GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK »DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1969 PO ZDRU2TTVI »LJUDSKE PRAVICE«. ODGOVORNI UREDNIK FRANC ŠETINC KI JO JE 8. OKTOBRA 1984 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 194> USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA PRVA IZD A J A Pesimizem ni upravičen ZIS pred skupščinskimi odbori 22 Vide fzvenblokovske države so največ prispevate pri delu konference - »Pravda«: »Militaristični krogi na Zahodu so izgubili občutek za realnost« - »Krasnaja Zvezda«: »ZSSR bo prisiljena obnoviti jedrske poskuse« Ob začetku četrtega tedna ženevske konference odbora za razorožitev so se pojavila protislovna mnenja: ameriški krogi poudarjajo, da je konferenca zašla v slepo ulico in da je brez pomena, medtem ko predvsem izvenblokovske države menijo, da se je vzdušje izboljšalo in da pesimizem ni upravičen. Sovjetski tisk je ostro napadel Kennedyjevo izjavo, da bodo ZDA pod določenimi pogoji iniciator atomske vojne in napovedal obnovitev sovjetskih jedrskih poskusov kol odgovor na ameriške poskuse. Zorin in Dean sta v Ženevi dosegla »določen« napredek, a nobenega rezultata. Predsednik angleških laburistov je zahteval, naj bi Nemcem ne pošiljali atomskega orožja. Švedski premier Erlander je izjavil, da male države ne bodo izdelovale atomskega orožja, če se velike sile obvežejo, da ne bodo nadaljevale poskusov. Ženeva, 1. apr. (Tanjug). Jutri bo že četrti teden, kar trajajo ženevska pogajanja o razorožitvi. Glede perspektiv, da bi v prihodnjih 60 dneh zaključili pro- učevanje splošnih problemov. zaradi katerih so sklicali konfeTenco, in da bi poročali Generalni skupščini OZN o dosedanjem delu odbora 18 držav za razorožitev, je bilo opaziti protislovna mnenja. Nekateri krogi in dobršen dej tiska zahodnih držav. zlasti v ZDA, skušajo vzbuditi vtis, da So dosedanja pogajanja potekala v znamenju popolnega neuspeha, ker niso dosegli sporazuma niti o enem vprašanju, o katerem so razpravljali. Med drugim navajajo kot najboljši dokaz za takšno gledišče to, da so pogajanja o prepovedi poizkusov z jedrskim orožjem povsem zašla v slepo ulico. Tako pa ne mislijo niti delegacije zahodnih niti vzhodnih držav. V razgovorih z udeleženci neposrednih pogajanj je mogoče o-paziti zadovoljstvo med dosedanjimi pogajanji. Pravijo. da so dosegli osnovne cilje, ki so bili postavljeni za prvo obdobje dela. Ustva- i upravičen. rili so ugodno ozračje za pogajanja in izmenjali gledišča o vseh splošnih vprašanjih. Zlasti poudarjajo, da so s stiki predstavnikov obeh vodilnih blokovskih sil kljub vztrajanju zastran nekaterih vprašanj na starih pozicijah, vseeno izboljšali vzdušje. Na koncu menijo delegacije osmih držav, ki ne pripadajo blokom, da je treba dosedanje rezultate pogajanj v Ženevi in perspektive za nadaljnje delo ocenjevati realno in brez kakršnihkoli iluzij. Uspeh ni samo v dosegi maksimalnih rezultatov. Ti krogi poudarjajo, da končnega sporazuma o razorožitvi, ureditev odnosov med obema blokovskima velesilama in odstranitev vseh vzrokov vojne ni mogoče doseči niti v kratkem roku niti na eni sami konferenci, marveč s permanentnimi pogajanji in postopnim napredovanjem. Zato je treba kot uspeh ocenjevati vsak tudi najmanjši dosežen rezultat, ki vodi k temu smotru. Ce rezultati niso takšni, kakršni in kolikršni bi morali biti, poudarjajo ti krogi, da pesimizem kljub vsemu ni Iskanje najugodnejših poti, da bi v naj večji mogoči meri vsikladili tako zahteve izvenblokovskega sveta ter potrebo, krepiti vzdušje za pogajanja, kot ravnotežje med Vzhodoh in Zahodom, je sedaj realna politika, ki bi po mnenju nekaterih tukajšnjih krogov lahko rodila najboljše uspehe. Tako bi se še bolj povečala vloga izvenblokovskih držav, ki so po splošnem mnenju največ prispevale k napredku ženevske konference. Moskva, 1. apr. (Tanjug). Včerajšnja »Pravda- je ostro reagirala na nedavno izjavo ameriškega predsednika Kennedyja za časopis »Satu'rday Evening Post-. Kennedy je dejal, da je možno, da bi ZDA »v nekaterih okoliščinah pokazale pobudo v atomskem spopadu s Sovjetsko zvezo«. »Pravda« poudarja, da »jemlje Kennedy nase strašno odgovornost« in da je bistvo njegove izjave v tem, da se ameriška vlada ne le ni odrekla urejanju spornih problemov z vojaškimi sredstvi, ampak se pripavlja, da bi postala pobudnica atomske vojne. Časopis poudarja, da je sprejel Washington s tem idejo o preventivni atomski vojni in da »izgubljajo militaristični krogi Zahoda občutek za realnost«. Spričo izjave predsednika Kennedyja o možnosti »prvega udara« v jedrski vojni, priobčuje časopis »Krasnaja zvezda« komentar, v katerem opozarja, da bi »vojna proti ZSSR pomenila smrt za napadalca«. Kot poroča TASS, imenuje komentator besede ameriškega predsednika »zloveščo izjavo, ki jo je treba razumeti kot nov poskus ZDA, feilke poplavo v Bosni Prekinjen cestni in železniški promet - Evakuacija prebivalstva iz ogroženih krajev - Veiike površine posevkov pod vodo Sarajevo, 1. apr. (Tanjug.) Vode naraslih rek poplavljajo velika območja v Bosni in ogrožajo prebivalstvo in posevke, predvsem ob Savi in reki Bosni, katerih vodostaj stalno narašča. V ogroženih in poplavljenih krajih evakuirajo prebivalstvo in živino. Ob nasipih rek so že podvzeli vse potrebne ukrepe za obrambo pred vodno stihijo. Ce ne bo kmalu prenehalo deževati, bo položaj še slabši. V nižinskih krajih je položaj težji zaradi tako imenovanih podzemeljskih voda, ki so poplavile velika območja. Na vsem območju vzdolž Save so proglasili stanje izredne pripravljenosti. Najvišji nivo Save so doslej zabeležili leta 1940, ko je znašal pri Bosanskem Brodu 864 cm, pri Bosanskem Samcu pa 761 cm. Danes je vodostaj Save v Brodu dosegel 770 cm, v Samcu pa 726 cm. Narasla Bosna je poplavila velika področja med Dobo-jem in Bosanskim Samcem, medtem ko so v bližini izliva Bosne poplavile gorske vode okrog 2500 ha obdelovalne površine, od katere je 80"/o posejane s pšenico. Vodostaj reke Bosne se hitro približuje doslej najvišjemu nivoju, ki so ga zabeležili leta 1940, ko je znašal pri Doboju 485 cm. Danes je bil vodostaj pri Doboju samo 51 cm nižji. Reka Tinja je poplavila kakih 7500 ha zemljišča in obkolila kakih 60 hiš. Reki Brka in Gnjica sta poplavili kakih 6000 ha zemlje. V Bosanski Dubici so nasipi doslej sicer zdržali narasli reki Savo in Uno, vendar pa so gorske vode v Bosanski Dubici poplavile kakih 300 ha zemlje. Na Ivanjskem polju pa so prav tako gorske vode preplavile 500 ha zemlje. V dobojskem okraju so razglasili stanje pripravljenosti. ^Zaradi podzemnih voda je pričel sinoči drseti neki hrib šest kilometrov severno od Doboja, ki je že poškodoval cesto in železniško progo proti Vinkovcem. Del proge se je na tem mestu divgnil za 1 meter. Prometa pa na tej najvažnejši relaciji v Bosni in Hercegovini še niso prekinili, ker vozijo vlaki proti Vinkovcem po vzporedni progi, ki gre proti Banja Luki. Prekinili sc tudi promet na več cestah, ki peljejo iz Doboja. Omenjeni hrib grozi, da bo zasul strugo reke Bosne, ki je zdaj polna vode zaradi taljenja snega. V Doboju so zaradi tega formirali strokovno komisijo, ki je že šla na teren, da bi proučila ukrepe, ki naj bi jih storili, da bi nevarnost odpravili. Reka Ukrina se je že izlila in preplavila del mesta Dervente. Enote Jugoslovanske ljudske armade so pomagale evakuirati prebivalstvo iz ogroženih območij. Prekiniti so morali promet na cesti Doboj—Derventa, kakor tudi med Dobojem in Modričem. Z vseh hribov v severnih predelih Bosne so hudourniki nanosili v reko Bosno velikanske količine vode, ki se zdaj vali proti Savi. Reke Una, Sana in Vrbas so v noči od petka na soboto že prestopile bregove. Na ogroženih območjih že utrjujejo nasipe. Reka Sana je narasla v Sanskem mostu za 134 cm. Poplavila je cesto med Prijedorom in Bosanskim Novim, tako da so morali ustaviti promet. Reka Binjaeka je zalila v Bosanski Dubici 35 hiš, iz katerih so morali evakuirati vse prebivalce. Narašča tudi reka Vrbas, ki je pri vasi Razboj že prestopila bregove. Na območju Srednje Posavine in Semberije so razglasili izredno stanje zaradi talnih in planinskih voda, ki naglo naraščajo. Reka Janja je pri Bijeljini prestopila bregove in zalila kakih 500 hiš. Prebivalce so evakuirali predvsem s pomočjo enot Jugoslovanske ljudske armade. Po zadnjih vesteh pa se ta reka polagoma vrača v svojo strugo. da preplaši SZ in da izsili enostranska popuščanja v spornih vprašanjih, ki se pojavljajo v Evropi«. Vsak napadalec, ki namerava prvi uporabiti atomsko orožje proti SZ, mora vnaprej računati s svojim propadom. Kajti po besedah komentatorja časopisa »Krasnaja zvezda« ima ZSSR jedrsko orožje najnovejšega tipa — globalne rakete, s katerimi je mogoče zadeti katerikoli cilj v katerikoli smeri. O »okoliščinah, v katerih bi ZDA morda lahko uveljavile pobudo v jedrski vojni proti ZSSR,« je Ken~ nedy pripovedoval ameriškemu komentatorju Ste-wardu Alsopu. Današnja »Pravda« priobčuje komentar, ki znova obravnava zahteve ZDA in Velike Britanije po mednarodnem nadzorstvu nad prepovedjo jedrskih poskusov. Namen in smoter tega nadzorstva, piše komentator, je, da bi na ozemlju SZ ustanovili vrsto kontrolnih postaj. Komentator ne dvomi, da bi v kategorijo »sumljivih pojavov« uvrstili zlasti tista področja, za katera predpostavlja ameriška obveščevalna služba, da so centri za izstreljevanje raket, tovarne za proizvodnjo jedrskega orožja in drugi pomembni strateški objekti. Vsako pripombo ZSSR glede te inšpekcije bi po mnenju komentatorja razlagali na Zahodu kot dokaz o kršitvi sporazuma. Komentator pravi, da žele odkriti kraje, kjer so sovjetska oporišča za i zatre" ljevanje medcelinskih balističnih raket in da bi se s tem nevarnost vojne neizmerno povečala. Komentator omenja tudi jedrske poskuse v ozračju, ki sta jih najavili ZDA in Velika Britanija in piše, da bo ZSSR prisiljena odgovoriti na serijo anglcrameri-ških jedrskih poskusov in preizkušati novo jedrsko orožje, da bi utrdila svojo varnost in ohranila splošni mir. Ženeva, 1. apr. (AFP). Včeraj sta se sestala predsednika ženevske konference za razorožitev, sovjetski predstavnik Zorin in 1 riški delegat Dean. Na sestanku sta obravnavala vprašanje postopka na plenarnih sejah odbora. Kot se je zvedelo iz ameriških virov, sta dosegla določen napredek, vendar nikakršne končne rešitve. Zorin in Dean se bosta znova sestala v ponedeljek popoldne. Jeruzalem, 1. apr. (AP). Na tiskovni konferenci v Jeruzalemu je izjavil švedski premier Tage Erlander, ki se mudi na obisku v Izraelu, da se bodo majhne države zavezale, da ne bodo proizvajale jedrskega o-rožja, kakor hitro bodo velesile prenehale z jedrskimi poizkusi. Po njegovih besedah je zelo slabo, ker je 0 Nadaljevanje na zadnji strani PRISTAŠI O AS NAPADAJO. Okrog 500 večina mladih pristašev OAS je napadlo v Alžiru enote francoske policije in žandarmerije. Na sliki: demonstrantje se vračajo po stranskih poteh v ultraški okraj Bab el Ued. Foto: Tanjug Beograd, 1. apr. (Tanjug.) V odboru za socialno politiko in ljudsko zdravstvo, kakor tudi v odboru za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zvezne ljudske skupščine se bo začela jutri dopoldne razpirava o poročilu Zveznega izvršnega sveta za preteklo leto; poročilo bosta proučevala oba domova skupščine 7. aprila. Oba omenjena skupščinska odbora bosta obravnavala tiste dele poročila, ki zadevajo socialno politiko in zdravstveno zaščito. Predvidevajo, da bodo ljudski poslanci obrnili pozornost predvsem na vprašanje stanovanjske in komunalne politike. Razpravljali bodo najbrž tudi o gibanju stanovanjske izgradnje in o tem, če bi lahko skrajšali roke gradenj kakor tudi vprašanje serijske izgradnje stanovanj za široko potrošnjo. V razpravi o omenjenih vprašanjih bodo sodelovali tudi zastopniki pristojnih organov uprave. atentatov, 20 mrtvih Ben Bela v Kairu - »Alžirsko ljudstvo bo samo odločilo o ideoloških osnovah, na katerih bo gradilo svojo bodočnost« - OAS je začela z gverilskim načinom vojskovanja LETNA KONFERENCA ZK V TOVARNI »BORIS KIDRIČ« Kritična mena lastnega dela Podpredsednik alžirske vlade se je v izjavi v kairskem radiu zahvalil za podporo ZAR boju alžirskega ljudstva. V intervjuju z listom »Al Sabah« je poudaril, da mir še ni zagotovljen in da revolucija še ni zaključena. Oasovci so v alžirskih mestih nadaljevali z atentati in napadli celo. neko vojaško letališče. Poveljnik oranske garnizije je zaprosil za okrepitev. Danes bo obnovljen letalski promet med Alžirijo in Francijo. Kairo, 1. aprila (MEN). Podpredsednik začasne alžirske vlade Ben Bela in četvorica njegovih tovarišev so se zahvalili za podporo ZAR boju alžirskega ljudstva. V izjavi po kairskem radiu so alžirski voditelji poudarili, da boj arabskih narodov še ni končan. Ben Bela in četvorica njegovih tovarišev so včeraj dopotovali v Kairo na obisk ZAR. Tunis, 1. apr. (AFP). Podpredsednik začasne alžirske vlade Ben Bela je označil »prenehanje ognja in samoodločbo kot miroljubno in najboljšo pot, da se uresniči svoboda Alžirije«. V intervjuju s tunizijskim časopisom »Al Sabah« je Ben Bela dejal, da evi-anski sporazum, čeprav je privedel do prekinitve ognja, še zmeraj ne pomeni, da so uresničili tudi mir in da je revolucija v Alžiriji zaključena. Alžirska revolucija mora uresničiti svobodno in suvereno Alžirijo, ki bo povezala vse sile v boju za boljšo prihodnost in za odpravo nerazvitosti na vseh področjih. Alžirsko ljudstvo bo samo odločilo o ideoloških osnovah, na katerih bo gradilo svojo bodočnost, je dejal Ben Bela in dodal, da bo pri tem odločilen geografski, zgodovinski in socialni položaj države. Alžir, 1. apr. — V Alžiru še zmeraj trajajo akcije ultraških teroristov. Kot poroča AFP, so včeraj oasovci v 22 atentatih ubili 20, ranili pa 11 ljudi. Med ubitimi in ranjenimi so tako Alžirci kot Evropejci. Reuter poroča, da so davi močne policijske sile obkolile večji del središča mesta Alžira in pri tem zaplenile nekaj orožja. Oklopna vozila so blokirala ulice v delu mesta, kjer so sodniško poslopje, policijska prefektura in hotej Aleti, kjer stanujejo tuji novinarji. Po sporočilu policije so zaplenili okrog 30 kosov Nadaljevanje na zadnji strani Maribor, 1. apr. — Člani ZK delovnega kolektiva tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« so na letni konferenci v živahni razpravi o poročilu sekretarja tovarniškega komiteja Milana Medveščka prikazali delo organizacije in kritično ocenili posamezne probleme. Na konferenci so ugotovili, da je organizacija ZK dosegla določen napredek pri izpolnjevanju sklepov III. plenuma CK ZKJ in pri decentralizaciji de- Govor Tomšičeve »Jugoslovanska delegacija je z zadovoljstvom ugotoviia identičnost gi edišč« RIM, 1. aprila (Tanjug). Tukaj se je končala konferenca italijanskih komunistk, ki ji je prisostvovalo okrog 1200 delegatov in gostov iz vse Italije. Kongres je zaključil član predsedstva KP Italije Pietro Ingrao, ki je govoril o sedanji politiki KP Italije in o nalogah, ki jih imajo v zvezi s tem žene in drugi člani partije. Sklepe te konference bodo objavili v naslednjih dneh. Keke naraščaju, zaradi taljenja snega v vsej državi Je Sava pri Beogradu tako narasla, da je poplavna Ado Ciganlijo znatno bolj kot v preteklih letih. Članica CK ZKJ Vida Tomšič, ki je vodila delegacijo ZKJ, je imela na konferenci daljši govor, ki so ga prisotni delegati topilo pozdravili. Izrazila je prepričanje, da bo konferenca italijanskih komunistk koristila bodoči aktivnosti KP Italije kot . tudi celotnemu italijanskemu demokratičnemu gibanju. »Mi, komunisti sosednje Jugoslavije,« je izjavila Vida Tomšič, »s posebnim zanimanjem spremljamo vaše delo. Naša delegacija je z zadovoljstvom ugotovila ne le identičnost gledišč o problemih, ki smo jih sipoznali iz referatov in razpravljanj, marveč meni tudi, da je njena prisotnost na konferenci ugodna priložnost za izmenjavo stališč in izkušenj glede urejanja problemov, ki jih današnji čas postavlja pred žensko tako ❖ družbi' kot tudi v družini.« Vida Tomšič je nato obširno govorila o družbeni aktivnost Jugoslovank. Ko je poudarila vlogo žensk v boju za mir, je omenila na koncu tudi pomen prijateljskega sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. Delegacija CK ZKJ bo obiskala jutri Gramscijev inštitut in CK KP Italije. Članice delegacije Vida Tomšič, Latinka Perovič in Ana Jurin-Zilič bodo jutri proti večeru odpotovale v Jugoslavijo. lavskega samoupravljanja. Ugotovili pa so, da člani ZK v sindikalnih organizacijah premalo skrbijo za idejno rast mladih članov. Tudi v mladinski organizaciji je mnogo članov ZK, vendar njihov vpliv premalo čutijo. Opozorili so tudi na nekatere objektivne in subjektivne težave pri preskrbi materiala za izpolnjevanje proizvodnega načrta ter na potrebo po boljši organiziranosti posameznih služb v podjetju. Razprava je pokazala, ,da so ekonomske enote v glavnem uresničile predviden fizični obseg proizvodnje, medtem ko pri znižanju cen in zvišanju produktivnosti dela niso dosegli napredka. Za delo v tovarni je še vedno značilna nizka produktivnost, ki se odraža v visokem številu opravljenih ur za proizvodnjo posameznega vozila. Tudi pri izpolnjevanju letošnjega proizvodnega načrta so v podjetju zaskrbljeni, saj so v prvih dveh mesecih ustvarili za 20% manj kot lani v istem razdobju. — Prav tako je periodični obračun pokazal, da se niso držali predvidenih razmerij med osebnimi dohodki o® Nadaljevanje na zadnji strani »POLITIČNO PREMIRJE« ARGENTINSKIH GENERALOV Čas težav Neugodne reakcije v državi in v inozemstvu zaradi strmoglavljenja Frondizija - Argentinski veleposlaniki odstopajo BUENOS AIRES, 1. aprila (AP). Spričo kritik javnega mnenja v državi in v tujini so vojaški voditelji Argentine razglasili »politično premirje«, ki naj po njihovem mnenju omogoči ureditev mnogih problemov v državi. GENERAL POGGI, vodja argentinskih vojaških poveljnikov, ki so strmoglavili predsednika Frondizija. Poziv za tako imenovano politično premirje so poslali vojaški voditelji po dveumem sestanku, na katerem so preteklo noč analizirali neugodno reagiranje v državi in tujini zaradi strmoglavljenja predsednika Frondizija. AP ugotavlja na osnovi kratkega sporočila, ki so ga objavili po sestanku, da so vojaški voditelji zaskrbljeni zaradi nastalega položaja in da se skušajo sedaj posvetovati z nekaterimi političnimi predstavniki. Vojaški voditelji trdijo, da je zmeda v državi nastala zaradi »napačne raz- lage vloge, ki so jo odigrale vojaške sile« pri strmoglavljenju Frondizija. Zato pozivajo na nacionalno razumevanje in na to, da bi določili osnovne točke za »demokratično koeksistenco«. V sporočilu pravijo vojaški voditelji, da je vojska prepričana, da bodo v plodnih in patriotskih razgovorih našle demokratične sile rešitev, ki jo v tem času težav in upanja vsi žele. Kot so že sporočili, je ### Nadaljevanje na zadnji strani ■Mim mniniHiiiinnii • BERLIN vojaške oblasti so omejile gibanje članov ameriške misije v Berlinu in določile, ds mora vsak Američan dobiti posebno dovoljenje komandanta sovjetskih oboroženih sil v Nemčiji, če boče v vzhodni Berlin. Ta ukrep so sprejeli zaradi tega, ker so ameriške oblasti omejile gibanje članov sovjetske vojaške misije v Frankfurtu. • DŽAKARTA Indonezijski zunanji minister Subandrio je izrazil upanje, da bodo tajne razgovore z Nizozemsko obnovili in navsezadnje našli možnost za miroljubno rešitev vprašanja Zahodnega Irijana. Subandrio je izjavil, da predsednik Sukamo še ni odgovoril na poslanici predsednika Kennedyja in vršilca dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tants. • KAIRO “ITT osnovi priporočil, Id jih je sprejel gospodarski odbor dežel članic skupine Casablanca, bodo v kratkem ukinili vse omejitve v trgovini in prometu med državami, članicami te skupine. V petih letih bodo odpravili vse carinske dajatve v medsebojnem trgovanju. V prvem letu bodo znižali carine za približno 25 odstotkov. • VIENTIAN Sef ameriške delegacije na ženevski konferenci v Laosu WIUiam Sullivan je obiskal sedež Suvane Fume in šefa gibanja Patet Lao princa Su-fanuvonga v K ang Kaju. Sullivan je po svojem obisku izjavil, da je laoškima voditeljema razložil ameriško stališče glede rešitve laoškega problema. Suvana Fuma pa tuje danes v Pariz. PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE? GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVEN LJUBLJANI, PONEDELJEK, DNE 2. APRILA 1962 # LETO IV. # ŠTEVILKA 90 0 CENA 20 DIN Poročilo 2 DELO PONEDELJEK, 2. APRILA 1M2 • Portugalsko koketiranje z LR Kitajsko Zunanje ministrstvo v Lizboni je objavijo sporočilo. v katerem je rečeno, da mu ni nič znanega o novih kontaktih med portugalskimi oblastmi in vlado LR Kitajske v Hongkongu, s ciljem, da bi lizbonska vlada oriznala Peking. »Ne moremo ne potrditi ne demantirati te vesti.« izjavlja zunanje ministrstvo in dodaja: »Odnosi med Portugalsko in LR Kitajsko so dobri in z ozirom na okol-nosti celo zelo dobri«. Ta aluzija se nanaša na sedanje slabe odnošaje med Portugalsko in Indijo. »Izboljšanje naših odnosov z LR Kitajsko pa seveda ne pomeni, da bomo priznali sedanji režim v tej deželi«, dodaja portugalsko zunanje ministrstvo. • Skupni trg potrebuje kvalificirano delovno , silo V Rimu je bilo te dni zborovanje, ki so ga s pomočjo evropske gospodarske skupnosti organizirali krščansko demokratski sindikati, da bi proučili nekatere pereče probleme delovne sile v državah Skupnega evropskega trga. Na tem zborovanju so ugotovili, da je ob naglem industrijskem razvoju nastalo v bolj razvitih področjih Skupnega evropskega trga veliko pomanjkanje kvalificiranih delavcev. V začetku letošnjega leta jls ostalo pol milijona nezasedenih delovnih mest za kvalificirane delavce. • Rusk brani de Gaulla Vsa »atlantska« in »evro-peistična« opozicija proti de Gaullu v Franciji je tako nasršena nanj, posebno kadar pride v Washington. da je moral dati predsednik Kennedy članom svoje vlade in diplomatom navodilo, naj pazijo na svoje izjave, kadar govore s temi ljudmi, da ne bi prišli v neroden položaj pred francoskim ambasadorjem. Ko je predsednik francoske radi -il-stranke Maurice Faure obiskal ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska, je tako zabavljal čez de Gaullovo zunanjo politiko, da ga je moral v smislu predsednikovih navodil vzeti v »zaščito« ameriški zunanji minister. • V Braziliji narašča nepismenost V brazilskih vladnih krogih so povzročili veliko zaskrbljenost poda/ri statističnega urada o naraščanju nepismenosti. Medtem ko je bil ob predzadnjem ljudskem štetju leta 1950 odstotek nad 14 let starih nepismenih državljanov 50,5, je po podatkih ljudskega štetja iz 1. 1960 ta odstotek nar as tel na 53,2. Naraščanje nepismenosti je po mnenju uradnih krogov na eni strani posledica dejstva, da gradnja šol ne gre v korak z naraščanjem prebivalstva, po drugi strani pa komunikacijske težave med mesti in notranjostjo dežele ter pomanjkanje učnega kadra zlasti v severnih in sevemo-vzhodnih državah. • Delovne ure v industriji Statistični bilten evropskih skupnosti je objavil podatke o povečanju efektivnih delovnih ur v industrijskih podjetjih nekaterih zahodnih držav. Po teh podatkih se je povprečje tedenskih delovnih ur zvišalo od leta 1958 do 1961 v Franciji od 45,3 na 45,9, v Italiji od 41,7 na 42,9, v Združenih državah Amerike od 39,2 na 39,6, v Zahodni Nemčiji pa se je znižalo od 45,5 na 45,4 in v Veliki Britaniji od 47,6 na 47,3. • Modernizacija italijanskih železnic Italijanskemu parlamentu je vlada predložila načrt za modernizacijo in razširitev železnic, za katerega bodo po predračunu komisije treh strokovnjakov uporabili 1500 milijard lir. Zaradi pogostih železniških nesreč, ki so po splošnem mnenju posledica zanemarjenosti železniškega omrežja, je že prejšnja vlada Izdelala desetletni načrt za modernizacijo, s katerim je predvidela skupni Izdatek 800 milijard Ur. Nova vlada pa je sklenila, da bo pospešila Izvajanje načrta, tako da bo to vsoto uporabila že v petih Ietib, v naslednjih petih letih pa še nadaljnjih 700 mi- RM Mr. ERHARD0V »PESIMIZEM« Mi časi za zmolil nemcuo? Šest milijonov zahodnonemških gledalcev televizije je doživelo pred nekaj dnevi spektakel, kakršnega še ni bilo: bonnski gospodarski minister prof. Ludwig Erhard, ki je svetovno znan zaradi svojega neuničljivega optimizma, je v stilu preroka iz Stare zaveze v najbolj črnih barvah napovedal težke čase za zahodnonemški »gospodarski čudež«. »Obračam se k ljudstvu v resni uri...« S temi besedami je povzročil Erhard vsesplošni preplah in hud padec borznih tečajev. esnično: številke, ki jih je navedel profesor Er. hard, niso bile take, da bi okrepile zaupanje v brezmejno zmogljivost zahodno-nemškega gospodarstva. Erhard je poročal, da je znašal presežek zahodnonemškega izvoza v februarju letošnjega leta samo še 8 milijonov nem. ških mark, medtem ko je znašal februarja 1961 še 852 milijonov. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je znašal presežek 41 milijonov, lani pa v istem času 1270 milijonov! Po vzoru ameriškega predsednika je Erhard takoj apeliral na moralo nemškega ljudstva. Najprej je za odgovornega činitelja zmanjševanja presežkov proglasil »nebrzdano svobodo«, ki da vlada v Zahodni Nemčiji. Čeprav znaša povprečni dvig produktivnosti na leto samo 3,5%, so, tako je dejal Erhard, dosegli sindikati v preteklem letu 27-odstotno povišanje plač In mezd. Zahodnonemške plače rastejo dvakrat tako naglo kot proizvodnja. Zah. Nemčija je že zdaj na čelu plačne tabele članic Skupnega trga in če se bo z nadaljnjo podražitvijo proizvodov sama izključila iz svetovnega tržišča, se bo pogreznila v brezposelnost in komunizem. Prof. Erhard se je nato obregnil ob podjetnike. Naprtil jim je, da »prostovoljno zvišujejo plače, da izvabljajo delavce drugim podjetjem« in da »brezglavo dvigujejo cene«. Obtožil jih je tudi zaradi »politike kartelov in pretirane koncentracije moči«. Toda bil je mnogo bolj zadržan kot pri napadih na sindikate in njihovo plačno politiko. OHmev v javnem mnenju je bil izredno močan •in raznolik. Medtem ko je tisk, ki je v rokah indu-strijalcev, dokaj odkrito podprl Erharda, je vzhodnonemški tisk našel v njegovih izvajanjih končno potrdilo stare teze, da je zahodnonemško gospodarstvo pred resno krizo. Ce pa ocenimo prerokovanja bonnskega gospodarskega ministra nekoliko bolj kritično, se nam pokaže povsem drugačna slika. Najprej: o splošnih pojavih krize v zahodnonem-škem gospodarstvu ne mo- re biti govora. Zaposlenost je odlična in narodni do- 1961 zvišal za 18 odst., v države članice EFTA pa za 10 odstotkov. Švica je morala leta 1961 kupiti v Zahodni Nemčiji celo za 25 odstotkov več kot leta 1960. Če skuša Erhard s februarskimi številkami opozoriti na nevarnost, ki da grozi zahodnonemškerau gospodarstvu, potem je treba poudariti, da te številke nikakor niso reprezentativne. V februarju 1961 je »OČE GOSPODARSKEGA ČUDEŽA«: zahodnonemški gospodarski minister prof. Ludwig Erhard. hodek še ni bil nikdar tako visok kot je danes. Industrija je sicer morala nekoliko , skrajšati svoje dostavne termine — kar je povsem normalno —, toda 35 odstotkov vseh zahodnonemških tvrdk označuje svoj položaj glede naročil kot dober 55 odstotkov pa kot zadovoljiv. Zdi se celo, da Erhardo-ve številke niso px>vsem točne. Eksportni presežki so v preteklem letu znašali 6 milijard mark. Zahodna Nemčija ima s svojimi 10,2 odstotka udeležebe pri svetovnem izvozu še vedno več moči na svetovnem trgu kot je je imela prejšnja država s svojimi 9,f odstotkov. Izvoz v pet osta- Po 54 (24 lih članic EEC se je v letu bil izvoz namreč nenavadno velik, namreč za 10,5 odst. večji kot februarja 1960. Pač pa se je februarja 1961 zmanjšal uvoz v V glasilu Enotne socialistične stranke DR Nemčije »Einheit« je predsednik zunanjepolitičnega odbora Volkskamere Peter Florin objavil članek z naslovom »O avanturistični politiki albanskih vodite-jev«. V članku med drugim beremo tudi tole: ».. . Revizionizem v Jugoslaviji od 1948. leta na-orej so izkoristili imperialisti, da razbijejo enotnost socialističnega sveta. Dosegli so, da je Jugoslavija zapustila socialistični tabor in da se tesneje povede s kapitalističnimi državami. To je bilo imperia-'istom olajšano zaradi napak, ki so nastale pod vplivom Stalina, kot n. pr. prekinitev vseh odnosov s FLRJ. Kljub temu pa imperialistom ni uspelo, da bi jugoslovanskim narodom odvzeli socialistične pridobitve in državno neodvisnost, ker je socialistični tabor ščitil narode Jugoslavije pred imperialističnim kolonialističnim podjarmljenjem...« primerjav: s prejšnjim letom za 2,2 odstotka. Erhard se v svoji prognozi tudi ni oziral na dejstvo, da je zahodnonemška vlada v začetku letošnjega leta uvedla nov carinski zakon in da je razen tega precejšen del uvoza vskla-diščila. 10 odstotkov »visokega februarskega uvoza« je treba takoj označiti kot nepristen in izreden uvoz. Toda zakaj metanje peska v oči? Zakaj panika, če je ni treba? Profesor Erhard je gotovo hotel predvsem popravit: splošni vtis, da se Zahodna Nemčija okorišča in bogati zaradi revščine drugih. Poleg tega je bil njegov napad usmerjen proti plačnim interesom zahodnonemškega delavskega razreda, ki se mu nikakor niso zvišale plače za 27 odstotkov, temveč samo za 10,1 odstotka. Višje plače pa sploh niso imele nobenega vpliva na možnosti zahodnonemškega aizvoEa. Dokaz: okrog 80 odstotkov zahodnonemškega izvoza, so končni izdelki, predvsem stroji. Takšni proizvod; so posebno odvisni od plačnih činiiteijev. Ker pa raste izvoz prav teh končnih izdelkov, medtem ko izvoz surovin, ki So mnogo bolj neodvisne od višine plač, pada, potem je jasno, da višje plače nikakor niso kri-, ve za »zmanjšanje zahodnonemškega izvoza«. Zahodnonemški sindikati so najprej, kot vedno, reagirali s posebno ostrimi besedami. Erhardov govor so označili kot prvi poskus, da bi v Zahodni Nemčiji uvedli zakon proti stavkam po govoru proslulega ameriškega »Taft-Hairtleyj eve-ga zakona«. Da so s tem sumom na pravi sledi, je pokazal komentar v zahod-nonemškem listu »Die Welt«: »2e tri tedne so se vršili v palači Schaumburg zaupni razgovori. Stari Adenauerjev svetovalec in prijatelj bankir Pferdmenges je kanclerja svaril pred neizogibnimi posledicami, če ostane vlada pasivna. Na obzorju se pojavlja nevarnost izredno hudih bojev za zvišanje plač ...« Vlada ni ostala pasivna, kot smo videli. H. P. R. jy\AtJ>Lknj NEW YORK HERALD TRIBUNE MNENJE DRUGIH: Južna Alriha - država klop rasističnih zako-nov Južne Afrike postavlja 50 Japoncev, žensk in otrok, ki žive tukaj. v dokaj čuden položaj. Verwoerdova vlada meni, da so in niso belci. Samo za enega izmed petdeset Japoncev je doslej obveljal zakon o registraciji prebivalstva, ki je temeljni kamen apartheida. Le-ta razvršča vse Južnoafričane glede na njihovo raso. Japonca so seveda uvrstili med nebelce. Toda po zakonu skupinskih oblasti je napravil minister za notranje zadeve za vse Japonce, ki žive tukaj, oziroma obiščejo to državo, posebno Izjemo. Japonci namireč lahko večerjajo v restavracijah, ki so določene za belce, lahko obiskujejo kinodvorane, namenjene belcem, vozijo se s taksiji za belce in se kopajo na plažah, določenih za belce. To protislovje je jedro nedavnega spora, ko je svet Pretoria-Clty prepovedal štirim japonskim plavalcem. ki so bili tukaj na obisku, plavati v občinskem bazenu. Predsednik uprave Odbora Saymor, ki je izdal to prepoved. je protestiral, češ da »Japonci niso beli ljudje«. »Vlada jih ni nikdar razglasila za belce. Čeprav so civilizirana rasa^ zato še niso bela rasa«. Saymor verjame v »čisti apartheid«. Ne vidi nobenega razloga, zaradi katerega naj bi bili Japonci izjema v rasističnih zakonih, in to samo zategadelj, ker je Južna Afrika sklenila z japonsko družbo Javata sporazum v vrednosti 45 milijonov funtov o prodaji surovega železa. Prav tako se mu ne zdi potrebno dovoliti japonskim obiskovalcem, da bi uporabljali pretorijski bazen, samo zato, ker so trije izmed njih zaposleni pri družbi Javata. Toda visoki vladni krogi gledajo drugače na to prepoved v Pretorii, ki je kmalu povzročila mednarodni incident. Vlada je ustregla Japonski pri poskusu, da nadomesti izgubo, ker so afri-ško-azijske države bojkotirale južnoafriško blago. Neki član parlamenta je odpotoval celo tisoč milj daleč, iz Capetowna v Pre-Aorio. samo da bi se prepričal. če so res ukinili prepoved. Saymor se je vrnil poražen. toda mestni načelnik Campton Parka ga je vprašal. ali lahko dovoli Japoncem uporabljati bazen v Campton Parku. »Japonci v našem novem olimpijskem bazenu? Nikakor! Prav tako ne Kitajci — še zlasti ne pred našimi bližnjimi občinskimi volitvami.« Spor se je razširil. Mestni načelnik iz Bofort We-sta je izrazil nasprotno mnenje: »Japonce pozdravljamo odprtih rok. Pri nas proizvajamo volno. Japonci pa so za našo volno zelo zainteresirani«. • Newille Gracy, predsednik južnoafriške plavalne zveze, je imel zadnjo besedo. Vprašal je: »Ce ni prav, če je nepolitično in nehi- I giensko, da plavajo japonski plavalci v pretorijskem občinskem bazenu, bo vsekakor prav tako nezaželeno. da bi južnoafriški plavalci plavali v tokijskem olimpijskem bazenu leta 1964?« Namigovanje mestnega načelnika Campton Parka na Kitajce ni bilo brez pomena. Takoj, ko je svet Pretoria-Cityja razveljavil prepoved za japonske plavalce, so sprejeli podobno prepoved za Kitajce v pokrajini Cap. Svet je odklonil. da bi jim dovolili sodelovati na južnoafriških tekmovanjih v Pretorii. Položaj Kitajcev v Južni Afriki je zapleten zaradi dejstva, ker jih je 6000 in ne 50 in ker Južna Afrika nima pomembnih trgovskih odnosi niti s Cangkajškom niti z LR Kitajsko. Kitajce so klasificirali kot nebelce, kot Japonce, toda z leti so se neopaženo pretihotapili v restavracije belcev in v kinodvorane. Ce imajo pravilne dokumente. ki jih je izdal generalni konzul {za Gangkaj-škovo Kitajsko), potem lahko potujejo v kupejih za belce na daljših progah. Toda njihov kupe v vagonih za belce mora biti neposredno za oziroma neposredno pred kupeji, ki so rezervirani za nebele ljudi. Prav tako ne smejo iti v vagon, kjer je restavracija. Položaj je povsem zmeden. Burmanski mornarji, ki so prispela z neko ladjo v Durban. 6o hoteli vedeti, zakaj jih ne jemljejo kot belce, prav kot Japonce. Oblasti pa se niso zme- nile za njihovo zahtevo in v znak protesta so mornarji odklonili, da bi se izkrcali. Japonci, Kitajci. Bur-manei. barvasti ljudje — niso izčrpali vseh kategorij v zakonu o registraciji prebivalstva. Na enem kraju tega zakona so »Evropejci« (belci), na drugem koncu pa »domorodci« (Afričani). Med tema dvema kategorijama so Indijci, Malajci, Arabci, barvasti ljudje iz pokrajine Cap itd. »Barvasta« oseba n. pr., je človek, ki ni ne bel, pa tudi ni Afričan, »barvasti človek iz pokrajine Cap« pa je tisti, »ki ga uradno in družabno priznavajo kot barvastega in ne črnega iz Capa«. Na tisoče barvastih ljudi iz Capa »se pretvarja, da so belci«. Uspelo jim je obiti razne zapreke in sedaj žive kot belci. Antropologi zahtevajo od vladnih funkcionarjev, naj znanstveno določijo rasno poreklo tistih, ki se predstavljajo kot belci. Kot odgovor na to zahtevo pa so funkcionarji napravili poskus »videza«. Vendar pa jim to ne brani, da ne bi primerjali nohtov na rokah zaradi določitve porekla, oziroma da ne bi s svinčniki v rokah določali stopnjo kodranja las. Glede na poskus »videza« lahko uradno določijo te ljudi kot belce, če le dobijo izjavo, ki so jo pod zafcletvijo podpisali trije: policijski poveljnik, minister za religije, upravnik šole oziroma član parlamenta. senator in delodajalec. SCHARF IN LUBKE: avstrijski gostitelj in nemški gost. Obisk zahodnonemškega predsednika Heinricha LUbkeja na Dunaju v začetku preteklega tedna je bil predvsem družabni dogodek. Tako so ga uradno vsaj skušali prikazati in tudi avstrijski tisk je poročal bolj o nadležnem nahodu, ki je ves čas obiska mučil predsednika, pa o blestečih sprejemih, ki so mu jih prirejali, in manj o političnih aspektih tega obiska. Tudi Liibke sam je izjavil, da bo glede političnih izjav moral biti »previden«: »Preveč prijazen ne smem biti, da ne bom alarmiral Rusov, premalo prijazen pa tudi ne, da ne bom razočaral Avstrijcev«. Tako se je pač omejil na izjave o kulturni tradiciji in pomembnosti Dunaja in o tem, kako da je »preteklost že povsem pozabljena«. Liibkejev obisk je bil prvi obisk šefa nemške države po 54 letih, ko je prišel k Francu Jožefu cesar Wilhelm II. Na Zahodnem kolodvoru so takrat zaigrali še dve enaki himni• »Deutschland, Deutschland iiber alles« in »Gott er-halte« sta bili napisani na isto Haijdnovo melodijo. Tokrat sta pod cementnimi oboki nove postaje zadoneti že dve različni himni. Kar je po eni strani javnost ocenila, kot simboličen znak dejstva, da je Avstrija že zdavnaj samostojna država brez ambicij »anšlusa«, in kar je po drugi strani sprožilo nostalgične pripombe v tisku o »prelepih Hagdnovih tonih, ki jih v Avstriji žal ni več slišati«. (In kar je po drugi strani obudilo spomin na marec leta 1938, ko je ob »obisku« Adolfa Hitlerja še bilo slišati »Haydnovo himno«, in sicer samo njo.. .J. Za kulisami Liibkejevega obiska pa se je seveda nadaljevala politična igra, ki je že dolgo v ospredju zanimanja javnosti. Zahodnonemški zunanji minister Schroder in njegov dunajski kolega Kreiskg sta se na Ballhausplatzu dolgo razgovarjala o avstrijskih problemih in skrbeh glede Skupnega trga. Facit: spodbudne izjave, da je Zahodna Nemčija za »asociiranje« Avstrije h klubu šestorice, in sicer na način, ki ne bi ogrozil avstrijske nevtralnosti. Kako bi naj razrešili to kvadraturo kroga, tudi tokrat niso povedali. Tega tudi niso mogli, ker bi bil sicer kdo »alarmiran«. 8. FRAS DTSKUSIJA LIKOVNI UMETNOSTI Razen tega mora takšen človek dobiti tudi dva dokumenta z izjavami prijateljske družine oziroma društev, ki potrjujejo, da je bila ta oseba zmeraj priznana med bolimi krogi za belca. Žrtve rasistične procedure Vervvoerdove vlade so se pritoževale, češ da je ponižujoče, priskrbeti si takšne izjave. Ko pa že enkrat dobe takšne izjave in. jih dajo oblastem, da jih preverijo, morajo čakati na ugodno rešitev po več mesecev, včasih celo leta. Bilo je celo nekaj primerov, da so nekateri izmed tistih, ki so jih ponovno rasno kvalificirali, napravili samomor. Za človeka, ki so ga uvrstili v skupino barvastih ljudi oziroma za barvasto osebo, ki so j6 uvrstili v afriško skupino, je to tragično. Vsaka skupina uživa pravice in privilegije, ki jih druge, podrejene skupine ne uživajo. Ljudje izgube službo, otroci morajo iz šol, treba se je izseliti — na sto in sto različnih vrat se zapre pred njimi. Kljub temu vsakdanjemu trpljenju pa še naprej brez usmiljenja opravljajo rasne poskuse. ločujejo belce od nebelcev, barvaste od Afričanov. Afričane od Indijcev. Indijce od Malaj-cev itd. Smoter je: zaščititi tri milijone belih Južnoafričanov pred 13 milijoni nemirnih, zapostavljenih Južnoafričanov. (SLAULEY WILLS, SCOTSMAN) POSE BUDIMPEŠTA, marca. Razstava je imela nekoliko nenavadno ime: »Moderna gradbena umetnost — modema likovna umetnost«. Organizirali so jo predvsem mladi slikarji, ki so razposlali povabila samo nekaterim, skrbno izbranim ljudem, kar je tudi nenavadno. V katalogu so svojo dela označili kot »memento našega časa, ki razkriva precej možnosti za spajanje diametralnih nasprotij in ustvarjalno silo dvojnega gibanja — razbijanja in ustvarjanja oblik«. Dogodek je seveda vzbudil pozornost, morda ravno zategadelj, ker so mladi slikarji želeli, da bi jih opazili tisti, od katerih niso pričakovali povolj-nih in ugodnih ocen. Toda kljub vsej previdnosti so na razstavo, ki vsekakor rti bila »skrivnost«, prišli tudi nekateri likovni kritiki brez povabila. Kritiki so dali duška svojemu nezadovoljstvu bodisi ker so bili užaljeni, bodisi zaradi nezaupljivosti do tistega, kar običajno ni videti na razstavah. Posamezna dela so ocenili kot »podpiranje umetnosti, ki se je pred pol Stoletja rodila na Zahodu in ki jo je trgovina sčasoma spremenila v navadno trgovsko poslovanje«. Srdite ocene kritikov so se navadno končale z besedami: to je ničvredna, slabokrvna abstraktna umetnost brez idej. Toda na razstavi so moderne načrte in skice, ki se v arhitekturi zmeraj bolj uveljavljajo, prikazali tudi arhitekti. Tudi na Madžarskem dokončno opuščajo arhitekturo monumentalnih linij in oblik in se usmerjajo v bolj moderno in praktično graditev. Moderno gradbeništvo zahteva tudi moderno likovno umetnost, zlasti tedaj, ko gre za dekorativne elemente. Kako združiti to dvoje, oziroma kako odkloniti smer v slikarstvu in jo sprejeti v arhitekturi. Tega niso dosledno zahtevali niti kritiki, ki so se obregnili v mlade slikarje, marveč so priznali, da je zveza med modernim gradbeništvom in moderno likovno umetnoetjo nujno potrebna. Vse to j« vzbudilo razpravo med madžarskimi razumniki. Svode mnenje so priobčili v časopisu t esz Ycoda!lom slikarji, kiparji, pesniki, profesorji, študentje, igralci in vsi, ki so imeli kaj povedati. Sodeč po vsem, kar so doslej priobčili v časopisju, se mnogi udeleženci te debate strinjajo v tem, da mora moderna oblika v umetnosti prej ali slej nujno zmagati, ker jo prinaša in zahteva samo življenje. Toda posamezniki dodaja-jb, da se mora modemi način slikanja v socializmu bistveno razločevati od modeme meščanske umetnosti našega časa. V naši družbi, piše eden izmed udeležencev razprave, modernizem ni vprašanje stila, marveč predvsem vsebine, in prav zato moramo budno paziti, da se nam ne bi vrinila med bojem za novo lepoto v umetnost tudi dela, ki so brez vsebine in resnične vrednosti. Naše merilo mora biti, s kolikšno silo lahko umetnik izrazi revolucionarno, socialistično idejno vsebino v svojem delu: Seveda se ne smemo pri tem izolirati, toda stvar je v tem, da ne smemo nepremišljeno uporabljati vrednote raznih umetniških struj. Nekateri pa so apriori prati modernizmu. Neki umetnik, ki je hkrati tudi aktiven politični delavec, želi na platnu videti realističnega človeka, neki študent spet želi heroja, polnega optimizma. Umetniško delo, pravi, mora povzdig- niti delovnega človeka nad vsakdanjostjo in ga napraviti za junaka. Kot da bi hotel nekako ustreči obema zahtevama, pravi mladi slikar S. V., da je bistvo v tem, da ustvarjalec nikdar ne pozabi na humano vsebino svojega dela, kar pa zadeva upodabljanje človeka, obstaja nešteto načinov. Sicer pa je tudi zaželeno, naj bo naša umetnost po vsebini in obliki čim raznolikejša. Isto misel ponavlja tudi pesnik O. O. in poudarja pri tem, da se današnji ustvarjalec, pa naj slika kar hoče, ne more zadevo-8 površnim prikazom Portreta, pejsaža ali skupinske kompozicije, marveč “»ara 0 tistem, kar vidi, na neki način izraziti vse, kar ve. Resda je v modemi umetnosti dovolj možnosti za sleparstvo vseh mogočih diletantov, toda to samo po sebi še ni zadosten vzrok, da bi zavrgli vse, kar je moderno. Kajti moderna govorica slik je zapleteno, toda tudi ustrezno atomskega stoletja tn je kot tako zahteva časa. Najboljši dokaz za to je ravno demo gradbeništvo, U at je že uvdjnflo go vsem ■vetu kot najsodobnejši n*, čin gradnje, ki ustreza našemu pojmovanju žfc a in ki je hkrati najbolj ekonomičen. BELE VRANE Marsikaj so povedali za in proti modernizmu, prepričljivo in manj prepričljivo, premišljeno, s citati ali brez njih, toda mnogi so izkoristili to priložnost in omenili še nekatere probleme, ki se zde na prvi pogled manj pomembni. Neki umetnostni zgodovinar j e n. pr. obžaloval, da so razpravljanja o likovnem ustvarjanju in o vseh vidikih njegovega pomena tako maloštevilna kot »bele vrane«. Mislim, je dejal, da je vzrok ravno v pomanjkanju likovne izobrazbe in sistematske propagande. Kar zadeva časopisno kritiko, je pristavil umetnostni zgodovinar. še zdaleč ne pomaga dovolj obiskovalcem, da bi se lahko znašli na razstavah. Tudi igralec 2. H. je imej pripombe na račun kritikov, ko je dejal, da počasi reagirajo na nova dela in da je javnost zaradi tega precej daleč od likovnfe umetnosti. Omenil je primer kiparja Szegeszdija, ki je nekoliko nenavadno obdelal temo za spomenik v Szegedinu. O tem so razpravljali povsod, samo v glavnem mestu ne. Zakaj? Omenjeni igralec je tudi predlagal, naj bi na široko odprli vrata umetnosti. Vsakomur bi bilo treba zagotoviti pravico in možnost, da razstavlja, potem pa bi se o razstavljenih delih posebej pogovorili. Takšna oblika dela bi vsekakor poživila našo likovno umetnost, je poudaril igralec. O teh stvareh še zmeraj živo razpravljajo in nič ne vemo, koliko časa bodo še. Milorad Stevančev SVET V ŠTEVILKAH 100 VSEH ČASOPISOV SVETUl SE TISKA vseh DELO * PONEDELJEK, 2. APRILA 1962 KAKO PODALJŠATI SEZONO V POČITNIŠKIH DOMOVIH 308 DNI NA LETO PRAZNI Od Debelega rtiča do Pirana in republiške meje na Dragonji je danes ob slovenski obali kakšnih 150 počitniških domov. Samo v piranski komuni jih je okrog 120 in v tej komuni bo letos v njih že kakšnih 5000 ležišč. Nihče točno ne ve, koliko denarja so porabili delovni tolektivi za ureditev teh domov. To lahko samo ocenju-. jemo in po nekih takih ocenah znašajo te dosedanje investicije med poldrugo in dvema milijardama dinarjev. To je velik denar in zato je razumljivo, da se vse teže sprijaznimo s tem, da so ti domovi silno slabo izkoriščeni. V piranski komuni so bili lani povprečno odprti 57 dni, 308 dni pa so samevali prazni. Mar ob naši obali v vsem letu res ni več kot 57 za letni oddih primernih dni?! Resnosti posledic, ki jih prinaša to stanje, se ob obali danes že dobro zavedajo vsi, ki imajo opraviti s to zadevo. Okrajna konferenca za oddih in rekreacijo pri okrajnem odboru Zveze sindikatov je organizirala že nekaj po- svetovanj in na teh so kolektivi, ki imajo tu domove, pozitivno sprejeli zamisel o organizaciji, ki bi omogočila medsebojno zamenjavanje med kolektivi. Tudi s tem bi utegnili podaljšati poslovanje počitniških dompv. — Pod vplivom te konference so se utrdile nekatere počitniške skupnosti (v Fiesi, Luciji, Izoli in Ankaranu), ki začenjajo skupno urejati razna notranja vprašanja. Pozitivni vpliv obstaja in delovanje te konference se kaže še v treznejšem urejanju odnosov med počit- IZUMI NAŠIH DNI Zadnjič smo pisali o udeležbi naših izumiteljev na mednarodni razstavi iznajdb v Bruslju in o uspehu, ki so ga dosegli s svoji izvirnostjo in iznajdljivostjo. Tokrat pa omenjamo še nekaj drugih iznajdb, ki so jih avstrijski, belgijski, angleški, francoski, italijanski, finski, norveški, švedski, španski, portugalski, zahodnonemški, monaški, švicarski, poljski, danski in grški avtorji razstavili na tej razstavi. Preveč bi bilo pričakova- ti, da bi na tej tradicionalni razstavi razstavili najnovejše tehnične in znanstvene dosežke, ki jih prav tako skrbno skrivajo in čuvajo kot državne in vojaške tajnosti in kot tajnosti atomske in vodikove bombe. Na bruseljski razstavi je bilo videti izume in predmete. katerih namen je dokaj preprostejši: olajšati skušajo sodobnemu človeku njegovo vsakdanje življenje in delo v službi, doma, med razvedrilom in odmorom. Iz tisoč iznajdb, ki jih vseh ne moremo našteti, bomo izbrali poljubno Je nekatere. ne da bi upoštevali narodnost iznajditelja, državo ipd. Na razstavi v Bruslju je bilo mogoče videti razen jugoslovanskih izumov še vrsto izumov s področja avtomobilizma: izum. kako preprečiti zaslepitev voznikov v nočni vožnji, kako zagotoviti zanesljivo zaviranje vozil, kako preprečiti oziroma zmanjšati drsenje po zaledeneli ali spolzki cesti. kako pregnati utrujenost voznika na dolgi vožnji itd. Vprašanje zaviranja so najuspešneje rešili z iznajdbo pnevmatičnih zavor na vsa štiri kolesa, ki so sinhronizirane tudi z nožno in ročno zavoro, tako da je zaviranje stoodstotno zanesljivo. Slepitev voznika ponoči bodo odpravili z iznajdbo posebnih luči, ki mečei" svetlobne žarke samo na pot pred seboj, ne pa tudi v nasproti vozeče vozilo. Drsenje bodo odpravili z novimi verigami in novimi gumami, ki so kombinirane z usnjem. Proti utrujenosti voznika pa se bodo bojevali s posebno konstruiranim naslonom in sedežem, ki ga bo lahko vsakdo naravnal, kakor bo želel. Na razstavi so pokazali, da je mogoče zidati hiše tudi 7. novim gradbenim materialom: raznimi odpadki hkrati olajšano gledanje televizijskih oddaj, saj so prevlečena s specialno maso itd. Izum tovornjaka, ki sam naitovarja in iztovarja s posebno vgrajenim dvigalom, s katerim pa je mogo- wm. ki jih bo mogoče upravljati le s pritiskom na gumb. povsem naravno gibali, lahko bodo sedeli in stali. V majhno zidno vitrino, ki je zložena, dolga le meter. meter visoka in 25 cm široka, bo lahko gospodinja ob nenadnem obisku okrog dveh miz posedla deset gostov. Naj naštejemo še montažno dvorano iz aluminijastih cevi in plastičnih sten za razne prireditve. Dvorano je mogoče posta- A Pete za ženske čevlje po želji: vsaka ženska jih lahko pritrdi na svoj čevelj v nekaj minutah. če tudi popravljati visoke električne in druge napeljave. bo prav gotovo razveselil prevoznike. Razstavljen je bil tudi kamion, ki lahko avtomatično, brez delavcev, posipava ceste, trosi umetno gnojilo na njive itd. Zenske bosta najbrž razveselila dva izuma: mazilo, ki odpravi odvečno maščobo na kolkih, trebuhu in drugih delih telesa,, in peta, ki jo je mogoče zelo hitro pritrditi na vsak čevelj. Zenske bodo lahko same nameščale na čevlje različno visoke in različno oblikovane pete. Frizerje bo najbrž razveselil aparat za hitro trajno ondulacijo. ki opravi celoten postopek v 25 do 30 minutah. Gradbeniki so dobili nov. Izum Johanna Schwarza iz Koma: posebni oporniki hrbtenice na hrbtu in sedežu šoferja in potnikov, ki jih lahko nameste po potrebi. Ker jih je moč uporabiti tudi za vse sedeže hišnega in pisarniškega pohištva, je avtor svoj izum zaščitil v mnogih deželah, med drugim tudi pri nas. ali z lahkimi elementi, ki jih spajajo med seboj brez klasične malte. Tudi v televiziji je nekaj novosti: izumili so televizijski aparat, piri katerem je zaslon obrnjen navzgor, oddajo pa je mogoče gledati na poševnem ogledalu, premazanim z neko svetlečo maso, ki vpija vsa utripanja katodne cevi. tako da je slika povsem lepa in jasna. Potem so iznašli posebno prevleko za zaslon, tako da je tudi čmo-belo televizijo mogoče gledati kot barvno, posebna =cnčna očala, s katerimi pa je negorljiv sloj. ki uspešno ščiti stene pred neposrednim plamenom, s temperaturo več kot 1000 stopinj Celzija. Izumili so človeško okostje iz plastične mase. ki je mnogo cenejše od pravega, lažje ter bolj pripravno za učenje. Razstavljena so tudi nova montažna okna. v katere je mogoče pritrditi steklo brez kita. okna pa je mogoče prilagoditi po dolžini in širini odprtini v zidu. Invalidi brez noge se bodo lahko z novimi protezami. viti v nekaj urah. Lahko pa jo uporabimo tudi kot letalsko lopo. skladišče in garažo za več vozil. Gospodinje so dobile mizo. na kateri ostanejo jedila poljubno topla, kolikor časa želimo, namizno svetilko z vgrajenim ventilatorjem in grelcem, nov sistem ogrevanja prostorov od spodaj navzgor, s pomočjo posebnega sistema ogrevanja ploščic iz kleti. Na razstavi je splošno pozornost vzbudil majhen radijski sprejemnik, ki ni večji od človeškega ušesa, za katerega ga je mogoče pripeti, in ki stane le okrog 8000 dinarjev. Z najnovejšim mizarskim strojem je mogoče hkrati opravljati sedem delovnih operacij pri obdelavi lesa. Izumili so nov alarmni sistem, ki se sproži, če skuša kdo ukrasti avtomobil. Se in še bi lahko naštevali zanimive in pomembne iznajdbe. Toda namen pričujočega zapisa je. prikazati presek skozi tradicionalno razstavo, da bi spoznali, o čem vse razmišljajo iznajdljivi ljudje do svetu. B. Popov niškimi domovi oziroma skupnostmi in pristojno komuno. — S tem v zvezi je omembe vredna in zanimiva zamisel, da namerava piransko turistično društvo predlagati skupnostim, da prevzame — seveda proti plačilu stroškov — ono vodenje vseh počitniških skupnosti na področju svoje dejavnosti. S tem bi dosegli, da bi počitniški domovi postopoma načrtno uredili vse javne naprave okrog sebe. Toda slaba izkoriščenost počitniških domov ostaja najpomembnejše vprašanje. Ce vzamemo piransko komuno z njenimi letošnjimi 5000 ležišči v počitniških domovih, bi pomenilo podaljševanje poslovanja samo za 1 mesec 150.000 nočitev več, podaljšanje za 2 meseca — na vsega 4 mesece! — pa 300.000 nočitev več. Turistično društvo je že razpravljalo o zasedbi nekaterih domov tesno pred sezono in po njej, ko so ti še oziroma so zopet že prazni, s predstavniki agencij iz Vojvodine in celo iz Avstrije in opozorilo na to možnost letovanja v počitniških domovih — seveda po cenah komercialnega gostinstva v skladu s kategorijo — naše predstavnike v inozemstvu. Vzpostavilo je tudi stike z vodstvi vseh počitniških domov, da bi prišlo z njimi do sporazuma o podaljšanju poslovanja s tem, da sprejmejo tudi tuje turiste. Vendar komercializacija počitniških domov v času, ko jih njihovi »lastniki« ne potrebujejo, le ni tako preprosta zadeva. Tu že omenjena okrajna konferenca za oddih in rekreacijo opozarja na primitivne razmere (slaba oprema, nekvalificirano strežno osebje, ni tekoče vode itd.) v ne tako redkih domovih, na razmere, ki se z njimi že domači letoviščarji ne morejo več zadovoljiti. Postrežba in obala s soncem jim — teh je iz leta v leto več! — ne zadoščata in si žele še kaj več; od možnosti za športno udejstvovanje do raznolike kulturne zabave. Neenaki pogoji v počitniških domovih otežko-čajo izvajanje same po sebi zdrave zamisli o medsebojnem zamenjavanju med kolektivi v nekem okraju ali celo v republiki. Precejšnja ovira za podaljšanje sezone v počitniških domovih so tudi dolgoletne tradicije, po katerih je za marsikoga letovanje ob morju še vedno mikavno le v 2,3 mesecih poletne (neredko kaj moreče) vročine in v tem, da smo doslej v kolektivih še bore malo storili za načrtovanje dopustov »po pameti«. Je že res, da starši s šoloobveznimi otroki zlepa ne morejo na dopust med šolskim letom, toda vsaj v večjih kolektivih — in prav ti imajo počitniške domove prej kot manjši — je vendarle dovolj takih, ki bi morda celo želeli letovati junija ali septembra ali celo maja in oktobra, pa tega ne morejo, ker njihov dom takrat še ne posluje oziroma je že nehal poslovati. Pri tako imenovani boljši ali slabši zasedbi počitniških domov gre torej za kompleksno vprašanje, ki terja kompleksno, to je skupno reševanje. Prve pojave takega skupnega reševanja že imamo. Da bi pospešil gibanje v tej smeri, pa bo občinski ljudski odbor Piran v kratkem sklical posvet, ki se ga bodo udeležili poleg predstavnikov počitniških domov na območju te komune še mnogi drugi, ki se jih tiče. Ne pričakujejo, da bo ta posvet na mah rešil, kar čaka rešitve, vendar upajo, da bo strnjeno prikazal, kaj so doslej dosegli v prizadevanju za boljše izkoriščanje počitniških domov, in da bo močna spodbuda za uspešnejše reševanje teh vprašanj v prihodnje. F. M. ''•'••'iriiirmh •*. - iilfil ■ Vstop prepovedan? Zakaj? Zato, da ne motimo delavcev na gradbišču. Vendar ne gre za navadno gradbišče, pač pa za prostor, kjer v Kopru izdelujejo velikanske železo betonske bloke, ki jih potem s plovnimi žerjavi spuščajo v morje. Tako nastaja pristanišče koprske luke, ki danes še ne more sprejeti vseh ladij za navez v njem. Tako mora ladja, ki jo vidimo na sliki, čakati kar na odprtem morju. Foto: N. I. IZ ZAGREBA Trgovine Dodo dajale obeiežie Ljudje v občini Donji grad so ob pomoči predstavnikov Trgovinske in Obrtne zbornice nad leto dni sestavljali načrt, katerega uresničenje naj spremeni lice in vsebino glavnih ulic sredi Zagreba. Gre za namensko uporabo poslovnega prostora, bolje rečeno, za potiskanje majhnih trgovinskih in obrtnih obratov na dvorišča in v manjše ulice, da bi prišle na njihovo mesto izložbe sodobnih trgovin in obrtnih storitvenih delavnic. Čeprav občinski sveti tega načrta še niso potrdili, ga že polagoma uveljavljajo. Prvi ukrepi že kažejo obrise bodočega lica Iliče in Zrinjevca. Različne tesne izložbe glavne trgovinske arterije Iliče se umikajo širokim izložbam specializiranih trgovin. Vzporedno s tem pa dobiva široka ulica Zirinjevac, ki veže železniško postajo s središčem mesta, lice turistu namenjene ulice. Ko je imel Zagreb 160.000 do 200.000 prebivalcev, majhne izložbe na Iliči, razporejene druga pri drugi. ne le da niso motile očesa mimoidočih, marveč si lahko v teh trgovinah kupil, kar si želel. Število prebivalcev Zagreba je naraslo odtlej večkratno, kakor se je povečalo tudi število proizvodov, po katerih zdaj povprašujejo kupci. Spričo tega so postale trgovine pretesne, saj pride na eno povprečno 309 kupcev. Zato so ljudje v občini Donji grad pri sestavljanju omenjenega načrta poudarili. da so potrebne večje specializirane trgovine, da bi tako povečali obrat sredi Zagreba, kjer je trgovina najbolj živahna. Pri selitvi majhnih izložb gre za to, da bi odstranili tudi nevšečnosti razmeščanja trgovin brez slehernega načrta. V eni ulici na primer lahko potrošnik kupi malone vse industrijske proizvode ali nasprotno. Namesto tega naj dobe trgovinske ulice in četrti obeležje po vsebini v izložbah razstavljenih proizvodov oziroma po storitvenih službah, namenjenih tujcu in domačinu. Malo je v naših mestih ulic. ki bi se lahko primerjale z zagrebškim Zrinjev-cem, ulico, po kateri prideš z železniške postaje na- Pomlad v Volčjem Se malo pa bo zavel topel pomladni veter in spet obudil rastje k novemu življenju. Po travnikih in gozdovih Arboretuma v Volčjem potoku se že prebujajo rane spomladanske cvetlice, ki hočejo še pred olistenjem drevja vzcveteti in si nabrati hrane. Toda vse niso takšne! Ob številnih jezercih. kjer so spretno oblikovani motivi redkih in dragocenih rastlin, nas sprehod v tem času kar vznemiri. Primule je močno dvignil mraz. orjaški rododendroni se ne počutijo dobro, nekatere rastline je obgrizla divjad, druge je spet močno prizadela zima. Zima ni bila snežna niti ni bila mrzla, vendar je nenaden decembrski mraz rastline presenetil, zelo sončen februar pa jih je dobesedno izsušil. Prav tako pomembno je uničevanje cesto zelo dragocenih rastlin, ki ga povzroči divjad. Travnike še pokriva jeseni odletelo listje, narasle vode pa se s številnih jezerc svobodno razlivajo po bližnji okolici. Sledi nekdanjega gradu na terasi nad par-ternim parkom so še vidne: lani pa so na ta prostor pripeljali še okenske in j vratne okvire znamenite ' Kozlerjeve hiše iz Ljublja- ne. Stopnice iz lesenih okroglic na Seidlovih serpentinah. ki vodijo na najlepša razgledišča Volčjega hriba, so strohnele, na poti pa sili gozdni plevel. Živahno zanimanje kljub zelo neugodnemu vremenu kaže. da vse to ne zmanjšuje privlačnosti in priljubljenosti Arboretuma. Kolektiv Arboretuma pa je vsak dan v večjih skrbeh, saj bi bilo treba zapuščene travnike čimprej spremeniti v negovane trate, jezera urediti, tako da rastline na njihovih bregovih ne bi bile ob vsakem nalivu v nevarnosti. Vzgojiti bo treba še veliko vrst novih rastlin, ki bodo najprej napolnile arboretske vrtove, nato pa se razširile po vsej Jugoslaviji. Čeprav bo drevje vedno dajalo značaj arbo-retskim nasadom, se moramo zavedati, da ni drevje tisto, ki povzroča največ skrbi, razen morda v rani mladosti. Drevje, ki ga želimo pokazati ljubiteljem in strokovnjakom, pa pride do polne veljave samo. če je tudi okolje primemo urejeno In negovano. Nega trat pa je pri naši zastareli ročni košnji draga in neučinkovita. Kosa tudi povsem drugače vpliva na razvoj travne ruše kakor stroj. ki mu rezno višino lahko poljubno uravnavamo. Z gotovostjo lahko pričakujemo. da bodo kose že prav kmalu zamenjali stroji, ki vse to delo opravijo hitro, ceneje in. kar je najbolj pomembno, veliko bolje kakor kose. To bo hkrati povsem nova kakovostna stopnja dela v Arboretumu. Program Arboretuma določa proučevanje rastlin in parkovne tehnike za široko prakso. Dejansko je vzdrževanje trat pri nas repereče in nihče ni bolj poklican,, da praksi glede tega učinkovito pomaga, kot prav Arboretum. Seveda bo to mogoče samo, če bo Arboretum sam razpolagal z najosnovnejšimi tehničnimi pripomočki, da bo lahko z prikazovanjem na terenu propagiral .najboljše metode dela na tem področju. S strojno košnjo problem negovanja trat še ni rešen. Vzporedno je treba ugotavljati primerne mešanice gnojil, primerne združbe trav. osvetlitev, vlažnost, stisnjenost tal in še nešteto drugih činiteljev. ki vplivajo na razvoj travne ruše. Podobne ugotovitve veljajo za vsa področja arboretske dejavnosti v Volčjem potoku. Posebno pozornost je Arboretum dolžan posvetiti razmnoževanju rastlin in gojitveni tehniki nasploh. Doslej so v ta namen zgradili dva rastlinjaka. ki pa ju bodo morali dopolniti z različnimi sodobnimi napravami moderne tehnike, da bo moč vsklajevati vlago in toploto s potrebami posameznih rastlin. S tem bi precej omilili pereč problem zanesljive strokovne delovne sile, katere Arboretumu tako zelo primanjkuje. Le-ta bi se po modernizaciji nege arboretskih nasadov in gojitvene tehnike laže posvečala proučevanju rastlin samih, ki zdaj často zaman čakajo na njeno pomoč. Sicer bo pa tudi izbiri delovne sile vredno posvetiti kaj več pozornosti. Za delo v Arboretumu bodo potrebni strokovno usposobljeni ljudje, ki bodo s prefinjenim občutkom spremljali in dojemali vsa dogajanja v rastlinskem svetu Samo takšni ljudje lahko ustvarijo soliden temelj za raziskovalno delo. ki ga Arboretumu ne bo manjkalo. Gotovo pa ta problem ne bo zadovoljivo rešen, dokler ne bo Arboretum dobil upravno in laboratorijsko zgradbo. Dejansko ta problem ob- ..................................... Kako so se lani gibale cene pri izvozu in uvozu Ker smo ceneje kupovali surovine, je bilo razmerje med izvoznimi in uvoznimi cenami ugodnejše Na svetovnem trgu so cene zadnje mesece v glavnem popuščale, kar seve občutimo tudi pri našem izvozu. Zato je razumljivo zanimanje za to, kakšen vpliv ima to gibanje cen na vrednostni rezultat naše zunanje trgovine in naposled na našo trgovinsko bilanco. Kadar dosežemo pri izvozu manj ugodne cene, nam to lahko poslabša trgovinsko bilanco, če se hkrati ne poceni tudi uvoženo blago- Ta gibanja zasleduje mesečno Institut za zunanjo trgovino v Beogradu v obliki indeksov izvoznih in uvoznih cen. Pri tem nam razmerje med indeksom izvoznih cen in indeksom uvoznih cen — t. i. indeks »terms of trade« — pokaže, ali je gibanje za nas ugodno ali neugodno. Leta 1957 se je na primer indeks izvoznih cen povzpel na 105,4 (1955 enako 100), kljub temu pa je bilo gibanje za nas neugodno, ker so uvozne cene še močneje narasle in je indeks uvoznih cen dosegel 110,5, indeks terms of trade pa je v tem letu popustil na 95,6. Leta 1960 smo imeli ugodnejše razmerje, čeprav je indeks izvoznih cen popustil na 98,7, vendar je hkrati indeks uvoznih cen zdrknil na 96. Tako se je indeks terms of trade v tem letu povečal na 102,8. V lanskem letu se izvozne cene v celoti vzeto niso mnogo spreminjale. Indeks izvoznih cen je v oktobru dosegel najvišjo raven 99,9, v decembru pa je popustil na 98,6. Cene živil pri izvozu so v zadnjem četrtletju naraščale, zato pa so močneje popuščale cene izvoženih surovin, potem ko so v septembru dosegle najvišjo raven v tem letu. Indeks cen uvoznega blaga pa je bil vse leto na razmeroma nizki ravni, kar velja zlasti za uvožene su- rovine, ki smo jih ceneje kupovali. Tako je indeks cen uvoženih surovin nazadoval od 89,2 v januarju na 85,8 v decembru, indeks cen uvoženega goriva (predvsem premoga za koksanje) pa je popustil celo od 89, 7 v januarju na 76,9 v decembru. Tudi cene uvoženih polizdelkov so po zvišanju v prvem polletju popustile. Tako je bilo razmerje med gibanjem izvoznih in uvoznih cen kar ugodno, kar velja tudi za januar. Indeks terms of trade je znašal v decembru 105,3, v januarju pa 106.2. S DR Nemčija v okviru SEV V gospodarskem razvoju vzhodnoevropskih držav je bilo lansko leto značilno prizadevanje vSkladiti ta razvoj v smislu priporočil sveta za medsebojno sodelovanje socialističnih dežel Evrope SEV. V tej organizaciji sodelujejo kot ustanoviteljice Sovjetska zveza, Poljska, Češkoslovaška, Romunija in Bolgarija, pozneje pa sta bili sprejeti še I>R Nemčija in Albanija. V okvir skupnih prizadevanj sodi tudi uvajanje sistema carinskih tarif. Tako je Sovjetska zveza uveljavila svojo carinsko tarifo lani 1. oktobra, Madžarska pa 1. septembra. Po teh carinskih tarifah velja v prometu med državami SEV carinska prostost. Seme carinske postavke pa so razmeroma nizke. V sovjetskem carinskem sistemu je po mir -Tini carinski tarifi določen carine prost uvoz za približno polovico tarifnih postavk. Precej ostrejša pa je maksimalna tarifa za dežele ki Sovjetski zvezi ne priznavajo r.aj večjih ugodnosti. Tu praktično ni carine prostega uvoza in je maksimalna tarifa mišljena predvsem kot inštrument za gospodarske ukrepe proti diskriminaciji pri uvozu blaga v razne kapitalistične države. Za dežele SEV je tudi lani veljalo, da pospešeno razvijajo strojno in kemično industrijo. Po priporočilih SEV je I>R Nemčija začela hitreje razvijati kovinsko predelovalno, kemično in elektro industrijo. Na te panoge je že lani odpadlo 45 odstotkov celotne industrijske proizvodnje DR Nemčije. Do leta 1965 pa bo DR Nemčija po skupnem programu SEV povečala proizvodnjo navedenih panog za 251 odstotkov. — Hitrejši temipo razvoja je predviden zlasti za velik ose-rijsko proizvodnjo v elektroindustriji, nadalje za proizvodnjo tekstilnih strojev ir. za proizvodnjo opreme za kemično industrijo. 2e zdaj, sodeluje DR Nemčija s 50 odstotki v celotni proizvodnji tekstilnih strojev v SEV. Proizvodnjo opreme za kemično industrijo pa bo DR Nemčija do leta 1965 povečala dva in polkrat. Približno polovico svoje proizvodnje strojev proda zdaj DR Nemčija Sovjetski zvezi in Češkoslovaški. Večino surovin pa mora uvažati. Tako uvaža iz Sovjetske zveze 100-odstotno železno rudo. 70 odstotkov bakra in aluminija ter 60 odstotkov valjanega jekla. S svojo kemično proizvodnjo zavzema drugo mesto v SEV. Bogastvo rjavega premoga predstavlja osnovo razvoja kemične proizvodnje, zlasti proizvodnje plastičnih mas. V svetovni proizvodnji kalijevih soli zavzema tretje mesto, do leta 1965 pa bo proizvodnjo kalijevih gnojil še več kakor podvojila. Novi predpisi za privatni uvoz Kakor je znano, se blago, ki ga državljani uvozijo ali prinesejo iz inozemstva, ne ocarini po fakturni ali ocenjeni vrednosti, marveč tako, da se kot osnova za ocarinjenje upošteva vrednost po posebnem seznamu vrednosti posameznih vrst blaga, ki velja samo za privatni uvoz. Zvezni državni sekretar za blagovni promet je te dni izdal nov tak seznam vrednosti blaga, ki se uporablja od 28. marca. Postavfke vrednosti blaga so v tem novem seznamu po večini zvišane in bolj vskladene z dejanskimi tržnimi cenami. V nekaterih primerih so tudi znižane, namreč tam, kjer so bile Po starem seznamu nerealno visoko postavljene, kakor na primer za kolor filme, papir in kemikalije, za mazilna olja, za ženske bluze, šale in robce in za jedilni pribor. Občutneje pa so zvišane vrednostne postavke zlasti za parfu-merijske izdelke, za tkanine, perilo, pletenine, ženske obleke in plašče, nadalje za bižuterijo, za gospodinjske aparate, mikserje, stroje za parket, šivalne stroje, grelce, večje televizorje, -isalne stroje itd. ■i Tovarna S pik v Kranju bo prešla v elektroildustrijo. V kranjski tovarni S pik že dalj časa razmišljajo, da bi postopno ppustdJl proizvodnjo kan sekcije in pletenin in se v svojih prostorih loctill rentabilne) še proizvodnje. Zdaj so se odločili, da bodo hkrati z opuščanjem sedanje dejavnosti prevzeli od v-isfkire« proizvodnjo in montažo stikal. Z novo proizvodnjo bodo postopno začeli 13. maja. staja že od ustanovitve Arboretuma. Zanj so se zanimali tudi naši znani javni delavci. Mimo nekaterih dosedanjih načrtov je lani prof. Mušič predlagal obnovitev Kozlerjeve hiše v Volčjem potoku. Ta predlog so vsestransko zelo ugodno sprejeli in na srečo že dobiva določnejšo obliko. Z obnovitvijo Kozlerjeve hiše v Arboretumu bi bilo hkrati skoraj idealno rešenih kar več problemov: Arboretum bi dobil prepotrebne upravne in laboratorijske prostore, parterni park bi bil lepo izpopolnjen, vsem nam pa bi ostala ohranjena dva izredno pomembna spomeniško — varstvena objekta. Pri vsem tem pa je moč notranjost Kozlerjeve hiše do podrobnosti prilagoditi potrebam Arboretuma. Z upravnim in laboratorijskim poslopjem delovanje Arboretuma še ne bo popolnoma urejeno. Arboretum pa bo s tem poslopjem je dobili žariščno točko za solidno strokovno in raziskovalno delo. Prav gotovo nas potem spomladi ne bo skrbelo, kdo bo oskrbel na-zeble lovorikovce, hirajoče rododendrone in kdo ž zemljo obsul dvignjene primule. Takrat bo Arboretum lahko zaživel, ker bo delo v njem lepo, koristno in zanimivo. Prav pomladne cvetlice, ki vkljub trdovratni zimi nočejo zamuditi nobenega dneva, so nam lahko resno opozorilo. Tudi nam se mudi. če hočemo temeljito izpolniti poslanstvo, ki nam ga je zaupal čas. Veliko smo že zamudili, vendar ne toliko, da tega ne bi mogli popraviti. ing. Miha Ogorevc ravnost v središče mesta. Široka, ne posebno hrupna, omejena na eni strani s parkom in stoletnimi drevesi, napravi ta ulica lep vtis jeseni, ko jo pokrije odpadajoče listje, in poleti, ko je v senci njihovih krošenj tako prijetno hladno. Zadnje čase se je lepoti te široke ulice pridružila še funkcionalnost. Na Zrinjcv-ou so odprli in uredili več sodobnih lokalov in trgovin. Počasi so že kažejo obrisi novega Zrinjevca. ki bo mnogo lepši od sedanjega. Po načrtu naj postane široka ulica od železniške postaje do Trga republike turistična ulica. V njenih sodobnih trgovinah bo lahko človek dobil vse. kar bo potreboval, lahko bo v naglici kaj prigriznil, stopil k brivcu, v slaščičarno, k prodajalcu tobaka, spominkov in drugih drobnjarij, skratka vse. kar potrebuje iin kair ga bo, če je tujec, spominjalo na bivanje v Zagrebu. Preureditev in modernizacija Zrinjevca bosta seveda trajali nekaj časa. Marsikaj bo treba na njem spremeniti, preurediti bo treba zlasti nad deset sedanjih lokalov v skladu s potrebami te lepe, široke zagrebške ulice. V. T. 'flS- Zakaj n im a mo prometnega znaka za D Odloženo znižanje carin v Evropski gospodarski skupnosti Na zasedanju ministrov Evropske gospodarske skupnosti, ki je bilo pred kratkim v Bruslju, bi morali sklepati o znižanju carin v medsebojnem blagovnem prometu za nadaljnjih 10 odst. z veljavnostjo od 1. julija, tako da bi celotno znižanje doseglo za industrijske izdelke 50 odst. Do sporazuma pa ni prišlo. Tudi ob tej priložnosti niso mogli odpraviti nesoglasij glede znižanja carin za kmetijske pridelke, ki znaša zdaj 30 oziroma 35,odstotkov. Francija in Zahodna Nemčija zastopata stališče, da za to še niso ustvarjeni pogoji, medtem ko si zlasti Nizozemska prizadeva za takojšnje znižanje Kar se pa tiče znižanja carin za industrijske izdelke, so imeli pomisleke le zaradi morebitne vključitve Velike Britanije v Skupni trg, ker bi morala v tem primeru Velika Britanija znižati svoje carine za blago iz držav Evropske gospodarske skupnosti kar za 50 odst. Nekoč smo imeli prometni znak, ki ,je voznike na prednostnih cestah opozarjal, da imajo prednost pred vozili s stranskih cest in poti. Takšen znak poznajo tudi v drugih državah: samo pri nas so ga s kasnejšimi cestnoprometnimi predpisi ukinili. Zakaj — to pravzaprav niti ni tako važno. Bolj važen pa je položaj, ki je zaradi tega nastal na naših ee-stah. Tistega voznika, bi se pripelje po neprednostni cesti, bo prometni znak pred križiščem že opozoril, da nima prednosti. Tisti voznik, ki prihaja po prednostni cesti, pa bi se moral pred križiščem ustaviti. Zakaj? Kako pa naj ve. da ima drugi prednost? Ali nai škili mimo vogala in opazuje, če mogoče stoji na drugi strani ceste neko znamenje. katerega na v najboljšem primeru vidi le iz hrbtne strani (boli mimogrede), lic da hi videl, kaj je na njem narisano? Cc ne pozna križišča od prej, je povsem upravičen sklepati, da velja tako imenovano desno pravilo. To na lahko povzroči samo zastoie v nrometu in samo nesreče. Poglejmo samo poleti, ko prihajajo tujci v naše kraie, kako se mnogi izmed niih zhegano ustavljajo na križiščih prednostnih cest s stranskimi in daieio prednost vozilom, ki nrihaja-jo z njihove desne strani. Vsi vozniki na prednostnih cestah so po cestno-prometnih predpisih moralno in pravno upravičeni sklepati, da velja na vseh kri-žiščih »desno pravilo«. Anomalija je očitna. Posledice, ki nastanejo iz nie — tudi. Zato hi bilo v redu in prav. da odgovorni činitelji o zadevi temeMitn raz.mi.slijo in po možnosti čim prej — še pred novo turistično sezono — odoraviio eno izmed pomanjkljivosti, ki io iz dneva v dan boli občutimo na naših cestah. Ponovno naj hi uvedli prometni znak »eesta s prednost io« in »konec ceste s prednostjo«, da ne ho v tem pogledu več nesporazumov, negodovn"?« in N. Isajevič DELO PONEDELJKE, *. APRILA UH POMENEK 0 TEHNIKI • POMENEK 0 TEHNIKt ♦ POMENEK 0 TEHNIKI # POMENEK •■BALKANSKO PRVENSTVO V KROSU - V ATENAH Nova uporaba ultra zvoka v tehniki mm ekipa Jugoslavije - najboljša 0 V zadnjem času so vzbudili v svetu veliko pozornost novi zahodnonemški obdelovalni stroji, katerih posebnost je v tem, da ne obdelujejo kovinskih predmetov na klasičen način, t. j. s pomočjo obdelovalnih orodij, temveč uporabljajo v ta namen ultrazvok. V akustiki, poglavju fizike, ki nas uči o zvoku, zavzemajo ultrazvočni valovi nekako tisto mesto, ki v elektroniki pripada radij skim valovom. Ultrazvočno valovanje je namreč visokofrekvenčno nihanje zrač. nih delcev, ki se v mnogih lastnostih močno razlikuje od navadnega zvoka, nizkofrekvenčnega zvočnega valovanja. Tako je znano, da lahko s pomočjo ultrazvoka preiskujemo najrazličnejše kovinske predmete. »-gledamo-« v morske globine, nadzorujemo delovanje peči za topljenje kovin itd. Zaradi svojih izrednih lastnosti, kot zanesljivo detekcijsko sredstvo, pa je našel danes ultrazvok svojo široko uporabo tudi že v najrazličnejših področjih sodobne tehnike. Kot vsako valovanje, pa skriva v sebi tudi energijo, ki se jo da s pridom uporabiti tudi v industrijske namene. Tako danes s pomočjo ultrazvoka že obdelujejo steklo, znani so najnovejši ultrazvočni zobarski svedri, (kj vrtajo zobe popolnoma brez bolečin, razen tega pa lahko z ultrazvokom režemo in brusimo tudi najtrše kovine. Dosedanji način) obdelave predmetov iz najrazličnejših materialov so zahtevali, da je obdelovalno orodje trše od predmeta, ki ga obdelujemo. Za ob- delovanje specialnih kovinskih zlitin je bilo potrebno tud; specialno obdelovalno orodje, kot so diamanti, razna »widia« rezila in podobno, kar so vse dragi pripomočki. Pa tudi uporaba takega obdelovalnega orodja ni enostavna. Uporaba ultrazvoka pa je rešila vse navedene probleme v celoti. Kako poteka obdelovanje kovinskih predmetov s pomočjo u'trazvoka? Če opazujemo obdelovanje kovinskega predmeta na enem izmed že omenjenih novih u 11 ra z vočn i h ob delo v alnih strojev, se nam na prvi pogled zazdi, da je to obdelovanje zelo netočno. To zato, ker se tako ultrazvoč-nt obdelovalni stroj kot tudi obdelovani predmet sam nenehno treseta. Toda t; tresljaji imajo amolitu-dc- komaj nekaj deset mikronov, tako da skoraj v nobenem primeru ne morejo vp'ivati na preciznost in kvaliteto obde’ave materiala. Zahodnonemški strokovnjaki celo zatrjujejo. da je mogoče s pomočjo posebne ultrazvočne naprave obdelati posamezne materiale ne le na specialnih ultrazvočnih obdelovalnih strojih, temveč tudi na dosedanjih navadnih obdelovalnih strojih. Z novimi ultrazvočnimi obdelovalnimi stroji lahko obdelujemo tudi nekatere materiale, ki jih na navadnih obdelovalnih strojih ne moremo obdelovati. Tako lahko na primer obdelujemo na takem stroju celo steklo, podobno kot da gre za kovino. Zanimivo je, da lahko pri tem z navadno iglo, ki je v zvezi z ultrazvočnim generatorjem, preluknjamo debelo stekleno ploščo. Taka »ultrazvočna igla« udari stekleno ploščo pri tem okrog 5,000.000-krat v sekundi, steklo pa se obnaša podobno, kot da ga udarja majhno kladivce. zlitine, zakaj ga ne bi uporabili tudi v zobni terapiji? Zobarski strokovnjaki niso potrebovali mnogo časa, da so rešili to vprašanje. Ugotovili so, da je s posebno oblikovano kovinsko konico, ki je v zvezi z izvorom ultrazvoka mogoče v kratkem času in pri res minimalnih bolečinah za pacienta, izvrtati v zobu potrebno odprtino za namestitev plombe. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da popolnoma brez bolečine tudi ne gre, ker povzroča bolečino že samo Med posamezniki je zmagal Romun Grecescu pred Jugoslovanom Ivanovičem, červanom in Hafnerjem Zenska ekipa Jugoslavije nekaj slabša od pričakovanj Maj^ d h * Atene, 1. aprila. Danes je bilo v Atenah, pravzaprav 10 km proč od glavnega mesta Grčije, balkansko prvenstvo v krosu. Jugoslovanska moška ekipa je. kakor so računali vnaprej, osvojila prvo mesto, ženska pa se je morala zadovoljiti s tretjim. Med posamezniki je pri moških zmagal Romun Grecescu, v ženski konkurenci pa Turkinja Cirai. Jugoslovan Ivanovič je zasedel častno drugo mr sto. Sijajen uspeh je dosegel Mariborčan Červan, ki se je uyrstil na tretje mesto, Hafner, ki je veljai za favorita, pa na četrto z enakim - časom. Proga za moške je merila 10 km. Pretekli so jo v krogih po 2 km, kolikor je znašala proga za tekmovalce. Speljana je bila po gozdnatem griču. Boj je bil zelo hud. Tekači so se nenehoma menjavali v vodstvu prav do zadnjih krogov. Prvih 2000 m so tekmovalci pretekli v skupini, v drugem krogu pa so bili na čelu Jugoslovani in Romun Gre-, cescu. Tudi Mihalič je bil snočetika v vodilni skupini, pozneje pa je vse bolj zaostajal in se uvrstil na 13. mesto. V zadnjih dveh rundah se je razvila huda borba med Ivanovičem, Čer-va-ncm, Hafnerjem in Ro- munom Grecescom. Nekaj sto metrov pred ciljem je Grecescu pospešil tempo, prehitel Ivanoviča in zmagal. Tudi tek' atletinj je bil zelo zanimiv, boj je bil prav tako zagrizen. Prvo mesto bi bilo po vsej verjetnosti pripadlo Romunki Grecescu, če se ne bi bila pred ciljem spotaknila, kar jo je veljalo dragocene sekunde. Tako je zmagala Turkinja Cirai, Bolgarka Danailova pa je bila druga. Jugoslovanke so se uvrstile nekoliko slabše, kakor so ugibali optimisti. Izidi: moški: 1. Grecescu (Rom) 31:02,4, 2. Ivanovič X. SKUPŠČINA ATLETSKE ZVEZE SLOVENIJE Usmerimo se na mlade S podobnimi ultrazvočnimi orodji obdelujejo na omenjenih novih obdelovalnih strojih tudi najrazličnejše kovinske zlitine. Celo najtrši specialni materiali, kot sta »widia« in »steli t«, katerih obdelava je predstavljala do danes skoraj nerešljiv problem, se z ultrazvokom obdelujejo enako uspešno. In če se z ultrazvokom lahko kakor za šalo obdeluje steklo, trde kovine in nameščanje tujega telesa — ultrazvočne konice v zobni odprtini. Teda vsi pacienti, pri katerih so poizkusno uporabili nove ultrazvočne vrtalne naprave, so bili soglasni v tem, da je v primerjavi s starim načinom vrtanja zob novj način res brezbolen. Poleg tega pa pri ultrazvočnem vrtanju zoba tudi ni neprijetnega brnenja, ki ga povzročajo dosedanji zobarski vrtalni stroji. ARGON Dragocen pripomoček, ob katerem lahko atomski fiziki razvijejo celotno teorijo o atomski snovi # Globoko zajemite sapo in — berite! Ali veste, da sestavlja argon, eden tako imenovanih »redkih« plinov, skoraj odstotek zraka, ki ste ga pravkar vdihnili? Nič skrbi, argon je čisto nedolžen plin. Vrsto let so ga šteli med nezanimive prvine, zdaj pa je prava dragocenost pri razvoju atomske teorije. Odkrili so ga po naključju. William Ramsay in John William Rayleigh sta leta 1894 merila gostoto poglavitnih plinov, ki jih je poznala takratna znanost. Vse je bilo v redu. dokler nista prišla do dušika: presenečena sta ugotavljala, da ima kemično pridobljen dušik drugačno gostoto kot tisti v zraku. Iskala sta in spo- povsem novo skupino, ki ni poprej nihče vedel zanjo. Rayleigh je dobil Nobelovo nagrado za svoj delež pri odkritju argona, znanstveniki pa se potem dolgo niso zanimali za to prvino. Prva leta 20. stoletja pomenijo obdobje velikega napredka na vseh znanstvenih področjih, fiziki in Za večino snovi to dejansko ni izvedljivo zaradi' težavnih računov, ki bi bili potrebni. Z argonom je dokaj preprosteje, ker je njegove atome mogoče pojmovati kot zbirko kroglic ali žogic za namizni tenis. Zato so v minulih nekaj letih prizadevno proučevali argon. Znanstveni teoretiki in snovalci poskusov po svetu so se posvetili proučevanju te idealne prvine v upanju, da bodo prodrli globlje v temeljne lastnosti snovi. Kako se razvije atomska teorija? Sodelovati morata teoretik in eksperimenta- taki kot nenehno gibajoče se kroglice, v nasprotnem primeru pa model ni pravilen ter ga je treba spremeniti in ponovno računati. Med razvojem teorije je torej treba ponoviti vrsto poskusov. Za plinasti, tekoči in trdi argon so potrebni različni modeli. V plinu se atomi nenehno gibljejo. Pri nižji temperaturi se bolj približajo drug drugemu, gibanje je manj izrazito. V tekočem stanju so precej tesno skupaj, vendar je še prostor za gibanje. trdni argon pa ima kristalno strukturo, njegovi atomi so razporejeni v vrste. Teoriji o plinastem in trdnem agregatnem stanju sta že precej napredovali, teorija o tekočem stanju pa nekoliko zaostaja, kar je razumljivo, ker je značilnosti tekočin teže izračuna- SESTAVINE ZRAKA V ODSTOTKIH 1 Ljubljana, 1. aprila. »Vse j naše delo mora biti usmer-| jeno na mladino. S pravo-1 časnim in množičnim vklju-I čevanjem mladih v naše 5 vrste ne bomo izboljšali 1 samo kvalitetne ravni atle-m tike, marveč bomo s hkrat-jj no vzgojo mladih družbe-g nih delavcev in strokovnjaki kov na tem področju poji skrbeli tudi za naravno g rast te zvrsti.« Taka je bi-s la osnovna misel, ki so jo g izražali malodane vsi go-g vorniki na današnji X. in g jubilejni skupščini Atlet-g ske zveze Slovenije. Prav jj taka je šla tudi v sklepe s tega zelo skrbno pripravil ljenega in dobro izpeljali nega zborovanja, ki je mi- | Prvenstvo goriškega | okraja v krosu §| Šempeter, 1. aprila. Na prven-= stvu gorišfcega okraja v krosu H je startalo 100 atletov. Rezultati |g — mlajše pionirke: Cučič (Šem-| peter), Peršič (Prvačina); mlaj-§§ ši pionirji: Kalin (Ajdovščina), |§ Kavs (Bovec); starejše pionir-H ke: Krajnik (Š.), Cernel (Ajd); H starejši pionirji: Uranič, Greli gorič (oba S.); mladinke: Vrto-H vec, Zajec (obe S.); mladinci: ^ Lasič (Š.), Skubin (Kobarid); g članice: Mrak, Primožič (oba s Tolmin); člani: Kavčič (T.), H Mlekuš (B.). :• Jo. = | Prvo atletsko tekmo-| vanje v Mariboru | MARIBOR, 1. aprila. Atletski | klub Branik je vzlic slabemu § vremenu, ki je m-očno razmeh-= čalo stezo, pripravil prvo atlet-H K ko tekmovanje, ki - razumlji-p vo — ni prineslo kakih dobrih pj rezultatov. Nekaj izidov s tega m tekmovanja: člani — 100 m.: p Gumze 12,1, Slana 12,3; 400 m: §§ Urenjak 54,8: 55 m ovire: Princ M 8,8; krogla: Hanc 12,16; kopje: m Barišič 49,10: viišna: Princ 175; p mladinke: 200 m: Podmilščak I 29*5. —sid nilo vpričo skoraj 50 atletskih delavcev iz vse Slovenije. »Pri vključevanju mladih moramo biti smelejši,« je dejal v uvodnih besedah predsednik AZS Adolf Arigler. »Mladim moramo zaupati tudi težavnejše naloge, ne pa jih imeti zgolj za »tekače«. Le tako jim bomo vlili zaupanje vase in okrepili njihovo veselje do atletike, kajti mladina beži od kakršne koli dejavnosti, v kateri ne more priti do popolne veljave.« Današnji skupščini je tre. ba dalje šteti v dobro, da ni izgubljala časa s formalnostmi, marveč je prevladovalo zares delovno vzdušje. Obširno gradivo za skupščino je bila tehtna osnova za kresanje mnenj. Govorili so zastopniki »velikih« in »malih« klubov, učitelji in profesorji telesne vzgoje, pa tudi zastopniki šolskih športnih društev. Navzlic manjšim nesoglasjem, ki so zadevala zlasti prestopanje bolj kvalitetnih atletov iz manjših v večje enote, pa so si vsi bili enotni glede poti, po kateri se naj še naprej razvija ta osnovna športna panoga: kar najširša baza v šolah, čimveč, klubov in tekmovanj, okrepitev organizacijskega, strokovnega in sodniškega kadra. S tehtnimi prispevki so se oglasili k razpravi tudi predsednik ZTK Slovenije Janez Zemljarič, ki je med drugim poudaril potrebo po utrjevanju okrajnih in ustanavljanju občinskih ko. misij za atletiko, generalni sekretar AZJ Petar Vukovič, ki je prisotne sezna- nil s pripravami za VII. evropsko atletsko prvenstvo v Beogradu ter z oskrbo domačega trga z atletskimi rekviziti, zastopnik Visoke šole za telesno kulturo prof. Jože Šturm, ki je obrazložil pouk atletike na tej šoli in zastopnik Atletske zveze Hrvatske inž. Vasilij Gojtan, ki se je AZS po vsej pravici polaskal, češ da je prvi cilj hr-vatskih atletov, da bi v kvaliteti dohiteli slovenske. Skupščina je sprejela slednjič še nova pravila zveze in h kraju izvolila nov 15-članski izvršni odbor. -eb 31:03,4, 3. Cervan 31:30,8, 4. Lupu (Rom) 31:30,8, 5. L.U-pu (Rom) 31:40,0, 6. Sukru (Turč) 31:56,0, 13. Mihalič 32:39,8, 21. Span 33:48,0. Najboljši grški tekmovalec Papavasiliiu je prisipel na cilj šelle deveti. Ekipe: 1. Jugoslavija, 2. Romunija, 3. Turčija, 4. Grčija, 5. Bolgarija. Zenske: Ciraj (T) 6:31,8, Danailova (B) 6:32,5, 3. Grecescu 6:47,0, 4. Dimitreseu 6:50,0, 5. Antonescu (vse Rom) 6:51,2, 6. Rajkov 6:51,2, 7. Slamnik (obe Jug) 7:00,0, 10. Ilič 7:11,0, 12. Ga-šparut 7:17,0. Ekipe: Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Turčija, Grčija. V Beogradu se je včeraj končal prvi del državnega prvenstva v odbojki. Posnetek je s tekme med Ljubljano in Jedinstvom iz Stare Pazove. Zmagali so Ljubljančani. EVROPSKO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO V ZAHODNEM BERLINU 28 Iliri zmage Jiiisiiiaug5 Berlin, 1. aprila. — Na letošnjem evropskem šam-pionatu v namiznem tenisu, ki se je začel sinoči s prvimi igrami, tekmujejo moške in ženske ekipe iz 18 držav. Med njimi veljata za favorita švedska in Jugoslavija, za resnega tekmeca pa je šteti tudi ekipo Zahodne Nemčije. V jugoslovanski ekipi igrajo: Markovič II., Hrbud, Teran, Vecko in Korpa v ženski vrsti pa Pirčeva in Cadeževa. Kakor smo že poročali, je Jugoslavija v prvi tekmi zmagala nad Finsko 5:0, ženska dvojica pa je po na-/ MEDNARODNO PRVENSTVO NOVINARJEV V SMUČANJU Uspeh naše ekipe Preprosti teoretični modeli za argon v plinastem, tekočem in trdnem stanju (od leve na desno) znala, da atmosferski dušik ni bil čist. temveč je vseboval priol ižno odstotek nove. dotlej neznane prvine. ki sta ji dala ime argon. Ko je Rayleigh sporočil na zborovanju Kraljev ke-ga društva, da sta ta element izolirala iz zemeljskega ozračja, je novica vzbur-kala znanstvenike, zakaj dotlej so odkrili v zraku samo dušik, kisik in ogljikov dvokis. Kakšen je ta piin in kje je njegovo mesto na lestvici pivin? Na tej lestvici so vsi znani elementi razeorejeni glede na naraščajoče atomsko število, in sicer v skupine, katerih vsaka vsebuje prvine s podobnimi lastnostmi. Takrat, ko so odkrili argon, je bilo na lestvici elementov še nekaj vrzeli; znanstveniki so seveda pričakovali. da bo vsak novi element zamašil eno izmed njih. Argon pa jih je razočaral. Bil je popolnoma inerten in ni reagiral z nobenim elementom ali spojino. Takega elementa doslej še niso poznali. Kje naj bi bilo njegovo mesto na lestvici? Odgovor na vprašanje so našli v kasnejših odkritjih helija, neona in drugih »redkih« plinov, ki so kemično prav tako inertni. Znanstveniki so spoznali, da sestavljajo ti elementi kemiki so proučevali vrsto materialov, trenutno zanimivejših od argona. Sele v prejšnjem desetletju je začel argon ponovno .siliti v ospredje. Čudno se sliši, toda argon je zdaj koristen prav zaradi svoje skrajne inertnosti. Tisto, kar se je zdelo znanstvenikom izpred 50 let tako čudno, pojmujejo moderni teoretiki kot čisto korist. Približno takole je bilo: vzporedno z večjim znanjem o strukturi atomov so znanstveniki odkrili tudi vzroke inertnosti argona. Elektroni, ki obkrožajo organsko jedro, imajo natančno določeno in stalno razporeditev. Ker je zunanja elektronska »lupina« polna, atom nima valence, se pravi, da nima razloga za kombinacije z drugimi atomi. Argonov atom bi torej lahko ponazorili s stalno odbijajočo se žogico za namizni tenis in — kar je važnejše — kot takšnega ga lahko obravnavamo tudi v atomski teoriji. Med najzahtevnejše načrte. ki jih zdaj skušajo uresničiti znanstveniki, sodi razvoj celotne atomske teorije o snoveh. Cilj je torej, ugotoviti zvezo med »resnično življenjskimi« lastnostmi snovi — na primer gostoto in specifično toploto — ter lastnostmi atomov, ki jo sestavljajo. list. Začne se pri vprašanju, kaj je atomski model. Ker teoretik ne more videti posameznih atomov, si mora izoblikovati predstavo o njih. Pripraven model za plin argon na primer bi bila kopica kroglic, ki švigajo v vse smeri in se pogosto zaletavajo druga v drugo. Teoretik, ki si vzame domnevani model kot osnovo za račune, lahko ocenjuje lastnosti plina — gostoto, specifično toploto ipd. To se sicer zdi preprosto, v resnici pa so takšni računi pogosto zelo zapleteni in lahko trajajo več let, čeprav uporablja znanstvenik modeme računske pripomočke. Eksperimentalist preverja značilnosti, ki jih izračuna teoretik. Dela v laboratoriju. Normalno se plin argon zgosti v tekočino pri 18P. zmrzne pa pri 189 stopinjah Celzija, obakrat pod ničlo. Zaradi tega ga je mogoče vtekočinjati ali spreminjati v trdno stanje pri običajnih nizkih temperaturah ter ga proučevati kot plin, tekočino ali kot trdno telo. Ko ]e vse to opravljeno, je mogoče primerjati teorijo in rezultate eksperimentov. Ce se podatki ujemajo, pomeni, da je bil model atoma dobro izbran, da so torej atomi plina argona Dušik . • • 78.09 Kisik • • • • • 20.95 Argon . . . . —.93 Ogljikov dioksid —.03 Neon . . . . . —.0018 Helij . • . . . —.0005 Kriipton . • . . —.0001 Vodik • . . —.00005 Ksenon . . —.000008 Vodni hlapi od —.3 do 4.— Razen tega še majhne množine ozona iin radona. VERBIER, l. aprila. Čeprav I velja gorski snuu arski center | Verbier v Švici za kraji, kjer je i na leto povprečno največ sonca, | se je skupno 122 tekmovalk in tekmovalcev na 8. mednarodnem smučarskem tekmovanju za poklicne novinarje prebijalo skozi vrata na srednje težkih progah za slalo in veleslalom v snežnem metežu, megli in 'vetru. Po prvem dnevu tekmovanja, ki se je končal s prepričljivo zmago Jugoslovanov v slalomu, so se v soboto novinarji-smu-čarji pomerili še v veleslalomu. Zmagal je švicarski tekmovalec Pasche pred Rusom Pre-obraženskim, Italijanom Gaw-ron skim in našim tekmovalcem Šusterjem. Maver je bil deveti, Zirkelbach šestnajsti in Tome osemindvajseti. Med novinarkami pa je tudi v veleslalomu zmagala Avstrijka Grannerjeva pred Italijanko Mariottijevo in Anglsežinjo Hillmanovo. V kombinaciji rezultatov prvega in drugega dne pa so se posamezniki uvrstili takole — prvo mesto je pripadlo Rusu Preobraženskemu, drugi je naš Janez Šuster, tretji Avstrijev Schmidtleitner, četrti pa spet Jugoslovan Milan Maver, osmi je bil Miran Zirkelbach, šestnajsti Silvo Maletič itd. Med ženskami je osvojila prvo mesto v kombinaciji Avstraj-ka Grannerjetva, druga je bila Francozinja Gatlletova, tretja pa Angležinja Hillmanova. Ekipno tekmoiavnje — v ekipo štejejo rezultati štirih najboljših tekmovalcev posamezne države v kombinaciji — pa je prvič po osmih letih tekmovanja prineslo zmago moštvu države, ki tega leta ni bila prirediteljica. Zmagali so namreč doslej premočno Jugoslovani in s tem doesgli največji uspeh na med- narodnih smučarskih srečanjih novinarjev. Vrstni red je na: slednji: 1. JUGOSLAVIJA, 2. Švica, 3. Avstrija, 4. Poljska, 5. Zvezna republika Nemčija, 6. Jugoslavija n, 7. Italija, 8. Francija — sledijo še ZDA, Sovjetska zve-za, Nizozemska, Belgija, Anglija, Luexmburg, Češkoslovaška, Japonska in druge ekipe omenjenih držav. Z. J. pomi borbi premagala Španijo 3:2. Podrobni izidi: Hrbud : Niberg 2:0, Teran : Pentila 2:0, Markovič : Karlson 2:0, Hrbud : Pentila 2:0, Markovič : Niberg 2:0; — ženske: Čadež : Hospital 0:2, Pirc : Navaro 2:0, Ca-dež-Pirc : Hospital-Navaro 2:0, Pirc : Hospital 1:2 in Čadež : Navaro 2:1. Jugoslovanska moška reprezentanca je dosegla za tem že četrto visoko zmago na tem šampionatu. Potem ko je sinoči premagala Finsko in Škotsko 5:0, je danes z enakim rezultatom odpravila še ekipo Walesa, pa tudi dvoboj proti Italiji je dobila z enakim rezultatom, ker se italijanska ekipa ni zglasila za nastop. Po splošni sodbi se bo jugoslovanska moška ekipa zanesljivo plasirala v finale, kjer bo bržkone igrala s Švedsko. Tukaj še posebej poudarjajo, da oba kandidata za finale trenirata bivša svetovna prvaka, Japonec Ogimura in Harangozo. Edina ekipa, ki bi utegnila zavreti vstop Jugoslovanov v finale, je Zahodna Nemčija, ki je pred dobrim mesecem v \Vuppertalu zmagala nad Jugoslavijo 5:4. Med Jugoslovani je danes prvič igral tudi 16-letni mladinski prvak Ištvan Korpa iz Sente. Z zanesljivo igro je premagal Evansa (Wales) 2:1. Zenska ekipa Jugoslavije je danes izgubila dvoboj s Švedsko, ki je že vnaprej veljala za zanesljivega favorita. Do ekipnega finala, ki bo v sredo, bo Jugoslavija igrala z Belgijo, v ponedeljek z Avstrijo in Španijo, v torek s Švico in Zahodno Nemčijo, ženska vrsta pa se bo drevi pomerila z Avstrijo, v ponedeljek z Walesom in Anglijo, v torek pa s Švico. * V lem času bo v zahodnem Berlinu še kongres Evropske namiznoteniške federacije, na katerem bodo potrdili statut zveze in izvolili štiri nove elane komiteja, ki jim letos poteče mandat, in sicer Jugoslavije, Zahodne Nemčije, Francije in Anglije. Pbdrobni izidi iz dvoboja Jugoslavija — VVales: moški: Teran : Tomas 2:0. Korpa : Evans 2:0. Markovič : Everton 2:0. Teran : Evans 2:0, Markovič : Tomas 2:0; ženske: Jugoslavija : Švedska: Anderson: Čadež 2:0, Guntsch : Pirc 2:0, Tegner — Anderson : Pirc — Čadež 2:0. Ostali izidi, ženske: I. skupina: Švica : Nizozemska 0:3, Španija: Wales 3:1, Anglija : Švica 3:0; II. skupina: Zahodna Nemčija : Danska 3:0, Belgija : Portugalska 3:0: moški, I. skupina: Anglija: Danska 5*2 Francija : Portugalska 5:4. Nizozemska : Wales 5:0, Anglija: Grčija 5:0. Portugalska : Luksemburg 5:4, Francija : Nizozemska 2:5; II. skupina: Nemčija : Belgija 5:1, Jugoslavija : Škotska 5:0, Finska : Španija 5:3. Avstrija : Španija 5:0, Švica : Škotska 5:2, Belgija : Fin-ska 5:0. KOLESARSKA PO TUNISU DIRKA ti. V plinu so atomi razporejeni po naključju, zato je značilnosti mogoče ocenjevati statistično. V trdnem stanju so atomi v urejenih vrstah, račun je torej sorazmerno preprost. Tekočina je nekje v sredini in jo je s tega stališča težko vključiti v matematične račune. Rezultati tega zahtevnega dela? 2e doslej so si znanstveniki izoblikovali boljše predstave o snoveh, vendar za zdaj še ni mogoče povedati n ičesar o morebitnih novih odkritjih pri raziskavah, pri katerih bodo pri proučevanju argona prenesli pridobljena spoznanja na druge prvine. Dejstvo pa je: Rayleigh bi bil zelo presenečen, če bi mu bil kdo povedal pred 68 leti. kako koristen bo nekoč njegov »neaktivni« plin. I Zimsko prvenstvo i v vvaterpolu Zagreb, l. aprila. — V pred j zadnjem kolu zimskega držav-i nega prvenstva v waterpolu so i bili doseženi naslednji rezuita-I ti: Partizan : kombinirana eki-I pa 4:3, Jadran (H) : POSK 2:2, I Mornar : Pfimorac 6:2, Mladost ; : Jadran (S) 6:0. Zagrebški Mladosti zadostuje v zadnjem kolu le še neodločen rezultat z beograjskim Partizanom/ da bo že tretjič osvojila naslov zimskega prvaka Jugoslavije. V V. kolu tega prenvstva so igrali: Partizan Jadran (H) 7:1, Mladost (Zgb) : Mornar (Split) 5:3, POSK (Split) : Pri-morac (Kotor) 4:2; izven konkurence kombinirana ekipa : Jadran (Split) 9:1. Turneja najboljših vaterpolistov Zagreb, 1. apr. Odbor za wa-terpolo pri Plavalni zvezi Jugoslavije je sklenil, da bo poslal 16 izbranih waterpolistov na turnejo po Romuniji. Naši igralci odpotujejo pojutrišnjem. V reprezentanci so: Radan, Muškatlrovlč, Marič, Cukvas, Šimenc, Rusič, Trumbič, Krekovi C Sandič, Nardeli, Foko-■Vič, Nonkovič, Barle, Matošlč; Jankovič in Stanišič. Waterpo-listi bodo ostali v Romuniji deset dni. I^“LrjlT^e^,0^fpripe^„K^^.:tart ŽOK° “ “ VFa‘arja? NC’ vratarj" M A Č I H KRAJIH Novi Člani slovenske namiznoteniške lige JESENICE, 1. aprila - Na kvalifikacijskem namiznoteniškem turnirju ea vstop v slovensko ligo je zmagala ekipa ►►Jesenic« z osem točkami pred kranjskim Triglavom n (izven konkurence) f, kranjsko Mladostjo 6» Logatcem 2 tn Slovenskimi Konjicami brez točke. Najboljši med posamezniki je bil Jeseničan Rebolj, ki Je dobil vso igre. V slovensko ligo so se uvrstile tri najboljše ekipe. Dve zmagi rokome* tašev Branika Maribor, i. aprila. Zadnjo nedeljo pred začetkom republi- škega prvenstva so Mariborčani povabili v goste roikomitaše Var-teeksa iz Varaždina. Najvč zanimanja je vzbudila tekma ženskih ekip, ker so bile Braniko-ve igrake pred ted.no mdni poražene v Varaždinu. Tokrat pa so bile r. a domačem igrišču boljše in so zmagale 13:5 (5:2). Tri moških je Brainik opravil z Varieksom 24:15 (11:7). Domačini so bili občutno boljši. Med njimi sta se posebej izkazala BurkeOjc in Šetinc s petimi goli, pri gostih pa ivanu-ša (9). -sid Rokoborci na ustanovnem zboru SUBOTICA, 1. aprila. Včeraj je bila tukaj ustanovna skupščina Zveze rokoborskih športov Jugoslavije, na kateri so za predsednika izbrali Milana Ercegana. Na sestanku so med drugim poverili celo vrsto nalog in pristojnosti republiškim zvezam. Subotica, l. apr. Na dvodnevnem zveznem turnirju za rokoborce grško-rimskega sloga je tekmovalo 38 tekmovalcev. 80 P°kazali v najboljši formi Horvat, Simič, Dora, Kovaček I. in Cipakovic. Končni Plasma — mušja: Jovanov (Proleter); bantam: Dora (Spartak): peresnolahka: Rada-kovič (2el); lahka: Pozder (Var); Welter: Horvat (P); srednja: Simič (Prol); poltežka: Kovaček I. (Sljeme) in težka: Cipakovic (Zel). Kumanovo - Prijateljski troboj v vajah na orodju: Lesko-vac 349,50, Bitola 347,50 in Kumanovo 437,30 točke. Škerlj - sedmi Tunis, 1. apr. Kakor javlja agencija France Press, je po X. etapi dirke po Tunisu jugoslovanski zastopnik Škerlj v skupni oceni na sedmem mestu s časom 35:49:23. V generalnem plasmaju vodi sovjetski kolesar Korge - 35:37:23 pred Pet-terssonom (Švedska) - 35:38:35 in Waadom (Nizozemska) 35:41:36. Ostali Jugoslovani so ve uvrstili takole: 18. Valčič, 22. Boltežar, 25. Bajlo 43. Levačič. 44. Sebelič. Med ekipami je Jugoslaviia še naprej na petem mestu — 106:56:35. na prvem mestu pa Nemška demokratična republika — 105:30:23, za njo pa Belgija. SZ In Nizozemska. Na zadnjih mestih so še Švedska, Svi-ra, Tunis in Avstrija. V X. etapi je prišel Bailo na 23., Boltežar na 25. Levačič na 42. In Sebelič na 45. mesto. DAVISOV POKAL 1962 Japonska : Južna Koreja 5:0 Seul, 1. aprila - Teniška re-prezentanca Japonske je v tekmovanju za Davisov pokal premagala Južno Korejo 5:0. Tretji dan je Fudji zmagal nad Huang Kirnom 6:0, 6:3, 6:3, Su-ga pa nad Von Liom s 6:4, 6:2. 6:1, ZA POKAL VELESEJEM-SKIH MEST Crvena zvezda ’ Barcelona par v polfinalu Ziirich, 1. aprila. — V polfinalu tekmovanja vele-sejmskih mest bo Crvena zvezda iz Beograda igrala z Barcelono (Španija), MTK iz Budimpešte pa z Valencijo (Španija). Tekmi morata biti pod streho do 1. maja. Lahore (Pakistan) — Po prvem dnevu tekmovanja za Davisov pokal v azijski coni vodi Indija proti Pakistanu 2:0. London — Angleška nogometna liga: Aston Villa : Arse-nal 5:4, Ypswich : Wolwer- hampton 3:2, Manchester Cityj Sheffield United 1:1, Westham j VVest Bromwich 1:0. DELO PONEDELJEK, 2. APRILA 1962 I. ZVEZNA LIGA Beograd: CRV. ZVEZDA : SARAJEVO 1:1 (1:0« Skopje: VARDAR : PARTIZAN 0:1 (0:1) Banja Luka: BORAC : BEOGRAD 2:2 (0:0) Reka: RIJETA : NOVI SAD 0:3 (0:2) Split: HAJDUK : VELE2 2:0 (0:0) Novi Sad: VOJVODINA : DINAMO 0:2 (0:1) Partizan 17 12 4 1 36:14 28 Crvena zvezda 17 9 5 3 31:15 23 Vojvodina 17 8 5 4 23:16 21 Dinamo 17 8 3 6 29:17 19 Hajduk 17 6 6 5 23:23 18 Sarajevo 17 5 7 5 26:30 17 Rijeka 17 3 9 5 12:18 15 Velež 17 4 6 7 21:28 14 Novi Sad 17 5 4 8 24:34 14 Beograd 17 3 . 7 7 22:23 13 Vardar 17 5 3 9 21:32 13 Borac 17 2 5 10 20:38 9 II. ZVEZNA LIGA (ZAHOD) Šibenik: ŠIBENIK : PROLETER 1:0 (0:0) Varaždin: VARTEKS : ČELIK 1:5 (1:2) Zagreb: LOKOMOTIVA : BOROVO 3:0 (1:0) Zagreb: TREŠNJEVKA : MARIBOR 1:0 (1:0| Sarajevo: 2ELJEZNIČAR : SPLIT 5:0 (1:0) Kcrlovac: KARLOVAC : SLOBODA 2:0 (0:0) Zeljezničar 17 11 2 4 43:16 24 Sloboda 17 10 3 4 38: 8 23 Trešnjevka 16 7 6 3 34:19 20 Karlovac 17 7 6 4 29:25 20 Čelik 17 9 1 7 29:21 19 Šibenik 17 8 o 7 19:24 18 Maribor 17 6 4 7 21:30 16 Proleter 17 4 7 6 27:30 15 Split 17 4 7 6 20:26 15 Varteks 17 3 6 8 18:32 12 Lokomotiva 17 3 5 9 22:34 11 Borovo 16 2 5 9 17:32 0 Nogometnemu srečanju med Slovanom in Ilirijo na Kodeljevem je zaradi naliva prisostvovalo precej manj gledalcev kakor po navadi, zato pa so bili le-ti bolj vztrajni v navijanju. * XIII. KOLO V SLOVENSKI CONSKI LIGI Presenečenje na Kodeljevem II. ZVEZNA LIGA (VZHOD) Priština: PRišTINA : RUDAR 1:1 (1:1) Beograd: RADNiČKI : PROLETER 4:0 (0:0) Titograd: BUDUČNOST : RADNiČKi (N) 1:1 (0:1) Sremska M.: SREM : SUTJESKA 2:1 (2:0) Kragujevac: RADNIČKI : MAČVA 1:0 (0:Q) Subotica: SPARTAK : RADNiČKi (S) 1:1 (0:0) SEL Celje: CELJE : TRIGLAV 2:1 (1:1) M. Sobota: SOBOTA : RUDAR 0:4 (0:1) Maribor: KOVINAR : KLADIVAR 0:1 (0:1) Ljubljana: LJUBLJANA : GORICA 4:1 (0:1) Ljubljana: OLIMPIJA : 0. KRIM 10:0 (7:0) Ljubljana: SLOVAN : ILIRIJA 0:1 (0:0) Olimpija 13 12 1 0 52:7 25 Slovan 13 7 4 2 25:10 18 Rudar 13 8 2 3 36:26 18 Ljubljana 13 6 3 4 28:23 15 Gorica 13 5 3 5 17:26 13 Celje 13 6 1 6 33:38 13 Kladivar 13 5 2 6 32:21 12 Ilirija 13 4 3 6 22:27 11 Triglav 13 3 3 7 21:28 9 Odred-Krim 13 4 1 8 24:37 9 Sobota 13 4 1 8 21:46 9 Kovinar 13 2 0 11 15:37 4 LJUBLJANA, 1. aprila. - V prvenstveni tekmi SCL je danes Ilirija premagala Slovana na njegovem igrišču z 1:0 (0:0). Strelec edinega gola je bil Koršič v 79. minuti. Hiad in deževno vreme sta bila kriva, da je bilo na igrišču v Mostah le kakih 600 gledalcev. Moštvi sta nastopili takole: SLOVAN: Žabjek, Udovč, Mitrovič, Oplotnik, Bečič, Kitič, Kozinc, Virant, More, Miletič, Bezjak (Povše). ILIRIJA: Porenta, Rančevič, Bremec, Švigelj, Sabolj, Danev, Koršič, Dermastja, Kneževie, Judež, Novak. Prvih 15 minut tekme je imel pobudo Slovan, Ilirija pa se je v glavnem branila. Ko pa so igralci Ilirije spoznali, da Slovanu ne gre, so prešli še sami v napad. Žabjek je v 28. minuti odlično posredoval in le s težavo ubranil oster Koršičev strel. Deset minut pozneje More ni izkoristil odlične priložnosti, da bi povedel svojo enaj-storico. Brž po reprizi je hotel Slovan nadomestiti zamujeno. Ostri napadi pa niso rodili ploda. V 55. in 57. minuti je zamudil dve odlični priložnosti Virant. Ilirijani so spet začeli napadati odločneje in v 65. minuti je Kneževič zelo nevarno zaposlil vratarja Slovana. Edini gol so videli gledalci 11 minut pred koncem. Prodorni Novak je ušel po levi strani in podal žogo pred gol. Domači igralci niso bili dovolj prisebni; do žoge se je nazadnje dokopal Koršič in poslal žogo prav pod prečko mimo nemočnega Žabjeka. Slovan je to pot razočaral. Po blatnem in mokrem terenu je skušal prodreti s kratkimi Pa" sovi, kar pa ni šlo. Zato pa so igralci Ilirije zaigrali enostavno, z dolgimi predložki hitro osvajali teren in tudi nevarneje napadali. Največja odlika pa je bila njihova velika požrtvovalnost. Sodil je Ljujič iz Maribora. T. K. Težko pričakovano zmaga Celjanov Triglav: A. Brezar, M. Brezar, Gorenje, Sziladi, Perkovič, Martinovič, Bajželj, Norčič, Ugrinca. Kraševec, Binkovski. Cel je:" Devič, Ferme, Mihelin, Dozet (Jager), Reberšak, Herič, Anžič, Belca, Bevčič. Letnar, Florjane. Sodnik Kolenc iz Maribora. Strelci: za Celje Reberšik 2, za Triglav Bajželj. Celjani so bili vso tekmo, zlasti pa v drugem delu znatno boljši od nasprotnika, niso pa znali postaviti pike na i. V 34. min. je Bajželj pobegnil obrambi Celja in lepo plasiral žogo v levi spodnji kot. Tri minute nato je bil rezultat izenačen, in sicer iz enajstmetrovke zaradi prekrška na Reberšaku. Po počitku so Celjani dobesedno oblegali nasprotnikova vrata. Neodločni napadalci pa niti najbolj zrelih situacij niso znali izrabiti Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri remiju, je napad Celja okrepil obrambni igralec Reberšak. V 57. min. je Bel car lepo podal žogo pred vrata, Reberšak pa je usnje prestregel z glavo in usmeril v mrežo. Predtekma: mladina Celje: mladina Triglav 0:9 (0:4). K. Z. Razočarani pristaši Sobote Murska Sobota, 1. apr. — V prvenstveni tekmi SCL je trboveljski Rudar premagal »Sobo-, to« 4:0 (1:0). Strelci: Žibret v 41. in 54. ter Kastelic v 48. in 56. minuti. Sodnik: Janžekovič iz Maribora. »Sobota«: Vrdjuka — Klepec, Puškarič — Zver, Rantaša. Rr-varič — Skalar (Horvat), Miloševič, Maučec, Tkalčec, Maroša. Rudar: Kalšek — Kos. Pristov — Sori, Bostič, Breznikar — Haslilagič, Bajič, Knaus, Zibret, Opresnik. V XIII. KOLU I. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE Rečanov Reka, 1. apr. — Po zanimivi in napeti igri je Novi Sad pred 8000 gledalci premagal domačo enajstorico ?.:0 (2:0). Sodil je zelo dobro Jakše iz Ljubljane. Strelci: Rudič v 1., Lenič v 5. in Lakčevič v 56. min. Novi Sad: Dražič, Bilič, Tojargič, Brzič, Debeljaški, Krakanovič, Krgin, Lenič, Rudič, Pirmayer, Lakčevič. Rijeka: Stojanovič, Vranko-vič, Mihovilovič, Balent, Bm-čič, Dunaj, Blaževič, Rada-kovič, Veselica, Naumovič. Napad gostov je znal odlično izkoristiti tri priložnosti za dosego gola. Sicer pa so imeli domačini ves čas izrazito premoč, kar dokazuje tudi razmerje v kotih 19:1 v njihovo korist. Toda v vsem napadu ni bilo strelca, ki bi bil, če ne drugega, vsaj ublažil pravi polom moštva. Hajduk niza uspehe Split, 1. apr. Pred 10.000 gledalci je Hajduk zasluženo premagal Velež 2:0 (0:0). Sodil je Stankovič iz Beograda. Strelca: Senauer v 72. minuti in Be-go II. v 90. minuti. Hajduk: Jurič, Kuci, Ilič, Ga-rov, Brkljača, Kozlina, Anko-vič, Vukas, Papec, Bego II., Senauer. Velež: Curkovič, Sliškovič, Handžič, Rodin, Benco, Seli-motič, Ctrkič, Repar, Popovič, Mujič, Radiljevič (Zafič). Hajduk je šele v drugem polčasu začel odločno napadati, tako da so bili vsi igralci splitskega moštva na nasprotni polovici. Ti pogostni napadi so se tudi obnesli in Hajduk je več zadnjim uspehom dodal še enega. Rekorden obisk na tekmi Skopje, 1. apr. Pred 20.000 gledalci, kar je rekord za ta stadion, je Partizan premagal Vardar 1:0 (1:0). Tekmo je sodil Rukavina iz Varaždina. Strelec edinega gola je bil Kovačevič v 23. minutk Partizan: Soškič, Sombolac, Jusufil, Vukelič Jovanovič, Va-sovič, Z. Cebinac, Kovačevič, Ognjanovič, Galič, Mihajlovič. Vardar: Miloševski (T. Geor-gijevski), Bošalevski, Jovanov-ski, Daoevski, Božinovski, Ni-kolovski (Lakič), n ijevski, Moj-sov, Popovski, Dončevski, Jo-va novski. Partizan se je hitreje znašel na spolzkem igrišču, ki ga je delno pokrivala voda. Tako so bili Beograjčani v premoči ves prvi polčas, medtem ko so se v drugem delu igre pretežno samo branili. Povprečna igra v Beogradu Beograd, 1. apr. Na stadionu JLA sta se moštvi Crvene zvezde in Sarajeva razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (1:0). Vreme je bilo oblačno, vendar Tekmo je gledalo 15.000 ljudi, primemo za igro. Sodil je Va- raždin a c (Zagreb). Strelca: Ru-dinski v 38. minuti iz enajstmetrovke za Crveno zvezdo in Marku sevi č v 60. minuti za Sarajevo. Crvena zvezda: Stojanovič, Tomič, Miličevič, Malešev, Durkovič, Popovič, Stipič, Ma-ravič, Rudinski, Sekularac, Me-lič. Sarajevo: Bilič, Fazlagič, Vujovič, Biogradlič, Cmogorac, Markuševič, Blaževič, Iljačič, Petkovič, Sehovič, Arslanagič. Tekma je bila precej povprečna. Moštvi sta igrali sicer ostro, vendar dokaj počasno. Neodločen rezultat je nedvomno uspeh za Sarajevčane, ki so bili tokrat precej borbeni. Borac ni izrabil premoči Banja Luka, 1. aprila — Bo- rac in Beograd sta igrala neodločeno 2:2 (0:0). Tekmi je prisostvovalo 5000 gledalcev. Sodil je Perušič — Split. Strelci Jankovič v 63. min. in Spasojevič v 79. min. za Borca ter Antič v 69. in Samardjič v 70. min. za Beograd. Borac: Kolak, Krivokuča, Ku- lenovič, Budja, Kasumovič, Spasojevič, Vezmar. Tomi i eno vič, Zelenika, Jankovič, Klobučar. Beograd: Krivokuča. Milano-vič, Gavrič, Antič, Sijakovič, Dakič, Samardjič, Milošev, Cebinac, Popov, Skoblar. Borac je bil boljše moštvo, vendar ni znal preprečiti, da bi Beograd ne odnesel točke iz Banje Luke. Moštvo je zlasti prevladovalo v drugem delu igre. Dinamo navdušil Novi Sad. 1. aprila — V lepi tekmi je Dinamo premagal Vojvodino 2:0 (1:0). Tekmo je videlo 12.000 gledalcev. Sodil je Nedelkovski (Skopje). Strelca: Matuš v 26. min. iz enajstmetrovke in Jerkovič v 56. min. Vojvodina: Vereš, Sekereš, Svinjarevič, Sentin, Nikolič, Borbelj (Jervič) Aleksič, Takač, Pavlič. Mijatovič, Dugon-djija. Dinamo: Irovič, šikič, Braun, Matuš, Markovič, Perušič, Cvitkovič (Remete), Zambata. Jerkovič, Petrovič, Lipošinovič. Dinamo je zasluženo pobral ves izkupiček. Zagrebški »plavi« so bili zrelejša in bolj izkušena ekipa, ki je res pokazala sodoben nogomet. Zagrebčani so ves čas igrali z osmimi igralci v obrambi ter s hitrimi in nenadnimi prodori ogrožali vrata domačega moštva. Ljubitelji nogometa so bili še enkrat razočarani nad igro svojih ljubljencev: dveh zaporednih porazov 0:4 pač nihče ni pričakoval. Rudar je bil res boljši nasprotnik, vendar je imela tudi »Sobota« več lepih priložnosti za zadetek. V drugem polčasu je bil Maučes sam pred vratarjem, pozneje pa je zastreljal še enajstmetrovko. Najboljši igralec tekme je bil domači vratar Vrdjuka. Po odmoru izgubljena *ekma Ljubljana, 1. apr. V prvenstveni tekmi SCL je danes dopoldne moštvo Ljubljane premagalo enajstorico Gorice 4:1 (0:1). Strelci: Majcen, Frič, Jež in Com za Ljubljano ter Križaj za Gorico. Pred 1500 gledalci je sodil Bertok iz Kopra. Ljubljana: Bručan, Kri-stič, Sošter, Koni<\ Skušek, Turšič, Jež, Majcen, Frič, Džaferovič in Corn. Gorica: Medeot, Anič, A. Mozetič, Mermolja, Torla-kovič, Černič, E. Mozetič, Reščič (Pejovič), Trpin, Uršič in Križaj. čeprav je bila Ljubljana v premoči že v prvem polčasu, je dosegla zmago šele v drugem delu igre. Do odmora so bili Goričani v vodstvu po zadetku Križaja v 40. min. Gostje bi bili lahko odnesli vsaj eno točko, če se ne bi bili prezgodaj odločili na ~amo obrambo, kar so šiškarji izkoristili in zadeli kar štiri gole. Zmaga Ljubljančanov je po poteku nekoliko previsoka, saj so bili tekmeci z Goriškega večji del igre enakovredni nasprotniki. dp Srečna zmaga Kladivarja Maribor, 1. aprila. V tekmi conske lige je danes Kladivar (Celje) na igrišču v Teznem premagal do-mačega Kovinarja 1:0 (1:0). Strelec je bil Kovačič v 19. minuti. Sodil je Butfkovec iz Trbovelj, gledalcev 1500. Kovinar: Pihler, Kolarič, Uc-mah, Radulovič, Cula. Krefelj, Sitmac, Norkovič, Kamenski, Lepenik, Lazovič. Kladivar: Bauman, Koren, Soklič, Skedelj, Vesdč, Kokotec, Perc, Kovačič, Luikač, Vodeb, Sairlah. Pri Kovinarju je manjkal poškodovani Zečič. Navzlic temu, nda so imeli domačini skozi vso tekmo pobudo, so srečanje izgubili, ker jim sreča ni bila naklonjena' Številne možnosti 'jim je pokvaril močan veter, včasih nespretnost domačih igralcev in seveda odiločna obramba gostov. Edini strelec je bil Kovačič, ki je izrabil zmedo. potem ko so streljali kot v korist njegovega moštva. Sredi prvega polčasa je odločni sodnik izključil Norkoviča in Skedlia zaradi medsebojnih obračunavanj. Potem ko so zabili gol, so se gostje umaknili v obrambo in zavlačevali igro, sem in tja pa odšli tudi v napad. Vpredtekmi se je mladinska tekma Kovinar : Kladivar končala 4:4 (2:0). E. B. st. PO XVII.■»KOLU V II. ZVEZNI NOGOMETNI LIGI Po šestih minutah * odločeno KOROŠKI VELESLALOM POD URŠLJO GORO Uspeh za domačina Ravne na Kor., 1. aprila. Na smučiščih pod Uršljo goro je bil danes v ugodnih snežnih razmerah tradicionalni koroški veleslalom. Na 1200 m dolgi progi z 220 metrov višinske razlike in 28 vratci je nastopilo 75 smučarjev iz vse Slovenije in sosednje nastopajoči Avstrije. Vsi so presmučali isto progo. Sneg je bil nekoliko mehak, tako da so zadnji tekmovalci smučali na precej slabši progi. Na cilju se je v lepem vremenu zbralo dokajšnje število gledalcev, med njimi tudi ZLATA PUŠČICA OSTALA V CELJU Na častnih mestih za zmagovalcem Dobovičnikom sta Planinc (Ljubljana) L: Clemente (Nova Gorica) Celje, 1. apr. Osmo republiško tekmovanje za “-zlato puščico«, ki je bilo danes v Celju, se je končalo s presenetljivo zmago mladega celjskega strelca Dobovičnika. Na tekmovanju je bilo zbranih 92 tekmovalcev; med njimi vseh sedem dosedanjih zmagovalcev »-zlate puščice«. Vse je kazalo, da bo tudi letos pripadla zmaga dosedanjemu trikratnemu zmagovalcu Francu Planincu iz Ljubljane, ki je v tretji skupini dosegel rekordno število krogov — 567. V zadnji, peti skupini pa so nastopali še kandidati za boljšo uvrstitev kot zmagovalci iz prejšnjih let: Bohinjc in Vrbinc iz Ljubljane pa tudi odlična Celjana Seršen in Strajhar. Na splošno presenečenje pa je najboljši rezultat dosegel Dobovičnik 568 krogov. Na tega tekmovalca skorajda nihče ni računal. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, hkrati pa izredno zanimivo do zadnjega strela. Tehnični rezultati: Dobovičnik (Celje) 568 krogov, Planinc (Lj) 567, Clemente Mario (N. Gor.) 564, Tiler Judita (Lj) 561, Cižma (Lj) 560, Turner (MS) 560, Strajhar (C) 557, Bukovnik (Kranj) 556, Erjavec (Lj) 555, Kovač (Lj) 553, Bohinjc (zmagovalec leta 1961 — Lj) 552. Zmagovalec Dobovičnik je po poklicu ključavničar, s strelstvom se ukvarja že več let in je sicer specialist v streljanju z malokalibrsko in vojaško puško. Po proglasitvi rezultatov je ves srečen dejal: »Nisem pričakoval takšnega uspeha, saj je bilo več boljših strelcev od mene. To je vsekakor moj naj več ji uspeh, obenem s tem pa priznanje celjskemu strelskemu športu.« K. Jug precej Avstrijcev. Rezultati — člani: 1. Drago Fanedl (Fužinar) 1:14,7, 2. Skudnik (Branik) 1:14,9, 3. Tomaž Jamnik (Triglav) 1:15,2, 4. Rozman (Tr.) 1:15,6, 5. Navodnik (Fuž.) 1:16,0; mladinci: 1. Guček (Enotnost) 1:17, 2. Wlodyga (Fuž.) 1:18,0, 3. Lavrenčič (Br.) 1:24,2; članice: 1. An-kele (Tr.) 1:17,9, 2. Krista Fanedi (E) 1:17,9, 3. Rutar 1:21,0, 4. Jamnik (obe Tr.) 1:22,1; mladinke: 1. Milka Fanedl (Fuž) 1:28,5. E. Wlodyga Trešnjevka, 1. aprila — V prvenstveni tekmi II. zvezne lige je domača Trešnjevka premagala »Maribor« 1:0 (1:0). Strelec: Štamfelj v 6. minuti, Sodnik: Baič iz Beograda. Gledalcev: 300. Trešnjevka: Nežmah — Staj cel j, Ladovič — Prelčec, Popovič, Orsag — Gračanin (Špirk), Štamfelj, Vučevič, Jukič, Radonjič. »Maribor«: Vabič — Jo- vanovič, Bolfek — Čeh, Krejač, Canjek — Markovič (Šober), Dolenc, Arnejčič, Pirc, K. Breznik. Na zelo težkem igrišču sta se v deževnem vremenu srečala dva nasprotnika s popolnoma različnimi taktikami v igri: Mariborčani — med njimi tudi bivši zagrebški igralci Jovanovič, Canjek in Bolfek, ki se doma med prvo- in drugoli-gaškimi moštvi niso proslavili z borbenostjo — so igrali na vsako žogo, nogometaši Trešinjevke pa s kratkimi pasovi in kombinatorno igro. Odločilni gol je padel že v šesti minuti igre, ko je Štamfelj prevari! obrambo in z ostrim strelom ukanil vratarja Va-biča. Simmenthal : Ignis 81:76 Milano, 1. aprila — V veliki športni palači sta se danes popoldne pomerila edina kandidata za državnega prvaka v italijanskem košarkarskem prvenstvu domači Simmenthal in vodilni Ignis iz Varesa. Zmagali so domačini z 81:76 (41:31). Srečanje je hilo zelo zanimivo, zadnjih deset minut pa dramatično, saj je gostom vzlic prednosti 16 točk uspelo znižati rezultat nazadnje že za tri točke razlike. Po odhodu z igrišča znanih reprezentantov Pierlja in Klminucija zaradi petih osebnih, je Ignis spretno izrabil zmedo v domačih vrstah, vendar so imeli Igralci Simmenthala v poslednjih sekundah igre več sreče pri metanju na koš. Dve koli pred koncem prvenstva sta Ignis in Simmenthal na vrhu lestvice vsak s 37 točkami, vendar pa imajo gostje boljši količnik. Pozneje so bili igralci »Maribora« boljši: izvrstni Arnejčič je že v prvem polčasu ponovno zaposlil Nežmaha. ki je vnovič branil odlično. Mariborska enajsterica je igrala izredno trdo: Jovanovič, Bolfek in Ceh so z ostrimi starti zaustavljali nasprotne napade. Naposled so ostro zaigra!! tudi Zagrebčani, tako da je prišlo do nekih manjših trčenj: sodnik je zato izključil po enega igralca na vsaki strani. Pirca, ki je grobo oviTal vratarja* in Orsaga, ki je napadel Pirca. »Moribor« je imel po odmoru očitno premoč In je vse kazalo, da bo izenačil. Najlepšo priložnost je imel v 70. minuti Arnejčič. Nežmah je skočil nespretno, tako da je dobil le-ta žogo pred praznimi vrati. Mladi Mariborčan pa je okleval in Tedlka ter zadnja priložnost je 'a v nič ... Dvanajst pravilnih Vojvodina : Dinamo Hajduk ; Velež Crvena zvezda : Sarajevo Vardar ; Partizan Borac : Beograd Rijeka : Novi Sad Zeljezničar : Split Karlovac : Sloboda VaR*teks : Čelik Budučnost : Radnički (N) . Spartak : Radnički (S) Radnički (K) : Mačva Slovenski vrsti tik pod sredino BEOGRAD, 1. apr. V nadaljevanju IH. zveznega turnirja najboljših' jugoslovanskih moških odbojkarskih ekip je Jugoslavija v uvodni tekmi premagala Jedinstvo iz Brčkega 3:0 (15, 11, 3), medtem ko je Mladost iz Zagreba zmagala nad Bosno iz Sarajeva 3:1 (7:15, 10, 7, 13). V tretji igri je beograjska Crvena zvezda dobila z Jedirastvom iz Stare Pazove 3:1 (6, 7, 14:16. 9). Z enakim izidom se je končala tudi tekma Partizan (Bgd) : Že- Končni vrstni po IX. kolu: Mladost 9 9 0 27:10 18 Partizan 9 7 2 24:12 14 Jugoslavija 9 7 2 25:13 14 Crv.zvezda 9 6 3 23:13 12 Železničar 9 5 4 21:14 10 Ljubljana 9 4 5 15:20 8 Branik 9 3 6 13:23 6 Jedinstvo (St. Pazova) 9 2 7 13:23 4 Jedinstvo (Brčko) 9 2 7 10:23 4 Bosna 9 0 9 5:27 0 lezničar (Bgd) 3:1 (3, 13, 8:15, 11). Slovenski derby med Ljubljano in mariborskim Branikom se je končal z zmago prve 3:1 (7, 4:16, 11, 11). Danes bo na sporedu še pet tekem IX. kola. V devetem kolu so bili doseženi še naslednji rezultati: Mladost : Železničar 3:2; Je- ZADNJI BOJI V SL0VENSK0-HRVATSKI LIGI V KEGLJANJU l.LlulHlana, 2.6raio$ica, 3. Truiav Šestčlanska ekipa »Ljubila ne« J« zasedla prvo mesto v slovensko-hrvatski ligi. Na keg Ijišču Proieterja v Zagrebu je bil v nedeljo dosežen nov sen zadonalen rezultat: kegljač domačega Bratstva je postavil tri državne rekorde - 1000 kegljev v 200, 552 v 100 In 279 v 50 lučajih. Končni vrstni red v ekipni konkurenci: »Ljubljana« 10 kanensklh točk (20.548 podrtih kegljev), Grmoščlca 17 (20.720), Triglav 17 (20.295), Medvešček 20 (20.257), Bralstvo 26 (20.310), »Jesenice« 20 (20.160), Branik 30, Partizan - Ljutomer 32, Lokomotiva - Zagreb 33, Varteks 40 itd. Gradis: enajsto mesto Grmoščice Ljubljana/1. aprila. — Zagrebška Grmodčioa je piriapeta loot največji kandidat za prvo mesto: zaradi slabih rezultatov v Zagrebu ni mogel v borim za prvo tneeto kranjski Triglav, tako da je imela možnost za prvo mesto — razen Grmoščloe — samo Se »Ljubljana-, ki pa ni biža najbodjša na nobenem kegljišču. Najboljši kegljači pa so v nedeljo dopoldne razočarali, saj so pri Gra-dlau zasedli Sele 11. mesto med 16 ekipami. Tei lleen — Duaomer 5046: Bohinec m, Bagjadi 755, puvec 827, Gajšek 8*7, Steržaj 932, Čebašek. 820. Giiusička 8028: Bobamac 721: B. mačknlk 8(4, KTugoi (34, Kara-tol 88«, A. Kladnik 888, Smo-jjanovlč 805. Lokomotiva — Rijeka 4848: Jtijnovlč 828, Svatek 788, Burje- ta 826, Abramovič 857, Briški 812, Kostadim 838. Ekipa »Celja« je podrla 4930 kegljev. Tri prva mesta za domače Ljubljana, 1. aprila. — Prva tri mesta na štdristeznem kegljišču Slovana so zasedle slovenske ekipe: 1. Triglav, 3. Branik, 3. »Ljubljana«. V sobotnem nastopu je Gnmoščlca zbrala 11 kegljev manj od »Ljubljane« pred 7 dnervl. Rezultati: GrmoSčloa 4841 (Bobi 820, B. Hladnik MO, Na- dlšlč 780, KaradjoOe 034. A. Hladnik 858, Smodjanovič 820), Partizan —‘ Ljutomer 4853 (Bohinec (KV Pevec 782, Gajšek 773, Steržaj 883, Čebašek 784, Belinger Ul), Lokomotiva — Rijeka 4886 ~ I 998)« »Celja« 4824 (Pa- 828). dinstvo (Stara Pazova) : Bosna 3:0; Jedinstvo (Brčko) -Ljubljana 3 : 1; Jugoslavija -Fartizan 3:2; Crvena zvezda -Branik 3:0. Do konca prvenstva bodo v aprilu, maju in juniju še trije zvezni turnirji v Zagrebu, Brčkem in Stari Pa-zovi. Državno mladinsko prvenstvo v judu Maribor, 1. apr. 2e včeraj se je v Mariboru zbralo 29 mladincev iz Slovenije, Hrvatske, BiH in Srbije, ki so se najprej pomerili v prvenstvenih nastopih po kategorijah, nato pa še za absolutni šampionat. Tekem so se lahko udeležili le tekmovalci, ki so na republiških prvenstvih zasedli vsaj četrto mesto. Prvenstvo je zadovoljilo strokovnjake, saj je dokazalo, da je med mladino lepo število talentov. Presenetljiv je poraz Krajnoviča, ki ga je premagal Mariborčan Hauptman. Na prvenstvu so judoisti Slovenije dosegli lep uspeh, med njimi zlasti Mariborčana Žnidaršič in Hauptman. V finalu absolutnega šampiona ta je Adžemovič premagal 2nidaršiča z metom. Žnidaršič je vodil po točkah in bi bil zanesljivo zmagal, če se Adžemoviču ne bi bil posrečil met. Rezultati — absolutni šampionat: Adžemovič (Srbija), Žnidaršič (Slovenija), Kraljevič (Hrvatska), Hauptman (Sl); kategorije — lahka: 2nidaršič, Smolnikar. Seleš (vsi Sl.); srednja: Hauptman (Sl), Konstanti-nidis (Srb.), Adžemovič (Srb.); težka: Krajnovič (Hrv.), Nikolič (Sl.), Razdorov (BiH). Obakrat je bilo v dvorani kakih 200 gledalcev. -sid Ljubljana 14:10 Triglav Ljubljana, 1. apr. V dvoboju slovenske lige v judu je ekipa »Ljubljane« premagala kranjski Triglav 14:10. Rezultati: L kolo: Stepančič — Pavčič 2:0, Petronljevlč — Sove 1U, Sterle — Blaznik 2:0, Jakhel — Kučlna 8:2, Mačeflc — Bavec 2:0, Macarol — Stare 0:2, H. kolo: Pertro-mjevič — Pavčič 1:1, Stepančič — Pavčič 1:1, Jaikhel — Blaznik 2:0, Stark — Kučlna 1:1, Macarol — Bavec 1:1« Maček — Sta« re 1:1. BRANIK : ALPINA (ZUU) 17:7 SLOVENSKA LIGA V JUDU DOTISKANE SO NASE NOVE IZDAJE (V LATINICI): Ekonomika i organizacija preduzeča — četrta spremenjena in razširjena Izdaja — prof. dr. Mirka Dautoviča Cena 1200 din Osnovi dvojnog knjigovodstva — druga dopolnjena izdaja — ing. Svetislava Cukoviča in dr. Mihaila Kovačeviča Cena 950 din Priručnik za rad personalne službe u privrednim organizacijama — tretja velika dopolnjena izdaja — Dragoljuba Raičeviča in ing. J. Guča Cena trde vezave 3500 din Zbirka propisa za rad personalne službe u privrednim organizacijama velika izdaja vseh predpisov za delo personalne službe Dragoljuba Raičeviča in ing. Nedeljka J. Guča Cena trde vezave 4500 din Evidencijza u preduzeču o o snovnim sredstvima i investicijama * — četrta dopolnjena izdaja — Momčila Pejoviča in Radoslava Niketiča Cena 1200 din Priporočamo naše že tiskane izdaje: TEHNIKA KNJIGOVODSTVA, peta predelana izdaja, prof dr. Koste Vasiljeviča, cena 1200 din ISTORIJA I TEORIJA KNJIGOVODSTVA, druga razširjena izdaja, prof. dr. Radmile Nikolajevič, ' cena 450 din OBRAČUN I RASPODELA PO EKONOMSKIM JEDI-NICAMA, druga izdaja, dr. Mihaila Kovačeviča, cena 1000 din. EKONOMSKA POLITIKA JUGOSLAVIJE, druga dopolnjena in predelana izdaja, prof. dr. Velimira Vasiča, cena 1200 din. PRIRUČNIK O POSTUPKU KOD ZAPOŠLJAVANJA RADNIKA I PRAVIMA LICA VAN RADNOG ODNOSA, s pojasnili in navodili, Sretana Obradoviča, Ratka Maričiča, Vladimirja Petkoviča, cena 900 din ZBIRKA PROPISA O BANKAMA, KREDITNIM I BANKARSKIM POSLOVIMA I DEVIZNOM POSLOVANJU, Božidarja Radanoviča in dr. Miodraga Ma-tejiča, cena 1000 din 7.RIHKA PROPISA O ZEMLJORADNICKOM ZADRU-GARSTVU s pojasnili, Milutina Stefanoviča, cena 1000 din ZBIRKA SVIH PROPISA O TAKSAMA, peta izdaja, Jovana M. Raduloviča, cena 1200 din OSNOVI ORGANIZACIJE PREDUZEČA, druga izdaja, prof. dr. Živka Kostiča, cena 1200 din OSNOVI POSLOVNE STATISTIKE, prof. dr. Josifa Korača, cena 800 din PRIVREDNA I FIN AN SIJ SKA MATEMATIKA, Elazara Morica, cena 1500 din PRIVREDNO PLANIRANJE, Radoslava Niketiča, cena 900 din KMALU BODO DOTISKANE NASE NOVE IZDAJE: ANALIZA BILANSA, tretja velika dopolnjena izdaja, prof. dr. Koste Vasiljeviča PRIMENJENA KNJIGOVODSTVA, I. del (za proizvodna podjetja), druga predelana izdaja, dr. Mihaila Kovačeviča PRIMENJENA KNJIGOVODSTVA, II. del (za trgovinska in bančna podjetja), Zivorada Braliča in Slobodana Stefanoviča OSNOVI KNJIGOVODSTVA, tretja predelana izdala, prof dr. Radmile Nikolajevič OSNOVI SOCIOLOGIJE, prof. dr. Vojislava Raškoviča PRIVREDNO PRAVO, druga predelana izdaja Djordja Cobeljiča in dr. Karla Kovača PRIRUČNIK ZA INVESTITORE, sedma predelana izdaja po predpisih za 1962. leto, Momčila Pejoviča in Radoslava Niketiča PIRUCNIK ZA KNJIGOVODJE- KONTISTE, peta predelana izdaja po sprememba za 1. 1962, Stanoja Vukiča, Branislava Djordjeviča, Vojislava Obreniča PRIRUČNIK ZA SASTAVLJANJE PERIODIČNIH OBRAČUNA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA ZA IMS GODINU PRIRUČNIK ZA POSLOVANJE PRIVREDNIH ORGANIZACIJA SA BANKOM, ing. Petra Petljevlča, Ulje Jokiča, Boška Filipoviča, Vlajka Djonliča in Radmile Popovič. Na isdaje prodajajo vse knjigarne v državi! Prodaja naših izdaj na večmesečno odplačilo: »PROSVETA«. Beograd. Knez MihaUova 12. Sprejemamo vsa neposredna naročila samo po povzetju, ali pa če ustrezni znesek vnaprej vplačate na naš tekoči račun številka 101-11-1-972. \ N Ivi M I \ \ M i V, IMS i BEOGRAD, Knez Mihailova 6 (Dom štampe) p. p. 479. Telefoni: 822, 928, 824-095 in 823-778. 2340 izdaja in Časopisno podjetje »DELO*, Ljubljana, Tomšičeva l—S. uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva S. Uprava: Tomšičeva 1, teletom 23-523 do 23-526. - Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova 1, teL: 21-8*6. — Naročnin skl oddelek: Ljubljana, Titova 3, teleton ca ljubljanske naročnike 26-463, za zunanje naročnike 21-832. - Poštni predal — 2». — Brzojavni naslov »DELO* Ljubljana. — 2tro račun pri Narodni banki. Ljubljana 600-11-1-167. Mesečna naročnina 550 din. Rokopisov ne vračamo. _____________________________ Gledališče DRAMA — Torek, 3. aprila, ob 19.30: Cankar: Kralj na Betajno-vi. — Abonma G. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sreda, 4. aprila, ob 20: Cankar: Kralj na Betajfiovi. Abonma TSS 2. (Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.) OPERA • Torek, 3. aprila, ob 19.30: Ci-marcsa: TAJNI ZAKON. — Abonma F. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sreda, 4. aprila, ob 19.30: Ba«-letni večer: Bach: Bailetto a 13. Schubert: ln modo roman-tico. Stravinski: Ognjena ptica. Abonma K. (Vstopnice so tudi v prodaji.) MESTNO GLEDALIŠČE Gledališka pasaža Torek. 3. aprila, ob 15: Vilhar: Večer v čitavnici. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj. Ob 20: Kilty: Dragi lažnivec. Gostovanje v LogStcu. Sreda, 4. a-priLa, ob 19.30: Zupan: Barbara Nives. Abonma Sreda. ALDO CICCOLINI, eden prvih svetovnih pianistov, bo koncertiral nocoj ob 20.15 v Filharmoniji za BELI ABONMA. Igral bo na novem koncertnem »-Bos e nd orf er j u «. Cicco-linijev recital je zadnji solistični koncert tujega pianista v tej sezoni. Vstopnice so še naprodaj. ČESTITKA Na strojnem oddelku tehnične fakultete je diplomiral Saša BIZJAK. — Čestitamo! 4120 PONEDELJEK, 2. APRILA 5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — a.05 Nasi solisti v popularnih operah — 8.35 Glasbeno srečanje — 8.55 Za mlade radovedneže: a) Božo Grošelj: Potovali smo po deželi fjordov, b) Glasbena oddaja za otroke — 9.25 Naš zabavni kalejdoskop — 10.15 Od tod in od ondod — 11.00 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci — 11.15 Naš podlistek — Pierre Bouile: Mesečeve! — I. — 11.35 Pevske ter instrumentalne miniature — 12.05 Trio Slavka Avsenika — 12.15 Kmetijski nasveti: (inž. Stojan Vrabl: Škropljenje nasadov pred cvetenjem — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Do dveh pa v zabavnem tonu — 14.00 Orkestralne rapsodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi j a j o — 15.20 Violina ir. viola — 15.40 Literarni sprehod — Lemi Thomas: Prem. -rje — 16.00 Vsak dan za vas — '..05 Ob premierah v slove;. opernih gledališčih: »C; - Georgesa Bizeta v marib .iski Operi — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —13.10 Ko na zemlji pada mrak... — 13.45 Radijska univerza: Pavle Janežič: Ski o za slepe — 19.00 Obvestila — 19.05 Naši mladi reproduktivci — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Glasbena skrinja 20.45 Kulturni globus — 21.00—22.50 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.50 Literarni n kturno — 23.05 Zadnji ples pred polnočjo — 23.45 Melodije za lahko noč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGAM 19.00 Od klavirja do big banda — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Koncert tenorista Petra Pearsa z Benjaminom Brittnom pri klavirju na Aldeburškem festivalu leta 1959 — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Napredujte v angleščini, 6. lekcija — 20.45 Kvintet Jožeta Kaimpiča,— 21.00 Vrtiljak vsega — za vsakogar — 22.00—22.15 Napoved časa, poročila. vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan. TELEVIZIJA SPORED ZA PONEDELJEK, 2. APRILA Sljeme — kanal 9 13.00 TV film iz serije Veter Oddajniki: Krvavec, — kanal 5, Nanos, Kunigunda, Tržič — 6, Pohorje, Velenje — 8, Tržič — 9, Mozirje — 10, Kum, Skal-nica — 11, Sljeme — '9 BEOGRAD: 13.00 Iz industrije za industrijo: ZAGREB: 19.00 Pregled; BEOGRAD: 19.45 Propagandna oddaja — 20 TV dnevnik — 20.20 Tedenski športni pregled. Krvavec s priključenimi oddajniki in pretvorniki LJUBLJANA: 20.35 »-Na veliki cesti«, igra v priredbi umetniškega ansambla Slovenskega gledališča iz Trsta. Sljeme ZAGREB: 20.35 V. Hall: -Bilo jih je sedem«, TV drama v izvedbi Narodnega gledališča iz Sarajeva: BEOGRAD: 22.10 TV dnevnik, II. izdaja. TELEVIZIJSKEGA SPOREDA V torek, 3. aprila, ne bo. KINO UNION: franc. VV film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN. Režija Michel Boisrond. Jean Delanoy. Igrajo Martine Carol, Piere Michel, Jean-Pauel Belmondo. Tednik FN 13. Predstave ob 15, 17.30 in 20. — Ob 10 matineja nem. ar v. filma CRNI BLISK. KINO KOMUNA: domači film IZMENA MLADOSTI (Nadšte-vilna). Režija Branko Bauer. Igrata Ljubiša Samardžič, Milena D ra vič. Tednik FN 13. Kratki film ZGODBA O ZABI in OGNJENI CVET. Predstave ob 15, 17.30 in 20. Vstop prost. Predstave so v času Tedna Mladinskih delovnih, brigad. KINO VIC: nem. barv. film CRNI BLISK. Režija Hans Grirnm. Igra Toni Sailer. — Filmska zgodba o drznem smučarju v slalomu. Tednik FN 13. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO SLOGA: nem. film — vojna zgodba ZVEZDE. Režija Konrad Wolf. Igrata Saša Kruašrska, J lir g en Frorik. — Predstave ob 15, 17, 18 in 21. Kino SISKA: ital. barv. CS i im SIN RDEČEGA GUSARJA. Rezija Primo Zelio. Igrata Lex Barker, Silvia Lopez. Tednik FN 12. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. KINO GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE: madž. barv. film — opereta LE TLA IN GABOR. Film o narodnem junaku za časa turških vpadov na Madžarsko. Režija Kalinar Lasz-lo. Igrata Andahazy Margit, Krencsey Mariane. Tednik. — Predstavi ob 17.30 in 20. Prodaja vstopnic od 9 do 11 v kinu Union in od 14 dalje na Gospodarskem razstavišču. MLADINSKI KINO: znanstveno dokumentarni film POT NA ANTARKTIKO, ob 10, 15 in 17. Zadnjikrat. Film priporočamo mladini od 8. leta sta- rosti dalje. Prodaja vstopnic od 9 do 11 in od 14 dalje. KINO TRIGLAV, LJUBLJANA: amer. barv. film POJMO V DEŽJU. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO VEVČE: amer. barv. film BELA DIVJINA, ob 20. Prodaja vstopnic 15.30 in 19 dalje. KINO DOM - KAMNIK: angl. film SOS PACIFIK, ob 20. Prodaja vstopnic od 18 dalje. KINO BLED: ital. krim. film PROKLETA SLEPARIJA, ob 17 in 20. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. KINO CENTER - KRANJ: ital. barv. CS film KARTAGINA V PLAMENIH, ob 16, 13 in 20. KINO -STORZlC« — KRANJ: ameriški barvni CS film V RIŽANSKI VODOVOD -Koper - SPREJME takoj ali po dogovoru: gradbenega ali strojnega tehnika za delo v operativi, gradbenega tehnika za gradbeni nadzor in delo z investicijami gradbenega inženirja ali tehnika za delo v projektivi Plača po dogovoru. — Ponudbe z opisom prakse in strokovnosti pošljite — UPRAVI PODJETJA. — Razpis je veljaven do zasedbe. 2312 80 DNEH OKOLI SVETA, ob 16.30 in 19.30. — Ob 10 matineja »mer. barv. CS filma HREPENENJE PO MOŠKEM. KINO »-RADIO— - JESENICE: mehiški barv. CS fiilm PESEM UPORNIKOV, ob 18 in 20. KINO »PLAVŽ« — JESENICE: mehiški barv. CS film PESEM UPORNIKOV, ob 17 in 19. KINO KOROŠKA BELA: ruski barv. film MELODJJE IN PLESI. KINO TRBOVLJE - DELAVSKI DOM: ital. VV film CIO-CIARA, ob 18. KINO SVOBODA - ZASAVJE, TRBOVLJE: amer. barv. film NAJ V EC J A PREDSTAVA NA SVETU, samo ob 17. KINO SVOBODA — TRBOVLJE D: franc, film AFERA NINE »B«, ob 17 in 19. KINO SVOBODA II - HRASTNIK: NOC PRED TRINAJ- STIM, ob 19. Prodaja vstopnic od 18 dalje. KINO KRKA - NOVO MESTO: franc, film PREHOD PREKO RENA. KINO ROGAŠKA SLATINA: franc. krim. film DVIGALO ZA MORIŠČE, ob 19.30. Prodaja vstopnic od 18 dalje. KINO PARK - MURSKA SOBOTA: ruski barv. film BELI SUŽNJI, ob 17.30 in 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje. KINO SOLKAN - NOVA GORI: CA: ital. film ROCCO IN NJEGOVA BRATA, ob 20. ADMINISTRATIVNO MOC za delo v naročninskem oddelku z večletno prakso v administraciji takoj sprejmemo. — Zglasite se vsak dan od 12. do 14. ure v upravi »Delavske enotnosti«, Ljubljana, Kopitarjeva 2-IV., soba 86 R 2423 MIZARSKEGA pohištvenega pomočnika sprejmem taikoj, nudim zasilno stanovanje. Prelovšek, Pot na Rakovo Jelšo 15a. Ljubljana. R 4106 Lekarna v Rogaški Slatini razpisuje delovni mesti ADMINISTRATORJA in RAČUNOVODJE. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. R 2420 Inštitut za elektroniko in avtomatiko v Ljubljafli, Teslova 30, sprejme takoj ali po dogovoru: ELEKTROFINOMEHA-NIKE STROJNE KLJUČAVNIČARJE RADIOMEHANIKE — lahko tudi priučeni. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanj nimamo. R 2419 Svet in upravni odbor Zavoda za urbanizem Murska Sobota podaljšujeta do 15. aprila 1962 razpis za mesta: DIREKTORJA ZAVODA ARHITEKTA EKONOMISTA GEODETA. Pogoji za razpisana delovna mesta so objavljeni v Uradnem listu LRS št. 7 dne 1. marca 1962. R 2418 Zdravstveni dom Žalec razpisuje po sklepu upravnega odbora prosta delovna mesta: ZDRAVNIKA splošne praljse v splošni ordinaciji ambulante v Šempetru in Preboldu, ZOBARJA-DENTISTA v zobni ambulanti Liboje in Zabukovica RAČUNOVODJO-ANALITIKA. Družinsko ali samsko stanovanje za zdravnika in zobarja-dentista priskrbljeno in takoj vseljivo. Ponudbe z opisom strokovne izobrazbe in prakse pošljite upravi Zdravstvenega doma Žalec, ki mora biti kolkovana z državno takso 250 din. Razpis je razpisan' do izpopolnitve prostih mest. R 2417 Upravni odbor turistične agencije »IZLETNIK« — Ljubljana, Celovška 121, razpisuje naslednja delovna mesta: TAJNICE direktorja agencije POTNIŠKE BLAGAJNIKE za prodajo domačih in mednarodnih železniških vozovnic za poslovalnico »IZLETNIK« v Ljubljani. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi oseonih dohodkov agencije. Pismene ponudbe sprejema tajništvo egencije. R 2416 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA in POMOŽNEGA DELAVCA sprejme tovarna »Kuverta«, Ljubljana, Titova 87. R 4126 Razpisna komisija Slovenske filharmonije v Ljubljani razpisuje za svoj simfonični orkester mesta vseh vrst INSTRUMENTALISTOV vpljučno MESTA VODIJ godalnih skupin KONCERTNEGA MOJSTRA in DIRIGENTA. Nastop službe 1. septembra 1962. Pismene prijave pošljite upravi Slovenske filharmonije do 10. aprila 1962. Honoriranje: temeljna plača po uredbi, umetniški dodatek po kvaliteti in odgovornosti mesta oziroma honorar po dogovoru. Možnost nastanitve v samskih sobah oziroma pridobitve lastnega stanovanja v okviru stanovanjske akcije Slovenske filharmonije. R 2415 Razpisna komisija Zavoda za zdravstveno varstvo študentov v Ljubljani razpisuje delovni mesti: ZOBNE INSTRUMEN-TARKE in SNAŽILKE. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pravilno kalkovane ponudbe vložite pri Zavodu za zdravstveno zaščito študentov v Ljubljani, Miklošičeva c. 14-1. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. R 2414 OBVEŠČAM vas, da sem pričel z opravljanjem obrti avto-elektiričarske stroke. — Ciril Rus, avto električar, Log 114 pri Brezovici. O 3907 SALON KEMIJE V KRU- SEVCU Poslovno združenje kemične,industrije v Krušev-cu je organizator I. jugoslovanskega kemičnega salona, ki je od 31. marca do 9. aprila letos v Kru-ševcu. I. salon kemije predstavlja specializirano manifestacijo kemične industrije, rudarstva in trgovinskih podjetij za promet s kemično opremo v Jugoslaviji. Salon nima komercialnega značaja, temveč ima namen, da neposredno omogoči stik preskrboval-cev glede surovin, opreme. proizvajalcev in podjetij za promet proizvo- dov kemičnega karakterja. Izmenjava izkušenj s predavanji in sdimipozijd, ki so vsak dan v Salonu, bo seznanila predstavnike kemične industrije s časopisi, v proizvodnji, raziskovalnem delu in projektiranju in tudi z novo opremo za kemično industrijo. Nagel -razvoj kemične industrije Jugoslavije, posebno v minulih letih, narekuje potrebo za spoznavanje stanja notranje kemične industrije za še večji razvoj te gospodarske panoge. Na I. salonu kemije so številni razstavljavci. Pričakujejo, da bo Salon izpolnil pred videna pričakovanja in da bo strokov-nj akom in gospodarstvenikom za odkupljeno na Salonu kemije lahko nudilo dovolj materiala za potrebe in zahteve kemične industrije Jugoslavije, ki se zelo razvija. Salon kemije v Kruševcu predstavlja zato edinstveno manifestacijo pri nas. Starejšo zensko, ki bi pa- zila enoletnega otroka v službenem času, iščemo. Inž. Si-ša;kovič, Ljubljana, Crtomi-ro-va 17. 4107-1 ZARADI lipiziranja avtoparka prodamo že rabljena vozila OM Tita no, 8 ton nosilnosti, in Lancio 3 Ro, 7 ton' nosilnosti. Cena po dogovoru. Prijave za odkup pošljite do dne 10. aprila 1962 na naslov: »TRANSPORT«, Ilirska Bistrica. 2413-3 NOVA POTNIŠKA VOZILA inozemske proizvodnje ugodno kupi »Agencija Beograd«, Beograd. Dositejeva 21-m., tel. 22-202. 1575-3 LEPO SOBO v Šiški, 12 minut od trolejbusa, oddam. Ponudbe pod »Dvema«. 4112-6 PODJETJA - PREDSTAVNIŠTVA! 6-sobno komfortno stanovanje, uporabno tudi za poslovne prostore, v centru Novega Sada, prodam. Informacije po tel. 32-523. 3988-7 HISO z vrtom, sadnim drevjem, skupno 1 ha zemlje, prodam. Stanovanje takoj vseljivo. — Roza Kovač. Rovinjska vas 16, Zagorje ob Savi. 359-7 MARIBOR DEŽURNA LEKARNA Ponedeljek, 2. aprila: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO UNION: franc. CS filmi NAIVNE DEKLICE. PARTIZAN: ital. falm RDEČE USTNICE, nem. film RDEČI KROG. UDARNIK: amer. CS film NEMIRNA LETA, jug. film ABECEDA STRAHU. SLOVENSKO NARODNG GLEDALIŠČE Ponedeljek, 2. apriila: Zaprto. ZAHVALA Vsem, ki so z nami kakorkoli sočustvovali in spremili našo ljubljeno mamo ANTONIJO PICEK na njeni zadnji poti, prisrčna hvala! PICKOVI. Novo mesto, Ljubljana, dne 28. mar^a 1962. ZAHVALA Ob smrti naše nepozabne matere, stare matere in tašče MARIJE ISTENIČ Tinčkove matere iz Dol. Logatca se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z natmi, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. P er p er ju za trud, da ji podaljša življenje, župniku za njegova tolažila, družini Bezgovi in Dolinarjevi za njihovo nesebično pomoč med boleznijo in pri pogrebu. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev in krajevnemu odboru SZDL za vso izkazano pozornost kot najstarejši članici. Prav taiko naj iskrenejša hvala vsem, ki so jo imeiLi radi. ŽALUJOČI. SPREJMEMO KNJIGOVODJO osebnih dohodkov POGOJ: KONČANA SREDNJA SOLA Z NEKAJ PRAKSE. — NASTOP SLUŽBE TAKOJ. PRIJAVE SPREJEMA KADROVSKA SLUŽBA ČASOPISNEGA PODJETJA »DELO« — LJUBLJANA — TOMŠIČEVA ULICA ŠTEV. 1. A MHZ ..•.Puhi Ii JVNIKA. • K R A N J »EMONA« MESNA INDUSTRIJA ZALOG-LJUBLJANA Po sklepu DS podjetja prodamo najboljšemu ponudniku, podjetju odvišna osnovna sredstva: 1. TOVORNI AVTO (živinjak) OM-Taurus, 4t 2. TOVORNI AVTO (živinjak) Mercedes L0, 3 t 3. CAMPANI0LA - ZASTAVA 4. FURG0N »ŠKODA« 1201, nosilnost 0.6 t 5. FURG0N »BETF0RD«, nosilnost 0.61 6. OSEBNI VOZ »MERCEDES« 170 7. 0M - TAURUS, v razstavljenem stanju 8. TOVORNI AVTO (živinjak) FORD 8V, brez motorja, 3 t Vozila pod točko 1. do 6. so v voznem stanju. Prednost do nakupa imajo gospodarske in družbene irganizacije, po 14 dneh tudi ostali privatni interesenti. 2421 ZAHVALA Ob nenadni izgubi brata J02ETA GROMA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in darovalcem vencev, posebno kolektivu »Parketarne« Verd, dekletom in fantom v Hribu, Kurji vasi, družini Voljč in vsem ostalim. Žalujoči bratje in sestri. Vrhnika, 24. marca 1962. Nenadoma nas je zapustil moj nepozabni mož, brat, svak in stric JAKOB PLEŠEC delavec v TDT Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 2. aprila 1962, ob 16. uri iz mrliške vežice v Dravljah na pokopališče v Dravlje. Žalujoči: žena Pavla in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 1. aprila 1962. OGLAŠUJTE V »DELU« UPRAVNI ODBOR TOVARNE »M0DELIT« v Kamniku VABI NOVE SODELAVCE za naslednja delovna mesta: 1. ŠEFA RAČUNOVODSTVA 2. TEHNOLOGA za predelavo plastičnih mas 3. VISOKOKVALIFICIRANEGA STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 4. TEHNIČNEGA RISARJA 5. TRGOVSKEGA POTNIKA za LR Hrvatsko, LR Bosno in Hercegovino in LR Crno goro Pogoji: pod 1. primerna strokovna izobrazba z večletno prakso na vodilnih delovnih mestih; pod 2. kemijski tehnik z veseljem specializacije za predelavo plastičnih mas; pod 3. VK strojni ključavničar za vodenje delavnice; pod 4. osemletka z opravljenim tečajem za tehnično risanje lahko začetnik(-ica); pod 5. večletna praksa na vodilnih delovnih mestih v trgovini in poznavanju tržišča. Interesenti naj pošljejo pismene vloge z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom tajništvu podjetja. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. 2422 Sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nepričakovano zapustil naš oče, stari oče, brat, stric in tast MIHAEL KEPIC Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 3. aprila 1962 ob 16.30 iz Janezove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sin Roman, hčere: Eli, vdova Šemrov, Marija por. Žirovnik, Marta por. Cajhen z družinami in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 1. aprila 1962. Umrla je naša ljubljena žena in zlata mama, sestra, svakinja, tašča in teta BOGDANA PREK0RŠEK ROJ. ŽIŽEK Pogreb bo v Celju na Mestnem pokopališču v torek, dne 3. aprila 1962 ob 16.45 uri. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Alenka z možem Brankom, sinova Tugomer in Branko z ženo Jožico, sestra Olga Chladek, brat dr. Ciril Žižek ter ostalo sorodstvo. Celje, Ljubljana, Kranj, Buenos Aires, Nova Gorica, 1. aprila 1562. UMRL JE NAŠ DOLGOLETNI ODBORNIK IN CLAN NADZORNEGA ODBORA JOŽE KOŠIČ UPRAVNIK PODJETJA ČEVLJARSTVO V CELJU DOBREGA TOVARIŠA IN SODELAVCA BOMO OHRANILI V LEPEM IN TRAJNEM SPOMINU. OBRTNO KOMUNALNA ZBORNICA OKRAJA CELJE Nenadoma nas je zapustil naš sodelavec JAKOB PLEŠEC transportni delavec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 2. aprila 1962 ob 16. uri iz mrliške vežice v Dravljah na pokopališče v Dravlje. Dobrega in vestnega tovariša bomo ohranili v lepem spominu. Kolektiv Tovarne dekorativnih tkanin Ljubljana. Ljubljana, 1. aprila 1962. REDNA ŠTEVILKA TT - Tedenske KI IZIDE V TOREK, 3. APRILA 1962, PRINAŠA: ZANIMIVE UGOTOVITVE »AKCIJE TT« 0 ZAMENJAVANJU BANKOVCEV POD NASLOVOM: POŠKODOVANI BANKOVCI V ZAČARANEM KROGU...? DALJE: REPORTAŽO IZ DEŽELE, KI JI PO VSEJ SILI HOČE VLADATI 0AS... ŠTIRI DNI POD GROŽNJO SMRTI... IN PRAV ZA VSE: V ČEM JE SKRIVNOST VEČNE MLADOSTI...? PRINAŠA PA TUDI: NAVODILA ZA NAGRADNO ŽREBANJE REŠITEV UGANK IZREDNE -PRVOAPRILSKE ŠTEVILKE TT \ »To je torej v redu. Za vas, gospa Glaimer, je poskrbljeno. Mislim, da bi se morali dr. Sniderju opravičiti za tisto, kar ste mu rekli ob odhodu...« »Oh, zaradi mene se nikar ne vznemirjajte. Dostikrat sem videl, kako so prihajale in odhajale, pa bom preživel še to ...« »Jaz — jaz — oprostite, kar sem vam — storila. Rada — rada bi se vam opravičila...« »Vrnite se na delo in se ga oprimite! Ce vas bom videl kdaj postopati, godrnjati, opravljati, boste še isti hip ...« »Ste razumeli, gospa Glaimer?« Prikimala je. Ni mu pogledala v oči. »Razumem.« To je rekla tiho in pridušeno. »Jutri zjutraj se boste torej zglasili v bolnišnici.« Vprašujoče se je obrnil k dr. Sniderju. »Bo prav?« »Kakor hočete,« je skomignil le-ta. »Zdaj pa h gospodu Glaimerju ...« Pogledala ga je. Tudi on se je zastrmel vanj. »Ali lahko kaj ukrenete? Ali sploh kaj storite?« »Poglejmo,« je rekel Lucas. Dr. Snider je zdrsnil z mize, kjer je sedel. »No,« je rekel. »Mislim, da me ne boste več potrebovali.« »Hvala, doktor,« Lucas je pokimal. »Prav lepa hvala.« »Hvala,« je zamrmrala gospa Glaimer. Pogledala je, najprej njega, potem pa urno drugam. Dr. Snider je odkorakal, kakor da je ni slišal. Rak je bil povsem razločen, da ga je bilo mogoče otipati s prsti. Novotvorba se je zelo povečala. Nobenega upanja. Prav nobenega. Medicinska znanost tu ne pozna odgovora. Ničesar ne more reči, ničesar storiti, tu je mogoče samo še čakati. Opazovala sta, kako seda k mizi. Prežala sta na sleherni gib, na sleherni izraz, opazovala sta njegove oči, usta. »Precej daleč je že,« Je rekel naposled. »Vi lahko pomagate!« je kriknila gospa Glaimer. »Veva, da lahko, doktor Marsh! Vi lahko!« Lucas je molčal. Marsikaj bi lahko rekel, je pomislil. Mrtvim lahko rečeš marsikaj. Nekoč je slišal starejšega zdravnika govoriti: »Zelo dolgo sta živela skupaj . . . veliko skupnega sta imela . . . zdaj vama mora biti skupno še to .. . čemu bi ne delila še tega?« Toda ta dva nista živela dolgo skupaj. Kar sta pretrpela, sta pretrpela vsak zase. Veliko čimteljev nastopa pri taki zadevi, pojasnilo je povsem razločno, a lahko bi jima dopovedal počasi in obzirno, novotvorba je prevelika, vi ste bili dovolj dolgo v bolnici, da morate vedeti, da takih reči ni mogoče več operirati. Upira se mi govoriti take reči ... a tu ni več pomoči... Kaj bi jima rekel? Kaj naj jima porečem? Naposled ju je pogledal. »Zal mi je...« »Toda nekaj vendar lahko storite!« Iz nje je zakričala ženska, vsa napeta in proseča. Mož pa je bil miren, spokojen, skorajda preveč hladen. »Ne smete me prositi, naj storim kaj nemogočega, gospa Glaimer. Tvorba je kratko in malo prevelika ...« »Operirajte ga! Tega si želiva — mar ne, Oskar? — samo tega. Operirajte ga! Nič drugega Vaju ne prosiva! Veva, kaj vse zmorete! Samo operirajte ga!« »Nima pomena!« »Toda ustrežete nama vendar lahko! Ce pa vas prosiva! Saj bova prevzela tveganje nase! Lahko vama podpiševa črno na belem — saj lahko rečete, da ste naju svarili...« »Najprej Je treba poskrbeti za to,« je rekel Lucas in vstal, »da se bo vaš mož znašel v postelji...« »Ampak ali boste? Ali boste storili to?« »Bomo videli,« je obotavljaje se dejal Lucas. »O, pa boste! Boste, kajne!« Zagrabila ga je za roko. Poljubila mu jo je. »Oscar!« Divje se je zasukala k možu. »Oscar! Bo! Operiral te bo!« »Nimam nič proti, doktor,« je zagodrnjal Glaimer. »Zdaj bo še vse dobro, Oscar!« »Pazite, lahko se izteče tako ali drugače ...« »Oprostite, če sem kdaj kaj narobe rekla — saj nisem mislila resno — odpustite mi, prosim!« »Pustite to zdaj,« je rekel Lucas. »Raje pazite, kako se boste vedli v prihodnje — ničesar vam ne morem obljubiti. Morata pa vedeti tole; in tokrat vama bom povedal odkrito. Nobenega pravega upanja ni več. Čudeži se ne gode. Ce bom storil — bo to proti moji lastni sodbi — do tega nimam nobene pravice — lahko bi vama preostalo še celih nekaj mesecev ...« »Razumeva,« je ponižno rekla gospa Glaimer. »Ce bi ga operiral dr. Runlcleman, bi bilo prav tako,« je rekel Lucas. »Da, gospod,« je pokorno dejala gospa Glaimer. »Vi ste zdravnik, vi morate vedeti,« je rekel Glaimer. »Ne,« je rekel Lucas, »v tem primeru ne vem ničesar. Toda storil bom, kar bo mogoče.« Ko sta odšla, je počakal, da sta šla skozi vrata in da je prispel do njega zvok, ki mu je povedal, da so za njima tudi vežna vrata. Potem je naglo odkorakal v operacijsko dvorano. »Ste se jih iznebili?« je radovedno vprašal dr Snider. Lucas je prikimal. »Prosita, da bi ga operiral,« je rekel omahovaje »Presneto neumni ste, če ga boste,« je nemudoma pribil dr. Snider. »Ce se ga ni hotel lotiti niti dr Run-kleman, grem stavit za dolar, da bi bil umrl na operacijski mizi. Stari Dave je imel neverjeten nos za te reči. Nikoli se ni zmotil. Na smrt obsojenega človeka je zavonal na miljo daleč.« Lucas je sklonil glavo. Sicer pa je res. In dr. Snider je ponosen na to, da je bil dr. Runkleman tako nezmotljiv. »Lepa hvala, ker ste jo spet sprejeli.« »Meni je povsem vseeno — tako ali drugače. Zdelo se mi je, da vi želite, da bi prišla spet v službo.« »Menda sta se mi zasmilila.« Dr. Snider je zagodrnjal. »To je vaša reč... Danes morate izrezati neke bezgavke. Naj vam pomagam?« »Ce bi mi lahko ...« Kajti tu ni več pomoči. Kajti če bo zdaj sploh še kdaj potreboval pomoč drugega zdravnika, se bo moral obrniti najprej k dr. Sniderju. Naj bo Snider tak ali tak — moral mu bo pomagati on. Nikogar drugega nima. Pacienta so pripeljali. Snider mu je pričel dajati anestizijo. Nobenega razločka. Bilo je natanko tako kakor prvič. Dr. Snider je fantu poveznil na obraz masko, potem pa je začel škropiti po gazi z etrom. »Malo počasneje, doktor!« je naposled izbruhnilo iz Lucasa. • »Bi radi prevzeli vi?« »Ne, ne. Je že v redu. Le to vas prosim, da bi ga omamljali malo bolj počasi.« Dr. Snider je skomignil z rameni. Ubogal ga je in pričel škropiti malo bolj počasi. Prekleti norec prismojeni! Ti teslo zabito! Ti tum-pasto govedo! Kako je mogoče, da ničesar ne veš? Kako je mogoče, da človek sploh lahko toliko pozabi? Da se niti ne zmeni za to, da bi spremljal literaturo! To — to naj bi bil zdravnik! »Hvala, doktor!« je mimo dejal. DELO -* PONEDELJEK. S. APRILA 19M 2&«» RIM. — Ameriška filmska družba »Fox«, ki snema film »Kleopatra-« z Liz Taylor v naslovni vlogi, pripravlja dokumentarni film o nastanku te filmske zgodbe, tako da bo občinstvo videlo, kako so izdelali enega doslej najdražjih filmov. M-.VV DELHI. — Znana pisateljica in Nobelova nagrajenka Pearl S. Buck je z indijskim ministrskim predsednikom razpravljala o novem filmu o Indiji. Jeseni se namerava pisateljica vrniti v Indijo, kjer bi posneli zunanje filmske prizore. DUISBURG. — Kapitan, ki se je z ladjo vrnil iz Afrike, je moral po prihodu k svojcem v Duisburg v karanteno, ker so pri pregledu ugotovili znamenja, ki so značilna za črne koze. Razen kapitana so v Bremenu izolirali tudi 25 članov posadke. SAN PEDRO. — Na ameriški vojni ladji »EmglančL«, ki jo gradijo v ladjedelnici San Pedro (Kalifornija), je zaradi eksplozije izbruhnil požar. Poškodovanih je bilo okoli 20 delavcev. BUHARA. — V južnem delu puščave Kizil-kum v Sovjetski zvezi so izkopali prvj. namakalni prekop, dolg 40 km. Po njem bo tekla voda iz Amur Darje, ki bo namakala področje 15.000 ha in oskrbovala s potrebno vlago 32.000 ha doslej popolnoma puste zemlje. Prekop se bo napolnil z vodo letos maja. VVASHINGTON. — Predstavnik ameriške nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA) je dejal, da iščejo na Daljnem vzhodu primerno področje za spremljanje satelitov in vesoljskih raket, izstreljenih za miroljubno proučevanje vesolja. Primeren prostor bodo iskali na Okinavi in Filipinih ter na Japonskem in na Koreji. Edina postaja za spremljanje satelitov v tem delu sveta je zdaj v Avstraliji. LENINGRAD. — Pri graditvi hidrocentrale na Je-niseju v Sibiriji bodo uporabili žerjave s 1100 m dolgimi kabli, s katerim; bodo povezali rečna bregova in ki bodo imeli nosilnost 25 ton. Tovor se bo po kablih premikal s hitrostjo 10 m v sekundi. PARIZ. — Po nekaterih znamenjih sodijo, da je druščina špekulantov pokvarila navigacijske na prave na italijanski ladji »Venezuela«, ki je pred dnevi na vsem lepem nasedla nekaj sto metrov od obale pri Cannesu. Ne izključujejo možnosti, da so tatovi skušali tako priti do štirih milijard frankov v bankovcih in zlatih palicah. ki jih je hranila blagajna v Caracas namenjene potniško-tovome ladje. V belih haljah in z zaščitenimi dihali proučujeta kemik Rudolf Kohout in njegova pomočnica Novakova z gozdarskega inštituta češkoslovaške znanstvene akademije z radioaktivnim izotopom S-35 vpliv škodljivih snovi na razvoj in rast gozdnega drevja. Po zaslugi radioaktivnih izotopov je mogoče ugotoviti, katere hranilne snovi črpa drevo iz zemlje in kako jih razporeja po celicah. Podobne raziskave so bile mogoče tudi že prej, vendar so zahtevale veliko časa in sredstev. Pri poskusu, ki ga kaže posnetek, je Kohout uporabil žveplov dioksid (SO,), ki mu je dodal radioaktivni izotop S-35 z namenom, da bi ugotovil škodljivi učinek žveplovega dioksida na drevje. Foto AP umske krme Radioaktivni izotop Na-24 ugotavlja enako pomešanost hranilnih sestavin v krmilih V zemunskem inštitutu za uporabo jedrske energije so ugotovili z radioaktivnim izotopom tehnične sposobnosti kmetijskega stroja, konkretno mešalca koncentrirane živinske krme. Izoblikovali so posebno metodo, pri kateri se je najbolje uveljavil radioaktivni natrij 24. Pri nas se je že precej razvila industrija mešane koncentrirane živinske krme. Sodobna živinoreja zahteva, da dodajajo raznim krmilom neznatne množine drugih snovi, na primer rudnin, vitaminskih preparatov, antibiotikov ipd., ki jih je treba dobro zmešati z živinsko krmo. Več mešalcev te vrste izdelujemo doma, precej pa smo jih uvozili. Učinkovitost teh strojev vsaj v glavnem ni znana, vsakdo pa ve, da morajo biti razne hranilne primesi enakomerno pomešane s krmili. Doslej so krmo s hranilnimi primesmi preverjali po raznih kemičnih metodah in z mehanično analizo. Uporabljali so tudi pobarvane snovi in nekatere kemikalije, že dlje časa pa so iskali bolj smotrno, krajšo in kljub temu zanesljivo metodo, ki bi ob nižjih stroških zagotavljala natančne, uporabne rezultate. To so zdaj dosegli z radioaktivnim natrijem 24, ki so ga primešali v razmerju pol grama na 350 kg živinske krme in katerega atomski polčas (razpad do polovice prvotne množine) traja 15 ur. Razen tega so zmesi dodali kuhinjsko sol, kontrolirali pa so tudi vsebino surovih proteinov. Posebnega pomena je dejstvo, da so opravljali te preglede v proizvodnem, ne v laboratorijskem obsegu. Od začetka preizkušnje do trenutka, ko so dobili uporabne podatke, je minilo 24 do 36 ur, medtem ko so ugotovili množino kuhinjske soli približno v 30 dneh, količino (ikfSfc*? PODOBE N AR AVB | £ LONDON. — Vladni zastopniki Velike Britanije. Italije. Francije in Zvezne republike Nemčije so se sporazumeli o skupni izdelavi prvega evropskega u-metnega satelita. Angleži bodo dali raketo za prvo stopnjo, Francozi za drugo in Nemci za tretjo. Prva preizkušnja naj bi bila leta 1960 v Woomeri (Avstralija). Italijani bodo izdelali modele. NADLEŽNI GOST ZA NOVO IZKUŠNJO OBOGATI MLAD MORSKI "PES, KO ZAČUTI,DA SE JE NEKAJ "PRITRDILO OB NJEGOV BOK. TO JE 'IMA NA _ : glav.i .. •X-.-g^tr:v=r-A-- PLOŠOCO s ' SESALKAMI. ____ nit ne pomagajo sunki in skoki, neljubi tpOST OSTANE KJER JE. _ REMORA. KI f • 2 % ksLERA POTNI-VSCA SE LE PO Č * LASTNI VOLJI "POSLOVI OD £|VEGA prevoznega rSREDSTVA - M-IS Obtribated bjšKirg F e*tur*a£y«iicat* ?/ K - .- ■ surovih proteinov pa najkasneje v 4 mesecih. Uporaba radioaktivnih izotopov je torej znatno boljša od drugih metod, in sicer tako glede rokov kakor glede stroškov za analizo. Radioaktivni izotopi so razen tega omogočili najbolj ' natančne rezultate. To dokazuje že dejstvo, da so ugotovili razporejenost zaznamovanih snovi tudi takrat, kadar so bile glede na druge sestavine živinske krme v razmerju 1 : 700.000. Kuhinjska sol je bila v krmi v razmerju 1 : 50, proteini pa 1 : 5 glede na celotno množino. Med postopkom ni stopnja radioaktivnosti nikoli prese- gla dovoljene meje, najkasneje po šestih dneh pa v krmi praktično ni več bilo radioaktivnih snovi. V nekoliko spremenjeni, posebnim potrebam prilagojeni obliki, se bo metoda z radioaktivnimi izotopi uveljavila tudi v drugih industrijskih panogah, kjer so za proizvodnjo potrebne zmesi, na primer v industriji stekla, porcelana, zdravil in drugih medicinskih preparatov ter umetnih gnojil ipd., torej tam, kjer je kakovost proizvodov odvisna od kar najbolj enakomerne razporeditve sestavin zmesi oziroma surovine. neznank Na 40 ladjah bodo znanstveniki iz 20 dežel proučevali Indijski ocean Japonski tanker: 130.000 ton Trenutno zgradi Japonska (merjeno po tonah) največ ladij na svetu; hkrati velja za največjo izvoznico ladij, razen tega pa zdaj gradi največjo cistemsko ladjo (130 tisoč ton), ki je dolga skoraj 300 ter široka 45 m in visoka 16,5 m. Japonci zgradijo do 60.000-tonske ladje v osmih mesecih, torej v skoro tretjino krajšem-roku kot katera koli druga ladjedelnica. Japonska proizvodnja znaša zdaj 1,8 milijona ton na leto, kar ustreza 30 odstotkom svetovnih potreb po novih ladjah. Centralna Afrika — zibelka človeka? Britanski antropolog doktor Leakey sodi o človeških kosteh, ki so jih našli v Keniji, da so stare okoli 14 milijonov let. Najdba — dva dela zgornje čeljusti in sekaiec iz spodnje — je po Leakeye-vem mnenju zamašila »eno najvažnejših vrzeli v razvojni verigi človeka«. Leakey pravi, da pomenijo najdene kosti zvezo med opico »prokonzul«, ki je živela približno pred 25 milijoni let, m zinjanthropu-som, ki je živel v Tanganjiki pred 1,7 milijona leti. Na temelju teh najdb je Leakey označil Centralno Afriko kot doslej najstarejšo znano zibelko človeka. Učenci in rakete Ameriška uprava za vesoljske raziskave je nedavno prejela več pisem, v ka-terth so učene; in dijaki protestirali proti sklepu, da bo raketa, ki naj bi prvega Američana ponesla na Mesec, dobila ime Apolon. Ime je iz klasične mitologije, pravijo dijaki, po njej je Apolon živel na Soncu, torej nima smisla imenovat: Po njem na Mesec namenjeno raketo. — Zaradi ieh in podobnih pripomb so sklenili v prihodnje skrbneje izbirati imena za razne vesoljske rakete in načrte. Torbica za prvo pomoč na cesti Naraščajoče število prometnih nezgod je dalo skupini zdravnikov iz Hannovra pobudo za izdelavo seznama najnujnejših pripomočkov, ki so potrebni za prvo pomoč na cesti. Sestavljavci seznama oziroma vsebine zdravstvene torbice so upoštevali predvsem instrumente in zdravila za oživitev nezavestnega ponesrečenca ter sredstva za premagovanje živčnega zloma. Pripomočki so v torbici tako razporejeni, da jih zdravnik lahko uporabi tudi v- najbolj neugodnih razmerah na cesti. Torbica tehta pet kilogramov. Za dobro N I »Ali boste popravili tudi kakovost oddaj?* Oceanografija je sorazmerno mlada znanstvena panoga, saj se je razvila v glavnem šele po drugi svetovni vojni. Najvažnejše področje sedanjih mednarodnih raz;sxav je Indijski ocean, kjer bo v prihodnjih letih okoli 40 ladij iz 20 dežel vskladilo raziskovalno delo, da bodo zbrali kar največ podatkov o oceanu, ki o njem sodobna znanost ve manj — primerjava niti ni preveč pretirana — kot o Mesecu. Ze dosedanje raziskave, ki so pravzaprav majhen uvod v mednarodno akcijo, so dale vrsto koristnih podatkov o oceanih in o življenju v njih. Sovjetski oceanografi, ki so na ladji »Vitez« križarili po Indijskem in Tihem oceanu, so ugotovili, da se mnoge ribe uspešno prilagodijo podnebnim razmeram v drugih morjih. Tako so na primer prenesli ribe več vrst iz Tihega oceana v Belo in Beringovo morje, kjer se dobro razvijajo. Poskus je zasnovan na ugotovitvah oceanografov, da so v nekaterih morjih na južni polobli podobne življenjske razmere kot v severnih, kjer je ribištvo močno razvito. Ameriški oceanografi so doslej proučevali predvsem rastlinski in živalski svet v morjih z namenom, da bi obogatili vire človeške hrane. Zamisel sama po sebi ni nova, saj se je z njo ukvar- jal že Jules Verne, še posebno aktualna pa postaja zlasti zadnja leta spričo naglega naraščanja svetovnega prebivalstva. Ko se je v Parizu prvič sestala povsem nova organizacija — Mednarodna oceanografska komisija — v katero je poslalo svoje zastopnike 40 obmorskih dežel, so svetovni javnosti širše obrazložili to in podobne zamisli. Na pariškem zborovanju so ugotovili, da vemo o svetovnih morjih tako malo, da bi sedanje preglednice morskega dna lahko primerjali s Kopenskimi zemljevidi, kakršne so imeli v začetku 18. stoletja. Spet sem dvignil šmajser in pritisnil na petelina in streljal vse naokrog notranjega motorja, da mi ni ostalo nič več nabojev. Nenadoma se je zgodilo tisto, pripeljali v Dakar. Zdaj je bila doba l'hivemage aili prezimovanje v Francoski Zahodni Afriki in skoraj ni bilo mogoče prenašati vročine in vlage. Ko smo prišli kair sem pričakoval. Izpod krila je švignil v mesto, sem bij prav tako moker kot v plamen in pod menoj se je zvilo povesmo vodi. Takoj sem odšel na ameriški konzulat in naletel tam na nejevernega rojaka, ki mi je naposled le ustregel in telefonsko poklical Pariz, ko sem ga tako zamoril, da mi je bil voljan izpolniti že vsako željo, da bi se me le odkrižal. Na številki Invalides sem dobil Franklina in dejal: »Chancedlor. Kako je z Diano in kje je:-« »Chancellor! Za božjo voljo, kje ste?« »V Dakaru. Povejte mi kaj o Diani in povedal vam bom marsikaj novega.« »Na varnem je. V ambulanti počiva. Obdržali jo bomo tukaj. Iztrgali smo jo Pindarju, preden ji je lahko storil kaj žalega.« Potem sem mu naglo povedal, kaj se je zgodilo meni in vsem drugim. Tudi Burleigh in Delong sta se prilepila na telefon in izčrpno sem jim poročal, ne da bi kaj izpustil — razen neke podrobnosti. Van der Heideja sem prihranil za na konec. Potem sem jim ga vrgel v obraz. »Prav sem imel, ko sem govoril, da tiči za tem duhovni vodja,« sem dejal. »Ali se spomnite našega prepira, ko me je podprl van der Heide? No, tik preden smo vzleteli proti Maduri, se je pojavil ta genij. Ali veste, kdo je bil? Arnold van der Heide.« črnega dima. Potem je vse krilo zajel požar. Izpustil sem šmajser in se nehal krčevito držati zasilnega izhoda. Odskočil sem v praznino in odneslo me je, kakor da so me izstrelili iz topa. Štel sem do deset — nekje sem slišal, da je treba šteti do deset, čeprav nisem vedel, ali to velja za padala ali ročne bombe ali oboje — potem sem potegni; za vrvico na prsih. Jermenje padala je silovito trznilo. Padanje je postalo počasnejše in nežno sem plaval in nihal v zraku. Ozrj sem se okrog sebe in videl, da sem zelo blizu kopnega in da je gotovo bilo na drugi strani kopno, gledano iz umivalnice v repu, ker ga je bilo zdaj jasno razločiti. Potem sem z očmi poiskal letalo in ga zagledal v nepričakovani smeri, kako se je strmo spuščalo proti morju. Rdeči plameni so mu švigali iz krila in za sabo ju puščalo dolgo sled črnega dima. Pomislil sem na ljudi v njem in na to, kako jim je ta trenutek pri srcu. Potem sem se spomni] drugih, Judy De-prez, in mi ni bilo več žal letala. Ko se je približalo morski gladini, se je ostro vzravnalo in kazalo je, da ga ima pilot še vedno v oblasti. Obrnilo se je proti obali in za kratek čas je menda letelo vodoravno, potem se je nenadoma zarilo v morje, da je visoko brizgala voda in se je pokazala še zadnja sled dima in pare. Skoraj takoj se je potopilo. Videl sem, kako je ded trupa in rep za hip obstal nad vodno gladino, toda v naslednjem trenutku je tudi ta izginil. Slišal sem svoj lastni glas; »Ali me slišiš, Judy? Zdaj prihajajo!« Le malo mi še preostane, da bi povedal o ulici du- Bac od številke 83, kjer je stanovala Diana, do hotela Sicilione. Uničenje Boeinga z njegovim tovorom in potniki in njihovim pohlepom vred je pomenilo zadovoljiv konec te nena- Na drugem koncu je dolgo trajal molk. Potem sem zaslišal Burleighov glas. »Chancellor?« je dejal. »Da.« »Pravite, da je bil van der Heide v tistem letalu.« »Da, gospod.« »Glej, glej . . .! Veste kaj, Chancellor, zakaj ne bi postali naš stalni sodelavec?« »Najprej me spravite iz tega prekletega Dakara,« sem dejal. »Počakajte, kjer ste. Poslali bomo po vas letalo.« »Prav. Sporočite Diani.« Cez dvajset ur in osemnajst minut sem vadno ^ nevarije zarote. Ostal je se- spet v Parizu in se peljal z dvigalom veda še Pindar, toda zanj Je,, po- v glavnem stanu DICA do vrhnjega nad- stropja, kjer je bila ambulanta. Burleigh skrbela krajevna francoska policija, ker ni bil tako nevaren, da bi zaslužil posredovanje DICA. Spominjal sem se, kaj vse sem hotel storiti Pindarju, toda ko sem se vrnil v Pariz in našel Diano varno v rokah DICA, se nisem več zanimal zanj. Naveličal sem »loviti« ljudi. Sit sem bil tega. Rešil me je ribič kaki dve milji od afriške obale severno od Cape Verdeja, ko sem srečno pristal v morju po svojem prvem in, upam, tudi zadnjem odskoku s padalom. Ribič me je zapelja; k obali do majhne črnske vasi kakih dvajset milj severno od Dakara in dva črnca iz vasi sta me spremila kako miljo daleč po ozki poti do križišča, kamor je kmalu privozil razmajan avtobus. Z mahanjem sta ga ustavila. Zahvalil sem se jima, jima stisnil roko in vstopil. Dovolj frankov sem imel v žepu in takrat so bili že dovolj suhi. da nisem imel nobenih težav, ko sem kupil vozni listek. Po enournem poskakovanju, ki je bilo dosti bolj utrudljivo kot hoja, smo se je sicer hotel imeti takojšen sestanek v svoji pisarni, da bi zvedel vsa dejstva o van der Heideju, jaz pa sem mu povedal, da je Diana prej na vrsti. »Še zmeraj bi radi delali po svoji glavi?« me je vprašal, toda nikakor ne neprijazno. Odgovoril sem mu, da še zmeraj, in potem mi je povedal, da jo bom našel v svoji nekdanji bolniški sobi. Ko sem stopil iz dvigala, sem šel skozi pisarno dr. Grenella, ne da bi izgubljal čas z vljudnostmi, in mimo dveh vrat, ki sem se jih spominjal. Diana je sedela pri oknu in brala. Ko sem odprl vrata, je dvignila pogled, skočila na noge in se mi pognala v naročje. Dolgo sem jo objemal, da mi je njena glava slonela na prsih. Potem je stopila korak nazaj in me premerila od glave do pete. »Vidim, da si uničil spet eno obleko,« je dejala. »Kaj si počel, ali si plaval v njej?« KONEC Anketa o angleški televiziji Britanska vlada je sklenila podrobno proučiti vpliv televizije na gledalce, in sicer predvsem tiste oddaje, v katerih posamezni prizori opisujejo nasilje v odnosih med ljudmi. V poslanski zbornici je razpravljalo razen notranjega ministra tudi več po-siancev o posledicah takih prizorov za splošne moralne norme, zlasti pri mladini. Nekateri govorniki so postregli s podatki, da so se mladoletni kršilci zakonskih predpisov na zasliševanju sklicevali na prizore v tej ali oni televizijski oddaji. Tako pri nas kakor v večini dežel pomlad kljub dokajšnji zamudi še vedno ne more prav do veljave. Na Japonskem, v »deželi vzhajajočega sonca«, pa so se že pred tednom razcvetele češnje in drugo sadno drevje. Foto Tanjug JUTRI začetek novega romana Jean Amila: Vikinška RAZ0R02ENE AMAZONKE Ameriške zvezne oblasti so se nekaj časa obotavljale, nazadnje pa so le razorožile privatno vojsko Johna Mc Clura Snooka, v kateri so bile same ženske. Utemeljitev razpusta; ženska vojska ni imela orožnega lista. John McClure Snook — človek, do katerega še ni seglo pero Tennesseeja Williamsa, morda zato ne, ker je preveč značilen predstavnik starega ameriškega Juga — je bradat samec in predsednik telefonske družbe v Foleyu (Alabama). Njegova pisarna je bila pravcati arzenal samokresov, lovskih pušk, mečev, sulic, samostrelov, v posebni omari pa je »vojskovodja« hranil celo španski viteški oklep. Triindvajset nameščenk telefonske družbe se je v prostem času zbiralo v enotah, ki so se vadile v gverilskem vojskovanju proti morebitnim napadalcem na področju Mehiškega zaliva. Uniforme; škornji, pumparice, črne majice, beli šali, črne čepice in rjave jope. Niso se pritoževale zaradi napornih vojaških vaj, ker imajo pri telefonski družbi dobre plače. Predstojnik v službi je bil tudi vrhovni poveljnik ženske vojske. šerif in njegovi pomočniki so zaplenili med drugim dve lahki strojnici ter nekaj brzostrelk, pištol in avtomatskih karabink. Foleyski župan Henry Garson je dejal, da si ni posebno belil glave z zasebno vojsko Johna Snooka, ker njene udarne moči ni mogoče primerjati niti s krajevno policijo. »Navsezadnje ima vsakdo svojega konjička. Snookove telefonistke so na pobočjih streljale kače in minirale brzojavne drogove telefonske družbe ter takoj popravljale okvare na napeljavah.« »Upoštevaj vendar, Micka, da po navadi mene kličeš tako!« 1 2 s- r= r_ n 7 8 9~~ 10 11 n b 12 13 ha si 15 H® " -n 18 Križaniča VODORAVNO: 1. angleški fizik, ki je odkril zakone težnosti (Isaac), 7. ime slovenske dramske umetnice Kraljeve, 8. predlog, 9. uradni spis, 10. žareči drobci prt Porenju« 12. zakoličena smer za cesto ali železnico, 14. kačji glas, 15. različna soglasnika, 18- neroden, Storast, 18. prisiljen os« v Izrazu. NAVPIČNO: L prebivalci skrajnega severovzhoda ZSSR (Saznojedl), 2. prožen trak, S. črka v tuji in nagi obliki, 4. trovratna papeževa krona, S. glasbeni ansambel, 6. ime črnskega pevca Colea, imenovanega »King«, 11. dvoživka, 13. Ime Italijanske filmske Igralke Magnani, 14. velika riba, 17. japonska dolžinska mera. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: L U Tant, 6. Plutarh, 8. oj, 9. erar, 10. las, 12. AJa, 13. snom 15, en, 1«, Tirolka, 18. kadet. r 4. Marta je varovala otroka. »Kar mene se držita,« jima je prigovarjala. Drobna in vitka Majda se J« boječe stiskala k njej. Marko je bil že močan deček. Čeprav je bil utrujen od dolge poti in lačen, je s trmastim ponosom gledal predse. »Pazita, ostati moramo skupaj.« ju je svarila Marta. — »Saj nas ne bodo pustili,«^ jo menil Marto. »Srečo bi morali imeti, da bi nas vse tri vzel kak kmet.« — »Recita, da sem vajina mati,« jima Je prigovarjala Marta. »Morda nas le ne bodo ločili- Poskusiti moranju vse, da ostanemo skupaj, skrbi me aa vaju.« 5. Medtem ao vojaki postavili sklenjena vrsto miz. Uradniki so posedli na stole in razlomi pred seboj sezname ljudi, da bi lahko prečrtali tiste, M jih bodo kmetje odbrali in vzeli s seboj. Oficirji in žandarji so potiskali ljudi v dolgo vrsto, da bi drug za drugim šli mimo miz in bi bil pregled lažji. Sredi uradnikov je stal zajeten oficir, U je kričal na ljudi. Podoben je bil n—še tar Ju na živinskem sejmu, ki prodaja živino. Po v. ~ ’i videzu Je bil že vajen takih sejmov, na katerih je prodajal ljudi kmetom iz bližnje mestne okolice. 6. Ko je bila vrsta pred mizami naposled poravnana, so žandarji odprli glavna vrata v taborišče, skozi katera so so vsuli kmetje. Vodja taborišča jih je zbral in jim pojasnil, da si lahko po mili volji izberejo jetnike, kakor jim je najbolj všeč. Kmetje so bili najbrž že vajeni takih nagovorov, kor so ga malomarno poslušaU. Zato pa so njihove oči oprezno bliskale po jetnikih, da bi našle med njimi najboljše, kar iih je še ostalo. Potrebovali so hlapca in dekle in vsakdo si je hotel izbrati samo zdrave ljudi. Bolnih in oslabeli!: ..... - ,iarali. Ženevska konferenc« . atomsko orožje v rokah velesil, vendar je vseeno bolje, da velesile nadzirajo jedrsko orožje. Premier Er-lander meni, da bi bilo nadzorstvo oteženo, če bi tudi druge države proizvajale to orožje. Ka'' zadeva nedavni predlog Švedske, da bi majhne države ustanovile brezatomski klub, je Erlan-der dejal, da ta predlog podpirajo številne majhne države, in dodal, da morajo sedaj velesile ukrepati dalje. Rnthesay, 1. apr. (Retiter). Predsednik britanskih laburistov Harold Wiison je izjavil, da morata Nemčija in celotna afriška celina postati brezatomska cona. Ko je govoril na letni konferenci škotske laburistične stranke, je Wilson dejal, da laburisti energično nasprotujejo pošiljkam jedrskega orožja tako Zahodni kot Vzhodni Nemčiji. Po njegovem mnenju bi bila lahko, ne glede na očitne prednosti takšnega predloga, ustvaritev brezatomske cone v Nemčiji dragocen prispevek k ureditvi nemškega problema. Kritično ©cena in skladi. V kolektivu se posamezniki s tipično obrtniško miselnostjo ne morejo sprijazniti z novimi sodobnimi prijemi, ki jih uvajajo inženirji in tehniki, čeprav je jasno, da je ta način deia pravilen, ker omogoča prehod s tipične obrtniške na moderno serijsko proizvodnjo. V razpravi je sodeloval tudi član okrajnega komiteja ZKJ Maribor Milan Filipčič in med drugim poudaril, da morajo biti delavci v ekonomskih enotah poučeni o formiranju cen posameznim izdelkom ter o načinu ustvarjanja in razdeljevanja osebnega dohodka. Prav tako je dejal, da se morajo člani ZK upreti vsem tistim silam, ki bi hotele preprečevati čim hitrejšo preusmeritev proizvodnje in prehod s konservativne obrtniške v moderno serijsko proizvodnjo M. K. »Politična premirfe« argentinskih generalov strmoglavljenje predsednika Frondizija povzročilo nezadovoljstvo tudi v tujini. Venezuela je že pretrgala diplomatske odnose z Argentino, pozvala pa je k temu tudi druge latinskoameriške države in ZDA. Sklep mehiške vlade, da pokliče svojega veleposlanika v Buenos Airesu na posvetovanje, razlagajo z mehiško namero, da bi v tem trenutku ne priznala nove argentinske vlade. Zahodne agencije iz Rima in Madrida poročajo, da sta argentinska veleposlanika v Italiji in Španiji podala ostavko, ker se ne strinjata s spremembami v državi. mmm® Položaš v Alžiriji raznega orožja, plastičnih min in detonatorjev. Prav tako so zaplenili tudi dva tovorna avtomobila letakov teroristične organizacije OAS kot tudi tiskarske stroje. Kot poroča AFP, je neka sikupina pripadnikov tajne vojaške organizacije preteklo noč napadla neko helikoptersko letališče v vojaškem oporišču Sidi Bel Abes. Pri napadu je bil en terorist ubit, šest pa so jih ujeli. Nekaj francoskih vojakov je bilo laže ranjenih. Iz dobro poučenih krogov v Oranu se je zvedelo, da je poveljnik oranske garnizije zahteval od francoskega visokega komisarja Fou-cheta eno divizijo kot okrepitev, ki naj zagotovi mir v prihodnjih dneh. Agencija poroča, da so današnji dogodki potrdili napovedano strategijo ul-traške vojaške tajne organizacije, da bo začela z gverilskim načinom vojskovanja. Skupina oasovskih komandosov je razorožila sto francoskih vojakov v treh ločenih vojaških postojankah o okolici Orleansvilla, v centralnem delu države. Po poročilih so vojaki brez boja izročili svoje orožje oasovcem. toda »odklonili, da bi se jim pridružili.« Policijske oblasti v mestu Alžiru so sporočile danes, da so se z vojaškimi oblastmi sporazumele o obnovitvi potniškega letalskega prometa med Alžirijo in Francijo. Promet bodo obnovili v ponedeljek. Sporočili so. da so redni promet pretrgali pred kratkim zaradi pritiska ultraške organizacije na uslužbence letalskih družb. Vm.Dtjradov odpotoval Iz Pariza Pariz, 1. aprila. (Reuter) Dosedanji sovjetski veleposlanik v Franciji Sergej Vinogradov je včeraj odpotoval z vlakom iz Pariza v Moskvo. Sovjetska zveza je v začetku tega meseca de iure pripoznala začasno alžirsko vlado. Francija je protestirala proti temu in odpoklicala svojega veleposlanika v Moskvi Mauricea Dejeana. Delegacija ZB odpotovala v Burmo Džakarta, 1. apr. (Tanjug.) Zveza borcev Jugoslavije in Liga vojnih veteranov Indonezije povsem podpirata rezultate konference šefov držav in vlad izvenblokovskih dežel in poudarjata potrebo po večjem sodelovanju obeh bojevniških organizacij s Svetovno organizacijo bivših borcev. To 'je vsebina skupnega sporočila, ki so ga po zaključku razgovorov med delegacijo Zveze borcev Jugoslavije in izvršnim odborom Lige vojnih veteranov objavili v Džakarti. Skupno sporočilo pravi, da sta med razgovori, ki so potekali v prijateljskem vzdušju, obe delegaciji sklenili še naprej razširjati medsebojno sodelovanje, zlasti na področju zaščite in pomoči vojnim veteranom obeh držav. Sinoči je jugoslovanski veleposlanik v Džakarti Aleš Bebler priredil sprejem na čast jugoslovanske delegacije. Po enotedenskem prijateljskem obisku v Indoneziji bo telegacija, ki jo vodi Predrag A j tič, jutri odpotovala iz Indonezije v Burmo. LO SIRIJA Dogodki v polnem razmahu Manifestacije za ponovno združitev z ZAR - Razburjenost desničarskih krogov BEJRUT, 1. aprila (Tanjug). Bejrutski politični in diplomatski krogi še naprej z največjo pozornostjo spremljajo dogodke v Siriji. Prevladuje splošen vtis, da so dogodki v Siriji v polnem razmahu in da so mogoče nove spremembe pri iskanju trajnejših in globljih rešitev. časopisa »Anuar« in »Ori-jan« ter še številni drugi časopisi poročajo danes na prvih straneh o nadaljnjih nemirih v Siriji in o manifestacijah za ponovno združitev z ZAR. Po poročilih teh časopisov so manifestanti v mestu Homsi nosili v sprevodu zastavo ZAR in slike predsednika Naserja. Ko so manifestantje izobesili zastavo na občinskem poslopju, je prišlo .do spopada, v katerem je bilo nekaj človeških žrtev. časopis »Masa« piše, da je položaj v državi še naprej zmeden, da pa je optimizem kljub temu upravičen, časopis dodaja, da zadnja akcija vojske ni nadaljevanje dogodkov 28. septembra lani, marveč protiudar, ki je likvidiral reakcionarne elemente. Sedaj smo lahko gotovi, pripominja časopis, da bo Sirija postala svobodna arabska država in da se bo uvrstila v vrste napredka in socializma. Glasilo Džumblatove Socialistične stranke »Anba« piše, da se kolo zgodovine ne more zavrteti nazaj in da morajo ohraniti pridobitve unije. Desničarsko časopisje kaže še naprej presenečenje in razburjenost spričo zadnjih dogodkov v Siriji. Priobčuje le uradna sporočila iz Sirije, da je vojska v Damasku in drugih mestih aretirala okrog 80 politikov in funkcionarjev Davalibijeve vlade, med njimi tudi več kot 20 poslancev. Kairo, 1. aprila (MEN). Vsako zunanjo agresijo proti Siriji bo smatrala ZAR za napad na celotni arabski narod in bo uporabila ves svoj razpoložljivi potencial, da zaščiti sirijski narod pred vsako zunanjo nevarnostjo. Kot poroča agencija MEN, je to stališče vlade ZAR sporočil danes državni minister Abdel Kader Hatem. ZAR, nadaljuje sporočilo, se ne vmešava v notranji položaj v Siriji, v skladu s stališčem, ki ga je predsednik gamal Abdel Naser iz" razil v svojem sporočilu lanskega oktobra. Toda v nobenem primeru ZAR ne bo čakala prekrižanih rok, če bo svobodi sirskega naroda oziroma varnosti te države grozila kakšna zunanja nevarnost, je rečeno v sporočilu. Sporočilo še dodaja, da je to stališče ZAR stališče do vseh arabskih narodov, ki bi jim grozila zunanja nevarnost. Pregled Študentskih delovnih brigad v Beogradu Beograd, 1. apr. (Tanjug. -Danes se je udeležilo 22 študentskih delovnih brigad pregleda, ki ga je organiziral univerzitetni odbor Zveze študentov ob 1. aprilu — dnevu mladinskih delavnih akcij in v čast 20-letnici mladinskih delovnih akcij v naši državi. Delovne brigade so se zbrale pred prirodoslovno-matematično fakulteto, kjer je bila svečana akademija. Leta 1946 so se pričela 1, aprila dela na progi Brčko— Banoviči in od takrat slavimo v naši državi ta dan kot dan mladinskih delovnih akcij. Jugoslovanska mladina je v zadnjih 16 letih dala za izgradnjo svoje dežele 35 milijonov prostovoljnih delovnih ur. Zbranim študentom je govoril na akademiji Petar Sobilj, komandant prve mladinske delovne brigade, ki je bila ustanovljena koncem julija 1942 v Sanički dolini pod Kozaro. Delegacija italijanske mladine v Novem Sadu Novi Sad, 1. apr. (Tanjug.) Delegacija federacije socialistične mladine Italije, ki se mudi na večdnevnem obisku Posvetovanje o problemih plesa Ljubljana, 1. apr. — Na pobudo Okrajnega komiteja LMS je bilo predvčerajšnjim posvetovanje o problematiki mladinskih plesov v Ljubljani. Po mnenju udeležencev bi bilo potrebno odpraviti že kar neizbežno pijančevanje in pretepanje. Zato je nujno, da se prepove vsako točenje alkoholnih pijač na plesih, ki jih organizirajo gostinska podjetja. Prepoved bi tako zajela zlasti Festivalno dvorano, Narodni dom, Tabor itd. Drug problem, ki so ga naglasili, je prenapolnjenost plesnih dvoran v centru mesta. Krivi za to so prireditelji, ki zaradi komercialnih koristi ne upo- UGODNE TURISTIČNE ZVEZE NA JADRANU Reka, 1. apr. (Tanjug.) Ladje Jadranske linijske plovid-be z Reke so začele danes pluti po sezonskem voznem redu, ki je vsklajen z vse večjim prilivom turistov v jadranska letovišča. Ladja »Mostar« je danes izplula iz Trsta proti Ulcinju in odprla s tem progo, ki je namenjena predvsem tujim turistom, ki prihajajo preko Trsta in žele obiskati letovišča na otokih severnega Jadrana, srednjo in južno Dalmacijo in črnogorsko Primorje. Do začetka glavne sezone bodo ladje plule na tej liniji enkrat tedensko, v glavni sezoni pa dvakrat na teden. Otok Rab je dobil z današnjim dnem vsakodnevne zveze z Reko. Kmalu bodo odprli še prvo od treh hitrih prog, ki jih bodo vzdrževale naše ladje med Benetkami in južnim Jadranom. S 15. aprilom bo pričela tudi ladja s podvodnimi krili »Vihor« vzdrževati dvakrat na dan zvezo med Reko in Malim Lošinjem, medtem ko bo v glavni sezoni ta ladja plula enkrat na dan tudi na relaciji Reka—Rab. »Vihor« je zdaj v popravilu, in sicer v ladjedelnici v Messini. Novi vozni red Jadrolinije predvideva, da bodo 28. aprila odprli tudi progo med Reko in Ulcinjem. Potovanje od Reke do Dubrovnika bo trajalo 19 ur, od Dubrovnika da Ulcinja pa 7 ur. tsd mMmFantini - De Baulle Rim, 1. aprila. (Tanjug.) Uradno sporočilo o bližnjem sestanku francoskega predsednika de Gaulla in premiera Fanfanija je potrdilo novice, ki so že več dni krožile v italijanski prestolnici, da želi de Gaulle po zaključku francosko-alžirske vojne z italijanskimi državniki pro- Podzemna atomska eksplozija v Nevadi TVashinglon, 1. aprila — (AFP). Ameriška komisija za atomsko energijo je objavila, da so na eksperimentalnem področju v Nevadi izvršili podzemno jedrsko eksplozijo manjše jakosti. DEMONSTRACIJE V KANADI — MONTREAL. Več kot tisoč Kanadčanov je demonstriralo pred poslopjem ameriškega konzulata v Montrealu, ker nameravajo ZDA obnoviti jedrske poskuse. SPOROČILO ITALIJANSKE VLADE — RIM. Italijanski kabinet je potrdil »pravilnost italijanske politike zastran sistematičnega izvajanja odredb rimskega sporazuma in doslednega razvoja ekonomske integracije«. V uradnem sporočilu izraža italijanska vlada upanje, da se bo Velika Britanija lahko udeležila razgovorov o politični uniji Zahodne Evrope, ko se bo pridružila Skupnemu trgu. SOVJETSKO-KUBANSKA POGAJANJA — MOSKVA. V Moskvi so se začela sovjetsko-kubanska pogajanja o povečanju blagovne menjave med obema državama. ULBRICHT NA ODMORU — BERLIN. Predsednik državnega sveta DR Nemčije Walter Ulbricht je odpotoval na odmor v CSSR. CRNE KOZE V GDANSKU — VARŠAVA. Sanitetne oblasti so v Gdansku izolirale v bolnišnici 11 članov posadke indijske ladje »Indian Resolve«, ker so ugotovili, da je eden izmed mornarjev zbolel za črnimi kozami. KURDSKI UPORNIKI ZATRTI — BAGDAD. Iraški premier Kasem je izjavil, da so na severnih mejah države premagali zadnje ostanke upornikov iz plemena Kurdov. Po Kasemovih besedah je upor tega plemena navdihnil CENTO pakt. TORNADO NA FLORIDI — MILTON. Včeraj se je razbesnel nad mestom Miltonom, v severozahodni Floridi močan tornado. Po dosedanjih podatkih je umrlo 15 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih. JAPONSKI PRORAČUN — TOKIO. Sinoči je japonski parlament odobril nacionalni proračun 2,426.800 milijonov jenov za prihodnje proračunsko leto. V primeri s fiskalnim letom 1961 se je ta proračun povečal za 24,2%. učiti nekatere mednarodne probleme. De Gaulle in Fan-fani se bosta skupaj s svojima zunanjima ministroma sestala 4. aprila v Torinu. Po sporočilu italijanske vlade bosta oba državnika opravila »običajno izmenjavo gledišč o mednarodnem položaju«. Posebej bosta proučila »probleme, ki jih postavlja na dnevni red razvoj evropske izgradnje«. Tukaj poudarjajo, da je dnevni red razgovorov zelo obsežen in bo verjetno vseboval vse probleme o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Zastran evropskih vprašanj poudarjajo v Rimu, da bodo razpravljali o problemih v zvezi s prehodom v drugo obdobje Skupnega trga, o pristopu Velike Britanije k J tej zahodnoevropski organizaciji in o problemu politične integracije, o čemer je pred kratkim razpravljala v Luksemburgu šestorica zunanjih ministrov male Evrope. Kitajski narodni kongres zaseda že šesti dan Peking, i. aprila. (Tanjug). Kitajski narodni kongres zaseda že šest dni, vendar tuja in domača javnost sploh nista obveščeni o njegovem delu. Po kratkem uradnem sporočilu, da se je kongres začel, niso objavili nobene vesti, o čem razpravlja. Prav tako n' znano, kdaj bo kongres predvidoma končal delo. števajo kapacitete dvoran. Zaradi takih razmer pa je vsaka kultura pri plesu cesto nemogoča. Na posvetovanju so predlagali ustanovitev nove plesne šole z mladim učiteljskim kadrom, ker Centralna plesna šola ne zadošča, niti ne ustreza sedanjim potrebam. Okrajni komite LMS namerava končno tudi organizirati mladinske plese, ki naj bi jih vodila novoustanovljena plesna šola. Te mladinske plese — v Kranju in Celju jih že imajo — bi popestrili z raznimi družbenimi igrami in zabavnim programom. Odlikovane brigade v Makedoniji Skopje, 1. apr. (Tanjug.) -Ob proslavi 20-letnice mladinskih delovnih brigad je predsednik Centralnega komiteja Ljudske mladine Makedonije Ljupčo Stavrev predal danes komandantom štirih skopskih delovnih brigad odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Odlikovane so: študentska mladinska delovna brigada »Kuzman Josefovski-Pitu« in srednješolske brigade »Blagoja Davkov«, »Cvetan Dimov« in »Cede Filipovski«. v naši državi kot gost Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, je obiskala danes Novi Sad. Predstavniki mladinskih organizacij Italije so obiskali Pokrajinski komite Ljudske mladine, kjer so se seznanili z nekaterimi izkušnjami vojvodinske mladine, posebno pa z delom mladine na vasi. člani delegacije: generalni sekretar italijanske socialistične mladine Vincenzo Bal-samo, član direkcije iste organizacije Giulio Šcarone in član centralnega komiteja italijanske socialistične mladine Ugo Ristori so govorili popoldne na katedri mladinske politične šole o mladinskem gibanju v Italiji. Deževno nedeljsko vreme ni premotilo številnih Ljubljančanov, da ne bi obiskali sejma avtomobilov in motorjev na trgu pred gostilno »Pod lipco«. Ker se bliža sezona spomladanskih »weekendov«, je zanimanje za prevozna sredstva veliko: na tem sejmu pa lahko izbiraš med »Fiatom 600«, Mercedesom iz leta 1950 ali 1081, Tomosovim »Spačkom«, skratka izbira je velika. Prodajalci avtomobilov ali motorjev morajo plačati takso 100 dinarjev za motorje in 200 dinarjev za atomobile. G0ULART0VA POSLANICA KONGRESU Konstante brazilske politike Pomanjkljivosti OZN so v tem, da so se glavne sile razdelile na bloke — Brazilska zunanja politika je predvsem neodvisna RIO DE JANEIRO, 1. aprila (Tanjug). V svojem letnem poročilu kongresu je brazilski predsednik Joao Goulart izjavil, da so glavna in stalna načela zunanje politike njegove države boj za mir in utrditev neodvisnosti. Ko je dejal, da so nacionalni razvoj Brazilije in notranje reforme »povezane z mednarodnim položajem«, je Goulart podčrtal zainteresiranost Brazilije, da bi mednarodna finančna SKOPJE, 31. marca. — V zadnjih letih sc je v Makedoniji zelo povečala zmogljivost industrije konzerv. Po vojni so zgradili 12 novih tovarn in prehranskih kombinatov omenjene industrije, kakor tudi 6 velikih hladilnic s skupno zmogljivostjo 20.000 ton. Pred vojno je bila v Makedoniji samo ena tovarna te vrste z zmogljivostjo 500 ton. NOVI SAD, 1. aprila. Najnovejši popis v kmetijstvu v Vojvodini je pokazal, da se na tem območju ukvarja s kmetijstvom samo nekaj več kot polovica vsega prebivalstva. Neposredno po vojni pa je bilo poljedelstvo edini izvor dohodkov za dve tretjini prebivalcev Vojvodine. Kljub temu pa se je na poldrugem milijonu hektarov obdelovalne površine, kolikor jih ima Vojvodina, povečal pridelek za dotorih 100.000 vagonov kmetijskih pridelkov. BEOGRAD, 1. aprila (Tanjug). Povprečni dohodki štiričlanske delavske družine v Srbiji so znašali lani približno 32.000 din, kar je za 4300 din več kot v preteklem letu. Dohodki uslužbenskih družin so znašali približno 41.000 din ali kakih 6000 din več od povprečnih mesečnih prejemkov v letu 1962. Te podatke je zbral Republiški zavod za statistiko ljudske republike Srbije, na osnovi ankete, ki jo je organiziral v Beogradu, Nišu, Leskovcu, Novem Sadu, Subotici, Zrenjaninu, Prištini in Kosovski Mitroviči. Anketirali so družine, v katerih živijo mož, žena in dvoje otrok izpod 18 let starosti in katerih stalni dohodek tvorijo osebni dohodki enega zaposlenega člana skupaj z otroškimi dodatki. . ■'V ' * i Želimo se opravičiti tistim, ki so si včeraj zaželeli, da bi z Mikom Toddom šli v 80 dneh okoli sveta, a so dopotovali samo do gneče pred blagajnami kina Vič. Naše opravičilo pa velja tudi tistim, ki so morda le verjeli, da je oddal belgijski konzul kar 27 strelov na Combeja ali da sta se tajno sestala Cangkajšek in Cu En Laj ter seveda onim, ki so zaskrbljeno opazovali sicer trdne a na sliki podirajoče se stolpnice. Vest, da je Fischer vrgel šahovsko rokavico Botviniku je, razumljivo, tudi bila potegavščina, enako kot tista o gripi, ki da razsaja v vrstah igralcev Trešnjevke. , Se nekaj podobnih cvetk bi sl lahko naprtili, a kaj bi naštevali. Včerajšnji datum govori sam zase, objavljenih prvoaprilskih potegavščin nam zaradi tega prav gotovo ne bo nihče zameril. sredstva bila na voljo nerazvitim državam. Ko je namignil na med-ameriške sporazume je Goulart dejal, da Brazilija zvesto spoštuje prevzete obveznosti, da pa glede mednarodnih sporov zastopa linijo neodvisnosti in pravice. Brazilski predsednik je podčrtal, da so »konstante« brazilske zunanje politike obramba miru, prepoved vojne, mirno urejanje sporov s pogajanji in arbitražo, spoštovanje človeških pravic, pravna enakost držav, dobri sosedstveni odnosi, nevmešavanje v suverene zadeve nacij In samoodločba narodov. Ko je omenil kubanski problem in brazilsko prizadevanje za načelo nevme-šavanja. je dejal Goulart, da Brazilija ne more odstopiti od posameznih osnovnih načel medameriške skupnosti in »nedotakljivosti pravnih norm«. Dodal je, da celo v primerih ekstremnih navzkrižij ne sme Brazilija vnaprej izključiti možnosti konstruktivnih ukrepov, ki bi zagotovili oziroma obnovili enotnost ameriških narodov. Ko je povedal, da so kolonializmu dnevi šteti, je izjavil, da Brazilija z največjo pozornostjo spremlja boj afriških in azijskih narodov za svojo samostojnost. V svoji poslanici je izrazil posebno podporo OZN. Dejal je, da Izvirajo pomanjkljivosti OZN v precejšnji meri iz tega, »ker so se sile, katerim je ustanovna listina OZN zaupala glavno odigovornost pri vzdrževanju miru, razdelile na dva nasprotna bloka«. Ravno zaradi takšnega porekla slabosti OZN je treba po njegovem mnenju podpreti to organizacijo kot »organ, ki je nujno potreben za ohranitev miru in ekonomski ter socialni razvoj narodov«. Zunanjepolitični del svo- je poslanice kongresu je predsednik Goulart zaključil z naslednjimi besedami: »To, kar želi brazilska vlada svojemu narodu, želi tudi vsem drugim. Z eno besedo: neodvisnost! Naša zunanja politika je predvsem neodvisna. Imamo mednarodne obveznosti, ki srno si jih svobodno naložili. Zvesto jih bomo spolnjevali, ne da bi se pri tem izneverili našim suverenim pravicam svobodno ukrepati.« Kongres noj ukrepa proti skrajni desnici VVashington, 1. apr. (Reuter). Republikanski senator Kcating je zahteval danes od Kongresa, naj začne s preiskavo o dejavnosti vseh skrajnih desničarskih organizacij na ozemlju ZDA. V govoru, ki ga je prenašalo newyorško radijsko in televizijsko omrežje, je Kcating dejal, da je Kongres preiskoval dejavnost Komunistične partije ZDA in sprejet zakone o boju proti njeni dejavnosti, da pa ni ničesar ukrenil proti skrajnim desničarskim organizacijam, kot so na primer Združenje John Birch in organizacija Minutemani. Keating je zahteval, naj Kongres preišče tudi dejavnost ameriške nacistične stranke. EKVASeii: REFERENDUMA NE BG? Guayaquil, 1.. aprila. AP je zvedela iz dobro obveščenih krogov, da je ekvadorska vlada opustila sklep, da bi izvedila nacionalni referendum, na katerem bi volivci odločili, ali mora Ekvador pretrgati diplomatske odnose s Kubo ali ne. Vzrokov za spremembo prejšnjega sklepa niso sporočili. Po včerajšnjih poročilih je vlada podala ostavko. Toda po sporočilu predsed- nika Arosemena. da bodo v državi izvedli referendum, je večina ministrov izjavila, da bodo obdržali svoje položaje. Vojaški krogi so zahtevali od ekvadorskega predsednika, naj pretrga diplomatske odnose s Kubo in CSSR. Skupina oficirjev iz vojašnice v Cuenci je zahtevala od Arosemene. naj poda ostavko, če noče zadostiti zahtevam vojaških krogov. RAZPRAVA 0 USTANOVITVI SKUPNEGA AFRIŠKEGA TRGA Izsiljeval je prednost LJUBLJANA, 1. aprila. Pred-včerajšnjim popoldne jie voznik Pavel Kocjančič vozil avtobus po Kidričevi ulici iz smeri Titove ceste. V križišču z Zupančičevo ulico je izsiljeval prednost pred vojaškim avtomobilom, ki ga je pripeljal voznik Djuro Rugalec od Opere navzdol po Zupančičevi ulici. Prišlo je do močnega trčenja. Tri-mv^ii so laže poškodovani, materialna škoda na obeh voznim pa anaša okoli 600.000 din. Deklica skočila pred avto LJUBLJANA. 1. aprilu, predvčerajšnjim popoldne Je vrnila po cesti I. reda voenica osebne alvtomobila Zdenka Lovec Nenadoma Je pred njo prečkala cesto deklica Janca Rupnik. Voznica Jo Je zbila, tako da te otrok dobil hude telesne po-| Skotibe m pretres mnSgaiiav Kairo, 1. aprila (AFP). Ekonomski odbor šestih afriških držav, ki so podpisale afriško ustanovno listino v Casablanci, je nadaljeval delo z obravnavanjem predloga o ustanovitvi skupnega afriškega trga, sporazuma o pomorskem prometu in organizaciji afriškega civilnega letalstva. Komisija ekonomskega odbora je dosegla sporazum o ustanovitvi specializirane agencije, imenovane »afriška organizacija za civilno letalstvo«. Njena najvažnejša naloga bo, poskrbeti za razvoj medafriškega le- talskega prometa in proučevati vse probleme s tem v zvezi. Organizacija bo imela posvetovalni značaj in bo vse svoje sklepe in priporočila predlagala v odobritev vladam šestih držav — Alžirije, Gane, Gvineje, Malija, Maroka in ZAR. Kar zadeva skupni afriški trg, je odbor na zaprtih sejah sklenil, da bo posebni pododbor, ki se je že ukvarjal s tem vprašanjem, proučil najnovej.ša priporočila voditeljev gospodarskih delegacij v zvezi z ustanovitvijo afriške plačilne unije in banke za afriški razvoj. IZ VČERAJŠNJE DRUGE IZDAJE ANlWEftPSfi; : OLIMPIJA ~ 87:83 (44:41) ANTWERPEN, 31. marca. (Po telefonu.) v prvi četrtfinalni tekmi za košarkarski pokal Evrope sflft se danes pomerili dvanajsterici belgijskega prvaka Antwerpse in ljubljanske Olimpije. Zmagali so domačini s 87:83. Pred okrog 2000 gledalci sta sodila Švicar Pfeuti in Nizozemec Visser. Ljubljanski košarkarji so imeli na tej tekmi nalogo, onemogočiti Belgijce v njihovih bliskovitih protinapadih, da bi tako kljub porazu izsilili čim manjšo razliko v koših. To je Ljubljančanom povsem uspelo, Skl so izgubili srečanje samo s štirimi točkami razlike, in tako lahko mimo pričakujejo povratno srečanje v Ljubljani. Kako razburljiva je bila tekma v Antwerpnu, kaže med drugim tudi podatek, da je bil rezultat kar dvanajstkrat izenačen. Po končani tekmi je prišlo neljubega incidenta, ko so nestrpni gledalci vdrli na igrišče-in se fizično lotili nckate-gostov in obeh sodnikov. Organizatorji so takoj posredovali in incident zatrli. Najboljši igralec na terenu je bil Da-nev, ki je sam priboril 42 točk za Olimpijo. —ic Z dotokom hladnega zraka nad Zahodno in Srednjo Evropo se je zgradil severno od Alp greben visokega zračnega pritiska, ki pa je že 'pričel slabeti pod vpli-vom novih frontalnih motenj, ki so že dosegle Pirenejski polotok in južno Francijo. Najpoved za ponedeljek: Ponoči pretežno jasno, čez dan spremeni j ivo do zmerno oblačno. Naj nižje nočne tem pena tu-ure okrog 0, v* Primorju % dnevne do 12. v Primorju do 16 stopinj eClzija. © Ženevska konferenca atomsko orožje v rokah velesil, vendar je vseeno bolje, da velesile nadzirajo jedrsko orožje. Premier Er-lander meni, da bi bilo nadzorstvo oteženo, če bi tudi druge države proizvajale to orožje. Ka> zadeva nedavni predlog Švedske, da bi majhne države ustanovile brezatomski klub, je Erlan-der dejal, da ta predlog podpirajo številne majhne države, in dodal, da morajo sedaj velesile ukrepati dalje. Rethesay, 1. apr. (Retitef). Predsednik britanskih laburistov Harold VViison je izjavil, da morata Nemčija in celotna afriška celina postati brezatomska cona. Ko je govoril na letni konferenci škotske laburistične 6tranke. je Wilson dejal, da laburisti energično nasprotujejo pošiljkam jedrskega orožja tako Zahodni kot Vzhodni Nemčiji. Po njegovem mnenju bi bila lahko, ne glede na očitne prednosti takšnega predloga, ustvaritev brezatomske cone v Nemčiji dragocen prispevek k ureditvi nemškega problema. Kritična in skladi. V kolektivu se posamezniki s tipično obrtniško miselnostjo ne morejo sprijazniti z novimi sodobnimi prijemi, ki jih uvajajo inženirji in tehniki, čeprav je jasno, da je ta način dela pravilen, ker omogoča prehod s tipične obrtniške na moderno serijsko proizvodnjo. V razpravi je sodeloval tudi član okrajnega komiteja ZKJ Maribor Milan Filipčič in med dragim poudaril, da morajo biti delavci v ekonomskih enotah poučeni o formiranju cen posameznim izdelkom ter o načinu ustvarjanja in razdeljevanja osebnega dohodka. Prav tako je dejal, da se morajo člani ZK upreti vsem tistim silam, ki bi hotele preprečevati čim hitrejšo preusmeritev proizvodnje in prehod s konservativne obrtniške v moderno serijsko proizvodnjo. M. K. »»PoSitičfio premirfe« argentinskih generaliov strmoglavljenje predsednika Frondizija povzročilo nezadovoljstvo tudi v tujini. Venezuela je že pretrgala diplomatske odnose z Argentino, pozvala pa je k temu tudi druge latinskoameriške države in ZDA. Sklep mehiške vlade, da pokliče svojega veleposlanika v Buenos Airesu na-posvetovanje, razlagajo z mehiško namero, da bi v tem trenutku ne priznala nove argentinske vlade. Zahodne agencije iz Rima in Madrida poročajo, da sta argentinska veleposlanika v Italiji in Španiji podala ostavko, ker se ne strinjata s spremembami v državi. Poiožag B ■ V* * « • v Alžiriji raznega orožja, plastičnih min in detonatorjev. Prav tako so zaplenili tudi dva tovorna avtomobila letakov teroristične organizacije OAS kot tudi tiskarske stroje. Kot poroča AFP, je neka skupina pripadnikov tajne vojaške organizacije preteklo noč napadla neko helikoptersko letališče v vojaškem oporišču Sidi Bel Abes. Pri napadu je bil en terorist ubit, šest pa so jih ujeli. Nekaj francoskih vojakov je bilo laže ranjenih. Iz dobro poučenih krogov v Oranu se je zvedelo, da je poveljnik oranske garnizije zahteval od francoskega visokega komisarja Fou-cheta eno divizijo kot okrepitev, ki naj zagotovi mir v prihodnjih dneh. Agencija poroča, da so današnji dogodki potrdili napovedano strategijo ul-traške vojaške tajne organizacije, da bo začela z gverilskim načinom vojskovanja. Skupina oasovskih komandosov je razorožila sto francoskih vojakov v treh ločenih vojaških postojankah o okolici Orleansvilla, v centralnem delu države. Po poročilih so vojaki brez boja izročili svoje orožje oasovcem. toda »odklonili, da bi se jim pridružili.« Policijske oblasti v mestu Alžiru so sporočile danes. da so se z vojaškimi oblastmi sporazumele o obnovitvi potniškega letalskega prometa med Alžirijo in Francijo. Promet bodo obnovili v ponedeljek. Sporočili so. da so redni promet pretrgali pred kratkim zaradi pritiska ultraške organizacije na uslužbence letalskih družb. Vsnogradov odpotoval iz Pariza Pariz, 1. aprila. (Reuter) Dosedanji sovjetski veleposlanik v Franciji Sergej Vinogradov je včeraj odpotoval z vlakom iz Pariza v Moskvo. Sovjetska zveza je v začetku tega meseca de iure pripoznala začasno alžirsko vlado. Francija je protestirala proti temu in odpoklicala svojega veleposlanika v Moskvi Mauricea Dejeana. Delegacija ZB odpotovala v Burmo Džakarta, 1. apr. (Tanjug.) Zveza borcev Jugoslavije in Liga vojnih veteranov Indonezije povsem podpirata rezultate konference šefov držav in vlad izvenblokovskih dežel in poudarjata potrebo po večjem sodelovanju obeh bojevniških organizacij s Svetovno organizacijo bivših borcev. To je vsebina skupnega sporočila, ki so ga po zaključku razgovorov med delegacijo Zveze borcev Jugoslavije in izvršnim odborom Lige vojnih veteranov objavili v Džakarti. Skupno sporočilo pravi, da sta med razgovori, ki so potekali v prijateljskem vzdušju, obe delegaciji sklenili še naprej razširjati medsebojno sodelovanje, zlasti na pod-iočju zaščite in pomoči vojnim veteranom obeh držav. Sinoči je jugoslovanski veleposlanik v Džakarti Aleš Bebler priredil sprejem na čast jugoslovanske delegacije. Po enotedenskem prijateljskem obisku v Indoneziji bo telegacija, ki jo vodi Predrag Ajtič, jutri odpotovala iz Indonezije v Burmo. SIRIJA Dogodki v polnem razmahu Manifestacije za ponovno združitev z ZAR - Razburjenost desničarskih krogov BEJRUT, 1. aprila (Tanjug). Bejrutski politični in diplomatski krogi še naprej z največjo pozornostjo spremljajo dogodke v Siriji. Prevladuje splošen vtis, da so dogodki v Siriji v polnem razmahu in da so mogoče nove spremembe pri iskanju trajnejših in globljih rešitev. časopisa »Anuar« in »Ori-jan« ter še številni drugi časopisi poročajo danes na prvih straneh o nadaljnjih nemirih v Siriji in o manifestacijah za ponovno združitev z ZAR. Po poročilih teh časopisov so manifestanti v mestu Homsi nosili v sprevodu zastavo ZAR in slike predsednika Naserja. Ko so manifestantje izobesili zastavo na občinskem poslopju, je prišlo do spopada, v katerem je bilo nekaj človeških žrtev. časopis »Masa« piše, da je položaj v državi še naprej zmeden, da pa je optimizem kljub temu upravičen. Časopis dodaja, da zadnja akcija vojske ni nadaljevanje dogodkov 28. septembra lani, marveč protiudar, ki je likvidiral reakcionarne elemente. Sedaj smo lahko gotovi, pripominja časopis, da bo Sirija postala svobodna arabska država in da se bo uvrstila v vrste napredka .in socializma. Glasilo Džumblatove Socialistične stranke »Anba« piše, da se kolo zgodovine ne more zavrteti nazaj in da morajo ohraniti pridobitve unije.. Desničarsko časopisje kaže še naprej presenečenje in razburjenost spričo zadnjih dogodkov v Siriji. Priobčuje le uradna sporočila iz Sirije, da je vojska v Damasku in drugih mestih aretirala okrog 80 politikov in funkcionarjev Davalibijeve vlade, med njimi tudi več kot 20 poslancev. Kairo, 1. aprila (MEN). Vsako zunanjo agresijo proti Siriji bo smatrala ZAR za napad na celotni arabski narod in bo uporabila ves svoj razpoložljivi potencial, da zaščiti sirijski narod pred vsako zunanjo nevarnostjo. Kot poroča agencija MEN, je to stališče vlade ZAR sporočil danes državni minister Abdel Kader Hatem. ZAR, nadaljuje sporočilo, se ne vmešava v notranji položaj v Siriji, v skladu s stališčem, ki ga je predsednik gamal Abdel Naser iz- razil v svojem sporočilu lanskega oktobra. Toda v nobenem primeru ZAR ne bo čakala prekrižanih rok, če bo svobodi sirskega naroda oziroma varnosti te države grozila kakšna zunanja nevarnost, je rečeno v sporočilu. Sporočilo še dodaja, da je to stališče ZAR stališče do vseh arabskih narodov, ki bi jim grozila zunanja nevarnost. Pregled Študentskih delovnih brigad v Beogradu Beograd, 1. apr. (Tanjug. -Danes se je udeležilo 22 študentskih delovnih brigad pregleda, ki ga je organiziral univerzitetni odbor Zveze študentov ob 1. aprilu — dnevu mladinskih delavnih akcij in v čast 20-letnici mladinskih delovnih akcij v naši državi. Delovne brigade so se zbrale pred prirodoslovno-matematično fakulteto, kjer je bila svečana akademija. Leta 1946 so se pričela 1, aprila dela na progi Brčko— Banoviči in od takrat slavimo v naši državi ta dan kot dan mladinskih delovnih akcij. Jugoslovanska mladina je v zadnjih 16 letih dala za izgradnjo svoje dežele 35 milijonov prostovoljnih delovnih ur. Zbranim študentom je govoril na akademiji Petar Sobilj, komandant prve mladinske delovne brigade, ki je bila ustanovljena koncem julija 1942 v Sanički dolini pod Kozaro. Delegacija italijanske mladine v Novem Sadu Novi Sad, 1. apr. (Tanjug.) Delegacija federacije socialistične mladine Italije, ki se mudi na večdnevnem obisku Posvetovanje o problemih plesa Ljubljana, 1. apr. — Na pobudo Okrajnega komiteja LMS je bilo predvčerajšnjim posvetovanje o problematiki mladinskih plesov v Ljubljani. Po mnenju udeležencev bi bilo potrebno odpraviti že kar neizbežno pijančevanje in pretepanje. Zato je nujno, da se prepove vsako točenje alkoholnih pijač na plesih, ki jih organizirajo gostinska podjetja. Prepoved bi tako zajela zlasti Festivalno dvorano, Narodni dom, Tabor itd. Drug problem, ki so ga naglasili, je prenapolnjenost plesnih dvoran v centru mesta. Krivi za to so prireditelji, ki zaradi komercialnih koristi ne upo- UGODNE TURISTIČNE ZVEZE NA JADRANU Reka, 1. apr. (Tanjug.) Ladje Jadranske linijske plovid-be z Reke so začele danes pluti po sezonskem voznem redu, ki je vsklajen z vse večjim prilivom turistov v jadranska letovišča. Ladja »Mostar« je danes izplula iz Trsta proti Ulcinju in odprla s tem progo, ki je namenjena predvsem tujim turistom, ki prihajajo preko Trsta in žele obiskati letovišča na otokih severnega Jadrana, srednjo in južno Dalmacijo in črnogorsko Primorje. Do začetka glavne sezone bodo ladje plule na tej liniji enkrat tedensko, v glavni sezoni pa dvakrat na teden. Otok Rab je dobil z današnjim dnem vsakodnevne zveze z Reko. Kmalu bodo odprli še prvo od treh hitrih prog, ki jih bodo vzdrževale naše ladje med Benetkami in južnim Jadranom. S 15. aprilom bo pričela tudi ladja s podvodnimi krili »Vihor« vzdrževati dvakrat na dan zvezo med Reko in Malim Lošinjem, medtem ko bo v glavni sezoni ta ladja plula enkrat na dan tudi na relaciji Reka—Rab. »Vihor« je zdaj v popravilu, in sicer v ladjedelnici v Messini. Novi vozni red Jadrolinije predvideva, da bodo 28. aprila odprli tudi progo med Reko in Ulcinjem. Potovanje od Reke do Dubrovnika bo trajalo 19 ur, od Dubrovnika da Ulcinja pa 7 ur. Mii-De fiaiffle Rim, 1. aprila. (Tanjug.) Uradno sporočilo o bližnjem sestanku francoskega predsednika de Gaulla in premiera Fanfanija je potrdilo novice, ki so že več dni krožile v italijanski prestolnici, da želi de Gaulle po zaključku francosko-alžirske vojne z italijanskimi državniki pro- Podzemna atomska eksplozija v Nevadi VVashinglon, 1. aprila — (AFP). Ameriška komisija za atomsko energijo je objavila, da so na eksperimentalnem področju v Nevadi izvršili podzemno jedrsko eksplozijo manjše jakosti. DEMONSTRACIJE V KANADI — MONTREAL. Več kot tisoč Kanadčanov je demonstriralo pred poslopjem ameriškega konzulata v Montrealu, ker nameravajo ZDA obnoviti jedrske poskuse. SPOROČILO ITALIJANSKE VLADE — RIM. Italijanski kabinet je potrdil »pravilnost italijanske politike zastran sistematičnega izvajanja odredb rimskega sporazuma in doslednega razvoja ekonomske integracije«. V uradnem sporočilu izraža italijanska vlada upanje, da se bo Velika Britanija lahko udeležila razgovorov o politični uniji Zahodne Evrope, ko se bo pridružila Skupnemu trgu. SOVJETSKO-KUBANSKA POGAJANJA — MOSKVA. V Moskvi so se začela sovjetsko-kubanska pogajanja o povečanju blagovne menjave med obema drž & v ama ULBRICHT NA ODMORU — BERLIN. Predsednik državnega sveta DR Nemčije Walter Ulbricht je odpotoval na odmor v CSSR. CRNE KOZE V GDANSKU — VARŠAVA. Sanitetne oblasti so v Gdansku izolirale v bolnišnici 11 članov posadke indijske ladje »Indian Resolve«, ker so ugotovili, da je eden izmed mornarjev zbolel za črnimi kozami. KURDSKI UPORNIKI ZATRTI — BAGDAD. Iraški premier Kasem je izjavil, da so na severnih mejah države premagali zadnje ostanke upornikov iz plemena Kurdov. Po Kasemovih besedah je upor tega plemena navdihnil CENTO pakt. TORNADO NA FLORIDI — MILTON. Včeraj se je razbesnel nad mestom Miltonom, v severozahodni Floridi močan tornado. Po dosedanjih podatkih je umrlo 15 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih. JAPONSKI PRORAČUN — TOKIO. Sinoči je japonski parlament odobril nacionalni proračun 2,426.800 milijonov jenov za prihodnje proračunsko leto. V primeri s fiskalnim letom 1961 se je ta proračun povečal za 24,2%. učiti nekatere mednarodne probleme. De Gaulle in Fan-fani se bosta skupaj s svojima zunanjima ministroma sestala 4. aprila v Torinu. Po sporočilu italijanske vlade bosta oba državnika opravila »običajno izmenjavo gledišč o mednarodnem položaju«. Posebej bosta proučila »probleme, ki jih postavlja na dnevni red razvoj evropske izgradnje«. Tukaj poudarjajo, da je dnevni red razgovorov zelo obsežen in bo verjetno vseboval vse probleme o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Zastran evropskih vprašanj poudarjajo v Rimu, da bodo razpravljali o problemih v zvezi s prehodom v drugo obdobje Skupnega trga, o j n; pristopu Velike Britanije k / pr tej zahodnoevropski organizaciji in o problemu politične integracije, o čemer je pred kratkim razpravljala v Luksemburgu šestorica zunanjih ministrov male Evrope. Kitajski narodni kongres zaseda že šesti dan Peking, i. aprila. (Tanjug). Kitajsk; narodni kongres zaseda že šest dni, vendar tuja in domača javnost sploh nista obveščeni o njegovem delu. Po kratkem uradnem sporočilu, da se je kongres začel, niso objavili nobene vesti, o čem razpravlja. Prav tako znano, kdaj bo kongres predvidoma končal delo. števajo kapacitete dvoran. Zaradi takih razmer pa je vsaka kultura pri plesu cesto nemogoča. Na posvetovanju so predlagali ustanovitev nove plesne šole z mladim učiteljskim kadrom, ker Centralna plesna šola ne zadošča, niti ne ustreza sedanjim potrebam. Okrajni komite LMS namerava končno tudi organizirati mladinske plese, ki naj bi jih vodila novoustanovljena plesna šola. Te mladinske plese — v Kranju in Celju jih že imajo — bi popestrili z raznimi družbenimi igrami in zabavnim programom. Odlikovane brigade v Makedoniji Skopje, 1. apr. (Tanjug.) -Ob proslavi 20-letnice mladinskih delovnih brigad je predsednik Centralnega komiteja Ljudske mladine Makedonije Ljupčo Stavrev predal danes komandantom štirih skopskih delovnih brigad odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Odlikovane so: študentska mladinska delovna brigada »Kuzman Josefovski-Pitu« in srednješolske brigade »Blagoja Davkov«, »Cvetan Dimov« in »Cede Filipovski«. v naši državi kot gost Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, je obiskala danes Novi Sad. Predstavniki mladinskih organizacij Italije so obiskali Pokrajinski komite Ljudske mladine, kjer so se seznanili z nekaterimi izkušnjami vojvodinske mladine, posebno pa z delom mladine na vasi. člani delegacije: generalni sekretar italijanske socialistične mladine Vincenzo Bal-samo, član direkcije iste organizacije Giulio Scarone in član centralnega komiteja italijanske socialistične mladine Ugo Ristori so govorili popoldne na katedri mladinske politične šole o mladinskem gibanju v Italiji. ■ nam m msmMm aSi Deževno nedeljsko vreme ni premotilo številnih Ljubljančanov, da ne bi obiskali sejma avtomobilov in motorjev na trgu pred gostilno »Pod lipco«. Ker se bliža sezona spomladanskih »vveekendov«, je zanimanje za prevozna sredstva veliko: na tem sejmu pa ialiko izbiraš med »Fiatom 600«, Mercedesom iz leta 1950 ali 1961, Tomosovim »Spačkom«, skratka izbira je velika. Prodajalci avtomobilov ali motorjev morajo plačati takso 100 dinarjev za motorje in 200 dinarjev za atomobile. G0ULART0VA POSLANICA KONGRESU Konstante brazilske politike Pomanjkljivosti OZN so v tem, da so se glavne sile razdelile na bloke - Brazilska zunanja politika je predvsem neodvisna RIO DE JANEIRO, 1. aprila (Tanjug). V svojem letnem poročilu kongresu je brazilski predsednik Joao Goulart izjavil, da so glavna in stalna načela zunanje politike njegove države boj za mir in utrditev neodvisnosti. Ko je dejal, da so nacionalni razvoj Brazilije in notranje reforme »povezane z mednarodnim položajem«, je Goulart podčrtal zainteresiranost Brazilije, da bi mednarodna finančna SKOPJE, 31. marca. — V zadnjih letih se je v Makedoniji zelo povečala zmogljivost industrije konzerv. Po vojni so zgradili 12 novih tovarn in prehranskih kombinatov omenjene industrije, kakor tudi 6 velikih hladilnic s skupno zmogljivostjo 20.000 ton. Pred vojno je bila v Makedoniji samo ena tovarna te vrste z zmogljivostjo 500 ton. NOVI SAD, 1. aprila. Najnovejši popis v kmetijstvu v Vojvodini je pokazal, da se na tem območju ukvarja s kmetijstvom samo nekaj več kot polovica vsega prebivalstva. Neposredno po vojni pa je bilo poljedelstvo edini izvor dohodkov za dve tretjini prebivalcev Vojvodine. Kljub temu pa se je na poldrugem milijonu hektarov obdelovalne površine, kolikor jih ima Vojvodina, povečal pridelek za dobrih 100.000 vagonov kmetijskih pri-delkov. BEOGRAD, 1. aprila (Tanjug). Povprečni dohodki štiričlanske delavske družine v Srbiji so znašali lani približno 32.000 din, kar je za 4300 din več kot v preteklem letu. Dohodki uslužbenskih družin so znašali približno 41.000 din ali kakih 6000 din več od povprečnih mesečnih prejemkov v letu 1962. Te podatke je zbral Republiški zavod za statistiko ljudske republike Srbije, na osnovi ankete, ki jo je organiziral v Beogradu, Nišu, Leskovcu, Novem Sadu, Subotici, Zrenjaninu, Prištini in Kosovski Mitroviči. Anketirali so družine, v katerih živijo mož, žena in dvoje otrok izpod 18 let starosti in katerih stalni dohodek tvorijo osebni dohodki enega zaposlenega člana skupaj z otroškimi dodatki. N sredstva bila na voljo nerazvitim državam. Ko je namignil na med-ameriške sporazume je Goulart dejal, da Brazilija zvesto spoštuje prevzete obveznosti, da pa glede mednarodnih sporov zastopa linijo neodvisnosti in pravice. Brazilski predsednik je podčrtal, da so »konstante« brazilske zunanje politike obramba miru, prepoved vojne, mirno urejanje sporov s pogajanji in arbitražo, spoštovanje človeških pravic, pravna enakost držav, dobri sosedstveni odnosi, nevmešavanje v suverene zadeve nacij in samoodločba narodov. Ko je omenil kubanski problem in brazilsko prizadevanje za načelo nevme-šavanja. je dejal Goulart, da Brazilija ne more odstopiti od posameznih osnovnih načel medameriške skupnosti in »nedotakljivosti pravnih norm«. Dodal je, da celo v primerih ekstremnih navzkrižij ne sme Brazilija vnaprej izključiti možnosti konstruktivnih ukrepov, ki bi zagotovili oziroma obnovili enotnost ameriških narodov. Ko je povedal, da so kolonializmu dnevi šteti, je izjavil, da Brazilija z največjo pozornostjo spremlja boj afriških in azijskih narodov za svojo samostojnost. V svoji poslanici je izrazil posebno podporo OZN. Dejal je, da izvirajo pomanjkljivosti OZN v precejšnji meri iz tega, »ker so se sile. katerim je ustanovna listina OZN zaupala glavno odgovornost pri vzdrževanju miru, razdelile na dva nasprotna bloka«. Ravno zaradi takšnega porekla slabosti OZN je treba po njegovem mnenju podpreti to organizacijo kot »organ, ki je nujno potreben za ohranitev miru in ekonomski ter socialni razvoj narodov«. Zunanjepolitični del svo- je poslanice kongresu je predsednik Goulart zaključil z naslednjimi besedami: »To, kar želi brazilska vlada svojemu narodu, želi tudi vsem drugim. Z eno besedo: neodvisnost! Naša zunanja politika je predvsem neodvisna. Imamo mednarodne obveznosti, ki smo si jih svobodno naložili. Zvesto jih bomo spolnjevali, ne da bi se pri tem izneverili našim suverenim pravicam svobodno ukrepati.« Kongres naj ukrepa proti skrajni desnici VVashington, 1. apr. (Reuter). Republikanski senator Kcating je zahteval danes od Kongresa, naj začne s preiskavo o dejavnosti vseh skrajnih desničarskih organizacij na ozemlju ZDA. V govoru, ki ga je prenašalo newyorško radijsko in televizijsko omrežje, je Kea-ting dejal, da je Kongres preiskoval dejavnost Komunistične partije ZDA in spre j e] zakone o boju proti njeni dejavnosti, da pa ni ničesar ukrenil proti skrajnim desničarskim organizacijam, kot so na primer Združenje John Birch in organizacija Minutemani. Keating je zahteval, naj Kongres preišče tudi dejavnost ameriške nacistične stranke. EKVADOR: REFERENDUMA NE BC? Guayaquil, 1.. aprila. AP je zvedela iz dobro obveščenih krogov, da je ekvadorska vlada opustila sklep, da bi izvedla nacionalni referendum, na katerem bi volivci odločili, ali mora Ekvador pretrgati diplomatske odnose s Kubo ali ne. Vzrokov za spremembo prejšnjega sklepa niso sporočili. Po včerajšnjih poročilih je vlada podala ostavko. Toda po sporočilu predsed- nika Arosemena, da bodo v državi izvedli referendum, je večina ministrov izjavila, da bodo obdržali svoje položaje. Vojaški krogi so zahtevali od ekvadorskega predsednika, naj pretrga diplomatske odnose s Kubo in CSSR. Skupina oficirjev Iz vojašnice v Cuenci je zahtevala od Arosemene. naj poda ostavko, če noče zadostiti zahtevam vojaških krogov. RAZPRAVA 0 USTANOVITVI SKUPNEGA AFRIŠKEGA TRGA ■ , x' i Želimo se opravičiti tistim, ki so si včeraj zaželeli, da bi z Mikom Toddom šli v 80 dneh okoli sveta, a so dopotovali samo do gneče pred blagajnami kina Vič. Naše opravičilo pa velja tudi tistim, ki so morda le verjeli, da je oddal belgijski konzul kar 27 strelov na Combeja ali da sta se tajno sestala Cangkajšek in Cu En Laj ter seveda onim, ki so zaskrbljeno opazovali sicer trdne a na sliki podirajoče se stolpnice. Vest, da je Fischer vrgel šahovsko rokavico Botviniku je, razumljivo, tudi bila potegavščina, enako kot tista o gripi, ki da razsaja v vrstah igralcev Trešnjevke. , Se nekaj podobnih cvetk bi sl lahko naprtili, a kaj bi naštevali. Včerajšnji datum govori sam zase, objavljenih prvoaprilskih potegavščin nam zaradi tega prav gotovo ne bo nihče zameril. Izsiljeval je prednost LJUBLJANA, 1. aprila. Predvčerajšnjim popoldne jte voznik Pavel Kocjančič vozil avtobus po Kidričevi ulici iz smeri Titove ceste. V križišču z Zupančičevo ulico je izsiljeval prednost pred vojaškim avtomobilom, ki ga j« pripeljal voznik Ojuro Rugalec od Opere navzdol po Zupančičevi ulici. Prišlo je do močnega trčenja. Trije vojaki so laže poškodovani, materialna škoda na obeh vo-zailih pa anaša okoli 600.600 din. Deklica skočila avto Kairo, 1. aprila (AFP). Ekonomski odbor šestih afriških držav, ki so podpisale afriško ustanovno listino v Casablanci, je nadaljeval delo z obravnavanjem predloga o ustanovitvi skupnega afriškega trga, sporazuma o p>omorskem prometu in organizaciji afriškega civilnega letalstva. Komisija ekonomskega odbora je dosegla sporazum o ustanovitvi specializirane agencije, imenovane »afriška organizacija za civilno letalstvo«. Njena najvažnejša naloga bo, poskrbeti za razvoj medafriškega le- talskega prometa in proučevati vse probleme s tem v zvezi. Organizacija bo imela posvetovalni značaj in bo vse svoje sklepe in priporočila predlagala v odobritev vladam šestih držav — Alžirije, Gane, Gvineje, Malija, Maroka in ZAR. Kar zadeva skupni afriški trg, je odbor na zaprtih sejah sklenil, da bo posebni pododbor, ki se je že ukvarjal s tem vprašanjem, proučil najnovejša priporočila voditeljev gospodarskih delegacij v zvezi z ustanovitvijo afriške plačilne unije in banke za afriški razvoj. IZ VČERAJŠNJE DRUGE IZDAJE ANiWEftPSK: : OLIMPIJA 87:83 (44:41) pred LJUBLJANA, 1. aprila. Predvčerajšnjim popoldne je vozila po cesti I. reda voznica, osebnega ajvtomobila Zdenka Lovec. Nenadoma je pred njo prečkala cesto deklica Janca Rupnik. Voznica Jo je zbila, tako da Je otrok dobil hude telesne poškodbe in pretres možganov. ANTWERPEN, 31. marca. (Po telefonu.) V prvi četrtfinalni tekmi za košarkarski pokal Evrope sta se danes pomerili dva-najstorici belgijskega prvaka Antwerpse in ljubljanske Olimpije. Zmagali so domačini s 87:83. Pred okrog 2000 gledalci sta sodila Švicar Pfeuti in Nizozemec Visser. Ljubljanski košarkarji so imeli na tej tekmi nalogo, onemogočiti Belgijce v njihovih bliskovitih protinapadih, da bi tako kljub porazu izsilili čira manjšo razliko v koših. To je Ljubljančanom povsem uspelo, saj so izgubili srečanje samo s štirimi točkami razlike, in tako lahko mirno pričakujejo povratno srečanje v Ljubljani. Kako razburljiva je bila tek-v Antwerpnu, kaže med drugim tudi podatek, da je bil reaultat kar dvanajstkrat izenačen. končani tekmi je prišlo do neljubega Incidenta, ko so nestrpni gledalci vdrli na igrišče, in se fizično lotili nckate-gostov in obeh sodnikov. Organizatorji so takoj posredovali in incident zatrli. Najboljši igralec na terenu je bil Da-nev, ki je sam priboril 42 točk za Olimpijo. — ic Z dotokom hladnega zra nad Zahodno In Srednjo Evi po se je zgradil severno od A greben visokega zračnega p tiska, ki pa je že pričel slab pod vplivom novih front a lr motenj, ki so že dosegle : renejski polotok lin južno Fra cijo. Najpoved za ponedeljek: p noči pretežno jasno, čez d spremenljivo do zmerno obla no. Naj nižje nočne tem p etra ti ure okrog o, v* Primorju dnevne do 12. v Primorju < 16 stopinj eClzija. Nadaljevanje e /. strani Ženevska konferenca atomsko orožje v rokah velesil, vendar je vseeno bolje, da velesile nadzirajo jedrsko orožje. Premier Er-lander meni, da bi bilo nad* zorstvo oteženo, če bi tudi druge države proizvajale to orožje. Ka>- zadeva nedavni predlog Švedske, da bi majhne države ustanovile brezatomski klub, je Erlan-der dejal, da ta predlog podpirajo številne majhne države, in dodal, da morajo sedaj velesile ukrepati dalje. Rothesa.v, 1. apr. (Reuter). Predsednik britanskih laburistov Harold V/ilson'je izjavil, da morata Nemčija in celotna afriška celina postati brezatomsika cona. Ko je govoril na letni konferenci škotske laburistične stranke, je Wilson dejal, da laburisti energično nasprotujejo pošiljkam jedrskega orožja tako Zahodni kot Vzhodni Nemčiji. Po njegovem mnenju bi bila lahko, ne glede na očitne prednosti takšnega predloga, ustvaritev brezatomske cone v Nemčiji dragocen prispevek k ureditvi nemškega problema. mm Kritična ocena in skladi. V kolektivu se posamezniki s tipično obrtniško miselnostjo ne morejo sprijazniti z novimi sodobnimi prijemi, ki jih uvajajo inženirji in tehniki, čeprav je jasno, da je ta način dela pravilen, ker omogoča prehod s tipične obrtniške na moderno serijsko proizvodnjo. V razpravi je sodeloval tudi član okrajnega komiteja ZKJ Maribor Milan Filipčič in med drugim poudaril, da morajo biti delavci v ekonomskih enotah poučeni o formiranju cen posameznim izdelkom ter o načinu ustvarjanja in razdeljevanja osebnega dohodka. Prav tako j* dejal, da se morajo člani ZK upreti vsem tistim silam, ki bi hotele preprečevati čim hitrejšo preusmeritev proizvodnje in prehod s konservativne obrtniške v moderno serijsko proizvodnjo M. K. mm m »Politično premfrfe« argentinskih generalov strmoglavljenje predsednika Frondizija povzročilo nezadovoljstvo tudi v tujini. Venezuela je že pretrgala diplomatske odnose z Argentino, pozvala pa je k temu tudi druge latinskoameriške države in ZDA. Sklep mehiške vlade, da pokliče svojega veleposlanika v Buenos Airesu na posvetovanje, razlagajo z mehiško namero, da bi v tem trenutku ne priznala nove argentinske vlade. Zahodne agencije iz Rima in Madrida poročajo, da sta argentinska veleposlanika v Italiji in Španiji podala ostavko, ker se ne strinjata s spremembami v državi. mmmm Položaj a ■ w • e • • v Alzinp terorist ubit. šest pa so jih ujeli. Nekaj francoskih vojakov je bilo laže ranjenih. Iz dobro poučenih krogov v Oranu se je zvedelo, da je poveljnik oranske garnizije zahteval od francoskega visokega komisarja Fou-cheta eno divizijo kot okrepitev, ki naj zagotovi mir v prihodnjih dneh. Agencija poroča, da so današnji dogodki potrdili napovedano strategijo ul-traške vojaške tajne organizacije, da bo začela z gverilskim načinom vojskovanja. Skupina oasovskih komandosov je razorožila sto francoskih vojakov v treh ločenih vojaških postojankah o okolici Orleansvilla, v centralnem delu države. Po poročilih so vojaki brez boja izročili svoje orožje oasovcem. toda »odklonili, da bi se jim pridružili.« Policijske oblasti v mestu Alžiru so sporočile danes, da so se z vojaškimi oblastmi sporazumele o obnovitvi potniškega letalskega prometa med Alžirijo in Francijo. Promet bodo obnovili v ponedeljek. Sporočili so, da so redni promet pretrgali pred kratkim zaradi pritiska ultraške organizacije na uslužbence letalskih družb. Vinogradov odpotoval iz Pariza Pariz, 1. aprila. (Reuter) Dosedanji sovjetski veleposlanik v Franciji Sergej Vinogradov je včeraj odpotoval z vlakom iz Pariza v Moskvo. Sovjetska zveza je v začetku tega meseca de iure pripoznala začasno alžirsko vlado. Francija je protestirala proti temu in odpoklicala svojega veleposlanika v Moskvi Mauricea Dejeana. Delegacija ZB odpotovala v Burmo Džakarta, 1. apr. (Tanjug.) Zveza borcev Jugoslavije in Liga vojnih veteranov Indonezije povsem podpirata rezultate konference šefov držav in vlad izvenblokovskih dežel in poudarjata potrebo po večjem sodelovanju obeh bojevniških organizacij s Svetovno organizacijo bivših borcev. To je vsebina skupnega sporočila, ki so ga po zaključku razgovorov med delegacijo Zveze borcev Jugoslavije in izvršnim odborom Lige vojnih veteranov objavili v Džakarti. Skupno sporočilo pravi, da sta med razgovori, ki so potekali v prijateljskem vzdušju, obe delegaciji sklenili še naprej razširjati medsebojno sodelovanje, zlasti na področju zaščite in pomoči vojnim veteranom obeh držav. Sinoči je jugoslovanski veleposlanik v Džakarti Aleš Bebler priredil sprejem na čast jugoslovanske delegacije. Po enotedenskem prijateljskem obisku v Indoneziji bo delegacija, ki jo vodi Predrag Ajtič, jutri odpotovala iz Indonezije v Burmo. Dogodki v polnem razmahu Manifestacije za ponovno združitev z ZAR - Razburjenost desničarskih krogov BEJRUT, 1. aprila (Tanjug). Bejrutski politični in diplomatski krogi še naprej z največjo pozornostjo spremljajo dogodke v Siriji. Prevladuje splošen vtis, da so dogodki v Siriji v polnem razmahu in da so mogoče nove spremembe pri iskanju trajnejših in globljih rešitev. časopisa »Anuar« in »Ori-jan« ter še številni drugi časopisi poročajo danes na prvih straneh o nadaljnjih nemirih v Siriji in o manifestacijah za ponovno združitev z ZAR. Po poročilih teh časopisov so manifestanti v mestu Homsi nosili v sprevodu zastavo ZAE in slike predsednika Naserja. Ko so manifestantje izobesili zastavo na občinskem poslopju, je prišlo do spopada, v katerem je bilo nekaj človeških žrtev. časopis »Masa« piše, da je položaj v državi še naprej zmeden, da pa je optimizem kljub temu upravičen. Časopis dodaja, da zadnja akcija vojske ni nadaljevanje dogodkov 28. septembra lani, marveč protiudar, ki je likvidiral reakcionarne elemente. Sedaj smo lahko gotovi, pripominja časopis, da bo Sirija postala svobodna arabska država in da se bo uvrstila v vrste napredka in socializma. Glasilo Džumblatove Socialistične stranke »Anba« piše, da se kolo zgodovine ne more zavrteti nazaj in da morajo ohraniti pridobitve unije. Desničarsko časopisje kaže še naprej presenečenje in razburjenost spričo zadnjih dogodkov v Siriji. Priobčuje le uradna sporočila iz Sirije, da je vojska v Damasku in drugih mestih aretirala okrog 80 politikov in funkcionarjev Davalibijeve vlade, med njimi tudi več kot 20 poslancev. Kairo, 1. aprila (MEN). Vsako zunanjo agresijo proti Siriji bo smatrala ZAR za napad na celotni arabski narod in bo uporabila ves svoj razpoložljivi potencial, da zaščiti sirijski narod pred vsako zunanjo nevarnostjo. Kot poroča agencija MEN, je to stališče vlade ZAR sporočil danes državni minister Abdel Kader Hatem. ZAR, nadaljuje sporočilo, se ne vmešava v notranji položaj v Siriji, v skladu s stališčem, ki ga je predsednik gamal Abdel Naser iz- razil v svojem sporočilu lanskega oktobra. Toda v nobenem primeru ZAR ne bo čakala prekrižanih rok, če bo svobodi sirskega naroda oziroma varnosti te države grozila kakšna zunanja nevarnost, je rečeno v sporočilu. Sporočilo še dodaja, da je to stališče ZAR stališče do vseh arabskih narodov, ki bi jim grozila zunanja nevarnost. Pregled študentskih delovnih brigad v Beogradu Beograd, 1. apr. (Tanjug. -Danes se je udeležilo 22 študentskih delovnih brigad pregleda, ki ga je organiziral univerzitetni odbor Zveze študentov ob 1. aprilu — dnevu mladinskih delavnih akcij in v čast 20-letnici mladinskih delovnih akcij v naši državi. Delovne brigade so se zbrale pred prirodoslovno-matematično fakulteto, kjer je bila svečana akademija. Leta 1946 so se pričela 1. aprila dela na progi Brčko— Banoviči in od takrat slavimo v naši državi ta dan kot dan mladinskih delovnih akcij. Jugoslovanska mladina je v zadnjih 16 letih dala za izgradnjo svoje dežele 35 milijonov prostovoljnih delovnih ur. Zbranim študentom je govoril na akademiji Petar Sobilj, komandant prve mladinske delovne brigade, ki je bila ustanovljena koncem julija 1942 v Sanički dolini pod Kozaro. Delegacija italijanske mladine v Novem Sadu Novi Sad, 1. apr. (Tanjug.) Delegacija federacije socialistične mladine Italije, ki se mudi na večdnevnem obisku Posvetovanje o problemih plesa Ljubljana, 1. apr. — Na pobudo Okrajnega komiteja LMS je bilo predvčerajšnjim posvetovanje o problematiki mladinskih plesov v Ljubljani. Po mnenju udeležencev bi bilo potrebno odpraviti že kar neizbežno pijančevanje in pretepanje. Zato je nujno, da se prepove vsako točenje alkoholnih pijač na plesih, ki jih organizirajo gostinska podjetja. Prepoved bi tako zajela zlasti Festivalno dvorano, Narodni dom, Tabor itd. Drug problem, ki so ga naglasili, je prenapolnjenost plesnih dvoran v centru mesta. Krivi za to so prireditelji, ki zaradi komercialnih koristi ne upo- UGODNE TURISTIČNE ZVEZE NA JADRANU Reka, 1. apr. (Tanjug.) Ladje Jadranske linijske plovid-be z Reke so začele danes pluti po sezonskem voznem redu, ki je vsklajen z vse večjim prilivom turistov v jadranska letovišča. Ladi a »Mostar« je danes izplula iz Trsta proti Ulcinju in odprla s tem progo, ki je namenjena predvsem tujim turistom, ki prihajajo preko Trsta in žele obiskati letovišča na otokih severnega Jadrana, srednjo in južno Dalmacijo in črnogorsko Primorje. Do začetka glavne sezone bodo ladje plule na tej liniji enkrat tedensko, v glavni sezoni pa dvakrat na teden. Otok Rab je dobil z današnjim dnem vsakodnevne zveze z Reko. Kmalu bodo odprli še prvo od treh hitrih prog, ki jih bodo vzdrževale naše ladje med Benetkami in južnim Jadranom. S 15. aprilom bo pričela tudi ladja s podvodnimi krili »Vihor« vzdrževati dvakrat na dan zvezo med Reko in Malim Lošinjem, medtem ko bo v glavni sezoni ta ladja plula enkrat na dan tudi na relaciji Reka—Rab. »Vihor« je zdaj v popravilu, in sicer v ladjedelnici v Messini. Novi vozni red Jadrolinije predvideva, da bodo 28. aprila odprli tudi progo med Reko in Ulcinjem. Potovanje od Reke do Dubrovnika bo trajalo 19 ur, od Dubrovnika da Ulcinja pa 7 ur. Pred sestankom Fantini-De Ganile raznega orožja, plastičnih min in detonatorjev. Prav tako so zaplenili tudi dva tovorna avtomobila letakov teroristične organizacije OAS kot tudi tiskarske stroje. Kot poroča AFP, je neka skupina pripadnikov tajne vojaške organizacije preteklo noč napadla neko helikoptersko letališče v vojaškem oporišču Sidi Bel Abes. Pri napadu je bil en Rim, 1. aprila. (Tanjug.) Uradno sporočilo o bližnjem sestanku francoskega predsednika de Gaulla in premiera Fanfanija je potrdilo novice, ki so že več dni krožile v italijanski prestolnici, da želi de Gaulle po zaključku francosko-alžirske vojne z italijanskimi državniki pro- Podzemna atomska eksplozija v Nevadi Washington, 1. aprila — (AFP). Ameriška komisija za atomsko energijo je objavila, da so na eksperimentalnem področju v Nevadi izvršili podzemno jedrsko eksplozijo manjše jakosti. DEMONSTRACIJE V KANADI — MONTREAL. Več kot tisoč Kanadčanov je demonstriralo pred poslopjem ameriškega konzulata v Montrealu, ker nameravajo ZDA obnoviti jedrske poskuse. SPOROČILO ITALIJANSKE VLADE — RIM. Italijanski kabinet je potrdil »pravilnost italijanske politike zastran sistematičnega izvajanja odredb rimskega sporazuma in doslednega razvoja ekonomske integracije«. V uradnem sporočilu izraža italijanska vlada upanje, da se bo Velika Britanija lahko udeležila razgovorov o politični uniji Zahodne Evrope, ko se bo pridružila Skupnemu trgu. SOVJETSKO-KUBANSKA POGAJANJA — MOSKVA. V Moskvi so se začela sovjetsko-kubanska pogajanja o povečanju blagovne menjave med obema ULBRICHT NA ODMORU — BERLIN. Predsednik državnega sveta DR Nemčije Walter Ulbricht- je odpotoval na odmor v CSSR. CRNE KOZE V GDANSKU — VARŠAVA. Sanitetne oblasti so v Gdansku izolirale v bolnišnici 11 članov posadke indijske ladje »Indian Resolve«, ker sp ugotovili, da je eden izmed mornarjev zbolel za črnimi kozami. KURDSKI UPORNIKI ZATRTI — BAGDAD. Iraški premier Kasem je izjavil, da so na severnih mejah države premagali zadnje ostanke upornikov iz plemena Kurdov. Po Kasemovih besedah je upor tega plemena navdihnil CENTO pakt. TORNADO NA FLORIDI — MILTON. Včeraj se je razbesnel nad mestom Miltonom, v severozahodni Floridi močan tornado. Po dosedanjih podatkih je umrlo 15 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih. JAPONSKI PRORAČUN — TOKIO. Sinoči je japonski parlament odobril nacionalni proračun 2,426.800 milijonov jenov za prihodnje proračunsko leto. V primeri s fiskalnim letom 1961 se je ta proračun povečal za 24,2%. učiti nekatere mednarodne probleme. De Gaulle in Fan-fani se bosta skupaj s svojima zunanjima ministroma sestala 4. aprila v Torinu. Po sporočilu italijanske vlade bosta oba državnika opravila »običajno izmenjavo gledišč o mednarodnem položaju«. Posebej bosta proučila »probleme, ki jih postavlja na dnevni red razvoj evropske izgradnje«. Tukaj poudarjajo, da je dnevni red razgovorov zelo obsežen in bo verjetno vseboval vse probleme o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Zastran evropskih vprašanj poudarjajo v Rimu, da bodo razpravljali o problemih v zvezi s prehodom v drugo obdobje Skupnega trga, o i pristopu Velike Britanije k j tej zahodnoevropski organizaciji in o problemu politične integracije, o čemer je pred kratkim razpravljala v Luksemburgu šestorica zunanjih ministrov male Evrope. Kitajski narodni kongres zaseda že šesti dan Peking, 1. aprila. (Tanjug). Kitajsk; narodni kongres zaseda že šest dni, vendar tuja in domača javnost sploh nista obveščeni o njegovem delu. Po kratkem uradnem sporočilu, da se je kongres začel, niso objavili nobene vesti, o čem razpravlja. Prav tako ni znano, kdaj bo kongres predvidoma končal delo. števajo kapacitete dvoran. Zaradi takih razmer pa je vsaka kultura pri plesu cesto nemogoča. Na posvetovanju so predlagali ustanovitev nove plesne šole z mladim učiteljskim kadrom, ker Centralna plesna šola ne zadošča, niti ne ustreza sedanjim potrebam. Okrajni komite LMS namerava končno tudi organizirati mladinske plese, ki naj bi jih vodila novoustanovljena plesna šola. Te mladinske plese — v Kranju in Celju jih že imajo — bi popestrili z raznimi družbenimi igrami in zabavnim programom. Odlikovane brigade v Makedoniji Skopje, 1. apr. (Tanjug.) -Ob proslavi 20-letnice mladinskih delovnih brigad je predsednik Centralnega komiteja Ljudske mladine Makedonije Ljupčo Stavrev predal danes komandantom štirih skopskih delovnih brigad odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Odlikovane so: študentska mladinska delovna brigada »Kuzman Josefovski-Pitu« in srednješolske brigade »Blagoja Davkov«, »Cvetan Dimov« in »Cede Filipovski«. v naši državi kot gost Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, je obiskala danes Novi Sad. Predstavniki mladinskih organizacij Italije so obiskali Pokrajinski komite Ljudske mladine, kjer so se seznanili z nekaterimi izkušnjami vojvodinske mladine, posebne pa z delom mladine na vasi. Člani delegacije: generalni sekretar italijanske socialistične mladine Vincenzo Bal-samo, član direkcije iste organizacije Giulio Scarone in član centralnega komiteja italijanske socialistične mladine Ugo Ristori so govorili popoldne na katedri mladinske politične šole o mladinskem gibanju v Italiji. Deževno nedeljsko vreme ni premotilo številnih Ljubljančanov, da ne hi obiskali sejma avtomobilov in motorjev na trgu pred gostilno »Pod lipco«. Ker se bliža sezona spomladanskih »weekendov«, je zanimanje za prevozna sredstva veliko: na tem sejmu pa lahko izbiraš med »Fiatom 600«, Mercedesom iz leta 1950 ali 1961, Tomosovim »Spačkom«, skratka izbira je velika. Prodajalci avtomobilov ali motorjev morajo plačati takso 100 dinarjev za motorje in 200 dinarjev za atomobile. G0ULART0VA POSLANICA KONGRESU Konstante brazilske politike Pomanjkljivosti OZN so v tem, da so se glavne sile razdelile na bloke — Brazilska zunanja politika je predvsem neodvisna RIO DE JANEIRO, 1. aprila (Tanjug). V svojem letnem poročilu kongresu je brazilski predsednik Joao Goulart izjavil, da so glavna in stalna načela zunanje politike njegove države boj za mir in utrditev neodvisnosti. Ko je dejal, da so nacionalni razvoj Brazilije in notranje reforme »povezane z mednarodnim položajem«, je Goulart podčrtal zainteresiranost Brazilije, da bi mednarodna finančna SKOPJE, 31. marca. — V zadnjih letih se je v Makedoniji zelo povečala zmogljivost industrije konzerv. Po vojni so zgradili 12 novih 'tovarn in prehranskih kombinatov omenjene industrije, kakor tudi 6 velikih hladilnic s skupno zmogljivostjo 20.000 ton. Pred vojno je bila v Makedoniji samo ena tovarna te vrste z zmogljivostjo 500 ton. NOVI SAD, 1. aprila. Najnovejši popis v kmetijstvu v Vojvodini je pokazal, da se na tem območju ukvarja s kmetijstvom samo nekaj več kot polovica vsega prebivalstva. Neposredno po vojni pa je bilo poljedelstvo edini izvor dohodkov za dve tretjini prebivalcev Vojvodine. Kljub temu pa se je na poldrugem milijonu hektarov obdelovalne površine, kolikor jih ima Vojvodina, povečal pridelek za dobrih 100.000 vagonov kmetijskih pridelkov. BEOGRAD, 1. aprila (Tanjug). Povprečni dohodki štiričlanske delavske družine v Srbiji so znašali lani približno 32.000 din, kar je za 4300 din več kot v preteklem letu. Dohodki uslužbenskih družin so znašali približno 41.000 din ali kakih 6000 din več od povprečnih mesečnih prejemkov v letu 1962. Te podatke je zbral Republiški zavod za statistiko ljudske republike Srbije, na osnovi ankete, ki jo je organiziral v Beogradu, Nišu, Leskovcu, Novem Sadu, Subotici, Zrenjaninu, Prištini in Kosovski Mitroviči. Anketirali so družine, v katerih živijo mož, žena in dvoje otrok izpod 18 let starosti in katerih stalni dohodek tvorijo osebni dohodki enega zaposlenega člana skupaj z otroškimi dodatki. Želimo se opravičiti tistim, ki so si včeraj zaželeli, da bi z Mikom Toddom šli v 80 dneh okoli sveta, (a so dopotovali samo do gneče pred blagajnami kina Vič. Naše opravičilo pa velja tudi tistim, ki so morda le verjeli, da je oddal belgijski konzul kar 27 strelov na Combeja ali da sta se tajno sestala Cangkajšek in Cu En Laj ter seveda onim, ki so zaskrbljeno opazovali sicer trdne a na sliki podirajoče se stolpnice. Vest, da je Fischer vrgel šahovsko rokavico Botviniku je, razumljivo, tudi bila potegavščina, enako kot tista o gripi, ki da razsaja v vrstah igralcev Trešnjevke. Se nekaj podobnih cvetk bi si lahko naprtili, a kaj bi naštevali. Včerajšnji datum govori sam zase, objavljenih prvoaprilskih potegavščin nam zaradi tega prav gotovo ne bo nihče zameril. sredstva bila na voljo nerazvitim državam. Ko je namignil na med-ameriške sporazume je Goulart dejal, da Brazilija zvesto spoštuje prevzete obveznosti, da pa glede mednarodnih sporov zastopa linijo neodvisnosti in pravice. Brazilski predsednik je podčrtal, da so »konstante« brazilske zunanje politike obramba miru, prepoved vojne, mimo urejanje sporov s pogajanji in arbitražo, spoštovanje človeških pravic, pravna - enakost držav, dobri sosedstveni odnosi, nevmešavanje v suverene zadeve nacij In samoodločba narodov. Ko je omenil kubanski problem in brazilsko prizadevanje za načelo nevme-šavanja. je dejal Goulart, da Brazilija ne more odstopiti od posameznih osnovnih načel medameriške skupnosti in »nedotakljivosti pravnih norm«. Dodal je, da celo v primerih ekstremnih navzkrižij ne sme Brazilija vnaprej izključiti možnosti konstruktivnih ukrepov, ki bi zagotovili oziroma obnovili enotnost ameriških narodov. Ko je povedal, da so kolonializmu dnevi šteti, je izjavil, da Brazilija z največjo pozornostjo spremlja boj afriških in azijskih narodov za svojo samostojnost. V svoji poslanici je izrazil posebno podporo OZN. Dejal je, da Izvirajo pomanjkljivosti OZN v precejšnji meri iz tega, »ker so se sile, katerim je ustanovna listina OZN zaupala glavno odgovornost pri vzdrževanju miru, razdelile na dva nasprotna bloka«. Ravno zaradi takšnega porekla slabosti OZN je treba po njegovem mnenju podpreti to organizacijo kot »organ, ki je nujno potreben za ohranitev miru in ekonomski ter socialni razvoj narodov«. Zunanjepolitični del svo- Izsiljeval je prednost LJUBLJANA, 1. aprila. Predvčerajšnjim popoldne je votznik Pav el Kocjančič vozil avtobus po Kidričevi ulici iz smeri Titove ceste. V križišču z Zupančičevo ulico je izsiljeval prednost pred vojaškim avtomobilom, ki ga je pripeljal voznik Djiuro Rugalec od Opere navzdol po Zupančičevi ulici. Prišlo je do močnega trčenja. Trije vojaki so laže poškodovani, materialna škoda na obeh vozilih pa znaša okoli 600.000 din. Deklica skočila pred avto LJUBLJANA, 1. aprila. Predvčerajšnjim popoldne je vozila po cesti I. reda voznica osebnega avtomobila Zdenka Lovec. Nenadoma je pred njo prečka-la cesto deklica Janca Rupnik. Voznica jo je zbila, tako da Je otrok dobil hude telesne poškodbe in pretres možganov. je poslanice kongresu je predsednik Goulart zaključil z naslednjimi besedami: »To, kar želi brazilska vlada svojemu narodu, želi tudi vsem drugim. Z eno besedo: neodvisnost! Naša zunanja politika je predvsem neodvisna. Imamo mednarodne obveznosti, ki smo si jih svobodno naložili. Zvesto jih bomo spolnjevali, ne da bi se pri tem izneverili našim suverenim pravicam svobodno ukrepati.« Kongres naj ukrepa proti skrajni desnici Washington, 1. apr. (Reuter). Republikanski senator Keating je zahteval duries od Kongresa, naj začne s preiskavo o dejavnosti vseh skrajnih desničarskih orga-nizacij na ozemlju ZDA. V govoru, ki ga je prenašalo newyorško radijsko in televizijsko omrežje, je Keating dejal, da je Kongres preiskoval dejavnost Komunistične partije ZDA in spreje] zakone o boju proti njeni dejavnosti, da pa ni ničesar ukrenil proti skrajnim desničarskim organizacijam, kot so na primer Združenje John Bircli in organizacija Minutemani. Keating je zahteval, naj Kongres preišče tudi dejavnost ameriške nacistične stranke. EKVADOR: REFERENDUMA ME BO? Guayaquil, 1. aprila. AP je zvedela iz dobro obveščenih krogov, da je ekvadorska vlada opustila sklep, da bi izvedlla nacionalni referendum, na katerem bi volivci odločili, ali mora Ekvador pretrgati diplomatske odnose s Kubo ali ne. Vzrokov za spremembo prejšnjega sklepa niso sporočili. Po včerajšnjih poročilih je vlada podala ostavko. Toda po sporočilu predsednika Arosemena. da bodo v državi izvedli referendum, je večina ministrov izjavila, da bodo obdržali svoje položaje. Vojaški krogi so zahtevali od ekvadorskega predsednika, naj pretrga diplo- matske odnose s Kubo in CSSR. Skupina oficirjev Iz vojašnice v Cuemci je zahtevala od Arosemene, naj pod a ostavko, če noče zadostiti zahtevam vojaških krogov. Tompson odpoklican? \Vashington, 1. apr. Po neuradnih vesteh bo v kratkem odpoklican ameriški veleposlanik v Moskvi Tompson in bo imenovan za svetovalca predsednika ZDA. Za novega veleposlanika v Moskvi bo verjetno imenovan Jacob Beam, bivši veleposlanik ZDA v Varšavi. Uradno te vesti še niso potrdili. RAZPRAVA 0 USTANOVITVI SKUPNEGA AFRIŠKEGA TRGA Kairo, 1. aprila (AFP). Ekonomski odbor šestih afriških držav, ki so podpisale afriško ustanovno listino v Casablanci, je nadaljeval delo z obravnavanjem predloga o ustanovitvi skupnega afriškega trga, sporazuma o pomorskem prometu in organizaciji afriškega civilnega letalstva. Komisija ekonomskega odbora je dosegla sporazum o ustanovitvi specializirane agencije, imenovane »afriška organizacija za civilno letalstvo«. Njena najvažnejša naloga bo, poskrbeti za razvoj medafriškega letalskega prometa in proučevati vse probleme s tem v zvezi. Organizacija bo imela posvetovalni značaj in bo vse svoje sklepe in Nizozemska želi pridobiti na času Kairo, I. apr. Organizacija afriško-azijske solidarnosti je danes obtožila Nizozemsko, da želi s tajnima razgovori o Zahodnem Irijanu pridobiti samo na času. Po poročilih časopisne agencije MEN, je v sporočilu te organizacije rečeno, da je med sedanjimi razgovori Nizozemska povečala svoje vojaške sile v Zahodnem Irijanu in se hkrati prizadevala, da bi dobila ameriško pomoč pri vzpostavitvi mednarodnega nadzorstva. priporočila predlagala v odobritev vladam šestih držav — Alžirije, Gane, Gvineje, Malija, Maroka in ZAR. Kar zadeva skupni afriški trg, je odbor na zaprtih sejah sklenil, da bo posebni pododbor, ki se je že ukvarjal s tem vprašanjem, proučil najnovejša priporočila voditeljev gospodarskih delegacij v zvezi z ustanovitvijo afriške plačilne'unije in banke za afriški razvoj. ŠahovsEco prvenstvo Gorenjske Jesenice, 1. aprilfi — Na Šahovskem prvenstvu Gorenjske je med 14 udeleženci zmagal KoroSec (Jes) 7. 10 točkami in boljšim Sonnebornom od dru-goplasdranega Bukovca. Končni vrstni red: KoroSec (J), Bnko-vac (Kranj) 10. Simčič. Strumbl 9. L. Longer 7.5, Zorko (vsi J) 7, Bertoncelj (K) 6,5 itd. mEMt Z dotokom hladnega zraka nad Zahodno in Srednjo Evropo se je zgradil severno od Alp greben visokega zračnega pritiska, ki pa je že pričel slabeti pod vplivom novih frontalnih motenj, ki so že dosegle Pirenejski polotok in južno Francijo. Naipoved za ponedeljek: Ponoči pretežno jasno, čez dan spremenljivo do zmerno oblačno. Najnižje nočne temperaturne okrog 0. v Primorju 4, dnevne do 12. v Primorju do 16 stopinj Celzija.