CrednIStvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
m dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se n«
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
UpravniStvo:
Sehillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-oyei'SMie dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 80-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 269.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 24. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto i.
Boj za drugo uradniško mesto na c. kr. študijni knjižnici v Ljubljani in naloga slovenske državnozborske delegacije.
Na c. kr. študijni knjižnici v Ljubljani je sistemiziranih dvoje uradniških mest in sicer mesto kustoda VII. in mesto skriptorja VIII. činovnega razreda državnih uradnikov. Vsled smrti kustoda Nemca Stefana se je izpraznilo mesto kustoda. katero je dobil tamošnji skriptor Slovenec Pintar, kar je zopet imelo za nasledek, da je postalo mesto skriptorja prosto. Vlada je nato dala v začetku septembra t. 1. razpisati mesto skriptorja VIII., event. mesto amanuensa IX. činovnega razreda državnih uradnikov na c. kr. študijni knjižnici v Ljubljani, to pa zato, da bi se Nemcu dr. baronu Miillerju, kateri je šele v celem poldrugo leto praktikant na c. kr. študijni knjižnici v Celovcu, omogočilo, se potegovati za mesto amanuensa na ljubljanski c. kr. študijni knjižnici. — V bibliotečni službi se namreč začne uradniška kariera z 9. činovnim razredom državnih uradnikov. Umevno je, da Nemci hočejo imeti drugega uradnika na c. kr. študijni knjižnici v Ljubljani Nemca, ker je bil vedno jeden izmed obeh uradnikov Nemec. Toda z ozirom na to, da na Štajerskem, ker je vendar jedna tretjina vsega prebivalstva slovenska, v graški c. kr. vseučiliščni kakor tudi v deželni knjižnici ni nobenega uradnika Slovenca, in da na Koroškem, kjer je približno isto narodnostno razmerje kakor na Štajerskem, tudi ni nobenega slovenskega uradnika v c. kr. študijni knjižnici v Celovcu, morata biti vsaj na c. kr. študijni knjižnici v Ljubljani oba uradnika Slovenca, ker je ua Kranjskem jedva 4% Nemcev vsega prebivalstva.
Slovenska državnozborska delegacija ima sedaj nalogo: zaprečiti imenovanje praktikanta na c. kr. študijni knjižnici v Celovcu Nemca dr. barona Mullerja za amanuensa na c. kr. štu-dijno knjižnico v Ljubljani, storiti potrebne korake pri uaučnem ministru kakor pri referentu za c. kr. študijne knjižnice v naučnem ministerstvu v to svrho, da se zastavi uradno obravnavanje o prošnjah, katere so bile vložene do 25. septembra t. 1. za razpisano mesto skriptorja, eventualno za mesto amanuensa na ljubljanski c. kr. študijni knjižnici in vlado pripraviti do tega, da se razpiše nov konkurs edino le za mesto skriptorja, katero mesto je doslej vedno bilo sistemizirano, ter nikakor ne privoliti v degradacijo mesta skriptorja na mesto amanuensa zavoljo kakšnega nemškega biblioteč-nega praktikanta; kajti vlada nima tukaj nobenega izgovora, češ, da Slovenci ne bi imeli za mesto skriptorja sposobnih kandidatov, ko sta vendar v c. kr. bibliotečni službi dva Slovenca amanuensa, kakor po službenih letih ako tudi po strokovni sposobnosti za
omenjeno uradniško mesto dovolj kvalificirana.
Najbližja bodočnost nam pokaže, kdo zmaga v navedeni zadevi, ali pravica ali pa nemški jnstament.
Pismo iz Celovca.
il
Pokazali smo v zadnjem dopisu, da je položaj res obupen, saj smo med pisanjem zašli tudi sami v ono tarnanje, ki ga sicer obsojamo. Zgodilo se je to le za to, da bo izprevidel vsak, da tako res ne more in ne sme ostati. Nekaj se mora storiti.
A kdo naj to „nekaj" stori? Kdo naj na novo poskuša tam, kjer se je razbilo že toliko poskusov, kjer se je izjalovil še vsak načrt? In kako naj se poprime dela, da ne bode zopet zbolelo in „mirno" zaspalo na celovški slovenski bolezni: pesimizmu, prepričanju o neuspehu in iz tega prepričanja izvirajoči apatiji in nedelavnosti?
Da govorim z običajno frazo: tu bi se moralo zgoditi nekaj, kar bi vplivalo z elementarno silo. To „elementarno" silo bi tvorilo v našem slučaju par desettisočakov, morebiti že tudi „navadnih" tisočakov. Kako bi se vse izpremenilo!
Toda s čudeži ne smemo računati, tem manj, ker so tu čudeži dvakrat nemogoči. Tudi če bi se namreč našel mecen, ki bi denar dal, ga nima komu dati. Moral bi priti sam v Celovec in sam razpolagati z denarjem in skrbeti, kako bi ga imel obrniti, da bi bil dobro porabljen. Takih mecenov pa lahko čakamo do sodnega dne, takrat se nam lahko pripeti, da nas bodo ke-rubi odganjali od raja iz istega vzroka, kakor nas odganjajo zdaj uradniki od železniških blagajn: „Niks bindišl"
Pomagati si moramo torej sami. Pomagati predvsem tako, da omogočimo malo notranjega napredka, obenem pa ustanovimo polje mecenom, da odstranimo zapreke „čudežem" in še posebno opozorimo na Celovec tiste požrtvovalne Slovence, ki dajejo sicer malo, ker imajo malo, a dajejo pa vendar, po pregovoru: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača.
Če bi se taka zbirka — da imam na misli zbirko, je čitatelj menda že opazil — posrečila vsaj deloma, tako da bi bilo mogoče upati, da započeta akcija ne zaspi zaradi gmotnih težkoč, potem bi bila dana možnost, da se slovenska stvar v Celovcu začne zdravo razvijati.
Nikakor ne dvomim, da bi slovenska javnost storila svojo dolžnost, tem rajši, ker dozdaj še ni imela prilike za Celovec kaj žrtvovati, za mesto, ki je za naš narod važno ne samo zaradi zgodovinskih spominov, ampak tudi zaradi sedanje svoje važnosti kot politično in gospodarsko središče koroških Slovencev, ki bode pa še mnogo važnejše, če postane tudi njihovo kulturno središče.
Začetek je treba storiti v malem, brez velikega krika in -{.raznega navdušenja. Prav ponižne društvene prostore .potrebu jemo, brez posebnega kom-forta. Iz dveh ozirov, prvič bo to potrebno zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, drugič pa zato. ker prevelika udobnost odbija priprosto ljudstvo. — Nikdar ne smemo pozabiti na ta psihološki moment pri priprostem človeku: ne čuti se domačega v salonu, kjer ga vsaka malenkost spomni, da pravzaprav ne spada sem. Ravno isto je v tem, kakor pri osebnem občevanju: bodisi največji prijatelj ljudstva, če ne znaš z njim govoriti „po domače", brez visokih fraz — ne bo ti zaupal, čeprav ti morebiti pritrjuje. V frazah pač ne najde resnice in v udobnosti ne praktičnosti, ne glede na to, da obojega navadno ne razume in zato tudi ne zna izrabiti.
Na tej podlagi pa, da se namreč zadovoljimo z malim in da nam še k temu malemu pomaga slovenska javnost, na tej podlagi mislim, da lahko upamo na n^peh in da se torej lahko odrečemo neplodnega pesimizma.
Nova podružnica Ciril - Metodove družbe naj takoj začne v tem smislu delovati, to tembolj, ker sicer sploh ne more ničesar začeti. Potrebuje namreč društvenih prostorov že samo za svoje namene.
V sedanjih razmerah je omejena na samo nabiranje članov in njihovih prispevkov, pa še to se mora vršiti le z velikimi težavami in zelo slabim uspehom. Predpogojev ni, tistih predpogojev, ki jih je mogoče doseči le z izobraževalnim in zabavnim delovanjem. To delo pa je zopet isto, ki ga potrebuje Celovec za splošne slovenske narodne namene. To delo je slednjič edino sredstvo, s katerim si more podružnica (razen daril) pridobiti potrebnih gmotnih sredstev, kakor to tudi pravila C.-M. družbe navajajo. Za vse to delovanje pa so društveni prostori predpogoj, brez njih je nemogoče.
Marsikateri čitatelj se bo čudil, zakaj tako na široko utemeljujem potrebo po društvenih prostorih, ki je vendar samoposebi umevna. Za Celovec ta potreba ni tako samoposebi umevna, kajti strah pred neuspehom in sorodne, že prej označene celovške bolezni najdejo vedno kak izgovor, četudi bi ga imele kar za lase privleči.
Predvsem se navaja, da naj še malo počakamo, češ, dobimo „Narodni dom", potem bo itak vse dobro. Izgovor, ki je tipičen za vse malodušne. Kdor se zanaša popolnoma na tujo — četudi bratsko — pomoč, ta pač ni vreden te pomoči. Pomagaj si sam, potem imaš pravico potrkati tudi drugod za pomoč. Kje je še „Narodni dom" ali kaka podobna stvar, če bomo čakali, da nam z neba pade! Nikdar ga ne bomo imeli, če bomo delali zanj samo na ta način, kakor dozdaj, ko smo se le radovali, „veselili" novic o nakupu, ki so bile lepo prepisane iz nemških časopisov; ti imajo v tej stvari zelo velike oči, kakor vsak, ki se boji, tembolj če ima resen povod
se bati. Nemci sodijo našo vztrajnos^ pri narodnem delovanju po svoji in mislijo, da našega delovanja zato ni opaziti, ker delamo na tihem, zato ugibljejo vedno v katero smer bo „izbruhnilo" naše „delovanje". Ker vedo, kako velikega pomena bi bil za nas praktičen „Narodni dom", ga duhajo za vsakim kotom, dasi v resnici nanj nihče izmed poklicanih č i n i t e 1 j e v ne misli in ne more misliti, ker še ni razvito toliko naše narodno življenje v Celovcu, da bi se dalo misliti na „Narodni dom" kot tak. Na nakup pač mislijo kaki podjetniki morebiti, ki potrebujejo objektov za svojo rabo, in lahko je mogoče, da bi v slučaju kakega nakupa imelo tudi slovenstvo kaj od tega, n. pr., da bi imelo v taki hiši stalno shajališče, lahko tudi društvene prostore — ampak, vse to je odvisno od takih podjetnikov, ki računajo seveda strogo stvarno in bodo z nakupom počakali do ugodne prilike, ne da bi se le količkaj ozirali na narodnostne težnje, četudi jih je morebiti narodnost vodila k misli na podjetje. Po mojem mnenju edino pravilno postopanje, ker je napredek mogoč le na stvarni podlagi.
Na ta način pa ni določeno niti čez koliko let se to zgodi, niti če se še sploh zgodi. Čakati do takih negotovih terminov je pa nezmiselno, ko je škoda vsake ure. Če se pa kaj takega posreči že kmalu, tem bolje, zgubljenega ne bo nič, bomo vsaj pripravljeni, kajti da bo treba prostore tudi takrat plačati, je jasno.
Nekateri so proti društvenim prostorom zato, ker menijo, da je najprimernejši društveni lokal — gostilna. Kjer se ne dobi pijače, tja ljudje baje ne marajo hoditi. — Žalibog je to za mnogo ljudi resnica, toda nikakor za za vse. Samo notorični pijanci bi prišli tu v poštev, od teh pa itak niti narodnost niti družabno življenje sploh ne more imeti dobička Vsi drugi ljudje pa, četudi si ga radi privoščijo svojo merico, bodo znali f društvu vzdržati kako urico brez pijače, o tem ni dvoma. Nasprotno pa je res, da se javnega življenja mnogo ljudi baš zato ne udeležuje, ker se vrši po gostilnah: mnogi ne strpe gostilniškega težkega zraka, drugi se izogibljejo priložnosti k pijančevanju, ker ne čutijo dovolj moči, da bi se premagali v „veliki skušnjavi", ali jih morebiti zadržuje rodbina, ali pa — in teh je posebno veliko — ne morejo zahajati v gostilne, ker to preveč velja. Ni treba misliti samo na abstinente, tudi ljubitelji vina in piva se ogibljejo radi go-stilen, posebno pa če so revni in toliko razumni, da si znajo izračunati, kaj pijača velja: doma velja veliko, v gostilni pa še več — dvakrat toliko! Sicer pa je pri resnih ljudeh to vprašanje že rešeno: ljudstvo je treba od pijančevanja odvračati, ne pa ga še siliti vanje. Vprašanje alkoholizma bo bolj ko kako drugo odločevalo o bodočnosti naroda in narodov, kajti nedvomno bo bodočnost pri tistih, ki bodo — najbolj trezni.
Govori se tudi, da društvenih prostorov v Celovcu dobili ne bomo-Ta se mi zdi kar bosa — toda recimo, da bi jih ne dobili, da bi se postavili vsi celovški hišni posestniki proti nam (tudi Slovenci?) — ali bi s tem kaj zgubili, če bi prostore i s k a 1 i ? — Le pridobili bi, kajti če bi mogli trditi, da v Celovcu stanovanja nismo mogli dobiti, ker smo Slovenci, potem no dvomim, da bi v kratkem imeli lastno streho, ker bi imeli potem res tehten vzrok, prositi podpore pri bratih.
Najresnejši izgovor je pa ta, da za društvene prostore ne bo ljudi, da bodo prazni iu denar torej proč vržen. Tu smo prišli tja, odkoder smo izšli: da moremo ta izgoyor imenovati najbolj resen, to je največji dokaz, da je skrajni čas, da svoje prostore omislimo.
Politično kronika.
Dunajsko pismo.
Na Dunaju, 23. nov.
Danes so celi dan zborovali klubi raznih strank. Posvetovanja so se sukala kakor sedaj že nekaj tednov okrog "položaja" in kako stališče hočejo zavzeti stranke pri jutrišnji seji kiubovih načelnikov ter pri zbornični seji sami. Zboroval je skupni češki klub, Mladočehi, češki klerikalci in Slovenski klub. Zaključki se še naznanijo danes zvečer Slov. jednoti.
Sejo je imela tudi nemškonacijo-nalna zveza. Iz kratkega komunikeja o seji se vidi, da so se Nemci že med seboj sporazumeli in da je ona stranka, kateri načeluje dr. Sylvester, in ki je vendar hotela doseči nek način spora-zumljenja. pod pritiskom radikalcev umolknila. Iz vsega postopanja in go-vorenja Nemcev se kaže ravno ista objestnost in prešernost kakor pri pogajanjih za sporazum v češkem deželnem zboru. Današnji sklepi nemško-nacijonalne zveze pojejo staro pesem, da Nemci zahtevajo brezpogojno odne-hanje od obstrukcije in brezpogojno odobrenje proračuna. O rekonstrukciji bi se naj še le pozneje razpravljalo, a Nemci ničesar ne obljubljajo.
Glombinjski se še ni naveličal svojega Sisiphovega dela. Danes je imel posvetovanje z načelniki nemških strank in Slovanske jednote; iz tega sklepamo, da hoče svoja posvetovanja nadaljevati. Als kot vodilna stranka ali kot pomagač Nemcev pri pokapa-nju parlamenta ?
Od jutrišnje seje kiubovih načelnikov ie odvisna usoda zbornice, -ker če se ne posreči doseči dnevnega reda, katerega odobrijo vse stranke, se zbornica skoraj sigurno odgodi. Tako je označil baron Bienerth pri konferenci s Pattaiem In Chiarijem.
Kot zanimivost, za katero pa ne prevzamem odgovornosti, vam sporočam, da Bienerth hoče žrtvovati Schreinerja in Hochenburgerja. To vest Nemci odločno zanikajo, ker bi odstop omenjenih ministrov pomenjal kapitulacijo pred Slovansko jednoto, za katero nima Bienerth nobenega povoda.
v Sklep ..Slovanske jednote". O seji „Slovanske jednote" včeraj zvečer se j', izdal komunike, kateri pravi, da se je sprejel predlog dr. KramaFev, ki pravi, da je „Slovanska jednota" mnenja, da bi bilo mogoče prvo čitanje začas-negi proračuna, to se pravi, da bi SI. jednota začasno umaknila svoje nujne predloge, pripustila prvo čitanje proračuna ia pocem začela pogajanja glede preosnove ministerstva. „Slovanska jednota" je sklepala iz uradnega dopisa izvršev. odbora nemških strank, da so Nemci v tem smislu pjpustili, to tem olj, ker so dobro vedeli, da Slov. jed.
neomajno vstraja na svojih prejšnjih sklepih. Vsled Chiarijevega iu Sylve-strovega komentarja nemške izjave pa se je položaj bistveno spremenil, zlasti ker Nemci nočejo ničesar slišati o vladi, ki bi garantirala vsem narodom enako pravično upravo. Slovanska jednota torej vstraja pri svojem dosedanjem stališču in potemtakem se bode moral moral drž. zbor, če bo sploh zboroval, najpreje ukvarjati z nujnimi predlogi Slov. jednote,
Drobne politične novice.
Včerajšnji kronski svet ni sklenil ničesar definitivnega glede rešitve ogrske krize.
B u1 g a r h k i car Ferdinand namerava na svojem povratku iz Pariza, kjer se sedaj mudi zaradi bolgarskega državnega posojila, obiskati kralja Petra v Belemgradu.
Angleška gosposka zbornica je začela veliko debato o Lloyd Georgovem proračunu.
Zjedinjene države v S e v. Ameriki so poslale republiki Nicaragua v Srednji Ameriki radi umora dveh svojih državljanov ultimatum.
Ruske posadke na Poljskem so se zadnji čas močno pomnožile. Vlada pravi, da zaradi tega, ker misli Rusija tam opustiti več trdnjav.
V Belgiji so upeljali spi jšno vojaško obveznost. Vlada se je v tem vprašanju ločila od lastne klerikalne večine, vsled česar je nastal razpor med belgijskimi klerikalci.
Brana mmi
v Grobovi pri „Visoki Steni" (Hohe Wand). Iz Dunajskega Novega mesta poročajo: Neki kmet je že več let pri oranju na svoji njivi pri „Visoki steni" zadel s plugom ob kamenito ploščo, ki jo je pa vedno pustil pri miru. Prete-čeni ponedeljek jo je pa vendar šel premikat. Po težkem trudu je na svoje začudenje zapazil, da ima pred seboj rakev. Iznotraj je bila mramoruata iu je hranila tri okostja s starinami, o katerih se še ne ve, so li iz rimske ali celo keltske dobe.
v Jugoslovansko prirodoslovno dru Štvo so ustanovili slovenski, hrvatski in srbski akademiki na Dunaju. Društvo ima namen popularizirati in pospeševati prirodne znanosti v domovini.
v Za slovansko umetniško razstavo, ki se ima prirediti prihodnje leto v Krakovu, bo krakovski mestni občinski svet, kakor poroča znani pò'jski književnik Tetmajer „Lidovim Novinam", votiral 100 000 K.
v Madžarska pohlepnost. Ogrska vlada je sklenila, da izloči Reko iz senj-ske škofije, da tako pretrga poslednjo nit, ki združuje Reko z ostalim hrvatskim teritorijem. Da bo sedanja izdajalska hrvatska vlada temu pritrdila, je pač ob sebi umevno, saj je celo „pravični" Vatikan spremenil v tem oziru svoje mnenje.
v Planet „Croatia". Ravnatelj zve-zdarnice hrvatsk ga prirodoslovnega društ a v Zagrebu vseučiliški profesor dr. Otou Kučera je dobil od astronoma na zvezdarnici v Heidelbergu dr. Avg. Kopffa obvestilo, da je krstil nov planet, ki ga je odkril 6. marca 1906. z imen m „Croatia" v spomin na ustanovitev prve zvezdarnice na Hrvatskem, ki jo je osnovalo hrvatsko prirodoslovno društvo v Zagrebu, Planet „Croatia" se giblje med M;;rtom in Jupitrom okrog solnca.
v 0 poskušenem zastrupljenju štab nih oficirjev na Dunaju se poroča, da so zločincu že na sledu. Neka poštna manipulantin ja je popisala nekega mlajšega moža, ki je prinesel k njenemu okencu v uradu več pisem, katera so se jej že takrat zdela snmnjiva. Povedala je tudi, da je uradni sluga izrazi! svoje začudenje nad tem, da so vsa pisma naslovljena na oficirje generalnega štaba. — Policija je v tej zadevi preiskala stanovanje nekega zelo nadarjenega srbskega akademika — kemika, ali brez uspeha. Pri Srbu, ki je sin ravnatelja neke belogradske eks-
portne banke, niso našli nič sumljivega. — Iz Londona se javlja, da je tam neki drogerist Charles Francis, kakor je bil podpisan na pismih. Ali izključeno je, da bi bil on s pošiljatvami kaj v zvezi, ker on ne sme razpošiljati svojih izdelkov po Avstrijskem. Zadeva še ne bo tako hitro razrešena.
Dne 8. decembra se Vrši Celju jlatfnf zbor Narodne stranie. $«ljemi(i, agi-tirajte za udeležbo!
taierske nouice.
d Velik gospodarski shod priredi politično društvo „Pozor" v Ptuja v nedeljo, 28. novembra v Narodnem domu v Ptuju. Začne se ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu je poročilo drž. poslanca dr. Miroslava Ploja o novem davku na vino kot pogubi za našega kmeta, zlasti vinogradnika. V interesu stvari je želeti mnogobrojne udeležbe. Na shodu govori tudi deželni poslanec dr. Vek. Kukovec.
d Javna predavanja v Celju bo prirejala „Zveza narodnih društev". Prvo predavanje bo v torek dne 30. t. m. zvečer ob 8. uri v čitalnični dvorani. Predava g. dr. Bogumil Vošnjak iz Gorice o „Pomenu francoskega m ed v ladja (1809—1813) z a razvoj slovenske narodnosti."
d Potegnili so ga. Mizarja Per-novška v Celju je nekdo potegnil, da so kupili Nemško hišo maltežki vitezi, ki hočejo bojda iz nje napraviti — samostan. Pernovšek je to pravil po celem mestu iu marsikateremu Nemcu je že odleglo, ker je mislil, da ga ne bode nikdo več nadlegoval za doneske vprid Nemški hiši. Čujemo, da misli danes „vahtarica" oficijelno izjaviti, da omenjena vest — žalibože — ni resnična.
d Posebne dobrote uživa Nemška hiša, pardon, malteški klošter, od mestnega urada. Drugod so ti gospodje sila natančni glede smetišnic, na dvorišču Nemške hiše pa je nagrmadena cela gora smeti in pepela. Lep dokaz higi-jenskih razmer v „najmodernejšem" celjskem hotelu!
d Zaspal je na vlaku neki 14 letni češki fant iz Prage, ki se je peljal v Zagreb k 53. pešp., da bi vstopil v vojaško godbo. Najprej se je odpeljal mesto v Zagreb v Celje, ker je na vlaku vsled utrujenosti zaspal. V Celju so železniški uslužbenci in neki olikani nemški akademiki ubogega fanta, ki ni nikogar razumel, suvali in oplju-vali. Sramota renegatskim surovežem!
d Za pravega namestniškega svetnika je imenovan celjski glavar baron Müller, ki ostane na svojem mestu.
d Srebrno poroko obhajata danes 24. t. m. v Vojniku pri Celju gospod Anton Brezovnik znani mladinski pisatelj in humorist, pisatelj „Šaljivega Slovenca" in „Zabavnika" in njegova soproga gospa Roza Brezovnik roj. Vrečer. Velezaslužnemu in delavnemu možu ter njegovi blagi soprogi kličemo iz srca: Še mnoga leta v zdravju in sreči!
d Št. Jurij ob juž. žel. V nedeljo se je vršil sestanek vseh tukajšnjih narodnih izobraževalnih društev v re-stavra iji gospe Marije Kine I ; prišlo je čez 50 udeležencev. Pozdravil je vse navzoče prav prisrčno starosta Št. Jursketra Sokola brat Culek, nam je pojasnil položaj ter svetoval, kako bi se naj v bodoče skupno delovalo na narodnem izobraževalnem polju. Vsi so z navdušenjem sprejeli to misel. Krepko so posegli v debato gg. J. Dobovišek, nač. vet. društva, Jože Drofenig, tajnik
pož. brambe, Kari Kveder, predsednik knjižnice, gdč. Gobec ter gg. Sevaik, Ferlež, Verbič. Nato nam je v prav poljudnih besedah razlagal brat Rotter iz Celja o pomenu plesa in boljšega občevanja med ljudstvom. Določila se je prva plesna vaja za nedeljo 28. t. m. S pevskimi vajami se začne 23. t. m. zvečer točno ob 8. uri. Priglasilo se je lepo število fantov in deklet, kar obeta, da bomo imeli krasen pevski zbor v Št. Jurju. Brat Ferlež nam je v prav navdušenih besedah podaval v pol ure trajajočem govoru o pomenu in namenu sokolstva; vsi bratje so pazno poslušali ter ga ob koncu z navdušenimi „Nazdar"-klici nagradili za njegov bratski govor. — Želimo, da bi nas večkrat navdušil z euakimi poda-vanji sedaj v zimskem časa. Št. Jurij, le krepko uaprej za boljšo bodočnost in samostojnost! Na zdar!
d Mater Božjo je okradel. V Gornjemgradu je ukradel neznani tat z Marijine sohe zlato verižico iu štiri zlate prstane, od katerih sta imela dva vložene dragocene kamne. O tatn ni duha ne sluha.
d Wallandova gostilna v Konjicah je bila prodana za 123.000 K iu ne 23.000 kron.
d Iz Trbovelj. Preteklo nedeljo je ob precej slabi udeležbi zborovalo učiteljsko društvo za laški okraj na Zidanemmostu. Zborovanje je bilo zanimivo že zaradi predavanja tovariàa K. Kvedra iz Št. Jurja ob juž. žel. in res škoda, prav škoda, da je to ponč-Ijivo in znanstveno predavanje zamudilo toliko število tovarišev, sostbno tovarišic. Takaj moramo takoj karati brezbrižnost in stanovsko nezavest nekaterih. Izmed 12 učiteljskih moči na šoli se pošlje samo 1 (eden) zastopnik za zborovanje, to je hud poper, ki diši po precejšnjem kosu nezavednosti. Tolažimo se s tem, da bode drugič boljše. Tovariš predsednik Gnus je pozdravil navzoče goste iu novopristopivše člane gdč. Lunder, gdč. Šircgl^ in gg. Pla-uerja, Logarja in Šaha. Nato je obširno poročal o glavnem zborovanju „Zaveie" v Mariboru in zborovanju „Lehrer-bunda" v Gradca. Razodel nam je značilno dejstvo, da je tisti predlog, ki sra je v nemškem stanovskem listu objavil nek tovariš, namreč „da naj se tistim učiteljem, ki ue poučujejo dovolj nemščine na utrakvističnih šolah" ne zboljšajo plače, da je tisti predlog — poslušajte in strmite — stavil neki tovariš iz slovenske šole na Spodnjem Štajerskem. Graški voditelji nemškega učiteljstva so se zgražali nad tako ba-dalostjo in „prijaznostjo" našega „so-brata". Bržkone bi on rad dobil za svoj „neumorni" trud ua tem polju tisto, kar bi se drugim odtrgalo. — Referat tovariša Kvedra je vzbujal splošno pozornost in reči se mora, da je g. Kveder veliko, veliko preučeval socijalno stran našega šolskega, kakor tudi domačega rodbinskega življenja. V tem je torej pravi mojster. Globoko premišljeni referat ..Vzgojni pomen v roduini in v ljudski šoli" objavi gosp. predavatelj tudi v „Popotniku", kjer se bode imel vsakdo priliko seznaniti z njegovimi prekrasnimi idejami. Prihodnji občni zbor in volitve bodo v nedeljo dne 9. pros nca 1910 zopet na Zidanemmostu. Pogovoriti se imamo mnogo, torej vsi na dan!
d Iz Brežic. Pretečeno nedeljo so je raznesla po Brežicah posebno med nemškutarji vesela vest, da je njih somišljenik, gostilničar v hotelu Adainus, Drugovič, zadel prvi dobitek Siilmar-kine loterije. Vse mu je hitelo čestitat od zadujega policaja pa do komisarja barona Steeba in imel je naenkrat polno gonilno prijateljev oziroma gostov, katerih mu sicer zelo manjka. Pa izkazalo se je, da je njega in druge
nekdo pošteno potegnil, in izginili so prijatelji in gostje. Gospodu komisarju Steebu kot političnemu uradniku bi pa pač svetovali, da se o resničnosti tako reselih dogodkov vendar poprej prepriča. kakor pa da se tako smešno vsede na limanice.
d Za ravnatelja na ptujski gimnaziji je imenovan bivši tamošnji profesor fizike in matematike dr. Scbü-binger. — Če je še dr. Schöbinger tak, kakor je bil pred leti, potem bo spravil \z gimnazije še tisto betvo Slovencev, ki je Gubo ni mogel.
o Nemškoklerikalno denunci;ant-stvo. Poročali smo. da se je ustanovila v Gorici posebna sokolska župa za Goriško in Tržaško. Graški „Voiks-blatt" pravi, da je opažati zadnji čas, da se na jugu povsod organizira sokolstvo. a inicijativo daje belgrajsko sokolsko društvo „Dušan silni"; sokoli hočejo postati posebna vojaška organizacija proti Avstriji. To je čisto navadna laž in podtikanje, vredno nemških in klerikalnih časnikarskih hijen.
d Opozarjamo prijatelje na občni zbor zgodovinskega društva v Mariboru. Glej med društvenimi!
A Občinske volitve v Mariboru. Pri volitvah iz 2. razreda so bili izvoljeni oficijelni kandidati nemškega drnštva, izvzemši trgovca Worscheja. Namesto tega so Nemci v zadnjem hipu postavili za kandidata mesarja Polegega, ki je bil izvoljen. Trgovci, zaradi tega jezni, so glasovali za Worscheja, a niso prodrli.
Porotne obravnave. Za prihodnje porotne obravnave, ki se pričnejo v Mariboru 29. novembra pridejo sledeči slučaji do razprave. V ponedeljek, 29. novembra: Ježef Kline, uboj, predsednik Ludovik Perko. V torek, 30. novembra Anton Rober, uradno poneverjenje in Matija Rep, posilstvo, predsednik deželnosodni nadsvetnik Voušek. Sredo, 1. decembra: Pater Anzelm Murn in Viktor Cenčič, razžaljenje časti potom tiska, Franc Gomilšek in Franc Ra-fcovič, tudi žaljenje potom tiska, predsednik deželnosodni nadsvetnik Moro-cutti. V četrtek, 2. in v petek, 3. decembra: Jurij Potočnik, Miha Beg st., Marija Beg st. in njuni otroci Marija, Vinko, Katarina in Miha Beg in Marjeta Potočnik radi ponarejanja denarja, predsednik deželnosodni nadsvetnik dr. Fraidl.
tajske novice.
Včeraj jo minilo 30 let od časa, ko je umrl bivši kranjski poslanec in slovenski narodnjak grof Jožef Barbo. O vsem tem govori „Slovenec", ko se zataplja v spomine na umrlega Slovenca, le to pozabi omeniti, kaj mu je postal sin, sedanji deželni odbornik kranjski. Je pač hudo sekati rane svojemu prijatelju!
o Na meščanskih šolah za dečke je dovolil dež. šol. svet na Kranjskem hospitirati tudi deklicam pod gotovimi pogoji. Deklice bodo v prostih odmorih med urami zapustile šolsko sobo in bodo skupaj. Vstopile bodo v šolsko sobo z učiteljem.
Koroške novice.
v Tomaža Košata, slovitega skladatelja, ki je sedaj seveda Nemec, dasi je bil rojen Slovenec, so tatovi obkradli na vožuji Rennweg St. Marx na Dunaju. Vzeli so mu zlato uro in verižico, vse skupaj vredno 300 kron.
v Umrli deželni glavar dr. J. Erwein je zapustil koroškemu ubužnemu zakladu 20.000 kron in celovškim ubožcem 10 000 K.
a „Gautag" južnoavstrijski tur-narskih društev bode 12. in 13. februarja na Koroškem v Volšperku.!
v Skesan brezverec. Božja milost je obšla nekega Friderika Koflerja, ki je gozdarski uradnik v Podgori in brezverec. Uvidel je, da so protestantsko-evangelski nauki pravi iu se je priznal protestantom, dočim je bil prej brez konfe^ije.
v Z nemškega zborovanja. Na zborovanju „Südmarkine" podružnice v Št. Vidu na Glini je nastopil in govoril tudi koroški poslanec Lemisch in pokazal, kake neznane humoriste prav za prav hrani koroška dežela: Največji sovražniki Nemcev so Nemci sami, je rekel, ker se ne brigajo za obrambno delo; Nemci so prepošteni in ne tako nesramni kakor Slovani, ki hočejo na tak način doseči svoj smoter. Nemci se morajo bolj izkazati, ker so navezani sami nase; od „gori" ne dobijo nič in od zunaj se ne smejo nadejati pomoči, ker Nemci v rajhn imajo sami dosti skrbi. Potem je še tudi govoril o nlomu sokolov na Brnco in o kranjskih prite-pencih, ki hujskajo Korošce proti Nemcem itd. ___
Primorske novice.
v V smrt zaradi zaročenke. V
Gradišču se je obstrelil s samomorilnim namenom dopisnik tržaškega „Piccola", Piani, ker se je pred časom usmrtila njegova zaročenka.
v V goriški bolnišnici se nahaja neki Fr. Ladianewski, katerega so našli v Gorici na Tržaški ulici na tleh, ko ga je lomila božjast. Ta človek je videl že mnogo sveta. Bil je v Alžiru v legiji tujcev, od tam je pobegnil, hodil je po Španiji, Francoskem, Italiji. Ko je bežal iz Afrike, je bil ranjen na glavi in levi roki, katere ne more več rabiti. Učil se je kovaške obrti.
Zavetišče za maloletne kaznence izpuščene iz zaporov, katero je ustanovilo podporno društvo za izpuščene kaznence v pokneženi grofiji Goriško-Gra-diščanski, se je preselilo v lastno hišo v via Campi v Gorici. Kakor je društvo v posebnih tiskanih poročilih, katera je v preteklem poletji razposlalo v mestu in po deželi, izkazalo, je njegovo dosedanje delovanje zlasti v prid maloletnih kaznencev bilo zelo plodo-nosno.
v Prepovedan italjanski oklic.
Tržaško italjansko učiteljsko društvo je hotelo objaviti neki oklic, v katerem poziva, naj se meščani z vsemi močmi upro zahtevam Slovencev, ki jih vlada podpira, da laško posestno stanje povsod napadajo in po ustanovitvi slovenskega učiteljišča v Gorici zahtevajo dvojezičue gimnazije in slovenske vzporednice na vseh državnih šolah na Primorskem. Oblast pa je prepovedala ob-javljenje oklica, tudi ko so se črtale omenjene točke.
najnovejša brzojavna in tslefonična poročilo.
Dunajske novice.
z Dunaj, 21. nov. Daues dopoldne so se vršila posvetovanja različnih klubov. Ob 10. uri so se posvetovali nemški naprednjaki in kršč. socijalci skupno o nadaljni taktiki. Siuočnji odločen sklep Slovanske jednote je povzročil med Nemci hud nahod.
z Dunaj. 24. nov. „Nemškonacij. Korespondenca" priobčuje sledeči komunike: V dopoldanskem skupnem posvetovanju predsedstva krščanskosoci-jalne zveze in načelnikov nemškona-prednih strank se je sklenflo, da nemške stranke vstrajajo na zahtevi, da se mora najprej rešiti popolnoma proračun, prrdno se spuste v kaka nadaljna pogajanja. Objednem se zavarujejo proti vsakemu „napačnemu" razlaganju njihovih sklepov.
z Dunaj, 24. nov. Danes ob 11. uri dopoldne se je vršila konferenca klubovih načelnikov. Predsednik poslanske zbornice Pattai se je ob živahnem pritrjevanju zahvalil načelniku Poljskega kola Glombinjskemu za njegovo prizadevanje v prilog delazmožnosti parlamenta in je vprašal zastopnike Slovanske jednote, ali nameravajo umakniti svoje nujne predloge ali ne. Dr. Šusteršič je izjavil, da včeraj stranke v Slovanski jednoti niso mogle priti do sklepa, da bi umaknile one predloge, glede katerih žele nujno razpravo. Glombinjski je na to izrekel svoje upanje, da bode navzlic razpravi o nujnih predlogih Slovanske jednote vendarle mogoče v nekaterih dnevih priti do rednega poslovanja državne zbornice. Dr. Sylvester je rekel, da so nemške stranke odločno (!) proti § 14, da bodo vse (?) storile za delazmož-nost parlamenta in da principijelno niso nenaklonjene pogajanjem s Slovansko jednoto, zahtevajo pa brezpogojno ustavljenje obstrukcije. Lueger je rekel, da bi se slovanske stranke nikakor ne ponižale (!), ako bi ustavile obstrukcijo.
Dr. Hruban je konstatiral, da ni mogoče govoriti o brezpogojnem ustav-ljenju obstrukcije, ker se gre po izjavi Šusteršičevi samo za razpravo o nekaterih nujnih predlogih; o obstruk-ciji doslej ni niti govora. Dr. Adler je nekoliko okrcal Bienertha in po tem dejal, da bo način razprave o nujnih predlogih itak kmalu pokazal, je li se gre za obstrukcijo ali ne. Predlaga, naj se določi za prih. sejo razprava o začasnem proračunu. Bienerth se je branil očitanja, da vlada moti pogajanja med strankami ali da namerava kaj tacega storiti; za to ni mogoče (razun n. pr. Dulembove audijence) najti v celi eri njegove vlade kakega dokaza, da ni niti sumnje. Strinjal se je pa z Adlerjem ^ tem, da se bode kmalu dokazalo, ali hočejo Slovani ob-struirati ali ne. Upa pa, da d o j d e po razpravi o nujnih predlogih do rešitve začasnega proračuna, kar si vlada najiskreneje(i) želi. — Po daljšem posvetovanju se je sklenilo, da sé začne v današnji popoldanski seji razprava o dr. Kramäfevem nujnem predlogu glede varstva narodnih manjšin.
Češki tisti o včerajšnjem sklepu „Slovanske jednote".
o Praga, 24. nov. Češki listi izjavljajo svojo zadovoljnost s sinočnjim sklepom „Slov. jednote" in upajo, da ostane „Slov. jednota" tako dolgo pri svoji dosedanji taktiki, da vrže sedanjo vlado in Slovanom sovražni sistem.
Razpust italj. telovadnega društva v Trstu.
a Trst, 24. nov. Namestnija je razpustila tukajšnje telovadno društvo Assoziazione gimnastica, „ker je prekoračilo svoj delokrog". Pri svečanem razvitju društvenega prapora dne 7. nov. je imel namreč društveni predsednik dr. Mrach govor, ki je na koncu izzvenel popolnoma iredentistično. Proti Mrachu, kateri je deželni poslanec, se je uvedla preiskava radi motenja javnega mira in reda.
Različne novice.
a Pariz, 24. nov. „Agence Havas" poroča iz S. Paolo (Brazilija), da je vrgel včeraj nek anarhist bombo v okno neke trgovine. Nastal je požar, ki je uničil celi del mesta. Več ljudi je prišlo ob življenje.
o Beligrad, 24. nov. Z južne meje poročajo, da so Albanci znova napadli, srbske obmejne stražnike. Obstreljavali so tudi neko stražnico. Eu srbski podčastnik je mrtev.
o Karbin, 24. nov. Zarota proti Japoncem v Koreji, katero je bilo doslej opažati v severnem delo dežele, se je razširila tudi v južnega. Japonci so priredili več hišnih preiskav pri ko-reanskih p^emenitaših, jih zaprli in odpeljali na Japonsko.
z Petrograd, 24. nov. Gradnjo novih bojnih ladij so ustavili, ker se je izkazalo za potrebno načrte predelati in spremeniti.
z Carigrad, 24. n„v. Po poročilih listov bode priredil Bleriot tukaj poskusni zlet z aeroplanom.
z Carigrad, 24. nov. Zadnjo noč je razsajal tu silen vihar z nalivi in točo.
Tržne cene.
23. novembra.
Dnnaj. Poljedelska borza: Današnji tržni promet je bil zopet popolnoma mrtev. Tudi pšenica je bila pri miru, ker je konzum hotel imeti žito ceneje, dočim so lastit.elji držali pšenico višje. Cene so se za f. vin. zvišale in tako tudi prirži, ali brez uspeha, ker se konzum ni vzpel. Krmila so bila še slabša. Cene pri ku; uzi in ovsu so ostale neizpremenjene.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 343/4 do K 35 V2, za dobavo K 34% do K 355/8. Tendenca: mirna.
Sladkor,Praga. Surovi sladkor prompt K 28'80, nova kampanja kron 24 90. — Tendenca mirna. Vreme: mrzlo in lepo.
Budimpešta. S v i n j ad: ogrske stare, težke po 144 vin. mlade težke 153 do 155 vin., mlade, srednje 150 do 152 v, mlade, lahke 145—146 vin. zaloga 23.447 komadov. Prignano 219 komadov, odgnaoo 339. Ostalo torej 23 317 komadov. Tendenca trdna.
Budimpešta. Pšenica za april K 1408, pšenica za oktober K 1176, rž za april 1017, oves za april 7'56, koruza za maj 6 75, ogrščica za avgust 13 45: tendenca prijetna, promet 10.000 stotov, ponude zmerne, efektivna pšenica in druge se drži. Veselje kupiti tudi zmerno. Vreme: oblačno.
Fo svetu.
a Skala je padla na otoku Korsika v vasi Ota na 4 hiše in jih je popolnoma razdejala.
a Preiskovalni sodnik v zadevi Steinheilove bode degradiran ker je bilo njegovo preiskovanje brezuspešno. Justični minister ga je imenoval prised-nikom apelacijskega sodišča v Parizu. Ministerski svet bode to naredbo najbrže odobril.
a Zrakoplovna črta Frankobrod na Meni — Štokholm. Neka nemško-dansko-norveška družba hoče uvesti med imenovanimi mesti stalen zračni promet.
o Strašne orgije so slavili v nekem budimpeštanskem parnem kopališču z nedoraslimi mladiči. Zakon bo po predpisih strogo postopal z njimi.
o Ognjišče se je razletelo gospej Ofenbeck v Neumö ilingu. Oua je ravno kuhala kosilo in ko je z lopatico naložila na novo premoga, je nekaj strašno počilo, deli štedilnika pa in lonci so žvižgali po kuhinji naokrog. Ves štedilnik je bil razdejan, lonci pobiti, osa in 7 mesečno dete zelo ožgana, «kuhajoče se kosilo in prikuha na' stropu, na kratko, vse je bilo v neredu. Mogoče je, da je bil med premogom di-namit.
o Reforma vojske v Belgiji. — V
Belgiji so s 100 proti 58 glasovom sklenili, da mora od sedaj vsakdo sam za se služiti in da torej ni več dovoljen nadomestovalni sistem, kakor je bil do sedaj. Sklenilo se je tudi, da so duhovniki vojaščine docela prosti, dočim morajo menihi opravljati 3 mesece tako zvano ambulančno službo.
z Uspešen ulom. V neko berolinsko trgovsko hišo so ulomili neznani tatovi in odnesli svilenih in kožnšmh reči za 40.000 mark. Škoda je pokrita z zava-rovaluino, za tatovi pa ni sledu.
z Z radijem je nekdo usmrtil nekega 80 letnega starca v Lüitichu. katerega koža je izgubila vso barvo. Sumi se. da ga je z radijevirai žarki osvetlil neki mladi dijak, ki je pobegnil.
a Velikomestna hčer. Na železniški progi Ehrwald - Garmisch so se pogovarjale tri ženske o neki živali, ki jo je videla ena izmed njih na slabo obiskanem sejmu v Leermoos. Bilo je baje tam navzočih več „docela eksotičnih živali". Opisovala njeno po stavo in barvo sem in tja in slednjič ste ostali dve sklenili, da so dotične živali bile gotovo mule. „Seveda, mul je v teh goratih krajih gotovo dosti". „Ne, konju ni bila prav nič podobna" se je razburjeno protivila tretja. Vprašanje je torej ostalo nerazrešeno, dokler ni zagledala ona dama na okrajni cesti kraj železnice enake živali. „Vidite, vidite, ona kmetica žene ravno tako žival", je vzkliknila. In res, bilo je — tele!
z Radi smeha je umrla. „Daily News" poročajo o nenavadni smrti v nekem zabavišču v Birminghamu. Neka starejša dama se je nastopu nekega komika tako smejala, da je postala nezavestna in je nepričakovano umrla.
z Nenavadno huda kazen. Na Nemškem v Geri je porotno sodišče obsodilo 59 let starega tkalca Geitnerja radi zlorabe in zadavljenja svoje 2 leti stare unučice na smrt, 6 let izredno hude ječe, trajno izgubo časti in k pla-čanju troškov.
z Zopet ponesrečeni rudarji. V Bytnju (Benthen) v Gornji Šleziji so eksplodirali plini, ki so ubili enega inženirja, enega paznika, rudarskega upravitelja in dva druea uradnika.
d Stanje pesnika Björnsona se je nekoliko izboljšalo, ali zdravniki ne upajo več, da bi ga ohranili. Sedaj ga bodo pričeli zdraviti z elektriko.
d Zagoneten samomor dveh žensk. Žena reformiranega duhovnika Arona Kovacsa v Maros - Vasarhelyju in žena občinskega notarja Arpada Prislaya, ki ste bili neločljivi prijateljici, ste se skupno obesili.
d Juveli 80 šli. Knežjemu zakonskemu paru Ansicci Mattei je nekdo v ekspresnem vlaku Milan-Bologna ukradel 15.000 lir v juvelih. Ko sta se zakonska vrnila iz obednega voza, ni bilo dragocenosti nikjer.
u Angleške boriteljice za žensko pravo. Sufragetka Therese Garnett, ki je bila v Bristolu napadla trgovskega ministra, je bila obsojena na eden mesec zapora, ali pa, da stavi „dve kavciji" da se bo zanaprej dobro obnašala. Ker je dobila ta tako milo kazen, so sklenile snfragetke, da bodo z vsemi ministri tako napravile.
Društvene vesti.
o Prostov. gasilno društvo v Trbovljah priredi v nedeljo 5. decembra t. 1. v dvorani g. Kukenberga Miklavžev večer. Začetek ob 5. uri popoldne. Ker mu Trbovljčani še dosedaj niso priredili kakega večera, obljubil je letos deliti lepa darila.
o Učiteljsko društvo v Ljutomeru zboruje v četrtek dne 2. dee. točno ob pol 11. uri dopoldne v Franc Jo-žrfovi šoli v Ljutomeru po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. „Kako naj učitelj na nižji stopnji pripravlja podlago poznejšemu zgodovinskemu pouku", predava ravnatelj Robič. 3. Poročilo o „Zavezinem" zborovanju. 4. Račun o Vaudovem spomeniku. 5. Slučajnosti.
Odbor.
o Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko ima v nedeljo dne 28. novembra ob 3. uri popoldne v mariborskem Narodnem domu (I. nadstr.) svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Predavanje: Francoska gospodarska politika v Iliriji. Predava dr. VI. Vošiijak. 3. Poročilo o društvenem delovanju. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
o Akadem. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju ima svoj I, redni občni zbor v petek, dne 26. nov. t. 1. z običajnim vsporedom. Čas: Ob 7. uri zvečer. Kraj: III., Hauptstr. 45, restavracija Nowak. Slovanski gostje dobrodošli!
o „Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, si je
izvolila za XIV. teč. ta-le odbor: predsednik cand. iur. Ciril Pavlin, podpredsednik inr. Vinko Lapajne, tajnik cand. iur. Mirko Matjašič, blagajnik cand. med. Ivan Pintar, knjižničar cand. com. Fed. Kodeb, arhivar cand. iur. Anton Kosi, eospodar med. Ivan Fras; odb. namestnika: med. Mirko Soss, tehn. Rasto Vrbančič; pregledniki: tehn. F. Kranjec, med. Ivan Matko, cand. iur. Dolfe Salberger; v legitimacijski ods.: cand. iur. Ciril Pavlin, cand. com. F. Kodeb.
Književnost in umetnost.
o Narodna glasba. Izšlo je ravnokar deset novih narodnih pesmi za moški zbor od že znanega skladatelja g. Ign. Hladnika op. 55. Kakor se raz vidi iz pesmi, je imel znani g. sklada telj namen ustreči priprostim kakor
tudi umetnim zborom. Krasen bariton-solo se nahaja v št. 2., 3. in 5; številka 9. je jako dobro došia kot pozdrav, ker podoknic nam Slovencem vedno manjka. — Tudi za koncert so trije krasni solo-spevi s spremljanjem glasovirja. — Oblika, tisk oz. litografia, je jako lepa. Triglav (bes. Slavi-nove) z nenavadno spremljavo bo napravil velik utis, ako bo prvi tenorist s čutom predaval in zbor piano spremljal ter pauze pravilno štel. — Cena 2 kroni ni prevelika, zato si naj vsi pevski zbori takoj omislijo te nove umotvore. — O skladbah* Hladnikovih obširno pisati je skoro nepotrebno, saj poznajo njegove posvetne pesmi skoro vsi koncertni prostori, njegove cerkvene pa tudi v koči najvišjega hribovca na slovenski zemlji.	Kari Bervar.
Iz sodne dvorane.
o Afera Oechs contra Lang. Kakor smo že svoj čas poročali, je imenoval mestni blagajnik Lang znaneea Oechsa v Špegličevi gostilni denuncijanta. — Oechs je sicer trdil, da mu je rekel tudi „šuft", kar se pa sodnijsko ni dokazalo. Lang, ki je bil pred sodnijo samo Lang, dočim je imenoval sodnik Stepischnegg Oechsa „gospod" Oechs, je nastopil dokaz resnice in je dal za-slišati razne priče, katerih izpovedb ne bodemo danes ponavljali. Kot zanimivost navedemo, da se je konstatiralo iz zaprašenih sodnih dokumentov, da je „gospod" Oechs tožil enkrat celjskega hišnega posestnika g. Zimnjaka, ker je ta zabavljal, da ga je znani celjski „Hofgauner" ovadil davčni oblasti zaradi prenizke napovedi najemnine. G. Žimnjak ni imenoval imena, Oechs pa se je čutil prizadetega in je tožil, a je v dveh inštancah pravdo zgubil. Izraz „Hoferauner" je zaradi svoje pristnosti vzbudil včeraj v sodni dvorani (če se sme žalostna špelunka št. 3. tako imenovati) splošno veselost; Oechs je gledal s samimi beljaki skozi okno ... Konstatirala se je tudi stvar z Dullerjem. Na predlog g. Langa se je prečitalo nekaj zasebnih pisem, ki so govorila zelo nespoštljivo o „gospodu" Oechsu; celo o Evici je bilo govora. Najbolj zanimivega akta o izplačilu nagrad Oechsu za prijateljska naznanila oseb, ki niso napovedale dovolj najemnine, pa davčna oblast ni hotela izročiti. Sodnik Stepischnege je na to obsodil Langa zaradi besede de-nuncijant na 60 K globe oz. 6 dni zapora in sodne stroške s pripombo, da
se ne more onega, ki pomaga državi do njenih davkov, imenovati denuncijanta. „Gospod" Oechs je mogočno odkorakal iz dvorane, saj njegova čast je sedaj oprana.
Cepljene trte
najboljše kakovosti vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni:
Trsničarska zadrnga Sv. Bolfenk pri Središču.
Ceniki brezplačno !
Opozarjamo na našo specija-liteto: muškatni silvanec.
557 15-5
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-87
101 40-39
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo Kakor tudi proti soln-čnim pe^im!
Dobiva se povsod!
PoStne bran. račun št. 54.366. - Telefon St. 48. -
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
LASTNI DOM
H
99
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12
o o o
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©o© dopoldne, eoo
registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberjn pri C e 1 j n
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov^denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račai. © O O O O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © O t.
Cditio narodno Hatnnosešljo podjetje il Celju.
pttfa jnžnoštajersfc tonutosßfo
Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenoT in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjer, obliajilnlli miz, prižnic, kropilnih in krstnib :::	kamnor itd.	::t
Brušenje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.
industrijska dražba.
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
j::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: iavanje napisov v iste. :;: