LETO XXVIII.	ŠT. 5, MAJ 1979
Maj - mesec mladosti
Snežna odeja je skopnela, prve cvetke so odprle svoje cvetove in pozdravila nas je pomlad.
24.	marca je tudi letos, kot vsa prejšnja leta, odšla na pot štafeta mladosti. Izpred nove štiridesetton-ske elektro peči v ravenski železarni so jo prvi mladinci ponesli Po Sloveniji. Vsepovsod je bila slovesno, praznično in množično sprejeta. Skozi mesta, vasi, ob pomnikih revolucije, krajih, ki nas spominjajo na revolucionarno delo SKOJ in mladinske organizacije pred, med in po vojni, vsepovsod so imeli mladi prireditve, brali pisma tovarišu Titu; pozdravljali, se veselili. Štafeta pa nadaljuje pot iz kraja v kraj iz rok v roke, iz republike v republiko. Dva meseca bo potovala, da se bo 25. maja srečala s srcem domovine, z našim vzgledom in prvim mentorjem — Titom. To je njegov in naš praznik, praznik vseh mladih delovnih ljudi naše domovine.
Kot mladinci tudi pionirji in cicibani vsako leto pošljejo Titu naj-lepše želje za njegov rojstni dan. V Sloveniji je na petih progah (Štajerska, Dolenjska, Gorenjska, Primorska in Koroška) že obšla veliko krajev »kurirčkova torbica«. Pio-nirji-kurirji nosijo torbo po nekdanjih kurirskih poteh, obiskujejo obeležja NOB, ob sprejemu prire-rajo mitinge, kulturne programe, pogovarjajo se s predvojni revolucionarji, borci in aktivisti.
Tudi mi mladinci domžalske občine smo sprejeli štafeto z najboljšimi željami tovarišu Titu 26. marca in mu poslali pismo v imenu vseh mladih (mladincev in pionirjev).
Zaključni del pisma se glasi:
»Tvoj praznik je praznik mladosti, sreče in ljubezni, resnične svobode — to je tudi naš dan sreče in varne prihodnosti. Tvoje zaupanje ne bo ostalo neizpolnjeno, kajti tovariš Tito, radi te imamo in tvoja pot bo vedno tudi naša.«
25.	maja — na rojstni dan našega Tita, pa se bodo mladi z vse domovine zbrali na stadionu v Beogradu in mu predali štafeto in z njo najboljše želje.
M. Grošelj
Letošnji rezultati poslovanja
Z rezultati doseženimi v prvem tromesečju letošnjega leta ne moremo biti zadovoljni. Vse združene TOZD so sicer v obravnavanem obdobju dosegle pozitivne finančne rezultate, ki so celo boljši od doseženih v istem obdobju preteklega leta, vendar pa v večini primerov znatno zaostajajo za načrtovanimi.
Vzroke, ki jih navajamo v opravičilo za tako slabe rezultate poslovanja v primerjavi s planom so: pomanjkanje materiala, spremembe asor-timana, pomanjkanje rezervnih delov in v zadnjem času tudi pomanjkanje delavcev.
TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken je v obravnavanem obdobju dosegla naslednje rezultate: v predilnici je proizvodja
v primerjavi s planom dosežena 95%; v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa 106%. (Nadaljevanje na 2. strani)
VSE NAJBOLJŠE ZA TVOJ RO JSTNI DAN!
Letošnji rezultati poslovanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Manjša proizvodnja v primerjavi s planom je posledica večjih okvar na raztezalkah in pomanjkanja materiala.
Tudi v sukalnici je dosežena proizvodnja za 6% manjša od načrtovane in za 6% večja od dosežene v istem obdobju preteklega leta.
V tkalnici plan proizvodnje ni bil dosežen, proizvodnja merjena v tm je v primerjavi s planom dosežena 84 %, v m2 80% in v 000 votkih 95%. V primerjavi s predhodnim obdobjem pa je bila proizvodnja v tm za 2% večja, v m2 za 7 % večja in v 000 votkih za 9% manjša. Iz podatkov je razvidno, da se je asortiman izdelkov z ozirom na povprečno gostoto in povprečno širino v primerjavi s predhodnim obdobjem močno spremenil, saj je pri znatno nižji proizvodnji merjeni v 000 votkih, proizvodnja merjena v tm in m2 v primerjavi s predhodnim obdobjem presežena. Sprememba asortimana je v januarju in februarju zahtevala večjo zamenjavo artiklov in s tem povzročila tudi zastoje. S povečanjem bolniških izostankov in nekaj odpovedi pa je v mesecu marcu pričelo primanjkovati delovne sile tudi v tkalnici, kar je zastoje še dodatno povečalo.
Proizvodnja v oplemenitilnici je bila v primerjavi s planom pri tkaninah dosežena 85%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa 92%. Barvanje preje je potekalo v skladu s potrebami tkalnice in je bila proizvodnja v primerjavi s planom dosežena 85%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa je bila za 12 odstotkov večja.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom dosežen le 66% in je celo nekoliko nižji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Zaradi nižjih materialnih stroškov je sicer dohodek v primerjavi s planom dosežen 81 %, kar pa seveda pri delitvi dohodka ni zadoščalo, da bi vse dele dohodka pokrili v ena-Ki višini in je tako za poslovni sklad razporejeno le 2% od s planom predvidenih sredstev. Celotni prihodek ni bil dosežen tako zaradi nižje proizvodnje kot tudi zaradi nižje prodaje. Proizvodnja tkanin obračunana po maloprodajnih cenah je bila dosežena v višini 62,5 %, prodaja pa v višini 68,5%. Nekoliko boljši rezultati so bili doseženi pri proizvodnji in prodaji skupnega proizvoda, kjer je bila proizvodnja tkanin za skupno proizvodnjo za 1% višja od predvidene s planom, prodaja pa je bila dosežena v višini 81 %.
TOZD Konfekcija je v obravnavanem obdobju dosegala načrtovano proizvodnjo 88%, kar pa pred-
stavlja le 70 % dosežene proizvodnje v istem obdobju preteklega leta. Proizvodna zmogljivost konfekcije se je namreč z ozirom na znatno znižanje števila zaposlenih v primerjavi s preteklim obdobjem zmanjšala za približno 14%. Odstopanje od planskih nalog pa je posledica zelo nizke proizvodnje v prvih dveh mesecih obravnavanega obdobja, tako je bila v januarju proizvodnja dosežena le 72 %, v februarju 80 % in v marcu že 110%. Nižja proizvodnja v januarju in februarju je nastala predvsem zaradi visoke stopnje izostankov, ki je v povprečju znašala kar 19 % ter pomanjkanja določenih materialov.
Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen 81 % in je za 3 odstotke nižji od doseženega v preteklem obdobju. Z ozirom na nižje materialne stroške pa je dohodek v primerjavi s planom dosežen 88%, kar je za 5% več od doseženega v preteklem letu. Tako doseženi dohodek je zadoščal za pokritje obveznosti iz dohodka v višini 86 %, osebnih in skupnih potreb v višini 91 % in dela čistega dohodka za razširjanje materialne osnove dela in rezerv v višini 51 %.
TOZD Maloprodaja je v obravnavanem obdobju dosegla celotni prihodek, ki je sicer v primerjavi s planom za 10 % večji, vendar pa je dohodek zaradi močno povečanih materialnih stroškov dosežen le v višini 93% s planom predvidene vrednosti, tako da tudi pri delitvi dohodka s planom zastavljeni cilji niso doseženi. Močno pa so preseženi rezultati preteklega obdobja, ko je TOZD izkazovala celo izgubo.
TOZD Restavracija in počitniški domovi je v obravnavanem obdobju dosegla načrtovano realizacijo v višini 93 %, ki je v primerjavi s preteklim obdobjem za 10% nižja; z ozirom na renoviranje prostorov v restavraciji je tak rezultat opravičljiv. Bolj zaskrbljujoče pa je močno povečanje materialnih stroškov, saj so ti pri tako znižanem celotnem prihodku praktično na višini planiranih, tako da je dohodek v primerjavi s planom dosežen le 83%. Tako doseženi dohodek je komaj zadoščal za pokritje obveznosti iz dohodka v višini 79 %, osebne in skupne porabe v višini 90 % ter le 16% s planom previdenih sredstev za rezerve, medtem ko za poslovni sklad ni ostalo nič sredstev.
V obravnavanem obdobju so v zvezi z dejavnostjo DSSS, ki opravlja dogovorjene storitve za združene TOZD nastali stroški, ki so za 7% manjši od predvidenih s planom in za 23%.večji od stroškov poslovanja v istem obdobju preteklega leta.
Ing. Jože Klešnik
Akcije
pri reševanju stanovanjskih vprašanj
V zvezi z organiziranjem reševanja stanovanjskih vprašanj sta trenutno najbolj aktualna:
—	organizacija zadružne gradnje stanovanjskih hiš na lokaciji Preserje
—	razpis stanovanjskih posojil.
Predvidena zadružna gradnja na lokaciji v Preserjah, pri kateri naj bi organizacijsko sodelovale zlasti delovne organizacije Induplati, Jarše, Slovenijales, Radomlje in Lek, Mengeš, terja spremembo zazidalnega načrta za to področje. Dokumentacija za navedeno spremembo je že v pripravi, vendar pa se je pojavil zadržek glede na še nerazčiščeno vprašanje, kdo naj bi v tej začetni fazi prevzel formalno inve-stitorstvo, t. j. kdo naj bi bil formalni naročnik te dokumentacije. Vsekakor je bilo spočetka mišljeno, da bi to funkcijo prevzela krajevna skupnost, vendar pa zdaj vse tako kaže, da je ne more prevzeti. Zato se bomo morali odločiti, katera od navedenih delovnih organizacij oz. TOZD naj bi to funkcijo prevzela. Dokler to vprašanje ne bo rešeno, z delom ne bo mogoče nadaljevati. Upamo, da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času, vsekakor pa že v maju. Nedvomno je v tej zvezi pereče vprašanje, kdaj naj bi po stvarnih ocenah ta zadružna gradnja lahko stekla, še posebej ali bo to že letos? Na to vprašanje je v resnici težko dati dokončen odgovor, ker je vse odvisno od poteka vseh postopkov, ki so nujni za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot vemo utegnejo biti ti postopki težko zanesljivo napovedovali kaj tudi dolgotrajni. Zato bi za letos drugega, kot možnost, da v tem letu uredimo potrebno dokumentacijo za pričetek gradnje. Če pa bi nam uspelo kaj več, bomo lahko samo zadovoljni.
Ne glede na vprašanje, kako bomo letos uspeli z zadružno gradnjo, in v tej zvezi glede financiranja te gradnje, bomo letos tako kot vsa leta prav tako razpisali posojila za kreditiranje stanovanjske izgradnje in nakup stanovanj. Sredstva za navedena stanovanjska posojila smo tudi predvideli v letnem planu. Zato bo razpis objavljen takoj, ko bodo sprejeti ustrezni sklepi na pristojnih samoupravnih organih, vsekakor pa že ta mesec. Lahko stvarno računamo, da bomo za navedene namene razpisali posojila v višini od ca. 270 do 280 starih milijonov din.
Ingo Paš
nas razgovor
Program: obnova In modernizacija
V	aprilu so člani delavskega sveta delovne organizacije s tajnim glasovanjem imenovali za direktorja delovne organizacije tov. dipl. ing. Sreča Berganta. Tako so delavci Induplati ponovno zaupali vodstvo tovarne odločnemu in ambicioznemu možu, ki si že vrsto let prizadeva, da bi bilo ime Induplati priznano tudi izven meja naše domovine in bi bilo v ponos vsakemu našemu delavcu.
V	uredništvu smo sklenili, da mu ob tej priložnosti zastavimo nekaj vprašanj. Takole sva se pogovarjala:
Konoplan: Se spominjate svojih začetkov v Induplati?
Tov. direktor: V Jarše sem bil delegiran kot absolvent srednje tekstilne šole iz Kranja z ministrstva za industrijo. S svojima kolegoma sem prišel kot prvi tekstilni tehnik v Jarše. Istočasno sta prišla še Ukmar in Strojan. Da, trojica smo bili.
Svoje delo smo začeli v tkalnici. Razdeljeni smo bili na mojstrske partije in začeli opravljati svoje delo najprej kot vlagalci valjev. To sicer ni trajalo dolgo, vendar neko določeno obdobje, da smo si nabrali praktičnih izkušenj.
Potem smo napredovali in postali mazači strojev. Iz tega smo postali podmojstri, in ker smo se vozili iz Ljubljane z vlakom, smo praktično služili dvema »gospodarjema« — mojstru dopoldanske izmene in mojstru popoldanske izmene dela. Približno po treh mesecih šeni bil premeščen v remont tkalskih strojev, kjer sem z ostalimi sodelavci delal kot monter in koncem leta 1950, ali bolje januarja 1951 sem prevzel vodstvo remontne ekipe Predilnice. Iz tega položaja sem prevzel mojstrsko mesto, najprej v ta-koimenovani predpredilnici in nato napredoval v mojstra mokre predilnice. Na tem delovnem mestu sem začel študirati (1956 57) na fakulteti za kemijsko industrijo, tekstilni odsek, med prvimi študenti tekstila v Jugoslaviji.
Za časa študija sem opravljal svoje mojstrske posle, po končanem študiju pa sem prevzel obratovod-stvo predilnice. Kmalu nato pa sem postal tehnični vodja Induplati. Iz tega mesta — pred dobrimi desetimi leti — sem postal direktor delovne organizacije.
Konoplan: Katerih dogodkov se najraje spominjate in katerih uspehov ste najbolj veseli?
Tov. direktor: Najbolj mi je ostala v spominu ukinitev predenja lanu in konoplje in najbolj vesel sem bil rekonstrukcije predilnice, prav tako Pa tudi barvarne in oplemenitilnice. To sta namreč bila dva obrata, v katerih so bili nemogoči pogoji dela.
Danes pa lahko trdimo, da so prav v teh obratih najboljši pogoji dela.
Veliko stvari še človeka razveseli, če pogleda nazaj, ker si šteje to za delček svojega uspeha ... Vendar bi bilo preveč, če bi vse naštevali!
Konoplan: V aprilu so delavski sveti sprejeli sklep, da se začne pripravljati delovni program za pripravo plana za srednjeročno in dolgoročno obdobje. Kakšni so vaši načrti z razvojem naše delovne organizacije?
Tov. direktor: S programom, ki sem ga podal delavskemu svetu ob reelekciji, sem nakazal, da se mora Induplati razvijati bolj v kapitalno intenzivno delovno organizacijo kot pa delovno intenzivno. Temu sledi absolutna modernizacija in obnova strojne opreme in nikakor ne širitev proizvodnega programa. Takemu programu botruje stanje z delavci na tem področju, katerih ni na razpolago. Vemo pa, da je tudi v tekstilu možna taka usmeritev, saj del tega programa že ustvarjamo.
V	srednjeročnem programu bi bilo nujno dokončati tiste investicije, ki so bile začrtane že v kratkoročnem. Nato bi sledila rekonstrukcija strojne opreme v tkalnici in posodobitev konfekcije s ciljem razvoja taborniške opreme, voj aško-logorske in pla-ninarske opreme.
V	dolgoročnem programu pa ima svoje mesto zopet predilnica s kompletno zamenjavo strojnega parka.
Vsem tem velikim programom ob strani bodo seveda potekale še modernizacije transporta, objektov, energetskih virov itd.
Konoplan: Kaj bi povedali o perspektivi kadrov, ki so trenutno aktualen problem v Induplati?
Tov. direktor: Induplati je že ves čas svojega obstoja bil za kadre raznih profilov odprta delovna organizacija. Mnogo se jih je tu vzgojilo, veliko teh je že odšlo. Nekateri so se tudi vrnili. Migracija kadrov je vedno obstajala in bo. Tega se moramo zavedati. Če to vemo, ne smemo iz tega delati prevelikega problema. Mogoče je sedaj trenutno
Tov. direktor: »Induplati se mora razvijati bolj v kapitalno intenzivno delovno organizacijo ...«
res večji problem s profesionalnimi kadri, vendar bomo tudi te vrzeli zapolnili. Vzgojili smo kadre, ki so s svojim znanjem nekaj ustvarili in še ustvarjajo, s tem pa dokazujejo sami sebe. Nekaj je omahljivcev, ki bremena današnjega časa ne prenesejo in gredo. Nekaj je bilo takih, ki so jim drugje ponudili boljše položaje. To nas pri svojem delu in razvoju delovne organizacije ne sme motiti. Vsakdo mora svoja opravila in naloge vestno izvrševati in delo bo teklo kot prej. Vrata za nove kadre pa so odprta.
Tovarišu direktorju se za odgovore zahvaljujem.
Obenem mu v urednišvtu iskreno čestitamo ob reelekciji in želimo, da bi v ponovnem mandatu v sodelovanju s svojimi strokovnimi sodelavci kar najuspešneje usmerjal našo delovno organizacijo.
Ob ponovni reelekciji čestitamo tov. Francki Marinško vi, šefu fi-nančno-računovodskega sektorja, tovarišu Jožetu Klešniku, šefu ekonomskoanalitskega sektorja in tov. Avgustu Orehku, šefu komercialnega sektorja,
Čestitamo tudi tov. Maksu Krambergerju ob ponovnem imenovanju za vodjo TOZD Restavracija in PD.
Urednica
iz dela samoupravnih organov
Ugotovili rezultate poslovanja prvega tromesečja
Odločanje na samoupravnih organih in na zborih delavcev je bilo tudi v mesecu marcu in aprilu zelo aktivno. Delavci so na sestankih samoupravnih centrov sprejemali predlog delovnega načrta za leto
Rezultati zborov delavcev	
Induplati so pokazali,	da je
bil delovni program	za leto
1979 sprejet. Rezultati	so sle-
deči:	
TOZD Proizvodnja	76%
TOZD Konfekcija	78%
TOZD Maloprodaja	64%
TOZD Restavracija	59 %
DSSS	51%
1979, predlog o prejemkih in izdatkih, ki štejejo med poslovne stroške in zplačila, ki se nadomeščajo iz dohodka, aneks k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja sredstev za financiranje programov razvoja krajevnih skupnosti v občini Domžale in aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v občini Domžale.
Aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje LO v občini Domžale je bil z večino glasov sprejet in so ga delavski sveti verificirali, niso pa delavski sveti verificirali sprejem Aneksa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje programov razvoja krajevnih skupnosti, ker v delovnem načrtu za letošnje leto (v skladu skupne porabe) teh dodatnih sredstev nismo predvidevali in jih ne bomo mogli zagotoviti. Obveznost do krajevnih skupnosti, ki smo jo imeli po dosedanjem sporazumu, smo pa že v marcu poravnali (skupno 33 st. milijonov din).
Poleg navedene tematike, ki je bila podana v verifikacijo članom delavskih svetov, so člani delavskih svetov na svojih sejah ugotovili periodični obračun za I. tromesečje 1979, sprejeli sklep o pripravi srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 in dolgoročnega plana za obdobje 1986—2000 ter sprejeli delovni program za izdelavo planskih dokumentov.
Člani delavskega sveta delovne organizacije so na svoji seji s tajnim glasovanjem imenovali za direktorja delovne organizacije tov. dipl. ing. Sreča Berganta ter podali soglasje za imenovanje tov. Jožeta Klešnika za šefa ekonomsko-analitskega sektorja, tov. Francke Marinšek za šefa finančno-računo-vodskega sektorja ter tov. Avgusta Orehka za šefa komercialnega sektorja, ki so bili na ta dela in naloge nato ponovno imenovani s sklepom delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb. Zbor delavcev TOZD Restavracija pa je na svoji seji, na predlog razpisne komisije, imenoval za vodjo TOZD Restavracije tov. Maksa Krambergerja.
Zaradi poteka štiriletne mandatne dobe sta bila na seji DS TOZD Proizvodnja in DS TOZD Konfekcija sprejeta sklepa o razpisu del in nalog:	obratovodja predilnice,
obratovodja tkalnice, obratovodja oplemenitilnice in obratovodja kovinskih konstrukcij.
Na sejah DS TOZD Proizvodnja in DS TOZD Konfekcija so bili v sprejemu oz. obravnavi še naslednji predlogi:
— predlog sprejema samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino — predlagatelj samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (obravnavano na DS TOZD Proizvodnja in DS TOZD Konfekcija)
S samoupravnim sporazumom o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino se določajo merila in pogoji za zadolževanje v tujini in to predvsem glede investicijskih naložb pa tudi najemanja drugih finančnih kreditov. Sklenitev sporazuma temelji na določilih zakona o deviznem poslovanju. S sklenitvijo tega sporazuma ne prevzemamo nobenih materialnih obveznosti, marveč se le vključujemo v skupen dogovor glede navedenih odnosov s tujino. Sporazum se sprejema na ravni DO in je zato njegov podpisnik tov. direktor.
— predlog o najetju kredita za trajna obratna sredstva (DS TOZD Proizvodnja)
Pomanjkanje obratnih sredstev je nastalo zaradi povečanega obsega poslovanja in povečanih zalog ter nizkega ostanka dohodka za poslovni sklad v letu 1978. Zato je DS TOZD Proizvodnja sprejel sklep, da se pri LB Banki Domžale najame kredit za trajna obratna sredstva v znesku 4,401.380,25 din, to je v višini kot znašajo obveznice za posojilo Skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja, ki zapadejo v plačilo v letih 1980—1982. Kredit bi odplačali s temi obveznicami.
— predlog združevanja sredstev iz skupnega dohodka LB — Banke Domžale (DS TOZD Proizvodnja in DS TOZD Konfekcija)
Delovna organizacija oz. vse njene TOZD so članice LB Banke Domžale. Preko te banke se združujejo vsa sredstva, ki jih imajo TOZD na žiro računih in skladih. Prav tako sc združujejo tudi druga denarna sredstva, predvsem za stanovanjsko izgradnjo. Preko te banke se najemajo tudi krediti. Tako banka ustvarja svoje dohodke iz obresti od denarnih kreditov, plačil za bančne storitve, udeležbe v dohodku ter drugih prihodkov. Po pokritju svojih stroškov poslovanja, celotni presežek sredstev — skupni dohodek — razporeja na članice banke, med katerimi je tudi naša DO oz. vse naše TOZD.
Po tej osnovi so posamezne TOZD udeležene v skupnem dohodku v znesku ca. 210 milijonov starih dinarjev.
Iz udeležbe v skupnem dohodku pa je banka dolžna oblikovati svoj rezervni sklad, sklad solidarne odgovornosti in sklad osnovnih sredstev. Zato je del skupnega dohodka potrebno združiti v navedene sklade banke. Po tej osnovi pa se združuje ca. 150 milijonov st. din.
Zato sta delavska sveta proizvodnih TOZD sprejela sklep, v katerem ugotavljata udeležbo v skupnem dohodku Banke Domžale in odločata, da sredstva iz te udeležbe združimo v sklad LB Banke Domžale.
Sklep o pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planov
— predlog za združevanje sred- — predlog oz. obravnava odškod-stev s KS Preserje za ureditev cest ninskih zahtevkov zaradi nesreč pri v navedeni krajevni skupnosti DS delu (DS TOZD Proizvodnja) TOZD Proizvodnja)
Prošnji KS Preserje za združevanje sredstev pri ureditvi cest v tej krajevni skupnosti smo lahko le deloma ugodili. Namreč, sredstev v višini 2. starih milijonov din za sofinanciranje ureditve križišča v Preserjah, ne moremo prispevati, sredstva za ureditev Gajevc ceste bomo predvideli ob koncu leta, glede na stanje ob zaključnem računu, pač pa začasno odstopamo oziroma dajemo v uporabo v času gradnje oz. asfaltiranje križišča naše zamljišče ob samskem domu v Palechovi ulici.
Obravnavana sta bila odškodninska zahtevka tovariša Martina Prašnikarja, ki se je poškodoval 1977. leta in tov. Regine Peče, ki se je poškodovala koncem lanskega leta. Sprejet je bil sklep, da tov. Prašnikarju izplača TOZD Proizvodnja odškodnino v višini, ki ga je določilo sodišče o združenem delu, in sklep, da se imenuje komisija v sestavi: Polda Pavli, Alojz Peterlin, Elza Hribar, Cilka Pirnat in Martin Cerar, za ugotavljanje škode v zvezi z nesrečo pri delu Regine Peče.
S seje samoupravne stanovanjske skupnosti
Načrti za letošnje leto
Četrta seja zbora uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti je bila 4. aprila 1979 ob 11. uri v sejni dvorani Občine Domžale. Prisotnih je bilo 35 delegatov uporabnikov. Našo delovno organizacijo sva zastopali Vida Habat in Marija Go-stič.
Prisotne je uvodoma pozdravil tov. Petek, ter po izvolitvi verika-cijske komisije in ugotovitvi navzočih, predal besedo tov. Forteju. Ta je podal pregled izvrševanja sklepov 3. skupne seje, in dal te sklepe v potrditev. Nato smo obravnavali program dela in finančni načrt stanovanjske skupnosti domžalske občine za letošnje leto.
Program je zelo obširen in zajema naslednje naloge:
Poglabljanje in nadaljnji razvoj stanovanjske skupnosti, sodelovanje pri vsebinskem spreminjanju in dopolnjevanju stanovanjske zakonodaje, gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori, graditev stanovanj (gradilo se bo v Dobu, Mengšu in Domžalah in sicer blokovna gradnja), družbena pomoč, ljudska obramba in družbena samozaščita.
O programu investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o finančnem načrtu za leto 1979 je Prav tako govoril tajnik stanovanjske skupnosti tov. Forte. Program vzdrževanja je izdelan po potrebah hišnih svetov ter na podlagi strokovne ocene na terenu. Ta program je naslednji:
Program krovsko-kleparskih del, program zidarskih del, obnovitev grobe instalacije vodovoda, obnovitve elektroinstalacij e, obnovitve kanalizacijskega omrežja, program pleskarskih del, program zamenjave opreme, program vzdrževanja kurilnic in program raznih obrtniških del. Ves ta program se financira iz sredstev zbranih od stanarin, najemnin in etaž lastnikov.
Na pripombe in vprašanja je podrobno odgovarjal tov. Forte, dopolnjeval pa ga je predsedujoči tov. Petek.
V poročilu delovne skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti pa so bila navedena dela in naloge, ki jih ta služba opravlja in ta so:
—	s področja strokovnih del
—	s področja tehničnih del
s področja finančno računovodskih del,
—	s področja opravljanja pravnih poslov po pooblastilih Stanovanjske skupnosti,
—	s področja administrativnih del.
Poročilo je bilo po obravnavi soglasno sprejeto.
Tov. Drofenik je podala program dela in finančni načrt delovne skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1979.
Ves program dela je osnovan na potrebah in možnostih realizacije tega programa. Tudi ta program je bil po razpravi soglasno sprejet.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Seja je bila zaključena nekaj pred štirinajsto uro.
Marija Gostič
— predlog združevanja sredstev z DO Helios Domžale za nabavo specialnega gasilskega vozila (DS TOZD Proizvodnja in DS TOZD Konfekcija)
Združevanje sredstev za nabavo specialnega gasilskega vozila bi našo DO bremenilo za ca. 14 milijonov 670.000 st. din. Zaradi tega sta delavska sveta sklenila, da se o tej investiciji dokončno sklene na naslednjem delavskem svetu.
— predlog o imenovanju pooblaščene osebe za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu v OE Mokronog.
Za pooblaščeno osebo za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu v OE Mokronog je bil imenovan tov. Stane Štih.
Nesreče pri delu
V mesecu aprilu sta bili v DO dve lažji nesreči pri delu. Tretja se je pripetila še ob koncu meseca in ni bila evidentirana v prejšnjem poročilu. Na poti na delo ni bilo nobene nesreče. Ponesrečeni so iz naslednjih organizacijskih enot:
OE predilnica:
Katarina Unger je s sodelavko dvigala lesen zaboj s prejo. Ko je z roko prijela pod zaboj, se ji je v četrti prst zasadil žebelj, ki je štrlel iz zaboja in ji poškodoval, porezal prst.
OE kovinske konstrukcije:
Antonija Štrukelj je dvigala blazine, ki se rabijo za parterno telovadbo. Pri tem dviganju jo je zabolelo v predelu hrbtenice. Ker bolečina ni prenehala, je poiskala zdravniško pomoč.
OE kovinske konstrukcije:
Jernej Orehek je hotel s sodelavcem postaviti na eno od stranic lesen kolut, na katerem je bila navita jeklena vrv. Kot delovno pripravo sta uporabila železno cev. Pri postavljanju pa je ponesrečenca udarila cev po glavi in mu zadala poškodbe na koži.
B. Zupan
Novice iz obratov
PREDILNICA
PREDELALI STARO ZALOGO
Pomanjkanje surovin je še vedno pereče. Ob koncu meseca so prispele večje količine malon lesk in mat vlakna 4,5/110, ki je takoj šla v uporabo. Pozno prispele količine vlakna niso mogle preprečiti zastojev na C-20 predilnih strojih. Proizvodnja se prilagaja obstoječim zalogam surovin. Tako smo izven plana predelali poliestrno vlakno v prejo Nm 16, pa še leavil v prejo Nm 20 in 4,5/1. Poskusi, da bi leavil vlakno 2,5 den/90 mm predelali v 4,5 efektno prejo na Gill predilnem stroju, niso uspeli. Vseh zalog ne moremo uporabiti za vse vrste prej. Klujb temu smo staro zalogo vlaken vendarle odpravili.
D. Podboj
Lonci s prejo — kot smetana!
TKALNICA
DELALI
V TREH IZMENAH
V preteklem mesecu je še vedno naj večji problem predstavljalo pomanjkanje delovne sile — predvsem tkalk in mojstrov. Problem je tem večji, ker delamo na 32 strojih v treh izmenah dela, zato, da bi izdelali potrebno količino tkanin za šotorska krila.
Velike težave smo imeli tudi zaradi pomanjkanja unifil votkovnih cevk, do katerih je prišlo zaradi zakasnitve izdelave omenjenih cevk v DO »Utenzisija«, Ljubljana.
Se vedno kronično primanjkuje efektnih sukancev za artikle, ki jih izdelujemo na somet tkalskih strojih. Večkrat nam je primanjkovalo tudi 34/2 dralon sukanca.
Upam, da nam bo mesec maj prinesel več zdravja, novih delavk in zadosti potrebne preje.
L. Pušlar
OPLEMENITILNICA
JIGGRI IN JET POLNO ZASEDENI
V adjustirni so nam v zadnjih dneh aprila naši vzdrževalci pod vodstvom monterja firme RUCKH montirali dvojno dublirni dodatek k že obstoječemu dublirnemu stroju, na katerem naj bi dublirali zavese širine 260—300 cm. Toda dubliranje po končani montaži ni potekalo tako kot bi moralo, saj so se zavese na
Dublirni stroj
novem dvojno dublirnem dodatku v redu dublirale, pri drugem dubli-ranju na že obstoječem stroju pa blago ni bilo enakomerno dubli-rano — blago je bilo premaknjeno in premehko navito. S firmo RUCKH se bomo morali dogovoriti, kako bi te pomanjkljivosti odpravili, do takrat pa bomo seveda primorani še vedno dublirati in navijati zavese ročno.
V razširjeni del adjustirne smo iz predilnice, kjer so pričeli z adaptacijskimi deli, preselili 5 m dolgo mizo, nekateri pregledujemo, merimo, dubliramo in navijamo široke zavese. Toda ta lokacija je le začasna, kajti ko bodo prispele pre-
gledovalne mize, bomo morali to mizo zopet preseliti.
Jigger in Jet stroji so bili ves mesec več kot polno zasedeni, zato smo morali občasno organizirati tro-izmensko delo. Kaže, da se bo tak tempo dela nadaljeval tudi v maju. Zal pa barvanje, zaradi pomanjkanja preje, ni potekalo tako kot smo načrtovali. Zato je plan barvanja preje v povprečju dosežen le 70%.
K. Kham
KONFEKCIJA
ZAVIHALI SMO ROKAVE
Močan potres, ki je pred nedavnim prizadel Črno goro in pustil ogromno ljudi brez strehe nad glavo, se še posebno odraža v našem delu v obratu konfekcije. Smo konfekcija šotorov in smo zato dolžni s svojimi močmi pomagati za čim hitrejšo odpravo hudih posledic, preživelim pa priskrbeti streho, pa čeprav samo platneno. Po sklepu pristojnih organov se je začel 12-urni delavnik v vseh oddelkih obrata konfekcije, kjer šivamo šotore.
Delo poteka organizirano in disciplinirano. Urejen je tudi prevoz delavk s kombijem iz Moravč in okolice za ob 18. uri, ko se začne oz. konča izmena, ker ravno takrat ni ustreznega prevoza z avtobusom.
Neizvršenih naročil za konfekcijo je še veliko in ko bo predvidoma sredi meseca maja konec izrednega stanja, torej 12-urnega delovnika, bomo še vedno delali v podaljšanem delovnem času (sobote), tako kot je bilo sklenjeno na delavskem svetu naše TOZD že 6. 4. 1979. Delo ob prostih sobotah bo predvidoma trajalo do polovice julija.
Iz vsega navedenega je razvidno, da imajo delavke in delavci našega obrata pred seboj veliko in naporno nalogo, ki so jo, lahko rečem, že začeli uspešno opravljati.
O šotorih, ki jih izdelujemo za nemško firmo Gotschalk lahko povem, da smo te dni dobili novo pošiljko blaga, iz katerega bomo izdelali 200 kom. šotorov tipa BEDUIN. To bo nova izvedba. Sliko tega šotora bomo objavili v eni od prihodnjih številk Konoplana.
G. Gardaševič
MONTAŽE
Montažna skupina je v aprilu končala montaže v Novem mestu, kjer smo montirali dva koridorja v dimenzijah vsak po 15 X 9 m. Skon-čali smo tudi koridor 15 X 60 m pri Geološkem zavodu v Ljubljani. Za Ilirijo-Vedrog pa smo pričeli po-
stavljati dve zračni hali. Tu del nismo mogli nadaljevati, ker še nimajo asfaltiranega terena. Zato bomo pričeli z montažo koridorja za Iskro Pržan.
Dela nam za sedaj potekajo v redu. Naročniki nas za enkrat še ne čakajo. Seveda pa bo v kratkem drugače, saj bodo imeli vsi naročniki temelje pripravljene hkrati. Povedati moram, da je do sedaj vse oviral dež. Poleg tega pa moram še omeniti, da bomo sedaj prizadeti še z novimi ukrepi v prometnem režimu, saj smo vsakdanji udeleženci v prometu. Tudi v tem primeru bomo morali iskati rešitve, tako da ne bi zaradi ukrepov o vožnji z avtomobili s parnimi oz. neparnimi registrskimi številkami ostajali doma — mislim v DO. Ce bi namreč k tem dnevom prišteli še deževne, res ne vem, če bi nam ostalo še kaj dni za montaže!
J. Knep, vodja montaž
Cesta k našemu obratu konfekcije v Radomljah je sedaj že asfaltirana
ŠPORTNO TEKMOVANJE MED DITT-TRŽIČ IN DITT-JARŠE
Predstavniki obeh omenjenih društev so se domenili, da se vsako leto pomerijo v športnem tekmovanju v štirih panogah, in sicer eno leto v Tržiču, naslednje leto v Jaršah. Določene so bile tudi propozi-cije tekmovanj. Zmaga društvo, ki ekipno zbere iz posameznih panog največ točk. 30. marca 1979 je bilo organizirano prvo tako srečanje, ki se je odvijalo v športnih objektih INDUPLATI Jarše. Tekmovalci obeh ekip so se v polnem številu zbrali na tekmovalnem prostoru in pričeli s tekmovanjem v borbenem, športnem vzdušju.
Rezultati.
KEGLJANJE ZENSKE
DITT Tržič Dolžan Sajovic Rožič	93 podrtih kegljev 192 podrtih kegljev 136 podrtih kegljev
	358 podrtih kegljev
DITT Jarše Kerč Štrukelj Zajc	154 podrtih kegljev 177 podrtih kegljev 129 podrtih kegljev
460 podrtih kegljev	
KEGLJANJE MOŠKI
DITT Tržič Aljančič Polajnar Kogoj Furlan Cokič Bečan	363 podrtih kegljev 382 podrtih kegljev 380 podrtih kegljev 354 podrtih kegljev 298 podrtih kegljev 325 podrtih kegljev
	2102 podrtih kegljev
DITT Jarše	
Hafner	380 podrtih kegljev
Andromako	378 podrtih kegljev
Repnik	359 podrtih kegljev
Zupan Štrukelj Kerč	363 podrtih kegljev 413 podrtih kegljev 343 podrtih kegljev
2236 podrtih kegljev STRELJANJE ZENSKE	
DITT Tržič	
Rožič	115 krogov
Saj ovec	37 krogov
Martič	85 krogov
	237 krogov
DITT Jarše	
Podboj	112 krogov
Porenta	103 kroge
Seliškar	128 krogov
343 krogov STRELJANJE MOŠKI	
DITT Tržič	119 krogov
Kapelj	158 krogov
Gregorc	107 krogov
Teran	153 krogov
Furlan	95 krogov
	632 krogov
DITT Jarše	
Sešek	118 krogov
Rihtar	161 krogov
Cerar	123 krogov
Hafner	98 krogov
Repnik	123 krogov
623 krogov
NAMIZNI TENIS
Za ekipo DITT Tržič so tekmovali:	Aljančič, Omerovič, Furlan,
Teran, Polajnar.
Za ekipo DITT Jarše so tekmovali: Štrukelj, Maver, Kavčič, Kur-zvveil Dolenc.
Zmagala je ekipa DITT Jarše z rezultatom 5:4.
ŠAH
Za vsako ekipo so igrali po štirje igralci, in sicer vsak po dve partiji, enkra tz belimi in drugič s črnimi figurami. Zmagala je ekipa DITT Jarše z rezultatom 6,5 : 1,5.
Po propozicijah tekmovanja, kjer se šteje za moštveno zmago 2 točki v posamezni panogi, za neodločen rezultat 1 točko in za poraz 0 točk, je končna zmaga in s tem prehodni pokal pripadla DITT Jarše.
Z. B.
Ce nosiš v srcu zeleno vejo, bo nanjo sedel pojoč ptič.
Kitajski pregovor
Vzgled naj bo
V oplemenitilnici so za vzgled izbrali FRANCKO STOPARJEVO, in vesela sem bila, saj vem, da je tov. Stopar jeva res vzgledna delavka. Bila je med prvimi, ki me je seznanila s tovarno — z njenim podzemnim delom, s kletmi — kamor sicer ne zahajamo. Že takrat kot tudi sedaj, ob razgovoru, mi je zagnano in ponosno razlagala o svojem odgovorcnem delu, o vodovodnih napeljavah in črpalkah, ki so srce starega in novega dela ople-menitilnice oz. barvarne. Le brezhibno delovanje tega srca zagotavlja nemoten postopek barvanja.
Tov. Stoparjeva že 32 let dela v Induplati, od teh je bila prvih 20 let zaposlena v predilnici. Vsa ta leta je bila vestna, pridna, »vidi« delo kot pravimo, če je bilo potrebno zamenjati delovno mesto, je to naredila in pravijo: »Nikoli nismo imeli z njo problemov ...«
Aktivno sodeluje tudi v samoupravnih organih. Je član delavskega sveta TOZD Proizvodnja.
Po hudi prometni nesreči, v kateri je izgubila moža, je ostala invalid. S svojima dvema otrokoma živi v Homcu.
Tov. Francka STOPARJEVA je
povedala:
Ko sem začela na novem delovnem mestu, mi ni bilo lahko pri srcu. V kleti je bil cel kup napeljav in vijakov, ki so mi bili španska vas. Skoraj bi bila obupala. V vsem času, kar sem delala v predilnici, sem bila morda vsega skupaj trikrat v kleti. Nekaj noči zaradi skrbi, kako bom zmogla to novo delo, sploh nisem mogla spati. Potem sem si pa mislila. Če je to delo zmogla Rezka (op. p.: delavka, ki je prej opravljala ta dela), ga bom pa tudi jaz! Pri tem mi je pomagal že upokojeni tov. Kralj, ki je bil odličen učitelj in izvrsten poznavalec svojega dela, saj je imel celotno vodovodno napeljavo in vse, kar je bilo z njo povezano v mezincu. Učil me je pa tako, da me je kar zadolžil za kako delo, pri tem pa me je nadzoroval, me popravljal, mi razlagal. Sedaj lahko tudi jaz po zvoku motorja ugotovim, kaj je s črpalko narobe in kdaj bo odpovedala. Tako lahko obvestim vzdrževalce, preden črpalka dokončno odpove.
Da, če ne bi imela prometne nesreče, bi verjetno ostala v predilnici. Po prometni nesreči sem ostala invalid 3. kategorije in nisem več mogla delati v štirih izmenah, kot se je takrat delalo v predilnici. Premestili so me v ople-menitilnico k »španramom«. Tam sem dobila alergijo na neko kemikalijo in tako sem prišla v klet. Dobila sem razliko od osebnega dohodka, ki sem ga dobivala prej, ko sem delala na normo, in tega, ki ga dobim sedaj, ko nisem vezana na normo. Vsa ta leta mi razliko izplačuje socialno zavarovanje.
Kaj pravzaprav delam? Nadzorujem črpalke za vodo, ki vodo črpajo in jo po ceveh dovajajo k posameznim strojem zgoraj v barvarni. To vodo tudi mehčam v meh-čalnih napravah, saj je danes postopek dela v barvarni tak, da je vezan samo na mehko vodo. Včasih se je uporabljala deloma trda (navadna) voda, deloma mehka, zato je bilo z mehčanjem manj dela. Sedaj skrbim tudi za bazena z rezervno vodo, ki omogoča večji odvzem vode naenkrat. Pred nedavnim še je bil vedno problem dovesti dovolj vode hkrati k vsem strojem v barvarni. Namreč postopek dela je tak, da vsi stroji približno ob istem času rabijo vodo za izpiranje. Dogajalo se je, da zaradi sočasnega prevelikega odvzema (črpalka ni zmogla), so ostajali stroji brez vode. Odvzem vode je lahko ogromen. Za primer vam povem, da je bil v tem mesecu rekorden odvzem 4. aprila in sicer 888 kubičnih metrov vode v treh izmenah dela. Vsa ta voda mora skozi mehčalne naprave. Odkar imam rezervno vodo v obeh bazenih, če le nimam kake okvare (da se zamaši kakšna vodovodna cev, ali odpove kak ventil), delavcem v barvarni ni potrebno čakati na vodo. K nekaterim jo usmerjam po napeljavi direktno iz mehčalcev (k »žigrom«), nekateri pa jih dobijo iz bazenov, ki sta v stari kleti (k »žetki«). Ko bo ves sistem napeljave dokončno izdelan, z mehčalno vodo, upam, ne bo več problemov. V načrtu je predvidena še avtomatska črpalka, ki bo v določenih terminih (kot jo bomo sami po potrebi naravnali), samodejno dovajala vodo k posameznim strojem. Seveda pa mi-
slim, da bo tudi s to črpalko, čeprav bo avtomatska in mi ne bo potrebno ročno usmerjati vode po ceveh, še vedno dovolj dela. Prav tako jo bo potrebno nadzorovati. Najbolj se zanesem nase! V primerjavi s tistim delom, ki so ga imeli moji predhodniki, je to delo s pridobivanjem novih, modernih strojev iz leta v leto zahtevnejše in odgovornejše. Zato mislim, da bi moralo biti bolje nagrajeno, saj se osebni dohodek od tistega časa pa do danes ni sorazmerno povečal. Sploh pa ne, če pomislim, da sodi v moje delo tudi pretakanje kisline in nadzor čistilne naprave, kar prvotno ni sodilo k temu delu.
Kljub vsemu rada delam, vzljubila sem to svoje — za žensko malo neobičajno — delo. Tudi boleham bolj malo oziroma nerada. Se ta tri leta, ki mi manjkajo do upokojitve, bom že zdržala... če bom le zdrava!	Urednica
Ogledali smo sl ljubljansko letališče
V	sredo, 18. aprila popoldan, je naše društvo inženirjev in tehnikov spet organiziralo ekskurzijo. Tokrat smo si ogledali letališče na Brniku, bolj točno, bili smo na obisku v kontrolnem stolpu.
Tov. Šuštar, predstavnik letališča, nas je okrog 80 radovednežev v treh skupinah vodil najprej v približevalno kontrolo na vrhu stolpa, zatem pa še v meteorološko službo v pritličju. V kontroli sta nas sprejela tov Matjaž Bohinec in Marjan Kajfež in nam razložila, kako poteka pristanek letala: avion, ki je namenjen v Ljubljano, prispe lahko iz treh smeri — Metlike, Ilirske Bistrice ali Beljaka, do kamor ga vodi področna kontrola v Zagrebu oz. do Beljaka kontrola na Dunaju. Od teh kontrol je že dobilo dovoljenje za spuščanje iz višine 8 do 10 km na 3 do 5 km.
V	tem trenutku je letalo usmerjeno na Dolsko, kamor ga vodi tam postavljen radijski oddajnik oz. na njega naravnan letalski kompas.
Letalo, ki ga je kontrola v Zagrebu seveda naprej najavila, pre-
vzamejo kontrolorji na letališču ter mu kratko in jasno — v službeni angleščini — dajo nadaljnja navodila za pristajanje, podatek o zračnem pritisku, na osnovi katerega dela letalski višinomer in pa podatke o vidljivosti ter vetru, ki jih pilot nujno potrebuje za varen pristanek. Pristajanje samo je lahko treh vrst:
—	največkrat letalo pristane instrumentalno (ILS):	na letališču
sta dva radijska oddajnika, prvi daje letalu signal za pravilen pristajalni kot, ki je 3", drugi pa smer pristajalne steze. Radijski signali omogočajo varen pristanek, če je vodoravna vidljivost vsaj 800 m in pri tem baza (spodnja plast) oblakov vsaj 60 m visoko
—	radarsko vodenje omogoča predvsem skrajšan pristanek letal, ki pridejo iz juga ali severa in pa dodatno varnost pri slabi vidljivosti
—	ročno vodenje letala (VMC) pa je dovoljeno samo podnevi in pri res dobri vidljivosti, ko varnost
potnikov ni pri tem prav nič ogrožena.
Pri vseh treh načinih pristajajo letala praviloma iz smeri Mengša, kjer je tudi t. i. zunanji označevalec — radijski oddajnik, ki pove, da je letalo oddaljeno še 7 km od točke pristajanja. Tu pilot še zadnjič preveri pripravljenost letala za pristanek.
Ponoči in če vidljivost ni najboljša, osvetljujejo pristajalno stezo močne luči, sistem približevalnih luči pa poleg instrumentov dodatno pove pilotu, če sta kot in smer pristajanja res točna.
Zadnji del pristajanja pa vedno, tudi na letališčih najvišjih kategorij, izvedeta pilota ročno.
Ko letalo pristane, mu da kontrola še zadnja navodila, kako naj zapusti pristajalno stezo, za potnike v letalu pa sporoči tudi zunanjo temperaturo.
Pri vzletu pa je postopek takle: pilot dobi v meteorološki službi zadnje podatke za letališče, kamor je namenjen in za obvezno rezervno (alternativno) letališče. Dobi
tudi karto vremenskih razmer za pot in višino, na kateri bo letel.
Kontrola mu za tem da dovoljenje za start, odhod proti vzletni stezi, podatke za vzlet (začetno višino in event. spremembo vzletne smeri) in na koncu še dovoljenje za vzlet. Ko letalo doseže predpisano višino in smer, ga kontrola preda področni kontroli v Zagreb, ta naprej sosednim področnim kontrolam, vse do približevalne kontrole letališča, kjer bo pristalo.
Posebno pomembna je na letališču meteorološka služba, ki v povezavi z drugimi zbira podatke o vremenu vsakih 30 minut. Delo te službe nam je temeljito razložil tov. Kovač, pri tem pa smo videli, kako hitre so mednarodne meteorološke zveze. Teleprinterji so že v desetih minutah preko Dunaja izpisali podatke za vso Evropo, prav tako pa so jih posebni oddajniki področnih kontrol začeli oddajati zainteresiranim pilotom v zraku. Meteorološka služba tako daje velik delež poznani varnosti zračnega prometa.
B. Novak
Rezultati ankete — Štern
Izpolnjenih anket je bilo preko 800, vendar smo izločili tiste, ki so jih po vsej verjetnosti napisali otroci — zato da bi dobili značko. Ostalo je pravilno izpolnjenih 765 anket.
Prva zanimivost: od 765 anketirancev jih je 695 že kampiralo, od tega 466 v šotorih Induplati! Vidimo torej, da so prišli tisti, ki imajo s kampiranjem že izkušnje.
In kakšne pripombe na šotore Induplati so imeli tisti, ki naše šotore že imajo? Večina je z njimi zadovoljna, najpogostejše napake, ki so jih opazili pa so:	prepuščajo
vodo pri zadrgah, delno slaba impregnacija, neprimerna folija na oknih. In kaj pravijo o šotorih konkurence? Madžarski šotori so kvalitetno dobri, pogrešajo pa pri njih baldahin. Toprov mali naylon šotor ob dežju prepušča vodo, Bos-nasportovi pa so pri šivih malomarno narejeni (pripombe so bile na obliko). Se vedno ima veliko ljudi uvožene šotore (madžarske, češke, poljske, zaoadnonemške, nizozemske).
Barve šotorov so bile za 593 tistih, ki so izpolnili anketo primerne, največ predlogov pa je bilo za razne kombinacije zelenih barv, za predprostore za prikolice modro-surovo belo. Pripombe so bile tudi na dvobarvnost Zelenice — več obiskovalcev je menilo, da bi bil šotor lepši enobarven.
In kaj so obiskovalci pogrešali? Predvsem večji družinski šotor tipa hišice, Špik z dvojno streho in baldahin za prikolico. Večini se je zdela izbira pri večjih šotorih skromna.
Največ glasov »za najboljši šotor« je dobil Krk (365) sledijo Izola (155, vendar je k temu veliko pripomogla prigrada), Zelenica (77),
Špik (39), Izletnik (37).
Vse polno je bilo dodatnih predlogov (izpisali smo jih kar na osmih straneh.
Med tistimi, ki so se največkrat pojavljali so:
—	problem dna v šotorih in predprostori, PVC dno v spalnih prostorih se trga (želijo dno ojačano s tekstilom). Za dnevni prostor in za predprostore si želijo lažje dno (ne IPI plan)
—	pri Krku si žele med kabinama v garderobnem prostoru palico za obešalnike, eno okno se jim zdi za Krk premalo
—	možnost zapiranja baldahina ob straneh
—	več tipov šotorov iz Nylon materialov z dvojno streho. Privezovanje teh šotorov z gumenimi vrvicami
—	ponudbo alpinističnih šotorov (omenili so celo inozemske šotore iz Goretexa)
daljše vogalne kline (mehek teren) — 40 cm
—	zelo veliko pripomb je bilo na neustrezne desene zaves.
Obiskovalci pravijo, da manjka propagande, žele si še več takih razstav, obveščenost glede možnosti nakupa (v trgovinah, pravijo, so šotori Induplati malo razstavljeni).
Z informacijami na razstavi je bilo zadovoljnih 716 tistih, ki so anketo izpolnili. Pripomba, da bi bilo dobro, da bi bil pred vsakim šotorom človek, ki bi dajal vse informacije, se mi zdi umestna (glede na veliko gnečo okrog tistih, ki so informacije dajali). Zaradi velikega (20001) števila obiskovalcev je proti koncu razstave zmanjkalo prospektov in cenikov (24 se jih je pritožilo v anketi).
Cirila Černe, dipl ing.
Vpisi za letovanje
Še nekaj prostih mest
Vpisi za letovanje so praktično končani, za zamudnike oziroma za delavce, ki se še niso odločili, je še nekaj prostih mest v drugi polovici junija ali konec avgusta. Od 17. julija do 21. avgusta so vse postelje v domu in prikolici zasedene, vendar po izkušnjah iz prejšnjih let ne bodo vse rezervacije potrjene z akont. plačilom in bodo prosta mesta na razpolago po 21, maju. Pri vpisu rezervacij, kot je razvidno iz objavljenega spiska rezervacij, so se prednostno uvrstili delavci iz oddelkov v času kolektivnega dopusta, ostali pa v prostih terminih. Pri rezervacijah prikolic je prišlo do prezasedenosti, ker smo poslali eno prikolico na potresno območje, vendar se je predvsem z razumevanjem prizadetih stanje uredilo. Rezervacije za hišico v Izoli so le delno rešene za tedne pred in po sezoni, pri razporeditvi v ostalem času pa bo moral sodelovati sindikat. Vse rezervacije se bodo potrdile s plačilom akontacije v času od 14. do 18. maja, saj lahko samo tako ugodno rešimo ostale vloge.
Cene penzionov in storitev so povzročile nekaj hude krvi, vendar z gotovostjo trdim, da ne odstopamo od cen ostalih počitniških domov na področju Umaga, kateri obratujejo pod enakimi pogoji. Ne moremo pa primerjati cene s tistimi, katerim delovne organizacije pokrivajo stroške ali dotirajo z regresom. O cenah v Umagu ali restavraciji v Jaršah nimam kaj bistvenega pripomniti, saj mora biti vsakemu znano, da TOZD mora obratovati po ekonomskih načelih, ker je vezana na vse stroške in obveznosti do delovne organizacije in delovne skupnosti. Cene vseh materialov in stroški so se povečali —• primer mesa od lanske spomladi 3 X ali za 23 % — cene malic pa za 11,7 %. Počitniški dom v Umagu je lanski obračun zaključil z negativno razliko, ter smo pokrivali stroške iz dohodka restavracije. V tem poslovnem letu si to ne moremo privoščiti, saj bo dohodek tudi v restavraciji bistveno slabši. Pričakujemo lahko samo še povečane stroške in večje cene vseh vrst prehrane.
Apeliram na družbeno-politične organizacije, da v razpravah o cenah naših uslug proučijo celotno poslovanje, predvsem gibanje cen materiala in ostalih nujnih stroškov poslovanja, izrabo delovnega časa, manjših in večjih stroškov vzdrževanja opreme in objektov, s katerimi TOZD razpolaga in čutimo materialno in moralno dolžnost do družbene lastnine, katero je potrebno vzdrževati, cena je le odraz vseh teh obveznosti.
M. Kramberger
rezervirano za mlade
Od SKOJ
V mesecu mladosti smo, zato verjetno ne bo napak, če naredimo kratek pregled od začetka organiziranja in delovanja mladine pa do danes.
Po prvi svetovni vojni 10. oktobra 1919 je bila v Zagrebu ustanovljena prva mladinska organizacija SKOJ (Zveza komunistične mladine Jugoslavije), ki je vključevala mlade komuniste. Kmalu po ustanovitvi so izdali prvo številko lista »Crvena zastava« (Rdeča zastava), v katerem so izražali vse svoje napredne, komunistične nazore in ideje. V času »Obznane« je delovala ilegalno in širila revolucionarne težnje. Skojevska organizacija je ves čas tesno sodelovala s KP Jugoslavije.
Nenehoma je povečevala število svojih članov. Leta 1939 jih je imela 9.000, leto kasneje že 17.800. Na kongresu leta 1940 je bil izvoljen novi centralni komite SKOJ in sekretar Ivo Lola Ribar. Do naslednjega leta se je članstvo povzpelo že na 30.000. Za sprejem v to orga-
do ZSMJ
nizacijo so imeli zelo stroga merila. To nam pove tudi nekaj razlaga pojma SKOJEVAC, kar pomeni:
S —• skroman (skromen)
K — karakteran (značajen)
O — omiljen (priljubljen)
J — j edinstven (enoten)
E — energičan (energičen)
V	—• vredan (priden)
A — agilan (delaven)
C — cenjen (cenjen)
V	NOB je bila celotna mladina zelo aktivna, zato je nastala potreba po množičnih narodnoosvobodilnih in antifašističnih organizacijah, ki niso vključevale le mlade komuniste, temveč vso revolucionarno mladino. Leta 1942 se je v Bihaču združila v USAOJ (združena zveza antifašistične mladine Jugoslavije). V svojem delovanju so skojevci izdajali več časopisov — Mladi Leninist, Crvena zastava, Mladost, Mladinski boj — študentje pa list »Študent«. Nazadnjaška vlada je njihovo izdajanje večkrat prepovedala. V NOB je sodelovalo ve-
liko število mladih borcev, 100.000 pa jih je izgubilo življenje.
Ob koncu vojne je štela USAOJ milijon in petsto tisoč članov.
Na prvih povojnih volitvah so prvič glasovali tudi polnoletni (18 let) mladinci. Kmalu po vojni (1948) se mlad. organizacija preimenuje v množično Ljudsko mladino Jugoslavije, ki so se ji pridružili še SKOJ s temeljno nalogo — obnovitev in izgradnja dežele. Z mladinskimi brigadami so večinoma pričeli 1. aprila (1. tir proge Ša-mac—Sarajevo, cesta bratstva in enotnosti Ljubljana—Zagreb, cesta Zagreb—Beograd, 2. tir proge Ša-mac—Sarajevo), zato praznujemo ta dan kot Dan brigadirjev.
Leta 1963 — na VII. kongresu se LOJ preimenuje v Zvezo mladine Jugoslavije, leta 1974 pa se pridruži še Zveza študentov Jugoslavije in se preimenuje v vezo socialistične mladine Jugoslavije.
Danes se mladina preko te organizacije vključuje v izgradnjo samoupravne socialistične družbe. Letos praznujemo 60. obletnico ustanovitve SKOJ in KPJ.
B. Pavlič
NAS PODLISTEK
Mi in prihodnje stoletje
5.	nadaljevanje in konec
DELOVNA SILA
Položaj delavca-tekstilca prej in sedaj nam je bolj ali manj poznan. Na spremembo o zaposlenosti vplivajo predvsem sodobnejša tehnična sredstva za proizvodnjo in uporabljena tehnologija.
Najprej so uporabljali za izdelovanje tkanin stroje z zelo nizko produktivnostjo. Ze danes je to razmerje spremenjeno, ker so nam. na voljo stroji za visoko produkcijo. Ta sprememba je povezana z dvema diametralnima okoliščinama: sodobnejša tehnika zahteva intenzivno investiranje na eni in sprošča odvečno delovno silo na drugi strani. Vedno bolj se soočamo z dejstvom, da rabimo za delo tudi v tekstilni stroki le še kvalificirane in visokokvalificirane delavce, medtem ko je priučenih ali ne-kvalificirtnih že sedaj preveč. Najnovejši stroji pa so tako zamotani, da bomo v doglednem času primorani zaposliti vse več inženirjev elektro stroke za nizko napetost.
Povzetek te misli terja analizo z naslednjim vprašanjem: od katerih faktorjev bo odvisna struktura delovne sile v prihodnje:
1.	Sprememba tehnologije
2.	Sprememba v načinu življenja
Futurologi so mnenja, da se bodo spremembe v tehnologiji odvijale precej hitreje kot danes. Za to trditev je treba omeniti stanje avtomatizacije in uporaba elektronike ter digitalnih računalnikov v strojih, ki bodo lahko mislili, ukrepali in »delali«.
Tu bi omenili še spremembe v uporabljenem materialu, o katerem smo že prej govorili in v novih kemičnih postopkih in uporabi novih barvil, kemikalij in pomožnih sredstev za oplemenitenje tekstilij vseh vrst. Prav dosežki tehnike nam bodo omogočili hitrejše kontroliranje vhodnih materialov, medfaznih izdelkov in končnih izdelkov. To pa pomeni hitrejšo produkcijo močno individualiziranih naročil.
Naročnik bo lahko zahteval od tekstilcev izredne podrobnosti; lahko bo dobil tekstilne izdelke s poljubnimi lastnostmi in kvalitetami.
Spremenila pa se bo tudi delovna sila oziroma njene zahteve. Posamezniki bodo inteligentni, dovolj kvalificirani, z zadostno mero odgovornosti, ki bodo uživali zaupanje glede uporabe dragocenih proizvajalnih sredstev. Večja odgovornost bo našla odraz v skupinskem delu. Zavoljo zahteve po visoki produktivnosti, bodo delavci drug na drugega prenašali delovne izkušnje, si drug drugemu pomagali in se skratka medsebojno oblikovali z enim samim ciljem, da bi delo čimbolje teklo in bili rezultati dela čimboljši.
Napovedujejo, da bo svet dela in delovne sile v prihodnje močno spremenjen. Prvotnemu (in današnjemu) poudarku na zaposlenost bo sledil poudarek na prostem času in razvedrilu. Strokovna izobrazba bo vsakomur omogočila, da bo dorasel tehničnim in strokovnim zahtevam svojega delovnega mesta. Se bolj se bo utrdila samoupravna zavest. Odpadli bodo nadzorniki in kontrolni oddelki podobno, kot jih že danes nimamo več ne v zdravstvu in ne v odvetništvu.
Se vedno pa bo ostalo odprto vprašanje splošnega in vsestranskega strokovnjaka. Za posebno delo bo potreben človek s široko razgledanostjo in s temeljitim poznavanjem problematike, ki se bo tudi v prihodnje vedno znova pojavljala v proizvodnji. V splošnem pa ve-
LADOTU KOSCU V SPOMIN
Specialno gasilsko vozilo
Izkušnje industrijskih delovnih organizacij na področju domžalske občine v zadnjih letih so sprožile razmišljanja o nujnosti povečanja požarne varnosti in opremljenosti tega industrijskega območja. Zato so nekatere med njimi začele razmišljati o nakupu specialnega gasilskega vozila, za katerega bi vse zainteresirane delovne organizacije združile sredstva in tako imele pravico do souporabe.
Investicijski program je izdelala delovna organizacija Helios, glede na potrebe ter požarne obremenitve svoje TOZD Tovarne barv, lakov in umetnih smol Količevo in glede na potrebe ostalih delovnih organizacij na področju Domžal. Analize požarnega stanja in opremljenosti TOZD Količevo in gasilskih društev v občini Domžale so pokazale, da so ta nezadnostno opremljena za gašenje večjih požarov v industriji. Zato bi bil nakup posebnega gasilskega vozila upravičen, čeprav je investicija zahtevna. Ima pa še to prednost, da je izdelala ponudbo za specialno gasilsko vozilo po zahtevah investicijskega programa, domača delovna organizacija Vatro-sprem (Beograd) in bi torej vozila ne bilo potrebno uvažati.
Ija, da bodo ljudje postali zaradi okoliščin »superspecialisti«.
In kako bo po vsem tem z delovno silo: vedno bodo potrebni za opravljanje določenih del ali nalog specialisti, od katerih bodo terjali ustvarjalnost, fantazijo in sposobnost presoje. Potrebni bodo konstruktorji, popravljalci, laboratorijski tehniki. Vedno manj pa bo neposrednih delavcev. V podjetjih bo vedno več znanstvenikov in psihologov.
V piramido usmerjena združenja velikih podjetij bodo težila po proizvodnji končnih izdelkov velikih serij. Takšna združenja bodo premogla dovolj velika skladišča za surovine, medtem ko bodo izdelke prodajali v lastnih prodajnih prostorih v potrošniških središčih.
Razne naprave in pripomočki, ki jih že danes poznamo in deloma uporabljamo, bodo omogočili hitro odstranjevati pomanjkljivosti in težave. Vse bo težilo k cilju, da z izdelki zadovoljijo trg. Takšne želje imamo tudi danes, le da smo preveč obremenjeni s personalnimi zadevami, mnogokrat z malomeščansko miselnostjo in z bremeni preteklosti, da bi tej zakonitosti ne le prisluhnili, ampak tudi sledili. Resnična želja potrošnikov terja, da izvršimo to, kar se nam zdi skoraj nemogoče.
O.	Lipovšek
Podatki o vozilu:
specialno vozilo je na šasiji FAP 1620 z zmogljivostjo črpalke 1600 litrov/min ter rezervoarjem za vodo 4500 litrov, za prah 1000 kg, in za peno 500 1 ter topom za peno z zmogljivostjo 1600 l/min in topom za prah. Vozilo ima hidravličen volan in sinhroniziran menjalnik. Ima povečano kabino za namestitev voznika in petčlanske posadke. Namenjeno je za vse vrste požara (trdi material, vnetljive tekočine, vnetljivi plini in električne napeljave) v industriji. Vozilo lahko uporabljamo za gašenje s posameznimi sredstvi, najsibodi z vodo, peno ali prahom, ali pa tudi sredstva kombiniramo.
Celotna investicija vozila znaša 1.986,900 din, kolikor znaša planska cena vozila in 4,8 % energetskega prispevka — 95.371,2 din, kar je skupaj 2.082.271,20 dinarjev.
Pri investiciji bi odstotkovno, glede na požarne potrebe, sodelovale naslednje delovne organizacije: Helios kemična industrija Domžale (28,52 %), Papirnica Količevo (10,06 odstotka), Slovenijales Radomlje (8.05%), Tosama Domžale (8,05%), Lek Mengeš (8,05 %), Induplati Jarše (7,04%), Toko Domžale (4,02 odstotka), Univerzale Domžale (4,02 odstotka), SIS za varstvo pred požarom (10,06%), Zavarovalnica Triglav, podružnica Mengeš (10,06%).
Kot je iz zgornjih podatkov razvidno, je nosilec največje obremenitve v investiciji DO Helios, ki je glavni investitor in lastnik vozila (natančneje TOZD Količevo), ter je obvezana, da izvede vse investitor-ske in premoženj sko-pravne zadeve v zvezi z nakupom vozila. Do ostalih podpisnic, ki bodo združile potrebna sredstva, pa je TOZD Količevo obvezana:
O omenjeni investiciji za nakup specialnega gasilskega vozila, ki bi po predloženem investicijskem programu bremenila našo delovno organizacijo za približno 14 milijonov 670 tisoč starih dinarjev, je pred nedavnim (koncem • aprila) razpravljal tudi delavski svet naše TOZD Proizvodnja. Člani delavskega sveta so precej časa razmišljali o odločitvi za ali proti. Glede na znana dejstva, da so investicijska sredstva močno obremenjena in omejena, kar smo že večkrat obravnavali na samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah, so člani delavskega sveta čutili preveliko težo te odločitve. Radi bi rekli da, obenem pa so imeli pomisleke — kaj, če ne bomo uspeli sredstev zagotoviti, če ne bomo uspeli toliko narediti, kot smo načrtovali. Zato so sklenili, da se vse še dodobra razmisli in o tem dokončno sklepa na naslednjem se-"tanku delavskega sveta TOZD Proizvodnja.	Urednica
Navada je, da tistim, ki so odšli iz naših aktivnih vrst, napišemo v domači časopis nekrolog. Poznala sva se dolgo in dobro, zato je odločitev, da teh nekaj besed napišem prav jaz, padla brez obotavljanja.
Lado se je rodil junija 1931 v Mengšu. V domačem kraju je obiskoval šolo, se izučil kleparske obrti in dobil tudi prvo zaposlitev. Prilike pa so nanesle, da je prišel maja 1955 v Induplati. Naš sodelavec je bil štiriindvajset let.
Kdo bi upal trditi, da je bil ciklus življenja pokojnega La-dota izpolnjen, čeprav je bilo zanj tudi teh slabih pet desetletij dolga doba, polna bolečine in odpovedovanja. Bolezen, nanjo mislim, ga je prikrajšala za veliko veselih dogodkov in užitkov. Vemo, da je bil v mladih letih poln volje do življenja in je tudi fizično izpolnjeval pogoje za pridobitev športne značke ZREN (Za republiko naprej). Ze davno je tega, ko ni več zmogel naporov, čeprav še ni bil zavoljo starosti mlahav. Morda so zdravniki vedeli, za kaj gre. Srce se je vedno bolj oglašalo in zahtevalo več pozornosti, kot je to bilo pri vrstnikih. Bil je poslan v zdravilišča in premeščen na lažja delovna mesta. Kolikokrat je premagoval težave in se nasmihal prijateljem in lagal, da je zdrav. Bil je bolan.
Kako resna je bila bolezen, vemo danes mi, ki smo ostali. Morda se je želel še enkrat enakopravno vključiti v vsakdanje življenje, ko se je odločil za operacijo srčnih zaklopk. Ja, je rekel in pri tem je ostalo.
Veliko podobnih bolnikov je uspešno prestalo to operacijo. Lado Kosec je umrl zato, ker njegovo telo ni sprejelo vsajenega tujka. Se je nekaj v življenju, kar skriva narava kot svoje.
Bil je lep pomladanski dan, 12. aprila, ko smo našega sodelavca spremili na mengeško pokopališče. Veliko znancev in prijateljev je s sklonjenimi glavami izrazilo zadnjič spoštovanje do dobrega človeka. Mnogo oči je bilo solznih zato, ker nas je nepričakovan odhod dobrega sodelavca hudo prizadel.
Ponovimo besede, ki smo jih rekli ob odprtem grobu: LEP SPOMIN NA POKOJNEGA JE NAJLEPSI SPOMENIK.
Otmar
obvestila iz kadrovske službe
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
LADA KOSCA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz sukalnice, pripravljalnice in vzdrževanja za izraze sožalja, denarno pomoč in podarjeno cvetje.
Posebna hvala njegovim sodelavcem iz vzdrževanja, ki so nam tako hitro nudili pomoč in ga tako lepo in številno spremili na njegovi zadnji poti.
Prav iz srca se zahvaljujem dr. Mariji Šiški in sestri Majdi Škrinjarjev! za posebno skrb v času njegove bolezni.
Še enkrat iskrena hvala celotnemu kolektivu za denarno pomoč in izraze sožalja, za poslovilne besede ob grobu pa tov. Otmarju Lipovšku.
Žena Betka in sinova Lado in Primož
TOZD Proizvodnja
Vstopi:
1.	Smolnikar Igor, not. transp., vstopil 2. 4. 1979,
2.	Šuštar Anton, ključavničar, vstopil 9. 4. 1979,
3.	Repnik Janko, del. v oplem., vstopil 16. 4. 1979,
POROČILO O GIBANJU OD ZA MAREC 1979
Vrednost točke se ni spremenila, ostala je v isti višini din 0,0561. Odstotki menjajočega dela osebnih dohodkov so bili izplačani:
R-D-Z za TOZD-1 in DSSS je znašal 94,5 %
R-D za TOZD-1 in DSSS je znašal 100 %
TOZD Maloprodaja — vodja TOZD-a 109 %
—	prodajal. Jarše 115%
—	prodajal. Beograd 100%
TOZD Restav. in počit, domovi
100,5 »/o
TOZD Konfekcija Radomlje je znašal 100%
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD Proizvodnja din 5.568 TOZD Maloprodaja din 6.685 TOZD Rest. in počit, domovi din 5.945
Delovna skupnost skup. služb din 7.283
Pregled osebnih dohodkov za mesec III/79 za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del oz. nalog.
TOZD Proizvodnja
Razred	•d a	prip. |	M	oplem.	vzdr.	TOZD Ind. p.	TOZD Rest.	TOZD Konf.	DSSS
4000—4500	10	9	16	16	1			47	6
4500—5000	18	19	60	10	6		5	78	18
5000—5500	21	37	51	22	8		4	41	20
5500—6000	19	40	30	20	11	6	5	36	14
6000—6500	7	4	20	8	2	9	3	27	21
6500—7000	7	3	17	10	6	3	1	9	14
7000—7500		3	10	2	7			10	9
7500—8000	1	1	6	4	2		2	3	10
8000 in več	2	1	6	3	1	3	1	6	53
naj nižji OD	4078	4000	4056	4095	4155	5514	4593	4096	4031
najvišji OD	10175	9835	10712	10290	10299	11961	10443	10739	15635
povprečni OD	5354	5431	5587	5603	6068	6685	5945	5315	7283
V oddelku predilnice je 5 delavk oceno del in nalog in priučitvi na zaslužilo izpod 4.000 din. Imenova- na delovnem mestu, ne delavke so novinke z nepolno
4.	Selimagič Kemal, plast., impr. in suš., vstopil 17. 4. 1979,
5.	Stupar Jože, električar, vstopil 19. 4. 1979,
Izstopi:
1.	Lazič Pavlina, previjanje v pred., izstopila 3. 4. 1979,
2.	Huskič Terezija, tkalka, izstopila 4. 4. 1979,
3.	Urankar Tilka, dvoj en j e v pred. izstopila 9. 4. 1979,
4.	Kosec Lado, klepar, umrl 10. 4. 1979,
5.	Stupica Božo, električar, izstopil 11. 4. 1979,
6.	Žučko Franc, tekst, tehnik, izstopil 17. 4. 1979,
7.	Trobevšek Anton, not. trans, v prip., izstopil 18. 4. 1979,
8.	Mušič Tomaž, električar, izstopil 20. 4. 1979,
9.	Šoštarič Bernarda, tkalka, izstopila 21. 4. 1979,
10.	Jovanovič Vladimir, mikan j e v pred., izstopil 26. 4. 1979,
11.	Slanovec Anton, mojster izmene v tkal., izstopil 30. 4. 1979.
TOZD Konfekcija Radomlje
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
1.	Hribar Janez, del. v cer. oddelku, odšel v JLA dne 9. 4. 1979,
2.	Benda Primož, del. v obr. kov. lconst., odšel v JLA dne 9. 4. 1979,
3.	Zore Darinka, šivilja v konf. Mokronog, izstopila 13. 4. 1979,
4.	Udovč Mojca, šivilja v konf. Mokronog, izstopila 16. 4. 1979,
TOZD Restav. in počit, domovi
Izstop:
1. Elmazovič Anica, strežba, izstopila 14. 4. 1979.
POROČILI SO SE:
Kofol Ivica, tkalnica, poročena MARKOVIČ.
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Daliborka PODBOJ, Alojz PUŠLAR, Marinka GROŠELJ, Majda VRHOVNIK, Marija JEMC, Janez KOSMAČ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAS, Janko UKMAR in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)