Upeugeot AVTohiŠA DANA d.o.o. Adamičeva 12, Novo mesto tel.: 068/341-400 fex: 068/341-600 pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT AFP AFP d.o.o. Dobova ^ Tel.: 0608/67-051, tax: 61-588 J OPELO d.o.o. Tel.: 0608/82-006, 82-806 Cesta svobode 37, Brežice Turizem na osnovi s profesionalnim učinkom? ŠT. 3 / LETO XVIII / 30. JANUAR 1997 130 SIT Poštnina plačana pri poatl Krško amaterski f*\ TERME CATEZ ToplHk« c«»«» », 825oTreiičč 4. stran Pripravljeni so sodelovati med dobro Posavja, pripravljeni so to pomagati graditi, zavedajo se celo številnih konkretnih težav in posameznikov, ki tu ne delujejo, kot seboj v regijo povsem bi od njih pričakovali, a radi bi tudi mandata. Kaže celo, da jih to sistema kot celote, kakor zaradi vedeli, kaj jih v resnici bolj njih samih. čaka na koncu zanima zaradi Krško, 22. Januarja - Državni zbor je konstituiran in kaže, da smo dobili tudi novo vlado. Zato seje Naš glas odločil, da k besedi povabi vse tri državnozborske poslance, izvoljene v posavskih občinah: Jožeta Avšiča (LDS) iz Brežic, Braneta Janca (LDS) iz Krškega in Branka Kelemino (SDS) iz Sevnice. Razgovor je bil dolg, ker smo za naše goste pripravili kar nekaj vprašanj. Zdelo se nam je prav, da poslancem ob začetku njihovega mandata damo možnost, da sami pred sebe postavijo naloge. Ob tem smo ugotovili, da so vsi trije, ne glede na strankarsko pripadnost, pripravljeni stopiti skupaj, ko bo šlo za interese domača regije. Razen o njihovih delovnih načrtih je beseda tekla še o delu občinskih svetov v Brežicah, Krškem in Sevnici, saj ti lahko delo poslancev zavrejo ali pospešijo, o novi vladi (naši gostje so pravilno ugotovili, da vlade narodne enotnosti ne bol), o drobljenju sedanjih občin, o verigi savskih elektrarn in o renti zaradi nuklearke, o poslanskem delu... Pokazala se je razlika med izkušenim Jancem in ostalima dvema, saj je našemu gostu iz Krškega očitno že začelo presedati, da so vsi kandidati na volitvah sami krasni ljudje, takoj ko pa postanejo poslanci, jih človeška jeza spremeni v lažnivce, tatove in vse kar je še slabega. Odločno je povedal svoje videnje t.i. poslanskih bonitet in ugodnosti, ki jih ni skorajda nikjer ali pa vsaj ne za vse. Dodal pa je zahtevo, ki se je vsi skupaj vse premalo zavedamo: »Lahko se zmenimo, da morajo poslanci delati do 80. leta, ali pa da jih po izteku mandata ubijamo! Samo zmenimo se čimprej, kako naj bo in to zapišimo, da bodo pravila igre jasna. Ljudje morajo vedeti, kaj jih čaka na koncu mandata, prodno sklenejo kandidirati na volitvah!« Zahteva je čisto realna. V nasprotnem primeru se zna zgoditi, da čez nekaj mandatov ne bomo mogli več spraviti skupaj dovolj pametnih kandidatov za en parlament. (Ika) 6BST KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522,22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 MOBITEL: 0608/614-460 II H0 .... lOHilfiEV« J UUBUMU, TEL: 011/1 »-11-14,1» 7*56 UUV0JM DRUŽBA*.* . OBUPUJEMO POTATEACUSME B3JKE B JMME PRODAJE, TER VRŠIMO OSTALE ¦ORZHOPOSlEINliKE POSLE «Um*SUWaSTOPSTM: KRŠKO: ADO d.o.o. KRSK0, TEL.:MN/z1-S22 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG S, TEL: 068/121-221 ¦B splošnogrodbeno podjetje V Brežicah gradimo SREDNJO ŠOLO M? POSAVJE SEVNICA ,o. ln y skk)pu tega prodajamo «MMP Sevnico, Trg svobode 11 Informacije na telefon: 0608/41481 POSLOVNE PROSTORE s parkiriSči Rating leta *96 za sevniško Lisco A pomeni najvišjo oceno kapitala, 1 pa najnižjo stopnjo tveganja Priznanje, na katerem sta znaka (podpisa) Dun & Bradstreet in I d.o.o., bo Lisci olajšalo krčenje dodelavnih poslov, kjer je konkurenca huda, in širitev ter uveljavitev lastne blagovne znamke Sevnica, 24. Januarja -Sevniška Lisca Je že približno teden dni nosilec priznanja »Rating leta '96", ki ga podeljuje svetovno uveljavljena informacijska nadnacionalna družba Dun & Bradstreet. Izmed nekaj tisoč poslovno najaktivnejših slovenskih družb so to priznanje za lansko leto prejeli v Lisci, Ljubljanskih mlekarnah in v Leku. 4. stran Ambicije brez meja (Podvprašanje iz razgovora s poslanci) Sedaj je 17. ura v sredo, 22.januarja. Kako ocenjujete možnosti za nastanek vladne koalicije, kot jo je danes ob 15,30 omenil radijski poroče-valec: brez SKD in z možnim vstopom SLS ter SDS v vlado. Branko Kelemina: »Mislim, da ni veliko možnosti za tako koalicijo, če že moram govoriti o teh stvareh iz t.i. visoke politike. Radi bi prišli v vlado, ker drugače ne moremo spremeniti stvari, ki se nam ne zdijo pravilno urejene, če se pa to ne bo dalo, bomo pač v opoziciji.« Brane Jane: »Dvomim, da bo do koalicije teh strank prišlo, saj ne gre tu za težave, pač pa sebična, individualna hotenja. Če vsak ne bo dobil to, kar si je že zdavnaj zaželel (veliko čast in oblast), ne bo sodeloval v nobeni koaliciji. Poudarjam: pri tem ne mislim samo na ljudi iz strank nasprotnega tabora ampak tudi na mnoge iz našega in LanGuest d.o.o. Mobitcb 0609/625-007 <ŽŽ>HYUnDRI Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing aja original rezervnih delov OlNMT PE Krško. CKZ SI; TcIJjMMI tudi iz naše stranke, LDS. Ravno zaradi tega sem v svoji stranki eden motečih elementov, ker ne odobravam bolnih ambicij posameznikov, ki za seboj nimajo ne stroke in ne izkušenj, potrebnih za visoke funkcije. Mislim pa, da je ta koalicija, tudi če do nje pride, obsojena na propad in da je tudi za Slovenijo dobro, da ima pozicijo in opozicijo. SZDL sem že doživel in za nov SZDL v Sloveniji ni časa in ne potrebe.« Jože Avšič: »Absolutno se strinjam z Branetom, da ne potrebujemo vlade narodne enotnosti ali rešitve, saj je Slovenija daleč od kriznih razmer, da bi to potrebovala. Rabimo demokracijo, pa čeprav čisto na meji. Bo težko, zlasti pri stvareh, kjer se odloča dvotretjinsko, vsekakor pa je bolje samo 46 glasov kakor vse stranke v vladi.« 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS, 3 « 30.. JANUAR 1097 Branko Kelemina, Brane Jane in Jože Avšič Osnovne naloge mojega mandata... Katere naloge si je vsak izmed vas zastavil zastavil kot prednostne in bo, če mu jih uspe uresničiti, svoj mandat zaključil v prepričanju, da brezplodno pa le ni bilo. Branko Kelemina: »Na ravni občine se mi zdi najpomembnejša sprememba zakonodaje o lokalni samoupravi in zakona o financiranju občin. Dve leti sem kot član sevniškega občinskega sveta ugotavljal velik primanjkljaj sredstev predvsem v Infrastrukturi, kar pomeni, da je treba občinam, ki zaostajajo za republiškim povprečjem, nameniti nekaj več denarja. Izkušnja kaže, da je proračun sprejet po metodologiji, ki je takšna, kakršna je in se ga drugače, kot s spremembo zakonodaje ne da prilagajati povečanim potrebam. Predvsem sem prepričan, da se občine, ki dosegajo 88-90 odstotkov republišpkega povprečja, ne bodo nikoli mogle izkopati iz zaostalosti, če ne bodo dobile vrnjenega najmanj 100 odstotkov republiškega povprečja. Možno razmerje je namreč 80 -130 odstotkov, vendar v vseh kazalcih, kjer so opredeljena sredstva za nerazvite ali za demografasko ogrožena obmnočja, opažamo zaostajanja za najmanj 15 - 20 odstotkov za slovenskim povprečjem. Prepričan sem, da je to nesprejemljivo in skušal bom doseči spremembo. Druga naloga je gradnja verige savskih elektrarn. To je raven občine, sicer pa sem prepričan, da je treba najprej ustvariti in šele nato deliti. Zato trdim, da je treba čimprej ustvariti karseda ugodne pogoje za razvoj gospodarstva. Možnosti za zmanjšanje obresti je zelo malo, zato dragih naložb ne moremo načrtovati, lahko pa zagotovimo razumne plačilne pogoje, finančno disciplino, popravimo tečaj tolarja zaradi izvoznikov, zmanjša prispevke intenzivnim panogam, kar pomeni pocenitev države...« Branko Jane: »Čaka me nadaljevanje programov, začetih v mojem prejšnjem mandatu, ki zadevajo občino Krško, Posavje in druge regije. Na prvem mestu je uresničitev programa gradnje avtoceste na relaciji sever - jug, potem povezava Dolenjske in Posavja z državami zahodne Evrope in s transverzalo proti Bližnjemu Vzhodu. Tržna ekonomija in gospodarstvo se ta čas v Sloveniji razvijata bistveno hitreje kot v drugih delih bivše Jugoslavije ali državah vzhodne Evrope in to nam daje možnosti gospodarskega sodelovanja na drugačnih temeljih in v bistveno večjem obsegu kot v prejšnjem obdobju. Tu vidim eno največjih možnost za gospodarski razvoj Posavja, ki je v zadnjih letih doživelo zlom. Moja opažanja pa kažejo na to, da to ni samo posledica nerazumevanja države za probleme, ki se pri nas pojavljajo, ampak da je v veliki meri kriva nezainteresiranost ljudi in pomanjkanje kadrov, ki so iz V Brežicah in Sevnici očitno bolje kakor v odnosih s krškim županom... Kako ocenjujete delo domačega občinskega sveta in njegovega župana. Predvsem pri tem mislim na strategijo reševanja ključnih problemov, sodelovanja in povezovanja med občinami v regiji, ki ga sedaj ni. Pa še dodatek: kako si (geografsko) predstavljate regijo ob Savi? Branko Jane: »Meni je regionalno povezovanje jasno. Bil sem tudi iniciator podpisovanja pisma o namerah, v katerem so vsi župani, nekdanji poslanci in državni svetnik opredelili, kako bomo usklajevali zadeve in se skupno borili tudi za regijo Posavje. Tudi v zakonodajnem postopku. Že v preteklem mandatnem obdobju naj bi to regijo tudi skušali pripraviti, pa smo v zaključnem obdobju priprave zakona ugotovili, da te možnosti nimamo. Mislim, da je bilo, v celoti gledano, medobčinsko sodelovanje pozitivno. K sodelovanju smo povabili občine Kozje, Radeče, Škocjan in Šentjernej. Odzvali sta se prvi dve, a stvar tu ni zaprta in mislim, da z uveljavljanjem nekaterih regionalnih funkcij lahko najdemo skupne točke, na podlagi katerih se nam bodo te občine lahko pridružile v bodoči regiji. Kar zadeva oceno dela občinskih svetov: od občine do občine je odvisno, kateri župani so bili izvoljeni, kakšna je struktura občinskih svetov in kakšni odnosi so bili v njih ustvarjeni. Za občino Krško lahko ugotovimo, da kljub kadrovsko in strokovno zelo dobri sestavi občinskega sveta ta ne funkcionira dobro, saj na drugi strani nima dobrega sogovornika, s katerim bi lahko izpeljali ključne zadeve. Ta nekooperativnost se nam odraža tudi v tem, da je občina Krško v zadnjih dveh letih bistveno bolj stagnirala kot Sevnica in Brežice. Že večkrat sem na to opozarjal in prosil, a o relacijah med poslanci in vodstvom občine, v katerega štejem tudi urad župana in župana osebno, pove dovolj podatek, da se mi v štirih letih nismo niti enkrat sestali zaradi vsebinskih zadev, pač pa le zaradi protokolarnih. Ne glede na to, da sem tudi to prosil, češ da gre za ključne zadeve v razvoju občine, kot je uskladitev občinskega proračuna z republiškim, kot je usklajevanje aktivnosti med občino in posameznimi ministrstvi, kot je priprava agresivnejšega nastopa. Žal do teh aktivnosti ni prišlo in dvomim, da se bo ta stvar bistveno spremenila. Lahko samo z žalostjo ugotovim, da je tudi to eden od razlogov, da občina Krško cepeta na mestu in ne najde Izhoda iz sedanje krize. Razmerje med delovanjem župana, županovega urada, občinskega tajnika in občinskega sveta je vselej v senci nezaupanja, ne iskanja stičnih točk, v katere bi usmerili potencial, ki ga v Krškem še vedno imamo.« Jože Avšič: »S stališča regije moram pohvaliti delo državnozborskih poslancev prejšnjega sklica, ki so si zelo prizadevali za oživitev regije Posavje. Tudi letos smo uspeli narediti toliko, da bomo še uspeli ujeti vlak • sprejeti zakonodajo ter ustanoviti Svet posavskih občin. O obsegu regije se strinjam z Branetom, vendar moramo najprej tri občine, ki smo prve sestavljale Posavje, pripraviti osnovo in nato skušati pritegniti ostale občine na mejah sedanjega Posavja. Naštevanje občin od Radeč navzdol vsekakor zdrži, morda bi se kazalo celo pogovarjati s katero od obsotelskih občin, vendar morajo tam najprej opraviti delitev premoženja s prejšnjimi občinami. To seveda moti, dokler ni opravljeno. Mislim pa, da bi Posavje z delom Obsotelja vsekakor lahko predstavljalo zanimivo regijo na jugovzhodu Slovenije. Kot župan v Brežicah lahko seveda delo občinskega sveta in župana ocenim z bistveno drugačnega zornega kota kakor Brane in Branko, ki sta svetnika v svojih občinah. Kot župan nimam mandata za ocenjevanje dela občinskega sveta, saj je pravica sveta da ocenjuje delo župana. Vseeno pa mislim, da smo v občini Brežice v teh dveh letih med občinskim svetom, županom in občinsko upravo ustvarili komunikacijo na dostojni ravni. Kaj to pomeni: mislim, da dosti dobro sodelujemo, da so seje občinskega sveta pri nas konstruktivne in da smo se vsi te nove demokracije morali učiti in se je še učimo. Nimamo pa na relaciji župan - županov urad -občinski svet takih zavor, ki bi blokirale kakršnokoli dejanje. Zgodi različnih razlogov odšli od tod. To, koliko bomo lahko pomagali pri razvoju gospodarstva Posavja, seveda ni odvisno samo od mene in ne od nas treh poslancev. V veliki meri bo to odvisno od občinskih garnitur in dosedanja izkušnja mi ne daje kaj dosti upanja. V občinah doslej nismo imeli ravno sogovornikov, s katerimi bi lahko zadeve izpeljali konkretneje, uspešneje in hitro. To bo gotovo ena ključnih nalog pred nami, ki smo ta hip in s tega področja politiki na enem najvišjih položajev v republiki. Treba je namreč zmanjšati ta trend brezposelnosti in brezupa, ki vlada v Posavju, saj imamo ta hip preko 5.300 brezposelnih.« Jože Avšič: »Vesel sem, da sem zadnji na vrsti, saj ugotavljam, da se bomo vsi trije poslanci iz Posavja lahko skoraj enakovredno borili za iste cilje, za hitrejši razvoj Posavja. Ne glede na politične razlike med nami, ki so normalne za demokratičen sistem. Tako velika projekta kot sta gradnja savske verige hidroelektrarn in avtoceste lahko zmanjšata stopnjo nezaposlenosti v Posavju. Ta je tu višja kot je slovensko povprečje. Posebej bi rad poudaril da se bomo vsi trije morali boriti za to, da bo Posavje v novi zakonodaji dejansko tudi uzakonjeno kot regija z vsemi funkcijami. Še vedno je namreč veliko razmišljanj o tem, koliko regij naj ima Slovenija in prepričan sem, da bi bila delitev Posavja na štajerski in dolenjski del izredno škodljiva. Kot županu občine mi je pa jasno, da se moram na prvem mestu boriti za krepitev statusa lokalne skupnosti. Na kratko bi rekel, da gre za decentralizacijo. S sprejemom Zakona o lokalni samoupravi je bilo narejenih kar nekaj zelo škodljivih zadev. Odvzeli so jim skoraj vse upravne funkcije. Ob tem, da je treba urediti financiranje lokalnih skupnosti, je treba (če hočemo v Evropo) tudi njihove standarde približati evropskim, ki so veliko višji od naših. Vrniti jim je treba pooblastila za odločanje v lokacijskih, gradbenih zadevah, za marsikaj na področju kmetijstva, turizma in razvoja drobnega gospodarstva. Na vse pretege si bom prizadeval tudi za čimhitrejšo ureditev odnosov s sosednjo Hrvaško. Občina Brežice ima na svojih 68 km državne meje še vedno 8 mostov čez Sotlo in Bregano zaprtih s protitankovskimi ovirami in prehodi niso mogoči niti lokalnemu prebivalstvu. Samo dobra volja dveh ministrstev obeh držav na nek način rešuje najhujše probleme dvolastnikov na eni ali drugi strani. Vendar to ni uzakonjeno na ravni države. Prebivalci ob južni meji so danes bistveno bolj prizadeti kakor oni ob italijanski ali avstrijski, kjer so od nekdanje Jugoslavije podedovali predpise o maloobmejjnem prometu. To je ena mojih prednostnih nalog.« se, da je kako gradivo včasih zavrnjeno, a to je normalno in upam, da bomo mandat tako tudi zaključili. S skupnim reševanjem problemov, ki sem jih nakazal.« Branko Kelemina: »Tole regijsko povezovanje občin je bilo že sedaj zapisano kot pravica v ustavi in mislim, da bi to že lahko naredili, če bi bil močan interes po tem. Mislim pa, da občine same tega nočejo storiti, ker potem tudi same nosijo stroške take organizacije. Zato sedaj pritiskajo na državo, ki bo potem morala zagotoviti tudi sredstva za to. S tem bi bile regije proti državi malo močnejše, država bi se decentralizirala in določene funkcije bi se s prenosom v regije približale občinam. Seveda je to povezano z določenimi sredstvi in gotovo bo treba krepko preštudirati, katere naloge bomo prenesli na regije, kako jim bomo zagotovili sredstva in kako ne bi zaradi decentralizacije podvajali nalog. Kar zadeva delovanje občinskega sveta: vsi problemi, ki izhajajo iz dela občiskega sveta v Sevnici, koreninijo v pomanjkanju sredstev, ki potem sproža spore. Čeprav sem sam tisti, ki je mogoče sprožil največ konfliktov, mislim, da vse to sodi v demokracijo in soočanje stališč. Razumem pa župana, da skuša čim bolj individualno odločati o določenih zadevah in da se mu vsak pač ne meša v posel. Mislim, da je delo župana kljub vsemu bilo dobro in da skuša delati na različnih področjih.« Ko bi nove občine rasle kot po dežju... Kako gledate na morebitno razbitje, drobljenje sedanjih občin? Ali mislite, da bi morebitna uspešna odcepitev KS Dobova potegnila za seboj plaz drugih? Kar pa zadeva regijo: zdi se mi, da je osnovni vzrok za njeno dosednjo neučinkovitost ravno nesodelovanje, borba za primat med občinami, zlasti med Krškim in Brežicami... Branko Kelemina: »Težnje po ustanavljanju novih občin gotovo še niso zaključene. Mislim, da je treba tam, kjer je to možno, omogočiti oblikovanje novih občin. Po mojem mnenju ima idealna občina 5 do 10 tisoč prebivalcev, ker je lahko zaokrožena v samostojno celoto, približa svoje usluge občanom in, čeprav je to mogoče dražje za državo, je za novo občino pogosto pozitivno. Določeno območje namreč dobi sredstva, ki jih sicer ne bi, če bi bilo sestavni del velike občine. Recimo: če bi občina Sevnica imela dve občini (levi in desni breg) bi obe skupaj dobili od države nekaj več denarja kakor ga sedaj. Mislim tudi, da se kak grozen val sedaj le ne bo pojavil, ker bo prevladal razum, nekaj resnično velikih občin pa se bo gotovo delilo, npr. Novo mesto. Kako bi se reklo občini Sevnica - desni breg? Mislim, da bi bila Boštanj, hkrati pa menim, da je ne bo. Čeprav, če bi prej vedeli, kakšne težave bodo, ne vem, če se ne bi odločili drugače. Kar zadeva vodstvo v regiji: mislim, da ne bo grozen problem. V redu je, da ima vsaka občina čim več središč, a vseeno bi se bilo pametno dogovoriti o delitvi, že zaradi sredstev in kadrov.« Branko Jane: »V vsakem primeru mislim, da ne kaže potencirati zadev okrog spora med Brežicami in Krškim, ker mislim, da ne gre za nek globok spor. Ravno pred kratkim smo korektno in prijateljsko sedli skupaj in se domenili, da je treba te stvari reševati znotraj treh občin. Vsaka taka poteza, ki jo potegnemo, je videti navzven smešna in jemlje kredibilnost, če se na domačem dvorišču ne znamo uskladiti. O sami lokaciji mislim, da je občina Krško tista, ki bi ji tudi v bodoče prisodil navzven vlogo regijskega središča. Kar pa zadeva funkcije, mislim in sem mislil že prej, da jih je treba po neki logiki pametno razdeliti med vse tri občine, ali pa še med katero, če se kasneje pridruži regiji. Kriterij je interes posamezne občine in opravljanje dejavnosti v njej. Računam, da se bomo o teh zadevah skušali dogovoriti tudi na Svetu posavskih občin, ki bo sedaj začel delovati in da bomo navzven nastopali enotno. Kar pa zadeva ustanavljanje novih občin: to, kar danes govorimo o lokalni samoupravi, o policentričnem razvoju Slovenije, je ista zgodba.ki se pojavlja tudi v odnosu krajevna skupnost - občina. Tisti hip, ko je denar na kupu, bi vsak rad opravljal vse funkcije in igral dobrotnika navzdol. Leta 94 smo v zelo resnih vsebinskih sporih kolegom iz krščanske demokracije, ki so hoteli iz vsake KS narediti občino, dokazovali, da je za to še čas, da kaže stvar preizkusiti in pregledati otvoritvene bilance. Osebno ne vidim nikakršnih razlogov, da se ustanavljajo nove, manjše občine. Vidim pa veliko težavo, če bodo sedanje občine z veliko prisilo držale ves denar na kupu, pod svojo kapo in krajevnim skupnostim ne bodo dovoljevale nobenega denarja niti za temeljno delovanje... Tako kot se KS Senovo ali Kostanjevica po dveh letih veljavnosti Zakona o lokalni samoupravi že zdi zamalo, da se plazi po občinskih vratih in toliko da zadnjega uradnika ne prosijo za plačilo poštnine ali telefona, tako se nam zdi zamalo, da večno loščimo kljuke po raznih ministrstvih in prosimo. Vidim določeno možnost, da se ta stvar uredi, da pa se nekje načrtno vodi politika slabega dela, da bi se naknadno uresničil projekt krščanskih demokratov: 350 občin v Sloveniji. Novonastale občine pa naj ne mislijo, da tečeta med in mleko. Državna blagajna ima, kolikor ima in tudi novonastale občine se bodo končno znašle v položaju, ko bo treba zbrati večjo količino kapitala, če bodo hotele izpeljati zahtevnejšo naložbo. V nasprotnem primeru se bomo res znašli v položaju, ko bomo dobesedno samo krpali cestice, za kakšen korenit preobrat pa ne bo sredstev in dolgoročno se bo krivulja njihovega razvoja usmerila navzdol.« Jože Avšič: »Strinjam se z obema. Treba je poudariti, da je to skreganost med občinami nekoč nekdo umetno dvignil na določeno raven in da še danes v Ljubljani govorijo o tem, da smo mi med seboj skregani. To jim tudi zelo ustreza, ker je državo najlažje centralizirati, če ima na lokalni ravni med seboj sprte regije in občine. Že politiki v bivšem sistemu so pripravili in sprejeli regijski plan Posavja, o katerem govorimo še danes. Gre za regijo kot somestje in v Ljubljani so nas čudno gledali, spajali so mesta... A ne gre za fizično spajanje, pač pa za to, da se lahko določene funkcije regije porazdelijo po mestih. Tako danes tudi delamo, saj ima vsak svoje zgodovinske, dejanske prednosti... Težko bi verjeli, da sedež turizma ne bi bil v Brežicah, tako kot bi si, po tolikih letih, težko predstavljali, da Zavod za zaposlovanje ne bi imel sedeža v Sevnici. Moramo pa narediti nekaj, kar znajo v drugih regijah: da se med seboj skregajo tako daleč, da drug drugega niti ne pogledajo. Vendar, ko gredo v Ljubljano, govorijo vsi enakol Ta problem bomo morali dejansko rešiti sami: mi trije poslanci, župani, ljudje iz zbornic... Sicer nas bo vedno teplo mnenje: žTi so med seboj sprti in z njimi se tako ali tako ne izplača pogovarjati!' O novih občinah sta kolega prej dobro povedala. Seveda je Dobova sedaj najbolj svež in aktualen primer. Imamo pa še enega v Sevnici, ko se hoče del občine, pridružen k sosednji, zato da bo novonastala občina pridobila več možnosti, vrniti pod žstaro streho'. Tej krajevni skupnosti (Bučka) se je zgodila prva stvar, da so ji ukinili osnovno šolo in da del njihovih otrok hodi v Sevnico, 17 km daleč. V prvi evforiji nastajanja občin so se zgodile neverjetne stvari. Imamo občine, ki nimajo nobenih ekonomskih pogojev za obstanek in take, ki so svoj obstoj povsem upravičile, tako kot recimo Radeče. Enako je z Dobovo. Za nastajajočo regijo, ki še nima uradne potrditve, bo verjetno dokaj problematično, če se bomo razdrobili. Kot župan sicer ne bom skušal preprečevati takih razmišljanj. Skušal bom napeljevati k čimtreznejšemu razmišljanju, ne pa preprečevati. Končno je to še vedno volilni okraj, v katerem sem bil izvoljen kot poslanec.« Ali lahko ocenite svoje realne možnosti sodelovanja vas treh v Ljubljani, saj vemo, da to med vami ni bilo ravno zgledno že v tem mandatu. Vemo, da bo Branko Kelemina, kot poslanec SDS, moral slediti stališčem svoje stranke in če ta ne stopi v koalicijo z LDS, bo težko. Slišali smo, da ima Brane Jane črno piko pri dr. Drnovšku še iz prejšnjega mandata, ker je uspel mimo njegovih načrtov izsiliti za Posavje kar nekaj sredstev. Kroži tudi glas, da je LDS Avšiča nagovarjal, naj kandidira, ker bo zmanjšal Jančeve možnosti za volilni uspeh. Če ne drugo, je to vsaj možnost, da se do tega opredelite vsi trije. Branko Kelemina: »Absolutno mislim, da ima sicer vsaka izmed naših strank svoj program in da se ti ne skladajo vedno, da pa so eno interesi strankarskih vrhov, ki naj jih urejajo v Ljubljani, medtem ko se mi trije v nobenem primeru ne smemo pustiti podrediti tem interesom tule na terenu. Če to dovolimo, potem ne bomo ničesar dosegli za našo regijo. Prepričan sem, da bom svoje poslanske kolege vedno skušal pridobiti za program, ki ga je na našem področju treba izpeljati in da bosta enako storila tudi kolega. Ureditev lokalne samouprave pa je tako interes vseh županov, ki so v državnem zboru in velikega dela poslancev s podeželja. Brez našega sodelovanja in medsebojnega zaupanja ne bomo mogli doseči ničesar.« Branko Jane: »O našem sodelovanju ni dvoma. Takrat, ko se boriš za lasten kraj, te to potegne za seboj in takrat sem (recimo) jaz Posavec iz Krškega. Ni je vlade ali predsednikov stranke, ki bi me prepričali v nasprotno. Nimam namreč črednega nagona, zato mi pogosto tudi očitajo pretirani individualizem in lastno razmišljanje.« Jože Avšič: »Kar zadeva delovanje nas poslancev: meni je žal, da nas ni pet. Seveda se mi ne bomo pogosto pogovarjali o državni politiki, ker bomo takrat zastopali stališča svojih strank ali individualno mnenje. Drugo je pa tisto, kar je ozko vezano na Posavje: več denarja za občine, gradnja verige savskih elektrarn, avtoceste... Kar zadeva provokativno vprašanje o naju dveh z Branetom: to prvič slišim v taki obliki. (Tudi Jane je vmes izjavil, da o tem ni vedel nič!, op. avt.) Zgodba o moji kandidaturi je povsem drugačna. Dejstvo je, da postavlja volilni sistem konkurenčnost med strankami in med kandidati. Ne glede na to, če bi bil Brane v Krškem ali pa nekdo iz druge stranke v Brežicah, konkurenca bi bila dvojna in če eden od naju ne bi kandidiral, danes ne bi tukaj sedeli mi trije. Rezultat je pokazal, da je bilo dobro, da sva kandidirala dva ravno iz LDS in niti slučajno nisem jaz kandidiral zato, da Brane ne bi mogel. Vsaka stranka je v svojem volilnem okraju hotela svojega najboljšega kandidata.« NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring. Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine -Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ SLAS, 3 - 30 ': .:V ¦" :: ¦ :' ¦ »Rating leta '96" za sevniško Lisco A pomeni najvišjo oceno kapitala, 1 pa najnižjo stopnjo tveganja Priznanje, na katerem sta znaka (podpisa) Dun & Bradstreet in I d.o.o., bo Lisci olajšalo krčenje dodelavnih poslov, kjer je konkurenca huda, in širitev ter uveljavitev lastne blagovne znamke Sevnica, 24. januarja - Sevniška Lisca je že približno teden dni nosilec priznanja »Rating leta '96", ki ga podeljuje svetovno uveljavljena informacijska nadnacionalna družba Dun & Bradstreet. Izmed nekaj tisoč poslovno najaktivnejših slovenskih družb so to priznanje za lansko leto prejeli v Lisci, Ljubljanskih mlekarnah in v Leku. Direktor Lisce, Vili Glas je bil na potovanju, zato nam je pripravil pisno gradivo in vanj med drugim zapisal: »Namen priznanja je spodbujati poslovno solidnost in pošteno poslovanje z zgledno disciplino plačevanja prevzetih finančnih obveznosti. Priznanje je izdelano v obliki lesene skulpture z napisom ŽA 1'. Črka A pomeni zgornji razred višine kapitala, 1 pa pomeni najugodnejšo oceno (najmanjšega, op. avt.) tveganja pri poslovanju z ocenjevano družbo...« V gradivu tudi piše, da so osnova ocenjevanja poslovne odličnosti posamezne družbe finančni kazalci, trend pri poslovanju, disciplina pri plačevanju in ekološkost podjetja, kot eno od zagotovil dolgoročnega varnega poslovanja. Glasovo poročilo dalje pravi: »Drzne in tvegane poslovne poteze niso prinašale pozitivnih točk. Višina dobička je bila upoštevana, a še zdaleč ne odločujoč dejavnik... Še posebej smo ponosni, ker je bilo priznanje podeljeno družbi iz oblačilne industrije, ki v slovenski družbi, kljub njenemu velikemu prispevku v preteklosti, ne uživa niukakršne naklonjenosti, kaj šele razumevanja ali pomoči... Kljub vsem težavam je Lisca lani uspela doseči 4.670.000 tolarjev čistega prihodka in 72,5 odstotkov tega je ustvarila v izvozu. Delež prodaje svojih kreacij, z lastno blagovno znamko »Lisca« smo uspeli ponovno povečati - na 38,02 odstotka.« Dun & Bradstreet je ameriško podjetje, v njegovih računalnikih na vseh koncih sveta so shranjeni podatki o (trenutno) 40.000.000 ocenjevanih podjetjih. S tem pokriva 40 odstotkov svetovnega trga, v Sloveniji pa jo predstavlja podjetje »I d.o.o. poslovne informacije« iz Ljubljane, ki ima svojo podružnico »BonLine d.o.o.« tudi v Zagrebu (za Hrvaško). Štefan Senica, direktor komercialnega področja v Lisci: »Prvi pogoj, da družba pride v izbor je, da jo je sploh kdo preverjal. Tudi mi preverjamo svoje bodoče poslovne partnerje in v poročilih Dun & Bradstreet (oz. njene ljubljanske predstavnice I d.o.o.) so vsi potrebni podatki, tja do ocene v koliko visok posel se je s posameznim podjetjem pametno spustiti. Tako so tudi naši zunanji partnerji preverjali Lisco in ko so ob koncu leta pri Dun & Bradstreetu zbrali podatke iz svojih poslovalnic o najbolje ocenjenih podjetjih z vsega sveta, je iz Slovenije na rešetu ostala tudi Lisca. Seveda so prišle v izbor predvsem družbe, ki so po višini kapitala v najišjem razredu, ker je nacionalna ekonomija odvisna prav od poslovnega zdravja takih družb. Dodatni pogoj pač je najmanjši dodeljeni faktor tveganja. To priznanje se razlikuje od večine ostalih, ker nam je koristno v naših nadaljnjih poslovnih odnosih. Zlasti v nabavi. Že od sredine leta 93 delamo vse nepodsredno in razen izjemoma (kakšna dovbava iz Japonske...) nam ni bilo nikoli treba odpirati akreditivov ali drugače zavarovvati svojih obveznosti do tujih dobaviteljev, kar za slovenska podjetja do tedaj ni bilo pravilo. Svoje obveznosti smo seveda tudi redno poravnavali in to nas je pripeljalo do priznanja »Rating leta '96". Na borzi nam je delnica v enem dnevu porasla za 25 odstotkov In to v branži, ki je na tleh ne le v Sloveniji ampak tudi v evropskem merilu. Načrti za prihodnje leto? Čim bolj bomo skušali širiti proizvodnjo lastne blagovne znamke. Že v Sloveniji se srečujemo s vedno ostrejšo konkurenco, z zmanjšanjem carinskih stopenj je ta problem še ostrejši, zato skušamo širiti lastno blagovno znamko na Hrvaško, v Nemčijo, Avstrijo in Češko. V teh deželah imamo že lepe uspehe. Sedaj intenziviramo še .Madžarsko, Holandijo, pričenjamo v skandinavskih državah, v Turčiji, Izraelu, v Poljski in Rusiji. Na mnogih področjih smo še čisto na začetku in šele čez tri ali štiri leta bodo rezultati takšni, da se bomo uspeli s svojim deležem zasidrati na trg, postati prepoznavni. To pomeni tudi stroške, ki se povrnejo, ko presežeš prag prodaje. Dotlej je treba vzdržati. (Ika) Portorož, 23. in 24. januarja - V portoroškem Avditoriju je v organizaciji Društva ekonomistov Slovenije In Obrtne zbornice Slovenije potekalo dvodnevno strokovno posvetovanje z naslovom Izvajanje nove zakonodaje in vključevanje enot malega gospodarstva v Evropsko unijo, ki se ga je med obrtniki in malimi podjetniki, strokovnjaki za posamezna obravnavana vpraganja ter delavci državnih upravnih organov in občinskih služb udeležil tudi Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora RS. Državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh Plahutnik je predstavila Strategijo razvoja malega gospodarstva v Republiki Sloveniji, ki so jo na ministrstvu za gospodarske dejavnosti pripravili leta 1995, sedaj pa čaka na parlamentarno obravnavo. Strategija si med poglavitnimi cilji razvoja malega gospodarstva do leta 2005 zastavlja povečanje deleža malih podjetij v bruto domačem proizvodu s sedanjih 30 na 45 odstotkov, podvojitev števila hitro rastočih podjetij in povečanje zaposlovanja delovne sile v malih podjetjih. »Bistveni del strategije je spodbujanje razvoja malega gospodarstva in pospeševanje zaposlovanja na občinski ravni«, je povedala Plahutnikova in predstavila vrsto spodbud, ki jih načrtujejo v ta namen. Vzpodbude so predvidene tako na področju zakonodaje kot tudi davčnih spodbud in financiranja. Strategija sprejema kot izhodišče, da bo svetovno gospodarstvo naraščalo z 2 do 3-odstotno stopnjo rasti in da bo evropsko gospodarstvo raslo 3 do 4-odstotno. Ker je kot strateški cilj sprejeto, da bo Slovenija polagoma ujela razvitejše države, predvideva strategija za Slovenijo višjo rast. Hitrejšo rast pa bo Slovenija dosegla s povprečno konkurenčnostjo, ki jo bo dosegla s stabilizacijo makroekonomskih pogojev, zgraditvijo ustrezne ekonomske in socialne infrastrukture in z razvojem faktorjev gospodarskega razvoja. Poseben poudarek je dan kvaliteti Obrtniki in mali podjetniki o zakonodaji in vključevanju v EU Prepotreben zakon o delu na črno Obseg dela na črno uvršča Slovenijo v zgornji del evropskih držav delovne sile, hitrejšemu tehnološkemu napredku in rasti podjetništva. Pospeševanje konkurenčnosti je naloga vseh subjektov gospodarskega in družbenega življenja; tako podjetij, poslovnežev, delavcev, kot države. Obrtniki, ki so pri pripravi strategije aktivno sodelovali, imajo na osnutek še vrsto pripomb. Predsednik izvršilnega odbora OZS Stanislav Kramberger je zahteval, da se v strategijo vključi akcijski program uresničevanja v strategiji zastavljenih nalog, v katerem bodo konkretno določili nosilce in roke za njihovo izvedbo. Da pa strategija ne bi ostala le mrtva črka na papirju, bi morali čim prej spremeniti vrsto zakonskih predpisov, med drugim s področja finančne discipline, zaščite upnikov in davkov, spremeniti bi bilo potrebno zakon o gospodarskih družbah in zakon o delovnih razmerjih ter sprejeti zakon o delu na črno. Namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik je povedal, da se njegov obseg v zadnjih letih vse hitreje povečuje. Obseg dela na črno namreč uvršča Slovenijo v zgornji del evropskih držav in je zato stanje na tem področju dokaj kritično. (GAIex) Cilji strategiji' razvoja malega gospodarstva v Sloveniji do leta 2005 - pospeševanje rasti deleža prihodka in dodane vrednosti malega gospodarstva; - pospeševanje rasti s ciljno podporo hitro rastočim, inovativnim in izvozno usmerjenim malim podjetjem; -pospeševanje rasti s ciljno podporo novim enotam, družbam in samostojnim podjetnikom, ki vstopajo v malo gospodarstvo; -pospeševanje razvoja malega gospodarstva s pomočjo diferenciirane podpore različnim vrstam malih podjetniških enot - izboljšanje okolja za nastanek, rast in investicije malih podjetij; -ustvarjanje dolgoročne dobro plačane zaposlenosti; - aktivno pospeševanje in omogočanje razvoja podjetniške kulture v Sloveniji; -zagotavljanje enakopravnega obravnavanja samostojnih podjetnikov, malih in velikih podjetij s strani države; - omogočanje in aktivno podpiranje razvoja »grozdov« malih podjetij, kooperacijskih omrežij in združenj s ciljem dosegati kritično maso na področjih kot so raziskave in razvoj, nabava, trženje in izvoz; - aktivna pomoč malim enotam, da postanejo mednarodno konkurenčne: - zmanjašanje obsega sive ekonomije in - razvijanje in vzdrževanje strukture malega gospodarstva, ki je primerljivo z njegovo strukturo v državah EU. Ob prazniku vina Vinogradniškemu društvu Sremič želim javno čestitati za zelo prijetno prireditev Praznik vina Sremič '97, ki ni bila le družabno snidenje, temveč tudi poučna in koristna za promocijo vina, vinarske kulture in bizeljsko-sremiške vinske turistične ceste. Zame in verjetno za marsikoga, ki ni dal v oceno svojega vina, sta bili najpomembnejši obe degustaciji, saj se le ob komentarjih strokovnjakov lahko naučimo prepoznati dobro vino. Spotakniti pa se moram ob predavanja, ki niso bila na strokovni ravni. Še posebej smo se z znanci čudili, odkod obe dami na petkovem predavanju Trženje ob vinski cesti. Niti pozanimali se nista natančno, kaj se je v Sloveniji pri oblikovanju vinskih cest že zgodilo, niti biltena prireditve nista prebrali, kjer je o naši vinski turistični cesti tudi napisano nekaj. Prva predavateljica je zamudila s svojo temo sedem let, druga pa tri. V zadnjih dveh letih je bilo na naši vinski in turistični cesti narejeno toliko, da potrebujemo le še ugodne kredite za posamezne domačine, ki že oblikujejo svojo ponudbo ali pa jo bodo. če so organizatorji tidve predavanji plačali, jim priporočam, da se na kmetijski svetovalni službi pozanimajo in za naslednjo prireditev poiščejo prave strokovnjake, ki vedo o vinskih cestah in trženju vina vse, kar je v Sloveniji o tem moč vedeti. Ob teh strokovnjakih v dvorani ne bi nihče zadremal. Pa pustimo pomanjkljivosti drugih ob strani, razveseljivo je, da se je majhno in mlado društvo lotilo tako zahtevne prireditve in jo tako dobro izpeljalo. Zavedati se moramo, da je pri širjenju slovesa vinorodnega območja in vinske ceste največ vredno delo samih vinogradnikov, ob tej priložnosti pa so se člani sremiškega društva dobro odrezali. Bojan JEVŠEVAR, Brežice tel/fax:0608/81-709 3.500SIT7teden ZAHVALA Vinogradniki vinogradniškega društva Sremič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji naše prireditve Praznik vina Sremič '97. Posebna zahvala pa velja: Vinogradniški zadrugi Bizeljsko za zbiranje vzorcev vin, članom ocenjevalne komisije in Vinski kleti Leskovec za zbiranje in izvedbo ocenjevanja, predavateljem prof.dr. Mirku Leskošku in dipl.lng. Tatjani Mikeln - Pevec, pa tudi dipl.ing. Mileni Kulovec in mag. Tanji Strniša, ki ju je za izvedbo predavanja »Trženje vina ob vinski cesti« predlagala Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva. Zahvaljujemo se tudi likovnikom iz Posavja in Društvu kmetic Krško za lepo likovno oziroma kulinarično razstavo, enologoma dipl.ing. Darku Marjetiču in dipl.ing. Vladu Kovačiču, za strokovno vodenje degustacij GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Aktivnosti ob Zakonu o gradnji objektov GZS- Območna zbornica Posavje je pretekli četrtek organizirala skupaj z Združenjem za gradbeništvo in IGM ter Združenjem za inženiring predavanje na temo Zakon o graditvi objektov, katerega spremembe so bile objavljene v UL RS št. 59/96. Predavatelj je bil mag. Dušan Blagajne, državni sekretar za okolje in prostor, predavanja pa se je udeležilo okrog 100 udeležencev, kar priča o izredno aktualni tematiki. Mag. Blagajne je v uvodu podal tako nove značilnosti sprememb zakona, kot tudi nov pristop, ki ga opredeljuje zakon. Zakon določa dela, ki jih zagotavlja in ureja država ter na del strokovnega izvajanja zakona in vse ostale zakonodaje, ki»se mora upoštevati pri gardnji objektov, s tem pa seveda tudi odgovornosti. V razpravi je bila, poleg ostalih vprašanj, posebej poudarjena pomembna strokovna vloga Inženirske zbornice, ki se na novo ustanavlja, člani te zbornice bodo samo strokovne osebe, ki bodo opravljale dela na izvajanju gradbene zakonodaje. Za prilagoditev delovanja novim zahtevam so pričeli teči od dneva objave zakona v Uradnem listu RS z dne 09.11.1996 različni roki (9,12 in 15 mesecev). Pri tem je bila Izražena bojazen prisotnih, da si bodo republiški organi za svojo prilagoditev delovanja oz. tudi ustanovitev novega delovanja, vzeli ves čas, ki jim ga zakon omogoča, medtem ko bo za podjetja oz. posamezne osebe -projektante ostalo le malo časa. Dana je bila pobuda, da iniciativni odbor, ki je bil ustanovljen za ustanovitev Inženirske zbornice - kljub težavam o katerih smo bili na posvetu obveščeni - čimprej konstituira in prične opravljati naloge, ki jih nalaga zakon. Tako morajo med drugim organizirati delovanje imenika projektivnih podjetij in dodeliti tem podjetjem ustrezno identifikacijsko številko in delovanje imenika pooblaščenih inženirjev in tudi njim bodo dodelili identifikacijsko številko. Izpolnitev teh opravil pa bo omogočilo nov pristop k izvajanju spremeb Zakona o gradnji objektov. Pospeševanje prodaje blaga in uslug Ena od osnovnih dejavnosti GZS in s tem tudi območnih zbornic je koordinacija in pomoč pri pospeševanju prodaje blaga in uslug članic zbornice. Tako strokovna služba v okviru oddelka ekonomskih odnosov s tujino, kakor tudi združenja in območne zbornice sodelujejo in koordinirajo pri promocijskih aktivnostih (sejmi, poslovna srečanja, razstave, ipd.) s posebnim poudarkom na možnostih koriščenja sredstev, ki jih za promocijo predvidevajo ministrstva, vlade drugih držav ali GZS. Te službe nudijo tudi pomoč pri nastopanju v državah, kjer imamo sklenjene sporazume o prosti trgovini ali v okviru dogovorjenih carinskih kontingentov, delujejo na oživljanju poslovnega sodelovanja z državami, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, potrjujejo listine v zunanjetrgovinskem poslovanju (izvorna spričevala idr.), poseben poudarek pa dajejo spremljanju plačilne discipline firm in sprejemanju ustrezne zakonodaje v okviru te problematike. V zvezi s to problematiko se lahko člani obrnejo na pristojne službe, kjer bodo dobili ustrezne informacije. [T] OBMOČNE OBRTNE ^+/ ZBORNICE POSAVJA Združenje obrtnih delodajalcev Ogistta Pripravlja se novo organiziranje združenih obrtnih delodajalcev Ogistta, v katerem bodo skupščino združenja Ogistta sestavili predstavniki vseh sekcij Obrtne zbornice Slovenije ter poslanci, ki bodo zastopali delodajalce iz posameznih regij. Združenje predvideva, da bodo našli svoj interes v združenju številni delodajalci, zato pričakujejo, da se bodo prijavili še vsi tisti, ki zaposlujejo delavce in se do sedaj še niso prijavili. Podaljšana branžna kolektivna pogodba Obrtnike obveščamo, da se branžna kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci podaljša do 31. marca 1997, če pa se pogodbene stranke do tokrat ne uspejo dogovoriti o novi kolektivni pogodbi, pa najkasneje do 1. maja 1997. najbolje ocenjenih rdečih in belih vin. Za profesionalno pripravo kulturnega programa - pravo popestritev prireditve, se posebej zahvaljujemo Zvezi kulturnih organizacij Krško in še posebej predsedniku Janku Avsenaku. Hkrati pa se zahvaljujemo vsem nastopajočim: Moškemu pevskemu zboru iz Brestanice, Ženskemu oktetu iz Brestanice, članom dramske sekcije'Svoboda Senovo, citrarki Jasmini Levičar in harmonikarju Toniju Sotošku, Janezu Kavčiču za domiselno oblikovanje scene in povezovalki kulturnega programa Bernardi Žarn. Za nastop smo hvaležni tudi dipl.oec. Selmi Lukač, Slovenski vinski kraljici za leto 1997. Za prireditvene prostore se zahvaljujemo direktorju Kulturnega doma Krško, Adolfu Moškonu in direktorju M-Hotela Sremič, Petru Markoviču, ki smo mu še dodatno hvaležni za organizacijo vinogradniškega plesa. Hvala tudi prof. Alojzu Koncu za oblikovanje in izdelan zaščitni znak našega društva in Marjanu Geršaku za tisk biltena. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi vinogradnikom ostalih vinogradniških društev, predvsem pa Kmetijski svetovalni službi krško. Našo pestro prireditev pa so omogočili Občina Krško, kot glavni pokrovitelj in sponzorji: Nuklearna elektrarna Krško, Resa zadruga z.o.o. Krško, SVEA d.d. Zagorje, Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Krško, Kmečka zadruga Bohor z.o.o. Koprivnica, FBB Koprivnica d.o.o., Pionir d.d. Krško, Mercator d.d. PC Preskrba Krško, Mercator Hotel Sremič d.o.o., Lipa d.o.o. Krško, Nova Ljubljanska banka d.d. Krško, Evrosad d.o.o. Krško, Trsničarstvo Janez Colarič, Slivje 5, Podbočje, Tespack Brestanica, Artes studio Sevnica, Sitografija Geršak s.p. Krško, Občina Sevnica, Termoelektrarna Brestanica, Gostilna Žolnlr Kostanjevica, Parketarstvo Pire Leskovec, Trsnica Kunej iz Brestanice, Kanja Leskovec, Tron d.o.o. Krško, Jurana d.o.o. Maribor, Garant d.d. Polzela, Društvo kmetic Krško, Branimir Vodopivc, Dolenja vas 37 in številni samostojni podjetniki in občani, ki so prispevali svoje dragocene izdelke kot dobitke za srečolov na vinogradniškem plesu. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Vaši prispevki so bili dragoceni kamenčki v mozaiku promocije naših vin In Bizeljsko-sremiške vinske ceste, saj se je prireditve v treh dneh udeležilo skoraj tisoč prijateljev vinske trte in ljubiteljev naše dobre žlahtne kapljice Predsednik vlnogradniškegadruštva Sremič Lojze KUNEJ cr MENIRING-mOVINA Finigarjeva 1, 8250 Brežice Tal.: 0608/61-746, tat: 62-780 nn tu iiM t SEVNlŠKE NOVIČKE Odstranili zapuščeno vozilo za Savo član občinskega sveta občine Sevnica Alojz Zalašček je že konec lanskega novembra opozarjal na zapuščeno vozilo Zastava 126 P, ki je bilo pod savskim mostom in ga je narasla Sava odnesla. Komunalni nadzornik občinske redarske službe je poiskal lastnika omenjenega vozila, ki je v prvih dneh letošnjega leta vozilo odstranil na sevniški DINOS, kjer je ostalo deponirano. (Galex) V pričakovanju sanacije plazu na Marofu Na lokalno cesto Spodnje Vranje-Podvrh, na odseku Marof, se je v lanskem letu sprožil večji zemeljski plaz. Trenutno je cesta, ki je nekoliko zožena, a redno prevozna, na omenjenem območju zavarovana s prometno signalizacijo. Ker pa po njej potekajo redne avtobusne linije, bo potrebno čim prej pristopiti k sanaciji plazu, ki je ocenjena na okoli 5 milijonov tolarjev, s tem pa bo vzpostavljena normalna prevoznost in zagotovljena varnost prometa. Obenem pa bo potrebno sanirati tudi odvodnjavanje, saj so usadi, ki so se pojavili že pred časom, nastali na mestih, kjer potekajo prapusti. (Galex) Sanacija plazu pod sevniškim gradom Sredi lanskega oktobra je po obilnem deževju plaz porušil dotrajano škarpo ob pešpoti na sevniški grad. čeprav je bilo k sanaciji takoj pristopljeno, k sodelovanju je bil povabljen tudi statik, ki je celotno zadevo ocenil, pa se zaradi deževja in kasneje sneženja začetna dela še niso začela. Po besedah Alberta Felicijana, tajnika sevniške ZKO, čakajo na ugodne vremenske razmere, ker se zavedajo, da je v neugodnih razmerah sanacija nemogoča. Odprto pa ostaja tudi vprašanje finančnega pokritja izvedbe sanacije, saj kulturna skupnost iz lastnih sredstev tega ni zmožna. (GAIex) Nujna preplastitev nekaterih lokalnih cest Sevniški občinski svetnik Jože Roštohar je na zadnji lanski seji sveta Občine Sevnica poudaril nujnost preplastitve lokalne ceste Blanca-Sevnica, kar so občutili že mnogi vozniki, ki se vozijo »tod okoli«. Odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo je že leta 1995 ugotovil, da je odsek lokalne ceste Sevmca-Blanca v zelo slabem stanju, saj je bil večji del zgrajen brez obrabne asfaltne prevleke. Ker pa je stanje podobno tudi na nekaterih drugih asfaltnih cestah, katerih asfaltna prevleka je starejša od 15 let, se je odbor odločil, da se naj v plan investicij vključi tudi izdelava preplastitev po prioriteti in v skladu s finančnimi možnostmi letnega proračuna. V zadnjih letih je bil preplasten odsek Dolnje Brezovo - vas, Gobavce in odsek pred Dolnjim Brezovim. (Galex) Jazbečar Tobija navdušil najmlajše Sevnica, 23. Januarja - Zveza kulturnih organizacij Sevnica je organizirala v okviru lutkovnega abonmaja gostovanje ljubljanskega lutkovnega gledališča Fru-fru, ki se je predstavilo z lutkovno igrico Tobija. Predstava o prikupnem jazbečarju Tobiju, ki ni zadovljen s svojim videzom, je navdušila tudi lutkarje na mednarodnih festivalih v Belgiji, Hrvaški in na Poljsken, seveda pa tudi najmlajše Sevničane, ki so si v četrtek ogledali to predstavo. (GAIex) Gledališka predstava Klovni Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira v okviru gledališkega abonmaja gostovanje Slovenskega mladinskega gledlišča iz Ljubljane s predstavo VValchterja-Dekleva Klovni. Predstava bo v četrtek, 30 januarja 1997 ob 19. uri v Kulturni dvorani Sevnica. Posamezne vstopnice so še na voljo v Občinski knjižnici Sevnica in uro pred predstavo na blagajni kulturnega doma. Vabljeni! m» frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. In 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. grafično obtikovanje »4M , papirna galanterija k%m k &&*)'— •»*— računalništvo in ogovma m\W m Mmvf2.8250BfžJcm O^M mm MW fc-- m/tocoeoaMt-m S?ui tj" ¦ff->i-^yp| mL- 06Oa&1-193 mmmMmmM Kvalitetno, hitro in po ugodnih cenah vam izdelamo: - vse vrste In vseh dimenzij računalniški papir in tiskovine, virmane, položnice, kuverte - - tiskovine, brošure, skrlpte, knjige koledarje, vizitke, etikete, prospekte _ - komercialno embalažo, škatle za pizze, podstavke . V Mihalovcu so novega gasilskega vozila zelo veseli Predsednik GD Mihalovec Miha Boranič ter nova društvena pridobitev Peugeot. Mihalovec, 24. januarja - V času, ko denarja v različnih društvih kronično zmanjkuje tudi za najosnovnejšo dejavnost, so si gasilci prostovoljnega gasilskega društva Mihalovec pri Dobovi privoščili nov, skoraj tri milijone tolarjev »težak« avto znamke Peugeot Boxer. Seveda nas je takoj zanimalo, kako jim je to uspelo. Za »skrivnost« smo vprašali kar njihovega predsednika, višjega gasilskega častnika Miho Boraniča, ki je skupaj s tajnikom Stankom Gerjvičem že dvajset let na čelu mihalovških gasilcev. «Želja po novem gasilskem vozilu je v nas tlela že kar dolgo, saj je 25 let star IMV-jev kombi svoje odslužil, čeprav ni posebej veliko prevozil. Moram pa reči, da je koristil celi vasi, ne le gasilcem. Uporabljali smo ga tudi za prevoz vaščanov v brežiško bolnišnico, pa tudi marsikatero krsto smo pripeljali v njem,« je povedal predsednik Boranič. »Denar za novo vozilo smo zbirali praktično vse preteklo leto in še prej. Ponudnikov je bilo veliko, na podlagi izkušenj GO Obrežje, ki ima tudi Peugeota pa smo se odločili ravno za ta model, ki smo ga kupili v Podlehniku. Do denarja pa smo prišli takole: občinska gasilska zveza je prispevala 1,1 milijona tolarjev, 675 tisoč tolarjev smo v treh letih zbrali sami, preostali del pa so prispevali donatorji: Zavarovalnica Triglav, Slovenske železnice -Proizvodni center Dobova, Krajevna skupnost Dobova, Franc Polovic st., Pizzerija Paradiso, mlin Volovec in vaška skupnost Mihalovec. Vplačali smo ga lani septembra, prevzeli pa pretekli teden.« Sedaj čaka tamkajšnje gasilce še nakup potrebne gasilske opreme, katero bodo nabavili do 4. maja, ko bodo na god sv. Florjana, zavetnika gasilcev, vozilo tudi slovesno predali namenu. Sicer pa ima GD Mihalovec 65 aktivnih članov, med katerimi so tri desetine pionirjev, imajo pa tudi mladinsko in žensko desetino, v svojem gasilskem domu tudi avtocisterno s prostornino 4.500 litrov, zaradi pogostih poplav pa jim je Civilna zaščita namenila tudi motorni čoln in nekaj opreme za reševanje v primeru narasle reke Save. (ES) Zimska šola v naravi V ponedeljek, 20. januarja 1997 smo ob 8.30 uri odšli na Ambrož pod Krvavcem. Vozili smo se dve uri in pol. Ko smo prišli, smo hitro poskakali iz kombijev. Vzeli smo prtljago in odšli v kočo. Poiskali smo si svojo sobo in se vselili. Po kosilu smo bili vsi veseli, saj smo se šli smučat. Bilo je nekaj padcev, a kljub temu smo se vračali veseli. Tisti, ki niso znali dobro smučati, so se naučili. Naša tovariša sta nas že prvi dan kar dovolj naučila. Po večerji smo izbrali svojo maskoto, jo narisali in prilepili na vrata svojih sob. Čez čas pa smo morali spat. Zaželeli smo si lahko noč in zaspali. V torek smo se zbudili že ob 6. uri. Pospravili smo svojo sobo in šli k zajtrku. Zatem smo imeli nekaj časa, da smo se oblekli za smučanje. Ko smo prišli ven, nas je zelo presenetil sveži sneg. Morali smo utrditi progo. Smučali smo se dve uri. Ko smo prišli v kočo, nas je čakalo kosilo. Na vrsti je bilo zopet smučanje. Tovariš nas je spremljal s kamero. Zvečer smo si tudi to ogledali. Videli smo nekatere napake, ki jih moramo še odpraviti. Potem smo imeli še predavanje o smučarski opremi. Pred spanjem smo si čas krajšali še z družabnimi igrami. (Natalija Pertinak, 5. razred OŠ Koprivnica) Predstavitev poti Toma Kri/narja Knjižnica Brežice vabi na predstavitev pot) Toma Križnarja, ki se je z »biciklom« odpravil med Indijance. Predstavitev ob diapozitivih in glasbi bo v torek, 4. februarja 1997 ob 18. url; Pridite, nebo vam žali Kočo na turistični kmetiji Slatnar na Ambrožu pod Krvavcem je narisal Mario Smole (5. razred). Dobovski otroci skrbijo za ptice Ker varovanci dobovskega vrtca živijo na deželi, imajo to srečo, da je okoli njih dovolj ptic. Da bi tako ostalo, v vrtcu Dobova redno skrbijo za ptice pozimi. S pomočjo zaposlenih, staršev in starih staršev izdelujejo ptičje hišice, otroci pa pomagajo pri zbijanju, lepljenju, barvanju in lakiranju (na sliki). Hrano za ptice dobijo od Gozdnega gospodarstva Brežice. Ob vsem tem se otroci zabavajo, obenem pa tudi naučijo veliko koristnega. (M.S., Dobova) Brestaniški učenci se pripravljajo na Dan šole Na OŠ Adama Bohoriča Brestanica se že pripravljajo na Dan šole, ki ga bodo izvedli v sredo, 5. februarja 1997 ob 16. uri. Ker je februar mesec kulture, bodo ustvarjali v različnih delavnicah na temo Kultura - umetnost, ogledali si bodo izdelke mladih ustvarjalcev in izvedli kratek kulturni program. Najlepše pa bo zagotovo na družabnem plesu ob glasbi Vilka Ureka. »Vemo, da bo lepo in prijetno, saj se naših prijateljskih druženj vsako leto znova veselimo in si jih želimo. Pridite, vzemite si čas,« so v sporočilu zapisali učenci OŠ Adama Bohoriča Brestanica. (Galex) Ljudem plemenitega srca V imenu naših članov Društva duševno prizadetih oseb Krško, se zahvaljujem vsem, ki na kakršenkoli način pomagajo našim varovancem, ki so večinoma že od rojstva prikrajšani za marsikaj lepega v življenju. Prav lepa hvala vsem, od predsednika Mižigoja in drugih članov, kakor tudi vsem sponzorjem, ki finančno in drugače pomagajo. V letu 1996 smo se z našimi člani Sožitja sestali štirikrat. Obisk je bil vedno zelo velik. Vsakega srečanja so varovanci zelo veseli. Med seboj se že lepo poznajo. Prvič smo se aprila zbrali na območnem zboru Sožitja v restavraciji Kostanjevica. Drugič smo se udeležili srečanja invalidov. Tretjič smo šli na Golte. Nekaj posebnega je bilo, ko so se nekateri prvič v življenju popeljali z gondolo in v Velenju videli skoke na plastični skakalnici v bližini skakalne mize. 13. decembra pa smo zaključili leto 1996 z učenci osnovne šole Leskovec, ki so izvedli lep kulturni program. Obiskali so nas tudi plesalci plesne šole Bolero in izvedli nekaj posebnih plesnih točk. Prav tako je med nas prišel Miklavž, ki je navzoče lepo pozdravil in nagovoril, zaželel vse lepo v letu 1997 ter razdelil darila. Na vsakem takšnem srečanju so udeležene lepo pogostili s kosilom ali malico. Tudi na pijačo niso gostitelji pozabili kakor tudi ne na prijazno vzdušje s pesmijo in glasbo. Varovanci si takšnih srečanj želijo še v naprej. Še enkrat pa res za vse najlepša hvala in srečno novo leto 1997.(Štefka) ¦ NAŠ GLAS; 3 » 30. JANUAR 1997 GORICANE TOVARNA PAPIRJA MEDVODE, D.D Ste papirničarji in ste na to ponosni? Morda pa želite papirničar šele postati? Ste pripravljeni sprejeti nove izzive in skupaj z nami sodelovati pri doseganju zastavljenih ciljev? Če ste na gornja vprašanja odgovorili pritrdilno, Vam ponujamo možnost uporabiti Vaše znanje v proizvodnji papirja in razvoju novih proizvodov in Vas vabimo, da se nam pridružite. Vsem, ki so pripravljeni trdo delati, ponujamo zanimivo delo v bližini Ljubljane in temu primeren zaslužek. Morebitne stanovanjske probleme bomo reševali skupaj. Vaše vloge s kratkim življenjepisom in potrdilom o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov GORICANE, D.D., Ladja 10,1215 MEDVODE, kadrovska služba. / <#fe ValantiSevo17, 8000 Novo mesto Telefon:-»386 68/23174, 323300 Telefac+386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bost« klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 In 24.00 MALI OGLASI Odkupujemo hlodovino bukve, Javorja, macesna, hruške, oreha, hrasta, smreke ter ostalih listavcev In iglavcev. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru - tudi takoj. Tel.: 62-960 (vsak dan od 9. do 12. ure). Kupimo oziroma vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem ali okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel.: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). Kupim vpeljano obrt s pogodbenim delom ali poslovni oziroma gostinski objekt v obratovanju. Tel.: 79-049. Lokal - najboljša lokacija v Brežicah (27 m2), obvezen odkup Inventarja in investicije. Tel.: 62-501. Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8x11 m), primeren za skladišče ali mimo obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno aH trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel.: 71-420. V Krškem zamenjam dvoinpolsobno stanovanje za manjše, lahko za garsonjero. Tel.: 22-537. Opremljeno stanovanje v Krškem oddam. Tel.: 32-405 (od 16. ure dalje). V Sevnici oddam opremljeni sobi dvema dekletoma. Tel.: 81-557. V Brežicah ali bližnji okolici najamemo hišo ali trisobno stanovanje. Tel.: 61-270. V Krškem takoj najamem enolnpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. V najem vzamem garsonjero v Brežicah. Tel.: 33-728. Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v Brežicah ali Krškem. Tel.: 59-008. Pritlično stanovanje (54 m2), staro 10 let, Papirniška ulica, Krško, prodam. Tel.: 33-494. Prodam stanovanje na Gubčevi, velikosti 70 m2, vseljivo takoj. Cena po dogovoru. Tel.: 21-311 (vsak dan po 16. url). Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2), ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. Prodam dvosobno stanovanje v Krškem (na Bohoričevi), v Izmeri 61 m2, s centralno, KTV in telefonom. V najem nudim tudi garažo. Tel.: 22-071 (popoldne). V Krškem prodam stanovanje (46 m2). Tel.: 32-147. ' Prodam vinograd In sadovnjak SVET KS SENOVO VABI NA PRIREDITVE V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA IN PRAZNIKA KS SENOVO petek, 31. januarja ob 18. uri v Domu XIV. divizije na Senovem SREČANJE S SEVERJEVIM NAGRAJENCEM - Ernestom Breznikarjem; sobota, 1. februarja ob 18. uri v Domu XIV. divizije na Senovem REVIJA PIHALNIH ORKESTROV POSAVJA; nedelja, 2. februarja ob 10. uri na strelišču v Zaklu TEKMOVANJE V STRELJANJU S PIŠTOLO - ŠD KONDOR -strelska sekcija petek, 7. februarja - ob 13. uri OTVORITEV ZASTOPSTVA ZAVAROVALNICE TRIGLAV d.d. na Senovem; ob 17. uri v Domu XIV. divizije PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE IVA UMKA: JEKLENI HRAST; ob 19. uri v Domu XIV. divizije PROSLAVA V POČASTITEV OBEH PRAZNIKOV; sobota, 8. februarja ob 8. uri izpred spomenika pri Zdravstvenem domu POHOD PO POTEH XIV. DIVIZIJE (SENOVO-BOHOR-JEVŠA-SENOVO). Vabimo Vas, da se nam pridružite! V* NAS GLAS ISCE LEKTORJA V poštev pridejo kandidati višjih letnikov Filozofske fakultete, absolventi ali diplomanti. Delo poteka ob koncu tedna, predvsem pa vsak ponedeljek ves dan. Delo bo sprva honorarno, kasneje pa je možna stalna zaposlitev. Interesenti naj čimprej pošljejo pisne ponudbe s kratkim opisom svojega znanja in morebitnih izkušenj. Lahko nas tudi pokličete na telefon 0608/21 -868 ali 22-791. Pisne prijave pošljite v tednu dni od objave razpisa na naslov: NAŠ GLAS - Uredništvo, CKŽ 23, 8270 KRŠKO (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 3851/678-004 (Zagreb), ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Prodam vinograd na Bizeljskem, v Janeževi gorci (31 arov), star Je 13 let, možna je strojna obdelava. Tel.: 61-384. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu. Tel.: 21-621 (dopoldan) -Božo. Ugodno prodam starejšega golfa. Tel.: 33-849. Nexia GLX 1,5 16 V, letnik 10/95, prevoženih 28.000 km, veliko dodatne opreme, prevzem lizlnga, v račun vozilo do 7.500 OEM + 25 x 606 DEM, prodam. Tel.: 62-109 ali 62-644. Prodam AX TRS, rdeče barve, garažiran, v odličnem stanju, letnik 1990. Cena po dogovoru. Tel.: 77-331. Ugodno prodam snežne verige, številka 6 (175-70-13 ali 175-75-14), prtljažnik za avto hvundai pony In jadralno desko (kompletno) Burin-Veplas. Tel.: 32-300. Ugodno prodam nove snežne verige, grupa 3 (145-70-13), garnituro tesnil za R4, tesnilo za karter In glavo motorja ter rezervne žarnice za Z 1300. Tel.: 31-227. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Kozolec - toplar in njivo (30 arov), prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 87-446. Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2 do 4 let, stolčke za mizo, hojlco, gugalnico do prvega leta in dve kolesi. Tel.: 31-092. Prodam otroško posteljo, leseno, 3 višine, z jogijem, hojico, otroški sedež za avto In trajnožarečo peč TOBISKITPP. Cene po dogovoru. Tel.: 068/27-093. Prodam otroški sedež za avto, voziček in posteljico z Jogijem. Tel.: 22-285. Prodam zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim Jogijem. Cena po dogovoru. Tel.: 71-420. Klavirsko harmoniko Melodija Mengeš prodam. Cena 150.000 tolarjev. Tel.: 33-492. Navadno frajtonarlco, trivrstno, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 77-322. LEPA LUKIČ, Toma Zdravkovlč, Vasilija Radojčlč in mnogi drugi izvajalci narodne glasbe Jugoslovanskih narodov vas čakajo v kompletu 45 malih gramofonskih plošč, ki ga prodam za simbolično ceno. Tel.: 62-025 Prodam osebni računalnik 286, ugodno. Tel.: 70-469. Skoraj novo črno-belo kuhinjo s šestimi elementi, kuhinjsko napo, delovnim pultom, pomivalnim koritom, bojlerjem in hladilnikom, prodamo. Tel.: 62-191. Prodam kuhinjo Gorenje, z dvema hladilnikoma (80 I) in hladilno omaro (80 I) ter pomivalnim koritom. Tel.: 21-976. »S? KINO »Kino servis« Brežice 30. in 31.1, ob 18. uri in 1. in 2. II. ob 16.30 uri: OSTRŽEK, risanka 30., 31. L in 3. II. ob 20. uri in 1. in 2. II. ob 18. in 20. uri: PRAVI POGUM (dts), vojaška drama 4. II.: ni predstav 5. il. ob 20. url: KLUB VRAŽJIH BABNIC, komedija (dts): 6-kanalni digitalni ton Kulturni dom Krško 31.1, ob 20. uri in 2. II. ob 18 uri: TRČENI PROFESOR, komedija Kino Kostanjevica 1. II. ob 19. url: VERIŽNA REAKCIJA, akcijska srhlji vka 2. II. ob 19. url: TRČENI PROFESOR, komedija Kjno Šentjernej 31. I. ob 18. uri: VERIŽNA REAKCIJA, akcijska srhljivka 31. I. ob 20. uri: TRČENI PROFESOR, komedija Ugodno prodam mini kuhinjo, bojler, kopalno kad, WC-škol)ko In kotliček. Tel.: 71-531. Štedilnik (2 plin + 2 elektrika), vgradni, poceni prodam. Tel.: 69-055 (popoldan). Ugodno prodam Industrijski overlock, dvoigelni. Cena 1.650 DEM. Oglasite se na naslov: Kantalon 3, Brestanica. Prodam šivalni stroj Singer. tel.: 74-191. Prodam oljni gorllec. Tel.: 70-025. Prodam več poker avtomatov po ugodni ceni. Tel.: 61-576. Opremo za živilsko trgovino, kompletna, rabljena, zelo ugodno prodam. Tel.: 62-391. Prodam opremo za trgovino -blagajniški pult (9 m), šest etažnih lesenih polic (dolžina 6 m), pet etažnih skladiščnih polic, tehtnico, salamoreznlco In hladilno vitrino. Tel.: 43-203. Ugodno prodam plinski pekač za maxl palačinke, primeren za lokal ali za ulično uporabo. Tel.: 65-598. Prodam lesene lestve, močne domače Izdelave, več različnih Višin. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodamo 1.800 kosov rabljenih strešnikov vrste Bramac Sistem. Cena po dogovoru. Tel.: 31-872. Prodam pesjak železne konstrukcije, pokrit s strešniki, v Izmeri 375 cm dolžina, 160 cm širina In 180 cm višina, ter pasjo hišico za večjega psa, ki Je v sklopu pesjaka. Tel.: 21-663 (popoldan). Prodam dva bikca, težka 650 kg, in prikolico za prevoz konj aH živine. Tel.: 71-180. VMk ponedeljek ob 18. url OTROŠKA ODDAM in po NOVICAH ŠPORTNI PREOUED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTI BO SOBOTI In mladinska odda|a MKC TV vsak dan ob 19. In 21. url NOVICI Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 34-986. Prodam belo in rdeče vino. Tel.: 77-318. Prodamo rdeče vino (modra frankinja). Tel.: 56-549. Ugodno prodam vinski sod, 300 I, In prešo na sleme. Tel.: 70-045 (po 18. url). Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mlžigoj) aH 32-279 (Žnldaršič). Inštrukcije za angleški, nemški jezik in prevajanje (ob vikendih) nudim. Tel.: 89-247. Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Starine, starejše od 50 let, kupim. Tel.: 67-333. Kupim rabljen štedilnik (2 plin + 2 elektrika). Tel.: 33-811. Kupim rabljen štedilnik na drva -desni. Tel.: 32-859. Oddamo psičko podobno škotski ovčarki, staro 4 mesece. Tel.: 21-628. NAGRADO VINA BREŽICE V VREDNOSTI 7.000 SIT JE ŽREB DODELIL NINI VEBLE, OBREŽJE 42, JESENICE NA DOLENJSKEM. Za naročnike so mali oglasi brezplačni BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 20. in 27. januarjem so v brez i širi porodnišnici rodile: Lidija Rok ; iz Dečnih sel Melani, Alenka Gorjan iz Krškega Mateja, Suzana Kožar z Dol. Pirošice dečka, Renata Sabotič s Paga dečka, Mihaela Hode iz Brezine deklico, Marija Požun iz Sevnice deklico, Marjana Kavaš iz Arta T jaso, Metka Galič iz Brežic deklico, Marija Urbanč s Piršnbrega dečka in Mateja Jurečič iz Črneče vasi dečka. Čestitamo! ZADNJA NAŠ GLAS, 3 - 30. JANUAR 1997 5 27. seje brežiškega občinskega sveta HE Mokrice zaradi meje ne bodo gradili Brežice, 27.januarja -Obširen dnevni red 27. seje brežiškega občinskega sveta je že vnaprej obetal, da ga svetniki v štirih urah, kolikor jih dopušča poslovnik, ne bodo v celoti »pospravili« pod streho. Pa tudi v tem času niso sprejeli nič pretresljivega, če ne omenimo razprave o podelitvi koncesije za dimnikarske storitve na območju občine Brežice. Nekaj svetnikov je namreč menilo, da predlagani koncesionar Energetski servis Brežice v preteklosti zaupanja. Šli so da so zahtevali omenjenega se letu, pri tem prav takšno brez pripo predzadnji Nazadnje si posameznik ogrevali za Jel: sklenili, da je podjetje vredno O gradnji vas - Obrežje ter o verige savskih hidroelektrarn je beseda tekla zgolj informacijsko, predvsem kar zadeva elektrarne, pa so ugotovili, da se v dveh letih in pol, odkar je bila razpisana podelitev koncesije, ni zgodilo prav nič. Edina nova informacija je bila tista županova, ko je povedal, da zaradi bližine državne meje po vsej verjetnosti gradnja HE Mokrice sploh ne bo prišla v poštev. Sicer pa je stanje preprosto jasno. Dokler ni koncesionarja, tudi ni sogovornika. Neprijetno je le, da zaradi omenjenga zastoja ni mogoče načrtovati nekaterih drugih posegov, kot so na primer izgradnja kanalizacije v Brežicah in Dobovi, izgradnja čistilnih naprav ter dokončanje savskega nasipa. Počakati pa bo treba tudi na prve strokovno odkrepljene inačice izgradnje skozi Čatež, do tedaj zornosti deležno laganih smeri, ki naj bi vodili pod oro, kot tista aj bi avtocesta levi breg Save. jvalci Čateža je patij deležna ost, ki se tesno ie trase. Toda o etniki letos še kot o proračunu, pa so v ponedeljek aterimi dopolnitvami sprejeli vsaj proračunski memorandum, poročilo o porabi sredstev za posebej dogovorjene programe s področja družbenih dejavnosti ter predlog odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč. (ES) Upravna enota Krško Se bo vroča vojna zakonodaja »ohladila« poleti? Decembra lani je bila renta izplačana 329 upravičencem Krško, 27. januarja - V lanskem letu je bilo reševanje zahtevkov po t.i. vojni zakonodaji najbolj aktualen in tudi akuten problem, s katerim so se srečevale vse tri posavske (pa tudi številne druge slovenske) upravne enote, med njimi tudi krška. Po besedah načelnika UE Krško Antona Podgorška je bilo drugo leto obstoja upravnih enot vseeno nekoliko lažje kot predhodno, saj so uspeli urediti tako organizacijske, prostorske kot kadrovske zadeve. »Lahko rečem, da je Upravna enota Krško v lanskem letu uspešno reševala problematiko, za katero je pristojna,« je poudaril Podgoršek. Na UE Krško, ki sodi med večje upravne enote, je zaposlenih 53 delavcev, od tega sedem za določen čas. Trinajst delavcev se še izobražuje, kar je zelo razvesljivo, in v letošnjem letu naj bi pet delavcev tudi končalo študij ob delu. Anton Podgoršek: »Mislim, da smo uspeli zagotoviti tudi kakovostne materialne pogoje, ob koncu leta smo oddelek za okolje in prostor ter del oddelka za gospodarske dejavnosti preselili v prenovljene prostore, s tem pa pridobili nujno potreben prostor za delavce, ki delajo na področju žrtev vojnega nasilja. Odnosi z občino so zelo dobri, kar je na zadnjem srečanju načelnikov upravnih enot poudaril tudi krški župan. Naše službe tudi kvalitetno sodelujejo z občinskimi, predvsem na področju varstva okolja in urejanje prostora, kmetijstva in gospodarskih dejavnosti.« Na rednem letnem srečanju s predstavniki sredstev javnega obveščanja je načelnik Podgoršek omenil tudi težave, s katerimi so se srečevali med letom. Na prvem mestu je seveda izvajanje t.i. vojne zakonodaje, in sicer zakonov o žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih in vojnih veteranih. V letu 1996 je bilo na krški upravni enoti vloženih 3.356 zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, kar kaže, da je upravna enota po število zahtevkov ena od večjih v Sloveniji, takoj za mariborsko in brežiško. Ob vseh objektivnih težavah, o katerih smo že večkrat poročali, pa so do konca leta izdali upravičencem ŽVN 1.617 odločb na prvi stopnji, od tega so jih v revizijo poslali 1.477 Anton Podgoršek, načelnik UE Krško pravnomočnih, 35 odločb pa je bilo v skladu z navodili Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve izdanih brez revizije. Iz revizije so konec leta 1996 prejeli 576 potrjenih odločb in tolikim tudi izdali potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja ter 529 upravičencem uredili prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Decembra lani je bila renta izplačana 329 upravičencem. Upravna enota je bila minulo leto večkrat deležna tudi kritik s strani Društva izgnancev Slovenije in krajevnih odborov, češ da zavlačujejo z reševanjem oziroma da prepočasi rešujejo zadeve. Načelnik Podgoršek pravi, da so temu botrovale objektivne težave, Ana Tubeishat, vodja oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, pa dodaja: »V naši upravni enoti smo naredili vse, kar se je dalo, da bi čimprej pričeli z reševanjem vlog, ki smo jih sprejemali ves januar 1996 in še kasneje, žal pa s strani države celoten projekt izvajanja zakonov ni bil pravilno zastavljen oziroma sploh ni bil v naprej pripravljen, saj so vsi postopki potekali z zamudo, to je od sprejemanja podzakonskih aktov - pravilnikov, dajanja konkretnih navodil za izvajanje zakonodaje, do zagotavljanja pogojev za delo v upravnih organih.« «Na skupnem sestanku lani decembra pa so nas tudi predstavniki društva fzgancev pohvalili in izrazili priznanje. Pri tem pa so povedali, da so s tem, ko so na nas in na Ministrstvo vršili pritisk, uporabili sistem korenčka in palice. Kdo pa je bil pri tem osel, pa je tudi jasno,« pravi načelnik Podgoršek in dodaja: »Upam, da bomo v poletnih mesecih oziroma julija ali avgusta končali z reševanjem vojne zakonodaje, kakor smo si tudi zastavili. (GAIex) PISMA BRALCEV »Bivšim« igralcem RK Krško! Kot reden obiskovalec tekem v dvorani OŠ Leskovec, sem si tudi v nedeljo 19.01.1997 ogledal dvoboj z RK Prule. Zbralo se nas je okoli 600 gledalcev, ki smo pričakovali lepo tekmo, trd boj z direktnim kanditatom za tretje mesto na lestvici prve slovenske lige. Kmalu po prvem žvižgu sodnikov pa se je začela na parketu prava drama in eden najbolj črnih dni v petdesetletni zgodovini krškega kluba. Žalsten je bil naš pogled na domače nemočne igralce in semafor, ki je pridno beležil zadetke gostov. V dvorani je groba tišina, zvesti »Nukiear poversi« so obnemeli, nikjer njihovega veselega, mladostnega razpoloženja ob burnem navijanju Krško, Krško. Ob meni sedi vnuk, prvošolček in me žalosten sprašuje: deda, zakaj naši ne dajo golov? Približno dobrih 40 let že spremljam tekme, toda danes mu ne morem odgovoriti. Ne, ne morem mu dati pravega odgovra, ker ga sam ne vem. Naj mu rečem, ta ekipa je za naše premočna ali golman ima svoj dan in mu je nemogoče dati gol, ali kaj. Ne, ne bom mu lagal, ker tega tudi jaz ne verjamem, črne misli pa me silijo v premislek. V torek so se pojavile govorice, o pismeni peticiji igralcev upravnemu odboru, z zahtevo po zamenjavi trenerja, brez obrazložitve o vzroku. Moti me način, kako je do tega prišlo. Ali ne bi bilo boljše sesti za skupno mizo in probleme rešiti na zadovoljstvo vseh, ki jim kaj pomeni krški klub. Ko pobrskam po starih časopisih, mi pade v oko članek v Sportskih novostih, z dne 17.01.1997, na strani 7, v katerem eden najboljših igralcev komentira delo prof. Arslanagiča, kot fenomenalno. Mislim, da je od dneva izjave pa do nedelje preteklo premalo časa, da bi se trener spremenil in ugotavljam, da so spremembe nastale v glavah igralcev. Ne vem, kakšno bo počutje vas igralcev, ko se boste verjetno pojavili v dvorani kot gledalci na tekmi in boste videli naslednike, golobrade 15 in 16 letnike, ki pa jih bo iz gola vzpodbujal veliki človek in športnik, vam nedosegljivega slovesa -Mirko Bašič, legenda, ki bo v Krškem zapisana z zlatimi črkami. Čas teče naprej in v Krškem se bo še igral rokomet, kot se je več ali manj uspešno že pet desetletij. V klubu se učijo rokometnih veščin generacije mladih in upamo, da bo v bodočnosti zrastel kakšen igralec kvalitete Uroša Šerbca, Bruna Glaserja, Davida Imperla in ostalih, na katere smo ponosni. Upam, da z mojim pisanjem nisem nikogar prizadel, ker pišem z željo po dobrih tekmah, uspehih in zadovoljni polni dvorani. Milan Nedoh, gledalec OB KOFETKU Mimica Avsec hodi že sedem desetletij v korak s športom Ko se takole pogovarjaš z upokojenko Mimico Avsec, je skoraj nemogoče pričakovati, da bi besede ne zašle v svet športa, ki je znani Brežičanki že davno zlezel pod kožo in kdor se pogovarja o brežiškem športu, se težko izogne imenu Mimice Avsec. Razdajanje na tem področju ji je poleg lastnega zadovoljstva ob pogledu na storjeno, prineslo tudi tri državna odlikovanja ter Oktobrsko nagrado, bila pa je tudi prva Brežičanka.ki je prejela Bloudkovo priznanje. Če je bilo zanjo preteklo leto pomembno zaradi lepega življenskega jubileja, decembra je namreč za sabo pustila tri četrtine stoletja, ji bo prihodnje leto gotovo pomenilo še več. Spomnila se bo, kako se je pred sedemdesetimi leti kot sedemletena punčka zapisala Sokolu, kateremu pripada še danes. «Da je temu tako, se lahko zahvalim mojima naprednima staršema, ki sta uživala, da se ukvarjam s športom. Ker sem bila dobra učenka in disciplinirana športnica, me je doletela čast, da sem se 1938 leta lahko udeležila desetega vsakoletnega sokolskega zleta v Pragi. Iz Brežic je bil takrat z mano le še pokojni Božo Kerin. Na Češkem smo bili kar štirinajst dni in to je bilo doživetje, ki ga ne bom nikoli pozabila,« se Mimica rada spominja svojih predvojnih sokolskih let. Druga svetovna vojna je bila eno samo gorje in tudi njej je prekinila brezskrbno, razigrano mladost. Toda dim vojne vihre se še ni dobro razkadil, ko se je že zaposlila. «To je bilo 10. maja 1945, dan po osvoboditvi države. Od takrat sem delala v okrajnih in občinskih službah, največ opravka pa sem imela s financami in statistiko. Upokojila sem se pred desetimi leti in pol, istega leta pa sem na nagovor prijateljic opravila tudi vozniški izpit. Danes vozim avto le jaz, tiste prijateljice pa ne!« se je spomnila moja sogovornica in že sva bila znova pri športu. Na kratko je obudila spomine na čase izgradnje brežiškega stadiona in velike akademije, ko je leta 1956 nad sto telovadcev ter še nekajkrat toliko gledalcev ta stadion povsem napolnilo. Mimica Avsec je bila poleg funkcij v telovadnem društvu in rokometnem klubu (rokometašem je predsedovala deset let, telovadcem pa še zdaj), dolgo vrsto let tudi predsednica takratne Zveze za telesno kulturo in tako pustila v razvoju brežiškega športa globoko sled. «Veliko sem dala za šport. To delo mi je bilo in mi je še vedno v veselje, šport je moj konjiček. Veseli me, ko se vanj vključujejo mladi, ki imajo tako res možnost koristno izrabiti prosti čas. Velika stvar je tudi to, da imamo na brežiški osnovni šoli športne gimnastične razrede, saj je ta šport osnova za vse ostale. Teh je sedaj v mestu zares veliko, sama pa se zelo rada spominjam zlatih let brežiškega rokometa, ko so bili tako moški kot ženske v samem slovenskem vrhu, k nam pa so prihajali igrat tudi klubi iz Francije, Poljske, Avstrije... Imeli smo svoje rokometno igrišče, tam za Agrario, »hokej« smo mu rekli in še danes mi je žal za njim. Ko je bilo jasno, da bomo morali tisti prostor prepustiti trgovcem, smo se odločili, da bomo novo igrišče zgradili pri osnovni šoli, da ga bodo lahko uporabljali tudi šolarji. Tako se je tudi zgodilo, danes pa je vse drugače. Ne morem preboleti, da je nad našim igriščem zrasel takšen grozen objekt, balon, v katerem morajo otroci pozimi vaditi pri samo dvanajstih stopinjah, ko bi se lahko zgradilo kaj boljšega. Je prav, da ima tisoč otrok to grozoto, med tem ko je na stadionu na tujem zrasel velik zidan objekt in to brez dogovora med športniki? Ko bi bili za pameten dogovor vsi, ki delajo v brežiškem športu, bi bili odnosi znotraj njega danes drugačni, kot so.« Mitnici Avsec je še posebej všeč, da so v Brežicah povojnemu telovadnemu društvu Partizan pred tremi leti znova vrnili prvotno ime Sokol. Pravi, da je ta sprememba zopet združila starejše Brežičane. Danes se že močno osiveli nekdanji športniki srečujejo vsak prvi četrtek v mesecu, pomagajo mlajšim, hodijo na izlete ter redno plačujejo društveno članarino. Menda so edini tako organizirani starostniki v Posavju. O športu sva se pogovarjala še mnogo več, kot pa prenese prostor te rubrike, gospa Mimica pa je na koncu podala še naslednje sporočilo: »Moja želja je, da se brežiškemu športu povrne, kar je imel. To naj bo skupna skrb vseh društev in klubov, ki bodo za našo mladino lahko zares dobro skrbeli le s pravo organiziranostjo.« (ES)