Leto LXXm~ št. 122 a IftMlm, petek *L ma]a 1*4» Cena IHn L— i Dm 1 do 100 Trat a Din 2.50. od 100 do SOD Trst 4 Din I. ve** Vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, tnseratnt davek poaebej. — »si ■lisa 1, telefon SI. sflfc JBSENICB: Ob kolodvoru 101. T Umik zavezniških čet proti Kanalu London. 31. maja s. (Reuter) Poročila, ki prihajajo iz severne Francije, vsa soglašajo, voine ie imela Anglija 179 rušilcev. Medtem pa je bilo zgrajenih že več novih. Obramba I>?'"*-erquea London. 31. maja (C. Z.) Nemcem ni uspeh), da bi v severni Franciji prebili položnic zavezniške vojske, ki krijejo angleški in francoski umik proti obali. Dunker-que, ki je obdan s strelskimi jarki, je trdno v zavezniških rokah. kopno vojsko podpirajo težki topovi ang!e*ke vojne mornarice pred luko. Tudi letala se uspešno udeležujejo v bitki. Tndi Calais v zavezniški posesti London, 31. maja e (Reuter) Snočnii komunike angleškega vojnega ministrstva se glasi: Pretekli teden je b;lo pos'an;h v Frnnrijo nekaj angleških čet. ki so imele nalogo, da branijo Ca'ais in napadajo prometne objekte v sovražnikovem ozemlju. Ker te edi-nice niso mogle izvršiti svoie naloge, so se omejile samo na obrambo Calaisa. Podpora letalstva London, 31. maja. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala včeraj uspešno izvajala ODeraciie Droti nemški vojski z namenom, da r-azbremene zavezniško vojsko v Flandriji Ponovno so bile razpršene formacije sovražnih letal, ki so jim bTe prizadete fcr*di ze'o resne izgube. Nsjmani 77 nemškh letM je bilo uničenih. Istoč^?no so an^ški bombniki napadali transportne in okl-p-ne nemške oddelke ter urvčevali mostove in strojniška opori"ča. S teh operami so se vrnila vsa angleška letala An?l^ški hidroplani so se^treliM dve sovražni letali, dve drugi rja poškodovali. Izmei angleških hidroplanov jih oogreš?i^ 10. vendar so se posadke treh letal rešile. Zaščita s odplavam! Pariz, 31. maja e. (Havas) Čeprav je položaj francoskih in angleških bojnih sil zelo resen in zelo kritičen, vendar ni obupen kakor trdi nemška propaganda. Zavezniško vrhovno vojaško poveljstvo ne objavlja sicer nobenih podrobnosti o položaju zavezniške armade, vendar je pooblastilo nekega višjega oficirja, da je izjavil: Nemška poročila o položaju francoske vojske ob morju so netočna. Francoske čete drže še vse postojanke ob morski »bali. V tem odseku ima sovražnik velike izgube. Na odseku pri Dunkerqueu je ^ila razdrta večina jezov in je tod ozemlie poplavljeno, kar onemogeča napredovanje nemških oklopnih ednic. Od Nieuporta do Ypresa je vsa dolina Ysere poplavljena v širini nekaj kilometrov. Nekje ob Renu, 31. maja A A. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je borba na severnem bojišču strašno srdita. V teku zadnjih dveh dni se francoske eete umikajo proti Dunkerqucu. Kar se tiče samega Dunkerquea, je pnzor zelo žalosten. Številne divizije čakajo v dežju bomb na to, da bi se vkrcale. Te dramatične borbe nad Dunkerqucom se udeležuje okoli 4U00 nemških in zavezniških 'etal. Okoli sto prevoznih ladij, ki jih ščiti engleska vojna mornarica in letalstvo, je prispelo ob obalo. Čolni, s katerimi se prevažajo angleški vojaki na ladje, so prenatrpani. Ne more se še reči ali se bo posrečil ta poizkus zaveznikov, odpeljati svoje čete. Nemškemu letalstvu se je že posrečilo potopiti številne angleške prevozne ladje. Morska obala je polna mrličev. Brez dvoma je, da so zavezniške izgube zelo velike. Lcbrunova poslanica generalu Blanchardu Pariz, 31. maja. AA. (Havas,. Predsednik republike Lebrun je posk - genera . Blanchardu, poveljniku vojske pa severu, sledečo poslanico: V trenutku, ko se francoske čete pod vašim poveljstvom še dalje bore v Flandriji v popolnem sporazumu z britanskimi oddelki in ob pomoči zavezniške mornarice, vsi občutimo, da bo ta bitka zapisana na prvi strani vojne zgodovine, ter v imenu domovine pošiljam vam kakor tudi vašim četam pozdrav in zahvalo. Vsi Francozi so čvrsto združeni in ponosni na moško hrabrost in neverjetno bojevitost naših borcev za naše zastave, ki so ovenčane z vojaškim sijajem. Francoski general ujet Berlin, 31. maja. AA. (i)NB). Včeraj, v sredo je bil o priliki bojev vzhodno od Kassela ujet poveljnik prve francoske armije, general Prioux. skupno z večjim številom francoskih višjih častnikov. General Prioux je star 61 let in velja za posebno sposobnega poveljnika. Za časa svetovne vojne je bil generalštabni častnik. Po vojni je poveljeval kolonialnim Četam in bil nekaj časa voditelj francoskega vojaškega odposlanstva na Poljskem. V začetku vojne je prevzel poveljstvo nad prvo francosko armijo. iti Po budili feorfeali na zasluzeni oddih London, 31. maja. e. (Reuter) Številni zavezniški oddelki so bili prepeljani v jugovzhodno Anglijo, od koder bodo odšli v notranjost države. Mnogi vojaki kažejo znake hudih bojev. Ob izkrcanju zavezniške vojske na obali ie prišlo do ganljivih pri/crov. Prebivalstvo ie burno pozdravljalo junaške branilce. Razmerje v letalstvu London. 31. maja. s. (Reuter) Po zanesljivih zavezniških cenitvah so nemške izgube v Flandriji izredno velike. Zlasti pa ima občutne izgube od invazije Belgije in Nizozemske dalje nemško letalstvo. Izmed 2000 nemških letal, ki so bila v tem Času I uničena, ie bila večina bombnih letal. Ta imajo navadno no 4 člane posadke. Tako cenijo, da so Nemci izgubili doslej no predvidenih cenitvah vsaj 5000 letalcev samo v teku maja. To število je trikrat ali štirikrat večje nego število zavezniških izgub. Verietno je celo. da so sedai zaveznik: v številu svojih bojnih Letal ev že dosegli pariteto z Nemčijo čeravno ima Nemčija v številu letal še vedno premoč Zavezniki oa razpolagajo še z velikimi rezervami letalcev tudi širom imperija, dobili bodo pa nadaljnja oiačenia v dohodnem času še tudi na pod'agi imperialnega načrta za ve/.banie letalcev v Kanadi. " ■ " ' Prihod sovjetske delegacije v Beograd Beograd, 31. maja. AA. Davi ob J» prispela, v Beograd Sovjetska deleeaei'a. v kateri »o sovjetski poslanik v SofvM An atol i j Josipovič Lavrentijev, ataše sovjetskega poslaništva in dop*snik TasS_* Vladimir Aleksandrovič Morozovie ter uradnica poslanstva v Sofiji gdč. Nadcžd* Strigo. Ta delejracUa je prispela v Beograd, da izvrši izmenjavo ratifikacijskili listin nedavno sklenjenega jugoslovenSko- sevjetskejra sporazuma o trgovini in plovbi ter dopolnilnega protokola. Delegacijo s« na postaji sprejeli svetnik zunanjega, ministrstva Vladislav IVI ar kovic. podšef protokola dr. Matic, šef odseka centralnega presbiroja dr. V. DimJc ter predstavniki agencije Ava-le in jugoslovanskega tiska. Zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze Beograd, 31. maja p Kakor znano, se prične pojutrišn jem zasedanje gospo dzr-skega sveta Balkanske zveze, ki bo tokrat v Beo adti Zasedanje bo otvoril naš zunanji minister dr. Cincar Markovič. Trajalo bo 6 dni. lJelegacijc balkanskih zaveznic bodo potovale tudi na Oplenac in na Avi-lo. Prigod turške delegacije v Beograd Carigrad, 31. maja c Turška delegaciji pod vodstvom drž^\ne«»a podtajnika !'< da Hažmija je odporo\al.i % i eograd na sestanek gospodarskega svet"«. Balkanske zveze. London, 31 maja. s. (Reuter) Angleška .~lada je obvestila ameriško vlado, da smejo odslej '^?T.iške tovarne letal izdelovati angleške letalske motorje tipa Rolls-Rovceve. Patent motorja je bil za ameriške tvornice oproščen. Tvorniee bodo izdelovale motorje tako za ameriško kakor tudi za angleško voisko. Pariz, 31. maja. s. (Havas) Po zavezniških cenitvah so poslali Nemci v zadnjih 20 dneh v borbo domala vsa svoja razpoložljiva vojna letala. Poročila iz Nemčije pravijo, da gredo sedaj letala narav-' » izdelovanju .aa 0 J iszaju na zapadu Pogreške zavezniškega vodstva v začetku spopada — Bližnja protuofenziva pri Hethelu ► Izvest j a« 31. maiP br. (Trs). MrFkivskR objavljajo zadnje dni dnevni pregled položaja na zapadni fronti izpod peresa svojega vojaškega sotrudnika majorja Gotjenka. V svojem današnjem pregledu tolmači, zakaj zavezmki doslej niso uspeli, da bi zaustavili nemško prodiranje proti morju. Kot prvi vzrok navaja dejstvo, da je zavezniško vrhovno poveljstvo prepozno spoznalo prave nemške namere. Zavezniki so mislili, da bodo Nemci poskušali glavni udar preko Lie^ea na B~-.iselj. Prvotno so NTnci res m^.rkfrpli prodor v smeri proti B~usliu in so s tem sprnvili zavezniško voiro vodstvo v zmoto. Sele sedmi dan nemške ofenzive so zavezniki spoznali, da gre nemški prodor v smeri St. Quen-tina in Amiensa. Tnk'-at pa zavezniško vrhovno vodstvo z?radi naglega razvoja nemške ofenzive ni moglo več pregrupirati svojih armrd, da bi z močnim protinapadom iz Sedana zaustavilo nemško prodiranj. Z naglim napadom je nemško vrhovno vodstvo enako kakor leta 1914. prevzelo iniciativo. Zavezniki niso računali niti s tako silnim pritiskom, niti s takimi metodami bojevanja, niti s takimi napadalnimi sredstvi, kakor so se jih poslužili Nemci. Vse to je povzročilo v prvih dneh spopada desorganizacijo na zavezniški strani, nesoglasja med vojaškimi in političnimi činitelji in končno spremembe v zavezniškem vrhovnem vodstvu. Kapitulacija belgijske vojske je zaveznike še nadalje oslabila ter razkr**a njihov bok in hrbet proti vzhodu. Sedaj izvaja zavezniško vrhovno vodstvo z vso naglico pregrupacijo svojih armad, da se izmota iz težavnega položaja, v katerem se je znašlo zaradi nepričakovanega korrka beleijskeffa kralja. Borbe postajajo skrajno srdite. Oslabljene zavezniške čete na severu pa ne morejo odoleti silnemu navalu nemških motoriziranih in oklopnih oddelkov in se postopno, a v redu umi- kajo. Izredno aktivno pa je v teh borbah angleško letalstvo, ki na vse načine podpira pregrupacijo zavezniških sil s silnim bombardiranjem nemških kolon, komunikacijskih zvez in zaledja sovražnika. Francosko letalstvo ne izvaja večjih operacij. To pa zaradi tega, ker so imeli Francozi zadnje čase velike izgube zaradi bombardiranja francoskih letališč s strani Nemcev, na drugi strani pa zavezniško vrhovno poveljstvo upošteva položaj in noče oslabiti francoskih letalskih sil, ki jih čuva za veliko protiofenzivo, ki se bo, kakor vse kaže. morda že v kratkem pričela pri Rethelu. koder so sedaj zbrane glavne zavezniške sile. Zasilmiv pr^. c s v Beogradu Beograd, 31. maja. e. Pred okro-Ž i i BO-diščem za mesto Beograd ie bila vči izrečena sodba v velikem procesu podjetja G^ttmann, ki je postalo zlasti znano po Našičkem procesu. Podjetje Guttmann je nape: lo proti državi tožbo za odškodnino 7.42* j- din. za škodo, ki jo je imelo podjetje, ko je država leta 1935 razlastila gozdove podjetja Guttmann. B~ *.t-ščenih je bilo 5553 oralov gozdu in prenesenih v last 24 okoliških vasi Podietje Guttmann je imelo v svojem okolišu 38.828 kat oralov posestva. Za razlaščeno zerrv-ljo te država podjetju izročila odškodnino 1.478.826 din. Podjetje ni bilo zadovoljno tem zneskom in je tožilo državo za večji znesek Sodišče pa je tožbo odbilo in je razsooilo. da mora podjetje plačati tudi stroške sodišča v aiesku nad 72.000 din. Prevzem beograjske radijske postaje Beograd, 31. maja. e. Vprašanje odkupa beograjske radijske postaje ie dokončno rešeno. Z odlokom uprave mesta Beograda je prešla beograjska radijska postaja v last države za odkupnino 6,629.414 din. Prejšnje komisije so ocenile odkupninsko vsoto precej višje. Zahtevale so odkupnino nad 6 rrdlijonov dinarjev in še nad 11 milijonov dinarjev odškodnine za izgubljen dobiček. Družba Radio d. d. Beograd se je zadovoljila zdaj z odkupnino in s tem je beograjski radio postal državna last. Irski obrambni svet Dublin, 31. maja. s. (Reuter) Sinoči se je se.stal k seji irski obrambni svet. Vlaoa je nato izdala odredbo, ki prepoveduje v>am civilnim letalom letenje n.ad irskim ozemljem in teritorialnimi vodami. Ta prepoved ne velja edino za potniška letala v redni prometni službi. London, 31. maja. e. Včeraj se je setfbal angleški vojni kabinet in ob tej priliki ja bilo sklenjeno, da se takoj pojflj* ag^gie-Ski ekspedicijski zfoor v Francijo, da m priključi francoskim č^tavn v opera c j ali na reki SonsnA. Nemška ofenziva proti Franciji Pred napadom na Anglijo pričakujejo zavezniki hud napad na Francijo ps»rix, 31. maja. e vesti o velikih nemških pripravah za napad na Maginotovo linijo. Nekateri francoski vojaSki strokovnjaki so mnenja, da bo nemška vojska potem, ko bo utrdila svoje položaje v Belgiji ki na zasedenem francoskem ozemlju, pričela z močno ofenziva v smeri proti francoskemu utrjenemu sistemu. Opozarjajo na to, da nemško poveljstvo ne jemlje već ojačenj iz Siegfrie-dove linije, temveč v teh svojih utrdbah zbira nove čete. Lahko se sklepa, da bo sledila kmalu nova etapa nemškega napa?-da, ki pa ne bo ofenzivni napad proti Angliji, temveč ofenzivni napad proti Franciji hi to s severa na reki Sommi in v smeri proti Maginotovi liniji. Smoter tega V Pariz so prispele I nemdk>egn načrta t* bH. d* nemška vojska i Đrioravah za I veze dol francoske vojske, ki se naslanja na Maginotovo črto, da bi se z vsestranskim napadom težje pretona fronta m oslabila odfropsa moč nove Weygandove obrambne črte. Preden bo nemška vojska iz-vedte. ta napad, bo utrdila svoje pozicije na oteli, kjer Ima namen postaviti svojo najtežjo artiljerijo, s katero bi bombardirala angrleske obalne utrdbe. Obstreljevanje angleških obalnih utrdb bi bila prva etapa nffnskega vpada v Anglijo. Kakor vne kaže bo Francija tudi v bodoče še vedno glavno bojfi&e in bo sledil nemški napad na Anglijo sele tedaj, če bi se Nem-eem posrećilo, da popotaoma rastaje jo francosko armado. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, SI. maja 122 - --a. Belgijska vlada prevzela vladarske dolinost) Danes se sestane v Franciji belgijski da potrdi sklepe vlade 31. maja. s. (Reuter). Belgijska vlada J* imela včeraj nekje v Franciji sejo. Po aejl i* hA objavljen odlok vlade, ki pnwi: ' V imena belgijskega naroda In z ozirora na dL|aiia, da te nahaja belgijski kralj v »ii 1oUast|, je vlada na svoji seji prUBa 4» zaJdjnelca, da belgijski kralj na osnovi Seaa 22. belgijske ustave ne more iziijemati svoje vladarske oblasti. Danes ae sestane belgijski parlament, ki bo sprejel dalekosežne sklepe. rariz/ 31. maja:' s*. (HaVas). Današnji belgijski uradni list objavlja dva dekreta belgijske vlade, ki ju je sprejela na svoji snočnji seji. Prvi dekret ugotavlja, da je kralj v oblasti sovražnika in zato ne more izvrševati svojih vladarskih dolžnosti. E>ru-sri dekret pa odreja, da 'izvršuje do nadaljnjega" vladarske dolžnosti belgijska vlada. kolonij Pariz, 31. maja. e. Belgijska vlada je prosila franeosko in angleško vlado, da naj prevzameta belgijsko kolonijalno posest pod- svojo oblast do konca te vojne. Belgijci v tujini 1 na strani vlade Sofija, 3i. -.lajaJ e. Včeraj je belgijski poslanik Motta obiskal bolgarskega zunanjega ministra Popova in mu izjavil, da ne prizna kapitulacije kralja Leopolda in da ostane se nadalje z vlado-ministrskega prauaednfta Piertota* Tudi, t^gi^ka ;,]$$> lonija v Sofiji je pozdravila ukrepe Rierlo-tove vlade in izjavila ^oglasno*.« da. bo ostala zvesta Pierlotovi vladi.- > - vanje vojne Pariz, 31. maja. s.'^Ass. Press). Bivši belgijski ministrski predsednik Van Zee-land je izjavil danes novinarjem v Parizu, da poziva vse Belgijce v inozemstvu, naj nadaljujejo borbo proti Nemčiji. Dejal je, da ne obupava nad položajem Belgije kljub kraljevi kapitulaciji. Samo oni je podjarmljen, je naglasil van Zeeland, ki to sam prizna. araščajoč vpliv Rusije m evropskem jugovzhodu Sovjetska Ri|sija je odločena zavarovati mir na tem delu Evrope — Pomirjen je na Balkanu Budimpešta, 31. maja p. Sovjetska, diplomatska akcija je d. bila izreden pomen spričo vesti o vejiki koncentraciji. sovjetskih čet oib meji od Litve preko Bele Rusije, Ukrajine, vzdolž Besa rabi je do Črnega morja. Balkanu' Fr^sovjetska« pogajanja sj^yaiiib •vinjena in*da se sploh ne bodo več obnovila "v okviru misije." ki jo je im^l Green. V aiplcmats^ih krogih* so mnenja, da je pc-lcjžaj' "zavezniških diplomatskih'' pVed^tav-nikov v Rimu že skoraj nevzdržen. Pod organiziranim pritiskom javnega mnenja je angleški veleposlanik v Rimu po nekih vesten vprašal že italijanskega zunanjega ministra grofa Galeazza Ciana. ali ne bi bilo bolje, da se vrne v London. Po drugih vesteh * pa bo angleški veleposlanik kljub težkemu položaju le še ostal v Rimu. V diplonrat^kih "kogih pa. poudarjajo tudi, da kljub napetosti z Italijo Anglija ni odredila nobenih novih ukrepov v Sredozemskem morju in že delj časa ni bilo nobenih novih gibanj zavezniške mornarice ali koncentracije francoskih čet na italijanski meji Na Korziki in na Malti jo sicer vse a* pi ipi .»vi jen ost i. i cui» to se ne tolmači kot. znak posebne nevarnosti. London, M. maja. ča i.: Runu, ci^ je ukinitev dovoljenj italijanskim bankam za pridobivanje tujih valut in deviz za plačilo uvoza, v Italijo treba smatrati kot najresnejši znak, da bo Italija res stopila v vojno. * Prekoniornik »Conte di Savoia« se vrne iz New Yorka v Italijo v nedeljo. Nihče ne pričakuje, "da bi se parnik potem ponovno podal na svojo redno vožnjo v Severno Ameriko. - Nov evropski blok Nemško-italijanski v Evropi — Vloga Španije za učvrstitev vpliva 1 Rini, M. rgaja *e. Italijanski tisk se mnogo pajri z diplbma teko akcijo za ustvaritev novega bloka, v katerem naj bi sodelovalo več držav. V pogajan ji h** med Italijo in Nemčijo je Nemčija spet sprožria vprašanje ustanovitve velikega bloka, ki bi zajemal področje od norveške in franco-sko-belgijske meje do 5redozemskega * morja, Afrike. Severnega morja, *5"pvjetške "Rusije do Tihega oceana. Glavni činitelji* v tem bloku bi bile Nemčija. Italija. Rusija in Japonska. Po mnenju rimskih diplomaf-skih krogov *pa je še prezgodaj, qa' bi se mogel že zdaj uresničiti ta načrt. 31. ma,ja e. V z*cz\ s potovanjem italijanskega veleposlanika v ' Madridu generala Cambore se je v tukajšnjih političnih krofih, razširila vest, da bo Španija neral" rVanco S', kratkem obiskal Rim in se $eštal %ud\ z S\us^t^ijpn. "penerat Gam-$o;ra se bo v ,rie£aj '409^'vrnil 'v -^ifjirijj v \užpeninp ^rhpOTiera rtajiians.ke ^V^e gle^e vpr^šan^ pibraltar^ja. M WM Q9$¥? feJfete"9-^ Qfenjive n.a zapadu g^vm predmet r^žgo-v/Tm^^.penVikili P^MUf^TS ^*C°^^' *g srede opoldne, ko je bdio. mesto dolo^ično popolnoma zasedeno. Pri napadu na Narvik so sodelovale angleška vojna mormaiica v nar-viskem aaiL\-u ter francoske, poljske in norveške ćete. Napad je otvoril topovski ogenj x ang-letikih vojnih ladij, ki so pripravile in*1 krile izkrcanje ^francoskih oddelkov v narvižkem fjordu/ Ko je tem oddelkom izkrcanje uspelo, so prodrli ,v gričevje v okolici mesta, ter izvedli napad po gozdnatena- ozemlju. .Istočasno so eapodli Poljaki z juga, Norvefani pa» z VTtoojfa. Bo- ti so trajali vso noč. Norveško ^'X>jno poročilo javija, da po zavzefcjM Nanika seda j-r-norveški oddelki čistigo prog3 i'ied N^'i^011* in svodio mej$ "kj je del xna še" v nemški oblasti. Južno od -Narvika je pričlo pri 3oddju di? >^ajf^f tn<^j _/nQČni"mJ nemškimi oddelki in angleško vojsko. Nemci so imeTT veti-ke izgube. Pariz, 31. maja A A. (Ha vas) Norveško poslaništvo v Parizu sporoča, da so nemška letala uničila včeraj z bombami mesto Go-do, ki se nahaja južno od Narvika. Vrgla so čez 200 bomb. Ljudsko štetje v SSSR * Nedavno so tiirf db^avljedi rezultati ljudskega štetja-lani v JSovjetski Rusiji. Zanimive so zlasti ugotovitve.-o razvrstitvi prebivalstva po starosti. 45% vsega prebivalstva se je rodilo že pod novim režimom. V predvojni Rusiji so pri ljudskem štetju 1.1897 ugotovili, da zna citati in pisati le 24% vsega prebivalstva, 1.1926 pa je bilo pismenih že 51.1%, a lani 81.2%. L. 1897 je znalo le 12.4% žen čitati ln pisati, 1.1926 že 37.1%, lani pa 72.6%. Ljudska Izobrazba je zelo napredovala v nekaterih republikah. Tako so a. pr. v Tadžikistanu 1.1926 ugotovili* da je znalo le 3.7% prebivalcev Citati in pisati, lani pa jih je bilo že 71.7% pismenih. V Uzbeskistanu je bila 1.1926 10.6% pismenih, lani pa 67.9%. Sedaj ima v Sovjetski Rusiji nad 13,000.000 rjudi srednješolsko izobrazbo, nady milijon pa visokošolsko. . - . • u ' V SSSR živi 49 narodov. Po številnosti so na prvem mestu Rusi (581%), slede Ukrajinci 16.56%. Belorusi 3.11 r/Cj TJzbeki 2.86%, Kazaki 1.83%, Azerbejdžani 1.34%, Gruzini 1.33%, Armeni 1.27%, Tadžiki 0.72%.. Kirgizi 0.32%, Turkmeni 0.48%> Kareli 0.15% in Finci 0.08%. Po socialni pripadnosti je delavcev ln njihovih družin 32.19% prebivalstva, nameščencev, 17.54%, kmetov v kolektivnih gospodarstvih 44.61%, samostojnih kmetov ln neorganiziranih obrtnikov-2.6%, število onih, ki ne delajo pa se je zmanjšalo od 4.5% v L1926 na 0-04% lani. Iz Kranja Dežurna služba zdravnlkbV OtJZD: 2. junija dr. Vrbnjak Vinko, 9. junija dr. Be-zič Josip, 16. junija dr. Bežek Josip, 23. junija dr. Herfort-Joža*. 29. junija dr. Pan-ce Pavel. 30. junija dr. Vrbnjak Vinko. Poverjeništvo Borze dela naznanja, da dobijo takoj službo: 1 klepar, 3 služkinje, 3 kmetske dekle (plača a 300 din), 1 mlajši fant. ,. Cestna dela so vsled stavke prekinjena. Splošni stavki stavbinskega delavstva so se pridružili tudi številni delavci, ki so bili zaposleni pri modernizaciji cest skozi mesto. E>elo počiva že dva dneva pri vseh podjetjih razen pri modernizaciji ceste na Mokrico, kjer gradi cesto banovina v lastni režiji.' V sporazumu z* dolastvom se nadaljujejo dela tudi-pri nekaterih manjših- podjetjih, ki so pripravljena izplačevati mezde, ki so jih zahtevali delavski zastopniki. * »1 ibiT^ 1» j . ^ ..; Kino v Stražišču predvaja v dneh od 31. maja do 3. junija dva krasna filma »Že jutri bo prepozno« in »Alarm«. Kino »Narodni dom« predvaja drevi film »Beli tovor«, v soboto in nedeljo pa »Mornarska kri in zlato«. Predstave so od danes dalje: ob nedeljah in praznikih ob 17., 19. in 21.; ob delavnikih ob 21. ibcKholi B\ifcare4ta %2$. \ 1 I Z Jesenic Lepote nar<-isnih poljan pud V zadnjem času hodijo številne skupine šalice mladine, dijakov in tudi ouiashh ljudi j.a Golico, ob katere vznožju in na pobočjih so poljane polne cvetočih narcis. Minulo nedeljo je bilo na Golici in na drugih vrhovih Karavank rekordno število ljudi. Proti večeru so se proti Jesenicam pomikale nepregledne vrste veselih in razigranih izletnikov. Golica in drugi obmejni vrhovi so dostopni'vsem, ki imajo pri sebi planinske legitimacije, potrjene od pristojnih pedružnic SPD. Sport. V nedeljo 2. junija popoldne bo na igrišču Bratstva revanžna nogometna tekma med Bratstvom z' Jesenic in SK železničarjem iz Maribora. Železničar je Jeseničanom znan gost, ki je/ s svojo lepo igro napravil na tukajšnjo1 športno publiko vedno dober vtis. Letos je moštvo Železničarja v izredno dobri formi, kar dokazujejo zadnji Uspehi v borbi z drugimi močnimi klubi- Bratstvo hoče pri nedeljski tekmi popraviti hudi poraz, ki ga je doživelo v Mariboru, in bo postavilo v borbo svoje najboljše moči. , S (t£msfze<;a vCatna Kino Matica: Zadirji gangster: Odlično režiran in** igran amerlskf fnmvreicli br lahko. o zasebnem življenju gangsterja, ki se je rad bahai; da je moderni Napoleon. Prikazana je mojstrsko življenjska tragika rojenega zločinca. Režiser- se Je ognil omčajnmV ganfestrškhn prizorom > in- sknšal prikazati notranje doživljanje človeka:' — 1 Kino Union: -Orama**ksr šola. Oboževalci mehke filmske Igralke-L,utoe'Rainerjeve fthajfr priliko -občudovati njeno dognano in dovršeno igro v "filmu o življenju deklet in mladeničev, - ki bi radi naredili' kariero na gledališkem odru. Po snovi film ni noV, največ nudi pač igra glavne igralke Lui-se - Rainerjeve. V mnogem spominja ta igralka v •igri na njeno časno sestro Elizabeto- Bergnerjevo*. Obema je bik> usojeno, da se udejstvujeta v emigraciji in obe sta se uveljavili v svetu s svojim talentom jn svojo, svojevrstno umetnostjo. ^ Vidnihove d r uib e! Ljubljanskemu sokolstni Sokolsko društvo Ljubljana III Beži* grad, ki že deset let uspešno orie ledino v bežigrajakeqn okraju, bo v /ledeljo. 2. ju- oija. jjroslavijo desetletni jubilei z r^srvtt-jem n^trašČai|kesa prapora, ^ci mu kamu-ieta sestra Z^panova^i br. "Ciril Majcen. Meddruštveiii odbor' ljubljanskih | sokolskih drušiev poziva vsj*ji ljubljanska sokolska druatva. na i se v polnem številu udeležijo tega Domembnega- slavi a v sokolski Ljubljani Zaradi izrednih razmer ne bo večie fianifestfciie. pnarveč na i se udeleži slavja v krona samo deputacija vsakega društva s ocaporosp (članskim. naraščajskim in decjim). Vsg^ ostalo članstvo in naraščai _se udeleži slavja v me- ščanski obleki z znakom: oboi na deca. Id nastopi Dri«javni telovadbi, na v kroiU Začetak popoldanskih svečanosti bo ob 15.30. * zato na i bodo vsa društva zbrana na telovadišfju Sokola IIX ob TvrSevH cesti najkasneje f>b 15.15. Na večer pred jubilejem, v soboto 1 junija. i>o ob/ 20. telovadna akademija, ki na nie bratsko vabimo vse brate in sestre. Pri6a(tu.iemqt da »bodo bratska društva storila v polni meri svojo dolžnost in z veliko, udeležbo ifodprla^ marljivega Sokola III. Sestre, očetje, narašča i in deca. v nedelio — zbor!"t W * Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev Nujjio vsem SPD na obmejne cetn in izletnikom V sedanjih razburljivih časih se širijo tudi razne neresnične vesti o nedostopnosti naših planin na nemsko-jugoslovenski meji. Vse te neresnične vesti so se rodile v glavi neplanincev. ki le iz doline opazujejo naše gore v daljini ter v svoji živčni nervozi iščejo primernega - gradiva, da morejo raz-presti svoje fantazije. Slovensko planinsko društvo javlja sojini čfanpm, da je dovoljen pose t naših gora y vseh predelih na jugoslovanskojiemjki meji če se izkažejo s člansko izkaznico opremljeno z veljavnimi potrdili za letošnje leto. Ob meji se planinci ne .smejo gibati v večjih skupinah, marveč kot poedinci ali največ do tri osebe skupaj. Kdor nima predpisane izkaznice, se seveda ne more gibati v obmejnem ozemlju ter ga. graničar ji zavrnejo. Brezvestno pa je, da taka oseba brez legitimacije širi neresnične vesti, da je poset planin sploh zabranjen. Graničarji vršijo težko in odgovorno službo v naših obmejnih planinah, zato je dolžnost vsakega planinca, da jim pokaže svojo planinsko izkaznico, še pteden ga pozove jo. S tem se olajša graničar ju poslovanje ter izostanejo vse sitnosti, ki jih imajo obmejni organi s neplaninci, ki iz naga ji-vosti ali objestnosti zavlačujejo legitimiranje. Planincem je torej omogočen poset Golice, Kofc, doline Vrat. Planice in Kara-! vank sploh. Bohinjskega kota, Komne, Kamniških planin, Lubnika in Zasavja, enako pa seveda tudi vsega Poht.Tja. Točne in podrobne informacije o dostopnosti posameznih gorskih predelov nudijo krajevne podružnice Slovenskega planinskega društva. železnice v Sloveniji najdonosnejše Številke, ki upravičujejo zahteve naših železničarjev Ljubljana, 31. maja Stanovska organizacija, naših železničarjev je že pogosto opozorila na preobremenjenost Železniškega osebja na področju ljubljanske železniške direkcije. Trditve naših, železničarjev o prezaposlenosti pa nisp bile nikakor pretirane in zato bi jih morali vs£ resno upoštevati. Ce bi se ne ozirali na zahteve in interese samega železniškega stanu, bi nas moralo skrbeti, kako hi odpravili pomanjkljivosti, da bi ne trpelo gospodarstvo ter. da hi proprečffl škodljive posledice. Po statistiki manjka na področju ljubljanske železniške direkcije v razmerju s storilnostjo 2000 uslužbencev do sptasnega povprečja. Pri tem pa moramo vedeti, da je pri nas najživahnejei promet, blagovni in potniški, m da je na področjih nekaterih drugih direkcij zaposlenih več železničarjev, čeprav je tam veliko manjši promet. r>a te ugotovitve niso zvite iz trte, nam kaže tudi znanstvena razprava univ. prof. dr. A. Bilimovica, ki je izšla v letošnjem ^Zborniku znanstvenih razprav pravne fakultete univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani«. Razprava pod naslovom s>Ju-gosL železnice v preteklem dvajsetletju« je izčrpna in nam nudi popolno sliko v razvoju naših državnih železnic v svobodni državi. Upoštevane so pa tudi zasebne vicinalne železnice. Ob konou t. 1938 je merilo celotno železniško omrežje v državi, skupno z zasebnimi železnicami, 10.401.7 km. Omrežje državnih železnic se je v za<±njih desetletjih stalno izpopolnjevalo, zastoj je trajal le nekaj* časa med gospodarsko krizo. V razpravi je upoštevano razširjenje železniškega omrežja od 1. 1922, podatki o delih iz prejšnjih let pa niso bili dovolj zanesljivi z& Aianstveno razpravo. Od 1. 1922 do 1938 se je železniško omrežje podaljšalo za 1.100.5 km in sicer od 8.489.3 km na 9.545.1" km. V državni eksploataciji je bilo 8.192,km železnic, a 856.6 km jih je bilo v upravi drugih prometnih ustanov in zasebnikov.1 Železniško omrežje je najgostejše v dunavski in dravski banovini. Povprečno odpade v državi na 100 kv. kilometrov 3.9 km želeTntške proge, na področju ljub-Ijimske' £ri€-mi"ako direkcije pa 8.6 km. V državi <^l;pade na 10.000 prebivalcev povprečno 6.2 km železniške proge, * v Sloveniji pa. 8.7 km J*o gostoti železniškega omrežja je dravska banovina na drugem mestu v državi za-dunavsko banovino. Več strokovnjakov je že dokazalo, da bi oe investicije za železniška edela v Sloveniji najbolj obrestovale zaradi živahnega prometa ter bi bile v gospodarskem pogledu povsem upravičene. V 20 letih je pa dravska banovina dobila 5.5 odstotka prog v državi, v dolžini 126.6 km normalne širine in 20.8 ozkotirnih. Na področju drugih direkcij odpade na kilometer proge 1.233 do 2.416 ton prevoženih tovorov in 4.8O0 do 5.944 potnikov. Na področju ljubljanske direkcije so pa prevozili povprečno 4.753 ton blaga na kilometer in 11.821 potnikov. Bo teh številkah lahko sodimo, da so železnice v Sloveniji najdonosnejše, a da so pri nas tudi železničarji mnogo Dolj obremenjeni kakor v drugih pokrajinah. Potniški promet se je zlasti v zadnjih 5 letih povečal. L. 1922 je bilo prevoženih 36.5 milijona potnikov. Med krizo je bil promet nekoliko slabši ter je "bilo l.*1934 samo 30.1 mijijona potnikov, a predlanskim lih je bilo že 56.2 milijona. Pred-lansikim je odpadlo. 54 prevođenih kitome-trov na posameznega potnika. Poseono značilno za«- naše razmere je, da odpade ogromna večina potnikov na potniške vlake, celo 98 odstotkov, tako da je potovalo le 2 odstotka z brzovlaki. Zanimivo je tudi, da je približno tretjina potnikov (32.1 odstotka) uživala vozne olajšave.' • ^"U"5i33Jme*Jši ^r°Tr4 Vrovnet y? ▼ jeseni, najslabši pa prve 'mesece pozimi. Blagovni promet, se v zadnjih desetletjih ni povečal. Za kolikor se ^e-poveč%l prevoz rezijskih tovorov,'' ^~to*o3u>' jV^bll manjši prevoz zasebnega btagav ^ 99 **' ' železniška uprava je imela največje dohodke- Vfproračhnekem te-tlr-l929^;0r torerj v času, ko je: bila gospodarska konjunkturi na * višku, -tik pred -ssčetftevn kriafer * tedaj so znašali - dohodki 3.049.9 mihjena din. Vsa zadaja leta tje železniška uprava iz-kazoA-afe prebitke. L. 1919*20 so, znašali dohodki samo-še 166.2 milijona din. Skupno znašajo -presežki v 20 letih 202.§ mi% jona din. Večina dohodkov odpade /na tovorni promet, in sicer tri Čet istine, .železniški dohodki so krjJi vsp ek^loatacigfce strošjke in tzdatke za na,feav9 $&¥Brt4k%~ ^a inventarjj^. "5 temi doliodjkl so krjU Jfft di tretjino strožkov za nove žčlezniiske proge. r. Zeleznižko premoženje se v zainiih 20 letih ni povečalo; odpisi znašajo .na leto 2 odstotka, a premoženje se za toliko ne poveča. Vozni park se obnavlja prepočasi, zato je njegov obseg zadnja leta celo manjši. Le racionalizaciji prometa in bolj mtenzivni izrabi voznega parka je treba pripisovati, da železnice kljub vsemu še zmagujejo promet. Racionalizacija prometa je pa seveda prizadela železniško oseb« je, ker so zdaj bolj Izrabljene tudi delovne moči. V celoti je bilo zapečenih sicer precej več žeftezničarjev, saj jih je bilo 1. 1923 Je 58.1 tisoč, predlanskim pa 80 tisoč 800, toda število osebja se ni sorazmerno povečalo na področju ljubljanske direkcije. V začetku lanskega leta so imele naše železnice 2.309 lokomotiv. f»3.702 tovorna vagona in 5.130 potniških vagonov. Nezaposlenost v aprilu Pri vseh javnih borzah dela v državi je bilo registriranih aprila 62.354 nezaposlenih, in sicer 58.833 moških in 8.521 žensk. Skupno z nezaposlenimi, ki so ' ostali v evidenci še iz prejšnjega meseca, je bilo nezaposlenih 105.463. V primeri s prejšnjim msecem je bilo prijavljenih 1677 nezaposlenih manj in 1312 več razpoložljivih službenih mest. Podpore je prejelo skupno 20.877 nezaposlenih v znesku 4,423.546 din. 1. maja je bilo prijavljenih pri vseh javnih borzah dela v državi 25.753 moških in 7818 žensk. Iz kriminalne kronike Ljubljana, 31. maja V četrtek ponoči je stražnik privedel na policijsko stražnico 22 - letnega Ibrahima Pašiča, ki je doma od nekod z juga. Stražnik je prišel ponoči na Vodnikov trg. kjer je opazil v temi tik stojn'r bivše Mahmv^ hiše dve postavi Ko se jo približal Ofbema moškima, ki sta se sklanjala nad veliku u kovčegom in košaro, se je eden izmed nj.vin obmirih pobegnil. Stražnik seveda ni . kal. Skočil je brž k drugemu in* ga prij^i Aretirani Pašlć je brez obotavljanja izpo vedai, da je s tovarišem pravkar vlomi 1 v stojnico trgovine s čevlji Franca Srec-nika in odprla velik kovček, lz katerega sta začela jemati čevlje, ki sta jih tlačila v pripravljeno košaro. Pri aretirancu jo stražnik našel tudi steklenico likerja, lep kos slanine, prtič in nekaj drugih predmetov, za katere je Ibrahim izjavil, da jih je ukradel njegov tovariš v neki gostilni. Pravil je nadalje, da ga je k vlomu pregovoril pobegli tovariš, s katerim se je seznanil ▼ gostilni že precej' pijan, zaradi česar se ne spominja njegovega imena. Pašiču na policiji tega seveda niso verjeli, zato ga še zaslišujejo in se bo Ibrahim najbrže kimahu spomnil imena vlomilskega druga. Pri raznih strankah v mestu se zglaša I neznana, elegantno oblečena ženska, kt se 1 predstavlja -za soprogo trgovskega poslo-< vodje, včasih pa tudi za soprogo rez. ofi-f clrja, ki je vpoklican. Z ražutmi pretvezami skuša izvabljati od ljudi denar, Češ, da je v* hipni zadregi. 1 Ženski, ki ima izredno namazan jezik in ima siguren ln prepričevalen nastop, so nasedle Že številne žrtve m jI posodile lepe vsote denarja. K!b so končno uvideli, da so osleparjeni, so se oškodovanci zatekli na policijo, kjer so zadevo prijavili. Policija je tikoj uvedla preiskavo in odredila zasledovanje prekanjene sleparke, vendar j^e doslej še niso mogli iičtakniti. Zdi se, da gre ža sleparko. ki je že pred časom nastopala v Ljubljani, a je iJotem zaradi nevarnosti izginila in se nato dalje časa zadrževala v Zagrebu. Zaslecfovanka to potn^ bo odnesla pete. Ljubljanska policija zasleduje tudi 26-letnega Jožeta Derenčina ter 33-letnega Lojzeta Camernika, po poklicu bivšega zidarja, *doma z Loga t>rl Brezovici. Oba sta že znana - delomržneža, ki imata na vesti več tatvin po mestu ter okolici. V zadnjem Čašu ~sta" izvršila več drznih vlomov tudi na Brezovici in v okol'ci, najbrže pa ivnata. na vesti tudi tatvino telefonske, žice, ki Je bila ukradena s , telefonskimi drogov v noči na 17. t m. na vcjdu pri' Borovnici. 122 »siovEHSKi H4FOP* ^.^Bt ?g »JO t Brez reklamnega pretiravala! Ve zamudite prekrasnega filma, ne odlaiajte! de danes al oglejte LUISO RAINER v umetnini film, Id bo vsakogar navdušil, film, zaradi katerega je Luise mije za filmsko ob 16^ lt. m 81. Dramatska šola in prejela prvo KINO MOSTE Danes ob 20.30 ter jutri in v nedeljo dva odlična filma: Robert Taylor in Mauren O* Suilivan v naj- sijajnejšem filmu iz življenja študentov, polnem veselih zapletljajev, izvirnih športnih posnetkov ter globoke ljubezni najlepšega filmskega para: LJUBLJENEC OXFORDA Za dodatek senzacionalni kriminalni v e 1 e f i 1 m iz življenja železniških gangsterjev: Racija v ekspresu i W A L L A G E B E E R Y najboljši karakterni igralec filmskega platna nastopa kot lojalni in junaški predstavnik zakona v pretresljivi filmski drami NEZNANI JUNAKI PREMIERA DANES! Kino Sloga, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri. NE ZAMUDIT £T velikega "senzacijskega filma izredno napete vsebine in neprekosljive igre E. G. ROBINSONa. SAMO ŠE DANFS. Ob 16., 19., in 21. uri. KINO MATICA, tel. 21-24 POSLEDNJI GANGSTER Pokrajinski muze] v Maribora Izpopolnjevanje muzejskih zbirk« resfavriranje in konserviranje muzejskih predmetov — Maribonfcf grad ogledalo kulture Maribora in njegovega zaledja Maribor, 30. maja Tretjemu in četrtemu snopiču letnika 34. ČLasopisa za zgodovino in narodopisje je priloženo kot ponatis iz navedenih snopi-čev tudi rzčrpno poročilo 'tr pokrajinskem muzeju v Mariboru v zvezi z razvojem uspešno delujočega .Muzejskega društva v Mariboru. Omenjeno poročilo izčrpno prikazuje pomen, delo ter izpopolnjevanje pokrajinskega muzeja v Mariboru, ki se nanaša predvsem na pripravljanje ter urejevanje novih muzejskih prostorov, restavri-ranje in konservinanje muzealij ter izpopolnjevanje posameznih muzejskih' zbirk. Pripravljanje ter urejevanje prostorov za novi muzej obsega restavracijo med nadstropja v starosLavnem mariborskem gradu, preureditev grajskega dvorišča, ureditev dohodov iz mednadstropja k prvemu nadstropju, gradbeno izdelavo grajske kleti in viteške dvorane, nadalje restavracijo fresk ter plastike "v grajskem rizalitu. Restavracija mariborskega gradu predstavlja v smislu ugotovitev v nave4enem poročilu prof. Baša v zgodovini Maribora in njegovega zaledja najpomembnejše delo na varstvu spomenikov, obenem pa tudi zibelko novega mariborskega muzeja. Novoveški Mariborčan je skozi stoletja nasprotoval gradu in zrl mrko kot na sedež plemstva, ki je biJo stanovsko ločeno ~~6d' marTborskega me3čan~sTva, toda po zaslugi mariborske mestne občine, ki je kupila grad pod prejšnjo upravo in ki preureja sedaj prostore za novi muzej, postaja ta grad duhovna last vsega Maribora, ko mu je pripadla naloga, da postane z muzejem in arhivom ogledalo mariborske kulture in kulture vsega mariborskega zaledja. In v težnji, da mariborski muzej to postane, je Muzejsko društvo s posebno pažnjo stremelo* za čim obsežnejšim in teme-Ijitejšim restavriranjom'"m konzerviranjem muzeaiij. To restavrrranje je potekalo deloma skupno z ureditvijo že nameščene mehanske -zbirke, predvsem pa kot priprava za ureditev zbirk, ki so že v teku name ščenja Za"meščansko zbirko so bili kon-serviranf predvsem kovinski predmeti go-snlniških znakov, nbv<> nameščeni h ki iu-eavnic. ograj in drugih predmetov tja do prvega mariborskega bicikla Konzervirane so bile tudi tkanine s protestantskega pokopališča na Betna-v-if ki so točno poka-v*lc dVlnn-M plemiške, doloma meščanske aose rea izdelavo nttfcts <>F> koncu 16 m začetku 17. stoletja. Konstruiran je bil po kopališki ni-?ntar-£ kr?t?»nii rr brona, c«- | njeno pozlačenimi napisnimi ploščami ter v bakreni krsti vloženo leseno krsto. Kon-servirano m sortirano je bilo orožje, nadalje "vsi predmeti, ki spadajo v zbirko cerkvene umetnosti in klasificiranih Cerkvenih umetnin. V celoti je bilo izvedeno konserviranje etnografske zbirke, konser-virarta je bila barvna ornamentika ter re-stavriran ves praktični hišni inventar patriarhalne kmetske hiše z alpskega in nižinskega kulturnega področja Podravja in Pomurja. Restavriranje in konserviranje je bilo izvršeno deloma v lastni muzejski režiji, deloma po mariborskih obrtnikih. V zvezi z deli v lastni režiji se je pokazala potreba po lastni muzejski delavnici. Nabavljeno je bilo potrebno orodje in se bo skušate muzejska delavnica čina bolj izpopolniti. Pri izpopolnjevanju muzejskih zbirk je omeniti zlasti izpopolnitev etnografske zbirke. Mariborski muzej poseduje danes smotrno zbrano etnografsko gradivo, mimo katerega ne bo mogel nikdo. k: se bavi z narodopisnimi problemi našega Podravja in Pomurja. Da se je to d6lo lahko izvršilo, je bilo treba temeljito proučiti vse področje s patriarhalno kulturo v Prlekiji, po južnem Pohorja, v goričkem delu Prek-murja in na teritoriju med Črno in Breznom. Uspeh tega smotrnega zbiranja je novo etnografsko gradivo, ki obsega etnografske spomenike od pasti za lov zverjadt pa do izvirne ljudske noše. Novd zbraho' gradivo omogoča, da bo v mariborskem pokrajinskem muzeju zastopana naša narodopisna kultura v 4 oddelkih. Vsak oddelek bo nameščen v svojem posebnem prostoru. Pryi oddelek bo prikazoval tipologijo narodopisne kulture, drugi alpsko patriarhalno kulturo, tretji oddelek nižinsko ali pr-leško kulturo, četrti pa pomeščanjeno narodopisno kulturo. Glavna pažnja je bila doslej posvečena kmetski narodopisni kulturi. V bodoče pa bo treba posvečati pažnjo tudi ostalim področjem narodopisja". Zaradi izpopolnjevanja etnografske zbirke je bilo treba nekoliko opus^ti delo pri izpopolnjevanju drugih zbirk, tako na pr. ugotavljanje raznih arheoloških postojank. Urejevanje muzejskih prostorov Ko zahtevalo še ogromno dela. Ni še mogoče predvideti, kdaj bo naš novi mu^ej v Starodavnem mariborskem gradu v celoti otvorim. Računati je. da ne bo možna ntvori- ! tev pred letom 1041. i>> 104/ Muzej bo j preurejen v posameznih etapi«h đo svoje popolne ureditve »n Otvoritvi Mladini so posvečene naše misli Mariborski mladi igralci v Zagrebu - Glavne prireditve v okviru otroških dni Maribor. 30. maja. V Mariboru opažamo v zadnjem času razgibanost kulturnega prizadevanja v vrstah naše mladine. Požrtvovalni ljudje iz društva »Jadran - Nanos« so sprožili rrtisel uprizoritve mične spevoigre »V kraljestvu palčkov«, v kateri se Doveiičuie vzvišena ljubezen do matere. Dirigent g-Pertot je vzel stvar v roko in io sijajno izpeljal. Sodelujoči so bili deležni v mariborskem gledališču toplega priznanja. Potem so šli gostovat v Celje in šd" želi tam prodoren uspeh.' V soboto in nedeljo pa gostujejo naši mladi igralci v zagrebškem malem gledališču, kjer bosta dve predstavi. Tako gre sloves naše mladine širom naše domovine, kakor ie šel pred leti, ko so širili dobro ime Maribora po Jugoslaviii iritudi preko naših meja "naši mali harmonikarji. Naš čas je doba mladine. Njej so posvečene misli ne samo staršev, ampak vseh mladinoljubov. Ta duh mladinoljub-ja je rodil misel posebnih otroških dni, ki jih imamo v Mariboru in ki se vršijo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije v okviru krajevnega odbora Ju-goslov. unije za zaščito otrok v Mariboru. Uvodne prireditve so bile v nedeljo 26-maja s predstavo Pavlihovega lutkovnega gledališča iz Ljubljane v Narodnem domu. oziroma v dvorani zavoda šolskih sester v Gosposvetski ulici ter z dopoldansko in popoldansko predstavo »Tr-rijulčice« v Narodnem gledališču, za katero so dale pobudo članice krožka žen zadrugark v Mariboru. V petek 31 maja je tudi dan prireditev v okviru otroških dni. 600 revnih mariborskih otrok, učencev ljudskih in meščanskih šol. bo popoldne prisostvovalo brezplačni predstavi »Trnjulčice«. Zvečer pa bo slavnostna akademija v Narodnem gledališču. Predsednik krajevnega odbora Jugoslov unije za zaščito otrok v Mariboru g. dr. J. Pihlar bo obrazložil po- men zamisli otroških dni. Sledile bodo re-citaeijske. pevske in godbene točke, pri katerih bodo požrtvovalno sodelovali naša prva dramska igralka gdč. Elvira Kraljeva, naša primadona gospa Jelka Iglič-Cimermanova. naš operni tenor Anatol Manoševski. naš mariborski trio in gojen-ke zavoda šolskih sester, d očim bo pri klavirju spremljaj prof. V. Mirk. Primeren zaključek otroških dni bo v nedeljo 2. junifa ob 11. s koncertom naših malih harmonikarjev ter pevskim nastopom obeh deških meščanskih šol pod vodstvom gg. V. Sušteršiča in V 2ivka v mestnem parku. Maribor ljubi svojo mladino. Najlepše pa bo izpričal to svojo ljubezen do naše dece. do mladine s tem. da se bo v čim večjem in Čim častne j šem številu udeležil petkovih ter nedeljskih prireditev v Narodnem gledališču oz. v mestnem parku. Podprimo mladino, oosvečajmo ii vso svojo skrb in vso svojo ljubezen. Pcma-gajmo tistim, ki hočejo mladini pomaga V in ki požrtvovalno sodelujejo Dri akciji, di bi misel otroških dni v Mariboru pokazala čim lepše uspehe. Petek. 31. maja ob 20.: Akademija Jugosl. unije za zaščito otrok. Sobota, 1. junija ob 20: »Ples v maskah*. Red C. Nedelja, 2. junija ob 20.: Baletni večer ljubljanske opere. Red B. ★ Trije baletni večeri v mariborskem gledališču. Baletni ansambl ljubljanske opere (15 oseb) pod vodstvom baletnega mojstra inž. P. Golovina in kapelnika A. Neffata bo priredil v nedeljo, ponedeljek in torek zaporedoma tri plesne večere z zelo boga. Um, pestrim in zanimivim sporedom. Sodeloval bo ves mariborski gledališki orkestar« Slovenski javnosti Cas, v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v slučaju vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti. Za zaščito, namreč pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom in materam tam, kjer se bodo y slučaju potrebe naselili, je treba takoj zbrati potreben material in denarna sredstva. Zato vas. prosimo,, da takoj pristopite v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte naslednje: 1) V postev pridejo predvsem: blago za rjuhe, perilo, obleka, slarnnjace, odeje, kosi otroškega perila in obleke, obutev, noga- vice, otroške kosare, nahrbtniki, vreče, plašči itd. itd., vseh vrst posoda, jedilni pribor/pribor za šivanje itd., skratka vsa, karkoli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla. 2) Ves zbrani material dostavite takoj po najkrajši poti ali vašemu krajevnemu odboru unije ali pa na naslov: Jugoslo-venaka unija za zaščito otrok, Ljubljana, Tvrševa 23. Poslani material se bo takoj pregledal, razporedil in odposlal v kraje, kjer se bodo otroci in matere v slučaju vojne naseljevali. 3) V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, naj prispeva v denarju. Ves, v te svrhe nabrani denar dostavite takoj vašemu krajevnemu odboru unije ali pa ga' nakažite po poštni položnici št. 13882 na naslov: Jug. unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ni. 141. Iz tega denarja se bo nabavilo izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge. Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi useda slovenskih otrok in mater v primeru vojne. Zato pristopite "k temu delu takoj' in ž največjo vnemo. Smatrajte to obvestilo za naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost. Jugoslo venska unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino. DNEVNE VESTI — Skupščina Sadjarskega in vrtnarskega društva bo 2. junija t. 1. v Mariboru. -— RJtepis učiteljskih mest. Prosvetni oddelek'banske uprave objavlja: Pobrao-javnem sporočilu ministrstva za presveto S. br. 28.980 s dna 20. maja 1040 je rok na vlaganje prošenj m premestitev na razpisana učiteljska mesta - podaljšan do 10. junija t: 1. '■"* —* •->•• — Izpit za pooblaščene inženjer je gradbene stroke so napravili pri mmistrstvu za 'zgradbe "V- 3eogradu gg.'• inž.- Karel PuppisV ' Inž. Marijan * Runo* > inž. Hugon Keraan in 'inž: -Bogdan" -Smole. ' * — Razpis' cestarskih služb. Pri okrajnem cestnem odboru v Iraškem'šo razpisana tri službena mesta banovinskih cestarjev, 'in sicer 1. za odsek na banovinski cesti 11/190 Sv. Marjeta—Marno db ~ zveze z banovinsko cesto 11/189* od km 0.000 do km'S.TJOO; 2. za odsek na banovinski česti H/189 Trbovlje—-Zidani most—Sevnica—Rajhenburg —Videm- -Krško od km 8.000 do km 13.000* 3. za odsek ria banovinski česti n/188 L«at-kova vas—Marija Reka—Trbovlje—Zagorje—Izlake od km 18.022 do kan 19 500 in na banovinski česti H/189 Trbovlje— Zidani most—Sevnica—Rajhenburg—Videm— Krško od km 0.000 do km 2.500. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 les. Lastnoročno pisane tal z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje je 'treba vložiti najkasneje do 10. junija t. L pri okrajnem cestnem odboru v Laškem. — |zvoz našega vina in žganja v Rusijo. Izvozniška tvrdka z vinom Peter Duboko-vič iz Jelše pri Splitu si prizadeva, da bi glede na nedavno sklenjeni sporazum izvažala vino in žganje v Sovjetsko Rusijo. Pričakujejo, da se ji bo posredovanje posrečilo. — Najtežja dela pri velikem mostu čez Taro končana. Prejšnji teden so končali postavljanje velike lesene konstrukcije'na zadnjem loku velikega mostu na Tart, najvišjega mostu v naši državi.* To 'so bila najtežja dela. Pričakujejo, da bo most gotov v začetku avgusta in da bo izročen prometu' že istega mesca ali najpozneje septembra. — Francozi ustanavljajo družbo za trgovino z Balkanom: Po vesteh •nemških" listov bo ■ angleška trgovinska družba za jugovzhodno Evropo »United Kingdom Com-merčfaT Corporation« skoraj dopolnjena s podobno francosko družbo* ki bo zastopala na Balkanu francoske interese. Obe družbi bosta sodelovali vzajemno. 1^. Uredba o odkupa volne. Ravnateljstvo za "zunanjo trgovino bo kmalu končalo načrt uredbe o odkupu in - prodaji domače volne. Po tej uredbi bo Prizad dobil monopol za odkup in prodajo vse domače volnp. Produkcija volne v naši državi znaša na leto okrog i5,o6od.007Tkg. "od česar i»0p?dp o« domač«* producenta okrog 10 milijonov kilooininov Prifead bo torej od kupil na letQ ostanek 5,000.000 kg. Uredba bo gotova že ob koncu tedna. — Prepoved lova nedoraslih morskih rib. Direkcija pomorskega prometa kot pristojna ribarska oblast je izdala sporazumno z bansko upravo Hrvatske naredbo o zaščiti mladih rib. Po tej naredbi m na podlagi zakona o morskem ribolovu je prepovedan lov in tudi prodaja mladih, nedoraslih moških rib. Da se olajša nadzor nad lovom in' prodajo rib, je določeno, kako velike smejo biti ribe za prodajo, in sicer po posameznih vrstah. Tako smejo na primer prodajati sardele le iznad 6 cm dolžine, plavice nad 12, gjrice nad 5, trilje na^ 8, ciplji nad 10, lubina nad 15, zobatca nad 12 in komarča nad 10 cm. Ribe se merijo od žrela do repa. — Konzerviranje rib na norveški način v LK»lniaciji. Zveza zadrug Gospodarske sloge je začela poskuse v okolici Splita za konserviranje rib na norveški način. Naši pomorski ribiči so doslej nasolili v sezoni le okrog' 200 vagonov morskih rib na leto, lahko bi jih pa znatno Več. Konzum rib narašča od leta do leta v svetu in naši ribici M lahko dobro prodajali svoje blago v drugih letnih časih, ko ni več dobrega lova, 'Doslej so konzervirali ribe le primitivno m nato niso bili dobro založeni z blagom.' Predelava in konzerviranje svežih rio'".na norveški način je prt nad še novost. Ribe^konzervlrajo na norveški način*tako, da jih vlfigajo v kisu in drugih konzervira-jočih šokih. Za poskuse predelave rib in konzerviranje je dal Oceanografski institut pri Splitu Zvezi zadrug Gospodarske sloge svoje prostore. Naši dalmatinski ribiči že dolgo streme, da bi imeli svojo industrijo za konzerviranje rib. Zdaj namerava Zveza zadrug Gospodarske sloge ustanoviti primerno Industrijsko podjetje in organizirati predelavo*in konzerviranje rib tako, <5a bodo lahko sodelovali tudi ribiči iz"'najbolj oddaljenih' krajev. — Novi tovorni listi za brzovoznj promet. Na podlagi zakona o taksah je finančni minister- izdal odlok, da 1: junija "pridejo v promet novi železniški tdvorrd listi za notranji brzovozni promet. TI tovorni listi bodo dražji za* 50 par. S taksami vred bodo veljali za naše pošiljke 3 din, za večje"'pa 21 in 2f> din. fbvornj list} za notranji brzovozni promet po 2.50 in 26.50 bodo vzeti iz prometa J. junija. _ žrebanje dobitK0v loterije »Ratne štete«. Na podlagi zakona o spremembah zakona o izplačilu vojne škode ter odloka finančnega ministrstva bo 1. juni,ja ob 9. v Beogradu žrebanje dobitkov loterije vojne škode. Pristop občinstva bo prost. — Sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Beogradu bo začelo poslovati najpozneje do »rede "junija. Med tem bo tudi sestavljank jugoskovenpkfl ti novinska rtelegprlja ki ho odpotovala v Moskvo Mariborske In okoliške novice — Nočno lekarniško HuZbo imata se danes AJbanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi cesti 18, tel. 27-01, in Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — Iz Ljudske univerze. V pravkar zaključeni preda valni sezoni je bilo v mariborski Ljudski univerzi 37 predavanj. 8 predavanj je bilo zajetih v ciklus medicine in higiene, dočim je bil drugi ciklus posvečen potopisnim predavanjem. 17 predavanj se je nanašali na razna aktualna gospodarska, socialn?. politična, literarna, glasbena in tehnlčnr. vprašanja. Skupno je posetilo predavanju Ljudske univerze v pretekli poslovni d-jbi 5562 poslušalcev, povprečno na predavanje 135. — Iz poštne službe. Za poštne inšpektorje v V. skupini so napredovah upravnik pošte Maribor II Martin Šetinc iii Franc Volavšck, pri pdšti Maribor I. Vaclav^Kunc in Viljem Pupis, v Ptuju Josip Dvofak, v Središču Franc Mlinaric, na Pragerskem Franc zniderik, v Ormožu Anton Pevec, v Slovenski Bistrici Josip Krivec, v Beltincih Marija Posti, v Meži Ivan Jamnik, v Gornji Radgoni F~anc Brumen. — Pomočniški izpiti v pekarski stroki bodo ✓ sredo 5. junija ob 10. v pisarni pefo združenja na Aleksandrovi cesti 18. — Mariborsko društveno življenje. Razgibanost društvene sezone ponehuje. V nedeljo dopoldne' imajo slovenski sadjarji v dvorani na Aleksandrovi € svoje zborovanje. Mariborski pedagogi pa se zberejo v slavnostni dvorani tukajšnje državne učiteljske šole. kjer PO v okviru občnega zbora Pedagoške centrale v Mariboru predavanje prof. Silina o našem znamenitem pedagogu Henriku Schrein^ju. Predavanje bo primerna počastitev spomina našega velikega vzgojeslovca m pedagoškega pisatelja. — 6e zmerom stavka. Kmalu bo 14 dni, kar so pričeli stavkati mariborski slikarski in pleskarski ter ličarski pomočniki, i Verjetno je, da ne bo stavke še kmalu konec, ker ni predvideti, na kakšni osnovi bo mogoče' doseči 'stik za morebitna po- gajanja ter sklenitev sporazuma., ki naj bi zadovoljil mojstre na eni strani tet- o^>bo-slikarske in črkoslikarske pomočnike na drugi strani. — Mariborčani gradijo v Beogradu novo tovarno. Tukajšnji tekstilni industrijec Marko Rosner gradi v Beogradu novo predilnico, ki bo kmalu gotova. Za trgovsko obratovanje te predilnice je ustanovil g. Rosner novo delniško družbo j>Royal«, v katero je sprejel tudi svojega g.^dorUObradoviča. (Del. l>oj.) 3 dni tedensko je zaradi pomanjkanja surovin uvedla tvrdka Thoma -letnik. delavec, in Marija Skaza. služkinja, Meljska cesta 23; Ivan Kocian. delavec, in Katarina Šparovec. navijaJka. Kacija-nerjeva uiica 22; Alojzij Rižnik, kmečki sfn, ln Justina Kozjak, veleposestnica Iz Ribnica na Pohorju; Vi U bal đ Jamnik. tkalec, in Adela Celcer, gredica. Pobrežje Ivan Fras, tovarniški delavec, in Marija Veršič, tkalka Pobrežje; Friderik Strah, mesarski pomočnik, in Helena Predikaka, predica, Pobrežje; Jožef Vrabič, posestniški sin. in Ivana Mesarjč. posestniška hči, Varož prj ^akolah; Franc Pukšič. zidar, iri Marija Oblak, delavka; Peter Gabič, kovač drt. železnic, in Olga TJhJer. zaseb-nfca; Tit Ravnjak, mizar, in Marija Sevd-nikar, šivilja; Blaž Nekola, brivec, ln Ma-tflcia Sraj, Jjvflja; Mihael StekI, skuplno-vodja drž. železnic, hi Amalija Lipa j; Konrad Herga, delavec,' in Neža Fras; Franc Lah, Čevljarski rx>moČnik, in Ana SVein-gefj; Ivan Kramberger, pleskar drž. železnic, in Ema Grafenstein. — Obilo sreče! — Razne ye*ti. Neki kolesar je na cesti pri Treh ribnikih podrl na tla ž^no upokojenega polkovnika J. Pajtlerja, kf je obležala nezavestna s poškodbami na glavi, rokah in nogah. Pajtlerjeva se zdravi v dr. Cerničevein sanatoriju. — Posestniku Jožefu Kongesu od Sv. Jurija v Slovenskih goricah je izginilo izpred peke gostilne na Aleksandrovi cesti kolo znan)k£ »VvTaffen-rad« V evid. štev. 2-13tJŽ0. — Y~nejci tukajšnji tekstilni tvornici" je po nesrečnem naključju padla na"'cementna ' tla 34Ietria delavka Štefanija Urnć-ut iz Stud*encev. ki je obležala z zlomljeno levo nogo. — S kolesa je padel 301etni delavec Alojzij Go-rišek iz Košakov in si zlomil levico. — Pri telovadbi se je ponesrečil lOIetni učenec Alojzij Geršak s Pobreija. Zlomil si je desnico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v maribo: ki bolnici. — Naboj ni Igrača. Mizarski učenec Ignacij Grabar iz Podvincev je našel naboj, s katerim se je doma igral. Naboj je nenadno eksplodiral in zmrcvaril Grabarju levico. Poškodovanec se je zatekel v bolnico - Z Dravskega polja- V Cirkovcib je umrl znani trgovec in gostilničar Ivan Kor- že. Žalujočim naše globoko sožalje. —' Mariborsko vreme. Po napovedi te-zenskč" vremenske postaje bo prevladovalo danes in jutri' V mariborskem* okolišu oblačno vreme. Toplota'se ne~ bo mnogo spremenila." Včerajšnja"maksimalna temperatura' je Lila 18 C,' današnja minimalna temperatura pa 9.8 C. Padavšn je Mk> Šea noč za 2.5 min." ** Iz Ptuja — Ja«iran#ka tiraža v P^nj« priredi v nedeljo 2. junija t. L namestu vsakoletna prireditve v mestnem parku svoj »Jadranski dan*. Tega dne bodo prodajali posebne spominske znake, katerin cisti dobiček je namenjen Za podporo podmladkom JS za letovanje na morju. Občinstvo se naproša, naj ne zavrača prodajalcev znakov. Po rimskih sodbah ]« Balkan izven nevarnosti Razgovori me*} Ripiom, Berfistotn in Mprtcvo o ulit««11 vi miru na iuzoYzhiriu — V torek sefa itn«|nwtre Rim, 30. maja. br. (E>r. O. A.) Kljub italijanski intervenciji bo mogoče ohraniti mir na Balkanu — to je prepričanje, ki se v Stampa-c naglasa, da se je na Balkanu obnovilo trdno zaupanje, da se bo mir na tem področju kljub vsemu Obranil. Tudi »Tribuna« poroča o realističnem stališču balkanskih držav. Kakor poročajo lz Budimpešte, so gro/ Csaky l. junija Objavjl v uradnem glasilu članek pod naslovom »Podunavski mir ne bo motene. V madžarskih političnih krogih so prepričani o neizbežnosti vstopa Italije v vojno. Kljub temu pa' bo mir na Balkanu in v Podunavju ohranjen. Prihodnji torek ae bo sestal Italijanski mjp|strskl svet, ki bo razpravljal o vseh tekočih poslih, v pr^f vrsti' seveda o pripravah za intervencijo. Vendar se ne pričakuje, da bi bili že na tem assedanj« spre joti »SLOVENSKI NAROD«, v soboto i. juu.ja pt> »o. uri t p i Q v a d n a akademija v nedeljo i. j«ni»a ob poi it. jubilejni telovadni nastop 2 razvitjem ščajskcg* prapora na ltxntm sokola m Iz Celia —c »jakofo Ruda« v celjskem gledališču. Dijaki ljubljanske klasične gimnazije bodo uprizorili v soboto 1. junija ob 20. v celjskem grledališeu Cankarjevo dramo > Jakob Ruda« v režiji g. Milana irkrbinška, režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. Udeležite se predeta ve v čim večjem Številu in pokažite s tem razumevanje za kulturno delo nase mladine! —c Celjski šahovski klub je priredil v sredo zvečer brzi turnir za prvenstvo v mesecu maju. Prvak je postal inž. Srečko Sajovic z 11 točkami izmed 14 doseg-gljivih. drugo mesto pa je zasedel Prane Detiček z 8 točkami in pol. ——c Upokojeno učiteljevo iz Celja In okolice se bo sestalo v četrtek 6. junija ob 16.17 v 2ađcu. —c Utopljence v Savinji. Pod Rimskimi Toplicami je Savinja v torek naplavila truplo neznanega, 40 do 45 let starega, preprosto oblečenega moškega Truplo ni imelo ni kakih poškodb in je ležalo približno dva tedna v vodi. —c Napad. Ko se je vračal 26 letni zidar Rajko Gačnik s Hudinje pri Vitanju domov, ga je napadel neki moški s Pake pri Vitanju s sekiro ter ga močno poškodoval po zapestju in podi aktu leve roke. Gačnik se zdravi v celjski bolnici. —c Umrl je v sredo v ljubljanski bolnici 24Jetni delavec Jože Trče s Sp. Hudinje pri Celju. Truplo so prepeljali v Celje. Por o danes ob 18.30 iz mrtvašnice na mt rx)kopaJ'šCu. —c ^'rokovna nadaljevalna šola v Celju je zaključila šolsko leto 1939-40 v nedeljo 26. t. m. Ob tej priliki ?o bile izročene 5 najmarljivejšim učencem kovinarske stroke nagrade združenja kovinarjev po lOO din in 6 učencem in učenkam nagrade združenja krojače v in krojačic po 50 din. Razdelit\'i nagrad sta prisostvovala tudi zastopnika obeh združenj gg. Bra-tomil Rekek in Anton Uršič. Sola je imela 13 rednih razredov in strokovne oddelke za krojače in krojačice frizerje, mizarje in čevljarje. V prihodnjem šolskem letu nameravajo ustanoviti še strokovna oddelka za mesarje in peke. Završni izpiti so bili od 6- do 11. t. m. in jim je predsedoval zastopnik banske uprave Inž. F. Ha-cin. Vsi kandidati, izvzemši dveh, ki sta bila odklonjena za tri mesece, so napravili izpit s prav dobrim uspehom. Vseh kandidatov in kandridatinj je bilo 88. Ob koncu šolskega leta je bilo na zavodu 297 učencev in učenk. 2 učenca nista dovršila razreda, 20 učencev pa ima popravni izpit iz enega ali dveh predmetov. Poučevalo je 35 učnih moči. med temi 4 mojstri in 1 mojstrica. Da je mogla sola uspešno izvrševati svojo nalogo, je zasluga či-niteljev, ki so jo gmotno podpirali, predvsem mestne občine, kr. banske uprave, zbornice za TOT in mojstrov, ki so s tem, da so redno pošiljali svoje vajence k pouku, dokazali razumevanje za dobrobit obrtniškega naraščaja, Iz Radeč — Razstava obrtne nadaljevalne Šol«. Na željo obrtnikov in trgovcev bo v nedeljo 2. t. m. od 8. do 18. razstava izdelkov tukajšnje obrtno-nadaljevalne šole. Občinstvo se naproša, da čim številnejše obišče razstavo. Prostovoljni prispevki se hvaležno prejemajo za nabavo novega risalnega orodja, — Premestitev v poštni »lužbi. Pred kratkim je bil premeščen g. Albin šter-benc. poštni uradnik na Zidanem mostu, stanujoč v Radečah, k pošti Ljubljana II. — Planinski dom na Lisci. Lisca je dobro obiskana izletna točka, ki jo obiskujejo zlasti številni Zagrebčani pa tudi Za-savci in Celjani. Do predkratkim je obiskalo dom na Lisci nad 500 izletnikov samo v mesecu aprilu in maju. Po večini so bili seveda samo šolarji raznih šol iz Zagreba in Ljubljane. — Dela za elektrifikacijo Lisce dobro napredujejo. Po večini so že postavljeni električni drogovi. Pričakovati je, da bomo že v kratkem imeli na Lisci elektriko, za kar ima največ zasluge sedanji načelnik SPD g. Andrej Gostiša. šolski upravitelj iz Loke pri Zidanem mostu. V načrtu je tudi napeljava vodovoda na Lisco. Voda se bo zajemala pri studencu pri cerkvici sv. J oš ta pod Li-sco. odkoder se bo z motorko dovajala v rezervoar. — Radeški mesarji se morajo zagovarjati pred sodiščem. Zaradi podražitve mesa so se morali radeški mesarji zagovar- jati pretekli četrtek pred okrožnim sodi-ščim v Novem mestu. — Hude radijske motnje.* v poslednjem času so nastale v Radečah zopet hude radijske motnje, zaradi katerih je skoraj nemogoče poslušati poročala. Ponovno naprošamo poštno direkcijo v Ljubljani, da napravi v tem pogledu končno že red in prisili vse Radečane, ki uporabljajo električne stroje, da si nabavijo prepotrebne blokirne aparate. — širjenje alarmantnih vesti. V zvezi s svetovnimi dogodki se pri nas v poslednjem času razširjajo alarmantne vesti, ki razburjajo javnost in povzročajo malodušnost pri domačinih. Vsak zvest Jugoslo-ven mora imeti zaupanje v našo nepremagljivo narodno vojsko, ki stoji na braniku naših mej in čuva domovino pred morebitnimi sovražniki. Gostilniški >strategi« naj se vzdrže vsake kritike ter naj si zapomnijo, da je razširjanje alarmantnih vesti po zakonu kaznivo. Iz Trbovelj — Strokovna nadaljevalna sola v Trbovljah bo zaključila v nedeljo šolsko leto z običajno razstavo na vodenski šoli. Razstava bo otvorjena ob 9. uri dopoldne Pozivamo tukajšnje trgovske in obrtne kroge, ki se zanimajo za uspehe gojencev, da si ogledajo razstavo nadaljevalne šole. — Letno skupščino je nedavno sklicala streljačka družina v Trbovljah. Na občnem zboru je predsednik g. K. Omerzu v uvodnem nagovoru orisal cilje strelske družine, ki ima kot viteška organizacija namen, gojiti nacionalno miselnost, duha samozavesti in neustrasenosti in narod seznanjati z uporabo strelnega orožja Družina se je v zimskem času vadila v sobnem, v letnem času pa v ostrem streljanju na prostem. Za svoje vežbe si je uredila novo strelišče pod Kolkom s strelno lopo, strelnimi mizami in sobico za društveni inventar. K izgraditvi novega strelišča so mnogo pripomogli TPD in ravnateljstvo cementarne. Posebno je dru-štv pri tem podpiral tudi podpredsednik podjetnik g. Hauck. Iz blagajniškega in tajniškega poročila je razvidno, da je družina kljub velikim izdatkom za novo strelišče, izpeljave nove poti ter nabave novih pušk za sobno streljanje že sedaj aktivna, vendar pa bi bilo delo živahnejše, če bi imeli na razpolago puške za ostro streljanje, ki so bile poslane v popravilo. Blagajniško stanje je po odplačilu zadnjega obroka društvenega dolga zadovoljivo. V novi odbor so biU izvoljeni predsednik g. Karel Omerzu. podpredsednik g. Jože Hauck st., tajnik g. Suln Alojz, blagajnik g. Bajuk Milan. V bodočem društvenem načrtu je nadaljevanje sobnega in ostrega streljanja, povečanje novega strelišča, pridobivanje novih članov, oživitev in gojitev obrambnega duha med članstvom in prireditev raznih narodno-obrambnih predavanj. V bodoče se bo izvršilo tudi nagradno streljanje in skušalo pridobiti v društvo čim več rez. oficirjev ter sodelovati z ostalimi n ar o J no-obr am bnimi društvi. Občnemu zboru je sledilo zanimivo predavanje dr. Čečeljskija o vrsti in uporabi bojnih strupov in obrambi proti njim. Krsti poroke in umiranja. Krščeni so bili v Trbovljah Humski Jožef. Odlazek Leopold. Pešl Ana, Juraia Silvo. Molnar Anton. Milan Hauptman. Smodiš Vid, Krože Janez. Zgonc Alojz. Klančišar Ana. Matko Marija. Jordan Magdalena. Mulh Vera. Brglez Janez. Okrogar Bojan. Raj-šek Mariia. Pust Gabrijel. Pilnovar Leon. Petek Jožef. Stoklas Leopold. Sevnik Franc. Krašovec Ivan. — Poročili so se: Ocepek Franc, rudar in Pangcršč Marija, šivilja. Vozel Stanko, brivski moj s er in Keber Alojzija, frizerka. Piišnik Rudolf, klepar v steklarni in Šergan Emilija, šivilja. Bedenik Rudolf, kovač v steklarni in Tomše Justina, služkinja. Bevk O'mar. ključavničar in Varga Štefanija, zas bnica Kersnič Ivan. rudniški inženier in Šuc Eleonora. učiteljica, Kuder Jcžef. rudniški ključavničar in Lavrič Milena, zaseb-nica, Guček Mihael, rudn. kurjač in Zupančič Ana. uslužbenka. Majcen Emil, rudar in Lavrič Zora. zasebnica. Gačnik Stanislav, rudar in Stoklas Erne.it:na delavka. Potokar Stanislav, rudar in Murn Justina, šivilja. Keiner Ivan. rudar in Šintler Marija, šivilja. Camar Aloiz. rudar in Glavač Terezija služkinja. Plahuta Franc, rudar in Lunder Ana. šivilja. Bri-nar Helmut, priv. uradnik in Perko Ana, uradnica. Zibret Vinko, rudar in Obed Amalija, kuharica. Gori ud Rudolf delavec in Božjak Ana. kuharica. Kapi An- ton, strojni mehaničar in Bartolovič Marija, zasebnica. Bilo srečno. — Umrli so: Medvešek Jurij, sin rudarja. Bec Leonold. delavec, 25 let. Kovač Helena roi. Jagodnik, užitkarica. 88 let. Stepanč č Jožef, rudar. 63 let. Florjane Neža. roj. Murn. žena rudarja 52 let, Eržen Neža. roj Vozel, žena rudarja, 64 let, Slakšak Ivan. sin rudarja. Povšič Jožef, rudar. 64 let. Tan-šek Genovefa. roj. Šoštar, žena rudarja, 75 let. Strumelj Stanko 1 leto. Kmetic Stanislav, sin rudarja, Snoi Stanislav, sin rudarja. Škorjanc Matija, občinski revež. 73 let Jerman Marija, roj. Camer užitkarica. 88 let Holešek Frančiška. Blaznik Marija, užitkarica iz Dobovca. 40 let. Vid-majer Kunigunda. roj. Goznikar. žena rudarja. 58 let. Stangar Marija, roj Zupančič, vdova rudarja 63 let Naše sožalje! Delo proti tuberkulozi V dneh Droti tuberkuloznega tedna ie izšla 3. številka revije protituberkuloznega gibanja »Dela proti tuberkulozi«. Letošnje geslo protituberkuloznega tedna »Noben ietični brez bolniške postelje« razo len j a in mu daje široke osnove šef zdravilišča na Golniku dr. R. Neubauer. Gotovo je problem ietike zelo važen za Slovence, brez dvoma ie pa tudi res. da noben problem ni nerešliiv če so tu: razumevanje, volia — in končno seveda svoboda dejani »Dr Franjo Smerdu. ki le neutrudljiv sodelavec pri reviji, je napisal prav zarumivo razmišljanje o ljudeh ki jih srečuje vsak dan v živlieniu v prispevku »Podobe in sence« Objavljeno ie daljše poročilo o organizaciji in odmevu lanskega protituberkuloznega tedna v Skofji Loki ki gotovo odkriva nekaj zanimivih smeri, v katere ie treba obrniti propagando protituberkuloznega pokreta Musek K Vitko objavlja sestavek »Srečanje«, kjer ob srečanju z jetičnim ki se ie vračal iz bolnice v brezupnem stanju domov, načenja zanimivo stran slovenske dobrodelnosti in poudarja, da bi bilo zelo priporočljivo namestu neuporabnih zunanjih znakov spomina in počastitve te-z.a ali onega velikega moža ali skupin . in podobnega, zidati bolnice, ljudske sanatorije itd — vse. kar najprej in najboli rabimo Dr. T. F. podaja »Obračun čez lanski poroti tuberkulozni teden«, ki ie izmed vseh tednov na i bol i klavrno usoel. saj smo zabeležili padec za celih 27.000 dinarjev Dr. Marinšek Leopold, zdravnik na Golniku, ie ob pregledu stanovani ietič-nih bolnikov v Oslu nanizal v članku »Je-tika in stanovanje« nekaj misli o tem po- membnem vprašanju. Otvoritvi dveh novih proti tuberkuloznih dispanzerjev — v Skofji Loki in Litiji — ie posvečen članek »Dve novi proti tuberkulozni postojanki« Dr M. Karlin objavlja nadalieva-vanje »Izpiskov iz stare ooljudno-zdrav-stvene literature*«, dr. Neubauer Da piše nekrolog pokojnemu Milanu Benediku, ki je s svojim risarskim talentom mnogo oo-magal v proti tuberkulozne gibanju. . Tuberkuloza je brez dvoma še vedno važen slovenski narodni prob.em Nujno je potrebno, da široke plasti čim boli sodelujejo v borbi proti tuberkulozi. Glasilo in strokovna revi i a protituberkuloznega gibania ie »Delo proti tuberkulozi«. Iskreno želimo, da bi v desetem letu protituberkuloznega pokreta ne bilo predvsem nobenega slovenskega zdravnika, oa tudi nobenega slovenskega javnega in kulturnega delavca, ki t>i ne bil naročnik revije. Naročnina je minimalna :— sai stane revija na leto koma i 15 dinarjev. Naroča se pri Protituberkulozni zvezi v Ljubljani — Aškerčeva c. (Šolska poliklinika). Podražitev vseh vrst grafičnih izdelkov Glede na ponovno, napovedano povišanje cen papirja in kartona, zaradi ponovne podražitve tiskarskih barv in vsega ostalega materijala ter zvišanja delavskih plač. so tudi grafična podjetja kr^jevine Jugoslavije prisiljena povišati vse cene tiskovin v knjigotisku. litografiji, offsetu, bakrotisku kakor tudi v kartonaži in knjigoveznicah za 25 odstotkov. Velik porast cen na trgu celuloze v inozemstvu ter naraščanje cen vseh vrst surovin pri izdelavi papirja učinkuje naravnost porazno na razvoj razmer v grafični stroki Nič bolje ni z ostalim materijalom, kakor so n pr barve, svinec kemikalije za litografije in cinkoarafije. Grafična podjetja so zvišala doslej svoje cene samo malenkostno, čeprav so se že Darkrat podražili DaDir. karton lepenka, barve in ostali materijal, lani decembra Da so se zvišale še olače kvalificiranega in pomožnega delavstva Sedaj stoje tiskarska pod leti a zopet pred novim zvišanjem Dlač Težavni položaj v katerem ie celokupno eospodarstvo grafične stroke, je prisilil do te odločitve vse tiskarske organizacije v državi, vsled česar se na 25^> povišanje cen tiskarskih izdelkov opozaria vsa iavnost v svrho ravnanja Savez grafičnih podjetij Jugoslavije: Beograd. Ljubljana. Zagreb Novi Sad. Osijek, Split in Sarajevo. Uničujmo mušjo zalego! Musja nadlega je neznosna zlasti v vročih poletnih mesecih. Iz greznic in smeti&d p;enasajo muhe kali bolezni na hrano, na lane bolnikov in ranjenih živali itd. Z muholovci se musja zalega ne mojt za tre ti, če pa potrosimo greznice, stranišča in gnojišča z ne olj enim apnenim dušikom ali polijemo smetišča, gnojišča, greznice in stranišča z 5odstotno vodno emulzijo neoljenega apn. dušika, uničimo vso mušjo zalego, ki živi in se razvija v greznicah, gnojiščih, smetiščih in mlakah. Za desinfekcijo 1 kv. metra greznice oziroma smetišča je potreben 1 kg neoljenega apn. dušika. Neoljeni apn. dušik stane kg 1.80 din. Greznice in gnojne jame merijo običajno 4 do 6 kv. metrov površine, torej potrebujerno za desinfekcijo 1 grcaruoe povprečno lO din. Desinfekcija grreznic se more izvršiti takrat, ko mrgoli v njih raznih črvičkov m ličink ter mroesnega zaroda. 24 ur po de-sinfekciji z neoljenim apn. dušikom je ▼ greznici vse mrtvo. Greznična tekočina oz. gnojnica pa pridobi na gnojilni vrednosti. Najenostavnejši način desinfekcije greznice, smetišča, gnojišča ali gnojne jame je ta, da polijemo na 1 kv. meter površine 20 litrov 5 odstotne vodne emulzije neoljenega apn. dušika, to se pravi: na 20 litrov vode dodamo 1 kg neoljenega apn_ dušika, dobro pomešamo in zli jemo v grera-nico oz. polijemo gnojišče. Kolikor kvadratnih metrov meri površina greznice, gnojišča ali smetišča, tolikokrat po 20 litrov vode z dodatkom 1 kg neoljenega apn. dusia moramo vliti v greznico oziroma na smetišče, da uničimo mušjo in vso ostalo mrčesjo zalego. Ta enostaven in učinkovit način uničevanja mušje zalege naj bi sp splošno uvedel, ker bi se s tem dvignila higiena naših vasi in mest ter zboljšalo zdravstveno 5»ta-nje naših bivališč in prehrano. I,ani je ljubljanski higienski zavod izvršil ek?akt-ne in obširne poizkuse, ki so desinfekcijsko dejstvo neoljenega apn. dušika potrdlii. Zahvala Dovoljujem si kar naitopleje se zahvaliti cenj. občinstvu. k: ie z raznimi podatki pri-pomo£!o do tako hi+re izsleditve roparskega napadalca; s tem j«* obenem pomagalo razpršiti vse podle govorice, ki W lih ob tej priliki širili o meni zlobn- ljudje. Lud Černc. Ljubljana, (-) MALI OGLAS' .eseda 50 par. davek posebej Preklici izjave oeseda din L- davek posebej. 4a pismene odgovore glede malin oglasov )e treba priložit znamko — Popustov za maie oglase oe priznamo RAzno seseda 50 par. davek posebej Najmanjši snesek 8.— din UGODEN N AH L F v/eliko izbiro letnin damskir čevljev po zelo aizKin cenar Vam oudJ trgovina »EDO« CEVUfl Vošnjakova 2 lOoeposvetska c 12>. 27 i Oglasu) male oglase f Slovenski Narod ker m oi iceoe lili .MhouiM.No roiusivo - vedno po -sianr jeuan do av.ja v moderni m solidni izdavi tvrdka »Optava*. Celov ilca 50 Sprejemajo se nar »Cila KJUK >eda 00 pai davek poseoe, ^imams1 ww» — din Strojepisni pouk (za časa počitnic) šećerni tečaji, oOUelkj od do 8. in od V28. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouh tudi po diktatu. Novi tečaji se pričiio a. junija, šolnina najnižja. Največja stroj ep is m ca & 40 pisalninu stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov ačni zavod. Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1394 KUPIM deseaa o0 oai laveh posebej N h ima n i£ ■cr********' ■» din pozor: Kupujem rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžar, Vošnja-kova ul. 4. 1418 miwiiiiiiiii"i:i!,itii»it:i,miiiiit:iii'.» '!..iii:iiii!!i|!!iiiii;.iuii;iiiiiiiiiiUiiniiu.HiiH SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA Tyrševa 2 (palača hotela »Slone) ;..>.. ,.u.»UlliiU.!:;tili:i: ,ii!l|tilii..l<i|«iUiliUlllllUtlN . SOBE . »seda 50 par davek posebej "Majmanlfti sneselt S.— din OPREMLJENO SOBO lepo, zračno, z ali brez hrane, oddam takoj ali s 1. junijem gospodu ali gospodični. Medvedova cesta 5/m. levo. 1383 Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din BLAGAJNIČARRA z malo maturo in trgovsko šolo — zmožna pisarniškega dela in strojepisja — išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Devetnajst letna«. 1393 MONTERJA za postavitev tvornice koščič- nega olja in hidravlične prese išče Simun Horvat, Križevci, Hrvatska banovina. 1423 FRIZERKO samostojno, sprejmem v stalno službo. Novak Vinko, frizer, Žalec. 1422 PRODAM rfeseda 50 par lavah posebej. Najmanjši zneseli tt.— dm Izvrstna medica oarva ustne in Uca! Dobite jo v MEDARN1 Ljubljana. 2idovska ulica 6 LEPO VINSKO KLET nad kletjo soba in zraven vinograd s 1300 trtami, vse v dobrem stanju v Semiču, Bela Krajina, ugodno prodam. Polž ve se pri Jakobu Golobi ću — Gradnik, pošta Semič. 1416 moko najboljše kvalitete in vseh vrst proda na veliko in pod najugodnejšimi pogoji Osrednja kmet. zadruga v Murski Soboti 1415 ————— pristni, 7000 do 8000 litrov peo-dam na veliko, največ v dveh partijah. Krajnik Lovrenc — Ptuj. 1424 FOTO APARAT ' »Volgtlanderc 6 X 9, 1 : skoro nov, prodam. Šišenska 48 — tel. 41-88. 1427 V a [boljši vod* T* po radijskem ■t NAŠ VAL" sporeda stroKovtJ PsjBfci, s radijskega tu televlarjateega sveta, pregled, nagradni oateoaj, izhaja vsak petek in Je tudi lepo UuMilianl L PRAVA: Ljubljana, Knafljeva ollea &. jDanJel Krinka i liu 102 ni — In to je vse? — je vprašala kakor da govori sama s seboj. — Kako to, vse ? ... — Če bi ne bila izgubila svojega očeta— Če bi ne bila moja mati zblaznela — po halucinaciji, v kateri je zagledala na obali... Razširjene Bertrandine zenice, v katerih je zatrepetalo nekaj tiste groze, o kateri je govorila, so željno iskale markizove očl Toda markiz je povesil drhteče veke in odgovoril otožno: — Saj to je tisto, kar imenujem bridko usodo tvojega življenja in to me sili, da sem prizanesljiv s teboj, moja uboga Bertranda. Ranjenka je sklonila glavo nazaj in sklenila roke. _ Ti trpiš? — je vzkliknil Renaud z globokim sočutjem. — Povej mi, kaj te je pripravilo do tega, da si skočila po moj avto. Obmolknil je, potem je pa pripomnil z glasom, polnimi slabo prikritega strahu: — Pod kolesa mojega avtomobila ... Zakaj prav pod kolesa mojega avtomobila?... Ali si vedela, da je moj? Ali si storila to namenoma? Sklonila je glavo in pritrdila z energično kretnjo. — Toda zakaj ? . .. Zakaj . .. Kaj nisem zaščitnik tvoje rodbine? Kaj se nisi mogla zateči k meni? Če te je bilo sram zavoljo sebe priznati svoj položaj, zakaj nisi storila tega zavoljo svojega otroka... Mar si hotela smrt tega nedolžnega bitja!___Ali si hotela storiti iz mene orodje dvojne smrti? Iz kakšne čustvene vihre, iz kakšnih strasti se je mogel v tebi poroditi ta grozni sklep... Govori, govori, Bertranda. Kaj so ti povedali o meni... Kaj sem ti storil? — Bila sem preveč nesrečna, — je zašepetala. — Saj vendar nisem bil jaz tega kriv. Nasprotno. Iskal sem te, povsod sem te iskal, da bi te obvaroval nesreče. S topim, nekam v praznino zročim pogledom je odgovorilo dekle še tiše: — Kakor moja uboga mati, tako sem trii a tudi jaz malone že zblaznela. In kakor ona, sem tudi jaz imela privide. — Kakšne privide? Ni odgovorila, pač pa se je obrnila k njemu in znova je bruhnilo iz nje: — Smrtne sovražnike imate, gospod markiz. — Vem to. Ne bojim se jih, ničesar se ne bojim, — je dejal markiz mirno. Sklenila je roke v naročju in lahno je zadrtela, kakor da se je njena notranjost podredila njegovi nepremagljivi sili. Spričo nevarnosti se je Renaud tako zavedel, da so bili sledovi razburjenosti malone izginili z njegovega obraza. Nadaljeval je skoraj hladno: — Ne govori mi o meni, temveč o sebi. Torej si... mati, Bertranda! V zadregi je povesila glavo. — Kdo je oče tvojega otroka? Nobenega odgovora. — Povej mi, kdo ? Če ni oženjen, te vzame za ženo. Bertranda se je bridko nasmenila. — Vzame te za ženo, — je ponovil markiz de Valcor. Znal ga bom prisiliti k temu. Dekle je odkimalo z glavo. — Izključeno, — je dejala. — Sicer bi pa tudi sama ne hotela omožiti se z njim, tudi če bi me hotel vzeti za ženo bodisi iz strahu ali pod vplivom čuta dolžnosti. Čeprav bi bila padla že tako nizko, za to sem preveč ponosna. —To bi bila tvoja dolžnost glede na tvojega otroka. — Ne morem postati njegova žena. — Kaj je že oženjen? — Ne. — Ali se zdi preveč vzvišen zate? Kaj je podlež, ki te je zapeljal in zapustil? — Ni me zapustil. — Zakaj si torej hotela umreti? — Bežala sem pred njim. Ničesar nisem hotel* sprejeti od njega. — Ali ga ne ljubiš? Bertranda je krčevito zaplakala. — Torej ga ljubiš? Kakšna je torej taropa tajna, nesrečni otrok? — je vprašal Renaud ki glas mu J« zopet postal mehak, skoraj nežen. Plakala je, ne da bi odgovorila. Mar bi mu mogla povedati, da se pridružujejo bolesti nad tem, da se ne čuti resnično zapuščene, pač pa zanemarjeno, da se pridružujejo tej grenki zavesti še druge bolesti? Dasi se je mož, ki ga je oboževala, izkazi za sovražnika Renauda de Val-cora in da je vzbudil v nji sami sum, ki je tako strašno razdvojil vso njeno notranjost. Gilbert de Villingen je bil poučil Bertrando, ko je nehote pojasnila monogram, čigar smisla z Escal-dasom nista mogla dognati, da ga je morda privedla na sled zločinov njenega lastnega očeta. To je bil on, to je bil ta oče, bil je Bertrand Gael, starejši Mathurinin sin, ki je bil ušel smrti, ko se je potopila ladja — on edini je mogel nadomestiti markiza de Valcora in igrati njegovo vlogo. Podobnost med Bertrando in Michelino je bila potem povsem naravna in sama je doprinašala dokaz, da je vse to res. Torej bi bili sestri. Ena rojena prej, druga pa po letih skrivnostnega izgnanstva, iz katerega se je siromašni mornar, oče prve, vrnil kot ugleden gospod, da bi vzel za ženo gospodično de Servon-Tanis ter zagrešil s tem zločin dvoženstva in da bi postal oče drugega dekleta. Urejuje Josip Zupančič // Zo .Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christot // Vsi v Ljubl|ani