MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradni&tvo te uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, upravo 24B6 lahaja razen nadalje in praznikov vaak dan ob '®* url / Valja meaeino prajeman v upravi ali po polti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglati po ceniku / Oglas« — •prejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani r Poltnl Čekovni račun 1L 11.406 77 JUTRA 99 Nadutost zahoda Na evropskem zahodu opažamo že ne-T let tendenco briskiranja srednje in vzhodne Evrope, posebno očito se pa to ■ažc v Rimu in Londonu. Postopale italijanskega grandomanskega ašiznia in angleškega velikaštvama-1'rani vsemu, kar leži tostran Alp, bi se '1° najbolje primerjati s postopanjem Nare fevdalne gospode napram plebej-^enm ljudstvu meščanov in kmetov. ačrti, ki se delajo v kovačnicah te diplo "jacije, navadno sploh ne računajo z nine niaio antante, balkanske zveze in oe-celo ne Poljske in Rusije. Samo v vri zn so se doslej zavedali, da narodi 5rednje in vzhodne Evrope niso nikakr-*a cpiantite negligeable, ampak faktor, JI Postaja vsak dan pomembnejši in pre-njega že zdavnaj ni več mogoče iti. .a tudi tam se v zadnjem času pojavlja-z raznih strani tendence, ki so podob-!le rimski in londonski nadutosti. Iz ''ekih političnih vrst se namreč propagira v zvezi s tem potreba Po strogo zahodni jteiertaclji Francije v zunanji politiki, in aje celo ministrski predsednik gospod 1 a n d i n ni docela nenaklonjen taki Teorientaciji, da si je čisto nasprotje t:-'stcga, kar hoče vsaj zaenkrat še zunanji Minister g. L a v a 1. 1'endenca neupoštevanja srednje in 'diodne Evrope se kaže s strani evrop-pbjga zahoda tudi sedaj, pri snovanju ve vjlh akcij, ki so v zvezi z rimskimi in ^donskimi načrti. V Rimu in Londonu Ropajo pri tem tako, kakor da mala •wnta, balkanska zveza, Rusija in mi-j^Rrede (četudi v drugem smislu) tudi v°jiska sploh nimajo besede pri teh na-vr'ih, dasj »ih tičejo v zelo važnih zade-Nekaj podobnega opažamo tudi v e‘U pariškega tiska, ki razpravlja o vseh ’0gočih zadevah, stališčih in težkočah, ne o onih, ki hi utegnile nastati iz ea'išču omenjenih srednje in vzhodno-^ ropskih držav ter skupin. Temu tisku ]®fzdi samo po sebi umevno, da mala ^nta in balkanska zveza ne bosta po-^‘iviiali s svojimi zahtevami nobenih ."koč n ovir in bosta kratko malo po-1 vse, kar se bo skuhalo na Štedilniku ^ "oda. Zlasti se je pokazala tendenca o-‘ aiovcžcvanja o priliki italijanskega od-v. Vo,'a na povabilo za pristop k namera-letalski konvenciji. V tem odgovoru Zelie Italije, ki jih mi v srednji in ju-^JVzkodni Evropi nikakor in nikoli ne (ja°Jc,ni> odobriti, pariški tisk pa pravi, sj s® !p nebistvenega pomena in ne pred-D() v‘kti° nobenih resnih težkoč. To pa i,! menh da so naše zahteve nebistvene JPerejo nikogar ovirati? ^ a 'e tako gledanje docela napačno, ^|,!e'na naglašati, in velika gospoda na hrip i se il0 0 tei" Hbko prav kmalu prc za j" a’ antanta 'n balkanska zve-Cr?C|S cer res izjavila, da je načelno prisl^ •C11a Pridružiti se rimskim in london-•hei • llacrtoni- t°da to nikakor še ne jki-cetll!; da namerava to storiti za vsako s|0r°|' Nasprotno, naglasila je, da bo to . °1') »varovanju in upoštevanju Vidii. ‘"toresov«. Kako resno misli to. Zn,, ze l/ zadnjega skupnega nastopa kri,K[l! ministrov niale antante in bal-v - \c zveze, kakor tudi g. L i t v i n o-/'encv’’’ k'or sc ie moral g. L aval iii^enn Francije, da bo najprej Tali ' ".' i'" zahtevani in šele nato le. p lr.a . "Opravljene diplomatske načr-vzli(wi,pC' obvese mora skleniti najprej ^ohvi 11 ')a l-etudj brez Nemčije in iania s Ak() se tn ne zgodi' se '«ala an-"ebe u balUanska zveza sploh ne lotita Mte,.. raz,,rav 0 kakšnent podonav-Paktti. enakopravnosti Nemčije, Priprave za volilno kampanjo ¥elika živahnost v Beogradu — K@itf@rence voditeljev — J&vtic nosilec državne vladne liste — Kombinacije opozicije — Klerikalci se ponujalo BEOGRAD, 12. februarja. V Zvezi s pripravami za volilno kampanjo je prispelo v Beograd včeraj in danes mnogo politikov iz vseh krajev države. Vsi prihajajo, da se informirajo o položajih. Naj-živahnejše je v notranjem ministrstvu in ministrskem predsedstvu. Vendar se pričakuje, da se bo stvarna volilna kampanja pričela šele koncem tega meseca. Včeraj je bilo določeno, da bo nosilec državne vladne liste ministrski predlsed-nik Bogoljub Jevtič. Razen tega bo nastopila Jugoslovanska narodna stranka z listo dr. H o d ž e r e. Pa tudi v ostalih političnih skupinah se opaža velika ži- vahnost. Posebno pozornost vzbujajo seje vodstva Jugoslovanske nacionalne stranke, na katerih se sklepa o stališču, ki ga bo stranka zavzela, napram volitvam, vladi in novim grupacijam. Sklep še ni bil storjen. Danes pride v Beograd A ca Stanojevič, ki bo predsedoval konferencam radikalne stranke. Med radikali so nastale tri skupine. Prva je za samostojen nastop radikalov, druga za vezanje z listo ministrskega predsednika Jevtiča, tretja pa za skupen nastop z združeno o-pozicijo. Nosilec liste združene opozicije naj bi bil, kakor poročajo tukajšnji listi dr. Maček, kateremu so bile v tem o-ziru stavljene konkretne ponudbe. Vendar v tem oziru še iti nobenega dokončne ga sporazuma in zato ni mogoče prerokovati, kakšne bodo končne konture volil nih grupacij. Za skupni nastop vse opozicije se zlasti zavzemajo bivši demokrati in zemljoradniki. Čisto negotovo je še, kam se bodo o-brnili slovenski klerikalci, ki trgujejo sedaj po Beogradu s svojimi glasovi in pro učujefo, kdo bi jim največ ponudil za rd:-faovo sodelovanje. Novi ban ered banovinskim svetom' nova,n za državnega tajnika za pro- DANES DOPOLDNE JE BAN Dr. PUC PREVZEL BANSKE AGENDE IN SE Pagando. Rešeno ni samo še vprašanje PREDSTAVIL BANOVIN SKEMU SVETU. i b?do*e zl,na"le politike' Dcčhn se. Gpm j bos brezpogojno zavzema za orenta- uradnšštvoin, ki svojega dela ne sme poj- cy0 napram Nemčiji in Poljski, zahte-ir.ovati birokratično, ampak kot službo j vata grof Befhlen in večina stranke narodu. Nato se je podal novi ban s pod- j nadalievanje sedanje politike, to je ita-banom na zasedanje banovinskega sveta, j Hjanske orientacije, ob istočasnem zbii kjer je bil z navdušenjem sprejet. Spre- žaniu s Francijo in Češkoslovaško, govoril je pred svetovalci v daljšem govoru, v katerem je razvil svoj program: podpiranje in pospeševanje perečih social nih vprašanj. V ostalem bo delal po že j jektiranimi javnimi deli se bo v Slo-znanem programu vlade. Po pozdravih veniji gradila železniška proga Sev-svetovalcev dr. Lipolda, dr. Režka fn I nica—Št. Janž, betonirala se bo držav-Babnika v imenu sveta je ban spet za-j na cesta Zagreb—Ljubljana—Bled, za LJUBLJANA, 12. februarja. Danes dopoldne je prevzel novi ban dravske banovine dr. Dinko Puc agende vrhovnega vodstva javne uprave v Sloveniji. Pri prihodu v vladno palačo na Rlehveissovi cesti so pričakovali novega bana banov namestnik dr. Otmar Pirkmajer, vsi šefi oddelkov in vsi uradniki. Podban dr. Pirkmajer je pozdravil bana v imenu pod rejenega mu uradništva in mu obljubil vso podporo pri vršenju visoke hansife misije. Ban dr. Puc se je zahvali! za pozdrav in dejal, da se hoče počutiti eno s s,volim JAVNA DEI A V SLOVENIJI. BEOGRAD, 12. februarja. Med pro- pasti! zborovanje. Pred krvavo vojno v Afriki ITALIJA ZBERE PROTI A BESI NI Ji 600.000 MOŽ. ABESINIJA SE PRIPRAVLJA. SPOPAD V MESECU MARCU? RIM, 12. februarja. Mobilizacija rezervistov je potekla, kakor se uradno zatrjuje, v najlepšem redu. Glede odpošiljanja čet v Somalijo in Eritrejo se uradno sicer zatrjuje, da je le v zvezi z zamenja vo tamkajšnjih garnizij, vendar pa temu niti v Italiji nihče ne veruje. V Afriki je sedaj že preko 30.D110 mož, s četami, ki se pripravljajo na odhod, jih pa bo preko 600.0110. Del časnikov in vojakov se je že vkrcal na ladie. Uradno poročilo o novih incidentih na abesinski meji izjavila. da je Italija oblečena napraviti za vse lej konec kršenju njene suverenitete s strani abesinskih tclp. Vse to dokazuje, da se Italija z vso noglico pripravlja na vojno in se zdi, da bo vsak trenutek izročen abesinski vladi v Adis Abcbi uitima-tum. Pa tudi Abesinija naglo koncentrira modernizacijo ceste Ljubljana—Sušak se pa določi vsota 10 milijonov dinarjev. 60.000 VOL1LCEV V ZAGREBU. Zagreb, 12. februarja. Po novih volilnih imenikih, ki se sedaj sestavljajo, bo imel Zagreb pri prihodnjih volitvah vtis. »Pctit Journal« govori o verjetnosti, okoli 60.000 volilcev. oborožene intervencije, »Matin« pa pra- i MARSE1L LESKI PROCES, vi, da bo Italija pričela bojne operacije i MARSEILLE, 12. februarja. Zagovorniki jugoslovanskih teroristov zahtevajo od preiskovalnega sodnika, da proti Abesiniji že v marcu magnate v na i*iacSž®rs!e®m se jim izroče poročila strokovnjakov, ki so preiskali orožje in projektile in da sc jim pokaže tudi film o samem atentatu. BUDIMPEŠTA, 12. februarja. Iz-gleda, da je Gbinbijs moral dokončno kapitulirali pred Bethlenom in bo moral opustiti vse svoje dalekosežne re- , . , ,n , forume načrte. Zmagala je zopet fev- fmh s"cznih zf le,tov 1C od J1 tn’: do preklica ustavljen ves zelezmski USTAVLJEN PROMET V LIKI. BEOGRAD, 12. februarja. Zaradi dafna aristokracija. Gombds je popolnoma prekini! vse zveze s Tiborjem Eckhartcin. V vladni stranki se bodo izvršile velike spremembe vse od vod tva do posameznih krajevnih odbo- proinet med postajama Gračac in Knin na progi Ogulili—Split. HITLER PROTI MONARHIJI. BERLIN, 12. februarja. Hitler je iz- rov. Odstranili se bodo vsi plačani, javil poročevalcu lista »Star«, da v svoje čete na mejah ita1 umskih kolonij, j predsedniki in tajniki in bodo njihove programu narodnih socialistov ni ob Po poročilih iz Pariza je napravila ita- i funkcije prevzeli narodni poslanci, lijanska mobilizacija v Franciji najgloblji • Glavno tajništvo stranke bo prevzel razorožitve itd. Za njima pa stoji tudi sovjetska R u s i j a, ki gleda na zahodna prizadevanja z največjo nejevoljo, in to popolnoma upravičeno, saj ima s Francijo konzultativni pakt. po katerem je Pariz vezan, da ne sme skleniti nobenega pakta, ki ne bi bi! v skladu s franco-»ko-rusko zvezo. Po vsem tern moremo pričakovati še prav zanimive stvari. Kolikor smo poučeni. mala antanta in balkanska zveza (kljub nekim oddvojenim tendencam Češkoslovaške) v teli zadevali ne mislita popustiti niti za las. Verjetno je zato, da hosta skupaj s sovjetsko Rusijo zahtevali v kratkem konferenco s Francijo, na ka- teri naj bi se vsa ta vprašanja temeljito pretresla in bi sc našla pogojna podlaga za sodelovanje z načrti Rima in Londona. z tega pa -dedi, da uresničenje teh načrtov ni odvisno le od dveh skupin. Francije. Italije in Anglije na eni ter Nemčije in Poljske na drugi, ampak od treh, tretje pa tvorilo mala antanta, balkanska zveza in sovjetska Rusija' Le v sporazumu vseli treh je mogoč rezultat, ki bo več ko kos papirja. Na to grando-manija zahoda ne sme pozabiti! Mi nismo voljni biti nikomur lestva za plezanje k ciljem, ki niti »tiso v skladu z našimi vitalnimi interesi' -r. novitve monarhije, šc manj pa restavracija Hohenzollerucev. MUSSOLINI IN AVSTRIJA. MILAN, 12. februarja. »Popolo d’ Italia« poroča, da bo v sredo objavil Mussolinijev članek, v katerem bo opisana historijska misija Avstrije in potreba ohranitve avstrijske neodvisnosti. PROCES PROTI DR. RINTELENU. DUNAJ, 12 febr. Di‘žavrio pravd-ništvo je zaključilo 'obtožnico proti bivšemu avstrijskemu poslaniku v Rimu in vseučiliškemu profesorju dr. Rintelenu zaradi zločina veleizdaje. Obtožnica je bila včeraj dostavljena obtožencu in bo glavna razprava že v začetku marca. Stran 2. Mariborski r>V e č c r n i k« Jutra- V Mariboru, dne 12. II. 1935. Dnevne vesti Krvav ziočin v Prlekiji fe še vedno zavit v temo Vsa ljutomerska okolica živi še pod ciojmom groznega zločina ki je bil izvršen v nedeljo zjutraj nad 56 letnim posestnikom Jakobom Vrhovnikom in njegovo 54 letno ženo Nežo. Sodna komisija, ki je raztelesila truplo umorjenega Vrhovnika, je ugotovila, da je zločinec udaril svojo žrtev z nekim topim predmetom po glavi in mu zdrobil zatilniško kost, da je nastopila smrt zaradi otrpnenja možganov. Hudo poškodovano ženo Nežo, ki še sedaj ni pri pravi zavesti, pa je prevzel v oskrbo njen brat v Presiki. Včeraj se je sicer nekoliko zavedla in tudi nekoliko spregovorila, ne spominja se pa prav ničesar in se tudi še prav ne zaveda, kaj se godi z njo. Orožniki so pričeli takoj intenzivno poizvedovati za zverinskim zlo čincem. Domne.ajo, da je moral biti domačin, ki je dobro poznal domače razmere pri Vrhovnikovih. Sledu za njim še nimajo. Tudi še niso mogli ugotoviti točno koliko denarja je roparski morilec odnesel Vrhovniku. Pri temeljiti preiskavi so našli v omari precej tisočakov in domnevajo, da je bil zločinec najbrže pre-poden, ali pa je izvršil svoj zločin iz maščevanja. Dve premieri v gledališču V nedeljo popoldne se je uprizorila v našem Narodnem gledališču premiera C. M. Gdrnerjeve bajne igre »Janko in Metka« z godbo in petjem v treh slikah. Režija P. Rasbergerja je šla za tem, da la bajni svet pričara v čim učinkovitejši meri pred oči mariborske dece, ki je do zadnjega kotička napolnila gledališče. Vsi sodelujoči igralci (P. Udovičeva kot Janko. Savinova kot Metka, Rasberger kot oče Peter, Dragutinovičeva kot mati Jera, Starčeva kot vešča hrustalka) ter Mohorjeva Vojček in Milček so z ljubeznijo ter verodortojno poglobitvijo uresničevali to začarano življenje v gozdu in na domu zločesie hrustalke. — Zvečer pa je bila letos: ja premiera štiridejansie veseloigre »0':ence« O. Scheiiipilugove. Uprizoritev v režiji Joško Koviča je bila na lanski višini in je v nekaterih detajlih bila celo boljša. Sodelovali so Zakrajško-va, Barbičeva, Jože Kovič v glavni vlagi, Nakrst. Grom. Blaž, Pavle Kovič, Medven. Furijan in Gorinšek. Naturni humor, ki preveva to veseloigro, je zbujal pri občinstvu veliko zabave, le žal, da ie bila udeležba prav pičla. Novi ban dr, Puc prevzel posle. Takoj po zaprisegi se je novi ban g. dr. Dinko Puc vrnil iz Beograda v Ljubljeno, kjer je najprej izročil županske posle podžupanu prof. Jarcu, nato pa se je podal v bansko palačo, kjer je prevzel od namestnika bana g. dr. Pirkmajerja posle bana dravske banovine. Nov načelnik v prosvetnem ministrstvu. Za načelnika oddelka za osnovnošolski pouk pri prosvetnem ministrstvu je imenovan načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Novem Sadu Jovan Petrovič. Iz zdravniške službe. V višjo skupino je lapredoval višji pristav Zdravstvenega doma v Murski Soboti dr. Josip Pečan. Iz sodne pisarniške službe. Za kancelist i vsebinsko, niti po obdelavi, kar po sodob nih »šlagerjih« nedvomno učinkuje prijet* no osvežujoče. Režija je Harastovičeva, nastopijo Udovičeva, Barbičeva. Starčeva, Gorinškova, Dragutinovičeva, ?• Kovič, Sanci , Harastovič, Medven. Rasberger, Gorinšek, Furijan, Košič in Ver-donik. »Profesor Žič« je neslov naslednje dramske novosti. To tragikomedijo je napisal znani in priznani hrvatski dramatik dr. M. Feldman, ki je napisal že lepo število dramskih del, ki so zaradi svoje odrske učinkovitosti vsa uspela. Maribor sko uprizoritev pripravlja J. Kovič, ki ie delo tudi prevedel. omerkoljeva - Jelačin - Vondrašek. Ta umetniška trojica priredi kmalu pester večer v mariborskem gledališču. Na sporedu so plesi, pesmi, šansoni, klavirske sclotočke itd. SmerkoLieva je subreta in solo balerina ljubljanske opere, Jelačin tenor, ki je deloval dolgo časa v Nemčiji, kjer je zlasti v operetah (Schubert »Treh mladenkah«), dosezal lepe uspehe. Vondrašek, ki se je šele pred kratkim vrnil iz tujine v domovino, pa je odličen pianist in si je utrdil svoj sloves po raznih velemestih. kmo Kino Union. Do vključno srede »Pastir Kostja«. Sledi »Ples v Savoyu«. Naš Mariborski fihn od danes do vključno petka poleg običajnega prvovrstnega sporeda v Grajskem kinu. ^RAJSKI KINO Do. vključno petka 15, februarja 33 dni prliuez« Silvija Sidney. Nemški velefilm. Kot do* datek „ Maribor m Mariborčani". Piidei „PETER“. Frančiška Gaal. Krajievni odbor Rdečega križa v Mariboru ima d r e v i ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu« svoj redni letni občni zbor. kateremu bo prisostvoval tudi delegat b» novinskega odbora iz Ljubljane. Člani sc naj udeleže občnega zbora v čim večjem številu. Nočni napad. Ko se je v soboto 9. t. m-vračal proti domu na Janževo goro 5Ž-letni posestnik Štefan Kobale, je plani1 nanj iz teme neznani moški in ga pričal pretepati s palico. Udaril ga je večkr^ teko močno po glavi, da mu je prelom^ lobanjo. Napadeni posestnik je moral isK«1 ti zdravniške pomoči v mariborski bo' nišnici. Nezgoda na ledu. Pri drsanju na ledi* je doletela 391etnega v Krekovi ulici stanujočega trgovskega potnika Julija Bu; zanka huda nezgoda. Padel je in si zlom'1 desno nogo. Zdravi sc v mariborski bo!' nišnici. Nesreča ne počiva. Iz Spodnj;h Poljčan so pripeljali v mariborsko bolnišnico Izletnega posestniškega sina Josipa Sla' tenška, ki je padel pri smučanju tako nc' srečno, da si je dvakrat zlomil desno nogo pod kolenom. V Creti pa je padla 53 letna viničarka Ana Zojhterjeva in si zlo mila levo roko v zapestju. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazJ‘ toplomer 7 stopinj C pod ničlo, tnininia1; na temperatura je znašala 13.8 stopinj ^ pod ničlo; barometer je kazal pri 17 stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 741; lativna vlaga 88; vreme je jasno in vremenska napoved pravi, da bo vreme bolj oblačno in da bo mraz popustil. Prebivalstvo Bolgarije. Po zadnje!11 ljudskem štetju ima Bolgarija 6 milij°11<,v 81.049 prebivalcev. Gostota prebival^*1 na kvadratni kilometer znaša 59. Presto' niea Bolgarije pa šteje 330.1100 prebiva1' cev. V Mariboru, TTmnnn- -n_ dne 12. TL 1935. Marifiorstfi »V e č er n i b® Jutra Stran 3. ES-J-iBCCBESGStu. - Iz naših sfanovsk h orcjanzacij TRINAJSTI OBČNI ZBOR ZVEZE BANČNIH, ZAVAROVALNIH, TRGOVSKIH •N INDUSTRIJSKIH URADNIKOV JUGOSLAVIJE, PODODBOR MARIBOR. Ta občni zbor se je vršil 9. t. m. ob 20., zavarovance. Pri zborovalcih je izzvala Uri v mali dvorani Delavske zbornice .>b lepi udeležbi članstva. Namesto odsto-Pivšega predsednika g. Viškaniča ;e otvoril občni zbor g. Godnik, ki je v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče* Funkcionarji društvene uprave so »ato podali poročla o delovanju v preteklem letu. Poročila pričajo, da je društvo v minilem letu vsestransko napre-fovalo. ^ Po končanih poročilih je podal gosp. Godnik besedo delegatu iz Ljubljane g. ^r- V r a n č i č u, ki je najprej načel vprašanje zaščite vseh privatnih namešče«-cev in apeliral na Savez bančnih uradnikov, naj tu posvetijo največjo pažnjo interesom članov iz dravske banovine. Naj-°bširneje se je pa delegat Pokojninskega Mvoda bavii z znanim predlogom »Suzor Ja«, ki zahteva likvidacijo sedanjih bolniških blagajn v okviru Suzorja, in to Pod. znatno neugodnejšimi pogoji. Nada-'ieval je, da je vsem nameščencem zna-n°> da so pri »Suzorju« minimalne ugoditi za člane, med tem ko predlog pred Jldeva višje obveze članstva kot pa pri Trgovski bolniški blagajni. Govornik je odločno nastopil proti takemu predlogu, '0 sicer zato, ker je malo verjetno iz dose fenje prakse »Suzorja«, da bi nameščen-jjjvc lahko pričakovalo to. kar že ima. ^ed drugim je prikazal občnemu zboru ^di to, kako velike vsote mora po predpisih oddajati Trgovska bolniška blagaj-113 vsako leto »Suzorja« iz raznih naslo-vov in kako majhna povračila dobiva od ‘'Suzorja« ravno iz istih naslovov. Tako [e odvedlo Tr0.Vsko podporno in bolniško društvo v Ljubljani v preteklem letu "Suzorju« za nezgodne rente 2,200.000 Pin. Prejelo pa je vrnjenih le 200.000 Din. Borzo dela je prispevalo društvo Din t.OOO.OOO brez omembe vrednih koristi, kljub temu pa je moralo poleg izredno velikih ugodnosti članstvu, vzdrževati bilančno ravnovesje. Nujna posledica te-& je zahteva, da se nameščensko zavajanje loči od delavskega in postavi na ^eciejr.i zakon, ki bo določal avtonomije, obligatornost in teritorialnost. Zbo-^Valci so vsebino govora dr. Vrančiča Oglasno osvojili in mu pritrdili z aplav-*<>m. Drugi del govora dr. Vrančiča ie Vseboval vprašanje razširjenja Pokoj-j^skega zavarovanja na vso državo. — ^črt »Suzorja«, ki predvideva centrali-žacijo pokojninskega zavarovanja s se-^žem v Ljubljani in delitev zavarova-nameščencev z mesečnimi prijemki 1.500 Din pri »Suzorju«, za name-sSence s prijemki preko tega zneska pa Pri Pokojninskem zavodu, pri čemur si ^idržuje »Suzor« pravico predpisa viSi-^ Premij za pokojninsko in starostno "^varovanje. Suzor bi te premije upravni v smis’u načrta tako, da bi Pokojnh-ski zavod težko prišel do rent za svoje ta nakana »Suzorja« viharen protest in vplivala nanje, kakor tudi na navzoče zastopnike drugih nameščenskih združenj zelo porazno, med tem ko so zborovalci burno pozdravili in osvojili rešitev tega vprašanja na osnovi načrta, izdelanega po Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Protigovor tajnika Zveze bančnih urad nikov g. K u r t a g i d a na izvajanje dr. V r a n č i č a, ki se je z govorniško rutino spretno izognil jedru, ni dosegel zaželje-nega efekta pri poslušalcih. Čudno so tudi uplivala izvajanja vodje občnega zbora g. Godnika kojih prikriti, toda vseeno opaženi cilji so bili, da se zavedejo »stanovska« združenja nekam drugam. Po izvajanja so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen sledeči odbor; Tomažič, Kurnik. Drago Senica, Godnik, Rudi Senica, Bratoš, Tomac, Podlipnik in Po- ŽENSKE! KO BOSTE ENKRAT PRALE sSdnORdb PR/lLNin PR/IŠKOn, BO TA EDINA VAŠA HVALA Preizkusite ga čimprej ! Zahtevajte oa povsod ! mmmmap—wb—,>yt■ %&&&£BUMidR-a tl točnik. Pri slučajnostih je vodja občnega' zbora izrazil dolgoletnemu zaslužnemu predsednku, sedanjemu tajniku Trgovskega gremija g. Francu Skazi za uspešno delovanje na tem področju v imenu odbora najprisrčnejšo zahvalo in ga prosil, naj stoji bodočemu odboru kot izkušen borec ob strani, nakar je predsednik občni zbor zaključil. Obč ni zbor'gas*!s OBČNI ZBOR GASILSKE Gasilska četa na Pobrežju je imela v nedeljo 27. januarja svoj 12., oziroma 30. letni občni zbor. Letos bo slavila svojo 30-letnico, na katero se že sedaj resno pripravlja. Hudi so bili boji ob prevratu prav glede gasilske čete. Težko nalogo so si nadeli oni, ki so si postavili cilj, da morajo pobrežki gasilci postati ono, kar domovina od njih zahteva. Da je ta cilj dosežen, priča krasno uspeli občni zbor, ki ga je vodil duša čete, nje predsednik tov. Josip Klemenčič. V začetku se je v lepih besedah spomnil blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I., ki so mu navzoči zaklicali »Slava«! Mlademu kralju, Petru II, pa so vrli gasilci vzklikali: .Živel kralj Peter II.!« Po poklonitvi spominu umrlega častnega člana tov. Slokana, je pozdravil predsednik gospoda Župana Matijo Volka in častne člane g. Antona Pšeničnika, Ivana Zafia, Franca Ribiča, go. Marijo Rojkovo in kumico go. Marijo Klemenčičevo. Sledila so poročila funkcionarjev. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tov. Milan Klemenčič, se je odražala jasna slika o dglovanju čete, ki se v zadnjih letih silno razvija in modernizira. Poleg velike požrtvovalnosti članstva, naj omenimo samo, da si je nabavna že drugi prepotrebni avto. Ta je zakopal sicer četo zopet v dolg, kakor je izkazal poslovodeči blagajnik tov. pred sednik, a to naj vrlih gasilcev ne moti. S skupno pomočjo in požrtvovalnim delom bo šlo. Zavedajo se naj, da delajo domovini v čast, bližnjemu pa v pomoč! Zanimivo je bilo poroč;lo poveljnika, tov. Štamica, ki je obsegalo tehnično stran. Ta v gasilski službi na lahka, a agilni in vestni gasilci so pod spretnim vodstvom svojega poveljnika tudi to po- ^rdo Karls: 17 Spomini iz narodnega ta sokolskega življenja Pri tvrdki Križaj je bil knjigovodja ran Stelč iz Kamnika. Stele je bil prej Trstu. Pri tej priliki mor2m izpopolniti Poročilo iz Trsta s tem, da je bil France te'e poleg Srečka Bartola najagilnejši fivovodja in pevec vseh štirih glasov, ok f !e bi* duša petja v Trstu in v vsej olici. Vsak večer si ga videl z gostilne d Pazduho korakati k pevski vaji k y mu njegovih petih pevskih društev, •j, Pogledu sta imela prej Bartel za vlvi 'n pozne)e Stelč za Trst in okolico ei|kanske zasluge. Ni dolgo trajalo, ko je prišel Stele k eni in predlagal ustanovitev pevskega Dni a' ^ Sv'm za t0, ustanovimo ^neje tudi Sokola, in ne dolgo po tem Ogovoru nas je vadil tako, da smo večat nastopili. Kar je prišel k meni nad- Ospk J’ n,e obvestt!- d3 merodajnim t c°am Cm menda tudi njemu) ne ugaia d Početje, posebno pa ne, da se domača j> e** *z boljših hiš vdajajo petju in se • kvarijo. Rekel je tudi, da bo prvi opomin sledil javno. Moral sem odnehati; pevski zibor se je razpustil in sokolska ideja je zaspala. Delovali pa smo še dalje- s koncerti, plesi in predstavami za Družbo sv. Cirila in Metoda, za Vilharjev spomenik v Postojni in šolsko deco. Naše prireditve so bile sijajne in vedno z dobičkom od 200 do 500 gld. (Vilharjev spomenik.) Tudi tu sem delal tajno zaradi svojega službenega značaja in opetovane ponudbe predsedništva Družbe sv. Cirila in Metoda za Pivko, kakor tudi volitev v občinski odbor sem moral odkloniti. Nisem pa smel ponudeno mi mesto »prezi-denta« odkloniti, čeprav so mi nekateri prijatelji v Trstu to zamerili. Nekega dne I. 1903. je namreč prišel k meni okrajni glavar baron Rechbacli iz Postojne in mi rekel, da prihaja na zahtevo vojnega ministra in prošnjo avstrijskega Rdečega križa z Dunaja, da ustanovimo podružnico lega društva v Sv. Petru in prevzamem predsedništvo. Pričel sem takoj z delom in pridobil sto članov. Na prvem občnem zboru je bil tudi glavar navzoč. Sv. Peter je bil namenjen kot križišče zvez z Madžarske. Dalmacije in Balkana. Odbor sem sestavil iz moških e ce'e na Pobrežju v ČETE NA POBREŽJU. stavili na tako visoko stopnjo, da jih mar sikateri lahko zavidajo. Pobrežka četa pa je tudi ena prvih, ki si je ustanovila svoj naraščaj, ki se pridno vadi pod vodstvom tov. Rakuše in S k r b i š a, da bodo sedaj mali naraščajniki nekoč izurjeni stopili v članske vrste. Ob koncu občnega zbora je pozdravil navzoče še g. župan Volk in častni član tov Pšeničnik, ki sta oba želela’ četi lepo bodočnost. Tov. predsednik pa je po navduševalnem govoru zaključil občni zbor. Pomozi Bog! Občni zbor ruskih oevccv Plodonosno delo agilnega Pevskega društva Ruše. V nedeljo 3. t. m. je imelo Pevsko društvo »R u š e« svoj redni občni zbor. Z izrekom »Čuvajmo Jugoslavijo!« je otvoril g. predsednik Ant. Požar občni zbor, se najprej spomnil onega, ki nam je zapustil gornjo oporoko t. j. Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja, katerega spominu je vse članstvo zaklicalo trikratni »Slava!« nakar je izreklo neomejeno zvestobo novemu vladarju kralju Petru II. Nadaljni pozdrav je veljal navzočem.i predsedniku Ipavčeve župe. skladatelju g. Vas. Mirku, ki je kot zastopnik župe pohitel med ruške pevce, kar je vse navzoče članstvo prav iskreno pozdravljalo. ter irtu dajalo spodbudo do še večjega razmaha v pevski umetnosti. Iz poročil posameznih odbornikov ;e bilo razvidno, da društvo res z vso vnemo goji lepo kulturno delo s slovensko pesmijo. Saj je zbor absolviral več dobfo uspelih javnih nastopov. V spominu nam ie veličastna proslava 20-letnice obstoja tega-društva ter razni drugi nastopi, saj je zbor nastopil v poslovnem letu 19krat, in ženskih članov, ki bi imeli v primeru potrebe z ranjenimi vsak svoj posel. V ta namen sem prejel z Dunaja velike zaboje kuhinjskih, medicinskih in ortope-dičnih potrebščin. L. 1905. sem bil imenovan za višjega poštnega kontrolorja, predstojnika in ustvaritelja novega glavnega poštnega urada na državnem kolodvoru v Gorici. Ob tej priliki sem prejel od imenovanega društva srčne čestitke s podpisoma dr. Jos. Ritter Ulrich in Fiirst Schonburg, kakor tudi zahvalo za svoje delo. Skoro enako priznanje mi je prišlo od društvenega vodstva iz Ljubljane, od dr. Murniga hi dr. Franca Zupaniča. Ves moj trud pa je bil zaman, ker vojna je tudi na Krasu izpadla v korist »prijateljskega« zaveznika. Po enajstletnem bivanju sem težko zapustil tudi ta mi dragi kraj, kjer sem si pridobil mnogo prijateljev. Narodna nestrpnost med uradništvom in strankarstvo ir.ed domačini je vzajemnemu delu zelo škodilo, ali kljub temu so bili naslednji možje v narodni službi vedno edini: Križaj, Medica, Špilar, Gržina, Sever, Lavrenčič, Zafret, Kurat. Zupan, nadučitelj Kalan, župan Penko, Rebec, Korošec i. dr. V Zagorju Alojz Domicelj, kar je pač za Ruše res častno število. Kakor se je videlo, namerava zbor sodelovati tudi na komemorativnem koncertu, katerega pripravlja Ipavčeva župa v Mariboru, kar že vnaprej pozdravljamo! Da se društvo tako lepo razvija je pač zasluga agilnega predsednika, in mar ljivega tajnika, ki nikoli ne miruje, saj to se je videlo na občnem zboru, ko je za svoje bodrilne besede žel splošno odobra vanje in pohvalo. Živahna debata je pokazala, da se član stvo res zaveda svojih dolžnosti napram društvu, za kar mu je izrekel pohvalo ter ga bodril, naj se še z večjo vnemo poprime dela za procvit lepe pevske umetnosti, naš neumorni pevski organizator, skladatelj g. Vasilij Mirk, in je za svoja prisrčna izvajanja dobil od strani navzočega članstva najtoplejšo zahvalo. Želimo pevskemu društvu nadaljnjih uspehov! Radio Ljubljana. Spored za sredo 13. t. m. Ob 12: V modrih vodah havajskih; 12.50: poročila; 13: orgle na ploščah; 18: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci; 19: Naloge Sokolstva v sedanjosti; 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20: koncert konservatoristov; 21: radio-orkester; 22: čas, poročila; 22.15: radio-orkester; 23: esperantsko predavanje. Na planinah. »Kdaj mislite, gospod ravnatelj, da so gore najlrpše?« »Kadar ima človek. dovolj denarja«. . DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Sesti dan žrebanja V. razreda, 29. dola, dne 10. februarja, so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 30,000 81938; — Din i0.000 53619 63343 70459 83374 86280 87621 95741: — Din 8000 14027 15241 30744 33614 36493 38391 42282 42518 44394 47763 55737 60465 64110 72926 81713 86097 98819; — Din 6000 8491 11832 14398 ,17202 22384 25856 28225 31637 31678 51336 83475 84014 84798 84870 93609 94899 Din 5000 6233 7966 22658 27193 28981 30295 30997 33832 38493 40292 40577 56286 57150 58989 59423 66886 67775 69480 69528 80421 86119 94788; — Din 3000 1973 3393 6371 16707 21904 25746 32075 32298 39319 40022 44315 53399 61560 62777 66261 7’8999 81465 82074 88961 93678 95907: — Din 2000 23544 24402 31816 34668 42712 44320 53668 55159 57762 69909 72773 78582 79257 81840 85616 90874. Bančna poslova’nica BEZJAK, iMaribor, Gosposka uiica 25. nadučitelj Rudolf Horvat, Fatur, Jurij Česnik in nadvse priljubljeni župr.ik Groznik, v Knežaku Guček, v Petelinjah Ignac Vidic, v Trnju Avčin, nadučitelj Jelenc, pozneje Engelmanu in drugi. Od tu navedenih, oziroma iz njih rodbin jih je mnogo v Mariboru, kjer delajo čast svojim prednikom in svoji izgubljeni domovini. Občina, večina goni imenovanih in drugi, ki se jim imen ne spominjam več, so mi napravili v restavraciji lepo od-hodnico, ki je ne pozabim. Nameravano mi podelitev častnega občana sem pa preprečil in hvaležno odklonil. V Gorici. Teden pred otvoritvijo državne železnice sem prišel v Gorico. Na drž. kolodvoru zagledam poslopje, ki je bilo namenjeno glavni pošti, toda mislil sem, da stojim pred kakim kavarniškim poslopjem. Velika okna v pritličju so bila brez železne ograje; stranišča so sicer bila, toda greznic ni bilo; o poštnem inventarju pa ni bilo ne duha ne sluha. Poslal sem takoj v pisarno železnice po nekaj brzojavnih blanketov. Sedel sem na neki zaboj in večji zaboj mi je bil miza. Stran 4. Mariborski »V e čer n lit« Jotr*. 7 Mariboru, dne 12. IT. 1936. HBHHU#WBHH*BBKn^^^555Sa93tiHflfl5?5S&93niEfi9*P Alphoose D*ode< • GUEH ROMAN. 8 Odkod revni mali siroti to hrepenenje po vsem, kar je bogato in aristokratsko? Zakaj jo je med vsemi neštetimi prizori, ki jih je razvijala pred njo velika cesta, najbolj zanimala in ji v radosti srce dvi* gala prav ona dolga vrsta sijajnih kočij, okrašenih z grbi in zapreženih s štirimi konji, ki so jih vodili kočijaži ali napudrani lakaji? Naj verujemo onemu, kar so pripovedovale redovnice, da je bila Ly-dija gotovo rojena v kakšnem okoliškem gradu in se bo nekega dne še odkrila skrivnost romana njenega rojstva in po-kolenja? Dobre redovnice so si vsaj tako tolmačile tisti radostni »da«, s katerim je mlada novica tik pred svojo zaobljubo sprejela Richardovo ponudbo in se s tem zaradi nevarnega posvetnega hrupa odrekla naenkrat belemu pokrivalu redovnic sv. Vincencija Pavlanskega, pokrivalu, o katerem so bili vsi prepričani, da bo tako lepo zasenčilo njene jasne oči in pokrilo njeno vedro čelo. Poročni obred se je izvršil v samostanski kapelici, in to v soboto, kakor je že navada na deželi. Pa niti sam cestar se ni spominjal, da bi bila corbeillska cesta kdaj videla take svate. Vsi stari klien- ti Feniganove pisarne, počenši od zakupnika Bergeriesa, pa do gospodarja gradu Grosbourga, vsi so prišli, da izkažejo na ta način še zadnjo čast sedaj že tako redkemu tipu poštenjaka podeželskega notarja. Pred dolgim sprevodom kočij, pred katerim je šla ona prva z mladim parom, se je vila v žarkem julijskem soln cu bela cesta in se, zaobračajoč proti Soisyju — preden se pride v samostan, kjer je škof čakal na mladi par — vzpenjala vse više in više, izgubljajoč se v nebo, v ono modro, svilnato nebo, brez oblakov in brez meglic. »Delala bom kar bom hotela ...« je obljubljala sama sebi tašča Richardove žene; in samo tako si je bilo mogoče tolmačiti način, s katerim je sprejela tega otroka brez dote in brez staršev, to nežno bitje, dolgih belih in povešenih rok. Ženska, ki ji je pokojni Fenigan pravil »dobri tiran«, je bila v resnici čisto nekaj drugega. Delavna, energična s šopom kiju čev. ki so žvenketali ob vsakem pregibu njenega krila (a bilo jih je prav toliko, kolikor ključavnic v gradu); ko se ji je sin oženil, ji je bilo pet in petdeset let, po videzu pa bi ji bilo mogoče prisoditi ko- maj starost štiridesetih; njeni črni lasje, ki so ji vedno štrleli kvišku, so ostali tako temni, kakor njene male, žive in dobre oči, toda one čudne stroge dobrote, kateri manjkata vsaka nežnost in razigranost. Nad vse je ljubila svojega sina, a le redko kdaj ga je objela. »V naši rodbini ne ljubimo lizanja«, je dejala često. Nasprotno, čutila je potrebo po avtoriteti, navajena kot vdova živeti čisto po svoji volji; in zaradi tega svojega despotizma se je kaj kmalu sprla s svojo snaho. Takoj spočetka se je upirala poročnemu potovanju. Samemu Richardu itak ni bilo veliko do tega: njemu je bilo glavno to, da je žena pri njem in vsa njegova — — ali pa bo to tu ali tam, ga je malo zanimalo. V svoji veliki boječnosti se je bal vsakega potovanja, hotelov, obedov v restavracijah, dolžnosti govoriti z neznanimi ljudmi in krajev, v katerih še nikoli ni bil. Lydiji pa je bilo nasprotno potovanje ideal vse dovoljene sreče, ker si je v svojem dolgočasnem samostanskem životarenju želela najbolj tega, da bi mogla potovati, videti razne kraje, oditi daleč, daleč, tam preko onega nasprotnega griča, a še preko drugega, tretjega, vse do tam do koder njen pogled nikoli ne more seči. »To hrepenenje mi je vzklilo v duši zaradi tega, ker sem preveč gledala cesto,« je govorila Richardu za časa njunih dolgih čebljanj že takrat, ko sta bila že za-MmBmamtsmmBmmn ročena. Priznala mu je, da je njena želja po prostranstvu bila tako velika, da je zavidala celo najsiromašnejše vozove ko-medjantov, pa celo njihove večerje na robu obcestnega jarka, in njihove opoldanske počitke pod prašnimi bresti. I*1 on ji je ves očaran, ko jo je videl tako rdečo od zanosa, svečano obljubljal: »Potovala boyas Lydija, potovala!« česa J' vsega ni obljubljal v onem času! Nu, pozneje ni več govoril tako in zdelo se je, da še sam odobrava kot nekaj čisto naravnega ugovore, ki jih je ponavljala njegova mati ... V tem času naj bi šla na po-ročno potovanje? Nič ni bolj nevarnega, ko to! Koliko mladih žen je že z življenjem plačalo to neumno navado! »In ko bi vedeli, drago moje dete, kakšna preizkušnja je to za mlado ženo, za njen sram, r.jeno obzirnost . . . Verujte mi in varujte se tega!« Lydija je popustila, toda iz njene zadušene, neuslišane želje se je porodil trajni srd. Vse do takrat je bila hvaležna svoji tašči, od takrat se je pa počutila kakor v Ječi in ni več imela druge želje, ko čimprej pobegniti iz nje; kar tiče njenega moža, je bila pripravljena ljubiti ga, a ko ga je videla, kako vedno vdano in pokorno sklanja glavo in skri va svoj ko otrok boječi pogled, pa še s tako veliko brado, ga je pričela prezirati in se je sčasoma navadila misli, da se ne sme prav v ničemer zanašati nanj, ko da ga sploh ni. Pfuj Delavci—vlomilci. V hotelu Osterber-ger so bili te dni zaposleni štirje delavci te Podvincev, da spravijo led v skladišče. Pri opoldanskem odmoru pa so vlomili v vinsko klet, ki meji na skladišče. Tamkaj so izpraznili več steklenic, ki so vsebovale Radensko slatino in jih napolnili z vinom. Na ta način so hodili ves popoldan po vino in se ga končno tako nalezli, da so postali nesposobni za delo. Zaradi pijanosti so prišli delavcem na sled in obvestili policijo. Škode so napravili okrog 500 Din. Vzorne delavce so prijavili sodišču. Iz poštne službe. Za poštno t. f. manipulanta na pošti v Ptuju je imenovan dosedanji uradniški pripravnik g. Franc Hudina. Nočni napad. Predpreteklo noč so napadli neznani storilca 22-Ietnega posestnikovega sina Stanislava Stanjkota iz Der-begovcev, ko se je vračal z vasovanja na svoj dom, ter ga obdelali z noži tako nečloveško, da so ga morali spraviti v ptujsko bolnišnico. Kino. V sredo 13. in četrtek 14. t. m., obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Na modri Donavi«. V soboto 16. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 17. t. m. ob 18.30. in 20.30. uri pa je na vrsti >Fra Diavolo — vražja brata«. Poljčane Pogreb nedolžne žrtve. V petek predpoldne se je vršil pogreb gostilničarja in posestnika Franca Damšeta s Pečice, ki je postal v torek zvečer nedolžna žrtev pretepa. Čeprav je ta dan snežilo m brilo ie z vseh strani kraja in okolice prispelo veliko število njegovih prijateljev in znan cev, ki so se s pokojnikom vedno tako dobro razumeli. Nepopisna je bila žalost mlade vdove in štirih otročičev, ki jim je usoda vzela tako ljubljenega ateka. Od pokojnika, ki so ga pokopali na sladkogor skem pokopališču, sta se poslovila v čustvenih besedah občinski odbornik iz Šmarja pri Jelšah in šolski upravitelj g. Milan Zidar iz Lemberga. Pokojnik je bil član občinskega šolskega odbora. Njegov izreden blag značaj je vzbudil pri vsakem simpatije. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! Lep uspeh jugoslovanskega skakalca v Celovcu. Preteklo nedeljo so se vršile pri Celovcu mednarodne skakalne tekme, pri katerih sta tudi startala Ilirijana Pribov-šek in Cop. V mednarodni konkurenci je zasedel prvo mesto Pribovšek, ki je dosegel 316.7 točk (44, 47 in 50.5 m) pred olimpijcem Hollom, ki se je plasiral na tretje mesto. Cop je bil dvanajsti. Smučarsko prvenstvo akademikov se bliža h koncu. V predzadnji točki tekmovanja — tekma v slalomu — je zmagal Avstrijec Schmiasedler (124.7 točk); najboljši Jugoslovan Heirn si je s 137.2 točke plasiral na 9. mesto, Mariborčan Ljuban Mušič pa je zasedel 24. mesto (159.2). — Startalo je 72 tekmovalcev. Tekmovanje za podzvezno prvenstvo MZSP v smuku bo 24. t. m. na progi Pesek - Sv. Lovrenc na Pohorju. Isti dan bo priredil Mariborski smučarski klub medklubsko tekmo v slalomu, in sicer v okolici Sv. Lovrenca. Spori Orožnov smuk preko Pohorja. V nedeljo 17. t. m. priredi zimskošportni odsek SPD tradicionalno vožnjo preko Pohorja. Proga bo vodila od Mariborske koče - Ruška koča - Klopni vrh - Pesek - Seniorjev dom - Mali vrh - Črni vrh - Velik« kopa do Vuzenice, od koder se bodo tekmovalci vrnili z vlakom v Maribor. Sokolsko Sokol Maribor II., Pobrežje, ima svojo redno odborovo sejo v sredo 13. II. 1935 ob 19. uri pri Renčlju. Člani in članice novega odbora naj se je zanesljivo in točno udeležijo! Zdravo! Tajnik. »Županova Micka« na marenberškem sokolskem odru. Letos smo obhajali 145-letnico naše prve komedije »Zupanove Micke«, ki jo je spisal Anton Linhart. Da počastimo ta spomin, smo se odločili za uprizoritev te dvodejanke, da tako pokažemo prebivalstvu, ki je sicer vajeno lepih kvalitetnih iger, saj se je v Marenber-gu v teku zadnjih 10 let igralo nad 50 iger, našo prvo komedijo. Pred uprizoritvijo je imel kratek nagovor br. pro-svetar Kolar, v katerem se je spominjal obletnice in pojasnil zakaj se je dramski odsek odločil za vprizoritev te komedije. Igra ima znake mnogih hib, razplet dejanja pa je zelo enostaven. Marsikdo je šel k predstavi s skepso v srcu. Toda igra je zadovoljila, to pa predvsem zaradi dobrih igralcev. Vse vloge so bile v posrečenih rokah. Najbolj sta ugajala lahkoživa tipa Tuiper.heim (br. Kolar) in njegov prijatelj Monkopf (br. Završnik). Naslovna vloga županove Micke je bila v dobrih rokah sestre Poharjeve. Vlogo vdove Sternfel-dove pa je igrala s. Majcemova. Bili sta kakor vedno, popolnoma na svojem mestu ter sta dali vse, kar se je dalo. Videli pa smo, da se v vlogah nista mogli tako razmahniti kakor smo vajeni in kakor bi se lahko, ker pač dejanje ni naravno. Zupan (br. Sotner) in Glažek (br. Bratuša) P» sta tipa za sebe, stalna igralca našega odra že več kakor deset let in na odru kakor doma. Anžetu (br. Urbančiču), ki je bil prvič na odru, se je poznalo, da se še ni popolnoma vživel, vendar pa kaže, da bo n« našem odru porabna moč. T, S. soglašajo’: najboljše je RIVIERA terpentinovo milo Prodam POZOR SLADOLEDARJI! Na prodaj ves pribor za sla-dorja, tri vozičke, strol za delanje sladoleda, kakor tud) motor s prikolico. Vprašati salon Knez, Sodna ul. 9. 589 MODERNA. SVETLA SPALNICA moško kolo Din 380. pisalna miza 250, lepa. moderna kredenca 1000, tridelna omara iz trdega lesa, velik šivalni stroj. 12 usnjenih stolov, veliko sten sko ogledalo 140, železen umi valnik 30, žimnatc madrace d 300, 5-meterska preproga 100. Koroška cesta 3. 587 Posest HIŠO ugodno prodam proti prevzemu dolga, ostalo hranilne knjige. Vprašati Mohorko, JJo-čehova-Košaki 1, 581 Stanovanle DVOSOBNO STANOVANJE (Kidam takoj. Vojašniška ul. 5 588 ______________________ DVA GOSPODA in gospodično sprejmem na dobro domačo hrano In stanovanje. Mesečno 400 Din. Aleksandrova cesta 57. pritličje. 582 Sobo odda ^ STAREJŠEMU GOSPOPj oddam sobo s hrano. Našlo* v upravi »Večernlka«^ SOBO. ^ lepo, poseben vhod. za eties: ali tudi dva gospoda, taK oddam. Stritarjeva ulica * 547 Službo dobi. IŠČEM ZA TAKOJ , akviziterja za nabiranje sov za ljubljanski dne’/1 „ Prednost imajo drž. u|)0rii' jenci. Naslove pustiti v !,P^ vi »Večemika«. konzorcij »Jutra* v Ljubljani: predstavnik tedajatelm in urednik: RADIVOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. v Mariborn. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik