Stev. 24.
. raian. - L [. ua ia Posla).
V Trstu, petek 13. junija I924E
—— i ■ ■ i i  i"j	J
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov : Tr*t-Trie»te Caeella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega lista
MALI
5$
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Leto II.
^ljCWUUUk^MJUvr%X^^'1v*^A.lcA:i1wVxAX-.
vJLr .	^	ena	Številka	20	stotink.
'	-O
•***» la,..' Po‘L uus'-”£
''""'-I,.,,
Male novice Strašno razdejanje po toži
Mali koledar.
Petek, 13. junija: Anton padovski. Sobota, 14. junija: cerkveni učenik Bazilij. Nedelja, 15. junija:' praznik sv. Trojice, sv. Vid. Pondeljek, 16. junija: Julita. Torek, 17. junija: Manuel. Sreda, 18. junija: Marina. Četrtek, 19. junija:	Ju-
vana.
Amerika.
Izseljeniško nadzorništvo nam je sporočilo, da še nima uradnih navodil v zadevi izseljevanja v Ameriko. Zato Se ne sprejemia prošenj. Tisti, ki’ mislijo prošnje vlagati, naj torej še počakajo, dokler ne bo uradnega obvestda.
Z lažjo si hočejo pomagati.
List slovenskih kapitalistov in njihovih «puršev» nam očita., da smo proti slovenskim narodnim pravicam, da smo boj za narodne pravice imenovali hudičevo delo. Vsi čitatelji Malega lista lahko pričajo, da je to najbolj nesram-. na laž, ki jo more kdo napisati za de-■ na.r. Vsak pameten človek ve razločevati med poganskim nacionalizmom, ki proglaša uboj in pokolj za. narodno delo, in med poštenim delovanjem za dobrobit ljudstva, ki želi miru in dela, ^e pa krvi. Vemo dobro, na kateri strani je srce novičarjev, pa oni se ne upajo razkriti, da jih ne bi pošteno ljudstvo obsodilo. Zato zaenkrat samo lažejo proti nam. Za danes jim odgovorimo le to, da razbojniški nacionalizem Povsod vzdržujejo kapitalisti, da jim Pomaga krotiti delovno ljudstvo, ki ga oni grdo izžemajo. Plačevani listi pa glasno 'trobijo narodne himne, da se ne sligi, kako dežujejo v kapitalistični kaše cekini, kovani iz delavskega znoja. Ali ni to hudičevo delo?
Kaj dela «Slovanski' votivni odbor«.
Vsaka dežela je poslala po par zastopnikov v «Slovanski volivni odbor«, ki je imel zbrati gmotna sredstva za volitve, voditi volivni boj itd. Tržačani so poslali v volivni odbor Wilfana, Sla-vika in Čoka. Gori tani sv^pjc, Istrani svoje. Gospoda previdno molči o škandalih volivnega odbora, naše ljudstvo Pa mora biti poučeno, kako in kaj. Med volitvami, ko je obstojal odbor že eP cel mesec, so nas napadle Novice z "besedolomci«. Ker je bilo to čisto navadno obrekovanje, in nismo hoteli voditi časopisne polemike vsled izrecne Prošnje «Slov. volivnega odbora*, smo Potrpeli in smo se obrnili do Slov. vol. odbora, naj on zadevo preišče in razsodi. Mi smo imeli čisto vest in se sodbe nismo bali. Do danes, to je 10 tednov, ta volivni odbor še ni storil svoje dolžnosti. ge več', naše • pritožbe sploh niso Predložili v seji. Tako ravnanje ni Pošteno, še več! Volivci zlasti s tržaške in istrske dežele naj vedo, da se volivni odbor do danes sploh še ni konstituiral; nihče ne ve, kdo je predsednik, kdo blagajnik, kdo tajnik. To je sramota! Tako se gospoda dela norca kmeta in delavca, ki je šel v boj do krvi. In še več bomo povedali!
Račune o volivnih stroških so sklenile vse stranko v Italiji najkasneje do ^2. aprila. Triaški volivni odbor do danes ni predložil računov v revizijo. Gospoda I Ko so kmetje, delavci in obrtniki po deželi šli na volišče, so jih strahovali, pretepali, padla je žrtev v 8tob, Vi pa ste povečini sedeli v ka-
varnah!
:V
‘•	•	/	-H-
.	-v*	"
m
VOLČJIGRAD pri Komnu, 5. junija.
V	noči od 2. na 3. junija se je pri nas vsula toča, kakor še nikdar prej: Padala je četrt ure, gosta, suha, kakor debeli lešniki velika. Drugi dan, to je v torek, je bilo po njivah šc toliko toče, da bi jo zlahka na vozove nakladali. Kmetje so se jokali, ker kaj takega še niso- učakali. Vse trte so gole. Slika kaže skupino trt, ki so bile prej posebno košate. Nekateri jih bodo na novo obrezali. Tri trgatve bosno trpeli, Neki posestnik, ki bi sicer pridelal. 14
hJ vina, ga bo imel k večjemu 50 litrov. Tako je razdejana vsa vas, ki ima 60 številk. Pšenica je bolj trda; vzelo Jo je na polovico. Ječmen je pokončan; nekateri ga bodo pokosili, ker nameravajo polje zorati in sejati avguštanski sirk. Fižol je uničen, krompirjišče je po tleh. Solze so stopile vsem prebivalcem v oči, naše hiše odmevajo od žalosti, ljudstvo je obupano, ker ne ve, kako se bo preživilo. Dolžnost vlade je, 5n priskoči na pomoč ter pomaga lajšati bedo.
Sveto leto.
Papež je razglasil na praznik Kristusovega vnebohoda, svečano, da se bo praznovalo v 1. 1925. «Sveto leto.'>. Zadnje Sv. leto je razglasil Leon XIII. 12. maja 1899. Sveto leto je čas molitve, pokore in velikih milosti. Rim se že danes pripravlja, da sprejme dostojno vernike celega sveta. Za Italijo je Sv. leto tudi velikega gospodarskega pomena, ker prihajajo za to priliko v Rim velike množice romarjev s celega sveta in puščajo seveda v Italiji lepe denarje.
Tridesetletnica krščanskih - socialistov na Slovenskem.
V	teh dneh praznuje slovensko delovno ljudstvo v Ljubljani 30 letnico krščansko-socialističnega gibanja. Temelje temu gibanju je postavil največji voditelj slovenskega delovnega ljudstva Janez Evangelist Krek. Praznovanju krščanskih-socialistov se pridružujemo tudi mi, ki smo ločeni politično od njih. V udejstvitvi krščansko-socia-listične misli v družini, občini, deželi in v državi vidimo srečno bodočnosi jugoslovenskega naroda, ona je tudi edino sposobna pobratiti vse narode. Na delo, da oživi in da se poglobi na novo socialni duh krščanstva !
Kraljevo potovanje.
Dne <i. t. m. je šel kralj na obisk v Španijo. Komaj se je vrnil z Angleškega. poslal ga je Mussolini zopet na pot. Že delj časa se pletejo neke vezi med Anglijo. Italijo in Španijo.
Komedija.
Pred osmimi leti je Keka imenovala Boroevrča za svojega častnega občana. Minule dni pa je imenovala Mussolinija za častnega občana. Vprašamo se; kdaj je Reka igrala komedijo, tedaj, sedaj, ali obakrat?
!
ZADRUGA.
V zadnjem hipu smo prejeli govor g. Virgilija Ščeka o Kmetijski zadrugi. Govoril je na shodu v Dutovljah. Govor priobčimo prihodnjič, na kar opozarjamo vse člane.
Za lajšanje bede.
V mnogih delih dežele je toča tako sekala, da bo povzročila to zimo pravo bedo. Dolžnost vlade je, da pomaga, pa ne s leštami, ampak dejanski. Kmetje naj javijo davčnemu nradn škodo, da se davki ne znižajo, ampak črtajo. Poslanec Resednjah, ki je bil v Rimu in čul o strašni nesreči, se je takoj vrnil med nas ter je interveniral pri oblastvn. Prosimo župane prizadetih občin, da se zberejo in pomagajo pritiskati pri vladi. Ta bo seveda dejala, da nima fonda v ta namen. Odgovorite takoj, naj pa da iz dispozicijskega fenda, ki je na razpolago za izredne potrebe.
Mussolini, Faidutti in snoparji.
Kakor je že znano, je končno privolil Mussolini v to, da se Faidutti vzpostavi na svoje staro mesto prošta go-riške stolnice. Mons. Faiduttiju so tako popra-vili storjeno krivico. 5. t. m. pa so goriški snoparji imeli sejo, v kateri so svečano sklenili, da mons. Faidutti ne sme stopiti na sveto goriško zemljo, ki je prepojena z nedolžno krvjo laški!; vojakov.
Kje je Peternel?
Ni več na deželnem odboru, ni več občinski komisar v Kanalu, ni več odlični prijatelj Mussolinijev. Kje je tedaj? Tajnik v St. Petru v Gorici se ga je usmilil in ga je vzel za pomožnega pisarja v šentpeterski občinski urad. Tako je res postal Peter-nel pravi peter-nul. Ali je bilo vredno zatajit) svojega cerkljanskega' očeta?
PODRUŽNICAM KMETIJSKE ZADRUGE.
Svetujemo vam, da nemudoma skličete sestanek članov ali odborovo 'lejo in setavite primerno prošnjo na pred' sedništvo poL društva Edinost (naslov: dr. Josip Wilian, Trst-Trieste, via XXX Ottobre 13) s pozivom, naj priskoči zadrugi na pomoč, tako da ne bodo trpeli nedolžni člani in da se bo zguba povsem pokrila. Združimo vse sile, mogoče se nam vendarle posreči prebiti led.
Koncert in politika.
Slovanska učiteljska zveza je hotela prirediti pevski koncert v Trstu. Vse je bilo pripravljeno, tudi slavni tenorist Rijavec. £adnji dan je vlada prepovedala koncert, ceš da ima politično o-zadje in da je «politična gesta» (poteza). Sodimo, da je s tem zadan naravnost smrtni udarec gibanju učiteljske Zveze. To so vsekakor lepi sadovi roške pogodbe, ki so jo nekateri povzdigovali v nebesa. Vsak protest je brezuspešen
Naši poslanci.
Neki list je pisal o popolnem sporazumu. ki da vlada med \Vilfanom in Besednjakom. Ako bi bilo to res, bi mi ne imeli vzroka, da bi resnico tajili. Če pa to ni res, če poslanca nista složna, potem je vsako olepšavanje pravo farbanje volivcev, j Mi pa povemo čisto resnico, ko trdimo, da je prišlo med poslancema do popolnega preloma. En «živio» pri mizi, en kompliment na hodniku ne pomeni še enotnega delovanja. Sicer pa ni ta needinost nič posebnega: dr. Žerjav ni mogel delati z Wilfanom, dr. Mandič »i mogel delati z Wilfanom, Šček ni mogel delati z Wilfanom, Besednjak tudi ne. Absolutizem je bil znosen v srednjem veku, danes ne več.
Zaradi «ljube sloge«.
Priznano je, da je ((Edinost« najbolj klavern dnevnik pod solncem. Dr. Sla-vik je ponovno očital Goričanom, zakaj ga ne podpirajo in ne sodelujejo pri listu. Z Goriškega so stavili predlog; «Drevnik naj bo zares skupan, zato naj preide lastništvo, ki je sedaj v rokah kapitalističnega podjetja, tiskarne «Edinost«, v roke konzorcija, kjoi bodo zastopani vsi delovni sloji, tudi Goričani«. Ta predlog je dr. Wil-fan odbil, seveda zaradi »ljube sloge«. Goričani so sklenili, da bodo prej ali slej ustanovili svoj dnevnik. Da bi to preprečil je dr. Slavik ustanovil v Gorici poduredništvo in podupravništvo «Edinosti». Navzlic temu se Goričani k železno vztrajnostjo pripravljajo za nov dnevnik. Med Goričani vlada živa želja, da bi ne prišlo do novega dnevnika, ampak da bi postal tržaški list zares skupen dnevnik, ki bi se potem zboljšal in bi izhajal vsak dan na 4 straneh. Mnogi pa so pesimisti in sodijo, da ostane-dr. Slavik tudi zar.a-prej neizprosen in da je zato treba delati za ustanovitev novega dnevnika.
«Slovenski narod*.
je ime lista v Ljubljani, ki nas napar da, Ceš da ne maramo fašistov. Seveda, ljubi Narode,	znaj	vnovič,	da	jih ne
maramo, zato	ker	Primorci že	vemo,
kaj je hudičevo delo. Faiizem je na-gnusnejše izdajstvo nad i slovenskim ljudstvom. Ti, stari grešnik, pa boš zmerom hvalil, kar ti ukažejo hvaliti internacionalni kapitalisti, ki imajo svoje narodno srce	pri	delnicah	in dividendah. Če te kupijo	Japonci,	boš	pa ja-
ponski nacionalist.
Poslanec Besednjak govori v zbornici
Pripominjamo uvodoma, da je nastopilo okrog 50 govornikov. Le štirje so imeli srečo, da jih je zbornica ves čas brez prestanka poslušala:	vojni
slepec Delcroix (beri Delkroa), univerzitetni profesor socialist Labriola, ljui-dovec Gronchi in dr. Besednjak. Govor prinašamo vsled pomanjkanja prostora v glavnih obrisih.
Gospodje poslanci!
Mene je poslalo v zbornico ljudstvo, ki prebiva na skrajni meji države; ljudstvo, čigar jezik, značaj, običaji in zgodovina so skoro povsem neznani velikanski večini, da ne rečem celoti zbornice. To kar me je ob prihodu v Rim osupnilo, je popolno nepoznanje našega naroda, kar sem opazil povsod, kjerkoli sem se predstavil za Slovenca. Včasih so me celo zamenjali za Nemca, ker so mislili, da je Nemec ali Slovenec ista stvar. Nisem še našel človeka, ki bi bil poučen o razmerah, v katerih živi naše ljudstvo in o zahtevah, ki jih imajo Slovenci in Hrvatje v Italiji. Sploh še nisem naletel na o-sebo, ki bi se zavedala naloge, katera čaka našo manjšino v okviru splošne' državne politike.
Popolno nepoznavanje naših razmer.
Večina poslancev si predstavlja naš narod kot nekaj stotisoč oseb, ki prebivajo v soški dolini, na Krasu in v Istri in torej kot ljudstvo, ki po svojem majhnemj številu nima nobenega pomena za politično življenje države. Vprašanja manjšin laška javnost ne smatra za vprašanje splošne državne politike.
Naloga slovenskih poslancev.
Slovenski in hrvatski volivci so me poslali v rimski parlament zastopat življenjske interese našega ljudstva, čigar jezik in navade so povsem drugačne od ljudstva drugih provinc v državi. Moja naloga je, da zastopam te posebne interese. Samo zato sedimo v teh klopeh.
Pomen slovanskega vprašanja v Italiji.
Jaz poudarjam z vso silo, da se politika napram slovanski manjšini ne tiče samo interesov našega naroda, marveč, najvišjih interesov države in razvoja laške državne politike sploh. Moj govor ima namen, da predočim veliko važnost manjšinske politike za poslanstvo, ki ga ima Italija v svetu.
Važno laško vprašanje.
Snoparska stranka je proglasila kot svoj cilj ustvaritev laškega imperija, ki ima svojo podlago v gospodarskem položaju Italije. Italijanski narod ima preobilico delavskega ljudstva, tako da so državne meje pretesne. Druge države importirajo delovne moči, Italija pa ne ve; kam bi y, njimi. Ako bi ne našla država odtoka, bi jo preobilnost ljudstva udušila. Dejstvo, da živi okrog -50 milijonov oseb na ozemlju, ki meri samo 310.000 štirjaških kilometrov, da silno misliti. Nobena država v Evropi nima kaj podobnega. In vsako leto se rodi 200 tisoč oseb. Kam ž njimi?
Rešitev iz zagate.
Milijoni laških delavcev bogatijo tujino, kjer so v službi tujega kapitala. Država poskuša vsa sredstva, da bi poskrbela svojim sinovom stalnega kruha. Dokler živimo v kapitalistični družbi, ni drugega sredstva kakor pridobivanje novih kolonij. Kapitalistični razvoj goni vse države na to pot.
Nauk laškim poslancem.
Vi, tovariši poslanci, ste prepričani, da se bo Italija nujno razširila. Tako bo prišla Italija v dotiko z drugimi narodi. Vi boste morali upravljati ljudstva, ki govorijo druge jezike, imajo druge običaje, drugo zgodovino kakor je laška. Za veliko državo ni težavno, priboriti si nove zemlje, težavno pa je
upravljati jih tako, da je ljudstvo zadovoljno.
Za tako politiko pa se hoče velikih sposobnosti, ki jih je mogoče pridobiti samo s časom in po dolgih izkušnjah.
Primorska in Tirolska.
Z aneksijo novih dežel je prišla Italija v dotiko z clrugorodnimi ljudstvi, ki so visoko izobražena in ki imajo svojo razvito narodno zavest. Upravljati • to ljudstvo je za Italijo neka povsem nova naloga, kakršne doslej sploh ni poznala.
Mi nismo Rezijani.
Italija nima v tem oziru nobene izkušnje. Zakaj Beneški Slovenci, ki so bili anektirani leta 1866., niso imeli nobene narodne zavesti. Beneški Slovenci so popolnoma drugačni od nas.
V	petih desetletjih, ki so sledila po
1866.,	je doživelo, naše ljudstvo dobo narodne, prosvetne, literarne probude. Ta polovica stoletja je tako spremenila slovensko duševnost, da se nam zdijo Beneški Slovenci skoroda tuj narod. Ravno zato povdarjam, da je slovenska in nemška manjšina postavila I-talijo pred popolnoma novo nalogo. Italija bo morala dati na Primorskem in na Tirolskem dokaz sposobnosti za upravljanje drugih ljudstev. Snoparska stranka, ki si je zapisala v svoj program imperij, bo razumela, da. se na Primorskem in na Tirolskem ne odločujejo le interesi Slovencev, Hrvatov in Nemcev, ampak nekaj vse višjega. Vprašanje narodnih manjšin postane v tej luči eno izmed najbolj važnih vprašanj za državo.
Pozor, vi, ki vladate Italijo !
Jaz želim sodelovati pri tem, da bi najširša laška javnost čutila to vprašanje v vsem njenem obsegu; živo želim, da bi se ustvarila v Italiji zavest, da je treba obravnavati manjšinsko vprašanje iz najvišjih vidikov.
Kako ste dosedaj delali ?
V	luiči teh idej vas vprašam, kakšna je bila dosedaj politika vlade napram Hrvatom in Slovencem?
(Nadaljujemo prihodnjič. Pisali smo nekemu prijatelju v Rim, ki je bil navzoč pri Beseda jakovem in Wilfa-novem govoru, naj nam natančno opise razpoloženje zbornice in izjave laških časnikarjev, kar priobčimo v drugi številki).
Kaleio je pravo narodno delo.
Narodno izdajstvo je le posledica neznačajnosti v zasebnem življenju Kdor je kot človek brezvesten in nemoralen, o tem ne veš nikoli, ali ne postane prej ali slej tudi v narodnem pogledu nezanesljiv in preskoči v ta-iDor nasprotnikov.
Zato je pravo in resnično narodno delo le tisto, ki si postavi nalogo, ljudstvo VZGAJATI, ga duševno in moralno dvigniti tako visoko, da postanejo slučaji brezznačajnega odpadništva skoro nemogoči.
Vzgoja mora biti premišljena in po načrtu urejena, prešiniti mbra vse življenje naroda, priti mora v njegove družine, v društva v občino in deželo, prekvasiti in preroditi mora ljudstvo do temeljev.
To je edino prava dalekovidna narodna politika na tej zemlji, ob njej se pa tudi ločijo duhovi na Primorskem. Del naših rojakov je nam nasproten in ugovarja: »Čemu govorite neprestano
o	krščanski vzgoji in silite s takimi stvarmi v javnost? Prva naša nalogu je borba za naše narodne pravice, vse drugo pustimo pri miru. Kdor poudarja v javnosti potrebo krščanske vzgoje ljudstva, ta ovira narodno obrambni boj primorskih Slovencev. Moralna in duševna povzdiga naroda je zadeva.
ki politika ne sme prav nič brigati, zakaj 011 ima važnejše in večje naloge«.
Odkrito izjavljamo, da se z njimi ne strinjamo.
Oni mislijo, da je moralna povzdiga našega naroda čisto privatna in postranska zadeva, katero moramo prepustiti ženskam in duhovnikom, mi smo pa mnenja, da je mpralna kultura slovenskega ljudstva eno največjih in najvažnejših vprašanj našega narodnega obstanka, in da mora vsled tega prav krvavo zanimati tudi politika.
Kar je- zanje brezpomembno, je za nas važno, kar je njim majhno, je nam
Domači oderuhi in politika.
Oglejmo si nekoliko politiko naših oderuhovi Včasi se čuje trditev, da je bil oderuh pred vojno čist liberalec, zato da je držal z liberalno stranko, zanjo agitiral.
To ni res, oziroma je le navidezno res. Oderuh je držal vselej s tisto stranko, ki je bila na vrhu. Ker je bilo na Tržaškem vodstvo v rokah klike edinjašev, zato so oderuhi pri volitvah, pri državnih in deželnih, vselej potegovali z edinjaši. Voditelji v mestu so bili advokati, na deželi pa o-cleruihi. Med njimi je veljala neka pogodba.
Roka roko umije.
Oderuh je »poskrbel«, da so imeli edinj&ši vse glasove v vasi. To je dosegel s silo ali z zvijačo. Večina vaščanov je bila v njegovih krempljih, druge je pridobil na razne načine. Posameznike, ki bi ne hoteli glasovati z oderuhovo stranko, je podkupil, da so se udali ali vsaj da se niso udeležili volitev; znam za slučaj, kjer se je oderuh bal, da bi domači vikar znal glasovati za tedanjo klerikalno stranko; oderuh je pripravil neko bolehno osebo v podružni vasi, da je zlezla v posteljo in da je poklicala vikarja k sebi. Tako se je godijo. da je taka vas enoglasno volila.
V	zahvalo pa je dal mestni voditelj vaškemu magnatu nekaj drugega. Mestna klika je morala prepustiti v vasi oderuhu proste roke: ne se vmešavati v vaške socialne in gospodarske zadeve.
Strah oderuhov.
Moderne stranke, ki so si postavile za programi nravno in gospodarsko povzdigo ljudskih množic, so bile ode-
i	uhu pravi trn v peti. Sdcialni demokrati in krščanski socialci se namreč niso zadovoljevali z glasovi ob volitvah, marveč so posegli preveč v ljudstvo. Prirejevali so prosvetne, gospodarske in socialne tečaje, s čemur se je ljudstvo izobraževalo; tako so nosamezni talenti ria kmetih budili in tega oderuh ni maral, ker se, je začela s tem majati njegova oblast. Zato je bilo naravno, da je bil oderuh nasprotnik strank in da je trdno držal s starokopitno edinjaško kliko, ki mu ni križala računov. Mestna klika je bila komodna in je rada ustregla oderuhom.
«Podeželski stebri naroda«.
Da pa so se čuvali «kontakti« med »narodom« in «narodnim vodstvom«, je šel gospod poslanec vsako leto enkrat ali dvakrat na deželo, navadno v večje trge. Tam se je spustila solzar-ska govoranca. Potem je sledila večerja. ki jo je v čast gospoda narodnega prvaka priredil domači oderuh; zadonela je mila pesem, vinee je teklo, izrekale so se zrlravice; ko se je zvečerilo, je oderuh, ta »steber naroda« v dotičnem kraju, vpregel konje in ob vihrajočih živio klicih se je prvak vozil do prvega bližnjega oderuha, ki ga je hotel počastiti. To je šlo po vrsti, dokler jo niso opolnoči privozili v Trst Drugo jutro je zagledal v »Edinosti« beli dan člančič o izletu prvaka.
veliko, kar oni omalovažujejo in pod-cenjujo, to je za nas silovito resna, globoka in velika zadeva, od katere je odvisna narodna bodočnost našega ljudstva.
Lahko je prepričati naše ljudi, da so Slovenci in da morajo Slovenci ostati, toda mi vas vorašamo: kako boste dah ljudstvu) moralno MOČ, da bo ostalo zvesto in značajno do konca, da bo vztrajalo v vseh viharjih, da bo stalo trdno ko skala v dneh preizkušnje? Ni drugega sredstva ko poštena in temeljita moralna vzgoja, ki naj prešine vse privatno in javno življenje naroda.
o narodni zavednosti rodoljuba N. N.
v	tej ali orti vasi in slavospev na milo pesem.
Tako se je zvečine delalo za narod. Mestna klika in vaški oderuh sta delala v tihem sporazumu. Od te ipolitr ke je imela interes mestna klika, ki je imela vse časti, svoj tisk in svoje pisarne in trgovine, ki so jih polnili rodoljubi z dežele na podlagi znanega gesla »Svoji k svojim«. Od te politike pa je imel škodo kmet, delavec, obrtnik. to je 90 od sto naroda.
Politika sebičnosti.
Napačno je torej mišljenje, da je bil oderuh pristaš edinjaštva zaradi ideje, zaradi ljubezni do naroda ali kaj sličnega. On je bil zaveznik mestne klike le iz sebičnosti.
Dokazi za Jo trditev.
Ako bi bil narodni oderuh zares naroden, idealen, bi moral ostati zvest temu načelu vselej in povsod. Tega pa ni bilo, ni in ne bo. Oderuh je namreč igral vse vloge pri tej veliki narodni igri. Evo par zgledov. Dokler je vladala na pr. na Goriškem laška li beralna struja, so držali slovenski magnati (gorenji Kras!) s to liberalno strujo. Ko pa je ta struja padla in je prišel na površje kanonik Faidutti, ki ie postal tudi deželni glavar, so slovenski magnati obrnili hrbet laškim liberalcem' in so se spoprijatelji s kanonikom Faiduttijem. O tem bi znal mons. Faidutti marsikaj povedati.
Politika pršutov.
Pa vzemimo razmerje slovenskih magnatov do c. kr. namestnikov .v Trstu. Pod Avstrijo so se narodni oderuhi klanjali vsem namestnikom brez razlike, tudi tistim, ki so zatirali naše narodne pravice. Fries-Skene bi znal jx)vedati, koliko srn, pršutov in drugih darov je dobil od narodnih magnatov. Zakaj? Da je zato prepuščal namestnik magnatu prosto roko na deželi. Istotako politiko so vodili magnati nasproti okrajnim glavarjem. Glavar je prišel k oderuhu na večerjo, iz kleti magnatov so romali polni sodi v glavarjevo stanovanje. Glavar je imel tako vezane roke. Na vasi je absolutno gospodaril oderuh, ki je tudi sodnike pridobil v svoje kremplje. Vsak s nor, ki je morebiti nastal med magnatom in kmetom in ki se je reševal na glavarstvu ali na sodniji, se je končal z. zmago oderuha. Ta režim slovenskih magnatov je bil nejvečja nesreča za naš narod. In pri tem je velezanimivo dejstvo, da slovensko izobraženstvo na deželi — duhovnik in učitelj — dolgo let nista zapopadla tega gor jh v vsej celoti, Prvi. ki je vstal zoper to nesrečo je bil pokojni Krek.
Na Primorskem smo bili daleč zaostali. Pred 20 leti je bil le majhen odstotek duhovščine, ki je poznal to rak-rano na telesu slovenskega naroda. Učiteljstvo je bilo v temi vse do par leti pred vojno. Prva dva učitelja, ki sta se zavedala pomena magnatske politike in začela sistematičen boj zoper njo, sta Jože Pahor in Alojzij Hreščak. Toda o tem kasneje v posebnem članku.	(Virgilij	Šček).
Njih vera je lira
Dolgovi istrskih občin.
Zadnjič smo našteli za 41 istrskih občin 17 milijonov stalnih dolgov. Danes pride na vrsto nad 13 milijonov “visečih» dolgov. Sem spadajo neplačani račun in razne svote, ki bi jih občine morale izplačati, pa ne morejo, zato ker imajo gada v kasi. Takih grešni c je naštetih 45, mi bomo našteli bolj zanimive (pišemo le okrogle
svote):
Bistrica 7.000, Buje 491.000, Koper h321.000, Podgrad 98.000, Draguč
37.000, Jelšane 36.000, Herpelje 31.000, Grižnjan 20.000, Izola 67.000. Lovran
175.000, Marezige 10.000, Materija
102.000, Matuilje 102.000, Motovun
35.000, Moščenice 39.000, Pomjan
3.000, Buzet (z Dragučem) 169.000, Piran 250.000, Pazin 240.000, Pola 5 milijonov, Oprtal j 66.000, Roč (s Humom) 66.000, Črni vrh (Verteneglio)
77.000, Volosko-Gpatija 2,457.000.
Tako stoji z ubogimi občinami. Kaj
pa vlada? Sami fašisti so ji očitali, da je samo za Trst darovala 114 milijonov, za Reko in Zadar pa stotine milijonov. Za uboge istrske občine pa se je finančni minister postavil na stališče: «Ne dam, pa ne dam. Prvo je državna blagajna in nacionalistična politika, drugi si pomagajte, kakor veste! » Velika milost bo torej, če nam dajo vsaj posojilo iz državne ((Hranilnice in posojilnice« po 3 od sto.
O žalostnem položaju občin pa govore še druge številke, katere še priobčimo
Kmetijska Zadruga
r. z. z. o. v Trstu
Odbor za ugotovitev krivde in krivcev gospodarskega 'poloma gornje zadruge je na seji 19-6-1924 storil sledeče sklepe:
1) V svrho enotnega postopanja nalaga se sodnjiskemu izvedencu g. Josipu Pertot naj pregleda vse knjigi, račune, korespondenco glede poslovanja najprej v letih 1919, 1920 in 1921, ter da v roku 30 dni poroča odboiu o uspehu svojega dela, posebno pa o okolnostih, da li je podana osehra odgovornost poedinih tedanjih Odbornikov in nadzornikov in v koliki men.
2.) Da se v svrho zbiranja dokaznega materijala zaslišijo vsi bivši zaposlenci zadruge ter one osebe, ki so imele stike z njo. glede nepravilnosti in eventualnega nekorektnega postopanja poedincev.
3.) Poslati pred vložitvijo toži) za doplačilo L. 72.— ponovni opomin članom potom poedinih listov, v svrho da se članom zadruge po mogočnosti prihranijo sitnosti in stroški sodnega postopanja.
Premogovniki v Sloveniji.
Naj večji premogovni gospodar v Sloveniji je Trboveljska družba. V tej družbi so dunajski in pariški judje, zadnji čas tudi (cJugoslovenska ban ka». Ta družba ima sledeče rudnike: Trbovlje, Zagorje. Hrastnik, Kočevje, Ojstro in Rajhenburg (tako se vrste po velikosti). Premogovnika Velenje in Zabukovca sta državna last. Št. Janž je last Andreja Jakila, Leše imajo -nemški grofje ITenckel-Donners-niarck, na Brezovici gospodari delniška družba «Mirna».
Slovenskega premoga največ porabijo železnice in tovarne, le prav malo ga pokupijo ljudje za domačo porabo.
Jugoslovansko posojilo v Italiji.
Predzadnjič smo priobčili notico o posojilu, ki ga najine belgrajska vlada v Italiji. Iz dobrega vira smo do-znati, da tista notica ni popolnoma
točna. Merodajni viri poročajo tako: Italija posodi Jugoslaviji 600 milijonov, polo-ico da v denarju,^polovico pa v industrijskih izdelkih. Med drugim si je Italija izgovorila tudi gradnjo železnii e iz Bara do skadrskega jezera ter izkoriščanje bosanskih gozdov. Denarni del posojila preskrbi «Banca Commerciale Italiana«, ki dobi okrog 30 milijonov 1;>- za posredovanje.
Cene po Istri koncem maja:	Buzet,
črno vino 1.20, belo 1.10, olje 7.40, seno 12, goveda 4.25 za kg. žive teže, teleta, G.75, janjci 45 glava, ovce 120. prašiči za rejo 150, mleko 0.60, drva 7. Izola, črno vino 1.50, belo 1.20, olje 7, mleko 1.60. Bistrica, seno 25, goveda 4—-5, teleta 6—7, prašiči 160, mleko 0.60, drva 12, oglje 30. Materija, seno 25—30, janjci 60—70, ovce 150—180, prašiči 150, mleko
0.60, drva 8, oglje 35.
Tržaški Lojd, največja paroplovna družba v Trstu, je imel občni zbor dne
3.	junija Družba izkazuje čistega dobička 774.160.19 lir v letu 1923. Njegove ladje, ki so sedaj v rabi, imajo skupno 265 tisoč ton vsebine. Sedaj sta v gradnji dve novi veliki ladji, ki bosta vozili na daljni vzhod potnike in tovore.
Kmetijska In vrtnarska zadrega.
Zadnjič smo priobčili pismo g. Vir-gilija Ščeka, ki je prosil g. drja Wilfa-na kot predsednika Narodnega sklada, naj bi se ne obremenili kmetje, ampak naj bi se pokrila zguba iz sklada. Vsi člani so vzeli z velikim veseljem na znanje ta predlog. Vprašanje pa je, če ga bo dr. Wilfan sprejel, zakaj pred župani je Willan odklonil vsako podporo. Upamo pa, da se bo Wilfan uklonil. Opozarjamo vse one iz Wilfanove okolice, ki odsvetujejo pokritje zgube potom Narodnega sklada, da naj preudarijo, da bi Wilfan ne bil poslanec, ako ki kmetje doznali za zadevo pred volitvami. Naj se torej ne šalijo sedaj, ko so volitve pri kraju.
Poslancu g. drju VVilfanu.
Kot član Kmetijske in vrtnarske zadruge sem Vam 21. majnika napisal in poslal pismo, v katerem sem Vam opisal obupni položaj večine članov. Obenem sem Vam dal konkreten predlog, kako bi se dalo odpomoči. Ker na prošnjo niste odgovorili in sploh niste z mezincem ganili, ne smem molčati. Do sedaj sem Vas stokrat uljudno prosil in prosil, odslej tega ne bom več. Da boste tudi po bridkih petletnih skušnjah nadaljevali s svojim absolutizmom, tega nisem pričakoval. Jaz sem Vam namreč zato pisal, ker nisem mogel dobiti človeka, ki bi se k Vam upal. Vsakdo, ki sem ga prosil; naj bi stopil do Vas ter Vam obrazložil položaj, je odgovoril : «Kamorkoli me pošljete pojdem, le k Wilfanu mi ni mogoče«. Da bi vedeli par dni pred volitvami, da boste nadaljevali s svojimi absolutističnimi metodami, ne bili bi danes poslanec. Mi smo Vas izvolili, da boste volivcem na razpolago, da boste vpoštevali želje volivcev, med katere spadajo tudi člani' Kmetijske in vrtnarske zadruge. Ako ste se utrmili v svojem znanem stališču do Kmetijske zadruge, potem je to ponoven dokaz, da za socialno-gospodarske zadeve nimate smisla; ako delate opozicijo v dobii veri, potem imamo nov dokaz, da nimate razumevanja za revščino večine članov; ako pa pravite, da ne veste, kako bi pomagali, potem ste v svojem svojstvu kot predsednik politične organizacije absolutno nesposoben in edino logično je, da odstopite, zakaj vsak srednje brihtni
Cene na tržaškem trgu: šparglji 3.20-4.40, češnje I. vrste 1.60—2.10, II. vrste 0.60—1.50, čebula 0.30-0.80, fižolovo stročje 1.80—3.—, gozdne jagode 10.—12.-, vrtne jagode 3.50—4.50, salata 0.30—1.20, krompir 0.60—0.65, grah 1.—1.60.
Vinogradnikom! Kjer je zgodnj'a toča pobila, je prvo nujno delo, obrezati vse močno poškodovane trte, gotovo pa vse odbite poganjke. Trta bo vnovič pognala in če ne bo letos kaj prida pridelka, bo pa vsaj rodni les za prihodnjo pomlad. Drugo delo potem je izdatno škropljenje z modro galico, da se prepreči peronospera.	,
Gospodinjska sola. V Repnjah pri Vodicah .na Gorenjskem začne zimski tečaj gospodinske šole 15. oktobra. Traja 6 mesecev. Plača se mesečno 1600 kron (100 lir) in nekaj malega v naravi. Obrnite se na «Zavod šol. sester v Repnjah, p. Vodice nad Ljubljano. S. H. S.»
Po čem je lira?
Dne XI. junija ai dal ali dobil:
za 100 dinaijev — 26.90 L. za 100 č. kron — 67.— L. za 100 avatr. kron — 3’20 st. za 1 dolar — 22.80 L. za 1 funt — 99.— L. za 100 fr. frankov 116.— L.
Kraševec bi znal na Vašem mestu rešiti Kmetijsko zadrugo.
Proti Vašemu brezobzirnemu nastopanju pa protestiram v imenu članov ter obžalujem, da ste v tako kritičnem položaju Vi predsedovali politični organizaciji tržaškega ozemlja. — Virgilij Šček.
Novičarski nacionalizem.
Slavik je ustanovil poseben list samo zato, da se zaganja proti «Malemu listu«. To gonjo smatrajo novinarji za posebno važno in potrebno • narodno delo, Slaviku pa bodo še na spomenik vklesali tak napis, da je on rešil slovenski narod od malolistarije, zato ker je «Novice» ustanovil. To je torej prvo narodno delo novinarjev.
Drugo 'narodno delo novinarjev pa gre za tem, da ukrote Virgilija Ščeka. Oh ta Šček! Ta bo ugonobil mili slovenski narod, ker ga probuja in mu oči odpira. Da, dokler je mili slovenski narod mižal, je bilo narodno delo tako prijetno in dobičkanosno, sedaj pa odkar Šček vrta in meša, se je vse pohujšalo. Vsak kmet že misli, da je tudi on narod. Pa to ni res: narod je le VVilfan in Slavik in kdor se njima pokori: kmet in delavec to je le «fulk«. Fuilk mora molčati in davke plačevati, ob volitvah pa glasovati za dične narodne prvoboritelje. Kdor drugače u-či, je sovražnik milega naroda; zato je Šček sovražnik milega naroda. Vrhovno narodno geslo je: ukrotimo Ščeka, grom in peklo naj pogrezne!
Tretje narodno delo novičarjev je, lagati za mili narod, trositi fulku peska v oči. To delo dokaj dobro razumejo, lq žal da jih «Mali list« neprestano krca po prstih.
Četrto narodno delo novičarjev je, da svojih pravih namenov ne odkrivajo v «Novicah«. Tiste laži, .ki bi pri bravcih vzbudile gnus, tiste se ne tiskajo, ampak zapečatijo v kuverto in pošljejo takim narodnim prijateljem, ki bi mogli ((Malemu listu«' ali Ščeku škodovati. To je v resnici hudičevo delo. pa naj kdo reče da ni!
Stefan Radič
je odpotoval z Dunaja v Moskvo. Njegov namen je menda, pristopiti s svojo stranko k ruski boljševiški internacionali in staviti svojo republiko pod varstvo sovjetov. Ni neumen.
ZAHVALA.
Zavaljujem se sl. zavarovalni družbi „LA FON DlARIAu in njenemu gl. zastopniku g. Drag. Starec iz Barkovelj, za pravilno izplačano odškodnino moje vpe-peljene stavbe in premičnin.
Povzane, dne 8. maja 1924.
ALOJZ KLJUN.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih In na zobeh
s prejema za vsa zobozdravniška is zcktteiiniSka opravila
v Goriti.Ba Travnika ZOfPiazzadellaflttorla)
od 9*12 In od 3*5.
NAZNANILO
Podpisana naznanjata slav. občestvu, da sta ODPRLA DNE 12. t. m. v GORICI, via GARIBALDI ši. 28 (prej v. Teatre) I. nadstropje
pravno pisarno
v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tičočih se vojnih škod in posredovanja dobave posojil.
Vinko Čuk,
bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici
Anton Trampuž,
bivši sodni oficijal pri okrožni sodniji.
Zab02dravDiški arabulalorlj
Zobotehnlk
M. Godina .
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1, od 3-7 — ob nedeijah od 10-12 —
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
-— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža,Kleinmayerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvordka Gaatone
Dolinar, Trst — via Ugo Polonio 5.
OVČARSKI pes:	lisaste	dlake, visok,
star 3 leta in izboren hišni čuvaj se radi neugodnih razmer takoj proda. Več se poizve pri lastniku. Cena po dogovoru.
VINCENC GRMEK Kobjeglava 29 p. Štanjel
ACETILENSKI APARAT v dobrem stanju (skoraj nov), za razsvetljavo cele hiše, je na prodaj po ugodni ceni. Obrniti se na D. K. zaloga vina, Gorica Corso Verdi 21.
Kal nam s dežele pišejo
KOMEN.
Precl minulo nedeljo je bila veselica. Neki domači fant iz Škrbine je pozdravil laško učiteljico, ki jo ipozna. Laški učitelj je bil tako hud zato, da je takoj odšel k financi v Komen. Dejstvo je, da sta privšla dva financarja in sta odvedla fanta v kosarno. Kaj se je tam vse godilo, ne vemo. Samo to znamo, da ao odpeljali močno poškodovanega fanta v tržaško bolnišnico, tako je ves pretepen in otekel. Tako se pri nas širi kultura. Srečni mi, ki smo dočakali čas najvišje kulture; (P.).
LOKEV pri DIVAČI.
Pri nas kroži glas, da je naš župan predlagal županom, ki so bili v Sežani, da bi se šli poklonit podprefektu Avianu za odhodnico. Avian je bil največji zatiralec naših pravic, in temu naj bi se šli klanjat? Naš župan je zaupnik tržaške «Edinosti» in predlaga take reči? Prosimo udeležnike sežanskega sestanka, da nam pojasnijo, kaj je na stvari.
TOMAJ.
Sežanski dopis v predzadnji številki «Malega lista« je neznansko razžalil njegovo veličanstvo Fakuča. Zelen je od jeze, da se ljudje kar boje za njegovo zdravje. V nečemi pa je bil sežanski dopisnik pomanjkljiv. Niso le Fakuči taki, tudi neka Tončka posnemata Fakuča in držita z njim. Onadva imata glavno besedo v našem društvu;, ter sta prava absolutista. Ko so udje hoteli, da bi naročili «Mali list«, sta rekla: Ne delajte razdora! Mir, sloga, edinost! Bodimo nadstrankarski! Ne berite «Mal ega lista« — sloga! Ne ((Goriške straže« — edinost:	Odpovejmo
«Pučki prijatelj« — nadstrankarstvo! Citati smete le «Edinost», «Novice» in «Novi rod«. Mi, ki te tri priporočamo, smo nadstrankarski«.
Sv. ANTON pri KOPRU.
Tudi pri nas smo z zanimanjem brali, kar je pisal Josip Trampuš v zadev^ Kmetijske zadruge ter čestitamo njemu in drugim, ki so protestirali zaradi krivice, ki se godi članom. Tudi pri Sv. Antonu in v okolici je približno 200 članov, ki ne vemo že dve leti nič, kako se godi z zadrugo, razen sedaj, ko beremo, da bo treba plačati 72 lir. Počakajte, gospoda. Lani in letos ste imeli občni zbor, toda mi nismo nič vedeli o občnih zborih, še manj pa o bilanci. Ali je to prav, da ne vemo drugega, kakor to, da treba sedaj plačati?
Iz AJDOVŠČINE.
Pretekli teden smo spravili k večnemu počitku kar tri osebe, za nas velika žalost, za grobokopa veselje. Pritožiti se moramo, da je grobokop v e-nem slučaju zahteval 30 lir od jame, 15 lir pa zato, ker je nesel križ pred sprevodom. To je preveč. Naj mu občina odredi primerno tarifo.
Mali zvon imamo ubit. Po zvonarje-
vi	izjavi bi bilo najbolje, da bi se dal prejšnji stari zvon in sedanji ubiti preliti skupaj. Za te stroške bi vsi rade volje prispevali.
Iz TOMENJ.
Na Vnebohod smo šli Tomenjci v Harije, da bomo pri maši, kakor se kristjanom spodobi. Pa maše ni bilo. Popoldanska veselica pa da. Bistriški godci so jo rezali kakor žabe po mlakah. Nam pa se neumno zdi, da moro biti veselica, maša pa ne. In koliko denarja se z veselicami zapravi. Pamet, fantje, «pamet pa kruha v aržet«.
GRADIŠČE nad PRVAČINO.
Tudi od nas moramo žalostno poročilo dati v svet, da nas je toča dne 2. junija strašno udarila. Padala je dvakrat, prvikrat le tri minute, drugikrat sedem minut. Prva je tako močno razsajala, da je na več hišah celo šipe razbila. Posamezna zrna so tehtala tu-
di po 10 dek. Trte je tako zdelala, kakor da bi kdo nalašč z rakljo razbijal po njih. Vinogradi izgledajo kakor spomladi, ko se trta obrezuje ali pa v jeseni, ko listje odpada. Ljudje so jokali od žalosti. Ne daj Bog več takega! KLANEC.
Izobraževalno društvo «Slavnik» v Klancu opozarja vsa bratska društva, da bode priredilo dne 29. junija na dan sv. Petra in Pavla veliko vrtno veselico v Klancu. Sodelovala bodo bratska društva in zbori iz sosednih krajev. Nastopi tudi telovadni odsek društva «Slavnik» z moškimi in ženskimi prostimi vajami ter skupnimi redovnimi vajami. Po veselici prosta zabava.
GORICA.
Mi smo vam bili poslali notico, da je visokošolec Rudolf Rutar oklofutal nekega narodnega učitelja. Goriško občinstvo je smatralo, da je storil to Rutar kot novopečeni snopar. Mi nismo vedeli, kdo je bil tisti učitelj, sedaj pa ga Rutar kar imenuje v ((Edinosti« in se hvali, da pozna «viteški zakonik«, ki da daje pravico do klofutanja. Tudi Giunta se je s tem hvalil, ko je polival bencin. Mi smo se o za-, devi informirali. Učitelj M. B. je stopil v travniško kavarno ter je sporočil Rutarju, kar mu je bilo naročeno. Mesto da bi se Rutar obrnil direktno do prve osebe, je vstal in podelil klofuto učitelju M B. Gospod učitelj, ki je vzgojen v soli olike in je načeloma proti snoparskim metodam, ki jih zagovarja Rutar in »Edinost«, je segel v žep po 20 stotink, jih pomolil Rutarju in dejal: «Na, Rudi, 20 čentezimov; kupi si kamilc in mamica naj ti skuha malo čaja; potem ti bo odleglo«. Vse se je smejalo. S lem je bila zadeva končana. Zato smo se čudili, da se gospod Rudek sklicuje na zakon viteških klofutarjev.	(K.).
PODGRAJE pri ILIRSKI BISTRICI.
V	nofi 26. majnika se je zgodil pretresljiv dogodek blizu starega gradu v graščinskem gozdu na Bobnu v Zabičah. Ivan Fabee iz Podgraj 27. star 23 let je bil ubit. Več mladeničev se je vračalo iz Novokračin v Podgraje. Na potu so se najbrže skregali, stepli in slednjič enega ubitega pustili. Gotovega o morivcih še ni možno poročati. Govori se celo, da se je vnel boj radi mladih, nedoletnih deklet iz Novokračin. Fantje, ali je res tako dekle, vredna boja do smrti !? Ne dajte se varati od Evinih hčera do tako nesrečne smrti !
Izvršilo se je pri ubitem tudi razte-lesenje. Komisija, hrani tajnost. Nadalj-na preiskava odkrije zločince. Ubiti ni bil razgrajač, niti pijane. A nesreča je hotela, da je ravno na zaobljubljen dan zašel med družbo razposajene mladine. Imenovani mladenič je služil 3 leta v graščini.
BORŠT.
Na poštnem uradu v Moko, vlada velik nered. Dobil sem pismo iz gornje Italije. Poštni pečat iz Moko je nosil datum 23. 5. pr. m. Pismo pa mi je bilo izročeno komaj na 28. torej kar 5. dni pozneje. Prosim merodajne čir.u-.telje, da napravijo enkrat red.
NAŠA POŠTA.
Republikanec. Zgoniške zadeve bo že dovolj. Imamo še odgovor g. Guština, toda izpuščati moramo ne le to, ampak bolj važne reči vsled pomanjkanja prostora.
Trnovo. Poslali smo Vam pismo z odgovorom kmetijskega strokovnjaka.
Rakitnik. Je bolje, da se ne daje v javnost. Naj se doma poravna
Plemenitemu oknsu ne odgovarja prevračati pobožne pesmi na posvetno rabo.
Stab. Tip. S. Spazzal. ria CommercUle 8.
Poslano *)
Podpisani dr. Dioniz Godina kot zastopnik in likvidator Kmetijske zadruge r. z. z o., z. v likvidaciji v Trstu, se obračam še enkrat na vse one člane, ki se niso odzvali ne na pozive v časopisih, ne na opominjalna pisma, oz. ki so ista vrnili, kakor tudi na one člane, ki teh pisem niso še prejeli, s tem zadnjim opominom.
V smislu § 76 zakona od 19. IV. 1873 in v smislu § 12 zadružnih pravil jamči vsak član Kmetijske zadruge s zneskom
I.	160.— za1 vse njene obveze in dolgove. Iz bilance, katero je sestavil sodnijski izvedenec g. Josip Pertot v Trstu, znaša primanjkljaj v likvidaciji dne 2. aprila 1924 Lir 167.457.30. K temu primanjkljaju pa je g. zvedenec Pertot prištel naslednje zneske:' a) Lir 18.600.— za obresti, ki bodo do sklepa likvidacije narasle od dolgov Kmetijske zadruge,
b) Lir 6000.— za najemnino in plačo enega uradnika za dobo likvidacije in
c) Lir 25.000.— za izdatke na davkih, sodnijskkih in drugih stroških. Skupni primanjkljaj do popolne izvršitve likvidacije znaša torej Lir 215.057.30.
Ta primanjkljaj morajo po zakonu pokriti vsi člani.
G. zvedenec Pertot, ki je pregledal natančno vse knjige in proučil ves položaj, je upoštevajoč vse okolnosti prišel do zaključka, da se ima ta zguba razdeliti med 3000 članov, tako da pride na vsakega prispevek L. 72.—.
V smislu sklepa zadnjega izrednega občnega zbora mora likvidacijski odbor to svoto od vsakega člana iztirjaiti. a noben član se temu prispevku ne more odtegniti. Odbor je vse poskusil, da bi članom prihranil to plačilo, a ni mogel uspeti.
Vsaka drugačna rešitev je nemogoča. Zato poživljam v zadnje člane Kmetijske zadruge, da čim prej storijo svojo dolžnost tudi v lastnem interesu, ker sicer bom prisiljen proti njim .vložiti tožbo.
Iz gornjih pojasnil mora vsakdo uvideti, da bi bil vsak upor proti taki tožbi brezuspešen. S pravdo pa so spojeni stroški, ki daleč presegajo dolžni prispevek 72 lir. Naj zadružniki še pomislijo, da čim prej plaičajo, tim manjši bodo stroški likvidacije (pasivne obresti, najemnine, plače, davki, sodnijski stroški i. t. d.) in tim manjša postaja obveznost in odgovornost zadružnikov.
V	primeru zadovoljnega plačila pa sem siromašnim strankam vedno dovoljeval plačevanje v obrokih, da jim kolik >r mogoče olajšam to breme.
Prosim slednjič učitelje, duhovnik*? in župane na deželi, da bi te; moja P" jasnila in ta moj opomin tolmačili nevednim udom in jih podučili, da se ne bi izpostavljali še daljnim nepotrebnim sitnostim in stroškom.
Opozarja tudi vse one člane, ki so-izstopili iz zadruge v letih 1921 in kasneje, da tudi oni po zakonu odgovarjajo za zgubo, ker je ta nastala pred njihovim izstopom, kakor je bilo ugotovljeno po večkrat imenovanem sodnij-skem izvedencu.
V	TRSTU, dne 6. julija 1924.
Dr. Dioniz Godina Trst, Via Torre Bianca 41/11.
*) Uredništvo odgovarja le v smislu zakona.
Občinskih tajnik z mnogoletno’ prakso čeli premenit^ službo. Je izvežban v strojepisju; se pri-pravlja na izpit. Ponudbe z navedbo plače sprejema „Mali list.**
NAŠA ZAVAROVALNICA
..L’UNION
ustanovljena 1828
= je največji svetovni zavarovalni zavod =
AUGUST RAVNIK gen. zastopnik GOR CA - Corso Vlttorlo Emanuele III, 28 - GORICA
Čevtjarnica FORCESSMN
Je najboljša zaloga z dobrim blagom.
Trst, Via Caprin 5 pri Sv. Jaftobu
podružnica 'via TJ din e 3.
Poskušija velja!
Toni: No, Pepi, ali si poskusil pri Foroessinn? Pepi: „Prijatelj, Uog Ti daj zdravje. Prav zadovoljen sem, jaz, žena in otroci. Kamorkoli pojdem, vselej boni priporočil Korces-aina“.
Čevljar ni ca FORCESSIN
I Zohotehntfni ambulatorij
TRST, Via Settefontane St. 6, I nad.
J odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno * vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
i ECSIDIJ SCHIFFLINf koneesijonirani zobotehnik.