2m. mu
V UMOM. • W*t* & kotim 1901
XUL Ktl
„Slovenski Narod« velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
r>e!o leto.......K 24*—
nol leta.......u 12*—
četrt leta.......a   6*—
pa mesec....... 2*—
v apravntttvn prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta........ 11-
cetrt leta........ 5*50
na mesec     .  ...... 1*90
Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knailova ulica It 5, (1. nadstropje na levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike.
Inserati veljajo: pet rostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravništvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon št 85.
„Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemdjo:
celo leto.......K 25*—     celo leto.......K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele:
pol leta........ 13*—
četrt leta........ 6*50
na mesec........2*30
celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov na} se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo:   Knailova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85.
Sajbrlnkeni Klevetnik!.
Senzacionalni proces, ki je Štirinajst dni vzbujal napeto pozornost v vsi javnosti ne samo v avstro-ogrski monarhiji, marveč daleč preko njenih mej v vsem kulturnem svetu, je končal s sramotnim porazom učenjaka dr. Fricdjunga in njegovoga visokega ozadja.
Se pred štirinajstimi dnevi so rlr. Friedjung in njegovi pristaši jahali visokega konja ter oznanjali Metu, da l>odo pred dunajsko poroto v/gali poslancem, združenim v hr-vatsko-srbski koaliciji, v čelo sramotni žig- veleizdajstva ter strmoglavili v prah njihove voditelje.
In napočil je dan razprave.
Dr. Friedjung je sto]>il pred sodišče in pred porotnike kot vojskovodja, ki so mu bobrovi že vnaprej obljubili in zagotovili popolno in sijajno zmago.
Vedel se je tako kakor rimski zmagovalec, ki mu nedostaje k njegovemu popolnemu dostojanstvu še lovor je v venec okrog senca.
Vrgel je debelo knjigo pred vi-eoki sodni   dvor ter rekel s patosom nemškega učenjaka:    »Vidite, tu so nepobitni dokazi za krivdo onih ničvrednih ljudi, ki so se drznili me podati pred sodni stol,   ker sem jih \ o zaslugi   naslikal v njihovi pravi odobi!«
In ponosno, samozavestno se je -<del nemški učenjak na zatožno lop, nad sabo pa je že videl plavati -loriolo rešitelja domovine.
Pričela se je razprava.
Dr. Friedjung je briljirah
Skliceval se je na svetovno slavo učenjaškega svojega imena, nastopal je kot nezmotljiv učenjak, ki v s'»'o j i nezmotljivosti presega celo rimskega papeža ter v svoje pripovedke vpletal čarobno pravljico o visokih in celo najvišjih svojih zvezah.
In svet mu je pel slavo ter mu za-Tuai miro in kadilo.
Nastopil je plemič po božji \ olji, baron Leopold Chlumeckv, velik diplomat, velik državnik in politik, ;>rav tako velik v svojem metjeju, kakor dr. Friedjung v svoji učenjaki nezmotljivosti.
Pobral je debel kamen in ga za-(učil proti voditelju hrvatsko-srbske koalicije, i>oslancu Supilu.
Menil je, da je ta kamen zadel smrtno hrvatskega junaka ter ga te-
lebnil ob tla. V tem mnenju so ga utrjevali hosiana klici, s katerimi je ves nemški Izrael spremljal ta njegov herojski čin.
Tekla je razprava: na pozornico so stopali vedno novi ljudje, prizori so se menjali in z njimi se je menjala tudi situvaeija.
Besedo so dobile priče in tc priče so govorile drzno in smelo.
»Rešitelj domovine« ni verjel svojim ušesom, tako smela in dr/ovita je bila njih govorica. Patentiram patriot je bil globoko užaljen v svojih najsvetejših čustvih.
Vzkipel je in za rohnel nad njimi: Do tu sem, in ne dalje! To vam pravim jaz, dr. Henrik Friedjung, učenjak svetovne slave, nezmotljiv seveda in vrhu tega še zaupnik visokih, da, celo najvišjih krogov . . .
Toda pričam niso imponirale te besede in govorile so,kakor jim je velevala vest. — resnico in nič kakor resnico.
In pod izpovedbami prič se je jela rušiti ponosna papirnata zgradba, ki jo je z velikim trudom zgradil dr. Friedjung s svojimi prijatelji.
Prvi udarec ji je zadal predsednik »Slovenskega Juga« dr. Marko-vič, ki je prvi omajal vero v pristnost Friedjungovih dokumentov s svojimi izpovedbami, na to so sledile izpovedne Zagorčeve, Spalajkovičv-ve in Pejačevičeve, ena bolj porazna za Friedjunga kakor druga.
In nazadnje izvedeniško mnenje strokovnjakov, ki so izrekli točno in jasno: dokumentov ni pisal noben Srb. dokumente je sestavil človek, ki ni vešč niti srbske slovnice, niti srbskega pravopisa.
To izvedeniško mnenje je izpod-bilo tla vsem Friedjungovim dokazilom.
Ta neuspeh, s tolikim a plombom napovedanega, dokazilnega postopanja je povzročil, da je učenjak Friedjung mahoma postal ponižen in pohleven, rla se je vedno bolj jel umikati za patriotske barikade in nagla-šati svojo dobro vero. Malo je manjkalo, da bi ne zadel /vračati vse krivdo na tiste visoke kroge, na katere se je preje skliceval s tolikim ponosom in toliko baha vestjo.
Visokim krogom pa je postajalo vroče, čutili so pezo sramotne blamaže, ki so jo doživeli, zato so napeli vse svoje sile, da napravijo konec okrutni igri, ki so jo sami vprizorili.
Stopil je v njihovem imenu na plan bivši    minister   dr. Raerenrei-
ther in vsled njegovega posredovanja se je posrečilo skleniti poravnavo med tožitelji in toženci.
Dr. Friedjung, ki je preje ponosno trkal na svoja prsa sklicujoč se na svojo znanstveno nezmotljivost, je moral v i »osebni izjavi priznati, da se je motil in da nimajo njegovi dokumenti nobene dokazilne moči, ker se je prepričal, da ne morejo biti pristni.
Tako se je končal ta velepolilič-ni proces, s katerim so gotovi krogi nameravali ubiti vsako narodno politiko na slovanskem jugu, s popolnim Kaskom onih oseb, ki so mislili svoj smoter doseči z onim vspešnim sredstvom, ki ga navaja don Basilijo v »Brivcu seviljskim« —: »Obreko-vali jih borne«.
Politika hrvatsko-srbske koalicije gotovim krogom ni bila po a olji in po godu, ker je bila narodna in demokratska.
Ker je to politiko inavguriral Fran Supilo, skromni urednik »Novega Lista«, se je obračala vsa mržnja onih krogov proti njegovi oseb:. Njega so hoteli strmoglaviti, njega uničiti, ker so računali na to, da z njegovim padcem, z njegovo moralno smrtjo razpade tudi njegovo delo — omražena koalicija.
Zato jo bila. vsa kampanja naperjena v prvi vrsti proti njemu.
To se je najjasneje pokazalo na procesu samem.
Najeli so človeka moralne kakovosti barona Leopolda Chlumeeke-ga, da stare kakor nekoč David Go-ljata v prah hrvatskega orjaka s pro-bntnimi sredstvi dona Basilija.
In baron Chlumeckv je Supilu zal u čil v obraz očitanje, da ga je on — baron Chlumeckv — podkupil z 200 kronami, da bi vodil politiko, tako, kakoršno žele »oni zgoraj«.
Takrat je zašumelo po avstrijskem časnikarskem gozdu, ves Izrael je zakričal:   Križaj ga, križaj ga.
Vse časnikarske hijene gori od : Ncue Freie Pressc« pa doli do ljubljanskega »Slovenca« so hitele, da dado zadnjo brco navidezno smrtno zadetemu levu.
Toda strupena pttšica, ki je bila izstreljena, da zadene leva a- srce, je izgrešila svoj cilj, odbila se je in za-dela strelca samega.
Lev pa je sedaj čil in krepak, k repkejši kakor je bil kdaj preje, hijene pa, ki so se že pripravljale na svoj ogavni j>osel, so se strahopetno skrile v svoje brloge.
Dunajski proces se je torej končal s popolno rehabilitacijo hrvatsko-srbske koalicije, predvsem pa z rehabilitacijo njenega duševnega očeta, poslanca Supila.
To je političen dogodek prvega reda, ki bo brez dvoma imel dalekosežne politične posledice ne samo na Hrvatskem, nego tudi na vsem slovanskem jugu.
Mi se te sijajne zmage hrvatsko-srbske koalicije in poslanca Supila na Dunaju tem bolj veselimo, ker smo bili že vnaprej prepričani, da na jnaafike borce za pravice hrvatskega naroda, združene v hrvatsko-srbski koaliciji, ne more pasti niti senca kakega madeža. Veselimo in radujemo pa se te zmage tudi zategadelj, ker so ž njo strte v prah tudi tiste tajne sile, ki so doslej onemogočevale na slovanskem jugu vsako res narodno politiko.
Ubit je zmaj, naj žive sedaj junaki, ki so mu štrli glavo I
LQ95kl zakon.
(Govor poslanca dr. Ivana Tavčarja v deželnem zboru kranjskem.)
(Dalje.)
Xo gospodje, ostanimo nekoliko pri pravni strani te zadeve. Gospoda, lastnik zemljišča, ki je imel do sedaj pravico do samosvojega lova. nahajal se je v nekaki dobri veri, da je ta samosvoj lov del njegovega posestva in Vi boste vsi priznali, da ima posestvo, katero je v zvezi s tako pravico, gotovo večjo vrednost, kakor posestvo, katero te pravice nima. Recite, da je ta vrednost samo afekeijska, a tudi to je nekaj. Ampak vrednost je pa poleg tega tudi reelna. Vzemite kako graščino ali sploh kako drugo tako posestvo. Poglejte v Poljansko dolino, kjer je kakih pet kmetskih posestev, ki imajo več kakor po 200 oralov zdržema ležečega sveta in samosvoj lov in priznali l>oste vendar, da. leži vendar na roki, da je tako zemljišče, če se proda, več vredno, kakor zemijišče,katero ni združeno s samosvojim lovom. Dajte lov v zakup in recimo da dobite samo 20 ali 90 goldinarjev na leto zakupnine, kapitalizirajte to gospod poročevalec in prepričali se boste takoj in videli, da se da taka pravica do samosvojega lova tudi v denarjih zračunali. In zaradi tega Vas vprašam: ali niste tudi Vi tega mnenja, da je taka pravica.
ki jo ima kmet do samosvojega lova, čisto sorodna s tisto lastninsko pravico, katero ima do kozolca ali do hlevčka in do hiše? Jaz mislim, da je pravica, ki tiči na prvem in drugem čisto enaka, in kakor bi Vi ne mogli priti z lovskim zakonom, s katerim bi kmetu vzeli lastninsko pravico do kozolca, češ zajci pridejo tja, se najedo, živijo od tega in torej izgubiš ti pravico do kozolca, ravno tako je s pravico do samosvojega lova! Vi absolutno ne morete dekreti-rati v zakonu, lastniki izgube ta del svoje lastnine, in zakaj ne? Ker je v tem pogledu naše zakonodajstvo oprto na temelj pravice kakor drugače biti ne more. Če boste Vi kako deželno železnico gradili, bi bil seveda položaj za Vas silno prijeten, če bi kratkomalo mogli kmetu vzeti potrebni svet, ampak le napravite tak zakon, po katerem bi morali posestniki zemljišč, kjer bo stekla železnica, odstopiti svet brezplačno, pa boste videli kaj bo s tem zakonom. (Posl-groi Barbo: »Sehr richtig!« —medklici na levi) — in vendar bi ga napravili z ravno tisco pravico, kakor je v tem zakonu obsežena v ^ 4. (Dr. Zajec: Zunaj je golaš kuhan!) Prosim prijatelj dr. Zaje, če nečete ]>o-slušati in če Vam je golaž Ijttbši, ]H>j-dite ven na golaž ali na pivo, se lahko tttdi napijete, jaz govorim v zbornici deželnega zbora kranjskega in če je Vam toliko vredna zbornica, kakor krožnik golaža je to Vaš okus, moj ni <Posl. grof Barbo: :>Sehr gut!« posl. dr. Triiler: »Od ljudske volje kaj povej!«) Torej gospodje, jaz pravim, tak princip sprejeti v zakon, je nemogoče z ozirom na temelj pravice, na katerega se opirajo drugi naši zakoni in ti zakoni govore, prijatelji, da se zasebniku pravica, zasebna pravica, s katero je pomnoženo njegovo premoženje, sme sicer včasih v nuj-glas, s katero je pomnoženo njegovo premoženje sme sicer včasih v nujni li trenutkih s silo odvzeti, ampak nikdar pa ne odvzeti brez plačila. Gospoda moja, za gotove namene je dovoljena eksproprijacija, eksproprijacija je dopustna, če zakon to normira, ampak noben zakon nobene kulturne države vse Evrope in prej ko ne tudi Turčije in Kine, ne dopušča, da bi se eksproprijacija izvršila brezplačno. Drugače bi se tako eksproprijacijo lahko imenovalo lat vino ali pa rop. V legislaciji seveda ne more biti tega ostrega govora: ampak preklicano podobno je ropu, če hočete vzeti pravico lastniku, s katero je
LISTEK.
Stilflgra.
Spisala Punčka.
Pusti jesenski dnevi so bili, go-s>ta megla je ležala nad mestom, že več dni se ni prikazalo solnce . . .
Čitali smo poročila o bratih na Tneji naše domovine. Vest nas je za-pekla in zavedali smo se svojih narodnih dolžnosti. Sklenili smo prirediti veselico in čisti dobiček poslati zatiranim bratom.
Ali nam je bilo pa mogoče samo 'lolgčas.'! Kdo ve! Namen smo imeli dober, kdo vpraša iz katerih motivov jo izšel!
Sestavil se je veselicu i odsek in 'loločil program, ki nam ni delal posebnih skrbi — petje in šaloigra — kakor navadno pri naših rodoljubnih veselicah! Neki mladi literat iz naše družbe se je sicer oglasil in predlagal, naj bi igrali moderno enodejan-ko. Začudeno so ga pogledali naši očetje, češ, kaj vendar misli, ali ne ve, da hoče občinstvo zabave, kadar pride na veselico, ne pa, da bi bilo mogoče še prisiljeno premišljevati o kakšnih duševnih problemih. Tako jel
Zbrala se je vesela igrica in gledališke vaje so se pričete.
Meni so dali vlogo mladega za-ljubljenegadekleta. Nisem je bih: bog ve kako vesela, ker mi ni, da bi slavnemu občinstvu v zabavo hlinila zaljubljenost napram meni poj>olnoma tujemu človeku. Sčasom je pa stvar sama jjostaJa zanimivejša in ui mi bilo žal, da sem prevzela to ulogo. Moj ljubimec, mlad lep fant, me je pričel zanimati. Opazovala sem ga, hotela sem dobiti pogled v njegovo duševno življenje, pazila sem, na njegove besede, poslušala pa tudi opazke njegovih tovarišev. Niso ga ljubili. Prevzeten je, svoja pota hodi, so mi rekli. Neko mlado fante me je še celo svarilo pred njim: Tega človeka se je treba bati, tako je divji; kadar se razljuti, ne pozna nobenih obzirnosti. Dobro, sem si mislila, bomo videli!
Jaz ljubim vihar, ki zruje stoletna drevesa iz zemlje, i>odere vse, kar mu je na poti!
Dan za dnevom smo imeli vaje. Vsi igralci in igralke so se trudili svojo nalogo kolikor mogoče dobro rešiti, samo on, Hrast, je bil malomaren, brezbrižen. Zamišljen je stal proč od tovarišev, bledo je bilo njegovo lice in nikdar se ni smejal z nami. Lahka senca je ležala na njegovem belem gladkem, skoraj bi rekla ženskem čelu«
Kadar je prišla na naju vrsta, da igrava svojo vlogo, je pristopil k nam, a zdelo se mi je, da se je šiloma odtrgal od svojih misli, ki so blodile bog ve kod. Govoril je besede, katere se je naučil na pamet, a vglobil se ni v svojo vlogo'. Umevno, da tudi jaz nism igrala vloge zaljubljenega dekleta posebno navdušeno.
Nevoljna sem postajala. Ni se mi dopadla ta malomarnost mhidega človeka. Včasih me je prijelo, da bi ga zgrabila in ga stresla, hotela sem ga |>oznati, hotela sem vedeti, kaj se skriva za tem belim čelom. Njegove misli sem hotela poznati, žaliti sem ga hotela, samo, da bi ga zbudila iz brezbrižnosti. A včasih se je zabli-skala v njegovem očesu iskra in zbala sem se ga.
Nekega večera me je po vaji spremljal domov. Dolgo sva šla molče drug poleg drugega. Pozno je že bilo. Nočna tišina okrog naju mu je menda razvezala jezik in pričel mi je pripovedovati o sebi in svojem življenju. Prav nič ni zgubljal časa, mnogo se je učil in delal.
Tudi o ljubezni sva govorila. »Oh punčke te lepe božje stvarice« je vskliknil, »koliko sem jih že rad imel!« Frčal je metuljček od cvetke do cvetke! Uvidela sem, da tiste svete ljubezni, ki samo enkrat posije v naše življenje, ki nas popolnoma pre-
tvori, ni še poznal. Doslej je smatral žensko kot igračko, ki je možu za kratek čas, kadar pride truden od dela domov. Ni mu še prišla nasproti ženska, ki bi mu bila tudi prijatelj in zvest tovariš v boju življenja!
Prcrešetavala sva to in ono. Govorila sva o dijaškem življenju. Pre-tresavala tudi pojem o časti. 01>sojala sva oba domišljavo rahločutnost naših mladih fantov, ki v vsaki besedi iščejo morebiten namen razžaljenja, in ki jim pripomore do par brazgotin po mladem licu. »A ubil bi človeka, ki bi žalil čast moje žene« je z ognjem v očeh vskliknil. Toliko svete* jeze je bilo v njegovem licu, da sem se nehote spomnila besed onega fanta, ki mi je rekel, da se je Hrasta treba bati.
Lep večer je bil to zame. Pogledala sem v dušo mlademu človeku, ki ga je narava obdarovala z velikim duševnim bogastvom. Lepo blago dušo je imel, daj bog, da mu je življenje ne ubije!
Nisva dobro igrala svoje zaljubljene vloge na večer veselice. Kako bi? Preresna sva oba in ni nama za šale. Storila sva pa vendar svojo narodno dolžnost, občinstvo je bilo zadovoljno, bog zna če bi imelo toliko smeha, da ne bi bila midva tako nerodna zaljubljenca...
Trdinov! zbrani spisi.
Nova knjiga Trdinovih bajk ii\ povesti je vedno literaren dogodek. Zdaj je zopet izšla taka knjiga, na veselje vseh, ki znajo ceniti Trdino-a*e spise.
Zdi se, da je Trdina zapustil cele zakladnice rokopisov. Koliko je ta mož spisal, a je za življenja tako malo obelodanil; pač le iz prevelike samokritike je odlašal z obelodanje-ujem tudi takih spisov, ki so mojster-ska dela, v vsakem oziru zreli plodovi, dokler ga ni prehitela smrt.
O jeziku in slogu Trdinovem bi bilo odveč govoriti. Pri Levcu in Trdini so se učili vsi naši boljši pisatelji, vsi tisti, ki so hoteli spoznati duha slovenskega jezika in pravo narodno govorico, ki je temelj narodnemu slogu.
Čitajoč to najnovejšo knjigo Tr* dinovih spisov in primerjajoč Trdinov jezik in slog z jezikom mlajših slovenskih literatov mi je nehote prišla na um znana studija ubogega Viktorja Bežeka, kateri je pripovedoval kako se je naš jezik tekom časa pomeščanil. Cim več je slovenskega izobraženstva, timbolj postaja meščanstvo narodno, toliko močneje upliva na jezik in ne vedno dobro.
Kmetsko ljudstvo je ohranilo slovenski jezik, med kmetskim ljud-
pomnoženo njegovo   premoženje. V
«leželnem odboru se je prijatelj dr. Pegan skliceval na ljudsko voljo. Dr. Pegan je rekel: V tem pogledu je /amo merodajna ljudska volja. Taka
ljudska volja je lahko dokazljiva. Ce pridete v Poljansko dolino in tam rečete: dr. Tavčar, ta nesramni liberalec, ki ima tukaj svoje posestvo in lov, dajmo glasovati, dajmo mu odvzeti jtoscKt vo in ga dati občini, sem prepričan, da boste dobili lepo, krasno in kvalificirano večino za ta predlog. (Smeh v središču.* To pa jk> mojih mislih absolutno ne zadošča.Taka je včasih ljudska volja, ki gotovo ne zadošča, da bi smel predlagati v zbornici zakonski načrt, s katerim bi se mi vzelo iiosostvo. Gospoda moja, v specijalni debati l>om stavil predlog.ki bo meril na to, da se ta odločna krivica iz zakona iztrebi. Poleg- tega sem pa tudi na stališču, da je tudi naša kompetenca nekoliko dvomljiva, tukaj se ne gre za ureditev lova. tukaj se gre za dandanes že pridobljene privatnopravne pravice, z eno besedo gre se za razlastitev in jaz jako dvomim ali je deželni zbor kot tak upravičen, tako eksproprijacijo skleniti in ali bo najvišji faktor mogel to potrditi. Pričakujem, da nam bo vlada vsaj pove-dala svoje stališče v tem pogledu, kajti jaz mislim, da vlada ne more molčati, ampak da je poklicana posredovati, da se ljudem ne jemlje premoženje! Oc bo molčala, pridemo v čudni položaj, da bomo izgubili glavnega činitelja, ki je zavezan braniti pravice v deželi, ki je poklican braniti pravice in ne dopuščati, temveč preprečiti, da se na političnih nasprotnikih ne izvrne legislatorični ropi! Sicer pa ni to še vsa stvar. Jaz poznam obilo kmetskih posestev v deželi, če se ne motim, jih je okoli 70, ki imajo samosvoj lov. Ti kmetje bodo postali, o tem sem prepričan, pravi revolueijonarji. ko t>odo slišali o tem, da se jim hoče vzeti samosvoj lov, in pričakujem prijatelj dr. Zaje, da boste s tem ustvarili marsikaterega naprednjaka, liberalca, ki bo slabo hvalo pel častitemu gospodu župniku Hladniku. Vsaka, eksproprijacija je nekaj odurnega sama po sebi in videli boste, ta eksproprijacija, katero boste vpeljali s S 4. se bo v prvi vrsti nad Vami maščevala, če bo zakon dobil sankcijo (posl. dr. Zaje: »Jaz sem za 50 ha!«). Po nio-jih mislih ni vseeno, če imajo večji j>oscstuiki samosvoj lov ali ne, in ni \ seeno ali sme občina tudi v samosvojem lovu prepovedati zajca. Vse to ima velik pomen za dotične posestnike, ki se bodo od tistega trenutka, ko stopi zakon v moč, nahajali v zavesti, da so proti vsaki pravici oropani svoje premoženjske pravice, oziroma dela svoje premoženjske pravice.
Politični položaj.
Seja poslanske zbornice.
Dunaj, -2. decembra. Predsednik otvori sejo ob 1 ,11. dopoldne. Prva točka dnevnega reda je poročilo proračunskega odseka o proračunskem provizoriju. Po r oč< • v a 1 ec dr. Steinwender prosi, naj se proračunski provizorij sprejme. Posl. Ilornov izjavlja imenom čeških soe. demokratov, da bo glasoval proti proračunu. Imenom krsč. >ocial-cev govori posl. \Vittck; glasoval bo za proračun. Ko so govorili še nekateri drugi govorniki se proračunski provizorij sprejme v drugem in tretjem branju z 24G proti i!0*J glasovom.        Nato se sprejme |»o kratki
msssess^,-—--- r------ i i----it
stvom se je Trdina učil jezika in oziraje se samo na kmetsko govorico si j<- Trdina ustvaril svoj slog. V tem j<> moč in lepota njegovega jezika, to ji daje tisti domači »Erdgcrueh«, ki ga imajo na pr. pri Nemcih samo spisi pisateljev, ki rabijo več ali manj svoj lokalni dijalekt, kakor Anzengruber ali Rossegger.
Tudi snovi vsem svojim povestim je zajemal Trdina iz kmetskegB življenja. Samo enkrat je hotel nekaj drugega in j«' spisal »Iluhove huzar-je« ki so sicer informativni in pisani v krasnem jeziku, a tako dolgočasni, da hi se človek zjokal.
A kako zanimiv je Trdina, kadar opisuje domač«' kmetske ljudi, domače razmere, domače življenje. Poznal je misli in čustva, nazore in nagnenja našega kmetskoga ljudstva tako dobro, kakor morda nihče drugi in zato je znal take kmetske ljudi tako plastično popisati.
V najnovejši knjigi Trdinovih /branih spisov je objavljena cela vrsta drobnih povesti in črtic. Vsaka zase je mal umotvor, ne le po jeziku in slogu, nego tudi ]>o načinu predstavljanja, vsaka nam odpira nove ] »oglede v dušo dolenjskega kmetske-«ra ljudstva in vsaka je tako zanimiva, da jo eita človek z veseljem in užitkom.
Naj bi nova knjiga Trdinovih spisov našla mnogo čitateljev.
debati špiritni kontingent. — Med glasovanjem o zakonu glede odpisa zemljiških davkov pri škodah vsled mraza sta dva natakarja z galerije vrgla v dvorano letake, ki se nanašajo na prepire med gostilničarji in* njih uslužbenci. Natakarja so odstranili z galerije. Zakon je bil sprejet. — Nato pride na vrsto zakonski načrt glede povadige živinoreje, ki se po kratki debati sprejme in poobla-stilni zakon. O pooblastilnem zakonu se razvije daljša debata. Krše. soe. ]x)sl. Huber napada stališče soc. demokratov, ki ga zavzemajo napram agrarnim vprašanjem. — Soe. demokrat Reitzner želi, da se zakon sprejme. — Posl. Stolzel pravi, da bo glasoval za zakon. — Mladočeški posl. Cech po v darja ]k>trebo dobrih stikov z balkanskimi državami. Peča se s Friedjungovim procesom in se zahvaljuje prof. Marsarvku za njegovo požrtvovalno delo v prilog Jugoslovanom iu sploh vsem Slovanom. Govornik bo glasoval za pooblastilni zakon. — Posl. Ploj pravi, da je brez trgovskih pogodb nemogoče vzdržati prijazne odnošaje napram balkanskim državam. Boji se pa, da bo z dovolitvijo uvoza mesa oškodovana domača živinoreja. Posl. Hribar
izjavlja, da bo glaoval za pooblastil-ni zakon. Govori tudi o Friedjungo-vem procesu in pravi, da se je avstrijski zunanji urad blamiral pred diplomacijo celega sveta, ker je smatral nerodno |xmarejene dokumente za prave. Nato govorita še generalna govornika in referent. Pri glasovanju dobi £ 1 (mmunska trg. pogodba) -77 glasov, proti je 155 glasov. Tudi ostali paragrafi se sprejmejo z veliko večino. Slednjič se zakon sprejmi'   tudi a  tretjem branju.
Na vrsti je predlog, naj se zviša število podpredsednikov od 5 na 7. Predlog so sprejme in volitev dveh podpredsednikov postavi na dnevni red prihodnjo seje. — Nato se v drugem in tretjem branju sprejme državna pogodba z Rumunskim glede medsebojnega varstva del literature, umetnosti in fotografije. Obravnavajo se slednjič nekatere prošnje za podpore, resolucije itd. nakar predsednik z božičnimi voščili zaključi sejo.
Rekonstrukcija?
Prag a . 22. decembra. »Bohe-mia<; javlja, da se 1k> v drugi polovici meseca januarja izvršila rekonstrukcija kabineta. Poleg Weiskirch-nerja, ki v kabinetu ostane, prideta v ministrstvo še dva krše. soeialea. Cehi bodo imeli poljedelsko in krajan-sko ministrstvo, Jugoslovani pa ministrstvo za javna dela. Nemci bodo imeli justično, naučno, trgovinsko in železniško ninistrstvou
Jugoslovan.ski minister.
D u na j. 22. decembra. Svobodomiselni nemški poslanci Iz alpskih »lezel so imeli danes razgovor, na katerem so izjavili, da sploh diskutirati ne morejo o vprašanju jugoslovanskega ministra-krajann. Raje naj se institucija min istrov-krajanov sploh opusti. Tudi proti nameri, da bi bili Jugoslovani v ministrstvu sploh zastopani. Nemei odločno protestirajo.
Delavni program za pri h. letet
Dunaj. !!*_!. decembra. Korespondenca Zentrum javlja, da prične pogajanja glede delavnega programa za I. HM 1 šele v drugi polovici meseca januarja. Vodile jih bodo tiste stranke, iz katerih bo sestavljena prihodnja večina, t. j. nemški svobodomisleei, krše. soeialei, Poljaki. Cehi in Jugoslovani. V ospredja posvetovanj   bo stal finančni načrt.
Ogrsko.
Poslanska zbornica.
Budi m p e š t a , 1*2. deeembra. Na programu današnje seje je debata O predlogu posl. I lolkj, naj se pošlje vladarju adresa, v kateri se zahteva samostojmi banka z letom 1911. Predlagatelj povdarja, da moderna, država potrebuje samostojno banko Na Ogrskem je mogoče samostojno banko ustanoviti do predlaganega termina. Odstraniti je treba zapreke. Rešitev krize je mogoča le na ta način. — Baron Ban H v izjavlja, da bo glasoval za predlog, ukoravno sicer ne stoji na stališču stranke, iz katere je izšel. — Minister Košut pravi, da je vedno bil za samostojno banko, toda do 1. januarja 1911 se ta stvar ne da izvršiti. — Ministrski predsednik navaja razloge za skupno banko. Ustanovitev samostojne banke je nemogoča iz stvarnih raz-lovov. Sklicuje se na mnenja kapacitet na finančnem polju. — Predlog se slednjič sprejme s 133 proti 89 glasovom. Vlada je ostala torej za 44 glasov v manjšini. Doživela je torej slednjič tudi parlamentarni poraz iu njeno stališče je tudi v formalnem oziru uevzdržljivo. — Zbornica je na to nadaljevala indemnitetno debato. Konec seje ob 2. popoldne- ori-hodnja seja 28. t. m.
Idrtrassevo nriaiatratvo«
Budimpešta, 22. decembra. J usthova stranka je zelo presenečena, ker ni pričakovala da bo predlog poslanca Holla sprejet. Kabinet Weker-le bo najbrže še to . loto odpuščen. Kol portira se tudi že lista novega ministrstva. Justh sam ne pride v ministrstvo, temveč bo zopet predsednik zbornice. Lukacs bo imel poleg predsedstva tudi finančni portfelj, baron Banffv bo notranji minister, naučno ministrstvo ho imel prof. Foldes, trgovsko grof Batthv-any, justično Hollo, poljedelsko grof Tekelv; grof Khuen - Hedervarv bo minister a latere. Če se pa Lukaesu ne posreči sestava novega kabineta, bo Hhuen - Hedervarv ministrski predsednik.
Volilni bo] ■* Angleškem.
London, 22. decembra. Volilni boj izkazuje za liberalce nepričakovano dobre uspehe. Liberalna zmaga bo najbrže še sijajnejša ko leta 1907.
Proces iHU-srtete hooli-clie proti dr. Frleđjanju.
Poravnava.
Po posredovanju bivšega ministra dr. Baernreitherja, dr. Masarv-ka in poslanca Spinčiea se je včeraj, kakor smo že poročali sklenila poravnava med tožitelji in toženci in sicer na tej-le podlagi: 1. Poslanec Supilo se zasliši kot priča, da se mu da prilika, da izpodbije dolžitve, ki so bile naperjene proti njemu; 2 .po preči-lanju uradnega poročila iz Berolina o alibiju dr. Marko vica poda dr. Friedjung izjavo, da izločuje dokumente z dne 20. in 21. oktobra iz svojega dokaznega materiala in da se tudi ne sklicuje več na pristnost ostali h dokumentov in 3. zastopnik toži-teljev poda obširno pojasnilo o motivih tožbe in stališču napram pravdnemu položaja.
*
Zadnja razprava. Supilova rehabilitacija.
Predsednik je otvori 1 razpravo Opoldne. Dvorana je bila nabito polna,
Predsednik: Najprvo mi je zaslišali g. poslanca Supila, ki je predlagan kot priča.
Ko je Supilo stopi! v dvorano, je pripomnil predsednik: Spraševal Vas bom samo o stvareh, ki se Vas osebno tičejo. Očita se Vam, kakor veste, da ste dobivali podpore iz Bcl-grada. Kaj pravite k temu?
Dr. Luegerjeva izjava.
S u p i 1 o: Na Hrvatskem ni človeka, ki bi ga bolj obrekovali kakor mene. Očitalo se mi je. da dobivaju denar od vseh vlad in od vseh držav. Pred vsem se me je dolžilo, da sem dobil za reško resolucijo 100.000 K. Da to dolžitev odbijem, hočem navesti samo to-le. Ko sem se po iniciativi nekega dunajskega obč. svetnika sestal v Lovrani z županom dr. Lu-egerjem, mi je rekel dr. Lueger: »Slišal sem. da ste za reško resolucijo dobili veliko vsoto. Jaz sem to ne samo verjel, marveč tudi povsodi pripovedoval. To moram sedaj preklicati.« Vprašal sem ga: »Kako ste se o nasprotnem prepričali 1
Dr. Lueger: »Vi sami ste me prepričali. Z obstrukcijo, ki ste jo vodili v poštanskom parlamentu. Ako bi Vam Madžari dali le 10 K, bi bili v toii slučaju to raztrobili v ves svet. Sedaj vem, da je bila ona dolžitev izmišljena.«
Slične dolžitve so se razširjale o meni, ker sem reven, a se mnogo bavim s politiko.
Neumnost je, da l»i se Srbi in Hrvati pobijali.
Preje sem bil nasprotnik Srbov. Ta političen položaj sem našel kot mlad človek in sem nekaj časa tudi plaval s tem političnim tokom, ker sem smatral za svojo sveto dolžnost, da se borim za hrvatstvo proti srbskim narodnim stremljenjem. Kasneje sem u videl, da smo Hrvati in Srbi en narod, da govorimo isti jezik in prišel sem do prepričanja, da je neumnost, ako se Hrvati in Srbi ined sabo pobijamo. Imel sem pogum to povedati svojemu narodu. Na to sem pričel politiko sloge med Hrvati in Srbi in ta politika je rodila dober sad.
Poset v Belgradu.
Predsednik: Tekom prvega procesa se je govorilo, da ste bili opetovano v Belgradu.
Supilo: Bil sem dvakrat v Belgradu in sicer prvič 25. marca 1902 in drugič 5. ali 6. aprila 1905.
Prvič sem se seznanil z urednikom Pero Teodorovičem, ki me je povabil na svoje stanovanje kot gosta.
Takrat smo izključno govorili samo o razmerja kralja Aleksandra s Drago«
a
Drugič sem bil v Belgradu 1. 1905. za časa vojne napetosti med Srbijo in Bolgarsko.
V hotelu Pariz sem naletel na znanca z Reke dr. Edmunda Horvatu a, uradnika pri avstro - ogrski ekspozituri. Ta je posredoval, da sem bil med drugim sprejet tudi od ministrskega predsednika Pašiča.
Paileeva Izjava v »Slovenskem Naroda«.
Ali naj pripovedujem, kaj sva govorila s Pašieemf
Predsednik:    Ako boste kratko povedali, prosim,
Supilo: Pašič me je sprejel zelo vljudno. Vprašal sem ga: »Kakšni so odnosa ji med Srbijo in Bolgarsko?« Odgovoril mi je: »Hvala, dobri«. Drugo moje vprašanje je bilo: »Kakšno razmerje je med zarotniki in protizarotniki ?« Pašič je odgovoril: »Upam, da bo se dalo kmalu vse urediti.« Na to je vprašal Pašič: »Kakšni pa so sedaj odnošaji med Srbi in Hrvati.*« Odgovoril sem mu: »Upamo, da bomo kmalu na čistem«. Na to je rekel Pašič: »Veselilo me je, da sem Vas spoznal; priporočam se Vam, imam mnogo posla. To je bila moja avdijenca pri Pašiču. Po zimi letošnjega leta je priobčil g. Nikola Pašič v ljubljanskem »Slovenskem Narodu« izjavo, v kateri je naglašal, da me sicer pozna po imenu in me visoko ceni, osebno pa da ni znan z mano. To sicer ne odgovarja resnici, toda kako bi se naj bil spominjal skromnega žurnalista — takrat še nisem bil poslanec —, eegar ime morda ni uiti slišal ali samo mimogrede !!
Ni je moči na svetu, ki bi mogla uničiti slogo Hrvatov in Srbov!
Supilo je končal svoj govor tako-le:
Naglašant vnovič, da so vsi dokumenti, ki pišejo o meni, da sem dobil denar iz Srbije, zlobne izmišljotine.
Ce bi padel v največjo revščino iu bi ne imel niti koščka kruha, raje bi vzel i>odporo od svojega najhujšega sovražnika kakor od Srbije. In veste zakaj? Da bi se mi ne očitalo, da sem kot bivši neprijatelj Srbov radi denarja vodil Srbom prijazno politiko. Hotel sem s Srbi skleniti mir, ker bi uadaljna borba uničila Hrvate iu Srbe. Posrečilo se mi je skleniti mir iu sedaj je ni na svetu moči. ki bi mogla razbiti slogo med Hrvati in Srbi. Na to sta si podala dr. Masarvk in dr. Benedikt protistrauske častne izjave o nekem incidentu, ki je nastal meti njima med dr. Masarvkovem zaslišanju.
Predsednik dr. \Vach je prečit al uradno poročilo iz Berolina. da je dr. Markovič v kritičnih dneh res bival v Berolina, na kar sta obtoženca dr. Friedjung in Ambros podala svoji častni izjavi. Na to sta zastopnika tužiteljev dr. Harpner in dr. Bode motivirala svoj odstop od tožbe, na kar je sodišče oba obtoženca oprostilo.
Ta izid procesa je v vsi javnosti napravil najboljši vtisk.
Dnevne vesti.
4- Jugoslovanski minister. »Fremdenblatt« je priobčil naslednji dementi: »Neki slovenski list javlja, da se je ministrski predsednik baron Bienerth, boteč pridobiti Slovansko enoto, pogajal z voditelji posamičnih strank, zlasti tudi glede imenovanja jugoslovanskega ministra - rojaka. Izvedeli smo, da se tako pogajanje ni vršilo in je torej to poročilo popolnoma brez podlage. — Ta uradni dementi je brez dvoma naperjen proti članku »Jugoslovanski minister«, ki smo ga priobčili minolo soboto. Vladni dementi pa ima ta nedostatek, da prereka, cesar mi nismo trdili. Baron Bienerth se res ni pogajal iz tega prostega razloga, ker ni imel prilike se pogajati, saj je »Slovanska Enota« sklenila, da se z baronom Bie-nerthom sploh ne pogaja, in je bil ta sklep šele včeraj spremenjen v tem smislu, da je »Slovanska Enota« pripravljena se pogajati z — bodočim ministrskiiu predsednikom. Toda kakor ima vsaka vlada svoje zaupnike in uiešetarje, tako jih ima tudi vlada barona Bienertha, česar baron Bienerth sam ni mogel povedati, ker se voditelji »Slovanske Enote« niso hoteli ž njim pogajati, to sta povedala njegov zaupnik in mešetar in to, nič več in nič manj, smo hoteli konstatirati v svojem sobotnem članku.
+ Nemei in jugoslovanski minister. Z ljuto silo se vstavljajo Nemci projektu, da bi pri rekonstrukciji ministrstva dobili Jngoslovani svojega zastopnika v ministrstvu. Ne boje se pa toliko slovenskega resort-nega ministra, ki ga zahtevajo slovenski klerikalci kakor Jugoslovan-kega Ministra - rojaka. Nemci pač uvidevajo, da bi resortni minister v svojem delokrogu pač lahko kaj malega storil tudi za narodno koristi
Jugoslovanov, a nič posebnega, do-
čim bi jugoslovanski minister-rojak lahko mnogo koristil Jugoslovanom
na vseh poljih. V zadnjih dneh so Nemci opetovano grozili, da bi smatrali imenovanje jugoslovanskega ministra - rojaka za »Kriegsfall«, včeraj pa so nemški drž. poslanci iz Štajerske in iz Koroške imeli posebno posvetovanje o tem vprašanju ter prišli do sklepa, da je bolje če se sploh odpravijo ministri - rojaki in da tudi Nemci izgube svojega ministra - rojaka, kakor da bi prišel v kronski svet jugoslovanski minister-rojak. Zoper imenovanje kakega jugoslovanskega resortnega ministra niso Nemei ničesar sklenili. Iz tega postopanja Nemcev se da pač z vso gotovostjo spoznati, kaj bi bilo za Jugoslovane večje važnosti, resortni minister ali minister - rojak.
+ Promocija. C. kr. deželno* vladni konceptni praktikant g. Vilko Pf cifer je bil dne 22. t. m. na vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja prava. Čestitamo!
— Slovensko gledališče. Da«
nes zvečer debituje v vlogi Daisy gdč. Ivanka Hrastova, gojenka ljubljanske „Glasbene Matice44, odlična učenka gosp. koncertnega vodje Mat. H ubada. Uprizori se devetič in sicer za nepar-abonente opereta „Dolarska princesa44. — V soboto, na božični dan, dne 25. t. m. se vršita obe predstavi v dobrodelne svrhe ter se uprizori popoldne ob 3. božična pravljica v 7 slikah „V božični noči" za našo mladino. Predstava se vrši izven abonnementa; za lože par. — Zvečer pa se poje (drugič za nepar-abonente) Offenbachova fantastična opera „Hoff mannove pripovedke4*. Na praznik dne 26. t. m. se vrši — ker zvečer ni orkester na razpolago — popoldne ob 3. opereta »Logarjeva Krista4* izven abone-menta; za lože nepar). Predstava je namenjena zunanjim gostom in mladini. Zvečer pa se uprizori (za par-abonente) prvič izvirna zgodovinska drama „Erazem Predjamski V. F. Jelenca za desetletnico igralskega delovanja g. H. Nučiča. — V torek, dne 28., in četrtek, dne 30. t. m., se daje nanovo študirana in nanovo iz-režirana O. Straussova opereta »Valčkov čar44 z gdč. HadrbolČevo, gdč. Lvovo, g. Fialo, g. Povhetom in g. Bohuslavom.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi vse oskrbnike družbenih nabiralnikov, da te še ta teden zanesljivo odpro ter prispevke dopo-šljejo družbi direktno po poštno-hra-nilnični položnici ali poštni nakaznici. Opazilo se je, da nekateri oskrbniki pošiljajo te prispevke časopisom. To se naj opusti, sicer nima družba evidence.
— Bedna glavna skupščina „Društva slovenskih profesorjev1'
bo v torek, dne 28. decembra 1909 ob pol 10. dopoldne v mali dvorani ljubljanskega »Narodnega doma". Dnevni red: 1) Pozdrav. 2) Odborovo poročilo, in sicer: a) poročilo tajnikovo, b) poročilo blagajnikovo, c) poročilo računskih preglednikov. 3) Poročila odsekov. 4) Volitev enega odbornika namestnika. 5) Predlog o zaključitvi šolskega leta z zadnjim učnim dnevom in o izgubi dijaških ustanov. 6) Poročilo a) o reformi telovadnega pouka na naših gimnazijah, b) o zasedanju sistemizirarnh mest, c) o slovenskem suplentskem vprašanju. 7) Slučajnosti. Popoldne ob 3. v „Mestnem domu4* referat dr. Fr. Ilešiča o »narečju in knjižnem jeziku v šoli." — Zvečer prijateljski sestanek.
— Društvo slovenskih učiteljic vljudno vabi svoje člane k božičnemu zborovanju, ki se vrši dne 29. dec. t. I. pop. ob 2. v slov. 8 razrednici pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Na dnevnem redu je: 1.) „O zrakoplovstvu" predavanje gosp. c. kr. profesorja J. Zupančiča. 2.) „O gospodinjski šoli na Dunaju" — poročilo gdč. učiteljice Jer. Zemljanove. Ker je zanimanje za ti predavanji jako veliko, pričakujemo najobilnejše udeležbe.
— Društvo ljublanskib mi« zarjev in sorodnih strok" priredi XIV. Silvestrovo veselico v petek, dne 31. decembra 1909 v velikem salonu in postranskih prostorih gostilne gosp. Poljšaka na Martinovi cesti.
— riModri Janke11. Ta lepa in zanimiva knjiga za mladino se je občinstvu v najkrajšem času prikupila. Že prvi dan razposlalo se je veliko število eksemplarov, sedaj za Božič pa pride „Modri Janko" malodane v vsako slovensko rodbino. Otroci se radujejo veselih, z drastično komiko ilustrovanih prizorov in lepih kitic, ki jih neprestano ponavljajo; tako da jim gredo igraje v spomin, staršem pa ne more biti kmalu kaka knjiga ljubša kakor ta, ki nauči njih ljubljence higiene in lepega vedenja.
— Zvišanje een u tiskarska itla Državna zveza avstrijskih posestnikov tiskarn naznanja, da je zaradi zvišanja plač vsemu tiskarskemu osobju, ki stopi v veljavo dne 1. jan. 1910» od tega dne zvišajo cene za tiskarska dela za 5%.
prirede na praznik sv. Štefana v veliki
dvorani .Narodnega doma" svoj prvi jour fix. Program tega večera je zelo zanimiv in mnogovrsten. Sodeluje 9Slovenska Filharmonija*, nastopajo pevci, zabavo pa konča ples. G. Danilo, član slov. gledališča, in gdč. Vera Danilova, sodelujeta na tem večeru. G. Danilo bo predstavljal »Poljub štirih fakultet," „Recept kako se pride v nebesa" in „Organizacijo ljubljanskih po-streičkov." Odbor slov. trgovskih potnikov je storil vse, da bo večer zanimiv in zabaven; nadejati se je velike udeležbe. Začetek ob 8. zvečer.
— Povodenj na Barju. Gospod ,upan ogledal si je danes takoj po >vojem povratku t Dunaja v sprem ->tvu mestnega nadkomisarja Tomca >kodo, ki jo je napravila povodenj na Barju. Škoda je večja kot ob povodili lansko leto; ker je voda presenetila Barjane po noči, niso mogli pravočasno rešiti iz kleti tamkaj spravljene pridelke, ki so do malega murni. Uničena je tudi povsem zimska
*>tev. Gospod župan je ukreuil, da se node škoda uradno cenila ter se je riikoj brzojavno obrnil do gospoda ministrskega predsednika s prošnjo a izdatno podporo.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na -v. Štefana dan to je dne 26. decembra t. I. v veliki dvorani »Mestnega doma« božićnico. Spored: a) nagovor predsednika, h) čarobna razsvet-tiava božičnega drevesa, c) obdarovanje otrok z božienicami, d) zabav-v igre, e) prosta zabava. Pri božiče -vanju sodeluje slavna Slov. Filharmonija pod osebnim vodstvom go--r«>da kapelnika Talicha. Vstopuina: (50 vin., otrovi 30 vin. Začetek ob 7. ?ri zvečer. Cisti dohodek je narue-}eu    društvenemu    bolniškemu in
odpornemu .skladu.
Čitalnica v Šiški ima v nedeljo, JH. t. m. ob 2. popoldne v Citaluiških •rostorib svoj redni občni zbor z obi čajnim sporedom. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi od->>or vljudno vse člane tem potom k
• •Mini udeležbi.
Kamniški vlak v nevarnosti. Dne _!]. t. m. je popoldanski vlak, vozeč v Ljubljane v Kamnik, pri Trzinu m sicer pri kilometru 10 naenkrat tal v nekako dva metra visoki vodi, i se je bila nabrala vsled dežja. Go->pod prometni kontrolor, ki se je s tem vlakom peljal, je ukazal vlak vstaviti v vodi. Vlakovodja g. Fran L^gat je pa kot star in izkušen že-Vzničar hitro spozual, da je vlak v : ijvečji nevarnosti, če ne pride hi-;rn iz vode. Voda je namreč odnašala \n izpodjedala progo in vlak bi se bil prekucnil, če bi ostal na mestu, roznavši nevarnost je g. Legat skori] z vlaka in pogumno zaklicali Hitro naprej. In šlo je in vlak je i^ekel nevarnosti. Večerni vlak iz Kamnika je zopet poskusil priti čez ^do, a je prišel samo do Trzina, po-
• ni pa se je moral vrniti v Kamnik vsemi pasažirji vred. Tisti pasaži r-
li. ki so zahtevali denar nazaj, so ga iobili, oni, ki so listke obdržali, pa >e drugi dan peljali v Ljubljano.
Iz   Tuhinjske   doline: Cujta,
Slovenec« in »Domoljub«. Na občani zboru kmetijske podružnice za f ibinjsko dolino, dne 8. t. in. je bil '.voljen nov odbor,   in sicer   so v u.tem sledeči gg. udje: Načelnik Vik-r Fngelman, ter odborniki Hribar fanez. Šuštar Franc, Pistotnik Jože. kapnik Jernej, Slapnik Ivan in Ma-}i Janez. Prii>oinniti imamo samo to, i je bil gospod Kngelman zopet soglasno izvoljen kot načelnik podruž-ve, dasi ravno sta »Slovenec,« ka-- r   Laziljub<  grozila in zabavljivo Jjskala proti njemu, ter že naprej .1 zavistni ukaz »dol z Eugelma-r»m« razobešala v svojih nečednih riredalcih.
Slab zagovor! Na naše ožigosale Osvvaldovc strankarske   zagrize -losti, ki sega lako daleč, da hoče ce-
• odjesti jKidpor*' ubogim idrijskim lijakom v tujini, odgovarja Oswald
i dolgo in široko. Seveda po svoji ytari železni navadi / zavijanjem. Vpraša, kaj pa bode, ko bo treba abi-
ijrijente desetih letnikov naenkrat podpirati! Tu je prijatelj visokošol-
K' mladine ravno za polovico pretiraval! Mislimo, da več ko pet letnikov ne bo treba podpirati. Ker svoje-?a zloee&bega dejanja, ki ga obsoja vsa trezno misleča Idrija, ne more drugače zagovarjati, si pomaga s broški za vzdržavanje cest in pravi, •la je zaostala popolnoma skrb za jav-
• zadeve, ceste, pota, mostove in podobno. O grdi zavijalec resnice! Nikdar se v idrijskem mestu ni toliko izdalo v označene namene, ko ravno v zadnjem času, ko je mestua uprava
naprednih rokah. Malone že vsak mestni okraj ima svoj vodovod in le v enem letu so se pota za toliko z bolj-šala, kakor jih niso klerikalci v desetih letih. To je vsakemu Idrijća-au dobro znano! Klerikalci so pustili mesto v največji zanemarjenosti! Idrija je zaostala za zadnjo gorsko vasjo v tem pogledu!   Šele napredni
občinski gospodarji so se pobrigali za
nje napredek in prespan. Sedaj pa pride Oswald, pa vpije po zboljšanju cest, vodovodov, kanalizacije itd. Kako rešen pa je, sprt čuje dejstvo, d u na drugi strani rek urira proti troškom za regulačni načrt! To more pač samo največjim tepcem imponirati! In kaj imajo opraviti ceste s dijaško podporo! Ce je smela občina potrošiti 5O.000K za vzdržavanje realko, smela in mogla ho na leto izdati 3^—6000 K kot i>odporo ubogim dijakom iz idrijske realke za nadaljevanje študij. Kam pa naj se obrne reven rudarski sin, ko izvrši realko v domačem kraju! Ali ni tu dolžnost občine prikočiti mu na pomoč iu mu pomagati ustvariti si lepšo sigurno bodočnost. Svoj zagovor završi Os-wald: »Ne lomimo fraz, ampak številke!« Mi pa pravimo, da se Osvval-du iz strupene zagrizenosti že pamet lomi. Slovenska javnost pa lahko ■pena, kaki prijatelji slovenskega visokošolca so klerikalci!
Povoden! v Idriji. Vsled večdnevnega deževja je Idrijca hudo na^ narasla, v nedeljo je še bila voda na deželni cesti ldrija-Logatec in vsled tega malone promet ustavljen. Plav-ljenje eraričnega lesa pa je doprineslo svoje. Grablje so se zajezile in ker je le naprej deževalo, se je bilo v ponedeljek dopoldne bati najhujšega. Kar se je pričakovalo se je tudi zgodilo. Velikanskemu pritisku vode [niso mogle več klubovati grablje, na več koncih so se polomili količi in voda je odnesla več tisoč metrov eraričnega lesa proti Soči in naprej v Jadransko morje. V nevarnosti so bili vsi mostovi na spodnjem teku Idrijce, na most čez Idrijco v Idriji in po deželni cesti je naneslo vse polno drva i u krlev, da je bil vsak promet nemogoč. Že je bila pričela voda rušiti kameniti most in da ni ponehalo deževati, po njem bi bilo. Voda je izpodkopala kole za električno razsvetljavo, in mesto bo več dni brez razsvetljave. Ceste so vse razkopane in prebivalci imajo ogromno škode! Vse to je posledica srednjeveške naprave — grabelj, s katerimi ustavlja gozdni erar po Idrijci plavljen les v sredini mesta Idrije. Zadnji čas je, da izgine ta večna nevarnost za Idrijo iz mesta ven in se to napravo zamenja z drugim modernim prometnim sredstvom. V sredo zvečer ima občinski odbor v tej zadevi sejo! Naj bi se vsi faktorji po-prijeli resne akcije za odstranjenje grabelj iz Idrije!
Z Jesenic. Podružnica sv. Cirila in Metoda uprizorila je v nedeljo gledalLško igro: »Moč uniforme«, burko v treh dejanjih, katere vloge so bile prav dobro porazdeljene. Gospod Puc, kot kroj. pomagalee, se je znal v svoj stan tako uglobiti, da je izvajal vso mimiko kot pravi krojaški uslužbenec, tako, da so šegavi jeziki obžalovali, da je g. Puc zgrešil svoj poklic. Za agenta Majerja pa je kot nalašč g. Pretnar. Pravega židovskega potnika, pravi tip veliko-mestnega človeka je markiral. Gosp. Spicar pa je pokazal, da zna biti pravi šlapar pri svoji Agati, ki je igrala kot vedno neprisiljeno in vrlo dobro. G. Špicar. krojač, ki pleš«- kakor hoče krojačeva žena Agata, je vzbudil toliko smeha, da so bili gledalci solzni in so se sicer najbolj melanholične in flegmatične narave morale držati za trebuščke, dame so huje g. Špicerju podale ženitne ponudbe, ker bi najbrže rade prakticirale v zakonu, kakoršnega so, kot omenjeno, opazovale. G. Špicar haj< sedaj radi tega ne sme nikamor brez spremstva svoje prave, resničm soproge. Tudi druge osebe, postimo gdč. Ravnikova, g. Ravnik in g. Ko-bal so jako povoljno sedelo vale. Ljudstvo le komaj pričakuje, kedaj se zopet igra pri »Jelenu«. No, gosp. Špicar deluje na to, da se občinstvu u streže in igra kolikor pogosto pač more. Na vrsto pridejo sedaj: »Razbojniki«, »Ljubezen in kovarstvo«, potem učitelja Pibrovea igrokaz: »Boj za srečo« in g. Špica rja igra: »Politika v družini«. Pri uprizarjaja nju pa je spiritus agens učitelj Sebiffrer, ki vodi prav poz rt vovalno vsa pripravljalna dela. — Vse za narod!
Prestavljen je finančni komisar dr. V. Kcrmavner iz Maribora k finančnemu ravnateljstvu v Gradec.
Ali sme biti takšen Kristusov namestnik? Župnik Vavpotič v Pod-sredi HA Štajerskem je bil nedavno I >o vabi jen k nekemu klerikalen na pojedino. Ko je posrebal govejo juho in je bila |>ostavljena na mizo govedina, je vprašal: »Čegava je govedina I Kje ste jo kupili?« Odgovor: »Ja, pri Sikošeku.« Župnik: »Od naprednjaka ne jem govedine.« Gospodar: »E, gospod župnik, pa vendar moramo sovražnikom odpustiti.« Župnik: »Jaz pa ne, tega ne!« in Vavpotič, ni jedel govedine, od katere je že prej pojedel juho. Vidite, tak mora biti pravi Kristusov namestnik !
Misijonarji — politični hujskači. Klerikalni kolovodje dobro vedo, da igrata pri našem dobrem ljudstvu
mm
hudič in pekel še vedno selo veliko vlogo. Zato vidimo, da se sadnja leta pred vsakimi volitvami vrše po slo-venski domovini večdnevna, predavanja o peklu in njegovih prebivalcih hudičih. Za taka predavanja so seveda najboljši menihi. Ti nimajo drugega posla, nego da si izmišljujejo najgroznejše bajke o trpinčenju duše, ki pride vsled neskončne usmilje-nosti božje v kremplje satanove. S takimi agitacijami so klerikalci že marsikje zmagali. Pretekli pouede-*jck pa se je dogodilo v Žalcu nekaj, kar nam daje upanje, da bo ljudstvo vendar začelo spoznavati tiste »hudiče«, ki ga trpinčijo že na tem svetu. V Žalen, Petrovčah iu Vel. Pire-šici se vrše prihodnje dni občinske volitve. Ker so pa klerikalci videli pri občinskih volitvah v Št. Petru, da so misijonarji izvrstni agitatorji, zato so jih poklicali tudi v- Žalec. Poleg bajk o hudičih in peklu so se slišale z lece psovke, kakor osli in psi, ki so merile na neklerikalne volilee. Fanatičen frančiškau je zmerjal dekleta, ki so v Zvezi slovenske napredne mladine, z vlaeugami, slov. napredne poslanec z brezverci, dijake z zapeljivci in žeue naprednjakov s »carutami«. To je pa bilo ljudem vendar preveč! Sešli so se proti večeru preteklega |>onedeljka pred žu poišče m, kjer so burno kličoe in žvižgajoč demonstrirali proti ljudskim zapeljivcein in obrekovalcem. Prišli so orožniki, ki so nato celo noč stra-žili hujskače - misijonarje. Tem ljudem se menda predobro godi, zato l»ostajajo zadnji čas tako predrzni. Kakor pa kaze dogodek v Žalcu, postajajo ljudje siti te samostanske nad loge, ki se redi in masti ob ljudskih žuljih.
Samomor 171otne mladenke.
Sedemnajstletna Marija Zorman, stanujoča v ulici Torrinelli št. 4 v Trstu, se je bila zaljubila pred nekaj meseci v nekega moškega, ki jej je obljubljal zvestobo in tudi, da jo poroči. Neizkušena mladenka je neznancu vse ver-jeia in živela zadnje čase z njim v popolnoma intimoih razmerah z gotovim upom, da postane v kratkem „ljubijenčeva- soproga. Ali varala se je revica! V torek večer je namreč Zorman zvedela od neke osebe, da je njen „ljubimec" oženjen in oče petero otrok. V obupu in sramoti si je preskrbela precejšnjo dozo karbolove kisline, se zaprla v svojo sobico in izpila strup. Dekličina mati je zaslišala stokanje iz sobe, vlomila vrata i« videla svojo edino hčerko, kako se je v groznih bolečinah premetavala v postelji, a ustna je imela vsa ožgana. Poklicali so takoj zdravnika, ki je dal nesrečno devojko prepeljati v bolnišnico, ali bila je vsa spretnost zdravnikov zaman. Nesrečna deklica je iz-dahnila v naročju zdravnikov. Nopo-pisen je bil prizor, ko se je obupana mati z groznim in bolestnim vzklikom zgrudila na mrtvo truplo svoje edinke! Kam vede nepremišljenost in neizkušenost mladih ljudi!!
Oče in hči zaprta. V torek so aretirali v Trstu 451etnega Antona Pir-sara iz St. Daniele v Furlaniji in njegovo 191etno hčerko Elviro. Pirsara je že delj časa ločen od svoje žene in obdolžen groznega zločina, namreč, da je živel v intimnem razmerju s svojo lastno hčerko, kar ni ostalo brez posledic. Elvira je namreč rodila pred šestimi meseci otroka, ki je posledica grešnega življenja med očetom in hčerjo. Hči Elvira je svojo krivdo že pripoznala, oče pa vso stvar še vedno taji.
Dva poskušena samomora v
Trsta« V torek popoldne je bivši trgovec z drobnino E. Richetti v Trstu skočil s pomola Sanita v morje. Pi-lotje, videč, da se nekdo bori z valovi, so takoj priskočili z nekim čolnom na pomoč in res se jim je posrečilo rešiti kandidata za oni svet. Ali kakor hitro so Richettija spravili na suho, je le-ta pričel tri svoje rešilce neznanski zmerjati, češ, kaj vraga so ga potegnili iz morja, s tem so mu le pripomogli do tega, da pride v zapor, mesto da bi bil poginil na dnu morja. Spravili so ga v opazovalnico mestne bolnišnice. Pravijo, da si je hotel vzeti življenje, ker se nahaja v zelo slabih denarnih zadevah, medtem ko je bil nedolgo temu še bogat trgovec. — V ponedeljek je bila aretirana v Trstu neka Marija Stradi iz Kopra, ker je namreč hotela zastaviti v zastavljalnici neke ukradene uhane. Na policiji jej je pa med zaslišavanjem prišlo slabo, in ker je rekla, da je v blagoslovljenem stanu, so jo poslali v bolnišnico. Tam so pa konstatirali, da je njena izpoved lažnjiva in so jo — zopodili. V torek večer, kmalu potem, ko je prišla iz bolnišnice, je srečala na Corsu svojega Jjubceka" in se ž njim sprla. „Ljub-čekM jo je pahnil od sebe in zbežal. A ona je potegnila iz žepa stekleničico s karbolno kislino in jo izpila. Mimoidoči so takoj poklicali zdravnika, ki je dal spraviti Stradi v bolnišnico, kjer so jo rešili gotove smrti.
Odkritje mllko sleparije s ■■rgsrlnai Kakor smo že poročali je zasledilo tržno nadzorstvo Marijo
Kušarjevo iz Dola pri Medvodah, da prodaja po Ljubljani margarin za pristno surovo maslo. Imela je v mestu več trgovcev in privatnih strank, ki so vsak *^den komaj čakali na njeno kmetsko maslo. Pripovedovala jim je, da izdeluje njeno maslo velik kmet, ki iina 40 krav, drugim je pravila, da ga dobiva iz mlekarne v Dolenji vasi, tretjim zopet, da je maslo iz cerkljanskih mlekarn itd. V resnici pa je dobivala v Medvode po železnici margarin iz celovške margarinske tovarne, Doma ga je deloma predelala v štruce, mu vtisnila kmetske rožce in ga po cesti vozila v Ljubljano kot pristno kmetsko surovo maslo. Tako je sleparija, kakor sama prizna, čez eno leto. Od marca meseca naprej je vozila tedensko po več kot 50 kg v mesto. Pred prazniki pa je Ljubljančane posebno dobro preskrbela z maslom, kajti pripeljala ga je na enkrat po 135—165 kg. Zadnji teden skupaj 300 kg. Uvoziti je morala tekom leta 3000—4000 kg margarina. Kupovala ga je po K P60 do K 170 kg. Na debelo pa ga je dajala po K 2* 10 do K 2*50. Za praznike je poskočila s ceno in ga prodajala tudi po K 2*60. Prodajalke, ki so dobivale od nje margarino, so ga tudi prodajale ljudem za pristno surovo maslo in za ceno, kakršna je sedaj za surovo maslo v navadi. Umljivo je, da so bili ljudje na ta način neznansko osleparjeni in če bi bili oškodovani pri vsakem kilogramu le za 60 vin., bi znašaia škoda v pretečenem letu že okoli 1009 kron. Ko so Marijo Kušarjevo prijeli, je trdovratno trdila, da ji je surovo maslo pošiljala kmetica iz Bernikov, ki ji ga vozi vsak teden na „Staro pošto" v Kranj. Na stražnici pa jo je čez 2 uri razsvetlil sv. Duh in povedala je, da dobiva margarin le iz tovarne v Celovcu. Razume se, da zadene sle-parico pri sodišču občutna kazen.
Gasilno in reševalno društvo bilo je včeraj zopet klicano dvakrat, a zdaj v drugih slučajih. Vsled velikega naliva zadnjih dni pritekla je voda izpod hriba na Gradu in vdrla na Rebru v hišo gospe Škul v drvarnice in v vežo. Prosila je takoj gasilno društvo za pomoč in je to takoj z brizgalno v akcijo stopilo in do jutra neumorno delovalo, ker je celo noč drla v te pritikline voda, v drugem slučaju odpeljal se je drugi oddelek ua Karlovsko cesto v hišo g. Jeeme-nika, kjer je voda vdrla v kuhinjo in eno stanovanje. Tu je gasilno društvo s pomočjo domačinov stanovanje iu kuhinjo izpraznilo, ker vode je bilo v pritličju nad 10 cm. Vidi se pač, da deluje gasilno društvo ne santo pri požarih temveč tudi v vseh slučajih nezgod.
Tatinski parček. Minulo soboto je izginil trgovcu g. Ivanu Jelačinu z dvorišča zabojček sladkorja. Kot osumljenca je policija aretovala 24-letnega bivšega., že šestkrat zaradi tatvine predkaznovauega, Jelaeino-vega hlapca Frančiška Mustarja iz Dvora na Dolenjskem, kateri je stanoval v sosednji hiši. Pri preiskavi so našli več čaja, mila, sladorja in drugo, ki je vse izviralo od tatvine. Policija je na to aretovala še 231etno Mustarjevo ljubico Ano Jalov-čevo, rodom iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Tudi pri tej so preiskali stanovanje ter dobili več žepnih robcev, krtač, sladkorja, kave, riža, užigalie in drugega špecerijskega blaga. Vse to je Mustar pokradel g. JeJačinu potom vtihotapi jenja v skladišče. Mustarja, kakor tudi njegovo ljubico so izročili včeraj deželnemu sodišču.
Za praznike. Predvčerajšnjem je dosedaj še neznan tat vlomil v drvarnico skladiščnega mojstra Viktorja Čretnika na Fran Jožefa cesti št. 7 ter mu ukradel iz soda 40 litrov vina. Tat je vlomil še dve drugi drvarnici, a ni ničesar odnesel.
Aretovan je bil včeraj 32 letni kamnoseški pomočnik Fran Novak iz Št. Vida, katerega tukajšnje deželno sodišče že celo leto zasleduje zaradi hudodelstva javnega na-silstva.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Maeedoncev, 28 Hrvatov in dva Slovenca, 15 Hrvatov je prišlo nazaj. V Heb je šlo 26, v Buchs pa 25 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Posest-nikova žena Ana Knez iz Ilovice je izgubila platneno vrečico, v kateri je imela 13 K denarja. Zasebnica g. Marija Kaiserjeva je izgubila bankovec za 10 K. Bančni sluga Ivan Moran je našel šcipalnik.
Prva Češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje.
Opozarjamo na današnjo prilogo v našemu listn. Akcija, ki jo priporoča tu. priloga, je tako velika, kakor je še nismo imeli med nami in zasluži vsestransko pozornost, posebe ker je češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje skozinskoz solidno in zaupanja vredno podjetje.
Koledar za kmetovalca. Opozarjamo ua današnji oglas, iz kate-rega je razvidno, da je ravnokar iz-
šla ta lična knjižica, katera bo
kemn kmetovalcu v vseh strokah kmetijstva in umnega gospodarstva,
dober in zanesljiv svetovalec. Dobi se pri Iv. Bonaču v Ljubljani in v* vseh knjigarnah. Več v oglasu.
Književnost.
— Martin Sulić: Otmica. Drama u pet činova. U Šibeniku. Naklada piščeva. To je zgodovinska drama izza hrvatsko-turških bojev. Dejanje se vrši leta 1864.
— Slovenski Trgovski Vestnik ima v št. 12. naslednjo vsebino: 1-M. K.: Novi obratni pravilnik. 2. Rudolf Šega: Iz bančne prakse. 3. V. Žun: Kaj mora obrtnik vedeti o obrtnih in davčnih predpisih. 4. Slovensko drgovsko društvo v Celju. 5. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru. 6. Društvo slovenskih trgovskih potnikov. 7. Raznoterosti: Trgovska iu obrtniška zbornica za Kranjsko. — Trgovsko zborovanje v Brnu. — Izid volitev v obrtno sodišče. —- Trgovski promet med Turčijo in Avstro-Ogr-sko. — Preložitev Llovdovega arze-nala v Trstu. 8. Društvene vesti. 9. Oglasi.
Telefonska in hrzolavna porotna.
»Slovanka Enota«.
Dunaj, 23. decembra. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« je pooblastila Udržala, dr. Kramara, dr Ploja, dr. Šusteršiča in dr. Hrubana. da se pogajajo z bodočim ministrskim predsednikom. V slučaju potrebe naj takoj skliče jo parlamentarno komisijo na sejo na Dunaj.
Ministrski svet.
Dunaj, 23. decembra. Danes i m? ministrski svet sejo, na kateri se br. posvetoval o osebah, ki se naj prip<>-roče vladarju, da jih imenuje za člane gosposke zbornice.
Imenovanja v gosposko zbornico.
Dunaj, 23. decembra. Imenovanje novih članov v gosposko zbornice se obelodani ali na božični dan ali pa prihodnji torek. Kakor se čuje, n* bo med imenovanimi nobenega Slovenca.
Ogrska kriza.
Dunaj, 23. decembra. Vladar je danes prejel v posebni avdijenci dr. Lukacsa in grofa Khuen - Hederva-rvja. Lukacs se je izrazil napram časnikarjem: Danes popoldne bom priobčil vse podrobnosti o tej avdijenci. Popoldne je imel dolgo konferenco z ministrom grofom Aehren-thalom. Grof Khuen je po avdijenci izjavil. Še danes odpotujem v Heder-var; moja misija je končana. Dr. Lukacs odide v Pešto, kjer bo nadaljeval pogajanja.
Khuen - Hedervarv ministrski pred-sednik?
Dunaj, 23. decembra. Korespom denčni urad je priobčil vest, da bo imenovan za ogrskega ministrskega predsednika grof Khuen - Hedervarv. Kasneje je korespondenčni urad to vest preklical.
Cesar v Walisec
Dunaj, 23. decembra. Cesar bi, preživel božične praznike pri svoj', hčerki nad vojvodin j i Valeriji. V Wallsee odpotuje jutri.
Poveljnik honveda — baron.
Budimpešta, 23. decembra. Urad ni list javlja, da je vladar podelil dedno baronstvo poveljniku ogrkegi. domobranstva generalu Viljemu Klobučarju. Namiguje, se, da bo Klobučar imenovan za hrvatskega bana. Mladoturki in Bolgari.
Solun, 23. decembra. Sandansk* vodja močne bolgarske frakcije v Makedoniji, je vžival dosedaj velik ugled v mladoturških krogih. S pomočjo teh je bil tudi izvoljen za poslanca v parlament. V zadnjem ča<?ii pa je nastala med Sandanskim in Mladoturki velika napetost in vlada je ukazala, da se naj odslej s Sandan-skega pristaši postopa prav tako strogo, kakor z vsemi drugimi narodnostnimi strankami.
Turški dijaki v Bolgarski in Srbiji.
Carigrad, 23. decembra. Turški dijaki tukajšnjih visokih šol so sklenili, da prirede poleti izlet na Bolgarsko in v Srbijo. V to svrho so izvolili poseben odbor, ki ima nalogi* izvršiti sve potrebne predpriprave.
Odkrita zarota v Perogradu.
Petrograd, 23. decembra. V neki hiši v Saratovski ulici je eksplodirala bomba in usmrtila policijskega polkovnika Karpova. Povzročitelj eksplozije je neki Voskresenskij, ki ga je policija aretovala. Oblast je prišla na sled obsežni zaroti.
Petrograd, 23. decembra. Vo» kresenskij je priznal, da je atentat izvršil po naročilu revolucionarne stranke. Mož pride še danes pred vojno sodišče, jutri zjutrai pa ga ustrele.
Dr. Fr* ntffi vNdvch miil
V nedeljo, 19. t. m. je priredila »Narodna čitalnica   novomeška« v
veliki dvorani javno predavanje. Predaval je g. profesor dr. Pr. Ileeič »o ilirkem pokretu s posebnim ozirom na Novo mesto in okolco.« Sledeč povabilu »Slovenskega Naroda« je občinstvo iz mesta in okolice napolnilo veliko dvorano in pazno sledilo predavanju. Predavanja se je udeležil tudi učiteljski zbor gimnazije z ravnateljem. — V uvodu oriše govornik ilirsko gibanje sploh in preide polagoma na Dolenjsko in Novo mesto. Ilirska doba je doba onega živahnega gibanja na jugu naše monarhije, doba od leta 1830.-1848., ki je združila brate ene krvi, ki so dotlej živeli v razcepljenosti. Nemški svet se je družil takrat v celoto, Italija je iskala združitve, Hrvat pa je nazival Kranjca kukavico, Kranjec njega tata, Dalmatince ni poznal Zagorca, Zago-rec je pisano gledal Slavonca. Taka razdvojenost je vladala med krvnimi brati, ko je nastopil narodni učitelj, veliki Ljudevit Gaj, ki je bil duša velega gibanja. Združil je Hrvate in Srbe po jeziku, Slovencem in Hrvatom pa je dal isto pisavo. Daleko naokoli je pognala korenine ilirska ideja in obilni so bili sadovi sejalca, ki je sejal na rodovitna tla in o pravem času. Ta doba je rodila Hrvatom velike pesnike, Stanka Vraza, Mažu-raniča in Preradoviča, pri nas pa je vzbudila rodoljubne pesnike, ki so budili narod k zavesti in domoljubju. Veselo je živelo življenje okoli Gaja v Zagrebu, ki je učil hrvatski narod s svojimi »Novinami« in Bleiweis v Ljubljani budil Slovence z »Novicami«. Prišlo je viharno leto 1S48., ko je prvi hrvatski narodni ban Jelačič z združenimi brati ukrotil Madžare in nepokorni Dunaj. Bila je pretrgana vez. ki je vezala Hrvate s sovražnimi Madžari. — Kako je bilo takrat v Novem mestu in okolici? Tudi Novo mesto ni bilo brez vsakega življenja, konkuriralo je z Ljubljano, a do-čim je imela ta »Novice« v slovenjem jeziku, izhajal je v Novem mestu list »Sloveniens Blatt« v nemškem jeziku. Izdajal ga je sodniški uradnik Fran Polak na grajščini Kti-perčvrh pri Novem mestu. Toda kratko je bilo življenje tega lista, kajti zmrznil je po 6 mesečnem hiranju Po slavni Jelačičevi zmagi je sklenilo nekaj navdušenih meščanov ustanoviti društvo z imenom »Slove-niseher Verein . Priglasilo se je že nX) članov, predsednik mu je bil advokat dr. Rozina, podpredsednik Tuša u pl. Fichtenau. blagajnik tiskarnar Tandler. A ker se jim je zdelo ime društva prerevolucijonarno, so ga prekrstili v »Slovenischer Leseverein o h ne Einsehrankung der Nationali-lat c< in vabili Nemce v svojo sredo, naj sp prince slovenskega jezika. Ker ui imelo društvo nikake enotnosti in ker je bil Polak, ki je netil vse življenje, premeščen iz mesta, je komaj zasnovano društvo propalo. Vprašanje je, ali je segel vpliv ilirskega pokreta sem gor pred 1. 1848. V Ribnici je živel takrat grajščak Rudež, ki je dobro govoril ilirski jezik, na gradu Prežeku je zbiral Andrej Smole prijatelje slovstva okoli sebe, tudi vemo, da sta dva župnika ua Dolenjskem pri St. Jerneju, Zeml.ia in II ime znala Gajeve »Novine« skoraj na pamet. Ilirsko seme je bilo zasejano po Dolenjskem, a Novo mesto je spalo v sladkih sanjah. Kulturno središče mesta je bil samostan, kajti frančiškani so imeli gimnazijo v rokah, a se niso zanimali za novo gibanje, ker Ni» se bali prekucije, ki je res nastopila leta 1848. Stanko Vraz pripoveduje, da je na potovanju skozi Novo mesto našel domoljubje pri prostu Al-breehtu, doč i m o frančiškanih molči. Preko njih ni šel vpliv ilirski. V mestu ni bilo zanimanja za Bleiwei-sove »Novice«, ki so imele v mestu samo pet naročnikov. Središče družabnega življenja je bila kazina, kjer se je zbiralo občinstvo brez domoljubja, občinstvo, mlačno za narodno stvar. Pokazal pa se je vpliv leta 1848., ko je hitelo mnogo meščanov v Karlovce, kjer je bival takrat ban Jplačič. Takrat se jo v kazini prvič igrala slovenska igra »Matijček se /eni«, in prvič je zapel zbor domače f>esmi »Mornar« in »Pridi Goren'c«. Dva vpliva sta torej delovala na preporod Novega mesta, dva glavna faktorja narodne ideje: Ljubljana in Za-grab — edinost Slovencev in zavest p<linosti slovensko - hrvatske. Naša dolžnost je torej, oklepati se drugega poleg prvega. Govornik konča z vs-klikom: »Gojite skrbno misel skupnega dela s sosednimi brati.« Predavanju je sledilo burno odobravanje zadovoljnega občinstva.
fttpmere na pošti v "otoškem.
Na tej poŠti pašuje ga. G. katera ravna i strankami, ki imajo kaj s telefo-
nom opraviti, jo a to anodo Mabsiahf IJ»
le nasprotje večine abonantov. TI so
se že mnogokrat   pritožil) na o. kr.
poštno ravnateljstvo v Trstu radi te uljudnosti, s katero ta gospa pita abonente. Ker pa vrana vrani oči ne izkljuje, se tudi gospe O. ne dogodi nič in dotične pritožbe potujejo pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v koš, gospa G. pa pašuje naprej po svoji volji. To dokazuje sledeči slučaj: Dne 18. decembra t. 1. zahtevala je stranka zvezo s pošto Buje ob 3/4 na 4 popoldne v slovenskem jeziku. Po nekoliko minutah zvoni telefon in stranka že vsa vesela, da je mogla v nekoliko minutah dobiti zvezo z Bu-jami, vpraša kdo je tam, pa dobi odgovor, da pošta Volosko. Stranka ponovi svojo prošnjo z opazko, če urad ne zna slovenski, na kar je pa počelo grmeti iz ust gospe G., katera je na vse zadnje zahtevala naj stranka položi pri pošti kavcijo 20 kron, če hoče izven mesta govoriti. Stranka se je takoj pokorila temu ukazu in poslala v par korakov oddaljeno l>osto 20 kron. Na to zopet prosi za zvezo in dobi še poleg drugih ne ravno ljubeznivih opazk odgovor, da bode že zvezana. Stranka čaka do 4. ure, zvoni, nič odgovora, zvoni čez 10 minut zopet in dobi odgovor, da bode že zvezana, ko bode prosta proga. Ob pol 5. zvoni stranka zopet in prosi za zvezo s poštnim ravnateljstvom v Opatiji. Odgovor je bil, da sta predbeleženi dve drugi stranki, čez pet minut prosi zopet za zvezo s pošto Opatijo, katero dobi in se pritoži proti postopanju gospe* G. v Vo-loski, vpraša gospoda nadoskrbnika če je res, da so pred njim govorile z njim dve stranki, na kar je ta gosi>od odgovoril, da ne. Si ranka se je pritožila pri njem, vspeh je pa bil, kakor vedno, negativen. Na to dobila je stranka po eni uri zvezo z Bujami, opravita razgovor in plačala pristojbine 2 K. Pol ure pozneje kličejo Buje zopet stranko, katera je dotično osebo vprašala, koliko plača za telefoniranje in dobi odgovor 1 K t>0 v, vpraša nato poštno upraviteljico g. G. ta pa mu je odgovorila, da ima nalog tak iz Opatije. Ta zadeva dosti jasno osvetljuje razmere pri poštnem uradu v Voloskem. Da se kaj takega more dogoditi, je kriva le prevelika ljubeznivost gospe G. in pa v glavnem uradnica, o kateri se je že dvakrat prosilo e. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, da jo premesti v kraj, kamor spada. Ta uradnica, katere slavno ime je Tautscher, je imela dne 18. decembra t. 1. popoldne službo pri telefonu, in ker ni razumela jezika, dogodilo se je kakor vedno, da kliče drugo uradnico na pomoč in pri tem nastanejo stvari, kakor so se tu opisale. Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu se prosi ponovno v interesu strank in v interesu same pošte, da ukrene potrebno, da stori takim razmeram konec, da nauči poštno upraviteljico v Voloskem malo več uljudnosti in da nam preskrbi uradnice, katere bodo kos svoji službi. A. V.
Darila.
»Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju« so poslali od 15. novembra pa do 15. decembra sledeči gg.: Po 40(J K: Ljubljana: -Daj nam danes naš vsakdanji kruh'-, potem si. deželni odbor kranjski. Po 50 K: Dunaj: dr. Stan. Lapajne d v. adv.. Po 30 K: Celje: polk. A. Susič; Ljubljana: A & K. Skaberne. Po 20 K: Bovec: Leop. Jouks. Dunaj: vfd. vsetnik A nt. pl. Globoč-oik, dvorni svetnik Vlad- pl. Globočnik. Litija: not. Luka Svetec. Ljubljana: veletrg. Iv. Knez. Slovensko omizje »Pri Roži«. Trst: not. Viktor Vessel. Po 15 K: Maribor: Eksc. knezoškof Mihael Napotnik; Središče: dr. J os. Srešič, mesto venca dr. Omulecu. Po 10 K: Celje: dr. Jos. Sernec; Dunaj: vladni svetnik Anton lic, dr. Fr. Kartin, prof. Jos. Stritar. Gorica: dr. H. Turna. Gradec: vseuč. prof. dr. Matija Murko. Konjice: dr. Iv. Rudolf. Kozje: dr. Jos. Barle. Kranj: ga. Jos. Prippo, dr. V. Steni-pihar. Kranjska gora: dr. Jos. Tičar. Ljubljana: Arce Rajko, ces. svetnik Iv. Murnik, prof. Pleteršnik, dr. Poček, dr. Švigelj. Šmarje pri Jelšah: dr. Ant. Mladič. Trst: učit. Anton Hrast, Iv. Mankoč. Po 8 K: Jesenice: A. Schrcv. Po 6 K: Hanensteln: Fr. Svetlič. Ljubljana: prof. B. Peru-šek. Maribor: dr. R. Pipuš. Modling: nadrev. Jos. Mejač. Novo mesto: dr. Jak. Schegula. Ptuj: dr. Jurtela. Po 5 K: Borovnica: Iv. Kranjc. Brežice:
lirttas Fr. Ke. uoil Krame:
Ant J«govie. Ljubljana! Iv. Gričar, Iv. Mejač, Leop. Mikusch, Viktor Hofcraaami, A. $arabon, prof. Tavčar. I dna— v 8av. dol.: Fr. Ks. Petek. Meuirje: Bud. Pevec. Pasla: živi nozd ravnik Jos. Bebek. Spodnja Stika: Iv. Pušar, Al. Zajec. Sv. Trojica v Slov. gor.: dr. Al. Kraigher. Trst: dr. O. Rybaf, kadsv. Ant. Fur-lan. Unec: Avg. Belle. Po 4 K: Dunaj: Neimenovana gdč. v »Zvezdi«. Gorica: Ant. Šantel. Gradec: Štet. Rojnik. Kranj: J. & A. Majdič. Ljub-* ljaaa: not. Aleks. Hudovernik. Po 3 K 50 v: Pred loka: župn. Jos. San-cin. Po 3 K: Dunaj: dr. Jan Lenoch, nadsv. Val. Stergar. Ljubljana: Val. Kopitar, Fr. Štupar. Po 2 K: Grm: R. Zdolšek. Št. IIj pri Velenju: župnik Ant. Kolar. Št. Peter na Krasu: Jos. Medica. Unec: Matilda Sebenikar. — Skupno 74 darovateljev darovalo 1457 K 50 v. — Pripominjamo, da se je v novembru na 90 prosilcev razdelilo nad 1500, v decembru na 80 prosilcev nad 1300 kron! Da bo društvu mogoče tudi zauaprej v tej merr podpirati uboge in marljive visokošolce, prosimo prijatelje in dobrotnike nasili visokošolcev še ua daljnih, oziroma novih podpor, ker sicer bi moralo društvo tudi najpotrebnejšim darove zmanšati ali pa še celo odreči. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrev. juž. žel. v p., Dunaj 11 L/3 Reiuerstrasse 27.
Ustne voda :
! „EUODIN" !
I     Specijaliteta za E&asuMacsc**« |
: - Cena 2 kroni. - •
I   4813   Glavna zaloga lekarna
n. PL THM6CZ9 t LiUljODL r
i       ■ —.............■
i
I
i
oferravallo
v.
eleznato Kina-Vino
Donate LSOS: amo odlikovanj« in --t* ni diplom k alati kolajni.
Povzroča ▼oljo do jedi, okrepča živce, pobelita kn m je
rekonvalescentom =
= in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
oku«.
Vookrat odlikovano.
ZTnd 6000 zdravniški* »pričava!.
J. SERRAVALL0, taktom
-TB&T-BarkovU«. -
*%a*c *attt ?akf ^ak? sac *afe£ sa*£ *ia*£ *afec ia*£ *ka*£ sau *i »9^g^^% S
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. decembra: Franja Sterle, posest-nica, 75 let, Rožna ulica 11.
Dne 20, decembra: Matija Sprcitzer, strojevodja v pok., 75 let, Tabor 3.
Dne 21. Marija Vesel, kramarica, 87 let, Prešernova ulica 20. — Uršula Zavrtnik, nadar-binka, 77 let, Karlovska cesta 7.
Dne 22. decembra: Franja Magister, posestni kova žena, 27 let, Dolenjska ces/a 60. — Viktor Jajčnik, zaviračev sin, 1 in pol leta, Ravnikarjcva ulica 3.
V deželni bolnici:
Dne 19. decembra: Marija Brinovar, pre-mog^rjeva žena, 47.
MeteoroloiKno poročilo.
Višina nad -norjem 3N*2.      Srednji nični tU* 7J«-f!Ei
Čas
Stanje baro-
S i 2»*! »etra
s«
o.*
E
Vetrovi Nebo
v mm \ h- v.
22. 2. pop. 7365 1    3*1 sl.jjzahod| oblačno
„ J 9. zv. j 735 3 I    2*9 ! sr. sever j
23. ! 7. zj. i 732*0 j   102 jsl. jzahodi
Srednja včerajšnja temperatura 2*1°, norm. — 2*3°. Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Za jajca
lepa, sveža, kurja, litem_
kupce
tudi hotelirje, kavarne, sla« Sfiifiarne opozarjam. Dnevne cene po dogovoru. 4755
Friderik Skušek v Metliki.
kandidata
(rudi začetnika) ozir. koneipijenta. Vstop in plača po dogovoru
*#
m
xyQ<
Iziel le priljubljeni
Lcguortou za Kmetoueleci
s posebno izbrano in izvrstno vsebino v vseb strokah kmetijstva in gospodarstvi.
Noben kmetovalec naj ne
bo brez tega praktičnega koledarja, ki mu bo povsod dober
svetovalec. Knjiga je v žepni obliki, vezana v močno usnjeno imitacijo  in  velja  brez poštnine S 1-00, s poštnino X 1-00.
M tO izfisii se da m^a za naneiek.
Naroča se pri 4759
Ivanu Bonača
▼ LJubljani.
Znesek naj se pošlje naprej.
XXXI
XXX XXX XX
Podpisani obžalujem vse razialjive besede, ki sem jih govoril dne 30. novembra 1909 v gostilni Kolara na ikodo imenovanega gostilniška in in gospe Fani Bizjak iz Jelšan, ter pre-kltcujem te besede kot neresnične.
Rupa, 22. decembra 1909. 4754 Anton Zatajila s. r.
Sprejme se takoj 47^<
v •
za dobro delo in ob dobrem plačilu. Če mu ne bo ugajalo pri meni, bo lahko šel k rudniku, kjer ga jako radi vzamejo, če zna kako obrt
Jožef Kerševan v Idriji.
Velika inozemska ladijska agentura iSče za takoj spret nega slovenskega korespon-denta, ki pozna, če mogoče, izselje-valno stroko in zna primerno občevati s potniki. Ponudbe s fotografijo pod navedbo zahtevo plače in referencami pod Šifro „Inozemstvo" na uprav. »Slovenskega Naroda«. 47.58
Opr. štev. S. 17/9.
4760
O zapuščini gosp. dr. Ivana M. Hribarja, bivšega odvetnika v Ljub« Ijani, se je razglasil, dne 20. decembra 1909 konkOTZ.
Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svetnik gospod Fran Kobler t Lljubljani.
Začasni upravnik mase: gospod dr. Božidar VođllŠok odvetnik v Ljubljani.
Volilni narok na 31. decembra 1909, dopoldne ob 9 uri, pri tej se-dniji v izbi štev. 123, pred konkurzni m komisarjem.
Zglasiini rok: do 5. februarja 1910.
Narok za likvidovanje in poravnavo 22. februarja 1910, dopoldne ob 9 uri, pri tej sodniji, v izbi štev. 123, pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III.
dne 20. decembra 1909.
TRUBAR
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
znamenite Groharjeve slike
Primoža
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 60 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske y hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar »ih
imamo Slovenci.
Gena a poŠte K 3*20.
Dobiva se v
Narodni knjigami
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
St. 19207.
4765
Razpis.
Za zgradbo vo5ovo9a a 3ško vas in okolico,
polit, okraj Ljubljana, na 125.273 K 80 h proračunjena dela in dobave se bode oddale potom javne ponudbene obravnave
Pismene, vsa dela zapodajoče ponudbe, naj se predlože
do 31. januarja 1010 ob 12ih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo* slati je zapečatene z nadpisom :
,.Ponudba za provzetje gradbe vodovoda za like vas in okolico, polit okraj Ljubljana".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ravno tako je izrecno izjaviti, od kod da hoče ponudnik armature
dobaviti.
Ponudbi je tudi priložiti seznamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave.
Rezven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ponudbeni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnen*
stavbnem uradu za znesek 15 kron.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 20. decembra 1909.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili.
12
„SLAVI J A"
* m   viajamno ravarovalna banka v Pragi. •
. fen« 44.437.0M-01 X. Upletene edikednine in kapitalije »Mt3.4M-35
Po volikoeti draga vzajemna zavarovalnina nnSo države
______ m fssskssl slovi
Vti
zatoni i Umim * Sp£E-rw i kamniai aa. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjoje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši si oves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
ms
7564
06155
Božično donio.
Že je prišel čas, ko si ljudje 1k»-lijo glave, kaj naj svojim ljubim po-ilarijo za božič, s čim da bi jim napravili največje veselje.
Božična darila so kaj različna po svojem značaju Starši gledajo v prvi vrsti na to, da darujejo otrokom kaj praktičnega, kaj takeci, kar potrebujejo in kar bi jim i tak morali kupiti. Sploh igrajo praktične stvari pri božičnih darilih veliko vlogo.
Vendar pa imajo ljudje nekako iustinktiviio občutek, da praktično <larilo le ni pravo božično darilo. Tudi najrevnejša mamica, ki davujo svojemu fantičku čevlje ali kapico za božič, ga bo obdarovala vsaj šc z orehi in z jabolki in s pomaraučauu, Čuteč, da se gre za to, napraviti ob-ilarovancu posebno veselje. • Teška je izbira božičnih daril. Kdor količkaj more. ta daruje potest kaj praktičnoporabnega tudi še kaj Takega, kar daje obdarovanju nekak >lovesen. poetičen značaj. Kdor kup* ^voji izvoljenki boo, ji ho gotovo tudi dal lepo bonboniero; kdor kupi -vojemu sinu ali svoji hčeri kaj potrebnega, bo gotovo dodal še kvj drugega.
Najprimernejše praktično in vendar nekako nepraktično darilo je \>ekako lepa knjiga. Na Angleškem i a med Nemci je nekaj samo ol> sebi umljivega, da dobi vsak obdarova-uec kako lepo knjigo. Med Angleži in med Nemci porabijo vsako leto na milijone knjig za božična darila. Nastala je cela literarna in kujiico-veška industrija, ki skrbi za knjige, primerne za božična darila.
Knjiga je dušna hrana. Potrebna, neizogibno potrebna, kakor so klobuki in čevlji, dežniki in robci, rokovice ali ovratniki pač ni, in za-to je ni prišteti med darila absolutno praktičnega značaja. A koristna in pomembna darila so vendar. Kar so pomaranče in jabolka, pozlačeni n In in slaščice za telo, to je lepa knjiga za dušo in za srce. Razloček je le ta, da sadje in slaščice izginejo, knjiga pa ostane; da ima človek od >adja in slaščic le enkrat užitek, od knjige pa še dostikrat.
Pri nas Slovencih je še tako malo izobraženega občinstva, da so izdaja posebno lepih knjig za božična darila se dolgo ne bo nikomur iz plačal«!. Pač pa imamo že lepo vrsto krasno vezanih in razmeroma iako cenili knjig, ki so jako primerne za božična darila. Na te knjige naj bo slovensko občinstvo opozorjeno.
Knjige za otroke bomo posebno navedli. Za mladino v starosti nad 15 let pa priporočamo najtopleje naslednja dela:
Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vez. izdaja. V platno vez. po 6 K, v lini polirane, vezbi po 7 K. i. zv.: Cvklamen in agitator. II. zv.: Na Žerinjah. Lutrski ljudje in Testament. III. zv.; Rožlin in Vrjanko, Jara gospoda in očetov greh. IV. zv.: Gospod Jane/. Kmetske slike. Humoreske, Povesti za ljudstvo.
Levstikovi zbrani spisi. Uredil Fran Leveč. 5 zvezkov broširani 21 K, v platno vezani 27 K, v polfrane. vezbi 29 K, v najfinejši vez h« »1 kron. I. in II. zvezek: Poezije, III., IV. in V. zvezek Proza.
Stritar Josip: Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, erotičnih spisov. Broširani 30 K, v 1 dat no vezani 38 K (JO v, v polirane, vezbi 4:> K 40 v. L zvezek Poezije (razprodan), II. in lil zv. Pripovedni spisi; IV. zv. Pri-zorni spisi; V. zv. Poučni spisi; VI. Kazni spisi: Dodatni ^pisi; broš. a 5 K, vez. a 0 K 40 v.
Tavčar Ivan. Povesti. Pet zvezkov po 2 K 40 v, v platno vez. f{ K. v polirane, vezbi po 4 K 20 v. 1. zv.: Ivan Slavelj, Povest. Antonio Gledjević.    Zgodovinska podoba.
Bolna ljubezen. Noveleta v pismih. — Gospa Amalija. Noveleta. Mlada leta. Noveleta. —-Med gorami. Slike iz Loškega pogorja. II. zv.: Otok in Stroga. Novela. V Karlovcu. Novela. — Valovi življenja. — In vendar. Noveleta v pismih. — Pat. Podoba iz življenja. — Gospod Ciril. — Čez osem let. — Soror Pia. III. zv.: Ivan Solnce. Zgodovinska novela. Grajski pisar. Zgodovinska podoba. IV. zv.: Tihe-rius Pannonieus. — Knrnovci. Slika iz naroda. Vita vftae
meal. Zgodovinska podoba. - - V Zali. V. zv.: Mrtva srca. Povest.
4000. ^asu primerna povest iz prihodnjih dob.
Jurčič Josip. Zbrani spisi. 1. /v.. Deseti brat. Roman. 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
_ II. Spomini na deda. Pravljice
in povesti iz slovenskega naroda. _ III. Jesenska noč med slovenskimi polharji Crtice iz življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I,
Domen. Povest — II. Jurij Kobila. Izvirna povest is časov hitro vske reformacije. — ITI. Dva prijatelja. — IV. Vrban Silnikova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Oo-lida.^ Povest po resnični dogodbi.
— VI. Kozlovska sodb« v Višnji gori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zv.: I. Tihotapec. Povesi iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18, stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja.
— II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 1(5. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. IV ve>t. — VI. V vojni krajini. Povest. G. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — Tli. Telečja pečenka. Obran iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest tz domačega življenja. - VI. Kako Je Kotlarjev Peter pokoro delal, ker j«' krompir kradel. VII. Orla iz življenja političnega agitatorju. 9. zvezek: 1. Doktor Zober. fzvi-ren roman. II. Med dvema stoloma. Izviren roman. - 11. zv.: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. TIF. Veronika   Deseniška. Tragedija.
TV. Pripovedne pesmi. Cena bros. a 1 K 20 v, elegantno vezano a 2 K.
Tnrirenjev,   SUpni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volci.
K 20
vez.
K 20
Dostojevski j. Ponižani in razžaljeni.
Roman. iSroŠiran K. ve/. 4 K 20 v.
Sei čenko-A liram. Kobzar.
lirične    iu pripovedne zgodovinsk i ni uvodom
Izbrano pesmi z PkrajiiK
in pesnikovim življenjepisoma. Uroš. 2 K 40 v, vez. 3 K 60 v.
Cll a ni DOi« Levstik. Mož Simone. !»»•<.'-.
1 K 90 v, vez. 3 K. Sevčenko-A hram.    Kobzar.    II i'-}
Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom i; Hajmaščiui. Broš. 1 K 50 v
Sienkievfiez. Potop. Zgodovinski roman. I. iu II. del. Bros. 0 K 40 v, vez. 0 K 20 v. — Kri/arji. Zg<» do vinski roman v štirih deli1;. I!r«»š. b K l'M \. vez. 7 K A) v. — Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli. Bros. A K o0 vez. G K ~>0 v. Rodbina Pol.--neških. Roman. 3 zvezki. Broš. 10 K,   vez. v dveh zvezkih 12 K
iy0
Mali vitez. Pan Volodi-
jevski. Zgodovinski roman, 3 zv. Bros. 7 K. vez. 8 K 40 v.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. 1 K. vez 1 K 40 v.
Mesko Fr. X.. Mh Božji,   2 K   :>0 v,
vez. 3 K ">0 v. Maister Rudolf, Poezije. 2 K, vezane
3 K, po pošti 10 v več.
Aškerc A., Primož Trubar, 2 K. elegantno vezan 3 K, po pošti 10 v več.
Aškerc A., Balade   in romance,   2 K
60 v, elegantno vezane 4 KT po pošti 20 v već.
Aškerc A., Lirske in epske poe/ijc, . K 60 v, elegantno vezane 4 1C. ]k> pošti 20 v več.
Aškerc A., Nove poezije, 3 K, elegantno vezane 4 K. po poš i 20 v več.
Aškerc A., Četrti  zbornik   poezij, 3
krone 50 v, lično vezana knjiga
4 K 50 v, po pošti 20 v več. Cankar Ivan, Ob zori, 3 K, po pošt*
10 v več.
Schcinigg, Narndr.e pesmi koroških Slovencev, 2 K, elegantno vezane K 30 v, po pošti 20 v več.
Raiunhach, Zlatorog, poslovenil A. Funtek, elegantno vezan 4 K, po pošti 10 v več.
Funtek, Godec, 1 K 50 v, elegantno vezan 2 K 50 v, po pošti 20 v več.
Rffajar, Odkritje Amerike, 2 K, r,o pošti 20 v več.
Brezo> nik, Šaljivi Slovenec, 2. za polovico pomnožena izdaja 1 K ")0 v, po pošti 20 v več.
Zupančič Oton, Samngovori, br. 3 K, vezan 4 K.
Meško: Ob tihih večerih. Povsti. Cena 3 K 50, vez. 5 K, s pošto ¥% vin. več.
Remec: Zadnji rodovine Beztalje. Zgodovinska povest. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 70 v.
Milčinski: Igračke. Crtice in podlistki. Cena 2 K, vez. S K, s pošto 20 v več.
Cankar: Za križem. Cena S K, vez.
4 K 50 v, s pošto 20 v več. Oblak: Stara devica.   Povest. Cena
f»0 v, vez. 1 K 60 v, s   pošto 21 v
več.
Murnik: Jarf junaki. Humoristične
povesti. Cena i! K 50 v, vez. *? K
50 v, s pošto 20 v več. Murnik: Najhujši  sovražniki. Cena
60 v, s pošto 70 v. Čajkovski j: Kirdžali. Cena 1 K 60 v,
vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v: več.
js vasaa Zgodovinske
povesti. Cena 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Daudet: Taataria ia TaraakoM. Humor ističen roman. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 80 v, h pošto 20 v več. Lipič: Strahovalci dveh kron. Zgodovinska povest. Cena 2 K, vez. 4 kroni, s pošto 40 v več. Senčar: Ccz trnje do sreče. Cena 1 K
3 K, s pošto 20 v več. Levstik: Obsojenci. Cena 2 K SO v,
vez. 3 K 50 v. s pošto 20 v več. Cankar: Hlapec Jernej   in njegova pravica. Cena 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več. Remec: Premaganci.    Povest, (ena 60 v, vez. 1 K 00 v, s pošto 20 v več.
Dumas: Trije mušketirji. Zgodovin *>ki roman. Cena   5 K. vez.   (i K SO v, s pošto 10 v več.
Cehov: Momenti. Cena 3 K. vez t k.
s poŠto 20 V Več.
Senčar: Čez trsje do sveče. Cena 1 K 20 v, vez. 2 K 20 v. s pošto 20 v več.
Andrejev - Levstik: Rdeči smeh. Tena 1 K 40 v, vez 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Beneš - Sumo\sk>: Rrodkovski odvetnik. Roman (ona 1 K 50 v, ves. 2 K o0 v, s pošto 20 v vee.
SiciikieN icz:    Rodbina PolaneškHt.
Zgodovinski  roman, (.'ena 10 K,
vez, 10 K, s pošto 40 \ več. Biirnelt: Mali lord. Cena    1 K 6(1 v,
vez. 2 K 60 v, s pošio 20 v več. Dmnas: Grof Monte* Kristo. Roman.
Cena 8 K. vez -12 K. s pošto 40 v več.
Erjavec - Sajovie: V naravi. Cena I krono 20 v. vez. 2 K 20 v. Ta izbera primernih knjig obsega dela najrazličnejših eon. taka da s»' bo vsak mogid ravnati po svojih denarnih razmerah. Za naročila na vsa ta dela se priporoča »Narodna knjigarna« v Ljubljani.
V nedeljo
4726
uellk ples
v prostornom salonu
gostilne Bolijo
<pre] Traun) on Glincnli
Ugodna prilika!
Sode od finega špirita,
iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špiriia, zelo močne in trpežne deloma popolnoma nove deloma enkrat rabljene, velikosti vsebine po 300, 35i\ 4<(0, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše pripo-ročljivosti odda po prav nizkih solidnih cenah tvrdka Iv. A. Hartmann nasl. Avg. Tomaiič Ljubljana Marije Terezijo cesta. 4415
v Dornijeresi na Goriškem »*>
——ima naprodaj
mnogo tisoč hektolitrov najizbornejšega
vina
med tem tudi nekaj sladkega a la i.prOSCkar".   Na zahtevo se pošljejo
vzorci.
se za praznike:
NOTI dOŠlO po nizkih cenah
Tem I
mini       liter 60 vil.
Pristni laiiza Mi vino I Refoško        7i» litra K 0*96 Mo WenNith     „ ,. „ 120
. „ h1'50
Izbor desertnih vin, Champaorae, Malage,   siivevka, trepinevca, rana, konjaka, taja itd.
Za razprodajo cene po dogovora.
Fran Cascio
LjnMjana, ielenknrnnen nMca 0.
spretnih 47£>
MJučavnlčarsblh pomočnikov
Nastop takoj. — Plača po dogovoru.
Ivan Rebek
ključavničarski mojster v Celju.
Nogavice
moške in tonske, z majhno tvorni*
ško napako, prodaja tvornica nogavic pod izdelovalno ceno na kilo. Poiz-kusni zavoji se oddajajo na željo.
Vprašanja pod „6500 kg na lete" na naslov Rudolf Mosse v Pragi.
Samo 6 dni
lllR-M Kirl
Francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta tr Ameriko«
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine anr- samo
ED. ŠMARDA
oblastveno   potrjena  potovalna pisarna
Ljubljana,  Dunajska cesta štev. 18
v novi hiši „Kmetske posofilnice", nasproti gostilne pri „rigoven". 2040
4730
A VIII. 740/9 7
Razglas
prostovoljne javne dražbe.
Na  predlog sodedičev po dne 2s.  oktobru   1900 umrlem g. Frani! Ranthtt       vrši vsled sodnega odloka z dne 29. novembra 1909 javna pro-
steroljna dražba
hiže štev. 147 v Spodnji Šiški
vlo^a štev. 346 kat cbč. Spodnja Šiška
dne 29. decembra 1909 ob 3, popoldne
v navedeni hiši.
Izklicna cena  zna^a  16.000 K in se navedeno posestvo le za ali nad izklicno ceno proda. Vsak ponudnik  ima  pred  dražbo položiti   10" 8 vadija v
roke sodnega komisarja.
Drazbeni  pogoji  so  pri c. kr. okrajni  sodniji ali pa pri podpisanem notarju v pisirni na vpogled.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1909.
Ivan Plantan
c. kr. notar kot sodni komisar«
Ili n
VslcD preselitve trgovine znatno znižane cene!
Najugodnejša prilika za naknp primernih
božičnih daril
raznih albumov, kaset; pisemskega papirja, šolskih ———— in pisarniških potrebščin itd. -
IVAN VREČKO
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Ljubljana, Sv. Petra c. 31.
Razglednice oD 2 v naprej- |^^p
C. kr, avstrijske  ^   državne železnice
Izvleček iz voznega rada
Odhod is LjaMlaao (las. ioL)
7-oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, ju2. žel., Gorico, drl. iel., Trst, c. kr. drz. žel., Beljak (ccz Podroščico), Celovec.
zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straio-Toplice, Kočevje.
s>26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenic«, Beljak, (čex PodroSČico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
ii-40 dopoldno. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel, Gorico, drž. žeK. Trst. c. kr. drž. žel.. Beljak, (čei PodroSčico), Celovec
rS2 popoldno. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
t*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gorico, drž. iel., Trst, c. kr. drl žel., Beljak, (čei PodroŽico), Celovec.
0*as sveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prs^o, Draidane, Berlin.
7*40 sveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje« Rndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
tO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. iel.. Gorico, dri. iel., Trst, c ar. dri. iel.. Beljak, jui. iel., (čei Podroščico) Prago, Draidane, Berlin.
ta LlmatJaBS« 7"SS sfutraj: Osebni vlak v a*OS popoldne: Osebni vlak v Kamnik. riO sveder; Osebni vlak v Kamnik.
«»E£*c»a»a~» 1909.
rrinod v LJubljano (ialne ielesnJco
7mi2 zjutraj : Osebni vlak iz Berlina, Draidaa, Pra^e, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic. Gorice, Trsta, Tržiča.
8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Strasn* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23  dopoldne:   Osebni vlak is Berlina« Draž dan. Prage, Celovca, Beljaka, jui. ieL čez Podroščico in Trbiž, Gorice, dfŽ. ieL Jesenic, Tržiča.
2*SO popoldne: Osebni vlak it Kočevja, StraŽe-Toplic, Rudolfovega, Grosnplja.
4*16 pepoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jni ŽelM Trbiža, Celovca, Beljaka, (Čez PodroŽico), Gorice, dri. žel., Trsta c. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča.
Oa40 zvedo r: Osebni vlak iz Berlina, Drsi« dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podre* ščico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jni. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico). Trsu, c. kr. drž. žel., Gorice, dri iel., Jesenic, Tržiča.
0-07 sveder: Osebni vlak iz Kočevja, Straše-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
IK>8 ponedl: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. dri, žel., Gorice, dri. iel.. Jesenic.
Prihod v Mabllaao (drtavne ieleaalea)
6V4S zjutraj: Osebni vlak is Kamnika IO-69 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika OiO sveder: Osebni vlak is Kamnika
Časi prihoda in odhoda to navedeni v sredaft evropejskem času.
C. to. drtavns-selesniiko ravnateljstvo v Trsta.
620
PJPJJJ
Velika božična prodaja
pod vsako ceno!
zimski paletoti, obleke, kožuhi, pelerine! klo-.c.   buki in čepice. .'.
jopice iz pliša, in sakna, paletoti, raglani, kostumi, pelerine, krila,   bluze,  boe in mufi.
»Angleško skladišče oblek"
46i2      O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
so naslednje
knjige s slikami za otroke:
Deca roma okrog doma, broš.
Naše domače živali, broš.    .   . „
Neotova barka broš..... „
Kaj pripoveduje čarovnica, broš. „
n n n na lepenki n
Podobe iz živalstva, broš.    .   . „
n      n       n (Leporello) „
Pavluša in nuša...... „
Palčki Poljanci...... „
Radost malih, broš.....
Snegulčica, broš...... „
„        na lepenki .   . „
Trnjeva rožica...... n
Vesela mladina, broš..... n
Vesela družbica...... „
Zlata radost....... „
„   (Leporello)   .   .   . „
2ivali naše prijateljice, broš.   . „
Modri Janko....... „
Knjige za slikanje:
Tuckov, Zaklad za otroke . . K » Otroški vrtec . . . „ » Za kratek čas ... n »     Mladi umetniki .  .  . „
Mladinski spisi:
Srce, 4 zvezki a 40 h
K -
Amicis:
Andersen: Pravljice za mladino, vez. ......
Brinar: Medvedji lov. Ćukova gostija, kart.......
Campe: Odkritje Amerike   . .
Cegnar Fr.   Babica. Povest . .
Cigier Janez. Sreča v nesreči .
Freuenfeld Jos.. Venček pravljic in pripovedk.....
Gangl Eng Pisanice .... »     » Zbrani spisi za mladino
Hubad Fran Pripovedke za mladino I in II. zv. a 40 h
K
24 —•40 1-50
1- 20
2- 40 —•80
1-50 1-60 360 —•40
1- 20
2- 40 —•60 —.80 —•70 —•40
1-50 —•70 2.40
1 — I—
1 —
1 —
1-60
1 —
—•80
2 — 1-20
—-76
—-40 —•50 1.—
—•80
* Knjižica za mladino 21,24 z v. a
13, 14, 26 29, 30, 31 zvez. a 27 in 28 zvezek a .
%* Kapitan Žar ali klet v tihem
morju, vez.......
Kočevar F.:  Mlinarjev Janez.
Zgodovinska  •. o **St Kosi Ant.: Zlate jagode. Zbirka basni, vez.......
Spisi Krištofa Smida:
Ljudevit Hra-tar: Gobček    . .
Jozafat: Kraljevi sin Indije
Pridni Janezek in hudobni Mihec
Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu .......
Slavček.........
Ferdinand........
Jagnje. Starček z gore       . .
Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj......
Hmeljevo cvetje. Marijina podoba
Ludovik, mladi izseljenec    . .
Najboljša dedščina. Leseni križ .
Roza Jelodvorska, broš. . . . „ „ vezana .   . .
Sveti večer.......
Sto tnalih pripoved za mladost .
Nedolžnost preganjana in poveli-čana........
Nove pravljice iz 1001 noč, vez.
Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. .
Rapi A.: Mladini, vec . . . »     » Dane, vez ....
Trošt Ivo: V srca globini. Povest, vezana .......
Na rakovo nogo, vez.....
Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino.....
—.50 1 —
9-_
1-20 —-80 1 —
80 80
»*
♦» »» »♦ »t i»
60 60 80 90
80 80 80 60 80
80 80
40
2 I 1 1
I
—•80 —•80
Narodna knjigarna v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 7.
Lepo talilnica
(ud 600 kn]lg)
večina je vezanih, se
po zmerni ceni. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4736
Sprejmem
ni mladih iaib
v kartonasno tvornico.
Iv. Bonač v Ljubljani.
Za božične praznike
priporoča slav. občinstvu •vi •
na Starem trgu št.
prizaano najboljša vina:
Teran istrski .   . .
Refoško.....
Burgundec .... Vipavsko belo. . . Goriško belo . . . Rebula briška. . . Rizling goriški . . Muškatelec. . . . Pelinkovce (Wermouth) Cviček Drenovčan. .
i /
litra
13
28 v
se
tr
n
32 „ 40 „ 36 „
40» 80 „
40 m
Ceno po telp perja
;s)asflieno novo in braz praha, kilo sJ-«iga i erja, puljenega K < 4u in boljšega '< 2 40; kilo polbele. a perja, puljenega K i , siio boljšrga belega perja puljenega K 6* , nrima belega pfrja, kakor puh K 8—, kile eleprima nape 1 puha belega K 10 — ; kile :apol maha. sivega K 52 , kito puha'sivega K 6 — in K 8—, kilo puha sivega K 10 — kilo prsnega puha K H*—,
Narejene postelje«
z gostomtega rdečega, višnjevega, rumenega tli belega mleta (nankinga), pernica, velikosl 70x ilt> cm l 2 zglavn cama, tedve80x5> ;m   zadosti napolnjeno,  z novim, sivim, i- 4čenm , košat.m   in stanovitn m perjem < 16—, napol m«.ha K 20 —, maha K 24—, jem ca sama K 9 —,   »2—,  14-—, 16 — ^glavnica K 3 —, 3 50, 4 — razpošilja po 'Ovzetju, zavoinina  posebej, tvornica za posteljno perje 1594 Ajitoui IPo^ednak Oras, MariahllfstrassB 11C
Priporočamo
za Božič In predpust
glasovire in zajamčeno naravne prO-
iZVOĆ£, odlikovane z zlato Kolajno
Jans Scucl, Grand crćmsnt
franc. šampanjec. 4579
Carte d' Or
domaća specijaliteta.
Asti spumante
turinska specijaliteta.
Bakarska vodica
primorska specijaliteta.
pivnica šampanjca. Cene nizke. Zahtevajte cenovnik.
ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vinski trgovec in vsak vino-,\   /.   gradnik  .-. .\
sicer zapade strogi kazni
v Ljubljani
Prešernova ulica št 7
štev. 11,
• stilne pri KronI.
Stoj prijatelj!! I
Predno si kupiš ali isposocbS
Iclaolr. planinoaii harmtinil
potrudi se Se k rodoljubu, edfnt narodni tvrdkl
jBfm Breznik **£
Kot strokovnjak, učitelj   Glasbene   Matice  in t* za prse žen i izvedenec c. kr. deželnega sedišća, !?mčiroza trpežn st in blage glasnost strokovno preizkušen h instrumentov iz razi enih prvovrstnih tv<>rnic. Prodaja »^a obroke tudi brez zadatja. Jamstvo
10 let Na:nižia n^femafne. 290
T™«
fino izdelane sukafe, kratki in dolgi kožuhi, moderne obleke od 24 K naprej, angleške obleke lastn. izdelka,
posamezne hlač?©, .,,-7 fini deški plašči, krasni kosfnmi za dečke
v veSikanski izbiri.
Stalne, na vsakem predmetu označen? cene.
li
Mtiii
Podružnica:
Ml if Sil.
Velikanska zaloga blaga za naročila po meri.
Sflf   Zelo važno! -fBg
PoslatiOa    Zelo važno!
Ker bodo v najkrajšem času
reklamni koledarji za leto 1310
popolnoma razprodani, opozarjam vse cenj. trgovce in obrtnike v mestu  in na deželi,  da, kdor misli še kaj naročiti, naj to takoj stori, ker mi drugače ne bo mogoče postreči. Cene koledarjem so od
15 vin. naprej z blokom in tiskom vred. Tisek brezplačen!    Vzorci na razpolago!
Priporočam se za cenjena naročila
Fr. Igličf Ljubljana 4675
trgovina s papirjem in galanterijo Mestni trg št. 11.
Edina najstarejša in največja razperiijalBica reklamni!! Reledanev na Kranjsleo.
^Sf7"   ZeSo važno l
JI
1001
Zaloga m
n
Jarše
Vinko Peter
v Ljubljani: Estossb cesta 2, v M: Mm ulita 231
Naročila se sprejemajo  v  obeh skladiščih in tudi v Ljubljani,
Dunajska cesta 32. — Telefon št. 165.
Earel Meglic
lastnik tvrdke Lavrendič & Domicelj. Žitna trgovina.
4452
Jfajlepša in največja zaloga papirnatega ===== in galanterijskega blaga
najbolj pripravnega za
prodajan radi velikanske zaloge bo zelo nizkih cenah. Da si blago lahko vsak ogleda sem napravil krasno
božično in novoletno razstavo.
Priporočam tudi 5^74
veliko zalogo nakita za božično drevo.
S spoštovanjem
FR. IGLI6 v Ljubljani
trgovi«
ipirjem in galanterijo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Easto Puatoalemšek,
Lastnina in tiak »Narodna tiskarna«.
74
4N
54