Ceno 10 Sé
Isto xyl, ste?, ito
SLOVENSKI
/
**JW» In tiska tasoptsno-zalolntSko poajey« 81ov. poročevalec Direktor: Rodi Janhaba — Glavcu in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Prane Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-52«
—	Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/llM telefon 25-522 do 23-52«
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica «, telefon 21-895, za Ljubljanske naročnike 20-463, za «unanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke (fll-.T«-163
Mesečna naročnina 200 din
ZttMJučeH slavnostnega zasedanja OZN
Začetek obdobja mednarodnega sodelovanja in razumevanja
Na zadnji seji so govorili sedanji in bivši predsedniki Generalne skupščine OZN — Opozarjajoč na težave, ki jih je prebrodila OZN v desetih letih, so izražali željo in upanje v srečnejšo bodočnost — Ob zaključku so sprejeli skupno deklaracijo
San Francisco, 27. jun. (AFP). Na zadnji seji slavnostnega zasedanja Organizacije zgroženih narodov so govorili predsednik Generalne skupščine Van Kleffens in pet uglednih svetovnih politikov in državnikov, ki so bili v prejšnjih letih predsedniki Generalne skupščine OZN: minister za zunanje zadeve Kanade Laster Pearson, zastopnik Mehike Padilla Nervo, perzijski minister za zunanje zadeve Nasrolah Entezam, zastopnik Filipinov Carlos Romulo in minister za zunanje zadeve Belgije Paul Henry Spaak.
Kanadski minister Laster Pearson je v svojem govoru opisal težko pot, po kateri so morali Združeni narodi od ustanovitve do danes. Posebej je poudaril izkušnje, ki jih je pridobila organizacija med trajanjem korejskega spora. Letošnje slavnostno zasedanje je po besedah kanadskega zastopnika uspešno po tem, ker je opozorilo na načela Ustanovne listine, in ker je »skrajšalo pot, ki nas loči od bodočnosti, v kateri bo moč korakala vzporedno s pravico, mir pa z napredkom in v kateri bo vredno živeti.«
Mehiški delegat Padilla Nervo je opozoril na glavne probleme. ki jih morajo rešiti Združeni narodi, če naj izpolnijo upanje, ki ga narodi polagajo vanje- Na prvem mestu je nadzorstvo nad klasično in atomsko oborožitvijo, zmanjšanje oborožitve in izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. Nervo je zahteval, da specializirane agencije OZN razvijejo vso svojo dejavnost, da bi čimbolje izpolnile naloge, ki jih čakajo.
Kot predsednik Generalne skupščine v letu 195(5, je bivši minister za zunanje zadeve Perzije Nasrolah Entezam spoifinil na kritično obdobje za Organizacijo združenih narodov, ko je bil on predsednik. Opozoril je na napore, ki so prinesli premirje' na Koreji.
Iz San Francisca
San Francisco, 27. jun. (AFP) »Veliki štirje« so uradno zaprosili generalnega sekretarja OZN Daga Hsmmarskjölda, naj da na razpolago sedež OZN v Ženevi za konferenco šefov vlad, ki se bo začela 18. julija.
Ameriški demokratski senator Humphrey je sinoči izjavil, da bi morala Indija zasesti mesto stalnega člana Varnostnega sveta, ki ga ima sedaj Cangkajškov predstavnik. Humphrey je dal to izjavo v okviru intervjuja po televiziji.
Sporazum o oskrbovanja Gorice z vodo
Beograd, 27. jun. Danes Je bil drž. sekretariatu za zunanje zadeve podpisan protokol o izmenjavi ratifikacijskih instrumentov za uveljavljanje sporazuma o oskrbovanju Gorice z vodo in o izmenjavi not, ki se tičejo ureditve te zadeve.
V mirovni pogodbi z Italijo se je Jugoslavija zavezala, da bo še nadalje oskrbovala Gorico z vodo, ker so vodovodi ob razmejitvi ostali na jugoslovanskem ozemlju. Jugoslavija je to delala tudi brez posebne pogodbe na podlagi začasnega aranžmaja, ki je bil sklenjen v Vidmu 1. 1949. S tem dogovorom je bilo samo določeno, da se nadaljuje oskrbovanje z vodo in da bo naknadno sklenjen sporazum.
Ko so se zboljšali politični odnosi z Italijo, so se začela pogajanja in z današnjim protokolom je sporazum definitivno uveljavljen. Z njim se določa neposreden stik uprave goričkih vodovodov z italijansko občšr« Gorico v vseh tehničnih in finančnih zadevah pri izvr-
Tssm
dovoljstvom ugotovil, da se je ves čas slavnostnega zasedanja odražala želja po sporazumu med državami Azije in Evro-
pe, rekoč, da vidi v tem ^>llv bandunške konference.
Predsednik generalne skupščine Van Kleffens je nato v zaključnem govoru dejal, da so mnoge delegacije zahtevale, naj W v obliki napisanega besedite strnili naloge, razvidne iz govorov ob proslavi desetletnice OZN, ter prebral naslednjo
»Ob prizadevanju ljudi dobre volje, med katere prištevam na prvem mestu indijske državnike, smo se izognili nevarnosti pred tretjo vojno.«
Perzijski državnik je pozdravil napovedano konferenco o uporabi atomske energije v miroljubne namene, ki daje upanje, da bo atomska energija ublažila zlo na svetu. Izrazil je želje za uspeh konference predsednikov vlad v Ženevi in željo, da bi bila deseta obletnica OZN začetek obdobja mednarodnega sodelovanja in razumevanja.
Vodja filipinske delegacije Carlos Romulo je primerjal sedanje slavnostno zasedanje OZN in nedavno konferenco azijskih in afriških držav v Bandungu. Dejal je, da so na obeh konferencah narodi izrazili željo po miru in pripomnil, da bo zagotovitev miru terjala še nadaljnje žrtve.
Belgijski minister za zunanje zadeve Spaak je začel svoj govor s pozivom na miroljubno sožitje med narodi. Dejal je, da moramo graditi svet prav “rta koeksistenci, ker je le-ta edina alternativa vojni. Slavnostno zasedanje OZN je dalo svetu povod za novo upanje, sicer umerjeno in previdno, vendar pa glede na dejstvo, da se je začelo ozračje v svetu spreminjati, opravičljivo.
Paul Henry Spaak je dejal, da je danes dobra samo tista politika, ki se zavzema za splošno razorožitev in nadzorstvo nad njo. Nesmiselno bi bilo prepovedati atomsko orožje, če istočasno puščamo ljudem tako imenovano klasično in konvencionalno orožje. — Predsednike vlad štirih velesil čaka v Ženevi velikanska naloga. Razumeti morajo, da ne gre samo za njihove lastne države, pač pa za vse človeštvo. Belgijski državnik je opozoril na vlogo, ki jo utegnejo imeti za pomirjenje na svetu tudi majhne in srednje države.
Belgijski minister je z
za-
vrem en ska napoved za torek:
Deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne, zlasti v alpskem svetu 5e nagnenje h krajevnim ploham. Temperatura ponoči med 12 in LB. na Primorskem
19.	čez dao med 24 In 29 stopinj
Sevanju pogodbe. S tem je odstranjeno z dnevnega reda važno vprašanje, ki je ustvarjalo pogosto možnost nesporazumov.
Za Italijo je protokol o izmenjavi ratifikacijskih instrumentov podpisal italijanski veleposlanik v Beogradu g. Gaston Guidotti, za Jugoslavijo pa veleposlanik in državni svetnik v drž. sekretariatu za zunanje zadeve dr. Milan Bartoš. Podpisovanju je prisostvoval tudi član zvezne komisije za vodno gospodarstvo inž. Božidar Naso vi č.	y
Burmanske vojaška delegacija v Maribora
Maribor, 27. Jun. Včeraj Je v spremstvu predstavnikov JLA prispela v Maribor 14-članska burmanska vojaška delegacija. Burmanski gostje so dopoldne obiskali Tovarno avtomobilov kjer so jim priredili prisrčen sprejem, nato pa je direktor ing Stojan Perhavec pokazal proizvodne oddelke. Predvsem so se zanimali za proizvodni proces in za vozila, ki jih za potrebe burmanske vojske izdelujejo v Tovarni avtomobilov. Tovarno avtomobilov so gostje zapustili okoli desete, nato pa so se odpeljali v Kidričevo, kjer so si ogledali tovarno glinice in aluminija. Po vrnitvi iz Kidričevega so imeli slavnostno kosilo v hotelu »Orel« v Mariboru.
D. <2.
deklaracijo
L Vse države članice, sodelujoče na proslavi desetletnice ustanovitve Združenih narodov v San Franciscu, so izrazile voljo, da bodočim rodovom prihranijo strahote vojne. Deset let, ki so minila od 26. junija 1945, je dalo nov smisel tej vsesplošni težnji narodov. Vsi se zavedajo, da bi prinesla nova vojna, v kateri bi govorilo moderno orožje, človeštvu nepopisno nesrečo. Narodi hrepene po miru. temelječem na načelih var» costi, pravice in prijateljstva med narodi, vsebovanih v Ustanovni listini Zdrnženih narodov.
2.	Vse države članice so še enkrat potrdBe zvestobo smotrom in načelom, izraženim v Ustanovni listini OZN. Priznavajo, da je upanje v ohranitev trajnega miru odvisno od tega, kako bodo države vdane tem smotrom in v medsebojnih odnosajih spoštovale ta načela.
3.	Vnovič so izrazile pripravljenost storiti nove napore za rešitev mednarodnih sporov tako, kakor jim narekuje Ustanovna listina, se pravi, ob uporabi miroljubnih sredstev, da ne bo skaljen svetovni mir in ne bosta prizadeti varnost in pravica. Ponovno se poudarile pripravljenost živeti druga s drugo v miru in prijateljstvu.
4. Države članice so obljubile, da se bodo trudile doseči sporazum o razorožitvi, ki bo nudil narodom večjo varnost in odstranil nevarnost pred atomskim uničenjem sveta. Izrazile so soglasje s tem, da hočejo države svoja tvarna bogastva, ko se bodo rešile bremena oboroževanja, uporabiti za zboljšanje življenjskih pogojev narodov.
Deklaracijo so sprejele vse delegacije, navzoče ▼ San Franciscu.
Jubilejne svečanosti ob deseti etn lei ustanovitve OZN so bile konča ne v nedeljo ponoči z govori šestih državnikov, ki so bili predsedniki Generalne skupščine. Na sliki: predsednik ZDA Eisenhower govori ob otvoritvi svečanosti v San Fran ctscu.
Značilnost predloga zakona o pristojnostih
ljudskih odborov občin in okrajev
Beograd, 27. jun. Predlog zakona pristojnosti ljudskih odborov, občin in okrajev, o katerem razpravljata te dni dva odbora zvezne ljudske skupščine, odbor za organizacijo oblasti in upravo in zakonodajni odbor zveznega zbora, rešuje vprašanje sprememb, do katerih je’ prišlo v sistemu samouprave naših lokalnih skupnosti v zvezi z nedavnim sprejemom splošnega zakona o ureditvi občin ta' okrajev.
Ker Je v novih okoliščinah
Ko je prebral deklaracijo, je Van Kleffens zaključil zborovanje z naslednjimi besedami:
»Težave, ki nas čakajo, so prav tako očividne, kot so bi-
le nevarnosti in .razočaranja v preteklosti. Naš vodnik pa je Ustanovna listina, ki priporoča, naj bi bila Organizacija združenih narodov prostor, kjer se razčiščuje politika njenih članic.«
razdelitev pristojnosti med ljudskimi odbori občin in okrajev. To nalogo rešuje predlog zakona o pristojnosti ljudskih odborov občin in okrajev, za katerega je značilno, da poverja ljudskim odborom občin celo vrsto poslov, za katere so bili doslej pristojni ljudski odbori okrajev Predlog zakona določa samo nove pristojnosti ljudskih odborov občin, medtem ko bodo občine ostale tudi vnaprej pristojne za opravljanje tistih po-
“isrmszrsjm-T; ZZ&.'ZSZ**
V skladu z dejstvom, da je
la občina »temeljna politično-' teritorialna organizacija, samouprave delovnih ljudi in temeljna družbeno - ekonomska skupnost prebivalstva njenega področja«, je seveda nujno, da temu primemo izvršimo tudi novo
Sporočilo o razgovorili
med Jugoslavijo, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo
Beograd, 27. junija. Na tiskovni konferenci, H je bila sklicana danes popoldne v zvezi z zaključkom razgovorov med Jugoslavijo, ZDA, Ve luko Britanijo in Francijo, je predstavnik našega državnega sekretariata za zunanje zadeve opoinomočeni minister Mihajlo Javorški pretiital najprej sledeči komunike o razgovorih:
»Od 24. do 27. junija so bili v Beogradu razgovori med državnim podsekretarjem sa zunanje zadeve gospodom Srdjanom Pričom in veleposlaniki:	ZDA,
Združenega kraljestva in Francije o splošnem mednarodnem položaja in o vprašanjih s področja direktnih medsebojnih odnosov.
Ti razgovori predstavljajo nadaljnji korak v vrsti individualnih in kolektivnih posvetovanj med predstavniki treh zahodnih vlad in predstavniki jugoslovanske vlade. Izmenjava mnenj v ozračju prisrčnosti in medsebojnega zaupanja je potrdila, da se štiri vlade v veliki meri strinjajo v pogledih na razna mednarodna vprašanja, o katerih Je blio govora. Sestanek je bil posebno pomemben * ozirom na nedavni ngodni razvoj mednarodnega položaja. Stiri vlade so se sporazumele, da je treba težiti k rešitvi odprtih vprašani z miroljubnimi sredstvi in razgovori na osnovi spoštovanja in priznanja pravic v«eh narodov d» neodvisnosti, enakopravnosti, samoobrambe in kolektivne var-no*tj. v snglasbj * Ustanovno listino OZN Tudi v bodoče bodo napravile vse. kar Je v njihovi moči. da prispevajo k taki»-! rešitvam.
Stiri vlade izražalo svoje globoko prepričanje, da Je obstoj močne in neodvisne Jugoslavije In nadaljnje sodelovanje med njim! pa osnovi popolne enako-
PrerfsHnlk Tito bo obiska! SZ
Beograd, 27. junija. Jugopres ie zvedel iz dobro obveščenih krogov, da so predstavniki Sov-tetske zveze za časa nedavnih iugoslovansko-sovjetskih razgovorov oovabilf predsednika republike Josipa Broza Tita, da obišče Sovjetsko zvezo. Po istih obvestilih je predsedo"' f;t0
pravnosti prispevek k miru in stabilnosti. Smatrajo, da je plodno in vsestransko sodelovanje, ki se razvija v okviru Balkanske zveze prav tako važen doprinos k miru in stabilnosti ▼ tem delu sveta.
Stiri vlade so prepričane, da ta metoda izmenjave mnenj prispeva k razvoju ie večjega razumevanja med njimi io k nadaljnjemu Izboljšanju splošnega mednarodnega položaja in miru na svetu. Prepričane so, da bodo dobri odnosi, ki so se med njimi razvili v preteklih letih aa raznih poljih, trajali še naprej in da se bodo nadalje razvijali.«
Mihajlo Javorški Je nato odgovoril na razna vprašanja domačih im tujih novinarjev. Dejal je, da so v prvem delu razgovorov o najvarnejših mednarodnih vprašanjih, govorili tudi o vprašanju nemške združitve, o razorožitvi, kolektivni, varnosti, Daljnem vzhodu itd., toda samo v splošnem. Na vprašanje, če so predstavniki štirih vlad dosegli soglasje o rešitvi nemškega vprašanja, je tov. Javorški odgovoril, da je bil cilj konference samo Izmenjava mnenj, ne pa najti formulo za rešitev nemškega vprašanja. Vse štiri vlade pa se strinjajo, da je potrebno napraviti vse, kair j« mogoče za rešitev nemškega problema.
Minister Javorški je dalje delal. da so na konferenci razpravljali tudi o gospodarski In volaški pomoči treh zahodnih držav Jugoslaviji, toda samo v splošnem smislu, ne da bi govorili o podrobnostih In ne da bi o tem kaj konkretnega sklenili. kar pa tudi ni bil smoter konference. Pri razgovorih o volaški pomoči ni bil navzoč noben vojaški Izvedenec. Na vD-ašamJe. če je bilo na konferenci govora tudi o nedavnih lug'xd'ovansko-eovietsfclh razgovorih. je tov. Javorški dejal, da — -» -,i n.»— dota Venfa»«s»4. ko
so obravnavali svetovni položaj, govorili tudi o politiki Sovjetske zveze, kakor tudi o politiki vlad drugih držav.
Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je odgovoril pritrdilno na vprašanje, če bodo o razgovorih na tej konferenci obveščene tudi Grčija in Turčija. Na drugo vprašanje, če bo o teh razgovorih obveščena sovjetska vlada, pa Je odgovorili, da tega ne ve. dodal pa je, da je državni sekretariat za zunanje zadeve, po končanih Jugoslovan«ko-sovjet-sürih razgovorih o trii razgovorih obvestil tri zahodne države.
Na koncu današnje tiskovne konference je minister Javorški odgovorit pritrdilno na vprašanje nekega novinarja, če Izraz v komunikeju »da se štiri vlade v veliki meri strinjajo glede raznih mednarodnih vprašanj.« pomeni, da štiri vlade niso dosegle Ponolneea suora zuma o teh vprašanjih. Poudaril pa Je. da je lugoslovans&a vlada s temi razgovori zelo zadovoljna, in dodal, da taki razgovori na enakopravnih temeljih lahko samo koristijo nadaljnjemu medsebojnemu sodelovanju, predvsem na miru na svetu, fc! nam j« va»m pri srcu.	M P.
Zffhodnj veleposlaniki pri Tita
Beograd, 27. jun. (Tanjug) Ob koncu razgovorov, ki so jih imeli zastopniki JugoslavHe. ZDA, Velike Britanije in Francije, Je predsednik republike Josip-Broz Tito danes ob 12.15 v . Belem dvorcu sprejel izrednega In pooblaščenega veleposlanika ZDA g. Jamesa Rfd-dlebergerja, izrednega in pooblaščenega veleposlanika Velike Britanije g. Franka Robertsa, izrednega in pooblaščenega veleposlanika Francije g. F ra uccisa Couleta in državnega podsekretarja za zunanje zadeve Srdjana Pričo. Po sprejemu ie Dredsednik Tito svoje goste ori» držal na kosilu, na katerem so bili tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj državni podsekretar za zunanje zadeve Hasan Brkff in generalni sekritar predsednika nwoHilf» de. Jo«e Vilfan.
nova občina temeljna družb«no-ekonohìsfcà Skupnost, določa predlog zakona, da so ljudski odbori občin pristojni za največji del postov v zvezi z izvrševanjem zakonov s področja gospodarstva, posebno pa še za tiste posle, ki izvirajo iz temeljne dejavnosti občine -kot vskla-jevalca interesov državljanov _in gospodarskih organizacij s splošnimi družbenimi • interesi. Ljudskim odborom občin je poverjena zato detitev dobička gospodarskih organizacij v okvirih, ki j.Sh določa družbeni plan okraja in v okvirih predpisov okrajnih ljudskih odborov, nadalje izdajanje odobrenj skupinam državljanov za ustanavljanje podjetij in odobrenj za konstituiranje podjetij, potrjevanje pravit podjetij, odobravanje tarifnih pravilnikov podjetij, odobravanje zaključnih računov podjetij itd. Vendar pa določa hkrati s prenašanjem posameznih pristojnosti z ljudskih, odborov okrajev na ljudske odbore občin predlog zakona, da jih morajo ljudski odbori občin izvrševati v soglasju z okrajnima ljudskimi odbori.
V pristojnosti okrajnih ljudskih odborov ostajajo s področja gospodarstva samo tisti posli, ki so v zvezi z zagotovitvijo enotnosti gospodarskega sistema in z usmerjanjem gospodarskega razvoja v skladu z družbenimi plani okrajev ta s predpisi okrajnih ljudskih odborov, ki so bit sprejeti na temelju zveznih in republiških zakonov. To so n. pr. posti v zvezi s kontrolo izvajanja predpisov o plačah v gospodarstvu, določanjem stopenj dopolnilnega davka na dohodek od kmetijstva Itd. Razen tega bodo v pristojnosti okrajnih ljudskih odborov ostati v glavnem tudi posli politično-upravnega značaja, n. pr. v zvezi z zaščito javnega reda, zaščito samoupravnih pravic gospodarskih organizacij ta dragih ustanov. zaščito osebnih ta političnih pravic državljanov itd.
Predlog zakona o pristojnosti ljudskih odborov ne urejuje vprašanja tistih pooblastil, .ki so bila ljudskim odborom dana v skladu z zveznim družbenim planom, kot n. pr. vprašanja okrajnih skladov, predvidenih• z družbenim planom. To bo uredila uredba, ki jo bo izdal zvezni Izvršni svat na Dodi agi po-'obtastila, ki mu ga daje splošni zakon o ureditvi občin ta okrajev.
Predlog zakona daje pravico tistim organom, ki so pooblaščeni za ureditev oosameznta vprašanj, da tih lahko uredilo na novi način ta driočijo obenem pri»Ao1»«s4 ljudskih odborov v
skladu z načeli tega zakona. S tem je hkrati podan okvir, v katerem pooblaščeni organi (n. pr. državni sekretariati) lahko odločajo o pristojnosti ljudskih odborov. Zveznemu izvršnemu svetu pa daje predlog .zakona pravico, da lahko tildi neposredno spremeni pristojnost ljudskih odborov, doiločene s tem zakonskim predlogom, glede tistih poslov, ki so bili doslej urejeni s predpisi zveznega izvršnega sveta in predpisi drugih zveznih organov uprave. Ljudski odbori občin bodo v bodoče prevzeli od okrajnih ljudskih odborov uprav-,ne postopke v prvi stopnji, ako niso z zakonom ali pa drugimi predpisi za- to določeni drugi državni organi. Predlog zakona določa tudi pristojnosti občinskih ta okrajnih sodnikov za prekrške. Občinski eoderki za prekrške bodo vodili administrativno - kazenske postopke pri vseh prekrških, ki so predvideni s predpisi ljudskih odborov in zveznimi predipisi. Izjeme so prekrški, za katere so predpisane zaporne kazni nad 15 dni alt pa globe nad 20.900 din in prekrški proti javni varnosti in političnim pravicam državljanov. Za vse ostale prekrške bo pristojen okrajni sodnik za prekrške.
Predlog zakona določa delovno področje posameznih organov ljudskih odborov, še posebno pa, katere posle opravljajo okrajni ljudski odbori in njihovi sveti na sejah, katere posle opravljajo občinski ljudski odbori in nlihovi sveti m katere predsedniki ljudskih odborov in ustrezni upravni organi. Temeljno načelo je. da opravljajo vse upravne posle praviloma ustrezni upravni organi ljudskih odborov, ako posebni razlogi ne zahtevalo, da se upravljanje posameznih poslov mora noveriti svetu oziroma samemu ljudskemu odboru. Konkretno bodo ta vuražsoja rešili statuti liudskih odborov ■ v skladu z no'rsnio n-ganrzacijo vsakega ljudskega odtava.
Predlog zakona o pristojnosti lludetah odborov občin ta okra-iev določa samo pristotaorii lludskih odborov za tiste poete, ki so odrejeni z zveznimi credo's!. Jasno te zato. da morajo iiiideke remjbtike in okraji s svojimi zakoni ta Predpisi <to-loftti v sta«dn z zi— znlipri zakoni p-triotanef Ruskih rvBy>f>v v tistih postih ta so bti’ odre-tani z ren»,buttami z=kon' ta n-edoisf 1'risk'h odborov 2 ta-detasro teh nrod—drmr Lv» nova razd^ljjpn, nririotrsosft med 1a»id—
stami odbori okrajev ta x'o» 'zvršena v celoti.	M. P.
Kiftriski velenoslonik Izročil Mao Ce Tungova darila
Beograd, 28. jun. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz-Tito je dane* ob 10. u»i v Belem dvoru sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika JjR Kitajske v Jugoslaviji Vu Sju Cuena. ki mu je izročil darila predsednika republike LR Kitajske Mao Ce Tunga.
Predsednik Tito se je zahvalil »a darila In se pomudil s kitajskim veleposlanikom v prisrčnem razgovoru.
2 sfr. 7 SLOVENSKI POE0CEVILEC ] St. 149. » 2a. jtjnua lass
I
]
Delava! morajo dobro pornati postavljene norme, ume ta akordne tarifne postavke (cenik del), po katerih se obračunavajo njihovi zaslužki. Le tako bodo mogli kontrolirati na eni strani svojo storilnost (učinek dela), na drugi pa pravilnost izplačevanja.
Ce pa hočejo delavci kontrolirati svojo storilnost in pravilnost izplačevanja, tedaj mora biti prikazan obračun zaslužka delavca v plačilni listi razčlenjeno. Posebej morajo biti torej obračunane ure, ko je delavec delal in bil plačan na uro, kot morajo biti posebej obračunane in prikazane tudi ure, ko je delavec delal in bil plačan po učinku.
Razvidno mora biti, kakšno količino dela je delavec opravil, ko je delal po normi ali v akordu in koliko je s tem zaslužil. Če dela delavec po Individualni normi, mu mora biti jasno, za koliko je normo presegel ipd.
Na osnovi tega bi delavec lahko vsak čas izračunal in primerjal, koliko bi prejel, če bi delal in bil plačan urno namesto po učinku; koliko bi lahko zaslužil, če bi vse ure delal v akordu ipd. Temu je treba prilagoditi tudi rubrike v plačilni listi ter odrezek iz plačilne liste, ki ga prejme delavec obenem z izplačilom.
Tako je prav in tako bi bilo treba delati, vendar pa temu ni vedno in povsod tako, čeprav je sedaj ravno to ena najbolj aktualnih nalog pri utrjevanju načel socialističnega nagrajevanja.
Res je sicer, da podjetja vsega tega ne morejo naenkrat opraviti in da večkrat nimajo na razpolago dovolj strokovnega kadra, vendar pa si oglejmo na konkretnem primeru, do kakšnega nerazumevanja stvari same lahko pride, če delavci niso na čistem s svojim zaslužkom.
V okviru kmetijsko gozdarskega posestva v Kočevju dela tudi lesno industrijski obrat. V tem obratu imajo delavci skupinske norme. V novo postavljenem oddelku za proizvodnjo pohištva ta lesne galanterije, ki je pričel obratovati šele v tem mesecu, pa norme šele preizkušajo.
Zasedanje gospodarskih odborov Ljudske skupščine LBS
Ljubljana, 27. junija. Dopoldne sta zasedala gospodarska odbora republiške ljudske skupščine. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje predloga odloka o spremembi družbenega plana LRS za leto 1955. Gre za spremembo družbenega plana, ki jo narekuje sprememba republiškega zakona o skladih za urejanje voda, ki Ja bil na seji republiške skupščine dne 5. aprila 1955 prilagojen zveznim predpisom. Opustiti je bilo namreč treba finansiranje vodnega sklada neposredno iz gospodarstva in uvesti financiranje iz proračuna. Ker je družbeni plan predvideval še financiranje iz gospodarstva, je treba sedaj v tem pogledu napraviti ustrezne spremembe. V zvezi s tem se zmanjša vodni sklad na minimum.
Po predlogu zgoraj omenjenega odloka se sklad za urejanje voda formira iz deleža Ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest v znesku 150 milijonov dinarjev, iz anuitet od kreditov 'tega sklada in iz dohodkov Iz poslovanja uprave. Temu skladu pripada 1.029& od deleža ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest.
Gospodarska odbora ata predlog odloka sprejela.
Imenovani so Slan! strokovno-znanstvenega sveta Ekonomskega inšiituia Slovenije
formai svet LRŠ je imenoval b Sane stiök^jvoo znanstvenega •veta Ekonomskega instituta Slovenije ljudskega poslanca Antona Boleta, ljudskega poslanca inž. Karmela Budino, načelnika gospodarskega oddelka ptšre&dije jugoslovanskih železnic inž. Radoslava Čctarja, generalnega direktorja Narodne bank« FLR.J, centrale za Slovenijo Lavoslava Dolžnika, i profesor ja pravno ekonomske fakultete inž. Metoda Dularja, ljudskega poslanca Jožeta Ingoliča, direktorja Zavoda ga statistiko m evidenco LRS Rajka' Kiemto, direktorja Elek-erlogosDodajrske skupnost» LRS inž. Vekoslava Korošca, direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje LRS inž. Viktorja Kotnika, profesorja pravno (feönOm-dte fakultete inž. Staneta Kra-iovca, profesorja pravno ekonomske fakultete inž. Albina Ortflakerja, profeeonja pravno dtonorajke fakultete dr. Jožeta Pok*y*a, direktorja Zavoda za preiskavo materiala in konstrukcij inž. Viktorja Turnika, profesorja pravno-ekcnomske fakultete dr. Dol feto Vogelnika ter ljudskega poslanca dürektorja Kmete «k ega mfekcuta Sfcvamje kož. Pavla Zavceei*.
ROBLEKI SOCUUSnCSBU U8BAJETMJ1
Iti naprej ali ostati na pol poti ?
Iz plačilne liste je bilo razvidno, koliko ur so delavci delali po normi oz. v akordu, koliko po času, koliko so normo izpolnili in kolikšen je bil zaslužek posameznika. Kot izjavljajo v podjetju, so delavci dobili tudi odrezek iz plačilne liste, kjer je bil razčlenjen tudi zaslužek.
Kljub temu pa posamezni delavci trdijo, da se dela po normi samo v žabo jami; da se tistemu, ki normo preseže vzame in da tistemu, ki norme ni dosegel; da dela delavec v parilnici več kot 8 ur, da pa mu podjetje nadur ne plača in podobno.
Tako razumevanje in gledanje posameznih delavcev pa je možno iz več razlogov.
Sam prikaz obračunavanja zaslužka delavcev v plačilnih listah in odrezkih potrebam sedanjega načina nagrajevanja še ni dovolj prilagojen ter pripravlja podjetje novega. Delavci dosedaj še niso prejeli odločb o tarifnih postavkah, oz. normah in akordnih postavkah za svoja delovna mesta. Tarifni pravilnik je dobil približno vsak drugi član delovnega kolektiva (podjetje
ga je natisnilo v 1000 izv.), medtem ko norme in akordne postavke (cenik del) niso bile objavljene na vidnih in lahko dostopnih mestih (pravilnika o normah in akordih tiskarne dosedaj še niso mogle prevzeti v tisk). Očitno pa je tudi, da se je delavcem premalo pojasnjevalo.
Glede plačevanja nadur v parilnici pa so v podjetju mnenja, da to ne pride v poštev, ker se na omenjenem delovnem mestu dela po normi, vendar pa delo zaradi svoje posebnosti lahko traja tudi več kot osem ur. Podjetje pri tem ni upoštevalo tega, da delavec ne ostaja prostovoljno več kot osem ur, temveč da mora tako delati zaradi posebnosti proizvodnje. On delovnega mesta ne sme zapustiti, tudi če bi to po osmih urah dela želel. Glede na to bi bilo treba delavcu priznati in izplačati tudi nadure, ker je to po našem mnenju v nekem smislu vnaprej odrejeno nadurno delo.
Prav tako je razvidno, da so bile posamezne tarifne postavke — že po pritrditvi pristojnih organov za plače — spre-
menjene. To Je seveda proti» zakonito, ker je za take spremembe točno določen in predpisan postopek v uredbi o plačah delavcev ta uslužbencev v gospodarstvu.
Končno pa je iz vsega tega razvidna tudi težnja delavcev za individualnimi normami To
je v bistvu zdrava težnja, ki jo je treba uresničevati povsod, kjer je to mogoče.
Razumevanje in gledanje posameznih delavcev v omenjenem obratu na nagrajevanje torej jasno kaže, kako nujno potrebno je v tej fazi sistematično ta kontinuirano delo okrajnih komisij za plače, pa tudi v podjetjih se kaže potreba, da bi obstojale in sistematično delale take komisije, kakor tudi da bi sindikalne podružnice v podjetjih pokazale večjo aktivnost ter tem vprašanjem posvečale večjo pozornost.
Posebno pa lahko mnogo prispevajo k hitremu reševanju problemov nagrajevanja organi inšpekcije dela, ki izvajanje predpisov o plačah nadzorujejo po svoji službeni dolžnosti in pa finančne inšpekcija	Z-ek.
Oktobra bo v Lfubljani razstava usnjarstva
Tovari? France Leskošek je prevzel pokrovwdjervo nad L jugoslovansko razstavo usnjarstva z mednarodno udeležbo, ki jo prireja Gospodarsko razstavišče v Ljubljani od 23. do 30. oktobra. Usnjarstvo, ki je danes v našem, ,posebno še v slovenskem go-spodarstvu, visoko razvita in rentabilna panoga, ima s to razstavo najboljšo priložnost izpričati pred javnosojo svoje zmožnosti. napredek m pomen.
Težave, ki jih «majo naša podjetja pri svojem stremljenja za
razvojem in napredkom, niso niti zdaleč takega značaji, da üb ne bi bilo mogoče z dobro organizacijo in tesnim sodelovanjem premaga*«. Težave glede nabave surovin za obdelavo in predelavo surovih kož m nadaljnjih finalnih izdelkov so takega značaja, da terjajo čim tesnejšo koordinacija dela vseh prizadetih. Prav I. jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo ima namen poleg komeroiajbvh koristi nuditi razstavljadcem tudi priliko strokovnega posvetovanja in koordi-
Prfipravlfajo nov zakon
o upravljanja gospodarskih podjetij
naj bi trajal dve leti. Delavski ij b:
Ljubljana, 27. junija. Danes so na seji odbora za gospodarske organizacije zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS razpravljali o tezah za novi zakon O upravljanju gospodarskih podjetij.
Pred leti sprejeti zakon o delavskem upravljanju v gospodarskih organizacijah ho spričo velikega razvoja v našem družbenem upravljanju
Dober pridelek ječmena
Osijek, 27. Junija. Žetev Ječmena je v Slavoniji ln Baranji v polnem teku. Prvi rezultati kažejo, da je letošnji pridelek za 1000 kg pri hektaru večji kakor lanski. Na posestvih kmetij6ko-industrijskega kombinata v Belju, kjer je bilo z ječmenom posejanih okoli 1500 ha, se giblje pridelek od 25 do 28 stotov na ha. Približno enak Je pridelek tudi na zasebnih posestvih.
Računajo, da se bo žetev pšenice začela čez 10 dal in da bo letošnja žetev v Slavoniji In Baranji ena izmed boljših v zadnjih desetih letih.
potrebno zamenjati z novim zakonom, ki bo še poglobil demokratična načela in povečal vpliv neposrednih proizvajalcev v upravljanju. Skupščina delovnega kolektiva ki jo nove teze omenjajo, ho zares omogočila neposredno odločanje članov delovnega kolektiva o tako pomembnih vprašanjih, kot so proizvodni plan, zaključni račun, pravila podjetja itd. Tudi referendum bo ena od novih oblik, ki jo bo novi zakon uvedel.
Če je sedanje upravljanje v gospodarskih organizacijah kolikor toliko posredno — v bistvu upravljanje po delavskih svetih, — bo ob novih oblikah upravičeno govoriti o upravljanju po delovnih kolektivih v pravem pomenu besede.
Tudi v pogledu trajanja mandatne dobe za delavske svete, naj bi bile po novem zakonu spremembe. Mandat
Delo komisije za izdelavo pred* pisov o obrtništvu
Beograd, 27. junija. Prejšnji teden se je zbrala skupna komisija zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta za izdelavo predpisov o obrtništvu. Razpravljala je o problemih o-brtništva na osnovi izčrpnega elaborata, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov in predstavnikov Zveze obrtniških zbornic FLRJ.
Gre za rešitev treh kompleksnih vprašanj: reguliranje odnosov na področju privatnega obrtništva, nato ponovne analize predpisov, ki Se nanašajo na socialistični sektor obrti, ter notranje organizacije v tej gospodarski panogi.
V elaboratu, ki je bil predložen komisiji, je bilo predlagano, da bi bilo treba za dvig in
Znova premlada smrtna žrtev Saviniskih alp
Celje, rt. Jun. Včeraj zjutraj so Savinjske Alpe terjale že tretje mlado življenje v presledku nekaj mesecev. Tretja žrtev je portal 22-letnl Vlado FajgelJ, Student geografije in biologije lz Celja.
V nedeljo okoli 3. zjutraj sta Frischaufov dom na Okrešlju zapustila dva mlada, a izkušena celjska alpinista Ciril Debeljak m Vlado FajgelJ. Odločila sta se za plezalno turo v. štajerski Rinki, ki Je bila zlasti Vaj gl ju dobro znana, saj je v njej že preizkusil svoje sposobnosti. Na pot sta se odpravila rano. predvsem zaradi nevarnosti padajočega kamenja, kd se potem, ko sonce ogreje strme »tene. še raje lomi. Okoli pol 5. rta bila že pod steno. Tu sta se navezala ln podala v strmino Debeljak naprej, FajgelJ pa ža njim. V steni sta bila komaj pol ure. Premagala sta tri dolžine plezalne vrvi ln se za trenutek morala ustaviti o^oH 80 m nad vstopom. Tedaj se je v rdečem kuloarju, približno S» m nad njima, odlomil več)» kamen ln. Za-
čel padati v globino. Kaže, da Je bližajočo nevarnost slišal ne samo Debeljak, ki se je še bolj stisnil k steni, marveč tudi Fajgelj, saj smrtna poškodba na glavi kaže, da se je tudi sàm stisnil vase ln skušal najti na skalnati stOpilloi, na kateri Je stal, primemo kritje. 2ai, pri tem ni uspel. Padajoči kamen, ki Je po približnih občutkih tehtal nekaj desetin kilogramov, je najprej zadel v steno pod Debeljakom, se od nje odbil ln nato padel naravnost na Fajglje-vO glavo, lri mu Jo Je popolnoma zmečkal. Fajgelj, ki je stal na stopnici, Je v tem trenutku smrtno zadet omahnil, zaradi česar Je potegnil za seboj še v steni nezavarovanega Debeljaka. Zaradi tega sunka je Debeljak padel približno 15 m globoko. K sreči Je obvisel na vrvi, ki jo Je zadrži! v steni zabit klin. Prt tem padcu Je Debeljak dobil lažje poškodbe na glavi in na kolku. Kljub poškodbam ln težkim Občutkom je Debeljaku kmalu uspelo rešiti se vrvi, na katero je bil privezan. Ranjen Je nato sestopil ln se poda! v dom na Okrešlju, kjer je sporočil Izgubo dragega prijatelja.
Obveščeni po planincih, id so bili na Okrešlju, so za smrtno nesrečo kmalu zvedeli tudi ljubljanski alpinisti, ki so bili pod vodstvom Marjana Keršiča na plezalnem tečalu na Kamniškem sedlu. Vsi tečajniki »o pod vodstvom svojega učitelja kmalu prišli na kraj nesreče ln okoli 12. ure so ponesrečenega Fajglia že spravili pod steno. Medtem so n* Okrešelj prispeli tudi reševalci U Celja.
vest o njegovi smrti je hudo prizadela slovenske geografe ln alpiniste, ki so z njim izgubili dobrega tovariša. Bil Je med naj-bollštmi slušatelH na fakulteti ln eden Izmed najbolj aktivnih članov Zveze študentov. V geografskem društvu, v katerem se Je strokovno uspešno udejstvoval, kakor tud! v klubu študentov geo-eraftle. je z njegovo Izgubo nastala občutna vrzel.
Nesreča je zlasti prizadela pokojnikove starše, la sta Izgubila svojega edine«.	K. B.
sveti naj bi šteli največ do 70 ljudi, ker so sedanji delavski sveti, ki štejejo tudi do 120 članov, organizacijsko že nekoliko preokorni, tako da včasih že izgubljajo značaj delov, nih teles.
Upravni odbor naj bi še Izraziteje kot po sedam jem zakonu opravljal funkcijo izvršnega odbora delavskega svete.
Poleg ostalih večjih sprememb bo v novem zakonu potrebno jasneje razmejiti tudi pristojnosti ljudskih odborov, direktorjev podjetij, upravnih odborov in delavskih svetov.
»Galeb« se ]e vrnil
Split, 27. junija. Šolska ladja Jugoslovanske vojne mornaric« »Galebe je dopoldne vplula v splitsko luko po enomesečnem križarjenju po Sredozemskem morju, ki so se ga udeležili slušatelji več razredov voj aško-po-morskih šol in akademij Jugoslovanske vojne mornarice. Na tem potovanju so oficirji Jugoslovanske vojne mornarice obiskali francosko vojno luku Blzerto v Tunisu, britansko pomorsko oporišče La Valerio na Malti, turško vojno luko Izmir in gray otok Krf. V Blzertj la na Krfu Je delegacija oficirjev z »Galeba« položila vence na grobove padlih srbskih vojakov la prve svetovne vojne.
Split bo dobil trolefbase
Split, 27. Jundja. V Splitu Izdelujejo elaborate za uvedbo troie) busnega prometa, ki bi povezal mesto z bližnjo okolico. Za stroške bi poskrbeli mestni ljudski odbor, gospodarske ustanove ln Jugoslovanska vojna mornarica. Troie) busno progo M gradali postopno. Najprej bi Jo zgradili med Splitom ln tovarno »Jugovinll« v Kaštelu Sučurcu, kasneje pa bi povezali Split tudi a Trogirom ln Omišem.
Ladja »Karlovac« izročena plovbi
Split, 27. junija. Ladjedelnica »Sipllt« Je Izročila Jadranski linijski plovbi novozgrajeno potni-
ško motorno' ladjo »Karlovac«, ki Je začela dane« voziti na progi Split—Makarska. Ladja »Karlovac« Ima 270 ton ln lahko sprejme 300 potnikov In 15 ton tovora. Ladja Ima IMeselove motorje 450 ks in doseže brzino nad 12 morskih milj na uro.
Fred mesecem dni Je ladjedelnica »Split« izročila prometu motorno ladjo »Ohrid«, medtem ko bo motoma ladja »Valjevo« dograjena julija.	L. M.
Gradnjo velikega tramperja v Pulja
Pulj, 27. jun. v puljski ladle-deinid »Uljanik« grade velik tramper 10.000 ton za našo daljno plovbo. Tako Je tudi ta ladjedel-n4ca začela poleg ladjedelnic »3. maj« in »Split« graditi velike plovne enote. Tramper bo oskrbljen z Dieselovtm motorjem za 4200 KS, ki ga bodo zgradili v delavnicah omenjene ladjedelnice.
Ko Goriškem žanjejo žito
Nova Gorica, 27. Junija. Topli dnevi so na GoriŽkem pospešili dozorevanje žita. Kmetje v okolici Nove Gorice in na Vipavskem so že začeli žeti. Letina je prav dobra. Na Mirenskem polju, ki je žitnica Goriške, pridelajo vsako leto zelo dobro, priznano pšenico za potrebe semenske službe. —jp.
Vsak četrtek —
»TEDENSKI TRIBUNI«
nacije na vseh področjih. Sm>» kovna predavanja, ki jih bo prirejalo Gospodarsko razstavišč« oh času razstave, bodo dada vsem zainteresiranim popola pregled o proizvodnji najbolj znanih ia modernih tovarn usnjarske stroke v svetu. Predavanja bodo pripravili najuglednejši domači strokovnjaki in čuda več predavateljev iz tujine.
Prireditelj razstave vabe na.
svelto prireditev poleg domačih tudi inozemska -podjetja usnjarske in strojne industrije. Moderni stroji in haprave za predelavo kož in izdelavo finalnih iz-delklov bodo povzročili veliko za. nima-nje pri naših podjetjih, saij so v prvii vrsti stroji risti, ki našim podjetjem manjkajo, da bi mogla izdelovati najmodernejše usnjene izdelke — posebno obutev.
Pričakujejo, da bodo domača podjetia polnoštevilno razstavljala. Gospodarsko razstavišče je
sprejete že dosti prijav
vseh
hitrejši razvoj obrtništva v naši državi ustvariti določene pogoje, ki bi po mnenju avtorjev elaborata morali biti enaki pogoji za poslovanje družbenega in privatnega obrtništva In v skladu s tem tudi enake obveznosti teh dveh sektorjev d« skupnosti. Dalje za ustvaritev pogojev za popolno likvidacijo izkoriščanja tuje delovne sile, odnosno za njeno zmanjšanje na najmanjšo mero, dalje zagotovitev strokovnega izvrševanja obrtniške delavnosti in končno, zagotovitev popolne družbene kontrole nad delom odnosno nad dohodki vsake osebe, ki opravlja obrtniško delavnost. V elaboratu se med drugim predlaga uvedba družbenega upravljanja v privatnem sektorju ©-brtništva.
Delo konference pravnih fakultet
Ljubljana, 27. Junija. Konferenca pravnih fakultet Jugoslavije je na današnjem delovnem zasedanju obravnavala sledeča vprašanja: združevanje pravnega in ekonomskega Stadija, združevanje pravne in ekonomske fakultete, vprašanje moralne vzgoje Študentov, probleme Studijskega te izpraševalnega režima, dalje vprašanja kvalifikacij študentov za vpis na pravno fakultete ta pogojev za vpis ter prehod is ene pravne fakultete v državi na drug«.
Ker je bila razprava zanimiva ne samo za delo in prakso pravnih fakultet, marveč za širšo javnost, bomo o njej ta sklepih konference poročali v sredo, ker bodo posebne komisije vskladile stališča, ki so jih posamezni govorniki danes zastopali.
Odprta fe razstava o razvoju zagorskega rudnika
Ju glav-rudnika
Zagorje, 27. Junija. V okviru proslave o 200-letnici rudnika. Je danes dopoldne odprl v prostorih nižje gimnazije v Zagorju ni Inženir zagorskega Fran Malovih razstavo o razvoju zagorskega rudnika. V dveh prostorih je prikazana proizvodnja zagorskega rudnika, listine o začetku premogovništva v Zagorju. dokumenti o stavkah v zagorskem rudniku, še posebej podrobno pa Je Obdelan razvoj rudnika v zadnjih desetih letih. V posdbni sobi je razstavljeno gradivo o boju Zagorjanov med veliko narodno osvobodilno borbo, razstavljena so številna odlikovanja zagonskih prvoborcev ln priznanja, ki so jih prejeli številni zagorski rudarji za svojo herojsko borbo v rudniku v prvih letih po osvoboditvi. Razstavljen je tudi material o zagorski godbi, ki praznuje letos M. obletnico Obstoja. Ves material je librai in pripravil aktivni godbenik in član Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Pavle Tomažič, za kar zasluži vse priznanje. Risarska četvorica — domačin, učitelj Tone Leskovšek in
akademski slikarji Izidor Urbančič, France Slana In Milan Rijavec, pa razstavljajo dela, ki so Jih nedavno prikazovali v mali dvorani Partizana. Opaziti pa Je mnogo novih stvaritev Franca Slane lz Zagorja, ki Jih Je napravil te dni. Razstava Je Izpolnila vsa pričakovanja In žanje številno pohvalo obiskovalcev. Razstava bo odprt« do 3. julija od a. do 20. ure.
Sinoči ob 20. Je bHa na okrašenem letnem telovadišču Partizana slavnostna akademija v počastitev 200-letnice rudnika. O razvoju zagorskega rudnika Je govoril predsednik delavskega sveta tov. Lojze Grabnar. Ostali spored ao izvajali godba in pevci SvObode H. Toplice in recitatorji.	L.
naših republik, posebno iz Hrvatske iin Srbi je. Tudi v tujih gospodarskih krogih vzbuja ta naša prireditev zanimanje. Kot je znano, obstoja v Italiji močna čevljarska industrija, ki proizvaja ofoutev, katera sodi med najboljšo na svetu. Ob razstavi se bodo iriodemi italijanski stroji pojavili tudi na našem trgu.
Upamo, da bo prireditev dosegla svolj namen in kat hajbolj pregledno prikazala proizvodnjo jugoslovanskih in tujih podjetij usnijarske stroke ter proizvodnjo stijojev in kemičnih pripomočkov za usnjarsko stroko.	Ju.
Sestanek prijateljev mladine v Murski Soboti
Murska Sobota, 27. Jun. Dopoldne Je bil na Svetu za prosveto OLO v Murski Soboy sestanek zastopnikov društev prijateljev mladine ljutomerskega in murskosoboškega okraja. Med drugim so razpravljali o organizaciji letovanj in taborjenj. Iz ljutomerskega okraja bo 490 otrok preživelo svoje počitnice v kolonijah in taborjenjih. Sklenili so, da bo združitvena konferenca zvez prijateljev mladine ljutomerskega in soboške, ga okraja v septembru. V Tednu otroka bo poglavitni poudarek na zaščiti in varstvu otroka v bodoči občini, komuni. Navzoča predsednica republiške zveze društev prijateljev mladine Ada Krivičeva je poudarila, da morajo biti mladinska taborjenja zametek za taborniško organizacijo. Predsednik OLO v Murski Soboti Franc Rogi Je dejal, da okrajni ljudski odbor zaradi pomanjkanja finančnih sredstev društvom ni mogel nuditi večje pomoči. Po njegovem mnenju bodo morali prosvetni delavci delu v društvih prijateljev mladine posvetiti še večjo pozornost.	K. M.
Strela Je udarila
Murska Sobota, 27. Jun. Danes ob 16.3® Je med neurjem udarila strela v gospodarsko poslopje Ignaca Trebevška v Zgornjih Ver-janah, v občini Gradišče v Slovenskih goricah. Ogenj je takoj vpe-pelll ostrešje gospodarskega poslopja, medtem ko $o živino rešili.
Združitev zvez Ijudskoprosvetnih društev goriškega in tolminskega okraja
Ukrepi za preskrbo tržišča z mastjo in sladkorjem
V	»vezni upravi za prehrano poudarjajo, da so bile letos po potrebah normalne .potrošnje zagotovljene zadostne količine šlad-kjirja. Do pomanjkanja je prišlo vsled nenadno nastalega prekomernega povpraševanja. Lansko le» je na primer v prvem ipolilet-ju potfošnja sladkorja v naši državi znašala skupno 64.1(76 ton, prvih šest mesecev letošnjega leta pa sé je ta številka povzpela na preko 92.000 ton. Računajo, da bo letos potrebno še najmanj 30.000 ton sladkorja več, kot ga je balo potrebno lami, ko je bila potrošnja največja po vomì ih je znašala nad 16.000 risoČ vagonov sladkorja. Potrošnja je vsekakor iz leta v »eto večja. Pred vojno se je porabilo v Jugoslaviji lemo od 7 do 12. tisoč vagonov sladkorja, .po Vojni pa letno raste to Število povprečno po tisoč do dva tisoč vagonov. Povečanje se opaža tudi po posameznih republikah. V Srbiji je v preteklem obdobju leta b3a povečana potrošnja za preko <2 odstotkov v primeri s potrošnjo v istem času lani, v Sloveniji znaša povečanje 60 odstotkov, v Borni in Hercegovini pa 70 odstotkov itd.' Potemtakem ni nič čudnega, če je prišlo do začasnega zastoja v preskrbi sladkorja.
Podbfono je tudi stanje na tržišču masti Lani smo na primer poleg domače proizvodnje uvozili še okoli 20.000 masti in potrebe so v glavnem bile krite. Letos pa je sam > prve štiri mesece bite uvoženo 15.000 «m» masti in «o je bilo vse skupno z zalogami prodano v teku letošnjega leta.
V	zvemni upravi za prehrano poudarjajo, da se bo stanje na tržišču teh življenjskih artiklov vsak čas normaiiziirailoi Preskrba tržišča s sladkorjem za prihodnje štiiri mesece bo v glavnem zagotovi jena z uvozom novih količin iz BtaaaKije m nekaterih evropskih držav. 2e v začetku druge-
ga meseca bo dobavljeno na naše tržišče tisoč vagonov sladkorja, v drugi polovici meseca ter V začetku avgusta, pa bo prispel še en kontingent tisoč »n sladkorja iz Brazilije. Istočasno se seveda pričakuje, da bo potrošnja normalna. Normalizirala se bo tudi preskrba % mastjo in oljem. Prve količine masti že prihajajo in do začetka avgusta bo uvoženo tisoč vagonov masti in 200 vagonov ollja. Obenem pa je tudi Cia domačem tržišču nekaj večja ponudba slanine in pitanih svinj.
Nova Gorica, 27. junija. Dopoldne Je bila v Novi Gorim konferenca zastopnikov ljudsko-pro-svetaih društev goriškega in tolminskega okraja ter komenskega Krasa da bi izvolili novo vodstvo okrajne zveze ljudsko-prosvetnih društev goriške skupnosti komun.
Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da je na tem področju 90 ljudsko-prosvetnih društev in delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. V zadnjih dveh letih, posebno pa že letos ob razpisu tekmovanja v čast desetletnice Osvoboditve se je društveno življenje dokaj razmahnilo. Zai primanjkuje društvom dobrih kadrov, ki bi bili sposobni vodili pevske zbore, godbe, Igralske družine ln drugo ijudsko-prošvetno dejavnost. Kljub temu so Imeli lani na Goriškem 119 iger ln 28 pevskih koncertov. Tudi na Tolminskem, kjer imajo nad 4® kul-turno-umethišklh društev, se opaža večja živahnost. Samo lani so uprizorili skupno z gostovanji 199 Iger. Pii tem je želo vsekakor
JUGOSLOVANSKA DRŽAVNA LOTERIJA
PoroBilo o žrebanja srečk 73. kola (Plan D)
ki Je bilo 25. Junij* V Zenici
Srečke, ki se M zadele končujejo s spod«, dobitek
označenimi številkami dinarjev
88290	30.000
600270	100.000
81	300
991	2.000
1131	5.000
432941	50.000
495381	50.300
953981 •	50.300
2	100
2612	10.100
97812	20.100
162782	200.100
296802	100.100
569232	50.000
643722	50.100
3	100
03	300
3443	6.100
8783	5.100
32193	80.100
187043	50.100
344893	300.100
427713	100.100
486723	50.100
996573	50.100
647303	100.300
996573	50.100
4554	10.000
88094	30.000
45	600
985	2.000
0405	5.000
8485	6.000
147965
227995
642395
747545
776165
6
16
58466
853716
757296
789306
952496
18247
664227
955247
488
16808
44638
183318
824196
012499
50.000
50.000 100.000
50.500
1,000.000
100
1.100
20.100
1Ó1.100
50.100
50.100
50.100
20.000
50.000
50.000 3.000
20.000 20.000
500.000
50.000
50.000
največ uspeha tolminsko amatersko gledališče s svojimi izbranimi deli napredne vsebine in miselnosti.
Mnogo razumevanja za Uudsko-prosvetno delo je pokazal tudi okrajni ljudski odbor v Tolminu, ki je dal lani za kulturno prosvetne domove 32 milijonov dinarjev iz svojih proračunskih sredstev.
Ob koncu »o Izvolili nov upravni odbor Zveze ljudsko-prosvetnih društev goriške skupnosti komun, 7 članski sekretariat. J članski nadzorni odbor ih delegate za republiški kongres ljudsko-prosvetnih društev. Za prdesednika so izvolili Ivana Mavsarja, za podpredsednika Jožka Humarja, za tajnika pa Rudija Hčlla. —jp.
Protiperonosporna služba
Poročilo za dne 27. junija
V soboto in nedeljo Je bilo v vsej Sloveniji toplo in lepo vreme z redkimi krajevnimi plohami. Srednje dnevne temperature so se gibale med 19 in 22« C, v jugozahodnem predelu pa med 20 ln 240 C. Močan naliv je Imela Ajdovščina 32 mm, Črnomelj in Mokronog do 9 mm. V Ložah so bile padavine neznatne in je padlo do 1 mm dežja
Napoved: Opozarjamo vinograd, nike Primorskega sektorja, da naj pričnejo s tretjim škropljenjem vinogradov.
Vinogradniki v okolici Lož pri Vipavi in Ajdovščine naj končajo s tretjim škropljenjem do 30. junija.
Za ostale kraje Primorskega sektorja bomo končni rok tretjega škropljenja objavili Jutri po radiu in dnevnem tisku.
Na Primorskem Je pričakovati poleg peronospora e vinske trte tudi močan pojav oidi)a (pepelaste plesni). Zaradi tega primešajte bordojski brozgi vedno žvepleni preparat Cos an in to 390 gramov na 100 litrov pripravljene bordojske brozge.
Pazite na kvalitetno škropljenje ln pravilno pripravo škropiva.
Uprava hidrometeorološke službe in Kmetijski inštitut.
Skupno: 343.808 dobitkov ta 4 premije v skupnem znesku 87,000.000 dinarjev.
V skupni znesek za Izplačilo • o vključeni tudi vezani dobitki.
Izplačilo samo po uradni žreb ni listi.
Pojasnilo uredništva: V članku •Zakaj ne spadajo lahko pokvarljiva živila poleti v izložbe«, objavljen v ponedeljek, 27. junija, je po naključju Izpadel podpis avtorja veterinarja Anteja Ste-fančtča, za katr se mu opravičujemo,

-v»—
tfćpćčevafaC'
UREJUJEJO:
SERGEJ VOSNJAK
(glavni ln odgovorni urednik)
FRANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo)
DUŠAN BENKO (zunanja politika) MILAN SEGA (kulture)
STANE LIPAH (šport)
Za oglase odgovarja BORIS KRMAC
■■»■ni ««pMOUMi«

Potrebno fe sodelovanje, ne sklepanje paktov
NOVICE V
SLIKI
l
»Poziciji! sile«
V	zcthodnonemškem Bundes-tagix so začeli razpravljati o vojaških zakonih. Prvi je na vrsti zakon o novačenju prostovoljcev za prve oddelke regularne armade Zahodne Nemčije. Kancler dr. Adenauer želi in se trudi, da bi ta zakon stopil v veljavo še pred 17. julijem, ko se bodo začele počitnice Bundestage,
Politični krogi v Londonu so zelo zadovoljni, ker se je v Bunde stapu, začela razprava o vojaških zakonih, in prepričani so, da bo zdaj vendarle končana dolgoletna politika oborožitve Zahodne. Nemčije tn njene vključitve v atlantsko skupnost. Po njihovem mnenju bodo že prvi konkretni rezultati, to je v tem primeru zakon o novačenju prostovoljcev za zahodnonemško armado, okrepili »pozicijo sile», kar naj bi posebno učinkovalo na napovedani četverni konferenci v Ženevi in tudi pri razgovorih med predstavniki sovjetske in zahodno-nemške vlade.
To mnenje londonskih politikov pa ne podpirajo niti vsi dlani koalicijske večine v za-hodnonemškem Bundestagu. Kancler dr. Adenauer je sicer tudi pristaš in vnet zagovornik »pozicije sile« in tudi on je prepričan, da bo »začetek zahc-dnonemškega oboroževanja prvič okrepil ves Zahod. drugič pa bo tudi njegovemu razgovoru s predstavui-toi sovjetske vlade dal realno podlago.« Po mnenju kancler-ja dr. Adenauerja je prišlo do vseh pomirljivih gest in ponudb sovjetskih državnikov zaradi okrepitve Zahoda in zato, ker hoče SZ pridobiti čas za reševanje zelo perečih notranjih gospodarskih problemov. Če bodo v Zahodni Nemčiji do meseca septembra, ko namerava kancler Adenauer obiskati Moskvo že uveljavljeni prvi zakoni o nemški oborožitvi, bodo morali sovjetski partnerji pri teh razgovorih upoštevati že izvršena dejstva ter se zaradi tega takoj lotiti najvažnejšega problema — nemške združitve.
V	samem Bundestagu pa ni optimizma in marsikaj kaže, da bo debata o vojaških zakonih zelo burna in da morda tudi prvi vojaški zakon še ne bo sprejet pred 17. julijem. S socialistično opozicijo vred zahtevajo tudi mnogi poslanci koalicijske frakcije svobodnih demokratov, da bi moral Bundestag pred obravnavo vojaških zakonov rešiti veliko in zelo važno vprašanje kontrole nad novo nemško armado. V zahodnonemški vladni publikaciji »Deutsche Korrespondenz« je že pred tedni objavil poslanec dr. Erich Mende daljšo razpravo o kontroli nad novo nemško armado* ter o vseh drugih ukrepih, ki naj bi preprečili utrditev duha kaste v novi nemški vojski. Poslanec dr. Mende je v svoji razpravi tudi marsikaj svetoval, vladna koalicija, kateri pripada, pa o teh nasvetih še ni niti razpravljala, ker da je njeno vodstvo prednost vojaškim zakonom ter sodi, da bi se dalo o kontroli nad armado razpravljati šele potem, ko bo armada že ustanovljena.
Socialni demokrati, ki se strinjajo s predlogi in zahtevami dr. Mendeja, so že od nekdaj načelni nasprotniki »pozicije sile« in če bo zdaj med debatami v Bundestagu kancler Adenauer ali pa kdo drugi o njej govoril, bo opozicija nastopila tudi proti prvemu vojaškemu zakonu, ki ga načelno sicer odobrava. Tako bo na ženevski konferenci in seveda tudi v Moskvi tudi v primeru uveljavitve prvega vojaškega zakona očitno, da velik del nemškega naroda odklanja »pozicijo sile«, -tonar, 27. Jan- (Tanjug). Od *a-a»wr« issa do konca maja letos •e Je 1* Trsta Izselilo v tujino I.T27 ljudi. Tržačani odhajajo za delom predvsem v Avstralijo, ka-Kor »e jih Je doslej izselilo 5.S0».
ANKARA, 27. Jtm. (Tanjug). — Xtaäki kralj Fejsal Je prispel na «raditi obisk v Turčijo, kjer bo ostal do s. Julija, v tem času bo obiskal Ankaro, Carigrad ln več mest na obali Črnega morja.
Nehrujeva tiskovna konferenca na Dunaju — Po njegovih izjavah podpira že trideset držav načela mirne koeksistence — Na sprejemu, ki mu ga je priredila avstrijska vlada je Nehru poudaril vlogo, ki jo bo lahko imela fivstrija pri sporazumevanju med narodi in za ohranitev miru
Dunaj, 27. jun. (Tanjug). Na sprejemu, ki ga je priredila avstrijska . vlada na čast indijskemu predsedniku in njegovemu spremstvu, je Nehru dejal, da moramo v doh: atomskih bomb še več misliti na mir in njegov utrditev. Avstrija bi v tej smeri lahko prevzela dejavno vlogo s svojo koncepcijo in željo po miru. Po Nehrujevih besedah ima Avstrija zlasti sedaj, ko s! je pridobila popolno svobodo in neodvisnost, možnost uspešno delati za sporazumevanj e med narodi in ohranitev miru.
Na tiskovni konferenci, ki se je Je udeležilo okrog 150 tujih in domačih- novinarjev, je predsednik indijske vlade Nehru danes opozoril na to, da je potrebno tesnejše sodelovanje med dr-
žavami, ki niso vključene v vojaške bloke. Odgovarjajoč na vprašanje nekega novinarja, je predsednik Nehru dejal, da je prepričan o istovetnosti stališč Jugoslavije in Indije glede tega vprašanja. Potrebno Je sodelovanje, ne pa sklepanje paktov ali dogovorov, saj bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z našo koncepcijo o odklanjanju blo-ov. Indija zlasti odobrava stališče tistih držav, M ne pripadajo nobenemu bloku In s takimi državami želi sodelovati v iskanju mirne poti za ureditev problemov na svetu. Tako stališče je prišlo do Izraza tudi v skupnem sporočilu, objavljenem v Delhiju po razgovorih s predsednikom Titom.
Odgovarjajoč na vprašanje, če
Egipt odklanja
udeležbo na sestanku držav arabskega pakta za kolektivno varnost, kakor tudi direktne razgovore z Izraelom
Kairo, 27. jun. (Tanjug). Iz
uradnih libanonskih krogov se je zvedelo, da sta Egipt in Saudska Arabija odklonila udeležbo na zasedanju predstavnikov držav podpisnic arabskega pakta kolektivne varnosti. Sestanek je bil sklican na predlog Iraka; Jordan, Sirija in Libanon pa so obljubili udeležbo. Glavna točka dnevnega reda bo »koordinacija vojaške pomoči Egiptu v primeru izraelskega napada na področju Gaze«.
Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjöld je izjavil danes, da je Egipt odklonil povabilo za razgovore o sporu z Izraelom izven mešane komisije za premirje.' Potemtakem bo moral general Burns nadaljevati napore za sklenitev sporazuma o praktičnih predlogih. Egiptovska vlada je obljubila, da bo imel njen zastopnik polna pooblastila za razgovore o -pomirjanju na po-
dročju Gaze, je pripomnil generalni selcretar Hammarskjöld.
Trenja v Sudana
Egiptovski časopisi ostro napadajo predsednika sudanska vlada El Azharija, češ da je omahljivec, ki se je prej zavzemal za priključitev Sudana k Egiptu, sedaj pa je proti njej. Časopis »Rez el Jusef« meni, da so teh sprememb Azharija v veliki meri krive ZDA in Velika Britanija, ki hi rade ustanovile vojaško zvezo med Sudanom. Egiptom, Etiopijo, Zlato obalo In drugimi afriškimi področji.
Podpredsednik sudanske unionistične stranite je poslal predsedniku vlade El Azhariju odprto pismo, v katerem ga obtožuje, da neresnično slika dejansko razpoloženje stranke in izkorišča državno radijsko postajo za propagando v smislu neodvisnosti Sudana In ne združitve z Egiptom.
jutri bo na Jugu Sudana v Džu. bi sestanek poslancev zastopnikov juga v sudanskem parlamentu. Generalni sekretar liberalne stranke, ki Ima svoje pristaše na Jugu Sudana, je izjavil, da se njegova stranka zavzema za združitev z Egiptom in je proti strujam, ki so za delitev države na jug in sever.
meni, da bi se manie tudi droge države držati načeš, vsebovanih v skupnem *pccročdfi» e njegovih razgovorih s predsednikom sovjetske vlade Buigantri om, je Nehru dejal, ds. so bite glavna načela moskovske deklaracije potrjena že prej). Odobrili so jih zastopniki Indije v razgovorih s kitajskimi, nato pa tudi burmanskima državniki. Ista načela vsebuj erta tudi Jugoslovan-sbo-indijska in jugósJovamAo-burmanska deklaracija. Tudi M azijsko - afriški konferenci v Batidungu se j« 29'držav izjavi; o za načela mirnega sodelovanja, tako da podiprtra ta nadete danes trideset; držav.
Indijski predsednik Je nate dejal, da je želja po miru glavna značilnost prizadevanj indijske vlade za mdmo koeksistenco. »Prepričam sem, da se bo misal o taki koeksistenci širila še naprej, čeprav nam nekartere države pri tem še delajo težave.*
Nehru je poudaril, da v Moskvi niso govorili naravnost o nemškem vprašanju. Indija srn ne vmešava v zadeve drugih držav in ne sodeluje pri reševanju vprašanj, ki so celo tako važna kot je nemško. »Navzlic temu pa nameravamo podpreta mimo reševanj« mednarodnih problemov in v tem smislu Je po naši sodbi sovjetsko povabilo Adenauerju na obisk v Mosikvo očividmo miroljuben korak ▼ smeri mednarodnega pomirje-nija in mirne ureditve nemškega vprašanja.« Nehru Je dodal, da Indija ne namerava vsiljevati svojih uslug, kar ne bilo niti modro niti diplomatsko, pa tudi ne praktično koristno. Pripravljena pa je pomagati za mimo reševanje svetovnih problemov, kjerkoli bo to mogoče.
Del Indijskih novinarjev, u »o včeraj prispeli v Beograd, da bi Indijsko javnost obveščali o bivanju predsednika Nehruja v nah državi, je danes obfeftal Novi Sad. Goste je «prejel sekretar Izvršnega cveta Vojvodine Sava MaN. Indijski novinarji se ai nato ogledali novosadsko tovarno kablov, petrovarad inske utrdbe, kmetijsko posestvo Fruška gora v Gladnošu ln hotel »Dunav« « Certanovcih. — Na sliki indijski novinarji ob prihodu v Beograd.
Varšavska deklaracija
Predsednika Indijske ln poljske vlade sta potrdila pet znanih načel o koeksistenci — Predmet razgovorov je bilo tufi vprašanje Indokine, kjer obe državi sodelujeta v mednarodnih komisijah
Variava, XI. jun. (TASS) V Varšavi je . bila objavljena «kupna deklaracija o razgovorih, ki jih je Imel predsednik indijska vlade Nehru a pred-
sednikom in člani poljske vlade. Besedilo deklaracije je naslednje:
Na povabilo poljske vlade je predsednik vlade republike In-
Segni preiskuje politični teren
Mandat za sestavo vlade bo doba Sele, če bodo uspeli njegovi razgovori s koalicijskimi strankami
Rim, 27. jun. (AFP). Predsednik italijanske republike Gronchi je sinoči sprejel prof. Antonia Segnila in mn naročil, »naj začne na novo proučevati želja posameznih parlamentarnih skupin glede sestave vladnega programa« ter mu o tem poroča do četrtka.
Dejstvo, da je Gronchi za- možnosti za rešitev vladne upal Segni ju samo »proučitev	še niso popolnoma razči-
političnega terena« in ne man- sč»n«, Segni je eden izmed data za sestavo nove vlade, najresnejših kandidatov za ocenjujejo kot znamenje, da predsednika vlade. Gronchi
Jugoslavija na tržaškem vejesejmu
Jugoslavija, ki že od vsega začetka razstavlja na tržaškem velesejmu, sodeluje tudi leto3 s kolektivno razstavo, brez katere bi se poleg avstrijske kolektivne razstave težko zamišljah tržaški velesejem. V teh sedmih letih je tržaški velesejem pokazal velik napredek ter se je uveljavil kot pomembna ustanova tržaškega gospodarstva.
Letošnja udeležba Jugoslavije pa je še posebno važna tudi z ozirom na sklenitev gospodarskih sporazumov v Rimu, s čimer so bile ustvarjene široke možnosti za okrepitev gospodarskih odnosov tudi med Trstom in Jugoslavijo. Pomen jugoslovanske * razstave na tržaškem velesejmu je zato tudi v tem, da se tudi v novih razmerah ponovn0 poudari zainteresiranost jugoslovanskega zalednega področja za razvoj tržaškega gospodarstva. -
Na letošnjem tržaškem velesejmu sodeluje 41 jugoslovanskih izvoznih podjetij, ki razstavljajo v Palači narodov, lesna podjetja pa v posebnem paviljonu, kjer Je organizirana IV. mednarodna razstava lesa. Ta razstava je zlasti važna za Trst, ker je les najvažnejše eksportno blago za tržaško luko, ki ima že stare tradicije v prometu z lesom. Letošnjo jugoslovansko lesno razstavo je organiziralo zagrebško podjetje »Eksport drvo« v sodelovanju z »Slovenija les« in »Les Ljubljana«. Razstava je okusno o-premljena. Razstavljale! pa so dali predvsem poudarek končnim izdelkom od pohištva do lesne galanterije.
Jugoslovanska kolektivna razstava v Palači narodov je bila urejena pod pokroviteljstvom zunanjetrgovinske zbornice, o-premo pa je oskrbelo ljubljansko podjetje »Eksport projekt«. Zastopana pa so podjetja pre-hranbene industrije, umetne obrti, usnjarske, elektroindustrije, kemijske industrije itd. Med pomembnejšimi podjetji, ki zastopajo Jugoslavijo naj o-menimo »Rade Končar« iz Zagreba in »Iskra« iz Kranja, ki razstavljata elektromotorje, telefonske naprave in razni elek-tro material. Zanimanje je za usnjene izdelke tovarne »Toko« iz Domžal in »Alpine«, katerih izdelki so že znani po vsem lepi proizvodi umetne obrti svetu. Pozornost vzbujajo tudi podjetja »Dom« in »Rukotvorina«. Poleg tega ima še Jugoslavija štiri kioske, kjer prodajajo svoje proizvode »Slovenija vino«, »Vino export« iz Umaga in Tobačna tovarna iz Ljubljane.
Jugoslovanski razstavljalei *e pritožujejo, ker že vedno niso
objavljeni velesejmski kontingenti, kar jim povzroča težave, pri sklepanju kupčij. Pričakujejo, da bo tudi to vprašanje kmalu urejeno, ki povzroča u-pravično nezadovoljstvo med trgovci.
Vendar danes bi bilo ie prezgodaj govoriti, kakèen bo trgovski uspeh velesejma, ki bo zaključen 3. julija.
Organizatorji letošnjega velesejma, na katerem sodeluje 23 tujih držav, so hoteli dati velesejmu poudarek Trsta, kot posrednika za blagovno izmenjavo med Bližnjim vzhodom in podonavskim bazenom. Možnosti Trsta v tem okviru so zelo pomembne, saj šteje neposredno tržaško zaledje okoli 45 milijonov ljudi, v zainteresiranih deželah Bližnjega vzhoda pa živi tudi okoli 50 milijonov ljudi. Prav tako je treba tudi poudariti, da je tudi na letošnjem tržaškem velesejmu ponovno prišla do izraza želja in potrebo Trsta po ekonomskem sodelovanju s sosednimi državami.	S. L.
Predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi
mu je hotel s ten, da mu je za sedaj zaupal samo preiskavo političnih tal, hkrati tudi olajšati napore za izhod iz kriza ter ublažiti posledice morebitnega neuspeha, če hi imèl Segni v rokah tudi mandat za sestavo vlade in v svoji nalogi ne bi uspel, bi bile posledice za že tako kočljiv politični položaj v Italiji še težja
Stranke sredine so se v načelu izjavile za obnovo štiri-strankarske koalicija niso pa še pojasnile svojega stališča glede programa in sestave nove vlade. Zlasti še ni gotovo, če bodo liberalci pripravljeni odobriti Segni ja in njegove koncepcije o agrarnem vprašanju. Segni je tvorec načrta zakona o agrarnih pogodbah, ki močno omejuje pravice lastnikov do zemlje. Liberalci so pred šestimi meseci grozili, da bodo izstopili iz Scelbove vlada če bo sprejela Segnijev zakonski načrt o agrarnih pogodbah. Če jih bo hotel pridobiti za svojo vlado, bo moral Segni ali popustiti v svojih koncepcijah o agrarnem vprašanju, ali pa jim popustiti na drugem področju.
Težave bodo tudi z republikancu Danes so zahtevali, naj bi novi vladni program obljubljal spremembo stališča Scelbove vlade glede agrarnega vprašanja. Tudi če bi Segni privolil na to v skladu s svojimi osebnimi koncepcijami, bodo proti temu liberala.
Uspeh Segnijevih prizadevanj je torej zelo negotov. Če do četrtka ne bo dobil podpore zastopnikov vseh štirih sredinskih strank, ho moral predsednik republike poiskati drugačno rešitev.
JERUZALEM, 27. jun. (AP). Mešana komisija OZN za nadzorstvo nad premirjem Je obsodila Izrael in Egipt za kršitve premirja na področju Gaze. Egipt je kriv, da so njegovi ljudje streljali na izraelski patrolni avtomobil, Izrael pa, da so njegovi pripadniki streljali na egiptovske položaje.
ANKARA, 21. jun. (Tanjug). — Načelnik britanskega generalnega štaba John Harding bo prispel 4. Julija na .uradni oblak v Ankaro.
dlje Džavaharlal Nehru obiskal Poljsko. Med bivanjem v Varšavi je imel razgovore s predsednikom ministrskega sveta LR Poljske in drugimi člani poljske vlade. Razgovori so pokazali, da sta obe vladi prežeti z željo po miru in sta pripravljeni braniti ga. Med razgovori sta se obe strani dotaknili vprašanj, ki zanimajo obe vladi, ter večjih problemov mednarodnega pomena. Med vprašanji o katerih so govorili, je Mio tudi vprašanje Indokine, kjer Poljska in Indija sodelujeta v mednarodnih komisijah. Oba predsednika pozdravljata to sodelovanj* njihovih držav v korist miru in v prid reševanju svetovnih problemov s pogajanji.
Zveze med Poljsko in Indijo so bile in bodo ostale prijateljske in med njima ni nerešenih vprašanj. Državi sta predkrat-kim sklenili trgovinski sporazum, ki olajšuje razvoj medsebojnih trgovinskih zvez. Predsednika vlad izražata upanje, da se bodo te zveze razvijale v obojestransko korist in da bo prišlo na ekonomskem in kulturnem področju med njima še do novih zvez in sodelovanja.
Oba predsednika v celoti sprejemata In odobravata pet načel, Id jih je potrdilo že več držav.«
Deklaracija našteva nato pet znanih načel o koeksistenci, nato pa poudarja potrebo po popolnem izvajanju ženevskega sporazuma.
»Oba predsednika,« je rečeno na koncu deklaracije, »izražata zadovoljstvo, da sta se lahko osebno pogovorila ln posvetovala o vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Prepričana sta, da se bodo po teh razgovorih zveze med državami še bolj utrdile tn da bosta državi s tem koristih stvari miru na svetu.«
Brilansko-grške razprtije zaradi Cipra
London, 27. Jun. (Tanjug). Velika Britanija jo poslala grški vladi protestno noto proti oddajam radia Atene v zvezi z dogodki na Cipru. V protestu pravi, da atenski radio daje potuho ciprskim upornikom. Zastopnik Foreign Officea Je izjavil, da take oddaje lahko vplivajo na zveze med Grčijo tn Veliko Britanijo v okviru Atlantskega pakta. V diplomatskih krogih v Londonu menijo, da bo britanska vlada obtožila Grčije na prihodnjem sestanku zunanjih ministrov nato.
Zapiski s pot! po Kitajski 4
Mesto Can Cu, ki ima 850.000 prebivalcev, je glavno mesto pokrajine Kirin, ki šteje 16 milijonov ljudi. Na ruševinah bivših japonsk h tovarn za bakteriološka orožja, gradijo sedaj 'tovarno avtomobilov. Začeli so jo graditi leta 1953, toda nekateri oddelki že obratujejo.
18. 19. In 20. maja
V Can Cuju smo obiskali geološko fakulteto, na kateri je bilo v zadnjih letih diplomiranih že okoli 1000 študentov. Ogledali smo si tudi filmski studio, v katerem snemajo domače filme in prirejajo tuje Od leta 1949 so v tem studiu posneli 34 umetniških filmov. Ogledal ' sem si propagandni film o otrocih in pionirski organizaciji. V filmu prikazujejo, pionirsko organizacijo kot pomočnika učitelja, komandir pionirske čete pa je resno dekle in vzor dobrega otroka. Vprašal sem se, ali takšna pionirska organizacija zares dobro vzgaja otroke in ali ni morda malo preveč vojaška.
Can Cu in Harbin sta zelo lepi mesti. Skozi Harbin teče reka Sunghari. V mestu je nova tovarna za merjenje in rezanje kovin. Delavci, ki delaj« v to-
varni (okoli 3000 jih je), so iz vse Kitajske. En delavec, s katerim sem se pogovarjal, je bil iz Ti-entgina drugi pa iz Dajrena. Tovarno so projektirali in spravil1 v pogon sovjetski strokovnjaki.
21. maja
V pokrajinah so pokrajinski strokovni sindikalni odbori. V sindikatu kovinarjev na primer so oddelki za proizvodnjo, ?a socialno zavarovanje in zaščito dela, za stanovanja organizacijskih in kulturno-prosvetnih delavcev, tehnični oddelek in sekretariat. Ödbor šteje 25 članov, poklicni aparat pa 9 ljudi. Letne pokrajinske konference trajajo po tri dni. Glasovanje Je tajno, kandidatov pa je toliko, kolikor ljudi šteje odbor.
Pokrajinski sindikalni svet šteje 45 članov, poklicnih uradnikov pa ima 90. Svet ima sledeče oddelke: za proizvodnjo, za propagando, socialno zavarovanje in zaščito dela, za plače, z» finance, za ženske in organizacijski oddelek. Konference ima vsaki dve leti. Skupaj je v pokrajini 4000 plačanih sindikalnih funkcionarjev.
Vse te podatke nam Je dal podpredsednik sindikalnega sveta i parbina Povedal nam j«
tudi, da obdržijo sindikalne organizacije 60 odstotkov članarine, 20 odstotkov gre v blagajno vzajemne pomoči, 10 odstotkov za rezervni sklad, 20 odstotkov pa oddajajo vsekitajski sindikalni federaciji. Višji sindikalni forumi se vzdržujejo od odstotka, ki ga podjetja plačujejo za kulturno-prosvetno delo. Imajo tudi različne sindikalne šole: dvomesečne, štirimesečne, enoletne in dvoletne. V podjetjih ima predsednik sindikata plačo kot namestnik direktorja, vsekakor pa ne sme imeti manjše plače kot jo je‘imel preden je postal sindikalni funkcionar.
22. ta 23. maja
Prispeli smo v Dajren. Lete 1901 so Japonci zgradili v mestu tovarno za lokomotive. Leta 1947 je Rdeča armada Dajren osvobodila in predala tovarno v roke Kitajcem. Od leta 1950 do 1954 je proizvodnja poskočila za 130 odstotkov. Tovarna izdeluje nove lokomotive in žerjave. Ima 21 oddelkov in okoli. 8000 delavcev.
Dajren ima okoli 1,200.000 prebivalcev, od tega jih Je okoli 200.000 včlanjenih v sindikate. Od leta 19Ó5 do leta 1954 «o v Dajrena gospodarili Japonci, od
1954 do leta 1955 pa Rusi. Pravijo, da je bilo na mitingu v slovo sovjetskim četam nad 100.000 ljudi. Ulične table so ▼ dveh jezikih, v ruščini ln kitajščini.
Drugi dan smo si ogledali pristanišče, ki lahko Istočasno sprejme do 50 ladij po 10.000 ton. Največji žerjav v pristanišču lahko dvigne 100 ton. 60 odstotkov vseh del je mehaniziranih, premog pa utevarjajo Izključno s stroji. Od leta 1952 se je promet v pristanišču dvignil za 40 odstotkov. V pristanišču dela 7000 delavcev, ki bodo letos po načrtu natovorili in iztovorili 4 milijone ton blaga. V harbinskero pristanišču izdelujejo ladje z nosilnostjo do 3700 ton in remorkerje ter popravljajo tudi največje ladje. Delavcev je okoli 12.000.
24. — SO. maja
Nekaj dni smo bili «pet v Pekinga nato pa amo krenili z letalom v Kanton, ki ima okoli 1,600.000 prebivalcev. Od letališča do hotela smo videli ob cesti popolnoma drugačno resttln-stvo kot na severu — banane, ananas, — vse je bujno, na poljih pa uspeva riž. Kmetje obdelujejo zemljo s pomočjo bivolov.
Ulic* Kantona so pribe ljudi In prvič smo doživeli, da eo otroci beračili. Na pločnikih ponoči spijo cele družine. Na množici čolnov m reki živi mnoga
ljudi in med čolni so iz desk narejene nekakšne ulice. Na palubi nekega čolna smo videli šest majhnih otročičkov, ko so prav mirno spali.
Kanton je najbolj živahno mesto, kar smo jih videli na Kitajskem. Kaže, da ne gradijo mnogo, temveč da živijo po starem. Bilo je strašno soparno.
Imeli smo zanimivo večerjo. Na mizo so prinesli bučo, v kateri Je bila juha, v Juhi pa lotos in različne ribe ter meso. Bite je zelo okusna. JedU smo tudi sadje, kakršnega doslej še nismo videih Podoben je velài jagodi, znotraj pa ima meso» podobno čebuli.
Drugi dan sano odpotovali Iz Kantona. Skozi okna smo videli, kako kmetje delajo na riževih poljih. Daleč naokoli je sama voda Ljudje nosijo velik« klobuke, okoli klobukov za črno platno, ki jih varuje pred soncem. Vsi ao bosi, mnogi so brez 6rajc in v kratkih hlačah.
30. maja smo prispeli v Hongkong, kjer nas je sprejela velika skupina novinarjev in .fotoreporterjev. Vedeli so celo'naša Imena ta trdovratno so skušali od nas dobiti čim več informacij 0 Kitajski.
Hongkong je zares lepo mesto z živahnim trgovskim središčem-Vse mesto je ena sama trgovina Igra vlogo posrednika med Kitajsko ta ostalim svetom.
Dragi Stwntoa
« str. / SLOVENSKI POBOCEVILEC 1
---------Ž233B&
St. 10 — n. junija M5S
«»■

'S*
'^55»-

podjetju „Splošna plovba Koper so izvolili prvi delavski svet
i€
Na ladji ^Hogt, zasidrani pred Tiranom, je' jsredi tega meseca zboroval detoviii kolektiv podjetja »Splošna piómba Koper« ter je ob tej priliki izvolil svoj prvi organ delavskega upravljanja podjetja. Tega slavnostnega dogodka so se udeležili tudi mnogi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij koprskega okraja in mestne občine Piran.
Podjetje »Splošna plovba Koper« je mlado podjetje in je bilo ustanovljeno po priključitvi bivše zone B k Jugoslaviji z namenom, da bi z ladjami, ki jih je dobilo na razpolago lahko koristilo gospodarstvu skupnosti komun, zaposlilo prebivalstvo teh pasivnih krajev, obenem pa pomagalo naši zunanji trgovini in okrepilo še nezadostno tonažo naše trgovske mornarice. Dolgo se je moralo boriti i neštetimi težavami, saj razen do* brega navtičnega in strojnega kadra nismo imeli nobenih pomorskih gospodarskih izkušenj. Kljub tem neprilikam, zlasti pa pomanjkanju dobrih komericai-nih zvez s tujino pa so uspeli in »o začetne težave že daleč za njimi. Vzporedno z večanjem plovnega parka so vzpostavili tudi gospodarske stike z razni-
OMščiie DL ziel Združenja tabornikov Slovenije
PiGgram:
Sreda. 29. junija 1955: Svečana otvoritev ob 17. uri na zlet nem prostoru za itožniiosn ob Večni poti (v bližini živalskega vrta); ob 20. uri: Svečani otvoritveni taborni ogenj.
Četrtak, 30. junija, ob 8. uri: Pričetek tekmovanj v taborniške«» mnogoboju (orientacijski tek, signalizacija, postavljanje šotorov); ob 20. uri Predvajanje taborniških in poučnih* filmov.
Petek, 1. julija, preko dneva: Tekmovanje v taborniškem mnogoboju; ob 20 uri: Taborni ogenj z zabavnim programom.
Sobota. 2. julija, dopoldne: Tekmovanj e v taborniškem mnogoboju; ob 20. uri: Javni taborni ogenj »Deset let v svobodi«.
Nedelja, 3. julija, ob 9. uri: parada po ljubljanskih ulicah; ob 20. uri: Zaključni taborni ogenj. Vse prireditve se vršijo na zlet-nem prostoru. Obiščite tudi raz-
• stavo Združenja tabornikov Slovenije v sklopu I. turistične razstave na Gospodarskem razstavišču ob Titovi cesti od 2. do 10. julija 1955.
rtri državami v svetu, tako s Bližnjim Vzhodom, Turčijo, Veliko Britanijo, severno Afriko in ZDA. Ves čas so poslovah solidno in si tako pridobili v mnogih deželah že primeren ugled, zlasti še, ker so ladje lega podjetja urejene, vzdrževane in čiste, obenem pa točno opravljajo vsa sprejeta naročila.
Dokler se ne bo razvila v močnejše pomorsko podjetje, je dejavnost »Splošne plovbe Koper« zelo široka. Tako opravlja dolgo plovbo, veliko obalno plovbo in obalno za lokalne prevoze. Za transportno kopneno službo razpolaga podjetje tudi s kamioni s skupno zmogljivostjo preko 120 ton, urejajo pa tudi večjo strojno mehanično delavnico v Piranu za popravila ladijskih, avtomobilskih in drugih motorjev. Poleg agencije, ki že posluje v Ljubljani, nameravajo odpreti še. nove v Beogradu, Zagrebu in na Reki.
Za podjetje je značilna velika strb za mladi naraščaj. Ze danes imajo vkrcanih na vseh razpoložljivih mestih mnogo kadetov in asistentov preko predpisanega števila posadke. Samo na treh ladjah imajo 24 pripravnikov za častnike, kar je izredno število v primeri z drugimi večjimi pomorskimi podjetji, ki imajo na ladjah največkrat samo po dva. Samo na ladji »Rog« imajo osem kadetov in -asistentov. V podjetju vedo, da bodo morali imeti za tispešno reševanje vseh nalog pSpdvsem dobri posadko, dobre kapitane, častnike in strojnike. Prav zaradi te velike skrbi za' mlade kadre so, dobili doslej že vrsto priznanj. Poleg vsega tega pa štipendirajo še šest študentov na visokošolskem navtičnem in ekonomskem študiju.
Tudi odnosi podjetja z drugimi pomorskimi podjetji so urejeni. V kratkem bo v Beogradu konferenca, ki bo odločila specializacijo posameznih podjetij pomorskega prometa in ladje-delniške industrije, predvsem pa, kakšne ladje bomo v bodoče pri nas gradili. S to specializacijo bodo doseženi nedvomno večji uspehi v komercialnem in tehničnem poslovanju naših pomorskih podjetij, v vzgoji ka-
drov in obdelavi svetovnih konjunktur ter vprašanjih ladijskega prostora za naše potrebe in tempersko . svobodno plovbo. Podjetje je že lani izdelalo načrt za gradnjo štirih tramp e r-jév sodobnejše konstrukcije, večje hitrosti in- na moderen pogon. Prav tako imajo v načrtu štiri ladje po 2500 ton za Rdeče morje, Bližnji Vzhod ln severno Afriko, ter nekaj novih objektov za krajšo plovbo vzdolž obale za potniški in tovorni promet Kakor kaže ima podjetje tudi pogoje dobiti sredstva za gradnje teh ladij pri licitacijah investicijskih kreditov.
Zdaj, ko je naše pomorstvo decentralizirano, je že razvidno,
da se bo odšle] reevijalo v Kotoru, Dubrovniku, na Reki in ▼ Kopru. Z decentralizacij o podjet »Jugolinije« na Reki bodo tudi ostala tri pomorska mesta dobila neka] osnovnih sredstev. IS tramperjèv, ki jih bo oddala »Jugolinlja« od svojih 52 plovnih, objektov, bo precej vplivalo na specializacijo podjetij. »Splošna plovba Koper« pričakuje od tega 4 do 6 ladij. Poleg tega je nerešeno še vprašanje 10 tramperjev, ki jih Je začela graditi »Jugolinija« v raznih ladjedelnicah, ki pa jih zaradi svoje specializacije sedaj ne bo potrebovala.
Tako bo zdaj ta decentralizacija pomenila možnost konkurence v korist naših izvoznikov v domovini, obenem pa bo z njo konec monopolističnih tarif, ki so veljale doslej za našo zunanjo trgovino glede prevoznin.
Neka] misli ob razstavi otroške plastike v Mali galeriji
Prva številka Ekonomske revije leta 1955
Z ladje »Bog« iztovarjajo žito, ki je prispelo iz ZDA
Glasilo Zveze ekonomistov Slovenije se nam je predstavilo v začetku svojega obstoja z vrsto kvalitetnih prispevkov mladi slovenski ekonomski znanosti, ki si s kvalitetnim delom vedno bolj utrjuje svoj položaj med drugimi znanostmi. Ekonomska revija naj bi bila veren spremljevalec tega razvoja in neka pisana ekonomska projekcija gospodarskega ustvarjanja tu življenja. V prvi številki »e nam s teoretičnimi razpravami predstavljajo že poznani avtorji Pokorni, Ortbaber in Boncelj, ki obenem s člankom B. Modica o naši kemični industriji popolnl-jo pretežni del revije.
Dr. Pokora razčiščuje s finančne strani vsebino narodnega dohodka. Za izhodišče razmotrtvanj je vzel teze znanega Ericha Schneiderja, ki v svojem Uvoda v ekonomsko teorijo analizira pojem narodnega dohodka in prt razlagi druge enačbe opozarja, da Je treba paziti, da se nanaša narodni dohodek samo na tiste dohodke, ki so bili doseženi v okviru produkcijskega procesa * zamenjavo dajatev in storitev v denar, a ne obsega tistih dobrin, ki jih je narodno gospodarstvo v opazovani dobi sicer na novo pridobilo, ki pa niso bile predmet zamenjave v denar. Z denarno pojmovanim narodnim dohodkom pridemo do ločitve med produciranim in prodanim družbenim produktom, ki edini predstavlja trdno kalkulacijsko postavke.
V naslednjem prispevku ugotavlja tog. Ortbaber s pomočjo kvantitativne analize razvojni trend kapitalizma v XX. stoletju. Analiza naj bi s podatki ugotovila, ali imajo prav teorije Snyderja, A. Marshalla, Bastiate ln drugih, ki dokazujejo stalni vzpon kapitalizma ali pa tem nasprotna pesimistična naziranja novejših teoretikov Hansena, Harrisa, Schumpe-tra o stagnaciji kapitalizma. Avtor Je uporabil metodo kvantitativne analize, prt čemer Je posvetil posebno pozornost predstavnikom empirične ekonomije ln analiziral razvoj narodnega dohodka, ki Je najkompleksnejši pokazatelj gospodarskega razvoja ln stanja. Z geometričnimi povprečji dolgih intervalov je izračunat koeficiente rasti narodnega dohodka, ki kažejo vse počasnejšo rast kapitalizma ▼ tem stoletju.
O kemični industriji v Sloveniji piše inž. B. Modic. Id daje najprej kratek zgodovinski oris razvoja, ki je pripeljal do današnjega stanja. Iz številnih podatkov in primerjav razberemo, da se slovenska kemična industrija ne razvija dovolj hitro, da ne stopa v korak z razvojem ostate industrije, posebno pa še, če upoštevamo, da se normalno kemična industrija razvija hitreje kot večina drugih industrijskih panog. Slovenska kemična industrija je že stara, saj je odpisane ie SO % njene opreme, kar nam obenem dokazuje, da je tudi zastarela, sad prav kemija
doživlja stalno velike revolucije
z novimi postopki in izboljšavami.
Da zavarovanje ni kupčija na srečo, dokazuje dr. Bone olj, ki nas v svojem prispevku najprej vodi skozi zgodovino pojmovanja zavarovanja, nato pa prikazuje razliko med kupčijo na srečo in zavarovanjem. Površinska podobnost je že marsikoga zapeljala k izenačevanju, čeprav je med obema bistvena razlika. Zavarovanje Je ekonomska nujnost, je vrsta samopomoči, je odstranitev individualne nevarnosti, to je možnosti škode. Kupčija na srečo pa Je igra na srečo, ki izvira iz želje po zabavi, užitku, senzaciji itd., a v končni meri iz želje po dobitku — torej prav obratno kot pri zavarovanju. Avtor polemično zaključuje, da pomeni enačenje obeh pojmov nepoznan j e bistva in da sodi že v preteklost.
Prvemu delu revije sledijo pregledi dogodkov in ocene nekaterih domačih in tujih ekonomskih publikacij ter prispevek o življenju ln delu Eugena Schmalenba-cha — ljubitelja »svobodnega gospodarstva«, s katerim Je živel, a doživel tudi njegov zaton. 8 poročili o delovanju društev ekonomistov v pretekli sezoni Je zaključena prva številka letošnje Ekonomske revije.	T. H.
Koko sušimo Češnjo
Izberimo nečrvive čežnje. Operemo jih v čisti vodi. Peclje odstranimo žele ko je sadje že sohe. Sušimo lahko na sonca ali ▼ krušni peči ali na štedilniku. Pri tem jih z gosto mrežo ščitimo od muh. Sušimo na lesah. Plodove nalagamo v slojih po eno vrsto. T začetku jih je treba sušiti pri nižjih temperaturah M—50* C, ki se pozneje lahko poveča. Lahko kombiniramo snšenje na soncu in v peči. To je posebno pri češnjah priporočljive.
V peči se osušijo češnje v dveh do treh dneh, na soncu pa je potrebno sušenje 2—8 dni. Kdaj m češnje suhe, spoznamo, čestisnemo jagodo, pril čemer se iz nje ne sme cediti sok.
Suho češnje spravimo v platnene vrečke, ki jih spravljamo na suhem, zračnem mestu. — 10 kg svetlih češenj daje 2,5 do S,5 kg suhega sadja. Suhe češnje imajo visoko hranilno vrednost, ker vsebuje je okoli 40 % sladkorja. Posebno priporočljive so za otroke in bolnike. Jemo jih surove ati kuhane kot kompot.
Prof. ing. Friderik Gerì.
IVAN VURNIK:
Rafta pomagati delan in nameščencem
do lastne hiše
(Nadaljevanje)
2e tu moram pripomniti, da je predvidena v podstrešnic; (nad stanovanjskd kuhinjo) ob dimniški tu; j avl. na kater o je v visokem pritličju priključena »kmetska peč«, votla cilindrska posoda iz bakrene pločevine za segrevanje vode. To vodo bi segreval dim lz štedilnika m v zimi še iz kmetske peči. Ta voda bi se rabila v kopalnici za prho.
Na isto tuljavo kot kmetska peč mora biti priključen tudi štedilnik, sicer bi v toplejšem letnem času voda za prho ne bila tem-perirana.
S to rešitvijo Je odkupljena možnost premestitve kopalnice k zunanji steni, kar je bolje in ceneje.
Da spada levo od štedilnika delovna miza in v primerni višini nad njo omara za krožnike, je umevno. Prav taka omara naj bi bila nameščena za piskre etc. ob dimniškem zidu Vse to nam kaže v načrtu rez skazi stanovanjsko kuhinjo.
Prostor banje bi bil osvetljen tudi preko kuhinje.
V veži, ki je zavarovana nasproti hišnemu vhodu s steklenimi vrati (Veternikom), bi bil pred vhodom v stanovanjsko kuhinjo obešalnik za obleko, priprava za dežnike ln kurilna vratiča za kmetsko peč.
Inštalacija odvodnih ln dovodnih cevi za kopalnico je običajna. Vodomer naj bi bil v zunanjem zidu pralnice.
X spalnici staršev bi bilo pripomniti, da naj se v zidu nad vzglavjem napravi 13 om globoka, 58 cm široka in 30 cm visoka, z lesom obložena niša (omarica). Lesena škatla naj bi bila tako
vložena, da sega sprednji rob ca 30 cm preko ometa. V tej niši naj bi bilo mesto za električno luč, za budilko, za kaka zdravila in podobno. Da Je v spalnici prostora ra dvojno omaro za obleko, za toaletno rmzico z ogledalom in «tolocn, to je razvidno iz načrta.
Ite Je v dnevni sob! poleg običajne kredence prav tako pro-
stor za eno omaro, W je predeljena na ožji 5 0 om široki del za perilo in na širši del za obleko, je tudi iz načrta razbrati. Kadio bi našel svoje mesto poleg divana ob oknu.
V	načrtu obeh podstrešnih soh vidimo, da je v te mogoče postaviti 5 postelj, 5 omar za obleko, dve mizi z ustrezajočim številom stolov in dvoje peči. . Ob večji dimniški tuljavi je že omenjena cilindrska posoda za ogrevanje vode. V tej dimniški tuljavi ne smemo pozabiti na zaklopko, s katero se urejuje pot dima.
Čiščenje dimnikov je mogoče samo iz ene obeh podstrešnic. kar Je razvidno iz prečnega reza hiše.
Da bodo v podstrešnicah vse stene ometane, zaglajene in beljene, je jasno. Pri lesenih stenah naj se prostor med opažema izpolni s suho praprotjo. Vrh stropa pa namesti M cm debelo plast iz ilovice, kateri je primešana slama.
Napeljava elektrike v Bergmanovih ceveh bo zlasti v podstrešju nujna.
V	predprostoru podstrešnic more stati 2,«5 m dolga cmara ali klop, ki je istočasno shramba za čevlje in razne priložnostne predmete.
V	kleti je dovolj prostora za delavnico, za shrambi živil ln kuriva ter za pralnico.
Voda iz pralnice naj bi odtekala v ponikovalnloo, ki jo Je napraviti najceneje takoj pod tlemi pralnice. 25 cm betonski zid sredi kleti bi po izkušnjah projektanta mogel biti tudi samo 12 cm debel, in je vrčtan v tej debelini zgolj zaradi predpisov; kako se ga bo gradilo, je odvisno od sporazuma z gradbenim nadzorstvom.
V	nekaterih slučajih hočejo Imeti ljudje samo polovico hiše podkletene. To je ekonomično pri pritličnih hišah Pri visokapritlič-nih hišah, ki imajo v praktičnem pogledu celo vrsto prednosti pred pritličnimi, pa Je edino ekonomično vso hišo podkletiti, ker je prihranek samo oa 16—20 m» izkopa. Tega si pa hišni lastnik lahko tudi sten izkoplje ln odstrani.
K narisu greznice bi bilo pripomniti, da je ta deljena na dva dela, v enega za goščav» in dru-
gega za tekočino, Iti se pretaka lz prvega. Kadar bi bilo tinti v drugem delu preveč tekočine, se ta izliva preko kanala v glavni cestni kanal. Na parcelah po oa 600 m2 je dopustno Izrabljati vse Iztrebke kot gnoj za povrtnino. — V načrtu, sta vrisani dve možnosti za namestitev greznice: vzporedno s stavbo in normalno za hišo. Katero se bo vzelo, Je odvisno od poedinega slučaja.
*
Do nam bo gradnja tega tipa hiš res lahko Izdatno pripomogla
k omiljen ju današnje stanovanjske krize, nato moramo delo na isti način organizirati kot grade drugod montažne hiše. To Je: na tekačem troiai. Tako bi se doseglo možnost, da bo zadostovalo samo 16 dni dela na gradnji ene take hišice — seveda s presledki: najpreje za Izkop kleti in temeljev, kar bo v vsakem primeru drugače, nato za utrjevanje armirane betonske plošče nad kletjo in tretjič za sušenje zidu surove stavbe, predno bo mogoče pričeti z notranjo opremo hiše. Vse delo do pokritja surove stavbe Iti moglo biti gotovo ▼ osmih dneh.
(So nadaljuje)
.50		nj ***	tiüWWIRt
r	f3r~ 20S -n-r-	390	- , — 2‘J - 2?
		- 120	- f 375 f
	- ■ 4iZ	t 'r-*	. J-33
i-			
vrsta zanimivih razstav v naših galerijah razveseljivo govori o živahni likovni akttv-nosti pn nas. Manj razveseljivo je dejstvo, da je obisk na takih likovnih manifestacijah sorazmerno nizek, če že ne včasih kar porazen. Gre za dejstvo, da je za pravilno dojemanje likovne produkcije doma in po svetu potrebno določeno likovno obzorje, ki gledalcu pomaga, da umetnino razume, da Jo pravilno vrednoti in končno, da najde v njej estetski užitek. Seveda je zato potrebna primerna vzgoja. Kot velja v glasbi primera, da je človek z dobrim sluhom lahko gluh, velja isto tudi t likovni umetnini. Umetnina ni samo paša za oči, temveč samostojen umetniški organizem, ki s specifičnostjo svoje govorice deluje na naša čustva in razum.
Problem likovne vzgoje, ki m postavlja pred nas, pa ni samo problem kulturne razgledanosti našega izobraženca, temveč tudi problem, ki je tesno povezan z bojem proti slabemu okusu. Čeprav likovna vzgoja v naSih Soleh ni zadovoljiva, smo vendar imeli priliko videti nekaj razstav naših otrok in dijakov, ki govorijo o prizadevnosti posameznih pedagogov na tem področju. K tem prizadevanjem spada tudi razstava otroške plastike v Mali galeriji.
Z otroško risbo smo se Slovenci že lepo uveljavili doma in po svetu. Naši otroci so na raznih razstavah svetovnega obsega dobili že najvišje nagrade. To je po eni strani priznanje našim pedagogom, po drugi pa dokaz, da imajo naši otroci bogat predstavni svet in likovno fantazijo. In vendar še naletimo na mnoge ljudi, ki gledajo na otroško risbo kot na modno norost. Taki ljudje in včasih celo taki pedagogi ne morejo razumeti, da je lahko prav otroška risba pomembno sredstvo v vzgoji naših otrok.
Težnja po risanju se v otroku pojavi že zelo zgodaj. Prav je, če skušamo razumeti otrokovo duševnost in mu damo papir, četudi ga za oko nesmiselno počečka. Razumeti moramo njegovo psihološko potrebo po kreaciji. Otrok uveljavlja sam sebe, ko izpoveduje svoja doživetja In prva spoznanja o svetu. S psihološkega stališča so te stvari mnogo manj otročje, kot se nam ponajveč dozdevajo. Pogosto zelo grešimo, ko skušamo otroku pomagati in mu vsiljujemo našo — njegovemu svetu tujo risbo. S tem mu ubijamo samozavest in veselje do dela. Pod vodstvom dobrega pedagoga se razvija v otroku smisel za izražanje s črto in barvo in za oblikovanje tistega sveta, ki ga doživlja z vso intenzivnostjo svojih čutiL Če znamo otroku prav prisluhniti, bomo spoznali, da so stvari o katerih nam otrok pripoveduje, narisane z veliko ljubeznijo. Po njih lahko spoznamo njegovo veselje in tegobe, njegova spoznanja in želje. Odpirajo nam tudi vrata v svet njegove fantastike dn nam lahko služijo kot neprecenljiv kažipot v njegovo duševnost. Vendar v tem še ne leži ves smisel otroške risbe. S tem, da otrok riše, spoznava likovne elemente, si spotoma ostri čut za estetske vrednote in smisel za likovni izraz. Na ta način tudi prispevamo k harmonični vzgoji otroka, ga nevsiljivo vodimo mimo raznih škodljivih stripov in fci-čev na pot zdravega in dobrega okusa. To je tudi obenem nevsiljiva propaganda za likovno estetske vrednote, ki bodo nekoč odraslemu človeku budile zanimanje in pravilen pristop k umetninam.
Isti svet, Isto izrazno sproščenost in neposrednost, kot smo jo spoznali v otroških risbah, gledamo sedaj v Mali galeriji v otroški plastiki. Dijaki VIL in X. gimnazije, ki jih-vodita prof. Alenka Eržen in proti. Stane Keržič, nam z veliko prisrčnostjo predstavljata svoje izdelke v glini. Dvodimenzionalno izražanje otroka na papirju je obdržalo vso svojo izrazno moč in svežino tudi v glini. Vsak človek, vsaka maska, vsaka živalca in sploh vsak kipec zase nam s svojsko govorico nekaj pripoveduje. Koliko življenja in kolika izraza je v tej govoričil Pomislimo samo na kvartopirca, ki po avtorjevi zamisli izgublja, na dinamiko dirjajočih konj, na sugestivne poze raznih kopalk,
žanjlc itd., na talca v trenutku dramatične napetosti, na prisrčnega leva s človeškim nosom in očmi, na grotesknost raznih mask in portretov, vojščakov, harmonikarjev, Marsovca' itd.
Menim, da bi ne bilo prav, če bi posebej imenoval rite kaj imen, saj so v glavnem vsa dela simpatična in privlačna. Posebej zanimivi so še reliefi. Pri teh nazorno opazimo, kako je težnja po oblikovanju brez večjih te-
delovni proces nastajanja tikov« nega delal Tudi to bo kasneje odločilno vplivalo na njegovo vrednotenje in razumevanje umetnine.
Ta razstava je za nas pionirskega značaja. Zato je treba dati vse priznanje prizadevnima pedagogoma in ravnateljema obeh gimnazij, ki sta te napor» razumevajoče podprla. Otrok nas s svojo dušo ogreje hi *nVi ed tudi rezultati te razstave. Z
žav zaobšla tehnične probleme. Otrok, ki skuša ponazoriti idejo svojega dela v njeni najbolj pristni in značilni dbllld, kombinira tu s frontalnim gledanjem in ptičjo perspektivo (konji in plug). In vendar ostane skladnost Izraza enotna in prepričljiva.
Naj omenim še eno prednost
takega dela z otroki. S tem, da otrok oblikuje, bodisi kot kipar, slikar ali grafik, spoznave tehnično stran izražanja in sploh
PISMI IZ FR1NCUE
možnostjo takega dela razveselimo otroka. V njem združujemo koristno s prijetnim. Ti otroci ne bodo prikrajšani za tisto kulturno dimenzijo, M se zaradi • pomanjkanja pravilna vzgoje in nerazumevanja ni mogla razviti v nas. Ze piri naših najmlajših se ustvarja osnova za bodočo likovno sredino in prepričan sem, da bodo tudi razne likovne prireditve deležne večjega zanimanja in obiska.
Jože Ciuha
Poljaki oa D. svetovnem festivala dramatike v Pariza
Takoj za Jugoslovani in Kitajci so prišli na vrsto Poljaki. Poljsko gledališče je -prikazala skupina iz Krakova, sestavljena za pariški namen iz najboljših krakovskih -gledaliških ljudi. — Krakova se upravičeno ponaša s »pojim gledališkim izročilom, saj zgodovina njihove gledališke začetke postavlja že v 12. stol. Redno gledališče so si ustvarili leta 1800. Danes mu pravijo »Staro gledališče«. V njem je od leta 1809 dalje deloval ustanovitelj poljskega narodnega gledališča Vojteh Boguslavšku Leta 189t) so »i Krakovčani zgradili še eno {fiedaHško stavbo. Detli so ji ime: »Gledališče SlowackU. Od tistih dob se je odrsko življenje v Krakovu razvijale z veliko naglico in doseglo svoj vrh po osvoboditvi, ko se je starim gledališčem pridružilo Gledališče mladih, Gledališče poezije in Gledališče Satire. Letošnje poletje pa bodo slovesno odprli še eno gledališče: imenitno moderno stavbo v delavskem predmestju Notna . Huta.
Lani, na prvem festivalu svetovne dramatike, je Poljake predstavilo Komorno gledališče iz Varšave. Letos so Poljaki poslali Krakovčane. Gledališki umetniki iz Krakova so igrali dve znameniti deli poljskega gledališkega repertoarja. Prvo delo spada v poljsko klasiko. Imenuje se »Maščevanje«, napisal pa ga je Aleksander Fredro (1793—1876). Drugo delo so vzeli iz modernejšega obdobja. Imenuje se »Poletje v Nohantu«, napisal pa ga je sodobni poljski pisatelj Jaro-slatD Iwaskiewicz.
Poljaki v potek pariškega festivala niso prinesli nič novega. Pokazali so solidno igro z rahlim romantičnim nadihom. Pokazali so veliko in spoštovanja vredno zaverovanost v svoj igralski poklic. A potek festivala postaja čedalje ostrejši in usodnejši za neizvirne gledališke skupine. Sodbe so v primerjavah zmeraj ostrejše in pravičnejše. Tako lahko celotni poljski umet-
niški aktiv na pariškem festivalu uvrstimo med povprečna gledališča, ki se okoriščajo le z dosedanjimi dognanji na področju gledališke umetnosti. Nič več. Nobene nove smeri. Nobenega iskanja. Nobenega odkritja.
Ce jih primerjamo z Jugoslovanskim narodnim gledališčem, mogočno izstopijo igralske kreacije beograjskih igralcev, ki so navdušile pariške kritike. A Krakovčani se niso mogli pohvaliti niti s homogeno gledališko sttüpmo in viti z izredno igro. Edinodve igralki — Zofija Jroszewska üt Ka-zimierz Meres sta štrleli preko provinciohalne konture krakovskega odrskega sveta.
Mogoče pa leži vzrok krakovske gledališke neizrazitosti tudi v obeh gledaliških delih. ki sta verjetno pomembni gledališki deli v poljskem nacionalnem okviru, a v mednarodnem ne povesta nič kaj posebnega. Starega Fredra so namreč izbrali iz pietete, mladega Iwaskiewizca pa najbrže zavoljo vsebine, ki prikazuje finale v obdobju ljubezenskega razmerja med Georges San-dovo in Friderikom Chopinom. A znamo je, da se kvaliteta nekaterih umetnin v novih okoliščinah spremeni... Te spre-mebe opazujejo vsi, ki z vso vnemo zasledujejo mednarodni gledališki festival. Večkrat so usodne, večkrat presenetljive, a skoraj zmeraj potrjujejo dve resnici: izvirnost v gledališkem ustvarjanju se uveljavi lahko vsepovsod. Domača dela, ki nosijo na sebi izrazite pečate nacionalnosti, v kateri so nastala, so sprejeta z odprtimi rokami. A pečati morajo biti izuirni in izraziti. J. J.
ra. LJUBLJANSKI FESTIVAL Drevi bo Sonatali večer na rotovškem dvorišču. Nastopita pianistka Ose von Älpenheim in violinist Igor Ozim
	=5U 	
- „ - 452 . ..	§ ti? 433
	m	ljz	0	1	373
V* 2oe 1 sto 1 2ir	
tloris nadstropja

. 0
2 ..
Naš mladi violinski virtuoz Igor Ozira Je s svojo umetnostjo že večkrat navdušil naše glasbeno občinstvo. Zadnjič nas je s svojo čudovito igro in nedosegljivo tehniko očaral kot solist v Beethovnovem koncertu za violino ln orkester v D-duru, ki ga je pretekli četrtek izvajala Slovenska filharmonija na novem letnem gledališču v Križankah. V polni men ie upravičil svoj umetniški sloves, ki ga je dosegel na številnih koncertih v Angliji, Nemčiji, Svici, na Švedskem in Finskem. Na nocojšnjem Sonatnem večero pa ho hkrati s njim nastopita mlhda Av-
strijka, v Svici živeča pianistka Ilse von Alpenhelm, kl si je prav tako že natrgala lavorik na turnejah po Avstriji. Italiji, Nemčiji, Portugalski, Španiji In Svici. Izvajala bosta Mozartovo sonato v G-duru, K. V. 379, Bartokovo sonato štev. 2 v dveh etavkih, Schubertovo sonatino v g-molu, op. 137 ln Brahmsovo sonato v d-raolu, op. 108.
Baročno arkadno dvorišče častit-Ijivega ljubljanskega Rotovža je kakor ustvarjeno za take Intimne koncertne prireditve. Vendar pa je pretesno za večji obisk občinstva. Zato si bodo ljubitelji glasbe pravočasno preskrbeli vstopnice.
Koncert partizanske pesmi ca 10. ljubljanskem festivalu
V četrtek 30. t. m. zvečer bosta nastopila v okvira nastopov na in. ljubljanskem festivalu združena partizanska pevska zbora »Srečko Kosovel« in Invalidski pevski zbor. Ta prireditev v okviru festivala bo edina, ki bo po svoji vsebini najbolj v soglasju s proslavljanjem 10-letnice • osvoboditve.
Pobudo za združen nastop obeh znanih partizanskih pevskih zborov je dalo vodstvo festivala. Kosovelova, ki jih vodi Rado Simoniti, so te navdušeni odzvali vabilu, naj bi nastopili na festivalu skupaj z nič manj požrtvovalnim Invalidskim pevskim zborom, ld Je lani praznoval desetletnico osvoboditve in spet uspešno nastopa že trt leta. V tem kratkem času so pod vodstvom Radovana Gobca fan eli že 44 nastopov. Tu prihaja do izraza zavest starih borcev, ki v teh kvalitetnih zborih goje originalno partizansko
Ob ponovnem nastopu obeh kvalitetnih zborov se je pojavila zamisel pevcev, naj bi lz obeh zborov Izoblikovali nov kolektiv partizanskih pevcev, Id bi Izvirno Interpretirali pesem narodnoosvobodilne borbe. 2al je bila partizanska pesem po svbbodltvi dostikrat izmaličena ln je zato prav, da k> ohranimo pristno in živo, dokler bodo za to obstojale mož« bosti.	L. B-

M. junija 1988 ] SLOVEHSKI POROČEVALEC J itu *
Indijanske zgodbe (P ^ F. COOPRA *2) 1	n	El	0	•Sl	Ll	El	D>	E<	^ • Riše MIKI MUSTER
									
ZIHV1LB
M ao »tramih na
:a dna Jd brata
103.
Binala Je začel ogenj veselo plapolati In se vzpenjati po zidovih. V njegovem svitn je Stezosledec videl množico Indijancev, ki so prinašali zmeraj novega dračja in ki so bili tako zaverovani v svoje početje, da so čisto pozabili na nevarnost. Stezosledec je hladnokrvno pomeril In sprožil. »Se enega podrem,« je nato zamrmral predse, »potem pa bo mir za to noč.«
104.
Vzel je drago paško, ki jo Je Imel že pripravljeno, ln spet pomeril. Tudi ta strel je opravil svoje. Na tretji zadetek pa rdečkarji niso več čakali, temveč so naglo pobrali svoja šila ln kopita Iz nevarne bližine trdnjave. »Mojster Kap,« je tedaj zaklical Stezosledec, »predrzne-že sem za zdaj ukrotil. Do jutra se ne prikažejo več. In zdaj lahko izlijete vodo!«
105.
Kap Je nagnil sod In ga izpraznil tako spretno, da je pogasil vse plamene. Tako je bil tndi ta napad odbit ln ostanek noči so obleganci prebili ▼ mira, vendar sta moža izmenoma bedela na straži. Ko pa se je začelo daniti, sta odšla na streho. Odtod sta nenadoma zagledala v daljavi ladjo, ki se je bližala s polnimi jadri. Kmaln sta jo prepoznala: bila je Jasperova.
SE NEKAJ
Direktor in uslužbenci tovorne »Volnoo v Loškem pred sodiščem v Ljubljani
Pred senatom okrožnega sodišča
v Ljubljani so sedeli od 23. do S3, junija direktor Bords Mlinar, vodja prodajnega oddelka Evgen Sdpek in tehniški obratovocija Franjo Brine, vsi vodam uslužbenci tovarne volnenih izdelkov »Volna« v Laškem. Kot taki so v času več let zakrivili vrsto kaznivih dejanj.
Revizijsko poročilo podaja zelo neugodno sliko o proizvodnji in gospodarsko-finančnem poslovanju v omenjenem podjetju. POieg objektivnih težkoč, kakor so zastarelost strojnega parka, primitivna oprema, nesistematična razporeditev tovarniških objektov, navaja revizijsko poročilo tudi druge vzroke slabega gospodarskega poslovanja v tem podjetju, ki se odražajo v neprimerni organizacijski obliki vodilnega kadra, v pomanjkljivi in nenačrtiji proizvodnji in v nepravilnem planiranju prodajnih cen Izdelkov na podlagi nekvalitetnih planskih kalkulacij.
Vse to Je imelo za posledico, da Je podjetje v letih 1932 in 1953 poslovalo z znatno večmilijonsko izgubo. Te ugotovitve upravičeno vodiio do zaključka, da eo v pretežni meri odgovorni za slabo nerentabilno poslovanje podjetja vsi trite vodilni uslužbenci, ki jim je bilo v kritičnem razdobju poverjeno ln zaupano gospodarsko, tehnično ln organizacijsko vodstvo podjetja. Vsi so namreč spričo svojega nepoštenega in neodgovornega odnosa do zaupane jim družbene lastnine v zasledovanju svojih osebnih koristi poverjene Jim naloge ne samo zanemarjali, temveč so svoj vodilni položaj grdo zlorabljali v takšnem obsegu da so zakrivili vrsto kaznivih dejani. s katerimi so prizadeli podjetju občutno gospodarsko škodo.
Zaradi vinjenosti prometna
nesreča
V	soboto ob 4.05 url zjutraj sc Je pripetila v Z a vodni pri Celju težja prometna nesreča. Voznik-amater Franc Fožun, direktor tovarne perila Toper v Celju se je vračal proti Celju z osebnim avtomobilom, last omenjene tovarne. Ker je na Teharjih popival v restavraciji pri Mlinarjevem Janezu, ni bil pri povratku domov •posoben obvladati vozila. V Zavedno Je Počim pripeljal s preveliko hitrostjo, čeprav je na tem odseku označena dovollena hitrost le 30 km na uro. Zato ga je začelo zanašati proti levi strani, vse dokler ni treščil v obcestno drevo pred hišo št. 22. Zaradi udarca se je levo prednje kolo odtrgalo ln odletelo približno 80 m daleč na travnik. Osebni avtomobil pa se je nsjprej od drevesa odbil in nato obstal na desni strani tik ob pločniku. Prt nesreči sta bila poškodovana voznik Franc Požun ter potnik Marko Jezernik. Oba sta bila nato odpeljana v celjsko bo’nišnico. Komisija je ugotovila, da je do nesreče prišlo larsdd prehitre vožnje in zaradi vinjenosti. Skoda na avtomobilu pa je bila ocenjena za nad 1 milijon dinarjev.
Tudi ta primer kaže, da niso v tovarni perila v Celju čisti računi med delavskim svetom in upravnim vodstvom tovarne. Zadnja nesreča je že četrta v tem letu: zato ni čudno, če delavci upravičeno kritizirajo ravnanje nekaterih ljudi v tovarni. Njihovo negodovah’» Je bilo še večje, ko so sl ogledali razbiti avtomobil. Id je njihova last.
Zadnjo besedo o krivdi bo izreklo todilče. Prometni varnostni organi pa so Požurm odvzeli vozniško dovoljenje.	P. J.
Mlad rudar žrtev nevihte
V	sredo popoldne je nad Seno-vim in okolico divjala huda nevihta s ploho, ki je prizadela nekaj škode na električnih napravah v transformatorju, kar pa le ni bilo najhuje. Terjala je namreč mlado življenje komaj 22-let-nega rudarja Jožeta Romiha. Strela je udarila v električni drog ter nato po žici v domačijo Romihovih v Lokvah, nedaleč od Senovega. Brata Jože in Avgust sta v tem času stala pri oknu ln gledala prihajajočo hudo uro. Ko je treščilo, je Jože »tal blizu električnega »tikala prt Oknu. verjetno oprt nanj. Električna »tla je bHakovito prešla iz napeljave nanj ter ga vrgla v stran, pri tem pa se Je poškodovanec oprijel svojega brata, kateremu Je strela poškodovala rok» vendar ni imel hujših kasnejših posledic. Ko »e je malo opomogel. Je priskočil v pomoč bratu, vendar Je mladi Jole Romih medtem že zadet od strele umri.
Mladi Jože Je po odsluženju vojaškega roka špic kratek čas spet rudaril, vendar ret Imel sreče, da dolgo koplje črno zlato. Ta dogodek je globoko odjeknil po vaseh in med rudarji, ki so ga po-gall. Pripravili so mu ’g» ^o-
Te škode glede na njihovo dolgoletno kaznivo delovanje niti ni več mogoče podrobno oceniti, vendar je ta škoda nedvomno pripomogla k splošnemu, zelo nezadovoljivemu gospodarskemu položaju podjetja.
Val trije so nepravilnosti v glavnem priznali, krivda pa jim je bila dokazana tudi po pričah in listinah. Vsi trije so bili obtoženi poneverbe, zlorabe uradnega položaja, prevzemanja podkupnine in ponarejanja uradnih listin. Sodišče jih je spoznalo za krive ln Jih obsodilo: Borisa Mlinarja na tri leta strogega zapora. Evgena Sipka na dve leti strogega zapora ln Franja Brtnca na leto in šest mesecev strogega zapora.
Vsä trije so v tesni medsebojni povezanosti kot vodilne osebnosti v podjetju na prefinjen način zlorabili zaupanje ne samo delovnega kolektiva, temveč celotne družbe, ki jim je poverila odgovorno nalogo upravljanja družbenega premoženju v podjetju. Vsi trije so izvrševali kazniva dejanja premišljeno ln načrtno ter so zasledovali pri tem izključno osebne imovinske koristi na škodo skupnosti.
Prvi v bolnišnico —
drugi v zapor
Med družinami Žnidarič ln Mikše iz Ogljenšaka pri zgornji Polskavi obstajajo že dalj časa nesoglasja in stari družinski prepiri. Ko je nekega dne prišel Rudolf Žnicizrič precej vinjen domov, je opazil sina Rudolfa Mikše, kako nekaj piše po steni njegove hiše. To Je bil že dober povod za prepir, ki se je še stopnjeval, ko je tudi Rudolf Mikše prišel z dela. Po obojestranskem izzivanju je Mikše s kolom udaril Žnidariča, ta pa je pograbil ročno sekirico in z njenim ostrim robom udaril Mikša po temenu in mu prebil lobanjo. Tako so »tari prepiri pripeljali Mikša v bolnišnico, Žnidariča pa v zapor.
Hotela je podkupiti miličnika
Marija Černič, posestnice iz Razvanja pri Mariboru, je opazila. da zahajajo na njeno njivo večkrat kokoši posestnika Jožeta Lobnika. Da bi to preprečila, Je natresla na njivo strupa. Poginilo je več kokoši, s čimer je nastalo 4 000 dinarjev škode. Ko je na Lobntkovo ovadbo organ LM Izvedel preiskavo, mu je Černičeva hotela vsiliti 500 dinarjev, da ne bi oddal ovadbe. Zagovarjala se bo pred sodiščem.
rmrnirarmri
KOLEDAR
TOREK, 28. junija: Zorana.
*
Na današnji dan leta 1389 so Turki porazili srbsko vojsko na Kosovem polju S to zmago so zagospodarili za stoletja nad Južnimi Slovani in zavrli njihov politični, gospodarski in kulturni razvoj.
*
28. junija 1.	1914 Je Gavrilo
Princip ustrelil v Sarajevu avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo. Ta dogodek so izkoristile velesile kot povod za spopad, do katerega je zaradi napetosti med njimi tako in tako moralo priti. Izbruhnila Je prva svetovna vojna *
Točno pet let po tem, 28. Junija 1919 pa je bila podpisana versajska mirovna pogodba, ki so jo velike sile — zmagovalke vsilile malim državam ln si z njo na novo razdelile svet.
•
Ljubljančanom Je še v spominu 28. junij 1942, ko je IV. bataljon
H.	grupe osvobodil pri Verdu 320 Slovencev, med njimi največ Ljubljančanov, ki so Jih hoteli Italijani odpeljati v internacijo.
UL LJUBLJANSKI FESTIVAL
Nocoj v torek 28. junija bo ob
20.39 na Rotovškem dvorišču sonatili večer švicarske pianistke Ilse von Alpenheim in violinista Igorja Ozima. Vstopnice so na razpolago v festivalni blagajni v Križankah. Velja za abonente A ln B, ki so vplačali abonmajski prispevek.
Na filozofski fakulteti je bila diplomirana iz germanske skupine Tatjana Osetova iz Vranskega. — Iskreno čestitamo!
Na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so bili diplomirani za inženirje elektrotehnike tovariši: Bralič Bogoljub, Lčwy Marcel, Sajovic Dušan in Zaplotnik Janez.
Čestitamo kolegi.
Maturanti državne realke v Ljubljani leta 1915 proslavljamo 40-letnico mature v soboto, 2. julija, ob 19. uri na »Bellevue«.
Obvestilo zdravnikom! Opozarjamo vse prizadete zdravnike, da pošiljajo v urološko ambulanto kirurgične klinike v Ljubljani le bolnike, pri katerih je potrebna hospitalizacija. Za diagnostične preglede pa naj pošiljajo bolnike izključno samo v ustrezne specialistične ambulante poliklinike, kajti odslej bomo zaradi preobremenjenosti ambulante prisiljeni take bolnike odklanjati —
Klrnrglčna klinika
KREHEMČEV PESEK^U
v orig. vrečkah!
Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo žalostno vest, da Je dotrpela naša ljubljena mama, tašča, stara mama ln sestra
FRANČIŠKA ADAM roj. MRVAR
Leži v kapeli novomeškega pokopališča od koder bo pogreb v sredo, dne 29. junija ob 16. uri. žalujoči: sinovi Ivan, Ciril, Karol, Franci; snahe Ivanka,
Egea, Fani, Zora; vnuki in vnukinje, brat, sestra in ostalo sorodstvo.
Novo mesto, Zidani most. Trst, dne 27. junija 193B.
TUBIST BIBO
TURIST BIRO obvešča, da bo sedemdnevno potovanje v Pariz od 21. do 28. avgusta. Pohitite s prijavami, zahtevajte program. — Prijavljence prosimo, da čimpieje predložijo dokumente za potni Ust.
Na Grossglockner potujemo L ln 2. julija. Prijavljence prosimo, da čimipreje v biroju vplačajo razliko. S seboj naj prinesejo potrdilo o vplačilu. Ostale informacije dobite v TURIST BIROJU, Ljubljana. Miklošičeva 17. telefon 30-645.
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA KRIŽANKE, Viteška dvorana Sreda, 29. junija: Zola-Maurette: Thérèse Raquin Vstopnice se dobijo v Festivalni blagajni Trg francoske revolucije, rezervacije tel. 22-295-
CELJH
MESTNO GLEDALIŠČU Sreda. 29. Junija ob 20. Jan de Hrtog: Zakonska postelj» Izven.
UMBLI
2E JUTRI nova številka
TEDENSHA
O sana Božo je bil diplomiran za
inženirja elektrotehnike. Kolegi čestitamo!
Vsem cenjenim odjemalcem sporočamo, da bomo Imeli zaprti naši poslovalnici na Cankarjevi 3 m Dalmatinovi 13 — od 28 do 30. t. m. zaradi inventure. RADIO CENTER, LJUBLJANA.
C en j. strankam sporočam, da bo
1.	Julija 1955 prevzel strokovno vodstvo mojega frizerskega salona tov. Pliverič Dušan. — Popit Viktor, frizer — Cankarjevo na-brežj e 3.
Čevljarska obrtna zadruga, Rečna ul. 8, obvešča cenjene odjemalce. da je z današnjim dnem v likvidaciji. Prosimo vse, ki imajo čevlje v zadrugi, da jih dvignejo do vključno 3. VII. 1955.
Društvo upokojencev — podružnica Šentvid, ima v četrtek, 30. junija ob 14. uri. v »Domu »Svobode« svoj redni občni zbor.
Udeležba članov obvezna!
Občinski odbor Zveze borcev NOV Postojna poziva preživel» borce, ki so sodelovali pri sabotažni akciji v Postojnski jami leta 1944, da se javijo pismeno do 29. t. m. zaradi odkritja spominske plošče v Postojnski Jami, ki bo dne 3. Julija t. L
Obveščamo vsa državna gospodarska podjetja in zasebnike, da zaradi nujnega ter kratkotrajnega popravila javna tehtnica Ljubljana, Trg OF 9. od 28. junija do
2.	Julija 1955 ne bo poslovala. V teh dneh naj stranke po možnosti uporabljajo tehtnice na Celovški, Tržaški in Ižanski cesti.
CE HOCES KVALITETO zahtevaj samo poznano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo, desinficira in krepi tvoje živce!
Mladostna polt je očarljiva — z Deva Vitamin kremo dosegljiva!
Drgnjenje z debelim peskom škoduje emajlu na kuhinjski posodi. zato previdna gospodinja kupuje fino mlet
GLEDALIŠČA
DRAMA — LJUBLJANA
Torek, 28. junija ob 20: Galsworthy: Okna. Abonma F.
Sreda, 29. Junija ob 20: Galsworthy: Okna. Abonma B Četrtek, 20. Junija ob 20: Galsworthy: Okna. Abonma G. Sobota. 2. julija ob 20: Shakespeare: Romeo ln Julija. Gostovanje v Zagorju.
Ponedeljek 4. julija ob 29: Gala-worthy: Okna . Abonma T. Zaključek sezone v ljubljanski Drami.
OPERA
Torek. 28. Jun. ob 20: Woif-Feorrari: Štirje grobijani. Abonma red D. Sreda, 29. junija ob 20: Mozart: Don Juan. Abonma red C. Četrtek, so. Junija ob 20: Strauss: Nekdanje svečanosti.
Stravinski: Lisica zvitorepka. Gotovac: Simfonično kolo. Abonma red E.
Petek, 1. Julija ob 19.30: Wolf-Ferrari: Štirje grobljam. Abonma red H.
Zadnja abonentska predstava te
sezone
Sobota, 'a. julija ob 20.30: Hrtstič: Ohridska legenda. V okviru III Ljubljanskega festivala, na Letnem gledališču v Križankah. Izven.
Abonente SNG prosimo, da do konca tega meseca zanesljivo poravnajo vse plačilne obveznosti za abonma.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek, 28. junija ob io: Anouilh, Colomba. Red Torek popoldanski. — Vstopnice so v prodaji. Ob 20: Anouilh, Colomba, Abonma red Torek Vstopnice so v prodaji.
Sreda, 29. Junija Ob 24: Anouilh, Colomba. Abonma red Sieda. Vstopnice so v prodaji. Zaključek sezone 1954/55.
Planinsko društvo v Celju sporoča svojim Hanom, da je 26. t. m. v gorah izgubil zvoje mlado, nadobudno življenje
VLADO FAJGELJ
kandidat filozofije.
Na njegovi zadnji poti ga bomo «premili 28. t. m., ob 17.30. url. Ohranili ga bomo v trajnem minul
Izgubila sva najino vsa, našega
VLADKA
Pokopali ga bomo v torek, 26. t. m., ob 17.30 na mestnem pokopališču.
Marija ln Rudolf FajgetJ. star«. Celje, 27. Junija 1955.
Sporočamo žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil v gorah naš nepozabni
VLADO FAJGELJ
študent geografije
Pogreb dragega tovariša bo 28. junija ob 17.30 izpred mestnega pokopališča v Celju.
Študentje geografije
Združenje Zveze študentov prirod, matem. oddelka in Klub študentov geografije v Ljubljani sporočata, da je postal žrtev gora naš aktivni član
VLADO FAJGELJ
študent geografija in biologije
Zvestega tovariša bomo spremili na zadnji poti v torek 28. junija ob 17.30 izpred mestnega pokopališča v Celju.
Za občutljivo kožo samo krema •POUR VOUS«! Dobite Jo povsod!
HORMONSKA KREMA »EVELINE« za noč Je naj novejša zdravniška krema, vsebuje mnogo hormonov ln vitaminov, hrani kožo In 1o čuva pred gubanjem ln staranjem.
»FLEX« mora biti vedno doma!
GARANTIRANO NEŠKODLJIV za čiščenje mastnih madežev na tkaninah, usnju. itd. je »FLEX«. Pazi na zaščitno znamko FLEX1
Slovenski jamarji žalu-		Sredi ljubljenih gora, ki
jemo za svojim najboljšim		ki jim Je posvetil ovoja
tovarišem		zgodnja znanstvena pro-
VLADOM FAJGLJEM		učevanja, se je smrtno ponesrečil
abs. geografije,		VLADIMIR FAJGELJ
ki ga nam je kruta usoda ugrabila v planinah.		Prerano umrli nam bo ostal v trajnem spominu
Ohranili ga bomo v		kot vzor mladega človeka
trajnem spominu!		in prizadevnega študenta.
Društvo za raziskovanje		Geografski inštitut
jam Slovenije 1		univerz«
V cvetu mladosti ln sredi svojega požrtvovalnega dela nas je za vedno zapustil naš
Vladimir Fajgel]
študent geografije
Z njim nismo izgubili le mnogo obetajočega sodelavca temveč tudi vsem dragega prijatelja in kolega
Geografsko društvo Slovenije
Naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da Je po dolgi in mučni bolezni 28. junija dotrpel v starosti 77 let naš dragi oče ln stari oče
IVAN MANFREDA
svetnik državnih železni« v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v Mariboru na mestnem pokopališču na Pobrežju 28. Junija ob 17. uri.
Žalujoči: Sin Branko, snaha Betka, vnuka Igor in Te ter ostalo sorodstvo.
Maribor, Ljubljana, 1/. Junija 1955.
Zahvala ■
aadnji
vmraUA Spitale» milil» tMitsI« ZB. »aikaU
podružnici Steklarn» Hrastnik, godbi ln pevcem Svobode H in vsem darovalcem vencev. Žalujoči: oče, brata in stiski.
Hrastnik, dne 25. VI. 1955.
Oto bridki izgubi dragega moža, očeta, dedka in stripa
FRANCA KLEMENC
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so sočustvovali z nami in ga Spremili na njegovi poslednji poti. Žalujoča žena, hčerka in ostali.
BflZPIS!
S0LSTV0
RAZPIS
Splošna kmetijska Sola Grm pri Novem mestu razpisuje vpis novih gojencev za šolsko leto 1955/56.
Sprejemamo kmečke fante, ki imajo veselje do kmečkega poklica, id so stari najmanj 15 let, telesno in duševno zdravi ter imajo z uspehom končano osnovno šolo.
Prošnje, kolkovane s 20 din, sprejema ravnateljstvo enoletne šole do 15 septembra 1955. ker se s l. oktobrom že začne redni šolski pouk.
Prošnji priložita:
L zadnje Šolsko spričevalo.
2..	rojstni list,
2. zdravniško spričevalo,
4.	lastnoročno napisan življenjepis,
5.	obvezo staršev ali KZ za redno plačevanje vzdrževalnine.
Vsi gojenci imajo popolno ošfcr-bo v Internatu. Mesečna vzdrže-valntna znaša 4250 din. Interesenti naj takoj zaprosijo pristojni okrajni ljudski odbor, tajništvo za prosveto in kulturo in svojo kmetijsko zadrugo za štipendijo, ker imajo navedene ustanove v ta namen potrebni kredit.
Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo šole.
Ravnateljstvo kmetijske šole Grm — Novo mesto.
PUTNIK SLOVENIJA
DO 15. JULIJA »prejemamo prijave za dvodnevni avtobusni izlet ob velesejmu v Celovcu. Ogled Beljaka, Celovca. Vrbskega ln Osojskega jezera. Itd. Prijavite se pri najbližjem PUTNIKU.
SEDEMDNEVNO POTOVANJE preko Italije In Svice v PARIZ. Ogled Louvra, Opere, Place de la Bastine, Hotel des invalides, L’Arc de Tiiomphe, Tour Eiffel — prevozi z metrojem Itd. Prijave sprejemamo do 15. avgusta.
vse vrste želez nisk ih KART za tu in inozemstvo dobite v predprodaji piri PUTNIKU. Izognite se nepotrebni gneči ln čakanju ter si nabavljajte karte pri PUTNIKu.
LJUBLJANA, PIRAN, BENETKE TRST, PIRAN. LJUBLJANA j« aner našega izleta v septembru. Kombinirano potovanje z avtobusom in turistično jahto »BURJA«. Prenočišče in pretirana na ladji.
BADI0
RAZPIS
Svet n prosveto ln kulturo OLO v Morski Soboti razpisuje meato knjižničarja študijske Knjižnice v Murski Soboti.
Pogoji: fakultetna izobrazba ali večletna praksa v knjižnici in znanje madžarskega jezika.
Plača po uredbi.
Nastop službe takoj.
Prošnje pošljite na tajništvo s» prosveto in kulturo OLO v Murski Soboti'do 21. Julija 1955.

SPORED ZA TOREK Poročila:	6.05, 6.00, 7.00, 1Z.30,
15.00,	17.00t 19.39 ln 22.08.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska. 0.35 Slovenske narodne pesmi. 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame. 7.30 Gospodinjski nasveti. 7.40—8.00 Zabavna glasba. 12.00 Opoldanski spored lahke glasbe. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Kmetijski nasveti: Žične opore za fižol, paradižnik, grmiče in drevje — Prihranimo sl les. 13.10 Glasbeni mozik (pester spored operne ln solistične glasbe). 14.30 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike: Kako je s poleti v vsemirje. 14.40 Skladbe Emila Adamiča poje Maste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz riborsM komorni zbor pod vodstvom Rajka Sdkoška. 15.15 Želeli literature — Franc šrimpf: Človek z bergljo. 16 20 V svetu opernih melodij. 17-.16 Plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Zdravstveni nasveti. 18.10 Slovenske narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet. 18.30 Športni tednik. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Na Gorenjskem je fletno« (pisan spored slovenskih narodnih pesmi). 20.30 Tedenski notranj e-poli tiču! pregled. 20.40 Isolde Ahi grimm igra na čembalo preludije in fuge J. S. Bacha.
21.00	Radijska igra — Miroslav Krleža: Trije domobranci; 21.36 Lahka glasba. 22.15 do 23.00 Zaplešite a nami (plesna glasba),
MALI OGLASI
MLATILNICO, nemške znamke, zadnji model, skoraj novo, prodam. Zapuška 8, Dravlje, Ljubljana, Telefon 31-945.
GRABLJE, na konjsko vprego prodam. Vodnik. Podutik, tel. 31-945.
GRADBENO PODJETJE »ZID-GRAD« v Idriji sprejme večje število kvalificiranih zidarjev m nekvalificiranih delavcev.
____	11475-1
CVETLIČARKO, prikupne zunanjosti, » trgovsko prakso v cvetličarni in verzirano v vezanju šopkov, vencev ln aranžmajev, sprejmemo takoj za cvetličarno v Celju. Samsko stanovanje zagotovljeno — plača pa tarifnem pravilniku. Ponudbe: Vrtnarska šola Medlog pri Celju. 11477-1 PODJETJE AVTOOBNOVA, Ljubljana, Bežigrad 11, sprejme takoj več samostojnih avtomehanikov, avtoelektdčarjev, avtokleparjev, železostrugarjev in ključavničarjev. Prednost imajo vojaščine prosti in po možnosti stanujoči v Ljubljani. Plača in nastop po dogovoru.
____	11504-1
SEFA KONSTRUKCIJE in 2 orodjarja sprejme takoj večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogL odd. pod »Pre-spefctlva«.	11705-1
PODJETJE »AVTOPROMET«, Ljubljana, Savska c. »prejme večje število vajencev, Jri se želijo izučiti za kvalificirane delavce, avtomehaniške, avtoko-okolarske, avtokleparZke ln vuUcanlzerake stroke. Prednost Pri »prejemanju imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo ter ■ stanovanjem v mestu ali vsaj v okolici mesta Ljubljane. Vpisovanje je vrak dan do ». Vi il» od I, 4» Ä a» JMšm
KINO
»UNION«: finski film »Poročni venec«. Tednik: Mladina in šport. Predstave ob 16, 18 ln 20. V gL vlogi: Aina Malja in Tikkanen.
»KOMUNA«: amer. fhro »Možje«. Tednik: Film. nov. 26. Predstav» ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Marlon Brando in Teresa Wright.
»SLOGA«: sovjetski film »Zvesti tovariši«. Tednik. Predstave ob 16, 12 in 20. Ob 10 Je matineja istega filma, v gL vlogi: S. (Srkov in B. Merku rov.
Prodaja vstopnih v vseh trab kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 naprej, za matinejo pa od 8 dalje.
»SOČA«:	Italijanski film »N»
konici meča«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi: Frank Latimore in Miily Vitale. Prodaja vstopnic od 8.30 do U ter od 15 dalje.
LETNI KINO »BEŽIGRAD« ital. film »Na konici meča«. Tergiik. Predstava ob 20.45.
DOM JLA — LETNI: finski film »Poročni venec« in tednik, ob
20.30.
Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro prid pričetkom predstave.
»SISKA«; angL film »Skrivnostni profesor«. V glavni vlogi: Leslie Howard, Mary Morris in Francis Sullivan. Režija: Leslie Howard. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
»TRIGLAV«; amer. film »Usoda ljubezni«. V glavni vlogi: Kirk Douglas in Dennie Robin. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
»LITOSTROJ«: amer. film »Podvodna četa«. Predstava ob 20. Prodaj« vstopnic eno uro orel pričetkom predstave.
KAMNIK: nemški film »Gospodična Casanova«.
BLED: angleški film »Mlada ljubimca«, ob 18 in 20.30.
BREŽICE: jugoslov. film »Jubilej G. IKL-a« ln francoski film »Ga. Minever«.
NOVO MESTO »KRKA«: mehiški film »Vedno tvoja«
KRANJ »STORŽIČ«:" franc, film »Trije šaljivci«, ob 18 in 20.
KRANJ »PARTIZAN« - LETNI: ameriški barvasti film »Lili«, ob
20.30.
KRANJ »SVOBODA«: angl. fikn »Ujeto srce«, ob 19.
JESENICE »RADIO«:	angl. film
»Pozivnica«, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	amer. film
•Kadar žene ljubijo«, ob 18 in 20.
KOŠNJO (KISLO) ODDAM. Naslov v ogl odd.	11706-4
ŽENSKO KOLO, športno, francosko, prodam, ogled vsak dan. Vnanje gorice 106, stara št.'18, p. Brestovica ,pri Ljubljani.
11700-4
ENOSTANOVANJSKO HlSO z lokalom, delavnico in vrtera, prodam. Ponudbe pod »Sredina mesta« v ogl. odd.	11525-7
UPOKOJENEC išče sob» v centru mesta proti nagradi. Ponudbe pod »Amerikaner« v ogl. odd.	13696-9
ABS. TEHNIKE iz Vojvodine išče opremljeno ali prazno sobo, gre tudi za sostanovalca. Ostalo po dogovoru. Ponudbe v cgL odd. ipod »Tehnika«. 11704-9 »GOSPODARSKO RAZSTAVI. SCE« — restavracija, Titova c. 50, nujno potrebuje dve kuharici, oz. kuharja ter 1 do 4 natakarje. Služba stalna plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Predstavite se osebno Titova c. 50.	U720-1
S O BOSLIKARS KEGA in pleskarskega pomočnika (samo kvalificiranega) ter vajenca sprejme Janežič. Ljubljana, Vodovodna 76.	11710-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme v stalno in dobro službo tričlanska družina. Naslov v ogl. odd.	11708-1
TOVARNA električnih aparatov »TELA«, Rimska 21, sprejme 7 vajencev za strugarsko, finome-hanično, elektrčmehahično in orodjarsko stroko. Reflektant! naj pošljejo .pismene prošnje z navedbo osebnih podatkov, bivališče in soc. razmer. Pogoj za natečaj: mala matura. Rok za vlaganje prošenj je 2. Julij.
11327-3
PRODAM lep kombiniran otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku.	11721-4
PLINSKI ŠTEDILNIK C pečico, skoraj nov, prodam. Pretner, Ljubljana, Štrekljev« 5.
11714-4
radijske DELE prodam. Naslov v ogl. odd.	11709-4
KUPIMO DIRO na gumijastih kolesih, nosilnost 5 ton. Nujno. Ponudbe:	Gostilna Aleksinac.
Rimska 4, Ljubljana. 11597-5 BLOK za »Fiat ardito«, 4-cilindr-ski (seitengestedert), kupimo. Dom za duševno defektne, Hrastovec, pošta Lenart v Slov. goricah.	H711-5
DVA STUDENTA iščeta opremljeno ali prazno sobo, plačata tudi čez počitnice. Ponudbe pod »Vesna« v ogL odd.	11699-0
UPOKOJENKA IS ČE sobo, plača, šiva za uslugo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivam«	11699-9
SOBO oddam za pomoč pri gospodinjstvu pošteni, mirni deklici. Naslov v ogl. odd. 11796-9 SVETLOZELEN UHAN klips izgubljen. Nagrada. Naslov v ogl. odd. .	11722-10
FINK ANA preklicujem neresnične podatke o uslužbencih pošte Šmihel pri Novem mestu. Zahvaljujem se. da ao odstopili od tožbe.	11713-11
STRUŽNICO, dolžina od heraer-Ja do hernerja 125 cm, prodam ali zamenjam za motorno kolo 250 do 360 m>. Dobrovc Matija,
Nazarje-	U713-4
ENOSOBNO STANOVANJE, vi* priti., suho in sončno, z vrtom v Mostah zamenjam ra dvosobno. Ponudbe v ogL odd. pod »Velika nagrada«.	11710-0
PROSIMO najditelj« evjomotofl-ska guma, dimeuešja 5.50 x 15.00, s platiščem, za avto znamk« »Woliswagen«, da se Javi na naslov: »Agroservis«, Maribor, Tržaška cesta 94. Guma Je bila izgubljene na relaciji Ljubljana —Trojan«, ______________ IHTIMO
M9. — A JUNIJA 1951
Normalizacija v Argentini
Buenos Aires, 27. jun. (AP—' AFP). Argentinska vlada je danes ukinila direktno cenzuro časopisnih poročil za tujino. Iz družb za zveze so umaknili poštne inšpektorje, samim družbam pa so pustili pravico, da zadržijo vsa poročila, ki bi bila
Eisenhower za trajen mir
Skawhagen, 27. jun. (USISI. Med krajšim postankom v Skaw-hagenu na potovanju po državah Nove Anglije je predsednik ZDA Eisenhower v svojem govoru izjavil, da trajen mir na svetu ni mogoče doseči brez žrtev. Dejal je, da »ZDA žeiijo trajen mir. ne pa samo prenehanje ognja, za kar se ameriška vlada bori v vsakem glavnem mestu na svetu«. Eisenhower je nato odpotoval v Bangor, kjer bo tudi imel govor in s« sestal z zunanjim ministrom Dullesom. s katerim bo govoril o nedavnem letalskem Incidentu nad Beringovim morjem, kjer so sovjetska reaktivna letala prisilila ameriško pomorsko patruljno letalo, da je moralo pristati.
ŠPORT
Hrvatska : Slovenija 13:7 v boksu
Ljubljana, 27. Jun. Nocojšnji boksarski dvoboj med oslabljeno reprezentanco Hrvatske in Slovenijo v okviru prireditev ob 10-letnici slovenskega športa, se je končal z zmago gostov 13:7, izidi borb v posameznih kategorijah pa so bili:
mušja: Mihalič n. (H) : Ceti 1:1, bantam: Mihalič I. (H) : Hauptman 0:2, peresnolahka: Cigir (H) : Pacek 2:0, lahka: Bajič (H)	:
Hehtl 0:2, polwelter: Zadro (H) : Kos 2:0, welter: Djordjevič (H) : Bitenc 1:1, polsrednja: Došen (H) : Pukšič 1:1, srednja: Štrbac (H) : Sefer 2:0, poltežka: Mandič (H) : Slabe 2:0, težka: Banda CEO : Vojnovič 2:0.	(h)
Uspešna revanša naših waterpolistov
Bukarešta, 27. jun. V povratni tekmi je waterpMo reprezentanca Beograda danes premagala Bukarešto s 4:3 (1:1). Pred približno 2000 gledalci je sodil Madžar Lem-benyi. gole pa so dosegli Fran-kovič 3 in žuželj za Beograd ter Zahan in Novak 2 za Bukarešto.
lahko alarmantna ali subverzivna. S tem je ponovno vzpostavljen položaj, ki je bil pred uporom 16. junija.
Južna Koreja obtožuje severno
SEUL, 27. jun. (AP). Južna Koreja je danes obtožila Severno Korejo, da s! Je zgradila 580 letal, ki so deloma reaktivna, in da je s tem prekršila sporazum o premirju. Po njenih trditvah ima Severna Koreja 3 letalske jlivit-zije reaktivnih letal »Mig 15«, skupino lovcev bombarderjev, 15 letalskih oporišč in še dve napol dograjeni oporišči. Severnokorejsko letalstvo iima sedaj 500 pilotov in 25.500 mož.
Ob sklenitvi premirja Severna Koreja ni imela svojega letalstva niti letalskih oporišč. Sporazum o premirju prepoveduje kakršnokoli povečanje oboroženih sil v primeri s stanjem julija 1953.
Argentinsko ministrstvo za letalstvo pa Je sporočilo, da so od danes odpravljene omejitve, na podlagi katerih je bilo prepovedano trgovskim in civilnim letalom leteti nad argentinskim ozemljem.
Naša delegacija se vrača z zasedanja OZN v San Franciscu
SAN FRANCISCO, 27. junija (Tanjug). Jugoslovanska delegacija, ki se je udeležila Jubilejne proslave OZN, je sinoči z letalom zapustila San Francisco. Poleg državnega sekretarja Koče Popoviča so bili v delegaciji veleposlanika Leo Mates in dr. Jože Brilej ter svetnika Dknče Belov-ski in Feliks Gorski.
Vsenarodni kongres v Južnoafriški uniji
NEW DELHI, 27. Jun. (HS). Na vsenarodnem kongresu v Kltptow-nu pri Johannesburgu v Južni Afriki so sprejeli listino, ki zah-teva socialno, politično ln gospodarsko enakost za prebivalce Južnoafriške unije. Kongresa se je udeležilo več tisoč delegatov lz vseh krajev Južnoafriške unije.
V NEKAJ VRSTAH
BEOGRAD, 27. Jun. (Tanjug). — Člani indijske novinarske delegacije so bili nocoj gosti na večerji, ki jim Jo je na čast priredila Zveza novinarjev Jugoslavije.
PAVIA, 27. jun. (AFP). V 11 občinah področja Stradale v Lombardiji je padala močna toča, ki je uničila vso žetev. Škodo cenijo na več kakor pol milijarde lir.
HONGKONG, 27. jun. (AFP). — Pekinški radio poroča, da je reka Jangcekjang povzročila velike poplave v vzhodnem in severnem delu pokrajine Kjangsi. Letala so letela nad pokrajino Cekjang, ki je tudi poplavljena, ter so s padali odmetavala pomoč prebivalstvu.
HONGKONG, 27. jun. Kakor poroča pekinški radio, so letala LR Kitajske v dveh dopoldanskih borbah nad formoško ožino sestrelila 15 km jugovzhodno od otoka Tai-čan kuomtntanško reaktivno letalo, drugo pa poškodovala ln ga prisilila, da se Je spustilo pri otoku Tung Cnan v otočju Maen.
DETROIT. 27. jun. (AFP1. Okoli 6900 delavcev na področja Detroita je doseglo zvišanje mezd za 15 centov na uro, kakor tudi triletno delovno pogodbo. Prizadeta podjetja bedo tudi vplačevala 5 centov na uro po delavcu v posebni sklad, iz katerega imajo delavci pravico dvigniti gotov znesek v primeru odpusta. Delovno pogodbo so sprejeli delavci in 76 družb.
PARIZ, 27. jnn. (AFP). Na današnji seji stalnega sveta organi-
Delavskl svet
Granitne industrije Josipdol, Ribnica na Pohorju
razpisuje
mesto INŽENIRJA za tehnično vodstvo podjetja.
Pogoji: rudarski inženir, lahko tudi začetnik, gradbeni inženir z dveletno prakso ali tehnik s petletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku, oz-iroma po dogovoru.
De»avski svet Granitne industrije Josipdol, Ribnica na Pohorja.
zarije Atlantskega pakta so sklenili, da bo 16. jnlija v Pariza sestanek sveta ministrov tega pakta, »ki bo pred ženevsko konferenco nudil priložnost zunanjim ministrom Francije, Velike Britanije In ZDA za izmenjavo stališč z njihovimi kolegi v tej organizaciji«.
TOKIO, 27. Jnn. (AP). V Tokljn so se pred dnevi začela pogajanja o trgovinski zamenjavi z Veliko Britanijo. Delegaciji sta se sporazumeli, da se dosedanji trgovinski sporazum podaljša še za en mesec. Britanska delegacija je izrazila mnenje, da bi morala Japonska mnogo več kupovati v državah šterlinškega bloka.
BERLIN, 27. jun. (AFP). Vrhovno sodišče Vzhodne Nemčije je obsodilo na smrt Joachima Wie-bacha iz Vzhodnega Berlina, češ da je delal za ameriško obveščevalno službo. To Je že peta smrtna obsodba v tem mesecu proti »tajnim agentom Zahoda«.
TOKIO, 27. Jun. (AFP). Japonski minister za zunanje zadeve Marnom Sigemicu je izjavil skupščinskemu odboru za narodno obrambo, da je Japonska dobila od ZDA uradno zagotovilo, da le-te ne bodo kopičile atomskih bomb na japonskem ozemlju. Preden jih bodo ZDA hotele prepeljati na Japonsko, bodo zahtevale dovoljenje od japonske vlade.
STE PRESUHI?
: I Ali bi rad! povečali svojo ' ! telesno težo za pet, deset, petnajst kilogramov ali več? Končno je to možno. Pišite po brezplačne podatke (priložite 2 britanska šilinga) kako dodati težo izsušenemu telesu.
Activities, Kingsway,
(T 598) Delhi 8, India
organizirali pa so ga skupno afriški nacionalni kongres, kongres Indijcev v Južni Afriki in organizacija Južnoafriškega temnopoltega prebivalstva.
Južnoafriška vlada je preprečila vodji kongresa Indijcev v Južnoafriški uniji Jusnfu Dadnju in prvaku afriškega nacionalnega kongresa Lutsuliju sodelovanje na kongresu, med razpravo na zaključni seji pa je policija na konjih vdrla v dvorano ter zaplenila vse dokumente In publikacije, ki jih je našla na tribuni ln po mizah, obenem pa je aretirala 59 delegatov brez kakršnega koli pojasnila.
Sesti teden stavke v britanskih pristaniščih
London, 27. jun. (Tanjug). Navzlic nasvetu svojega sindikalnega vodstva se je 19.000 pristaniških delavcev odločilo nadaljevati stavko, ki traja že šesti teden. Stavkujoči so sklenili, da je treba stavko nadaljevati, dokler delodajalci in kongres Trade Unionov ne bodo priznali nacionalne unije nakladalcev ladij, kateri pripadajo stavkajoči delavci. Le-ti so se bili že odločili, da bodo šli delat, danes pa so se premislili in sklenili nadaljevati stavko.
V Londonu ne verjamejo, da se bo stavka končala pred koncem tega tedna. Britanski gospodarski in uradni krogi čedalje resneje opozarjajo na škodo, ki jo bo Imela le-ta za britanski uvoz ln Izvoz. Ves čas stavke je najmanj 20« ladij počivalo v britanskih dokih. Deloma ali popolnoma je ustavljeno tudi nakladanje in razkladanje na 288 ladjah.
Livarna ln tovarna strojev v Hočah pri Maribora sprejme v stalno zaposlitev več visokokvalificiranih livarjev na delovna mesta livarjev za komplicirana dela, nadalje enega visoko kvalificiranega livarja na delovno mesto .iičnega mojstra vajeniškega oddelka in več kvalificiranih in polkvalificiranlh Uvarjev na delovna mesta za srednje in manj komplicirana dela. — Plača po sposobnostih in tarifnem pravilniku. — Stanovanje preskrbi po možnosti podjetje. Pismene in ustne ponudbe na upravo podjetja.
Prodamo:
Osebni avto BMW, tipa 326, Stirisedežni kabriolet; osebni avto Sloe wer, Greif, limuzina; tovorni avto Steyr, nosilnost 1,5 tone: trovaljčnik s kamnitimi valji širine 570 mm, premer valjev ?50 mm in 270 mm; posnemalnik (separator) za mleko, rotacijski z vložki tipa Alfa - Laval, proizvod Krupp; rotacijski drobilec za kosti in slične snovi; mesoreznico velike kapacitete; hladilno napravo DKW, tipa 140 KW, 6000 cal/h, z opremo za hladilni prostor.
Vse v zelo dobrem stanju!
Tovarna »ZLATOROG«, Maribor.
Kmetijska zadruga Cma na Koroškem
razpisnje
mesto KNJIGOVODJE in mesto RAČUNOVODJE
Plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno. — Pismene ponudbe pošljite na upravo Kmetijske zadruge Crna na Koroškem. — Nastop službe takoj.
Pod domačimi koši se spet gnete...
Kakor smo že poročali, Košarkarska zveza Slovenije organizira v okviru proslav za deseto obletnico osvoboditve mednarodni turnir s štirimi kvalitetnimi udeleženci. Organizator je povabil v Ljubljano francosko ekipo Mont-ferrandaise ter belgijskega prvaka BBC Hellas. Toda pred dnevi pa so Belgijci sporočili nove zahteve, katerih pa organizator kajpada ni mogel sprejeti. Vzlic tej nenadni spremembi pa tornir ne bo prav nič manj kvaliteten, saj bo namesto gostov iz Belgije sodeloval Proleter iz Zrenjanina, ki se je po nedeljskem uspeha povzpel na prvo mesto v razpredelnici članov zvezne lige. Ekipa Proleterja Igra moderno košarko in že zmaga nad »večnim« državnim prvakom Crveno zvezdo iz Beograda dokazuje, da je vrsta lz Zrenjanina v izredni formi. Razen omenjenih ekip bosta igrala na turnirju tudi ASK-Olympla in Ljubljana. Ze imena teb udeležencev dajejo slntiti, da bodo športniki, zlasti pa ljubitelji košarke, tri dni zapored z zanimanjem sledili ne samo napetim borbam, temveč bodo lahko občudovali tudi mojstrske poteze in čudovite skoke pod koši, s čimer bo nedvomno ustreženo tudi najbolj razvajenemu okusu.
Turnir bo na stadiona Ljubljane v Šiški, in sicer se bo začel v petek ob 20.30, ko bosta igrala prvo tekmo Proleter In Olympia, ob 21.45 pa Montferrandaise in Ljubljana.
ZVEZDA NE SVETI VEC TAKO LEPO...
V nadaljevanju tekem v zvezni košarkarski ligi pomeni nepričakovana zmaga Proleterja nad večkratnim državnim prvakom Crveno zvezdo veliko presenečenje tembolj, ker Je Zvezda morala od-
P0STÄNITE TIŠJI!
Povišajte svojo postavo za 4 do 12 centimetrov po aaši najnovejši metodi. Priporočljivo obema spoloma. Uspeh zajamčen. V nasprotnem primeru v celoti vrnemo denar. — Prosimo pošljite 30 šilingov z britansko .poštno nakaznico, z denarno nakaznico ali po banki, Izplačljivo v Indiji, Veliki Britaniji ali ZDA.
Naslov:
ACTIVITIES (Dept. 693), Kinggsway, Delhi - 8, India
dati ohe točki na svojem Igrišča. Proleter se je po tem kola povzpel na vrh lestvice a točko prednosti pred državnim prvakom. NIC manj presenetljiv je tnđi rezultat ljubljanske Olimpije, ki Je tokrat gostovala v Maribora. Prekaljene goste rta v zadnjih minutah rešila grozečega poraza le dobra taktika ln rutina, kajti Mariborčani so se spustili v to borbo z veliko voljo, pa tndl njihovo znanje se je v zadnjem časa znatno popravilo, kar Je prav gotovo zaslnga novega trenerja Munčana. Rezultati tekem tega kola so naslednji:
Proleter : Crvena zvezda 84:0 (41:35), Lokomotiva : Montažno 62:55, Partizan : BSK 57:56, Olimpija : Maribor 47:41 (24:32), Ljubljana : Mladost 48:44 (20:16).
• LESTVICA ZVEZNE LIGE
Proleter	6	5	0	1	417:326 1«	
Crv. zvezda	6	4	1	1	465:314	s
Olimpija	6	4	0	2	324:326	8
Mladost	6	2	2	2	360:344	t
Lokomotiva	5	S	0	2	273:279	8
Ljubljana	5	3	0	2	235:292	<
Partizan	5	2	1	2	262:271	S
Montažno	5	2	0	3	335:313	4
BSK	6	1	0	5	319:373	2
Maribor	8	0	0	6	278:421	0
Navodila za udeležence parade
MEDKLUBSKA KOLESARSKA DIRKA ODREDA ZMAGAL JE ŽIROVNIK (Lj.)
Kolesarski klub Odred Je preteklo nedeljo organiziral prvo medklubsko dirko, in sicer na progi Ljubljana—Logatec—Postojna — Ajdovščina — Col—Ljubljana. Na startu se je zbralo 34 dirkačev lz Slovenije, razen njih pa tudi nekaj gostov iz ostalih e-publik. Zaradi številnih zavoje z in vzpetin je bila proga zelo težavna in je terjala od kolesarjev ne samo precej znanja, temveč tudi vzdržljivost, saj je privozilo na cilj le 19 dirkačev, kar dokazuje, da je bila to zares naitežja dirka v letošnjem letu. Največ preglavic so dirkačem povzročili klanci proti Colu, tako da so podlegli nekateri znani vozači, medtem ko so presenetili mladi udeleženci Žirovnik, Valant, Bajc In Bergant, ki so si menda prav s to dirko priborili legitimacijo za sodelovanje na bližnji veliki dirki po Hrvatski in Sloveniji.
Na 160 km dolgi progi sta bila med člani najboljša Žirovnik in Valant (oba Rog) s časom 4:44:20. Tudi v konkurenci moštev Je bi’ najboljši Rog, medtem ko Je med turisti zmagal Dimnik (Rog) pred Podi es..’kom (Ilirija).
*
Na državnem mladinskem prvenstvu v kolesarjenju, ki je bilo v nedeljo na progi Reka—Pulj, je zmagal Proleter Iz Kopra, med posamezniki pa le bil najboljši Vižintin (Pr.). Vsega je nastopilo nad 50 mladincev.
*
Italijanski boksar Franco Carichi je v nedeljo v desetih krogih na točke porazil evropskega boksarskega prvaka težke kategorije Heinza Neuhausa, tako da je zdaj Carichi novi evropski prvak v tej kategoriji.
Odbor za prostavo M. obletnice športa v svobodi
,obvešča
vse organizacije ln člane, ki bodo sodelovali v paradi dne 3. jnlija v Ljubljani:
1.	Zbor vseh udeležencev parade je ob 8.30 v Grobarjevi ulici. Vodstva društev ln klubov naj si sama določijo zborna mesta zunaj Groharjeve ulice, nato pa ob 8.30 pripeljejo udeležence v svoji formaciji v to nlico.
2.	Pričetek parade ob M. ari. Potek parade: po Prešernovi cesti (začetek pri Ekonomski sred-
Elita judoistov v Ljubljani
V	počastitev desetletnice športa v svobodi so judoisti Beograda, Zagreba ln Ljubljane v nedeljo merili sile med seboj. To Je bila naj večja tovrstna prireditev v našem mestu, ki Je bila tudi zelo dobro obiskana. Gledalci so z napetim zanimanjem spremljali tekmovanje, ki je bilo od borbe do borbe živahnejše. Tem bolj so bili zadovoljni, ker je tudi zmaga pripadla Ljubljančanom, ki so res pokazali dobršno mero tehničnega znanja, česar ni mogoče trditi o gostih. Najboljši nasprotnik so bili Beograjčani, ki so nad Zagrebčani zmagali v vseh kategorijah. Sicer pa so bili judoisti iz Zagreba za dva tekmovalca šibkejši in pa tudi preveč nežni za napadalne Beograjčane ln tehnično boljše Ljubljančane. Med najboljšimi sta bila Ljubljančana Bida in Sern-ko, med Beograjčani pa sta ugajala hitn in ofenzivni Jovanovič ter Kokanovič.
V	podrobnem so se srečanja končala takole: Zagreb-Ljubljana 3:9, Beograd-Zagreb 12:0 in Beograd-Ljubljana 4:8. Največ točk so priborili Ljubljančani Bida, Sernko In Perme.
Sodniki so sodili dobro ln tudi organizacija Je bila v redu, ie glede začetka tekmovanja bi bilo treba več točnosti.	T. L.
»
Na mladinskem šahovskem svetovnem prvenstvu, ki bo od dne 21. julija do 8. avgusta v Anver-su, bo igralo 20 šahigtov, med njimi tudi mednarodni mojster Boris Spaski iz SZ. ki je obenem tudi glavni favorit za naslov svetovnega prvaka. Med ostalimi udeleženci bo sodeloval tudi naš mladinski orvak Čirič. Ce bo več kot 17 igralcev, bodo kandidate razdelili v dve skupini in potem v finalnih partijah izbrali najboljšega
V	nedeljo se Je končalo nogometno prvenstvo Avstrije za minulo sezono. Novi prvak je dunajsko moštvo Vienna, ki je doseglo 39 točk pred Wiener Sportklubom ln Rapldom.
Ji šoli) do Delavskega doma, po Gosposvetski cesti, Titovi, Kardeljevi do Trga revolucije, kjer bo razhod.
3.	Vodstva organizacij naj poskrbe za primerno opremo udeležencev (v parado ne bodo pripu-ščeni udeleženci v trenirkah), prav tako pa naj prineso s seboj vse društvene, klubske ln ostalo zastave.
4.	Slačilnice za vse udeležence parade bodo: za ženske v Ekonomski srednji šoli (Prešernova c. 8), za moške pa v Tehniški srednji šoli (Aškerčeva 9).
5.	Informacijska pisarna za udeležence, ki bodo prispeli v Ljubljano * vlaki, bo na glavnem kolodvoru, za udeležence z avtobusi ali kamioni pa v Aškerčevi ulici 9 (Tehniška srednja šola). Glavna informacijska pisarna bo v Likozarjev! ulici 12, telefon 31-385, 32-334 ln 31-193.
6.	Vsi vodje naj se po prihoda v Ljubljano takoj zglasijo v informacijski pisarni na glavnem kolodvoru ali v Aškerčevi ulic: 9, kjer bodo prejeli vsa nadaljnja navodila glede prebrane, prenočišč, slačilnic itd. Vodja mora imet! pismeno pooblastilo svojega društva ali kluba, v katerem mora biti vpisana tudi številka osebne Izkaznice.
7.	Društva, ki še niso dvignila copat, lahko to store najpozneje do sobote, 2. VIL, do 12. ure pri Zvezi športov Slovenije, Llkozar-jeva 12. Cooate se izdajajo samo proti takojšnjemu plačilu. Cena za številke do 39 Je 400 din, nad 39 pa 590 din.
ODBOR
EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
CSR — DVAKRATNI PRVAK
Bukarešta, 27. junija. Včeraj sta bili odigrani 5e zadnji <3ve in odločilni srečanji za razdelitev najboljših mest na evropski lestvici odbojkarjev. V teh dveh so Cehi premagali Bolgare 3:0, z njimi pa so še Romuni — kar je naj večje presenečenje turnirja — odpravili Ruse s 3:1.
Tako so Cehoslovaki tudi v tej močni evropski konkurenci zasedli prvo mesto s 6 točkami (20:5) pred Romunijo in Bolgarijo, ki imata obe po 5 točk, medtem ko so Rusi šele četrti s 4 točkami. Jugoslavija Je, kakor smo utesnili zabeležiti že včeraj, s 3 točkami in razmerjem v nizih 15:16 na petem mestu.
V ženski konkurenci so v zadnji tekmi. Rusinje premagale Poljakinje 3:1, tako da je končni plasma, ki Je bil znan že tako precej ored zaključkom, naslednji: CSR, SZ, Poljska. Romunija, Bolgarija in Madžarska.
TOVARNA USNJA »K 0 N U S«.
SLOVENSKE KONJICE,
sprejme v službo:
2 INŽENIRJA - KEMIKA VEČ USNJARSKIH IN KEMIJSKIH TEHNIKOV STROJNEGA TEHNIKA oz. knjigovodjo za evidenco osnovnih sredstev
V poštev pridejo tudi kandidati brez prakse. Podjetje lahko sklene z dobrimi študenti v zadnjih dveh letnikih, oz. z absolventi, pogodbo o štipendiranja.
Ponudbe pošljite:
Uprava TOVARNE USNJA »KONUS«, Slov. Konjice
Steller je mislU na strohnelo morsko kravo. Lepehinu in Kukuškinu je naročil, naj jo otrebita in sestavita kot okostnjak. »Vidiš, Tomaž? Nič skrivnostnega ni na tej živali Noben vrag, noben demon ne tiči v njej. Kar primi izpraskaj morski kravi meso z njenih plošč v žrelu!« Nič skrivnostnega? Oh, zdaj se je bil zlagal. Čudežna žival je bila morska krava, Ì2 davne, predpotopne dobe. Ni bila tjulenj, ni bila krava... stvor Ì2 onih dni, ko po vsej priliki še ni bilo tjulenjev, kitov in krav. Napisal je več strani o njej, narisal njeno okostje, njeno drobovje, vsako koščico in proučeval tudi življenje živih, velikanskih topih teles v haložju. Pasle so se, prihajale po zrak, se parile... počasi, brezbrižno in brezskrbno, kakor to delajo lahko samo praživali Nihče zdaj ni več bodel vanje. To ni imelo nobenega pomena. Ti titani so bili za zbodljaje z iglo iz rok pritlikavcev skratka premogočni.
Raziskovanje... znanstvene naloge... Vse, kar je bilo okrog naselbine, je bil Steller že zdavnaj raziskal. Zdaj mu nJ bilo treba več skopariti s časom, kakor v Elijevem zalivu. Morske krave, vidre, tjulenji, lisice, snežni jerebi... njegove beležke so bile narasle v debel zavoj. Da, če bi se le vedelo, ali bodo res kdaj odšli z otoka? Nikdar poprej ni bil noben človek mogel tako temeljito proučevati življenja morskih in obrežnih živali Večine teh stvorov svet sploh še ni poznal. Stellerjeva morska krava, Stellerjev morski lev. Stellerjev potapljavee... tako bo pozneje kdaj pisano v knjigah. Njegova usta so oblikovala latinska imena ... Hydro — damalis... O - ta - ria ... Cerorhina... Za nekaj minut se je opajal s tem Nato se je glasno zasmejal. Stellerjeva morska krava? Stellerjeva dežela? Vihar bo divjal čez grobove, čez kosti tistih, ki so zdaj še upali in pričakovali...
Vrnil se je v svojo naselbino In naročD Jušinu ln Nevod-čikovu, naj spravita aparate in glavni ladijski dnevnik ter jih preneseta v zavetišče. »Se Ivanov še ni vrnil s svojega pohod9 na lov?« je poizvedoval. Mojjje so zanikali- Pred petimi dnevi je bil krenil Ivanov s štirimi mornarji, da bi na onem mestu, kjer je kamnita zagrada delila obrežje, sledil vidre. Pet dni — majhen košček časa. Pogostoma je minil ves teden, preden so se lovske četice spet vračale v taborišče. 2ivali so se bile zavlekle v preveč oddaljene krajine. »Narednik Basov je tudi
na poti, s šestimi možmi,« je javil Nevodčikov in dodal: »Krzna, nič kot krzna jim gredo po glavi Igrati hočejo. Naj jih vrag vzame!« Vsak je delal, kar mu je bilo pogodu. Samo šest, sedem mož je še delalo. »Zakaj, gospod, zakaj se ubijamo mi?« je nenadoma vprašal Mjatlev, kakor bi bil uganil Stellerjeve misli. »Drugi vendar tudi živijo, ne da bi...« Z nogo je sunil v tleči pepel. »Marec je, gospod, toda pomladi še nobene. Ali tukaj sploh je pomlad? Mi smo se pogovarjali o tem, gospod. Tukaj ni pomladi, tako meni večina. Prišli smo v deželo, kjer je večna zima.«
»Na Kamčatki je tudi pomlad,« je odgovoril Steller mehko in živo obenem. »In mi nismo prav daleč oddaljeni od Kamčatke.«
Mjatlev se Je prekrižal »Gospod, VI bi nas radi tolažili«
»Poizvedite pri Saši, če meni nočete verjeti.«
»Saša — vprav Saša je tisti, ki pravi, da je tukaj konec sveta. Nikoli, je dejal, ni noben Korjak ali Italem pripeljal do sem. To Je dežela demonov, trdi Saša. Dežela živali, dežela vragov ... Kdor je kdaj pristal tukaj, se ne vrne več...«
»Pravi Saša, to vem. Poslušaj Mjatlev, mar nismo jadrali po divjem morju, pet mesecev dolgo? Mar nismo ...?«
»Gospod, mi smo izkušali boga. Mi vsi Mi smo storili, česar nihče ne bi bil smel storiti. Bog noče, da človek prekorači mejo, ki... oh, jaz ne vem. Vsi govorijo tako. V bibliji je menda zapisano, oprostite gospod, tam se bere...« Zataknilo se mu je in gledal je nemočno in preprosto v Stellerjev obraz
Moram delati dalje, je mislil Steller. Vzdržati moram. Za marcem pride april, maj... še nekaj tednov... mrisje naj pač zberejo vse sile! »Pojdi na delo, Mjatlev! Poglej, če najdeš spet kaj naplavljenega lesa!«
»Da, gospod. Morebiti na severnem obrežju..,, na severnem obrežju. Gospod ... pogledam...«
Praznina, brezupnost... Onstran pod skalami je ležal les z Jambornice. kup iverja Iz snega na obrežju je štrlelo okostje ladje, preperelo, nagnito, oglodano od vremena !n voda Dolgi čoln... preluknjan, skoraj brez jermen. Jadra in vrvje, kolikoT ga niso porabili za opremo votlin, je prhnelo v zemeljskih luknjah ali pod milim nebom. Ročno orodje, kladiva, obliči.
žage, delavniške mize so bile tako pokončane, da ni bilo nič več mogoče početi z njimi. »Za nič, bratec, vse za nič,« je rekel Kitrov, Če ga je kdo vprašal za kakšno orodje. »Zima, saj veš... in tesar Petrov mrtev, kletar Buldirev mrtev... vse za nič. Kaj hočemo? Saj imamo sekire in nože...« Zdaj sta tekala Jušin in Nevodčikov od votline do votline, iz kota v kot. Pospravljala sta vse, kar se je zdelo še rabno, toda bilo je premalo ... skoraj nič, sama ropotija. Mnogo poprej bi bili morali začeti s tem. Da je bila Waxellova naloga, skrbeti za navtične instrumente, in naloga Kitrova, čuvati orodje — to opravičilo ni izdalo. Sem mar mogel storiti več? se je vprašal Steller. Jaz vendar ne morem... preveč je tega...
Pred Stellerjevo votlino je ležalo okostje morske krave. Vsa pretresla in med kletvicami sta bila Kukuškin in tepehin razložila posamezne dele po obrežju, jih dvigovala kvišku in tam spet sestavljala. Zmešan je, tako sta mislila, naš gospod je zmešan, kakor poročnik Ovcin, samo drugače Toda naredila sta bila, kakor jima je bilo ukazana Okostje se je dvigalo visoko nad snegom. Led se je lepil v očesnih duplinah. Včasih je smuknila lisica skozi to rebrasto kletko. Morska krava, se bodo mar moje kosti nekoč mešale s tvojimi? Plenišer je sedel na soncu in se z levo roko opiral na živalsko okostje. Temna obveza čez oči, jopič iz lisičje kože in tipajoče kretnje njegovih rok po kosteh morske krave so učinkovale groteskno in strahotno hkrati, prav tako, kakor bi se kartograf zakrinkan udeležil grozotnega srednjeveškega plesa mumij. »Morska krava,« je rekel Steller na tihem sam sebi, »morski slon, morski bivol ...« Hydrodamalis — to je zvenelo dobro. Hydrodamalia stelleri — tako bi utegnili žival imenovati, z uporabo tistega, kar je poskušal pred kratkim uvesti mladi Šved Carolua Linnius. Stiri leta je bilo od tega, odkar se je bil Steller ▼ sibirski tajgi razgovarjal s svpjimi tovariši pri raziskovanju Gmelinom in Mülierjem o tem Linnäusu in njegovi jasni, spretni klasifikaciji in poimenovanju živali in rastlin. Linnäus, prav toliko star ko Steller, enako izobražen in enako sposoben, jr bil ostal doma, postal slaven... Kydrodamalls stelleri, dobro hue. AH Hydrodamalis aretieus... prav tako. Poznejši, ki boda stopili na ta otok in izkopali kosti izpod peska in snega, živali ske in človeške kosti, bodo že našli pravilno označba