Poštnina platana ▼ gotovini
Prezzo • Cena Ur 0.50
HIBI	Špedizione	postale	HH	81
Slovenski
V Ljubljani, v petek, 23, aprila /043*1X1
Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Halijan«kega in tujega | Urednlltvo Id npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana | Concesslonuria efclnriva per la pnbblirit& di provenlenza italiana izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A, Milano.	|	Redazione.	Ammlntstraziones	Kopitarjeva	k,	Lnbiana.	|	ed	esteta:	Union«	Pubblicita	Italiana	8. A. Milana.
Vojno poročilo št. 1062
Novi napadi na južni tunizijski fronti hrabro zadržani
Junaška obramba edinice polka »Trieste«
Italijansko uradno vojno poročilo 1062. pravi: Silovite napade, ki jih jo nasprotnik s pomočjo dosti močnejšega topništva začel na južnem tunizijskem bojišču, sta tudi včeraj zadržala zagrizeni odpor in preskušena hrabrost naših čet. Pri kar najtrdovratnejši obrambi neke prednje postojanke v naši črti so je posebno odlikoval prvi bataljon VI. pehotnega polka »Trieste«, ki je pod poveljstvom stotnika Politi Maria iz Sulmone zadal napadajočim novozelandskim oddelkom ogromne izgube.
Nemški težki bombniki so nastopali zoper preskrbovalna središča v zaledju. Štiri nasprotnikove stroje so zbili lovci, dva je pa uničilo protiletalsko topništvo. •
Med posrečenim nožnim nastopom so naša letala dosegla in bombardirala petrolejsko naprave v sirskem Tripolisu.
Na vzhodu ponekod krajevne praske -
drugod zatišje
V enem dnevu so Sovjeti izgubili 77 letal - Uspešen protinapad na zah. tunizijskem bojišču - Letala bombardirala alžirsko luko in ladifskl sprevod
Hitlerjev glavni stan. 23. aprila. Nemško vrhovno . poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na vzhodnem bojišču je potekel dan ob krajevnem bojnem delovanju v splošnem mirno. — Sovjeti so včeraj izgubili 77 letal, med temi 20 v letalskih bojih s finskimi lovci. Pogrešani sla dve nemški letali.
, Pri ponovnih napadih lahkih nemških pomorskih oboroženih sil Via sovjetski dovozni promet vzdolž kavkaško obale so bila potopljena tri sovjetska vozila za preskrbo.
Na zahodnem odseku tuniškega bojišča je nemški nastop dosegel zastavljene cilje. Sovražnik je utrpel težke izgube. Plen in število ujetnikov še nista ugotovljena.
Na južnem bojišču so je tudi včeraj razbil z najmočnejšim topniškim ognjem podprti sovražni napad oh nezlomljivem odporu nemških in italijanskih čet. Nemški protinapadi na raznih mestih bojišča so imeli uspehe.
Nemški propagandni minister napoveduje zaslužen odgovor na angleške letalske napade
Berlin, 25. aprila, s. V članku, objavljenem «■ tedniku »Das Reiche, se nemški propagandni minister dr. Goebbels bavi z vprašanji, ki so se oglasila zaradi poostritve letalske vojne ter zlasti pretresa vprašanje, kako bi se utegnila letalska vojna razviiati v bodoče.
Najprej izreka brezpogojno priznanje junaškemu nemškemu civilnemu prebivalstvu, ki je bilo prizadeto po sovražnikovih nasilniških napadih, nato pa pravi, da se je sovražnik bridko zmotil, če misli, da njegovi letalski napadi morejo omajati duha nemškega naroda. Nemško ljudstvo ve, kakšno mesto zavzema v Um boju in je poleg tega tudi imelo priliko spoznati sovražnika ne po običajnem besedičenju o človeškem ravnanju in o zlagani pravičnosti, pač pa po vsej njegovi nasilni krutosti. Minister Goebbels omenja, da se je angleška javnost spričo vedno večjih izgub, ki so jih imela napadajoča letala zlasti v zadnjem času, začela spraševati, ali velja s takšnimi napadi nadaljevati v sedanjem obsegu. S svojimi dosedanjimi napadi je sovražnik namreč dosegel malo. Dr. Goebbels zatrjuje, da je Nemčija ne samo pokazala, da ni bila na vojno nepripravljena, temveč da je v tej vojni mogla postaviti sovražniku nasproti podmorniško orožje, ki zadaja Angliji mnogo nujše udarce, kakor J?? so tisti, 6 katerimi sedanja vojna tepe Nemčijo.
Potem dr. Goebbels piše, da se vojskovanje s podmornicami odigrava na oceanih, torej izključno le med vojaštvom, strahovalni sovražnikovi napadi pa so se razširili na civilno prebivalstvo in zlasti na ženske in otroke. Naravno — končuje dr. Goebbels —, da se nemški nastopi proti letulski vojni, ki jo izvajajo An-
Ni še Nem-
gleži, ne omejujejo samo na obrambo, prišla ura, da bi govorili o tem, kaj se ciji pripravlja in dela, da sovražniki dobe svoj zadnji zaslužen odgovor na nasilniške napade. Nemška vojaška poveljstva nimajo navade razpravljati o svojih namenih in rajši vidijo, da govore dejanja.
Letalstvo je preteklo noč uspešno napadalo .sidrišča ladij v alžirskih lukah in izvedlo med drugim tudi napad na sovražni ladijski sprevod, v katerem je bila hudo zadeta večja tovorna ladja.
Ob obali Rokavskega preliva so nemški lovci brez izgub sestrelili 8 angleških letal, med njimi 6 bombnikov.
Oddelek težkih nemških bojnih letal je preteklo noč iz majhne višine metal rušilne in za-žigalne bombe na pristaniško in mestno področje Aberdeena. Napad, ki je bil izveden v dveh valovih, je povzročil znatno škodo po bombnih zadetkih na napravah, ki so važne za vojno v tem pomembnem pristanišču za preskrbo. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča.
Zaradi dodatno ugotovljenih zadetkov, ki so jih dosegle enote nemške vojne mornarice na angleška letala pri napadu na Stettin in Rostock v noči na 21. april, se jo število sestreljenih sovražnih bombnikov povišalo na 39.
Berlin, 23. aprila, s. V dodatek k včerajšnjemu uradnemu vojnemu poročilu nemških oboroženih sil so v vojaških krogih podali še naslednje podrobnosti: Južno od Novorosijska so propadli mnogi krajevni sovjetski napadi. Po nekem nemškem protinapadu so se sovjetske čete umaknile, tako da so Nemci lahko izboljšali položaje ter zaplenili mnogo topov in veliko število oklepnikov raznih velikosti. Na odseku zahodno od Kurska so nemške napadalne čete osvojile severni predel nekega močno utrjenega mesta, potem ko so v hudih bojih premagale zagrizeni sovjetski Odpor.
Južno od Ladoškega jezera so nemški topovi obstreljevali sovjetski železniški promet. Težki nemški topovi so vzeli na muho delavnice Kirov pri Leningradu ter povzročili hude požare.
Odmevi po spremembah v japonski vladi
Tokio, 23 .aprila, s. Politični razlagalec agen-eije Domei piše: Do preosnove Tojove vlade je prišlo po želji ministrskega predsednika, ki je hotel s tem okrepiti svoj kabinet, da bi se laže lotil' nalog za ustvaritev velike vzhodne Azije v sedanjem vojnem položaju. Vojna je stopila v drugo leto, in od početka je Tojo zmeraj dokazal svoje državniške spretnosti ter sedaj posvetil vse svoje sile vodstvu državne uprave. Naravno je, da so bile nfekatere spremembe v vladi potrebne zrf-radi novih okolnosti. Sprememba v notranjem ministrstvu in v ministrstvu za vzgojo* ki ga je prevzel ministrski predsednik, pomeni, da bo Tojo kabinetu vlil novo življenje, skrbel za napredek v narodni upravi ter za preosnovo « vzgoji. Imenovanje Todaoa Oasa za ministra brez listnice ter Tatsunosuke Yamasakija za ministra za .gozdove in poljedelstvo dokazuje vnemo ministrskega predsednika, da bi ustvaril čim tesnejše sodelovanje med vojaško vlado in narodom. Mnogo je pričakovati tudi od imenovanja Manioruja feigemitsufa za zunanjega ministra, ki je dober poznavalec kitajskih in angleških zadev, ker je bil poslanjk na Kitajskem in v Angliji. Prav tako je treba odo-
Nemški glas o prazniku rojstva Rima
Berlin, 22. aprila, a. Nemški list »DAZ< je na prvi strani objavil članek svojega rimskega dopisnika Lea Bohmerja nod naslovom »Rojstvo Rima«, v katerem prikazuje značaj in pomembno veljavo, ki ju po nastopu fašizma v Italiji dajejo 21. aprilu, prazniku dela. Nemški novinar nato našteva nepretrgano vrsto velikih ustvaritev, ki jih je vlada v zadnjih letih vnetega delovanja uresničila ter najprej opozarja na objavo rlistine o deluc kot na osnovno in docela revolucionarno dokazilo pridelovalne de-
potem
kakor
Javnosti italijanskega naroda. Člankar primerja zdravo in trdno zamisel dela_ fa pojmujeta fašizem in narodni socializem, * izkoriščanjem in suženjstvom bogataških sil, ki delavca cenijo kot navadno številko v okviru izdelave. Našteva še veličastno število javnih del, ki jih je ustvaril fašizem, ter poudarja vneto marljivost v italijanskih vojnih tovarnah, v katerih vidi pristno in neomajno ter ko granit trdno voljo vsega italijanskega naroda, ki napreza vse sile za dosego zmage.
Nemški tisk o sijajni zmagi italijanskih lovcev
Berlin, 23. aprila, s. Nemški večerniki obsežno in navdušeno pišejo o veličastni zmagi italijanskih lovcev, ki je o njej govorilo včerajšnje italijansko uradno vojno poročilo. Za podrobnostmi o nastopu, med katerim je bilo sestreljenih 17 »Spitfirejev«, ter za imeni pilotov, ki so se poleta udeležili, prinašajo listi brezpogojno ponvalo italijanskim lovcem ter njihovemu junaškemu izročilu.
Slovesnosti velikega četrtka v Vatikanu
Vatikansko mesto, 23. apr. b. Sv. oče Pij XII. se je včeraj zjutraj udeležil sv. maše, ki se bere na veliki četrtek, in ki jo je daroval kardinal-dekan Granito di Belmonte v Sikstinski kapeli. Po končani sv. maši je sv. oče na čelu sprevoda, v katerem so šli poglavarji verskih redov, škofje, nadškofje in kardinali, prenesel Najsvetejše v sosednjo kapelico sv. Pavla, kjer je bil urejen božji grob. Nebo, pod katerim je šel papež k božjemu grobu, je nosilo osem škofov. Udeleženci procesije so nosili sveče in peli »Pange lingua<. V kapelici sv. Pavla je sv. oče postavil na oltar cibonj s posvečenimi hostijami, ki so ga potem postavili na žaro. Po »Tantum ergof in molitvah pred Najsvetejiim se je sv. oče podal v »voje za«ebne prostore.
Svpteg« ebreda ce j« poleg 8t*vflnlh kardinalov in visokih prelatov udeležil tudi diplomatski zbor pri sv. Stolici, člani rodbine Pacelli. zastopstvo malteškega vit. reda ter rimsko plemstvo.
jo
V pričakovanju odločitve mednarodnega Rdečega križa glede preiskave o pokolju poljskih častnikov
Berlin, 23. aprila, s- Na prošnjo, ki eo . pristojne nemške ustanove te dni poslale odboru mednarodnega Rdečega križa, da bi začel preiskavo o znanih dejstvih, ki so prišla na dan po odkritju grobov pri Katynu, še ni odgovora. Ko poudarjajo, da se posvetovanja pri odboru mednarodnega Rdečega križa v Ženevi še niso končala, pravijo v teli političnih krogih, da je bistvena naloga mednarodnega Rdečega križa ta, da ugotavlja imena vojnih ujetnikov, prav tako pa tudi imena pogrešanih. Zaradi tega z zanimanjem pričakujejo odločitve v tem vprašanju. Iz nje bo namreč mogoče sklepati, ali bo predsedstvo mednarodnega Rdečega križa izpolnilo svojo dolžnost, ne da bi se menilo za kake postranske razloge.
Nasprotja med ameriško zbornico in predsednikom Rooseveltom
Buenai Aires, 23. aprila. s. Da bi čira strožja nadzorovala predsednikovo oblast, Je nmeriSka zbornica po enoduinem sklepu finančna komisije odklonila predlog za obnovo sklada za uravnovešanje valute. Razen tega je odrekla Rooseveltu možnost, da bi mogel po potrebi razvrednotiti dolar, odobrila pa je različne ukrepe, ki posredno
bravati imenovanje Eijija Amaua, bivšega japonskega poslanika v Italiji, za predsednika informacijskega urada, ker je po vsem svetu znan po Bvoji izjavi ob priliki mandžurskega dogodka.
Tokio, 23. aprila, s. Ves japonski tisk soglasno odobrava ministrske spremembe, ker dokazujejo odločno voljo ministrskega predsednika, da bi imel vlado, ki bi bila primerna sedanjim okolnostiro. Listi zelo ugodno pišejo o imenovanju Sigemitsuja. »Vomiurioki« popisuje njegovo sijajno življenjsko pot ter pravi, da je v sedanjem trenutku na Japonskem najsposobnejši mož za zunanjega ministra. Prav tako poudarjajo, da je imenovanje Eijija Amaua za predsednika informacijskega urada pravično priznanje velikih sposobnosti tega odličnega japonskega diplomata.
Berlin, 23. aprila, s. Ves berlinski tisk je včeraj s poudarkom objavil govor japonskega zunanjega ministra Mamaruja Sigemitsuja. »Berli-ner B6rsenzeitung< podčrtava odlomke iz govora, v katerem je zunanji minister izjavil neomajno voljo Japonske, da bo z zavezniškimi Italijani in Nemci korakala naprej, kar dokazuje trdnost skupnosti sil trojne zveze. »V odnosih med temi tremi državami,< pravi list dobesedno, »ni nič takega, kar bi bilo treba skrivati; v njih ni nezaupanja niti neskladnih teženj. Njihove naloge in njihovi cilji so natančno določeni. Skupnosti koristi ne škoduje prav nič dejstvo, da italijanski m nemški državniki govorijo o novem redu v Evropi, medtem ko Japonci govorijo v vzhodni Aziji. Najtrdnejša osnova v enotnosti sil trojne zveze, pripominja list, je ravno v opredeljenosti življenjskih prostorov, kar dokazuje, da nobena od teh sil sama niti vse tri skupaj ne hlepijo po oblasti nad svetom.
Vojni plen najmlajše nemške oklepne divizije
Berlin, 23. aprila, s. 838 oklepnih voz ter 757 sovjetskih topov, uničenih ali iztrganih nasprotniku, vrh tega pa 28.483 ujetnikov — to je veličastni pohodni plen nemške oklepne pe-hotne^ divizije »Grossaeutschland«, ki je stara komaj leto dni. Berlinski tisk v obsežnih člankih poveličuje delo te hrabre edinice, ki so jo ustanovili pred letom dni za Hitlerjev rojstni dan. Listi navajajo obilno podrobnosti o posameznih vojaških dejanjih, pri katerih je ta divizija na vzhodnem bojišču sodelovala.
Knez Piemontski obiskuje ranjence v Napoliju
Napoli, 23. aprila, s. Kr. vis. knez Piemontski se je včeraj podal v »Romarsko cerkev«, nato pa odšel v bolnišnico, kjer je obiskal razne oddelke. Vzvišeni knez se je ustavljal pri bolniških posteljah ter z vsakim bolnikom spregovoril nekaj tolažilnih besed in izrazil pri tem svoje voščilo, da bi čimprej ozdravel.
Nova odlikovanja za vojaško hrabrost
Rim, 23. aprila, s. Podeljene so bile naslednje kolajne za vojaško hrabrost: srebrna spo-' minska kolajna kapitanu Colosiu Antoniu iz Milana, podporočniku Cartella Walterju iz Castelletta Derro-Alessandria, naredniku Giudice Eugeniu iz Genove, naredniku Braghi Adeliu iz Sarsina-Forli, kaprolu Peregu Paolu iz Merate Como, tankistu Magliavacca Pietru iz Triulzio Pavia, pešaku Fabbadia Francescu iz Lenola-Vittoria, tankistu Pecorariju Pietru iz Parme, tankistu Panatoniju Romolu iz Castelveechia-Lucca, tankistu Cosonu Mariu iz Belgioiosa-Pavia. Razen teh je bilo podeljenih več bronastih kolajn in hrabrostnih križcev.
Pokolj 12.000 poljskih častnikov — znamenje, kaj grozi Evropi s ed boljševizma	*	(
Madrid, 23. aprila, s. Španski listi pišejo o pokolju 12.000 poljskih častnikov v katynskem gozdu pri Smolensku in pravijo, da ta grozotni zločin vzbuja grozo, a nikogar ne preseneča, ker je to bistvena sestavina boljševizma. Kdor pozna ta sistem tako, kakor Španija, piše list »Informacio-nes«, se ne more čuditi, kajti morilci 12.000 Poljakov so isti kakor čekisti v Madridu in v Barceloni, ki so poklali častnike gorskega glavnega stana pri Paraqueles del Jarana. Vsi tisti, ki še verujejo hinavski komunistični propagandi, imajo sedaj priložnost, da pogledajo kruti resnici v lice. List končuje rekoč, da čaka usoda 12.000 poljskih častnikov tudi vse tiste države, ki bi padle pod boljše viško oblast.
Sovjetska podmornica napadla norveške ribiške čolne
Berlin, 23. aprila, s. Neka sovjetska podmornica je 12. aprila napadla skupino norveških ribiških čolnov blizu Sveingramma, nekako 15 milj severozahodno od fjorda Gruylea. Pri tem izdajalskem napadu je bilo ubitih 9 Norvežanov, 4 drugi pa so bili težje ranjeni. En čoln je bil potopljen, dva druga pa poškodovana. Pri tem pripetljaju je 18 letni sovjetski mornar Aleksij Libi-tion padel v morje, toda sovjetska podmornica se je pogreznila v globino, ne da bi se pobrigala za rešitev nesrečnika, ki ga je pobral eden od poškodovanih čolnov. Pozneje je Libition zastopnikom nemških vojaških oblasti povedal, da je norveške ribiške ladjice napadla sovjetska podmornica »K 21« pod poveljstvom kapitana Popova.
Vesti 23. aprila
Japonski cesar je sprejel štiri ministre, ki niso več v vladi, in se je posebno zahvalil bivšemu zunanjemu ministru Taniju za njegove zasluge.
V Združenih* državah je posebna angleška komisija, ki se pogaja o nakupu 200 milijonov metrov bombažnega blaga za Avstralijo in dominione. Ameriški izvozniki pa zblo nasprotujejo temu nakupu.
Nemški kemični industriji se je jiosrečilo najti način, kako ee da krompir kemično olupiti. S takim lupljenjem ne bodo samo gospodinje pridobile mnogo časa, temvei bodo tudi v celotnem gospodarstvu prihranili dnevno na stote in stote krompirja.
Angleško mornariško ministrstvo sporoča, da sc angleška podmornica »Thunderbolt« ni povrnila in jo je smatrati za izgubljeno. Bila je ena najmodernejših podmornic.
Združenim državam je državni dolg narasel od 125 na 210 milijard dolarjev.
Japonska je ustavila pridobivanje zlata in bo delavstvo iz zlatin rudnikov porabila za pridobivanje kovin, važnih za vojno.
Slovesnosti ob prazniku rojstva Rima v Avellinu
Avellino, 22. aprila. 8. Irpinsko ljudstvo je včeraj slovesno praznovalo rojstvo Rima s tem, du se je navdušeno pridružilo in zbralo okrog bataljonov črnih srajc, ki jih je pregledal načelnik milice in ki so nato med vnetim vzklikanjem gostih množic korakale skozi okrašene mestne ulice. Potem ko se je poklonil pred spomenikom padlih, jo general Galbiati odšel na
stremijo za tem, da se prepove ustanovitev mednarodnega bančnega zavoda, kakor ga je predlagal finančni minister Morgenthau. Komisija je dejala, da se Amerikanci očitno branijo prevzeti nova bremena za povojni čas. Nov nastop proti Rooseveltu pa je prišel do izraza • sklepom, ki obvezuje vlado, da bo morala kmetijskima komisijama senata !i zbornice dajati poprej v pretres program, katerega misli predlagati na pre-hranjevlni konferenci, ki bft prihodnji mesec v Rotspringsu. Prevladuj* prepričanja, da se bo kongres uprl novim bremenom, ki bi jih morala Amerika prevzeti za povojni Čas.
trg revolucije, kjer so se medtem zbrale legionarske eainice, oddelki vojske in strankine organizacije. Načelnik milice je razdelil nekaj odlikovanj za hrabrost črnim srajcam, ki so se vrnili z bojišča in nato med vnetim pritrjeVa-njem in ponovnim vzklikanjem govoril legionarjem in ljudstvu. Pohvalil jc fašiste iz delavne, verne in vojaške Irpinije, ker so 6e izkazali s tako zavestnim ponosom in domoljubno gorečnostjo pri jutranjih slovesnostih. General Galbiati je nato dejal, da niso mogli bolj vredno praznovati rojstvo Rima, kakor s tem, da so veličali stare bojevnike, ki is ne želijo drugega kakor do konca služiti domovini in fašizmu kot emščani in kot vojaki. »Treba je brezpogojno verovati!« je zaključil svoj govor
Seneraj Galbiati. »Irpinsko ljudstvo je danes okazalo, da Italijani nimajo tekmecev v trdno-in čistosti vere.« Na koncu govora načelnika milice so toplo vzklikali Ducejn. Potem je govornik stopil z odra ter se pogovarjal z legionarji, ki so mu s preprostimi besedami iz-pfičali vdanost domovini in skupni stvari«
Zveza fašijev proslavlja praznik dela
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča:
Praznik 21. aprila je bil med delavci v Ljubljani in v pokrajin! po prizadevanju Zveze fašijev proslavljen na razne načine. Slovenskim delavcem, katerim je zveza že prej razdelila brošuro, ki so v njej razložena načela in uspehi korporativnega sistema, so posamezni govorniki razložili vesbino Carte del Lavoro. Pojasnili so jim, kako je v Italiji razredne borbo nadomestilo sodelovanje delovnih slojev ki so se ujih kori6ti spravile v sklad z občo narodno blaginjo. Prav po tem sodelovanju skuša ustvariti nov red tista socialna pravičnost, ki se zanjo danes Italijani bore.
V vevški papirnici so delavci ter inženirji 7. Živim zanimanjem poslušali toplo besedo tovariša Petronia. V Vidmarjevi tovarni, kamor tovarni, kjer je govoril tovariš Bottai, vojni
pohabljenec, je poslušalstvo prav tako z živim se je podala tovarišica De Vecchi ter v tobačni zanimanjem poslušalo govornike. Vodstvu tovarn je bilo izročeno v imenu Zveze tudi nekaj brezplačnih vstopnic za kino »Sloga«, ki naj se razdele med najbolj zaslužne delavce.
Slovenksim železničarjem je govoril tovariš De Petris, V Log^cu, v Črnomlju, Kočevju in Novem mestu pa so govorili delavcem po^ edini nadzorniki v coni. V Grosupljem je govoril tov Ronchi.
Popoldne se je Zvezni podtajnik v spremstvu Zaupnice ženskih fašijev in fašističnih žena podal v vojaško bolnišnico. Tu se je zadržal s hrabrimi ranjenci in jim prinesel prisrčen pozdrav od fašistov v prvi črti.
Zvečer je bila v kinu Matici predstava za italijanske Dopolavoriste.
Da bo kronika partizanskih porazov popolnejša...
Nekaj slik iz partizanskih ofenziv in zaporednih polomov na Dolenjskem
in Notranjskem
Naš lisi je obširno in kar so cla izčrpno obveščal javnost o spomladanskih partizanskih napadih in ofenzivah na Suho Krajino in sosednjih predelih. Vse partizanske nakane so se izjalovile, namesto »zmag«, ki jih je zapovedal vrhovni partizanski razbojnik Tito, so morali spraviti v žep le dolgo vrsto polomov in porazov. Vso silo so partizani vrgli seveda na ljudstvo in na njegove za- ! ščitne oddelke, da bi zatrli vsak odpor in utrdili I v ljudstvu vero, da je boljševizem v zmagovitem zagonu tudi na naših tleh. Povelje za partizansko ofenzivo je dal razbojnik Tito kot vrhovni poveljnik vseh partizanskih vojska. Tako je »Slovenski poročevalec« razglasil ukaz tov. Tila:
»Proti okupatorjevi ofenzivi naša splošna ofenziva! Vrhovni poveljnik narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov tov. Tito je izdal vsem part. odredom naslednjo odredbo: »Združeni sovražniki, ustaši, četniki, Nemci in Italijani 60 pričeli v Bosni in Liki silno ofenzivo na osvobojeno ozemlje Jugoslavije. Zato odrejam vsem partizanskim odredom in brigadam v Sloveniji, Slavoniji, Srbiji,
Črni gori, Hercegovini in vzhodni Bosni, da takoj pričnejo ofenzivo proti oslabljenim sovražnim posadkam, uničujejo železniške progo in naprave, ceste, vojaška skladišča, telefonske in telegrafske napeljave in druge objekte vojaškega značaja... itd.« — Vrh. komandant NOV in POJ — Tito 1. r.«
Drugi naj gredo po kostanj v ogenj...
Partizanske generale je ukaz dregnil v srce. Treba bo nesti svoje glave naprodaj... Pri vsakem partizanskem napadu so padale partizanske trume, zraven pa tudi povelj Liki in partijci. Uspehov ni bilo, pač pa je partizansko armado grozno razjedal mrčes in pomanjkanje hrane in obleke. Poraz za porazom, vselej pa mučno pokopavanje padlih partizanov. Zato so se odločili generali za prisilne mobilizacije. Tako ugrabljenim nesrečnikom so dali v roke puške in jih potisnili v prve vrste.
>< ■ Motil bi se, kdor bi mislil, da bodo partizansko 'horde udarile na kako večjo vojaško posadko. Nel .Izbrali.so si tarče, za katere so menili, da bodo padale mimogrede in da bpdo tako na lahek način dobili krme za svoje propagandiste. Hinje, kjer je bila posadka močnejša, so le malo potipali, ko pa so si pri prvem sunku opekli prste, so 6e takoj »zmagovito« umaknili.
»
Basen o koži medveda, ki je v gozdu
Večina podrobnosti o teh napadih je znanih. Partizani so nagrmadili več tisoč mož in se zagnali v male postojanke oboroženih fantov, da bi »likvidirali belogardistične trdnjave«. Toda barantali so za kožo medveda, ki se je sprehajal še po gozdu. Neomajna samoobrambna sila našega ljudstva jo prestregla ta partizanski val in ga zdrobila. Poraz je bil strašen Ne le, da je ofenziva propadla, temveč so se partizanske vrste grozno razredčile: okrog 700 mrtvih, veliko ranjenih, vojska raztepena, morala pa pod psom... Strategija tov. Tita je doživela potom. Ko se je borba razvnela, so namreč partizani poslali malo dekletce k fantom s pisanim pozivom tele vsebine:
»Uničili bomo vaše domove ...«
»Posadki Bele garde v Korinjut Znatne naše sile so zasedle Korinj, Ambrus in Kompolje. Povsod bomo belo gardo strli. Dajemo vam pa še možnost, da se rešite. Vsi, ki se vdajo z nepokvarjenim orožjem, bodo ostali živi...«
Nato našteva poziv vse formalnosti, kako naj se vdaja izvede. Skrajni rok je bil dan do 11. ure 16. marca. Končno pravi poziv: »Ako pogojev ne sprejmete, boste uničeni. Uničili bomo tudi vse vaše domove v Ambrusu in Korinju, ljudstvo pa pognali.« Smrt fašizmu — 6voboda narodu! — Komanda partizanske vojske.
f RIHARD JAKOPIČ
VELIKI SLOVENSKI SLIKAR, MALO POTEM KO JE IZDIHNIL
(RISAL Iti KO DEBENJAKI
Na ta poziv so fantje odgovorili, kakor se spodobi: s streli. Dan in dve noči 60 se držali in zmagali. Niso pa mogli preprečiti, da ne bi partizanski zločinci oropali domov in golih sten. Prav tako so zagodli partizanom v Ambrusu in Hinjah ter Ilo-čcvju.
Huda ura za dolomitski odred
Dolomitski odred, ki je imel nalogo tiščati k tlom ljubljansko okolico, ni eodcloval pri pohodih ostalih štirih brigad. Pri njem so paševali razni Logarji iz Horjula, potem Stanovniki, Velkavrhi in podobna sodrga. Toda treščilo je tudi vanje. Dne 17. marca so se nadnje spravili Ilorjulci. Polho-grajci, Dobrovci in Vrhničani. Obkolitev partizanov, ki so bili v Beliškem grabnu, se je posrečila. V precep so prišli cel prvi bataljon, 2. četa 2. bataljona in 1. četa 3. bataljona. Partizanov se je polastil obup. Niso sprejeli bitke, pač pa so brezglavo iskali vsak zase rešitve in tekali, kako bi se izmuznili. Toda na vsak korak so jih pozdravljali streli. Se huje pa Je postalo zanje, ko se je zavoljo granat vnelo listje in praprot. Ogenj se je videl tudi do nas.
Ognjena črta je bila dolga tri kilometre. Plamen je zajel mrtve in ranjene partizane. Pokale so bombe in naboji, ki so jih partizani v blaznem begu metali od sebe. Vodnik Jovo je splezal na smreko, da bi dobil boljšo sliko o bojišču..., toda šop krogelj ga je »klatil. Partizanke se niso preveč izkazale. Sprva so zbegano tekale in mencale, potem pa polegle po tleh, 6e zavile v koce in za nahrbtnike in čakale, kaj bo... Edino Gorup Olga je bodrila in tolažila svoje junake.
Izhod iz zagate: samomor
Na borovem štoru je sedel partizan z usnjenimi rokavicami na rokah. Podpiral si je glavo. Ko so ga pozvali na vdajo, se ni zmenil. Brž ko se mu pa fantje približali, je pograbil bombo, udaril z njo ob brado in v hipu je obležal razcefran in mrtev. Na levem rokavu je imel peterokrako zvezdo in-tri zlate našive. Bomba mu je ves obraz zmaličila.
Partizani, njihove žrtve in ujetniki
Fantje so morali potem opraviti tudi grobarsko delo. Pobirali so mrliče in jih zakopavali. Našteli so 70 partizanskih trupel, med njimi politkomisarja 1. bataljona Primoža, komandanta drugo čete Rista, vodnika Jova, komandirja 3. čete Gašperja, politkomisarja Marka, 6trojničarja Golteža in Luko ii Žirov, Stanovnika Antona, Logarja Naceta in Janeza iz Horjula. Po pripovedovanju ujetega partizana Krta 60 imeli partizani 04 ranjencev. Ujetih je bilo 42 partizanov, med njimi 7 žensk. Ujet je bil tudi nek hrvaški partizan in Tatjana Paškulin, učenka 2. letnika obrtne šole, ki je bila ljubica Črta, pomočnika komandanta 2. čete 1. bataljona. Bila je ranjena v nogo. Dalje Artač Frančiška iz Sela, Mrak Ivana iz Sela, Plestenjak Ivan iz Polhovega gradca, Zdešar Anton iz Bele. Slabe Janez iz Podsmreke, Preško Ivan iz Kozarij, Plečnik Ivan iz Brezij in drugi.
Čiščenje na Mokrcu in po Barjtf
Nekaj ostankov razbitih partizanskih oddelkov se je zateklo nu Mokre. Dne 8. aprila so se fantje z Blok, Police, Iga in Mlačevega spravili nadnje, toda partizani so brez boja odnesli pete. 115 barak je bilo na griču, ki so bile bolj ali manj zakrinkane, tako da jih je bilo težko opaziti, še teže pa iz zraka. Na strehah so bile namreč zasajene smrečice in grmjčevje. V sleherni od njih je bilo prostora za 20 do 30 ljudi. Vse barake 60 bilo požgane.
Bedni ostanki dolomitskega odreda so potem plenili po vaseh. Zato je bilo treba tudi njim stopiti na prste. Dne 12. aprila so bili zasledovani po Dolomitih. Le na Ključu je jirišlo do prasko, dru-i god so pa morali preganjalci partizanske junake
Koncert Ljubljanskega kvarteta
Pri Ljubljanskem kvartetu, ki ima za seboj že mnogo let negniornega dela, je opaziti še poseben napredek, odkar sta vstopila nova člana g. Dermelj Albert kot drugi violinist in g Šedlbauer Cenda kot Čelist, oba odlična muzika. Lahko bi rekli, da je z njunim sodelovanjem jrostala igra te umetniške četverice (skupaj s prvim violinistom g. Pfeiferjem in violistom g. Šušteršičem) vse bolj poglobljena in umetniška, zvok niib inštrumentov vse mehkejš: in plemenitejši; upali bi si celo trditi, da se je pričelo v njih igri kazati tisto, kar bi upravičeno imenovali mednarodno kvaliteto To so potrdili tud: s svojim zadnjim koncertom Zato jih stalni krog njih poslušalstva, ki bi bi! lahko še številnejši (kar moramo ob njih koncertih, žal. vedno znova ugotoviti), pa je zato tembolj izbran, spremlja tud: z vedno večjim interesom, ljubeznijo in navdušenjem, kar je lahko umetnikom v nemalo zadoščenje.
Spored njihovega zadnjega koncerta je bil že sam na sebi prav zanimiv in spretno Sestavljen. Prva je bila Fuga r a-molu, skladba domačega komponista, oziroma gojenca kompozicije g. Pelrila. Delo ne kaže nič več šolskega na sebi, pač pa nasprotno redko stopnjo uglajenosti in dozorelosti. Izpeljano v širokopoteznih dimenzijah z eniin samim zamahom, zanimivo kromatično pestrostjo, pogreša kvečjemu še plastične, prostorske rasti; ostalo
za noge vleči iz podzemeljskih lukenj in brlogov. Okrog hriba Ravnik so odkriti 45 zakrinkanih jam in barak. Iz njih so kakor murenčke izbezali dolgo vrsto »osvobojevalcev«. Vmes se je pojavil tudi mil obrazek nadebudne partizanke. Da bi vzbudila sočutje, se je nakremzila in zajokala. Komandant 3. bataljona Franc Rihar (Radovan po partizansko) se je dal s tremi tovariši in eno partizanko skoraj zazidati v hlevu odločnega nasprotnika partizanov. Toda tudi njega so privlekli na svetlo. Drugod so dobili v pest njegovega brata, s partizanskim imenom Roma. Imel je pri 6ebi ljubico iz Rožne doline.
V gostem grmovju so zapazili tudi partizana in partizanko. Partizan, je v zagati hotel partizanko ustreliti, pa se mu- je izmuznila, nakar je samo sebi končal življenje. Ženska je doma z Brda, po imenu Hribar. Poročena je in ima tri mesece starega otroka. Otrok ni imel imena, ker še ni bil krščen.
V baraki pa 60 našli vrhniško frizerko Erno, ki je bila ranjena v nogo.
Plen ni bil ravno majhen.
je namreč — s primero rečeno — preveč v »plo^ skvi«, kot nam ga je pokazala tudi izvedba: linije kontrapunktov so bile preveč potisnjene v ozadje, izstopala je ves čas le tema. ki pa je po klasičnem pojmovanju le podporni steber in sama na sebi no moro izpolniti cele zgradbe. Na vsak način pa kaže ta skladba velik talent iii tudi izredno tehnično znanje avtorja Kespighijev »Quartetto dorico« jo zanimiv poskus modernega komponista, ki išče izhoda iz zagate, v katero je zašla glasba zadnjih desetletij; italijanski mojster išče nove umetnosti v vrnitvi k gregorijanskemu koralu, ki mu je za osnovo in ki ga obdeluje potem s sredstvi moderne tematske :n kontrapunktične tehnike. Dočim 6ino poznali doslej Respighija predvsem kot mojstra impresionističnih barvitih simfoničnih slik, ki jih je pisal istočasno s temi poizkusi nove konstruktivne umetnosti (kar zgovorno priča o razcepljenosti modernega človeka), preseneča v tem delu omejitev na diatonski sistem ki jo koral že stilno zahteva, in ki daje skladtn nekak dostojanstven, skoraj asketsko trpek značaj, lako nam je zazvenel tudi v izvedbi Ljubljanskega kvarteta, omiljen s precejšno mehkobo zvoka.
Vse svoje sposobnosti intimnega muziciranja so pokazali izvajalci posebno še v obeh glavnih točkah sporeda, v Mozartovem C-dur kvartetu in v Čajkovskega D-dur kvartetu Kjer bi v njih igri pred leti ostali še veliki, neobdelani, na pol surovi bloki, tam je danes izdelano V6e že do najneinej-ših potankosti. To velja ne samo za dinamiko v ožjem pomenu in fraziranje, ampak za lokovno tehniko sploli, ki izvablja iz godal mehak, plemenit zvok z najrahlejšimi barvnimi odtenki, kot ga prej v njih igri ni bilo zaznati. Vse to kaže poglobljeno umetniško deio izvajalcev, bi jih je pripeljalo n. pr. pri Mozartu (posebno v prvih treh stavkih) že prav blizu dovršenost:. Poleg tega pa se kot resni umetniki z visoko zastavljenim ciljem brez dvoma sami zavedajo problemov, ki jih še čakajo: tako na primer skrajna ritmična preciznost, ki bi še bolj izklesala kak Mozartov finale, poln in krepak zvok, ki ne sme ob izdelavi piauissimov ostati prezrt, zvok, kot so ga n. pr. pokazali v dodanem stavku iz Dvofakovega kvarteta, pa kot bi takega večkrat zahteval tudi Čajkovski, — in morda tudi še popolna izravnanost inštrumentov (vodilno mesto prve violine se rado večkrat zabriše ob zvoku ostalih godal). S temi opazkami pa ne mislimo kazati nazaj, ampak le naprej, na ti6lo pot, ki so jo umetniki Ljubljanskega kvarteta že dobršen kos prehodili in ki se vzpenja 6edaj vso više in više, njim in nam vsem v ponos	V.
Akademija znanosti in umetnosti v [Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je po dolgotrajni in težki bolezni *	umrl	njen	redni član
Rihard Jakopič
akademski slikar
Zaslužnemu elanu in odličnemu umetniku bo Akademija ohranila trajen in časten spomin!
Ljubljana, dne 22. aprila 1943.
■.S. VAH Dllf Hi
KmnrisAr.Ni s o man
»Samo še dva služabnika, oba Amerikauca, ata potem še, in j sicer hišnik Brush in kuharica Dingle.«
V tem trenutku je stopil v sobo Currie.
»Poslušaj, Currie,« mu je dejal Vanče. »Nek ugleden gospod je bil tu v bližini umorjen in ga grem pogledat. Pripravi temnosivo oblekd in trdi slamnik. Še prej pa, Currie, kozarček amontillada.«
»Da, gospod.«
Currie je vzel novico na znanje tako, kakor bi bila pri njem doma to vsakdanja stvar, ter odšel.
»Ali morda veš zu kak vzrok, Scarlelt«, je vprašal Vanče, »zakaj naj bi bil kdo Kyleja spravil s poti?«
Scarlett se je skoraj neopazno zamislil, nato pa privzdignil obrvi in odgovoril:
»Ne vem. Bil je to plemenit, velikodušen človek... Morda nekoliko prevzeten In domišljav, pa vendar zelo prlkujren. Sicer pa ne poznam preveč dobro njegovega zasebnega življenja. Možno je, da je imel tudi kakšne sovražnike...«
»Pa vendar ni nič kaj preveč verjetno,« je pripomnil Vanče, »da bi mu bil kak njegov sovražnik sledil celo v muzej in se maščeval nad njim na tako nenavadnem kraju, kamor bi lahko vsak trenutek kdo prišel.«
Scarlett je skočil pokoncu.
»Toda, saj vendar nisem hotel reci, da kdo od domačih ne bi...«
»E, dragi moj!«
Currie je tedaj prinesel vina in Vanče je nalil tri kozarce. Tiste četrt ure, ko Vanceja ni bilo v sobi, je Scarlett hodil nemirno sem in tja po sobi. Strgal je smotko in z njenim tobakom nabasal
pipo. Skoraj istočasno, ko se je Vanče vrnil v knjižnico, sc je spodaj na cesti oglasila avtomobilska hupa. Pripeljal se je Markham in nas že čakal.
Ko smo Šli proti izhodu, jo Vanče vprašal Scarletta:
»Ali je imel Kylc navado biti ob tej uri v muzejski dvorani?«
»To pač ne. Toda dr. Bliss so jo bil z njim dogovoril, da pride danes dojioldne k njemu, da se z njim pogovori glede stroškov zadnjo znanstvene odpravo in o tem, ali bo mogoče v prihodnjem ugodnem letnem času nadaljeval z izkopavanji.«
»Pa si ti vedel za ta sestanek?« jo vprašal Vauec brezbrižno.
»Da. Dr. Bliss je snoči klical Kyleja jx> telefonu, ko smo se bili zbrali na posvetovanje.«
»Dobro, dobro. Potemtakem so tudi drugi ljudje vedeli, da bo šel Kyle danes	dopoldne v muzej?«
Scarlett se	je ustavil in videti je bilo, da	jo	Či6lo	pod	vplivom
Vancejevih besedi.
»Po pravici povem, da le ne razumem...« je začel. /
»Kdo jo še slišal, da sta se domenila za sestanek?« Vanče je bil že na tem, da stopi po stopnicah navzdol. ^
Scarlett mu je sledil 3 povešenimi očmi in ves zbegan.
»Čakaj, da malo pomislim... Salveter, Hani in...«
»Če dovoliš, nikar toliko ne premišljuj.«
»In gospa Blissova.«
»Torej vsi,	razen Brusha in Dinglejeve?«
»Da. Toda,	Vanče, sestanek je bil napovedan	zs	nojsto	uro.
Ubogi Kyle pa je bil umorjen pred pol epajsto.« .
»Zelo zanimivo,« je pomrmral Vanče.
II.	poglavje.
Boginja maščevanja.
Petek, 13. julija ob 11.50.
Markham je pozdravil Vanceja z očitajočim pogledom. »Kaj naj vse to pomeni?« pa je vprašal nič kaj preveč vljudno. »Imel 6em lvažno sejo...«
»Bomo videli,« mu Je segel v besedo Vanče in skočil v avtomobil. »Sicer pa je vzrok tvoje nevljudno navzočnosti zločin.«
Markham ga je na hitro ošinil z očmi (er nato ukazal vozniku, naj z* vso naglico požene avtomobil proti Blissovemu muzeju. Videl je na Vancojcvein obrazu znake globokega vznemirjenja. Dozdevna lahkomiselnost je bila na njem vselej znamenje globoke zamišljenosti I in zaskrbljenosti.
) Med f>otjo je Scarlett v kratkih besedah razložil načelniku Okrožne uprave vso podrobnosti, kako je bilo, ko jo našel Kyleja umorjenega.
Markham ga je pozorno poslušal, potem pa se je obrnil k Vanče ju in dejal:
»Gotovo, v tem primeru gre lahko za razbojuiško dejanje. Kdo č ceste...«
»0, sveta nebesa!« Vanče je vzdihnil in obupano zmajal z glavo. »Veš, razbojniki vendar ne udirajo v hiše bogatinov ob lepem dnevu in no pobijajo ljudi na ta način, da bi jim 6puščali kipe na glavo. Vsaj svojo orožje prineso e seboj in skušajo dejanje izvesti, tako, dft bi bilo čimveč možnosti zu njihovo rešitov.«
»Dobro,« jo pogodrnjal Markham, »sicer pa sem obvestil o dogodku narednika Iieatlia. Našli ga bomo na kraju zločina.«
Na križišču Cesto 20 a in Četrte avenije je velel vozniku, naj ustavi avtomobil. Uniformiran policist je brž prepoznal načelnika Okrožno uprave in ga pozdravil.	*
»
»Sedite k-nam spred,« mu je ukazal Markham. »Morda vas basuo ' še potrebovali.«
Ko smo prispeli do muzeja, je Markham postavil stražarja k vznožju stopnic, ki so držala k dvojnim glavnim vratom, mi pa smo l brž stopili v vežo.
Stran 3.
BERANEK JOŽE
TOMAŽ IG JOŽE
m
97.
Šele zdaj je pastirček opazil, da mu je ovčja čreda ušla v škodo in da jo mora pri tej priči zavrniti; stekel je ročno za ovčjim tropom. Tako ni mogel videti, s kakšno škodoželjno zadovoljnostjo se je zlodej režal
za ji jim.	t
Med pastirčkovim zavračanjem sitnih ovc je zlodej odlomil s stare bukve dve ravni veji za toporišči in na njiju konca nasadil dve lopati, ki ju je bil prinesel s seboj. Nato je z lopato začrtal ris ter v šredini tega vražjega kroga zasadil prvo lopato. Ko se je dečko vrnil, sta se oba lotila kopanja jame za temelj zlgdjc-vemu križu.
98. •
Vražji kopač je zasajal svojo lopato tako urno v močvirnato zemljo, ki jo je izmotaval na kup ob nastajajoči jami, da je njegovemu pomagaču, grajskemu pastirčku curljal znoj kar v curkih; tako ga je zidar silil k odmetavanju zemlje.
V zidarski nosilnici sta prinesla vražje malte iz ugašenega apna in peska — od kod jo je imel ta skrivnostni zidar tam pripravljeno, o teni ni pastirček zdaj utegnil razmišljati! — nato pa še obsekanega kamenja. Zlodjev zidar je kaj spretno zlagal sivočrno kamenje drugo na drugo ter ga ometaval z vražjo malto; pastirček mu je podajal gradivo in mu pri zidanju stregel.
Posestne spremembe v osrčju Ljubljane
I
Ljubljana, 23. aprila.
Osrčje Ljubljane, zlasti Mestni trg s svojimi starimi, zgodovinsko, arhitektonsko in drugače zanimivimi hišami in palačami je na zunaj ostalo nespremenjeno. Dostojanstvena in resna pročelja ltiš govore zgovorno o raznih dogodtnh in o rodbinah, ki so bile lastnice teh hiš. V zadnjem času pa so bile zaznamovane vfičje posestne epre-gjfctnembe.	•	CG.".’:. _•	;
HiSa štev. 25 tttt Mestnem 4rug ‘ a svojim lepim pročeljem ima za seboj čedno zgodovino, ki sega nekaj stoletij nazaj. V zemljiški knjigi je vpisana pod vlož. štev. 281, kat. občina Ljubljana-mesto. Notranjost te hiše je lepa in po nekaterih sobah	bolje	sobanah	so ohranjena lepa arhitektonska	dela.	V zemljiški knjigi	so vpisani dvojni
lastniki.
Prvič linija Skodlar do polovice in druga linija Graselli do polovice. Leta 18o8 je kupil polovico te hiše Henrik Skodlar. Po njem je postal dedič sin Viktor Skodlar, ki je bil kot lastnik polovice vpisan v zemljiško knjigo na temelju pn-sojila od 3.	avgušta	1888. Ta	je 9. aprila 1890
prodal	6vojo	polovico	Albertini	Ledenigovi, lu jo
je s kupno pogodbo od 11. novembra 1919 odstopila dr. Leopoldu Ledeniku in ta jo je 23. avgusta 1927 prodal trgovcu Antonu Schusterju. Po njegovi smrti je hišo podedovala Schuster Erika roj." Kastrevc. stanujoča v Grazu. Sedaj pa Je hiša prešla v last Angele Ovnove, posestnice v Ljubljani, Poljanska cesta Št. 15, ki jo je kupila za , 300.000 lir.
Druga polovica te hiše 'je ostala v lasli dedičev po pok. prvem slovenskem županu v Ljubljani Petru Graselliju, ki je umrl leta 1934.
Prodanih je bilo dalje še več drugih hiš na Mestnem trgu in Pred škofijo. Pa tudi na periferiji roeeta in v okolici je zaznamovanih v zemljiški knjigi veliko posestnih sprememb. Hauptman Katarina, posestnica. Ljubljanska cesta št. 43, je prodaja Janku Semrajcu, trgovcu Ljubljana, To* m&Čevska ulica št 9, nepremičnino vloz. št. 1166, kat občina Stožice (hiša in vrt) za 120.000 lir. — Boc Fran, posestnik Ljubljana. Sv. Petra c. St. 2a je kupil nepremičnino vlož. št. 52B, k. o. Moste
(dve zemljiški parceli št. 573-4 in 573-9) za 100 tisoč lir.
Drzen kokošji tat prijet
Rejci kokoši in mnoge kmečke gospodinje na periferiji mesta, kakor tudi v neposredni okolici so se zadnje čase sijno pritoževali, kako jim izginjajo iz kurnikov l^pe in plemenite kokoši. Mnogi so skušali na vse načine, da bi zalotili drznega, a zelo previdnega in hkratu. premetenega tatu. Ta je bil že dalj časa na poslu. Postal je naposled zelo predrzen. Lojze B., prevozniški delavec pri nekem špedicijskem podjetju, je znal poiskali sebi in raznim ljubljanskim gostilničarjem kurjo pečenko. Pred dnevi pa ga je napoeled prijela roka pravice. Ob zgodnji zori jo je Lojze mahal po bežigrajskih ulicah s polnim nahrbtnikom in polno vrečo. Nosil je kokoši, ki jih, je pobral iz kurnika neki stranki. Ta je imela srečo, da je zgodaj vstala in opazila, kako odnaša tuj človek njene kokoši. Pa tudi patrole so postale nanj pozorne. Pravijo, da je bil Lojze pravi specialist za kokošje tatvine. Strah in trepet zlasti barjanskim gospodinjam na Ižanski cesti in drugod. Sedaj se bo moral Lojze pač zadovoljiti s skromno jetniško hrano, ko je računal, da si bo za praznike privoščil na mizi kurjo pečenko.
Prodaja mesa na odrezek »G«
Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 24. t. m. potrošniki lahko dobili za veliko noč pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »G« navadnih živilskih nnkaznic, Vdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani; 150 gr svežega mesa, 50 gr prekajenega govejega mesa in 100 gr krvavic. Cena prekajenemu mesu bo 25 lir za kg.
Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo in člane, da se bo v soboto, 24. aprila, prodajalo mesa na odrezek »G;-in na mesne knjižice. Kdor ne bo prinesel mesne knjižice in živilske karte s seboj, ne bo dobil mesa.
Pasijortske predstave o velikonočnih praznikih
Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanja«, ki jo uprizarjajo v dramskem gledališču, nam živo prikazuje tisti Čas, ko so križali Jezusa. Vse predstave te globoko pretresljive drame so nabito polne najrazličnejšega občinstva, ki zbrano sledi dogodkom na odru. Drama je v avtorjevi režiji odlično podana, z izbranimi igralci in vsi prizori so'sil_no _ lepi, močni, živi in slikoviti. To je res najprimernejša drama za ta čas! Igrali jo bodo na veliko nedeljo ob treh popoldne!’ Na velikonočni ponedeljek bosta 2 predstavi »V času obiskanja«, in sicer: prva bo ob treh popoldne, druga ob pol sedmih zvečer! Pri velikonočnih predstavah bodo dodali tudi prizor Jezusovega vstajenja! Vsaka predstava traja dve uri. Preskrbite si vstopnice pravočasno v predprodaji, ki je v Operi.
šnort
Tek na 1000 m
Napoved nove lahkoatletske prireditve
za nedeljo, 2. ninjn.
Na pobudo športnega dnevnika »La Gaz-zetta detla Šport« prirejajo po Italiji za atletsko propagando veliko nacionalno tekmovanje, ki se imenuje »Velika nagrada za tek na srednje proge« in je pridržano atletom III. razreda.
Tudi v Ljubljani bo po zamisli zaupnika CONI-ja in Lahkoatletske zveze organizirano pokrajinsko izbirno tekmovanje v tem telrti. Lroga za to tekmovanje meri 1000 m, prireditev v Ljubljani pa bo dne 2. maja zjutraj na Hermesovem stadionu. Tega izbirnega tekmovanja se bodo lahko udeležili vsi atleti iz po krajine, čeprav nimajo športne dovolilnice.
Razpis tekmovanja in seznam nagrad bomo Se objavili, za zdaj pa smo^hoteli samo opozoriti na to atletsko preizkušnjo, da se bo športna mladina iz naših krajev lahko pravočasno pripravila za ta zanimiv propagandni nastop, ki bo lahko spet pokazal športni duh naše mladeži.
Produkcije Glasbene akademije in šole Glasbene Matice
Pretekli teden je šola Glasbene Matice priredila dve produkciji pod naslovom »Koncert v družini«. Bile so pomešane prav pestro klavirske točke dvo- in štiriročno (iz šole gg. Štrukelj, Kolarič, Dernovšek, Hrašovec, Černivec. Sancin in g. Šonca), z violinskimi in celo daljšimi komornimi točkami (šola gg. Sancina, Ivančiča), poleg pevskih nastopov (iz šole ge. Wistinghausnove in g. rektorja Betetta) sta se vpletli tudi flauta in oboa (šola gg. Korošca in Bareša). za pestrost so poskrbele vmes še deklamacije (šola g. šesta). Lepo prednašanje, živ interes in siguren nastop vseli igralcev, od najmanjših do že odraslejših. je dokaz ne le vestnega dela vseh vzgojiteljev, ampak tudi koristnosti take zamisli, ki naj otrokom kot njih staršem predoči namen glasbenega pouka, ki naj ne bo le mrtvo učenje, samo sebi namen. Tako skupno nastopanje, posebno še igra v ansamblu vzbudi v otroku veliko večje veselje do glasbe, ker se zave smotra učenja; z doslednim delom v tej smeri pa bi tudi mnogo pripomogli k razvoju domačega muziciranja, ki je pri nas šo vse premalo razvito, in bi -s tem tudi dvignili nivo širše glasbene izobrazbe. Zato je tako delo, kot sta ga pokazali obe produkciji, vse hvale in priznanja vredno.
Četrta javna produkcija Glasbene Akademije in Srednje glasbene šole nam je razen baritonista g; Garibaldija (šola prof. Ropasove) predvajala 6am ženski glasbeni naraščaj; pianistke gdč. Ber-netičevo. Trtnikovo. Zidaričevo (Šola prof. Antona Ravnika) in Burgerjevo (šola prof. Trosta) in pevke gdč. Cepetovo (šola g Banana). Senegač-nikovo (šola ge. Wistinghausnove) in Janjo Stritarjevo (šola g rektorja Betetta). Četudi je bil spored zato v celoti nekoliko enoličen, je produkcija dosegla glavni namen, to je vaditi gojence v nastopu. Poleg tega pa so vsi nastopajoči pokazali solidno tehnično izurjenost, bodisi klavirsko, bodisi pevsko, in lepo mero nadarjenosti.	V.
LJUBLJANA
Koledar
Petek. 23. malega travna: Vel petek; Vojteh (Adalbert), škof in mučenec.
Sobota, 24. malega travna: Vel. sobota; Jurij, mučenec; Fidel Sigmarin., mučenec.
Obvestila
Za torek po velikonočnih prazpikih smo žo
najavili koncert novega tria. ki stopa v našo javno khneertno življenje. Flautist Slavko Korošec, violinist Karel Jeraj in kitarist Stanko Prek gojijo že dalj časa komorno igro, s katero so nastopili že ponovno v našem radiu, V torek pa prvič na javnem koncertu. Zvok tria je popolnoma svojevrsten, vendar zelo prijeten ter prinaša skladbe do popolnega izraza. Predprodaja vstopnic se že vrši v knjigarni Glasbe-* ne Matice.
V petek, 30. t. m., bo koncertiral v veliki filharmonični dvorani nov slovenski tenor Miloš Brišnik, ki je dovršil 6voje glasbene študijo na ljubljanskem državnem konservatoriju ter nadaljeval nato solopevski pouk v Milanu pri dveh znamenitih pedagogih. Za svoj prvi koncertni nastop v Ljubljani si je določil sjsored, katerega prvi del obsega pesmi za glas in klavir, v drugem delu pa so najrazličnejše in najbolj znano tenorske arije. Podrobeh spored bomo prinesli jutri. Na koncert domačega pevca opozarjamo. — Predprodaja bo začela jutri v knjigarni Glasbene Matice po običajnih -koncertnih cenah.
Slavci, vrabčki, penice in drugi mali ptički bodo nastopili pri igri »Božji trubadur Frančišek«, ki jo bodo na veliko nedeljo ob 16.30 in na veliki ponedeljek ob 18.30 uprizorili v frančiškanski dvorani Veliki Frančiškovi Križarji. Ker je za igro veliko zanimanje, znto si vstopnice preskrbite že v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Petek, 23. aprila, ob 13: »V času obiskanja«. Izven. Cene od 20 lir navzdol
Sobota. 24, aprila: Zanrto.
Nedelja, 23. aprila, ob 15: »V času obiskanja«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ob 18.30: »Prava ljubezen«, Jgven. Znižane cene od 15 lir navzdol..
Oper«:
Petek, 23. aprila: Zaprto.
Sobota. 24« aprila: Zaprto.
Nedelja, 25. aprila, ob 18: »Thais«. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Hermes — moška lahkoatletska sekcija:
Naprošajo se sledeči atleti, da se javijo v petek, 24. aprila, ob 18 v klubski pisarni na igrišču, in sicer: Pregelj, Kastelic. Starman I., Starman A., Starman L, Bizjak, Mosetigg, Cej, Bezlaj, Adamič, Juren, Gregl, Berglez, Podbevšek. Zaradi važnosti in nujnosti prosim točne udeležbe.
Edgar Wal!ace:
6S
V1	«
Žabar	s
Pred enajsto uro ga je poklical Dick ter ga povabil, da bi kosil z njim in Elo v avtoklubu. To je bilo povabilo, ki ga je Elk srčno rad sprejel, kajti izredno rad je obiskoval klube, kjer so bili člani njegovi prijatelji.
Ko je prišel v klub, — tokrat celo točno ob dogovorjeni uri — je našel Elo že pomirjeno in v dobrem razpoloženju. Njegovo bistro oko je opazilo na njenem prstu lep prstan, ki ga pred nedavnim še ni nosila. Dick Gordon je pač dobro porabil svoje prosto dopoldne.
»Bojim se, Elk, da zanemarjam svoje delo,« mu je dejal Dick, ko je vodil oba v kneževsko opremljeno jedilnico. »Mislim, da ste dobro preživeli dopoldne, ne da bi me preveč pogrešali.«	...
»Gotovo sem vse dobro opravil,« je dejal Elk. »Bil je zelo zanimiv dan zame. V vzhodnem delu Londona so se pojavile oscpnice,« je nadaljeval, »si-sal sem tudi, da bo potrebno ponovno cepljenje vsega policijskega _ usluž-benstva. Ako je katera stvar, ki mi je
?otovo zoprna, je to ravno cepljenje, az mislim, da sem v mojih letin pač imun za bacile, ki se preganjajo okoli.«
Ela se je nasmehnila«
»Ubogi gosjiod Elk, kar sočustvujem z-vami. Ko sva bila Ray in jaz pred približno petimi leti, ko jo razsajala bolezen, cepljena, je cepivo pri naju hudo delovalo. Toda pri meni ni bilo še zdaleč tako hudo ko pri Rayu. On je moral skoraj dva tedna nositi roko v obvezi.«
Zavihala je rokav svoje bluze ter pokazala na tri majhne ureze na spodnjem delu desne roke.
»Zdravnik je rekel, da naju bo cepil tam, kjer se najmanj pozna. Ali ni bila to dobra misel?« je vprašala Ela.
_»Da,< je rekel Elk počasi. — »In vaš brat je ruvno na istem kraju cepljen?«
Prikimala je ter ga vprašala vsa začudena:	»Kaj	vam pa je, gospod
LlKr«
. Mh, pogoltnil sem olivno koščico,« je odgovoril. »Nikakor ne morem razumeti, zakaj ne začne nihče gojiti oliv, ki bi bile brez koščic.«
Pogledal je skozi okno. »No, vi ste si pa izbrali res lep dan za vaš obisk, gospodična Ela,« je dejal. Nato pa je začel z dolgoveznim pripovedovanjem o angleškem podnebju.
Elku 6e je zdelo, da kosilo traja celo večnost.
3 Ela naj bi se vrnila po kosilu v
Gordonovo hišo, da bi si ogledala ka- ■ taloge, ki jih je tjakaj naročil Dick. j »Ali pojdete z menoj v urad?« ga je vprašal Elk.
i »Nerad! Toda če ste mnenja, da je potrebno...?« '	j
»Deset minut bi rad govoril z	vami,« je momljal Elk. »^rda	tudi	če-
trt ure «
j	»Vrnite se v klub!«
’	»Da, dobro. Na to -nisem	niti	po-
mislil,« je dejal Elk. »Mislim, da je j tukaj v bližini damski salon. Upam, cla ne bo gospodična Bennettova prav nič I užaljena, že bo med najinim razgovo-. rom tamkaj počakala na vas.«	i
| »Gotovo je tako najboljše,« je de- ] jala Ela. »Če sem vama v napoto, bom seveda vse storila, da se vama umaknem. Torej, Dick, pelji me v ta damski salon!«
j Ko se je Dick vrnil, je sedel de-1 tektiv s smotko v ustih pri mizi. S komolci je bil oprt na mizo. S pestmi si je podpiral svojo suho brado ter je motril krasno okrašen strop v dvorani, »O čem je govor?« ga je vprašal Dick ter se vsedel na stol zraven
strn jo na poti v London,
2boj poseben sel gloucestrske polici-5. Toda kar sc mene tiče, sem že to-p prepričan, da je na smrt obsojeni llay in da mi ni potrebno, da sil
se
njega.
Elk ni več občudoval stropa ter je pogledal Dicku v oči.
»Možak, ki je v Gloucestru obsojen na smrt, je Ray Bennett,« je dejal.
34.
Prikazovanje posnetkov. Dickovo lice jo postalo v trenutku bledo.
»Od kod to veste?«
»ZločinLeva fotografija iz Glonce-
Coti v London. Prinaša jo s
o
je. Toda kar sc mene tiče, sem že toliko rca
ogledam še sliko. Mož v Gloucestru ima tri ureze na spodnjem delu desnice, ki so bili narejeni pri cepljenju proti o6epnicam.«
Po teh besedah je nastala za nekaj časa mrliška tišina.
»Čudil sem se že takoj, ko ste začeli pogovor o osepnicah,« je rekel Dick, pripravljen na najhujše. »Lahko bi si mislil, da tiči za tem nekaj posebnega in izrednega. Kaj bova sedaj ukrenila?«
»Jaz bi vam raje svetoval, česa naj ne bi storili,« je dejal Elk. — »O tem ne smeva obvestiti niti Bennetta niti Ele. Ray se je iz nekaterih razlogov odločil, da ohrani svojo identiteto. Dane« boste pač imeli pokvarjeno popoldne, gospod kapetan!« je rekel Elk ljubeznivo.
»Ah, sedaj nikakor ne bi bil rad v vaši koži, kajti z Elo se boste morali razgovarjati, kot da se ni nič zgodilo; govoriti Boste morali pač kot navadno, da mlada gospodična ne bo začela kaj sumiti. In to bi ne bilo dobro.«
»Moj Bog, saj to je vse skupaj nekaj strašnega!« je rekel Dick ves obupan.
»Prav zares je vse skupaj nekaj sila neprijetnega,« je dejal Elk, »in
najhuje je to, da ne moremo ničesar ukreniti. Na vsak način ee moramo
gega
ga. In čeprav bi bil tako nedolžen, kot ste vi ali kot sem jaz, ne bi imeli nobene moči, da bi zaustaviti tok dejanj in dosegli odložitev obsodbe.«
»Ubogi stari John Bennett,« je dejal Dick ves pobit.
»Če nameravate postati sentimentalni,« je mrmral Elk, »potem se bora podal v treznejše ozračje! Zbogom!«
»Le počakajte trenutek, kajti takšen, kakršen sem, še sam ne morem stopiti prednjo. Pojdite z menoj k Eli!« je moledoval Dick.
Elk se je obotavljal ter se nič kaj vesel podal k Eli.
Ela ni uganila iz obnašanja obeh, da sta pravkar prerešetala tako strašno zadevo. Elk je začel govoriti o pesmih in letnicah ter razočaranjih, katere so mu letnice povzročile. To je bil dovolj zabaven in kratkočasen pogovor, s katerim se vsi trije zabavali Dickovo stanovanje.
»Hvala Bogu! Ceniki za najino novo pohištvo in stanovanjsko opremo so že prišli!« je rekel Dick, ko je zagledal na svoji pisalni mizi velik kup pisano barvanih prospektov, katalogov in cenikov.
»In zakaj: Hvala Bogu?« se je nasmehnil Elk.
RNRIKSl EN K1EW1CZ
' ....
Poljska vlada v Londonu obsoja
sovjetsko ravnanje s poljskimi vojnimi ujetniki
Poljski obveščevalni urad v Londona poroča, da je poljski minister za narodno obrambo objavil naslednje uradno poročilo:
>1". januarja 1940. je uradno glasilo rdeče vojske >ildeča zvezda« naznanilo, da so Sovjeti po bojih, ki so se odigravali po sovjetski zasedbi Poljske (17. septembra 1939), uieli 181.000 poljskih vojakov, med katerimi je bilo okrog
10.000	častnikov.
Po obvestilih poljske vlade so meseca novembra 1939. ustanovili na sovjetskem ozemlju tri velika taborišča za vojne ujetnike, in sicer v Kozjelsku vzhodno od Smolenska, dru-
Starsijelsku
Kalininu.
pri Harkovu, tretje pa v
eno go v
Orskovu pri
V začetku leta 1940 so zastopniki oblasti v vseh teh treh taboriščih sporočili ujetnikom, da bodo zgoraj omenjena ujetniška taborišča nrav kmalu zaprli, in da bodo ujetnikom dovolili, vrniti se domov.
Uvedli so posebne sezname, v katerih so bili natančno zapisani kraji, kamor bi se ujetniki po svoji osvoboditvi radi podali.
Tedaj je bilo v prvem ujctniškem taborišču
3.000	ujetnikov, od teh 4.500 častnikov: v drugem 4.920 ujetnikov, spet po veliki večini častnikov, v tretjem pa 6.570 ujetnikov, med njimi 380 častnikov.
Na dan 5. aprila so sovjetske oblasti začele 7. odpravljanjem ujetniških taborišč, in sicer tako, da so vsak dan odvedli iz teh taborišč po 60 do 300 mož. To sc je dogajalo nekako do srede maja.
Iz Kozjelska so ujetnike odvedli v smeri proti Smolensku. Okrog 400 oseb je bilo meseca junija 1940 odpeljanih v Grjazvies in v Vivolg-do. Ko je poljska vlada po sklenitvi poljsko-sovjetske pogodbe 30. junija 1941, pogodbe, ki ji je meesca avgusta istega leta potem sledil vojaški sporazum, začela formirati poljsko vojsko v Rusiji, je bilo pričakovati, da bodo vojaške oddelke sestavili iz častnikov, ki so bili po omenjenih ujetniških taboriščih.
Konec avgu6ta 1941 je skupina poljskih častnikov prišla v Grjazovjes in v Buzuluk, kjer so bile poljske vojaške edinice brez vsakega častnika.	_	_
Na splošno je manjkalo okrog 8.300 poljskih častnikov poleg še nadaljnjih 7000 Poljakov, ki so bili v vjetniškili taboriščih tedaj, ko so ta taborišča odpravili.
Veleposlanik Khot in general A’ndres sta
takoj jiosredovala pri pristojnih sovjetskih oblasteh z namenom, da bi jih pripravila do tega, da bi uvedle preiskavo.
6. oktobra 1941 se je veleposlanik Khot še večkrat povrnil k tej stvari, ko jo imel razgovore s Stalinom, Molotovim in Višinskim ter je vztrajal pri tem, da razpolaga s seznami imen teh poljskih ujetnikov.
3. decembra je general Sikorski ob priliki, svojega obiska v Moskvi imel razgovore tudi s Stalinom in je z njim govoril o osvoboditvi vseh poljskih vojnih ujetnikov. Zn primer, da tisti seznami ujejtnikov še ne bi bili popolni, je izročil Stalinu seznam, ki je vseboval imena 2.843 častnikov in ki so ga uredili njihovi tovariši.	•
Stalin je zagotovil Sikorskemu, da je bila pomilostitev splošna in se je nanašala tudi na vojake, ne samo na civiliste, in da je sovjetska vlada spustila vse častnike na svobodo.
Nadaljnji seznam, ki je vseboval imena 800 častnikov, je bil izročen Stalinu 18. marca 19+2 po generalu Andresu, a niti eden teh častnikov ni mogel priti v poljsko vojsko.
Poleg tega je |»oljski veleposlanik v Londonu Raczinski posredoval pri sovjetskem veleposlaniku Bogolovu ter mu izročil noto poljske vlade z dne 28. januarja 1942.
In Bogolov je 13. marca 1942 obvestil Razcinskega, da je bila v sklada z doseženimi sporazumi in z izjavami ljudskega komisarja za zunanje zadeve 8. in 19. novembra 1941 izdana pojiolna amnestija, ki se nanaša tako na civiliste kakor tudi na vojake.
19. maja 1941 je veleposlanik Khot poslal ljudskemu komisarju za zunanje zadeve spomenico, v kateri mu je izrazil svoje obžalovanje nad tem, da mu ne more preskrbeti seznama ujetnikov ter svoje zanimanje za njihovo usodo ter vztrajal tudi na tem, da ti častniki niso izginili za časa vojaških nastopov proti Nemcem.«
Poljska vlada ni nikdar prejela odgovora na vprašanje, kje so častniki in drugi poljski vojni ujetniki, ki so jih bili odvedli iz omenjenih treh ujetniških taborišč. Da bi se to žalostno vprašanje le rešilo, se je poljska vlada obrnila tudi na Mednarodni Rdeči križ in ga prosila, naj pošlje posebno zastopstvo na kraj; kjer so zdi, da so bili številni poljski častniki pomorjeni, to se pravi, v Katinski gozd pri Smolensku. (La Stampa.)
V znamenju OF...
Spet dve sliki iz >osvoho-jene«, to je požgane Suhe Krajine. Zgoraj: ostanki uničene domačije na Korinju. Spodaj: ožgane podrtine nekdaj prelepe šole v Zvirčah. In vendar celo spričo vsega tega pravijo v Ljubljani nekateri, da tisto o partizanskih zločinih ni nič res, drugi pa, da žrtve morajo biti.
ROMAN V SLIKAH
S47.
'Zdaj je vse utihnilo, Dvorjani so okameneli. Nenadno pa se je ljudstvo pognalo proti starcu, da bi ga bolje videlo. Nastala je gneča in oglasilo se je vpitje:
»Gorje	nam!...	Rdeče-
bradec!..« Ubijalec!,.» Požigalec! :..«
Hrušč in gneča sta bila vedno hujša. Tedaj pa se je nekaj dogorelih stebrov pre-vrrtUo, iskre so se vsule krog in krog, začela se je strašna zmeda, ki je Hilona zagrnila in ga potegnila s sabo.
348.
Žive plamenice so vsepovsod dogorevale in se podirale čez pota. Na vrtovih se je temnilo. Med razburjeno množico so krožile čudne govorice o tem, kar se je bilo zgodilo. Pravili so, da je cesar omedlel, da je sam priznal, kako je dal Rim zažgati, da je hudo zbolel. Začelo se je oglašati sočutje do kristjanov ...
Hilon Je blodil po temnih < vrtovih in zdelo se mu je, da povsod vidi samo njegov obraz. Umikal se je v temo, nazadnje pa je zavil proti vodometu, kjer je bil umrl Glavk. Tedaj se je tuja roka dotaknila njegove rame.
Preplašen se je obrnil ter zagledal pfed sabo apostola Pavla.
»Jaz sem preklet! Kaj hočeš od mene?« ga je vprašal.
»Rešiti te hočem,« je odgovoril apostol.
»Za mene ni rešitve,« j? zamolklo dejal Hilon In začel onemoglo stokati.
Ureditev prevažanja blaga v Nemčiji
Berlin. (DNB) zdaj y
tomisije
S temeljitimi preureditva-razdeljevanju blaga so emčiji dosegli, da so se prevozi opie-50%. Ustanovljene so bile posebne z nalogo, da so prevažanje raznega
iV
mi pri proizvodnji in
‘ ‘ N ..................
2
„e
blaga "uredi tako, du bi se prihranilo pri tem čim več železniških vozov, premoga, delovnih moči in časa- Te komisije, so točno določile poti, po katerih blago odslej sme iti. Natančno so tudi določili dobavitelje raznega blaga za .po-
samezna področja ter s tem preprečili, da bi se blago po nepotrebnem vozilo iz preveč oddaljenih krajev, potem pa spet drugam, če bi se morda izkazalo, da je tam boli potrebno. Odpravili so torej tisto, kar bi z arugimi besedami lahko imenovali »sprehajanje blaga«.'
Tako so smejo na primer posamezne vrste pijač in življenjskih potrebščin prevažati samo na strogo omejenem področju. Kruha zdaj v Nemčiji ne smejo prevažati dlj6 kakor 50 km
od kraja, kjer je bil pečen. V Berlinu na primer tudi ne moreš več dobiti miinchenskega piva samo zato, ker sta obe mesti predaleč narazen, številna podjetja so si morala med seboj zamenjati svoje odjemalce, in sicer na ta način, dat so si tiste stranke, ki stanujejo daleč, morale izbrati bližjega dobavitelja, prejšnjega pa opustiti v prid drugemu, ki je spet drugim strankam bliže. Isto se je zgodilo tudi s trgovci in njihovimi nezadovoljnimi odjemalci. 1
Ta daljnosežna preureditev prevozov raznega blaga je na številnih področjih nemškega gospodarstva že doslej prihranila dosti železniških vozov, premoga, delovnih moči in tudi čaša, ki bi ga bili po nepotrebnem zapravili, če bi morali razne življenjske potrebščine prevažati na velike daljave. Mnogo prevoznih sredstev so na ta način lahko dali na razpolago v vojaške namene.
CONRAD RICHTER:
j P_L_AN_J_AV_A
Brice Chamberlain se ni niti ozrl, le njegov postopek se je spremenil. V njegov obraz in glas je prišla prošnja; ko je stal prepričevalno nagnjen k stricu, se je celo meni zdel za trenutek, prikupeA in skromen.	.	,
»Pustiva ta primer, polkovnik Brewton. Andrew Boggs je bil samo mož-samec in sodišče je izreklo sodbo. Na saltforkskem oglu čakajo drugi scttlerji na izid procesa. Ne samo samci, marveč družine, od dojenčkov pa do starih mater. Zapustili so svoje domove na vzhodu, šli so z vozovi več kot tisoč milj skozi ravnine, puščali so za seboj svoje mrtve od Missourija pa do Rio Grande samo z enim samim namenom — najti zase domove na tem velikem ozemlju!« In z moledujočim glasom je nadaljeval: »Sedaj, ko ste dobili ta proces, polkovnik Brevton, lahko dokažete svoje sočustvovanje in dobrosrčnost Vprašam vas v Imenu teh družin, ali jim boste dovolili nemoteno se naseliti^ na nekaj jutrih, od več kot milijona državne zemlje na vašem posewtvu?«
Videl sem blage oči Lutie Cameronove, kako so v pnčako-vnnju zrle izza pajčolana na strica. Toda on je ni videl. Dvignil je glavo kot bik-vodnik, ki je zavohal vodo.
^Chamberlaini« je rekel, »sočustvujem s settlerji-pionirji, ki prihajajo semkaj, tvegajoč svoja življenja in družine proti Indijancem. Upam, da sem vsaj malo dobrohoten do nelterja, ki je čakal tako dolgo, da je x>ostala dežela sigurna in mirna, preden si j« postavil domačijo na posestva tistega, ki se je boril
zanj. Toda...« je odmeval njegov glas v tihi solini dvorani, »... če namerava ta priseljenec izsekati zemljo, ki leži sedem Sisoč čevljev nad morjem, kot moja velika ,vega*; če jo lioče zorati, da bi preživljal svojo družino, čeprav je premalo dežja za rast žita; če s tem samo uničuje travo, ki bi drugače tod rastla; če samo ubija, zaradi pomanjkanja hrane in vode mojo živino, da bi nasitil svojo družino, ter postaja tako človek brez samospoštovanja in naloga za deželo, tedaj nimam niti sočustvovanja niti usmiljenja!«
Z njegovega velikega obraza in črnih, ponosnih oči je odsevala moč in skoraj neizprosna trdosrčnost. »Še to hočem povedati,« je končni, »da bodo, če dobro poznam temperament so-deželanov, ki so izgnali tega verolomnega nesterja Boggsa, izgnali vsakega pritepenca, ki bi skušal nničevati njihovo posestvo!«
Še skoraj eno minuto sta zrla tt» dva moža drug drugemu v obraz; eden starejši, robat in neustrašen; drugi mlad, bled
od razburjenja.	__
»Opozarjali so me, naj se ne lotim podvzeti ničesar proti vam ali vašim ljudem. Slišal sem praviti, da ni bilo tu pravice; da ste vi gospodovali nad deželo in da niste nikoli hoteli ucliti svoje zemlje s svojim manj srečnim sočlovekom!«
Obrnil se je na petah ter odšel, čeprav smo vsi vedeli, da to še ni bil konec. Pogledal sem na Lutie Cameronovo. Se vedno se je oklepala stričeve roke. Nežna, tiha je zrla na skupino poslušajočih Missourijancev v pikčasto modrih m skupino farmarjev v progastih jopičih. In ko sta odšla s stricem v hotel j na obed, sem videl, kako je vzela rumeno vejico, ki jo je imela ' zataknjeno v plašču ter jo vrgla proč.
Z vročim in neudobnim klobukom v roki sem čakal ta popoldan na pragu hotelske damske sobe. Ko sem skrivoma pogledal skozi vrata, sem videl svojega strica spoštljivo stati pred velikim sobnim oknom. Poleg njega je stala Lutie Cameronova 2 raz-
kritim obrazom ter dvignjeno glavo; cel sop sončnih žarkov se je razlival po njej, napravljajoč nepozabno sliko v tej temni, duplinasti sobi. Sodnik White, oblečen v dolgo, črno suknjo s širokimi svilenimi revirji, je bral pokašljujoč in s stisnjenimi ustnicami poročno prisego, j Njena lica so bila kakor poprašena z belo moko. In ko se ■ je obrnila, se je sklonil nad njeno roko kot pravi Virginijanec dr. Reid, ki se je po mojem mnenju za to priliko izogibal pijači vse popoldne, želeč ji srečo. Henry McCurtin, v svežem perilu, brez tobačnih vlaken, jo je veselo izpraševal izpod svojih tenkih,
! rjavih brk, kako ji je uspelo ukrotiti tako gnusnega bojnega konja.
J Ona in stric sta me spremila na postajo. Zadnje, kar sem videl od Lutie Brcwtonove, je bilo njeno veselo mahanje z robčkom, ki sera ga pa mrzlo spregledal. Toda pozno v noč, ko je vlak'puhal skozi temne griče Novega Meksika, sem mislil nanjo | in na hišo na rahehu, ki je bila kot s stenami obdan otok na mojem prostranem morju trave.
III.	poglavje.
Sovražil sem kraje v svojem življenju, toda nobenega bolj kot akademijo v Lexingtonu, kamor me je zaprla tista ženska, ki mi je tako prisrčno mahala v slovo. Sovražil sem njene zidove iz opeke; njeno zimo, mrzlo, kot je nisem bil poznal doma, s soncem, ki se ni pokazalo včasih po cele tedne, s cesto polno blata in pepela, preko na milje daleč, v rumenkast led zmrznjenega Missonrija.	„
In prišla je pomlad; kapljalo je od stresnih žlebov in meni tuji ptiči so žvrgoleli po drevju ob šoli. Z bučanjem se je poslavljal led na Missouriju. Tudi jaz sem šel, med dvema soncema, kot je obečaval reči moj' stric o vsakem, ki je izginil. Pozno popol«Lae seai bU v Kansas Citiju.
Za Ciladik« tiskarne t LJoM|anU Jol. Krsmari*. - I*da|atelJj tal Bedja. - Uredniki Birka lnernlk. - ltcka*lioi aa tratama. - *Sleten»U dom« Uhaja »b detaiaikfb »b 11 - Umetna o»ročuioa 11 Ur, M luoicoutio 20 Ut - OiedaBtni Kopitarje« ftUufi.ni. Mditrvpj* - Ojr«»i	ulic*	*	UiUftai	m	SaUMi	«H.	*QQ1	ia	M	O*	..	tadmUlcaj	Seta	©e»t*