Leto XXII., št. 214
LJubljana, sobota H> septembra 1942*XX
Cena cent. 80
UpraTtuitvo i LjuDljan*. fuccratieva alica Si
Telefon te. 31-22. il «. 51-24 laacratai oddelek: Ljubtfana. Puccinijeva ali
a 5 — leiefoe te. 51-23 51-26 fodruinica Noto mesto i Ljubljanske cesta 42 Satani: a Ljubljansko pokrajino p« poltno-čekovnem zavodu te. 17.749. a ostale kraji Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-311*
IZKJL J UČNO ŽASTt )PSTV(J a oglase il Kr.
Italije m inozemstva ima Ooion« Pubbliati Italiana i. A. MILANO

Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir IS«—.
a inozemstvo pa Lir 22.80
UtcdaiilTO: fjaMlana. Puccinijeva ulica feev. 9. telefon ker. Jl-22, 51-23. 31-24
Rokopisi ae ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob-
bliati di proTciuciizi italiana ed estera: Unione Pubblicitl I^li.... S. A. MILANO
Audace attacco d! mezzi d'assalto a Gibilterra
piroscaSo inglese affondato, 5 gravemente dannegglati Attivita esplorativa sul fronte egiziano
II Quartier Genera'3 delle Forze Armate comunica In da ta di 18 settembre 1942-XX II seguente bollettino di guerra n. 844:
Sul fronte egizlano azionl di elementi esploranti.
Sulle basi di Malta reparti dell'aviazione hanno proseguito le operazioni di bombar-damento; un velivolo britannico fe stato abbattuto.
D alle missioni di guerra degli ultiml due
giornl quattro nostri aerel non sono ritor-nati.
Mezzi d'assalto della regia marina pene-trati nella rada di Gibilterra, vi hanno af-fondato il piroscafo »Bavens Poln«. In pre-cedenti azionl altri mezzi d'assalto avevano gravemente danneggiato, nella stessa rada, i piroscafi «Meta», «Shuma», «Emplre Sni-pe», «Baron DougIas» e un quinto non identificato.
La magglor pa rte degli assalitori ha fatto ritorno alla base.
Drzen vdor napadalnih edinic v Gibraltar
1 angleški parnik potopljen, S hudo poškodovanih - Izvidniško delovanje na egiptskem bojišču
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil dne 18. septembra naslednje 844. vojno poročilo:
Na egiptskem bojišču delovanje izvidni-ških elementov.
Letalski oddelki so nadaljevali bombardiranja oporišč na Malti, eno britansko letalo je bilo sestreljeno.
Z vojnih misij zadnjih dveh dni se niso vrnila štiri naša letala.
Napadalna sredstva kr. mornarice so vdrla v vojaško luko v Gibraltarju in tam potopile parnik »Ravens Poin«. Pred tem so druga napadalna sredstva hudo poškodo-
Novi nemški uspehi pri Stalingradu
Sssviefski psrazl ets Tereku, pri Voronežu in južno ed Hmenskega ter
^	•	« Vi	_	0>
Ladoškega jezera
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Ob Tereku so uničili nemški oklopni oddelki s podporo rušilnih letal v obsežnih napadih množico dveh sovražnih bataljonov in zaplenili 41 topov.
V	boju za Stalingrad so bili v ogorčenih borbah ob sodelovanju kopne vojske in letalstva doseženi nadaljnji uspehi.
Ponovni sovražnikovi napadi na mostišče pri Voronežu so bili s krvavimi izgubami zavrnjeni. Od 15. septembra je bilo na tem prostoru uničenih 91 sovjetskih tankov. Nočnj napadi letalstva so bili naperjeni na letališča v zaledju sovražnika.
Južno od Umenskega jezera in južno od Ladoškega jezera so se zrušili ponovni kra-
javni napadi močnejših sovražnikovih sil z
velikimi izgubami
Sovjetsko letalstvo je izgubilo 16. in 17. septembra 146 letal. Pogrešamo 6 lastnih letal.
Dnevni in nočnj napadi nemških bojn;h letal so bili usmerjeni na naprave v južni in vzhodni Angliji, ki so važne za vojno.
V	Kokavskem prelivu je bila z bombami potopljena angleška stražna ladja. Mor-
nariško letalstvo je sestrelilo letali.
Poulične borbe v Stalingradu
Bet lin, 18. sept. a. Ponoči prispele vesti potrjujejo, da se boji v sovjetstki trdnjavi Stalingrad nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Neki vojni poročevalec opozarja, da je na neki točki med boljševiiškiim poskusom razbremenilne atkcije skupina sedmih nemških tankov izstrelila proti sovražniku v nekaj uirah 24.000 strelov iz strojnic. Toda to, gr^ouninja dopisnik, ni osamljena zgodba, vendar pa se odpor sovražnika nadaljuje. V mestnih blokih, kri so po večini do tail porušeni zaradi obstreljevanja topništva in bombardiranja strmoglav cev, skušajo bolj^ševikii z besom oibupa zadržatri nemško prodiranje, k.i je sedaj nezadržno.
V	raznih okrajih mesta izvršujejo Nemci in zavezniki zelo naglo očiščevalne operacije proti ostankom sovjetskih čet.
Kakor se je davi doznailo iz pooblaščene^ ga vira, so nemški lovci v zraku nad bojiščem sestrelili 35 sovražnih 'letal, 6 nadaljnjih pa je sestreiliilo protiletalsko topništvo.
List » Z wo 1 f u hr- Blatt« navaja v svojem komentarju o bitki pri StaJingradu članek, ki ga je snoči objavilo sovjetsko vojaško gladilo »Rdeča zvezda« in ki piše: Tudi povsem porušeno mesto se Lahko še nadalje bori. Normalno življenje je sicer prenehalo, a prav zaradi tega je branilcem naloga olajšana, kajti v razvalinah lahko najdejo zelo učinkovitega zaveznika Po vsakem sovražnem napadu mora biw porušeno poslopje takoj spremenjeno v trdnjavo, iz katere se lahko nadaljuje streljanje nemoteno. Obrambe mesta ne smemo opustiti niti v kaosu med plameni in ruševinami, a tudi ne v dežju sovražnih bomb. Ko se sedaj bitka za Stalingrad že razvija v središču naselja, priznava sovjetsko vojaško glasilo, je bila sovjetska trdnjava spremenjena v nešteto majhnih trdnjavic in vsako celo ali porušeno poslopje je postalo gnezdo odpora in opora za strelno orožje vseh kalibrov.
Ta članek, zaključuje berlinski list, dokazuje zaslepljeni cinizem boljševiških oblastnikov in osvetljuje vso dramatičnost borbe, ki se sedaj bije po stali in grajskih ulicah.
Nemško vrhovno poveljništvo je danes objavilo, da so boljševiki poskušali tudi včeraj z močnimi silami napasti mostišče pri Voronežu. severno in južno od tega mesta. Napadi so bili zavrnjeni z zelo hudimi izgubami za sovražnika. Nemški lovci so sestrelili 31 sovjetskih letal.
Med ostrimi borbami na področju pri Rževu je bil zavrnjeni tudi sovjetski napad, ki so ga podpirali števillni tanki. Sovražnik je utrpel krvave izgube. Medtem ko so dan prej na operacijskem področju tne same pehotne divizije izgubili boljševiki 71 izmed 106 uporabljenih napadalnih tankov, jih je včeraj uničilo nemško topništvo 21, 6 pa onesposobilo. Poseben uspeh je v obrambnih bojih dosegel neki topniški polk.
V	odseku pri Rževu so namreč nemški vojaki uničili 12 večcevnih topov, ki jih je tam postavil sovražnik, kakor tudi druge, pritrjene na avtomobile.
Nemška bojna letala so tudi včeraj napadala sovražnikove čete. Bombardirala so več železniških postaj vzdolž proge preti Moskva, m sicer z velikim uspehom. Več s
strelivom natovorjenih vlakov je bilo pognanih v zrak, tirnice pa razrušene na več točkah. Med ostrimi obrambnimi boji v odseku pri Rževu je skupina letalske bojne eskadre uničila od 1. avgusta do 7. septembra 208 sovražnih tankov, nadaljnjih 339 pa je ista skupina poškodovala ali onesposobila za brvi
Nemške planinske čete, ki operirajo na bojišču pri Murmansku in ki so 14. septembra obkolile večjo sovražno skupino, so jo sedaj popolnoma uničile in pri tem zaplenile veliko količino orožja. Na nekem drugem kraju tega odseka so iste planinske čete uničile bataljon sovjetske smučairske brigade.
Budimpešta, 18. sept. s. Iz pooblaščenega vojaškega vira poročajo, da je sovražnik ponovno poizkusil z ofenzivnimi akcijami v odseku vzhodne fronte, ki ga drže madžarske čete. Vsi ti poskusi so bilJ odbiti s hudimi izgubami za sovražnika. Madžarske čete so v srditih borbah povečale uspehe, ki so bili doseženi v preteklih dneh. Važne sovražne postojanke so bile zavzete. V neki krajevno važni akciji so bile edinice sovjetske pehote in sovjetski oklopni oddelki obkoljeni in uničeni. Sovražnik je imel zelo hude izgube. Zajet je bil ogromen plen vojnih potrebščin in ujetih je bilo mnogo sovjetskih vojakov.
Sovjetsko priznanje prodora v Stalingrad
Ankara, 18. sept. d. Iz Moskve javljajo, da so v sovjetskih službenih krogih včeraj priznali prodor nemških sil v Stalingrad tudi s severozapada. V poročilu iz Moskve je rečeno da je močnim skupinam nemških tankov in napadalnih oddelkov uspelo prodreti skozi sovjetske obrambne črte v severozapadna stalingraj-ska predmestja.
Nervoznost v Moskvi
Stockholm, 18. sept. s. Kakor piše londonski dopisnik »Aftonbladeda« postajajo v Moskvi vedno bolj nervozni in jezni zaradi izostale pomoči zaveznikov. Ruski tisk objavlja vsa]; dan članke, ki jih londonski listi ne objavljajo in v katerih se z vedno bolj trpkimi besedami očita zaveznikom, da niso držali obljube glede druge fronte. Iz diplomatskega vira v Londonu se je doznalo, da so Rusi gotovo računali na ustvaritev druge fronte v tem letu in tudi na moč Anglosasov. Tak je'bil vsaj vtis v Moskvi takoj po obisku zastopnikov obeh anglosaških sil v Moskvi, kjer so mnenja, da so periferne akcije, kakor n. pr. akcija, s katero Angleži neprestano groze na Bližnjem vzhodu, .popolnoma neprimerne za olajšanje bremena, ki ga morajo nositi Rusi v tem trenutku. V Moskvi zahtevajo, da zavezniki ukrenejo nekaj takega, da bi bili Nemci prisiljeni takoj premestiti z vzhodne fronte na zapadno vsaj 40 divizij, sicer bo vse prekasno.
Nemški uspehi ob Tereku
Berlin, 18. sept s. Iz vojaškega vira se je doznalo davi, da je skupina nemških tankov na fronti ob Tereku razpršila znatne sovražne sile, ki so se pripravljale za
napad, in je zadala nasprotniku hude krvave izgube. V teh borbah je bilo uničenih 9 sovjetskih tankov, številni topovi, metalci bomb, težko pehotno orožje in je bito ujetih nad 600 nasprotnikov. Nemški lovci so sestrelili šest sovražnih letal. Protinapadi boljševikov v tem odseku so se izjalovili ob ognju topništva in nemškega avtomatskega orožja.
Bratislava, 18. sept. s. Posebni dopisnik slovaške tiskovne agencije poroča s kav-kaškei fronte, da slovaške edinice krepko odbijajo obupne napade boljševikov in jim zadajejo hude izgube.
Boji pri Rževu
Berlin, 18. sept. d. V srednjem odseku vzhodnega bojišča pri Rževu so sovjetske čete tudi v sredo izvršile nekaj napadov na nemške postojanke, vsi sovražnikovi poskusi vdreti v nemške črte pa so se zrušili v obrambnem ognju nemškega orožja. Skupine nemških bojnih letal, bombnikov in strmoglaveev, so uspešno podpirale borbe nemških kopnih sil ter neprestano metale bombe vseh kalibrov na zbirališča za napad pripravljenih sovražnikovih tankov in čet. Večje število sovražnikovih tankov je bilo razbitih el! poškodovanih. Nadaije so nemška letala v tem odseku neprestano napadala sovražnikov oskrbovalni sistem ter uničila velike količine vojnih potrebščin, natovor-jenih na tovornih avtomobilih in pratež-nih vozovih.
S finskega bojišča
Helsinki, 18. sept. d. Včerajšnje finskn vojno poročilo javlja, da so na južnem ds-lu Karelske ožine poizkušali sovražnikovi oddelki prodreti med finske postojank«, bili pa so zavrnjeni. Razen teh napacv»v je bilo na bojišču le še delovanje manjših izvidniških skupin. Finsko topništvo je skupaj z metalci min razpršilo več sovražnikovih oddelkov, zaposL-nih pri utrjevalnih delih in na nasprotnikovih postojankah. Na Aunuški ožini je bilo na obeh straneh samo izvidniško delovanje. Sovražnikovi oddelki, ki so se poskušali približati finskim postojankam, so bili odbiti. Na južnem delu vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval pritisk na istem borbenem prizorišču kakor prejšnji dan ter je ne glede na hude prizadete mu izgube neprestano pošiljal v zaporni ogenj finskega topništva in pehote zmerom nove čete. Posrečilo se mu je prodreti v naj-sprednejše črte nekega finskega oporišča, kjer pa je bil njegov napad ustavljen. V nekem drugem odseku so finski metalci min razkropili sovražnikovo obiranje pod zaščito umetne megle. Drugod na finskem bojišču je bilo samo izvidniško delovanje.
Na južnem delu vzhodne fronte so finska letala izvršila več uspešnih bombnih napadov na sovražnikova oskrbovalna središča. Finska protiletalska obramba je na istem delu bojišča sestrelila sovjetsko lovsko letalo tipa »R 1-153« in v bližini Ru-kajaervija lahki sovražnikov bombnik. V noči na četrtek bo sovražnikova letala metala na prostoru pri Sortavali in Lah-denpohji rušilne ln zažigalne bombe, vendar je bila povzročena le malenkostna škoda.
Ob Ladoškem jezeru
Berlin, 18. sept. d. Močne skupine nemških bojnih in lovskih letal so v sredo na severnem delu vzhodnega bojišča uspešno posredovale v defenzivnih borbah ki jih nemške čete vodijo južno od Ladoškega jezera. Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani so med neprestanimi poleti v nizki višini nemška letala uničila več sovražnikovih pehotnih kolon na pohodu ter mnogo transportov vojnih potrebščin. Drugi oddelki nemških bojnih letal so napadali istočasno sovražnikove prometne zveze, ter z bombami vseh kalibrov na več mestih prekinili železniško progo, ki je za sovjetske vojaške prevoze posebno velikega pomena. Med oboroženimi izvidniškimi poleti so nemška letala uspešno metala bombe tudi na sovražnikovo oskrbovalno ladjevje na Ladoškem jezeru.
17 bank v Ukrajini
Berlin, 18. sept. s. Eden izmed dokazov, da se zasedeno ozemlje v Sovjetski Rusiji naglo ureja, je dejstvo, da deluje sedaj v Ukrajini 17 bank Z več ko 200 podružnicami. V vseh krajih gospodarske važnost! se odpirajo banke. Najvažnejši med temi |
banka s j
vala ▼ isti loki parnike »Meta«, »Sirarna«, »Emperi Snipe«, »Baron Douglas« in neki peti neugotovljeni parnik.
Večina napadalcev se je vrnila ▼ oporišče.
Uspešni napadi
na angleška letališča
Berlin, 18. sept. d. Tudi na egiptskem bojišču je nemško letalstvo v sredo uspešno nadaljevalo uničevanje sovražnikovih Vojaških letališč. Ob napadu nemških bombnikov na sovražnikovo letališče v kraju E1 Arab je bilo od direktnih bombnih zadetkov ter od strelov letalskih topov hudo poškodovanih več britanskih letal, pripravljenih za start. Nemška letala so učinkovito obstreljevala s strojnicami na tleh razvrščena angleška letala. Nadaljnje napada so nemška letala izvršila na britanske pehotne in topniške postojanke zapadno od H Alameina. Po direktnih bombnih zadetkih je več sovražnikovih topov prenehalo streljati. Nemška lovska letala so se spustila v borbo z britanskimi lovskimi eskadrami, ki so se dvignile v obrambo. Sovražnikove letalske eskadre so bile v teh borbah razpršene, mnoga sovražna letala pa so bila tako hudo poškodovana, da se zanesljivo lahko računa z njihovo izgubo.
Odmevi angleškega poraza pri Tobruku
Budimpešta, 16. sept. s. Ves madžarski tisk se še velno bavi s katastrofalnim angleškim izkrcanjem pri Tobruku. Po katastrofi pri Dieppu je sledila katastrofa pri Tobruku, pišejo listi. Italijanske čete v Tobruku so dale izredno hudo lekcijo angleškim četam, katerih večina je bila uničena od italijanske obrambe. Angleško predrznost je zopet zlomila hrabrost italijanskih čet in odločna akcija pomorskih sil ter i tali jansko-nemškega letalstva, ki je zadalo sovražniku zelo hude izgube.
Bukarešta, 18. sept s. List »Ordinea« komentira ponesrečeni angleški poiskus pri Tobruku in piše, da je vredna poudarka naglost italijanske reakcije. List dodaje: Južni odsek drži skoraj izključeno glede transportov in glede sil, ki se bore na tem
ogromnem prostoru od Gibraltarja do Sirije, Italija in kljub važnosti ruske fronte se ne sme izgubiti iz vida važnost sredozemskega odseka in zaradi tega hrabrega in vztrajnega prispevka Italije.
Bern, 16. sept. s. Švicarski listi soglasno poudarjajo, da angleško izkrcanje pri Dieppu in Tobruku v glavnem kaže, da so branilci bolje pripravljeni kakor napadalci.
Oslo, 17. sept s. Tukajšnji t}sk obširno komentira vojaški poraz Angležev pri poizkusu izkrcanja v Tobruku in podčrtava budno pozornost sil osi na vseh bojiščih zaradi katere se je izjalovila sleherna angleška pobuda.
Mussolinijev pokal za italijanski in nemški film
8z Benetk poročajo o podrobnostih razdelitve nagrad na letošnja Biennali. Mussolinijev pokal je dobil nemški film »Veliki kralj«, v katerem igra Oto Gebiihr Friderika Velikega. Volpijev pokal je prejela Igralka Kristina Soderbaumova za najboljšo igro. Nemški film »Zlato mesto« je spričo posebnih kvalitet kot barvni film nagrajen z darilom predsednika mednarodne filmske zbornice. Nadalje so bili na Biennali odlikovani nemški filmi »Dunajska kri« (režiser Willy Forst) in »Velika senca« (režiser Pavel Verhoeven), s kolajnami pa so bili odlikovani nemški zvočni tedniki ter kulturni filmi »Morski orel«, »Pestri ples« Ln »Zemlja na pohodu«. Mussolinijev pokal za najboljši italijanski film je prejel film »Benghasi«, Volpijev pokal za najboljšo igro je prejel znani igralec Fosco Giachetti, nagrado predsednika mednarodne filmske zbornice za najboljšo režijo pa je prejel italijanski film »Alfa Tau«. Različne nagrade so prejeli še po en italijanski, madžarski, rumunski, španski ln portugalski film.
čestitke Kralja in Česana predsedniku čila
Rim, 18. sept. s. Ob narodnem prazniku republike Čile je Kralj in Cesar poslal brzojavko s čestitkami in željami predsedniku čilske republike.
Nova imenovanje v OND
Rim, 18. set s. Podtajnik PNF Mario Farnesi opušča funkcijo izrednega komisarja OND. Duce je na predlog tajnika PNF imenoval za predsednika OND fašista Dina Gusattia Bonsembianta, inšpektorja PNF. Fašist Vittorino Ortali, bivši zvezni tajnik, je imenovan za tajnika OND na mesto fašista Celsa Marie Garattija, ki mu je poverjena druga funkcija.
Rim, 18. sept s. Duce je na predlog tajnika PNF imenoval za nacionalnega zaupnika fašističnega združenja industrijskih
državnih podjetij fašista Mario Garattija na mesto fašista Huga Maceratinia. Tajnjk stranke se je tovarišu Maceratiniju zahva-
Nove Churchillove zadrege na obzorju
zavodi je osrednja sedežem v Kovnu.
gospodarska
Berlin, 18. sept. Vest iz britanskega vira, da bi utegnil Churchill zelo verjetno podati čimprej kako izjavo o vojaškem položaju, spravljajo v Berlinu v zvezo z nadaljnjim razvojem položaja pri Stalingradu in še posebej glede na odmeve padca mesta ob Volgi, ki bi sicer v prvi vrsti zadel sovjetsko bojišče, ki pa ne bi ostal brez vpliva tudi na Anglosase in njihove strateške načrte.
»Nachtausgabe« pripominja k temu: »Vojaške izjave Churchilla so bile vedno izrečene na predvečer hudih kriz. ko se je za zaveznike kazala na obzorju posebno nevarna grožnja. V ostalem piše prav danes »Daily Mail«, da bi morebitni padec metropole ob Volgi zelo obtežil Anglosa-som že itak težko breme.«
Javnost v Nemčiji pričakuje razvoj dogodkov brez nestrpnosti, ker ve, da se velika bitka razvija ugodno za nemško orožje in da gre sedaj le še za kratek čas. Berlinski listi objavljajo v zvezi s tem glasove iz sovražnega tabora, ki to domnevo podpirajo. Tako je »Times« zapisal: »Ako je še kdo bil v Veliki Britaniji, kj bi bil mogel ohraniti upanje, da se bodo sovjetske čete pri Stalingradu trdno držale, bi storil sedaj prav. ako dokončno pokoplje te nade, sedaj ni več mogoče ničesar napraviti«
Istočasno prikazujejo nemški vojni dopisniki narodu težkoče in srditost borbe, ki tudi v tej svoji poslednji fazi ni prav nič izgubila na svoji silovitosti. Med tem je tudi ponovno potrjeno, da je dejansko vse stalingrajsko naselje ogromna utrdba. Nemške čete, ki se že 48 ur bore po ulicah mestnega središča, prodirajo korak na korak in se morajo Pri tem srdito boriti za vsako hišo v spopadih moža proti moža
»Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: »Ni pretirano reči, da ustvarja nemški vojak prave čudeže hrabrosti, junaštva in žrtvovanja. Sovražniku se je za nekaj časa posrečilo odložiti končno katastrofo, vendar je ne more več zaustaviti. Trenutno hoče izkoristiti ogromno razsežnost mesta, a tudi ti napori bodo brezuspešni. Od danes dalje so celi mestni okraji spremenjeni v razvaline zaradi delovanja nemškega letalstva in vse kaže, da bo na kraju le malo mesta še stalo pokonci.
Nemški vojak dobro ve, kaj pomeni Stalingrad za boljševizem, a tudi, kaj pomeni za nas. On ve, da predstavlja temeljni kamen sovjetskega južnega bojišča za nemško vojsko najvišji cilj. kronanje vseh zmag v letošnji ofenzivi. Mesto, kj nosi ime rdečega diktatorja, bo moralo postati predstraža Evrope proti boljševizmu
Drugi dopisniki podčrtavajo, da je treba smatrati tempo prodiranja za zadovoljiv, ako se upošteva skupnost sovražnih obramb.
i V pričakovanju slabih vesti z vzhoda pa
i med tem angleška propaganda ni opustila
prilike, da ne bi z vsem bobnanjem proslavila »odločilne zmage«, ki da je 15. septembra 1940 odločila usodo bitke za Anglija Spomenico, ki jo je v zvezi s tem izdalo angleško letalsko ministrstvo, smatrajo v Berlinu za grobo potvorbo. Angleži so vedno imeli to prednost da so si izmišljali domnevne bitke, da bi potem na njih zgradili prav tako dozdevne zmage. V konkretnem primera pripominja neki nemški oficiozni komentar, prikazujejo nemške letalske napade na britansko otočje takoj po francoskem porazu kot uvod v invazijo otočja. Čeprav ni niti en nemški vojak nikdar niti poskusil stopiti na angleška tla, govore Angleži o neuspehe nemške ofenzive. »Zmago« z dne 15. septembra 1940 potrjujejo med drugim z dejstvom, da je onega dne nemško letalstvo izvršilo vrsto posebno silovitih napadov. To se zdi propagandi onkraj Ro-kaveStega preliva dovolj za trditev, da je onega 15. septembra 1940 prišlo do zgodovinskega preokreta v vojnem poteku in da sta velesili osi izgubili onega dne odločilno bitko za Anglijo.
Nemčija pa se omejuje na ugotovitev, da sta Dieppe in Tobruk pokazala, da Angleži niso v stanja da bi podvzeli kako resno pobudo. Dieppe je še posebej pokazal, da Anglija nikdar ne bo mogla zopet zavzeti Evrope. Nemčiji pa ni do tega, da bi se bahala z bitkami, ki ji ne morejo škoditi, kot z zmagami: to veselje, ki odkriva kaj nenavaden okus. raje prepušča Angležem in sicer z največjim veseljem.« (II Piccolo, 17. sept)
Letalski napadi na Anglijo
Berlin, 18. sept d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu javljajo iz vrhovnega nemškega vojnega poveljništva, da so nemški letalski napadi proti angleškemu otočju v sredo zajeli rasne vojaško važne objekte na rsem obširnem prostoru od otočja Orkney do južne obale Anglije. Na otoku Faer, ki spada v skupino Orkney, so nemška letala bombardirala ter docela uničila vojaške lope, v katerih so nastanjene čete, in z direktnimi bombnimi zadetki povzročila znatno škodo tudi na drugih vojaških napravah. V mestu Rye so nemške letalske bombe eksplodirale sredi velikih blokov poslopij ter povzročile veliko razdejanje ln Škodo. Nadalje so nemška letala napadla železniško postajo v Eastbournu, ":jer je več bomb ponovno zadelo tamkajšnja skladišča ter jih zažgalo.
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
Novi izgredi v Indiji
Ponovni spopadi indskih množic z angleško policijo in
vojaškimi četami
Bangkok, 17. sept s. Radio svobodne Indije je davi objavil naslednji proglas:
»Indijci, kar se dogaja v zakonodajni skupščini v New Delhiju se nas ne tiče. Ta skupščina ne more ščititi interesov indijskega naroda in biti tolmač njegovih potreb, pravic in aspiracij. Pravi zastopniki indijskega naroda so v angleških ječah ali so padli pod kroglami zatiralcev. Ven z Angleži! Živela svobodna in neodvisna Indija!«
Doznava se, da so nastali zopet izgredi v Bengaliji in v Zedinjenih pokrajinah. V Madrasu je policija razgnala veliko demonstracijo proti zakonodajni skupščini, Aretiranih je bilo kakih 50 oseb. Skupine Indijcev, med katerimi je bilo mnogo dijakov, so napadle neko stražnico in po srditi borbi jim je uspelo vdreti vrata. Osvobodili so 22 v prejšnjih dneh eretiranih nacionalistov in zaprli v celice policijske agente, ki niso pravočasno pobegnili. V spopadu so bili ubiti štirje Indijci in dva agenta, ranjenih pa je bilo okrog 40 oseb. Močni odredi policije so s podporo bataljona čet kmalu nato zopet zasedli stražnico in osvobodili zaprte agente.
Demonstracije proti zakonodajni skupščini so nastale tudi v drugih mestih. Po zadnjih vesteh je bilo v okrožju Lahorea ubitih 75 vojakov.
Bangkok, 18. sept. d. Iz vseh najvažnejših indijskih pokrajin so tukajšnji indijski nacionalistični krogi prejeli nove vesti o ponavljajočih se nemirih io spopadih civilnega prebivalstva z britansko palicijo. V centralnih indijskih pokrajinah je prišlo v mestu Guintar do spopada s policijskimi četami na prostoru, kamor so Indi sklicali protestno zborovanje. Za število človeških žrtev mi bilo mogoče zvedeti. Več oseb je policija aretirala. Britanske oblasti so naložile novo kolektivno globo v višini 5000 rupij občinam Pojak in Šohar. V pokrajini Bornbaj so demonstrirajoče indijske množice s kamenjem napadle policijsko postajo in poštno poslopje v mestu Ahmedabadu. Civilni uslužbenci v Ahmedabadu so proglasili stavko, nakar so britanske oblasti reagirale tako. da so civilistom prepovedale zapuščati mesto brez posebnih dovoljenj. Poslovanje pokrajinske uprave za distrikt Surat je morala za dobo šestih mesecev prevzeti pokrajinska uprava v Bombaju, ker je britanska policija večino upravnih uradnikov distrikta Surat aretirala. Iz pokrajine Madras so dospele nove vesti o nadaljnjih Spopadih v dveh distriktih. Guverner pokrajine Modras je zaradi tega naložili dva-
najstim občinam kolektivno globo 189.000 rupij kot odškodnino za škodo, ki so jo demonstranti povzročili na železnicah ter na dragi javni imovina. Izmed zakonodajnega zastopstva madraške pokrajine sta bili aretirani nadaljnji dve osebi. V bengalski pokrajini je prišlo do nadaljnjih spopadov v dveh občinah. V kraju Midna/pore je policija s streljanjem skušala razpršiti demonstrirajoče indijske množice. V Daima-horeju so policijske čete streljate na neob-orožene demonstrante in je biilo več človeških žrtev, ki pa uradno doslej še niso bile objavljene.
Rim, 17. sept. s. »Chicago Tribune«, »Santur Daily Ewening Post« in mnogi drugi ameriški listi objavljajo ostre kritike proti angleški politiki v Indiji. Znaten del tiska odkriva prikrito misel izkoriščanja angleških nesreč v Indiji v prid Amerike. 2e nekaj časa listi odkrito zagovarjajo mnenje, da ima Amerika dolžnost do same sebe m do svojih čet v Indiji ter do vseh podpisnikov atlantske karte urediti Indijo, ker Anglija ni sposbna rešiti indijskega vprašanja. Ton ameriškega tiska kaže, da računajo ameriški politični krogi pri svojih namenih na zmernejše indijske stranke in skupine nacionalistov. Nenadno zanimanje ameriške javnosti za indijske probleme podpirajo tudi newyorški finančni krogi, ki so poslali v Indijo svoje zaupnike, da bi sklepali kupčije in proučili obširne načrte za posle po vojni.
Madrid, 17. sept. a. Objavljajoč uradne podatke žrtev nedavnih nemirov v Indiji listi podčrtavajo, da je položaj v Indiji popolnoma drugačen, kakor ga je predočil Churchill v spodnji zbornici v svojem zadnjem govoru. Poročilo min. predsednika o Indiji, piše list, je bila popolna mistifika-cija, kar so bili tudi vsi ostali njegovi govori o vojnem položaju. Slepilna dialektika je najljubše kritikovo orožje, katerega se poslužuje, da bi rešil svoj položaj kljub strahoti nesreč, ki jih Anglija doživlja pod njegovim vodstvom. Listi tudi poudarjajo, da dokazujejo nasprotno z njegovimi trditvami stvarna dejanja in nekatere njegove lastne izjave, da je položaj v Indiji neposredna posledica moralnega in političnega razpada angleškega imperija. Listi zaključujejo, da bi bilo zanimivo vedeti, ali se Churchill ni nikoli vprašal, kakšen je končni cilj njegove politike mistificiranja, kajti več kot besede so vredna dejanja s svojo neizpodbitno stvarnostjo. Medtem ko Churchill spravlja v zamaknjenje svoje rojake z naibolj virtuozniimi govori, se Angliji približuje ura velikih odločitev, ki jh ne Ido mogoče spremeniti ali ustaviti z besedami.
Japonska želi poglobitve sodelovanja z zavezniškimi silami osi
R Imenovanju novega Japonskega zunanjega ministra
Tokio, 18. sept. s. Novi zunanji minister Tani je izjavil zastopnikom tiska, da bo nadaljeval v osnovnih potezah zunanjo politiko svojega prednika, in je izrazil upanje, da bo lahko vedno bolj ojačeval odnose s silami osi in z drugimi zavezniki Japonske. Zaključil je, da bo ostal še nadalje šef obveščevalnega urada, ker ministrstvo za informacije ne bo ustanovljeno, kajti sedanji sistem popolnoma ustreza sedanjim potrebam.
Tokio, 18. sept. d. K imenovanju novega japonskega zunanjega ministra pripominjajo na odgovornem mestu, da se s tem ne bo v ničemer izpremenila japonska politika napram drugim silam. Japonska si želi nadaljnje utrditve z vezi s silami osi ter še bolj prijateljskih odncšajev z drugimi silami. Japonska in druge dežele v vzhodni Aziji bi morale sodelovati, kakor velika družina, medsebojno spoštujoč svojo neodvisnost Uvedeni sistem, da je zunanji minister hkrati tudi predsednik informacijskega urada, se smatra kot najprimernejši za vojni čas in se bo ohranil, dokler bo trajala sedanja vlada. Ker se smatra ta sistem strnitve zunanjega ministrstva s predsednišvom informacijskega urada za najboljši, ni nameravano nikakršno osnovanje posebnega informacijskega ministrstva.
Tokio, 18. sept d. Tokijski listi objavljajo v četrtkovih večernih izdajah prve komentarje k imenovanju direktorja informacijskega urada Masayuki Tanija za novega japonskega zunanjega ministra. »Yomiuri Hochi« naglaša v svojem komentarju, da je novi zunanji minister posebno sposobna osebnost za to odgovorno mesto, ker je že v času, ko je načeloval vzhodno-azijski sekciji zunanjega ministrstva, dokazal posebne spretnosti v sodelovanju z ostalimi ministrstvi. »Asahi« piše med drugim, da je treba posebno važnost pri imenovanju Tanija za zunanjega ministra polagati na dejstvo, da obdrži Tani še nadalje predsedniško mesto v japonskem informacijskem uradu, kar izpričuje potrebo, da morata v vojnem času propaganda in diplomacija delati vzajemno. V zvezi s tem pripominja »Niči-Niči«, da se ne sme smatrati strnitve predsedniškega mesta v informacijskem uradu s položajem zunanjega ministra samo kot začasen ukrep, ker predstavlja rezultat odločitve, ki naj zajamči tesnejše sodelovanje med zunanjim ministrstvom in informacijskim uradom, ki mu je poverjena organizacija propagande. Novi zunanji minister Tani je kot japonski diplomatski zastopnik, dasi šele 53 let star, deloval že v raznih tujih državah in sieer zaporedoma v japonskih konzulatih odnosno poslaništvih od 1. 1914 dalje v Kantonu, Hamburgu, Haagu, Parizu, Washingtonu in čungkingu. V današnjih jutranjih izdajah naglašajo prestolniški listi, da imenovanje Tanija za novega japonskega zunanjega ministra nedvomno ne bo prineslo nobene spremembe v japonski zunanji politiki. »Asahi« pravi, da je naloga zunanjega ministrstva v sedanji vojni mnogo važnejša in odgovornejša kakor v mirnem času. Japonska pričakuje zaradi tega od novega zunanjega ministra, da si bo znal priboriti zaupanje, ki je na tern mestu potrebno za vodstvo smotrne politike. V ostalem pa v tokijskih političnih krogih glede na dejstvo, da je združil Tani v svojih rokah dve tako važni mesti, kakor sta zunanje ministrstvo in informacijski urad, naglašajo, da vsako izmed njih zahteva celega moža, ter pričakujejo, da bo informa-
cijski urad osebnosti.
kmalu poverjen kaki drugi j
Japonska delegacija v Nankingu
Tokio, 18. sept. d. Japonsko zunanje mi-n « cvo je uradno objavilo, da je v četrtek zjutraj odpotovala iz Tokija posebna japonska delegacija na prijatelj siki obisk k nacionalni kitajski viadi v Nankingu.
Požar na parniku
Tarragona, 18. sept. s. Zaradi silnega požara, ki je nastal na krovu, se je potopil v pristanišču 2500 tonski parnik »Monte Corona«.
Tudi Južna ASrika se prebuja
Lorenzo Marques, 16. sept. s. Politični in moralni položaj v Južni Afriki n; preveč ugoden za Angleže. Vsak dan se pojavljajo znaki, ki ne pričajo o solidarnosti z Anglijo, kaitere eksponent je znani general Smuts, ki se je vdinjal s svojima siledbe-niki iz raznih vrst londonskemu imperializmu. Javni red v Južnoafriški uniji je samo policijski izraz, s katerim ni mogoče preprečiti atentatov, sabotaž, spopadov in podobnih reči. Razen teh znakov, ki izhajajo iz časov angleških protibuirekih nasilnosti, s« pojavljajo se drugi bolj določna in celo angleška obveščevalna služba ne pdše preveč rožnato o teh razmerah. Opozicijska narodna stranka, ki se že dolgo bori proti politiki zasužnjevanja dežele, se izredno odločno giblje v sdciadu z zgodovinskim trenuitkom. ki je nastal zaradi med-kontinentalne vojne, katere namen je, odstraniti angleško oblast z vseh afriških in neafriških področij, kjer so se Angleži usidrali z nasilnostjo in sleparstvom v škodo svobode narodov. Po vesteh iz Pretorije je šef narodne stranke v Južni Afriki govoril na važni skupščini svojih rojakov in v srvo-jem govoru odkrito zahteval ustanovitev neodvisne republike. Dr. Malan je pozval vse, naj ostanejo tesno združeni, in je opozoril Južnoafričane na manevre tako imenovanih reševalcev. Ne vem. je Malan dodal, ali bo Smuts uvedel obvezno vojaško silužbo, če pa ima tak namen, bom ukazal vsem Južnoafričanom, naj se temu u prejo.
Lizbona, 18. sept d. Iz Pretorije v Južnoafriški uniji javljajo, da je imel predsednik južnoafriških nacionalistov dr. Malan v sredo na javnem zborovanju v Pretonji velik govor, v katerem je med drugim izjavil, da želi Južna Afrika po vojni živeti v novem svetovnem redu kot docela neodvisna država.. Malan je nadalje v svojem govoru zahteval, da mora biti Južna Afrika na mirovni konferenci, na kateri se bodo po zaključku sedanje vojne urejale razmere bodočega sveta, zastopana po svojih posebnih neodvisnih delegatih, ki se bodo zavzeli za ureditev Južnoafriške republike. Na javnem zborovanju v Pretoriji so bili navzoči tudi pristaši južnoafriške nacionalne stranke in je dr. Malan vse zborovalce ob zaključku govora pozval k ohranitvi popolne sloge v južnoafriškem nacionalističnem taboru.
Italijanska koncesija v Tiencinu
Tiencin, 18. sept s. Kr. veleposlanik Italije je sprejel v kr. konzulatu italijansko kolonijo ob navzočnosti zastopnikov nemške, japonske, kitajske, španske in madžarske kolonije. Za svojega kratkega bivanja v Tiencinu se je markiz Taliamd de Marchio živo zanimal za cveteče delovanje italijanske koncesije, zlasti pa za bolnico in italijansko šolo. imenovano po Brunu Musso-liniju, za šolo za Kitajce, katero obiskuje 500 učencev, ki se uče tudi italijanščine, in za trgovsko delovanje. Pred odhodom se je veleposlanik lahko prepričal o odlični iz-vežbanosti mornarjev bataljona -»San Mar-co« in o fašistični zvesitobi vseh rojakov ter je čestital kr. konzulu in njegovim sodelav-oem zaradi napredka italijanske koncesije j kljub vojnim zapletijajem, zaradi odlično organiziranega poslovanja in dejanskega sodelovanja med italijanskimi oblastmi in oblastmi sil trojnega pakta.
Velike poplave
v zapadni Indiji
Šanghaj, 18. sept. d. Iz Karačija v zapadni Indiji javljajo o velikanskih neurjih, ki so jim sledile v mnogih pokrajinah usodne poplave. Po dosedanjih podatkih se je moralo pred nevarno naraslim vodovjem okrog 40.000 oseb umakniti iz dolin v višinske kraje. Skoda, ki je bila povzročena od vremenskih katastrof, se že zdaj ceni na poldrag milijon funtov. V treh prizadetih okrožjih so narasle vode razdejale približno 60.000 človeških bivališč.
Gospodarstvo
Nadaljnja razkritja o komunističnih
grozodejstvih
Čirn več krajev po deželi je oproščenih komunistične strahovlade, tem več prihaja na dan razkritij o umorih in drugih zločinih, ki so jih izvršili partizani pod komunističnim vodstvom. Objavljamo danes nadaljnjo serijo teh strahotnih primerov, ki morajo iztrezniti tudi najbolj zakrknjenega in najbolj lahkovernega simpatizer-ja s komunistično akcijo. Vsakomur morajo odpreti oči, da komunistom, katerih slepo orodje so partizani, niti od daleč ni šlo za kako »osvoboditev« Slovencev, temveC izključno le za to, da spravijo s poti vse, t ki jih ovirajo ali b; jih po njih mnenju utegnili kdaj ovirati v izvajanju njihovih temnih, skrbno prikrivanih načrtov.
Umori brez konca i« kraja
V	Levnem pri Hmeljniku so v noči na 5. septembra partizani umorili Palkovo mater in njenega 17letnega sina.
V	St. Petru pri Novem mestu so 8. septembra komunisti vdrli v hišo Jurija Te-ropčiča, starega 68 let ter ga odpeljali obenem z njegovo ženo Frančiško, ki ]e štela že tudi preko 60 let. Preje so jima poklali prašiča ter odnesli vse, kar je bilo kaj vrednega, med drugim tudi 8000 Ur denarja in hranilne knjižice. Oba so nato umorili v h osti pri Starem gradu. Sama sta si morala izkopati grob.
Samo v metliški župniji so partizani umorili 18 ljudi.
Pri St. Rupertu so komunisti ubili kmečkega fanta Franceta Zonta iz Hrastnega. Preden so ga ubili, so mu polomili vse kosti.
Iz Mirne peči so odvedli brata Mavgeta, tudi oba mučili in pobili s koli. Mizarja Malista iz Mirne peči so z zvijačo zvabili v gozd, kjer so mu očitali, da je »belogardist«, in ga nato ustrelili. Istočasno so ustrelili tudi neko žensk« iz Vrhpeči, mater sedmih otrok.
Iz Bizovika pri Ljubljani so komunisti že v maju odpeljali 19 let starega dijaka Janeza Pavšiča, ki je obiskoval zadnji letnik ljubljanskega učiteljišča, ter njegovega prijatelja Franca Jakeša. Odvedli so ju v gozd, od koder se nista več vrnila. Sedaj se je izvedelo, da sta bila oba umorjena Prav tako so komunisti ubili iz Bizovika Franceta Žitnika, 40 let starega mizarja-
Iz Plešivice so v noči od 25. na 25 avgusta odpeljali in nato umerili tamošnja kmečka posestnika Ivana Mraka in Antona Brenčiča.
Grobovi na Polževem
Eno važnih komunistično - partizanskih središč na Dolenjskem je bilo tudi lepo Polževo. Ko so bili partizani od tam spet prepodeni, so domačini naleteli v okolici na celo vrsto grobov, v katerih leže mrtve žrtve komunističnega nasilstva. Takih grobov so našli okrog 40; a je verjetno da jih je še več. Grobove so začeli odkrivati ter trupla pokopavati na pokopališčih. Večine žrtev niso mogli spoznati, ker so bile oči-vidno privlečene na Polževo od drugod. Nekaj pa je bilo tudi domačinov. Med drugimi so spoznali orožnika Jožeta Mar-ketovega z Vrhov, upokojenca Cezija lz Stične, dve sestri Bučarjevi iz Gorenje vasi, Globokarjevo iz Žalne, posestnika Zupančiča p. d. Ko*ošca iz Stranske vasi in še nekatere druge. Nekatera trupla so bila vsa razmrcvarjena, iz česar sklepajo, da so bile nesrečne žrtve pred usmrtitvijo še grozovito trpinčene.
Iztrgali so očeta trem otročičem
Sele po treh mescih so se izvedele podrobnosti o žalostni usodi Alojzija Setlne, ki je bil občinski tajnik v St. Jerneju pn Novem mestu. Svojo družinico s trem; majhnimi otročiči, od katerih se je najmanjši rodil šele letos konec maja, je imel v bližnji Gotni vasi, kamor jo je hodil večkrat obiskovat. Napotil se je k njej tudi dne 13. junija, ko je bil najmanjši otrok star ravno 14 dni. Ko se je Setina od svojih vračal nazaj v St. Jernej, so ga na Mokrem polju prestregli komunisti in ga odvedli 3 seboj. Razširile »o se vesti, da so ga naredili za ujetnika in da jim mora opravljati pisarniška dela. Sedaj se je izkazalo, da so ga res tri dni vlačili s seboj, potem pa so ga, vsega onemoglega, v gozdovih pri Tolstem vrhu umorili, starega 31 let
Tako prihajajo dan za dnem nova poročila o komunističnih grozodejstvih. Razburila so vse prebivalstvo ter ga navdala z gnusom, jezo in odporom, ki tembolj naraščajo, čim več storjenih zločinov se razkriva.
Italijanska trgovina z Nemčijo
Beograjska »Donau-Zeitung« je -'"ičeLa objavljati čknke o italijanski zunanji trgovini ter navaja glede razvoja trgovine med Italijo in Nemčijo naslednje podatke:
Osnova naraslega prometa med Italijo m Nemčijo je bil sporazum, sklenjen v marcu 1940 glede nemških dobav premoga. Po tem sporazumu, s katerim so bili prečrtani nz-siil j ovalni poskusi Anglije, gre danes vsakih 20 minut oo en vlak premoga iz Nemčije v Italijo. Sledili so nadadjnji podobni sporazumi glede železa in jekla, kovin, lesa. pogonskega goriva itd. V vseh teh sporazumih so predvidene znatne dobave tako z italijanske strani Nemčiji kakor z nemške strani Italiji. Italija dobavlja Nemčija poleg svile, tekstilnih vlaken, žvepla, živega srebra, konoplje in boksita znatne količine sadja in sočivja, ki so največjega pomena za nemško prehrano. Razumi Jivo je, da je delež Nemčije v zunanji trgovini Italije pri tej intenzivni trgovinski izmenjavi prekoračil že polovico celotne italijanske zunanje trgovine. Vzporedno ie urejeno tudi prevozno vprašanje tako. da se prevoz teh znatnih količin blaga v eni m drugi »men vrši brez trenja.
Celotna zunanja trgovina med obema državama se siproti izpopolnjuje, za kar skrbe mešani vladni odbori, ki se sestajajo dvakrat na leto. Na teh sestankih se proučijo in pretehtajo vsa vprašanja, ki se v teku časa pojavijo. V začetku leta se določi obse? medsebojnih dobav, pri drugem sestanku, bi se vrši sredi leta, pa se dogovori po potrebi priGagodijo spremenjenim razmeram in potrebam. Osnovna vprašanja m načelne smernica za medsebojno blagovno izmenjavo pa se določijo ob priliki obiskov italijanskega trgovinskega ministra Riccar-dija v Nemčiji, odnosno nemškega gospodarskega ministra dr. Funka v Italiji. Ni treba še posebej poudariti, da pride pri takih sestankih vedno do polnega soglasja.
Pri zadnjih razgovorih spomladi 1942 je bilo v razpravi izredno važno vprašanje določitve medsebojnih izvoznih cen. Pri tej pitiliki se je Nemčija znova zavezala, da bo pustila nespremenjene osnovne cene za dobavljeni premog in ostale surovine, medtem ko se je Italija zavezala, da bo prav tako obdržala nespremenjene cene za izvozno blago, ki gre v Nemčijo. Ti dogovori g ede cen so v zadnjih mesecih služili za vzor pri t. redit v- blagovne izmenjave med drugimi d-žavam:.
Industrija Stalingrada
Spričo porušenj, ki so jih napravili letalski napadi, je Stalingral izločen kot industrijsko središče Sovjetske Rusije. Kakšen pomen je imel Stalingrad zlasti v okviru sovjetske oboroževalne proizvodnje, nam pričajo naslednji zanimivi podatki:
že pred svetovno vojno je Stalingrad — takratni Caric in — zavzemal važno mesto v proizvodnji potrošnih dobrin. Imel je velike obrate živilske industrije, milarne, pivovarne, obrate lesne industrije, tvornice jedilnega olja in živahno razvito trgovnio z vsem jugovzhodom dežele. V dobi sovjetskega gospodarstva pa so v mestu izgradili predvsem oboroževalno industrijo. Tako so postavili velike obrate industrije za predelavo železa, za izdelovanje strojev in motorjev. Najvažnejše podjetje v Stalingradu je velika tvornica traktorjev, ki je imela letno produkcijsko kapaciteto 40.000 strojev. To tvornico pa so ob izbruhu vojne preuredili za izdelovanje tankov in je imela leta 1940. zaposlenih okrog 23.000 delavcev. Vzporedno z gradnjo oboroževalnih podjetij je naglo naraščalo tudi prebivalstvo. Leta 1923. je imel Stalingrad 108.000 prebivalcev, leta 1934. že 390.000, leta 1939. pa 445.000. Ker sovjetska oblastva niso poskrbela. da bi se istočasno z gradnjo industrijskih podjetij zgradila tudi potrebna stanovanja za delavstvo, je vladala v mestu velika stanovanjska stiska
Stalingrad pa je bil tudi pomembno pro-mestno sed:5če. Zavzel je prvo mesto med rečnimi lukami Volge, saj je pred vojno na Stalingrad odpadlo okrog 40 7o celotnega sovjetskega rečnega prometa. Preko Stalingrada je šlo na leto okrog 9 milijonov ton lesa v splatvih, 7 milijonov ton mineralnega olja, preko 2 milijona ton gradbenega materiala, 1.2 milijona ton žita. itd.
Kmetijska proizvolnja stalir.gra jskega področja je znatna. Na upravnem področju Stalingrada je znašala z žitom posejana površina 3.1 milijona hektarjev, na krompir ln sočivje je odpadlo 160.000 ha. na krmilne rastline 263.000 in na industrijske rasti me 384.000 ha (solnčnice 140.000 ha, gorčica 153.000 ha, bombaž 20.000 ha, rici-nus 15.000 ha in lan 51.000 ha). Na področje Stalingrada je odpadel največji del proizvodnje lanu južne Sovjetske Rusije. Važna je bila tudi vloga Stalingrada v zvezi z razvitim ribištvom na Volgi. V Stalingradu so ribiči vnovčevali vlovljene ribe, obenem pa je bilo mesto sreiišče za izdelovanje in pridelovanje kavjarja.
Gospodarske vesti
= Predaja plemenske živine. Po gii kmetijskega oddelka Visokega komisariata obveščamo kmetovalce, da bo v soboto 19. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne v klavnici v Ljubljani prodaja plemenskih krav in prašičev po ugodnih cenah.
3 Ureditev proizvodnje umetnih desert-nlh vin. Pred kratkim smo poročali, da je bila izdana prepove! izdelovanja vseh vrst umetnih desertnih vin (vermat, marshala, šampanjec itd.) Kakor sedaj poročajo iz Rima, ni mišljena prepoved izdelovanja takih vin kot trajna, temveč bo veljala le toliko časa, dokler ne bo urejeno vprašanje prozivolnje umetnih desertnih vin. Z začasno prepovedjo naj se preprečijo prekomerni nakupi vina od strani izdelovalcev umetnih desertnih vin. V bodoče bo moral vsak proizvajalec umetnih desertnih vin dokazati, kakšne količine je izdelal v normalnih letih pred vojno. V okviru te predvojne proiavodnje bo dobil dovoljenje za nakup vina. S to ureditvijo bo preprečena prekomerna ponudba umetnih desertnih vin, ki ni v skladu z normalno potrošnjo, ob enem pa bodo onemogočeni preveliki na--kupi vina cd strani Izdelovalcev umetnih desertnih vin. Naravno je, da ta ukrep tudi ne bo vplival na izvoz. To Je razvidno že Iz samega dekreta, ki nadalje dopušča izdelovanje umetnih desertnih vin za izvoa. Ob-
lastva bodo storila vse, da se inozemski odjemalci italijanskih vin ohranijo in da »e pridobijo še novi. V zadnjem času se je odprl za italijanska vina nov trg v Franciji, kamor Italija skozi deset let ni uvažala vina. Poleg tega pa se normalno razvija izvoz v Nemčijo in Švico. V tej zvezi bodo izšli tudi še podrobnejši predpisi o tem, kakšna vina je smatrati za kakovostna vina. Obenem bodo točneje določeni pridelovalni okoliši za posamezne vrste vin. Predlog, da bi se cene določile po vsebini alkohola, ni umesten, ker je mnogo kvalitetnih vin z razmeroma nizko stopnjo alkohola, medtem ko je znano, da imajo vina v Siciliji znaten odstotek alkohola in se zaradi tega uporabljajo za rezanje, mnoga pa nimajo značaja kakovostnega vina.
= Koncentracija v italijanski industriji. Nedavno smo poročali o koncentraciji v italijanskem električnem gospodarstvu, in sicer v zvezi s sklicanjem izrednega občnega zbora družbe Edison v Milanu, ki bo v obliki fuzije prevzela najvažnejša podjetja svojega koncema. Sedaj pa poročajo iz Rima, da se iz razlogov racionalnejšega gospodarstva pripravlja slična koncentracija tudi v drugih industrijskih panogah. Tako je znana družba Pirelll (glavnica 500 mili j. lir) sklicala za 24. september izredni občni zbor, ki bo sklepal o predlogu, da družba s fuzijo prevzame 3 druge družbe, ki jih je doslej kontrolirala, ln sicer družbo za umetna tekstilna vlakna »Star« (glavnica 30 milijonov lir), družbo Coto-nifici Riuniti (gl. 6.5 milijona lir) in družbo Italiana Ebanite (gl. 5 milijonov lir). Za isti dan je sklicala izredni občni zbor družba Societa Elettrica Sarda (gl. 150 milijonov lir), ki bo sklepala o sličnem predlogu, namreč o predlogu, da družba v obliki fuzije prevzame elketramiško družbo Tirso (glavnica 67.5 milijonov lir) in Sar-dinsko družbo za amonjak (gl. 3.75 milijonov lir),. Končno bo triestinska družba za rafiniranje mineralnega olja Aquila (gl. 55 milijonov lir) na izrednem občnem zboru sklepala o prevzemu dveh industrijskih družb, ki so pod njeno kontrolo.
= Oddaja jugoslovanskih državnih papirjev v Srbiji. V izvajanju sporazuma o premoženjsko pravni likvidaciji bivše kraljevine Jugoslavije je srbska vlada pozvala vse imetnike jugoslovanskih državnih papirjev (posojil, obligacij, bonov in rent), ki so imeli 1. decembra lanskega leta svoje bivališče na področju sedanje Srbije in so bili tudi 15. aprila lanskega leta lastniki teh papirjev, da jih do 15. oktobra t L oddajo pri Poštni hranilnici v Beogradu, odnosno pri podružnicah Državne hipotekame banke ali pri davčnih upravah.
— Uspeh zagrebškega velesejma V ponedeljek, 14. t. m. je bil zaključen zagTeb-' ški jesenski velesejem. Prireditev je poee-tilo okrog 300.000 oseb. Uspeh je vseskozi zadovoljiv. Vsega je bilo na velesejunu 150 domačih in 220 inozemskih razstarv*jalcev, med njimi 97 iz Nemčije in protektorata, 35 iz Italije, 49 iz Bolgarije, 28 ii. Madžarske in 11 iz Slovaške.
Japonsko prečkanje na Novi Gvineji
Šanghaj, 17. sept. d. O vojaškem položaju na Novi Gvineji javljajo najnovejša poročila, da so japonske čete po prekoračenju prelaza v pogorju Owen Stanley zopet začele ofenzivo in prodirajo dalje proti luki Port Moresby. V oddaljenosti približno 50 km od te luke, ki predstavlja poslednje važno zavezniško oporišče na Novi Gvineji, so japonske čete zadele na glavne avstralske obrambne črte. Kakor javljajo v četrtek iz Melbourna, so se na teh črtah razvnele srdite bitke, ki še trajajo. Včerajšnje vojno poročilo zavezniškega glavnega stana pravi, da izvajajo japonske čete zelo močen pritisk na avstralske obrambne postojanke in da so borbe pred Moresbyjem zelo resnega značaja.
Nemško priznanje
meiharlstom
Berlin, 17. sept. s. »Borsen-Zeitung« objavlja navdušen članek o meharistih, ki so prednja straža Italije v libijski puščavL Pisec omenja mogočno akcijo Italije za dosego popolne oblasti v vsej Libiji, značilnosti te dežele in novo življenje, ki tu cvete po zaslugi fašističnega režima ter nato pripoveduje o zgodovini kraljevega zbora kolonialnih čet ter o ustanovitvi, organizaciji in funkciji zbora meharistov. Ob zaključku pisec poveličuje hrabrost in zvestobo teh črnih vojakov, izjavljajoč, da so meharisti od pričetka vojne do danes na vsej dva kilometra dolgi fronti levega krila armade maršala Rommela preprečili vse zasede sovražnika in onemogočili, da bi en sam degolist stopil na ozemlje, ki je pod italijansko suverenostjo.
Obvezna delovna služba v Angliji
Stockholm, 17. sept. s. Iz Londona poročajo: Minister za delo Bevin je ukazal ponovni pregled seznamov obvezancev za civilno mobilizacijo zlasti glede moških med 40. in 50. letom in glede žensk med 18. in 45. letom. Vojna industrija in kopenska obramba sta povzročili velik nered, katerega je izrabilo veliko število mobiliziran-cev ter se odtegnilo svoji dolžnosti.
Mobilizacija v Braziliji
Buenos Aires, 17. sept. s. Iz Rio de Ja-neiro poročajo, da je predsednik Vargaa odredil splošno mobilizacijo.
Pomanjkanje kavčuka v Švici
Bern, 17. sept. d. Zaloge kavčuka v Švici so bile do kraja izčrpane. Kakor javljajo z merodajnih švicarskih gospodarskih krogov, Švica že eno leto ne more več uvažati iz inozemstva niti najmanjših količin surovega kavčuka ali nekaterih pre-potrebnih gumijevih izdelkov. Okoliščine so danes takšne, da tudi v bodoče ni mogoče pričakovati zboljšanja položaja na trgu s kavčukom in proizvodi, švicarske oblasti so zaradi tega odredile, da se bodo po vsej deželi pričele zbirati stare pnevmatike in stare gumijeve cevi, tako da bo vsaj za prvo silo zadoščeno najnujnejšim potrebam.
Zanimivosti iz zgodovine krompirja
Krompir, naše najbolj razširjeno in najvažnejše živilo, obhaja letos majhen jubilej. Preteklo je 380 let, od kar je začel svoj pohod po svetu. Njegova pradomovina je bila, kakor znano, Južna Amerika, kjer ga je na njenem južnem koncu, pri Santafeju v Argentini odkril trgovec s sužnji John Hawkins, in sicer se je zgodilo to leta 1562.
Spomenik Fr. Drakea v Offenburgu ob Meni
Za Evropo je ostalo to odkritje začasno ln brez posledic. Od južnoameriških gorovij so prinesli Španci krompir, ki so ga imenovali papas, najprvo' pa Pirenejski polotok. Iz Španije je prišel nato v Italijo, kjer so ga imenovali artuffoH še preden so krompir poznali na Angleškem, je bil v Italiji zelo razširjeno živilo za ljudi in živino. Iz Italije ga je prinesel papeški nuncij v Belgijo, od tam je dobil nadupravitelj cesarskih vrtov na Dunaju Clusius 1588 dva gomolja. To je bil prvi krompir, ki so ga videli v nemških deželah. Clusius je prišel 1593 kot univerzitetni profesor v Leyden in je od tam poslal krompir v Pariz, kjer ga dotlej po njegovem poročilu še niso bili videli.
Med tem ko se je krompir po eni strani razširjal iz Španije v Italijo, Belgijo, Nemčijo in Francijo, so Angleži 1504 odkrili Virginijo in tam tudi krompir ld so ga divjaki jedli. Pod imenom potatoes so ga Angleži v drugič prinesli v Evropo. Sir Walter Raleigh ga je 1584 prinesel na Irsko, Franc Drake 1586 na Angleško in šele takrat so se seznanili s to rastlino angleški odličnjaki. Razširjala pa se je isilno počasi, kajti pretekli sta dve človeški življenjski dobi, preden si je osvojila mize bogatinov in koče revežev. Lahko smatramo, da pred 1660 krompir ni bil splošno živilo na Angleškem. V Belgiji pa si je ljudi osvajal hitreje, kajti po zgodo-vinsMh virih vemo, da je bil tam že 1640 splošna jed.
Nemčija je med tem ječala pod razdiralno nadlogo tridesetletne vojne in nemško poljedelstvo je strahovito nazadovalo. Jerouim Bauhin ni vedel 1664 o njem nič posebnega povedati razen tega, da ga gojijo v botaničnih vrtovih kot nenavadno rastlino. Na nemškem jedilnem listu se takrat sploh ni pojavljal, kvečjemu morda v Avstriji, kajti Becher je 1682 pripovedoval, da ga je v Avstriji gojil z velikim uspehom. Zanimiva je tudi njegova pripomba, da so v Avstriji že takrat pridelovali iz krompirja žganje. V Nemčiji se je začelo pridelovanje krompirja širiti splošno šele v prvem četrtletju 18. veka in je objelo tudi alpske dežele, vendar ne vemo o tem nič natančnega. Takrat so poznali tudi že dve vrsti krompirja: angleško, malo, rdečo, ki je izvirala prvotno iz Severne Amerike in belgijsko večjo, belo, ki ji ie bila pradomovina, kakor smo povedali, Južna Amerika. Belgijska vrsta je bila boljša, a dražja in manj razširjena. Najbolj so krompir pridelovali na Saškem, kjer so ga poznali tudi v kočah najrevnejših slojev. V splošnem pa se je obsežnejšemu pridelovanju povsod upiral predsodek, da spada krompir med strupene rastline, kar je tudi res. Ljudje so namreč za užitni del krompirja smatrali stebla in liste, ne pa gomoljev, ki niso strupeni. Vojne v tretjem četrtletju 18. veka, ki so bile združene z dobami velikega gladu, so pomagale dokončno pospraviti s takšnimi predsodki. Zanimivo je, da se je češka najbolj branila pridelovanju in uvažanju krompirja, še v dobi po Napoleonu, ko je bil že po vseh civiliziranih deželah med najbolj važnimi polj-
Suša je napravila mnogo škode
Ljubljana, 18. septembra Vse pride ob svojem času. še pred nekaj dnevi smo imeli poletno vročino, zdaj pa naglo tonemo v hladno jesen. V septembru smo imeli več dni s temperaturo nad 30° kakor vse prejšnje poletje. Kopalci so letos prišli na svoj račun kakor malokatero leto. Niso pa bili z vztrajno sušnim vremenom zadovoljni naši kmetovalci in vrtnarji. Vsi so že zelo želeli dežja, kajti zemlja je bila močno izsušena. Pozno, a vendar še zelo ustrezno je prišla moča ln od nedelje zvečer dalje se je zemlja izdatno na-pila. Zlasti močni so bili nalivi od srede do četrtka, po katerih so reke in potoki nekoliko narasli.
Deževje je znatno ohladilo ozračje. Medtem ko smo še v torek imeli 27.2° C, je temperatura v sredo dosegla komaj 18.4°. V četrtek zjutraj je živo srebro beležilo 13.8° C, čez dan pa 19.2o C. Davi je termometer beležil 9° C, in to je najnižje stanje v dosedanjem septembru. Jutro je bilo megleno, vendar pa se je barometer dvigal in napoveduje spet vremensko izpremembo.
Iz Novega mesta smo prejeli naslednji dopis, ki nam pripoveduje, kako močno je suša zajela vse Dolenjsko. Dop;s je bil odposlan dan prej, preden je začel dež zalivati Izsušeno zemljo, in pravi:
Že šesti teden pripeka brez prestanka
vroče poletno sonce na Dolenjsko in kmet ter meščan željno upirata svoje oči v nebo s prošnjo za mokri blagoslov Velika in dolgotrajna vročina je namreč že popolnoma izsušila vso dolenjsko zemljo in napravila po poljih m travnikih nepopravljivo škodo. Najbolj prizadeti so živinorejci, saj je vsa otava naravnost zgorela pod vročim solncem in lepi dolenjski travniki nudijo pravo puščavsko sliko. Zaradi odpadle košnje otave bo dolenjskim živinorejcem čez zimo zelo primanjkovala krma in že danes ne vedd, s čim bodo krmili živino. Tudi ajda in repa sta pod stalno pripekajo-čim solncem skoro popolnoma zgoreli in ne bosta dali prav nikakega pridelka. Težko prizadeti pa so tudi kmetje, ki so pozno vsadili koruzo. Zgodnja koruza je še dokaj dobro obrodila, dočim je vsa pozna ostala v stanju mlečne zrelosti in bo dala kaj pičel in slab pridelek. Vroče solnce pa je napravilo tudi škodo po dolenjskih vinogradih, ki so letos že izredno lepo kazali. Grozdne jagode so zaradi pomanjkanja vlage zastale v rasti in se niso mogle odebeiti. Pač pa je grozdje letos toliko slajše. Zaradi izredno lepega vremena je pa bila v Novem mestu kopalna sezona kljub bližajoč; se jeseni še vedno na višku in vsa kopališča so bila polna kopalcev. Krka sama je bila izredno topla in smo 15. septembra
Pred jesensko sezono
Po zadnjem izdatnejšem deževju se bo kmalu razvila splošna rast jesenskih gob, t j. glavna sezona, ki navadno traja do decembra^
Najbrže okoličani ne bodo donašali množinsko gob na trg, kar bi si sicer meščani letos posebno želeli. Zato pa bi naj podeželski gobarji letos nasušili in konzervirali čim več užitnih gob za poznejši donos na trg.
Poleg žlahtnega gobana (globanja ali jur), ki jih posušene nakupujejo naši tr-govci-izvozniki, naj bi podeželski nabiralci sušili tudi druge užitne gobe. Za ta namen pa bi bilo potrebno, da si nabavijo knjigo »Naše gobe«, ki se lahko kupi ali naroči v vsaki knjigami po izredno znižani ceni 7.60 L. Podeželski trgovci naj bi naročali knjigo ter jo razstavili v izložbi ali v trgovini na vidnem mestu.
V knjigi najdejo zanimanci dobre slike z opisi vseh glavnih vrst gob (užitnih in strupenih). Poleg že omenjenega žlahtnega gobana št. 1 in obeh bližnjih sovrstnikov: bronasti goban ali ajdnek št. 5 in kosta-njevke št. 11 — te tri vrste gobanov nakupujejo posušene naši izvozniki — se lahko sušijo za dom in za nadrobno prodajo na trgu še naslednji gobani: brezji goban ali
ded št. 6, turek ali kozak št. 7 — glede teh dveh gob naj nikogar ne plaši, ker posušene počrnijo, a imajo isto vrednost kot žlahtni goban — peščenka ali pesnati goban št. 10, slinavka ali ovčarka št. 12, krav-jaoa št. 13, mavel rdečerepni št. 14 (sli-čen je rumeni mavel, ki ga ni v knjigi), možek ali jelenov jezik št. 15, žemljevac št. 16, ovčje vime ali vampovka št. 17, sli-varica ali mokarica št. 37, zimska kolo-barnica ali sivka št. 44, sivorumena štorov-ka ali jarsi št. 51, rumeni in rjavi ježek št. 58 in 59 (bodice pod klobukom ostrgati!). Varovati se je žolčastega ježka št. 60. Nadalje se lahko še sušijo za dom in na-drobno prodajo: navalna lisička št. 61, mrtvaška trobenta št. 63, rumena trobenta št. 64, rdečkasta in rumena griva št. 65 in 66 (vršičke postriči!). Ponekod na Dolenjskem rase množinsko visoki in mali bet ali kij, pri starih borih pa dobimo borov glivec ali kodravko, ki je podobna šolski gobi. Zadnjih treh gob Begova knjiga še nima.
V knjigi so navodila za sušenje gob, za vlaganje v kis (konzerviranje), za napravo gobjega izvlečka ali ekstrakta, za mletje suhih gob v prašek in cela vrsta podrobnih receptov aa pripravljanje gobjih jedil.
A. B. st.
Greda severnih jelenov je le počasi napredovala. Bila je pomlad in sneg se je bil komaj otajal. Velike mlake so pogosto zapirale pot in pravkar rojeni mladiči so se stiskali k samicam, ko bi morali s svojimi še mehkimi kopiti stopiti v šumeča jezera. Skoraj vsak dan se je čredi Laponca Vi-kulaaja pridružil nov mladič. Bile so krepke živali s srebrno sivo kožo, vlažno bleščečimi se očmi in nogami, ki so bile videti vse predolge. Vikulaa je bil lahko zalovo-ljen, njegova čreda je štela sedaj nad sedemdeset severnih jelenov, imel je tri živali vodnice, ki jim je rogovje ovil z močnim usnjenim jermenom ter jim na vrat pritrdil zvonec. Vikulaa je bil na poti proti severu, proti norveški meji. Vedel je, da je vojna, nekakšna daljna, velika vojna, ki je ni razumel in ki jo je opazil le po velikih, sivih letalnih stro.j'h, ki so ponoči leteli često nad njim in njegovo čredo. Sovražil je te stroje, ker so delali njegove živali nemirne. Toda sedaj ni bilo več tako nevarno, tu na severu, zapadno od ogromnega Ena-
skimi pridelki, šele okoli 1820 so začeli gojiti na češkem krompir na veliko, in sicer so ga uporabljali predvsem kot krmo za ovce in za pridelovanje žganja. Mali ljudje pa so se ga na češkem še dolgo branili.
V naših dneh ima krompir veliko vlogo v kmetijstvu, da je pretila splošna go-spodai-ska kriza, ko se je začela pojavljati njegova bolezen, in če ne bi bili našli primernih sredstev proti tej bolezni, bi dobilo evropsko kmetijstvo drugačno lice.
rejskega jezera, bi se njegova čreda lahko mirno pasla. Vikulaa je bil srečen, kajti poleg njega je stopal njegov sin, dvanajstletni Matti. Prvič se je bil oblekel v obleko moža, obul si je visoke, mehke škornje iz usnja severnega jelena, nataknil si je široko, modro jopo in značilno šestoglato čepico z velikim rlečim volnenim čopom. Matti je bil že majhen mož. Držal je žival vodnico trdno na vajetih, v njegovem usnjenem pasu je tičal kratek, toda zelo oster nož. Pred nekoliko dnevi' mu je bil Vikulaa zaupal vrečico z arzenikom, kakršno nosi vsak odrasel Laponec na prsih za borbo proti lisicam in volkom.. Strelnega orožja Laponec ne pozna. Da, Matti je bil mož.
Strma in koničasta se je dvigala »žloče-sta gora« v večerno nebo. Vikulaa se je ustavil, ko jo je zagledal. Poznal jo je iz svojih mnogoletnih potovanj s čredo, njegov oče jo je poznal, njegov stari oče. Matti jo je videl prvič. Gora je molela povsem nemotvirano iz pokrajine. Sestavljena je bila iz zrahljanih, skriljastih plošč, ki so visele preteče nad globokim prepadom. Tesno ob tem prepadu je šla edina steza, ki je vodila na drugo stran doline. Po tej poti je šlo že stotine čred, nemih in srebrno sivih, s kadečimi se telesi, ki so se stiskala drugo ob drugo. In vedno znova je zločesta gara udarila! Velikanske skale so priropo-tsJe in odnašale ljudi ter živali s seboj ▼ prepad. To je bila usoda sama, ki se je postavljala tu protf človeku, in ni je bilo pomoči zoper njo.
Matti je gledal zločesto goro, njegove prsi so se stisnile, ne iz strahu, temveč iz

namerili celo 22.50. še nadalje trajajoče lepo vreme bi bilo katastrofalno za letošnjo letino in vse si želi že tako potrebnega dežja, ki bo .nemara le lahko vsaj še nekoliko popravil veliko škodo.
šSjp
- H8§f
m ^Bf
spoštovanja, kakršno občutiš pred velikim in hrabrim sovražnikom. Postavila sta šotor za prenočevanje, kajti bilo je že pre-temno, da bi mogla tvegati pot ob zločesti gori. Ko je Vikulaa zaspal, se je Matti tiho dvignil. Prijel je psa za jermen in mu stisnil gobec, ^a bi ne renčal. Na svoj.h mehkih usnjenih podplatih je stekel brez šuma skozi noč. Svetlosivi somrak nordijske krajine je ležal nad deželo. Speči severni jeleni so bili videti kakor postave iz pradavnega časa. Matti je hotel k zločesti gori, poskusiti je hotel, da jo premaga ali pa si jo sprijazni, da bi mogla čreda s svojimi mnogimi mladiči neovirano po poti. Gora je ležala grozeča in molčeča, ko se je začel deček vzpenjati po njej. Zdaj pa zdaj je v skalovju svareče zaprasketalo, kakšna plošča se je odtrgala in zdrknila ropotaje v globočino. Matti se je dvigal višje in višje, prsi so mu sople in velel je, da se boji. Toda čreda je bila važnejša! Tik pred vrhom se je zgodilo: pes je bil stekel naprej in je skočil na previsno skalo. V trenutku, ko je žival dosegla to skalo, se je ves sklad odtrgal od gore. Matti je teiebnil, tik mimo njega so živižgali in ropotali ogromni skalni drobci navzdol, valili so se preko steze in grmeli dalje v prepad. Matti je videl, kako je pes skupaj z drobci skrilja in kepami zemjje izginil v prepad. Zločesta gora je grmela in treskala, zemlja se je tresla. Ko je Matti tvegal pogled navzgor, je bila gora svojo obliko spremenila, sedaj je zijala ogromna luknja tam, kjer je prej skalni masiv grozeče visel nad stezo. Matti je z drhtečimi koleni splezal še nekoliko metrov naprej. Sedaj je bil na vrhu — ln nič se ni zgodilo. Zločasta gora se je bila spet umirila. Deček je svobodno zadihal, nagonsko je vedel, da se sedaj ne more nič več
pripetiti, aaj je Ul vendar doprinesel svojo
žrtev: najboljši pes, ki ga je imel oče že dolgo časa, je bil izginil v prepad. Toda rešil je nad sedemdeset srebrno sivih severnih jelenov.
Vikulaa je stopal spredaj po ozki sklani stezi, ki je bila posuta s kamenitimi drobci. Z grozo je gledal v plaz pretekle noči in goreča hvaležnost se je dvigala v njem, da je zavratni udarec zločeste gore za tokrat šel mimo. Ni slutil, kako se je bilo zgodilo. Matti je nosi v naročju pravkar rojenega mladiča. Pritiskal je nos v toplo dišečo, srebrno sivo kožo živali. B*1 je resen in ponosen, sedaj je bil res mož — prelisičil je bil zločesto goro ...
Nekaj o knjigah
Največja knjiga sveta je anatomičnl atlas, ki ga hrani državna obrtna šola na Dunaju. 1.90 m visoko in 90 cm široko knjigo so tiskali sedem let. od 1823 do 1830. Pravo nasprotje tej je najmanjša, 10 mm visoka in 6 mm široka, 1897 v Padovi natisnjena dragocena knjižica, ki na 208 straneh vsebuje tudi še ne objavljeno pismo učenjaka Galileja iz leta 1615.
Narodna knjižnica v Parizu hrani najstarejše književno delo, egiptski papirus iz leta 3350 pred našim štetjem, k: ga je našel učenjak Prisse pri odkopavanju v Tebah. Gotovo najobsežnejše knjižno delo pa je začetek 17. stoletja na cesarjevo povelje izdani Kitajski besednjak »Tušu-Tši-Tšeng«, ki ima 5020 zvezkov, vsak po 170 strani.
Sv. pismo, ki je v nad 500 milijonih Izvodov in preko 600 jezikih in dialektih našlo pot med narode, je najbolj razširjena knjiga sveta.
Začetek našega stoletja je izdal neki habsburški nadvojvoda ped psevdonimom »Parga« zgodovino Itake, ki je tehtala »samo« 48 kg. Gotovo najdražje pa je 42 vrst vsebujoče Gutenbergovo sv. pismo, za katero je pred leti plačal ljubitelj starin 1,300.000 mark.
Največjo naklado ima kitajski Almanah, ki izide vsako leto v 6 milijonih izvodov.
Knjižničar angleškega muzeja v Londonu se je spravil na prevod morda najstarejšega romana sveta. Dokončano delo orientalske mist;ke bo obsegalo dvanajst debelih zvezkov.
Največji knjigožer vseh časov je bil zloglasni Tinius iz Weissenfelsa ob Saali- Imel je na vesti 10 umorov, z ugrabljenim denarjem je kupoval knjige.
Prve note je natisnil 1473 v Esslingenu ob Neckarju Conrad Fyner, prva partitu-ra, tipkana na pisalnem stroju za note, pa je izšla 1931.
Najvišjo stavbo za knjižnico ima mesto Rochester v državi New York, najobsežnejšo knjižnico sveta, 4 milijone izvodov, pa angleški osrednji muzej v Londonu. Sledi najstarejša knjižnica na svetu, v Vatikanu, dragocena Goethe jeva knjižnica v Weimaru pa hrani 400.000 izvodov.
CnPNIK IN DOLŽNIK
—	Kdaj mi pa mislite končno poravnati svoj dolg? Določite vsaj dan, kdaj naj pridem po svoj denar. Ali je vam prav v četrtek?
—	Dobro. Kar pridite vsak četrtek.
MAS ItaBanl operanfl nel Mar Nero Italtjnnsfci MAS na Ornem morja
SnHurni pregled
Rosslnijev teden
Prireditve, posebej še simfonični koncert, ki bodo prihodnji teden v Ljubljani posvečene velikemu italijanskemu skladatelju Gioacchinu Antoniu Rossiniju, so v zvezi s spominom na 1501etnico njegovega rojstva, če lečemo: Rossini, imamo največkrat v mislih »Seviljskega brivca«, zakaj ta komična opera, ki je nastala leta 1816., je po vsem svetu največ doprinesla k popularnosti Rossinijevega imena. Več kakor sto let jo že igrajo in pojo na neštetih odrih in v raznih jezikih. Najsi je za današnjega gledalca že nekoliko obledela nje komika, sloneča na ro-kokojski galantnosti, ljubezenskih spletkah in lahkem, vedrem uživaštvu, ki ima pečat drugačnega srečnejšega časa, sta njena muzikalna lepota in ljubka mikavnost toliki, da nas osvaja vedno znova. Beethovnova čestitka Rossiniju ob priliki prve izvedbe »Seviljskega brivca« na Dunaju bo ohranila veljavo tudi nadaljnja stoletja. »Doklei bodo živele italijanske opere«, je dejal veliki mojster, tedaj še mlademu italijanskemu tovarišu, »bodo izvajali tudi Vašega Seviljskega brivca.«
Seveda bi ne bilo prav, če bi presojali po tej popularni komični operi vsega Rossinija. Nasproti peskakujočim in vri-skajočim buffoznim arijam je treba postaviti resnobno zamišljenost in pobožno predanost Rossinijevega oratorija »Stabat Mater«, pa dobimo kontrast, ki sicer pri mnogih umetnikih ni redek pojav. Toda žarišče Rossinijevega dela ostaja komična. opera, saj je bdi ta glasbeni izraz
najbližji skladateljevi ognjeviti, uživaški, vedri osebnosti, v kateri je plala kri južnja-ka, v čigar duši se je smehljalo italijansko nebo, in čigar uho je bilo vajeno prisluškovati antičnim šalam in burkam, ki imajo v italijanskih mestih domovinsko pravico že od pamtiveka.
Zato je Rossini bil in je v gtevnem ostal muzikalni izraževalec lahkega, vedrega življenjskega čustva. Prav kakor mnogo pozneje Verdi, je Rossini z živahno glasbeno fantazijo in s tankim čutom za razigrano lepoto melodije eden najizrazitejših mojstrov operne glasbe. Slogovno je bil pač otrok svojega časa, saj je njegova operna tvorba zrasla na Istih tleh kakor Goldanijeva commedla deli' arte. Z njo je bil premagan prvotni aii-stokratskosalonski značaj opere. Na odru se je razpelo vsakdanje življenje, poulični dovtip in lahek, veder napev sta smela tudi v strogem opernem okviru razveseljevati gledališkega gosta. Le redki so bili v Rossinijevem času skladatelji, ki bi tako kakor on razumeli, da je glasba postala potreba množice, ki je dokončno
vstopala v dejalno zgodovino.
•
Gloachlno Antonlo Rosstni je bil po rodu lz Pesara, kjer se je rodil 29. februarja 1792 v glasbeni rodbini, saj je bil oče mestni trobentač, mati pa pevka. Glasbe se je naučil najprej doma, nato pa je odrinil v Bologno, kjer se je izpopolnil v študiju in se zlasti seznanil z deli takih skladateljev, kakor sta bila po-
sebej še za tisto dobo Haydn m Mozart.
Tvorni nagib se je pojavil pri njem sorazmerno zgodaj. Kot 161etni mladenič je že prisostvoval izvedbi svoje kantate »II pianto d'Armonia«. Postal je ravnatelj neke glasbene akademije. Leto dni pozneje (1809) je nastala njegova prva opera »Demetrio e Poliblo«, L 1810 pa »La
D. M. šijanec dirigira Rossinijev koncert
cambiale dl matrlmonio«. življenjeplscl navajajo, da je spisal v letih 1809—1829 nič manj ko 38 opernih in drugih večjih del. Leta 1813 je dosegel z opero »Tanc-redic mednarodni sloves, leta 1816 je dovršil »Otella« in »Seviljskega brivca«. S slednjim je v Rimu začudo propadel pri občinstvu, najbrž zato, ker je bilo vajeno Paisiellijeve opere na Isti libretto. Ni tra-
jalo dolgo, pa je isto občinstvo sprejelo isto delo z navdušenjem, M je pomenilo Rossini J evo popolno zmago. Tudi na Do-. naju, v Parizu in r Londonu je doživel zmagovite uspehe.
Leta 1824. je Rossini prevzel mesto ravnatelja italijanske opere v Partzu. Pariz mu je prljal po svojem življenjskem stilu, ni pa nič kaj vzpodbujal njegove glasbene tvornosti. Leta 1824 je spisal za Benetke »Semiramido«, tega leta je tudi dovršil oratorij »Stabat mater«. Po-sihmal se je njegova tvornost zmanjševala. Leta 1829 je vzplamtela z opero »Vilhelm Teli«, ki pa je ostala njegovo zadnje večje delo. Obdan s častmi, podprt z znatnim premoženjem in z dobrimi prejemki je mogel uživati vonj nevenljivih lovorik in pokojno neskrbnost pariškega življenja.
Rossini je umrl 13. novembra 1868 v Ruelle pri Parizu. V resnici je s svojo muzlko, izrazom bogate lastne duše in duše svojega naroda, nadaljeval nesmrtno življenje genialnega stvaritelja ln ljubeznivega tolažnika vseh, ki iščejo v glasbi notranje radosti, pozabe in miru.
Večer dr. O. Driinerfa
v Nemški akademiji
Vodja ljubljanskega lektorata Nemške akademije g. dr. Otto Drflner je pred odhodom na fronto priredil v četrtek ob 18.15 zanimivi večer z naslovom »Zakladnica nemške pesnitve in glasbe«. V znamenju motta C F. Meyerja o državi, Id hoče dati zemlji mir, je zbral v pestro celoto nekoliko značilnih primerov nemške poezije, ppoze n glasbe, tfčočih se večl del »raj-ha« v smislu njegove posebne duhovno-skupnostne zasnove, ki — kakor je pove-
dal prireditelj večera ▼ uvodni besedi —■ presega politični in ekonomski pojem države ter dopušča skladno sožitje narodov.
Večer je otvoril s pozdravno besedo g. prof. dr. Svoboda, nato pa je g- dr. DrOner po že omenjenem uvodu zaigral na klavir Bachovo »Passacagiio ▼ d-molu«. Zatem je prebral lz starega Einhartovega življenjepisa'oris človeške osebnosti Karla Velikega. Pridružil mu je Iz Stifterjevega »Witika« poglavje, ▼ katerem opisuje cesarja Friderika I. v času, ko je bilo srednjeveško nemško cesarstvo v polnem sijaju ln Je soodločevalo tudi o usodi sosed, nih narodov. Beethovnov Largo v c-duru je s svojo razpoloženjsko linijo razmejil epohe ln pred duhom poslušalcev sta se nato pojavili veliki osebnosti princa Evge-na (po Heinrichu von Srbiku) in Friderika Velikega (po Henrf de Cattu): avstrijski ip pruski baroka Zopet je prišel do besede Beethoven s svojim motivom o heroičnem človeku (Marciia funebre sulla morte d'un eroe). V žgočo sedanjost je segel program g pesmijo neznanega avtorja »An den Fiih-rer« in v zasanjano bližnjo bodočnost s spevom Švicarja C. F. Meyerja »Mir na zemlji (Frlede auf Erden). Program je smiselno zaključila Bachova Fuga v es-duru.
G. dr. Driiner, že dovolj znan kot tankočutni slovstveni predavatelj in recitator, se je z glasbenim izvajanjem razodel tudi kot muzi k kultiviranega okusa in trdnega znanja. V obeh nastopih — kot recitator in kot pianist — je zapustil poglobljene estetske in idejne vtise. Zahvalil se mu je kancelar nemškega konzulata v Ljubljani g. Liesenberg.
Večer je bil dobro obiskan. Italijanske • kulturne kroge sta predstavljala prof. TJ. Urbani in prof. dr. A. B u d r o v 1 c h, prisoten je bil tudi zastopnik župana.
ika
*	Smrt na vzhodni fronti. Ob Donu je
padel i tal. ritm. Silvalo A b b a. Njegovo ime je bilo splošno znano v športnem svetu, ker je bil na berlinski olimpiadi 1936 tretji zmagovalec v petoboju. Kakor je bil zgleden kot športnik, je bil Junak tudi v vojski in je svoje mlado življenje zapečatil z junaško smrtjo. — Nadalje sta padla na vzhodni fronti dva nemška viteza reda železnega križa: stotnik Friderik S c h i 11 e r je padel na čelu svojega bataljona medtem ko je poročnik Erch H a n n e padel v letalski borbi kot vodja oddelka strmo-glavcev.
» Nariporočnik Graf odlikovan s hrastovim listom z meči in briljanti. Hitler je podelil najvišje nemško odlikovanje za hrabrost hrastov list z meči in briljanti k viteškemu križu železnega iriža nad-poroč-niku Hermanu Grafu. Odlikovanec je peti nemški vojak, ki nosi to odlikovanje. S svojimi 172 zračnimi zmagami je nadporočnik Graf edinstveni lovski letalec vseh časov in držav. Letalski oddelek majorja Golloba, ki tudi že nosi najvišje nemško odlikovanje za 'irabrost, se po pravici ponaša z nadporočnikom Grafom. Rodil se je 24. oktobra 1912 v Enge-nu pri Konstanci na Bodenskem jezeru. S 14 leti se je že začel zanimati za letalstvo. Ob izbruhu vojne je bil narednik-vodnik in dodeljen lovskemu oddelku, ki ga je vodil polkovnik Molders. Toda šele na vzhodni fronti je Graf dosegel svojo prvo letalsko zmago. Junaškemu častniku ie ostala sreča naklonjena m je v kratkem času sestrelil že 172 svojih nasprotnikov.
*	Italijan? ko-nemška manifestacija v Bielli. V nabito polni dvorani mestnega gledališča 1'mpero se je oni dan vršila živa manifestacija italijansko. nemškega tovarištva ki jo je priredila podsekcija Instituta za fašistično kulturo. Prireditvi so prisostvovali nemški generalni konzul v Torinu in mnogi drugi nemški in domači odličniki. Po pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju in Fiihrerju so bili predvajani krajši filmi, ki so prisotnim prikazali napredovanje italijanskih in nemških čet na ruski fronti, nato pa je stopila na cder znana nemška pevka Lale Ander-sen in zapela pesem Lili Marleen.
*	Novi akademski naslovi v Nemčiji. Nfcmška država, vojska in gospodarstvo Etavljata fizikom in matematikom vedno večje zahteve, zato je bilo treba dati iz-šclanju bodoč;h zastopnikov teh strok novo podlago. Z veljavnostjo od 1. novembra 1S42 je nemški prosvetni minister dodal dosedanjemu naslovu »dipl. ing.« še dva akademska naslova: »diplomirani fizik« in »diplomirani matematik«. Nanovo je urejen enotni fizikalni študij na univerzah in tehniških visokih šolah, kjer morajo študentje položiti diplomski izpit. Doslej se je žtudij matematike lahko zaključil z doktoratom ali z izpitom za profesorja Nova uredba izpolnjuje vrzel z diplomskim izpitom za matematike, študij ima dve smeri: prirodoslovno tehnično smer (splošna matematika) in matematično gospodarstveno smer (zavarovalna matematika). Slednjo lahko študirajo samo na univerzah v Berlinu, Golti"genu, Lipskem, Monakovem in na Dunaju ter na tehnikah v Berlinu, Draždanih. na Dunaiu in Pragi, kakor tudi na gospodarski visoki šoli v Berlinu. V ostoiem pa lahko študirajo študentje fizikalno in matematično stroko na vseh univerzah i.i tehnikah.
*	IUmski mozaik so našli v Trierju. V zadnjih tednih in mesecih so pri odkopava nju v Trierju našli različne večje in manjše najdbe iz rimske dobe. Arheologi so bili posebno presenečeni, ko so na nekem dvorišču odkopali rimski mozaik, skoraj docela nepoškodovan. Mozaik, ki je služil za t^a v kurilni napravi, je Tcžal 2.35 m globoko ter obsega površino 3.60 X 3.99 m.
*	Dclavee je p°stal baron in milijonar.
Čudovit preokret v življenju je doživel neki delavec, ki služi pri vojakih v Bariju. Piše se Orazio Vermiglia in se je rodil 1911 v kraju Filoretto Antico. Ko mu je bilo 10 let, je prišel v kraj Pietrapaola, kjer ga je pcsinovile neka gospa Marija. Vzela ga je bila iz zavoda za najdenčke, ker fantovi starši sploh niso bili znani Dečko se je lepo razvijal in je postal spreten delavec. Leta 1936 se je prostovoljno priglasil za pohod v Abesinijo. Ko se je zdrav vrnil v Pietrapaolo, se je poročil s hčerko ondot-nega mizarja, ki mu je doslej rodila štiri otroke. Pred nekaj dnevi je Orazio prejel presenetljivo pismo iz Napolija. Neki advokat mu je sporočil, da ga je baron Miche-le iz Catanzara pred smrtjo priznal za
svojega sina in mu zapustil baronstvo kakor tudi dediščino v vrednosti 14 milijonov lir. Orazio Vermiglia je nato zaprosil za dopust in se je odpeljal v Catanzaro, kjer je po advokatovem pismu spoznal svojo mater. Ona je že dolgo let uslužbena v palači barona Allemanija. Ko ji' je bilo 16 let, se je mladi baron zagledal vanjo. Rodila je sina, katerega so pa dva dni po rojstvu oddali v zavod za najdenčke. šele po 31 letih je lahko mati spoznala to objela svojega sina, s katerim se ji zdaj obeta lepo in zadovoljno življenje.
*	Lasje za klobučevino. V zadnjih dveh letih so po frizerskih zalonih na Danskem nabrali nič manj kakor 25.000 kg las. To je dragocena sirovina za izdelovanje klo-bučevine. Industrija s pomočjo človeških las se je zelo razvila. Zlasti izdelujejo copate in vložke za čevlje.
*	Severni ribolov v sedanji vojni. Marsikoga zanima, kako se pač razvija v sedanji vojni ribolov v severnih morjih, saj je znano, da je riba zelo važno živilo skandinavskih narodov, pa tudi mnogih drugih ljudi v severnejših predelih Evrope. O tem poroča »Frankfurter Zeitung« iz Stockholma: V švedskih mestih primanjkuje rib. Morda se čudno čuje, da dežela s takšno lego kakor švedska, ki premore 7600 km obale, m zadosti preskrbljena z ribami. Toda izkušnja kaže, da se tudi morsko bogastvo, naj še tako očitno leži na ponujo pred vrati, ne more biti izkoriščeno vselej po želji ln zamisli. Dragoceni zaklad, ki ga morje poklanja človeku, je treba šele dvigniti. Toda raznoliki so vzroki, ki otežkočajo ribičem delo. In če hoče usoda, se prepletajo gospodarske in človeške ovire z oblastmi prirode. Tako se potem zgodi, da so ribja tržišča pusta in prazna, že vse zacr-nje tedne tožijo švedske gospodinje o pomanjkanju rib. Odkar so začeli jesenski viharji žvižgati pesem o bližnji zimi, je docela odzvonilo ribam, ki so na tržišču podvržene kontroli cen.
*	901etnik, ki je igral Bismarcku. V Nfirnbergu je slavil svoj 90. rojstni dan bivši kapelnik 14. pehotnega polka Emil Burow. Bil je eden izmed najpriljublje-nejših vojaških godbenikov na Bavarskem to je imel ozke osebne zveze z Rihardom to Siegfriedom Wagnerjem. Ko je bil državni kancler knez Bismarck v Kisslin-genu na zdravljenju, je Burow s svojimi tovariši tam koncertiral. Za vojaško godbo je utiral Burow povsem nova pota. žal je mož na posledicah neke nezgode popolnoma oslepel.
*	Orjaški tramvaj. Mestna občina v Genovi ješ uvedla nove tramvaje, ki so po svoji velikosti res nekaj posebnega to prekašajo tudi velike rimske tramvaje znamke »900«. Novi motorni vozovi genovške električne cestne železnice so sestavljeni iz treh delov in lahko sprejmejo 167 oseb. Sedežev je 35, stojišč pa 132. Dolgi so 20 to široki 2,15 metra; sedeži so postavljeni na eni strani v smeri vožnje, za pogon pa skrbijo štirje motorji po 65 k. s., ki lahko razvijejo pri polni obtežbi srednjo hitrost 27,5 to največjo 55 km na uro. Motorni voz tehta prazen 26.450 kg in lahko sprejme 40.000 kg bremena. Kakor rečeno je novi tramvaj sestavljen iz treh delov, dveh zunanjih to srednjega, vsak pa je dolg po 6.9-5 m in so med seboj povezani s prehodi kakor luksuzni železniški vozovi. Taka izdelava omogoča lažje kretanje in večjo hitrost. Zaradi hitrejšega vstopanja in izstopanja imajo novi genovški tramvaji, ki so v vsakem pogledu najpodobnejše izdelave, šest širokih vrat.
*	Propagandna razstava mesta Kol na. Umetnostno društvo v Kolnu je zbralo številne slike, akvarele, risbe in fotografije, ki pričujejo o kulturnem ustvarjanju v teku tisočletja v Kolnu. Razstava, ki jo bodo lahko videli v raznih krajih Nemčije, se kratko imenuje »Ko'n«. Nemški listi pripominjajo: škoda je samo, da resn:ca ni popolna v skladu s tistim, kar nudi razstava na ogled, ker je besen sovražnik mnogo-kaj spremenil v ruševine.
u— Kdaj je treba obirati jabolka za zini0? O tem pravi ugleden slovenski sadjar: »Pri določenju termina za spravljanje zimskih jabolk naj velja splošno pravilo: čim trpežnejša je kaka sorta, to se pravi, čim dlje v pomlad se drži v shrambi, tem pozneje jo moramo spravljati. Kakšna jesenska slana takim trdim sortam nič ne škoduje. Za nekatere važnejše sorte našega sadnega izbora veljajo tile roki: ribsto-novca, ananasove renete in Aleksandra ne
spravljamo pred 10. sept.; gdanskega, roba-ča, landsb. renete ne pred 15, sept.; boakop-skega kosmača, Damasonovega kosmača to Baumanove renete ne pred 20. septembrom; kanadke, Boikovega jabolka, zlate parmene, Koksove oranžne renete, rdečega in zelenega štettoca ae pred 25. septembrom; rumenega belflčrja, londonskega pe-pinga, šampanjske renete ne pred 1. oktobrom; krivopeclja to carjeviča ne pred 5. oktobrom; mošancgarja, bobovca, jonata-na, karmeličanke in tafelčka ne pred 15. oktobrom. Ti roki veljajo predvsem za toplejše podnebje našega Dolenjskega. V mrz-lejših krajih, v hladnejših legah in ob neugodnem jesenskem vremenu pa računamo dobo dozorevanja naštetih sort znatno kasneje.
u— Mešano jušno zelenjad pripravljajo ta čas zlasti tiste ljubljanske gospodinje, ki nimajo na razpolago kleti. Mešana juš-na zelenjad se lahko pridaja kot začimba ne samo juham, marveč tudi prikuham in mesnim jedem. Ljubljanske gospodinje imajo razne recepte, enega izmed njih pa čitamo v »Sadjarju in vrtnarju«: potrebnih je 5 kg očiščenih paradižnikov brez pešk, glava ohrovta, dve cvetači, dve kolerabi, dve rumeni kolerabi, dva kilograma korenja, dva gomolja zčlene s par listi, en kilogram petršilovih korenin z zelenjem, šest stebel pora, pet glavic češnja, dve čebuli in šopek majarona. To dobro očistim, zmeljem na strojčku za meso ali pa drobno zrežem ter primešam na en kilogram zmesi 20 dkg soli. Dobro zmeSano zelenjad stlačim v kozarec, povrhu dam za pol centimetra debelo soli ter -zavežem s perga-mentnim papirjem. Pri uporabi to močno soljeno vrhnjo plast odvzamem ter pozneje dam spet na vrh. Uporabljam manj soljeno zelenjad v nižjih plasteh. Ker je zelenjad že soljena, je treba jed prisoliti šele po dodatku začimb po okusu.
u— Nesreče. Med ponesrečenci, ld bo jih v četrtek sprejeli na kirurški oddelek ljubljanske splošne bolnišnice, je spet nekaj preveč živahnih otrok. Triletna Tončka čibejeva, uradnikova hči iz Ljubljane, je padla to si zlomila nogo. Slavka Hribarjeva, 81etna hči zidarja iz Dobrunj, je padla s skednja to si zlomila levo nogo. Na stopnicah je padla to si zlomila levico 51etna posestnikova hči Julka Omahnova iz Hraštja. Z voza je padla in si zlomila desno nogo 271etna delavčeva žena iz Ljubljane Alojzija škrabova, 63-letni posestnik Jože Nagode z Vrhnike je prišel pod voz, ki mu je prizadejal notranje poškodbe. Na krožni žagi si je po-rezal prste na levici 411etni delavec Miha Beravs iz Ljubljane.
u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na razpis abonmaja za novo gledališko sezono, ki prične 1. oktobra. Prijave sprejemajo v veži Dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in 15. do 17. ure, do srede 23. t. m. Lanskim abonentom so njihovi sedeži rezervirani do 5. ure popoldne v ponedeljek 21. t. m. Od torka od 10. ure dalje bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Uprava vabi k številnemu vpisu.
u— Simfonični koncert, ki se bo vršil v proslavo 150!etnice rojstva slavnega opernega skladatelja Rossinija je preložen to se bo definitivno vršil v petek dne 25. optembra ob pol 7. uri zvečer v opernem gledališču. Naslednji dan bo prav tako v operi uprizoritev Rossinijeve opere Sevilj-ski brivec. Vstopnice za koncert bodo od torka dalje v predprodaji v operi.
u— Jezikovni tečaji — Mestni trg 17-1. Italijanščina, nemščina, franooščina "a začetnike in spretnejše. Trimesečni tečaji ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski od 9. do 10., popoldanski od %3. do večerni od 6. do 7. in od 7. do 8. Honorar zmeren. Pouk praktičen. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ta od 14. do 16.: Mestni trg 17-L
u— Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino ln industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne
u— Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši vsak dan od 9. do 12. in 3. do 6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva. Prospekti ln pojasnila so interesentom na razpolago.
n— Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije v Ljubljani javlja, da se bo vršil sprejemni izpit v šoli na Grabnu dne 21. in 23. septembra. Prijavljeni učenci naj se zbero 21. t. m. ob 8. uri na hodniku v I. nadstropju S seboj naj prinesejo pero, svinčnik to pivnik. — Nižji in višji tečajni izpiti se bodo pričeli dne 23. septembra ob 8. uri v poslopju gimnazije za Bežigradom.
u— Zidarje ln gradbene delavce vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil v ne-
deljo, dne 20. septembra ob t. url dopoldne r Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva cesta 22, pritličje. Na sestanku bomo poročali o mezdnem gibanju stavbnega delavstva in o zaščiti delavcev pri javnih delih. Radi važnosti razgovora vsi vljudno vabljeni. — Skupina zidarjev pri Pokrajinski delavski zvezi.
u— L dekliška meščanska šola v Ljubljani. Učenke, ki so bile dne 17. IX. zadržane. morejo delati popravni ozir. razredni izpit dne 29. IX. 1942 ob 9. uri dopoldne v šoli na Grabnu. — Upraviteljstvo.
u— Krznarske In tapetniške p°močnike vabimo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. septembra 1942 ob 10.30 uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c. 22. I. nadstropje, soba št. 5. Na sestanku bo referent oddelka poročal o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za navedeni stroki in o ostalih aktualnih vprašanjih. Z ozirom na važnost dnevnega reda vse vljudno vabimo — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ.
u— Formularji za prijavo Kuriva so tostran kontrolne črte že dostavljeni po vseh hišah. Kdor jih navzlic .emu še nI dobil, naj gre takoj ponje k vratarju na magistrat, ker morajo biti vsi formu- j larji pripravljeni za raznašalce, ld jih že pobirajo po hišah. Nikdo naj pa Izpolnjenih formularjev ne nosi na magistrat nli na korporacijski svet, ker pridejo uslužbenci mestnega preskrbovnlnega urada sami v vsako hišo ponje. Spet opozarjamo, naj podnajemniki ne pišejo svojih formularjev, ker jih jim ni treba imeti, temveč morajo biti njih podatki na na-jemnikovem formularju.
u— Kje naj nosimo žalni trak? Zadnja leta je prišlo v navado, da nosijo moški žalni trak na levem reverju suknjiča v poševni smeri. To je bila nepričakovana modna novost, ki pa v Evropi spet mineva. Nemški listi ugotavljajo, da je malokomu znano, da je nošnja počeanega žalnega traka poslednji spomin na nekdanje židovsko navado, da so si svojci pokojnika v znak žalosti pretrgali oblačilo. Zato v Nemčiji spet nosijo moški žalni trak na levem rokavu suknjiča ali plašča. Pri nas je nošnja žalnega traka svobodno prepuščena žalujočim svojcem.
u— Ukradeni so bili razni dokumenti na ime Terezije Kmetič — med njimi živilska, oblačilna, osebna in prelazna Izkaznica. Kdor storilca izsledi, naj ga javi policiji.
n— Vpisovanje v Eenoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2,
se vrši redno vsak dan do pričetka pouka dne 7. oktobra od 9. do 12. to 3. do 6. ure popoldne v pisarni ravnateljstva. Prospekti to pojasnila so Interesentom na razpolago.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljala 3d sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. 2itko Jožica, Pieteršnikova ulica št. 13.
Novi grobovi. V mariborski bolnišnici sta umrli: 65 letna nadzornikova vdova Ivana Fabičeva ta 54 letna zasebnica Jo-žefina Mohorko. Nadalje so umrli v Mariboru: 69 letna Jera Marinlčeva, 62 letna železničarjeva vdova Marija Gegenhuber-jeva, 55 letni ključavničar Jože Petkovšek, 74 letna hišna posestni ca in vdova po strojevodji Marija Brei, 81 letni bivSl mesar in hišni posestnik Jože Merkel ter 80 letna vdova po magistratnem uradniku Josipina Vistanova.
Hrbtenico si je zlomila 56 letna Natalija Holzerjeva pri Sv. Urbanu v ptujskem okraju, ko je obirala jabolka. Izpodrsnila ji je lestev in sirota je padla na hrbet. Smrtno nevarno poškodovano so pripeljali v ptujsko bolnišnico. 39 letni mlinar Gabrijel Feser, uslužben v Mariboru, je nevarno padel s kolesom in si zlomil roko. Na nekem stavbišču v Mariboru si ji zdrobil in zlomil levo nogo 16 letni delavec Ivan Vi-dovlč. Nadalje se je polomila pri padcu 72 letna zasebnica Julijana Kranerjeva iz Maribora. Na Teznem je bil brez pravega vzroka napaden 29 letni čevljar Friderik Giittl. Dobil je od štirih neznancev hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Jadralni tečaj se je pričel na letališču Heimatbunda v Mariboru. V nedeljo so se zbrali na letališču uradni predstavniki Heimatbunda in narodnosocialističnega letalskega zbora V tečaj se je vpisalo znatno število mladeničev. Pričeli so izdelovati modele, v kratkem pa se začno vežbati v poletu.
Umetnostna razstava v Ptuju, prirejena ob priliki okrožnega dne, je bila dobro obiskana. Tudi kupci so se oglasili.
ZAPISKI
Razstava slikarja Tineta Gorjupa
To nedeljo ob 11. uri bo predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša Šarntel otvoril v Jakopičevem paviljonu razstavo slik akad. slikarja Tineta Gorjupa. Tako se bo po krajšem presledku zopet začela razstavljallska dejalnost pod streho tradicionalnega razstavišča slovenske upodabljajoče umetnosti.
Tine Gor j up je končal slikarsko akademijo v Zagrebu, kjer je biil učenec prof. Ljube Babica. V Ljubljani je prvič razstavil z Baro Remčevo in Noro Lavrinovo, pozneje pa je večkrat razstavljal v Beogradu, Prvo samo-stojno razstavo je priredi! pred leti v Kranju, sedaj pa razstavlja prvič samostojno v Ljubljani.
Razstava, ki se bo začela jutri, bo potemtakem nudila prvi obsežnejši in zanesljivejši pogled v razvoj in uspehe mladega slikarja, ki je že prej opozarjal nase s posameznimi slikami. Kritični kronisti slovenske umetnosti bodo imeli priliko, da povedo kaj več o Gorjupovih umetniških prizadevanjih.
V zvezi s pripravlja joče se razstavo nam je izjavili umetnik o svoji slikarski usmerjenosti kratko in iskreno tole:
_ Da sem se odločili za naturalizem, so
najbrž vzrok moja potovanja po Italiji in Franciji. Nikdar se nisem navduševal za razne ekstreme; vedno sem ostal zvest naravi. kar se mi je zdelo najbolj logično, najlepše in ne ravno najlažje.
A. W. Schlegel
Mir:' ie 175 let, kar se je rodil v Han-novru eJen izmed predstaviiteljev nemške romantike Avgust Wi>ibelm Schlegel. Prav
kakor njegovi tovariši, je tudi on vplival s } svojimi idejami na slovstvene in miselne struje ne le v nemškem narodu, marveč tudi pri drugih narodih srednje Evrope.
Schlegel je po končanih teoloških in filo-loških študijah v Gottiingenu preživeli nekaj let kot domači učitelj v Amsterdamu, leta 1798 pa je postal izredni profesor v Jeni. V ondotni »Allgemeine Literaturzei-tung« je začel objavljati svoje kritične sestavke, ki so se tikali vseh tedanjih pomembnejših nemških knjig. VVielandovi prozni prevodi Shakespeara so ga izpod-hudili, da je prevedel v letih 1797—1801 šestnajst Shakespearovih dramatikih pesnitev, ki jih je leta 1810 izpopolnil še s sedemnajsto, in tako bistveno pripomogel, da se je Shakespeare udomačil ki razširil ne le v Nemčiji, marveč tudi v vseh bližnjih deželah. Goethejevo prizadevanje po ustvaritvi Shakespearu lastnega izrazia in matrike je biilo s tem uresničeno im Shaikespeore je dobil v nemščini pravo fela^čno podobo.
Schlegel je hkrati tudi mnogo pripomogel k nadaljnjemu razvoju jezika in prevajalske umetnosti; njegovo delo se po jezikovno tvornem pomenu lahko primerja morda samo še s sodelovanjem Schillerja in Goetheja v njunem klasičnem obdobju. Z mlajšim bratom Friedrichom. dalje s Tickom, Novailisom in Griesom je A. W. Schlegel predstavljal ožji krog tako imenovane starejše romantike, ki je bila osredotočena okrog časopisa »Athaeneum«. Njegove leta 1800 izišle pesmi (»Gedichte«) imajo zgolj formalno vrednost, tudi evripidovsko poj-movana drama »J6n« se ni obdržala na odru. Mnogo bolj so se priljubili Schleglovi ostri m elegantni aforizmi. Mojstrski so njegovi prevodi petih Ca/lderonovih defl in prepesnitve iz italijanske, španske m portugalske poezije, izišle leta 1804 v samo-
stojni knjigi. Z njimi ni postavili, prav kakor s Shakespearom, samo vzora in načel prevajalske umetnosti, marveč je opozoril nemike prevajalce na Danteja. Boccaccija, Tassa, Ariosta, Cailderona, Cervamtesa in druge. Njegova načela o odnosu med zvestobo izvirniku in duhom domačega jezika so postala odločilna za nadaljnje prevajalce romanskih in drugih poetov. Schlegel je kot prevajalec in posredovalec tujih pesnitev združeval v sebi jezikoslovno izobraženega človeka in tenkočutečega umetnika z vsemi odlikami pesniške intuicije. Poudarili je načelo, da slovstvenih del ne prevajaj, kdor nima sam literarno oblikovalnega čuta; le-tega ne more nadomestiti nobeno jezikovno ali drugo stvarno znanje.
Schlegel je bil od leta 1804 domači učitehj pri sloveči madame de Stael. 9 katero je bival v Italiji, Franciji in Švedski; od leta 1813 je bil tajnik švedskega prestolonaslednika in od leta 1818 profesor sanskrta v Bonnu. Od leta 1827 je predaval v Berlinu, kjer so izhajali njegovi spisi c teorijah in zgodovini upodabljajoče umetnosti ter razmišljanja o študiju orientalskih jezikov. Umrl je v Bonnu leta 1845.
Uglasbitev Hitlerjevih izrekov. Skladatelj Gottfried Muliler je končal veliko zborovsko skladbo, katere besedilo je *z stavkov iz govora Vodje nemške države. Skladbo bodo prvič peli v Mainnheimu.
Bolgarska opera v novi sezoni. Ravnatelj Bolgarske narodne Opere v Sofiji prof. P. Stajnov je objavili podrobnosti o novi sezoni v tem reprezentantivnem bolgarskem gledališču. Operna sezona se bo začela dne 1. oktobra z uprizoritvijo opere Veselipa Stajnova »Salambo«. Nato prideta na vnsto Mozartova »Ugrabitev iz Seraila« in Verdijeva »Simone Boccanegra«. Nadalje sta oa
repertoarju baleta: Beethovnov »Prometej« in Schumamnov »Karneval«. Pripravlja se ena izmed oper Wagnerjevega cikla »Ring der Niebelungen« in Verdijeve »SicSImnske večernice«. V popolnoma novi zasedbi bo uprizorjen Gounodov »Fausrt«. V predsezoni dajejo sedaj najboljše opere prejšnje sezone.
Dunajske kulturne prireditve. Izdelan je bili podroben naort velikih kulturnih prireditev na Dunaju od septembra 1942 do junija 1943. Med drugim bodo prirejene letos novembra v dunajskih gledališčih slavnostne predstave nekaterih dramatskih del Gerhar-da Hauptmarana (ob dramatikovi osemdesetletnici). Drugi veliki oiklos bo Verdijev teden s ciklom predstav v Državnem gledališč m v »Opernhausu«. Program obsega vsa večja operna dela tega italijanskega skladatelja Dvanajst dunajskih gledališč, ki se jam v sezoni pridružita dve, morda celk) tri nadaljnja gledališča, je pripravilo obilen m pester repertoar. Velike koncerte bodo dirigirali Knappertsbusch, Bdhm, Kabasta, Jo-chum in Reichwem. Med drugim bo prirejenih več koncertov sodobne glasbe. Pripravljajo se razstave: Dunaj — njega umetnost in kultura; Lepota dunajskega mesta; Dunajske osebnosti 20. stoletja. Dne 23. oktobra 9e začno proslave 2501etmce obstoja Akademije upodabljajoče umetnosti. V opernih gledališčih bodo izvajali med drugim Smetan<Jvega »Dalibora* m Janačkovo »Jenufo«. na koncertu pa Dvorakovo »Simfonijo iz Novega sveta«. Državne opera namerava gostovati v Kelmorajnu in v Breskvi, prirediti teden dunajske glasbe v Parizu in turnejo po južnovzhodni Evropi, kamor pojde tudi Burgtheater.
Obnovitev Rubensovega doma V Ant-werpnu je bila odprta posebna razstav«, posvečena obnovitvi Rubensovega dotna, ki
Tako je akademski slikar Pipo Peteln prodal dva akvarela gauleiterju dr. Uiber-reiterju, Leo Waltaer pa dva akvarela zveznemu vodji Heimatbunda. Vsi štirje akvareli predstavljajo motive iz Ptuja in okolice. Razstavo so zaprli 16. t. m.
O ljudski knjižnici v Celju poroča pastor dr. Gerhard May v mariborskem dnevniku: Knjižnica, ki so jo odprli letos 16. marca, je nameščena v starinski hiši pokojnega doktorja Goliča. Ta knjižnica je bila med prvimi na Spodnjem štajerskem in je zelo dobro obiskana. Ob otvoritvi je imela 2110 knjig, število pa je v teku pol leta naraslo na 4000. Večina knjig je bila darovana. Zvezni vodja Heimatbunda je obljubil, da bo celjska knjižnica povečana na 10.000 zvezkov.
Z Gorenjskega
Mesečni sestanek kmetijskih [>< močnikov z Gorenjskega je bil pretekli teden v Lienzu. Kakor je zdaj že ustaljena navada. so se zbrali mladeniči in dekleta, ki pomagajo na koroških kmetijah. Voditelji in voditeljice Hitlerjeve mladine so Gorenjce učili novih nemških pesmi. Nato so gojili šport slednjič pa so bila predavanja.
Rešena iz valov. V zadnjih vročih dneh se je kopalo na Savi pri Mednem vedno polno kopalcev. Med njimi je bila tudi Iva^ na Trampuševa iz Medna. Nenadno je izginila v vodi in se začela- potapljati. Na obupne klice navzočih žensk sta prihitela na pomoč v bližini kopajoča se carinska uradnika Rohrer in Wirnsberger skočila v vodo in privlekla na breg že nezavestno Trampuševo. Z umetnim dihanjem so jo spravili k sebi.
V	Mengšu so prestavili spomenik padlih vojakov z dosedanjega prostora na pokopališču na vidnejši kraj.
V	Stari Loki je umrla nagle smrti zadeta od kapi krajevna ženska voditeljica Marija Beliharjeva.
V	Ratečah imajo zdaj redne kinematografske predstave, kjer predvajajo različne filme zlasti pa zvočne tednike, šola predvaja otroške pravljice in je vprizori-la tudi nemško igrico «Spor za petelina«.
V	Šenčurju nad Kranjem je bil prirejen tečaj za vkuhavanje. Tečajnice so se seznanile z načini konservirania fižola kumar in užitnih buč ter pripravljanja marmelade.
Ii Novega inssta
n— Novomeško občinsko gospodarstvo. Na zadnji seji mestnega sveta, ki jo je zaradi odsotnosti župana in podžupana vodil mestni svetnik g. Agnič, so se obravnavale le osebne zadeve. Izredne važnosti je bilo sprejetje spremembe uradniške pragmatike. Sklenjeno je bilo namreč, da bodo odslej pragmatični uslužbenci mestne občine prejemali družinske doklade ne le za otroke, ampak tudi za žene in sicer v višini, ki jih izplačuje blagajna za družinske doklade pri Zavodu so socialno zavarovanje. Sledila je tajna seja, v kateri je bil nastavljen za vodjo anagrafskega urada Franc Horvat, za občinskega dnevni čar ja pa Sil vin Skebe.
n— življenje in smrt. V avgustu je bilo v prečenski župniji rojenih 6 otdok, od teh 1 fant. Poročena sta bila: Lavrič Ivan in šporer Ana; umrli pa so: 2arn Jože, Kora-čto Jože, Jordan Marjan, Sintič Janez, Brajdič Lucijana, Novak Jože, Može Ana, Blažič Anton, Kovač Ivan, Hajtnik Viktor, Mirtič Antonija, Smolič Stanko. Muig lj' Anton, Murgelj Alojzij in Pasič Alojzij.
Radio Lfishlfana
SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 1942-XX.
T.30 Lahka glasba. 8: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče.
—	12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Koncert altistke Bogdane Sturm-Stritar-jeve. — 13: Napoved časa. — Poročila v slovenščini. — 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini.
—	13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes.
—	Orkester pesmi vodi dirigent Angelini.
—	14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Glasba za godalni orkester. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 15: Pokrajinski vestnik. — 17.10: Nove plošče Cetra. — 17.55: Zlata Koe-chel: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 194.5: Koncert kvarteta »Fantje na vasi«. — 20: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Vojaške pesmi. — 20.45: Lirična prireditev družbe ELAR: Viljem Teli — uglas-bil G. Rossdnl. V odmorih: 21.50 približno: Predavanje v slovenščini. — 22.50 približno: Poročila v slovenščini. 23.35: Zanimivosti v slovenščini.
naj bi postal umetniško središče tega ho-landskega mesta. V njem naj bi se osredotočili razni predmeti, ki so ostali za Ru-bensom, med drugimi njegovi rokopisi, tu naj bi biila knjižnica raznih knjig in spisov izza njegovega časa, posebej še takih, ki o njih mislijo, da jih je Rubens poznal in čital.
Letošnji Bayreuth je prinesel popolno novost v zgodovini bayreuthskih iger: začeli so festival s »Somrakom bogov«, ki je tvoril skupaj z »Blodnimi Holandcem« prvi del slavmosti. Po štirinajstdnevnem presledku so izvajali ciklus »Niebelunški prstan«. V Baytreutbu so se tudi letos uveljavili nekateri mladi pevci, pri čemer pa seveda niso prišli v poštev začetniki. Izmed dirigentov se je zlasti uveljavil mladri Richard Kraus iz Haffleja, ki je dirigiral prvič in dosegel velik uspeh z »Blodnim Holandcem« v osmih predstavah. Občinstvo bayreuthsikih slavnostnih iger so tvorili letos po ogromni večini vojaki in delavci oboroževalne industrije.
V Haagu bo otvorjeno v bližnjih tednih nemško gledališče, in sicer z Mczartovo opero »Don Giovanm«. Repertoar navaja med drugim tudi Smetanovo »Prodano nevesto«.
NI BILO DENARJA
—	Zdaj morate priznati, da ste ukradli samokres!
—	Da, seveda, gospod sodnik. Toda hotel sem Izvršiti samomor. Res!
—	Tega ne morete trditi. Saj ste nesli samokres naravnost v zastavljalnico!
—	Bes je! Kje sem pa Imel denar za pa-trone?
človek in svet v številkah
Površje človeškega telesa meri povprečno 1.5 m2, zračni pritisk nanj cenijo na 300 stotov. Višina odraslega človeka meri 120 do 190 cm, so pa ljudje, ki presegajo 2 m Glava meri navadno do 27 cm Aku vzamemo to izmero 7Hkrat. dobimo telesno višino. Ped meri 16 do 18 cm, roka od zapestja do konca sredinca 21 cm Pravilen nos je točno tretjina dolžine obraza, normalna usta četrtina. Odrasli ima 32. otrok 24 zob.
Največjo težo doseže moški pri 40, ženska pri 50 letih. Do starosti teža pojema, nekako 6 do 7 kg. 60 odstotkov naše teže sestavlja voda.
Od rojstva do 4. meseca je človek kratkoviden, v starosti navadno dalekoviden.
V eni minut: dihne človek 16krat, 900-krat na uro. 23.000krat v enem dnevu in 84 milijonkrat v letu. Pri vsakem dihu srce štirikrat udari. Povprečna človeška starost je 34 let
Dasj se nam zdi človek zelo močan, je vendar njegova moč. n. pr., v primeri z mravljo prav majhna. Sorazmerno njeni velikosti bi namreč človek moral dvigniti na svoje rame tri težke lokomotive.
In koliko je človek vreden? Prav malo! Angleški biolog Lawrens se je potrudil ln vzel primer 70 kg težkega človeka. Izračunal je, da nosi človek te teže vsak dan s seboj 45 1 vode. Tej ničevi vrednosti sledi analiza masti, ki bi dala 7 porabnih kosov mila. Z naslednjo koristno snovjo grafitom, bi izgotovili 9000 svinčnikov, lz fosforja pa 2000 vžigaličnih kapic. Z apnencem bi spojili kvečjemu kvadratni meter opeke, preostanek železa bi komaj zadoščal za srednjeveliko iglo. Ostal bi še prav majhen košček žvepla, zadosten komaj, da bi ugnali ž njim psa.
Sirovine človeka, najsi bo norca ali genija, so resda vredne le malo več ko počen groš.
Pa človeški možgani? Sila so učeni ln iznajdljivi včasi. pa že pride opravek s
pojmi, kj nas spravijo v zadrego. Mnogo smo že slišali o svetlobnem letu in vemo, da napravi blisk 300.000 km na sekundo. Leto ima 31,556.926 sekund, svetlobno leto tedaj 9.5 bilijonov km! Brzoviak bi potreboval za to, za naše pojme nedosegljivo razdaljo 12 milijonov let. Na zvezdo v Rimski cesti, oddaljeno 4000 svetlobnih let ali 4000krat 9.5 bilijonov km od nas, bi potovali z brzovlakom 4000krat 12 milijonov let.
Brezkončni vsemir so zajeli zvezdogledi doslej le s 100 do 8000 milijoni znanih zvezd. Zemlja se zdi 2200 milijonom njenih prebivalcev neizmerna, pa bi vendar našlo še VA milijona enakih svetov dovolj prostora v našem soncu. Vse prebivalstvo našega planeta bi lahko zbrali na prostoru 500 km? vsi bi se lahko stisnili na zamrzli gladini Bodenskega jezera.
Učenjaki so seveda tudi stehtali našo premičnico in dognali bajno število: 160.000 trilijonov metrskih stotov ali 6 kvadrilijo-nov kg. Po računih kemične analize vsebujejo vsi oceani sveta v 13 trilijonih kg vode okrog 7% milijonov kg zlata. Fantastično število dragocene spojine, izločene v kovino, bi obogatilo slehernega Zemljana s 4000 kg zlata.
V svetovni vojni so se bili marsikje naučili, računati z milijoni in milijardami. 13.5 milijarde kovancev, zloženih drug ob drugem, bi tvorilo 19-000 km dolg kabel od Ljubljane do Vladivostoka na Daljnem vzhodu, ali tja v St Louis v Sev. Ameriki. Ista množina kovancev, položenih drug zraven drugega pa bi nas dovedla že skoraj da na luno, 337.500 km daleč. Postavljene v srebrne stebre, bi tvorile te milijarde kovancev 62.900 ko Eiffelov stolp v Parizu visoke stebre. Uramida tega srebra bi dosegla višino Mt. Blanca (4810 m), in kdor bi hotel ves ta drobiž pospraviti, bi potreboval 67 vlakov, vsak po 50 dvajset-tonskih vagonov.
Neka] demografskih podatkov o Italiji
Osrednji statistični urad v Rimu je na podlagi porazdelitve prebivalstva, bivajo-čega v Italiji dne 21. aprila 1936, po spolu in starosti, upoštevajoč naravne ln selitvene spremembe, izračunal odstotno porazdelitev prebivalstva po stanju dne 1. janucLrja v letih od 1936 do 1942.
Iz teh zanimivih ugotovitev je razvidno, da se je v mlajših skupinah, ki obsegajo starost do 14. leta, pojavilo zmanjšanje, ki je stalno, z izjemo prve petletne starostne skupine, ki vključuje otroke do dovršenega četrtega leta starosti, in sicer v letu 1940-41, to pa zaradi porasta rojstev v letih 1939-40. Tudi v starostni skupini od 15 do 29 let je opaziti spremembe normalnega stanja, ki jih je treba pripisati posrednim posledicam vojne leta 1915-18. Rojeni v prejšnji vojni, katerih število »e je nasproti prejšnjim letom zelo zmanjšalo, so 1. 1936. pripadali starostni skupini 15 do 19 let in so nato postopno prešli v starostno skupino 20 do 24 let Tako je odstotek prve starostne skupine narasel, medtem ko odstotek druge pojema do 1. 1940. V kasnejših letih preidejo oni, ki so bili rojeni v vojni 1915-18, v starostno skupino 25 do 29 let katere odstotek pa začenja pojemati, medtem ko
Istočasno narašča odstotek onih, ki so v kasnejših letih v starostni skupini 20 do 24 let, to se pravi v skupini onih, ki so bili rojeni takoj po vojni.
Nasprotno pa se v starostni skupini 30 do 44 let opaža pri vseh letnikih naraščanje. Na kratko bi torej lahko rekli, da prebivalstvo Italije narašča v srednjih letnikih na škodo nižjih, mlajših letnikov. To potrjuje tudi primerjava med povprečno in srednjo starostjo v letih 1936 in 1942. Povprečna starost, ki je 1. 1936 znašala 30.1 let, znaša 30.8 let v 1. 1942. Srednja starost, to je starost, ki je ni prekoračila polovica prebivalstva, pa je 1. 1936 znašala 26.7 let, 1. 1942 že 27.6 let. Zanimivo je nadalje, da kaže odstotek žensk (v starostni dobi od 15 do 49 let) v vsem tem času stalno in postopno naraščanje: od 10,879-000 žensk 1. 1936 smo v tem letu poskočili na 11,699.000 žensk, tako da znaša absolutni porast 829.000 žensk. A tudi odstotek moških v starostni dobi od 18. do 60. leta narašča v vseh zadnjih letih, saj se je njih število od 10 milij. 819.000 1. 1936 dvilniio na 11,633.000 v tem letu, torej znaša absolutni prirastek 814.000 moških duš.
Posebnosti Nemčije
Nemčija skriva v sebi mnogo zanimivosti.
V	njenih državnih mejah bomo našli marsikaj, česar se kar tako na hitro niti ne domislimo.
Najstarejše mesto velike Nemčije je Trier, ki je bilo v starem veku sedež Tre-veranov in je v 3. stoletju postalo rezidenca rimskih cesarjev. Največje nemško mesto po številu prebivalstva je Berlin, ki obsega 880 km2 površine in ima 4 in pol milijona prebivalcev. V tem ogromnem mestu je nič manj kakor 329 kolodvorov, 960 mostov za javni promet in 50 jezer. Po prostornini sicer prekaša nemško prestolnico cesarski Dunaj, ki so mu zadnji čas priključili mnogo okoliških občin. Dunaj pa ima še drug rekord. Je namreč največja vinogradniška občina v vsem rajhu.
V	nasprotju z Berlinom je najmanjše mesto v Nemčiji Hauenstein na Gornjem Renu, ki Ima eno samo cesto in ob nji okoli 30 hiš s 160 prebivalci. Najsevernejše in najbolj vzhodno ležeče nemško mesto je Nim-mersatt v pokrajini Memel, medtem ko je izmed večjih mest Maribor najbolj južno ležeč. Najvišji vasi na »nemškem državnem ozemlju sta Obergurgl, Vent v Oetz-talskih Alpah na Tirolskem, katerih prebivalci žive 2000 m visoko nad morsko gladino.
Najvišja gora v Nemčiji je bila prej Zug-spitze, zdaj pa je to mesto prevzel Veliki Klek s 3798 metri. Najveličastnejša in naj-
večja cerkvena stavba v Tretjem rajhu je brez dvoma kolnska stolnica, ki pokriva 6166 m= površine. Oba njena stolpa se dvigata 160 metrov visoko rad cesto.
Slavo največjih in najtežjih spomenikov v Nemčiji imata monakovska Bavaria in Viktoria na berlinskem Stebru zmage. Najstarejši nemški železni most je bil oni, ki so ga 30. junija leta 1796. sloyesno odprli pri Laasanu, ne daleč od Saaraua, pozneje pa so ga prenesli v Striegau v šleziji. Najprostornejša hiša v rajhu je bivši cesarski dvorec v Schonbrunmu pri Dunaju s svojimi 1441 sobami in dvoranami.
V Nemčiji je največji in najzanimivejši grad v starem rajhovskem mestu Niirn-bergu. V njem je v teku stoletij stanovalo nič manj kakor 150 cesarjev. Tam so tudi najbolje ohranjene srednjeveške utrdbe, ki jih poznamo. Med mnogimi superlativi naj omenimo še Erfurt kot največje mesto rož ln Duisburg kot največje rečno pristanišče v Evropi. Najredkejše starine v Nemčiji najdemo v muzeju Muli v Berlinu — SchSnbergu in nič manj pomembnem muzeju Schmuggler, ki se nahaja prav tako v prestolnici.
ŽENA ODPOTUJE
»Torej bodi zdrav, dragi Rudi! Pisala ti bom že pred koncem tedna!«
»Za božjo voljo, Elza! S tisočakom moraš vendar dalje izhajati!«;
PaberkI iz avtomobilizma
Argentini j a, ki ni več sigurna svojih dobav pogonskih goriv iz Severne Amerike, bo skušala čimprej dvigniti lastno proizvodnjo petroleja, ki znaša zdaj letno okrog 3 milijone ton.
• • *
Nemčija bo dobavila rumunski vladi 300
avtobusov najmodernejšega izdelka. • • •
Ker je Amerika izgubila rudnike za pridobivanje cina v Maleziji, se je morala odreči porabi 85.000 ton te rude, pri čemer pa je še važnejše, da znaša njena dejanska potreba vsaj še enkrat toliko. * • •
V Angliji so bile pred nedavnim izdane nove naredbe, ki praktično čisto ustavljajo izdelovanje vseh motornih vozil, ki bi ne
služila vojaškim svrham.
* • •
Ameriška vlada je naklonila ogromne subvencije za zgraditev velike tovarne jekla v Mancloyi v Mehiki. Tudi to podjetje bo spadalo med ona, ki so zrastla samo zato da bo Južna Amerika v finančnem pogledu še bolj navezana na Združene države ameriške.
* * •
Ameriška avtomobilska industrija, ki se je zdaj spremenila v vojno, je dvignila število zaposlenih delavcev od pol milijona na milijon ln še več in Izdala naročila v vrednosti 12 milijard dolarjev, to je za trikrat toliko kakor v normalnih časih. Kam bo le to privedlo?
IZ TRAMVAJA
—	Včeraj sem našel v tramvaju denarnico, v nji pa 100 lir. In ker se nI nihče javil, da bi bil denarnico izgubil, sem razdelil denar s sprevodnikom.
—	Potem takem si imel pa srečen dan.
—	žal ne. šele doma sem namreč opazil, da sem sam Izgubil denarnico.
Nlado Jutro
Trije malčki
Visoko na nebu je že stalo sonce ln vso roso je že popilo, ko se je palček Cvetko zbudil. Leno se je pretegnil in zazehal, potem je sedel in pričel misliti, kje bi dobil
kaj za pod zobe. čemerno se je oziral po rožicah. Mogoče bo lahko popil kaj medice. A medovniki pisanih cvetnih čašic so bili prazni. Debel čmrlj v lepem svilenem kožuščku je zagledal Cvetka in se zarežal na ves glas: »Prej bi moral iskati medice, Cvetko, prej! Komaj je vstalo sonce, smo jo s čebelicami znosili domov. Do poldneva se je bo težko še kaj nateklo.« Tako škodoželjno se je smejal palčku, da mu je ta pokazal pesti in stekel za njim. A brundač je bil hitrejši. Zabrnela so svetla krilca in že se je zibal v zraku. Smejal se je tako na glas, da je osa Ščipaljka priletela pogledat kaj da je. »Se mi je kar zdelo, da spet ta lenuh nered dela,« je zabrnela z visokim glasom, »ti, čmrlj, se kar domov spravi, drugače bom tvoji ženi povedala, da se s Cvetkom družiš.«
čmrlj je grdo pogledal in odletel, ker se je bal žene, in se z oso ni maral prepirati. Ščipaljka je pa tudi odbrenčala. »S takim palčkom, ki sramoto dela vsej Poljani in nam mladino pohujšuje s svojo lenobo, se sploh ne pogovarjam!« je še zaklicala.
Cvetko je ostal sam s pajkom v želodcu, ki je prav pridno predel. »Kar k sestri Rožici grem, mi bo ona kaj dala,« je rekel pajku in odšel k jezeru. Jezero je bila velika mlaka, obrasla s perunikami. Cvetko je imel tukaj svoj čolniček. Pa ne lepe ladjice z jadrcem in vesli, bil je prelen, da bi si jo stesal, imel je le lokvanjev list. Stopil je nanj in z rokami odveslal po tem-nozeleni vodi. Med bičevjem, kalužnlcaml in lokvanjem je plavala barčica, ln kmalu je Cvetko zagledal lično hišico sestre Rožice.
IL
Komaj Je zapel škrjanček, je Rožica vstala. Privezala si je predpasnik in ruto in tiho odšla po pleteni lestvici v pritličje, da pripravi možu in otročlčkom zajutrek.
Odpahnila je zelene oknice ln odprla vrata, in v kuhinjo so se vsula naročja bleščeče svetlobe. Potem je vzela kanglico in odšla nabirat medice. Mimogrede je stopila še k hrastovemu štoru, in odtrgala dve veliki rdeči jagodi. Doma ju je zmečkala ln zmešala z medico. To omako je razdelila na majhne lističe in zaklicala, da je veselo zadonelo po hišici: »Vstanite, vstanite! Jed že čaka!«
In še preden je v zarji kopajoči gozd ategnil ponoviti klic, se je vriskaje spustilo po lestvi troje otročičkov. Za njimi je pa počasi in preudarno pristopical atek Zvon-ko. Posedli so okrog mizice in kakor bi trenil, je bila prazna.
Zvonko se je poslovil ln odšel po opravkih. Bil je namreč prekupčevalec in je mravljam lovil listne uši. Otročički Kuk-mak, Jurček ln Ježek so se igrali pred hišo, Rožica pa je pospravljala po hišici. Stopila je pred prag, da stepe cunjo, ko je grdo pogledala in zagodrnjala: »Spet prihaja Cvetko, ta lenuh leni!«
In res je prišel Cvetko. Privezal je ladjico k bilki, da mu je ne bi odnesla voda — in stopil k Rožici: »Dober dan, sestrica,« je prijazno rekel, »ali mi ne bi dala malo zajtrka?« Rožica se še ozrla ni nanj. Marljivo je brisala prah s sten. Slišiš, Rožica,« je moledoval Cvetko še naprej, »Tako sem lačen, od jutra nisem še nič jedel. Daj mi no malo jedi.« »Tako?« se je obrnila Rožica, »Pa bi lz rožic kaj medice popil.« »Ko so jo pa čebele, skopulje skopuške, vso pobrale.« »Ce si tako pozno vstal, da nisi dobil medice, bi pa iz zaloge kaj pojedel, ne pa se meni obešal na vrat. Saj veš, da imam družino, ti si pa sam. Ko ne bi bil tako len, bi ti radevolje nekaj odstopila. A tvoje lenobe podpirala ne bom, ln glej, da hitro Izgineš!«
Rožica se je usrdila. Roke je dala v bok in pisano gledala. »Pa ml daj samo še danes, saj se bom poboljšal,« je še enkrat po-iskusil Cvetko, a mu je bilo takoj žal. »Ti se boš poboljšal?« je razjarjeno zaklicala Rožica, »to si obljubil že sto in stokrat Glej, da se spraviš, dokler te nisem pobožala z metlo. Meni in najinim staršem delaš sramoto, da večje ne bi mogel.«
In že je Cvetka pobožala metla, ki je bila v bojevitih rokah hudo orožje. Palček je v hipu sedel na listu in vesal po jezercu. Užaljen je bil do dna duše. Nihče se ne zmeni za me, nihče me ne mara, vsak me črti in sovraži!« je tarnal, ln si z brado brisal solze. »Pokazal bom tem hinavcem, kaj se pravi mene zaničevati,« je ihtel pri
sebi ln nI pomislil, da je sam kriv sroje
nesreče in oeamelostL
(Dalje prihodnjič.)
Nekoč je potoval pobožni pater Gvardi-jan z naročilom do daljnjega bratskega samostana. Na samotni cesti ga je dohitel plemič. Ker mu je bilo dolgčas in sta imela isto pot, se mu je pridružil. Najprej sta se menila o vremenu, a kmalu sta si jela pripovedovati .vesele dogodivščine. In čas in pot sta jim hitro minila-
Pa prideta do hudournika. Nikjer brvi, nikjer mostiča. A pater ne pomišlja dolgo, pripravlja se, da bi ga prebredeL Tedaj ga plemič poprosi: »Ljubi pater Gvardijan, ker ste itak že bosi, bodite tako dobri, še mene prenesite čez za božji lan!«
In pater prav prijazno: »Iz srca rad«.
A ko stoji z njim sredi hudournika, ga nenadoma vpraša: »Mar imate v žepu tudi poln mošnji ček?«
»Seveda!« se pobaha plemič. »A, kaj va mto mar?!« de oholo.
»Najstrožje pravilo našega reda je: ne nosi zlata in denarja s seboj. Odreci se mu! — Jaz se mu ne odrečem.« In postavi plemiča v vodo ter jo veselo ubere dalje.
Rešitev rebusov
Vsak je svoje sreče kovač. Ni vse zlato, kar se sveti.
VSAK DAN ENA
f +s r'-v5/v»:■ s

Krvavi dvoboj.
»Nič strahu, gospoda! Pod srajco imam kokoš!«
KAJ VEM? KAJ ZIMAMI?
181.	Zakaj ni v Vzhodnem morju nobenih
ostrig?
182.	Kako so se imenovali turški vladarji?
183.	Kaj je dioptrija r
• • •
184.	Začarani kvadrat z začaranim! oddelki.
1							
! 64							
							
							
							
							
							
							
V kvadrat, ki nam ga kaže slika, je postaviti števila od 1 do 64 tako, da bo njih vsota v vsako navpično, vodoravno in diagonalno smer 260, razen tega pa mora biti vsota vodoravnih, navpičnih in diagonalnih vrst v poedinih manjših kvadratnih oddelkih, ki jih omejujeta obe debelejši črti, 130! števili 1 ln 64 sta že na pravih poljih.
» • •
185. Celo iz ulomkov.
S števili 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0 je sestaviti vsoto ulomkov, ki daje celo število. « ♦ •
Rešitve nalog 17. t. m.:
176.	Slana je zmrznjena para iz ozračja.
177.	Etika je tista panoga filozofije, ki
razpravlja o morali.
• * *
178.	Delovanje očesnega lečja si moramo predstavljati kakor delovanje objektiva v fotografskem aparatu, s to razliko, da mora fotograf prestavljati aparat in eventuel-no premikati objektiv, v človeškem očesu
se pa lahko lečje spreminja. Za vsako optično lečo (oz. leč jem) nastane ostra slika samo v določeni razdalji od leče in zavisi velikost te razdalje od razdalje predmeta pred lečo in od tako zvane goriščne razdalje leče.
Človek vkfl ostro, če je slika nastala natančno na očesni mrežici, v kateri se razprostirajo nitke vidnega živca. Človek more s posebnimi mišicami, z njih krčenjem in raztezanjem, spreminjati goriščno razdaljo očesnega lečja do potrebne mere in s tem doseči, da nastane slika vselej natančno na mrežici, tudi če se predmet oddaljuje ali približuje. Ta zmožnost človeškega očesa se imenuje njegova akomodacija (prilagojevalnost).
Akomodacija je omejena tako za blizu kakor za daleč. Pri kratkovidnem očesu je izgubljena akomodacija za daleč, pri dale-kovidnem očesu je izgubljena akomodacija za blizu. Z očali se ostra slika lahko premakne na mrežnico. Prava očala določi zdravnik.
Od svetlega predmeta daje očesno lečje realne, pomanjšane ln zvrnjene slike na mrežnici. Predmete vidimo kljub temu pokončne ln brez zamenjave desnega z levim, ker se je oko z mladega »navadilo« predmetne točke projicirati v zunanji svet v
smeri vpadnih žarkov.
• » •
179.	SaJiovski problem.
1. Sd4-c6, Kd5 X c6, 2. e7-e8 dama in šah poleg bodisi Kc6-d5, 3. Dfl-b5 in mat, ali Kc6-c7, Ta7-d7 ali Sf8-d7, 3. Dfl-c4 in mat; ali Kd5-e6, 2. e7 X f8, se spremeni v skakača in da šah poleg bodisi Ke6-d5, 3. Dfl-b3 in mat ali Ke6-f5, 3. Lf3-g2 in mat ali Ke6-f7, 3. Lf3-h5 ln mat; ali b6-b5, 2. Se4-c5 in šah, Kd5-d6, 3. e7-e8, se spremeni v skakača in matira; ali Ta7 X e7, 3. Dfl-c4 in šah, Kd5-e6, 3. Sc6-d8 in mat; ali Sc8 X e7, 2. Dfl-c4 šah, Kd5 X c4, 3. Se4-d6 in mat; ali Sc8~d6, 2. Se4-f6 šah, Kd5-e6, 3. Lf3-d5 in mat Problem je izredno
domiseln in ima prelepe matovske poteze. * * *
180.	Neutrudno srce
V teku šestdesetletnega življenja opravi srce okrog 2 milijardi 630 milijonov utripov.
----r
Konjiček
Nekoč ml je očka obljubil ponija, in zdaj mi ne gre več iz glave. Vidim se ponosno kakor kraljica visoko na konju, na iskrem vrancu. Valovito grivo bi moral imeti, rep dolg kakor vlečka, ln živahne oči; Eleanor mu bo ime. Jaz pa se bom Imenovala: Kraljica čiračara Cikacaka št. 7.
To so bile moje sanje dan in noč.
Potem dam zapreti nagajivega Vladka, če bo spet metal kamenje za menoj. Kovaču podarim 100 goldinarjev, ki si jih tako zelo želi, naši kuharici bi kupila novo perilo, kočijažu lepo svinjo z mladički, vsakemu hlapcu kožuh, vsaki dekli pa kravo.
Rezek glas je zadonel iz tega sveta ▼ čudežni svet sanj — moj grad v oblakih se je sesul.
»Marica«, je zaklical oče. »Peljala ee boš z menoj v Gradino.«
»Jaz bi...«
»Kopala jarek — kaj? In se zamazala od glave do nog? Nič ne bo iz tega. Napravi se takoj in pojdi z nenoj!«
»Da, če ml boš podaril ponija,« sem dogovorila; očeta sem hotela čim večkrat spomniti njegove obljube.
Oče je pomigal, jaz sem morala iti — odpeljali smo se.
V Gradini je oče obiskal gospoda Koh-^ <covoril ž njim o sto rečeh, brez-
končnih sto rečeh. Gospa Kohnova pa me je medtem dolgočasila z vprašanji: Kako se pišem, koliko sem stara in podobnim. Bila je srčkana majhna gospa ln jaz sem ji rada odgovarjala.
Nevedno je rekel oče:
»Za boga, danes je vendar praznik. Marica, teci na pošto in glej, da še dobiš časopise! Sicer nam poštar pred nosom zapre vrata!«
Poštar je nekaj godrnjal, ko sem prišla, naša pisma pa nam je le izročil. Tudi poštna nakaznica od tete Barbare za 827 goldinarjev je bila vmes. Takoj sem dvignila denar.
Ko sem se vračala s pošte, sem zaslišala čudežno godbo. Bilo je bobnanje, ro-potanje in piskanje obenem. Tekla sem tja, kakor hitro sem mogla ln našla zbrane že pol Gradine. Ko sem se prerinila v ospredje, je sredi med ljudmi plesal medved. Koracal je po zadnjih nogah, imel okoli gobca železno torbo, v prednjih šapah pa je držal tamburin.
»Hejsa, hejsa,« je kričal medvedov vodnik, delal divje skoke, piskal na klarinet in dražil medveda, da Je godrnjal.
Takoj sem sklenila: »Če bi bila kdaj res kraljica, bi si kupila tega pametnega medveda, da mu ne M bilo treba tako trdo si služIti kruh in ko bi Jezdila na svojem lepem vrancu, bi medved tekel poleg in me hvaležno pogledoval, ker sem ga osvobodila.
»Ko bi vendar že enkrat mogla jezditi ...«
»Oh, imeti konja!«
V	tem je cigan, ki je vodil medveda, pobral denar in stopil k vozu, ob katerem je bil privezan — mlad konj.
V	trenutku mi je šinila v glavo misel. Stopila sem iz vrste otrok k ciganu in ga brez bojazni vprašala:
»Slišite vi, gospod cigan, koliko stane konj?«
On me je zvito ogledoval in rekel:
»Koliko daš zanj?«
»Jaz sem mu brez premisleka odgovorila: .
»Osemstosedemindvajset goldinarjev.«
»Ali imaš toliko pri sebi?«
Pokazala sem denar.
Cigani so stikali glave skupaj, se nekaj po cigansko pogovarjali — ln že je eden izmed njim šel k vozu, odvezal konja ln ml dal vrv v roke.
»Ali Imaš še več denarja? Daj ga sem!«
čeprav nisem imela več, so se cigani zadovoljili. Takoj so šli na pot s svojo ropotijo, z vozom in medvedom. Jaz pa v nasprotno smer s konjem. Mladina v Gradini se je razdelila v dve skupini. Del otrok je šel za menoj, drugi del pa za medvedom.
MoJ bog, kako sem bila vesela, da cem naposled vendar imela konja. Nekaj pa me je vznemirjalo. Tolažila sem se: oče
mi je že tolikokrat obljubil konja, da mu bo kar všeč, ker sem si ga kupila sama.
Mladina v Gradini, ki mi je sledila in ki je gledala kupčijo, me je kar občudovala. čevljarjev sin Vlado, ki je hil drugače moj zakleti sovražnik, je predlagal, naj zajaham konja ln mi je hotel viteško pomagati. Jaz pa sem se sredi trga sramovala zlesti v kratkem krilcu na neose-dlanega konja.
Oče izprva ni mogel razumeti, kaj naj pomeni konj, ki sem ga vodila s seboj. Saj ni ničesar vedel o poštni nakaznici. Ko sem mu vse natanko razložila, Je gospod Kohn dejal:
»Dekle vam bo še lepe stvari zagodlo, ljubi gospod.«
Tedaj je oče že sedel v svojem vozu in sledil ciganom. Dohitela sva jih še v trgu.
Oče ni rekel nobene besede. Vzel je bič in šel nad cigane.
Tisti, ki je meni prodal konja, je bil nenavadno prijazen, smejal se je in priklanjal ter rekel:
»Milostljivi gospod, bila je samo šala. Tukaj imate 622 goldinarjev.«
Oče je dvignil bič nekoliko viSe.
»Hotel sem reči: osemstošestindvajset En goldinar je obresti.«
Ko smo še govorili, Je prišel s ciganskim konjem za nami naš kočijaž Matej. Ko je slišal o kupčiji, je bil ves iz sebe.
»Milostljivi gospod! Milostljivi gospod!
Ne dovolite, da bodo cigani kar tako šli od tod. Ves svet se nam bo smejal. Dovolite ml vsaj, da najstarejšemu prima-žem zaušnico.«
»Dobro,« je rekel oče. »Daj mu jo!«
Matej je stopil bliže, pograbil gospoda cigana za vrat in mu takšno prisolil, da bi pošten kristjan zaradi nje oslepel. In ker je že enkrat začel, je pograbil še drugega cigana, ga postavil pokonci ln ga začel birmati. Tudi ciganki je primazal eno. Najstarejšega sina je pograbil z voza, ga dvignil v zrak in ga treščil na tla. Pravkar Je hotel seči še po ciganski materi.
»£>ov©lj«, je zaklical oče. »Prenapel se boš.«
Na ciganskem vozu je bilo veliko stokanja — jaz nisem prav nič manj jokala. Oče pa me je pobožal in me s tem popolnoma pomiril. Vesel je bil, da je dobil svoj denar nazaj.
»Dekle«, je rekel, »napravila si neumnost zato pa se nI treba cmeriti ln stokati. če bi vsakdo, ki napravi kakšno neumnost, bil tak, bi bilo na svetu preveč vrlšča. Obriši si solze in misli na to, da bo čez dva tedna tvoj rojstni dan. Ugani, kaj ti bo očka podaril!«
»Konjička!«
»Točno! A ne takega z otekliir* noea-mi in smoliko, bo pa kljub temu veliko cenejši od tvojega ciganskega kijuseta.«
S. B
ŠPORT
Nogomet na mladih nogah
Turnir štirih enajstoric v Ljubljani, jutri in drugo nedeljo
Razen plavanja, ki je imelo tako v Ljubljana kakor v Novem mestu znake mladinske obnove (zakaj I Kri jamska plavalina šola ne zaključi svojih tečajev z izvedbo šolskega prvenstva za razne discipline?) stopa sedaj tudi nogomet v novo aktivno razdobje s turnirjem štirih moštev. Organiziral ga bo »Vič«, odlično društvo, ki ima polno hvale vrednih zamisli in ki dokazuje v nasprotju z večjimi društvi, ki blaženo drem-Ijejo (toda tudi za te bo prišel dan prebujenja!). da hoče skrbeti za mladino
Turnir bo v dnevih od 20 do 27. t. m. na igrišču Salezvancev na Kodeljevem. Sodeilo vali bodo SK Vič. SK Korotan, SK Mladika in SK Žabjak.
V nedeljo 20. t. m. ob 16 bo igrala Mladika proti Viču. ob 17. pa Korotan proti Žabjaku. Zmagovalci in poraženci se bodo potom sestali 27. t. m.
Na turnirju smejo nastopiti samo igralci rojeni po 1. januarju 1929. Tekme bodo trajale s polčasi po 20 minut vsaka. Razpisane so nagrade tako za moštva kakor za igralce. Zaupnik CONTja bo razdelil nagrade vsem sodelujočim moštvom.
krompir
London3ki »Daily Mail« je s tem kar kričečim naslovom pred kratkim objavil članek, ki se bavi s športnimi razmerami v Nemčiji V svojih izvajanjih je prišel ta angleški list do čudovite trditve, da v Nemčiji kar na veliko prekopavajo športna igrišča, da bi jih posadili s krompirjem. Med drugim navaja ta londonski dnevnik tudi primer znanega dirkališča Homer Moora, na katerem so že dolga leta največje konjske dirke vsake sezone v Nemčiji, češ da je prav tako postalo žrtev razmer in se zdaj po njem bohoti krompir po dolgem in počez. Medtem ko ta novinarska raca še ni mogla doseči vseh strani sveta, je nemški radio tudi že objavil, da je eden znamenitih žrebcev v eni zadnjih dirk zmagal prav na tistem dirkal' šču Horner Moor in vrgel vsem, ki so stavili nanj, ogromne zaslužke.
K0 se že na pobudo angleških listov govori o športu in krompirju, bi ne bilo napak pogledati enkrat s te strani po sami Angliji. Angleži najbolje vedo, kaj se je zgodilo z znamenitimi teniškimi igrišči v Wimbledonu, ki so jih preorali že davno in porabili za poljedelske namene tako izdatno, da zlepa ne bo mogoče igrati tenis na njih. Nemško krilatico »maslo ali topove« je »Daily Mail« iz propagandnih razlogov spremenil v krilatico »šport ali krompir«, ker je skušal pokazati, da je bilo spertno življenje v Nemčiji priimorano uvesti prav take omejitve, kakor so potrebne v ostalem vsakdanjem življenju. Da je to v Nemčiji in državah osi čisto drugače, ve vsak, ki samo površno zasleduje športno delovanje mladine v novi Evropi.
(Po »Športni službi« E. S.)
Med vrstami
To nedeljo se bo po italijanskih nogometnih terenih življenje še vse bolj razmahnilo kakor dozdaj Na sporedu je namreč prvo kolo tekem za italijanski pokal, ki obsega nič manj kakor 16 srečanj, od katerih bodo 4 odigrale enajstorice iz divizije A. Med temi tekmami bo največ pozornosti veljalo dvoboju med Bologno in Ambrosiano, ki bo na igrišču v Bologni. Med ostalimi prireditvami tega kola bo zanimiv tudi nastop Triestine, ki bo na svojih tleh imela goste iz Dodija, tako da lahko računamo, da bo brez posebnih težav napredovala v naslednje kolo.
Pohiteli so z otvoritvijo nogometne sezone na Jesenicah, ki so jo začeli znova že zadnjo nedeljo. Za prvega nasprotnika so si izbrali najbližje sosede, in sicer dve garnituri iz Kranja. Po čudnem naključju sta se obe nedeljski tekmi končali enako visoko v korist domačega moštva. Najprej je rezerva porazila drugo sestavo iz Kranja s 4:1, za njo pa je še prvo jeseniško moštvo v enakem azmerju odpravilo kranjske goste. Poročila pravijo, da je bil med strelci najbolj uspešen Ropret.
že precej dolgo napovedani in nekajkrat preloženi boksarski dvoboj za naslov evropskega prvaka v srednje-težki teži bo zdaj kcnčnoveljavno dne 27. t m. v Mar-seilleu. Zaradi določitve termina in kraja prireditve je bilo treba opraviti več sitnih korakov v Parizu, toda slednjič je bilo srečno urejeno tudi to. Nasprotnika tega dvoboja bosta Španec Cerdan in Francoz Ferrer.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 19. septembra, ob 17.30: Kralj na Betajnovi. Izven. Zelo znižane 'ene od 10 lir navzdol. Nedelja. 20. septembra, ob 14. url: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Ob 17.30: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi. V
soboto ob 17.30 vprizori Drama to Cankarjevo delo ki prikazuje moralni boj med Kantorjem in Maksom, glavnima osebama v drami. Zasedba običajna, le vlogo župnika igra pri tej predstavi Fran Lipah. Režija Jože Kovič. Opozarjamo na izredno znižane cene, od 10 lir navzdol.
Nedelja v Drami. Prva predstava bo ob 14. uri. Forzanovo »Poročno darilo«, ljubezniva sodobna igrica s Simčičevo in Ja-nom v glavnih vlogah ljubimcev. Dejanje se vrši v lekarni letoviščarskega mesteca in v spalnici mlade farmacevtke. Druga predstava bo ob 17. uri, Schillerjeva drama »Kovarstvo in ljubezen«. V tem delu je udarno prikazana razlika med aristokratskim in meščanskim svetom ter borba med poštenostjo in kovarstvom. Zasedba običajna. Za obe nedeljski predstavi so cene zelo znižane od 10 l^r navzdol.
OPERA
Nedelja, 20. septembra, ob 16. uri: 3oc-cacio. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
V Operi ponovijo v nedeljo ob 16. uri opereto »Boccaccio«, v običajni zasedbi, le vlogo princa Palermskega igra g. San-cin. Veljajo znižane cene od 18 lir navzdol.
I
Kdor Išče službo plača za vsako besedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za daianie naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.-. - Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1 — za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova aH šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 10.—.
Službo dobi
Iščem mlajšo
postrežnico
snažno za dopol-
danske ure; vešča mora biti pospravjanja in malo kuhe. — Plača dobra. — Ponudbe pod »Sredina mesta« na ogl. odd. Jutra.	12348-1
Postrežnico
za ves dan iščem k mali dru žini za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	12313-3
Italijanščino
'n nemščino poučujem Za za. četnike in nadaljevalce. Cena ln ure po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Konverzacija«. 12375-4
Besnega zastopnika
vpeljanega pri strankah za prodajo lužne vode »Superne-ve« in surogata-mila iščem. Ponudbe nasloviti z referenra-mi na: Elettroliuca Santieehia. Fabriano.	12338-5
Kupimo
biciklje in bicikeljgume ter motorna kolesa. Generator delavnica. Tvrševa cesia 13 .'Fi-govec).	12367-11
Zelo elegantna
samska soba
g kavčem in kiub-loteUi poceni naprodaj. — KAUČ se ev. po*tbej pu.da. Naslov v vseh posl. Jutra.	12368-12
500 lir nagrade
nudim za enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Mesto ali periferija« na oglasni oddelek Jutra.	12363-21a
Lepo nagrado
nudim za 5-sobno stanovanje, komfortno, v centru mesta. Ponudbe pod »Stalen domačin« na ogl odd. Jutra.	12307-21a
7/7 if J
r fitiL
Moderno opremljeno sobo
t dvema posteljama oddam s 1. oktobrom zakoncema ali dvema gospodičnama v strogem centrumu. Ogleda se od 9. do pol 12. in od 15. do 17. ure. — Čopova ulica 1, prvi vhod .vrata št. 12. (Pokrajinska delavska zveza). 12352-33
Opremljeno sobo
za eno ali dve o?eb; v b'"" ; glavnega kolodvora od V' Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12349-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom poleg gl. kolodvora išče stalen gospod. Ponudbe	»Domač« na
ogl. odd. Jutra. 12344-23a
Sobo
v centra, s posebnrm vtindom in ?o'ipor«bo kuhinje iščeta solidna zakonca Ponudbe na 0<"1 odd. Jutra pod »Dom«.
12S64-23a
Stružnico
1500 mm delovne dolžine s predležjem »Norton« vgrajenim elektromotorjem. Teža 1200 kg. Cena 39.500 lir. Dobavi lz tukajšnjega skladišča — Gustav Levičar. Medvedova 14.	12242-29
Za tvrdko
Anton Kovačič
splošno pečarstvo. se sprejemajo vsa n a r o č 1 1 a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajnlčarki Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova.	122-31
Iz Hrvatske
Hrvatsld gostje v Milanu. V Milan je dopotovalo 50 članic ustaške mladinske organizacije. Gostje je sprejela zvezna nadzornica, nakar so obiskale sedež zveznega poveljstva GIL-a in druge važnejše mestne naprave.
Hrvatsko-madžarsko prijateljstvo. Budim-peštanskd list »Alagvarsag« se v daljšem članku bavi s položajem madžarske manjšine na Hrvatskem. Z zadovoljstvom ugotavlja pomirjenje in izraža prepričanje, da
je nastopila nova dobe v odooaih med Madžarsko in Hrvatsko.
Nemiki književniki v BoSni Ob priliki obiska nemških književnikov v Banja Luki je priredilo nemško vojaško poveljstvo razstavo nemške knjige. Književniki so se oddolžili z lite ra/rnwn večerom, kjei so brali odilomke iz svojih del Udeležba je bila številna ne samo s strani nemške kolonije, ampak je prireditev obiskalo tudii mnogo civilnega prebivalstva.
Hrvatski Rdeči križ na delu. Po razsulu bivše Jugoslavije se je znašel hrvatski Rdeči križ tako rekoč na začetku poti. Imel je
samo malenkostno gotovino, nekaj adva>
stveoega materiala in a cebcn mdfijoaom kun obremenjeno hišo. Toda svojci h jetnikov, ki jim je Rdeči križ posredoval po>-što. so kmalu začeli denarno podpirati to plemenito ustanovo. Prodaja dobrodelnih znamk je vrgla dva milijona kun. tako da ;e bila ustanova rešena dolga. Hrvatski Rdeči križ je poleg ujetnikov io ranjencev prevzel sikrb za nemške delavce v inozemstvu in za invalide, ki so brez invalidnine.
naročnino!
BUON!
Dal 15 al 3» Setteanbre vengona emesse le miove serie di
delTESORO NOVENNALI4°/oaPREMI
Interessi e Premi esenti da ogni imposta preselite e fntuza
PREZZO di emissione: L. 92 per ogni cento lire di capitale
versamento.
Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contantl o con
1943.
Vengono accettate come contante le cedole ammesse ln sot Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del Tesoro no e ai sottoscrittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni gione di cent. 35% in corrispondenza della cedola non ancora sca
PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei segue presieduto dalla Banca d'Italia:
nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versamento di Buoni del Tesoro novennall 4% scadenza 15 febbraio toscrizione.
vennali 4% 15 febbraio 1943 i medesimi vengono accettati alla pari cento lire di capitale nominale, nonchč il rateo di interessi in ra-duta che dovrš trovarsi unita ai titoli versati in sottoscrizione. annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di
ntl Enti e Istltutl che fanno parte del Consorzio di emissione,
Cassa Depositi e Presti« — Istituto Nazionale delle Assicu razioni — Isti tu to Nazionale Fascista della Previdenza Soclale _ Istituto Nazionale Fascista per l'Assicurazione contro gli infortuni sul Iavoro — Banca d'Italia — Banco di Naooli — Ban™ dlSi^iH« 7	Nazionale del Lavoro - Istituto di S. Paolo di Torino - Monte del Paschi di Sienna _ Banea Commerc^e l^na -
Credito Itabano — Banco di Roma — Federazlone Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito ner le Oa*** di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche f^R^M^ _ Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale delTAgricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino _ WietA Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Gene rali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Soelett Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurt4 — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Con.narnb Finanziaria degli Agenti di Cambio;	1
Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agrtcola Milanese — Banca Provin-ciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller _ Credito Industriale, Venezia _ Credito Romaenolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belmzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mntua Popolare Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare
di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio _ Banca Piccolo Credito
Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca A gricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna_Banea
Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commereio e Industria, Bolzano _ Banca Popolare Pesarese;
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazionl di Categoria, nonchč gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
©d is. do 30. septembra bode emitirane nove serije
91E1I4% ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 15. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943L Sprejeti so kot gotovina kuponi dopuščeni za vpis.
Pri vpisu z vplačilom 9-letnih 4% zakladnih bonov 15. februar 1943 se isti sprejmejo a la pari in vpisnikom se prizna razlika 8 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 35% z ozirom na še ne zapadli kupon, ki mora biti priključen bonom izročenim v vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letnp 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo
vsakih 6 mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod
vodstvom zavoda Banca d'Italia:
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per TAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoll — Banco di Siciiia
—	Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Sienna — Banca Commerciale Italiana _
Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Ita lia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale delTAgricoltura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa. Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
J Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provin-ciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Ba nca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo
—	Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Bielia — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mntua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commereio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
B. de Vere Stacpoole:
28
■SEROV
Roman
Toda oči so mu nehote obvisele na winchesterki, ki jo je Izabela držala naslonjeno na rob čolna, in so gotovo opazile tudi kopito samokresa, ki je gledalo Floydu iz žepa.
Srujeva dozdevna brezbrižnost je Floyda začudila; ko sta se pa nato lotila dela, je nehal misliti na to. Če je bilo Sruju prav, da jo je bil dobil po čeljusti in ni rekel ne bev ne mev, je bil tudi Floyd zadovoljen, da mu ni bilo treba več govoriti o tej stvari. Mož je bil kaznovan za svoje dejanje, in s tem je bil dogodek vsaj za zdaj poravnan.
Bolj ko je delo napredovalo, bolj ga je minevala zavest nevarnosti; a če bi se bil ozrl, bi bil videl Izabelo, negibno sedečo v pesku zraven čolna, tako, da je bila winchesterka, ki je slonela v čolnu, vsak trenutek v dosegu njenih rok.
Ob uri kosila, nekoliko pred poldnevom, se je vsa družba delavcev, ki se jim je pridružil tudi Sru, zbrala pred šotori, polegla v krogu in začela jesti.
Sredi dne so navadno prekinili delo, in Floyd se je vrnil domov, da se nekoliko odpočije. Zato je stopil k Izabeli, da bi ji pomagal spraviti čoln v vodo; a deklica ni vstala, temveč ga je povabila,
naj prisede k nji.
»Glejte jih: takole sedijo« — pri tem je s prstom začrtala v pesek krog. »Če me počakate, pojdem
poslušat, kaj govore. Ni dobro, da sedijo vsi skupaj in se pogovarjajo, ko jedo ... počakajte.«
Vstala je, krenila vzdolž obale in jela pobirati školjke; nato je zavila proti gozdiču ter izginila vanj. Nekateri izmed šotorov so stali blizu gozdiča, in divjaki so sedeli pred njimi ter jedli in se pogovarjali. Ko je Izabela stopila po peščini, so jo spfemljali z očmi, dokler ni izginila.
Ko se je utrnila v gozdič, so jo menda pozabili in so nadaljevali svoj pomenek.
Floyd je čakal. Čez pet minut je videl, kako se je deklica spet pokazala med drevjem; krenila je naravnost proti bregu, nato pa zavila k Floydu. Spotoma je zdaj pa zdaj pobrala kako školjko.
Ko je prišla do njega, mu je pokazala, kar je bila nabrala.
»Nič dobrega ni,« je rekla. »Delajte se, kakor da jih gledate; naj vidijo.«
Floyd je vzel školjke in se napravil, kakor da jih občuduje; nato sta jih spravila v čoln, ki sta ga porinila v vodo.
Šele, ko sta priveslala na sredo lagune, mu je .deklica povedala, kaj je delala in kaj je slišala. Po gozdiču se je bila splazila tik za neki šotor in poslušala razgovor, ki ji ga je ugodni veter prinašal na uho.
Nekaj je bilo v zraku; kar koli nameravajo, bodo storili ponoči. Po tem, kar je bila Izabela ujela, so pripravljali napad, in napadalci naj bi se s splavom prepeljali čez laguno.
Flovd, ki je veslal, je vzdignil vesla.
»S splavom!« je rekel. »Na tega nisem niti pomislil. S splavom se lahko prepelje do dvajset mož. To nakano jim morava ubraniti.
Vojna je po tem takem neogibna, in vse eno je, če sva midva tista, ki zadava prvi udarec.«
Znova je prijel za vesla in krepko veslal, dokler nista prispela do cilja. Tedaj je pustil Izabelo za stražo v čolnu, skočil v hišo in se vrnil s kladivom, velikim žebljem in zvitkom vrvi. Spet sta se spustila na laguno in zaveslala proti lovišču. Kadar splava niso uporabljali, je bil z vrvjo privezan h koravd-nemu stožcu, ki je štrlel iz peska.
Komaj sta se približala, sta že zagledala delavce, ki so še vedno sedeli na svojem posvetovališču. Vsi so okrenili glave in se ozrli po čolnu, ki je pristajal ob splavu, toda nihče se ni ganil, dokler ni Izabela s karabinko v eni in z nožem v drugi toki skočila na splav in prerezala konopec. Tedaj se je vzdignilo glasno tuljenje; vsa tolpa je poskočila kakor en mož in zdirjala proti obali, pobiraje spotoma kamenje, med tem ko so se nekateri obračali in tekli v šotore po kopja.
V trenutku, ko je Izabela rezala konopec, je bil Floyd s tremi udarci kladiva zabil žebelj v enega izmed tramov in pričvrstil vrv, drugi konec pa privezal za obroček na zadnjem koncu čolna; kakor hitro je bilo to storjeno, je začel veslati. Težki splav se je le počasi premikal, in divjaki na bregu, ki jih je bila voda v prvem hipu zadržala, so že bredli proti čolnu, ko je mahoma počila Izabelina karabinka in se je prvi izmed njih s prestreljenim ramenom tuleč
sesedel v pesek. Napad je bil s tem začasno ustavljen, in ko se je Floyd upiral v vesla, je videl prizor, ki bi ga bil pripravil v smeh, da ga je mogel opazovati z varnega mesta.
Divjaki so dobesedno plesali po pesku. Besnost jih je gnala naprej, a strah jih je vlekel nazaj, in iz obojega se je porajal ples, ki je ponehal šele tedaj, ko so pridirjali tovariši, ki so bili hiteli v šotore po kopja,
Floyd je brez obotavljanja zaveslal k splavu, skočil nanj, vzel deklici karabinko ter ji ukazal, naj prestopi v čoln in prime za vesla.
Mladi človek je podrl prvega izmed oborožencev komaj dvajset korakov od vode; divjak je telebnil na obraz, kopje pa mu je ušlo iz roke in zdrčalo po pesku.
Drugi, zadet v čelo, je vrgel roke kvišku in padel vznak; kopje se je z ročiščem zapičilo v pesek in drhte obtičalo, tako da je ost, še rdeča od ribje krvi, štrlela naravnost proti nebu.
Ostali so imeli dovolj. Spustili so se v beg, in Floyd je nekajkrat ustrelil za njimi; enega je zadel v nogo, drugemu je posnel z glave šop kuštravih las.
V pol minute je bila obala prazna.
Floyd je delal vse to skoraj mehanično, kakor bi streljal v tarčo. Vsa reč se mu je zdela čudno neosebna in pravljična.
INSERIRAJTE V »JUTRU«
odgovoreo Ljubomii Volčič. — Vsi v LjubljanL