Uredništvo:
Sehillerjeva ceste štev. S,
dvorišču, I. nadstropje. ♦ *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
»prejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-Jujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-50 četrtletno ... K mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naroenina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 279.
Tel.loncka itevlIKa 65.
Celje, v sredo, 7. decembra 1910.
Čekovni raCnn «8.817.
Leto n.
Po draginjski debati v »ljudskem" parlamentu.
V ospredju javnega interesa stoji in bo stalo navzlic njegovi famozni »rešitvi« v takozvanem ljudskem parlamentu draginjsko vprašanje. Je to problem, ki se tiče toliko celote kolikor vsakega posameznika in kateri zahteva za srečno rešitev naiintezivnejšega sodelovanja vseh javnih einiteljev. Gre za vprašanje, ki se ne da na mah srečno rešiti, ker se rešitev tiče mnogo nasprotujočih si — vsaj navidezno — gospodarskih interesov. Pri ozkem duševnemu obzorju večine naših .ljudskih' zastopnikov in pri trdovratnem porivanju enostranskih in šablonskih gospodarskih gesel v ospredje, smo vedeli že naprej, da se iz celega kriča v parlamentu ne bo izcimilo ničesar posebnega. Bila bi pa dolžnost viadjna, da bi brez ozira na strankarske, pač pa z ozirom na resnične ljudske interese predložila parlamentu kak program za rešitev draginjskega vprašanja, kajti današnje stanje je neznosno m mora voditi do gospodarskih katastrof, katerim r.i moči videti konečnih posledic. Ali Bienerth ni mogel pri najboljši volji minuli petek najti niti jedne zasluge in zaslugice vlade za olajšanje sedanje bede celega avstrijskega prebivalstva, dasi ima uprav ta baron v največji meri lastnost, da ume napraviti iz muhe slona; drugi član vlade, minister Weiss-kirehner pa je doživel s svojim polovičarstvom baš v draginjski debati težek parlamentarni poraz, kateri sicer tega klerikalnega poštenjaka prav nič ne vznemirja.
Ker naša »ljudska« državna zbornica še ni sklenila nikoli ničesar »ljudskega« — zato se je končala tudi draginjska debata s prav malenkostnim praktičnim rezultatom. Pišem današnji članek prav specijelno za to, da presodim, ali bodemo imeli od tega rezultata kaj tudi mi Spodnji Štajerci. O zakonu za oskrbo cenenih stanovanj smo že poročali. Vpraša se sedaj, ali bodo izrabile te tri slovenske stavbinske zadruge v Mariboru, Celju in Brežicah njegove ugodnosti? Vpraša se, ali se ga bodo poslužile nekatere industrijske občine, bodisi v slovenskih, bodisi v nemških rokah, da oskrbe delavstvu cenena in zdrava stanovanja? Treba bo gledati, da si zbijemo kaj dobička iz tozadevnega fonda tudi za Spodnji Štajer, ker bo prišla pri razdelitvi in odmeri na posamezne dežele na nas itak dovolj mala svota. Toliko glede oskrbe cenenih stanovanj. Sklenila se je tudi rezulucija za uvoz argentinskega mesa, od katere pa ne bodemo imeli Spod. Štajerci sploh ničesar in je tedaj čisto odveč se za ali proti uvozu tega mesa razburjati. Pri nedostat-ttih prevoznih sredstvih, visokih carinah na meso in tajnem ter odkritem uporu madžarskih Janošev je to »sredstvo« proti draginji sploh le prav neroden švindel in čuditi se je, da se je »ljudska« zbornica toliko ukvarjala z njim.
Iz tega pa je razvidno, da nima velika večina spodnještajerskega prebivalstva sploh ničesar od draginjske debate v parlamentu. Naše malomeščan-
stvo, obrtništvo, mali kmetje, delavci, uradništvo
—	ali vsi ti sloji, ki stavijo gotovo ogromno večino volilcev na Sp. Štajerskem, nimajo od draginjske debate ničesar. Ali morda pri nas ni draginje? Ali
—	imamo morda samo draginjo mesa? Ali nimamo nikakih zastopnikov v parlamentu? Da - imamo jih, toda nikdo ni spregovoril za te sloje niti besedice. Naša volilna postava je sploh taka, da se lahko z gotovimi, lahkomišljeno propagiranimi gospodarskimi in kulturnimi gesli doseže preglasovanje velike manjšine ali pravzaprav nezavedne večine, čije gospodarski interesi so, recimo konkretno, agrarnim geslom pri nas ravno nasprotni. Neprijetno nas je dirnil govor poslanca Roškarja, načelnika vodilne in vladajoče »ljudske stranke« na Sp. Štajerju. Mož je govoril o vsem mogočem — samo o sili in potrebi, katero trpi večina njegovih volilcev, ne. Kaj je treba pridigati pri nas o argentinskem mesu, ko ljudje nimajo vsled slabe letine niti krompirja in vsled obrambnih carin in borzijanskih <vtn-dlerjev ln igralcev z žitom kruha. Dela in zaslužka tudi ni nikjer. Vsled obstrukcije v štajerskem deželnem zboru so ustavljena vsa javna dela, regulacije rek. gradnje cest: splošno draginjo in bedo čutimo na Spodnjem Štajerju kakor malokje. Pa, »ljudski« poslanci bodo izposlovali za par gladu-jočih vasi državne podpore, ki bodo zginile v žepih gostilničarjev in nemških šnopsarjev botegarjev
—	in storili so vse v blagor in napredek mile?,a naroda, pa mirna Bosna. Kaj jim mari, kako se godi vam, obrtniki, ki najbolj čutite slabo letino in pomanjkanje denarja, kaj jim mari, kaj delate vi, mali uradniki, mali trgovci in tako naprej. Boga in agrarni program kmečke zveze je treba poslušati in ubogati, pa je narod rešen in draginje konec.
Komu spadata^Bosna In Hercegovina ?
Monakovske »Neueste Nachrichten« so priobčile članek, katerega se jim je najbrže poslalo iz dunajskih vladnih krogov in v katerem se pravi: Komaj so nekoliko potihnile razprave in prepiri o aneksiji Bosne in Hercegovine, pa že nastaja sporno vprašanje, ali spadajo te »kronske zemlje« k Avstriji ali Ogerski. Tozadevne debate in izjave so že tako odločne in ostre, da se je treba na nje resno ozirati. Po madžarski razlagi so spadale anektirane dežele nekdaj, v davnih stoletjih, k ogrski državi in cesar Franc Jožef je baje prisegel pri slovesnem kronanju za ogrskega kralja 1. 1867, da bodo vse nekdanje ogrske zemlje državni zvezi dežel krone sv. Štefana priklopljene. Zategadelj se mora baje proglas aireksije z dne 5. okt. 1908 tako razumeti da se tu ne govori o pripojenju okupiranih dežel k celi monarhiji, temveč da se samo progiašuje razširjenje cesarjevih vladarskih pravic tudi na te dežele. Ogrska vlada vstraja torej že od početka na stališču, da ste bili Bosna in Hercegovina dne 5. okt. 1908 v resnici pripojeni k Ogrski in da pomenja sedanje stališče Bosne in Hercegovine le
LISTEK.
Tast Kondelik ln zet
Vejvara.	27
Češki spisal Ignšt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
Gospa Kondelikova je vzdihnila, kakor bi se Ji znatno olajšalo. Toda takoj je zopet padla v otožen ton.
»Ako bi se to zgodilo pred tremi, pred dvema letoma, prav nič ne bi bila žalostna. Toda sedaj! Ko sem omožila hčer! Zdi se to, kakor bi čakala, da mi napravi mesto. Kaj porečejo ljudje!«
»Na to se najmanj oziraj, draga Beti. Tu gospoduješ ti, pod tem stropom, za ljudi se ne brigaj.«
»Tako sem se veselila, da bova brez skrbi živela in sedaj — —« Gospa Kondelikova je pogledala k oknu in skozi okno v zimski popoldan. Oba nisva več tega navajena — jaz in Kondelik.«
»Pa se zopet privadita«, je rekla teta Katinka. »In če te to najbolj muči, Beti, veruj mi, da je kakor bogokletstvo...»
Ko je Katinka to govorila, je postal njen glas bolj strog. Gospa Kondelikova ni odgovorila. Brez besede. kakor bi bila posvarjena, je gledala naprej skozi okno!
. »Skrbi te, Beti«, je nadaljevala teta Katinka,
»kaj bodo rekli ljudje. Povem ti, da ti bo marsika-ka gospa zavidala. Da, Beti, zavidala! Kjer so leta in leta zastonj čakali takega angeljčka in jim ga vendar ni štorklja prinesla — kjer vedno manjka,
česar so se ljudje najbolj veselili--! In ne bodo
ti zavidale samo gospe, Beti —«
Glas Katinkin se je naglo spremenil, gospa Kondelikova jo je presenečena pogledala.
»Da, Beti«, je rekla Katinka in sedaj ne več z glasom tolažnice, ampak z glasom lastne razburjenosti. »Poglej moje življenje. Bila sem tudi mlada in sem tudi ljubila. Saj ti veš. Toda tedaj mi pravzaprav ni bilo poginoma jasno, za kaj se gre. Tedaj sem smatrala za največjo srečo, živeti z možem, ki sem ga imela rada. Toda ko je mladost od-bežala in ko sem videla, ko je tako nepremagljivo pritiskala name starost, ko sem nekega dne zavzeta spoznala, da sem odevetela devica —«
Katinka ie zajecljala. Gospa Kondelikova se je osupla ozrla nanjo.
»Saj nisem ničesar rekla, Katinka, s čemur bi tebe razžalila!« se je opravičevala v zadregi.
Katinka si je obrisala z robcem oči, čeprav so bile suhe in so jo samo pekle in je nadaljevala:
»— in ko je poteklo leto za letom, tedaj nisem več hrepenela po možu — medtem sem si pridobila tudi mnogo skušenj — toda šele sedaj sem spoznala, kako je to življenje pusto, ako ne more človek za koga skrbeti, kako je dolgočasno za ramo, opuščeno žensko, in tedaj sem bridko tožila,
prehodno stanje k resnični spojitvi teh dežel z ogrsko državo. Ogrska vlada je celo izdala geslo: Dajte nam Bosno in Hercegovino in mi sprejmemo za večne čase bančno in eolninsko edinost z Avstrijo. Na Avstrijskem so vplivni gospodarski krogi za tako poravnavo in kakor se pravi, ni nesimpatična tudi skupnim ministrom. Celo armadni krogi so se proglasili za njo pod pogojem, da priznajo Ogri za to stalno enotnost armade. Nasproti temu pa je dr. pl. Jaeger mnenja, da bi bil akt aneksije z izročitvijo obeh dežel Ogrski po mednarodnem pravu kratkomalo neveljaven. Ta akt ne dovoljuje bojda nikake druge razlage kakor da se obe deželi pripojita k skupni avstroogrski monarhiji, ker so ga v tem smislu priznali tudi oni, ki so podpisali berplin-sko pogodbo in je postal na ta način del mednarodnega prava. Ako bi se Bosna in Hercegovina priklopih k deželam krone sv. Štefana, bi imeli bosansko-hercegovinski prebivalci pravico zahtevati posredovanje velevlasti. — Dobili smo torej v naši državi novo, zanimivo, a zelo preporno politično vprašanje.
Politična kronika.
DRŽAVNA ZBORNICA.
V včerajšnji seji je govoril za Židom dr. Strau-cherjem, kateri je izjavil, da bodo židje glasovali proti proračunu, Italjan Conci. Izrazil je ?ahtevo Italjanov, da se mora predloga glede italj. pravne fakultete rešiti na vsak način že pred Božičem. — Spinčič se je zavzemal za reciprociteto izpitov na zagrebškem vseučilišču in naznanil, da bodo glasovali Jugoslovani proti provizoriju. Kršč. socija-lec Schoisswohl se je ukvarjal z obstrukcijo v štaj. dež. zboru, s katero da tudi ni zadovoljno slovensko kmečko ljudstvo. Protestira proti ternu. da bi se slovenska obstrukcija v štaj. dež. zboru odkupila. (Hinavstvo! Op. ur.) Marckhl je protestiral proti podpori za izobrazbo slov. vseučiliških profesorjev, proti govoru Verstovškovemu,' sploh proti vsemu, samo proti temu še ne, da Slovenci živimo in plačujemo davke. Izmed slov. poslancev ni nikdo reagiral na prazen in hujskajoč Marckhlov govor. Saj dobri mož ne zna druzega ko psovati. Velikega političnega pomena sta bila govora posl. Glombinjskega in Fiedlerja. Iz prvega je cdsevaia nezadovoljnost celo Poljskega kola z vlado, dr. Fiedler pa je označil stališče čeških poslancev nasproti vladi barona Bienertha. Pred vsem je naglašal, da stoje Čehi na strogo opozicijonalnem stališču nasproti vladi in da jih čisto nič ne skomina po ministerskih foteljih. Govornik je povdarjal, da vstop v vlado in večino ni v interesu čeških strank, ki s tem samo izgube na popularnosti med narodom, marveč samo v eminentnem interesu vlade same in države kot take. Dr. Fiedler je na to razpravljal o narodnostnem vprašanju ter zatrjeval, da bi brezmiselna in nespametna vladna narodnostna politika dovedla državo na rob popolne-
da mi ni bilo usojeno imeti rodbine, Beti, deteta, na katerega bi vso svojo neizrabljeno ljubezen prenesla, hčere ali sina, Beti, čeprav brez moža in očeta, Beti! Samo otroka! Vidiš, Beti, to ni v meni zamrlo in ne bo zamrlo do smrti. Poglej, za koliko si ti srečnejša! Jaz stojim tu, stara devica, kakor strašilo v zelniku, samo v posmeh sosedom in njihovim dovtipom — samo spomni se, kolikokrat mi je to Venceljček sam zabrusil, vem, da ne iz zlobe, samo s klepetavosti. Opotekam se po svetu kakor izgubljena ovca, tako brez cilja in samo po poti k grobu, Beti, nad katerim ne bo zajokalo nobeno otroško srce in čeprav nisem nikomur v nadlego, sem vendar povsod le peto kolo, pri vozu — in ti si imela vsa ta leta hčer, speljala si Jo kakor koklja, prišel je pošten človek, položila si mu jo v roke, čez malo časa ti privede vnuke—in ti sama boš še mamica. Vidiš, Beti, tudi jaz ti zavidam!« t
Gospa Kondelikova je skoro preplašena gledala Katinko, kako je z razgretim obrazom govorila v eni sapi te besede, kako ji je pri tem vsaka žilica na obličju igrala. V tem trenotku je začutila odkritosrčno usmiljenje do te stare device, kateri je vsled svoje lastne žalosti odprla stare, nezace-ljene rane. Naglo se je gospej Kondelikovi zazdelo, da se morata njuni ulogi spremeniti, da mora sedaj ona tolažiti Katinko, in vendar (si je mislila), vendar je samo ona pomilovanja vredna.
»Vidiš, Katinka«, je rekla mirno, »ravno zato,
ga propada. Glede češko-nemških spravnih pogajanj je dr. Fiedler rekel, da so Čehi pripravljeni se pogajati z Nemci, toda samo pod pogoji, ki jih je označil enotni češki Klub.
VPRAŠANJE ITALJANSKE PRAVNE FAKULTETE.
Včeraj so bili torej pri ministerskem predsedniku posl. dr. Ploj, Šusteršič in Korošec glede obstrukeije proti predlogi italj. pravne fakultete na Dunaju in v zadevi jugoslovanskih vseučiliških želj. Bienerth je stavil poslancem predlog, naj bi se od-kazala predloga italj. pravne fakultete posebnemu pododboru, kateri bi se naj nadalje o stvari posvetoval. Konference se je udeležil tudi naučni minister Stiirgkh. Imenovani poslanci so izjavili, da se bodo v tem oziru posvetovali z jugoslovanskim vseučiliškim odsekom. Ta je imel sinoči sejo, o kateri se nam poroča: »Jugoslovanski vseučiliški klub je imel danes ob 6. popoldne pred predsedstvom poslanca Povšeta sejo, na kateri je referiral dr. šusteršič v konferenci, ki so jo imeli on, dr. Korošec in Ploj z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom in naučnim ministrom grofom Stiirg-khom. Dr. Šusteršič je nato stavil predlog, naj se sprejme kompromisni predlog ministrskega predsednika, ki nasvetuje, naj se jugoslovansko vseuči-llško vprašanje izroči pododseku proračunskega odseka, obstoječemu iz 12 članov. Dr. Šusteršičev predlog je bil sprejet z 22 proti 6 glasovom. Za zastopnika Jugoslovanov v tem odseku je bil določen dr .Korošec. Nadalje se je sklepalo o taktiki glede nadaljnega postopanja. Sklenilo se je, da se ima o sklepih glede taktičnega postopanja varovati najstrožjo tajnost.« —
5io« HtnečHi Koledar
za let« »11
z mnogovrstno poučno in zabavno vsebino in mnogobrojnimi slikami se dobiva pri
Jtirodni založbi V Celi«. — stane Po pošti * V20.
Naročite pravočasno! Naročite pravočasno!
Štajerske novice.
K zadnjim sodnim imenovanjem na Sp. Štajerskem. Kakor smo že poročali, nas bode odslej pri sodniji v Celju osrečeval svetnik deželnega sodišča Kapun, kateri se zove nekaj let sem Gallinger. Je to sicer nekoliko netočna in nestvarna prestava, ki pa je zelo značilna za moža. Kapun-Gallinger je Začel svoje sodnijsko delovanje v Vipavi na Kranjskem kot Slovenec; Čim višje pa se je selil proti Mariboru, tem bolj se ga je oprijemalo navdušenje za kulturni nemški narod. V Laškem trgu je bil »miren« Slovetiec, v Mariboru pa se je počasi začela v njem zbujati teutonska kri in v Velikovcu je že bil Nemec čiste pasme in krvi, član »nemškega« občinskega zastopa pod županom Pintaričem, ravnateljstva tamošnje mestne hranilnice— in go-načelnik tamošnjega krajnega šolskega sveta, član tovo tudi član Schulvereina, Siidmarke itd. Smemo ga torej smatrati za hudega našega narodnega nasprotnika. Z njegovim imenovanjem se nam je zgodila v Celju nova krivica in se nas na novo izziva in hujska k odporu. Da se je imenovalo ozir. da sta avanzirala v Celju tudi gg. dr. Kotnik in Krančič, se je pač zgodilo to zaradi tega, ker ju že absolutno niso mogli več prezreti zaradi dolgega službovanja in izvrstne kvalifikacije. Saj je splošno znano, da vleče dr. Kotnik kot civilni sodnik pri okrajnem sodišču za dva, istotako g. dr. Krančič pri kazenskem senatu okrožnega sodišča. Skrajno neumestno ;e, ako se taka imenovanja hoče smatrati za nekake »koncesije«. Hudo izzivanje in preziranje upravičenih naših zahtev pa je, da je znova imenovan Nemec
ker imam hčer, se ne morem ubraniti očitanjem. Omožila sva jo„ ničesar se nisem nadejala in v duhu sem si že mislila, kako damo to hišo na Vinogradih Vejvarovim, moj bog, kdo naj1 bi ga drugi dobil in tu naglo — ali razumeš to, Katinka? — nastane delitev. In meni se zdi, da je vse moja krivda. Ali ne misliš, da bodo Vejvarovi prikrajšani?«
Ko je teta Katinka prej dokončala, si je brisala z robcem vroča lica; še po vprašanju gospe Kondelikove je nekaj časa molčala, potem pa je odgovorila:
»Kaj je Vejvara vzel hišo in ne Pepice? Kaj ni uradnik? Mlad človek je, delal bo, pomikal se bo naprej, nekaj bo prihranil in po vaju ostane zadosti za vse. In poleg tega, Beti, čeprav nisem bogata, kar je mojega, ne vzamem v grob, kolikor časa bom živela, se ne pritaknem kapitala, bližjih sorodnikov nimam — dobro veš, da bodo podedovali tvoji otroci...«	♦
Gospa Kondelikova je prijela Katinko za roko, katero ji je odkritosrčno stisnila.
»Ti si dobra duša, Katinka, in Bog ti naj da dolgo življenje, zelo dolgo, da ne bi dolgo-dolgo časa nihče za teboj podedoval. Saj nimam razun tebe nikogar, komur bi lahko potožila in odkrila svoje srce. — Toda veš, človek takole o vsem premišlja: veselila sem se, da mi ne bo treba skrbeti za nič drugega, kot za svoje vnuke in sedaj bom imela nove lastne skrbi. Ali me razumeš?«
Obraz Katinkin je postal resen.
Kotzian za inšpektorja sodišč v izključno slovenskem ozemlju. To imenovanje je sumljivo že zaradi tega, ker sledi inšpektoratu navadno imenovanje za predsednika okrožnega sodišča in je javna tajnost, da je Kotzian kandidat na Wurmserjevo mesto predsednika okrožne sodnije v Celju. Proti temu moramo še pravočasno protestirati in se najostreje upreti. In kaj naj še le porečemo k prestavljenju glasovitega Dolezella-Doležala iz Konjic v Ptuj? Saj nam je še vsem znana njegovo bratenje s ptujskimi renegati; bil je z Watzulikom in drugimi takimi junaki vred v Glasovi šoli, in kako je Glas spoštoval že itak Slovencem krivične zloglasne jezikovne naredbe, je splošno znano. Doležal je prebil sedaj tri leta v Konjicah in nemškutarilo se je sedaj pri tem sodišču več ko kedaj poprej. Ali bodo vtaknili v ptujskem okraju Doležalovo pre-stavljenje mirno v žep? In kaj bo s Konjicami? Konjice so bile poprej slovensko posestno stanje, katero se nam je 1. 1907. pod Beckom z Laškim trgom in Šoštanjem vzelo, navzlic temu, la sc to sami slovenski okraji. Konjiški Slovenci, zganite se! Kako se pri nas v Hochčnburger-Pittreichovi eri postopa, je jako lep in poučen vzgled tudi Sv. Lenart v Slov. gor. Tam je že dolgo, dolgo časa izpraznjeno mesto slov. sodnika; provizorično je tam sedaj koroški Nemec dr. Traun, ki ne zna slovenski in je povrh tega med vodji lenarškega »nemštva«. Ker mu je Sv. Lenart preslabo mesto, noče zanj prositi, slovenskih prosilcev pa ne upoštevajo! Očividno se čaka, da napravi kak renegat ali kak zabiti Nemec sodnijski izpit, da se ga potem v Sv .Lenartu namesti. Tako se postopa sedaj s spodnještajerskimi Slovenci! Sodnijska uprava vtakne k vsakemu zakotnemu okrajnemu sodišču, kjer je okrajni sodnik Slovenec, kakega Ncmca ali renegata za »kontrolo«; kako se ta izvršuje, bi lahko navedli par kričečih slučajev! Pri velikih okrajnih sodiščih, kakor n. pr. v Ptuju in drugod, pa ni niti jednega slovenskega sodnkia, ki bi ne bil tam zaradi »kontrole«, temveč v interesu lažjega občevanja z ljudstvom in umevanja njegovih želj in potreb. A sodnijsko vprašanje smatra večina naših »ljudskih« zastopnikov za »uradniško« vprašanje — in to je potem še opora in vspodbuda sedanjega zares »turškega« sistema pri spodnještajerskih sodiščih!
Roparski napadi v celjski okolici. Te dni sc je
vračal tesar R. pozno na večer iz Prekoria proti domu. V gozdu med Prekorjem in Škofjovasjo sta ga ustavila dva neznana moža in zahtevala od njega denar. Ko nista pri njem ničesar našla, sta ra pustila dalje. To je že zopet nov slučaj! Ljudstvo je silno zbegano, skrajni čas je, da pristojne oblasti enkrat energično posežejo vmes.
Iz Št. Jurja ob J. i. V nedeljo, 18. dec. po ve-černicah zboruje moška podružnica sv. Cirila in Metoda v kolodvorski. restavraciji. Za to priliko smo preskrbeli tudi "potrebna predavanja, kakor: s skioptikom — predava g. nadučitelj Černej iz Griž, času in zborovanju primerno pa govori uašim zborovalcem že dobro poznani družbini pot. učitelj g. I. Prekoršek. Ker so taka ljduska predavanja velikega izobraževalnega pomena, ker delujejo najbolj na vzbujo narodne samozavesti in odločnosti, opozarjamo vsakega posameznika ter vse domačine, da tudi med ljudstvm poskrbijo za primerno udeležbo že vnaprej. Da se ognemo stroškom ter lahko temveč darujemo družbi, naj veljajo te vrstice za uljudno vabilo. Obenem pa nam je tudi skrbeti, da pomagamo glavni družbi s svojimi zneski kolikor največ mogoče, saj se gre za naš lastni obstanek. Pomagajmo, darujmo sebi, žrtvujmo svojemu rodu, svoji domovini! Porabimo to priliko, da zberemo primerni jubilejni dar, da vzidamo vsaj jeden kamen v narodno stavbo! Št. Jurčani so vedno sloveli med prvimi podporniki in pospe-šitelji narodnih svetinj — naj ne bodo tudi tukaj med zadnjimi — če so že med poznimi. Vaš velik obisk, vaša velika požrtvovalnost naj to dokaže. Zato pa vse, kar čuti vrlo narodno, 18. dec. na zborovanje — v lastno korist, za narod svoj in dom!
v Mestno gospodarstvo celjsko. Iz verodostojnega vira poizvenio, da namerava občinska oprava celjskega mesta izročiti 68 oralov svojega bukovja nekemu Židu, baje iz Reke, in sicer tako, da tisto tekom petih let povsem izseka in ob enem na novo zasadi. — Seve celjski mestni očetje rabijo denar; je-li pa racijonalno postopajo z mestno imovino: to jim je deveta briga. Saj tndi z lesom, ki ga imajo že drugod v svojih gozdih leta posekanega, čudno ravnajo. Niso ga spravili občasno; a zdaj, ko je že ves prenerel, ga spravljajo; a ne vprašaj, s kakimi troSki!! Kdor zna, pač zna. — Zadnji čas je že res, da se kaj ukrene v predru-gačbo občinskih razmer celjskih ter da se v to jamejo resno brigati tndi slovenski krogi! Argus.
v Mestne deške šole voditelj Fr. Zeder (Če-dar), doma na Zg. Polskavi pri Mariboru, torej pristen „German", v Celju noče razumeti slovenščine ter odklanja — seve „per ordre di Mufti" vse slovenske dopise. — Mož se bo že ugnal ter bode že še vzprejemal [slovenske listine. Smo že poznali slične ptičke!
v Umrl je pri Maliuedelji 5. tm. župnik Šo-štarič, o katerem smo včeraj poročali, da ga je zadel v nedeljo mrtvoud. Daoes je bil pogreb. Mož se s politiko ni mnogo bavil.
»Klub slovenskih trg. sotrudntkov v4j?elja« ima jutri 8. t. m. svoj redni sestanek v »SJ^hii kleti«. Ob tej priliki se vrši domača zabava. Svjra znana gaberska godba. Vstopnina 30 vinarjev. Prijatelji
kluba dobro došli. Začetek ob 5. uri pop.
i
Odihevi Iz porotne pravde Fridrich contra Spindler. V tej porotni razpravi je bil zaslišan med drugimi, kakor smo poročali tokrat, tudi, petrovški nadučitelj g. E. Slane in je izpovedal na podlagi dat in aktov silno neugodno za tožitelja Fridricha. Tega zagovornik, že znani protestant dr. Zangger, je v svojem plaidoyeru skušal z raznimi neokusnimi opazkami zmanjšati utis te izpovedbe in je šel celo tako daleč, da je g. Slanca žalil. Dejal je namreč, da porotniki ne smejo Slančevi izpovedbi verjeti, češ »da je država uvedla preiskgvo duševnega stanja Slančevega«. Dalje je dejal, tja mora izjava g. Slanca biti za porotnike »luft«. češ da so kot priče govorili »poštenjaki«. Takih žalitev si g. Slane ni mogel pustiti mirno dopasti, in ker g. dr. Zangger vkljub svoji obljubi ni dal zadoščenja, ga je g. Slane tožil. Danes bi se imel? pred tukajšnjo okrajno sodnijo vršiti obravnava, a je dr. Zangger ponudil poravnavo in podal sledečo čast-^ no izjavo: »Podpisani dr. Fritz Zangger, odvetnik v Celju, izjavlja, da je v javni porotni razpravi pri okrožni sodniji v Celju dne 25. okt. 1910, sicer le, da stori svojo dolžnost kot zastopnik ??.sebnega tožitelja F. E. Friedricha in le na podlagi danih mu informacij, rabil v svojem piaidoyeru besede o baje se vršeči preiskavi duševnega stanja g. Slanca. Izjavlja sedaj, da teh neosnovanih, trditev ne more vzdržati fn da nima osebno nobenega povoda se dotikati osebne in stanovske čašfilt Sftnca.« Tako klaverno je torej končala po Fridfcichu jfcisce-nirana klerikalna kampanja zoper g. Slaifca.
Umrla je v nedeljo 4. t. m. na Bregu pri Ptuju posestnica Jožefa Sima v 66. letu.
v Napad na Sokola. Dne 3. dec. 1910*se je napotil Ježe Verščaj, vrli član Sokola v I^ijhen-burgu, proti Stolovniku po opravkih. Ko je bil že izven trga, ga je napadel z odprtim nožem sin Matevža Racleja iz Dorškega, veren „Orel*r Čestitamo gospodu načelniku na izbornih vzgojnih uspehih.	s s
v Odlikovanje mlade skladateljice. Gospde. Fanika Brandl, enajstletna hčerka gosp. Josip« Brandla, izdelovalca orgelj v Mariboru, je za 80-letni rojstni dan cesarjev zložila in uglasbila pesem ter jo poslala Njegovem Veličanstvu, ne da bi stariši ali kao drugi kaj vedel o tem. Njegov® Veličanstvo je nad tem izkazom ljubezni in nadarjenosti otrokovo bilo tako nzradoščeno, da je odredilo, da se pesem in skladba pridruži c. ia kr. družinski fidejkomisni biblioteki. V nedeljo, 4'.. tm je mariborski okrajni glavar izročil gdč. Faniki najvišji odlok.
v Iz Maribora. Orijentalna umetniška dražb« Vaclav Kautsky priredi v četrtek, 8. tega meseca ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma umetniško predstavo. Občinstvo sevab k obilni udeležbi.
v Zborovanje konjerejcev v Ormožu. deljo 18. tm. se vrši ob pol'treh popoldne*, v gostilni Skoršiča zborovanje konjerejcev. Na dnevnem redu je tndi ustanovitev Konjerejske ztdjuge za rejo težkega noriškega plemena. .
v Mrtva ženska v kanalu. 4. tm. s6* našli pri Špilfeldu v tamošnjem tvorniškem kanalu rilrtvo truplo neke ženske. Oblečena je bila v črno oibleko in imela popolnoma nove čevlje. Stara je kakih 30 let, ime dolgo, svetlorujave lase, zlat zakonski prstan in zlate uhane. Truplo so prepeljali v mrtvašnico Št. Ilj.
v Brez slovesa zginil. K Sv. Roku v rogaškem okraju pristojni Urban Novalcše/je pred kratkim klatil v okolici Voraua. Naenkrat je dobil nentešljivo željo po potovanju, a manjkalo mu je za to potrebnega denarja. Kmalu je našel neko osebo, ki se je dala opehariti za 100 kron. Kose je še prej najedel in napil pri uekem gostilničarju, je zgiuil brez sledu, ne da bi se poslovil pri svojih dobrotnikih. Orožništvo že zasleduje „nehva-ležneža !
v Iz orožniške službe. Poveljnikom novo ustanovljenega orožniškega oddelka št. 10. v Radgoni je imenovan poročnik deželnega orožrtiškega poveljstva št. 5. v Lvovu Franc Žiwny. V uradno področji- novega oddelka spadajo politični' okraji Radgona, Ljutomer ia Feldbach.
v Iz montanske službe. Rudarski nadkomi-sar v Komotavi Viljem See.felduer je prestavljen za uradnega vodja v Celje.
Vse one cenj. naročnike, ki še niso poravnali naročnine za ..Narodni Dnevnik'1, opozarjamo zopet vljudno tem potom, da store to v kar najkrajšem času. Pri vplačevanju naj se blagovoli vedno pripisati številko, ki jo ima ovojnica. Upravništvo.
Druge slov. dežele.
V Pii®fr'aretiran Čeh. Iz Pulja poročajo: Tu so aretirUH-^eškega inženirja Bobeka, ki je bil tu pri vojaški.vaji, in sicer iz političnih ozirov, ter ga prepeljali y Prago. Bil je predsednik neke razpu-ščene češke mladinske organizacije. [ Vsled prevrnjene svetilke se ie 35 glav živiue zadušilo. Iz Beljaka poročajo: V noči na soboto je v hlevu posestnika in gostilničarja Cegnarja v Moljčah pri Beljaku poginila vsa živina. Hlapec je namreč pustil v hlevu pri svoji postelji goreti svetilko. Konj, ki je stal poleg postelje hlapčeve, je svetilko prevrnil. Ker je bila v hlevu velika sopara, se Sicer ni vnel hlev, pač pa se je vsa živina zadušila. Posestnik ima &)00 K škode, ker mu je poginilo 13 glav goveje živine, 2 konja, 11 prašičev in 9 ovac.
Saksonski kralj v nevarnosti. Kakor oe poroča fe Trbiža na Koroškem, je bil saksonski kralj Avgust, ki'je te dni lovil v rajberskem revirju, v nevarnosti',' da ga zasujejo lavine. Nastopilo je od-jttžno vreme in od vseh strani so se drvile snežne lavine v doline. Kralj se je zanimal za to mogočno naravno prikazen, dokler ni postala situacija zanj nevarna. V njegovi neposredni bližini se je namreč pridrvila močna lavina, lovci so komaj spravili kralja na varno.
Naslov cesarskega svetnika je bil podeljen občinskemu predstojniku Fridrichu Seiiritzu v Zitari-vasi na Koroškem, znanemu nemškemu zagri-ženCu.
Gro£ Montecuccoli, poveljnik mornarice, jt pre-kirtil svo$ nadzorovanje in se je podal na Dunaj.
slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je tO najboljši in edini slovenski '"r	izdelek.	167 7
Najnovejša brzojavna In telefonična poročila,
,z PARLAMENTA.
Dunaj, 7. dec. Zbornica nadaljuje generalno debat^fl proračunu. Posl. Hrasky nadaljuje včeraj začet govor. Po govoru posl. Tomasze\vskega je bila generalna debata zaključena in govori kot pr,vi generalni govornik posl. Niessner.
VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
London, 7. decembra. Tretji dan volitev je prinesel vendar enkrat vladnim strankam napredek. Do 9. ure zjutraj je bilo znanih 29S rezultatov; izvoljenih je 146 unijonistov, 107 liberalcev, 19 socijalistov in 26 Ircev, torej skupno 152 ninlsterijal-cev proti 146 opozicijonalcem. Od začetka volitev so dpbili unijonisti na novo 12 mandatov, 10 od liberalcev in 2 od socijalistov; socijalisti so dobili od unijonistov 3 mandate, liberalci pa so ostali na išti višini ko poprej; prve zgube so pokrili z osvojitvijo 10 konservativnih (unijonističnih) sedežev na novo.
IZ OGERSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 7. decembra. Ogerska državna zborr#ga še vedno obravnava vsled zavlačevanja Justhovcev proračunski provizorij. Istotako hočejo Justhovci tudi zavlačevati razpravo o srbski trgovinski pogodbi, da ne pripuste čim dalje ua dnevni red pffedloge o nadaljni skupni državni banki.
HIŠA SE JE ZRUŠILA.
Budimpešta, 7. decembra. Neka nova stavba v 10. okraju se je zrušila, pri čemur je bilo več delavcev zasutih; jeden je težko, 5 lahko ranjenih. Neznane^ je, ali je več žrtev ali ne.
OBSOJEN NAPADALEC NA FRANCOSKEGA
MIN. PREDSEDNIKA.
Pariz, 7. decembra. Tukajšnje policijsko sodišče je ofcsodilo mizarja Lacourta zaradi napada na min. preds&hiika Brianda na 3 leta ječe.
NOVA CERKEV NA DUNAJU.
Dunaj, t. decembra. Ob navzočnosti cesarja in več nadvojvod je bila danes slovesno blagoslovljena nova cerkev h Sirnmeringu.
BIVŠI PERZIJSKI ŠAH ODPOTOVAL IZ DUNAJA.
Dunaj, 7. decembra. Bivši perzijski šah Mu-iiamed Ali Mirza je po enomesečnem bivanju na Dunaju odpotoval s svojo rodbino v Meran.
GROF FORGACH — TAJNI SVETNIK.
Dunaj, 7. decembra Za tajna svetnika sta imenovana poslanika Kari pl. Braun in grof Ivan Foi-gach v Belgradu.
BRNSKJ ŠKOF PROTI DVEMA DUHOVNIKOMA — ČEŠKIMA AGRARCEMA.
Br,no, 7. decembra. Škofijski list priobčuje škofov odlok, s katerim se prepoveduje znanima češkoagrarnima duhovnikoma Vacku in o. Kroi-cherju pridigati in udeleževati se političnih shodov v brnski škofiji. Povod tej prepovedi je agitacija proti češki klerikalni stranki.
— '-ni ■ m
Tržne cene.
D sAjH,a. j, 6 dec. Borza za kmetijske pridelke. Z ozirom na slaba poročila z efektnega trga in iz inozemstva je bila tendenca danes slabejša. Pšenica, rž, oves in koruza so za 5 vin popustilP^promet je bil majhen.
Budimpešta, 6. dec. Mast. Svinjska mast 166, namizna slanina 144.
Praga, 6. dec. Sladkor. Surovi sladkor K 2075, nova kampanja K 2175. Tendenca: mirna, vreme oblačno.
Budimpešta, 6. dec. Žitna borza. Pšenicaza april K 1115, pšenica za maj K 1110, pšenica za okt. K 10 84, rž za april K 7 85, oves za april K 8'41, koruza za maj K 5'64. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendeuca medla, promet,16 tisoč m. stot., pšenica v efektivu za 5—10 v cenejša, ostalo mimo, termini oslabeli. — Vreme oblačno.
Trst., 6. dec Sladkor. Ceutrifueal pil6a prompt K 273/4 do K 295/'8 ™ <!obavo K 273/4 de K 291/8. Tendenca mirna.
B u d i m p e š t; a, 6. dec. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 144—146. mlade težke 150—152. mlade srednje 156—160, mlade lahke 162—163 v kg. Zaloga 17.795 komadov.
Lepi za trgovino z železom pripravni
trgovinski prostori
se oddajo v najem. — Ved pove Fp. C vek, Kamnik, Gorenjsko.
652 3-1
Prevzame se takoj ali pozneje dobro idoča
trgovina
na deželi ob staciji ali v mestu. — Ponudbe na naslov: Poštno ležeče M. Dobova,
Sp. Štajer do 20. t. m. 64« 2-1
Toifl-ov
Talanda
Ceylon čaj.
639 10-1
Zaslon] ln poštnine prosto
pošlje na zahtevo vsakomur pravkar Izdani katalog:
Domača knjižnica 1911.
Seznam izbranih najboljših del slovenske literature ln svetovne literature v dobrih prevodih	651 6-1
knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.

5
©
^ m
letnik XXII. izide v kratkem.
Slavna društva, knjižnice iu čitalnice, kakor tudi privatnike —————— opozarjamo, da ga naroče pravočasno. ————
Zvezna tiskarna v Celju.
JtostroVani narodni IfolcdSf I £
o
aS
c
M
C
M
C
M
C
H
Id
»»
iq
M
Id
E
v»
M IG
Na debelo!
Na drobno!
Priporoča se
edina narodna imovina

galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Ceije Priča & Kramar ceije
Graška in Krožna ulica.
511 35-26
ms^mzmssssss^
a
I
I!
Za Božič
m
Novo leto
(K.STIUMnSHNErHHNI
mm.-MMii
in slovenske plošče z najnovejšimi posnetki, nadalje pisala, drsalke, otroške sanke, samovare, čajne opreme ter vsakovrstne hišne in kuhinjske predmete, stojala za božična drevesca.
Peter Maj die, veletrgovina „Merkur", Celje
="=■	11=11-—nsa=iis	iisflj
S g
Ig
>a
0	«
1	a
g >T)
ga
VsaH pose« Koni | ®f
naj rabi le sploSno znani
M C
® ca
cm3
o -
■a
1
•C c
originalni h ozobec UJ
z znamko I | Stoji močno: Vsaka neprilika izključena i Edino praktičen za gladka pota i Dobiva se v podkovalnieah
in trgovinah z železnino. Svarilo Samo H ozobci so pravi, ker so iz posebnega jekla. Pazite na ponaredbe, ker drugi izdelki so iz slabega materijala.
a 35
3 f
SL s

Iščem dobro idočo
trgovino
na deželi. Naslov: C. T. 101, Kranj.
645 2-2

Učenka
14 letna, krepka in zdrava, z dobrimi spričevali se sprejme takoj v večji trgovini z mešanim blagom. Znanje obeh deželnih jezikov. — Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo tega lista.	649 3-8
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko.
so knjige s podobami, dobijo se v Zvezni trgovini v Celju.
Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi. nemškimi in latinskimi imeni. 80 v.
Hrošči in žuželke v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni. 80 v.
Planinske cvetke v podobah 97 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni. 80 v.
Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vezan 6 K.
A-B-C v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Elegantno vezana 1 K 60 v.
Deca roma, okrog doma. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 24 v.
Kaj pripoveduje čarovnica. Zbirka kratkih pravljic s krasnimi koloriranimi slikami. Kart. 1 K 20 v.
Kaj pripoveduje čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 K 40 v.
Naše domače živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva biez besedila. Broširana 40 v.
Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami.
Kolorirana izdaja. 1 K 50 v. Palčki Poljanci. Slike in besedilo nap.avil E. Krei-dolf, preložil Oton Zupančič. Eleg. vez 3 K 60 v. Pavluša in Nuša — dva škrata. Kolorirana iu
kartoniraaa izdaja. 1 K 60 v. Podobe iz živalstva. Kolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na močni
lepenki s platnenimi hrbti, 1 K 50 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah n pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 K 60 v. Vesela družbica. Kolornane slike s pesmicami 70 v'.* Vesela mladina. Kolorirane slike s pesmicami.
Broširana 80 v. Vesela mladina. Leporello-izdaja na močni lepenki
1 K 50 v. Snegulčica. Kartonirano 1 K 20 v. Snegulčica. Na lepenki 2 K 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v.
i

Pisalni stroj z vidno pisavo:
L. G. SHITH & BROS
Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celjn.
ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipklnem dvigalu.	266 — 40
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisfic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!

K

D1EHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja iu domačega
konjaka.
— — Maiboliia "rilika —	*edenje Je plodonosno nalaganje gotovine
Telefon 48.	--—_ pr| denarmh svodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI D 01*1
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju,	sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
Rotovike ulice it. 12	zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- not ffl C#A
© e ©	»ilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po H^* VM 9&U \%M /OJ
Uraduje se vssk dan	Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se
razun nedelj in praz-	^hr^!^"!^ ~v. d*»ek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da
nikov od 8 -12 ure	d0b^0,. .leto ceJh ® * od nalože»lh 1°° - Posojila daje proti 6% obrestovanju ua osebni kredit/proti
7 JT!	IaIi ie°jn, vre!lnot.lc' dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. - Odplačuje se na račun
99 0 dopoldne. 999	99 9 99 glavnice m obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © ® ® o © 64
Čdino narodno Kamnoseško podjetje V Celjn
Prta jnžnojltajcrsfc Kauooscfta
Stavbena in umetna kamnoseška obrt b strojnim :::	obratom.
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. is različnih kamenov ln u:	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje ia umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prlžnlc, kropilnih ln krstnih :	kamnoT itd.	::t
Brušenje, pollranje m
strnganje kamena s troji. 1
MSB
iadastrijsKa dražba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov ls
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Vaprafa zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Brzojavl:,Kamnoseška In dastrljska dražba Celje'
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov b Samotnim ali ::: cementnim tlakom. »t
Izdelovanje pohištvenih plošč Iz različnih najbolj idolih marmornih vrst t vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde* • 22 tavanje napisov t iste. •St