LfriMjana, ponedeljek 24. niw«*ra 1941XX Cena 40 cent. UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDOJKVA EKTJTTCNO ZASTOPSTVO za op lase lz Kraljevine Italije ln inozemstm kn UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A S. A., MILANO — Izhaja vaak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L, Za Inozemstvo: 15.20 L. OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed esten: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Tajnika Stranice Izraz! lojalnosti mestnega župana — Veliko zborovanje zastopnikov deledajaiskih In delavskih organizacij — V krogu fašističnih organizacij ter med vojaki Ljubljana. 24. nov. s. Včeraj je Tajnik Stranke Ek<=-c. Adelchi Serena /i-skal Ljubljansko pokrajino. I jubljonska pokrajina ie pozdravila visokega gosta, ki je prišel, da ^Ek?celenca! Srečen sem. ker imam veliko čast sprejeti Vas kot zastopnika Rima, ki je simbol civilizacije, kulture in pravičnosti ter najsvetejših tradicij. Sre- spoena življenje slovenskega naroda m tol- čen sem, da Vam lahko izročim najuda-maci njegove potrebe m prizadevanja £& ka- najbolj lojalno sodelovanje na najvišjem mestu v Rimu. Obisk je bil za Ljubljansko pokrajino važen dogodek. Številna zastopstva so pohitela, da pozdravijo visokega gosta in izkažejo Duccju hvaležnost in čustva vdanost; no\-c italijanske pokrajine. Od Pogojne, kjer je Visoki Konrsar Emilio Gra-zioii pričakal in sprejel Kksc. Sereno, do Ljubljane so se zbra i i v vseh večj:h krajih zastopniki oblasti, šolska mladina, organizacije in skupine narodnih noš. kakor tu-di oddelki vojske, ki so izkaza'i Tajnika Stranke vojaške časti. Na# Rakeku m v Logatcu je Eksc. Serem t vlaka m to se mu pokloiU] župani in zastopnik: duhovščine, medtem ko ga je šolska mladina sprejela z »Giovinczzo«. V vseh krajih so se man;fe^rac:je zaključile z navdušenimi vzkliki Duceju. Logatec je bi! prvi kraj v Ljubljanski p- krajini, kjer je visoki stopil na slovenska fla. Tu ga je pozdravil žtrpan Ch-il Oblak ;n Tajnik Stranke se mu je za pozdrav kratke zahvalil. Svečan sprejem v Ljubljani V Ljubljano je pri^c! vlak z visokim gostom kmalu po 10. uri. Z njim se je pripeljan tudi poveljnik armijske^a zbora general Rrb-^rr1. Ljubi j -.'.nski kolodvor je bil okra-en / />*:iv i-mi. Tajnika Stranke so sjprcjeia fašistična zastopstva, zastopniki krajevnih oblasti m oddelek vojske z godbo in zastavo. Ko ;e Minster Screna izstopil iz vlaka je vojaška godba zaigra I a državno himno, ki *o jo vsi navzoči pcslu-šaH-odkritih glav ?t« z rimskim pozdravom. .Minister Screna je pregled-*! na peronu razvrščeni častni oddelek vojske ter .je nato v spremstvu Visok->ga Komisarja m visokih predstavn kov Ljubljanske pokrajme odšel proti izhodu kjer je sprejel in pozdravn mestni župan dr. Ture Adlešič. nejsM in naihvaležnejši pozdrav mesta Ljubljane. Kar je Duce storil za Ljubljano, ne bo pozabil in ne more pozabiti naS narod, ki noče biti nehvaležen in izraža do meni obenem z dobrodošlico svojo hvaležnost za ukrene, ki iih je fašistična vlada izdala v korist Ljubljane in njene obnove. Čast. ki pripada beli Ljubljani z obiskom Ministra in Tajnika Fašistične Stranke ler nnjviš-ejja sodelavca Duceja. nas navdaja s ponorom v prenričanju. da Vam bo ostal v dobrem spominu kratek obisk med nami in da nam boste ohranili naklonienost tudi v bodoče kakor v preteklosti!* Tajn;k Stranke <;e je zahvalil in izrazil svojo gotovost glede izrazov lojalnosti. Tajnik Stranke je nato odšel skozi špalir fn.^>tičn:h žena. ki so mu izkazale tonle s;mnatije in vzklikale Duceju in fašistični Italiji. V vladni palači S kolodvora se je visoki gost podal naravnost v vladno palačo, kjer mu je Visoki komisar predstavil svoje sodelavce in zastopnike. Po razgovoru z generalnim vikarjem msgr. Nadrahom, ki je zastopal odsotnega škofa, je Minister Serena sprejel župana, ki so ga spremljali mestni svetniki in načelniki mestnih uradov. Zupan je Ministru poklonil plaketo zaščitnika mesta sv. Jurija. Nato je Tajnik Stranke v zborovalni dvorani sprejel zastopnike delavcev in delodajalcev. Velika dvorana je bila polna slovenskih zastopnikov, ki so pozdravili zastopnika Duceja z nnvdušenimi klici »Zivio!«. Klici so se ponovili, ko je zastopnik delavcev vzkliknil Kralju in Cesarju ter Duceju. Prvi je nato govoril predsednik Zveze delodajalcev dr. Slokar. V imenu industrij cev, obrtnikov in drugih poklicnih združenj je zagotovil trdno voljo vseh za sodelovanje pri gospodarski obnovi po- krajine. Proizvajalne sile pokrajine bodo tudi v znak hvaležnosti za delo, ki ga je opravila in ga opravlja Italija v prid proizvajalnim slojem pokrajine, storile svojo dolžnost skupno z ostalimi pokrajinami Kraljevine, da se bo zmagoslavno končala borba fašistične Italije za njene pravice in za novi red v Evropi. Predsednik Zveze delavcev dr. Alujevič je visokegag gosta pozdravil v imenu slovenskega delavstva in mu izrazu 1 udanost kot prvemu sodelavcu Duceja, ki je s svojo naklonjenostjo prebivalstvu pokrajine omogoči nadaljnje delo in življenje v težkem času vojne. Delavci bodo vedno pravično vrednotili ukrepe za gospodarsko ureditev pokrajine in bodo dokazali svojo lojalnost. Javna dela, rodbinske doklade. povišanje plač, ureditev prehrane, ustanovitev sindikalnih organizacij in vsi drugi ukrepi socialnega in gospodarskega značaja so ustvaritve, za katere bomo vedno hvaležni in zaradi katerih odkritosrčno pozdravljamo zastopnika države in Stranke. Govor Eksc. Serene LJubljana se bo Irkarala vredno zaupanja — Lep razvoj korporacijskih in sindikalnih organizacij v novi pokrajini Minister in Tajnik Stranke Je odgovoril na pozdrave in izjavil, da je vesel, ker se nahaja na tej krepki in velikodušni zemlji, ki Je postala nova, lepa pokrajina Italije. Zbranim Je sporočil pozdrave Duceja in Izrazil prepričanje, da se bo Ljubljana izkazala vredno zaupanja In skrbi, k< Jo kaze Režim. Minister Serena Je nato govoril o korporacijski m sindikalni organizaciji in z veseljem je ugotovil, da se v Ljubljani tipična organizacija fašistične države srečno uveljavlja. Tajnik Stranke Je podčrtal moč korporativne-ga režima, Id Je s svojim uveljavlje-njem dokazal zgreSenost demokratičnih in boljše viških ideologij. Besede Tajnika Stranke so navzoči večkrat prekinili z odobravanjem in vzkliki Duceju. V fašističnem doi in pri GILL-u it Eksceienca Serena je nato otvori.1 Dom Fašija v palači bivšega italijanskega konzulata. Kot zvezni Tajnik mu je Visoki komisar Eksc. Grazioli predstavil inšpektorje, tajnike in druge fašistične hierarhe v pokrajini. Minister Serena si je ogledal vse urade in se pozanimal za njih poslovanje. Ministra Sereno je spremljal zvezni podtajnik Gatti. Iz Doma Fašijev se je visoki gost s spremstvom podal v sedež GILL-a v prvem nadstropju Narodne galerije. Tu ga je pozdravil zvezni podpoveljnik GIL-a prof. Cassani ni šef Pertoldi. V sedežu GILL-a si je Minister Serena ogledal vse pisarne in se zanimal za razvoj organizacije. Eksc. Serena je obiskal nato vojaško pokopališče pri Sv. Križu, popoldne pa je v spremstvu Visokega komisarja, poveljnika armijskega zbora in divizijskoga poveljnika pregledal čete v vojašnici Grenadiriev. Zahvala Visokega Komisarja Od tod je vioki gost odšel v sedež Do-polavora, nakar je prisostvoval zborovanju fašističnih prvakov v vladni palači ob izročitvi prapora fašističnih žen iz Trsta ljubljanskemu fašiju. Tam je tudi Visoki komisar kot zvezni Tajnik Ljubljane po-vdaril, da je obisk nagrada za vse tiste, ki delajo v novi pokrajini v službi Stranke in po ukazih Duceja. Visoki komisar je poročal o delovanju zveze, nakar se mu je Tajnik Stranke zahvalil ter nagovoril fašiste ljubljanske pokrajine, katere usoda je zvezana z Rimom. Tajnikove besede so vzbudile veliko navdušenje. Zborovanje se je zaključilo s petjem »Giovinezze«, ki jo je intoniral Eksc Serena. Tajnik Stranke Eksc. Serena je odpotoval iz Ljubljane ob 17.45. Visoki komisar Emilio Grazioli ga je spremljal do Postojne. 11 nsm'co respinto in tutii i setiori I snecessi delle divisioni corazzate italiane e tedesehe — Oltre 600 mezzi blindati disfrutti — 36 veli voli abbattuti — Un sommergibile affondato — L'eroica lotta del presidi di Culqnabert e Fercaber H Qnartlere Generale dele Forze Armatc COimudca ln data di 23 novembre D segmente boOetttno <** guerra n- 53^- In Marmarica nella glornata di ierl i combaHlmenti »ono prose gui ti sa tutto »1 fronte dal oonflne cirenalco egiziano a To-bruk. Le nostre divisioni han no nettamente respinto tu t ti gli attacchi defl'avversario che ha suhito nuovi gravi perdite. La šola divisione Ariete ha gia distrutto nelle rečen« azioni oltre 250 mezzi blmdati nem i d tra cul 55 carri armati e catturato aleuno centlnaia di prigionieri. Le divisioni tedesehe hanno duramente impegnato unit* corazzate britanniche infliggendo ad esse rDevanti perđite fra cul la distruzione di oltre 200 earri ar mati. Un nostro ospedalc da rampo vlslbllmcn-te contrassegnato e sta to ripetutamente bambardato e mitragliato dall'aviazione nemica; fra ' rieoverati 25 morti e 35 fe-riti. Vilaggi del Gebel eirenaico hanno su-bito ineursioni aeree nemiche: gualehe ca-sa colonica danneggiata, nessuna vittima. Sul fronte dl Tobruk le truppe italo-germaniche hanno inehiodato al terreno numerosi carri armati avversari ed inflitto perdite notevoli frustranoo tutti i tentativi nemlci di so rti t a. da.Ha piazza. Nel corso deTIe azion' terrf^stri di que*?ti eriorni 1'avia-zione e le unita contraeree nostre hanno gia abbattnto complessivamente 15 velivoli inglesL Le batterie contraeree della divisione Pavla hanno abbattuto in flamme a' -tri dne apparecehl nemici; 8 nostri aerel sono andati perduti. TJna colonna motorizzatn nemlci agente isolatamente nel deserto cirenaico 6 stat-% rflevata e attaccata da rrparti aerei na-zionall e germanici ehe hanno eolpito ed incendiato oltre un centinalo tra autoblinio ed autocarri. Durasnte nn'azione a nord di Bardia oiu unita da guerra nemica ha ri porta to in-cenđio a bordo e si e ineagliata sugli sco%M della costa. In Africa Orientale nel pomeriggio del 21 novembre gli indom:tl reparti di Cui-quabert Fercarber dopo a ver continuato a combattere anehe con le baionette e »e bombe a mano sono stati infine sopraffat*] dalla sehiaeclante superlcrita numeriea av versaria. Xell'op:en dlfe^a tU e jrloriosamen-te distinto, simbolo del valore dei reparti nacionali i1, battaglione dei CC KK il qnalc esamite le mnnirfoni ha rinnovato fino aJ-l'iiltim<> i suoi travolgenti etmtrattacchi al-Tarma bianea. Quasi tutti i carabimieri »ono caduti. Sul fronte di Celga violenti attacchi »fe»-rati dal nrmiro il 20 novembre sono »tati \-a!idamente contenuti e auindi strottoati dal nostri reparti. L*a.w-ersario ha abban-donato sni terreno mol ti morti tra eni un ufficiale superiore Inglese. Sono stati cat-turati numerosi prigionieri ed e s tato fat- to bottino di armi e munizJonl m abbon-danza. A Gondar Paviacione nemica ha nuova- mente attaccato e danneggiato 1'ospedale della piazza. Una nostra formazione di velivoli da cac-cia con nuove superiori caratteristiche ha ierl Impegnato combattunento nel eieto di Malta con circa 40 velivoli da oaccia nemici abbattendone 5 e colpendone efficaco mente molti altri. Un nostro velivolo nun d ritornato. Nella notte sni 22 in Mediterraneo tre bombardieri e aerosiluranti britannici sono stati abbattuti da nostre navi da guerra. Dne nostre torpedira e re operanti nel Mediterraneo centro-orientale al comando del capitano di corvetta Luigi Franzoni v del tenente dl vasohello Luigi Baldnzzi hanno affondato con bombe di profondita un sommergibile nemico. Sovražnik na vseh odsekih odbit Uspehi italijanskih in nemških oklopnih divizij — Nad 600 oklopnih uničenih — 36 letal sestreljenih — Junaška borba posadk v Kulkvabertu in Ferkaberju Glavni stan Oboroženih Sil Je objavil 23. novembra naslednje 539. vojno poročilo: V Marmariki so se včerajšnji dan borbe nadaljevale na vsej fronti od clrenajsko-egiptske meje do Tobruka. Naše divizije so gladko odbile vse napade nasprotnika, ki je doživel nove hude izgube. Samo divizija »Ariete« je v zadnjih akcijah uničila že nad 250 sovražnih oklopnih voz, rned njimi 55 oboroženih voz, in sajela nekoliko sto ujetnikov. Nemške divizije so se hudo spopadle z britakimi oklepnimi edin i ca mi ter jim prizadele znatne izgube, pri čemer so uničile nad 200 bojnih voz. Neka naša poljska bolnica, ki je bila vidno označena, je bila ponovno bombardirana in obstreljevana iz strojnic sovražnega letalstva. Izmed bolnikov jih le bilo 35 ubitih in 39 ranjenih. Vsai Cirenajske-ga gorovja so bile deležne sovražnih letalskih obiskov. Nekatere kolonske hiše so bile poškodovane, žrtev ni mio nobenih. Na fronti pri Tobrukn so italijansko-nemške čete ustavile na terenu Številne sovražne oklopne vozove in jim prizadele znatne izgube, pri čemer so zavrnile vse sovražne poskuse izpadov is trdnjave. V teku kopenskih akcij rsdnjm dni so letala in naše protiletalske edinicc sestrelila skupaj že 15 angleških letal. Protiletalsko baterije divizije »Pavia« so sestrelile dve nadaljnji sovražni letali, ki sta se vneli v zraku. Osem našh letal Je izgubljenih. Motorizirana kolona, ki je nastopala osamljena v Cirenajskj puščavi, je bila izsledena in napadena od naših ter nemških letalskih oddelkov, kj so zadeli in zažgali nad sto oklopnih in tovornih avtomobilov. Med neko akcijo na severu od Bardije, je izbruhnil na edlnfei požar na krovu in je nasedla na obalne čeri. V vzhodni Afriki so bfli popoldne 21. novembra neupogljivi oddelki Knlkvaberta-Ferk ar barja končno premagani od silne nasprotnikove številčne premoči, potem ko so se borili tudi z bajonetom m s ročnimi bombami. V tej epični obrambi se je slavno odlikoval kot simbol vrednosti naših oddelkov bataljon Kr. karabinerjev, ki je do zadnjega vršil sijajne protinapade na nož. ko je potrošil vse strelivo. Skoraj vsi karabinerji so padli. Na fronti pri Ceigi so bfli silni sovražni napadi, ki so se začeli 20, novembra, junaško zadržani In nato odbiti od naših oddelkov. Nasprotnik je pustil na terenu mnogo mrtvih, med njimi višjega angleškega častnika. Ujeti so bfli številni ujetniki in zaplenjenega mnogo orožja in streliva. ▼ Gondarju je sovražno letalstvo znova napadlo in poškodovalo krajevno bolnišnico. Oddelek naših lovskih letal z novimi višjimi karakteristikami je imel včeraj spopad nad Malto s približno 40 sovražnimi lovci. Pet jih je sestrelilo, mnoge druge pa uspešno poškodovalo. Eno naše letalo se ni vrnilo. V noči na 22. novembra so naše vojne ladje v Sredozemlju sestrelile tri sovražne bombnike in torpednike. Dve naši torpe-dovki sta v vzhodnem Sredozemlju pod poveljstvom korvetnega kapitana Luigi.fa FranxoniJa in ladijskega poročnika L rrdito odgovarjali na sovražni ogenj, dočim so v maihnih gnezdih ro^ne bombe in zadnje avtomatično orožje prizadevale sovražniku najtežje izgube. Tudi tukaj kakor v TJolkefitu je prevladovalo nesorazmerie sil in pomanjkanje hrane in municije. Toda bitka se nadaljuje na preostalih utrjenih postojankah in branitelji se ponovno upirajo sovražniku, ki skuša doseči dokončno rešitev. Nađaifuji prc&sr na vzhodu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti so bili doseženi v napadih nadaljnji uspehi. Na morju ob Angliji sta bili v pretekli noči z bombami hudo poškodovani dve trgovski ladji srednje velikosti. Računa se z izgubo ene izmed teh ladij- Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni podnevi proti industrijskim napravam na Škotskem. V poslednji noči so bila uspešno bombardirana pristaniška področja ob angleški ju T: no vzhod ni obali. V severni Afriki so nemško-italijanski oddelki v uspešnih bojih proti angleškim silam, ki so prodrle iz južnovzhodne smeri, uničile nad 260 tankov in približno 200 oklopnih vozil. Močne poizkuse izpadov posadke v Tobruku, ki jo jih podpirali tanki, so italijanske"+ obkol jevalne sile zavrnile. V srditih bojih v zraku je izgubil nasprotnik 25 letal. Pri letalskem napadu na neko angleško letalsko oporišče je bilo uničenih več bombnikov na tleh. Bitka v csv»rni Afriki se nadaljuje s hudimi boji. Novo akademsko leto Italijanske akademije Rim, 24. nov. s. Včeraj se je pričelo 13. akademsko leto Italijanske akademije. Svečana otvoritev je bila v Cezarjevi dvorani na Kapitolu v prisotnosti Nj. VeL Kralja ni Cesarja. Pred palačo akademije so vladarja sprejeli in pozdravili predsednik akademije senator Federzoni, rimski guverner, prosvetni minister Bottai, predsednik senata S u ar do ni druge ugledne osebnosti. Pred otvoritveno svečanostjo si je vladar ogledal še novo veliko dvorano palače, v kateri so bili postavljeni kipi vseh italijanskih vladarjev, ogledal si je tudi nekaj najnovejših rimskih izkopanin. V Cezarjevi dvorani je bil vladar sprejet z velikimi ovacijami. V njej so bili zbrani vsi najuglednejši zastopniki rimskih, znanstvenih, kulturnih, političnih in vojaških krogov. Predsednik Federzoni je v svojem otvoritvenem govoru obeležil delovni program akademije v prihodnjem letu. Opozoril je na dvatisočletnico Tita Livija in na stoletnici Galileja Galileija ter Angela Beolca. Akademija bo pričela v tem letu izdajati vrsto večjih publikacij s pedagoškega in drugih znanstvenih področij. V svojem govoru se je spomnil tudi borcev v Marmariki, Gondarju in Ukrajini. Zatem je imel akademik Maiuri otvoritveno predavanje o Rimu in evropskem vzhodu. Posebno poslanstvo Sole v Damaciji Zader, 24. nov. s. Guverner Dalmacije Eksc. Bastianini je sprejel prelu. Od brega ao brega bi naj zbetom^au žč.ei&obeton-sko ploščo. Tako b* pridobil. *ep prostor, ki bi lahko res dobro služil živilskemu trgu. Ta načrt pa najbrž ne bo uresničen v dogledni prihodnjosti. Zagovornikov ni imel mnogo, pač zato, ker bi bili stroški zelo veliki, a neobhodno potrebno vendar ni, da bi morali pokriti Ljubljanico. Ugovarjali bi tudi nekateri esteti, ker je voia okras mestu in upoštevati Je treba, da se bo na Ljubljanici razvila tudi plovba, ko bo gotova zapornica pri cukiaim. Da ne računajo resno z načrtom za pokritje Ljubljanice, je razvidno tudi po ureditvi nove tržnice, ki se deli na dva krila, tako da je puščena vrzel za most, ki bo vezal Vodnikov trg s Sv. Petra nasipom. MAGISTRAT EN ŽIVILSKI TRG NA VODNIKOVEM TRGU Ce bo uresničen arh. Plečnikov načrt, bo ostal živilski trg vseeno na Vodnikovem trgu. Trg bodo obdajala nova poslopja od severne, južne in vzhodne strani. Podrli bodo Mahrovo hišo, padlo bo semenišče ln tudi hiša Ijjulske knjigarne ob stolnici. Med poslopji do ostalo Se veliko dvorišče, ki zasluži v pravem pomenu besede ime trg. Prostor za živilski trg ne bo zmanjšan, če računamo, da bode lahko prodajali tudi pod samim poslopjem; novi magistrat bo namreč stal na stebrih, tako da bo pritličje odprto in ga bodo lahko izrabila za tržnico pozimi in ob slabem vremenu. Kjer bo pa pritličje izzidano, se bodo vrstde številne prodajalne, ki bodo tudi lahko služile prodaji živil, ne le drugim življenjskim potrebščinam. Tako bi bila tržnica in magistrat pol skupno streho. Veliko dvor.šče bi ostalo nepokrito in bi služilo prodaji živil kakor zdaj Vodnikov trg. Pozimi bo dovolj prostora pjd streho za prodajo povrtnjie in poljskih pridelkov, ker je tedaj vselej siabši dovoz, poleti se pa zdi nekaterim prodaja na prostem priporoči jivejša. Nasa naloga ni, presojati, kateri načrt kaže zagovarjati. O tem bodo lahko še odločali ocenjevaln odbori in komisije, strokovnjaki, ki bodo morali zadevo proučiti v vseh poglelih, predvsem pa v denarnem in ahritektonskem. šiskarji o svojem tramvaju Težave nastajajo v &1ŠM zaradi arečavanja vozov Ljubljana, 24. novembra. Čeprav nam Je tramvaj vsem pri srcu. hvalnic mu vendar nihče ne poje. Tramvaj prenese vse, kar mu naležimo in zaoavlja-nje nad njim je vedno v modi. Zabavljamo vsi, vsak nad »svojim« tramvajem. Neka teri niso zadovoljni s kurjavo na tramvaju, drugi se pritožujemo nad počasno vožnjo ali hudo gnečo v vozovih, tretji predlagajo vedno novi vozni red. Čudno bi res bilo če bi bilo zadovoljni s >svojim« tramvajem ■HfcatJL Promet na Šišenski progi je precej Živahen kakor je zdaj skoraj na vseh. Si-ikarjem se pa vendar zdi, da so le posebej prizadeti. Mislijo, da Ima samo njihov tramvaj rekord v zamudni vožnji. Radi bi pomagali tramvaju ln sebi s koristnimi predlogi. Toda težko je predlagati kaj pametnega. Reči je treba, da na Šišenski progi vozi dovolj vozov. Več jih skoraj ne morejo zahtevati. Toda, četudi bi Jih vozilo še več, bi nič ne pomagalo. Težave nastajajo zaradi sreča van J a vozov. Dvojni tramvajski tir iz mesta drži samo do pivovarne. Rasen tega je treba ie upoštevati, da je Šiška onkra< Železnice ter da morajo biti zapornice večkrat zaprte. Ce ne gre vse točno pri minuti., vozovi ne prihajajo od obeh strani hkrati oa izogi-baliiča in tako pride do zastoja. Tako se Siskarjem včasih seli, da traja vožnja od Figovca do stare šole celo večnost. Pri gasilskem domu stoje nadzorniki, ki bi lahko obupali sami nad seboj, ko vsa prizadevanja, da bi promet razvijal gladko, nič ne zaležejo. Tramvaj ima pač *voje muhe in se noče izogniti vozu ki vosi naproti drugje kakor na izogibališču. Potniki pa gledajo iz stoječih vozov naprej kakor v obljubljeno deželo in Čakajo odrešilnega zvončkljanja. Včasl stoji cela procesija vozov, ker ne morejo naprej. Potniki so pa tako nestrpni, da bi kmalu začeli potiskati tramvaj naprej, samo, da bi ss kaj premaknilo. Predlogov je seveda dovolj, kaj nt bOo treba storiti. V postev bi pa prihajal le predlog, naj bi podaljšali drugI ttr vsaj do stare mitnice, 6e te ne do Kosovega polja ali remize. To je sdaj seveda lažje predlagati kakor narediti. Z delom bi bilo precej stroškov, nabaviti bi morali tračnice ki bi jih zdaj morda niti ne domu, rasen tega bi pa morali regulirati še Oslovsko cesto do stare mitnice. Cesta je selo zožena slasti pri gasilskem doma ln dokler bi je ne razširiš vsaj tam. M najbrž no mogli položiti drugega tira. Tako bodo torej m-flkarjl imeli najbrž se dovolj prilike zabavati se s »svojim< tnruvS'om :u nabavljati nad nJim. Sospensione de! coni della Facolta di Ingegneria della R. Unlversita di Lubiana L'AI to Commissario per la provincia dl Lubiana, vista la proprla ordinanza del 30 ottobre 1941-XX n. 136, vi sto 11 R. D.-L. 3 maggio 1941-XTX n. 291, ritenuta la ne-cessita e 1'urgenza dl procedere, per motivi d'ordine pubblico alla sospensione a tempo indetermlnato dei corsl della PacciLa dl Ingegneria della locale R. Unlversita, ordina: Tutti 1 corsl di lezi one ed esercita-zione della Facolta dl Ingegneria soso so-spesi a tempo lndeterminato. Gli edifici, Vstitutl e laboratori della predetta Facolta sono chiusi fino a nuovo ordlne e frattahto ne e comunque vietato l*accesso a chiuu-que. Il Rettore della R. Universita e re-sponsablle dell'esecuzione e di far osservare questa ordinanza che entra immediatamnte in vigore. L'Aito Commissario per la provincia dl Lubiana: Emilio Grazioli Ustavitev predavanj na tehnični fakulteti Visoki 'TEbirusar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na svojo naredbo z dne 30. oktobra 1941-XX it. 136, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XTX št, 291 ter upoštevajoč potrebo m nujnost, da se v interesu javnega reda sa nedoločen čas ustavijo predavanja na tehnični fakulteti tukajšnjega kr. vseučilišča. Vsa predavanja hi vaje tehnične fakultete se za nedoločen čas ustavijo. Poslopje, instituti in laboratoriji imenovane fakultete se zapro do nadaljnje odredbe in je dotlej dostop vanje sploh vsakomur prepovedan. Rektor kr. vseučilišča je odgovoren za izvršitev in za upoštevanje te naredbe, kl stopi takoj v veljavo, Ljubljana dne iS. novembra 1941-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Orario detle aziende dl credito L'Aito Commissario per la provincia dl Lubiana, vista Tordinanza n. 116 del 3 ottobre 1941-XTX sull'orario d'apertura del nesroan s degli ufficL visto fl R. D.-L. 8 maggio 1941-XDC n. 291, ritenuta 1'oppor« tunita di modificare Torario stabflito nel-1'ordinanza stessa per gli istituti bancari, o r d i a a : Art. 1. L'orarlo dttfflAo delle aziende di credito, a partlre dalla data di pubbllcazione della presente ordinanza, re-sta flssato come segue: giorni ferian 9—15, domeni ca 9—13. Rimangono ferme le dV sposizioni relatlve si giorni tuttora eele-brati come festivL L'orarlo dl sportello vi ene stabillto dalle ore 9.30 alle 12.30 ćtei giorni feiiali compreso 11 sabato. Art. 2. Le aziende che esercitano 11 credito pignoratizio sono autorizzate a tenere aperti gli sportelli dalle 9 alle 12.30 nol giorni ferian e la domeni ca, eselusivamente per mjesto servizio. Art. 3. Le casse 65 rtsparmio hanno la facolta dl anticipare dl mezz'ora e cioe alle 9 l'orarlo m sportello, senza pero anticipare la pisssiiiu in ufficio del personale. Art. 4. Sono abrogate le cosposiztom prečeč entemen te emanate che sono in centra* sto con queUe contenute nella presente or- L'Alto Commisarlo per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli Delovni čas »a denarne zavode Visoki komisar za Ljubljansko pokrajin glede na naredbo št. 116 s dne 3. oktobra 1941 -XTX o času sa odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn, na podstavi kr. ukaza s dne 8. maja 1941-XIX Št. 291 in smatrajoč za umestno, spremeniti delovni čas. določen v omenjani naredbi za bančne zavode, odrejaš <9ten 1. Delovni ta« trn denarne zavode se določa od dne objave te naredbe dalje tako: ob delavnikih od 9. do 15. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure. Nespremenjene ostanejo določbe za dneve, ki se še nadalje praznujejo kot praznični dnevi. Poslovni Čas %a stranke se določa od 9.30 do 12.30 ure ob delavnikih, vševši soboto. Člen 2. Zavodi, ki dajejo posojila na zastavo, smejo poslovati za stranke od 9. do 12.30 ob delavnikih in ob nedeljah izključno le za te posle. Člen 3. Hranilnice lahko začnejo poslovati pol ure prej in sicer ob 9. za stranke, ne smejo pa zahtevati zaradi tega zgodnejše prihajanje osebja v pisarno. Člen 4. Vse prej izdane določbe, ki nasprotujejo določbam te naredbe, se ukinjajo. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Disciplina della somministra-zione di bevande aleooliche L'Aito Commissario per la provincia di Lubiana, viste le proprie ordinanze 29 apii-le 1941-XIX n. 13 e 15. maggio 1941-X1X n. 25, ordima: Art. 1. La som ministrazione di bevande aleooliche e superalcoliche ne^li eserclzi pubbllci e concessa tutti l giorni, fatta eccezione per il pomeriggio del sabato dalle 15 in poi e per le domeniche e fentr, in cul e vietata la somminiotrazione di hrvande superalcooliche. Ai proprietan e g"estori di eserclzi pubblici e fatto obbli^o di rifiutare la somministrazione delle bevande di cui al comma primo ln misu-a ecccssiva o a persone che diano oegno di ubriachezza. Art. 2. I contravventori alle disposizionl della presente ordinanza sono puniti con 1'ammenda fino a 5000 lire e nei časi p±u ^ravi con 1 arresto fino a sei mesi e con ia, sospensione o la revoca della licenza d*e-sercizio. Art. 3. La presente ordinanza entra in vigore con la pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana. L'Aito Commissario per la provincia di Lubiana: EmUio Grazioli Prepoved točenja žganja ob sobotah popoldne ra nedeljah Visoki Ivomi^r zs Ljubljansko pokrajine je glede na svoji naredbi z dne 29. aprila in 15. maja t. 1. odredil naslednje: Alkoholne in žgane pijače je dovoljene točiti v gostinskih obratih vse dni, izvzem ši soboto popoldne od 15. ure dalje ter nedeljo ln praznike, ko je prepovedano točiti žgane pijače. Osebam, ki kažejo znake pijanosti, lastniki in poslovodje /gostinskih obratov ne Mnejo postreči z žganimi pijačami prenel*a1i v rodbinsko grot>n!c? n*». centralnem poko-pftliičt! v Grazu. — Otvoritev glasbene šole v Ptuju. Danes je bila otvorjena v rnuju glasbena šola. Otvoritev je bila združena s koncertom in slovesnosti primernimi nagovori. — Gibanje prebivalstva v Braslovčah. V Biaslovcah je bilo v zadnjih dveh tednih rojenih 6 otrok, umrla pa je samo užitka-rica Terezija Brisnik, stara 83 let. — Vlak jo je povozil. Pred debrim tednom so našli blizu Šmarja pri Jelšah na železniškem nasipu mrtvo okrog 20 let staro dekle in dolgo niso mogli dognati kdo je, ker niso našli , . njej nobene legitimac-je. Sele zdaj so ugotovili, da gre za Matildo Soloka, železnica U O L L D A K Danes: ponedeljek, 24. novembra: Janez od Kr., Flora, devica. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Dekle z jastrebi Kino Union: Slabo v vedenju Kino Sloga: Jurij, pogum! Kino Moste: Rojstvo Salome ln Mumija DBIU&NI LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9., mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. mr. Murmaver, Sv. Petra cesta 78. ŠAH — Zagrebški šahovski turnir je z osmm in devetim kolom stopil že v drugo polovico. Ce je bilo zlasti v zaeotku opoz-ti med udeleženci precej negotovosti in so se dogajala v pivih kolih razna piesenečenja, je to sedaj že popolnoma prenehalo. V toku prve polovice so se šahisti uigrali, s tem je pa naraščala tudi borbenost. Počasi se v tabeli že oblikujeta zgornja, boljša M spodnja, slabša skupina. V osmem kolu jr^ bila najrazburljivejša. partija med Rabar jem in inž. Tekavčičem. Stanje se je več krat menjalo v korist enega ali drugega Več solidnoeti je pokazal nž. Tekavčic, le* je končno tudi zmagal. M. F.hpciC je pro magal Gjurgjana, šubarid Rožiča, Cvek Oštreka, B. Fillpčič Fretzeja. ini. Jerman Saduro. Ostale partije med dr. Astalošem in Ostovičem, Salingerjem ln Lončaričen? ter Petkom in Beschem so bile prekinjene. V devetem kolu je M. Fillpčič premaga/ Lončarča, Rabar Cveka, O; t rek Ostovica, Gjurgjan Rožica, medtem ko je dr. Astaloš od1.al prve pol točke, in sicer feubariču. Prekinjene so bie partije med B« schem in Sa-lingerjem, Fretzejem in Saduro, odgođene pa med inž. Tekavčičem in B. Filipčičem ter inž. Jermanom in Petkom. Končno so bile še odigrane nekatere prekinjene partije. Po 11 urah in 15 min. ter 120 potezah, ko sta ostala na desk; samo oba kralja, sta se razšla vsak s pol toCke Subarić in Ostovič. Dr. Astaloš je zmagal v igri s Cvekom, potem pa še z Ostovičem. Sadura pa si je zapisal celo točko v igri s Fretzejem. Po XI. kolu je bil v vodstvu dr. Astaloš z 8>/i, sledili so mu Rabar s 7, inž. Tekavčic s 5Vi (1), Subarič 5Vt, B. FJJpčič, inž. Jerman 5 (1), Oštrek 4Vi, Besch 4 (2) itd. — Šahovski dvoboj Hrvatska—Slo vasica in Zagreb—Bratislava. Hrvatski listi poročajo, da je uspelo Hrvatski šahovski zvezi organizirati prvo mednarodno šahovsko prireiitev. Kakor skoro na vseh drugih poljih so se težnji svobodnh Hrvatov tudi v Šahu odzvali prvi Slovaki. Tekmi bosta 7. in 8. decembra v Zagrebu. V dvoboju Hrvatska—Slovaška in Zagreb—Bratislava, ki bo pa mladinsko tekmovanje, bo nastopilo na obeh straneh po 8 najboljših šahi-stov, vsak z vsakim po dve Igri. Seštevek rezultatov prvega in drugega dne bo dal končni uspeh. Hrvati pričakujejo za to svojo prireditev veliko zanimanja in so celo zaprosili za 50f/0 popust na železn:ci. Iz Srbije — Zamenjava bankovcev v Srbiji. Srbska Narodna banka objavlja, da se podaljša v notranjosti Srbije zamenjava ju^oslo-vensklh bankovcev po 50, 20 in 10 din do konca novembra 1941. Bankovce bodo za-mejavale podružnice NB tudi v Valjevu, Zaječaru, Negotinu, Kruševcu, Požareveu in ćupriji. — Srbija pospešuje tranzitni promet. Uprava srbskih železnic je dovolila nove ugodnosti za tranzitni promet in :1ccr za železno rudo iz Hrvatske v Rumunijo od Beograda državna meja do VrSca državna meja ter za nekatere vrste mineralnih olj in Izdelke Iz njih iz Rumunije, ki prispo po Dunavu v Beograd - sladkorna tovarna in se pošiljajo preko Beograda državna meja dalje v Italijo, kakor tudi za srbsko tranzitno progo od Jlmbolije do Banatskega Arandjelova državna meja. Nove prevozne olajšave so vezane na izpolnitev določenih pogojev in količino prevažanoga blaga. Radio LjssMJsna PONEDELJEK, 24. NOVEMBRA 1941-XX 12.40: Koncert kmečkega tria; 13: Napoved časa, poročila v italijanščini; 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini: 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Barzizza. filmska glasba; 14.: Poročila v italijanščini; 14.15: Koncert radijskega orkestra pod vodstvom D. M. Sijanca, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Koncert ljubljanskega komornega trla; 19.: Tečaj italijanščine poučuje prof. dr. Stanko Leben; 19.30: Poročila v slovenščini; 19.45: Koncert operetne glasbe; 20.: Napoved Časa, poročila v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.40: Koncert se-renad ln valčkov, dirigent Petralija; 21.15: Koncert italijanske karakteristične glasbe; 21.40: Voka.lno-instrumentalni koncert: sodeluje radijski orkester pod vodstvom D. M. sijanca in sopranistka Valerija Heyba-lova; 22.15: Koncert slavnostnih koračnic — dirigira Storacl; 22.45: Poročila v italijanščini. Francoska premogovna industrija V Franciji je zdaj zaposlenih v rudnikih 229.000 rudarjev proti 212.000 ob koncu leta 1939 ln 249.000 ob koncu leta 1938. V tekočem letu bo znašala proizvodnja premoga v Franciji okrog 40 milijonov ton, kolikor je znafiala povprečno tudi pred vojno. Ker je pa konzum večji, bo Francija uvažala nekaj premoga iz Belgije. Za enkrat ga uvaža 200.000 ton mesečno, če ho treba se bo pa ta količina povečala. Tako bo izravnana proizvodnja s porabo. To je bilo dosegljivo tem lažje ker je odpadla prejšnja por"b~ pretftOga za pogon parni* I kov. 2/1 »8LOTBK0K1 Stran S j Horoskop za tekoči teden Za] od Z4. do 3©. Ljubljana, 24. novembra. Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Lep; izgledi za sredino rojstev v vseh zadevah, ker so naklonjeni hkrati Sonce. Jupiter in Mars. Rojeni med 20. februarjem in 2t. marcem v Ribah: Posrečene misli bodo razvedrile duha. naklonjena Venera vam približa prijetne ljudi, sovražna pa sta Sonce in Jupiter, zato se ne zanašajte na srečo. Rojeni med 21. marcem In 20. aprilom V Ovnu: Zle Marsove učinke ublaži ugodni a?pekt Sonca. Vse zamujene in zavožene zrieve lahko spravite v red ob dobrem zdravju. Čuvajte pa se zapeljivosti Venere. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Sredina teh rojstev ima lahko koristi v Hramih in družabnih zadevah. a^upč:i?ko srečo pa onemogoča nenaklonjeni Merkur. Rojeni med 22. majem in 21. Junijem v Dvojčkih: Mešanica kritičnih planetnih učinkov, ki ne obetajo nič dobrega. Skušajte premagati melanholr'o in njene slabe posledice. Rojeni med 22. jnnijcm in 21. julijem v Raku: Največje zad.ovolj.c*vo se vam obeta v duševnem delu zaradi naklonjenosti Merkurja, Irugi plnneti pa vam ne nudijo opore. 1941 — Truniti KINEMATOGRAFI I Rojeni med 22. julijem in ZS. ai 1 v Levu: Sredini rojstev se obeta napredek zaradi harmoničnih učinkov Sonca, . Jupitra in Marsa. Rojenim po 10. avgustu so nenaklonjeni učinki več planetov in naj zaradi tega ne tvegajo v odgovornih : opravkih. Rojeni med 24. avgustom in 25. se p tem -i brom v Devici: Sonce in Jupiter kažeta ! na poslabšanje zdravja in ne obetata na-I klonjenosti v opravkih z nadrejenimi ose-• bami. Ugoden pa je teden za korespondenco in ljubavne zadeve. Rojeni med 24. septembrom In 23. oktobrom v Tehtnici: Vplivi naklonjenih In nenaklonjenih planetov, kakor pretekli teden, kar ustvarja umetno srečo. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Aspekti obetajo dobro razpoloženje in uspehe s pomočjo korespondence. Rojeni med 24. novembrom !n 22. decembrom v Strelcu: Kljub vsemu boste lahko premagali razne težave, najtežje pa bodo uspeli opravki, Id so v zvezi z denar i em. Rojeni med 23. decembrom In 21. januarjem v Kozorogu: Razen Jupitra so vsi ostali planeti naklonjeni, dober teden zlasti za ljubezenske zadeve, pa tudi v kupčijah se obeta uspeh. Ugoden teden za sklepanje pogodb. B. K. DNEVNE VESTI — Rhn ima nad 1,400.000 prebivalcev. Število prebivalcev R'ma neprestano narašča in je imel Rim, kakor poroča Štefani, konec septembra 1,407.630 prebivalcev. — T"rad za cene in mezde na Hrvatskem. Hrvatski gospodarski minister je odredil, da se ustanovi urad za določanje cen ln mezd. Urad bo določal cene ln mezde za vse blago in vse poklice. V odredbi se naglasa, da je treba cene ne samo ustaliti, temveč tudi znatno znižati. V zagrebških gospodarskih krogih pravijo, da je storjen s tem prvi odločni poskus, da se zajeze nezdravi pojavi, ki so povzročili v zadnjem mesecu velik porast cen, — Hlfce v Zagreba so se podražile. Vrednost hiš in parcel narašča v Zagrebu že več let. Nedavno je bila objavljena statistika, po kateri je bilo 1.1938 sklenjeno 1499 kupčij v vrednosti'232.8 milijonov kun. V lotu 1939 je menjalo lastnike 2159 objektov tn kupnina Je znašala 398.4 milijonov kun. Lani je bilo prodanih 2689 objektov za 025.1 milijonov kun, v prvih Šestih mesecih tekočega leta p«. 752 objektov za 78.5 milijonov kun. Število prodaj odnosno nakupov hiš v Zagrebu Je letos močno nazadovalo, pač pa Je poskočila njihova povprečna vrednost. Narasla je od 153.300 kun V letu 1938 na 181.400 kun v letu 1939 ln na 232.450 kun lani, a letos je znaša Ja 24P S00 kun. — Zadmre v hrvatskem državnem življenju. Poerlavnik dr. Pavellč Je sprejel te dni odposlanstvo Zveze hrvatskih zadrug, ki mu je Izročilo umetniško opremljeno spomenico. V daljšem razgovoru je poglavnik navezal na starohrvatsko h*§no komuno, ki jo omenja spomenica in dejal, da je treba zdaj na zadružni podlagi za ves narod ustvariti to, kar je bila hišna komuna. Hrvatski narod je zavrgel ideje demokracije in individualizma ln zdaj je na tem. da postane ena družina ali to, kar imenuje Nemec narodna skupnost (Volksgemein-sch^ft. r>ržava je zdaj narod in to velja v prvi vrsti za kmetsko ljudstvo. Kljub težkim časom gre Hrvatska srečni ln zadovoljstva polni b^Miočnosti naproti. Ramo ob rami z drugimi kulturnimi narodi koraka složno v boiu proti skupnemu bolj§eviške-mu sovražniku, je izjavil poglavnik. — Iz »Službenega lista«. >Službem liste za Ljubljanr'-o pokrajino št. 94. z dne 22. novembra 1941-XX. EF. objavlja naredbo Visokega Komisar-a: Ustavitev predavanj na tehnični fakulteti kr. vseučilišča v Ljubljani, delovni čas za denarne zavode, preureditev železničarskih družb, predpise za oskrbovanje z mlekom za prehrano, najvišje cene za kavme nadomestke in predpise o točenju alkoholnih plrač ter objave: cena mleka za prehrano v občini Ljubljana in popravek. — Električni tok v Beogradu ni ve* pod zaporo. Ker je izprememba vremena omogočila, da lahko beograjska elektrarna zopet dobiva premog, bo s 1. decembrom ukinjena začasna zapora električnega toka, v kolikor bi teera ne preprečili nepričakovani dogodki. Namen tega ukrepa je samo obnoviti obratovanje v podjetjih, kjer je moralo zaradi pomanjkanja električnega toka začasno počivati. Zaradi pomanjkanja premoga na ostane poraba električnega toka po zasebnih hišah še nadalje racio-nirana, — Maksimiranje cen mlečnih Izdelkov In Jaje v Zagrebn. Zagrebška mestna občina je določila najvišje cene mlečnih izdelkov in jajc. Kg masla stane zdaj 117 kun. Jajca so pa po 3.50. Določene so bile tudi najvišje cene jabolk, orehov hi medu. — Nov načelnik v hrvatskem trgovinskem ministrstva. Za načelnika oddelka za zunanjo trgovino v hrvatskem trgovinskem nilnlstrstvu je bil Imenovan dr. Ivo Cabas. — Stipendija za hrvatske visokoiolee v Bratislavi. V znamen 1u poelobitve pr!1a-teljsklh stikov med SlovaSko ln Hrvatsko Je ustanovil slovaški prosvetni minister dr Slvak štiri štipendiie za hrvatske visoko-Solce na univerzi v Bratislavi. Hrvatski poslanik v Berlinu dr. Budak je pa ustanovil, ko je bil še nro^vetnl minister, več Štipendij za slovaške študente v Zserebu — Prvo zborovanie zastopnikov hrvatskih mest. Zaerebški župan Je otvoril danes teden prvi sestanek zastopnikov mest svobodne Hrvatske. Na zborovanju so se obravnavala razna pereča vpra^ania. zlasti finAnčni in prehranlevslni nroblemi. V spomenici bodo zbrani in predloženi vladi predlogi, nanašajoči se na delo mestnih občin. — Nem^ko-hrvatska kulturna poveš« -nost. Do k ^n ca tekočega leta bodo orga-nirirsn« v Zaprebu razne prireditve, ■ katerimi bo ponovno poudarjena tesna kulturna in duhovna povezanost med hrvatskim te nemškim narodom, ki Itak nikoli ni bila pretrgana. Poleg tega bo otvor Jena 27. novembra v Zagrebu razstava »Usoda Evrope se odloča v borbi na vzhodu.€ Razstava bo trajala šest tednov in na nji bo prikazana tudi udeležba Hrvatske v evropski osvobodilni vojni proti boljševizmu. Od 23. do 25. novembra priredi nemAka vojska v Zagrebu več koncertov v korist zimske pomoči, 28. novembra se prične Mozartov teden, v katerem bo prirejen simfoničen koncert ln večer komorne glasbe, poleg tega pa bo uprizorjena Mozartova opera »Čarobna piščalc. Na posebnem koncertu bodo izvajali Mozartov >Requiemc. Teden od 9. do 16. decembra bo posvečen kulturnemu filmu. V zagrebških kinematografih bodo na sporedu nemški kulturni in vojni filmi, poleg njih pa slovaški kulturni film >Zemlja poje«. _ — Neposredni odnosa ji med hrvatskimi In nemškimi oblastvL Te dni je bil v Berlinu podpisan dogovor o vzajemni pravni zaščiti in pravni pomoči med predstavniki Nemčije in neodvisne hrvatske države. Novi dogovor pomeni vzpostavitev neposrelnih odnošajev med nemško hi hrvatsko državo in predstavlja temelj za nadaljnje še tesnejše sodelovanje med obema državama. To sodelovanje ne bo samo na pravnem področju, ampak tudi na vseh drugih področjih javnega udejstvovanja. Za hrvatsko gospodarsko življenje je ta dogovor zlasti važen žara li tega, ker priznava polnovrednost razsodb hrvatskih sodišč za Nemčijo in nemških sodišč za Hrvatsko, hkrati pa tudi Izvršilno moč teh razsodb. — Bogatejši kmetje naj podpirajo siro-tnasnejse. Mnogim kmečkim gospodarjem v tistih predelih Hrvatske, kjer se že nekaj mesecev vrše borbe med četni ki in komunisti ter ustaskirni odredi, so bila uničena vsa živila, poleg tega pa tudi vsa semena, ki naj bi kmetu dala vsakdanji kruh prihodnje leto. Osrednji odbor za pomoč p riza letim, ki že dva meseca posluje v Zagrebu, je te dni naslovil na kmete v neprizadetih krajih p:*ošnje, naj s semenjem pod-pro svoje k.nočke tovariše v prizadetih krajih. Prevoz 1 iljk semen pasivnim in prizadetim hrvatskim krajem bo brezplačen, ver. lar pa je pogoj, da nobena pošiljka ne sme biu lažja od 20 kg, na tovornem li3tu pa mora biti označeno, da so semena namenjena hrvatskim političnim trpinom. — Milijonski krediti za izboljšanje prometnih zvez na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za promet in javna dela je nakazalo tehničnemu oddelku v Jajcu 1 milijon kun, ki je namenjen za izgradnjo in razširitev važne ceste, ki veže Gornjo Hrvatsko z Jadranskim morjem. Najvažnejša dela na tej cesti morajo opraviti pri Jajcu, Banja Luki in Donjem Vakufu. Poleg tega zneska je hrvatsko ministrstvo za promet in javna dela oiobrilo kredit v znesku 3,500.000 kun za vzdrževanje in izboljšanje cest v političnih okrajih Jajce, V ar car Vakuf, Ključ in Glamoč. — Nova palača ekonomsko-komercijalne šole v Zagrebu, čeravno je sedanja palača ekonomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu nova, je vendar postala zaradi velikega števila slušateljev pretesna in zaradi tega ni mogla razviti svojega delovanja, kakor bi bilo potrebno. Da bi tudi ta visoki znanstveni zavod hrvatske prestolnice lahko nemoteno posloval in s tem v polni meri dosegel svoj namen, bodo za njegove potreba zgradili novo palačo, ki so zanjo temelji se izkopani ln zabetonirani. Z dalom bodo nadaljevali šele pomladi, palača pa bo povsem dograjena šele 1. 1943. Skupni stroški za gradnjo bodo po predračunu znašali okoli 35 milijonov kun. — Hrvatska narod mora postati sam sama velika družina. V četrtek je poglavnik dr. Ante Pavelič sprejel predstavnike hrvatskega zadružnega sveta in jim je med drugim dejal, da je od dela hrvatskih zadrug odvisna gospodarska bodočnost hrvatskega naroda. Potom svojih zadrug mora postati vsa Hrvatska ena sama velika družina, ta velika, v delu tesno med seboj povezana družina pa je najboljše jamstvo za blagostanje hrvatskega naroda v bodočnosti — telezni most pil Jajou j* popravljam. Bivam jugoslovenska armada Je na svojem umiku uničila tudi veliki *»^anl most cea reko Plivo v Jajcu. Zaradi velika ske važnosti je hrvatska vlada most obnoviti. Dela se le bližajo koncu. Novi most, ki je težak okon 200 ton. Je izdelala tvornica vagonov in mostov v Slavonskem Brodu. — Znani hrvatski novinar o poglavniku. Znani aagrebaki novinar dr. Franjo NsvisUC Js v najnovejši številki »Hrvatska revije« o poglavnikovl knjigi ▼ njej raspravlja o mu. Dr. Nevlstc med drugim pravi, poglavnika rodile hrvatska sgodovtesl in da ss Js »oral po sfh usode prav tako pojaviti m ive srn ob nedeljah ta UM. lSw, 18.15, ob 10.50. to 18.30 KINO MATICA rBLCFON o ftobeki ljnsesnl drsnega dekleta. Dekle 1 fastrebom Beldemarie Ratheler, sepp Rist. KINO SLOGA TELEFON 21-SO veiceabavea film iz irrljcnja dirkat*? JarlJ, pogmn! Gcorfe Formbj ameb, šale, dirke, ljubezen... filNO LNIO.\ TEJLE* O* U-ti Zabaren film it brezskrbnih d:jaSkfb le; Slabo v vedenju Roberte vma. Vera Bergman. v t cone de Sica vila Duce v Italiji in Hitler v Nemčiji. Hrvatski narod se neizbežnemu rojstvu poglavnika dr. Paveiiča m mogel ogniti, ker so ga narekovala in zahtevala zgodovinska Jejstva in sreča samostojnega hrvatskega naroda. — Diplomiran Je bil na tehniški fakulteti Ljubljanske univerze za rudarskega inženjer j a g. Zebre Svetozar iz Ljubljane. Čestitamo! — Obletnica smrti pesnika hrvatske himne. Te dni je poteklo osemdeset let od smrti pesnika hrvatske državne himne Antuna pl. Mlhanoviča. Mihanovič je bil rojen Zagrebčan in bo v počastitev njegovega spomina Društvo Zagrebčanov priredilo v torek poseben >Mihanov:čev večer«, ki bo v njegovem okviru prof. Vinko Nikolič imel predavanje o življenju tega velikega hrvatskega pesn-ka, — V Zagrebu bodo razdelili 3,000 000 živilskih nakaznic. >Hrvatski Narol« poroča, da bodo v Zagrebu za prvo polovico prihodnjega leta razdelili 3 milijone razi enih kart za živila. Med drugim tiskajo zdaj karte tudi za živila, čijih poraba za zdaj £e sicer ni omejena, vendar pa je pričakovati omejitev že v prvih mesecih prihodnjega leta. V uradih, ki vodijo nadzorstvo nad živilskimi kartami in njihovo razdelitev, je v Zagrebu zaposlenih nad 800 ura Inikov. — »Sklad sa zdravljenje Jetičnih bolnikov«. V dopolnitev že objavljenega poročila o prispevkih v ta sklad obveščamo Javnost, da smo v zadnjem času prejeli se naslednje zneske: 600 lir: Vok Ignac v Ljubljani; 800 lir: Božidar Pavel, lesna industrija, Polhov Gradec: po Ur 200: Jela-čin Ivan in Janezič Anton, oba v Ljubljani; po 100 Ur: Javornik Josip v žalni, Remec Anton v Stični, dr. Plccoli, lekarna, Bogataj Ivan elektr. podjetje, Zn.jec Milovan optik, Demšar Lovro, Breznik Ven-ceslav, Erzin Josip in Peter Hribar, vsi v Ljubljani; po 50 Ur: uprava gradčine Snežnik, Petrič Ivan. v Borovnici, Knafljič I»Iir-tič v Novem mestu, Gozdni urad Auersper-ga v Kočevju T; rava veleposestva Turjak v Namršlju, Pouh Jo£ko v Novem mestu. Roslna Ivan, »2£rhaj4 d. z o. z., Bizjak Filip, Turna bratje d\ z o. z., Cepič Mate, avtomatični buffet >Rioc, W. pl. Borčlc SI., ing. Carmine Hugo, »Nova založba« d. s o. z., Eger Gustav, »Paplroteka«, Klela-mayr St Bamberg tn Holvnski-foto. vsi v Ljubljani; po 38 Ur: Gjud Aleksa.«:.r v Ljubljani; 40 lir: Banko Ignac v Ljubljani; 30 lir: Brcar Franc v Ljubljani; po 25 lir: Meden Viktor, Battelino Angelo m Javor-aik Ivan, vsi v Ljubljani; po C?> lir: Mo-skovič brata, »Svetla«, Drušković-Ilaunlk A.nka, Martinec Franc, Puh Josip ln Sva-čarna J. Kopač & Komp., vsi v Ljubljani, Andrijanič lekarna v Novem mestu; po 10 lir: Tajner Franc v Črnomlju, hotel »Metropol«, Barbič Marin, tiskarna Gale in Bricelj Leopold, vsi v Ljubljani. — Imenovanim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov iskreno zahvaljujemo in toplo priporočamo njihovi nadaljnji naklonjenosti. — Dočlm lsražamo svoje izredno veselje in zadovoljstvo nad dejstvom, da je marsikateri denarni in zavarovalni zavod ter marsikatero industrijsko, trgovsko ln obrtno podjetje v polni meri razumelo nas apel ter blag od usno podprlo to nujno in prepotrebno nabiralno akcijo, moramo na drugi strani poudariti nase opravičljivo razočaranje, da je se mnogo denarnih m zavarovalnih zavodov ter podjetij, ki se naši prošnji nI odzvalo Na stotine takih prošenj leži nerešenih pri njih in pričakujemo, da bodo tuđi U zamudniki popravili svoje oklevanje s tem izdatnejšim prispevkom ter tako tudi oni dejansko pripomogli k nujni udejstvitvi našega visokega cilja: pripraviti vsakemu Jetlčnemu Slovencu bolniško posteljo. Osobito v današnjih težkih časih je nujno potrebno, da celokupno sar-bimo za nego hi oskrbo nadih jetičnih rojakov. Številka našega čekovnega računa pri Poštni hranilnici je 15-531. Protltuber-kulozna zveza v Ljubljani. — Nesreče. Včeraj in v soboto je bilo sprejetih v ljubljansko bolnico več ponesrečencev. Marija Anžlovar, 731etna žena delavca Iz Ljubljane, je padla po stopnicah in al slomila desno nogo. — Marija Kramar-aič, 621etna zasebnica iz Ljubljane, se nI dovolj spretno izognila tramvaju, ki Jo Je podrl. Pri padcu se je ranila na glavi in rokah. — Marija I stenic, lTletna hči posestnika iz Begunj, si je pri smučanju zlomila lavo nogo. — Jožefa Brinovec, 591etna po-sestnlca iz Bostanja, je padla na ulici in si zlomila desnico. — Bernardka Babic, 41etna hderka posestnika iz Zagorice pri Ribnici, je padla a stola in si zlomila desnico. — Koledar mora Imeti vsaka gospodinja. Naročite se takoj na Gospodinjski dnevnik (Koledar). Poleg koledarja in raznih vpisnih tabel bo obsegal »Gospodinjski dnevnik« tudi dolatek »Kako naj danes kuham«. Cent 20 L Naroda se v knjigarni Tiskovne zadruge ▼ LJubljani, Selenburgova ufcca 3. 543-n b Ljubljane —1 j Tivoli sameva. Kar ae Je nebo pre-paasjpa a preprogo sivih oblakov, se Je tudi v Tivoli naselila puščoba. Medla svetloba Je vzrok, da letos niso prišla do učinka ki jih je druga leta v privabljala na rumenečem drevju narava. Sedaj so v Tivoliju pobrali tudi stih v neposredni bližini proge, ki so bolj utrjene, so se pod snegom in dežjem zmehčale in blato odganja vsa, ki bi si vendarle se želeli naju v nJem odpočttka in miru. Tako je obljudena edinoie glavam piomenartna pot, slasti ob večernih urah. Tivoli pa le vedno uporabljajo Roznodolei, ki Jbn tol vodi bližnjica v mesto in nazaj, ftdlnl kotiček, kamor se vedno zahajajo meščani, Js TI čist an. Ljubitelji udomačenih ptic in krotkih veveric tudi letos ne pocabljajo svojih prijateljic in v dopoldanskih m popoldanskih uran jim se vedno prinašajo vsakovrstne sladke piče. Staro dervje, ki ga Je slasti med kostanji precej, je s svojimi trhlimi vejami stalna nevarnost sa sprehajalce pa tudi za razne napeljave. Tako so te dni odpravili delavci vsa nevarnosti, ki bi Jih mogla ustvariti debelejša plaet snega, nad telefonskimi vodi v Tivoliju in odžagali vas izrastke vej. Pred vhodom tostran proga pa so ustranili plot, ki so ga ob začetku postavili okrog nove gradnje Moderne galerije. Zunanjost stavbe sicer Se ni dovršena, vendar je pobuda za odstranjenje umazanega plotu, bila zelo na mestu. — Za mestne reveže je v pocadčonjo pok. dr. Joža Bohinjca podaril 200 L. trgovec g. J. Krek z Bleiwelsove c. 50.; g. Prane Zalokar z Jegličeve c. 22 js pa v počalčenje pok. ge. Terezije Kostlivv nakazal 100 L. Mestno poglavarstvo Izreka dobrotnikoma mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranib. Počastite rajne z dobrimi deU! ss t ognju avoJOi dostav klopi. Otrossa pa sa Ja se prej umakni) bo sedaj kraljeval mod — ProtituberkuUna sveza ▼ LJubljani ae zahvaljuje iskreno za nakazane Ji zneske v spomin blagopokojnega svojega predsednika dr. Jože Bohinjca. 500 lir Js daroval Prehranjevalni zavod Visokega ko* misartata v Ljubljani, po Ur 100 pa indu-strijec g. Itojina Anton in kegljaiki klub .Tonček' v Ljubljani. —Ij Ljubljanska nedelja. Včeraj so meščani praznovali po večini doma. Smučarska sezona, ki se je začela tako zgodaj pred tedni, je bila tudi naglo končana, a za izlete sedanje vreme nikakor ni posebno vabljivo. Tako odhajajo iz mesta samo Se nedeljski prijatelji Dolenjske, ki se vračajo v mesto polnih src in — nahrbtnikov. Kdor praznuje v mestu, nima posebne izbire, ce ga že vleče v gledališče ali kino. Včeraj so bila vsa gledališča povsem zasedena Meščani so popoldne tudi mešal, blato v predmestjih, kjer so morali po običaju obiskati svoje nedeljske postojanke. _lj Opozarjamo na koncert violinista Karla Rupla, ki bo v torek, dne 2. decembra t 1. ob pol 7. uri zvečer v veliki Uni-onski dvorani. Za svoj letošnji samostojni koncert Je Joločil vehi: spored, na kate vem sm bodo izvajala dela naslednjih skladateljev: Tartini, Bach, Debussv, Dvojak, Adamič, Paganini ln Baasini. Na klavirju bo spremljala docenta Rupla naša odlična pianistka profesorica Zora Zarnlkova. Podrobnosti slede Predprodaja vstopnic o-* "t:tri dalje v knjigarni Glasbene Matice. 544 n Dve prijateljski iiogometni tek: ~ Na igrišču Ljubljane bi Marsa m pripravili spo*^, iti je bal moštvom dobar koadicijski trening Ljubljana, 24. novembra. Po preložtvi prvenstvenega tekmovanja, ka mu je m uha v o vreme tako vztrajno nagajalo, je bilo ljubljanskim nogometnim klubom prepuščeno, da se v bližnjih še uporabnih terminih, znajdejo po svoji uvidevnosti Edino Še nerešeno aktualno vprašanje je gostovanje v Padovi — vmes se imenujejo tudi Benetke — toda o njem zaenkrat iz domačih virov ni mogoče zvedeti kaj več trdnega. Treba je pač potrpeti, bližnji razvoj dogodkov bo kmalu pojasnil vse. Zdi se pa, da je vest o gostovanju zbudila zanimanje in da z njim resno računajo pri tistih, ki bi eventualno prišli v poštev. Tako si je mogoče tolmačiti pozive na nadaljevanje treningov, razna slikanja in tudi včerajšnji v zadnjem hipu napovedani prijateljski tekmi ob Tvrševi cesti in za Kolinsko tovarno. Toda kakor rečeno zaenkrat je vse še — rebus. Ljubljana —Mladika 6:0 (0:0) Pred peščico gledalcev sta bili na blatnem in mokrem igrišču SK Ljubljane odigrani dve tekmi — za trening. V prvi bi morali nastopiti po prvotnem načrtu junior j i Korotana, toda ko teh ni bilo, sta se pomenili med seboj domači mladinski ena j s tori ci v dveh krajših obrokih. Bile je mnogo letanja, padanja, brcanja, drug drugemu so vneto lezli »v jetra«, vendai na obeh straneh brez uspeha. Tako sta z 0:0 obe ena j stori ci odhajali zadovoljni v kabine, V drugi tekmi je bila Mladika rarsmiv gost glede na nedavni uspeh proti Marsu na domaČem igrišču. Nastopila ;e kompletna in se prvi polčas zlasti defenzivno krepko ustavljala napadom Ljubljane. Nekoliko ji je pomagal tudi blatni teren pred golom, ki ni dopuščal ostrejšega strela vse do 20 m daljave. V drugem polč-su pa je položila orožje, ne da bi niti izkoristila priložnosti za častni gol. Ljubljana je igrala brez obeh Lahov, Smoleta in še nekaterih drugih, ki jlb štejemo v prvo moštvo. Nastopili pa so Ceglar, Hacler in še nek junior neznanega imena, ki so manjkajoče še aokaj dobro nadomestili. V prvem polčasu je LJubljana očitno prevladovala, ■ vendar žoge ni mogel nihee poriniti v mrežo. Toliko več je bilo uspehov v drugem polčasu, ko je obsedelo kar pol tu ca ta ostrih strelov. Med njimi je bila tudi enajstmetrovka, d očim Mladškarji niti z enako priložnostjo niso mogli pripraviti Krišeja do kapitulacija Sodil je Jerman. Svoboda —Mars 4:3 (2:2) Vse drugače se je iztekla tekma sa K celinsko tovarno, kamor so Marsovci povabili enajstorico Svobode. Po zadnjem porazu na Kodeljevem, ki se Je zdel pač povsem slučajen pogrešek slabe tsktfke, je Mars nedvomno včeraj računal z drugačnim izidom. Toda Svobodaši se od tekme do tekme razvijajo in kaže, da bodo z vztrajnostjo kmalu eno izmed vodilnih moštev. 2e v prvem polčasu se bili Marsovcem enakopraven nasprotnik, nate ae pa celo z golom naskoka zmagali. Zdi se, da bi Marsovci imeli več koristi, ko bi na podobnih prijateljskih tekmah preizkušali mlajše moči ter jim take nudili možnost za razvoj. TricsHna Sa naprej na vrha V italijanskem nogometnem prvenstvu je bilo včeraj na sporedu že pate kolo. Spored je bil zanimiv, ker so trčila nekatera močnejša moštva in se je zdelo, da bo do nedavna vodeče rimsko moštvo Rome Se bolj potisnjeno v ozadje Toda Roma se je v Firenci borila energično in uspela odnesti s seboj vsaj ene točko, tako da se še vedno tišči med vodeči mi. Prehitela Jo Je tokrat edino Venezia. ki je imele doma krepkega nasprotnika v Bo-logni, mu pa sfrecno iztrgala obe točki. Tržačaru so si že v naprej napisali obe točki: toda Napol! jim je dal precej opravka in samo najtesnejša razlika je končno odločila v prid Tržačanom, ki so tako še naprej v vodstvu z 8 točkami Sledita jim Venezia in Roma s 7. Uspešna je bila tudi Ambrosiana, ki je nastopila t Rimu proti domačemu Laziu. Prvi polčas se je sicer zdelo, da bo podlegla, v drugi polovici pa je pritisnila in izenačila, kar je potem ostalo do konca. Mod ena je izgubila v Torinu ln Genova v Milanu. Obe točki a tujega igrišča je tokrat odnesel edine Ju-venrus, ki je v Bergamu nastopil preti AtalanU. Domačini so imeli nesrečo, ds se a| sami zabili goL V Genovi Je bila tekma mod Llgurlo in Lfvutnom is nsananib vzrokov prekinjene ie pe S8 minutah 1 granja. V Itevllkah so rezultati v armiji A naslednji: r iris ^Lrree^t.^sb'pTekl Torino: Torino - Modena 2:0 (1:0). Trst: Triestina - Napol] 1:0 (0:0). Benetke: Venezia - Boloena 1:0 (0:0). Bergamo: Juventus - Atalanta 3:2 (2:1). Milano: Milano - Genova 3:0 (2:0> Firence: Fiorentina - Roma 2:2 (1:1). V diviziji B Je spravila najvišjo zmago Padova, njena žrtev je bila reška Fiuma-na. Na tujem terenu sta zmagala Bari in Novara, med tem ko je Vicenza odnesla Pro Pa tri i eno točko. Ostale tekme so se končale z več ali manj pričakovanimi uspehi. Rezultati v diviziji B so: V Saveni: Bari - Savona 3:2, v Alessan-drii: Alessandria - Prato 2:0, v Bustu Ars.: Pro Patria - Vicenza 0:0, v Pes car i: Pe-Bcara - Udlnese 1:0, v Padovi: Padova -Fiumana 7:2, v Regii Emili i : Regjrlana -Lncchese 3:1, v Pisi: Novara - P«a 3:0, v LodUu: Fanfnlla - Siena 3:1, v Spezii: Spesia - Brescia 4:2. V tabeli je po včerajšnji tekma v vodstvu Fanfulla z 9 točkami Fiedi ji z 8 točkami Vicenza- Padova se je uvrstila z boljšim količnikom na osmo mesto pred Pe-sca*r>, Spezio, Udinese in Prato, ki imajo tudi po 5 točk. Nese ^le^^č? DRAMA PonedrP^ 24 : Zaprto Tsrek. 25 : O. ta mladina. *>Tvm*era. Red Premierski. Začetek ob 17 . .) Sreda. 26: Dom. Red Si eda. Začetok oc 1T.30. Jutri bo premiera sodobne Italijanske komedije Gherarda Ohcrardija O, ta mladina z Nablccko v g-lavni vlogi. Komedija je pisana v zelo delikatnem komedijskem »logu in vsebuje tudi povsem resne prizore. Slika danaJknje mlad:ne, ki se pod vplivom okolja poplitvi, daje gledalcu uda-no sliko današnje dobe. Obenem pa pokaže, kako dragocen činitelj je dobra in skrb.ia vzgoja, ki položi v otroško dušo odlu-ćilne kali. Življenje jih sicer lahko ovira v razvoju, toda zatreti jih ne nore. Vlo^a tetke vzgojiteljice, velike idf .listke vsebuje mnogo življenjskih resnic ki Jih prikliče piaatel* gledalcu v spomin. Igrah bodo: Nablocka, Severjeva, Kralj. Lipah, Nakrst, Gabrljelčičeva. Režiser prof. Ses^ inscenator inž. Frazi z. OPERA Ponedeljek. 24.: Zaprto. Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: Aida. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. ZaC-etek ob 16.30. Četrtek, 27.: Rigolctto. Red Četrtek. Začetek ob 17. Dijaška predVava pc Kolo znižan.n cenah bo v sredo ob 16.30 uri. Peli bodo Verdijevo opero ,Aido* s Hevbalovo v naslovni partiji. Delo predstavlja v oper o: literaturi primer izredno zahtevne in težke opere. Našlo je v letošnji uprizoritvi p>J taktirko dirigenta A. Neffata in v rež ji Cirila Debevca v odlični zasedbi s Heybizlove, Radevljevo, Frandom, Primožičem, Betettom in Lupšo pri občinstvu ln kritiki najlepši odziv. Pri tej uprizoritvi prihaja najbolje umetniška zmogljivost celotnega opernega ansambla in orkestra do najlepše veljave. MALI OGLASI POZOR! Na zalogi imam stare snežke in galode. — Sprejmem vsa popravna tudi gumijske obutve. — Klavžer, Ljubljana. Vosnjako-va ulica 4. 1837 POHIŠTVO po naročilu In vse vrste atolov izdelujem Po U tiram oprave tn fsvrtujem vsa popravna najceneje. — Josip Zornun, Ljubljana, Breg 14. 1063 Papirnate sa zatemnitev po naj-atBji ceni — stalna v zalogi štev. 34 — telefon 48-70. ODEJE od vate m puha — nove m stare - vam zašije. - LJubljana. Marijin trg 2/11. 1668 ZIMSKA JABOLKA ta oddaja od 20 kg naprej po najnižji ceni — Medarna, LJubljana, židovska ulica St. 6. 1902 ORE SOVA JEDRCA popolnoma izčisčena, dobite naceneje v ME-DARNI — LJubljana, židovska ulica 6. 1890 MREŽE za postelje dobite najceneje, in sprejmem v popravilo v Komenskega ul. 34. 1909 PUŠČATI KRI si nI treba dati bolniku, če pije redno medico - In polaga zvečer na meda mršil Ovitek. Pristno »Ambroseve medicoc dobite le v Modami, LJubljana, tldovska ulica d. Stran 4 I8LOTE93K1 NAROD«, ponedeljeX, 14. novembra 1941-3DC. Btev. 271 Ljubljana, 24. no\-erni>ra. Včeraj zjutraj se je po Ljubljani nagflo razširila vest, da je umrl vele trgovec gospod Andrej Šara bon. Grobu prav tako delavnega, itn samoniklega Ivana Samca, ki se je šele nedavno zaprl pri Sv. Križu, se je pridružil nov grob odličnega pradstavni'ka našega gospopdarskega m javnega življenja. Andrej Sara bon se je rodil 27. novembra 1860 pri Sv. Ani nad Tržičem. Bil je sin preprostih kmečkih staršev in se je z neupogljivo voljo pred dobrimi 55 leti zečel v Ljubljani — tedaj prav za prav še v ljubljanskem predmestju — uveljavljati kot trgovec in gospodarstvenik. S pičlo odmerjenimi sredstvi in v težavnih razmerah Je odpri svojo trgovino v tedanji Hoče var je vi hi^d nasproti cerkve sv. Petra m je po krotkem času dokazal. vrsto trgovskega naraščaja, Mno^i izmed njegovih najožjih sodelavcev, ki so sodelovali pri velikem Ša rabo novem podjetju, so se pozneje o-amosv^rjili, vendar pa se zmerom svojega nekdanjega šefa ohranili v najlepšem spomnu. Marsikdo se mora prav njemu, ki je svojim trgorvskiim sotrudnificom posvečail zmerom največjo pozornost, zahvaliti za pozneje v življenju dosežene j uspehe, sej so bile skušnje, pridobljene v I uglednem Sarabonovem podjetju, najboljša podlaga in najboljša osnova za zdravo m realno trgovsko poslovanje. neutrudljiv pri dellu za svoje lastno podjetje, ki je bilo ponos slovenskega gospodarstva in hkrati dokaz uspehov, ki jih dosežejo klene in samorasle, preproste slovenske korenine, je bi pok. Andrej Sarabon neutrudljiv tudi pri sodelovanju v ! javnem življenju, čeravno nikoli ni silil v ospredje. Z velikimi uspehi se je udejstvo-vei v Gremiju trgovcev, prav tako z dragocenimi nasveti m nadvse koristnim sodelovanjem pe tudi v trgovskem društvu Merkur, ki ga je kot svojega ustanovu i ka izvolilo za častnega člana. Vidno m usnešno je bilo tudi njegovo sodelovanje pri Trgovskem bolniškem in nodiponiem društvu, ki je bil Slan njegovega odbora že od l. 1897. Pok. Andrej Sarabon pa se ni udejstvova-1 samo v strokovnih trgovskih organizacijah, ampak je posegel tudi v upravno delo na-3ih največjih in najsolidnejših denarnih zavodov, predvsem Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljanu Svojčas je sodelova'1 tudi mi Trgovsko-obrtni banki, pozneje pa pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico in Jadranski banki. Pokojni je bil tudi meščan ljubljanski in zato visi v kresi j i žallna zastava. Plemenito srce pok. Andreja Sarabona in njegovo iskreno sočustvovanje s trpečimi bližnjimi so poznali vsi m so ga zaradi tega vsi tudi iskreno spoštovali i in visoko cenili. Med svoje največje dobrotnike ga prišteva tudi ljubljanska gluhonemnica. ki se mu je prav lani ob njegovi 801 etnici na primeren in prisrčen način oddortžila za vso njegovo skrb in dobroto. Andreju Sarabonu, odličnemu predstavniku našega gospodarskega življenja, bomo ohranili trajen in časten spomin, njegevim svojcem pa s spoštovanjem izrekamo naše odkrito soža>Ije. Steklena vlakna Sele v zadnjih letih se je posrečilo izpopolniti proizvodnjo steklenih vlaken tako. da imajo zdaj velik praktičen pomen. V bistvu gre za tri načine izdelovanja steklenih vlaken. Po prvem se vlakno iz raztopljenega stekla navije na naglo vrteče se vretence in tako nastane steklena svila. Taka vlakna merijo v premeru komaj 0.00"» do 0.002 mm. Lahko se pa tudi raztopljeno steklo centrifugalno razprši, da ga centrifugalna sila razdeli v drobna vlakna s premerom 0.004 mm. Tretji način uporablja močno segreto paro. Para pritiska proti tekočemu steklu, ki se razprši tako, da nastanejo 0.0007 do 0.0002 mm debela vlakna. Steklena vlakna so izredno trdna in prožna. Uporabljajo jih zlasti v industriji za filtriranje in za izdelovanje steklene vate, kljubujoče raznim kemičnim učinkom. Steklena vata je izboren Izolator proti vročini, je pa tudi dobra izolacijska električne, snov. Odkup argentinske letine Posebni odbor argentinskega parlamenta za kmetijska in finančna vprašanja, je sprejel po dolgi debati osnutek zakona, ki pooblašča vlado, da sme investirati 5D0 milijonov pezov za zagotovitev najvišjih cen pšenice, semenskega lanu in koruze iz prihodnje letine. Najn'iž;e cene naj bi za dostovale za kritje produkcijskih stroškov. Določene naj bi bile vedno pred prvim novembrom ln 7. marcem. Pridelek koruze pri posevih do 75 hektarjev, naj bi prevzela država v polnem obsegu, pri posevih do 100 ha 90 odstotkov, do 200 ha pa 3 odstotkov. Prt posevih nad 300 ha prevzame država 50 odstotkov letine. Tam kjer je polje oddaljeno nad 700 km od Atlantskih izvoznih pristanišč, prevzame država po možnosti vso letino ne glede na količino. Za financiranje odkupa letine in plačilo zalog, ;e pooblaščena vlada razpisati notranje posojilo ln obligac'ije, ki prevzame njihovo amortizacijsko službo poseoni fond. Ta fond bo črpal denarna sredstva iz dobička pri trgovanju z devizami. Doslej so uporabljali ta dobiček za kritje izgub, nastalih pri izvajanju politike najniž;'ih cen. Te izgube so pa narastle že tako, da jih ni več mogoče kriti na ta način, zato bodo v bodoče uporabljali devizne dobičke v prvi vrsti za amortizacijsko službo in 'inan^v-ranje drugih ukrepov načrtnega gospodarstva. Romunski tobak Prihodnje leto bo pridelovanje tobaka v Rumuniji povečano obenem pa zboljšanj njegova kakovost. Rumuni hočejo poskusiti pridelovati boljše vrste tobak, tako Vir-ginija, Havana, Maryland, itd. Ce se bo pridelovanje teh vrst tobaka obneslo, oo Rumunija izvažala v Nemčro ves boljši tobak, kolikor ji ga bo ostalo. Proizvodnja tobaka v Rumuniji je bila doslej namenjena samo domači porabi, izvažala ga je pa. Rumunija le malo. Boljše vrste rumunske-ga tobaka so odšie v inozemstvo. Domača poraba je znašala leta 1939 še 125.530 kvintalov, lani je pa nazadovala na 105.000, ker je Rumunija izgubila nekatere pokrajine. Z zopetno priključitvijo Besara-bije, ki je najvažnejša rumunska pokrajina za pridelovanje tobaka, se je letošnji pridelek povečal tako. da bo lahko Rumunija precej tobaka še izvozila. Oblačilna nakaznica — 10 mesecev ježe Prebivalec Fehlhclma blizu Da.rmsta ita v Nemčiji, neki 48 letni Ki lian je natšci na sp-rchodu v gozdu ponarejeno oblači'lno nakaznico. Prepustili jo je svoji 251etni o možen i hčeri, ki je na njo napisala svoje ime, nato pa z njo nakupila v trgovini potrebno bhi^o. Poeebno sodišče v Darmstadru je obsodilo njenega očeta na sodem mesecev ječe, njo pa na devet. K spremembi zakona o pokojninske zavarovanju nameščencev V Službenem listu za Ljubljansko pokraj'; z dne 19. t. m. je objavljena naredba Visokega Komisarja, s katero se z učinkom od 1. novembra 1941 dalje spreminjajo plačilni razredi in rente v pokojninskem zavarovanju nameščencev. Ta naredba pomeni znatno zboljšanje zavarovanja. Pri plačilnih razredih je ugodeno starim zeljem nameščencev, da se zavarujejo njihovi pribHžni celotni prejemki in ne le del prejemkov. Doslej je spala n. pr. nameščenec z letnimi prejemki 27.001 do 30.000 din v Vil. plačilni razred in je bil zavarovan le za prejemke v višini 21.000 din. od katerih se je plače v 3 la mesečna premija 210 din. Preračunano na lire bi bil ta nameščenec s prejemki 10.260 do 11.400 lir zavarovan le za 7980 lir z mesečno premijo 79 80 lire. Zdaj pa b0 spadal, če ima najnižje prejemke tega razreda (10.260 lir) v VTIT razred z zavarovanimi prejemki 10.200 lir in mesečno premijo 102 liri. če pa njegovi prejemki presegajo 10.800 lir. bo prišel v IX. razred z zavarovanimi prejemki 11.40n lir in z mesečno premijo 114 lir. Za kolikor se zvišajo zavarovani prejemki, za toliko se seveda sorazmerno zviša tudi renta. Doslej so bili v najvišjem XIV. razredu zavarovani nameščenci z letnimi prejemki nad 54.000 din; pri tem so bili zavarovani za 42.000 din z mesečno premijo 420 din. Preračunano v lire so bili zavarovani ti nameščenci s prejemki nad 20.520 lir za 15.960 lir z mesečno premijo 159.60 lire. Zdaj pa so zavarovani v najvišjem XIV. razredu že nameščenci s prejemki nad 16.800 lir. Sorazmerno z zavarovanimi prejemki in mesečnimi premijami so se zvišale tudi rente. Pri tem moramo pa pripomniti, da so rente, objavljene v čl. 2. naredbe, le zakonite rente, ki znašajo po 40 letih zavarovanja največ 75 °/o zavarovanih prejemkov. Tem rentam je treba prišteti dravinjske doklade. s katerimi dosezajo rente že po dosedanjem pravilniku 110 •/• zavarovanih prejemkov. Kdor bi gledal samo objavljene zakonite rente, bi se utegnil prestrašiti, da so v naredbi določene rente še nižje nego dosedanje, ker vidi v ČL 2. naredbe le najvišjo rento 13.500 lir ali 35.527 din. dočim vidi iz dosedanjih prijavnih tiskovin in odlokov Pokojninskega zavoda, da je najvišja renta že doslej znašala 46.200 din ali 17.565 lire. V resnici pa znaša le zakoniti del nove najvišje rente 13:50o lir. Z draginjsko do-klado, izračunano po predpisih dosedanjega pravilnika in po novi premiji 180 lir, pa doseza renta 19.800 lir ali 52.105 dni. Na novih prijavnih tiskovinah in odlokih, ki jih bo imel Pokojninski zavod, bodo navedene ne le zakonite rente, marveč zakonite rente z dravinjskimi dokla-damiskupaj. Z naredbo je " čl. 5 poenostavljeno računanje rente in v višjih razredih zboljšana renta po petih letih zavarovanja, tako da znaša tudi v teh razredih po 30% zavaro- vanih prejemkov, dočim ie bila doslej pri zavarovanih prejemkih nad 18.000 din .ill 6.8401ir nižja, ln sicer le 28% do 25%. Poleg zvišanja rent sorazmerno z novimi zavarovanimi prejemki in premijami se zviša renta še z izredno podporo. Invalidske rente do 270 lir L na mesec se zvišujejo za 15 9ć, do 360 lir za 10% in do 460 Ur za 5%, vdovske rente do 230 lir za 15% in do 300 lir za 10%, vdovam se pa za vsakega otroka do 18 leta dodaje po 20 lir na mesec, a največ za tri otroke. Na rentnike z nižjimi rentami se naredna ozira še posebej in določa, da noben kn-valid ne sme prejemati manj nego 250 lir na mesec (doslej 95). nobena vdova manj nego 180 lir (doslej 57). Tudi za sirote se zvišuje minimalna renta za vsako od 57 lir na 180 lir. Invalidske rente nart 460 Ur m vdovske nad 300 lir, ki so že priznane aH ki bo nastala pravica do njih do konca 1. 1941. se zvišuje tudi za 5%; pozneje priznane rente bodo pa itak že višje zaradi višjih zavarovanih prejemkov in premij. Pokojninski zavod bo vse zavarovance po do sedaj prijavljenih prejemkih uradoma preuvrstil v nove plačilne razrede z veljavnostjo od 1. novembra 1941 dalje. Ce pa službodajalec v prijavi ni navedel točnih prejemkov nameščenčevih, marveč je navedel le, da spada sedaj nameščenec v ta in ta plačilni razred ali da njegovi prejemki presezajo 54.000 din, naj pa predicži nujno nove prijave s točnimi prejemki. Tudi kdor je pozabil prijaviti uradno določene minimalne aH po naredbah ali prostovoljno zvišane prejemke, naj jih prijavi vsaj sedaj, in sicer tudi za nazaj. Ko bodo službodajalci nakazovali Pokojnirskemu zavodu mesečne premije, naj. Če mogoče, nakažejo že nove premije, čeprav morda še ne bi prejeli novih odlokov, ker je nove premije po razpredelnici naredbe prav lahko izračunati. Pokojninski zavod za nameščence v L-jubljani Materinstvo tuberkuloznih žen V 67. mednarodnem tečaju dunajske medicinske akademije se je govorilo tudi o tem, dali je prav, da imajo tuberkulozne žene otroke. O tem vprašanju je govoril prof. Brauning, ki ga je skozi 25 let skrbno proučeval. V nekaterih primerih je nosečnost tuberkulozni ženo škodovala, v drugih je ostala brez škodljivih posledic, v nekaterih primerih se je pa zdravstveno stanje tuberkuloznih žensk celo zboljšalo. Reakcija je povsem individualna. V splošnem ni treba, da bi zaradi tuberkuloze nosečnost prekinili. Samo po rojstvu otroka so potrebni zaščitni ukrepi, kajti z verjetnostjo, ki je skoraj enaka sigurnosti se rodi otrok tuberkulozne matere zdrav in dobi tuberkulozo šele pozneje. Tuberkulozna mati naj svojega Otroka doji, mora pa paziti, da ga ne okuži z dihanjem ali kaši jan jem. Inseriraj v »Slov. Narodu14 >&r»-x*.«#v*i r**v f^-' • wk- Umrl nam Je nas srčnoijubfifeni dobri soprog, stric, svak in zet, gospod And Sarabon vefetrgovec in posestnik i 22. novembra po kratki, mučni bolezni, previđen s tolažiti sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 45« novembra ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Hrvatski trg št. 1, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Cvetje se v prid dobrodelnim namenom hvaležno odklanja. LJubljana, dne 23« novembra 1941. G'oboko žalujoča soproga Ninka in ostalo sorodstvo - - Rte: i*-z ' '322*'^'-* "-Ty v^r*"1-