logaške
^^^^^^^^^^
noči od 25. na 26. oktober so se iz Koperskega pristanišča umaknili še zadnji vojaki jugoslovanske armade. Z njihovim umikom je Republika Slovenija prevzela celoten nadzor nad svojim ozemlje, teritorialnimi vodami ter zračnim prostorom. S tem dejanjem je bil uresničen še eden izmed pomembnih elementov do popolne neodvisnosti in samostojnosti
Bodhodom nam tuje vojske so bili tudi izpolnjeni vsi pogoji za popolno mednarodno priznanje državne subjektivitete, suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovenski narod pa je prevzel vso odgovornost za nadaljnji obstoj in novo prihodnost, tako kot je bilo utemeljeno z odločitvijo na plebiscitu z veliko večino vseh državljanov Republike Slovenije. S tem dejanjem pa še ni bilo storjeno vse, kajti v prihodnosti bomo morali vse sile posvetiti utrjevanju razvoja gospodarstva in opustiti politična prerekanja, ki nas ne vodijo v lepšo prihodnost. Vsekakor pa moramo v prihodnost brez uporabe orožja. Za našo suverenost in varnost naj sicer skrbi slovenska vojska, in to samo za eventuelni napad tujih sovražnih sil. Nikakor pa se ne sme orožje uporabiti proti lastnemu narodu za dosego političnih ciljev ali prevlade enega naroda nad drugim narodom tako kot se je hotelo doseči v Sloveniji v tej zadnji vojni, ali kot se še dogaja v sosednji Hrvaški. Veliko bolj vami bomo, če se pravno in gospodarsko povežemo z vsemi mednarodnimi subjekti in ustvarimo moderno in ekonomsko stabilno državo brez velikega števila vojakov in velike količine orožja, ki nas ekonomsko slabi, hkrati pa ustvarja grožnjo za tistega, ki nima orožja v posesti. ■51 b tej priložnosti bi bilo lepo in prav, da pohvalimo vse naše L«J enote TO, ki so delovale v naši občini v času zadnje vojne. Posebej velja pohvala 53. območnemu štabu TO za občini Logatec in Vrhnika in pripadnikom enot Postaje milice Logatec. V času te
zbogom orožje in ja
vojne so bile aktivno preprečene vse akcije jugoslovanske armade, tako da sovražnik ni mogel razviti svojih sil na tem območju. Veliko skrbnega dela in varnosti je bilo treba ob transportu vojaških enot z železniške postaje Logatec. V zadnjih dneh umika teh enot iz Logatca je bilo čutiti nekaj bojazni in človeških stisk, ker se ni vedelo, kako bo ta umik potekal. Občinski štab CZ je občane, ki živijo ob tedaj ogroženem območju, pravočasno pisno obvestil o eventuelni nevarnosti in ukrepanju , če bi do nevarnosti prišlo. K sreči je zdaj vse preteče gorje za nami
anes lahko rečemo, da je Logatec brez orožja. V bivši raketni ' ImJ bazi je bilo z umikom enot jugoslovanske armade odstranjeno orožje - rakete, ki so ogrožale našo okolico. Po ustnem obvestilu Ministrstva za obrambo naj hi izpraznjeno vojašnico prevzele naše enote TO. Po sklepu naše skupščine pa naj bi nas o tem prevzetju vsekakor moralo Ministrstvo za obrambo obvestiti, tako da bi bili o tem obveščeni. Prebivalci naše občine si želimo, da bi tudi v Logatcu lahko rekli: "Zbogom orožje za vedno". Kajti pisatelj Ernest Hemingway je v uvodu v svoj znameniti roman Zbogom orožje napisal: "Nič ni bolj nesmiselnega zložinskega in uničujočega kot je vojna." Po pisateljevem mnenju se sicer v vojni bojujejo najbolj vrli ljudje ali samo ljudje, ki so toliko bolj vrli, ko se bojujejo za svoje pravice.
□ojne delajo, povzročajo in začenjajo samo določena ekonomska in politična nasprotja, vodijo pa jih ljudje, ki se hočejo z vojno okoristiti. Zato se moramo nenehno zoperstavljali tistim, ki bi hoteli zanetiti novo vojno, tako da bomo ohranili trajen mir, v katerem si bodo pošteni ljudje vsega sveta v medsebojnem sodelovanju in razumevanju gradili lepše življenje.
Anton ANTIČEVIČ
Veselje ob novem kamionu
27. 9. 1991 so na Gradniku dobili nov kamion v nadomestilo za prejšnega, ki je bil uničen na barikadi v junijski vojni.
loto: J.G.
rebalans
Ponovno uravnoteženje občinskega proračuna iz letošnjega marca je sprejela občinska skupščina na oktobrskem zasedanju. S prvotnih 117 milijonov ga je nominalno povečala-za 19 odstotkov- na 139 milijonov SLT. Glede na letošnja inflacijska gibanja je tako rebalansiran proračun realno precej znižan; cene na drobno so se v prvih devetih mesecih povečale za 80,5%, indeks v primerjavi z lanskim letom pa kaže številko 208.
Kljub realnemu padcu pa je zneskovno povečani obseg proračuna dokaj smelo zastavljen. Ta smelost gre tudi na račun dodatnih sredstev, pričakovanih iz republike. Republika je namreč določila kriterije za povečanje plač v nekaterih dosedanjih t.im. družbenih dejavnostih, n.pr., v šolstvu, zato naj tudi zagotovi ustrezen denar v občinah, kjer ga same ne zberejo dovolj. In logaška je ena takih. Odvisnost občinskega proračuna od republiškega prispevka pa je dokajšnja tudi zaradi tega, ker se je občinski izvirni prihodek-dohodnina v segmentu davka iz OD povečal le za 12%. To pomeni, da osebni dohodki kar ostajajo na približno isti ravni.
Skupščina je še sklenila, da se lahko za financiranje naložb najamejo krediti, in sicer za tiste naložbe, ki bodo v prihodnje redni vir prihodkov, tudi za odplačilo anuitet. Naložb je v občini sorazmerno veliko, o njih smo v časopisu že pisali; ena naslednjih bo obnova "Starega vrtca", pa sodnije v Gor.Logatcu, gradnja osemletke v Rovtah, ter nadaljnje urejanje vodovodov, kanalizacije itd. Da bi le teklo po načrtih.
J.G.
Spoštovani bralci,
danes prvič raznašajo Novice naši poštarji Upamo, da bo s tem distribucija boljša povsod tam, kjer doslej ni bila dobra.
Naj povemo, da sklep o ustanovitvi občinskega glasila predvideva, da časopis prejema vsako gospodinjstvo v občini. Gospodinjstev je po zadnjem štetju letošnjega marca 2958.
Ce imate, bralci kako opazko glede prejemanja časopisa, jo sporočite na tajništvo občinske skupščine, teL 741-273, ali uredniku 741-761. Tiste, ki bi pa želeli kaj napisati vabimo, da pošljete prispevke na uredništvo Novi, Tržaška 15, Logatec (Skupščina občine Logatec). Kadar želite na svoje morebitno vprašanje tudi odgovor ali kadar želite, da je prispevek objavljen, ne pozabite napisati ali pripisati kdo ste in kje prebivate. Ce se nam pod prispevek, ki govori o (ne) urejenosti nekega bloka v Logatcu podpišete n.pr. "nemočen občan", verjemite, da težko uganemo, za kateri blok gre. Zatorej nekaj podatkov potrebujemo, če naj naša beseda-vaša želja-kaj zaleže.
Uredništvo
crtkano
Po kakih dveh desetletjih, kar je Rovtarska cesta asfaltirana, smo dočakali tudi sredinsko oznako na njej. Verjamemo, da cestišče ni dovolj široko, da bi nanj smeli zarisati "pravo" črto.
Upamo pa, da se bomo s tem morda izognili kaki nesreči, ki jih prav na tej cesti ni malo. Predvsem bo sredinska oznaka dobrodošla v meglenih dnevih in nočeh, ki so bili doslej prava uganka za vožnjo po tej cesti.
Jago
Za boljšo orientacijo Foto: J.G.
KOT OAZA MIRU
Odprtje dom Marte in Marije
soboto, 5. oktobra se je trg sv. Nikolaja dodobra napolnil z vsemi, ki smo želeli    proslaviti ot-
voritev dveh obnovljenih poslopij v središču Dolenjega Logatca: "stare občine" in "Poženelove hiše". Nadškof Alojzij Šuštar se je v masnem nagovoru razveselil novih prostorov ter poudaril pomen doma ostarelih, kjer naj bi vladala ljubezen in potrpežljivost pa tudi misel na dostojni, človeka vredni korak v večnost. Medtem, ko je nadškof blagoslovil obe starki, se je odvijal kulturni program, ki ga je povezoval g. Janez Gostiša. V njem so nastopili združeni cerkveni pevski zbor, kvartet trobil, nekaj lepih misli o križu nam je nanizala Mihaela Kavčič, recitator Vlado Lenaršič je doživeto recitiral pesem. Sledili so govorniki: za Karitas pod čigar okrilje bo spadal dom ostarelih, Lidija Obreza, za IS Rafael Usenik, priložnostni darili sta iz rok župana Antona Antičcviča prejela predsednica Karitas Silva Kranjc Debevc in župnik Tone Kompare. Veselje in podporo novi karitativni dejavnosti v Logatcu so po predsedniku občinskega odbora Štefanu Kocipru izrazili tudi krščanski demokrati z denarnim prispevkom. V imenu škofijske Karitas je pridobitev pozdravil tudi Jure Jerebic in se obenem zahvalil za darove, ki jih je po uspešno izpeljani akciji logaške Karitas prejel materinski dom v Škofljici. Agape je prijetno zaključil slovesnost v sicer hladnem jesenskem popoldnevu.
Dom za ostarele, ki je v zadnjih dneh septembra dobil svojo dokončno podobo, je lep arhitekturni objekt, še večjega pomena pa je njegova vsebina.
Dvanajst starejših, ki so dotlej morali iskati pomoč po domovih v sosednjih občinah, bo lahko ostalo "doma". Za starejšega človeka, ki težko prenaša breme sprememb, je to velika pridobitcv,prav tako pa tudi za svojce, ki bodo lahko ostali z njim bolj in pogosteje povezani. Hiša je bila prenovljena (še več kot na novo sezidana) po zaslugi idejnega vodje in organizatorja župnika Toneta Komparcta ob pomoči faranov in s pomočjo republiških sredstev (za notranjo opremo). Pohvaliti pa gc tudi pristojne občinske organe, ki kljub neurejeni zakonski regulativi niso
ovirale del, pač pa jih celo podpirale, česar v preteklosti nismo bili vajeni.
Medtem ko gredo pri "stari občini" dela zares h kraju, pa je dom za ostarele že dobil prve stanovalce. Ko sem že naslednje jutro po njenem prihodu pozvonila, sta mc prijazno sprejeli. S. Angclika, Hrvatica, doma iz okolice Doboja. Zaradi negotovih razmer v Osijeku, kjer je delovala 4 leta, nekako prisiljena ostati v Sloveniji, in s. Sonja, doma iz Polja pri Ljubljani, sta mi povedali, da sta redovnici reda Marijinih sester.
Njihovo glavno poslanstvo je strežba bolnikov na domu, kar sta do sedaj tudi delali. Prvič se bosta tukaj srečali z oskrbo bolnikov v domu. Kar v zadregi sta bili, ko sem ju spraševala po načrtih in počutju. Da šele zbirata vtise, sta mi rekli, seznanjata se z bodočimi oskrbovanci, toda domačnost sta že začutili. V mesecu dni, ko bodo tudi v dom prišli vsi oskrbovanci, pričakujeta še tretjo sestro. Dom bo zelo odprt, za zunanje ljudi bo zaprt le eno uro na dan. Ta čas si bodo sestre vzele za molitev (polnjenje akumulatorja, hudomušno pripomni s. Sonja; prepletanje dela in molitve je način njihovega življenja, kar nakazuje tudi ime doma: DOM MARTE IN MARIJU Dom bo sicer deloval podobno kot drugi domovi. Oskrbovanci bodo plačevali oskrbnino enako kot drugod, za tiste z manjšimi dohodki v sodelovanju z občinsko socialno službo. To pa bodo predvidoma tudi edini dohodki doma. Vesela sem, da so redovnice dobile možnost delati v takšnih ustanovah, saj so neobremenjene z domačimi skrbmi in delom, lahko popolnoma in brez pridržkov posvetijo oskrbovancem ter jim nudijo tisto toplino in prijaznost, ki si jo želijo in jo zaslužijo.
In za konec? Sestri pravita, da še nimata popolne predstave, kako bo delo potekalo, ko bo dom poln, vendar sta prepričani, da bo zadihal s polnimi pljuči le ob sodelovanju ljudi. Vsak obisk ter bodisi materialna, finančna, fizična ali duhovna podpora in pomoč bo dobrohotno sprejeta.
Pridite, morda boste tudi vi začutili oazo miru sredi ponorelega sveta!
Sonja Mlhelčic
Slovestnost ob odprtju doma Marte in Marije (Foto: M.T.)
OB JUBILEJU VALKARTONA
Napredek je že želja po napredku
Nekdo Je nekoč zapisal misel, da gre čas z vsakomur drugače: z nekom stoji, z nekom je v zaostanku, z nekom v teku in z nekom gre v korak. Začetna misel je morda značilna za naše podjetje, saj smo nekaj časa korakati s časom, zaostajali, stali In ga ponovno dohiteli. -——i as - relativen pojem. 20
Clet - dolga ali kratka doba. Letos mineva 20 let, odkar so se prvič zavrteli valovilni agregati kartonskega stroja, izdelani so bili prvi metri valovitega kartona, prvič smo izdelali kartonsko škatlo - zloženko.
Predstavitev Valkartona s številkami, grafikoni in tabelami bi bila najverjetneje preveč suhoparna. V občini, v državi Sloveniji pa tudi širše nas poznajo skoraj vsi, premnogi, predvsem pa tisti, ki poslujejo z nami, vendar je takšno "poznanstvo" vezano predvsem na določene segmente poslovanja. Zato ob prazniku o našem podjetju nekoliko drugače - tako bolj po domače.
Osnovno surovino to je papir v zvitkih nabavljamo pri različnih proizvajalcih papirja. Razmere na ozemlju bivše Jugoslavije nam povzročajo obilico problemov, predvsem zaradi dobave papirja s Hrvaške in iz Srbije, tako da smo predvsem vezani na slovenske proizvajalce in uvoz papirja iz drugih držav. Večino papirnih zvitkov (bal, kakor jim pravimo) pripeljemo po železnici do logaške postaje, jih pretovorimo na kamione, raztovorimo s posebej prilagojenimi viličarji ter uskladiščimo v posebnem skladišču zvitkov. Takšna bala ni ravno lahka saj tehta lahko tudi dve in več ton. Nekaj osnovne surovine pripeljemo tudi direktno s kamioni, vendar se temu izogibamo zaradi visokih stroškov prevoza. Papirja je v skladišču na zalogi kar precej (tri, štiri tisoč ton), odvisno pač od dobave in trenutnih razmer na tržišču, danes pa tudi zaradi prej omenjene situacije.
Za izdelavo valovitega kartona potrebujemo še škrobno lepilo, energijo in normalno -stroje. Kartonski stroji (trije stojijo v proizvodnih halah) so z nekaj manj kot 80 metri dolžine že kar impozantne "pošasti" saj z vsemi pripadajočimi agregati delujejo skorajda grozljivo. Valovilni agregati (to so agregati, kjer se
formira valoviti sloj, ki se zlepi z ravnim slojem papirja) so osnova stroja, saj izdelajo valoviti karton, ki se nato na svojem "potovanju" skozi sušilno skupino "znebi" nepotrebne vlage in že ga rezilec na osnovi programa vzdolžno razreze, prečni rezilec pa formira polizdelek; to so plošče ali sloter material. Trenutno polizdelke še ročno zlagamo, vizija prihodnosti pa so avtomatske zlagalne naprave z valjčnimi programi za celotno proizvodnjo.
Že samo sprehod med stroji vas bo zagotovo prepričal, da delavce ob strojih niti najmanj ne "zebe", še posebno ne poleti, kajti celotno postrojenje je ogrevano z vročo paro, ki jo proizvajamo v dveh parnih kotlih; te lahko kurimo z mazutom ali plinom. Zagotovili smo si torej dva vira energije za proizvodnjo pare in ogrevanja prostorov podjetja. Ne smemo pozabiti še škrobnega lepila, nekateri mu pravijo "moka" in resnično je podobno moki. Ves postopek priprave lepila se odvija v ",malo večjih loncih", v katerih mešamo lepilo in vodo pri določeni temperaturi in skrbimo, da ni ne preredko in ne pregosto. Z lepilom lepimo valoviti in ravni sloj.
V zadnjem obdobju smo velik del sredstev vložili v modernizacijo kartonskih strojev. Tako se vrtijo novi odvijalci papirja, tretji (ravni) sloj se avtomatsko vpeljuje v agregat, osvojena je proizvodnja vodoodpornega kartona; in navedli bi lahko še mnoge manjše izboljšave na kartonskih strojih.
Zloženka iz vodoodpornega kartona sicer ne služi za prenašanje vode (nekateri so to sicer poskušali) dejstvo pa je, da si impregnirana embalaža utira pot na trgu; dobrodošla je predvsem pri proizvajalcih sadja in zelenjave.
še nekaj - naše pošasti so precej glasne in zato bo ena izmed nalog v prihodnjem ob-
PRED 20 LETI
Cvetka iz zapisnika "pripravljalnega odbora za otvoritev tovarne Valkar ton"(20.12.1971):
Dekleta pri vratih sprejemajo goste s pladnji aperitivov. OkrogstebraSmiz s sendviči, istočasno med gosti ponujajo tudi dekleta.
Dekleta pridejo v Logatec s prvim avtobusom.
Ambulanta mora pripraviti nujno kolekcijo prve pomoči Za ponedeljek je potrebna tudi bolničarka.
dobju - zmanjšanje ropota v tem delu delovnega procesa.
Tako torej I Izdelali smo valoviti karton, s katerim oskrbujemo predelovalna podjetja po Sloveniji in tudi zunaj nje, približno polovico pa predelamo sami v razne končne izdelke. Ta del proizvodnje je mogoče za oko bolj zanimiv, saj se v tem delu proizvodnje pojavi cela paleta različnih predelovalnih strojev. Predelavo zapolnjujejo osnovni stroji za izdelavo potiskanih in nepotis-kanih zloženk (slotri), šivalni stroji (ročni in avtomatski), stroji za izdelavo in formiranje križnih vlog pa za izdelavo ovitkov, povezovalni stroji, nekajmanj-ših pomožnih strojev, in če lahko rečemo, v središču pozornosti: prva, nekoliko starejša linija, za izdelavo in lepljenje zloženk, druga, novejša, na katerih so se noži zavrteli pred petimi leti in najnovejša pridobitev - stroj za izsekano embalažo. Rotacijski izsekovalni stroj je pričel s poskusno proizvodnjo pred nekaj meseci in je vsekakor največja pridobitev v predelavi. Del proizvodnje je namenjen "ročnemu delu" - to je obtrgovanju določenih izdelkov, povezovanju zloženk, formiranju križnih vlog in podobno ter "malim serijam". Vse večje zahteve kupcev so terjale prilagajanje trgu in zaradi tega smo v zadnjih letih formirali oddelek, ki zagotavlja izdelavo manjših naročil v čim manjšem možnem času.
Transport med posameznimi fazami proizvodnega procesa se opravlja delno s talnim valjčnim transportom, večinoma še z elektro viličarji in ročnimi paletnimi vozički.
V dveh halah (upamo, da bo v prihodnosti skladiščenju namenjena le ena) se nam "kopičijo" končni izdelki. Večino končnih izdelkov dostavimo kupcem s kamioni transportnega podjetja Viator (z njimi imamo sklenjeno prevozniško pogodbo), določen delež jih odpeljejo
vaLIcarton
b r i / s k h b no s i  v a s i b i/dflkov
kupci z lastnimi transportnimi sredstvi, nekaj pa jih odpeljemo z našimi kamioni. Osnovni cilj pri transportiranju je vsekakor uvedba paletizacije izdelkov (povezovalni stroj smo montirali že pred leti), saj tako odpade ročno natovarjanje kamionov; osnovno načelo velja: čim hitrejši transport ob minimalnem izmetu. Naši kupci so predvsem v naši domovini, nekaj jih je tudi zunaj meja; tako se izdelki podjetja Valkarton pojavljajo v sosednih državah in tudi na zahodnem evropskem tržišču.
Omeniti moramo tudi vzdrževalno službo, ki skrbi za redno vzdrževanje in popravilo strojev, ter službo za kontrolo kvalitete, ki je zaživela v pravem pomenu besede prav v zadnjem času, saj vsi vemo, da je prav kvaliteti izdelkov treba posvečati vso pozornost.
Celoten proizvodni ciklus se prične že mnogo prej, in sicer v prodaji, kamor se stekajo naročila kupcev, ki se nato posredujejo pripravi proizvodnje, kjer se vsa naročila tehnološko obdelajo, pripravi se plan proizvodnje in zagotovi vse potrebno za nemoteno delo na posameznih strojih.Uvedba računalniške opreme pomeni natančnejše poslovanje ob manjših naporih. V resnici so to šele prvi koraki v svet računalništva in njegove uporabnosti, toda enkrat je pač treba začeti korakati.
Še nekaj besed o naših počitniških možnostih. V dvajsetih letih smo se dodobra opremili, saj imamo 10 počitniških prikolic, dva bungalova v Čatežu, počitniško hišo v Podljubelju in Gorjah pri Bledu in pet objektov v "tujini": dva na Cresu, dva v Maredi in enega v Klenovici.
Poleg omenjenega pa imamo na slovenski obali še počitniški dom s skupno 45 ležišči. Kapacitet ni malo, a se vseeno nekako ne moremo zvrstiti. Kljub temu, da so tudi na tem področju pojavljajo manjši problemi, lahko trdimo, da nas je večina delavcev zadovoljnih, ko namakamo noge v morju, zdravimo revmo v Čatežu in smučamo po pobočjih Zatrnika in Zelenice.
Končajmo z mislijo - velik napredek je že želja po napredku.
Mitja Rupnlk
TELEVIZIJA V DOLLOGATCU PREK KABELSKEGA SISTEMA
povodenj
1. oktobra zjutraj je voda prestopila svoje bregove in zalila cesto Židanek-Rovte pri Ponikvah. Promet je bil skorajda ves dan ohromljen. Na večer je voda toliko upadla, daje bilo moč spet voziti po njej. Resda je padlo tisto noč prej ogromno dežja, verjetno pa je k poplavi pripomogla hidromelioracija, ki je preprečila poplavo na zemljiščih ob višje ležečem delu vodotoka. Domačini pa vedo povedati, da tolikšne količine dežja že zlepa ni bilo. (foto: J.G.)
Jago
ZA NAMI JE MESEC POŽARNEGA VARSTVA
Kaj vse nam preti s požarno nevarnostnjo komaj slutimo. Oktober mesec požarnega varstva je namenjen zlasti gasilski preventivi. Izvedba različnih akcij je prepuščena gasilcem, In običajno pri gledalcih ali poslušalcih vzbudi le kratkoročne učinke. Tako je tudi letošnji oktober šel mimo nas: za nekatere opazno, za druge mirno, kot da se ni nič zgodilo. In vendar je bil mesec poln dogodkov, ki so izpričevali posamična nenamerna ravnanja z neprijetnimi skromnimi posledicami.
Zanimivo je, da je že 4. oktobra, prav ob pričetku seje štaba operative in upravnega odbora občinske Gasilske zveze, prišlo do začetnega požara pri vikendu Radka Marušiča (k sreči brez posledic). Zamisel Gasilske zveze Slovenije je bila, da bi na različnih ravneh organizirali okrogle mize o požarni problematiki. Omizij ni bilo, organizirane pa so bile sektorske vaje v Hotedršici in Rovtah. Skromen poizkus razgovora je bil predviden v KLI Logatec, do razgovora pa ni prišlo, saj za to ni bilo dovolj časa (vendar ne pri gasilcih).
Nemalo panike je povzročil tudi požar v Gorenji vasi pri Rudolfu Jeraju 17. oktobra, ko je zaradi dotrajanega dimnika zagorela njegova stanovanjska hiša. Tedaj se je oglasila sirena. Ker pa je prav tiste dni obvestilo občinskega štaba za Civilno zaščito opozorilo občane na pretečo nevarnost vojaškega tovora na železniški postaji Logatec je nastal med ljudmi preplah, saj se je prav tiste dni iztekel rok, v katerem naj bi JA zapustila slovensko ozemlje. Naključje obvestila in sirene je neprijetno vznemirilo ljudi. Obvestilo samo je bilo tudi dokaj nejasno, saj ob namerno povzročeni eksploziji, verjetno bi nihče ne čakal ravno tovrstnih obvestil.
Požar je na poslopju Rudolfa Jeraja povzročil za 200.000 SLT škode, ljudem blizu železniške postaje pa nekaj dragocenih izkušenj.
Največkrat se niti prav ne zavedamo, kaj vse nam predstavlja požarno nevarnost. Podstrešje naj bi redno čistili in z njih odstranili vse lahko vnetljive materiale. Običajno vsi ravnamo ravno narobe (iz takšnih razlogov je nastal tudi požar na poslopju Janeza G.). Pravo nasprotje podstrešij pa so kleti, kjer spet shranjujemo nepotrebne zadeve, zlasti pa manjše količine vnetljivih tekočin.
Gasilska zveza Slovenije je za mesec oktober izdala tudi posebno brošuro, v kateri je opozorila zlasti na požarne možnosti v vojnem času. Vsebina je ostala mnogokomu neznana, in sreča, da seje umik JA končal brez žalostnih posledic, ki jih še vedno čutijo v sosednji Hrvaški.
A.Č.
ZAMETKI LOGAŠKEGA TV STUDIA
V dogovorjenem roku je bila izpeljana investicija kabelske televije v KS Naklo. Investicija je bila finančno ovrednotena na 20 milijonov tolarjev. Investitor je svoje obveznosti v celoti izpolnil. Pri zemeljskih delih je bilo položeno za 4 km zemeljskega kabla in hkrati še 800 m vzporednih vodov za razširitev in dograditev PTT omrežja, poleg tega pa je k investiciji šlo še 33 km zračnih vodov. Za celotno investicijo veja, da se predračunska vrednost za posamezni priključek, kljub rastočemu dinarskemu tečaju, ni spremenila do 7. oktobra. V mnogočem je bila cena presežena, saj je bil kupljen prostor za notranjski studio -zmanjkalo pa je denarja za profesionalno kamero.
Doslej je na kabelsko televizijo v KS Naklo priključenih 1202 naročnikov. Odbor za gradnjo in dograjevanje kabelskega sistema pa si je zadal še nekatere nove naloge, zlasti pa bo posvetil pozornost nemotenemu delovanju in vzdrževanju antenskih naprav, zavarovanju sistema, porabi električne energije in dograditvi sistema. Letno naj bi naročniki dobili še dodaten kanal. Odbor načrtuje že letos poleg video strani še logaški TV tednik. V tedniku bi predstavili zanimive dogodke občine Logatec, obravnavali različne zadeve, ki tarejo naše občane in v ta namen orga-
nizirali razgovore s pristojnimi osebnostmi. VSEBINSKEGA GRADIVA DOVOLJ
Logaški studio na 5.kabelskem TV kanalu naj bi predstavil čimprej aktualno temo "Projekt zamenjave onesnaženih in oporečnih voda ". Novic o tem projektu še vedno nismo prejeli; pričakujemo jih v sredini meseca novembra.
TV REKLAME IN ČESTITKE
Vsi tisti podjetniki, ki ne dvomijo v uspešnost oglašanja, naj to izkoristijo na logaški TV takoj-pozneje     bo dražje. Logaška TV bo omogočala tudi čestitke vseh vrst, kdaj pa kdaj bomo zvedeli celo, kaj se dogaja v logaški skupščini. TUDI ZAPOZNELO VABILO NI NIČ NEMOGOČEGA
Skromno oglašanje logaškega TV kanala se je začelo že pred 1. novembrom; škoda le, da smo vabilo k žalni komemoraciji prejemali prek ekrana še po 1. novembru-morda zaradi majhne udeležbe na komemoraciji dan prej.
IN NOVI NAROČNIKI KABELSKE TV?
Razgovori o nadaljnji razširitvi kabelskega omrežja potekajo v KS Tabor dovolj živo. Ko bo prijavljenih vsaj sto naročnikov, bodo tudi v tej skupnosti realne možnosti za graditev kabelskega sistema.
A.Č.
IZVOZNA GIBANJA
Izvozna usmerjenost za logaško gospodarstvo ni nova. Kljub temu je izguba jugoslovanskega trga tudi za že uveljavljene izvoznike pomenila neprijetno zahteven zalogaj. Da so ga uspeli obvladati, kaže tudi izkušnja največjega logaškega izvoznika. Logaški KLI je na preseku devetih mesecev ob nezmanjšani proizvodnji le-to v 70% usmeril v izvoz.
PRIZNANJE ZA KVALITETO
Priznanje "Slovenski proizvod" je prejel v oktobru 1991 tudi logaški KLI, ker je uspel izdelati dve lepi okni. Od tod pa do njegove ponovne uveljavitve
kot prvega slovenskega proizvajalca oken ne bi smela biti predolga pot.
Priznanje bi se KLI-ju obetalo tudi z druge plati. Denimo v teh časih, ko se to zdi že vsaj malo čudno, je KLI tudi ob koncu leta ohranil število zaposlenih na nezmanjšanem stanju iz začetka leta.
Borut MADŽAREVIČ
OBNESLO SE JE
Suha pregrada v Žejni dolini je prvič, odkar je bila zgrajena, prestala svoj mokri krst. Deževje v noči na 1. oktober je preplavilo dolino, pregrada pa je zavarovala Hotedršico pred razlitjem Hotenjke. Upajmo, da bo pregrada po usposobitvi zapornice še bolje opravljala svojo nalogo.
Jago
Mednarodno tekmovanje raketnih modelarjev
VELIKI USPEH LOGAŠKIH TEKMOVALCEV
V sklopu mednarodnega tekmovanja raketnih modelarjev, ki ga je organizirala mestna zveza Ljubljane in MMK Logatec, je bilo zadnje tekmovanje raketnih modelarjev v kategoriji S8E (daljinsko vodenih raketoplanov), ki je štelo za svetovni pokal. Tekmovanje je potekalo 4. in 5.10.1991 na tekmovališču v Logatcu. Udeležba je bila glede na trenutno stanje v Sloveniji po pričakovanju nekaj manjša, vendar pa je bila konkurenca na svetovni ravni, saj so bili prisotni vsi najboljši češki in švicarski tekmovalci. Tekmovalci iz ČSR so tudi sicer vodilni v tej panogi in ekipni zmagovalci iz preteklega prvenstva.
Tekmovanje je potekalo v treh delih. Glede na ugodne vremenske razmere se je tekmovanje pričelo že dopoldan s kategorijo S8E po FAI pravilniku. S poizkusnimi starti so tekmovalci pričeli eno uro pred tekmovanjem, ko vidljivost zaradi nizkih meglic ni bila najboljša. To je bil tudi vzrok, da je najboljši češki tekmovalec že pred pričetkom tekmovanja izgubil model. Višina, ki jo dosežejo modeli z motorjem na trdo gorivo in maksimalnim potiskom 40 Ns, je od dvesto do štiristo metrov, zato izguba ali lom modela ni neobičajna stvar na podobnih tekmovanjih.
Po treh Startih sta dosegla tri maksimalne lete le Lubomir Droppa (Bratislava) in Bogdan Makuc (MMK Logatec) in se tako uvrstila v mali finale. Oba sta tudi v malem finalu izpolnila pogoj (8 min) za uvrstitev v finale. V finalni seriji je bil Makučev raketoplan v zraku 901 sekundo (15 min in 1s). Končni vrstni red je bil: 1. Bogdan Makuc (MMK Logatec), 2. Lubomir Droppa (Bratislava), 3. Vladimir Hadač (MK Modelar Praga).
Popoldan istega dne je bilo na sporedu tekmovanje za pokal NOTRANJKA-MLADIKA v kategoriji S8E/P. Za razliko od klasičnega S8E pravilnika je to tekmovanje zanimivejše za gledalce in tekmovalce, saj je potrebno v točno določenem času (6 min) tudi pristati na določeno mesto. Za vsako prekoračitev dovoljenega časa ali prezgodnji pristanek se odštevajo točke. Prav tako se točke odštevajo za oddaljenost od predvidenega mesta pristanka oziroma se točnost mesta pristanka ocenjuje s 100, 50 ali 0 točkami. V tej kategoriji so slavili domači tekmovalci, ki so se izkazali za odlične pilote in so zasedli prva tri mesta.
Rezultati: 1. Miha Grom, 2. Bogdan Makuc, 3. Bogo Štempihar, vsi trije MMK Logatec.
Naslednji dan je bilo na sporedu 1. odprto državno prvenstvo R Slovenije v kategoriji S8E. Zaradi nekoliko drugačnih vremenskih razmer, je bil državni prvak znan že po prvih treh Startih, tako da dodatni Starti niso bili potrebni. Tudi tu je zasedel 1. mesto Bogdan Makuc, pred Miho Gromom in Bogom štempiharjem. V odprtem delu tekmovanja je zasedel 1. mesto Štefan Mokran (Bratislava), 2. je bil Vladimir Hadač (MK Modelar Praga), 3. Bogdan Makuc (MMK Logatec), 4. Jiri Taborski (MK Modelar Praga), 5. Miha Grom (MMK Logatec), 6. Arthur Hunziker (Oberkulm, Švica) in 7. Bogo Štempihar (MMK Logatec), ki pa je imel veliko smolo, saj je med tekmovanjem izgubil model.
Vsa priznanja je podelil direktor Obrtne zadruge NOTRANJKA-MLADIKA g. Mitja Zigon. Tekmovanja ne bi mogli organizirati brez pomoči pokroviteljev, in sicer: Obrtne zadruge NOTRANJKA-•*' ADIKA, d.o. VALKARTON, d.o. PETROL Ljubljana, M-KZ Logatec in Ludvika Nagodeta b.s. Rovte.
Zvonka Loštrek
KREDITI ZA MALO GOSPODARSTVO
Bo kaj kanilo tudi v našo občino?
Ministrstvo za malo gospodarstvo pri republiški vladi je objavilo razpis za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva ali kratko: razpis sredstev za razvoj. Na razpis lahko kandidirajo zasebniki ali podjetja z največ 125 delavci. Namere razpisa so v povečevanju zaposlovanja na podlagi novih programov, v spodbujanju konkurenčnosti, zlasti na mednarodnih trgih, v uvajanju novih tehnologij, ustanavljanju in razvoju inovativnosti, razvoju energetsko varčnih in okolju prijaznih enot malega gospodarstva, in v razvoju zadružništva s skupnim nakupom najsodobnejše tehnologije, skupnim nastopom na mednarodnih trgih in s skupnimi inovacijami.
Obrestne mere bodo do 50% nižje od običajnih, z valutno klavzulo. Prosilci lahko kandidirajo vtreh skupinah: v skupini naložb do 2 milijona DEM, skupini od 100.000 do 2 milijona DEM in skupini do 100.000 DEM. V slednji skupini je treba prosilcu navesti podatke o investitorju, opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije, vire financiranja in predvidene rezultate programa. Za naložbo v novo enoto se lahko pridobi do 50% predračunske vrednosti naložbe, pri širitvi dejavnosti pa do 30%.
Rok za prijavo je letošnji zadnji november. Odločitev bo ministrstvo pismeno sporočilo v mesecu in pol.
Jago
NOTRANJSKA HRANILNICA
Prodrla je ideja o logaški hranilnici, ki jo je konec oktobra 1991 obravnavala tudi skupina logaških gospodarstvenikov, zbranih na sestanku, kije potekal pod okriljem IzvrSnega sveta občine.
V razmerah, ko se izpostavlja širši notranjski prostor že kot močnejši ali vsaj enakovreden ljubljanskemu, se krepijo razlogi za to, da se na tem območju razvijejo tudi ustrezne bančne in druge finančne institucije.
Teritorilna zasnovanost hranilnice bi ji po predvidevanjih zagotovila uspešno poslovanje in hiter razvoj, s tem servisiranje vrste novih dejavnosti, ki nastajajo v zadnjem času, in nenazadnje tudi nekaj dodatnih in drugačnih delovnih mest v občini.
VARNEJE ČEZ MOST
Nekako tri leta je trajalo, da so bila zbrana vsa soglasja in da se je končno začela širitev mostu pri Sajovcu v Gor. Logatcu. Most, ki ni imel pravega pločnika, niti kolesarske steze, je bil latentna nevarna točka na tej glavni cesti skozi Logatec. Zdaj bo, upajmo, temu konec. Gradnik, domača gradbena firma, širi most tako, da bodo na prehodu čezenj pešci in kolesarji vsaj običajno varni.
Čemu pa je namenjen približno meter širok zob neposredno pred mostom, bomo verjetno Se videli. Sicer pa počakajmo, da bo gradnja dokončana in začne služiti svojemu namenu.
Jago
Pokal v rokah Bogdana Makuca    ( Foto: M.T.)
Gradnja peš poti ob mostu Gor. Logatcu   ( Foto: J.G.)
NOTRANJSKI PARK - SANJE ALI RESNIČNOST?
Konec meseca novembra, najkasneje pa v začetku decembra bo izšel "logažki koledar" z naslovom Notranjski regijski park z motivi Notranjske. Koledar so zasnovali: Igor Resnik kot oblikovalec, Peter Skobrne kot naravoslovec, profesor dr. Franc Šuštaršič, Pavle in Andrej Mihevc ter fotograf Marko Simič; fotografije Postojnske jame pa je prispevala "Postojna" turbxm - hoteli iz Postojne. Izidu koledarja botruje v največji meri Krajevna skupnost Naklo s svojim tajnikom Antonom Vladičem, ki je organizacijsko vodil vse dosedanje izdaje "logaškega koledarja". Poglejmo kaj k predstavitvi pravijo avtorji:
"Koledar z motivi notranjskega parka predstavlja nekakšno nadaljevanje lanskoletnega (Planinsko polje in reka sedmerih imen). Planinsko polje je namreč le del večjega območja zanimivega in enkratnega ne le v narodnem, ampak tudi v svetovnem merilu. Notranjski regijski park - tako naj bi se to območje namreč imenovalo - zaenkrat sicer še ni uradno potrjen in zavarovan. Morda je zato nekoliko kriva premajhna osveščenost ljudi ki v teh krajih prebivajo in se ne zavedajo dovolj pomena tega prostora. Ker se notranjski regijski park razteza prek treh občin, je temu primerna delitev motivov: vsaki od občin (Logatec, Cerknica, Postojna) pripadajo po trije koledarski listi - trije motivi; tri teme pa so splošne in pokrivajo celotno ozemlje notranjskega parka.
Poseben poudarek bo veljal odnosu človek - narava: pokazati namreč želimo, da ta prostor "živi", in predstaviti obliko sožitja človeka z naravo v njem. Zavedamo se, da so posamezni motivi doslej že večkrat in kvalitetno predstavljeni v najrazličnejši literaturi (Postojnska jama, Cerkniško jezero), vendar menimo, da jih je prav zaradi novega konteksta in celostne predstavitve parka potrebno vključiti tudi v to pripoved."
Koledar bo lahko kar primerno novoletno darilo, ki ga bo mogoče dobiti v logaški knjigarni. Predvsem pa naj bi izid koledarja spodbudil občinska vodstva, da bi do potrditve in zavarovanja Notranjskega parka resnično prišlo in bi notranjski prostor zaživel v novi viziji in ponesel v svet edinstvenost notranjskega prostora.
A. Č.
Modrijanov mlin v Postojni. Foto: Peter Skoberne
OSTRŽKOV TEDEN V KNJIŽNICI
VTEDNU OTROKA (1. do 7. oktobra) smo v Matični knjižnici Logatec organizirali OSTRŽKOV TEDEN. Italijanski pisatelj Carlo Collodi je zgodbo o malem lesenjačku izdal pred 110 leti. Ostržck je postal ena najbolj priljubljenih figur za otroke po vsem svetu. Po Collodijcvi zgodbi so posneli kar nekaj filmov in risank, o njem so nastale lutkovne in gledališke predstave. Ostržck je za italijanske otroke tako priljubljen junak, da so mu v Firenzah postavili spomenik, tam pa se vsako leto na njegov "rojstni dan" zbirajo otroci in prirejajo igrice, zabavajo se itd.
Naš teden je bil namenjen predvsem otrokom in nižjih razredov osnovne šole, saj je bila zadnji dan (4. oktobra) na sporedu tudi literarna uganka na Ostržkovo temo in s knjižno nagrado na koncu. Prvi dan, 1. oktobra, so otroci delali figurice iz gline (zaželeno je bilo, naj oblikujejo Ostržka, ker smo prej obnovili celotno zgodbo in pregledali razčilne knjige z ilustracijami Ostržkov). Vendar se otroci gline tako razveselijo, da se sploh ne pustijo voditi. Tako je nastal le en Ostržck pod rokami malega mojstra in še cel kup ostalih figur in predmetov.
Naslednji dan, 2. oktobra, smo na televiziji gledali lutkovni igrici Obuti maček in Ostržck.
V petek, 4. oktobra, so otroci poleg literarne uganke risali Ostržkc, na koncu pa smo naredili razstavo risbic v knjižnici.
Upam, da so bili tudi otroci zadovoljni, vsaj po številnem obisku sodeč.
Vilma Štritof
PETJE NA VASI
Na sobotni večer, 21. septembra, je rovtarsko Kulturno društvo organiziralo že kar tradicionalno "Petje na vasi". V za ta čas milem vremenu je bila prireditev na akustično dobrem prostoru pred zadružnim domom in si jo je ogledalo zajetno število poslušalcev. Sodelovali so: ženski pevski zbor Rovtc, kvintet "Pomladni odmev", Mešani pevski zbor društva upokojencev in invalidov I^ogatec, Moški zbor Dol. I^ogatcc, mešani zbor "Ivan Cankar" z Vrhnike, moški zbor iz Rovt, mladinski zbor sv. Nikolaja Ioigatcc, mešana pevska zbora Drenov grič in "Ivan Novak-Očka" Tacen, Ix>gaški oktet, moški pevski zbor "Alpina" in mešani pevski zbor Društva mladih glasbenikov Logatec. Program je povezovala Vera Logar. Prireditelji so poskrbeli za sprejem s kruhom in soljo in sladkarijami ter požirkom močnega, poskrbeli so za družabnostni ples po končani prireditvi in za razmeram prilagojeno pogostitev nastopajočih. Zaslužijo si pohvalo.
Namesto potrebnega odmora je poslušalce sprostila folklorna skupina s Trat, ki je v pisanem nastopu izrazila svoja hotenja.
Med nastopajočimi skupinami jih je bilo nekaj, o katerih bi kazalo zapisati kaj več, v dobrem smislu. Vendar je to smoter, ki naj ga uresničuje občinska pevska revija, za katero pa očitno ni več ne časa ne volje organizatorja.
S pevskega gledišča je bilo moč oceniti prireditev za zelo pisano, od preprostih poskusov organiziranega petja do kar tehtnih izvedb, kolikor jih odprt prostor dopušča. Prijetno so presenetile pevke in pevci mešanega zbora upokojencev: čeprav so prepevali le dvoglasno, so izpričali svoj temeljni namen: organizirano zapeti in s tem učvrstiti smoter druženja. Žal nekateri zbori hočejo, a ne zmorejo, dosti več od takega petja, štejejo pa za organizirane pevske skupine z dokajšnjimi ambicijami. Čas, ki bo vsekakor manj radodaren od prejšnjih, bo kar kmalu prisiljen potegniti ločnico med resnimi prizadevanji in med hotenjem po preprostem druženju in petju za zabavo, sebi v veselje in drugim (samo) za kratek čas. In če smo že pri tem: pevske publike je omejeno število. Skoraj tragično je, da mednje ne moremo šteti vseh pevcev! Čudno, da so ljudje pripravljeni hoditi na vaje denimo dvakrat tedensko, zlepa pa ne gredo poslušat koncertnega nastopa kakega zbora, ki pride prepevat v njihov kraj, kaj šele v bližnjega, ali celo v Ljubljano. Vendar bi to lahko bil nekakšen spodbujevalec lastne ustvarjalnosti, saj se vendar ne da nenehno plcmcnititi iz samega sebe - prej ali slej se tako samo - plcmcnitcnjc spridi. To bodi povedano predvsem zborovodjem, zatem še vsakemu pevcu posebej. Da bi našli globji smisel svojih prizadevanj in dejanj!
J. G.
K  U L
Na podlagi določil pravilnika o Februarskem priznanju objavljamo
razpis
za podelitev Februarskih priznanj
/.
Februarsko priznanje je največje priznanje, ki ga podeljuje občina Logatec posameznikom za izjemne dosežke ali za življenjsko delo na področju kulture v najširšem pomenu. II.
Predlagatelji so lahko posamezniki, društva, organizacije, skupnosti ali upravni organi. Predlogi morajo biti formalni, na obrazcih, ki so na voljo v vložišču občinske skupščine. Rok za oddajo predlogov, kijih naslovile na SO Logatec, odbor za kulturo, Tržaška 15,61370 Logatec, je 5. januar 1992. III.
O prejemkih priznanj bo odločil za kulturo pristojni organ v občini Priznanja bodo podeljena na eni od pomembnejših kulturnih prireditev
v februarju 1992
Odbor za kidturo
NOVO V KNJIŽNICI
_LEPOSLOVJE ZA ODRASLE_
LAINŠČEK, F.: Grinta STARA orientalska lirika • MALOVRH, M.: Opatov praporščak * PARKER, U.: Bogataši ' KONSALIK, H.: Dekle in vrag • MAURER N.: Litanije za mir • IIEMINGWAY, E.: Pariz - premični praznik IIEMINGWAY, E.: Zeleni griči Afrike * BRIAN, D.: To je bil Hemingway • Sil I I.DON, S.: Spomini na polnoč • BRIGIIT, F.: Samske ženske
_LITERATURA ZA OTROKE_
REAVES, M.: Samurajev meč (Časovni stroj; 5) • PLANINA M.: Koraki po krasu • PLANINA M.: Kraška jama * BAILEY, N.: Pol v Avstralijo (Časovni stroj; 6) * R1GUTTI, M.: Astronomija ' CIVARDI, A: Vse o ribolovu • Zbirka ČEBELICA • KORNBI.ATT, M.: Plamen inkvizicije (Časovni stroj; 7) • ALTABA M.: Geologija ' BYAM, M.: Orožje • PARKER S.: Okostja ' GASKIN, C: Marco Polo (Časovni stroj; 8) ' SIVEC, I.. Dober dan, palčki * GAIA. Modri planet • KUŠČER S.: Energija
STROKOVNA IN POUUDNOZNASTVENA LITERATURA
GERKMAN, V.: Astrologija • MAKSIMOVIĆ, Z.: Mladinska delavnica • KORDEMSKI, B.: Matematične uganke * VERA gore premika ' BLOOM, W.: Meditacija * ABORTUS • SLIVNIK, D.: Sto osamosvojitvenih dni • ROJŠEK, D.: Naravne znamenitosti Posočja * (MARKE, A: Skrivnosti sveta
• ALLAN, J. Osebne veščine vodenja • ZAVRŠNIK, B.: Življenjski cikel izdelka * OVSEC, D.: Slovenska mitologija in verovanje • KARLAVARIS, B.: Likovnavzgoja * INZKO, V.: Zgodovina Slovencev do leta 1918 * KLAVORA, V.: Plavi križ ' LEROI-GOURHAN, A: Gib in beseda * ŠEFMAN, P.: Vozi in preživi * POTI do dela in zaposlitve * DOLIIAR R: Romanje v Julijce * PRAČEK-KRASNA A: Newyoriki razglednik * ČELIK, P.: Policaji ' ENCIKLOPEDIJA nepojasnjenega • MOZART, W.: /»tsma • LIDELL, L.: Joga
* POGAČNIK, J.. Kulturni pomen Slomškovega dela • BECELE M.: Stanovanjska razmreja po novem
-_POZOR ! NOVE REVIJE_
SALOMONOV OGLASNIK * NATIONAL GEOGRAPHIC * EDUCA * DIDAKTA * ŠOLSKA KNJIŽNICA
_URNIK KNJIŽNICE_
PONEDEUEK,TOREK,SREDA,ČETRTEK 9-13 15-19 PETEK 15h-19h
ČESTITKE OB JUBILEJU
Logaški oktet ima za seboj 20 let uspešnega prepevanja.
Ljubitelji petja so 19. oktobra lahko prisluhnili pevcem Logaškega okteta, kije tega dne slovesno proslavil 20-lctnico svojega delovanja. Tudi nevšečno deževno vreme ni zaustavilo premnoge poslušalce, ki so skupno s pevci želeli proslaviti prehojeno pot - napolnjeno s požrtvovalnim delom in s priznano glasbeno odmevnostjo.
Marsikdaj v preteklosti so bili njihovi nastopi povezani tudi s političnimi dogodki, to pot, pa čeprav smo prav tedaj naredili nov korak k osamosvojitvi, je bil celoten koncertni večer posvečen le prepevanju in osvetlitvi jubileja.
Oktet se je predstavil v dveh delih. V prvem delu je pel predvsem zahtevnejše skladbe, zlasti pa se je posvetil svetovno znanemu Slovencu Jakobu Petelinu Gallusu, čigar 400-lctnico smrti slavimo prav letos. V drugem delu pa smo lahko prisluhnili narodnim in umetnim pesmim, med njimi tudi priredbi Marcela Štcfančiča "Hladna jesen" in Dragana Adama "Sem bil zaljubljen".
Pevci v zasedbi Cveto Maček, Andrej Logar, Peter Grom, Janez Gostiša, Lovro Grom, Primož Sark, Franc Mihevcin Tone Žigon so svojo izpoved v pesmi predstavili z visoko pevsko ravnijo. V svojem koncertnem listu jc oktet navedel bistvene vsebinske poudarke iz življenja in dela okteta; - oktet bi za svojo bogato žetev zaslužil obsežnejšo pisno obdelavo vsega pomembnega od prej do slej. Glasovi pevcev, med katerimi Cveto Maček, Janez Gostiša, Peter Grom in Franc Mihcvc vztrajajo pri oktetu vseh 20 let, so bili ta večer homogena skupina, ki jc z vso ubranostjo odpela celoten spored (na posameznih mestih jc moč prvega tenorja celo nekoliko odstopala), kar jc bilo razvidno tudi iz navdušenega in pritrjcvalncga aplavza, saj so poslušalci izvabili na koncu še dodatek iz bogate izbire njihovega pevskega znanja.
Pevski prijatelji, Moški pevski zbor iz Dol. Logatca, župan iz Rcpcn-tabra, Stanko Hcnko z Hrij, mešani pevski zbor "Lubnik" iz Škofje Loke, predsedstvo občine so ob tej priložnosti podarili oktetu spominska darila, pri čemer ne smemo prezreti naklonjenosti ne odbora za kulturo občine Logatec, in ne KLI iz Logatca, zlasti slednjega, ki je vse od začetka bil oktetu posredno in neposredno v predragoceno pomoč. Spored sta dopadljivo povezovala Mclanija Štcr in Marko Škrlj.
Oktet tolikšnega vzpona, znanstev in odmevne priljubljenosti ne bi dosegel brez lesarskih in šentjernejskih srečanj, brez radijskih in TV oddaj, brez plošč in kasete in zlasti brez umetniškega vodje Tomaža Tozona. Ob jubileju želimo oktetu še veliko uspešnega prepevanja, da bi znal tako kot doslej prebroditi vse težave, se radostiti uspehov in še naprej razveseljevati pevsko občinstvo, ki je oktetu iskreno hvaležno za vse, kar jc dobrega storil.
A. Č.
TURA
NATEČAJ
Odbor za kulturo pri IS SO Logatec in Zveza kulturnih organizacij občine Logatec razpisujeta natečaj za financiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in založniških projektov za leto 1992.
Svoje projekte (gledališke, plesne, likovne, filmske, fotografske, glasbene in druge) lahko prijavijo vsi posamezniki, skupine in društva, ki se s kulturo ukvarjajo neprofesionalno, in sicer, ne glede na formalno članstvo v društvih oz. Zvezi kulturnih organizacij. Zadnji in nepreklicni rok za oddajo projektov (na naslov Občina Logatec, Odbor za kulturo, Tržaška 15, Logatec ali ZKO Logatec-, Tržaška 44,61370 Logatec) jc 30. november 1991.
Interesenti naj opišejo in finančno ovrednotijo svoj projekt ter ga terminsko opredelijo.
Za vse nadaljnje informacije jc na voljo telefon 741 222 ( od ponedeljka do petka)
(PRE)VELIKO ZANIMANJE ZA JELKO REICHMAN
Med zadnjimi zimskimi počitnicami je bil v VESELEM TEDNU, ki ga jc organizirala Matična knjižnica Logatec, en dan namenjen otroški izbiri najljubšega avtorja, ilustratorja itd. Svetlana Makarovič je bila pri nas že maja, Jelka Reichman pa je kot najljubša ilustratorka za otroke gostovala v Mali dvorani logaške knjižnice 19. septembra. Napovedan je bil pogovor z njo in kot dodatek še predstavitev njenega risanja "v živo".
Gostja je bila odlično razpoložena in je tudi sama dodala, da se v Logatcu še posebej prijetno počuti, saj jc kot študentka honorarno učila likovni pouk na osnovni šoli v Dolenjem Logatcu (gotovo se jc marsikdo med bralci še dobro spominja). Na koncu je otrokom pred njihovimi očmi narisala dve veliki risbi, ki sedaj krasita stene otroškega in mladinskega oddelka Matične knjižnice.
VILMA ŠTRITOF
POMLADNI ODMEV NA BOGENŠPERKU
Na gradu Bogenšpcrk pri Litiji je bilo 26. oktobra letos že enajsto srečanje malih vokalnih skupin iz vse Slovenije. Srečanje je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Litije. Morebiti to pevsko srečanje ne bi vzbudilo posebne pozornosti, če ne bi med enajstimi vokalnimi skupinami zasledili tudi naših pevcev Staneta Nagodcta, Jureta Korcnča, Janeza Nagodcta, Miroslava Mczcta in Janeza Jeraja, ki nastopajo v kvintetu "POMLADNI ODMEV" Pevci sodelujejo na raznih domačih srečanjih, letos pa so že drugič nastopili na Bogenšperku. Z vključevanjem na pevska srečanja malih vokalnih skupin želijo izpopolniti tudi svoje prepevanje, saj so jim napotki pevske zveze, ki ocenjuje nastopajoče skupine, dragoceno vodilo pri njihovem prepevanju.
Pevci so nastopili v Valvazorjcvi dvorani (grad jc bil lastnina Janeza V. Valvazorja, pisca zgodovine Vojvodine Kranjske.) Dvorana je izredno akustična in usklajenost petja zelo hitro pride do izraza; v majhni zasedbi pa prav skladnost še tolikanj občutljiva, saj zahteva od vsakega pevca dovolj znanja, samostojnosti, upetosti, da pesem resnično zveni.
A.Č.
Notranjski Informacijski Center d.o.o., Notranjska 14 Logatec
ODSLEJ VSE FOTOGRAFSKE STORITVE TUDI V LOGATCU
Notranjski informativni center d.o.o., vas obvešča, da v foto ateljeju opravlja vse vrste fotografskih storitev:
• takojšnja izdelava fotografij za osebne izkaznice in druge dokumente
• fotografiranje na terenu in v ateljeju
• razvijanje barvnih in črno belih filmov ter izdelava fotografij v najkrajšem času
• izdelava prospektov in drugih propagandnih gradiv Obiščite naš atelje v središču Logatca, na Tovarniški 6 in se prepričajte o kakovosti naših storitev.
_Odprto_
ponedeljek-sreda-petek 9-14.30 in 17-19
torek-četrtek 17-19
sobota 9-12
hišice poizB&hue
MALI d.o.o.,   ČEVICA 4, LOGATEC: TEL:061I741 2S6 ■
obdarite svoje drage
z uporabnim darilom
odprto: 8-12 In 13-19 sobota: 8 • 13
ZE TRI LETA Z VAMI!
□ □ □ □ □ □ □ □ □
obutev MADE IN ITALY, PEKO, PLANIKA otroška obutevCICIBAN, PETEJAN ženska modna konfekcija jeans DIESEL pletenine WOOL TOP unikatno poslikana oblačila unikatno pleteni pulovarji spodnje perilo usnjeni pasovi
SANPAVLIJA - VEUKO V MALEM
AVTOELEKTRO
FRANCI LUKANČIČ
Logatec, Dolomitskega odreda 3 (ob Rovtarski cesti) tel. 741-742
Popravilo zaganjačcv in al-tcrnatorjcv, električne napeljave in montaža dodatne opreme.
SERVIS KOLES
TRŽAŠKA C. 74, LOGATEC TEL. 061/741-637
SEDAJ JE ČAS ZA POPRAVILO KOLES
Odprto od 8. do 16., ob sobotah od 8. do 12. ure.
Osnovna šola "8 talcev"
Logatec objavlja prosta dela in naloge
HIŠNIKA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zahtevani pogoji:
• IV.   stopnja zahtevnosti (mizar, Ključavničar)
• opravljeni izpit za kurjenje centralne kurjave.
•
Šola pričakuje od kandidata, da bo delaven, kreativen in samoiniciativen.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: Osnovna šola "8 talcev" Logatec, Notranjska 3 v 8 dneh po objavi oglasa, to je do 30.11.1991
O odločitvi bodo kandidati obveščeni 15 dni po končanem zbiranju prijav.
TPC "NOTRANJKA" SE PREDSTAVLJA
Trgovsko poslovni center "Notranjka" na Tržaški 148 v Logatcu tvorijo tri trgovine, restavracija in avto pralnica. Gre za dobrino zgoščenost prodajne ponudbe na enem mestu, zato posamezne trgovine nadrobneje predstavljamo.
"Trgovino Soča" v 1. nadstropju vodi Dora Zorman. Ime trgovine je vezano na posvetilo pesnika Simona Gregorčiča, ki gaje namenil poslopju ob otvoritvi. V "Soči" najdete skorajda popln otroški prodajni program: od konfekcije (trenirke, hlačke, jakne) do čevljev (do št.41), ortopedskih copat, igrač firme "Janka" do programa "Chicco" (igrače, dude, stekleničke, hojce in stajice, plenice). Večji otroci najdejo v trgovini šolske potrebščine. Odraslim pa so namnjeni čevlji-moški in ženski-usnjeni, še po starih cenah, "Almira" pletenine, moško in žensko perilo, oblačila, razen težke konfekcije. Lahko si izberete ročno uro, pa tudi kakšna "vekarica" se najde.
Uvajajo prodajo zlatarskih izdelkov Tomislava Lobode, poskrbijo za popravilo in predelavo zlatih izdelkov. Izdelki iz kristalnega stekla, porcelana in plemenitega stekla prihajajo na prodajne police v teh dneh.
Božična drevesca in novoletne jelke boste lahko razsvetlili z raznimi lučkami, okrasili z lampijončki, pod drevesca postavili lončene jaslice. Ponudili vam bodo tudi vse druge okraske.
V 1. nadstropju je tudi menza "MIha", ki jo vodi Marko Mihelčič. Odprta je ob delavnikih med 9. in 14.
uro, ob sobotah in nedeljah pa ne. Z zaključenimi družbami do 25 gostov se je mogoče dogovoriti za drugačen čas. Pripravljajo malice in kosila, cene so dostopne. Abonentom dajejo še ugodnejše pogoje. Njihovo vodilo je: okusno, dobro in poceni. Potrebne surovine in pijačo kupujejo prek samopstrežne trgovine v pritličju, ta pa prodaja nekatere njihove izdelke: ob vikendih tatarski biftek, sicer pa gibanice, kremne rezine in razne zavitke. Vodja je povedal, da ga veseli delati v domačem kraju, preskušati sebe in sodelavce v strežbi domačinom.
Za pokušino objavljamo recept. Če mu ne verjamete, lahko pridete na pokušino v restavracijo "Miha".
V pritličju: vhod je z glavne ceste; je tehnična trgovina, ki jo vodi Franc Možina. Trgovina ima na zalogi ves instalacijski material za centralno ogrevanje in druga dela, ki sodijo med zaključna v gradbeništvu: vodovod, barve, laki; na ponudbo imajo tudi vijačno blago, stavbno okovje in "Unior" orodje, razredčila, elektroinstalcijski material. Poleg tega prodajajo izdelke bele tehnike, akustične aparate-televizorje, glasbene stolpe ipd, električno ročno orodje proizvajalk Iskre in BIck&Decker, pa varilne aparate "Varstroj". Občasno so na prodaj brzoparilniki, stiskalnice, kompresorji. Gradbeni material in pohištvo prodajajo po naročilu. Kupite lahko kolesa različnih vrst in znamk, pa motorje. Trgovina načrtuje tudi zastopniško prodajo avtomobilov, večjih strojev in orodja.
Izvršni svet skupščine občine Logatec objavlja
razpis natečaja ZA INOVACIJO LETA
Prijava mora vsebovati tele podatke:
• naziv inovacije
• opis
• risbe, skice ali načrte - če gre za tehnično inovacijo, ali povzetek uporabe, če inovacija ni tehnične narave.
Z razpisom želi organizator spoduuditi tudi prijave idej, ki sicer še niso detajlirane in so morda še potrebne skupinske obdelave.
Rok za prijavo je 30. november 1991. Komisija bo o prijavah odločila v 14 dneh po končanem razpisu. Izbrani predlogi bodo predstavljeni tudi v našem časopisu. Podeljene bodo tri nagrade za najboljše projekte po oceni komisije.
Na odločitev o izbiri bodo vplivale tudi možnosti za konkretno izrabo inovacije.
Prijave pošljite na naslov Izvršni svet SO Logatec, Tržaška 15, Logatec, s pripisom: "za inovacijo leta". Lahko pa jih oddate v vložišču občinske skupščine.
Trgovina je odprla vsak delovni dan neprekinjeno od 7. do 19. ure, ob sobotah do 13. Pri nakupu se je mogoče dogovoriti za obročno odplačevanje. Trgovina dobro sodeluje s stanovanjsko zadrugo in obrtniki, omogečen je nakup brez prometnega davka v smislu blaga za reprodukcijo.
Bojan Žigon vodi samopostrežbo "Štručka" in hram "Ž". Vhod v samopostrežbo, ki je odprta tako kot tehnična trgovina, je z dvorišča. Reklamne prodaje bodo še popestrile sicer bogato ponudbo v novembru in decembru. Ta čas bo trgovina, z njo pa hram odprta ob sobotah do 19. ure, ob nedeljah od 7.30 do 12 ure. Reklamna prodaja bo zaobsegla pecivo, čokolade, vino, žgane pijače. V predprazničnem času bodo prodajali tudi darilne vrečke z motivi Miklavža in dedka Mraza.
Posebej omenjajo prodajo kruha zasebne pekarne Kovačič z Loga pri Brezovici, pakirano meso proizvajalca "MIP" iz Nove Gorice; po želji posredujejo nakup znanih čajev, ki jih pripravlja pater Ašič. Zanimiv je prodajni program prehrane za diabetike. Pri nakupu nad
500 tolarjev boste ta in prihodnji mesec obdarjeni.
V prihodnji sezoni bodo mesečno pripravki zabavne prireditve in s tem krenili-po letošnjem uspešnem poskusu-v smer turistične dejavnosti.
V posebni zgradbi na dvorišču, poleg dokajšnjega parkirnega prostora dela avtopralnica. Avto nam operejo od zunaj, očistijo znotraj, operejo lahko tudi motor. Zamenjajo hladilno tekočino, ali ji samo preskusijo učinkovitost. Spotoma še kaj malega popravijo: zamenjajo pregorelo žarnico ali kaj podobnega.
V prostorih TPC boste videli tudi stalno prodajno razstavo umetniških del akademskih slikarjev, Tisnikarja, akvarelov Pavleta Mraka z logaškimi motivi.
Marsikaj torej lahko kupite pri nas, zagotavljajo prijazni prodajalci. Direktor zadruge "Notranjka" Mitja Žigon pa zagotavlja, da bo zadruga poleg svoje temeljne dejavnosti-povezovanje kooperantov-skrbno razvijala tudi svoje trgovsko poslovno središče. Zadovoljstvo kupcev pa je temeljni smoter vseh prizadevanj.
KANELONIZ MOŽGANI
Za 4 osebe potrebujemo 8 palačink (ne sladkih)
1 srednje veliko čebulo 30-40 dag možganov 10 špinačnih listov
2 stroka česna
2 jajci peteršilj, muškatni oreš-ček, poper, sol, moko, drobtine ter olje za cvrtje
Možgane očistimo mrenice in drobno sesekljamo. Prepražimo jih na zrezani čebuli, dodamo strt
česen, zrezane kuhane špinačne liste, sesekljan peteršilj, muškatni orešček, sol, lahko tudi malo vegete, poper.
Prepražene možgane zavijemo v palačinke kot se zavijajo sarme. Povaljamo v moki, jajcih in drob-tinah ocvremo v globokem olju. Poleg ponudimo majonezno omako (tatarska, tirolska itd). Namesto možganov lahko uporabimo tudi kak drug mesni nadev (govedino, piščanca-lahko tudi kuhano meso).
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
ALOJZIJE ŠUŠMELJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnici darovali cvetje, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Stanku Škufci in cerkvenim pevcem za svečan pogrebni obred ter Francu Kobalu za nepozabne besede ob njenem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očita in ata
JOŽETA PIŠLARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Ljubu Miheliču, g. Alojzu Sajovicu za poslovilne besede, ter njegovim ožjim sodelavcem iz proizvodne enote Stoli. I Ivala g.župniku za pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
žalujoči: žena Dora, hčerke Joža in Dora z družinami in Mojca.
LOGAŠKE
NOVICE, glasilo občine Logatec Uredil Janez Gostiša, oblikovanje arh. Igor Resnik, tisk tiskarna in knjigoveznica MALI, Naklada 3000 izvodov
STAVBARSKE POSEBNOSTI NAŠIH KRAJEV
Namen tega zapisa je opozoriti na obstoj in pomen naše stavbne dediščine. Na nekatere posebnosti nas opozarjajo tudi drugi.
nz pregleda najpomembne-še nepremičnine (stavbne) etnološke dediščine (glej Varstvo spomnikov33/ 1991, str. 349) je mogoče povzeti informacijo, da stavbno dediščino kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana R Slovenije 1986-2000 predstavljajo v občini Logatec naslednje zgradbe:
Hleviše, Hleviše št. 3; pritlična stanovanjska hiša iz začetka 18.stoletja
Laze, Lazešt.l etažna, zidana ambiciozna stanovanjska hiša, zasnovana v 16. stoletju
Logatec, (Gornji), Tržaška c.št.134; stanovanjska hiša iz leta 1807
Petkovec, Petkovecšt.2; etažna zidana stanovanjska hiša iz leta 1802.
Poleg navedenih je v strokovnih poročilih Ljubljanskega zavoda za spomeniško varstvo evidentiranih še nekaj več kot 40 tovrstnih zaščite vrednih zgradb.
V tem sestavku posebej omenjam zgradbe, ki so vzbudile pozornost strokovnjakov in so zato že našle mesto v strokovnih časopisih. Med najpomembnejšimi, na katere želim opozoriti, jc gostilniška hiša pri Ipavcu (Gornji
Ix)gatcc, Tržaška c. 134). Znani slovenski strokovnjak dr. Ivan Scdcj jo je v knjigi "Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem", izdala Prešernova družba v Ljubljani 1989 leta, in v Zborniku Slovenski etnograf (1989-1990) uvrstil med pomembne spomenike stavbarstva na slovenskem v devetnajstem stoletju. Takole pravi:"V arhitekturnem pogledu jc Ipavčcva hiša (gostilna je cvetela do leta 1958, ko so jo končno zaprli) vzoren primerek "furmanskega klasicizma", podeželske hiše s precej ambicioznimi stilnimi detalji. V zasnovi gre za povečano in malce zapleteno kmečko hišo. Neznani mojstri so izvedli izredno lepo in čisto oblikovano okrasje na fasadi v ometu, ki sodi v najširšem okviru med boljše primerke histori cističnega oblikovanja" itd.
Druga, za razumevanje naše polpretekle dobe nič manj pomembna pa skromnejša jc "Srškova domačija" (Čcvica 6). V
IPAVČEVA HIŠA, nekdanja furmanska gostilna v Gornjem Logatcu folo: Ivan Sedej
zapisu Adc Bar-Janša z naslovom Strokovne osnove za varstvo stavbne dediščine v Logatcu (Varstvo spomenikov XXVII, 1985 Ljubljana) jc poleg predstavitve zgradbe zapisano: "Na obravnavanem območju sta zaradi specifičnega razvoja druga ob drugi zastopani tako trška kot vaška arhitektura. Medtem, ko jc prva ambicioznejša jc bil za drugo značilen, vsaj do nedavnega, številčno bogato zastopan notranjski tloris. Stavbe imajo glavno vzdolžno fasado poševno zamaknjeno, tako da tvori petstrani tloris, s poševno postavljenim glavnim vhodom, ki vodi v vežo. Danes je število takih stavb v osrednjem logaškem prostoru že majhno"...
Nekatere izmed teh stavb šc niso ovrednotene kot npr. "Fcdclakova hiša" na Čcvicah (Vodovodna c.), ki nc samo po tlorisni zasnovi, ampak tudi po načinu gradnje in nespremenjeni izrabi, s črno kuhinjo in ob
skrbnem vzdrževanju njenega lastnika (J.Pcčkaja), predstavlja resnično kvaliteten in ohranjen izsek iz naše grajene dediščine.
Tako razmišljajo drugi o naši dediščini. Želim si, da bi bila taka in podobna besedila nam vsem v vzpodbudo, ko bomo razmišljali o ohranjanju in obnavljanju naše grajene dediščine. Več pozornosti naj bi v prihodnje zato namenili strokovnim presojam o tem, kaj kaže ohraniti in kako. Predvsem pa jc najprej treba sprejeti spoznanje, da so omenjane in šc mnoge tem podobne zgradbe pomembna sestavina naše kulturne dediščine, na katero smo lahko ponosni. Tudi zato, ker jc tipično naša in ker bogati tudi slovensko kulturno dediščino. Želimo si višjo življenjsko raven in večji avtomobil, da bomo lahko odhajali v Evropo, na višjo kvaliteto domačega okolja pa pozabljamo. Toda tudi k nam naj bi prihajali drugi. Zato potrebujemo lepo urejene kraje, ki naj ob izpostavljanju naših posebnosti ponujajo prijetno bivanje nam in drugim.
Na podlagi povedanega kaže sprejeti tudi misel o potrebni obnovitvi in ohranitvi vsaj nekaterih za posamezni kraj kot celoto značilnih zgradb, ki bi nas in druge opozarjale na način življenja in bivanja naših prednikov ter tako bogatile naš kulturni vsakdan.
Pavel Mihevc
RECRATOVA OZIMNICA
Naša ljuba zemljica-oaza sredi puščavskega vesolja-je postala pinkponk žogica med zlobnimi loparji nas samih. Dve svetovni moriji sta človeško naduto vsemogočnost postavili pod samomorilni vprašaj: LJUBITI ALI UBITI!?
Posedovati ali biti v polnosti trpljenja, hrepenenja in boja za vse dobro, pošteno, radodarno in radoživo. Za vse, kar je večno, za vse, kar ukinja meje razosehljujoče materialnega, končnega, konfliktnega. Za srce. Z.a duha.
Camujev absurdni povojni sizifovski človek je dosegel tisto zadnjo stopnjo trpinčene človečnosti, da druge rešitve za posameznika in človeštvo ni kot: UPANJE JE OREHOV ZI^ATNIK KI GA SLEHERNIKU NA VRŽEŠ V MRZLIČNI ŽEP DUŠE
PA MU V SANJAH MEKETAVA MEGLICA NA ČELO SPE,
GRČA VE PRSTE NA BI^AZINI RAZPRE...
Ali
po Trubarjevo:
JEZIK SRCA JE NAJMOČNEJŠA MIŠICA SVETA.
In Sartorov rele "eksistenca je pred esenco" bo moral vsakdo izmed nas dejavno človečno dopolniti:
DUH ČLOVEČNOSTI JE PRED EGOINTERESNO EKSISTENCO.
Zadnji čas je, da se med Slovence in srdite balkanske brate vrne Čnomir z osličkom
iz Ogleja in nas vsakega posebej s pisalnim strojem rodovitno preklofa:
DA ROJAK PROST BO VSAK,
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK...
Če bomo, ljubi Kranjci, vsak pred svojim dušnim pragom pometli-doma, na cesti, na delu-in bo neiztrohnjeno srce tolklo od Prckmurja do Pirana, od Skadarskega jezera do Mangna, od zadnje snažilke brez dela do prvega politika, od Nord Capa do Ognjene zemlje, bo tudi preostali, sicer duhovno obrodelejši svet zaplesal v živejšem ritmu. Kot da bi iz srčike sveta tolkle Cankarjeve objemajoče besede: BRA 7JE, JAZ PA VEM ZA DOMOVINO KO UUBIŠ, DAJEŠ IN ODMEVAŠ.
V RESONANCI DVE, TREH, VSEH, VSEGA
SE LOMI RIMSKA CESTA NAD PREPADI PRESTRAŠENIH KOMETOV. Kot da bi bridki) preizkušam duh Dostojevskega roteče klical med nas:
BRATJE, NE BOJTE SE GREHA LJUDI, LJUBITE ČLOVEKA TUDI V NJEGOVEM GREHU,
KAJTI TO JE ŽE PODOBA LJUBEZNI BOŽJE IN VRHUNEC IJUBEZNI NA ZEMLJI
LJUBITE VSE S1VARS1VO BOŽJE V CELOTI, VSAKO ZRNCE PESKA POSEBEJ. VSAK LISTIČ IN ŽAREK BOŽJI LJUBITE, LJUBITE ŽIVALI, 1JUBTTE RASTLINE, 1JUBITE SLEHERNO SIVAR AKO BOŠ LJUBIL SLEHERNO STVAR, SE TI BO ODKRII^A TUDI SKRIVNOST BOŽJA. V S1VAREII, DOSEGEL JO BOŠ NEKEGA DNE IN JO BOŠ JELODTISTIH DOB SPOZNAVATI DAN ZA DNEM, ČIM DAIJ, TEM BOU. IN NAPOSLED BOŠ VZUUBIL VES SVET S POPOLNO, VESOIJNO UUBEZNIJO. LJUBITE ŽIVALI: BOG JIM JE DAL KAL MISLI IN TIHO RADOST. NE MOTTTE JIM JE, NE MUČITE JIH, NE JEMIJTTE JIM RADOSTI, NE UPIRAJTE SE MISLI BOŽJI.
ČLOVEK NE POVZDIGUJ SE NAD ŽIVALMI: ONE SO BREZ GREHA, TIPA
V SVOJEM VEUČJUSAMO GNOJIŠ ZEMIJO S TEM, DA SEPOJAVIJAŠNA NJEJ IN PUŠČAŠ ZA SEBOJ GNOJNO SLED JOJ, SKORAJ SLEHERNI OD NAS!
LJUBITE POSEBNO OTROČIČKE, ZAKAJ TUDI ONI SO BREZ GREHA, KAKOR ANGELI, IN ŽIVIJO ZATO, DA BI NAS GANILI, V OČIŠČENJE NAŠIH SRC IN V NEKAKŠNEN POUK ZA NAS. GORJE TISTEMU, KIJE RAZŽALIL OTROKA.
In Kristus, najtanjši, najmilejši, najbolj starožilen in žlahten glas presunjene večnosti v nas! Kaj nas ne vabi v poslednjih izdihijajih, pribit na križ sočloveka v srčiko sveta: IJUIII SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAMEGA SEBE.
v /TT^v        Andrej Žigon