12. številka.
Izdanje za soboto 26« januvarija 1895.
__(v Trsta, v soboto zjutraj dne 2rt jan livarja 1895.)
Tečaj XX.
„edinost"
iihaja po trikrat na ted-n v šesti ti it-J»njih «b torkih, 6«|ptklh
in aobotah. Zjutmnjo izdunje izhaja ob tt. ori zjutraj. »eierno pa oh 7. uri	— Obojno tedanje Htane :
ca Jadcn nieiee . f. — .DO, i/.veti Avstrija f. l.*i i» tri mi>Ki. . , 2.fio , „ , t M |>ol teta . . . 5,— . , » ■a tu leto . . , 10.— ... I« —
Na naročbe brei priložene naročnine si nt Jeml|e «zlr.
ruRnraičre štavilke *e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Iretu po B n»<\, iZT«n Trita po S nvč. Sobotno roiertin tedanje v Irstu 4 nč., iirea Truta S n4.
EDINOST
OirlMi iie rakune po tarifu w petita; ta n»il"T, t. (I'ltf'lini i^rkitn. plaioj* prostor, kolikor ob<»ita tnih Trirt« t'o *! tt h a o.urtn o« in jarumalival«.
»i{lu»i itd. i« rat'uii*ja po, ngedbl
v m 'lupiai naj poAtlj&jo mt luiltv« : ulik* faaorroi it. IH. V.u'.j p.*iuo iaors hiti frariKOTrtn'). k'-r nof'anli	.o a*
iprtij jinajo. R)k ipi«i iti m> Trito*i>,
Naročnino. reklamacijo ia >i{!a*»> «pr»-ti prtrmiifro uli<>* Moline pic-cole hit. 3, II. uadar. Odprto rnkUruMJiJ« ■o pro«t* piMtiiint'.
Glasilo slovenskega političnega drulitva za Primorsko.
„f iJine.ll j0 mM /'
Ja, diese Slaven....!
Tako j® vskliknil nedavno na Dunaju neki visok in — pravičen državnik. Bilo je »redi važne razprave o avstrijskih, oziroma evropskih narodnostih.
In znaš-Ii, cenjeni čitatelj, kako so govorili v tej razpravi uzorni politiki o nas avstrijskih Slovanih ? In kako se je izrazil osobito rečeni državnik o nas Slovanih! Ne morem — ne smem z izjavami na dan, koje je bilo čuti, kajti po jedni strani bi preveč ujezil, ako ne cehi osmešil naše nasprotnike, po drugi strani bi pa morda prelaskavo hva-1U, prelaskavo črtal bodočnost Slovanov, kakor se zrcali ista v nazorih toli razsodnih politikov.
Vendar hočem tu ezuačiti v debelih črtah, kar ae govori v krogih najvišje politike
o Slovanih---in to je velepomenjjivo
za nas.
.Slovani imajo toli jasno in srečno be-dočnost pred teboj, kakor dosedaj nijeden narod na svetu — seveda, ako oni sami n« pokvarijo, ne zavozijo te sreče, ki se jim smehlja v nedaljnji bodočnosti. Slovani so žilav ndrod, Slovani so take nravi, ki ja kakor rojena za spajanje — osobito v bvo-jem lastnem rodu. In skoro bi se morali čuditi, da se Slovanom še ni posrečilo spojiti se duševno v jedno csloto, koja bi se predstavljala svetu kot velemoč in bi imela med narodi imenitno besedo. Ali nivj je, kakorsibodi, vsakako so Slovani ie neobrabljeni, vsi drugi emo že stari.
Toda Slovani ho po svoji nrav' tudi zelA občutljiv, dobroten, najiven in lahkoveren nirod. Zato se jim često dogajs, da jim druge narodnosti delajo sitnosti in podirajo to, kar Slovani zidajo — saj je življenje ni-rodov otroška igra. Skoro pa morajo priti Slovani, zlasti naši avstrijski, do zavesti, da vladajoče stranke postopajo živimi lojal-neje, nego oni zapaziti morejo v svoji današnji kratkovidnosti. Pred Slovani kot maso, pred katero se bede kedaj klanjal ves svet, gojimo veče spoštovanje, nego jim to kazati smemo, kajti oai so podobni kralju-otroku, kojega morajo Še strahovati in vzgojevati učitelji in odgojitelji, da postane njega žezlo velmožno. Ali se hečejo Slovani pravilno zavedati te visoke, namenjene jim naloge? Ali hofejo vedeti, da so činitelj, katerega le nevedna svojatdrugorodnih obmetuje s kamenjem, pred katerim pa se molče klanja vee razsodni politiški svet? Dobro bi bilo, da pridejo Slovani do tega speznanja.*
Cenjeni čitatelji tega članka naj uikar ne mislijo, da so predstojeći stavki izvita
PODLISTEK. T
Hrvatski priporeduja Ksarer damlor-Ojaliki.
—	Pa zakaj nočeš ? — vprašam jo.
—	Kaj vem f Ne nierem, pa veste, kako pravijo meščani, da se more na preji razno spresti, pa da potem „djevojka suze lije za lanjske smije !u No jaz se šalim, ali tudi moj ded pravi, da se nimajo kmetje čeuiu veseliti. On misli radi nove meritve zemlje.
—	A, misliš mari komasacijo ?
—	Tako nekako; ali povejte, gospod, — in začne me izpraševati o . pravu in zakonu* in o tej novi meritvi. In nikoli se ji nisem dovetf nagovoril. Slednjič jo vender prekinem.
—	A kaj se brigaš ti toliko za to, Naja V Za to so postavljeui ljudje, da se bavijo s tem. Kaj li dekle!
—	Resnica. Jaz govorim o tem tudi samo z vami, z drugimi ne. Pa čula sem, in ves svet v vasi govori, da nai pop dopušča, da je indžilir odsekal staro pokopališče spa-hiji, k njegovemu delu, a novo grobišče da bo daleč nekje v šumi.
—	Hm, pa kaj tebi za to?
laž — te besede so gola visoka istina, došla iz ust v i s o k e o s e b e v Avstriji. In ravno zato, ker so došle od take osebe, smemo biti ponosni nanje in — — — na-se!
V tej zavesti nam je pač lahko pogoditi, kako se nam je vesti nasproti onim življem, ki nas v svoji domišljavosti in v svojem napuhu v jednomer nazivljajo inferijornimi in ki hočejo po vsej sili, da smo mi Slovani le nekako podrejeno pleme, nedostopno kulturi in civilizaciji — vesti se nam je kakor kralju, ki vo, kAka bodočnost ga čaka, kar pa ne vedo drugi, ki mečejo kamenje nanj.
Mar ne kažejo vsa znamenja okolo nas, da je to gola resnica ? Ozrimo se le n. pr. na ono sodrgo po našem Primorju, ki divja in razgraja v naše slovanske liee! Kaki ljudje so to ? Mar ni v njih niozgu vse trhlo, mar niso njihovi nazori tako pokvarjeni, da se niti ne zavedajo nedostojnosti, s katero blatijo svojo lastno zgodovino? Mar se ne vedejo kakor zblaznjenec, ki ne ve, kaj dela ? !
In taki so vsi, ki se bore proti najprl-mitivnejšim pravicam nas avstrijskih Slovanov ? Zaman jim ves trud, zaman jim ves ta obupni boj, kajti bore se proti sili, koje ni moči premagati, še matije pa uničiti. In ravno okolnost, da ne pojinijo razmerja med svojimi silami in silami avstrijskega Slo-vanstva, da ne vedo ceniti svežih in neob-rabljenih intelektuvelnih sil, s katerimi razpolagamo mi avstrijski Slovani, da so slepi in gluhi za vse, kar se godi okolo njih — ravno ta okolnost je najbolji dokaz, da de-geaerujejo ti naši nasprotniki ter da v svoji slepoti niti ne poznajo položena, v katerem se nahajajo.
Ali da se razumemo! Drugorodcem se ni bati ničesar od strani Slovanov, kar bi bilo nevarno njihovemu obstanku in njihovim pravicam, kajti gori omenjeni državnik je že rekel, da so Slovani .dobroten, najiven in občutljiv narod*, a mi bi pristavili: pošten in pravičen narod!
To pa rečemo ukljub vsem žalostnim od-nošajem in vsem nepriličnoatim, s koji mi ne jt boriti Slovanom v sedanji dobi, da se stekajo ure slavo in moči nadvladanja drn-gorodcev nad avstrijskimi Slovani, To nad-vladanje more nehati, ker je v nasprotju z duševnimi silami avstrijskega slovanstva, ker je v nasprotju z našim številom in ker je v nasprotju z obstoječimi zakoni.
Z neopisno tajnostnim izrazom v lici dokončal je oni visoki dostojansvenik svojo sodbo o uas, mil si roki in dostavil: ».! a, diese Slaven.,.!	F,
— Glejte, kako da ne P Naši stari, naši dedje in pradedje leže otidi, pravi naš pra-ded. — Že od takrat služi vasi ono grobišče, ko so naši stari došli iz Bosue. Pa da bi sedaj spahija tiral tja tvojo Čredo, a nas da bi pokopavali sredi šume, kjer leže volkovi in lisice!
Začuden sem jo gledal. Bila je vsa bleda v lici in ne vem, zakaj me je spomnila tedaj povsem na Čermakovo Ornogorko.
Da bi sicer doživel kaj ž njo, tega ni bilo. Bafi zato pa nisem mogel vedeti, kako je v mojem srcu za nje. Konečno pa — kako sem tudi mogel priti na kaj takega? Samo v poslednjem času — se celo to ni da bi omenjal!
Šel sem še ob zori zdoma na lov. Ko dospem do vasi, je mirovalo še vse. Pet me je vodila mimo hiie Nedeljkoviča. Na vrtu tik vodnjaka zapazim Najo. Ravno si je umila lice ter se začela česati. Aj, Bože mnj, kako je bila divna, kako sveža in krasna! Sinji žarek jutrajnega solnca trepetal je po njenih črnih razpletenih laseh, prešel na nekako zviti vrat, pa se potem razlil skozi napel razgaljeno srajčko na krasna deviška
Politiške vesti.
Deželni zbori. V deželnem zboru dalmatinskem stavil je posl Biankini resolucijo za odpravo izjemnega stanja v Pragi Zbornica je odklonila ta predlog a limine. — V deželnem zboru štajerskem je predlagal posl. Kation, da se omeji šolska dolžnost, tako, da bi otroci hodili štiri leta v ljudsko Šolo in potem štiri leta v nadaljevalno nedeljsko šolo. Slednjič je predlagal isti poslanec, da se vse i o 1 s t v e izroči deželnim zborom. (Proti zadnjemu delu Karlonovega predloga meramo se izreči naj-odločueje, kajti mi Slovenci ne moremo in ne smemo ddpustiti nikakor, da bi deželni zbori v Poreču in v Trstu, v Gradcu in v Celovcu brezpogojno gospodovali z našimi šolami — nnšo bodočnostjo. Gorje nam potem ! Z deželno avtonomijo pustite nas pri miru, sosebno gledč na šolstvo! Dobro bi bilo res, ako bi se decentralizovalo šolstvo, ker treba res poštevati različna odttošaje ; ali decentralizovati bi morali v zmislu n a -rodne avtonomije, ker je neomajljive naše prepričanje, da si Slovanci moremo zagotoviti svojo bodočnost na vse straai le tako, ako bodemo santi gospodovali se svojimi šolami ne gledć na zemljepisne m^je, ki nas ločijo; ako se namreč ustvarijo organi, kojiin bode naloga skrbeti za kulturne potrebe Slovencev po vseh pokrajinah. Šolstvo naj se le de-centralizuje, toda nikdar po deželah, ampak po narodnostih. Op. med.) Predlog Karlonov so izročili šolskemu odseku in ga niso odbili a limine, kakor bi človek mislil, ako ve, da so nemški liberalci načelno nasprotni vsaki premembi šolskega zakona. Nemška gosp6da pa so bili le zato tako popustljivi — vsaj v formalnem pogledu — ker je v tem zmislu posredoval minister grof VVurmbrandt. Koalicija se je torej bala — zamere! — Tudi ▼ deželnem zboru koroškem so imeli šolsko debato. Neustra-šljivi voditelj koroških Slovencev, poslanec Kinspieler, je dokazoval, da uredba šolstva na Koroškatn ne odgovarja ni v narodnem ni v verskem pogledu. Nemški govorniki so hudo napadali Slovence in duhovščino. Kiuspielerja sta podpirala le škof Khan in posl. Muri.
Minister Plener t Pragi. Bivši vodja nemških liberalcev in sedanji minister Plener bavil se je te dni v Pragi. Potovanje Ple-nerjevo v Prago je iiuelo baje velike namene. V prvo, da se je hotel obvestiti, da-li bi bilo umestno odpraviti izjemno stanje, potem ss je trudil, da pregovori kneza Lobkovica,
prsa — eh, v tistem trenotku se nisem mogel premagati, ampak raz vnet skočim do nje — ni me bila začutila — pa jo obja-mem in poljubim. Iztrga .se mi in glasne za-vrišče. Ni se jezila, uiti žalostila v prvem hipu, dokler je mislila, da je kak fant iz sosedstva. No, ko se je, visoko zamahnivši krepki laket, obrnila k meni ter me spoznala, tedaj ji je zginil raz lice oni ljubko drzni in šaljivo osorni nasmeh; oči se ji za-pro in vsa vznemirjena se skloni ovijoč obe roki in oba lakta okoli svojega vratu in neder. Sedaj sem se kesal, ker sem ji to storil, a vender sem šepetal: .Oh, kako si krasna, mila moja Naja!*
— Ako bi vam bila mila, bi mi tega ne storili! — zavru« me ona z bolestnim, drhtečim glasom ter odide počasi preko dvorišča. A jaz, norec, sem otrpnel in komaj sem mogel pojmiti, da more taka kmetska punica tako divno misliti, pa se tem bolj uveril, kako plemenito bitje je moja Naja. Ona taka, a jaz sem jo užalil, igral sem se ž njo, kot z vsako iz vasi, — oh, meni je bilo strašno težko! A še t*;žje mi je bilo, ko sem jo opazil na vrtu, kako stoji kraj ze'e-
da isti ne položi predsedništva deželnega zbora, in slednjič je hotel pridobiti t»»ga aristokrata za k o m p r o m i s med liberalnim in konservativnim plemstvom. Iz poročil pa ni možno niti ugibati, da li je gospod Plener dosegel svoj namen; le toliko vemo, da je imel isti, pevrnivii se na Dunaj, daljši pogovor z ministrom-predsednikom kueaom AVindischgrletzein.
Stranka krščanskih aocijalistov pod vodstvom princa Lichtensteina, dr. Lungerja in drugih pridobiva si od dne do dne več tal med nemškim narodom, kar vzbuja seveda veliko nevoljo med otrpnellmi in ari-stokratično ponosnimi konservativci Hoben-vvartove barve. Jli se seveda moramo le veseliti prodiranja krščanskih socijalistov. Priznati moramo sicer lojalno, da nikakor ne soglašamo s to stranko v vseh točkah, kajti oni so Nemci, mi pa Slovani in se torej njihove težnje ne morejo povsem vjemati z našimi. Ali nekaj imajo na sebi ti krščanski socijalisti, kar jih posebno, odlikuje mimo drugih nemških strank: pošteni so skozi in skozi ter ae ne boje povedati lvjnice — bodisi komur koli v lice. Odločni s • in pogumni, kar ne bi mogli reči o konservativcih — kateri poslednji se svojim diplom itizovanjam in tapanjem niti sami neČ no vedo, kjft je meja med konservativnimi in liberalnimi načeli.
Tu odločnost, tam polovičarstvo — kaj čuda potem, da prodira odločnost in se mora umikati polovičarstvo?!
Sosebno sedaj so konservativci jako razjarjeni na krščanske socijaliste, ker so poslednji razširili svojo delavnost z Nižje Avstrijske na Gorenje Avstrijsko. Minolo nedeljo so namreč priredili shod v Lincu, ki je vspel popolnoma, tako po mnogoštevilni udeležbi, kolikor po uzoruem izidu. To je prov-zročilo ogenj v strehi naših llohemvartovcev: jeze se ia zabavljajo kakor vrabec na veji. A „napad" socijalistov v Lincu bi jih še ne jezil toliko, ali poparilo jih je do cela, d a je sv. Oče poslal zborovalcemv Lincu svoj blagoslov.
To jih peče, to jih boli tako, da Redaj napenjajo vse sile, da bi izbrisali globoki utis, kojega je napravilo dejstvo, tla sv. Oče blagoslovlja krščanske socijaliste, te u aj nevarnejše teLmence ponosnih Hohenwartovcev.
V	ta namen so baje naprosili nuncija Galim-bertija, da ugovarja pri kuriji v Kimu proti postopanju državnega tajnika, kardinala Hatu-polle, katari poslednji da živi v zmoti, kakor da je princ Lichtenstein še vedno vodja katoličanov.
nečih klinčkov iu si briše solze. Od srama, kesanja in vznemirjenja nisem mogel bližje, A ona io je tedaj ozrla proti mestu, kjer setn nepremično stal, iu zdelo iui je, da se ji lice nekako sveti, da prodira skozi zaplakane oči žarek neobično blaženega pogleda. V tem se je ravno pojavilo solnce nad obzorom, ljubko rudeča svetloba se je igrala po rosnem listji češpelj, po tanki travni plasti, vse .se je v jeden mah oblilo z rožnatim iu belim sijajem; samo oddaljeno podolje je še drhtelo v vijoličnem prelivanji zore; vse drugo se je svetilo v mladi jutranji jasnosti in vse je bilo slično draiestnemu posmehu v tistem času probujenega deteta v zibelki. Nekje na veji nad manoj, visoko na vršičku, zadonel je drobni, zvonki glasić neke ptičice. Bilo mi je v tistem času tako nezmerno široko v prsih, tako nenavadno in čudežno ; silna zadivljenost, sreia, hrepenenje mi je prevzela dušo in nisem se vprašal, je-li sjaj v njenem obrazu samo od solnfcnega sjaja, nego iz dna duše sem vzkliknil zmagonosno veselo: .Naja, Naja!" »n pohitel doli k nji.
V	istem hipu pokliče me nekdo mej glasnim radostnim smehom.	(Dalje prilt.)
Xe vemo sicer, da-li je nuncij Galim-berti ugodil želji konservativcev, ali to vemo, <la se tein-le bliža dan kapitulacije, k^r iščejo zaslorabe le zgoraj, dočim si krščanski socijalisti ntrjajo tla zdolaj — med narodom.
Italijani v Afriki. Ras Magaaa umaknil se je za kakih 12o kilometrov pred italijanskimi predstražami. Soditi je torej, da se Italijani res dobro naklestili tega svojega nasprotnika. Vendar se nam dozdevajo naravnost neslani tisti svalospevi na italijansko vojsko, s kojiiai baharijo sedaj italijamki listi. In da bi bilo res krivo misliti, da se Italijani nimajo ničesar bati v Afriki, razvidno je iz druge vesti, katera pravi, da se general Barattieri sedaj pripravlja na boj pvoti dervišem, kateri štejejo iy.00Q mož, lo.OOO pušk, 7U00 sulic in 180U konj. Italijanska vlada odpošlje dne 3o. t. m. vAtriko U bataljona v ojačenje tamošnje svoje vojske. Sodili bi torej, da se general Barattieri vendar še vedno boji neprijetnih iznenadenj.
Japoii.Hkokitaj.sk a vojna. Iz Sliangaja poročajo z dne 23. t. m.: Kazno ameriške, nemške in francoske vojn« ladije izkrcale *o mornarje v Ke-Fii-ju, da ščitijo evropske konzulate in evropske naselnike. — Pristanišče Wei-liai-wai so Japonci baje že popolnoma obkolili in v kratkem pričnejo bombar-dovati je. — Poročila z bojišča so jako redka, menda vsled tega, ker so Japonci baje porezali razne brzojavne žice.
Različne vesti.
Imenovanji pri flnancl. Cea. namestnik v
Trstu imenoval je kot predsednik dež. finančnega ravnateljstva računarskega podčastnika Antona Kaplanek-a carinarskim asistentom, carinarakega vežbenika Rudolfa G r an-n e r-ja pa kontrolnim asistentom pri c. kr. Kolinskem uradu na Vololoskem.
Pogreb pok. župnika Karola Motita bil je veličasten in udeležba ogromna. Ker nam pravi nai verski čut, da moramo ponižno ukloniti tilnik svoj pred voličastjo smrti in ker hočemo tudi v tem slučaju ostati zvesti temu svojemu čutatvovanju, ne smemo niti misliti na to, da bi danes primerno označili, kako so izvestni krogi zlorabili tudi to priliko, da prirede čisto navadno — demonstracijo. Le to rečemo, da izveatnim ljudem ni sveta nobena stvar na svetu.
Listine porotnikov v Istri. Včerajšnji »11 Piccolo* javlja iz zanesljivega vira, toda s pridržkom, da je prizivno sodišče v Trstu proglasilo izjavo, da so listine porotnikov v Istri sestavljene nezakonito. (Nam ni ničesar znano o razsodbi prizivnega sodišča Tržaškega o tej stvari. Ured.)
„II Piccolo della Sara" — branitelj Cam-pitellijev. Nikakor nas ni presenetilo, videvše, da naši židje-liberalci nastojajo oprati deželnega glavarja istrskega, kateri io je s svojim znanim ,popravkom", naperjenim proti zasluženi lekciji, prioMeni v .Pressi", zavozil taku stramo — smešno. Iz vsega srca pa se moramo smijati uprav najivnemu načinu, s kojim hoče „II 1'iccolo d. 8." dokazati svetu, da je bil dr. Campitellijev „popravek* povsem stvaren in pa — temeljit! Oujte , kaj piše ta babjek v svoji številki z dne 24. t. m.. D o l d e v a se naia (Torej le .dozdeva"? Ur.) jednostavno, da jo dr. Caiapitelli s svojim pepravkom zopet dokazal resnico dejstev. Kdor je imel pred seboj, kakor mi, stenografiški zapisnik poslednje seje deželnega zbora istrskega, razvidel je, da je biljsmeh poslancev le nasledek tega, ker se je videlo u vedenja gospoda vladnega komisarja, da je bil isti v zadregi. Kajti isti je, samo da izreče štiri besedice „protest u j e m slovesno proti žaljenju*, najprvo napisal te besede in potem jih je p r e č i t a 1 na v a s glas. Ni črhnil niti .da", niti ,ne", ne da bi bil prej napisal besedico na listič papirja. .Correspondenz-Uurreau* je seveda prijavil o tej seji teu-dencijozne poročilo, — o katerem, seveda, mu prepuščamo vso odgovornost. Zategadelj pa se vendar ne more ovreči, da je smeh zunanji pojav nuimentannega, nepredvidnega duševnega čutstva, v katerem pa nikakor ne mora t, i č a t i namen žaljenja in zasmehovanja. Dr. Campitelli ima torej prav, ako trdi, da sta nesposobnost in pa nedostatnost govorniškega daru izzvala veselost poslancev, ne da bi se moglo zaradi tega trditi, da je s tem bila zasraiuovana vlada".
Na vsa ta soflstiška zavijanja .Picc. d. S.u, naglašati nam je jednostavno, da je za vprašanje, ali je zbornica žalila vladnega za-stopuika ali ne, čisto brez vsacega pomena okolnost, ali je vladni zastopnik čitat ali govoril sveja izjave. Celo abotno pa je, ako hočejo gospoda smešiti vladnega zastopnika, češ, daje bil .glasen nad vso mero". Mar naj bi bil š e p e t a 1 ob tolikem tuljenju med poslanci in na galeriji ? Kdo bi ga bil čul potem ? Še tako niso naši poslanci razumeli niti vsake desete basede, dasi so poslušali posebno pazno. Na kratko: vladni zastopnik aornl je biti glasen, ker so ga gospftda sami prisilili v to z vprizorjenjem nečuvene in že poprej določene demonstracija, koje se je udeležila — in sodimo, da ne le iz lastnega nagiba, — tudi surova takinaža tia galeriji. Prav ima torej .11 P. d. S.*, ko pravi, da je g. dr. Campitelli zabeležil resnico ? svojem .popravku", — resnico namreč, da ao zasmehovali izjave vladnega zastopnika in po takem — vlado samo! Te je gola resnica, katere ne more promeniti šo tako prefrigana so-fistika.
•Slovanska Čitalnica" v Trstu napravi daneg v soboto dne 26. januvarja 1895 ob uri zvečer v svojih prostorih plesno zabavo s tombolo, h kateri vabi člane in goste ; poslednji dobe ustopnica pri čitalničnem odboru, ako sa pravočasno prijavijo. Na to veselico, kakor tudi na druge veselice tukajšnjega slovanskega življa, opozarjamo posebno one naše mlade gospode, katerim so gostilne bolj vabljive, kakor prostori naših društev in ki iščejo zabave v tujih društvih. Več dejanskega rodoljnbja je pač dolžna tukajšnja možka mladina.
Pevsko drufttvo „Nsbreflna" v Nabre-žini, združeno a tamošnjim .Đlalnitn društvom", priredi veselieo z igro, petjem in plesom v nedeljo, d n e 3. f e b ru varja t. I. ne pa dne 2. februvarja, kakor je bilo to po pomoti objavljeno v .Edinosti", izdanje za četrtek 24. junavarja. — Pogram tej veselici objavimo pravočasno.
Nsmika vojna ladlja v Trstu. Predvčerajšnjim dospela je iz Krfa v naše pristanišče germanska korveta .Stein". Ta ladija ima 2800 tolenat vsebiae, 441 mož ter je oborožena z 22 topovi. Poveljnik Witerscheim obiskal je ces. namestnika, poveljnika tržaške posadke, župana in predsednika pomorske oblasti. Omenjena gospdda vrnila je obisk istega dne.
Družba sv. Cirila in Mstoda je od i—15, januvarja t. I. prijela te-le darove : Slavno uredništvo .Slov. Naroda" je izročilo za november in december 1884. 1. 343 gld. <53 kr. kroninih derov. Dornberški umrli župnik Filip Kramar je volit družbi glavnico 50 gld. z obresti, naloženo v goriški ljudski posojilnici. (J čna Fraujica Briušekova v Ilirski Bistrici je nabrala za družbo 14kron 40kr.; darovali so: gg. Fr. Smrdel iz Sežane 4 krone, Dolenc, trgovski potnik iz Ljubljane 3 kr., A, Fatur 1 kr., J. Ressman, želez, uradnik 1 kr., gospa Resmanova 40 h., J. Briušek 4 kr. in Milan 1 kr. — G. Ivan Brinšek v Ilirski Bistrici je nabral 15 kron 20 h. in sicer v veseli družbi pri Brozinu Stembergu ; darovali so te svoto gg. Rudolf in Ivan Valenčič, Albert Domladiš, J. Stu-kelj, A. Slenc, stražmeSter Os\vald, g. Badjura, Jurij Zupan, župan Ivan Urbančič, A. Kranjr, Josip Stemberger-Brozina, Josip Bizjak, Iv. Prosen, Iv. Brinšek in Dragotin Briušek. — G. A. Sturm, c. kr. pe.štur v Ivanjci blizu Radgone, je daroval 2 gld. — Za slovensko šolo šolskih sester v Velikovcu so darovali: Slavno uredništvo .Slovenca" je izročilo 125 kron : darovali bo gg.: Vč. g, lvarol Miklavčič, župnik v Žminju, 6 k., g. dr. V. Gregorič, primarij, 10 k., vč. g. F. Špendal, župnik v Tržiču, 4 k., č. g. J. Trpin, kapelan v Tržiču, 2 k., č. g. J. Vole, kapelan v Križih, 2 k. g., A. Kocmur, trgovec v Ljubljani, 5 k., vč. g., dr. J Marinko, profesor v Novem Mestu, 5 k., Evangelist 2 kr., g. (V. Mihalič, okrajni zdravnik, 2 kr., vč. g. A. Kerščon, vpok. župnik v Reptijah, 10 k., vč. g. Martin Malenšek, župnik Št. Peterski, 10 k., vč. g. Miha Bulovec, kapelan, 5 k., vč. g. J. Gruden, vpok. župnik v Ljubljani, 4 k., vč. g. Andrej Kalan 10 k., vč. g. prof. Zupančič v Ljubljani 10 k., vč. g. Matej Osenjak, kapelan v Žalcu, 2 k., vč. g. A. Stritar, vpok. duhovuik, 10 k., in vč. gg. profesorji Ljubljanskega bogoslovja 30
k. — G. dr. Radolf Repič, v Št. Vidu na Dolenjskem, je poslal 50 k., ki jih zložila vesela dinžba; od preč. g. dr. Ivana Križa-nič,i, stolnega kanonika v Mariboru, smo prejeli 41 k., ki jih je nabrala slavna Mariborska čitalnica na starega leta dan. Da^je so darovali: Slavno telovadno društvo .Ljubljanski Sokol" vsled sklepa občnega zbora 40 k., rodoljubna družba ob pogrebu stare narodne žene Katerine Florijanove v Kranju po g, J. Rezeku 27 k., preč. g. dr. Fr. Se-dej, dvorni kapelan in vodja v Avguštinaju na Dunaju, 20 k„ dostavkom: Bog daj srečo in blagoslov I — preč. g. Lavrencij Herg, stolni dekan v Mariboru, 10 k. s pripisom : Bog blagoslovi družbo! — Ljubljansko slov. kat. delavsko društve o priliki shoda t Št. Vidu nad Ljubljano 2 gld., č. g. Mihael Kle* menčič, kapelan v Črnomelju, 2 k.; gg. Pod* goričan 2 k., J. Bregar 2 k., A. Benedik 1 k., J. Pucel 1 k., M. Vdovič 1 k., J. Vdo-vič 1 k., J. Žgavc 1 k., M. Jakše 40 b., gdč. J. Peterlin 1 kr. in Alojzij Vdovič 1 k., — Iskreno se zahvaljujemo rodoljubnim darovalcem s srčno željo, da bi prav kmalu zopet mogli razglasiti slovenskemu svetu novo vrsto požrtvovalnih prijateljav verske, dinastičue in naiodne vzgoje.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Slovanska kn|!2nica. Pišejo nam : 34. snopič „Slov. knjižnice" prinaša dve jako zanimivi noveli iz bosniSkega narodnega življenja: .Abla" in ,0 nepravem času*, spis. Mil. Mrazovič, poslov. Minka V—d; konci je pridodejana še mična črtica Gjal-skega .Iz Sela", posl. Kosec. Po nepaz-nosti stavca in korektorja pa je izpuščeno v noveli .Abla* okoli dve stranij gradiva, radi česar je aovela popolnoma nerabna. Naj bi ae natisnila še jedenkrat! — Sploh pa je opažati veliko tiskarskih napak, kar morama grajati. Knjižnica bo izhajala odslej nadalje le meaečno (6—7 pol obsega), naročnina 1 gld. 80 nvč. Zbirko vnovič toplo priporočamo v narofibo in duševno podporo!
Prstsp. Predsinočnem okolo >flO. ure zvečer sprla sta se v ulici della Tesa 22-letni kovač Ivan Sviligoj, stanujoč v uliei Rigutti hšt. 36 in 221etni dninar Viktor Penko, stanujoč v ulici Ferriera hšt. 10, z uekim, doslej še nepoznanim človekom, kateri je oba ranil z nožem prilično nevarno in pobegni). Zdravnik z zdravniške postaje obvezal je ranjena, katera pa nista mogla — ali hotela? — povedati podrobnostij o pretepu. Ranilca zasleduje policija.
Sodnljsko. Svoječasno sporočili smo med policijskimi vestmi, da je zadqja dni min. oktobra meseca ukradal neznan tat iz vagona na tukfgšiui postaji južne železnice puško, vredno nad 25 gld. in razne naboje. Policijski oticijal g. Tiz našel js isto puško skrito na stanovanju izvoSčeka Ivana Iliča, kateri pa je isto kupil od 251atnega izvo-ščeka Ivana Slamiča iz Trsta. Ko je g. Tis prijel Slanica, povedal mu je ta, da mu je to puško podaril 161etni izvošček Fran Smre-kav iz Trata, pristojen v Ljubljano. Gospod Tiz dal je zapreti Slamiča in Smrekarja. Ko ao ju peljala stražarja Bonelli in Moretti v zapor, psovala sta ju Slamič in Smrekars „porchi tia ščavi". — Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti Shuniču in Smrekarju, obtoženima hudodelstva tatvine in pa žaljenja stražarjev. Kot priča bil zaslišan tudi Ilič, kateri pa je preklical to, kar je bil izpovedal že prej, med preiskavo. Zaradi tega zahteval je javni tožite^j, da sa sodnijski spisi o tej stvari izročijo državnemu pravduištvu, da more isto slučajno postopati proti Iliču zaradi krivega pričanja, kajti iati govoril je neresnico prej ali pa o konečni razpravi. Obtožena Slamič iu Smrekar ugovarjala sta se kar nespret« nejše sta mogla. Sodišče obsodilo je Smrekarja na 5 mesecev, Slamiča pa na 18 mesecev ječe. — 171etni bivši dijak na tukajšnji navtiški šoli, Ferdinand Persich iz Lovrana, dobil je v tajni razpravi pred tukajšnjim sodiščem 5 mesecev težka ječe zaradi hudodelstva proti nravnosti. Persich je nesramno zlorabil svojo lOletno setričino Va-leutino K.
Policijsko. Dn6 1. januvarja t. 1. aprl se je 371etni kmet Martin Danev z Opčin, stanujoč na Vrdeli hšt. 245, s kmetom Antonom Oabrijetčičem, stanujočem na Vrdeli hšt. 14. Danev sunil je Gabrijelčiča, da je padei in se o padu pobil na glavi. Gabrijelčič rano nI smatral kot nevarno in zdravil se je sam,
kakor je vedel in znal. Toda njegovo stanje postajalo je slabše od dnć do dni, takO, da je konečno te dni moral pozvati zdravnika, kateri je konstatoval, da je stanje ranjenega zel(i opaeno. Vsled tega prijavila je Gabri-jelčičeva soproga stvar policijskemu komisar-jatu v ulici Scussa, katero ja sporočilo nadalje sodišču. Od tam prišla je komieija h Gabrijeleiću in ga zaslišala na zapisnik. Danev se bode moral zagovarjati pred sodiščem. — 261etnega težaka Antona C. in 251etnega njegovega tovariša Antona R., oba iz Trsta, zaprli so, ker so našli pri njima par kilogramov kave, kojo sta bržkone okradla v novem pristanišču.
Koladar. Danes (26.): Polikarp, škof: Pavel škof. — Jutri (27.): III. nedelja po razglašenju Gospodovem. Janez Zlatoust. — V ponedeljek (28.): Julijan, škof; Marjeta, devica. — Mlaj — Solnce izide ob 7 uri 38 min., zatoni ob 4. uri 50 min., — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6 5 stop., ob 2 pop. 8 atop. C.
Najnovejie vesti.
Paril 25. Predsednik je pozval Ribota ter mu poveril sestavo miniateratva. Ribot je izjavil, da se mora popred posvetovati sa svojimi prijatelji, predno da določen odgovor.
Patsrburg 25. .Novoje Vrernja" javlja iz Varšava: Pri vsprejemo deputacije katoliške duhovščine rekel je guverner grof Šuvalov nadškofa: Pozdravljam Vas kot glavnega zastopnika lokalna katoliške duhovščine. V dotiki z narodom pomagali mi bodete, da se bode isto vzgajalo v čutstvu udanoati do prestola in v duhu jedinstva s širno domovino. —
Vokohama 24. Princ Arihugava, načelnik generalnega štaba japonskega, ja nmrl.
Nsvl Vork 25. Služabniki tramwaya itr^-
kajo. Simpatije ljudstva so na strani itntf-kovcev, ker tramwayske družbe nočejo predložiti prepira mirovnemu sodišču. Vozovi tramwayav so popolnoma prazni in jih čova policija. Strajkovci napadajo Črte, preresa-vajo žice in mefiejo kamenje na vojake in uradnike.
Tv^ovlnake bvujavka.
Bfldlnpalt*. Plenica c« »pomlad 8.69-IH4 Plenic« sa jasen 1895 7*— do 701 Ovea ta »parnimi 6.02 9.04. Ri dot* 6-40 - 5-45. Koruia aov* H,— do 6.15. ■* maj-ju ni 6-20-6 122
Plenic* nota od 78 kil. f. *'5A—S'SO, od IS kil. f. 660- 6 65. od 80 kil. f. 6 65—« 70, od SI kil. f. 6 70-6 75, od 89 kil. for. 6'7S—S.8Q. Ječmen 6 20-8 10 ; proio 600—6*60. Planica: Obilne ponudbe. Popral*v*nj* ugodna prodaja 40000 mt. stot. 21/, nvfi- draija. Vreme: lop*.
Prag*. Nerafinirani iladkor ia januvar f.11-M fabruar 7. 11.82, mara 12.05, maj 12*40. Stalno.
Pr*g*. Centrifugal novi, postavljan v Trat in ■ carino vred, odpoliljatev praoej f, 27 75-88 Ja*.
marc f. 28.--28.50 Conoaiad ca januvar-mare 12*—
—•—. Četvorni i* januar 99*76. V glavah (sadik) sa januvar 80 —
Ham. Kava Santo* good avorago aa j*n*v*r 96.—, za maj 95 25. lopet 2% draija,
Hamburg. Santoa good average ia mara 77.- -maj 76.75. september 76*75. — I V,*/« draija.
Dan*Jik* bOPM
1MB
Državni dolg v papirju „ . v arebru Avstrijska renta v zlatu „ v kronah Kreditne akcij* . . , London 10 Lat. . . . Napoleoni .....
100 mark.....
100 italj. lir.....
JanaviivJa
dana« včeraj
. ioo.es 100 SO
. 100 Sfi 10080
125*85 99 90
186*— 9»*-
418*75 418*60 124.2» 1242» 9*86'/, 1*86 V, 60 82'/. «0.80 46*80 41-80
POZOR!!
Čast mi je javiti obiskovalcem velikega pleaa „Pel. podp. društva" da bode moja goatilna
Trattoria Gregorio
v ulioi Ireneo
vso noč odprta.
Izborna kuhinja, cene zmerne, Priporočam se za obilen obisk
Gregor I*lntar.
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Prvafikovcu") t Trstu,
u 1 losa lalltAPlo i«. 18
toči kolikor r gostilni, tolikor pri veselionk v sokolski telovadnici, vtise 1« prlitn* vipavika, Prvaika la kratka bala ln irna vina. — Sladki rltaling ▼ steklenicah, in modro fraa-klnjo, vsaka stekloniua drži 1 liter in valja 60 nove. — Postrežba jo poltena, cena Etnerna. Kuhinja je preskrbljena s tečiiimi, toplimi i* mrzlimi jedili.
Priporoča se rojakom v Trstu in i delala Toči vino tudi družinam 4 nvč. reneje, ako se odvzame najmanj & litrov.
laaBBBBOB
Lastnik politično diuitvo .Edinost* — Udav«tolj io odgovorni untdnik : Julij Mikotft. — Tiskarn* Doleno ▼ Tratu.