177. številka.
Ljubljana, v soboto 3. avgusta 1895.
XXVIII. leto.
tttaijsk Tinh don Bvcćer, isiuifii nedelje in praznike, ter velja po poftti prajeman za a vat to - o g p. rs k« dežela na vso leto 16 gld., za pol letn 8 gld.. za f.o.trt lota 4 tfld., za jeden nuvaao 1 gbJ.. 40 kr. — Za Ljabljv.no brc« poftiljanja na dom za vse leto is gld., za fetrt leta 8 gld. 30 kr., za ieden m>>ucr, 1 "gld. jO kr. Za pošiljanje ua dom računa *e po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ».a Četrt leta — Z* tnje deftelo tobko več, kolikor poštnina snafia. Za oznanila plačuje se od fitiristopijc petit-vrste po •'■ kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce ie dvakrat, in po 4 kr.. &<a w trikrat -ih večkrat • iska Dopisi naj se izvole frank i rati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravmaivo je ua Kongresnem trgu at. 13, Upravniatvu a.ij »e blatf^-objo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vne administrativne stvari
Vabilo
k
I redni veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda
v Kranj i
v četrtek, dne 8. avgusta 1895.1.
-~h»--
VSPORED:
I.    Sv. maša v mestni dekanijski cerkvi. II.    Zborovanje ob 11. uri v čitalnični dvorani.
1. ) Prvomestnikov nagovor.
2. ) Tajnikovo poročilo.
ii.)  I »lagajlllkovo poročilo, 4.) Nadzorništva poročilo. 5 ) Volitev* jedne tretjino drnžHinega vodstva in pa s« jednega vodstvenega uda mesto umrlega odbornika Mateja Močnik.
Po pravilih (utopijo letns naslednji udje družbinega vodstva: 1. dr. Drago t. in Blei-w ci s pl Trsteniftki, "J. dr. Ivan Dečko, 3. Gregor Einspiclcr, 4. Anton Zlogar.
C.) Volitev* nadzorništva (f> članov). 7.) Volitev* razsodništ.va (5 Članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 24. julija 1895. Prvomestnik : Podpredsednik:
Tomo Zupan. Luka Svetec.
aj Odhod iz Ljubljane z  navadnim vlakom ob   710 uri zj utraj.
h) Po zborovanji skupni obod.
c)  Odhod iz Kranja ob h-U!> uri sveder z navadnim vlakom.
• Iz J? 14. glavnih pravil: Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico .... />■ pokrovitelji; f) udje draibinega vmlstva; tU udje družbinega nadzorništva in razsodniAtva in e) podružnični zastopniki.
©tovilo poilružničuib zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 60 družbenikov jeden zastopnik; \ender pa mora \saka podružnica najmanj po jednega imeti.
Iz t} 16 : Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmej družbenikov.
Iz § Iti.: Vsako leto izstopi jedna tretjina družbinega vodstva .... N.ul/tu n:ki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novic.
Donesek k domači zgodovini.
(Humoreska.)
Poleg mnogih drugih znamenitost ij ima trg ŽabČe dve posebnosti, namreč župnijski kozolec in pa ustanovo za vstrajne device. Prvi je znamenit radi tega kor se blišči v tako bujnih in raznovrstnih barvah, kakor znane Vereščaginove slike; ustanova za vstrajne device pa radi tega, ker dela njo podelitev občinskemu odboru tolike preglavice, da se vsak Žabčar brani izredne časti občinskega svetovalca. Sam Žabčar mi je zatrjeval, da v?ak občinski c dhornik radi skrbi, katere mu dela ta ustanova, osivi, povedal mi pa ni, da zato, ker je pojem vstrajuega devištva postal celo v Žabčah idealen pojem ali zato, ker pride tolikrat. — seveda prepozno — na dan, da se je podelila ta ustanova nevrednim devicam. Kateri uzrok je pravi, naj blagovoli Častiti bralec sam poizvedeti, če ga zanese pot v Žabce. Svarim pa vsakega, kdor bi si hotel ogledati znamenitosti žabške, da se ne drzne povpraševati, kako da je teknila Žabčanom mačja pečenka. Slabo bi se mu godilo — dasi ima ta mačja zadeva povsem zgodovinsko podlago.
In baš namen teb vrstic je oteti domači zgodovini ta za trg Žabce velevažen dogodek.
Klerikalno zavijanje.
Naša klerikalna stranka izbrala si je posebno gospodarsko polje za svoje agitacije. Po svojih shodih skuša narodno stranko ngrditi, da lahkomišljeno zapravlja deželni denar in naklada vedno nove davke. Sploh zvračajo vso odgovornost na liberalce, in v prvi vrsti seveda na slovenske, kakor da bi le ti bili narodna stranka.
Gospod Žitnik je po shodih izbral zlasti grajenje gledališča in nove boluice, in kmetom pripoveduje, za koliko tisoč se je prestopil proračun pri teh delih. Mi nimamo nobenega povoda zagovarjati v tem oziru deželnega odbora, v njem nima narodna stranka večine, in torej tudi ni za delo njegovo od govorna. Z<tto pa odločno ugovarjamo temu, da se hoče vse napake deželnega odbora zvaliti na narodno stranko. Klerikalna stranka se je jezila, ko smo jej očitali, da ljudstvo slepi, a pri naši trditvi moramo ostati, dokler se b<de po shodih govorilo o slabem gospodarstvu deželnega odbora, pa ljudem ne bode povedalo, da v njem imajo večino klerikalci in nem-Akutarji. Ti gospodje so si najboljši prijatelji in v njem odločujejo. Ko se je volil zastopnik iz vsega zbora, so se bili lepo mej seboj sporazumeli.
Na shodu v Mokronogu je pa gospod Žitnik govoril o velikih davkih, ki jih dovoljuje državni zbor, in pri tem delal krivo nemško levico. Reči moramo, da je gospod 8 tem resnico povedal, a seveda je zamolčal, da tudi njegova stranka ni brez krivde. Skoro čudno Be je nam zdelo, da je član naše konservativne stranke se upal tako naravnost resnico povedati. PaČ je moral računati na to, da mej poslušalci malo kdo pazno zasleduje politiko.
Ce je gospodarstvo nemške levice tako kvarno, kakor je trdil gospod Žitnik in v Čemur mu mi tudi radi pritrdimo, potem se pač moramo vprašati, s kako pravico se potem naša katoliška stranka ponaša s svojo skrbjo za kmeta. Mari niso grof Hohen-\vart in tovariši ohranili v Avstriji upliva liberalne stranke, ki ga je hotel grof Taatfe uničiti s svojo volilno reformo. Pri tem so ga pa najvernejše pod-
pirali člani naše katoliške stranke, mej njimi jeden, ki je tudi govoril na shodu v Mokronogu. Iz pove danega je pač vidno, da klerikalci le ljudi slepe, Če govore o svoji skrbi za kmeta.
Naši klerikaloi po shodih radi zabavljajo proti velikemu kapitalu. Človek bi sodil, da v zakonodavnih BBStopib vedno le delujejo proti velikemu kapitalu in vse sile posvečujejo le blaginji „malega moža". Na shodu v Mokronogu je jeden govornikov naglasa!, da je levica zastopnica velicega, mednarodnega kapitala. In to stranko so baš pristaši naše katoliške stranke pomagali ohraniti pri življenju, torej potegnili so se najodločneje za interese kapitala. Mari ni sleparija in zavijanje, če se po shodih govori za malega kmeta, in na Dunaju se podpirajo koristi velicega kapitala?
Pismo bolgarske dame.
Soproga bolgarskega dostojanstvenika doposlala je našemu uredništvu po tukajšnji znani rodbini naslednje pismo:
V Soliji, 28. julija. Slavno uredništvo! Te dni se peča evropsko časopisje z našo malo Bolgarijo; žal, da se baš nemški listi prizadevajo, da nas naslikajo za same barbare in roparje. Ko bi tudi zahtevale politične tendence (o katerih kot ženska ničesa ne razumem), da imenovani listi nasprotujejo našim narodnim idejam, mislim vender, da že poštenost kritike zahteva, da ne pačijo narodnega značaja Bolgarov. (Kaj pa naj drugega pričakujemo od naših starih nemških sovražnikov !)
Obračam se torej do slovanskih bratov, ki so z nami zvezani po krvi, naj nas tudi ločijo državne mej. in politične tendence, in v imenu pravice poživljam, da se popravi, kar se je proti nam grešilo. Mi nočemo niti hvale, niti pomoči, mi hočemo samo pravičnost. Dovoljeno mi bodi, navesti nekatere karakteristična Črtice, ki osvetljujejo bolgarski narodni enačaj.
Nekega dne — jeli bil to solnčen ali deževen dan več ne vem — vstopim k znanemu trgovcu LuŽPrjn, da si potolažim godrnjajoči želodček s koše* kom črvivega sira. Lužar mi ga zavije v papir, Segat nrumenela barva in orujavele črke so pričale o njegovi — seveda papirjevi — spoštljivi starosti. In ko pregledujem tisto po polžje zvite črke na pa pirji, spoznam, da imam pred seboj zapisnik, sestavljen pri kazenskem sodišču o neki žabški zadevi. Po dolgem in mučnem razmot rivanju sem poizvedel iz zapisnika, kar bom spodaj v kratkem poročal. Domači zgodovinarji pa mi b do go tovo hvaležni, da sem otel tako imenitno stvar večnemu pozabljenju
Dno 23. avgusta (letna številka pisana je v zapisniku tako nerazločno, da je nisem mogel brati) so klatili Muharjevi otroci iz /abč na domačem vrtu nezrela jabolka. Kar pripode psi obstreljenega zajca. Kdo ga je obstrelil v lovsko prepovedanem času, tega preiskava ni dognala. Zajec je močno krvavel in ker so mu moči že pojemale, so ga Muharjevi otroci po kratki dirki vjeli in da bi se ranjena žival ne trpinčila, umorili. Muhar je bil takrat jedini mesar v Žabčah — jeli še danes, ne vem. In ker kakor sedaj tako tudi takrat v Žabčah ni manjkalo sladkosnedežev, katerim tekne zajčje bedro tudi v lovsko prepovedanem času, jo Muhar zajca — da  bi ukusno meso konca ne vzelo —
lepo odri in ga v koži povitega pridružil v mesnici visečim kozličkom. Drugo jutro na vse zgodaj je prišla, kakor po navadi, dekanova kuharica v Muhar j vo mesnico. In ker je bil baš tisti dan praznik sv. Jerneja in god dekanov in so vsled tega v de-kaniji domači in sosedni gospodje duhovni in ključarji in drugi veljaki z veliko žlico jedli, prišla je dekanova kuharica v mesnico z največjo košarico. In napolnila jo je do roba. In da bi gospodi s čim posebnim postregla, priložila je tudi zajca. No zajJja zadeva je bila 8 tem rešena, da se ni v Žabčah ze takrat manjkalo eitnežev, katerim ne gre v glavo, da je ustvaril Bog zajčjo zverjad za vsakega, kdor ji pride na sled — ne pa samo za nekatere posebne veljake. Tak sitnež je bil takratni najemnik žabškega lova Krčon. Ta je ovadil Muharja in njegove otroke in dekanovo kuharico in gosp. dekana samega pri kazenskem sodišču, prve . zato, ker so zajca v lovsko prepovedanem času vjeli, zadnje pa zato, ker so zajca v lovsko p epovedanem času kupili in jedli. Vsled te ovadbe se je vršila kazenska preiskava, zaališavale so se priče, izpraševale so se priče, izpruševali zatoženci — brez konca in kraja. Takratni kazenski sodnik dr. Martin, ki je baš takrat snubil Krčonovo hčer, pa je bil v največji zadregi, kajti vedel je, da parle gotovo pri jndnem v nemilost ali pri Krčonu ali pa pri gosp. dekanu — sodi naj še tako pravično. In takrat se
Nekaj časa je tega, ko so izhajale druga za drugo posebne izdaje nekega tukaj izhajajočega lista, ki so poročale o delih uBtašev. Pri neki taki razdelitvi bila sem slučajno na ulici. Ganljivo je bilo videti, kako so najubožnejši hiteli, da so dali 5 cen-timov, katere bi bili potrebovali za kruli, da so kupili priturko (prilogo).
Listje imel naslov : „ Bratje pridite, da umrete!-(„Drugarji, jalate da mrem!8) To je bila tudi vse bina! — Vsak starejši Bolgar se je spomnil na trpljenje pod turškim jarmom pred sedemnajstimi leti svobodne Bolgarije; ko so Turki pobijali brate, oskrunjevali žene, ropali otroke in požigali hiše. Da, kako lepo je v dobro urejeni državi sedeti v senčnem vrtu in pri kozarcu hladnega piva govoriti osvobodi; toda za svobodo umreti, prostovoljno umreti, kaj vedo Evropci o tem hrepenenju. Dan potem, ko je bila izSla posebna izdaja, je jeden zabavljal : Zikaj danes ni peka; drugi je zastonj gledal za svojim hibodžijem, ki je nosil ukusno pečene jam j" klobase po ulici. Sluznica je prišla domu in povedala tretjemu, braujevec je odšel, prodaj,il-nica je zaprta — odšel je v Makedonijo.
Mizarji, stavbeni mojstri, opekarji, kovači, vse je šlo isto pot, Makedonci, naši bolgarski bratje, ki imajo drugačno ime po pokrajini Makedoniji, sicer so pa naši narodni sodrugi, seveda naj-naprej. Nakrat se je jelo govoriti, da je šest najiz-vrstnejših mladih častnikov ušlo v svojih uniformah v Makedonijo, da bodo „vojvode" ustašein. Na večer pred odhodom so se oglasili za odpust iz vojske. Ti junaki so pač dobro vedeli, kaj jih čaka! Kaj diuzega, kakor smrt! kjer se bode nekaj stotin ustašev imelo boriti z na tisoče turškimi vojaki. In če uidejo smrti, je pa skažena karijera, skaženo življenje! Ni jih pa bilo več nazaj in dvaod njih se gotovo nikdar ne vrneta.
Z visočine Strumice gledala sta doli, mlada častnika Načev in Mutavov, za njima bda je mala čt ta jedva kacih 150 mož, njih udje bili so trudni od dolge poti, zdelani so bili od gladu. Nikdo ni jim dal hrane, vsaka vrata so jim bila zaprta, le to jih je krepčalo, kar je dala priroda v svoji dobroti, trava po travnikih in voda potočnica. Nekateri so žvečili tudi vosek, da potolažijo močen glad. M nego jih je umrlo od glada, pralno so mogli pokazati svoj pegum. Vsi so pa hoteli vztrajati, dokler je v njih le iskrica življenja.
Na vrhu Strumice stojita Mutavov in Načev h svojo četico in vidita, kako gredo turške čete proti njim.
Vzdignili so svoje zastave z geslom: „Svo-i ia ali smrtu in šli so pogumno zatiralcem naproti. Navdušenje dalo jim je nadčloveške sile. Načev j<* najprej pal. Mutavovu odstrelili so prst, a vzel je revolver v levico m streljal dalje, dokler ga krogla smrtno ne rani. Umirajoč je klical: „Evropcem hočemo pokazati, da rajši umrjemo v boji, nego bi živeli pod turškim trinoštvom".
Danes v nedeljo je v tukajšnji katedrali bilo mrtvaško opravilo.   Okrog cerkve je bilo kar črno
Ijudij. Na podstavka je bila postavljena podoba v bizantinskem sloga: Mati Božja z milimi potezami na emaljiranem ozadju, v obleki od zlata in srebra. Danes ne pride nikdo, da bi jo po navadi poljubil in ee prekrižal. Kje so danea verna ustna? Vse hiti že v prenapolnjeno cerkev. Jedva, da dobe prostora v gneči.
Slavnost ni bila kar nič oficijelna in to jo je naredilo posebno slovesno.
Poleg delavca je stal častnik, poleg rokodelca nradnik, vsi združeni v želji, izkazati padlim junakom zadnjo čast.
Ko je duhovnik končal službo božjo, je mlad nadarjen makedonski pisatelj govoril umrlim v slovo.
Prešinjajoča ga čutila so dala njegovim besedam tolik vzlet, tako moč, da je vse poslušalce razvnel. Povdarjal je zlasti, da bodo padli junaki, za katerih grob se ne ve, katerih trupel ni mogoče najti, živeli v narodovem spominu od roda do roda.
Stari Bolgari so se pri teh besedah spominjali preteklosti, časov boja za njih svobodo, časov, kakor so zdaj nastali za makedonske brate. In s ponosom so si lahko rekli, da se je pač torišče premenilo, ne pa narod.
Bolgari so narod velikih impulzov. Danes je bila panihida za Načeva in Mutavova, kakor svoj čas za Botjeva, Hadži-Dimitra in Štefana Karadžo. Kakor nekdaj, žrtvujejo tudi danes možje življenja za svoje narodne ideale.
Danes? O, kdo ve, ne dobimo-li jutri zopet vesti o padlih junakih, o možeh, ki so v boju za svobodo storili smrt, kajti dan na dan odhajajo novi borilci v Makedonijo.
cerkvena slavnost se je zaključila s tem, da sta se po cerkvi nosili sliki umrlih junakov.
In glej, kaj se je zgodilo! Iz vrste je stopil mož, pokleknil, se prekrižal, in a solzami v očeh poljubil sliki. In kakor on, storili so vsi drugi; vse je jokaje ali globoko ginjeno sililo k podobama. Taki so v resnici, ti — „roparji" in „b a r b a r j i".
O, Evropejci, pri najboljši volji vam za rešitev vaših najvažnejših vprašanj ne morem želeti drugega, kakor da bi tudi mej Vami bilo takih barbarov.
Eliza Nestorov.
V 1 Jlihljuill, 3. avgusta.
Državniki v Ischlu Sedaj je nenavadno veliko ministrov in diplomatov v Ischlu, kjer biva cesar. Minister Kielmansegg, ogerski nainisterski predsednik Banffy in skupni finančni minister Kallay, ter ogerski minister pri kraljevem dvoru baron Joszika so že tamkaj. Jutri pride v Ischl minister vnanjih si vanj, Goluchovv.ski in se ondu snide z nemškim kancelarjem knezom Hobenlohe. Danes se je vrnil na Dunaj nemški poslanik grof Eulenburg in odpotuje tudi v lschl. Poleg tega sta v Ischlu še grof Deym, veleposlanik avstrijski v Londonu, in srbski poslanik na Dunaju Simić. Misli se, da se ne snide slučajno toliko ministrov in diplomatov, temveč bodo imeli samo posvetovanja o zadevah na Balkanu.
j« zgodilo nekaj, česar Žabčani še danes verjeti ne-
< > jo, dasi je to prav natančno in jasno popisano v zapisniku, katerega hranim še danes in katerega tudi na zahtevanje vsakemu rad pokažem.
Vršila se je glavna razprava in zaslišavanje prič je bilo dognano. Dr. Martin je baš zbiral vso »radno resnobo in mogočnost, da bi kolikor mogoče svečanov „imenu cesarja" razglasil dobro premišljeno i >dbo, ko se sodni mizi približa znani žabški godec
< erin s prošnjo, da  tudi on želi zaslišan biti, da \e nekaj važnega, česar še nihče ni povedal. Posledica temu seveda občno   začudenje  in občna radovednost, in posledica občni radovednosti, daje bil godec Čerin  res  po  vseh  formalnih predpisih ka-s -iiskega reda kot priča zaslišan. In priča Čerin je J ovedal,  da je šel v noči   od 23. na 24. avgusta i tlimo  Muharjeve   mesnice  in videl v mesnici pri tnesečnem svitu v koži povitega zajca.   Ko gledam tako skozi nizko odprto okno ukusna zajčeva stegna — nadaljuje   priča  Čerin — polasti se me čudna, .m lovi ta želja,  uprizoriti  burko,   katera  bi se dala uspešno porabiti na prodpustnib ženitovanjih. Stečem <lomu, vjamem hišnega mačka, ga umorim, oderem m mu odrežem glavo in porežem podplate.   K malo hnm zopet pred Muharjevo mesnico in tronotek pozneje skozi odprto okno v mesnici. Mačka lepo po-vijem v zajčjo kožo, zajca pa odnesem. Zvijačna prevara se mi  je dobro  posrečila in nihče me ni videl. Kaj da se je z mačkom naprej godilo, ne vom
— vem pa, da me prav nič ni ščipalo po tisti zajčji pečenki, dasi je seveda nisem bil vajen. Tako je govoril pod prisego godec Čerin. Utis njegovega pričevanja bil je nepopisen. Smeh, groza, čudenje, srd, gnus, zadovoljnost: vsak obraz izražal je kaj druzega. In še dvomiti se ni dalo nad resničnostjo njegovega pričevanja, saj je godec govoril pod prisego. Zadrega dekanovih gostov je bila gotovo velika, še večja pa je morala biti zadrega kazenskega sodnika dr. Martina, kajti v zapisniku se bere, da je dr. Martin koncem tega pričevanja pretrgal razpravo in določil razglas razsodbe na dotični popoludan.
Dru. Martinu na čast bodi povedano, da je bila njegova sodba salomonska. Vse obtožence je oprostil in to iz sledečih razlogov: Muhar ni kažnjiv, ker je prodajal mačka in ne zajca, njegovi otroci niso kažnjivi, ker še niso stari po deset let, gospod dekan in njegova kuharica pa zato ne, ker za mačka ni lovsko prepovedanega Časa in ker mačja kupčija niti po cesarskih niti po božjih postavah ni prepovedana.
Jeli dr. Martin dobil vkljub temu, da je obtožence oprostil, Krčonovo hčer, nisem mogel poiz-vedeti. Tudi ne vem, kje da sedaj službuje dr. Martina. Upam, da je že višjesodni svetnik, ker je to dostojanstvo tudi gotovo zaslužil, če so le vse njegove sodbe tako bistroumnoj kakor ravnokar navedena.
Lončar.
Trutnovako okrožno sodišče Vprašanje o osnovi okrožnega sodišča v Trntnovu je že močno razburjalo politične kroge. Pod koalicijsko vlado je to vprašanje popolnoma spalo, ker levičarji vladi niso hoteli delati težav, dokler so imeli kaj upanja, da se volilna reforma zanje ugodno reši. Sedaj, ko se je razbila koalicija, je pa zopet sprožila se ta zadeva. Trutnovski mestni zastop je sklenil vladi zastonj podeliti prostor za bodoče okrožno sodišče. Pravosodno ministerstvo je to ponudbo vzprejelo. Vsled tega se misli, da ne bode dolgo, da se to sodišče osnuje. Po našem mnenji se pa pod začasno vlado to še ne zgodi. Prihodnja vlada se bode pa tudi premislila, predno bode to stvar spravila na dnevni red. Le preveč je znano, na kak upor je v tem oziru bil zadel grof Schdnborn. Stvar je v zvezi z dunajskimi punktacijami, katerim so pa Čehi napovedali najhujši boj.
Bolgarija in Rusija. S pojasnilom, katerega so objavili zadnje dni časopisi, so se popolnoma pojasnile razmere mej Rusijo in Bolgarijo. Jasno je sedaj, da je Rusija naklonjena bolgarskemu naroda, da pa noče mčesa imeti s knezom in njegovo vlado. Knez je sedaj  v  težjem   položaju,   nego  je bil, predno je bila šla deputacija v Peterburg.   V podobnem  položaju je bil Battenberžan,  ko  je bil dobil svoj odgovor na brzojavko carju Aleksandra, v kateri je obetal pokoriti se Rusiji in celo izrekel svojo pripravljenost, krono izročiti Rusiji, ki mu jo je dala.   Car je tedaj v svojem odgovoru dal razumeti, da ne mara za nobeno spravo z Battenber-žanom, in pristavil, da naj knez stori, kar ve, da je njegova dolžnost.   Knez Aleksander se je tedaj bil odpovedal, ker je sprevidel, da je nemogoč postal, kaj bode pa storil Koburžan. ne vemo. Dolgo se najbrž ne bode mogel držati, ker število njegovih nasprotnikov se bode silno pomnožilo,  ko narod ve, da ga Rusija nikdar ne prizna.   Poleg tega v Bolgariji ni več Stambulova, ki je bil odločen in ni bil izbirčen v sredstvih, da le zatre vsako u staj o bodisi mej narodom ali pa mej vojaki. Stojlov nima lastnosti Stambulova, četudi se mu ne more očitati svobodoljubje. Poleg tega pa tiste vlasti, ki so podpirale Koburžana na prestola, ne bodo več zastavljale svojih močij zanj, ker se je poskusil spraviti z Rusijo in je odstranil Stambulova.   Že udeleži te v diplomatov in   pa mnogi   venci od visocih oseb ob Stambulovljevem pogrebu so bile nekaka demonstracija proti knezu.   Nekatere evropska države so hotele pokazati,   da so le Stambulovu zaupale, ne pa knozu.   Vprašanje pa nastane, kaj bode potem, če se knez odpove. Kdo bode sestavil regentstvo, novo vlado, kajti sedanji knez in vlada tega ne moreta, ker nista zakonita. Bode-li prišel ruski komisar, da vse uredi?   Kaj bi pa k tema rekle druge velevlasti?   Vidi se, da je bolgarsko vprašanje grozno zamotano in ni izključeno,   da se bode naposled reševalo s krvjo.
Nemški katoliški shod bode letos v M onako ve m. Zakaj so si izbrali Monakovo za ta shod, ne vemo. Če mislijo, da bodo morda socijalni stranki kaj škodovali, se najbrž motijo. V Monakovem imajo namreč socijalisti večino, kar se je videlo pri volitvah v državnem zboru. Boje se pa, da letos pride do razpora na shodu, ker nemški centrum ni več jedin. Nekateri katoliški listi priporočajo, da naj bi se na shodu razpravljalo le o stvareh, ki se tičejo katolikov baš kot katolikov, potem bi torej na shodu se ne govorilo o gospodarskih in socijalnih vprašanjih, v katerih nemški katoliki niso več jedini. Na tak način bi se pač dala ohraniti sloga, a potem pa zgubi shod mnogo na svojem pomena. Če pa pride do razpora, se bode to zgodilo le v odsekih, kajti pri slavnostnih sejah smejo govoriti le določeni govorniki in je torej lažje ohraniti složnost.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. avgusta. — (Pri nas pa drugod.) Vsakdo se še spominja, na kako podel način so nemškonacijonalni listi hujskati zoper nabiranje darov za kraje, prizadete po potresu. Lagali so celo, da se postopa v Ljubljani pristransko, da se deli podpora samo Slovencem, Nemci pa da ničesar ne dobe\ Vse to je izviralo iz golega koristolovstva. Nekateri ljubljanski uacijonalci so s tem hoteli doseči, da bi se darovi ne pošiljali mestnemu magistratu in deželni vladi — vedoč, da bi tu le res potrebni ljudje kaj dobili
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu'* št. 177, dnć 3. avgusta 1895.
_nego rasnim nemškim društvom, katera bi potem
nabrani denar mej svoje pristaše razdelila, ne glede na to, so-li potrebni ali ne. „Sudmark" je tudi res nabrala več tisoč goldinarjev, a nihče no ve, kam je ta denar prešel, komo se je dala podpora. Da so ljubljanski nemški nacijonalci res iz gole lakomnosti tako postopali, priča tudi grda zavist, katero so pokazali pri tisočaku, zbranem mej dunajskimi učitelji za ljubljanske nemške učitelje. Ta tisočak bo je razdelil mej vse nemške učitelje, schulver-einske in mestne. Schnlvereinski nčitelji svojim nemškim tovarišem na mestni nemški šoli dobljene podpore niso privoščili, in ker niso mogli doseči, da bi se tisočak samo mej nje razdelil so se v dunajski .Deutsche Zeitung" silno razkoračili in pisarili, kakor da so bili prevarani. Na vsakega treznomislečega človeka mora to napraviti jako neugoden utis, vrh tega pa škodujejo taki prepiri mej nemškimi učitelji celi Ljubljani. Zato pa je obžalovati, da se pri nas ni postopalo tako, kakor v Mostu. Tam je češka „Beseda" jela nabirati milodare, a deliti jib ni smela, vlada je to prepovedala in zaukazala, da je vea nabrani denar izročiti pomožnemu odboru, kateri ga bo porabil v tisti namen, v kateri je bil darovan. To bi se bilo lahko tudi v Ljubljani zgodilo, vsaj bi pohlepni nemški učitelji ne bili našega mesta obrekovali po nemških listih.
— (Regulacija iu naši klerikalci ) Kakor kuščar, če mu kdo na rep stopi, tako se zvijajo Slovenčevci, ker ne morejo ovreči našega očitanja, da nasprotujejo napredku mesta ljubljanskega. To očitanje je seveda hudo za kliko, ki zastavlja vse sile, da bi iz občinskega zastopa izpodrinila meščanske zastopnike in jih nadomestila s svojimi mameluki. Kar pa smo navedli v dokaz, je tako utemeljeno, da si Slovenčevci ne vedo drugače pomagati, kakor z neotesanostmi. .Slovenec" se sklicuje na to, da je sam župan priznal, da načrt ni „nolli me taugere" in trdi, da je „Narodov" poročevalec to zamolčal. Naj pogledajo Slovenčevci v št. 172 našega lista, pa bodo videli, da nismo ničesar zamolčali, če pa je „Slovenčev" poročevalec te županove besede tako natanko slišal, kako da ni slišni, kar je župan povedal glede zakasnitve: da je namreč vlada bila obljubila, predložiti dež. zboru ves stavbinski red in da je magistrat šele tik pred sestankom deželnega zbora izvedel, da se to ne bo zgodilo. Magistrat je torej bil prisiljen izdelati kolikor mogoče hitro načrt; da pa ni bil taka „kr parija" in „spakau, kakor pravi „Slovenec", se vidi iz tega, da je dež. zbor le omejil razlastitveno pravico na gotovo ddbo, sicer pa v bistvu pustil vse nespremenjeno. Nihče ne ve, da bi bili klerikalni poslanci zahtevali, naj bo v zakon postavijo kake kavtele; v ibornici ni nihče od njih zinil besede. Ker pa je odsek vse take kavtele postavil v zakon, take, kakor jib nima nobeno drugo mesto, kako da so potem Klun, Povše in Žitnik glasovali zoper načrt ? Naj ogledujemo stvar od katere koli strani, povsod vidimo isto konjsko kopito : nasprotovanje napredku Ljubljane.
— (Višjeeodnim svetnikom v Gradoi) je imenovan goap. dr. Karol Sclieriibel, deželno-sodni svetnik v Gradci. Tako je oddano mesto, katero je poprej zaBedal predsednik dr. Ullepitsch, referent za slovenske stvari. Novoimenovani višje-sodni svetnik pa ni vešč slovenščine. Pred kratkim smo dokazali, kako je treba vsaj še štirih slovenskih referentov. Pa slovenski akti lahko čakajo, samo da se zgodi volja protekcije.
— (Osobne vesti) Poštni kontrolor v Ljubljani g. Hugon Hohn je imenovan višjim poštnim kontrolorjem. — Višjima poštnima kontrolorjema v Trstu sta imenovana kontrolorja gg. Jož. Illicher in Henrik Goglin, istotam.
— (Poturica.) Na tukajšnji spodnji, slovenski gimnaziji službuje supleut Svaršnik, štajerski Slovenec. Mož je kot dijak, posebno na Dunaju, kazal slovensko mišljenje na vse načine in pri naj-slovesnejših prilikah. Ko pa je prišel v Ljubljano s svojimi izpiti, že se je ponašal, da ne čita nič slovenskega, ampak vso svojo politično modrost zajema iz NN. Fr. Presse". Tudi je pred kratkim kompetiral nekam na sever iu v svoji prošnji po-vdarjal, da ne more nič za to, te je rojen Slovenec, čuti se pa le Nemca. Včerajšnji „Slovenec" pa poroča, da se je ta odgojitelj slovenske (?) mladine (!) letos na spričevalih podpisal za „Schwarschnigau in imenuje to „nemčursko igračo". Iz ravnokar povedanega pa izhaja, da to ni igrača, ampak le do slednost, zadnja — žalos tna doslednost. In mož ta
kega značaja ima celo avanse, da pride na tukajšnje učiteljišče za odgojitelja odgojiteljev slovenske mladeži! Taki učiteljski značaji imajo za protektorja gospoda deželnega šolskega nadzornika — Šumana.
— (In zopet jeden!) Vse kaže, da bo treba napraviti posebno rubriko, morda z nadpisom ,obsojeni kaplani". Danes nam je zopet poročati o obsodbi jednega. Ta je Peter Bohinec, kaplan v Trnji na Notranjskem. Obnašal se je tako, da sta ga gospoda Jos. Dekleva, posestnik v Postojini, in Stipko Jelenec, šolski vodja v Tinji, morala tožiti zaradi razžaljenja časti. Tukajšnje deželno sodišče je včeraj vročekrvnega kaplana obsodilo na 30 gld. globe. Ker je g. Bohinec v merodajnih krogih čislan kot agitator in zdaj tudi sodno obsojen, mu je pri razmerah v naši škofiji zagotovljena dobra fara.
— (Potovanje Slovencev na narodopisno razstavo češko v Pragi) Ker se je bilo nadejati, da precejšnje število naših rojakov obišče letošnjo razstavo češko, za katero rase zanimanje v naših krogih, snuje se poseben vlak, ki pojde dne 1. septembra v Prago. Ta poseben vlak je že zagotovljen in odbor bode koj, brž ko bode vsa stvar dognana, objavil vozno cene. Za danes moremo že naznaniti občinstvu, da bodo vozne cene zelo ugodne, da dokaj ugodnejše, nego pred desetimi leti za znani in vsem udeležencem še v najboljšem spominu ohranjeni gledališki vlak. Tako bode mogoče, da se lahko marsikdo, ki se sicer ne bi mogel peljati v Prago, zdaj lahko odloči za to krasno potovanje, ker bodo, kakor rečeno, vozne cene zelo ugodne.
— (Zahvala za gostoljubnost.) Pred mnogimi leti jo prišel tam iz „rajba" v naše mesto mož, kateri je bil v svoji domovini uradnik, pa je izgubil službo in moral iti po svetu iskat kruha. Dobrosrčni Ljubljančani so ga prijazno vzprejeli. Nastanil se je v našem mestu in živel kot zakotni pisač. Slovenski kmetje so mu dajali obilo zaslužka, tako da je mož s svojo rodbino prav dobro izhajal. Da je bil po rodu in mišljenju Nemec, dasi je imel slovansko ime, ob tem se ni nihče spodtikal. Ta mož je že davno umrl in počiva mirno v slovenski zemlji. Zahvale za gostoljubnost, s katero ga je vzprejela Ljubljana tedaj, ko ni imel kam položiti svoje trudne glave, ni imel prilike pokazati, zato pa jo je izrekel njegov sin te dni v Sevnici. Ta človek, ki si služi kruh pri kranjski hranilnici in ki se imenuje Dzimski, se je kot zastopnik neke klike ljubljanskih Nemcev predrznil pri schulver-einski slavnosti v Sevnici izreči t --le besede, katere beležimo v nemškem izvirniku: Mogen uns auch Živio-Rufe und S teine in den Strassen Laibachs um die Kopfe fliegen, wir vverden weiter fiir's deutsche Volk arbeiten. Die Deutschen haben Hun-derttausende gespendet fi'ir das ungliickliche Laibach, in dem \vir Deutsche nicht blos mit F Q s s e n — nein — mit nagelbeschlagenen Schuhen getreten vverden. — Takih surovih lažij hi ne bili pričakovali niti od Človeka, kaker-šen je ta Dzimski, na to moremo le jedno odgovoriti : Fej !
— (Konj splašil.) Danes dopolndne peljal se je Jože Kocjan, posestnik v Rebru pri Dobru n j ah, s svojo ženo iz Ljubljane domov. Pri dolenjski mitnici »plašil se je konj, ranil ženo ter poškodoval voz in se kouečno odtrgal od voza. Konja, ki se je na glavi težko ranil, ulovili so naposled v Češno-varjevem dvorišču.
— (Utopljenec.) V ribnjaku Rakovniške grajščine pri Ljubljani našel je včeraj nek deček človeško truplo, katero je bila voda že vzdignila. Dognalo se je, da je utopljenec bivši 17 let stari delavec Karol Simčič iz Ljubljane. Kakor spričuje trnek, ki se je še našel na onem mestu, šel je Simčič tja ribe lovit, in ker ga je pogosto božjast napadala, padel je v takem nesrečnem trenotku v vodo ter utonil
— (Najdene stvari) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so meseca julija oddane sledeče najdene stvari: zlata ura za dame, vrhna snknja, četiri denarnice z denarjem, tri srebrne zapestnice, 8oInčnik, očala, 2 verigi in vreča prosa. Pri tukajšnjem štacijskem vodstvu južne železnice nahajajo se sledeče najdene stvari: dva dežnika, pelerina, ženska ruta, solnčnik, palica in železno kladivo.
— (Izgubljene stvari.) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so meseca julija zglašene sledeče izgubljene stvari: več denarnic z denarjem, srebrna žepna ura, molitvena knjiga, solnčnik, 6 metrov platna in nekoliko čipk.
— (Pomota.) Včerajšnja naša brzojavka glede nastopa vojaške službe letošnjih novincev je menda pomota. Telegram, kateri smo dobili, pravi pač izrecno, da morajo novinci nastopiti službo 7. avgusta oziroma sredi avgusta, iz vojaških krogov pa se nam danes javlja, da bodo morali novinci nastopiti službo šele 7. oktobra, kakor to določa ministerski ukaz z dne 22. julija t. I. št. 4G43. Brzojavka se je popačila pri dunajskem brzojavnem uradu.
— (Čudno, ali pa tudi ne !) Vodstvo doslej še slovenske gimnazije v Kranju je izdalo letno poročilo v nemškem jezikn.
— (Dr. Jožef Kersnik f.) Iz Krškega se nam piše 2. avgusta: In tako nam brezmilostna smrtna kosa pokončaj« blage, za narod vnete boritelje. Tožno plapola črna zastava na mestni hiši. Njega ni! V noči od minole nedelje na ponedeljek zatis-nil je oči obče čislani mož, c. kr. okr. zdravnik dr. Jože Kersnik v Krškem. Kot strela je prešinila smrt jedva 42 letnega Kersnika vse stanovnike Krškega in sploh celega okraja krškega. Rajnki Kersnik je bil vrl rodoljub, nesebičen pospeševalec narodnih stvarij in izvrsten zdravnik ter v pravem pomenu besede človekoljub. Sprevod od hiše žalosti do videmske železnične postaje bil je veličasten. S ponočnim tovornim vlakom odpeljali so se po-zemski ostanki blagega človekoljuba domov na Brdo. Krasnih nagrobnih vencev je bilo čez 30 položenih na krsto. Pevci so priljubljenemu narodnjaku zapeli pred hišo in na železnični postaji do solz ginljivo zadnjo odhodnico.
— (Bralno društvo na Bledu) imelo bo 15. t.m. svoj slavnostni dan. Ob deseti uri dopoldan je na otoku blagoslovljenje društvene zastave, popoldan tombola, zvečer pa priredi koncert v hotelu Lujizine toplice. Obširneji program sledi.
— (Pesni večer) priredi v sredo, 14. avgusta zvečer ob 8. uri dvorni operni pevec gosp. Josip Karol Tertnik na Bledu, v hotelu „Louisen-bad". Vzpored: Fran Gerbič: „Svojemu čolniču", „Vodniku" (v narodnem duhu); Schubert Franc: „Die NebenBonnen", ,Der Wanderer" ; V'lhar Fran : „0j vstani solnce moje"; Schumann Robert: „Du bist wie eine Blume", nWidmungu; Vilhar Fran: .Mrtva ljubav"; Rubinstein Anton : „Gelb rollt mir zu Fiissen", »Der Asra". Narodne pesni: »Rožmarin*, „Vse mine", „Zadovoljni Kranjec", uredil Foerster Anton; Meyer-Helmund Erik: „Das Zauber-lied". — Na glasovirju spremlja : J. Foerster. Cena sedežev: I.—III. vrste 2 gld., IV.—X. vrste 1 gld. f)0 kr , zadnje vrste sedeži 1 gld., stojišča T>0 kr. Vstopnice se dobivajo pri kopelni blagajni „Loui-senbad".
— (Srčan deček.) Dne 24. julija so se kopali učenci po končanem popoldanskem pouku v Krki pod mostom pri Krakovi. Deček A. Kržičnik iz I. razreda se je udal malo preveč proti bližnji krnici, ki je že marsikaterega goljufala, in hkrati se začel potapljati. Drugi dečki so pričeli kričati, a pomagati mu niso mogli. V tem času pride iz šole učenec II. razreda Alojzij Košič. Ko stopi na most, zasliši kričanje. Hitro se sleče ter skoči raz most v Krko. Dasi se je jako na glavo udaril in se ga je utopljenik trdno oklenil, ga je vender srečno rešil. Pravi pa, da ga je groza, ko se spomni silne nevarnosti in penastega tovariša. Deček je gotovo zaslužil pohvalo in talijo.
— (Slovensk katoliški duhovnik kot pod pomik nemškega sohulvereina.) Nemški scbul-verein vzdržuje že več let v Sevnici društveno šolo, v katari se germaniznjejo slovenski otroci. Ta šola pa vzlic vsem naporom ni mogla zadobiti (pravice javnosti, ker veronauka ni poučeval duhovnik. Schulverein je večkrat prosil sevniške duhovnike, naj poučujejo veronauk, ponujal jim tudi mastno nagrado, a zaman. Duhovniki so zahtevali pravico, učiti slovenske, to šolo obiskujoče otroke v slovenskem jeziku, česar pa schulverein nikakor ni hotel privoliti Ko je prišel goep. Edvard Janžek, sedanji župnik, v Sevnico, mu je schulverein stavil isto ponudbo in on je stavil isti pogoj, kakor je takrat s itn poročal našemu listu. Mmolo nedeljo pa se je ta isti gospod Edvard Janžek na schul-vereinski slavnosti v Sevnici v zvezde koval. Razni govorniki so povdarjali, da je njegova zasluga, da je schulvereinski zavod zadobil pravico javnosti, ker ni več stavil tistega pogoja, .katerega društvo nikakor ni moglo vzprejeti, kateri je vsakemu poštenemu Neirou pognal rudečico v obraz." Z drugimi besedami: Gospod Edvard Janžek je privolil, da bode slovenske otroke v schulvereinski šoli učil v nemškem jeziku, seveda za dober honorar. Bravo !
— (Slika iz tužne Koroške.) Postopanje celovškega knezoškofa dr. Kahna smo danes teden temeljito osvetlili. Čudili se mu nismo, že zategadelj, ker vemo, s kolikimi težavami se je dr. Kahn imel boriti, predno se je povzpel na sedanje svoje mesto. Teh težav so bili krivi koroški Slovenci. Sv. oče je bil namreč zahteval, da mora celovški škof slovenski znati. Gospod Kahn ni kot kandidat za škofovsko mesto znal nobene slovenske besede, in tudi dandanes je slovenskega jezika vešč jedva toliko, da ve, ako ga kdo slovenski ogovori, da to ni angleški. Kako je dosegel, da je bil vzlic temu imenovan škofom, ni natančno znano. Verodostojni
ljudje pa pripovedujejo, da se je papežu poročalo, da je dr. Kalin slovenskega jezika popolnoma zmožen ; to ve mej drugimi tudi ljubljanski prost dr. Klofutar, kateri je, govoreč o tej stvari — kakor smo že svoj čas poročali — ogorčeno vzkliknil: „Rom ist also betrogen worden!" Navedli smo to, ker se nam zdi, da bas to psihološko utemeljuje Kahnovo antipatijo zoper vse, kar je na Koroškem slovenskega. Minolo soboto smo mej drugim javili, da je škof Kahn premestil farnega oskrbnika gospoda Josipa Svatona iz Št. Jurja pod Dobračem v Št. Mohor, ter na njegovo mesto postavil dosedanjega šentmohorskega kaplana Schmidta, ki čisto nič slovenski ne zna. Kaj je bil gospod Josip Svaton šentjurskim faranom, to priča najbolje nasprot niški glas. Celovške „Freie Stimmen" so priobčile ta-le dopis: „Št. Jurij v Ziljski dolini, 20. julija. Danes se je mnogoimenovani slovenski agitator, farni provizor Josip Svaton, vsled poziva višjih sil, poslovil od naše prijazne gorske vasi, ker bo v bodoče pastiroval v Št. Mohorju. 0 njegovem slovesu pozabimo radi vse njegove naporu zoper nem-štvo in mir. Danes le vidimo, da se loči od nas človekoljub. Kjer je bilo treba siromakom in bednim pomoči, podpirati bolnike, tolažiti žalostne, tam gospod Svaton gotovo ni bil nikdar zadnji. Kako si je znal pridobiti ljubezen svojih faranov, to so pokazale solze pri slovesu. Kličemo mu še jeden-krat z Bogom in želimo samo, da bi postal kmalu jednih mislij z nemškimi Brci vrlih Šmohorčanov." — Ta dopis priča, da je bil g. Svaton vzgledeu duhovnik, ki je imponiral celo nemškim zagrizen-cem, a vender jo moral v pregnanstvo, ker je naroden mož, ker ie deloval tudi za narodne koristi svojih faranov. Da bi pa t udi v tem oziru spolnjeval svojo dolžnost, to ni prijalo nemškemu škofu dr. Kahnu in njegovemu nemškemu kancelarju Klslerju. Da bo ljudstvo, da bo vera trpela, ako se bodo verske resnice razlagale v nemškem jeziku, to se menda v Celovcu več ne upošteva. Škof je novemu nemškemu provizorju v slovenski fari dovolil, da sme prva dva meseca (!) nemški pridigovati in ko so bili farani pri njem in zatrjevali, da velika veri na prebivalstva ne zna nemški, da nihče ne bo hodil v cerkev, je škof v neskončni svoji modrosti rekel: „naj provizor meša nemščino s slovenščino, ljudje ga bodo že razumeli. Na Šentjurčane je to naredilo obupen utis. Zato so izjavili, da si svojih pravio ne dajo kratiti in da bodo raji šli po pastorja, kakor da bi poslušali nemške pridige. Mi ta fakturu konstatujemo. Kdo je kriv, če slovensko občinstvo mora na tak način pokazati, da ne da s seboj tako ravnati, kakor je škof začel?
— (Izzivanje.) Pod tem zaglavjem piše „Soča" Mestni šolski svel goriški je  imel  dne   30. julija sejo, v kateri je razpravljal  o ustanovitvi slovenske ljudske šole v Gorici. Dokler je mogel, ustavljal se j« ta šolski svet slovenski šoli v slovenski Gorici. Zdaj je zgubil pravdo na vsi črti in mora kaj storiti za to šolo, ako noče, da bo razpuščen. Ali varal bi se, kdor bi mislil, da c. kr. šolski svet bo skrbel ustanoviti za slovenske otroke tako ljudsko šolo, ki bi povsem zadostovala šolskim zakonom in predpisom. Ker mora  c. kr.  mestni šolski svet nekaj odgovoriti na opetovane zahteve c.  kr. deželnega šolskega sveta,  posvetovala se je goriška gospoda v rečeni seji o poslopju za slovensko ljudsko šolo, ki se ima odpreti  s  prihodnjim šolskim letom, to je z dnem 10. septembra.   V ta namen so modri očetje omenili nekdanjo  bramboveko vojašnico v Št. Roku ob Vertojbici  na meji šempe-terski v tako zvani Via Toscolano, katere ne pozna od sto Goričanov niti pet. Poslopje n« ustreza niti v jedni točki ministerski naredbi o Šolskih poslopjih z dne i), junija 1803, št. 4816, in z dne 21. maja 1885. št. 684 6,   a  njegova   lega je povsem nasprotna njegovemu namenu; je namreč taka, da ne pospešuje šolskega obiskovanja, ampak je ovira, ker je na periferiji goriške občine proti  Št. Petru in zahteva brez vsakega  pametnega  razloga dolgo pot od vseh otrok, tudi onih, ki  bivajo sredi me-Hta, po blatni ulici, polni gnoja in smradu, katero imenujejo Via Lunga. Ni nam dalje govoriti o tem predlogu O, kr. mestnega šolskega sveta; kateri bo brez dvojbe sprejet v mestnem starašinstvu, katero je dovolilo nad 3000 gld., da se  kosama pripravi precej blizu srednjega  mesta, a svoje otroke slovenske narodnosti podi iz mesta v šempetersko lužo mej  šenrokarska gnojišča.  To je izzivanje, provokacija , na katero goriški Slovenci n« ostanejo odgovora dolžni in katera gotovo ni pripravna, da bi pospeševala   mir mej   deželnima  narodoma. Zato obžalujemo, da je mestni šolski svet odločil slovenski šoli tak kraj, ki mora razžaliti in razdražiti vsakega Slovenca,  ko sliši njegovo ime.   C. kr. deželnemu šolskemu svetu je zdaj postavna dolžnost, da porabi svoj upliv v to, da ae izvrši  njegov odlok z dne 24. junija 18(J4, št. 543, v duliu zakona in ne taku, da mestni šolaki svet kot. izvršujoča oblast zapreci z načinom postopanja to, kar je kot pravično razsodilo upravno sodišče.    C. kr. deželni šolski svet naj odloči šoli primeren   kraj.   V tem oziru niti ni potrebno, da se napravi utok na c. kr. deželni šolski svet. Njegova dolžnost je, da uradoma postopa proti sklepu mestnega šolskega sveta, o katerem je obveščen. V tej zadevi se občina ne more pr tožit i na upravno sodišče, ampak deželni šolski svet odločuje po svojem spoznanju.
— (Hrvatski in slovenski abiturijenti)
prirede sestanek v Zagrebu dne 10.—13. t. m. Vspored sestanka je nastopni: V soboto dne 10. t. m. ob x/a5. uri poporodne prihod Slovencev in vzprejem na kolodvoru; ob 8. uri zvečer komers pri Schneiderju. V nedeljo dae 11. t. m. ob 11. uri poje zbor slovenskih abitarijentov pri svečani maši v cerkvi Sv. Katarine; ob '/23. uri popoludne banket pri Schneiderju. V ponedeljek due 12. t. m. ob 8. uri zvečer veliki koncert s plesom v vseh prostorih „Hrvatskega doma". V torek dne 13 t. m. ob 10. uri zjutraj skupščina abiturijentov; popoludne izlet. Pri koncertu bodeta sodelovala zbora hrvatskih in slovenskih abiturijentov in tamburaški zbor hrvatskih abiturijentov ter vojaška godba 101. pešpolka.
— (Iz raznih toplio) V prijasnem našem Kamniku je bilo vsled strahu pred potresom letos le malo tujcev. V poslednjih dneh se je obrnila stvar na bolje. Po drugem topltškem poročilu je došlo 130 strank z 241. osobami. Ker je vreme precej ugodno, delajo letoviščarji pridno izlete po krasni okolici in v bližnje gorovje, posebuo k izvoru Bistrice.
* (Katastrofa v Mostu.) V razvalinah razrušenih hiš iščejo zdaj prebivalci in gospodarji po zasutih dragocenostih. Na „Taschenbergu" se je te dni hipoma prikazala kakih pet metrov globoka jama, v katero je padel neki Saksonec, a so ga hitro izvlekli iu se ni dosti poškodoval. Velika jama pod stezo pri kolodvoru še ni zasuta, akopram so zvrnili vanjo že več sto vagonov šute. Rudarja S t ie peka, katerega so videli dan nesreče na dvorišču neke razrušene hiše, pogrešajo še vedno in je gotovo ponesrečil. — Slavni učitelj prava na češkem vseučilišči v Pragi dvorni svetnik Banda dokazuje v „ Politik", da po določbah avstr. rudarskega zakona mora premogarska delniška družba v Mostu povrniti poškodovancem vso škodo popolnoma.
* (Potres na Grškem.) Kakor se poroča iz Aten, je bil dne 31. julija v Kalamati močen potres, katerega je spremljevalo podzemsko bobnenje. Tudi v Šparti je bil dne 1. avgusta močen potres.
* (Pogreznjeno obrežje.) V Montreur-u na iztočni straui Genovskega jezera se je pogreznilo Nestlovo obrežje v jezero. Sosedne hiše so v veliki nevarnosti. Ponesrečil ni nikdo
* (Požar) je uničil mesto Udvlkov v Volhtnj-ski guberniji. Nad 300 rodbin je brez strehe, 8 ljud ij je zgorelo. Škoda je velikanska.
* (Žrtve petrolja t V jednem zadnjih dnij minulega meseca je v Italiji več osob ponesrečilo vsled prevrnenih petrolejskih svetilk. V Frankofonte pri Palermu so zgoreli žena in dva otroka profesorja Nobile; v Neapolju sta igrala odvetnik Guasti in njegova soproga biljard, ko se je razpočila nad njima viseča svetilka. Oba so našli sežgana. V Ra-veni pa je zgorela neka šivilja, ki je hotela priliti petrolja v gorečo svetilko.
* (Grozna dogodba) se je pripetila v Coin-piegne na Francoskem. Živinski zdravnik Mignard je zasačil svojo še jako mlado ženo pri intimnem občevanju z nekim sosedom, 75letnim starcem. Vnel se je prepir, mej katerim sta starec in živino zdravnikova žena ubila Mignarda in truplo vlekla v hlev. Iz strahu sta se potem oba otrovala s strihninom.
			
			
		r* Slovenci ln Slovenke 1 ne zabite i družbe sv. Cirila ln Metodu I | J	
			
	1		
Darila i
Za prebivalce, prizadete po potresu:
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Obrtne zadruge v Šumperku na Moravskera zbirko 87 gld. 5 kr.; upraviteljstvo kopališča Topusko na Hrvatskem kot čisti dobiček v ta namen prirejenega koncerta 84 gld. 75 kr.; gojenci infanterijske kadetske šole v Inomostu zbirko 78 gld. (J2 kr. ; mestno županstvo v Polni na Češkem zbirko 75 gld.; administracija časopisa „Narodne Novine" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 51 gld. G0 kr.; administracija časopisa „Narodni Lisrv" v Pragi nadaljnjo zbirko 50 gld.; administracija časopisa „Varaždinski Viest-nik" zbirko 41 gld. 77 kr.; grofica Kngl v Wagrainu zbirko 21 gld. 40 kr.; gospod Josip D6rfW v Bo-hušovicah 7 gld. 50 kr. ; č. gospod Anton VVeinlich, župnik v Vrauovu pri Brnu 5 gld.; neimenovau v šumperku 40 kr.
Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali zadnji teden: Posojilnica v Radovljici 20 gld.; moška podružnica v Kranju 55 gld. 7G kr.; iz nabiralnika g. D. Lušina v Loškem Potoku 6 gld.; gosp. V. Globočnik, c. kr. notar v Kranju, 50 gld. (prvi del pokroviteljnine) ; vč. g. Ivan Vrhovnik, župnik trnovski, 10 gld. v spomin svoje rajne matere; gosp. Podlimbarski 5 gld.; selška podružnica 12 gld.; Savski liarumbaša 8 gld.; podružnica Ziljska dolina in župnija Vrata 22 gld. 4 kr.; moška podružnica v Sežani 100 gld. pokroviteljnine in 41 gld. 5 kr. udnine; podružnica na Rečici 10 gld.; akademična podružnica v Gradcu 40 gld.; litijska podružuica 82 gld.; gosp. Alojz Kramuršič
9 gld. nabranih na novi maši vČ. g. Alojzija Jarca v Ajdovcu; podružnica v Brdib 35 gld.; posojilnica v Gornji Radgoni 10 gld.; gosp. Rebek 1 gld. iz. gubljene stave; — Gosp. Jos. Sancin v Predloki krasno vezan molitvenik; gosp. Anton Poljšak bivši upravitelj „SIov. Naroda*, 42 knjig. — Za slovensko šolo v Velikovcu: Podružnica re-čiška 18 gld. 50 kr. — Bog povrni vsem blagim darovalcem! — Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospodična Anka Kos v Požegi 2 kroni. — Živela rodoljubna darovalka in nje nasledniki!
Zahvala. Uredništvo našega lista je izročilo danes mestni blagajnici 216 gld. 36 k r. kot šesto zbirko milodarov raznih dobrotnikov za poškodovance po potresu v Ljubljani, kakor je razvidno iz izkazov v št. 142 do 168 „Slov. Naroda". (Za deželo vzprejete zneske bodemo odvedli na drugo mesto.) Dozdaj je odvedlo uredništvo našega lista za Ljubljano nabranih in nam došlih 2988 gld. 45 kr. — Izrekajoč najtoplejšo zahvalo vsem blago-dušnim darovalcem, smo pripravljeni tudi še nadalje vzprejemati milodare in jih odvajati na dotično mesto.
J&EljftjfcOVllOSt.
— Novi obrtni knjigi. Krojaški mojster v Ljubljani g. Matija Kune je izdal zopet dve strokovni knjigi za oblačilno obrt. Prvi knjigi je naslov: „ Krojni uzorci za peri Ina oblačila" in stane 1 gld. 80 kr., druga se pa imennje „Kroj ni utorci za otroška oblačila" in velja 1 gld. 60 kr. Obema knjigama je pridejanih več jako lepih izvirnih podob, tabel in meril. Napravljeni sta po slovečih Klemmovih knjigah, metoda prikrojevanja je pa mnogo zbolj Šana in ložja. Knjigi sta vsega priporočanja vredni za šivilje, posebno tudi za domače gospodinje, katere so se naučile šivanja in hočejo same narejati si perilo iu obleko za otroke. Doeedaj niso imele knjige, iz katere bi se bile mogle proučiti jemanja mere in prikrojevanja. Pripomogli bodeta mnogo k razum ljenju modnih časopisov, ker so uzorci napravljeni na jednak način, kakor so v taci h listih. Prepričani smo, da bodo Slovenke pridno segale po teh dveh novih, jako koristnih knjigah, ki bodeta tudi služili za učni knjigi na pisateljevem strokovnem učilišču v Lnihljani.
— „Učiteljski Tovariš" ima v št. 15. naslednjo vsebino: Pozdrav novim tovari-em in tova-rišicam; Ivo Trošt: Mladina in avtoriteta; Jos. 01-perle: Narodna vzgoja; A. Likozar: Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca avgusta; Listek; Naši dopisi; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Dunaj 3. avgusta. Jutrišnja „Wiener Zeitung" priobči sankcijonirani civilnopravdni red.
Karlove vari 3. avgusta. Zadnje dni je dobil Koburžan iz Bolgarske in od drugod nad 500 pisem, v katerih se mu grozi s smrtjo.
Sofija 3. avgusta. Včeraj so nepoznani napadalci v Basardžiku zavratno umorili vodjo ondotne prej Stambulovljeve stranke.
Varšava 3. avgusta. V raznih krajih v ruski Poljski se je pojavila kolera; prebivalstvo je zelo razburjeno.
Bruselj 3. avgusta. V včerajšnji seji poslanske zbornice je posl. Denessisaux, govoreč proti novemu šolskemu zakonu, ob burnem pritrjevanju socijalistov in progresistov ter ob viharnem ugovarjanju večine poživljal kralja, naj prepreči b premembo šolskega zakona nameravano kršenje ustave, sicer da bo to plačal s krono.
ECLinburgh. 3. avgusta. V nekem pre-mogokopu v okolici, kjer je delalo 50 prenio-garjev, je nastala po vodenj. 14 premoga rje v je ponesrečilo, ostali so se rešili.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska  in obrtniška  zbornica v
Ljubljani. (Dalje.) C. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevji so se predložita poročila, na podlagi katerih naj se Francu Stritarju in Alojziju Ferariu-u podeli dopustilo v vršbo zidarskega obrta za sodna okraja Velikolaški in Ribniški. S poročili na c. kr. okr. glavarstvo v K ran ji se je zbornica izrekla, da naj se Martinu Berniku podeli dopustilo za tesarski obrt za občini Kranj in Stražišče in Rudolfu Jegliču za kamnoseški obrt za mestno občino Kranj. V poročilih na c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku se je zbornica izrekla, da naj se Anastaziju Vetoraziju podeli dopustilo za kamnoseški obrt in Janezu Vol-činiju za tesarski obrt za sodni okraj Brdski. Na c. kr. okrajno glavarstvo v Novemmestu se je poročalo v prošnjah za dopustila za zidarski in tesarski obrt, in se je zbornica izrekla za to, da naj se Jožefu Lekarni in Antonu Skerbetu podeli do-
30§T Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 177, dnč 3. avgusta 1895.
pustilo za zidarski obrt za sodni okrnj Žnžempprški, potem dopustilo za tesarski obrt Francu Jakliču za občine Brusnice, Šmihel Stopiče in Št. Peter, Janezu Kreveu za občino Mirna peč, Janezu Avguštinu za občino Toplice, Alojziju Radin-u za sodni okraj trebanjski, Jožefu Lekarni za sodni okraj žužem-perški. Ni pa mogla zbornica priporočati prošnje nekega prosilca iz novomeškega okraja, ker se ni dokazala praktična zmožnost, pridobljena z nejmanj 41etno nporabo pri tesarskem obrtu.
c) V zmislu zakona z dne 10. januvarija 1895, drž. zak. št. 20, podana poročila glede razprodaje Alojzija Milavca iz Kočevja, Albina Acut-djina in Ivana Grobelnika iz Ljubljane so se vzela na znanje.
d) G. kr. deželni vladi se je poročalo o prošnji tvrdke „Portland Cementvverk Lengenfeld-Oberkrain Ammann, Hartmann & Beinkoffer" za dovolitev ustanovitve delniške družbe pod tvrd ko „ Portland- Cement- Fabriks-Actiengesellschaft-L-ngenfeld" da ta tovarna za cement izdeluje portland-cement po načinu navadnem na Angleškem.
Surovina se dobiva iz kreditnih in glinastih plastij, ležečih v bližini tovarne. Tovarna izdeluje na leto okrog 800 vagonov cementa. Ker je misliti tndi na izvoz, namerava tvrdka tovarno razširiti. Cement se razpečava sedaj na Kranjskem in Primorskem, Koroškem, Štajerskem, južnem Ogerskem, po Bosni in Italiji. Kakor hitro se tovarna razširi in se bo moglo več v nji izdelovati, se bo mogel tudi vspešno vršiti izvoz preko Trsta na Grško, v Turčijo, Egipet in to tembolj, ker je izdelek po zagotovilu strokovnjakov izvrstne kakovosti. Ker predložena pravila odgovarjajo postavnim pogojem, priporoča zbornica prošnjo.
e) Vsled nekega vprašanja c. kr. okr. glavarstva v Radovljici se je poročalo, da je izdelovanje gredeš za volno v Ljubnem smatrati za hišno industrijo Isto vrši namreč gospodar s člani svoje družine le nekaj mesecev v letu brez pomočnikov.
f) Prošnje J, B. iz Trnovega za spregled do-prinesbe sposobnostnega dokazila v namen vršbe mesarskega obrta, zbornica ni mogla priporočati, ker prositelj ni dokazal, da je vsaj 2 leti pri obrtu kot pomočnik delal.
g) Istotako zbornica ni mogla priporočati prošnje J. P. za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila za brivski obrt, ker se ni izkazal, da je vsled naredbe z dne 17. septembra 1883, drž. zak. it. 149 zahtevano dobo pri obrtu delal.
h) Priporočala pa je zbornica prošnjo M. K. za spregled doprinesbe sposobnpga dokazila za krojaški obrt, ker je ta dokazal, da je že 4 leta obrt samostojno vršil.
i) O prošnji J. C. za dovolitev vršbe pekarije za domači kruh se je zbornica izrekla, da je pro-siteljica v §. 14. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 33 zahtevani sposobnostni dokaz doprinesla in da naj se ji dovoli domači kruh peči.
III. Zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča v dopisu zbornice v Lincu glede sklica enkete, ki naj bi se posvetovala o potrebnih reformah kup-čijskega poizvedovanja in o obligatorični uvedbi po-isvedovalnic pri trgovskih in obrtniških zbornicah Zasebno poizvedovanje naj se 8 tem nikakor ne odstrani in poizvedovalnice pri zbornicah naj bi tudi pobirale navadne pristojbine za poizvedovanja, tako da bi bilo vsakemu posamezniku na prosto voljo dano, te ali one poizvedovalnice se posluževati. Odsek predlaga: Čestita zbornica naj v jed-nakem smislu postopa kot zbornica v Lincu Predlog se sprejme. (Dalje prih.)
Poslano.
Prihodnjo nedeljo (4. avgusta) se hoče posloviti od nas naš ljubljeni župnik, preč. gospod Anten Berce.
Žalostna je cela naša fara tega odhoda. Ko je prišel ta vrli gospod pred 8 leti k nam, marsikaj v fari ni bilo v pravem redu; marsikaj je bilo zanemarjeno, bilo je mnogo prepira mej nami samimi, pa tudi z našimi soobčani, ki spadajo pod sv. Goro. Kako vse drugače pa je zdaj. Fara naša je v lepem redn, mir med nami, mir in sprava mej nami in Svetogorci. In komu se imamo zahvaliti za te prave krščanske dobrote ? Le našemu g. župniku. On nam je bil pravi dušni pastir, ne samo z naukom, tudi s svojim lepim vzgledom. Lepo je skrbel za naše dušno dobro, pa tudi v časnih zadevah nam je bil vselej moder in prijazen svetnik in pomočnik. Z gorečnostjo nas je učil častiti Boga, pa ljubiti tudi svojega bližnjega, ljubiti svojo domovino in spoštovati svoj materni slovenski jezik. V resnici on se je ravnal prav po vzgledu naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, kterih spomin je po priporočilu sv. očeta papeža Leona vsako leto slovesno obhajal in kterima v čast je dal zraven farne cerkve postaviti lično kapelico.
Kmalu se bo treba ločiti. Visoke gore in globoka Sava bodo mej nami, ali naša srca, prečastiti gospod, bodo vedno gorela v ljubezni za Vas in naša hvaležnost pojde povsod za Vami. In trden spomenik, da Vas nikdar ne pozabimo, bo kapelica sv. Cirila in Metoda.
V Šent Lampertu, 28. julija 1895. Hvaležni farani: Vincencij Brvar, Ivan Renko,
v Čolnifiih. posestnik v Čolnifiih
Matija Vidmar.
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati holesti 1 ntcSnioce mišico in Ži\cc krep&ijoCe, kot. mazilo dobro znano j . Moli-ovo francosko žganj« in lOl", katero se splošno in , uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mašilo Vtak dan lekarnar A. MOLL, <•. in k r. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Turhlaiihen 9,   V zalogah  po deželi je izrecno zahtevati MOhh-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2   (4 — 11)
Najslastuejša peneča pijaoaT
Radenska kiselica
osvežujoča pijaca prvo VTSta Se odlikujo po bogatem naravnem masiranju, Pospešuje prebavo. Zabranjuje tvorbo kisline v želodcu in posledične bolezni, ki iz te nastanejo.
Obširni spis brezplačno na vseh prodajnih mestih ali pa direktno od zdravilišča v kopališči  Radein, Štajersko.
Zaloga v Ljubljani pri Ivanu Linlng-crju in Mihaelu Kastnerju. (1208—5)
Iz uradnega* Usta.
I zvrni I u e nll fkMekutlvue dražbe t Jožefa Anžlovarja zemljišče v Zabračali. cenjeno 1308 gld., dno H. avgusta in 6, septembra v Zatičini.
Pavla Lnzarja posestvo v Gorenjem Suhadolu, cenjeno 124ij gld., dno b. avgusta in 6. septembra v Novemmestu.
Janeza Lipov i ca puseBtvo v Prigorici, cenjeno 5040 gld., dne 9. iu .'JO. avgusta v Ribnici.
Antona Pri m ca zemljišča v Dobrcpolji, cenjena 4120 gld. in 700 gld, dne i), avgusta in 9, septembra v Ilirski Bistrici.
Franceta Ste m bergerja posestvo v Novemmestu, cenjeno 160 g!d , dne 9, avgusta in 18. septembra v Novemmestu.
Jurija P inč ulica zemljišče v Planini, cenjeno 238 gld , dt.6 9, avgusta in 13. septembra v Kostanjevici.
Jožefa Pretnarja posestvo v Lescah, cenjeno 3184 gld. 80 kr. in Jakoba Kunčiča posestvo v Mevkužu cenjeno 450 gld., oba dnu 0. avgusta in 13" septembra v Radovljici.
Franceta Kavčiča pOttttvO v Idriji, cenjeno 700 gld., in Janeza Z ust a posestvo v Dolih, cenjeno 8775 gld. 40 kr., oba dne 10. avgusta in 14. septembra v Idriji.
Luke Ar ko t a zemljišča v Zigmaricah, (v drugič) dne 10. avgusta v Ribnici.
Ivo Rajnka zemljišče v Rožjakovem, cenjeno 4807 gld,, dne 10. avgusta i.v drugič,) v Metliki.
Oil<lttju lovn : Dne 20. avgusta ob H. uri dopoludne se bode oddal v prostorih gostilno g. Iv. Kuntariča v Kostanjevici lov občin Št. Jernej, Sv. Križ pri Kostanjevici in Kostanjevica, za dobo 6 let, to je od 1. janu-varja 18% 1. do 81, decembra 1000 1. potom javne dražbe.
Umrli so \ Ljubljani:
31. julija Milka Cesarec, magadnerjeva hči, 11 mesecev, Kravja dolina št. 2.
1. avgusta: Avguštin Ošaben, sprevodnikov sin, 3 leta, Dunajbka cesta št. 45. — Ana Urešovic, trgovčeva vdova, 20 let, Krakovske ulice 6t, 31. — Alojzija Banove, pečarjeva hči, 2 meseca, Tržaška cesta fit. 28.
2. avgusta: Vincencij Primčič, delavčev sin, 10 mesecev, Sv. Petra cesta št. 49.
Metcorologično poročilo.
Avgust	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
2.	9, zvečer	784-8	17-0° C	brezvetr	jasno	
3.	7. zjutraj	782'8	15 3° C	si. vzhod	megla	0 9
«	2. popol.	7295	21-30 c sr. vzhod		pol oblač	
Srednja včerajšnja temperatura 18 0", za 2,2° pod normalom.
ZDvuci@0®1b;9s berza
dno 8  avgusta 1895.
Skupni državni dolg v notah ..... 100 gld. 90 kr.
Skupni državni dolg v srebru   .... 100 „ 95 „
Avstrijska zlata renta....... 123 „ 40 „
Avstrijska kronska renta 4e,0 ..... 100 , 75 B
Ogerska zlata renta 4°/0....... 123 „ 30 „
Ogerska kronska ronta 4p/0..... 99 „ 95 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1076 „ — „
Kreditne deluice......... 400 „ 10 ,
London v ista........... 121 , 3> „
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 59 , 85 „
80 mark............ 11 , 86 ,
20 frankov........... 9 „ 62 „
Italijanski bankovci........ 45 „ 90 ,
C. kr. cekini........... 5 , 72 .,
Dne* 2. avgusta 1895.
4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 151 gld. r>0 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po UH) gld..   . 195 „ SO ,
Dunava rog. srečke S0/o ?°       gld-   .   . 130 „ 20 ,
Zeralj. obč. avstr. 4,/1°/0 z'al> za8t- Uit'    . 120 , — „
Kreditne srečke po 100 gld...... 200 , — „
Ljubljanske srečke......... 23 , — ,
Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 „ 50 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 173 „ — „
Trauiway-drust. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 545 „ — „
Papirnati rubelj......... 1 , 29'/, „
Zahvala.
V Bvojem in svojcev imenu izrekam tem potom najiskrencjSo zahvalo za izražena mi sočutstva prilikom nesrečne smrti ljubljenega sina
Josipa Kovača
osobito pa slavnemu župamtvu in vodstvu posto-jinsko godbe, vsem godcem rajnkega tovarišem in ostali mnogobrojni muožtci za spremstvo do poslednjega počivališča in podnrjeue vence, ker so nam v ljubezni do rajnkega olajšali našo nenadomestljivo izgubo. (R^l) V Postoj i ni, dne 2. avgusta 1895.
Andrej 14 ovne.
• si
s 23
o
o ~
S*
na]Cli!lJe lu*nt
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih ritimi in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolelo I. in mej nosečnostjo. (15-6)
ia ilijflitićna in oiv«i«Talna pijača.
Henrik Mattoni, Giesshtibl Slatina.
G. u. giam raveaiiiljsivi avstr. drž, železnic
Izvod iz voznega reda
vol.'ivr.ef» od 1. ^-va-nija ie95
K tri ipn o omonjonl  prlhujnl -i  In   oahajalnl Oaal  osnaeenl ■>> * ct",<>V-•    -'f"f*<*'»*'-• Hreilii.'otiv    .v' cui jo krkjnama C«ti ▼ Ljub-
Odhod ta LJubljane (jni. kol.)
N M Mri S min. jo nori oicbnl vlnk t Trhti, Hontahel, Beljak, Ca loTcr, Sr»-,t' :.»f.-n->, Ljubno, emu S«lithal v Atisiea, I. hI, Gmiin-••*•<. S !■:••»ro-i, I.on<l-(iaHtein, /,•!! na jozoru, InomOlI, <'urili, Htajrr, Lioj, BauajOTioe, PlsonJ, Mnrl)lne *are, KKur, Karlov« traro, Fran. oot« tup, Prago, Iiipiljo, DiraaJ vi« Amaletlon. Oh 8. Mri tO min. ujtutni metani Tlak t Noto moito, Kočevja. Ob T. Mri JO min. mjutrnj oiehul v!.-k v Trhli, Pomahal, Holjak, Co-\0r90, Kranaantfeile, I^Jubno, nunaj, ot>r Stlathal t HoluogTad, Iluna flft Amiletton.
Vb ti t«ri tO min. dopoludne oinlml rlik t Trhli, Pontahal, Heljak, Oeloreo, FraD2Autfcito, Lijahno, Holathal, rJotnoKrail.
Vb IV. Mri RS min. pt>]>olu<fn* tnetanl vlak t Noro raoalo, Knoevja.
Vb 4. itri popolurlne uiabut Tlak t Trbli, Beljak, Colovoo, Kranzena-feita, oei Šalithal t Siluograd, Ijend - (laetaln, /.«11 na Jeaeru , luo-raoot, Bregnlo, Onrih, HenaTO, Pari*, čei Kluin Keiiling, Stojr, Uno, Gmnnden, lachl , Bude;evloe, PlzenJ, Marijin« Tara, Kgor, FranoOT« Taro,  KarloTo raro, Prago, Lipiko, l>unaj vi a Amttotten.
Ob 7. hH HO rrif'i. motani Tlak t Noto ronito, Kn.,-,■)■
Basun tegm oh nedeljah ln prainikih oh O. uri 'JO minut popotudna oaobni Tlak t Licice-Hlod.
Prihod v LJubljano fini, kol.).
II ti. Mri "t'J min. mjutrnf oiebnl vlak • Dunaja v1« Ai-i.t.it,':,, I,lj>. UJe, rr..ue, KrmcoTlb TaroT, KarloTih TaroT, Kgra, Marijinih Tarov, PlznJa. *:•..'. -u r- •, Solnogr^da, LIiiob, Htavra, Gnmndeua, Iaohla, Aua-aeoa, Zella na jozeru, Lend Oaitclna, I.; u I nuea, Oelovoa, B«IJakaj, Frana«nafe»to, Trhlia
H. ttri 19 min. tjutruj motani vltk ta Kmevja, Novega tnoita. Ob II. Mri HO min. đojtoiudnt utebul vlak a Dunaja via Aiii.tottpn,
Llptlje,  Prage,  Vranoovib TaroT,  Karlovib varov, Kgra, Marijinih
TaroT, Plauja, Hu.hjovto, Solnograda, Llnca, StevT«, Pariaa, iloiiove,
Onriba, Bregiilce, lnomoata, ZeUa na jeaaro, Ijtuui-H nitelua, I^ubuoga,
Celovca, Pout<iblft, Trbiža CM> ji. Mri 't'J min. pojtolurtn* metani vlak !z Kočevja, Novoga nteata, Ob 4- uri OS min. popoluitn* naebul vlak ■ Dnuaja, Lijnbaega, Heltthala,
!»»•.   ii... OaloToa, Vr»naauafeate, }•■•;.tabli«, Trbiž« Ob II. Mri  4  min. mvfčer oaebnl  vlak a Dnnkja preko Amatettana ln
tjjahnei/u. Haljaha, CoIotcb, Pontcbla, Trblta Ob O. Mri V,"> min. «Ww metani vlak 1> Kočevja, NoT«ga Meatai. Saiun toga ob nedeljah ln praznikih ob lO. uri 40 minut avoier oaoba
Tlak la Latec-llleda.
7. ». 0. 10.
Odhod iz LJubljana (drl. kol.;
ur* yj) mir*  »J**tr<»J       v Kamnik. .    0.1 popoiudn* m ,
.    60     ,      »vrerr . ,
II   10    „     avaVw ,, (iladnjl vlak 1«
Ob neileljah ln praznikih )
Prihod v JLjablj&no (drž. kol.).
Ob   O   Mri S6 min. tjutrtij        1» Kamnika
.    11.    .     15      ,      ,!,-;.;lu.ln,-    m „ (O-lO^J
„  a. ,, m  H   ««-^>f ||
,    V.   ,   58    a     n-r.-rr „       n (alednji vlak t«
ob nodeljali iu praaniklb.
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb
Ljubljana G-. FLUX Breg št. 6
ima nuji(«<'|o iiln r »tliižrb /a Ireovlne. caiiebn« 1iIh«> ili u m se! u o zta tli lil ririlKOd, zlHHli r.n |»rl-proslc in boljno l.iitiiirl««', lilailno, |»roriia|«lke9 iiiiliikiirice. KONporiluje. l«i»<*irl«o, peNtniiJi?, rie-ItU-li* zia iMiilto «I(>lo9  kučl Jit>.«>,  liiAue  hIii^o Itd.
(100.")
Prodajalko
popolnoma izurjeno v trgovini z mešanim blagom (manufakturnim in špecerijskim), z dobrimi spričevali, aEpr*»|m«* Fran Iv*««. (ii-«'l>oiic" v Vel. l.ateHti. (047-5)
Lovski pes
svitlo rujave kratke dlake, marka St. 417 Ljubljana, kateri sliši na ime .Pluto", Izgubil n«.* |«« v im-iIcIjo na \ rli-uiki. — Odda naj se proti nagradi gospodu Alo|zl|a V iiiilistir iu lin IiikuisI. I  (4-Nli »t. i o. (902—3)
Hiša v Ljubljani
v siiulei.iiiihUJIi uli« uh hI. o, od potresa popolnoma nepoškodovana, |e na prodnj z«« 4700 Kiti. v obrokih. Letna zakupnina .'JT>0 do 400 gld. brutto. — 1'oizvedbe pri tiru. l*Hpo>.-n, Križevniski trg fit. 4. (946—4)
na Glincah pri Ljubljani
priporoča svojo mnogovrstno
(1007)
domače žganje
iz vsakovrstnega sadja, sllvoveo 12 let star, brl-njoveo iz istrskega in dalmatinskega brinja, borovnloar iz Crnih jagod po 1 gld. 10 kr. litor, vse Cisto naravno v njegovi lastni žgaujarnici kuhano blago. — Franooskl konjak Bteklenica ' vt litra po 1 ^ld. >'■> kr. — Vso navedeno po najnižjih cenah.
Malo transito-skladišće
želi se takoj ali s 1. septembrom (1004-1)
Ponudi)« pod ,,skladišče" upravnistvu „S1. Naroda".
Gostilna
■im Notranjskem, tik župne cerkve in okrajnega glavarstva, odda ne  na  rariin ali pa
v najem. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda*. (979—3)
Podpisanec izjavljam, da za dolgove, katere napravi kdo izmej mojih sorodnikov — nisem plačnik.
J. Kunčič
(994—3) izdelovalec soda-vode.
Steklene črke za firmske table
la MlHtt*ntekli» (nvBlro.oKtTNkl patent)
pozlačene, posrebrene, belo in črno posteklenjene
-5 nedosežene glede lepote in sijaja =-
prodaja ceneje nego vsak drug proizvod
Aktien-Gesellschaft fUr Glasindustrie
preje Fried. Siemens Neusattl pri Elbogenu, (Češka).
Drugi proizvodi: steklenice in zanuiftkl, Sipe za okna, žično steklo (Bteklo z vložkom iz  kovine za svetlobo
od zgoraj). (,1)77—1)
Fran Burger, mizar
v IJiiIiIJaiiI. Sv. Petri* cesta 6t. *1
■e priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najfinejih
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajocih del.
Tudi imam v zalogi ved pohištva in izdelujem najlepše lesen« strope ln stene (lamberija). Delo solidno in
E> nizki cent. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim, aročila izvršujem ali po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po v»eh slogih.       (220—V3)
>»»>>£
Pohišno opravo
s kladu o za vrte, v starokmetakem
slogni za SObe izdeluje in
stavbarsko mizarstvo
izvršuje po nizki ceni
TslIzoTd Žvimer
(naslednik Zois-Uiitzl)
v Gorjah pri Bledu.
BJSJT Na zahtevo se brezplačno doposiljajo ilu-strovani ceniki. (t>8tf—11)
X««CC<4»»»
J. Kunči6
priporoča p. n občin -ttvu avojo
izflelovalnico safla-vode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Pri avstrijskem cosarju") Bopotnnjo, da rabi vod<i iz mestnega vodovoda, a v svoji
fl.li3a.ll Xjesca.li rabi vodo iz tekočega studenca
nad cesto proti Bledu. (117) Zunanja nanoila izvrše se toinn.
Delavke!
Kot oillilrntcljlcc papirja se vspre-jemajo takoj dekleta, ki so dopolnile 14. leto. Obrnejo naj se pismeno do (1008—1)
ravnateljstva papirnice v Gratweinu
pri Gradcu (Štajersko).
jtai listki! Sei Amerito
(199 -24) pri
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratring 9    T^TTTVT A T IV Fejringergasse 7* ±J |J j}| xLJ ,
Vtak dan odprava % Dunaja,
I?0 JflMlllltl ZIlMtoi^j.
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalil h pismih, katerih Število gre v tisoče, priznana kot jedino, zarei reelno in neškodljivo sredstvo, ■ katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospod.h lepa in bujna ratt lasij in se prepreči, da ne izpadajo in da se ne dela mej njimi prnot; mladi gospodje dobe po nje rabi motne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantnje. Lonček 80 kr., če se poSlje po posti ali proti povzetja 90 kr.
K. Hoppo, VVien, XIV., Hutteldorferstrasse 81.
(356-18)
Gostilna
(96S—3)
tik neke  železnične  postaje im Dolenjskem
se odda takoj ali I, septembra v najem.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda".
:tTa.yb©13šl
hišne fasadne barve mavec (gips)
dobiva se pri (902 — 3)
Adolfu. Hauptmaun-u v Ljubljani.
Nlatija Gorišek j;
sobni slikar
Rimska cesta št. 8, HI. nadstropje
slika sobe po najnovejših vzorcih, zelo trajno,
lepo in najceneje. (985—2)
legantni album &
+%)£jabljana po potresa
in cesar v Ljubljani, s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin, v platno vezan in pozlačen, kot najlepši vseh do sedaj izišli h, po jako nizki ceni notno 40 kr, in opis potresa zraven xaston} — Ilustrovanc knjižice po 20 kr.,
več skupaj pa ceneje. Zahteva naj se le J'a ullnov elegantni album ali ilustrovana knjižica, ki se dobivata po vseh knjigarnah.
V blagohotno naročevanje se priporoča (843—11) Jos. Paulin v LJubljani.
vi
brizgal ne vsake vrste fL^
vodovode ir
za mesta, sela, gralčine, go- -^—Jm***—
spodarstva, letovišča, vrte in kopelji. Vodo-uietne figure in nastavke, stranišča, kurjave   s mntnriA ZR na *eter, za IIIUIUI JU «gret zrak in petrolejske motorje izdeluje (445)
JSŠA. EUNZ, ttr
Moravska Bela oarker.
Ilu.troTftnl prospekti taatonj.
j Jakob Štrukelj v Trstu
Tla Caserma fit. 16, vhod phzza della Casorma
(nasproti veliki vojačsici) prodaja po neverojetno nlssUlls cenah vsakovrstna Mtigieftka
kolesa (bicikle).
Zastopstvo koles „Atller" iz tovarne II. Klejrvr v  Frankobrodu  in „Vlfctorla  Cjkle Worka"
Wolverhampton, Angleško. Kolesa „Adler" so svetovnoznaua in se rabijo v nemfiki vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna voziti, nauči se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike polilja se poStnine prosto. (728—22)
Zahvala.
Največja tolažba v najglobji žalosti, kattera nas prcSinja vsled prebritke izgube našega nepozabnega, iskreno ljubljenega sina, odnosno soproga, brata, svaka in strijca, gospoda
dra. Jožefa Kersnik-a
o. kr. okrajnega zdravnika
so in bodo nam ljubavi polni izrazi sočutja, ki so nam doSli od vseh strani.
Izrekamo tu svojo najiskrenejso zahvalo na njih, na mnogih prekrasnih vencih in mnogobrojnom častnem spremstvu, pri pogrebnih sprevodih na KrfikeinQin na Brdu, b katerimi so kolege, prijatelji in znanci posvedočili svoja topla čutila do dragega rajnika.
Zlasti se najprisrčneje zahvaljujemo veleCantiti duhovščini na Krškem, Vidmu in Drdu, daljo slavnomu meščanskemu koru in slavnemu gasilnemu društvu, častitim gospodom uradnikom, slavnemu učiteljstvu in gospodom pevcem na Krlkem, potem slavnemu gasilnemu društvu na Brdu, tukajšnjim častitira gospodom uradnikom in gospodom pevcem — sploh vsem, katere sta privedla ljubav in Bt o&tovanjo do rajnika izkazat mu zadnjo čast. (1009)
Na Brdu, dno 8, avgusta 1893.
Žalujoča obitelj.
I"
Naznanilo otvoritve trgovine.
Čast mi je, slavnemu občinstvu v Ljubljani iu v okolici uljudno naznaniti, da bodem dn6 1. avgusta t. 1. v lastni hiši
na Glincah pri Ljubljani
prej Josip Trlbuč
trgovino z deželnimi pridelki in mlinskimi proizvodi
na drobno in debelo pod mojim naslovom otvorit.
Ob jednem naznanjam, da se v tej hiši od 1. avgusta t. 1. veliko NttiiMavtaiiJc s tremi sobami in več manjših po nizki ceni v Ustjem otlllfs. — Več se izve v hiši.
Z mij odličnejši m spoštovanjem
P. IKEajdic.
*4p urar «<>-v 1. j ti l> 1 j it ii i, Mestni trg
priporoča svojo največjo zalogo
vsakovrstnih švicarskih ur, uhanov, zlatnine in srebrnine.
Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, naj jo koj Bedaj naroči ali kupi. V ceniku poHtavljcne cene so zdaj za 10 , znižane. — Priporočam se z vsem spoštovanjem
Fr, Čuden.
(540—17) urar v Ljubljani.
Ceniki se dobivajo zastonj ln ae tudi po poitl pošiljajo.
!Nova in koristna iznajdba
Patontovana v vseh deželah!
C. kr. priv.
aparati za konserviranje
(894-8, piva
l>-ti«-n< ..Delteluk".
Neobhodno potrebni za vsako gostilno ln za zasebnike.
Pivo ostane oele tedne sveže ln slastno
in ne gubi nič od svojih dobrih uvojstev. Aparat je sila jednostaven,  kar se dostaje manipulacije ž njim — ter je tu i/.kljuceua uporaba ogljikove kisline ali drugih sredstev.
Cena komadu 75 gld. Iiedena omara od 10 gld. višje.
Cenik in unvod o uporabi
pri izdelovatelju
Albinu G. Achtschin-u sen.
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8.
Najboljše vrste piva
v sodih in steklenicah
iz (290—21)
združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča i»<» lovuriiinKili couiiti
zaloga piva
J?*j Prve ff^aćk© delniške pivovarne
IVI. Zoppitsch
thtsJ* v Kolodvorskih ulicah št. 24 v Ljubljani.
0sV~ Na plamene poizvedbe odgovarja se nemudoma ln frankovano.
3
i
i j
Štajersko deželno zdravilišče
Rogatec-Slatina«
Postaja južne železnice Poljičane.   Sezona od I. maja do I. oktobra.
Piimo in kopel no zdravljenje in zdravljenje s sirotko in elektriko.
l*ro«pel*iv r«tz|»OMl(Ju ravnat«1!)«*!vo.
Nietofn»EiiMiie UInoIU-«-, sodržujoče CSlatuber-|evo aol, priporočevane od prvih iimmII«!UHklh tt\loritt*t pri boleculli prebavilih orirauov ln aliliMl. in sicer:
Tempeljski vrelec kot na|l»ol)nm om%ežiajo£a plfačn,
Styria-vre.ec  kot |»r4»ftkiiN4'iio zdravilo v Bvež?°poiuit*i
(491—17) oskrbni št vo kopališča Ho gatec-Slatina.
Kneza Ivana Liechtensteinskega
tovarna glinastih izdelkov in opeke
v Unter-Themenau pri Lnndenbnrgn
ponuja svojo
plošče iz finega klinkerja in mozaične plošče
za vsake vrste tlakovanje v najlepBi izdelavi.
Dvojiiopostcklenjciic cevi lz kamenine
nastavke za kumine, pičnn ali klajna korita, školjke za scanje.
14. II ii ker -j e ve opeke, peel m peenleainl ln
o^llJiNeiie »CČlliCC v razni izdelavi.
ZareSRAlie Strešnike, navadne strešnike, lifipna opeka za vnanjost poslopij, posteklenjena in neposteklenjena v najboljši kakovosti.
Ceniki so m* iaxjn>l<i/io. (770—10)
St. 6922.
(957—3)
Va deželni vlnursh.1, NadjarNbl in poljedelakl ioll na Grmu pri Dovodi mt**tii, z dveletnim poučevanjem in slovenskim očnim jezikom, izpraznjenih je
osem deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto  1895/96, katero se prične 4. novembra t. 1« Pravico do teh ustanov imajo nIiiovI  krunjNliili kmetovaleev
In vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj l|ud««ko noIo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu 8 kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezpliieno hrano, stanovanje in poduk v Soli. obleko pa si morajo sumi preskrbovati.
V šolo vzprejemajo ho tudi:
1.) 1* laf* ii j ori učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2 )  ekNternlNtl, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovano a ko-Iekom za .00 kr., se imajo
ti o so. avgusta
izročiti vodstvu dt-želne vinarske, sadjarske in poljedelske sole na Grmu pri Novem mestu.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju.
Prošnjam za vzprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo 8tarišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne lfi. julija 1895.
raLgkuugLu=^l:^^4-mutan« m umu m ——a,
Razgiag,
>
ina v Črnomlju
proda iz proste roke
vsa svoja posestva
Sklipai ">i |>OSrtIII«"/.IIO na |>ar<-<-lf. in sicer:
Grad v Črnomlji št. 1
z vrti, v katerem so velika gostilna, pisarne c. kr. okr. glavarstva in druga stanovanja. (955—3)
Mlin v mestu št. 94
s 6 tečaji in žago.
Vrtovi, nekoliko čez........... 2 orala,
Hrastove in smrekove loze, prav blizu in lepo ležeče   . 203 „
Njive................ 40 oral,
Pašnici in košenice............ 25 „
Skupaj    . ~    !    270 oral.
Prodajati se bode pričelo tillć t. oktobra I. I., kupi se pa tudi lahko prej. — Pogoji so jako ugodni. — Natančneje poizvedbe daje oskrbni*! ♦ o graščine V < I IIom! j 11.
L Luser-jev obliž za turiste.
zavrne
,pI!"
o priznalmb
pJHCm   JO I1H
ogled v
.davni rupoliljtloici:
Schwenk-a lekarna
) Moldllng-DunaJ.
samo, ee imata navod in arMtveno v.miuku in podjii«, zraven; torej  naj so pazi vredne ponaredbe.
Pri«« n  v   l.JubijMiil:
Jos. Mayr, J. Swoboda, U. pl.Trakdow,G.PieoplitL. Gtoeoel; v Ku«i©ifoveui S. pl. Sladovi«, F. llaika; v Kmiiiilku J Moćnik ; v Olovci A. Efrgnr, W. Tlnirnnvald, J. Hirnba-cber; v Ilr«aali A. Aich-Inger) v Tr*u (na Ko-roAkom) C. Mennor; v KVIjttkn F. Scholz, Dr. E. Kiiuipf; v 4-orlol O. H. Pontoni; v Wi»II'm-bt-rKii A. Hlltb ; v Kr»-uf)i K Savuik; v Kad-goni C. E. Andritm; v l«lrl|l Jortip Warto; v ICh«IovIJIoI A. Koblek; v « vi JI K. Gela: v £r-nomllnt F. Haika,
3F
T*«mI i r»iico št. M
Z naj razno vrstnej širni, štirikrat li A dan svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
spadajočimi izdelki postresa točno tvrdka
Stari trs **• **• (94)
Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh. -vrst 3cr-o.li. na. va^o,  r±en lez-uJh. 1». prepečenac (*V"a»n.llle-SS'Wi«'toa.clc).
s
ukneno blago in ostanki
se prodajajo po najnižjih oenah pri
Hugonu Ihl-u
v Ljubljani, Pred škofijo št. 2.
UBs^mMI M^ll^+U D!
Kavarna Malloth
(„Pri Virantu") na Sv. J"3.1cot>a, trg-u..
Podpisanec so priporočam si. občinstvu za obilen obisk moje kavarne ter zagotavljam dobro pijane ter točno postrežbo. y volespoStovanjem
Evo.il Lekaiii kavarn ar,
aosasner■arsnBrr.nnetrfli, naop
iettjsts;'*?
Ljubljanu, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval l99>
lastnega izdelka  za dame, gospode in
otroke je vedno na izboru. Vnakoršna naročila izvršujejo so točno in po nizki coni. Vho moro ho shranjujejo in sasnameuujejo. l*ri zunanjih naročilih blagovoli naj se VSOrefl vposlati.
mirti.. I
Restavracija .-Pri Zvezdi
cesarja Josipa try.
V olik: zračni  vrt, stekleni salon ji
ln kegljlačo.
Priznano (■vratne jedi in pijače jj
m skupno obedovanje. f*
(108) F.  FeilinC, roHtavrator
H
4   Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 ^ 4{ priporočata p. n. čast občinstvu svojo p a vol ko zalogo vsakovrstnih ^
4 pečij in glinastih snovij r
* kakor tudi ^
^ štedilnikov £
a in vseh v to stroko upadajočih dol po ^
* nizkih oenah. (Iu7> F
A
kr
nizkih oenah«
(107)
Me hanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani ti
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vseh v njegOVO stroko spadajočib del in popravkov, kakor is,i valu ili Ntrojov. v«»lo<*i|»«»tt.>v i po najnižjih conah. Vnanja naročila ne točno izvršujej
HOTEL
LLOTD
Ljubljana CW») Mv. Petra cesta St* O«
V urediSči meata, blizu južnega kolodvora,  postnega in brzojavnega urada.
Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob.
Uknana jedila, pristni dolenjski ovl6ek. — Salon aa veselio«. — Po leti lep sončnat vrt. — Ug. trgovskim potnikom dovoljujejo so znižane ceno.
Omnibus k vsakemu vlakn. KaJOl POČiVaUIlik, hOtBlir.
■♦■a*«
-MtM Af(\b alti. samo stane pri meni fin 9 fi Fl) "M><Jror |»«*r«"-lh (1'eder-_BL^aLJr mnlratie) iz najboljšega blaga solidno narejen. No zamenjajte mojih kat 11»)b<ljsi znanih modrocev % onimi, kot jih n. pr. tukajšnji mizarji nepopolnsma izvršene ponujajo, /imuire od 1.) do 30 gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 delu po najnižji ceni.
Tapetniška kupčija
TTtV
(101)
WW»*WWW»^WWW>*WWW.W* ******
Frizer1
\ I v Ljubljani, Šelenburgove ulice it. I.
.      Josip Reicli
1 Poljanski nasip, Oske ulioe st. 4 -I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno I
♦   kemično spiralnico ♦
I v kateri se razparane in norazparauu ■ f moške in ienske obleke lepo očedijo. J
■ Pregrinjala  vaprejuao  se za  pranje in
■ crein v pobarvanje. V barvariji vspre-X jeni* se svilnato, bombažno iu mešano
blago.   Barva ss v najuovejših modah.
IVAN JAX
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
in
velocipedov.
Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto.
Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
kovaško obrt
katero bodeia nadaljevala. t<-r ae priporočam sa vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti sa nove podkove. Dobro delo in točna postrežba.
Z veleapoitovanjem (105)
Ivanka Toni
V Vodnmtu it. 4.
puškar v Ljubljani,
Silelbargott ulico 11. fi (ssj 8
priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov ln osobno varnost, streljiva in potrebščin i a lovoe. Specijalitete v ekspresnih puškah in ptitaricah, kijih sam izdelujem.
Popravki se izvršujejo v moji delavnici.
* K*       \jt K' W »
Slavko Gartner
St, Petra rosta št. il Škofje ulice št. 2
priporoča svojo delavnico v obilen poset, za-gotovljaje solidno in točno postrežbo po nizki ceni. Moške obleke izdeluje od 3 gld. naprej. Osnažijo se cele obleke in p isamozni kosi. Stalnim naročnikom krpanje brezplačno. Gg. dijakom znatno znižane cene Za jesensko sezono bode moja delavnic« razširjena in z dobrimi močmi preskrbljena, da mi bode mogoče ustrezati vsem zahtevam čč. naročnikov.
t   Srsima Seberl %
S Ljubljana, Frančiškansko ulice 4. t
i Slikarja napisov,
L    stavbinak* in pohištvena pleskarja.
S Tovarna za oljnate barve, lak j 3 in pokost. (106)
1 r Glavni zas'jp HArtlioli-Jeveira orl-p* gluialueKA   kasrboliiiejn.   Maščoba M ^ »a konjska kopita iu usnje. g
IzlMirno
i
iz kopanega kamenja (apnenika), izvrstno izžgano, ima vedno na prodaj in v VHaki množini po obi-(108) čajnih cenah
Andrej Mauer
posest, apnenice v Zagorji pri Savi.
G. Tdnnies
v Ljubljani. Tovarna za »troje, teleso in kovino-livnloa.
iaiioiujo kot posebnost I vae vrsta strojev sa lesoreanloe in žage. (118)
Pr«vxanie uald uaprava In oikrhujn |>nr«.Nlr«»Je in kotli' i" nitjtioljii mutavi, ■.iu tiirlilm- ln
» IMllIil l4«>l<-Hlt.
30
HENRIK KENDA
v Ljubljani. Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(109)
5  ANTON KOŠIR :
X v LJubljani, v Kolodvorskih uli- X
♦ oata. it. 39, poleg Jut. kolodvora J
+ priporoča svojo zalogo      (HO) e>
l izvrstnin jermenov za stroje I
X        po najnižjih cenah, ravno tako +
I jermena za šivati in vezati. |
e {jjmT~ Kovčeki „en gross" eg. trgovcem e
♦ \o najnižjih tovarniških cenah. X e «>eeeeeoee ee>e
Maksimilijan Patat-ova naslednika
F. Hlcraln & Uoiich w
v LJubljani, av. Petra oeeta it. 92, ali pa »v. Petra nasip it. 37
priporočata m p. n. ottčiiMtvn u žensko iu UioAke obleke, razparane in cele, iste se lopo eeedije t vzprejotuata vnako-vrstna pr»Krinjala, svilnato robce in trakove za prauje iu |>ob»rvMiiJe9 ka-i sviluato, homtiarno in mešano saih barv. Obleka »e člati, pere hnrva hitro, dobro in po nizki ceni. 1
zor Alojzij Erjavec j! zor I
(iir.) čevljarski mojster 1 v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 $
duhovščini in slav. |^ naročevanje razno-
priporoča se prečast občinstvu St obilno
vrstnih oliuvul. katera izvršuje ceno. pošteno iu iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejše do najpriprostejše oblike. Mere so shranjujejo. Vnanjim naročilom naj so blagovoljno pridenc vzorec. Jj}
titf 11 t-fiT-f t I it 11 TI JSSstSSSisSi
^     Zajamčeno pristni kranjski
"bxino©^rec
liter po gld, 1'liO in
I assa. edenovec
q liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdrav-« niki, pri (Uti)
I    Oroslav Dolencu
' § trgovina z voščenimi in medom
, >; |jjabl|»u», 4>led»li*k«  ulic«* 1».
ht Stili M SIS f sHOiliitism t Stil
leta 1847.
»tr J. J. NAGLAS
tovarna pohintva
v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in Oospodsk« ulioe (Knežji dvoreo).
Zahira jednostavnoga in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strojarskega in poalaLaraketfa blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjoih, polkuov (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne hlaifajniee. (102)
J. Hafner-jeva pivarna }
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. j(
Zaloga dosske^a marčnega piva
v sodčkih in steklenicah.
Priznano izvrHtna reatavracija r. velik« ilvorau«! la kmnerd' itd. in lepim vrtom. (II U
= Kegljišče jo na razpolago.
Uhod ju tudi iz Poljakih ulic.
I Anton Presker i
I v Ljubljani
inS Hv. IMra rs^li Hlev. Hi ^
\h priporoča svojo veliko zalogo gotovih 8j ^ oblek sa gospode ln dečke, Joplo % V, sa gospe, plasčev za gospe, ne- ':* *>     premočljlvlh havelokov itd. \^
(j) Obleke po meri se po najnovejših ^ w uzorclh in po najnižjih cenah solidno in OP) H najhitreje izgotovljajo. jllH)^
M. EUNC !
krojaško obrtovauje Gospodske ulice št. 7 v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke civilnih m nniformskih oblačil po meri. Bogata izber dobrega modnega blaga je vedno v zalogi j vzprejomajo so pa tudi
naročila s pridejaiiim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in < 119) solidnost tvrdke.
St■ f ■ I ■ D»s)#»f
IlO-iiTolJatnai, Stari trgT štev. X.
Prva in najstarejša zaloga (120) šivalnih sti?<r|ev.
Tu hh tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor alamoresnlce, mlalllsilce i. t. d.
Osnlki sasteaj in poštnin« prosto.
Fotograf ična
povjemnica
Jo AKMIČ
Ljubljana ^121^
Marije Terezije oeeta št. 5.
15
Inžener B. Borkovec in arhitekt O. Dvorak jfl
stavbeno podjetništvo in konstrukcijski bureau (98"-2' H
S
prevzema izvrševanje stavil v višavi in vodnih stavb po najnižjih eenali. ^
Tudi se priskrbujejo v to stroko spadajoči projekti in proračuni si roško v v najkrajšem času.
0\0\0
Kari Wanitzky |
arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja. 9
prevzema
vsakovrstne poprave, prezidanja in novo stavbe g
pod. n_si3"Vigrodjn.@jši2M.i poboji. O
—«— m
PST* Pojasnila se daj6 na IflttrlJ«^ TtM-rsiJc cckN<l @ Nt. II. liaclNtrooJc, vsak dan od 2. do 3. ure po-
poludne 726—39) ^|
■seeasesesssseassssssssso<a
Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg.
Jedino zastopstvo za Kranjsko
NvetoviioEiiaiie
tovarne za bicikle Ivan P u c h in drugovi v Gradci
kakor tudi
w\Y&yi..... orožne tovarne za bicikle
C^fcss ^»^osp^bI „S t e y e r"
in več druzih znanih tovarn. — V bkIokI *e dnl)ivajo tudi v««« prilik lin«' ia kole«*, k* kor:   metlike, ky«mi«-I. mc«1Im, iračuc »csalki1 itd. itd.
%mv p» nHJniiJIli ceuali. (71*2—13;
§gHV Couiki uit       v.|>oliif>;f'ii-i i«>. ~^sj
W    w    ^    w    w    a^t     w     w    w    ^    w    W w
p P P O it tr ^O^^u^v^K^u^^u
s
0 «
S
«
s
e
Preselitev
prodajalnke.
S tem naznanjam p. n. častitim odjemalcem, da sem se preseli/ s svojo
prodajalnico %a manufakturno in konfekcijsko blago %a dame
iz Špita/ske ulice
t«~ v Zvezdo -si
v nalašč za to zgrajeno
prodajalniško barako.
Priporočuje se prav mnogobrojnemu obiskovanju z vejeSp0ši0VQnjem
cRnton Schuster
»pri Wončhtt".
Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
»D
c?. (eassermann^
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slav. občinstru za izdelovanje civilnih oblete po najnovejši furoni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. — Gf/. uradnikom se priporoča za izdelovanji V8(l/C0 W8tn4h n ni form ter preskrbuje vse zraven sjnulajoče predmete,  kakor sablje, meče, klobuke  za parado itd.
Poverjeni za/agate/j c. kr. uniformske blagajnice drž. že/eleznic uradnikov.
CHINA SEHEAVALLO z železom
od zdravni&kih avtoritet, kakor dvorni svetovalce prof. dr. Braun, dvorni svetovalec prof. dr. Dra6Che, dvorni svetovalec profesor dr. baron Krafft-Ebing. prof. dr. Monti. prof. dr Monti; profesor dr. vitez Mocetig-Mocrhof, prof. dr. Neusser, prof. dr. Schauta, prof. dr. Weinlechner, najbolja priporočovan itd.
Neobhodno potreben za slabotne in rekonvalescente.
Vzbuja  slast do ledij, krepi živce In zboljša kri.
Srebrne svetinje:
XI medicinski kongres Rim 1894« IV. kongres za farmacijo in kemijo NeapelJ 1S94.
Zlate svetinje: Razstave Benetke 1894, Klel 18JI4, Amsterdam 18i>4, Berlin 18115.
Čez 300 zdravniških izrekov.
To izborno  lekovito sredstvo jo zlasti pri otrocih  in ženskih sila priljubljeno in to vtdeil svojega l*% mlneuit nkn*»».
Sodiva se v steklenicah po 1 , litra po 1 gld. 20 kr. ln po 1 liter po 2 gld. 20 kr. v lekarnah: M. *l»r«l«'t«clilU««»r, lekarna „pri orlu", Pre&trnov trg st 2, Jot*. .lli*.>r, 1'. pl. Iriiki.i/j .
ERRUGINOSA Rutica Tcbb r if ugo-Rinfitlitieii le
ikSekrmailot -'."i Triest*
Lekarna Serravallo, Trst.
Engross r^-zpcšlljeLl-nioa xned.a-lEa,z2a.en.t©"v.
Ustanovljena I84S.
(989— 1)
Usojam si naznanjati, da sem odprl svojo
odvetniško pisarno
na Laškem
(Murki Tiilffer).
Dr. Josip Kolšek.
'v
e železniške Šine, traverze,
&   cinkasto in pocinkano ploščevino
S železo za vezi
4 kovanje za okna in vrata hj
5
sploh "VS©,  kar se pri stavbah potrebuje, priporoča  po zelo
z.iii>;«nili efiltmlt
Andr. Druškovič
trgovec z železnino (442—ai)
^ Glavni trg št. 10. I^ji*l>ljjmji. Glavni trg št. 10.
m.
n Sosstt premijevana je bila na mejnarodni razstavi v Bltonahovem za razstavljena \svoja piva s zlato svetinjo, odlikovanje, ki je zarad velikega števila razstavljalcev, prav posebno pa zarad tega tem častne je in laskave je, ker je bilo podeljeno na tako odličen način v mestu, hi po vsem svetu slu je kot prvo glede kvantitete piva, hi se v njem proizvaja.
(1006—1)
Zaloga in točilnica Gosskega piva pri
3v trnu Mafneriti a Sjubljani, Sa. ^etra cesta, piaarna.
					sta	m
						
I F. P. Vidic & Comp,
v Ljubljani
P. priporočajo po najnižji cpni :
I /nl r/i»ll(' Nlr«'*lllUt* (Sfr;ingfalzziegel)
f n;i)hnl|HH in najcenejše kritje.
T- vl«»y.siil4 (Samotni) Hak. za cerkve, hod-
* nike, tratoarje i t* I -
Priznanico že  napravljenih  tlakovanj  so na r»z-
* polago,
t \'M liti ni«' li i ii €" za vodovode, sfcra-
* nilča itd.
1 iVaiNtedc- dimnike. t  I <«m«Tii«- |»<*«'i vsake barve, gj *le<liOui» «»jriiJiM«L*a.
II o in a ii ln l*orl IhimI cement, g  rroli   ožilju   v urno   oprl*.o in 1» I o <-.«•<>.
Mim'nimi lepiiino idi k It*J [Dachpappe). I4;irli«»lin<*,i   b-r   isto    tako   %wc» v Nin*hiimao mIroko <*|»jmIii jo<V l»i'<*ilui«'l<». (846—17)
I
L
♦
i
i
:
R
♦
i
I
♦
I
-*
*<
ii
♦
1
t
Koslerjev vrt-
Vsako nedeljo in praznik kakor doslej
flt
(1o06)
m m
Začetek ob 4. uri. — Vstop prost.
>it«»(iiii  I/Vn iizot.
Najboljše  kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je
Želodčni
ali
BdtinzMAvutt Marijaceljski liker.
1 steklenica stane 20 kr., 6 ateklenlo 1 gld., 3 tuoate ateklenlo 4 gld. 80 kr
Dobiva se (937— 4)
v lekarni Ubalda pl. Trnk6czy-ja
v Ljubljani, zraven rotovža
in se vsak dan s prvo poŠto razpošilja.
Izdelovanje p<
Na deboio!   za gospode, gospe in otroke.
rila
Na drobno!
a I
v —
G • o. 2 o S
0 &
1 I
H
M > ■ H
<1>
O
9
H
M ti
o M
n
H
O
bo
nI
r i
ti
d U
■ral«? bh i:o«pn<ir
l>«tl »Iftn,  pIinIVn prat, |>r»a ■«TT»lBlk». lir*« m*a*#t, IT TT#», 1 dem.rt po M[t|  j to i0 a T0 fl komad.  „     .    a as (
t 4 Vtltfntib, kakor rc< r»j 1 komad po jjld. |«— d« l 40 « konad.  .     ,    0-7»  . T-T5
ft|io«fu|* lil ur«. iHftaa«) •H M«.«|>udii   « kak<)Tum|(j 1 V. tu   bi> Kld. — hO do 1 40
kom. .   .    4 mj ( r no
IU utritlulkuv
nit rno du ,u u jo ta i.itruv tuMuiiai
.A uld   1 30 du 4-UO. 131 kumado v
l>r«dirajuutk(>«a
od gld.1'11 do S —
»d
_. »i
». (t>
< S
§ S
5 «2.
e ©
m «
5 B
5" *
3 H
_
= O
~ o
¥ 2
H _
>r 9
3 o
,__ <D
Za brezhiben kroj in najđulfdnejso postrežbo jamči tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalatjatelj perila več c. kr. častniških uniformovališč in uni-toimo\anja v naSi c. in kr. vojni mornarici.
Najboljše vošči 4> s> t»la !
FernaUt
, voščilo za čevlje.
* M? - -
lec
tovarna utem. I. 1832 na Dunaj i.
To voščilo brsz galice (vitrijola) se lepo črno SVBtl ter vzdržuje iihiiJv tr|»4*žii«>. ===== Povsod v zalogi. ■   (:$-,'{ l;
Zar; d i poii Mrljan | naj no pazi natanko na nmje Ime
lEST St. Fernolendt.
Poštni paketi, katerih vsebina (4 kilo VOlčDa) je gor« ■ tirana, pošiljajo se za poNkusnju |)0Ht::iae pronto po 1 ^ld. SO kr. na vsako poNtno postajo.
Fran Stare l
sobni slikar J v Ljubljani, na Bregu št. 20 |
p priporoča so slavnomu p. n. občinstvu v izvrševat«jo J 4>  vseli v dekorncijsk'* in slikarsko obrt upadajočih del ;.
♦ i zagotovilom ukusno modernega d«da proti zmerni
^ ceni.                      («547-15) ^
♦ Ker srni pa večkrat, odsoten zaradi dela, ro • J stranke nujuliudneje nnpro^ene, naj v slučaju potrebo \' e omenjena dela naručajo pii meni plameni ni potom.
♦ v
Trgovski pomočnik
star 'J3 let, rodom Hrvat, izurjen v trgovini Specerij, deli-kates in barv, govoreč hrvatski, nemški in italijanski, želi vstopiti v kako večjo trgovino v Ljubljani. Ponudbe vzprejema pod M. N. upravništvo „Slov. Nar.". (989-4)
Preselitev.
1
1
m
Vsled potresa porušiti se mora hiša št. 7 v Čpitalskih ulicah in zato sem prisiljen preseliti
svojo
trgovino
lesnimi, pletarskimi In sitarskimi izdelki p
m
ter zalogo žime in morske trave
z današnjim dm-m
postavljeno
v Šolskem drevoredu, za knezoškonjsko palačo.
Obvefičajoč o tem slavno občinstvo, zahvaljujem svojo p n. čaiitite naročevalce in odjemnike na dosedanjem zaupanji in naklonjenosti ter se uljudno priporočam za mnogobrojne nove naročbe iu zagotavljam najsolidnojfio postrežbo, kajti
filPoAteiBOiBt** ,y„
jc iu bode moje geslo. (9(50—3) £J^<
Z odličnim spoštovanjem Kj|
Maiko Arko. i
i m
m
m
M m
i
I m
m
Wietersdor{ska tovarna za Fortland in Roman cement
F. Knoch-a c£ Comp. v Celovcu
priporoča svoje izdelke v zii a t n o večji trgoporni in lomopomi trdnosti, nego to predpisujejo določila društva
avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete.
Zalega in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig & Gomp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2.
^v«?clo<M>c^ in i>oiiticll>c> zaMtonj in poštnine prosto. (402—21)
Izdajatelj m odgovorui urednik: Joni p No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".