu. V Aradu medlo je dve uri nepretržno. Promet je pretrgan na raznih krajih. Toplomer kaže samo 2 stopinji nad ničlo. Sodnijiko. V gostilni „Air antica Capuzzera". zagata della Punta, bil je dnč 27. februvarja t. 1. pretep med pivci* V tem pretepu je nekdo — po slavnem tržaškem običaju — zabodel z nožem 241etnega težaka Dominika Demartinija iz Benetk. Rana bila je zel6 huda, kajti bila je na levi strani prsij. Ranjeni boril se je v bolnišnici dokaj časa s smrtjo, slednjič pa je vendar zmagala njegova krepka narava in ozdravel je. Napadalca našla je policija še istega večera ter ga zaprla. Isti je fi2letni krošnjar Ferdinand Fano in Trsta. Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajSnjim sodiščem razprava proti njemu. Ozirom na razne ohajhščujoče ckolščine obsodila ga je sodišče na tri mesece težke ječe. Loterijske Številke, izžrebane dnć 29. t. m.: Praga 90, 51, 68, 56, 52. Lvov 55, 26, 88, 11, 61. Tudi križarske vojne proti rabi historičnega sedanjika v živahni pripovedi ne odobrujemo do cela in popolnoma pritrjujemo dokazmlom otca Skrabca (na mestu rečenem). češ, da v živahnem pripovedovanju izvrstno slnži kratki sedanjik namesto neokretne zložene oblike preteklega i;asa, katere mi ne moremo kakor n. pr. Rusi okrajše-vati z opuščanjem pomožnika. Radi pa priznavamo, da naši stilisti mnogo v tem greše, da v živahnem iu neživahnem pripovedovanju s čudovito izpre-minjavostjo rabijo kar vprek sedanjik poleg preteklega časa. Zlasti pogrešno pa se nam vidi nadomeščanje logiškega perfekta s sedanjikom ; to ti je grd iu preprostega Slovenca ušesom celo neumeven germauizem. Par vzgledov iz neke šolske knjige dokaže resnico naše trditve : „Po smrti škofa Janeza Tavčarja imenuje (namreč nadvojvoda Ferdinand II.) Tomaža Hrena za škofa ljubljanskega 1. 1597. Sedaj se prične z vladno in jezuitsko pomočjo protireiormacija .... Jedva pričeto književno delo prestane na enkrat. Protestantske propovednike pahajo v ječe; kdor se noče vrniti v naročje katoliški cerkvi in ne podpiše slovenske ali nemške prisege... ta vam mora brez usmiljena iz dežele, in njegovo premoženje pripade državi. Zlasti so p r e -žali na knjige protestantske. Pridno se nabirajo in sežigajo; še celo nedolžnim se ne prizanaša" itd. itd. V vseh teh in premnogih drugih primerih, ki bi jih se lahko navedli iz iste in iz drugih knjig, bi bil seveda edino pravilen pretekli čas. •) (Dalje prih.) Najnovejie vesti. Dunaj 30. (Poslanska zbornica.) Zakonski načrt o naknadnih kreditih zahteva med drugim tudi 12000 gl. za statistiška poizvedovanja o od-nošajih zasebnih uradnikov in sicer v namen uve-denja obveznega zavarovanja pokojnine. — V nadaljevanju razprave o volilni preosnovi vsprejel se je §. 9 po vladni predlogi in so se odklonili vsi preminjevalni predlogi; istotako se je odklonil predlog posl, Hagenhoferja, da bi posli ne imeli volilnega prava. Pariz 29. Novi ministri so se sešli danes pri predsedniku Melinu, da sestavijo izjavo, ki se prečita jutri v zbornici. Zanzibar 29. Tu se je raznesla govorica, da so Angleži trpeli velike zgube v bojih ob jezeru Viktoria-Ugauda in sicer v okolici Uganda. V izjasneiije in uterjenje. (Dalje) Še par be«^dic glede konkretnih predlogov g. Lainurskega. Glede „bombikanja" ali „bombar-dovauja" se pač ne mislimo več prepirati, tem manj, ker se lahko sklicujemo na to, kar je dognal o. Škrabec preje iu vnovič na platnicah zadnje (2.) številke letošnjega „Cvetja" ; le-tu je jasno dokazano, da „bombikanje- z dovršniki ni germa-nizem, ampak se je organski razvilo ne le v kranjščini, ampak tudi v drugih slovanskih jezikih. Radi priznavamo, da je prihodnijška raba dovršnikov v sedanjiku (n. pr. po Goriškem) lep starinski ostanek, ki ga našim pisateljem z o. Škrabcem vred toplo priporočamo, nai se z njim iz stilistiških vzrokov prav često služijo, kjerkoli to dopušča jasnost; a ta mora biti in ostati pisatelju vrhovno vodilo.") Toda celo smešno je, da so nekateri Slovenci, rojeni v krajih presrečnih, kjer se še ne „bombikuje", strašno ponosui na svoje nesrečne brate na Kranjskem in Štajerskem, katere je že do kosti oglodal borabikovalni črv (bombyx Carnioliae). >o>>i*n/i«.• kil. f. fi-90 -7-05 od 79 kil f. 7- 7.10.. od SO kil. i. 7.05-7.15 od Sl.kll. 7 10 —7-110, "d H2 lcil. for. —.--lo