Uredništvo: Sehillerjeva ceste štev. S, dvorišču, I. nadstropje. ♦ * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne »prejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-Jujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12-50 četrtletno ... K mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naroenina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 279. Tel.loncka itevlIKa 65. Celje, v sredo, 7. decembra 1910. Čekovni raCnn «8.817. Leto n. Po draginjski debati v »ljudskem" parlamentu. V ospredju javnega interesa stoji in bo stalo navzlic njegovi famozni »rešitvi« v takozvanem ljudskem parlamentu draginjsko vprašanje. Je to problem, ki se tiče toliko celote kolikor vsakega posameznika in kateri zahteva za srečno rešitev naiintezivnejšega sodelovanja vseh javnih einiteljev. Gre za vprašanje, ki se ne da na mah srečno rešiti, ker se rešitev tiče mnogo nasprotujočih si — vsaj navidezno — gospodarskih interesov. Pri ozkem duševnemu obzorju večine naših .ljudskih' zastopnikov in pri trdovratnem porivanju enostranskih in šablonskih gospodarskih gesel v ospredje, smo vedeli že naprej, da se iz celega kriča v parlamentu ne bo izcimilo ničesar posebnega. Bila bi pa dolžnost viadjna, da bi brez ozira na strankarske, pač pa z ozirom na resnične ljudske interese predložila parlamentu kak program za rešitev draginjskega vprašanja, kajti današnje stanje je neznosno m mora voditi do gospodarskih katastrof, katerim r.i moči videti konečnih posledic. Ali Bienerth ni mogel pri najboljši volji minuli petek najti niti jedne zasluge in zaslugice vlade za olajšanje sedanje bede celega avstrijskega prebivalstva, dasi ima uprav ta baron v največji meri lastnost, da ume napraviti iz muhe slona; drugi član vlade, minister Weiss-kirehner pa je doživel s svojim polovičarstvom baš v draginjski debati težek parlamentarni poraz, kateri sicer tega klerikalnega poštenjaka prav nič ne vznemirja. Ker naša »ljudska« državna zbornica še ni sklenila nikoli ničesar »ljudskega« — zato se je končala tudi draginjska debata s prav malenkostnim praktičnim rezultatom. Pišem današnji članek prav specijelno za to, da presodim, ali bodemo imeli od tega rezultata kaj tudi mi Spodnji Štajerci. O zakonu za oskrbo cenenih stanovanj smo že poročali. Vpraša se sedaj, ali bodo izrabile te tri slovenske stavbinske zadruge v Mariboru, Celju in Brežicah njegove ugodnosti? Vpraša se, ali se ga bodo poslužile nekatere industrijske občine, bodisi v slovenskih, bodisi v nemških rokah, da oskrbe delavstvu cenena in zdrava stanovanja? Treba bo gledati, da si zbijemo kaj dobička iz tozadevnega fonda tudi za Spodnji Štajer, ker bo prišla pri razdelitvi in odmeri na posamezne dežele na nas itak dovolj mala svota. Toliko glede oskrbe cenenih stanovanj. Sklenila se je tudi rezulucija za uvoz argentinskega mesa, od katere pa ne bodemo imeli Spod. Štajerci sploh ničesar in je tedaj čisto odveč se za ali proti uvozu tega mesa razburjati. Pri nedostat-ttih prevoznih sredstvih, visokih carinah na meso in tajnem ter odkritem uporu madžarskih Janošev je to »sredstvo« proti draginji sploh le prav neroden švindel in čuditi se je, da se je »ljudska« zbornica toliko ukvarjala z njim. Iz tega pa je razvidno, da nima velika večina spodnještajerskega prebivalstva sploh ničesar od draginjske debate v parlamentu. Naše malomeščan- stvo, obrtništvo, mali kmetje, delavci, uradništvo — ali vsi ti sloji, ki stavijo gotovo ogromno večino volilcev na Sp. Štajerskem, nimajo od draginjske debate ničesar. Ali morda pri nas ni draginje? Ali — imamo morda samo draginjo mesa? Ali nimamo nikakih zastopnikov v parlamentu? Da - imamo jih, toda nikdo ni spregovoril za te sloje niti besedice. Naša volilna postava je sploh taka, da se lahko z gotovimi, lahkomišljeno propagiranimi gospodarskimi in kulturnimi gesli doseže preglasovanje velike manjšine ali pravzaprav nezavedne večine, čije gospodarski interesi so, recimo konkretno, agrarnim geslom pri nas ravno nasprotni. Neprijetno nas je dirnil govor poslanca Roškarja, načelnika vodilne in vladajoče »ljudske stranke« na Sp. Štajerju. Mož je govoril o vsem mogočem — samo o sili in potrebi, katero trpi večina njegovih volilcev, ne. Kaj je treba pridigati pri nas o argentinskem mesu, ko ljudje nimajo vsled slabe letine niti krompirja in vsled obrambnih carin in borzijanskih