Štev. 287. V Ljubljani, v soboto, 13. decembra 1941-XX Leto VI. takljotoa pooblaščen ka ta oglaievanje Italijanskega to tujega | UtudnlMfo lo oprava) Kopitarjeve 6, Ljubljana | Concetslooarla Nelutra pet la pubblicttš dl provenienca italiana izvora: Unione Pobblicita Italiana ti A. Milana = Redazione Ammtniftrazione: Kopitarjeva 6. Lobiana. g ed eatera: Uniona Pabblidti Ualiana & A. Milana Poštnina plačana v gotovini II bollettino no. 558: La battaglia infuria alPovest di Tobruk Nella Marmarica proseguono i combattimenti ad o vest di Tobruk. Nuovi iorti attacchi nemici aPP°ggiati da carri armati sono stati respintL In-torno a Sollum e Bardia si i intensiiicata 1’azione dell’oposte artiglierie. Stukas e picchiatelli hanno a piu riperse bombardato concentramenti di mezzi meccanizzati, autocoionne nella zone di Bir Ha-kcim. In combattimenti aerei la caccia germanica ha abbattuto sei velivoli. La iormazione navale Che il giorno dieci ave-va bombardato Dema e stata ancora raggiunto da aerei tedeschi che hanno colpito nuovamente con bombe un incrociatore e un cacciatorpediniere. Nel Mediterraneo centrale due apparecchi avversari sono stati distrutti dalla nostra caccia; durante un tentativo di incursione sulla baia di Argostoli un terzo aereo e stato iatto precipitare da auella diiesa contraerea. _ Un nostro aereo non i rientrato. I„a mattina del' 11 un incrociatore e due cacciatorpediniere' nemici hanno ripetuto il cannoneggiamento di Der-na; alcuni colpi sono caduti di nuovo sull’ospedale »Principe di Piemonte« danni di poca entita. Le batterie della regia marina hanno aperto il iuoco sulfincrociatore che si presume colpito. Un incur-sione aerea su Bengasi nella notte dal 10 al 11 ha causato tre vittime e nessun danno. Nostri apparechi hanno bombardato la base navale di La Valetta Malta. Le operazioni per il recupero dei prigionieri britannici imbarcati sul piroscafo silurato di cui al bollettino del giorno dieci, hanno consentito il salvataggio di circa 1800 uomini tra i quali un certo numero di leritL Vojno poročilo št. 558: Hudi boji zahodno od Tobruka Uradno vojno poročilo št. 558._ pravi: V Marmariki se boji nadaljujejo zahodno od Tobruka. Novi močni angleški napadi, podprti s tanki, so bili1 odbiti. Okoli S o 11 u m a in B a r d i j e se je poživila delavnost topništva na obeh straneh. Nemški in italijanski strmoglave} so večkrat bombardirali zbiranja angleških motoriziranih vozil in avtomobilske vrste na področju pri Bir Hacheimu. Med letalskimi boji je nemško lovsko letalstvo sestrelilo šest letal. Nemška letala so prehitela pomorsko sku- £ino, ki je dne 10. decembra bombardirala ► e r n o. Zadela so z bombami zopet križarko in rušilec. Na srednjem delu Sredozemskega morja so naši lovci uničili dve angleški letali. Pri poskusu poleta nad zaliv Argostol} je protiletalska obramba sestrelila še tretje letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo. Dne 11. decembra zjutraj so angleška križarka in dva rušilca ponovili obstreljevanje D e r n e. N'kaj izstrelkov je zopet padlo na bolnišnico »Principe di_ Piemonte«. škoda je majhna; baterije Kraljeve mornarice so začele streljati na križarko, ki je bila, kakor se zdi, zadeta. Polet nad Benghazi v noči od 10. na 11. december je zahteval tri žrtve; škode ni bilo. Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče La Valetto na Majti. Kakor je poročalo vojno poročilo z dne 10. decembra, je bil torpediran parnik, ki je vozil angleške ujetnike. Reševalna dela so omogočila rešitev približno 1800 mož, med njimi tudi nekaj ranjencev. Medsebojna voščila državnih poglavarjev trojne zveze ob začetku nove vojne čestitke Hitlerja ter japonskega cesarja Vladarju in Mussoliniju Rim, 13. dec. s. Ob podpisu nove pogodbe med Italijo, Nemčijo in Japonsko ter ob vstopu Italije in Nemčije v vojno z Ameriko, so državiji poglavarji ter zunanji ministri omenjenih držav poslali drug drugemu brzojavna voščila. Italijanski Kralj in Cesar je japonskemu cesarju poslal naslednjo brzojavko: »V uri, ko se naša naroda z nemškim zaveznikom vred borita zoper skupnega sovražnika, pošiljam Vašemu veličanstvu tople pozdrave. Slavna japonska vladarska rodbina še enkrat pelje Japonsko k novi veličini. Veličanstvo, sprejmite moja voščila, ki so enaka voščilom vseh Italijanov. — Viktor Emanuel.« Japonski vladar je odgovoril takole: »Čutim se počaščenega zaradi prijazne brzojavke, ki jo je Vaše veličanstvo izvolilo poslati v trenutku, ko se začenja skupni boj Japonske, Italije in Nemčije. Prosim Vaše veličanstvo, naj sprejme čustva mojega globokega spoštovanja. Vesel sem, da Vam lahko izrazim popolno zaupanje v vsestranski in končni uspeh naših držav priv ustvarjanju novega reda na vsem svetu.« Hitler je Kralju in Cesarju brzojavil takole: >0b podpisu pogodbe, s katero sta se državi Osi pridružili japonskemu cesarstvu v skupni vojni, da bi sodelovali pri težnjah za pravičen nov red, pošiljam Vašemu veličanstvu najodkritosrč-nejše pozdrave in najprisrčnejša voščila za bodoči boj zdaj združenega orožja treh držav. — Adolf Hitler.« Odgovor na to brzojavko je bil naslednji: »Ekscelenca, z občutkom se Vam zahvaljujem za izraze, ki ste mi jih poslali ob tej slovesni uri, ko se japonsko orožje pridružuje nemškemu in italijanskem orožju za ostvaritev skupne zmage. Vračam Vam kar najprisrčnejši pozdrav in obnavljam najgorečnejše želje za srečo naših treh zavezniških narodov. — Viktor Emanuel.« Hitler je poslal tudi naslednjo brzojavko: »Ekscelenci Benitu Mussoliniju, predsedniku vlade in Duceju fašizma, Rim. Danes, ko se sklepa pogodba, po kateri se Os in Japonska družita v skupnem bratstvu po orožju, Vam, Duce, pošiljam najprisrčnejše pozdrave. Vem, da sva si skupna v trdnem prepričanju, da se bo to dejanje izkazalo kot zanesljivo poroštvo za skupno zmago treh držav. — Adolf Hitler.« Odgovor na to brzojavko pravi: »Sklenitev nove pogodbe med državami trojne zveze, ki v orožnem bratstvu druži Nemčijo, Italijo in Japonsko, posveča, o Fiihrer, našo vedno bolj neomahljivo voljo po zmagi in po pravici. Prejmite v tem zgodovinskem trenutku moj naj-gorečnejši prijateljski pozdrav.« Predsedniku japonske vlade je Mussolini brzojavil: »Na dan, ko je staro prijateljstvo naših držav dobilo končno posvečenje na bojiščih, velja moja misel junaškemu japonskemu narodu pod orožjem. Zarja novega reda je že zasijala na vseh celinah. Italijanski narod je z duhom in orožjem blizu Slovaška in Rumunija sta tudi napovedali vojno Ameriki Bukarešta, 13. decembra, s. Romunska vlada i je včeraj sporočila poslaniku Združenih ameriških držav v Bukarešti, da ee Romunija kot država, ki je pristopila k trojni zvezi, pridružuje Italiji, . Nemčiji in Japonski in da se zato smatra v vojnem stanju z Združenimi ameriškimi državami. Bratislava, 13. decembra, s. Slovaška vlada je,, zaradi obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom trojne zveze, sklenila, da tudi Slovaška stopi ob bok Nemčije, Italije in Japonske. Od danes dalje se Slovaška smatra torej v vojni z Združenimi ameriškimi državami in Veliko Britanijo. Vojna na Tihem morju Nadaljevanje japonskih napadov na Filip'ne Rim, 13. dec. s. Reuter poroča iz Wa&hingto-«ia, da Japonci napadajo glavni filipinski otok Lu-zon na različnih točkah ob vzhodni in zahodni obali. Rim, 13. dec. s. Angleško pomorsko poveljstvo je določilo, da bo admiralska ladja angleškega brodovja na Daljnjem Vzhodu odslej 10.000 ton&ka križarka »Edinburgh«. Dozdaj je admiralska ladja bil »Prince of Wales«. Stockholm, 13. dec. 6. Poročajo iz Santa Cruza, da je v vsej južni Kaliforniji bila zapovedana zatemnitev. Vzdolž vse kalifornijske obale 6e mora civilno prebivalstvo izseliti s pasu ki je širok 1 kilometer. Tokio, 13. dec. s. Iz pooblaščenega japonskega vira zanikavajo, da bi bila japonska oklepnica »Hanina« (29.000 ton) potopljena. Zdi se, da 60 Amerikanci zamenjali oklepnico za neko lahko križarko, ki je bila malo poškodovana V pooblaščenih japonskih krogih se sklicujejo na izjave mornariškega oddelka v vrhovnem poveljstvu, ki 60 edino pristojne glede navajanja japonskih izgub. Tokio, 13. dec. e. Poročajo, da so japonski mornarji zasedli otok Kulangeu. Junaška nepretrgana ofenziva italijanskega letalstva v južni Rusiji Nemška vojna poročila o krajevnih spopadih Berlin, 13. dec. 6. Kakor pravi včerajšnje nemško uradno vojno poročilo, so v Rusiji bili povsod 6amo krajevni boji. Na južnem delu vzhodnega bojišča je bil predvčerajšnjim odbit silovit ruski napd. Sovjetske čete so imele hude izgube v ljudeh in vojnih potrebščinah. Nemška pehota je po odbitju napada šla v protinapad ter uničila nekaj sovjetskih oklepnih voz. Vzhodno bojišče, 12. dec. S. Posebni dopisnik agencije Stefani pošilja prav zanimivo poročilo o ofenzivni delavnosti italijanskih čet, ki traja že 6 dni, a je še vedno v polnem razmahu. V tej borbi imajo posebno važno besedo italijanski oddelki lovskih in izvidniških letal. Nekaj dni pred italijansko ofenzivo so izvid-niška letala marljivo oprezovala nad premiki sovražnih sil po bližnjem taktičnem bojišču in po oddaljenejšem strateškem odseku, čeprav je zima huda in vreme kar moč slabo. Vendar pa izredno rezka zima močno ovira vsako letalsko delovanje, prav tako pa otežavlja in preprečuje borbo na zemlji. Brž, ko se je pa pojavila kaka neznatna prilika, so 6e italijanski izvidniki in lovci s tradicionalno vnemo pognali na delo. Posebno včeraj 60 naša lovska letala v zaporednih valovih letala proti krajem, kjer je sovražnik napadal in eno našo pehotno četo močno stiskal. S strojnicami so sovražnika obsipala in tako razpršila napadajoče oddelke Medtem ko 60 6e razvijali ti boji, so takoj za bojno črto letalski oddelki praznovali dati Loret- eke Matere božje, zaščitnice letalcev. Slovesnost je bila kar 6e da lepa in vojaška ter je brez posebnih priprav hitro potekla. Letalci so v svojih uniformah pozdravili zastavo. Ve6 čas pa so lovska in izvidniška letala pristajala in odletavala na bojišče, kjer 6e bijejo čete italijanskega ekspedicijskega zbora. Medtem se je vrhovni poveljnik zbora oddaljil za kratek čas in 6pet dospel na letališče, da bi razdeli letalcem kolajne zt. junaštvo. Izročitev kolajn pa je imela poseben in nenavaden vojaški značaj: V6i odlikovanci so bili ob času razdelitve močno zaposleni v borbi proti sovražniku, ker so vprav tedaj s strojnicami podpirali napad pehote. Odlikovanja je zanje sprejemal poveljnik letalskih edinic. Zdaj pa zdaj se je vrnilo kako letalo, posadka 6e je takoj postavila v vrsto svojega oddelka, da bi biila prisotna ob razdelitvi nagrad za junaštvo. Odlikovan je bil kaplar, ki je bil strojničar na izvidniškem letalu. Napadli 60 ga trije sovjetski lovci, a s 6vojim orožjem 6e je postavil po robu premočnemu sovražniku. Čeprav mu je krogla razmesarila nogo, je kar naprej streljal, dokler ni zbil enega sovražnika, ostala pa je zapodil v beg. Kaplar je zdaj v bolnišnici. Odlikovani so bili tudi letalci treh lovcev, ki so napadli 29 sovražnih letal, zbili tri in ostale koj pregnali. Potem ko je general Mes6e opravil simbolično I izročitev odlikovanj letalcem, ki so ravno tedaj ; bili v boju ali ranjeni v bolnišnici, je Hi,la na ča&t i nebeški zaščitnici maša. Po japonskem uradnem poročilu je bito v dosedanjih bojih na Filipinih uničenih nekaj nad 200 ameriških letal, japonska mornarica je pa pri tem izgubila 9 letal, ki so se sama kot živi torpedi vrgla na ameriške postojanke. Poškodovana lahka japonska križarka 6e še udeležuje bojev. Potopljen je bil en minolovec, drugi pa hudo poškodovan. Pri boju na Filipinih ujx>rabljajo Japonci tudi padalce. japonskim tovarišem po neomahljivi volji la zmago, ki druži Italijo, Nemčijo in Japonsko. — Mussolini.« Predsednik japonske vlade Tojo se je za to brzojavko lepo zahvalil. Zunanjemu ministru grofu Cianu sta ob tej priliki brzojavno čestitala nemški zunanji minister von Ribbentrop ter japonski zunanji minister Togo. Grof Ciano se je obema zahvalil v enakem slogu. Vesti 13. decembra Ameriški mornariški minister, polkovnik Knox, je prispel v Honolulu na Havajskem otočju. V Panami so prijeli 'vse nemške in italijanske državljane ter jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. Francoski podpredsednik vlade, admiral Dar-lan, se je po sestanku z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom ▼ Parizu vrnil v Vichy, poroča DNB. V Laponiji divjajo silni snežni vilharji. Cele vasi so odrezane od ostalih krajev. Mraz znaša 48 stopinj pod ničlo. V Budimpešti je zaradi silne eksplozije zletel del velike kemične tovarne v zrak. Vzrok eksplozije ni znan. Nemške zasedbene oblasti so v Parizu ustrelile U oseb zaradi nošenja orožja, streliva ter zaradi nasilstev proti nemškim državljanom. Francija bo ostala v sedanji vojni na Daljnem vzhodu nevtralna in je že obvestila japonskega poslanika v Vichyju Samotara Ka-toja. Avstralska vlada je izdala vse možne vo mostne ukrepe, da bi bila kos morebitnim napadom na Avstralijo, poročajo iz Singa-pooreja. Za novega poveljnika angleškega brodovja na Daljnem Vzhodu je bil imenovan podadmi-ral J. C. Leighton. Med svetovno vojno je bil jjoveljnik neke angleške podmornice. Japonska in francoska Indokina sta sklenili vojaško pogodbo glede skupne obrambe v Indokini. Pri prvem japonskem napadu na Honolulu je bil ubit ameriški admiral Kimmel na admiralski ladji >Pensylvaniac in Campbell, poveljnik pomorskega generalnega štaba, poročajo japonski listi. Ni res, da so Amerikanci potopili japonsko 29000 tonsko ladjo »Haruna«, temveč so to bojno ladjo lahko zamenjali za križarko, ki je bila le malo poškodovana, izjavljajo pristojni japonski krogi. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj imel v poslanski zbornici govor, v katerem je zahteval, naj zbornica odobri vojno napoved Italiji in Nemčiji. To vojno napoved so sporočili italijanskemu in nemškemu poslaniku, ki sta zahtevala, naj bodo nemški in italijanski državljani v Ameriki deležni enakega ravnanja kakor ameriški državljani v Italiji in Nemčiji. Tokio, 13. dec. 6. Včeraj zjutraj 60 se razvijale obsežne operacije proti Hongkongu. Nastopalo je japonsko letalstvo, ki je močno bombardiralo vojaške cilje v tej angleški trdnjavi. Metalo je tudi letake, v katerih Japonci vabijo Kitajce naj ee upro angleško-ameriškemu nasilju in se pridružijo trojni zvezi zaradi osvoboditve velike Azije. laponska vlada o vzrokih in namenih vo ne z Ameriko in Angiifo »Od lega boja je odvisen obstanek ali propad japonskega cesarstva« Tokio, 18. dec. s. Ob začetku sovražnosti proti Združenim državam in Angliji, je japonska vlada sporočila naslednjo izjavo: Nespremenljiva politika Japonske je zagotoviti stalnost v vzhodni Aziji ter prispevati k svetovnemu miru. To politiko je skušala uveljaviti po prijateljstvu z vsemi državami. Na nesrečo je prišlo do kitajskega neljubega dogodka, ker Kitajska ni znala razumeti pravih japonskih namenov in izzvala spopad. Toda naše Čete so zmagovale povsod, kamor so prišle. Vse vr.žne točke na Kitajskem so zdaj v naših rokah in daljnovidni kitajski poglavarji, tisti, ki enako mislijo kakor mi, so ustanovili novo kitajsko nacionalno vlado. Vlada v Cungkingu živi še v najbolj oddaljenem in notranjem delu države ter ne more drugega kakor nadaljevati svoj nekoristni odpor. Ameriške Združene države in angleški imperij pa niso hotele svoje politike glede Azije spremeniti hoteč j'o držati neprenehoma v suženjstvu, zato sta Anglija in Amerika z vsemi sredstvi nasprotovali ureditvi kitajskih zadev. Hujskali sta holandsko Indijo, ogražali francosko Indokino ter z vsemi sredstvi skušali Siam oddaljiti od Japonske. Anglija in Amerika sta hoteli pričeti napad zoper japonsko. Prišli sta tako daleč, da sta izdajali žaljive ukrepe, da bi pretrgali gospodarske odnošaje z Japonsko. Nista bili pa zadovoljni samo s tem nedovoljenim dejanjem, temveč sta povečali svoje in druge oborožene sile na vseh straneh okoli Japonske ter jo začeli s tem ogra-žati. Pri vsem tem ogražanju Japonske in reda v vzhodni Aziji pa je Japonska hotela preprečiti vojne pretrese na vsem svetu ter se je potrpežljivo in previdno pogajala z Ameriko osem mesecev. Hotela je, da bi Anglija in Združene države pripravile k pogajanjem še druge dežele. Japonska je poskusila vse in storila vse, kar se je dalo. Ameriška vlada pa ni marala priznati jasne stvarnosti v vzhodni Aziji. Lastna tvarna moč jo je ovirala, da bi videla stvarno silo Japonske. Množila je vojaške grožnje misleč, da se ji bo Japonska zaradi tega docela podvrgla. Ni bilo več nič upanja, da bi se ohranil s sodelovanjem Združenih držav in drugih sil mir na Tihem morju po ureditvi naših odnošajev z njimi. Stalnost v vzhodni Aziji in obstanek Japonske sta bila v nevarnosti. Zaradi tega je bila 8 cesarskim odlokom napovedana voj'na Združenim državam in Angliji. Vlada spoštljivo sprejema cesarjevo zapoved. Zdaj je za nas, sto milijonov podanikov nj. veličanstva, čas da vsi hkratu planemo pokoncu, močni kakor jeklo in da vse svoje sile posvetimo nadaljevanju vojne, da se za zmeraj odstranijo korenine zla v vzhodni Aziji in da s tem izpolnimo vzvišene želje našega vladarja. Naj ostane slaven kakor sonce in zvezde cesarski odlok o poslanstvu Japonske, da bodo vsi narodi dobili primerno mesto na svetu. Nespremenjena je naša politika, da bomo s sodelovanjem ustvarili blagostanje na JajKmskem, na Kitajskem in v Mandžuriji, da bo iz tega vzra-sel napredek v vzhodni Aziji. Prav tako je trdna volja, da bomo z Nemčijo in Italijo določili temelje svetovnega miru ter korakali proti ustvaritvi novega reda. Japonska mora znova nastopati po raznih južnih pokrajinah, toda tamošnje prebivalstvo naj si bo na jasnem, da mu nočemo nič hudega, temveč da hočemo samo končati z ameriškim in angleškim nasiljem ter deliti z njim radost nad skun-nimi možnostmi. Prepričani smo, da bodo ta ljudstva razumela prave japonske namene ter mislila na začetek novega Življenja v vzhodni Aziji. Ojačitev ali propad našega cesarstva, napredek ali nafndovnnie vzhodne Arije sta odvisna od sedanje vojne. Naše ljudstvo, ki ve za razloge in za začetek te vojne, ne bo ravnalo nepremišljeno in se ne bo ^izkazalo kot malomarno. S pomočjo naše industrije in vseh tvjrnih sil se bomo izkazali za vredne najlepših iiročil naših prednikov. Pravijo, da je Amerika poklicala domov vsa svoje ladje, ki so bile na poti proti zahodni sibirski obali. Pri razpravi proti 60 Slovencem v Trstu so včeraj govorili nekateri zagovorniki obtožencev, drugi pa bodo danes Trst, 13. decembra. Tudi pri včerajšnji razpravi pred posebnim sodiščem za zaščito države, so govorili zagovorniki posameznih obtožencev. Kot prvi je nastopil s svojim obrambnim govorom odvetnik Mario Pittaluga, zagovornik obtoženca Jožefa Tomažiča, za katerega je državni tožilec zahteval smrtno kazen. Branilec je govoril o komunističnem delovanju Tomažiča, ki je bilo v očitnem nasprotju z delovanjem teroristov in nacionalistov, ter je prosil sodiiče, naj z obtožencem postopa milostno in velikodušno, kakor to delajo močni. i Odvetnik Turola, zagovornik Tončiča, Pahor- | ia. Mankoča, Bobiča in Udoviča, je skušal doka- zati, da ni bilo prave organizacije za dosego končnega cilja med tistimi obtoženci, ki spadajo v tako imenovano skupino »razumnikov«, vsaj v večini primerov ne, posebno pa še med onimi obtoženci, ki jih Turola zagovarja. Na koncu svojega govora je prosil sodišče, naj tem obtožencem odmerijo milo kazen. Govorili so potem še odvetnik Montico, ki zagovarja Abrama, Ulčiča in Colja, odvetnik Celenti, branilec Caramoreja in Uršiča, odvetnik Matosel Moriani za Di Lenarda, odvetnik Zennaro za Čopiča, odvetnik Moro, zagovornik Posarellija, Postojna, Dujiča, Lušina, Besednjaka in Škerlja. Danes bodo imeli svoje obrambne govore še ostali zagovorniki. APZ je včeraj znova pokazal vso lepoto slovenske ljudske pesmi Ljubljana, 12. decembra. V nobeni glasbeni panogi nimamo Slovenci toliko tradicij kot vprav v vokalni Mislim, da bi bilo odveč omenjati imena neštetih slovenskih zborovskih komponistov in imena mnogih naših zborov, ki so doma in na tujem ustvarjali sloves slovenski pesmi s svojim visoko umetniškim interpretiranjem. Med vsemi temi pa danes najvidnejše izstopa Akademski pevski zbor, ki je priredil danes zvečer v veliki dvorani Uniona vseve-černi koncert. Ta naš vidni umetniški korpus ustvarja od svojega ustanovljenja že leta in leta vokalne koncerte naj višjih umetniških kvalitet. Po stilnih koncertih slovenske muzike od Gallusovih časov pa do dobe Novih akordov, ki jih je imel v zadnjih letih, je tudi tokrat izvajal slovenske ljudske, oz. ponarodele pesmi v priredbi raznih avtorjev kot Foersterja, Jenka, Deva, Bajuka, Kocjančiča, Adamiča, Tomca in Marolta. Akademski pevski zbor je prepeval s svojimi mladimi in svežimi glasovi, toliko umetniške zrelosti in smisla za vse estetske vrednote vsebujoč, da nam je edino eno možno spontano izreči: Zbor si je danes »večer zopet ▼pletel biser v venec svojih lavorik. Največja mera za toliko priznanje pa gre seveda zborovemu dirigentu gospodu Maroltu Francetu. Mislim, da ga ni bolj poklicanega, da ustvari iz slovenske pesmi ono, kar ji gre. Slovenci se zavedamo, kako visoko je ceniti njegovo neizmerno veliko delo, znanje in ambicijo, s katerimi se loteva odkrivanja prvin in vseh onih vrednot naše pesmi, ki izražajo neizrečne lepote ljudske duše. Marolt je prvi, ki je s svojim znanstvenim delom ustvaril tudi res trdne osnove slovenski ljudski umetni pesmi. Ni se nam torej čuditi temu, kar je s svojim neumornim delom in veliko požrtvovalnostjo ustvaril z Akademskim pevskim zborom. Menda ni pomembnejšega slovenskega skladatelja, V treh vrstah... Na Tržaški cesti je včeraj popoldne podrl nek avtomobilist Kristino Naglas. Naglasova pa k sreči ni dobila kakšnih hujših poškodb. Dobila otl 'jte le nekatere notranje. Reševalci so jo prepeljali -oq utr bolnišnico. Na Štajerskem bodo lahko tudi na praznik 36. decembra prebivalci jedli meso, ker je oblast odredila tako. . . Mariborčani ne bodo odslej več dobivali jajca na mesne izkaznice, ampak jim bodo v ta nainen izdane nove. , Tudi trboveljski rudarji so zadnjo nedeljo kaj slovesno proslavili svoj praznik sv. Barbare. Zbrali so se pred glavnini poslopjem družbe, kjer je bilo nanje naslovljenih več govorov. V kinodvorani je bila prirejena tudi posebna akademija. Ob tej priliki so bili posebno počaščeni tisti rudarji, ki že dolga leta opravljajo težko rudniško delo. Nov gospodarski odbor za ribniški trg so izvolili v torek zvečer v posvetovalnici občinskega urada. , , Včerajšnji ribji trg v Ljubljani je bil zelo slabo založen z morskimi ribami, kajti v Trstu je pred dnevi stopila v veljavo posebna uredba o izvozu morskih rib. Na prodaj je bilo le nekaj sladkovodnih rib. V Jakopičevem paviljonu je razstava umetnikov Debenjaka, Jakca in Miheliča, ki ima vsak dan številne obiskovalce. Novomeški cestni odbor je sklenil za 30% povečati doklade. Sel civilno uprave za Spodnjo Štajersko je odredil v posebni uredbi ureditev najemnin. Pri tem ima veliko važnost dejstvo ali so najeti prostori v starih ali novih prostorih. Ptujska okrožna hranilnica je dobila novo podružnico v Račjem. Rajfajznovko pa bodo ustanovili pri Sv. Lovrencu na Pohorju. V Ormožu so pred dnevi uprizorili nemško igro, ki je bila dobro obiskana. ki že ne bi posvetil svaj ene skladbe temu odličnemu zboru, za katere kvalitetno izvajanje jamči tak dirigent. Ker so bile vse pesmi brezhibno izvajane, omenjam le one, ki so žele največ priznanja s strani občinstva. V prvem delu koncerta so bile to poleg Lipe (Jenko) še Kangalilejska ohcet in Kaj b’ jaz tebi dan... (obe Marolt) ter Marija in mlinar (Tomc). V drugem delu pa Flosarska (Dev), Ribniška (Marolt) in Zeleni Jnrij (Tomc) ter tudi krasno, občuteno izvajana Pojdatn n rute (Marolt), katere partijo sopranskega sola je pela gdč. Stritar Nada, in to tako, da nas je zadivilo. Občinstvo se je zavedelo dolžnosti do naših visokošolcev, ki so ga pa zato tudi nenadkriljivo nagradili, in je že v predprodaji pokupilo vse vstopnice in zasedlo dvorano do zadnjega kotička. Prepričan pa sem, da je zaradi tega ostalo mnogo, mnogo poslušalcev brez vstopnic in bi še z do-stimi onimi, ki so že danes poslušali in bi prišli željno še enkrat uživat, napolnili drugič veliki Union. Zato izrekamo vročo željo po reprizi. Akademskemu pevskemu zboru in njegovemu dirigentu izrekamo vse možno priznanje. Dokaz Itemu pa sta prejela s strani publike že itak v dvorani v obliki rož dirigentu in solistom ter neprestanega ploskanja. Slikarska razstava Debenjak—Jakac—Mihelič Opozarjamo na zanimivo razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki bo trajala še do 24. t. m. iu je odprta dnevno brez presledka od pol 10 do 18. Razstava je bila žc sedaj deležna ogromnega zaanimanja, saj je kvalitetno nedvomno med najboljšimi, ki smo jih imeli priliko videti v Ljubljani v zadnjem času. Riko Debenjak razstavlja prvič po svoji bolezni kolekcijo slik in grafičnih listov, ki kažejo močan razvoj od njegove prve razstave v Ljubljani. Božidar Jakac, ki je zastopan z nekaj por-treti, večjim številom pastelov, pa je presenetil občinstvo s celo vrsto grafičnih listov in z njimi potrdil sloves enega najboljših grafikov pri nas. _v . France Mihelič se je prvič v Ljubljani predstavil z veliko,kolekcijo (35) oljnatih slik, kar je zelo razveseljivo, ker smo imeli doslej le malo vpogleda v delo tega odličnega slikarja. Svojo moč je pokazal tako y velikih kompozicijah, v katerih je zajel življenje našega kmeta in njegovo povezanost z zemljo na kateri živi (opozarjamo na kompozicijo Kurenti na vasi), kot v pokrajinskih slikah, v katerih se je pokazal slikarja velikih barvnih kvalitet. Razstava zasluži veliko pozornost umetnost ljubečega občinstva. Teden naglih vremenskih izprememb Danes, na dan sv. Lucije, je nastopilo izredno južno vreme. V torek je močno snežilo, toda sobota je končala po zmernem mrazu z jugom. Ko je bila jutranja toplota v četrtek najnižja pod ničlo, namreč —4.5° C, je danes bilo zjutraj kar +5° C. V ponedeljek je bil barometer izredno nizek, danes se je povzpel na 768 mm. Toplotni valovi se menjavajo. Je pa druga težava, da se je pojavila po cestah pravcata poledica. Vse je spolzko. Mnogi ljudje, ki so davi hiteli na delo in v službe, so padali, toda ni bilo hujših nesreč. Za snegom se je najprej pojavil mrzli val, prihajajoč od severovzhoda, nato pa topli val, ki je zavel od jugozahoda. Vse kaže, da bodo letos v decembru take vremenske razmere, ki ne bodo nudile ljubiteljem zimskega športa večjega udejstvovanja. Smuči bodo morale še počivati. —d. Novice iz Države Obrezovanje sadnega drevja je velikega pomena za naše gospodarstvo V Ljubljani je mnogo lepega vejnatega drevja, pa malo sadja Novi ukrepi za strožji nadzor cen industrijskih izdelkov. Med mnogimi važnimi predlogi, o katerih so razpravljali na zadnji ministrski seji v Rimu, je tudi gospodarski haert. kako suravin pod strog nadzor tudi cene industrijskih izdelkov. Čeprav načrt še ni izdelan v potankostih, že zdaj lahko rečemo, da bo prišlo do natančne opredelitve cen izdelkov in do določb glede njihove prodaje. Obširno delo bo posebno na ramah korporacijskih nadzorstev Ce upoštevamo, da je Ministrstvo za korporacije že določilo maksimalne cene, pod katerimi lahko prehajajo izdelki iz rok tovarnarjev v trgovčeve in odtod v kupčeve, lahko takoj sklepamo, da bodo po določitvi produkcijskih stroškov čisto pripravno določevali izvirne cene in nadzorovali njihovo porast, dokler izdelek ne prispe v kupčeve roke. Poleg tega pa ima Ministrstvo za korporacije tudi načrt, po katerem bo poenotilo vse različne sisteme knjigovodstva vseh podjetij v Državi, da bo lahko lažje nadziralo njihovo delovanje. Vse to kaže odločno voljo Vlade, da bo odpravila vsako samovoljnost pri določevanju cen ne samo vseh živil, temveč tudi drugih industrijskih pridelkov. K dolenjskim vlakom več vagonov Ljubljana, 13. decembra. Nihče ne more zanikati, da je zdaj dolenjska proga ena izmed najbolj prometnih od vseh prog v naši pokrajini. Vlaki so dolgi kakor kače — vagonov, da jih skoraj ne moreš prešteti. Take dolge železniške kače so posebno ob nedeljah in praznikih, ko so v veljavi nedeljske povratne karte, ki omogočajo znižano voznino. Pa ne le ob sobotah in nedeljah, ampak tudi ob delavnikih so vlaki precej dolgi, vendar pa še ne dovolj, da bi pod strpho vzeli vse, lci čakajo na postajah. Danes še je pri traniem dolenjskem vlaku primerilo naslednje: Vsi, ki so čakali na postajah od Šmarja pa do Ljubljane, in med njimi so bili predvsem šoloobvezni otroci, so morali ostati kar doma, ker niso mogli stopiti v vlak. Ker železniške oblasti gotovo ne vedo, da je na jutranje vlake tak naval, naj jih mi v dobri veri na to opominjamo in prosimo železniško direkcijo, da jutranjim vlakom dodajo še nekaj vagonov, da bodo mogli vsi potniki priti tja, kamor so namenjeni. Številni potniki bodo direkciji gotovo zelo hvaležni za njen ukrep, ko bodo vsi lahko potovali, pa tudi gneče v vagonih bo potem manj. Ljubljana, dne 11. decembra. 1 Včeraj, kakor vsako sredo zvečer, je imelo sadjarsko društvo svoje predavanje v kemični dvorani gimnazije v Vegovi ulici. Predaval je šolski upravitelj v p. in znani sadni strokovnjak Ivan Štrukelj o tem, kako redčimo sadno drevje, kako ga obrezujemo in čistimo, da nam bo dalo obilen sad. Zadnja leta hodijo od enega sadnega vrta do drugega razni »strokovnjaki za obrezovanje« in se ponujajo, seveda za določeno plačilo, neukim lastnikom, naj prepuste obrezovanje sadnega drevja kar njim. Pa 6topijo res h drevesu in tedaj gorje mu. Režejo in obrezujejo, kakor za stavo. In uspeh: veliko vej, pa skoraj nobenega sadja. Redčenje pri jagodovem grmičju K temu grmičju spadajo malino, robide, agras in ribezelj. Ce hotemo ohraniti to grmičevje kar se da rodno, moramo skrbeti, da ga pridno čistimo, da odstranjujemo slabe grme in obrezujemo kar ni zdravega na grmu. Pa tudi če grmi preveč rode, jih je treba obrezati, kajti izkušnje kažejo, da so grmi samo eno ali dve leti tako rodni, pozneje pa po navadi cel grm odmre. Pri malinah takoj ko obrode, odstranimo razne veje in vejice, pustimo pa glavne rodno veje in močnejše mladike. Malin na splošno ne obrezujemo in redčimo tako močno kot druge grmičje, ker imajo posebno končni popki največ življenske sile. Sadno drevje preživlja »modo« Pred nekako 30 leti je bila v navadi kotlasta oblika, pozneje so prišli na piramido in še na nekatere druge oblike. Do katere meje naj bo red-Čeno sadno drevje? Prvi vejni venec naj ima .le 3 do 4 veje, razen glavne veje-voditeljice. Prvi vejni venec je od tal nekako 120 cm visoko. Drugi vejni venec naj ima prav toliko vej. kakor prvi, naj pa bo od prvega oddaljen 150 cm ali še več. Te mere veljajo za visokodebelno drevje; za pritlikavo pa veljajo te-le mere: prvi vejni venec je od tal le 60 cm. Drugi vejni venec pa je od prvega na razdalji 80 cm. Več kot štirih vejnih vencev naj pa nizko drevje ne ima, ker bi deblo ne moglo nositi večjega števila teh vencev. Sadnemu drevju moramo pomagati pri rasti. Drevo naj bo na soncu. Pomagamo mu, da se veje pravilno vrste in imajo na drevesu pravilno lego 45 stopinj. Drevesa je treba negovati Drevesa dihajo z vsemi »organi«. Tako vsrkavajo zrak s koreninami, vejami, deblom, predvsem pa z listjem. Vsi ti organi pa morajo biti čisti. Deblo ne sme imeti nobenega mahu, ki bi oviralo dihanje, listje naj bo očiščeno prahu in umazanije, korenine naj ne bodo stlačene in prav tako ne zemlja steptana okrog debla. Za vse to mora skrbeti sadjar. Z mahom obraščene veje in deblo mora sadjar okrtačiti s posebno železno ščetko in strguljo. Lubje, za katerim je polno mrčesa, naj sadjar zdrgne z drevesa na posebno plahto in potem vse to skupaj zažge. Tako bo storil sadnemu drevju veliko dobrega. Ko je tako drevo očiščeno, ga je treba še zavarovali pred mrazom in raznimi sadnimi škodljivci. Deblo je treba namazati z apuom, ki mu je primešana ilovica ali kri. V decembru mesecu je najprikladnejSi čas za pridobivanje dobrih cepičev. Cepiče pa denemo v posebne zavojčke skupaj in jih damo v kleti v pesek. Tam ostanejo do časa ko jih uporabimo za cepljenje. Dobro je tudi če jih denemo v hladilnico. Tudi tam se dolgo drže in ne vzkale. Mlada drevesa je treba že prvo leto obrezati, ne pa šele drugo, kajti drugo leto se zna zgoditi, da drevesa ne morejo preživeti vseh vej in da drevesce usahne, ker ne more proizvajati dovolj hrane. Že narava sama (prehrana) zahteva, da veje krajšamo. Krajšamo naj pa nikdar na jesen, ker se rane le nerade celijo in bi jim mraz znal silno škodovati. Pri obrezovanju pa moramo posebno paziti na popke. Tudi konkurenčne veje vodnice moramo takoj prvo leto odstraniti. Konkurenčne veje delajo tudi preveč sence, kar škoduje ostalim vejam. Tudi drevesne »roparje« moramo na starih drevesih takoj odstraniti. Sadje je treba obrew>vati na spomlad. Pri nas se mora brezumno redčenje za vsako ceno preprečiti. Obrezujejo naj le strokovnjaki, ki znajo svoj posel. Od redčenja je namreč vse odvisno in tudi letina. Poletno pinciranje je treba začeti okrog 15. maja. Če hočemo imeti tudi formirana drevesa lepa, moramo prav tako skrbeti za vse to, zakar pri sadnem drevju. Vedeti je pa treba, da čimbolj obrezujemo drevo, tem bolj gre potem to v les. Obrezovati je treba s pametjo, pa bomo kmalu vedeli ceniti sadno drevje in pa strokovno Najlepše počitniško branje so knjige »Slovenčeve knjižnice«. Kupujte jih! Vsaka knjiga stane le 5 lir. Poročila o snežnih razmerah bodo tudi letos točna Poročila o snežnih razmerah v Ljubljanski pokrajini bo za planince letos zbiralo Slovensko planinsko društvo. Pri sedanjih raz-meruli Kodo planinci ▼ letošnji zimski s^ziji vezani le na smuške predele v tej pokrajini. Spoznali bodo številne lepe smuške predele na Dolenjskem in Notranjskem, ki so sicer tudi v zadnjih letih že imeli številne obiskovalce. Za smučarja je važno, da je že pred svojo turo informiran o višini in kakovosti snega, ker je treba temu primerno »pristrojitic smučke. V vremenskih j>oročilih bo objavljena temperatura ipo stanju v jutranjih urah, nato obnebje ali je jasno ali oblačno ali dežuje ali sneži, nadalje kakovost snega — srež (sneg z zmrzlo iglasto površino,) srenec (vležen zrnat snej; spomladi), osrenica (skorjast sneg. ki se lomi pod smučmi), sren (trd sneg. ki se ne vdaja) ter južen sneg — in končno še debelina snega, izražena v centimetrih. Poročila bo prejemalo društvena pisarna SPD iz sledečih krajev: Golo, Kurešček, Mov-nik nad Orlami. Lobček pri Žalni, Polževo, Velike Lašče, Turjak. Sodražica. Bloke, Nova vas, Logatec, Žiberše, Velike Poljane nad Ortnekom, Ribnica na Dolenjskem. Kočevje, Novo mesto, Mirna gora. Preserje, Rakitna, Sv. Vid nad Cerknico. Padež nad Borovnico, Kožljek^ nad Menišijo. Zaplana nad Vrhniko, Vrhnika. Trije kralji, Samatorica nad Horjulom in Polhov gradeč. Poročila bodo objavljena v društvenih omaricah SPD pri vhodu v prehod nebotičnika, na stavbi Kreditne banke na Tyrševi cesti ter na kolodvoru v omarici pri izhodu. Kdor pa želi dobiti informacije v društveni pisarni SPD, naj se tam oglasi osebno ali po telefonu. ravnanje z njim. Obrezovanje je velike gospodarske važnosti za nas, posebno zdaj, ko je sadje tako drago. ^^Earl Derr Biggers 17 Peto poglavje. Neznanec s plaščem. Precej dolgo je stal Chan negibno sredi sobe in držal v ro kah drobceni košček papirja ter z mirnim obrazom skrival ve letok misli, ki so se mu podile po glavi. Sredi sobe, v kateri je bilo polno ljudi, mu jo je nekdo zagodel, in sicer njemu, najznamenitejšemu detektivu honolulske ipolicije. Charlie Chan je tedaj pred sedmimi pričami izgubil svoj »ugled«. Čeprav je že toliko let živel na Havajskem otočju, vendar ni bU toliko vzhodnjaka, da ne bi občutil vse trpkosti in sramote zaradi tega dogodka. Navzlic vsemu temu je takoj poskušal obvladati svoja ču-stv«. V mladih letih se je učil, da je srd navaden strup, ki zamrači um. Svoj neskaljeni razum pa je najbolj nujno rabil v tej bitki, ki se je pred njim razvijala. Pred njim je bil nasprotnik, ki ni izbiral sredstev, da bi dobil svojo igro, temveč je bil povrh vsega tega še prebrisan in silno spreten pri svojem ravnanju. No, toliko boljše, je sam pri sebi govoril Charlie. Tako bo vsaj 6loves in čast končne zmage mnogo večja. Zmagal bo, v to se je bil zaklel. Neznani storilec, ki je najprej umoril Dennyja Maya in potem, da bi prikril svojo skrivnost, tudi Shelah Fane, naj bi zdaj tudi njega ipoložil na tla? Toda komisar Chan ne bo nikdar našel miru in utehe v svojem življenju, če mu to podjetje spodleti. Tarneverio je gledal vanj s skoraj neprikritim razburjenjem: »Oprostite,« je rekel odrezano, »toda policija ima tukaj edina svojo pravico.« Chan je potrdil. »Ta opomba je prav gotovo na mestu. Še nikoli doslej se mi v vsem življenju kaj takšnega ni primerilo. Toda V6em vam dajem častno besedo,« tedaj je s svojim pogledom počasi drsel od enega do drugega, »da bo tisti, ki je to storil, temeljito• poplačal svoj račun. Danes nisem tako razpoložen in pripravljen, da bi naipadalcu ponudil še drugo svoje lice.« Vzel je iz žepa robec in ga pritisnil na lice, ki je bilo lahno opraskano. Rdeči madež na belem platnu mu je potrdil občutek,' da je roka, ki ga je udarila, nosila prstan. Njegovo desno licej — udarec je prišel torej bržkone od levice — je lahno krvavelo.' Van Horn je nosil na svoji levici velik pečatni prstan. Na levici Willkyja Ballouja je odkril blesk lepega briljanta. Neopazno je iskal naprej, toda Martino, Bradshaw, Tarneverro in Jaynes niso nosili nobenega okraska na rokah. | Tarneverro je dvignil svoji roki. »Prosim, začnite mirno z menoj. Cotovo boste morali pri vsakomur, ki se v tej sobi nahaja, začeti s temeljito preiskavo.« Charlie se je zasmejal. »Tako nesiposoben pač nisem. Prav gotovo nima oseba, ki mi je trenutek prej posvetila vso svojo ljubeznivo pozornost, tistega pisma v svojih rokah. Razen tega pa vsa stvar nima posebno velikega pomena,« je končal. Tarneverro je spustil svoji roki. Videlo se je, da se ni v celoti strinjal s Charliejem zaradi njegovega popustljivega ravnanja ob tej nadvse važni priliki. Toda Chan se ni prav nič menil zanjo. Detektiv je pregledal svetilko, katere vod je peljal po tleh k stikalu na steni. Stikalo je ležalo skoraj na tleh, tiho, pa vendar zgovorno dokazilo za lahkoto, s katero je storilec svoj naklep izvršil. Pritisk z nogo ob žico, kratek potegljaj in že se je zgodilo. Preprosto^ res silno preprosto, toda nekdo je vendar znal nenavadno naglo najti ta izhod. Charlie je dal svetilko spet prižgati in je znova stopil nazaj v sredo sobe. »Ne bomo izgubljali časa z brezupnim iskanjem izginulega pisma,« je pripomnil, »Predlagam, da bi se rajši malce pogovoril z navzočimi in bi morda iz njihovih ust slišali, s čim so bili danes zvečer dve minuti po osmi zaposleni.« Pomenljivo se je obrnil okrog sebe. »Vidim neke vrste obotavljanje. Kje naj začnem? Mr. Ballou, vaš obraz mi je najbolj poznan, in zato mi dovolite, da začnem pri vašem koncu. Ali bi hoteli na kratko označiti vaš odnošaj in odnošaj vaše gospe do te hiše?« Milijonar ga je pogledal z vsem napuhom belca, ki je dolgo časa živel med nižjimi plemeni. »Zakaj naj bi to povedal?« jc vprašal hladno. »Nekdo jc izvršil umor,« je ostro odgovoril Charlie. »Poznam vaš visoki položaj na tem otoku, pa vendar moram nujno prositi, da mi odgovorite na vprašanja. Ste pripravljeni na to?« »Midva sva prišla danes zvečer sem kot gosta,« je rekel Ballou. »M"idva sva — prav za prav sva bila stara prijatelja miss Fane.« »Poznali ste jo že iz IIollywooda?« »Da.« »Miss Ballou je bila pred svojo poroko z vami igralka, ena izmed zVezd filmskega platna?« Ballou se je razburil: »In če, kaj potem?« »Zakaj tako nevljudno?« ga je karala njegova žena. »Res, gospod komisar, bila sem pri filmu in sem igrala pod imenom Rita Montaine. In če smem sama tako reči, sem bila precej znamenita.« Chan se je priklonil. »Kako bi sicer moglo biti drugače spričo vaše dražesti, milostival Smem vprašati, kako dolgo ste že poročeni?« > »Ta mesec so minila tri leta,« je ljubeznivo odgovoril«. »Po vsej verjetnosti ste živeli v IIollywoodu prav do trenutka svoje poroke?« »Da, seveda.« »Ali se spominjate, ali j» Mr. Ballou dolgo pred vajino po* roko bival v IIollywoodu?« Stran & Najvišje cene na trgu za prihodnji teden Po dogovoru z zastopnicami konsumentov je mestni tržni urad spet predložil Visokemu komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom Visokega komisariata za Ljubljan-»ko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 15. decembra zjutraj do nedelje 21. decembra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.50 L; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 1 L; zeljnate glave na debelo 0.80; kislo zelje ljubljanskih zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50; kmečko kislo zelje na drobno 2; repa na drobno izpod 10 kg 0.70; repa na debelo 0.50; kisla repa 2; rdeče zelje 1; ohrovt 1.50; cvetača 3.20; brstni ohrovt 5; koleraba 2; rumena koleraba 0.70; rdeča pesa 2; rdeči korenček brez zelenja 2.50; rumeno korenje na drobno 0.80; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30; peteršilj 3; por 3; zelena 2.40; črna redkev 1.20; osnaženi hren 3; domača čebula 2; ša-lota 2; češenj, 25 glavic na kg, 4 L; otrebljena endivija 3.75; otrebljeni veliki motovilec 8; otreb-ljeni mali motovilec 12; domači, na njivi pridelani, otrebljeni radič (cikorija) 3; na toplem gnani radič 3.65 L; domači zeleni radič 3 65; mehka špinača 3; liter suhih bezgovih jagod 6; kilogram sunega šipka 8; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L; domača jabolka: I. kanadka, dolenjska voščenka, renete (Harbertova, šampanjska, landsber-ška, kaselska in Baumannova) 5 L; II. kosmači, zelenci, tafelčki, rožmarinčki, carjevič 4 L; domači orehi na drobno 11 L; orehova jedrca I. vrste 38, II, vrste 35 L. Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih 'pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 6 na rumenem papirju. _ . , Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski. „ Zaradi zime so bile zvišane cene zelenjavi v popolnem sporazumu z zastopnicami ženskih organizacij. Pri razgovoru o cenah »o bile navzoče predstavnice vseh ženskih organizacij, ki se teh sej udeležujejo. Kakor je strogo prepovedano prodajanje blaga nad najvišjimi dopustnimi cenami, enako strogo je prepovedano tudi preplačevanje. Gospodinje so se morale že pri sodišču prepričati, da ta prepoved ni samo na papirju. S preplačevanjem dajejo gospodinje potuho verižništvu in takim, ki zadržujejo blago z namenom, da bi mu zvišali cene. Gospodinje in kupovalke naj same pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen tar podpirajo uradne organe v boju proti draginji, predvsem naj pa v splošno korist pomagajo preganjati verižništvo iri izkoriščanje prebivalstva. Najvišje cene za sir Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil naslednje najvišje prodajne cene za sir: na debelo (prva številka) in na drobno (druga številka): grana tipico 1939 27.20—31.50, grana tipico 1940 24.75—28.80, Emental in Sbrinz 17.95—20.30, Asiago 15.75—17.70, Fontina 18.25—20.60, Provo-lone 16.60—18.20, Mozzarella 15.35—17.60, Belpaese in Italico 15.15—18.50, Gorgonzola 23—27.50, Ta-leggio 14.60—16.70, Quartirolo 14.10—16.20, Fusi (Roma, Erbo, Blu itd.) 18.40—21 in Pecorino Roma 21.05—24 lir za kilogram. V ceni na debelo ni všteta trošarina, cene s erazumejo franko skladišče trgovca na debelo. V ceni na drol no je všteta trošarina, cene se razumejo franko prodajalna trgovca na drobno. Navedene cene morajo biti nabite v proda-jalnicah na občinstvu dobro vidnem mestu. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene nego so označene v teh določbah, vsako zvišanje cen pa mora prej odobriti Visoki komisariat. Kršitelji naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Objavljena je naredba v Službenem listu z dne 10. decembra in je tega dne stopila v veljavo. laslre dl qaarzl(e per pavimenti, rivestimenti. Cer-cansi rappresentanti introdotti pre8SO lngegneri, Architetti, Co-struttori edili. __________VASSAILO CAPELLO - POVEŠ (ClMCO) Kremenaste ploSfe za tlakovanje in obloge. Iščemo zastopnike vpeljane pri inženir* jih arhitektih in stavbenikih -\si r' •inil.ii i PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POSTNI PAKETI MILINO giungono a destinaztone contemporaneameute alle corrispondenze per espresso impostate nello stesso giorno ed alla stessa ora. Sono accettati da e per tutte le localitJi del Regno e delle Colone itaPane. Hanno corso eoi treni diretti e direttissimi. Sono recapitatl a domicllio per espresso subito dopo 1’arrivo a destinazione. dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Spiejemajo jih v vseh krajih m za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi m pospešenimi brzo vlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na nam« njeno postajo. Predpisi za izkoriščanje maščob iz kosti in živalskih odpadkov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno in nujno, da se uredi ukoriščanje maščob iz kosti in drugih živalskih odpadkov, odreja: Člen 1. Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani se pooblašča za pridobivanje maščob iz kosti, rogov, parkljev, kožne mezdre in iz drugih živalskih odpadkov vobče. Člen 2. Zaloge maščob iz kosti in iz živalskih odpadkov vobče, kakor tudi zaloge kosti pri družbi iz 1. člena, na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, se morajo prijaviti v treh dneh Visokemu komisariatu. Zaloge teh maščob kakor tudi vseh maščob, pridobljenih po členu 1., so pod zaporo na razpolago Visokemu komisariatu, ki odredi njih predajo napravam za razkol (razmiljenje), katere določi sam. Člen 3. Zgoraj imenovana družba mora voditi prejemno knjigo za zbrano surovo blago, za predelane in za pridobljene maščobe ter oddajo-knjigo za količine maščob, predane napravam za razkol. Držati se mora nadalje vseh tehničnih in upravnih predpisov, ki jih izda Visoki komisariat. Člen 4. Maščobne kisline, dobljene pri razkolu, se odkažejo po razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica za trgovino in industrijo in odobri Visoki komisariat, napravam v Ljubljanski pokrajini, ki predelujejo take kisline. Člen 5. Kosti, rogovi, parklji in mezdra, namenjeni za prodajo, se morajo oddati neposredno Akcijski družbi za kemično industrijo v Ljubljani ali njenim za to pooblaščenim poverjenikom. Člen b. Vsakršna pogodbena zaveza o kakršni koli odsvojitvi ali oddaji maščob iz kosti, dalje kosti, rogov, parkljev in mezdre, velja za razveljavljeno na dan, ko stopi ta naredba v veljavo. Člen 7. Cene za oddajo proizvodov iz te naredbe določi Visoki komisariat. Člen 8. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Poleg tega se odredi zaplemba blaga. Člen 9. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotne ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 8. decembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. S Hrvaškega Hrvaška država bo v najkrajšem času poskrbela za vse tiste, ki so v zadnji vojni izgubili zdravje in bili kakor koli poškodovani, da ne morejo opravljati dela. Za te invalide bo skrbela država, ki se bo izkazala hvaležno za vse tisto, kar so ji nudili zvesti pristaši. Načrt invalidskega zakona je že v razpravi. V Crikvenici na morju se bodo najbolj bolni mogli zdravili v posebnem zdravilišču. Ob priliki konra svečanosti, ki so bile prirejene zadnjo soboto in nedeljo v Zagrebu, je imel velik govor tudi general Vilko Begič, ki je med drugim tudi dejal: Naš dalekovidni pop;lavnik je dej.al, ko se jo vrnili v osvobojeno domovino: Nisem prišel, da bi vladal, ampak delal. — On nam mora biti torej za zgled kako je treba delati. — Za bodočnost hrvaškega naroda pa je omenjeni general dejal: Stisniti moramo zobe, stisniti lakte, tesneje pritegniti hlačni jermen, plju-niti v roke in iti naprej. V Banji Luki je bil te dni odprt živinozdrav niški zavod, ki bo imel gotovo veliko nalogo pri reji živine v Hrvaški Krajini. Zagrebški bolgarski visokošolri so te dni svečano proslavili rojstni dan sv. Klementa Ohridskega, ki je bil prvi osnovalelj bolgarskega vseučilišča. Zadnjo nedeljo je imelo zagrebško Cecilijino društvo svoj letni občni zbor. Za novega predsednika je bil izvoljen stolni kanonik Krešimir Pečjak. Cecilijino društvo bo v bodoče posebno skrbelo za cerkveno glasbo na ozemlju hrvaške države. V Zagrebu so zbrali meščani, potem ko so hodili pod slavolokom na Jelačičevem trgu, nad 400.000 kun za zimsko pomoč. ■■■■ Knjige »Slovenčeve knjižnice« vsako hišo! Vsaka knjiga stane le 5 lir. Za božič bosta izšli dve knjigi istočasno. Koledar Danes, sobota, 13. decembra: Lucija, d. m. Nedelja, 14. deeenibra: 3. adv., Spir. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška 48. Mestno zdravniško službo bo opravl)al od sobote od 20 do ponedeljko do 8 mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Stefanova ulica (prej Srbska) št. 7, telefon 36-41. , Mladinsko opereto »Pevžka s plamn< bodo ponovno izvajali v Frančiškanski dvorani rakov-niški mladinci jutri ob 3 popoldan. Oba mala pevčka s svojo prikupno pesmijo, župan z zborom 9vojih vaščanov in celokupno bojno silo so si pridobili na praznik Brezmadežne na mah naklonjenost vseh obiskovalcev in poslušalcev. Pridite za kratek čas v to družbo in tudi Vas bodo te melodije očarale. Ne pozabite s seboj pripeljati Vaših najmlajših, da si bodo poleg zabave in užitka nabrali tudi nekaj zlatih naukov za življenje. Vstopnice dobite danes v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica, jutri od 10 naprej pa pri blagajni. Vrsto na5ih koncertnih pianistov je pomnožila odlična absolventka mojstrske šole praškega konservatorija gospa Mila Dernovškova. Rodom je Čehinja, kjer so imeli njeni stariši v Dvoru Kralovem svojo klavirsko šolo. Pri njih je dobila prvi klavirski pouk, katerega je potem nadaljevala 6 let na srednji glasbeni šoli praškega konservatorija in zatem dve in pol leti na mojstrski šoli pri prof. Karlu Hoffemeistru. Bila je ena najodličnejših klavirskih gojenk praške mojstrsko šole, kar dokazuje tudi to, da je ob koncu svojih študij prejela posebno nagrado, dragocen Ehrbar-jev klavir. Gospa Dernovškova je ponovno javno nastopila v Pragi in nH Češkem sploh, pri nas pa rvič v Novem mestu, kjer se je najprvo naselila, edaj deluje gospa Dernovškova kot profesorica klavirja na šoli Glasbene Matice ljubljanske. Na svojem prvem koncertu' v Ljubljani bo izvajala Beethovnove Variacije v e-molu, Viteslava Novaka Pesmi zimske noči, in Kaanove Fantazije na motive iz Smetanove Moja domovina. Na tem koncertu bo sodelovala tudi operna pevka sopranistka Ljudmila Polajnarjeva Koncert bo v ponedeljek, dne 15. t. m„ ob pol 7 zvečer v Mali filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. šolske Skalite - risalne bloke - risalno orodje kupite najceneje v Ltudshl hnligarni in pri NlCmanu Zadnji dan za reklamacije živilskih nakaznic je današnja sobota, 13. decembra. Kdor je torej dobil premalo živilskih nakaznic ali pa sploh še ni dobil živilske karte, naj gotovo današnjo soboto pride ponjo v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu od 8 do 15. V ponedeljek mora namreč mestni preskrbovalni urad pričeti že s pisanjem živilskih nakaznic za prihodnji mesec ter bi ljudje z reklamacijami poslovanje tako motili in zavlačevali, da bi prebivalstvo dobilo živilske nakaznice za januar prepozno. Zaradi splošnosti |e tot^j popolnoma nemogoče delati izjeme, ker bi *ar