II
Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA J4.
JOLIET, 1LL1K0IS, 14. JANUARJA 1916
LETNIK XXV.
Avstrijci osvojili Lovce«
in prodirajo proti Cetinju.
Črnogorci se branijo kakor levi, ali ubraniti se pač ne bodo mogli, ker je sovražna premoč prevelika. Mraz ovira vojskovanje v Bukovini in vzhodni Galiciji.
Krvavi boji v Champagni na Francoskem. Z laškega bojišča malo novic.
®«tlin, 10. jan. (Brezžično v Sayville.) — Semkaj iz Dunaja je dospelo sledeče uradno naznanilo avstro-ogr-vojnega vodstva: italijanskem bojnem torišču so j"1' na Goriškem, na Col di Lani in pri ''olcaronu samo topniški boji."
"Porto Said" torpediran.
Berlin,
11. jan., brezžično v Sayville. Italijanski parnik "Porto Said", tor-Pediran po nekem avstrijskem podmorskem čolnu, je najprvo poskušal nteči
ter potem pogrezniti podmorski c°'n, kakor so danes naznanile dunaj-sfcc brzojavke.
. Vkljub temu dejstvu, zatrjuje Dunaj, poveljnik podmorskega čolna skrbel z nenavadnimi naredbami previdnosti, d* eavaruje življenja oseb na krovu Parhika, čeprav je bila pri tem ogrožena varnost njegovih lastnih mornarjev.
Dva parnika pogreznjena.
Rim, 12. jan. — Dva italijanska par-
"Brindisi" in "Citta di Palermo", bila pogreznjena po minah v Jadranskem morju.
Polovica potnikov na krovu "Brin-f'sija" je utonila. Posadka je bila re-Sena. Skoro vsi na krovu oborožene Udje "Citta di Palermo" so bili rešeni.
Avstrijci spuščajo bojnbe.
^ Ritnini, Italija, 12. jan. — Štirje avstrijski zrakoplovi so danes napadli to mesto z bombami. Usmrčen ni bil ni-ce in škode je bilo napravljene malo. ! en zrakopl0vov je bil zbit po stre-Janju s topovi na suhem in po izstrel-™ iz vojnih ladij ter se je pogreznil v Jadranskem morju.
Z balkanskega bojišča.
.®«lin, 10. jan. (Brezžično v Say-a — Iz DunaJa J'e dospelo emkaj sledeče uradno naznanilo avstro-ogr-skega vojnega vodstva:
"Balkansko bojišče: Naše čete, vojskujoče se v smeri Beran, so pregnale ^rnogorce iz več višinskih postojank 'n dospele v Bioco. Severno od Bioce
je bil vzhodni breg Lima popolnoma očiščen sovražnika.
"Ob črnogorski jugozapadni meji se boji nadaljujejo."
Avstrijci osvojili Lovčen.
London, 11. jan. — Zavietje črnogorske postojanke na gori Lovčen je potrjeno. Črno goro čaka ista usoda kakor Srbijo, toda armada se trdovratno brani. Nemški zrakoplovci so spustili mnogo bomb na Solunsko okolico med petkovim napadom.
Naznanja osvojitev Lovčena.
Dunaj, 11. jan., čez London.—Osvojitev z naskokom gorske trdnjave Lovčen ob zapadni črnogorski meji po avstrijskih četah je naznanil vojni urad nocoj. Mesto Berane v notranjem Črnogorskem ob reki Lim je bilo tudi zavzeto.
(Po osvojitvi Lovčena, 5,770 čevljev visoke gore, imajo Avstrijci v svoji posesti črnogorsko trdnjavo, ki je pomenila stalno grožnjo za njih pomorsko opirališče Kotor v južni Dalmaciji. Lovčen je tudi samo polsedmo miljo zapadno od Cetinja, črnogorskega glav nega mesta.)
Ljuti boji s Črnogorci.
London, 11. jan. — Črna gora je na-padana s podobno ljutostjo, kakoi1 je bila njena prijateljica in soseda Srbija.
Avstrijski naval, ki je bii dolgo časa pripravljan, se zdaj izvršuje z veliko silnostjo, ogrožajoč več važnih postojank tik Jadranske brežine.
Osvojitev velike črnogorske trdnjave, gore Lovčen, je potrjena v nocojšnjem avstrijskem uradnem naznanilu.
Naskakovanje Lovčena je bilo močno podpirano po avstrijskih vojnih ladjah in topovih v kotorskih trdnjavicah. Poleg tega, pravijo Črnogorci, so se Avstrijci prav zelo posluževali zadušljivih plinov.
Boji besne ob vsej severni in vzhodni meji črnogorski.
Spustili 78 bomb na Solun.
Brzojavka na Reuter's Telegram Co. iz Sofije, datirana v ponedelj.ek, pravi:
"Oddelek dvanajstih nemških zrakoplovov je v petek spustil oseminse-
demdeset bomb na Solun, obračajoč posebno pozornost na francoska in an $)eška taborišča, ki so bila zadeta dvaj setkrat, kar so dokazali ognji. Dva sovražna zrakoplova sta bila zbita. Nemški oddelek se je povrnil brez izgube."
Francozi zasedli Krf.
London, 12. jan. — Francoske čete so začasno zasedle Krf (Corfu). Štirinajst "tujih vojnih ladij neznane na rodnosti" križari na višini otoka.
Francozi so zasedli Achilleion, na katerem vihra francoska trobojnica. (Achilleion je bil zgrajen leta 1890. za avstrijsko cesarico Elizabeto. Leta 1907. je vilo kupil nemški cesar.)
Grška vlada namerava protestirati proti zasedbi otoka Krfa.
Z ruskega bojišča.
Petrograd, 10. jan.—Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes:
Položaj je bil včeraj splošno miren.
V Galiciji in vzhodno od Črnovic v Bukovini, kjer je sovražnik utrpel o-gromne izgube v naših napadih in je disorganiziran vsled izjalovljenja njegovih obupnih protinapadov, ni pokazal nobenega znaka delavnosti, razun slabotnih poskusov, s topovi in ročnimi granatami ovirati delo naših vojakov pri utrjevanju postojank, ki smo jih pridobili."
Prizadeve Avstro - Nemccv, zajeti Ruse pri Bajanu ob meji vzhodno od Črnovic in tako olajšati pritisk na zadnje mesto, so bile preprečene po Rusih, kakor poročajo s fronte.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Berlin, 10. jan. — Sledeče avstrijsko uradno naznanilo, datirano 9. jan., je
bilo prejeto tukaj danes:
"Rusi, ki so bili pred dvema dnema odbiti nš vseh točkah v vzhodni 'Galiciji blizu besarabske meje, so prenehali napadati včeraj. Bilo je samo pretrgano topniško streljanje od strani Rusov. Avstro-ogrske čete ob reki Kormin v Volhiniji so razkropile ruske razgledne oddelke. Blizu Topo-rovca je bilo sovražnikovo prodiranje odbito."
Velike izgube na obeh straneh.
London, 10. jan. — Trditev v ruskem uradnem naznanilu, da je mir ob fronti pri Črnovicah pripisati ogromnim izgubam in po njih povzročeni demoralizaciji avstro-ogrske armade, je nekako utemeljena v cenitvi ogrskega časopisa Pester Lloyd, da izgube na obeh straneh v besarabskih bitkah presegajo dosedaj 175,000.
Drug ogrski časopis pravi, na teme-
SLIKA K TRDOVRATNIM BOJEM MED AVSTRIJCI IN ČRNOGORCI.
*eieH k" I^Vu-t,r0'"N,e!,1ci in Bolgari zasedli skoro vso Srbijo, so začeli Avstrijci hudo pritiskati proti Črni gori, mali
knogorci svo o	P^magana po Turkih. Kakor so Srbi hrabro branili Srbijo, tako branijo njihovi bratje
k Or, n pa : J' *?',Iato revno domovino z obupnim junaštvom, pričakujoč šc v zadnjem hipu pomoči od zavezni-
orBOKorskih C	Na s,'ki O) črnogorski kralj Nikola, (2) prizor v črnogorskih gorah, (3) skupina
konjikov, in (4) črnogorski pešak.
lju štabnega poročila, da je bilo bojevanje ob tej fronti najljutejše in naj-krvavejše v zgodovini vojne, ker sta obe stranki žrtvovali vojakov na brez-primercn način.
Rusi imajo streliva v izobilju.
Več dolgih brzojavk je bilo prejetih tukaj! s podrobnostmi o zadnjem vojskovanju v vzhodni Galiciji, ki je bilo opisano v uradnih poročilih tako na kratko. Po teh brzojavkah so Rusi po topniški pripravi, ki je pokazala, da jim nič več ne primanjkuje streliva za njihove velike topove, začeli ofenzivo, ki je povzročila, da so Avstro-Nemci naglo odposlali vsako razpoložno divizijo v.Galicijo.
Črnojice so še v posesti Avstrijcev in napolnjene z ranjenci. Ali Rusi očiviično naperjajo svoj , glavni napad proti' šadagori, severno od glavnega mesta bukovinskega, kjer se stika pet važnih cest.
Mraz ovira vojskovanje.
London, 11. jan. — Nič novih razvojev ni bilo ob ruski fronti, kjer zopet pritiska mrzlo vreme, tako da kaže toplomer ponekod do 20 stopinj pod ničloJ Čeprav so zazdaj Rusi prenehali napadati avstro-nemške linije od reke Pripjet do besarabske meje, naznanjajo poročila iz nemških virov, da niso opustili svoje namere, nego samo preurejajo svoje čete za drug mogočen napad.
Rusi baje utrjujejo nedavno pridobljene postojanke in na ta način je bila njiho-a fronta polagoma razširjena, tako da sedaj zavzemajo kakih štiriintrideset milj vzhodnega brega srednjega okoliša reke Stripe.
Z zapadnega bojišča.
London, 10. jan. — Veliko ofenzivno gibanje so začeli Nemci v Champagni. Berlin zatrjuje, da so bili francoski zakopi "ob široki fronti" vzeti. Pariz poroča, da so protinapadi omogočili Francozom, zopet zasesti večino postojank.
Potrjeno je, da je bil nemški napad velikopotezno dejanje, namenjeno proizvesti važne posledke, a se je končalo v nagli zautavi. Iz nedvomnega vira v-hh: ''.'rije bila neka cela brigada pognana proti eni edini točki ob obsežni napadni fronti.
Splošno topniško bojevanje je bilo ob fronti. Na višinah ob reki Meuse je bilo silno bombardiranje sovražnikovih postojank v Bois des Chevaliers. Francosko topniško streljanje je odprlo obširne vrzeli v nemških zakopili, tako da so se nekateri zrušili.
Nasprotujoča si poročila.
London, 11. jan. — Poročila o po-sledkih velike nemške ofenzive v Champagni si nasprotujejo. Pariz pravi, da so bili Nemci izgnani iz vseh, iz-vzemši en odsek zakopov, ki so jih nedavno pridobili. Berlin zatrjuje, da so bili protinapadi odbiti.
Devetnajst Američanov
usmrčenih v Mehiki.
Mehikanski razbojniki, Villovi pristaši, izvlekli Američane iz vlaka in jih ustrelili.
KRIVCI SE MORAJO KAZNIH.
Državni tajnik Lansing se obrnil na generala Carranzo s pozivom.
Veselje v Carigradu.
Berlin (brezžično v Sayville), 10. jan. — Vest o izjalovljenju zavezniške ekspedicije na Gallipoli je vzbudila v Carigradu neizmerno veselje, kakor poročajo odondod na Ueberseeische Neuigkeitenagentur. Vse mesto je bilo v zastavah in okrašeno a učilnice so bile zaprte.
Tukajšnji dnevniki razpravljajo propad gallipoliške ekspedicije in kažejo na to, da imajo zavezniki obžalovati ne le ogromne izgube na moštvih, ladjah in drugem, ampak tudi izgubo vpliva. Spominjajo se šopirne puhlice Apquithove v parlamentu dne 9. novembra 1914. "Turčija izvršuje samomor in si koplje jamo sama," je izjavil Asquith med drugim. Churchill je pozneje izrekel, da je zahteva dardanel-skega prehoda najkrajša pot do miru, slavnega za Anglijo.
Zopet izprememba v vodstvu.
London, 10. jan. — Sir Percy Lake je imenovan poveljnikom britanskih čet v Mezopotamiji namesto generala John Eccles Nixona.
Štirje "Avstrijci" pod snežnim plazom.
Tclluride, Colo., 11. jan. — Štirje av-„trijski (?) rudarji so bili usmrceni včeraj v snežnem plazu v Carborenski tokavi blizu Ophir-rudnika, kakor je bilo naznanjeno semkaj danes. Peti član partije je utekel in prinesel novico v Ophir-rudnik. Trupel še niso našli.
Sibirski mraz.
Kansas City, Mo., 12. jan. — Prava severna zima je nastopila tukaj danes. Temperatura se je znižala v 24. urah od 60 na 35 stopinj, in davi je stalo živo srebro v državah Kansas, Iowa, Nebraska, Missouri, Oklahoma in Texas pod ničlo. Železniški promet je deloma ustavljen.
Iz North Platte poročajo 18 stopinj pod ničlo, iz Omahe 8 pod ničlo. V Kansas je prilomasti! "blizzard".
El Paso, Tex., 11. jan. — Petnajst Američanov, ki so se bavili z rudarstvom, dva izmed njih Chicažana, je bilo usmrčenih po mehikanskih razbojnikih blizu Chihuahue, kakor je semkaj brzojavil šestnajsti član družbe, ki je utekel, ko so bili on in njegovi tovariši ugrabljeni iz vlaka, na katerem so včeraj potovali v Chihuahuo, ter postavljeni v vrsto za postreljanje.
Nocojšnje brzojavke na H. C. My-lesa, britanskega konzularnega agenta tukaj, so tudi določno naznanile, da je bilo sedemnajst usmrčenih.
Sedemnajst je tudi navedeno kot število žrtev v drugih poročilih, a ta niso bila ugotovljena.
Mož, ki je utekel, je bil Thomas M. Holmes iz tega mesta.
Njegovo podrobno pripovedovanje uradnikom American Smelting & Re-fining-družbe tukaj o njegovem ubegu in usodi njegovih tovarišev kaže, da je bil napad eden najokrutnejših v zadnjih štirih letih revolucije v Mehiki.
Slečeni pred ustreljenjem.
Dotičniki so bili zaposleni pri Cusi-huiriachic Mining Company in so se vračali v svoje rudarsko šatorišče pri Chihuahui, ko je bil njihov vlak naenkrat ustavljen.
Stopivši v vozove, so Mehičani izvlekli ugovarjajoče žrtve iz vlaka, nakar so jih slekli do golega in razvrstili .oh.vlakiu. Krdelo.streljačev se je razpostavilo nasproti njim.
Holmes je bil. na skrajnem levem koncu vrste Američanov.
Ko so Mehičani dvignili puške, se je Holmes izmeknil in je začel dirjati za svoje življenje. Krogle so žvižgale za njim, ko je bežal, a ga niso zadele. Slišal je streljanje za sebjj, dokler ni bil izven zvoka pušk.
Holmes dospel v Chihuafruo.
Snoči je Holmes dospel v mesto Chihuahuo. Njegova prva misel je bila na njegovo ženo. Poslal je vest ru-darstveni družbi, proseč, naj povedo
gospej Holmes, da je v glavnem mestu na varnem.
Vest je dospela v urad American Smelting & Refining-družbe in povzročila bojazen, kajti znano je bilo, da je bil Holmes na vlaku, namenjenem za odhod iz mesta Chihuahue včeraj zjutraj v rudarsko šatorišče. Brzo-javili so hitro znancem v mesto Chihuahuo in dospelo je semkaj poročilo, da so bili Američani na vlaku usmrčeni.
Usmrčencev devetnajst.
Washington, D. C., 12. jan. — Brzojavka državnemu departmentu iz E1 Pasa je nocoj naznanila, da je poseben vlak zapustil Chihuahuo danes opoldne s trupli žrtev mehikanskih razbojnikov.
El Paso, Tex., 12. jan. — Število tujcev, usmrčenih v soteski zapadno od Sante Ysabele v ponedeljek popoldne, znaša devetnajst, kakor je bilo naznanjeno pozno danes.
Ugotovljeno je, da je general Pablo Lopez, poglavar Yaquiindijancev, ozko združenih z generalom Francisco Vil-lo, zaukazal pokolj. Kakih dvajset razbojnikov je napadlo vlak, dočim je bilo 200 zbranih kot reserva na eni strani desne poti.
Svarilo za odhod iz Mehike.
Washington, D. C., 12. jan. — Državni tajnik Lansing je danes rekel, da svarilo predsednika Wilsona na Američane, naj zapuste Mehiko, velja še danes kot vladno navodilo za vse Američane, bivajoče v Slehiki.
Za posredovanje z orožjem.
Washington, D. C., 12. jan. — U-radno naznanilo o usmrčenju devetnajstih ameriških državljanih v Mehiki v ponedeljek je povzročilo razburjenost danes v upravnem in zakonodajnem področju zavezne vlade.
Dočim so v kongresnih dvoranah odmevale zahteve za ameriško posredovanje z orožjem in so ne čuli burni medklici, naj predsednik preneha svojo politiko pazljivega čakanja (watchful waiting), je uprava sklepala, kaj u-kreniti glede tega najnovejšega in naj-resnejšega zločina proti Amerikancem v Mehiki.
Državni department se je obrnil na generala Carranzo, da zasledi, ujame in kazni razbojnike ter oskrbi zaščito za Američane po rudnikih v prizadetem ozemlju,
Po prejemu odgovora od generala Carranze bo zavezna vlada sklepala o nadaljnjih ukrenitbah, "ki utegnejo postati potrebne.
Odmevi od štrajka.
Youngstown, O., 10. jan. — Velika porota je začela danes svoje preiskave o nemirih v East Youngstownu zadnji petek. Nad 200 oseb je bilo prijetih; aretiranci ostanejo v preiskovalnem zaporu, dokler velika porota ne zaključi svojega pozvedovanja.
Youngstown Sheet & Tube Co. je danes zopet odprla vrata svojih tvor-nic in upa v bližnji bodočnosti zopet začeti z obratovanjem.
Mnogi štrajkarjev so se danes zopet zglasili k delu in so bili zopet nameščeni. O njih številu ni mogoče ničesar izvedeti.
Miličarska polka sta danes odrinila. Zupan Cunningham je odklonil prošnjo za zopetno otvoritev salunov.
Posledice izgredov.
Youngstown, O., 11. jan. — Slučaji prijetih 78 namišljenih izgrednikov v zvezi s tukajšnjih štrajkom so rešeni.
Trideset je bilo kaznovanih od $5 do $15 zaradi pijanosti, petnajst jih je dobilo 30 dni zapora in se morajo zagovarjati v kazenskem sodišču zaradi nošenja skritega orožja in dvanajst zaradi požiga.
Stavka končana.
Youngstown, O., 12. jan. — Danes so sravkajoči zaposlenci Republic Iron & Steel-družbe glasovali za povrat na delo in tako je bila velika stavka, ki je trajala v tukajšnji jek!a«iici nad dva tedna, dokončana.
Slično so sklenili zaposlenci Youngstown Sheet & Tube-družbe snoči. Nad 14,000 delavcev v obeh tovarnah je bilo prizadetih po stavki, ki je povzročila bitko med štrajkarji in stražami v East Youngstownu zadnji petek zvečer, v kateri so bile tri osebe usmrčene in do petdeset ranjenih. Lastninska škoda vsled požiga znaša $1,500,000.
Odškodninske terjatve.
Springfield, 111., 10. jan. — Drugo posebno zasedanje državnega zakono-dajstva illinoiškega, ki se je začelo tukaj danes opoldne, bo naprošeno, da dovoli sklad preostanka v poravnavo odškodninskih terjatev v zvezi z živinsko boleznijo na gobcu in v parkljih.
Jolietska novica.
— 10 pod ničlo. V sredo je deževalo. V noči od srede na četrtek pa je pritisnil mraz, tako da je včeraj zjutraj ob 7. uri kazal toplomer nič manj nego 10 (deset) stopinj pod ničlo.
Velik požar.
Ottumwa, Iowa, 11. jan. — Pet pro-dajalnic v središču mesta je požar razdejal in napravil škode za kakih $500,-000. Nad 100 oseb je prišlo ob kruh. Požar je nastal v Friedmannovi de-partinentski prodajalni.
NAZNANILO.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kater: pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljatev.
V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu.
Denar nam pošljite po bančnem: "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. * * *
5 kron pošljemo zdaj za.......$ .85
50
it ((
...... 6.90
lOO
ZA
500 kron pa za.................$67.50
Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, Joliet, Illinois.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 12. jan. — Slovenski dvor sv. Ane št. 534- Katoliških Borštnaric je imel slovesno inštalacijo ali vmesti-tev svojih novoizvoljenih uradnic zadnjo nedeljo popoludne v šolski dvorani. Inštalacijo je po predpisanih obredih izvršil naš gospod župnik. Rev. John Plevnik, ki je imel tem povodom "krasen nagovor. Slovenski dvor sv. Ane je bil ustanovljen že pred mnogimi leti in še vedno raste po številu svojih članic. V sedanjem odboru so sledeče gospe: Marija Čulik, predsednica; Marija Vraničar, podpredsednica; Marija Flajnik, zapisnikarica; Antonija Stanfel, finančna tajnica; Ana Jerman, blagajničarka; Ana Bolte, Ana Znidarsich in Mary Mahkovec, nadzornice; Ana Sukle in Frančiška Težak, maršalki, ter Katarina Butala in Lucija Koludrovič, vratarici. Po inštaliciji se je vršila neprisiljena domača zabava.
—	Smrtna kosa. Umrl je v petek na domu svojih staršev mladenič Josip Tomac, šele 19 let star. Pogreb je bil •v nedeljo popoldne. Pokojnikov oče, g. Pavel Tomac, je splošno znan v naši naselbini in zato je bilo splošno tudi sočutje ž njim ob izgubi njegovega ljubljenega sina. Staršem naše soža-Ije, a pokojniku mir in pokoj!
—	Srebrna poroka. G. Mihael in ga. Elizabeta Wardjan, stanujoča v svoji hiši pod št. 903 N. Scott st., obhajata danes svojo srebrno poroko. Pred altarjem v naši cerkvi sv. Jožefa sta danes slovesno obnovila obljubo večne zvestobe. Gospa je nosila isto obleko, kakor pred petindvajsetimi leti pri poroki. Srebrna "ofcet" v njuni hiši bo v nedeljo. G. Mihael Wardjan jc bil med ustanovitelji slavne K. S. K. Jednote in njen prvi glavni tajnik, icojo službo je potem opravljal mnogo let z največjo vnemo in pridnostjo v splošno zadovoljstvo. Za razvoj K. S. K. J. si je stekel nemintjivih zaslug, ki mu zagotavljajo častno mesto v zgodovini amerikanskih Slovencev. Povodom njune srebrne poroke iskreno čestitamo g. M. Wardjanu in njegovi gospe soprogi ter jima želimo, da uča-kata še svojo zlato in demantno poroko v zdravju in sreči! Bog ju živi!
—	Povišba plač za jeklarje. Kakor našim čitateljem že znano, je United States Steel Corporation vsled cvetočega stanja jeklene in železne obrti ondan sklenila, povišati plače svojim delavcem za kakih 10 odstotkov. Ta povišba v plačah ima zadobiti veljavo z dnem 1. februarja t. 1. Deležni je bodo tudi delavci v jolietski jeklarnici omenjene korporacije, in seveda je ta vesela vest vzradostila vse prizadete. Jolietska jeklarnica obratuje s polno paro vsled ogromnih naročil, ki zagotavljajo stalno delo za nedoločen čas.
—	Ali si že državljan Združenih Držav? Ako še nisi, potrudi se, da postaneš tako hitro, kakor je mogoče: seveda le v slučaju, če nameravaš stal-jjo ostati v novi domovini. Kdor se je odločil, da se več ne povrne v stari kraj in da ostane v tej deželi, naj kar takoj gleda na to, da dobi državljanske papirje, ako jih še nima. Kajti bliža se čas, ko bode po vsej deželi zavladalo geslo: Amerika — Ameri-kancem! Ill potem utegne priti ob delo v tej deželi vsakdo, ki ni ameriški državljan. Če torej hočeš ostati ^stalno v tej deželi ter uživati ugled in spoštovanje, priskrbi si državljanske papirje! Prvi papir lahko dobi vsak no-vodošlec takoj, in drugi papir potem, ko prebije v tej deželi pet let. Požuri se, da ne izgubiš dela! In da boš popoln mož z volilno pravico! In da boš deležen vseh predpravic in koristi, ki jih nudi ameriško državljanstvo svo jim državljanom! Požuri se!
—	Ponesrečen beg. Jolietska policija se je včeraj zelo trudila, da zopet ulovi v dosmrtni zapor v kaznilnici obsojenega hudodelca Ed. Roebecka, ki je kmalu popolnoči utekel v družbi treh drugih. Ubežniki so se polastili nekega konja in voza ter so jo poskušali odkuriti kar najhitreje. Četvorica se je ustavila na farmi Hugh Thomp-sonovi, 4 milje daleč od Jolieta; kure-tina je vsled tega zagnala alarm, in ta okolnost je vedla na sled ubežnikov. Okrajni šerif je alarmiral policijo in kmalu se je zbralo krdelo ljudi, ki so ilalje zasledovali uskoke, in sicer z uspehom. Več strelov je bilo zame-ajenih, predno so se Roebeck in dva njegovih spremljevalcev vdali. Četrti je skočil iz voza in utekel, dasi lahko .ranjen, pod okriljem noči. Roebeck-ova tovariša sta navedla svoji imeni z Bob lFeming in Woodruff Roul. Ubež-■ik Roebeck je bil "časten kaznjenec" (honor convict). Delal je v kaznilni-»kem kamenolomu.
—	Plačilo greha je smrt. Pred sedmimi leti je prišla v Joliet dvojica, ki je je izdajala za moža in ženo pod imenom mr. in mrs. John Robart ter je živela pod h. št. 214 John street. Postala sta odlična v družabnih krogih. Pred tremi meseci se je dvojica ločila. Robart je bil večkrat videti v družbi neke druge ženske. Mrs. Robart si je služila svbj kruh z delom. V soboto se je g. Robart preselil k svoji novi znanki. Ko je v ponedeljek zjutraj ob polosmih prišel v svojo delavnico pri
tvrdki Joliet Welding Co., 107 Van Buren St., je mrs. Robart sedela v njegovem uradu. Potegnila je revolver iz svojega mufa in ustrelila. Krogla je zadela Robarta v glavo za ušesom. Potem je ustrelila sebe v glavo. Ona je umrla. On utegne živeti. — Pred osmimi leti je živel John Ulrich v West Philadelphiji, Pa. Imel je dom, ženo in četvero otrok. Bili so srečni. Potem je spoznal neko mrs. Lillian Pyfer ali Pfeiffer. Nekega dne je izginil iz Philadelphije, in mrs. Pyfer je tudi izginila. UIrichova družina ga ni
ga zahteva in kot ošabni "Augusti" nekoliko več ne jeze, temveč ošabnosti.
"Nežika", mlajša hči, ki se po petih letih vrne domov nepričakovano pod imenom "Dolores", Miss Mary A m-b r o ž i č. Ko bi Vi videli to vitko deklico in njeno najtežje ulogo, pa nje nastop, vse tako točno rešeno. Mi Lorainčani si sploh nismo mogli predstavljati, da imamo tako izvrstna dramatično nadarjena dekleta. Ker je pa bila njena uloga zelo žalostne vsebine, se je nekoliko v presledkih iste pogrešalo, drugače je pa Miss Ambrožič izvrstno rešila ulogo. Upamo, da jo zopet v kratkem vidimo na odru.
Cecilija (nečakinja gospe Norton in Nežikina zvesta prijateljica), Miss M i m i V i r a n t je svojo ulogo tudi izvrstno rešila, posebno, ker je tako dobro izgovarjala slovenščino, kar je sploh težko za tukaj rojeno osebo, posebno če ne zahajajo oziroma nimajo
mogla zasledili. Mr. Pyfer ni mogel najti svoje soproge. Pogrešanca sta prilike zahajati v slovenske šole. Želeti utekla v Joliet. Tu sta živela kot mr. je, da se nadalje poprime dramatike in in mrs. John Robart.. . . Ulrich leži v da jo zopet v prihodnje vidimo na odru bolnišnici sv. Jožefa. Če ozdravi, se in še nekoliko več kretenj, pa bodemo povrne v Philadelphijo. Pri samomor- zopet presenečeni, ki so našli listič z napisom: "The | Cecilijine sestrice: Frančiška—A n a wages of sin is deception and death" G a m z, Alexandra —Mary J a k o-
t. j. plačilo greha je prevara in smrt.
La Salle, 111., 10. jan. — Naš zadnji dopis z dne 28. decembra 1915 je učinkoval naravnost čudovito! Komaj smo namignili o potrebi "Zavetišča propa-lic", že poroča "Smolnati Vestnik", da se bode postavilo tako zavetišče A. D. 1916.
Je pa tudi skrajna sila, zakaj naši "ta rdeči" in "izobraženci" se morajo silno naglo "mufati", časih sami, časih pa pride tudi policija in "sklira" njih brloge in potem nastane vselej pereče vprašanje: "Kam pa sedaj z našimi omarami in prešički?" Prešički?! Da! Take živalice bodo namreč v tem letu imeli v posebni časti. Na svoji veselici v noči med starim in novim letom so pričeli s tako "andohtjo" pred pre-šičkom v rdeče oblečenim. Priznati moramo, da dobro vedo, kaj se sklada ž njih "delovanjem" in nazori. Zgodila se je pa baje nesreča: Ubogi pujsek je "crknil", ker je moral poslušati žalosten dogodek, čeprav zelo verjeten, vendar ni zajamčen, kakor tudi ni dognano, da je imel John Novak rdeče hlače o tej silno slovesni priložnosti. Bodi kakor hoče —, "večina delničarjev" je nastopila novo leto v znamenju prešička, to je, kar smo hoteli poročati pred vsem drugim. Ta "večina delničarjev", tako je namreč podpisano poročilo v "Vestniku" — tudi slovesno in samozavestno oznanja, da nima "slame v glavi". Taka izjava je nepotrebna: kdor te ljudi pozna, dobro ve, da nimajo sicer v gla-i slame, pač pa gnoja kar v zapravljivi obilici! Od tod vsa podlost in uprav vlačugarska nesramnost, s katero hočejo oblatiti značaj našega vrlega in nadarjenega moža M. Komp.
Zakaj pa ne ovržejo njegovih trditev? Zato, ker so resnične. Resnice pa tudi ta »rdeča" banda spridencev ne more pretvoriti v laž! Psujejo pa lahko kakor pocestni paglavci, dokler se jih iie sune v blato. Kaj takega se jim utegne kmalu zgoditi in obmolknili bodo — lastno blato jih bode zadušilo.	Do svidenja.
Lorain, O., 8. jan. — Cenjeno uredništvo: Upam, da mi dovolite nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu, dasi Vam prvič poročam.
Poročal bi namreč rad javnosti naše letošnje božično in novoletno presenečenje. Naša farna dekletca in dekleta, kakor tudi šolarčki iz farne šole sv. C. in M. so nam priredili toliko zabave pod vodstvom šolskih sester, da si vsi zopet želimo kaj takega v kratkem. Poročati vam hočem le nekoliko površno, ker pri taki zabavi nima človek časa natančno si vse zapomniti.
V nedeljo 26. dec. so priredila tukajšnja dekleta (pod že omenjenim vodstvom) "Dramo" v petih dejanjih (ako se ne motim, so šolske sestre to prestavile iz angleščine, vsaj tako imena igralk kažejo, pri čemur je bilo ^go-tovo treba dosti požrtvovalnosti), nekaj težkega za igralke prvič na odru. Toda pod dobrim vodstvom čč. sester, smelo trdim, je bila vsaka uloga, kot že rečeno za prvič poskusiti svojo zmožnost na odru, izvrstno rešena.
Glavno ulogo je imela gospa "Norton" (bogata in ponosna vdova), Miss Anna U r b a n e k, koja je povoljno rešila svojo ulogo. (Opomba. Ker je dramatika težka ter zahteva od igralca (ke) ves njegov čut ter vso duševno zmožnost in energijo, naj ne bode no bena igralka užaljena, ako se kaj pove kar ni bilo mogoče prvič storiti, temveč naj si dobro zapomni in skuša to v prihodnje toliko bolje rešiti.), da bolje ni bilo pričakovati. Vendar ko jii zapazila, da so biseri izginili, zahteva drama nekoliko več strahu in presenečenja. Zapomniti si je treba, da vsaka igra dobi toliko lepši prizor, ako se igra kot da bi bila istina. Igralec ali igralka si mora vedno predstavljati da se to v resnici godi. Občinstvo dvorani naj nikogar ne moti.
"Augusta" (njena starejša hči, zelo ošabna), Miss Mary Bom bach je imela zelo težavno ulogo, toda mladi Miss Bombach je šlo tako izvrstno, da ko bj kedo povedal kakemu dramatiku da je prvič na odru, bi mu tega ne ver jel. Naj tudi tej izvrstni igralki pola gamo za v prihodnje, ko nas zopet preseneti s svojim nastopom, da bi bilo še toliko lepše, ako bi bilo še nekoliko neprisiljenih kretenj, koje taka ulo-
snemati dekleta v izobrazbi kot je dramatika.
S pozdravom	X.
pin, Konstanca — Ivanka Svete, so vzbudile veliko presenečenje med občinstvom. Te male deklice od 6—8 let, pa tak izvrsten nastop! Ljudstvo jim je napravilo lep aplavz v priznanje. V prihodnje bodemo zopet željno pričakovali njih nastopa.
Gospa Stranska (dobra, toda hroma, vedno vožena na vozičku po njeni strežnici), Miss Angela G a m z je rešila svojo ulogo dobro, dasi ko jo pripelje služabnica v vozičku v sobo (na oder), je od strani občinstva bilo nekoliko smeha, kar naj bi se v prihodnje opustilo, ker s tem se kaj lahko spravi igralca ali igralko v zadrego, posebno še kot prvič biti na odru. Miss Gamz, le še v prihodnje na oder!
Elizika (postrežnica gospe Stranske) Miss Ana Bohorič je tudi sposobna za dramatiko, le še nekoliko bolj s korajžo in malo več spoštovanja (komplimentov) do svoje gospe, drugače pa je rešila ulogo prav dobro.
Teta Brigita (pestinja v družini Norton), Miss Ivanka Tomšič je vzbudila precej zabave, ker je bila opravljena kot stara ženica, poleg tega še črna (nigrovka). Še nekoliko več kre-tanja, kar uloga zahteva, drugače je tudi rešila ulogo dobro.
Salby, poredna ulišnica (ciganka), Miss Mary Ker h in nam je tudi vprizorila nekoliko humorja, ko je u-bogo, od hiše izgnano Nežiko ponoči na ulici napadla ter ji oropala zadnji kvoderček, potegnila ruto raz glavo, ji sezula obuvala, nazadnje jo ".i še pošteno nanilatila.
Tom Pincher (dobrosrčni policaj), Miss Frances Bombach. Ta 'polieman", dasiravno deklica, je svo jo policijsko službo tudi dobro "rešil".
Angela, Miss Lena Rezek; Klara Miss Ga brie la Per usek; Silvia, Miss Mary Blazina, prijateljice 'Norton"-ove družine," so tudi rešile svojo ulogo dobro.
Vse igralke so se morale veliko truditi, posebno Miss Mary Bombač, Miss Mary Ambrožič, Miss Ana Urbanek, Miss Mimi Virant in ,Misš Angela Gamz, koje so imele najvažnejši ulo-ge. Priznanje pa bodi izrečeno vsem. Le tako naprej, da ne zaostanemo zadaj, ter da bodemo lahko rekli, da je Lorainska naselbina ena prvih na dramatičnem polju.
Nastopili so tudi šolski dečki. Oni so nam napravili dovolj zabave s svojimi "konjički, ogrizenimi jabolki, dež-niškimi držali i. t. d. Šolske deklice so bile tudi dokaj lepo izurjene v petju, kakor tudi v deklamiranju. Edino, kar je bilo, da se ne more reči prav dobro, jc, ker v prvem nastopu, to je 26.'dec. je bil pomanjkljiv takt na glasovirju ter je bilo zelo težko vsem ednako stopati. Ne smemo pa misliti, da je bil kak slab igralec na glasovirju. Ne. Miss Ambrožič je precej fina pianisti* nja, a kot še mlada, je bila nekoliko v zadregi igrati pred tolikim občinstvom.
Tudi pri takem nastopu, kot so ga imele šolske deklice, naj bi se v prihodnje ne posluževale skoraj glasnega štetja, temveč naj si vsaka šteje le v mislih. Le še v prihodnje kaj priredite.
Vse te prireditve, kakor tudi drama se je na splošno zadovoljnost občinstva ponovilo 2. januarja, le s spremembo: Miss Rose Kastin prevzame ulogo od Miss Ivanke Tomšič. Pri tem drugem nastopu pa Vam ne morem povedati nič nepravilnega, kajti vse uloge so bile zelo lepo rešene.
Za vso to zabavo se ima občinstvo zahvaliti šolskim sestram, posebno slovenski sestri R e g i n i za njeno požrtvovalnost. Hvala, komur hvala I Pri vsej tej zabavi je sodelovala tukajšnja slov. godba, kar je toliko olepšalo celo zabavo. Da pa godbe kar tako ven ne spustimo, bi prosili, da se v prihodnjič opusti kadenje v dvorani, sicer jc težko prestati, posebno igralcem. (Oprostite, sem tudi jaz parkrat povlekel.) Vendar to drugič opustimo.
Udeležba je bila sijajna, kar jamči, da tudi Slovenci v Lorainu ljubimo dramatiko. Zato pa kličemo igralkam: Le kaj kmalu zopet v dvorano z novo
St. Joseph-Valley, Wash., 3. jan. — Zopet je nastopilo novo leto, s svojo prihodnostjo. Kakšno bo, ne ve nihče. Želimo pa vsi, da bi sedaj v novem letu kmalu prenehala Evropska vojna in da bi po celi Evropi zavladal mir. Kajti šele potem se bodo izpolnjevale one zlate besede, katere so oznanili angeli pastirjem, ki so po Betlehem-skih planjavah pasli svoje ovce: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
Tudi k nam je sedaj za božične praznike in za novo leto prišel prav sibirski mraz; ob nekaterih urah je kazal toplomer od 12 do 20 stopinj pod ničlo. Ampak mraz tukaj ne traja dolgo, kakih 5 do 10 dni;" potem pa spet nastopi bolj južno vreme.
Silvestrov večer ali zadnji dan starega leta smo tudi tukaj veselo pognali v preteklost. Imeli smo Basket Party% za cerkvene stroške v prostorih rojaka Slovenca Luke Strojana. Udeležba ni bila prav velika, ker je bilo preveč mraz. Torej vsem udeležencem hvala! Posebno ženskam in dekletam za krasne košarice z okusnimi jedili še enkrat hvala, in tudi vsem moškim, ki so košare kupovali!
Sedaj v novem letu je tudi nastopila suha doba za celo državo Washington.
Za prehlajenjem in kašljem boleha več ljudi. V Valley-bolnišnici leži hudo bolan Slovenec Andrew Werlich, doma iz Smlednika na Gorenjskem. Zdravnik upa sedaj, da se mu zdravje vrne, toda vrača se le počasi.
Sedaj Vas pa prosim, g. urednik, ne jezite se nad mojim slabim (Oho!) dopisom ter Vas prosim odpuščenja.
Pozdrav vsem bralkam in bralcem Amer. Slovenca ter voščim vsem veselo novo leto devetnajststošestnajsto.
Slovenka.
Otroške izjave.
Kako nezanesljive so izjave otrok, ki igrajo čestokrat pri sodiščih važno vlogo, dokazuje "Bayer. Lehrerzei-tung" s sledečim: Nekemu dečku, ki hodi že peto leto v šolo, je baje med poukom izginila torba iz klopi. Vse iskanje je bilo zaman, toda deček je odločno trdil, da je prinesel torbo v šolo. To so potrdili tudi trije součen-ci. Prvi j trdil, da ga je videl iti v šolo s torbo na hrbtu, drugi ga je videl s torbo v šoli, a tretji je videl da je torbo položil na klop. Poslali pa so dečka domov in doma je našel torbo na stolu, kjer jo je bil pustil.
Žena dela reklamo za svojega moža.
Neki tvorničar sekta na Nemškem je imel smolo s svojo trgovino in prišlo je že tako daleč, da skoro propade. Te nesreče ga je rešila njegova žena, ki je izdelala v ta namen izreden načrt. Kar naenkrat se je pojavila v zdravilišču Wiesbaden, kamor zahaja zelo rado denarno in krvno plemstvo, elegantna gospa, noseč monokel. Seveda velika senzacija za sezono. Kavalirji so neprestano izpraševali služabništvo, kdo in odkod je njihova gospa ter dobivali vedno isti odgovor. "Te je soproga glasovitega tovarnarja sekta v Berolinu, g. K. Y." Učinek gospeji-nega nastopa se je skoro pokazal, kajti na tvornico je prihajalo silno veliko naročil. In vse to je storil monokel — ali pa je pomagala tudi lepa zunanjost tvorničarjevc žene.
JBBS
r
r


Ali kaši jate?
Ako kašljate, odpravite vaš kašelj 1 To lahko stprite? ako vzamete
Vedno je kašljal.
"Hudo som so prehladil, ter sem vedno kaSljal," pi-8e Mr. W. Woloszyn, Weir-ton, W. Va ", in kadar sem pil mrzlo vodo, so postali napadi bolj hudi, in ker sem dele* v toTarni pri silni vročini, sem moral piti veliko vode. Čital som o Se-verovem Balzamu za Pljuča in ko sera porabil eno samo steklenico za 25c je kaSelj popolnoma prenehal in sedaj sem zdrav."
I Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času- Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Bolečine v prsih,
in razne druee bolečine se lahko odpravijo z nadrenjenjem delov s SEVERA'S 00-THARD OIL [Severovo tiothardsko Olje]. Je to mazilo velike tegilne vrednosti. Cena 2oo in 50o v vseh lekarnah.
Severov Almanah za Slovence
za leto 1916 se sedaj lahko dobi v lekarnah ali od nas. Zaeotovite se, da dobite sve-zek ter ga imejte vedno pri roki skozi celo leto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA

22
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00
Ravbar Stomach Bitters, zabo^ (12 steklenic) za...................$7.00
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75c
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na;
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Poskusite ISTo^o Pivo
Old Lager
•"••V STEKLENICA H««**«
Je BOLJŠA in ofeusnejša pijača, kot katero drugo piro.
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunili v Jolieta
Podpirajte trgovce, kateri imajo oglas* v Amer. Slovencu.
igro!
G. urednik! Še nekaj moram, ako-prav nerad, zapisati. Pri nas v Lorainu so dekleta bolj napredna, kot fantje. Toliko imamo tu mladeničev, pa jih ni niti en par, da bi se zanimali za kulturno izobrazbo, dramatiko. Mogoče vam bodem imel v prihodnje čast poročati, da so začeli tudi fantje po-
I
IZ STARE DOMOVINE.

I
KRANJSKO.
—	Kratka pridiga. Kadet P. M. piše i južnega bojišča svojemu bivšemu profesorju in katehetu med drugim tudi to-le: "Povejte, g. profesor, tistim dijakom, ki se norčujejo iz vsega, naj Pridejo semkaj, zagotavljam, da se bo marsikdo, če ne vsak, nauči! moliti..."
—	Kranjska dežela za bolgarski "Rdeči križ". Predsedništvo "Avstrijskega pomožnega komiteja za bolgarski Rdeči križ", pod najvišjim pokroviteljstvom Njegove c. in kr. Visoko-5t' presvitlega gospoda nadvojvode Franca Salvatorja, si je postavilo za nalogo Njenemu Veličanstvu kraljici Eleonori Bolgarski dati na razpolago Potom zbirk in prireditev nabrana denarna sredstva, razne predmete za zdravstvo in oskrbo itd., ki se bodo porabili za hrabro armado bolgarsko. Da se ta naloga olajša, se ustanavljajo po Posameznih kronovinah podružni od-hori. Tako je bil dne 17. nov. ustavljen za Kranjsko pod predsedstvom Njegove ekscelence gospoda de finega predsednika barona Scbwarza "Kranjski deželni pomožni odbor za bolgarski Rdeči križ", kateremu so blagovolili pristopiti kot člani sledeči Sospodje: knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič, deželni glavar dr. Ivan fUsteršič, namestnik deželnega glavarja Leopold baron Lichtenberg, polkov-"jk Avgust pl. Kleinschrodt, polkovnik Karol Sternberger, župan dr. Ivan Bavčar in predsednik Rdečega križa °krajni glavar del Cott. Urad "Kranjskega deželnega pomožnega odbora" "na svoj sedež v poslopju c. kr. dežel-Be vlade, kjer se sprejemajo tudi da-ri'a. Kranjski deželni odbor je že potonil bolgarskemu Rdečemu križu *&atno denarno darilo v znesku 5000 K, mestna občina ljubljanska pa 1500 kron.
"— Za vojnega kurata je imenovan č. S- Anton Porenta iz Trebelnega in si-cer za čas vojne.
Odlikovani slovenski častniki. Vojaški zaslužni križec 2. razreda z vojno dekoracijo je dobil generalmajor Ri-hard Jelenčič. — Kraljevski bavarski y°jaški zaslužni red 2. razreda z meči Js dobil polkovnik 7. havbičneka polka Dominik Žagar. — Srebrni signum laudis je dobil nadporočnik 10. lov. bataljona Viktor Kranjc. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila rezervni poročnik • bos.-herceg. pešpolka Jakob Hočevar in rez. poročnik 70. pešpolka Ivan ORcr- — Signum laudis so dobili: rez. Nadporočnik 7. lovskega bataljona Te-? Mateljan, nadporočnik 7. topni-carskega poika Milan Lenarčič, rez. Poročnik 2. topničarskega polka dr. t-ran Papež, rez nadporočnik 2. bos,-herc- Pešpolka dr. Fran Roštaher in rez- Poročnik križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik 3. domobranskega pešpolka Viktor Matejčič.— ^'gnum laudis sta dobila stotnik 26. domobranskega pešpolka Oton Bizjak ln rez. poročnik 15. domobranskega Pešpolka Albert Gajšek. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnik-računo-vodja 4. domobranskega pešpolka Friderik Klun in zapovednik voja pri 2. Polku prostovoljnih strelcev Valentin Ravnik. — Vojaški zaslužni križec 3.
I	azreda z vojno dekoracijo. je dobil nadporočnik 11. gorskega topničarske-Sa polka Aleksander Hrašovec. — Sig-"um laudis so dobili: nadporočnik 44. Pešpolka Nikolaj Geržetič, rez. nadporočnik pri 25. topn. polku Henrik Go-p > Poročnik 96. pešpolka Henrik "odlešak, nadporočnik 16. trenske di-V'zije Leopold Račič in rez. poročnik
topn. polka J. Žemla. — Srebrni s'g«um laudis je dobil polkovni zdravnik 8. gaxjiizijske Bolnišnice dr. M. Justin. — Signum laudis je dobil rez. nadporočnik 7. saperskega bataljona "iktor Lušnik. — Vojaški zaslužni krilec 3. razreda z vojno dekoracijo je "obil poročnik V. Garzarolli pl. Thum-]ack.
v°jaško. Na italijanski fronti je " Pri Oslavju ranjen rez. poročnik ^atija Malešič, belokranjski rojak iz rnomlja. Zdravi se v rezervni bol-; "Cl st- 7 Sternthal pri Ptuju. — Na j Cm boi'šču je bil ranjen v nogo Iv. Jerman, doma na Drski pri Novem estu. Zdravi se v garnizijski bolnici v Ljubljani.
—	Iz ruskeg^ ujetništva se je že o-Petovano oglasil Ivan Tomič iz Loke,
»c. Precina. Bil je v Karpatih oze-ei, ni mogel za svojo četo, našla ga
ki/-. PatfUla ter poslala na Rusko> n "Je P11 več mesecev v raznih bol-
can. Ko je ozdravel, poslali so ga " Je; zdaJ je v Skobeljevu v Turke-stanu v srednji Aziji. Njegov brat pa se nahaja v Srbiji v naši vojski, a več tednov ze „i Klasu 0 njem.
tirT i retJe VOJno P°s°jilo so prijavili
II	mestnem županstvu v Novemmestu sledeč: g. pau9er A(]o,f S(KX) R
bach v',-M"ks 5000 K' * bar' Rech-
sfpfflT T Ki g-Ber«mann Jo-
ttaail	Slav' B»l"iška blagajna
A„h gf^UŠtva" 2000 K' S- Agnitsch Andrej 1000 K, g. Barborič Kari 1000
K, g. Picek Antonija 1000 K, g. Turk Marija 1000 K, g. Wobner Roza 600 K, g. Wobner Alojzija 600 K, gosp. Slane Ana 500 K, gosp. dr. Schegula ,Jak. 200 K, g. Božič Franc 100 K, g. Hladnik Marija 100 K, g. Mehora Elizabeta 1000 K, Neimenovani 100 K.
—	Iskrene pozdrave pošiljata vsem Dolenjcem in Dolenjkam, posebno pa Belokranjcem in Dolenjkam, posebno pa Belokranjcem z italijanskega bojišča: Franc Lackner in Alojzij Pen-gal — obadva zdrava in vesela pri oddelku žarometalcev. "Nazaj še pridemo!" — samo Cadorni moramo še prej vzeti zabito glavo.
—	Na korist invalidom in oslepelim vojakom je priredila "Glasbena Matica" v Ljubljani dne 7. in 8. decembra 1915 dva dobrodelna koncerta. Proizvajali so slavni Mozartov "Requiem". —Čisti dobiček dobrodelnega koncerta v Kranju (2. decembra) je bil namenjen ranjencem za božičnico,
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Kodrman iz Črnuč. Po dolgih šestih mesecih so prejeli domači dne 20. novembra prvo njegovo dopisnico. Piše, da je še živ in zdrav. Tudi o njem so njegovi tovariši pripovedovali, da je padel na bojišču. Upamo, da je še več takih padlih, ki so jih ruski sanitejci odvedli v ujetništvo in ruske bolnišnice.
—	Nesreča. V Krki je utonil 19. novembra 161etni Jožef Mavsar, hlapec v Mačkovcu, župnije šentpeterske. Hotel se je prepeljati v čolnu, a deroča voda mu ga je preobrnila, da je izginil v valovih.
—	Odpovedal se je na Mirni (Dolenjsko) dosedanji župan g. Mihael Strah zaradi bolezni. Pri volitvi 21. nov. je bil izvoljen od starega odbora za župana g. Anton Kastelic, trgovec na Mirni.
—	Stara Loka-okolica, 30. nov. Dne 20. novembra popoldne je uničil ogenj na Grenci Avbeljnovo hišo. Zažgal je iz zlobe gospodarjev brat, ki so ga takoj gnali za mrežo. Nesreča je tem občutneja, ker je žena sama na domu; njen mož je vojak, se zdravi v bolnišnici v Petrinji na Hrvaškem. Zima je; ni delavcev, ni moških, da bi pomagali z delom, kakor prejšnje čase pri enakih slučajih. Prav pridno so gasili vojaki in ruski ujetniki. — Sneg je naš gost, a nikakof nas noče razveseliti z odhodom. Tudi danes, ko to pišem, lete snežinke. Res, prezgodaj nas je zagrnil beli plašč. Letos nas r,es obiskuje vse nepotrebno: najprej toča, potem slana, na vedre dežja, zdaj pa že sneg. Ljudje imajo še marsikaj zunaj; celo krompir se še dobi pod snežno odejo. Stelje skoro nič. Ljudje sicer z malimi delavnimi močmi zmagujejo vse delo, samo če bi vreme dovolilo. — Parkrat so tudi naši zvonovi že peli padlim junakom. Naša fara je torej tudi deležna slave sinov, ki so žrtvovali vse za dom — cesarja. Pojili so s svojo krvjo tujo zemljo; tujina jim je dala grob. Le zvon domače cerkve je izročal pozdrave rodne zemlje padlim, in narava sama jim bo kitila grobove. Bog čuje prošnje naše, zgodovina se piše njim v spomin. Sicer pa: Naj bi pač kmalu priplul na tužno zemljo angel miru in sreče!
—	Ribno pri Bledu. Znamenja krvave vojske so se prikazala posebno v radoljiškem okraju, ki sega skoraj do fronte. Pri nas imamo begunce in vojake ter veliko draginjo. Drugod pa imajo vse naše mladeniče in može, da ne vidiš doma drugega, kot starčke, žene, otroke. Imamo dvojno službo božjo, ob 6. in 8. zavoljo vojakov. Katoliški Bošnjaki so imeli skupno sv. spoved in skupno sv. obhajilo. Bošnjaki so zelo pobožni ter dajejo našim ljudem najlepši zgled; so pa tudi vrli vojaki, ki gredo brez strahu v boj nad hinavskega Laha. Tudi naši vojaki gredo s srdom nad Italijana, laži-za-veznika. Vedno smo v pismenem stiku z našimi vojaki, ki dobivajo tudi "Slovenca" in "Domoljuba" v bojno črto. Veliko molimo zanje in za vse vojake ter za srečno zmago in za srečen konec vojske. Prispevamo po možnosti tudi v denarju ter z drugimi potrebščinami za razne vojne namene. Tretjega vojnega posojila se je pri nas v mali župniji podpisalo nad 10,000 K. Sploh vse radi pretrpimo in utrpimo, da bi bila le zmaga naša. Bog blagoslovi nas in naše orožje! Marija, pomoč kristjanov, ki si pregnana od Laha s Svete Gore in Sv. Višarij, prosi za vdane in verne Slovence, svoje častilce, ki ti bomo iz hvaležnosti pozidali od brezverskega Italijana porušena svetišča.
—	Olajšava. Vojno ministrstvo namerava ukreniti, da se bodo posestniki in hlapci na kmečkih posestvih—letnikov 1865—1872, ki krmijo živino, za zimsko dobo 1915-16 mogli oprostiti črnovojniške službe, ako ni nobene druge mošk moči na razpolago. Prošnje se morajo vložiti pri c. kr. okr. glavarstvih. (Po "Slov. Gosp.")
—	Iz Tržiča. Kot junaki za domovino so padli: Adolf in Friderik Kogoj ter Prpov Ivan. Adolf Kogoj in Pr-pov na ruskem bojišču; Friderik Ko-
goj v ljubljanski bolnici za ranami, ki jih je dobil na Goriškem. Naj počivajo v miru! — Poročena sta bila Leopold Weber, čevljarski uslužbenec, in Marija Anžur. Ženin je bil dolgoletni cerkveni pevec, član društva sv. Jožefa in odbornik Orla; nevesta članica dekliške Marijine družbe in ženskega odseka društva sv. Jožefa. — Dekliška Marijina družba je odposlala nad 150 kosov zlatih in srebrnih predmetov v vojne namene.
—	Deželni odbor kranjski je dovolil 5000 K za vojno božičnico na fronti. — Sklenil je tudi pobirati v 1. 1916. iste doklade, kakor 1. 1915.
—	Ljubljanski ognjegasci so se dne 25. nov. odpeljali z veliko brizgalno proti Gorici.
—	Za domovino. Dne 1. novembra je umrl v Gorici Anton Kalan iz Suhe pri Škofji Loki. Ranjen je bil prejšnji dan v trebuh od laške granate. Pokojnmu nečaku gospoda svetnika J. Kalana je bilo šele 18 let. Bil je dober mladenič, zvest Marijin družabnik in tudi abstinent.
—	Iz srbskega ujetništva je pobegnil ljubljanski trgovec in posestnik na Starem trgu — g. Olup. Preko Teme-švara se je pripeljal na obisk k svoji družini.
—	Umrla je Marija baronica Wam-boldt pl. Umstadt, roj. baronica Fal-kenstein, posesttlica gradu Hmelnik na Dolenjskem, dne 20. ii6v6tribra v Umstadt na Nemškem in bila pokopana dne 24. novembra v družbinski ra-kvi v Birkenau na Heškem. Zapustila je tri otroke; starejši je baron Filip Hugo, c. kr. komornik in vitez Mal-težkega reda, ki je v vojni službi od prvega začetka vojne. Oženjen je na gradu Frischau na Moravskem z grofico Harrach in vodi ondi nemške krščanske socialce. Drugi, Bardo, živi na Nemškem; hčerka Elizabeta je redovnica Sacre Coeur v Pressbaum pri Dunaju. Baron Hugo je dedič gradu Hmelnik.
—	Umrla je v Novem mestu 6. dec. v Belčevi vili, na stanovanju svoje hčerke gospe Abramove, gospa Marija Tomažič po daljšem bolehanju, previ-dena s sv. zakramenti, v 67. letu starosti. Pokojnica je bila soproga znanega rajnega gospoda poštnega nadkon-trolorja in posestnika Vinje gorice pri Trebnjem. Na milejše dolenjsko podnebje je prišla iskat zdravja, pa je našla smrt.
—	Umrla je v Kandiji dne 5. decembra gospa Marija Vencais roj. Mahor-čič, po dolgi, zelo mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti, v 54. letu starosti. Pogreb je bil 7. decembra na šmihelsko pokopališče.
—	Umrla je v Št. Rupertu na Dolenjskem gospa Ana Frelih roj. Bizjak, dne 6. decembra po hudem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, v 53. letu starosti.
—	Poročil se je c. in kr. stotnik g. Karel Košak, sin rajnega deželnega poslanca g. Fr. Košaka iz Grosuplja, z velečislano gdč. Poldi Javornik iz eZljne.
—	Čudno dete se je porodilo posest-nici Neži Gnezda iz Jeličnega vrha pri Idriji. Otročiček, ki je moškega spola, ima štiri oči, dva nosa in dvoje usta in je sicer razvit pa normalno. Glava je precej velika in čelo je eno. Krstili so ga za Miklavžeka. Otrok se nahaja v deželni bolnišnici.
—Gostilno pri Windischer-ju v Kandiji je prevzel g. Fr. Perko.

ŠTAJARSKO
1
—	V bolnišnico v Gradec so prišli: Tomaž Zupin in Pšate pri Cerkljah (notranja bolezen); Franetič Avgust iz Britofa pri Postojni (rana na desni roki) ; Fr. Brecelj iz Šturja pri Vipavi (revmatizem).
—	Žrtev vojne. Od Sv. Jurja v SI. gor. poročajo: Vojna je pograbila svojo žrtev edaj tudi iz hiše našega poslanca Ivana Roškarja, nadebudnega 251etnega sina Milana Roškarja. Položili so ga v grob dne 27. novembra v Celovcu. Vsled prevelikih ran, zadob-ljenih na južnem bojišču, je moralo končati mlado žiVljenje. Bil je četo-vodja pri trdnjavskem polku in že od začetka vojne v težki vojaški suknji. Umrli je dovršil pred leti kmetijsko šolo v Grottenhofu.
—	Ranjen je bil na italijanskem bojišču Fran Lajh, doma od Sv. Jurja ob Ščavnici. Zadet je bil od štirih krogel. Istega dne zjutraj je še napisal in odposlal pismo svojcem, a popoldne je bil že ranjen. Sedaj se nahaja v Koprivnici na Hrvatskem v bolnišnici Rdečega križa. — Na Dober-dobski planoti je bi! ranjen Anton Klemenčič, doma iz Rožičkega vrha pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Sedaj se nahaja v bolnišnici v Čakovcu na Hrvatskem, odkoder piše svoji sestri in materi med drugim: Prvim sem šel veselo v boj, pa smo tudi včasih zapeli kako domačo, zdaj me navdaja nekak strah, se mi vedno zdi, da ne bom nikdar več gledal domačih, meni tako ljubih krajev, Tebe, draga sestra, in Vas, ljuba mamica. Sam Bog daj tej strašni vojni skoraj konec!
—	Slovenski ranjenci na Dunaju. Srčne pozdrave pošiljamo vsem prijateljem in znancem slovenskih rodovin
iz rezervne bolnišnice št. 4 na Dunaju. Tukaj se nam prav dobro godi in smo tudi prav veseli, ker nas je več Slovencev skupaj, da se lahko v slovenskem jeziku pogovarjamo in tudi po slovensko včasih zapojemo. Res nas nekateri vojaki drugih nam nasprotnih narodnosti hočejo večkrat zasramovati, pa ob taki priliki znamo tudi mi dobro braniti slovensko čast in poštenje. Pač pa vsaki dan štejemo urce in dneve, kdaj bo prišel čas, ko bomo šli spet v domači kraj, da bomo s svojimi domačimi prijatelji skupaj zapeli. Tukaj dobivamo tudi več slovenskih časopisov, katere prav z veseljem čitamo. Voščimo vsem veselo novo leto! Tukaj se nahajamo sledeči Slovenci: Ka-rol Kupak iz Brežic, poprej trgovski pomočnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici: četovodja Josip Ujc od Sv. Vida na Koroškem; Leopold Šterban, zra-koplovec, iz Trbovelj; Matija Iskra, iz Ilirske Bistrice; Pavelj Ostrovršek iz Cerknice; Jurij Kale, Anton Javšovec in četovodja Martin Korošec iz Videža pri Slovenski Bistrici.
—	25 je padlo. Sv. Barbara v Halozah. Blizu 400 naših faranov preliva kri na raznih bojiščih; 25 jih je že padlo, 15 se jih pogreša, štirje so odlikovani. — Po agitaciji našega župnika Janeza Vogrina so podpisale za tretje vojno posojilo ž njim vred štiri stranke svoto 33,800 kron.
—	Janko Koser, pravnik in rez. poročnik, ki je bil odlikovan z veliko zlato hrabrostno svetinjo, je padel na severnem bojišču in leži pokopan 15 km sev. vzhod, od mesta Brody. Dne 3. septembra so ga Rusi z veliko premočjo napadli; ali on se je kot poveljnik stotnije in strojnic hrabro držal, kakor mu je bilo ukazano, do zadnjega moža in padel v junaškem boju ob strojni puški. Pokopali so ga v poseben časten grob po primernem nagovoru vojnega kurata. Vrli vojak je dobil razen imenovanega odlikovanja tudi vojaški zaslužni križec III. vrste z vojno dekoracijo. Isto odlikovanje je dobil tudi njegov prijatelj in podpredsednik slov. katol. akad. društva "Dan" v Pragi, fil. Joško Čopič, poročnik 2. bos. here. pp. To je že četrto odlikovanje v imenovanem društvu.
—	Vojaške vesti. Ranjen je bil na bojišču in se sedaj nahaja v rezervni bolnišnici št. 4 na Dunaju Jožef Uic, četovodja, odkoder pošilja pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem; Uic je doma od Sv. Vida. — Koroški rojak Tomo Malle, desetnik pri dra-gonskem polku se nahaja v Galiciji, odkoder pošilja srčne pozdrave vsem svojim koroškim znancem.
—	Priznanje duhovščini. Knezoškof dr. Adam Hefter je v cerkvenem listu izdal pismo na svoje duhovnike, v katerem pravi: Z veselim srcem sem opazil, da so čč. gg. duhovniki škofije, na kateremkoli mestu so, z ljubeznijo, navdušenjem in občudovanja vredno požrtvovalnostjo od začetka vojne sem neprestano delovali za namene vojne oskrbe za naše vojake, za rarijence in bolnike, za vdove in sirote. Počasi je prodrlo spoznanje tega požrtvovalnega kroge in kn.-šk. ordinarijat lahko iz precejšnjega števila dopisov z zadoščenjem konstatira toplo priznanje tega delovanja. Tako se glasi v nekem dopisu deželnega in gospejnega pomožnega odbora Rdečega križa dobesedno: "Zelo razveseljeni in s hvaležnim srcem pripoznamo, da se je v naši lepi, toplo čuteči, za žrtve pripravljeni koroški deželi prečastita duhovščina, na čelu prevzv. g. knez in škof sam, zlasti s tem, da je prepustil tako krasno Marijanišče v bolniški namen, v sedanji vojni sploh požrtvovalno in za pomoč pripravljena zavzela, ne samo za Rdeči križ, ampak na vseh poljih krščanske ljubezni za naše vojake, zdrave, bolne in ranjene, za vojne pohabljence, za vdove in sirote, sploh na polju vojne oskrbe."
dih sta jih prepodila alpinska pešpolka št. 7. in 27. Enako je bilo tudi pri Sv. Martinu, kjer so se izborno postavile honvedske čete. — Goriško obmostje je bilo v artiljerijskem obstreljevanju. Pri Oslavju sta bili uničeni dve italijanski stotniji.
— Slovenski polki trikrat pohvaljeni. Vsa Avstrija s ponosom gleda na svoje polke, ki se borijo ob bistri Soči. Med najhrabrejše se prištevajo tudi naši slovenski in hrvaški polki. V u-radnih poročilih avstrijskega generalnega štaba so bili zadnji čas slovenski polki kar trikrat zaporedoma pohvaljeni. Uradno poročilo dne 22. novembra omenja kranjski polk štev. 17. Glasi se: "Italijani so prav tako trdovratno kot neuspešno nadaljevali napad na goriško obmostje. Posebno srdit je bil boj v odseku Oslavje, kjer so vrli dalmatinski domobranci, še pod pirani po hrabrem kranjskem pešpolku štev. 17, zopet popolnoma osvojili naj-sprednejši del naše postojanke, ki je bil ostal v sovražnikovih rokah. Južni del Podgore so napadli petkrat. Obupni italijanski naskoki pa so razpadli deloma v ognju in deloma v bojih z ročnimi granatami."
Dne 23. novembra pohvali uradno ^>oro'čilo posebno slovenskoštajerski pešpolk štev. 47, ki je že od nekdaj znan. kot polk junakov. Poročilo se glasi: "Več italijanskih naskokov vzhodno od Sel? je zadelo na štajerski pešpoik grof Beck štev. 47, ki je obvladal svoje postojanke dvakrat z ognjem in v tretjič v boju z bajoneti."
V poročilu dne 24. novembra, ko o-pisuje generalni štab krvave boje ob soški fronti, se omenjajo naši junaški slovenski polki. Ob goriškem obmo-stju in Doberdobu stojita namreč poleg že omenjenih polkov naš celjski pešpolk štev. 87 in mariborski domobranski pešpolk štev. 26. Uradno poročilo pohvali splošno vse te slovenske polke. Ti junaki so vrgli italijane, ki so na višini Sv. Mihaela ponekod udrli v naše postojanke, z bajonetnimi napadi in v ročnem metežu, zopet nazaj Vsi napadi so bili krvavo odbiti. Junaki čini naših slovenskih brambov-cev pri Gorici in Doberdobu se bodo v zgodovini vedno častno omenjali. Slava našim slovenskim junakom!

HRVATSKO.

— Imenovanje ulic na Reki. Reški mestni zastop je izvolil odsek, ki se ima baviti z novim imenovanjem mestnih ulic ter podati mestnemu zastopu tozadevne predloge. Odsek je imel te dni sejo, v kateri je sklenil, pri prvem imenovanju lic uporabiti imena znamenitih Rečanov, Ogrov, upošteval pa bo v obilni meri osebe, ki se odlikujejo v sedanji svetovni vojni, in kraje, kjer se odigravajo važni dogodki. Tako n. pr. se bo imenovala ena ulic Hindenburgova, druga Karpatska itd.
f Si
JOSIP
Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247
KLEPEC
♦	JAVNI NOTAR
•	1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
G. Sretlicich
J. Horwatb
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna V osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep-čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL.
d!
PRIMORSKO.
—	Prvega pol leta italijanske vojske so imeli Lahi po sporočilu načelnika avstrijskega generalnega štaba — pol milijona ranjenih in mrtvih mož. Gorica sicer trpi, Gorica je gorela, je hudo poškodovana, — a je in ostane avstrijska.
—	Pol milijona ljudi in 1500 kano-nov je spravil Cadorna na bojišče od Gorice doli do morja. Gorica mora pasti — si je mislil možakar —, pa le ne mara. Dne 22. novembra je bilo goriško obmostje v živahnem ognju topov, pehota pa ni napadala. Tem ljutejše pa je bilo na obeh straneh gore Sv. Mihaela. Močne italijanske čete so bile vdrle v naše postojanke; v ročnem metežu jih je pa štajerska pehota in ogrska deželna bramba popolnoma potisnila nazaj. V prostoru pri Sv. Martinu so imeli Italijani zopet zelo občutne izgube.
—	Ista pesem... Uradno obvestilo z dne 25. novembra pravi: Na prostoru med izlivom Vipavice in med Sv. Martinom so trajali ljudi boji noč in dan. Severno od hriba Sv. Mihaela, je sovražnik neprestano napadal z močnimi silami. Posrečilo se mu je, da je večkrat vdrl v naše jarke, obdržal jih pa nikdar ni. V večernih ročnih spopa-
SLAVNOZNANl
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi,
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo-
C
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, kole izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
013 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W, 344
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,0» KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOJfc> 1'ROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * /sem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA (ZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAS« KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL* MICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj wmm šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doW /aš denar.
430
STRANI OBSEGA
VeliKi Slovensko-Angleski Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spiaovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St, Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
se
Dopisi in denarne pošiljatve naj
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois,
Pri spremembi bivališča prosimp naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, III.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
16. jan.	Nedelja	Marcel, Honorat.
17. "	Pondeljek Antonija.	
18. "	Torek	Priska.
19. "	Sreda	Kanut, kralj.
20. "	Četrtek	Fab. in Sebastian
21. "	Petek	Neža; Maj urad.
22. "	Sobota	Vincencij, muč.
lovice za celo večnost in da se sme protestant po naukih svoje vere, ako njega zapusti, zopet poročiti, mej tem ko tega katoličan po nauku katoliške cerkve ne sme storiti.
Kako more katoliški del leta in leta živeti z nekatoličanom ne da bi pri tem nastala kaka nevarnost za najdragocenejše, kar ima, za sv. vero! Kakšen mora postati katoličan, v katerega hiši se nikdar ne čuje kaj spodbudnega v prilog katoliške vere? Vzemimo tudi, da.nekatoličan obljubi katoliško izgojo otrok. Kaj bo iz tih otrok in njihovo vero, ako zgube v nedorastlih letih katoliškega očeta, katoliško mater? Kako mora ta nevarnost greniti zadnje ure umirajočega katoličana!
Katoličan, ki je poročen z nekatoličanom je podoben jetičnemu človeku. Jetični človek noče verjeti, da je nevarno bolan; on misli, da ga muči le kašelj, da pa bo kmalu bolje. In vendar postaja od dne do dne slabeji, dokler ne pride smrt. Tako je pogostokrat s katoliško vero pri mešanih zakoncih. O početku je katoličan še goreč in nobene svojih dolžnosti ne zanemari. Postaja pa mlačen in mlač-neji glede sv. maše, glede petkov, glede sv. zakramentov, glede molitve in islednjič ostane od katoličana edino le še ime zapisano v krstnih knjigah.
Tudi vzgoja otrok je navadno ja"ko površna in otroci so glede vere jako brezbrižni, ker jim manjka lepih zgle dov v domači hiši. Ali tedaj vidiš, dragi bravec, kako nevarni so zakoni nekatoličani? Ali vidiš kako prav tedaj ravna sv. cerkev in njeni duhovniki, ki branijo in svare pred mešanimi zakoni. Ta nevarnost vtegne postati tudi za naše ljudi tukaj v Ameriki večja in večja. Dekle, ali pa fant, ki so prišli iz stare domovine, se bodo le teško poročili s kako nekatoliško ose-Toda otroci, ki so tukaj rojeni, ki so se morda šolali z drugoverci so v največji nevarnosti. Stariši bodite oprezni, bodite čuječi! Kaj rado se znanja sklepajo na plesiščih, na katerih se shaja naša mladina z drugoverci. Dolžnost starišev je, da svare in pazijo, dokler je čas, kajti ako je znanje enkrat sklenjeno bo teško obraniti. Krščan-sk^ oče, krščanska mati vsakdanja skušnja vas uči, da so zakoni z nekatoličani redko kedaj srečni, ker so sklenjeni brez Boga. Ali boš ti hotel ali hotela staviti v tako nevarnost svojega otroka? Čuj torej, opominjaj in svari, dokler je čas! Po toči zvoniti je prepozno!	REV. J. P,
pim predenj in ne kričim praznih fraz, da bi mi se umaknilo s pota." ("Proceedings of the 1910 National Con-grgess of the Socialist Party", stran 231.)
Socijalisti hočejo dobiti glasove s tem, da kažejo, kako bodo vse izboljšali in kaj se jim je že posrečilo izboljšati. Varovati se moremo pred tako vado, da ne zaidemo v socialistični tabor, da ne trpimo pozneje groznega zla, o katerem so dokazali, da bi sledilo.
Tisti, kateri volijo socijaliste, opozarjajo druge na svoje takojšnje zahteve, kateri imajo v svojem načrtu; mnoge izmed teh so dobre. Delavec pa naj bi se zavedal, da imajo tudi druge stranke mnogo takih zahtev v svojem načrtu. Nobenega vzroka ni, zakaj bi vladni način, kakor ga imamo sedaj, nam ne dal, kar je koristno.
Sedaj še nekaj besedi o vladnem Ia-stovanju javnih koristnih naprav. Socijalisti sklepajo, da bo socijalizem uspeval, ker se je nekaj takih poskusov posrečilo. Ravno tako pa mi lahko sklepamo, da bi se ta način vladanja ne obnesel, ker se podobne stvari večkrat niso obnesle. Če bi bilo res, da bi bilo boljše, da vlada prevzame javne naprave, to tudi pod sedanjim vladnim načinom lahko stori, kakor se že mnoga mesta prevzela naše vodovode, plinarne in elektrarne. Število takih naprav pa se mora omejiti; dokazali smo že zle posledice, če bi vlada prevzela preveč takih naprav, kjer bi ljudje skupno lastovali naprave za obdelovanje, prevažanje in občila. Socijalizem bi se samo spremenil v vlado nezadovoljstva, prepira, zločin-stva in denarnega poloma, dočim nima odkup, nekaterih naprav nikakih zlih posledic sedaj.
(Nadaljevanje sledi.)
KAJ PRAVI VEST O SEDANJI VOJSKI...
SOCIJALISTOVSKA ZAROTA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
DRUGA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH.
Zakon z Bogom in zakon brez Boga.
V evangeliju današnje nedelje vidimo Jezusa in Marijo na ženitnini ubo-zih, priprostih ljudi. Nikjer ne beremo v sv. pismu, da bi se bil Jezus udeležil ženitovanja kakega bogatina, pač pa je bil na ženitnini v Kani pri ljudeh, ki so bili tako ubogi, da jim je celo vina zmanjkalo. Kako počešče-na sta morala biti ženin in nevesta vsled Jezusove prisotnosti!
Zakaj pa prekine Jezus svoje misijonsko delovanje, da se udeleži te že-nitninc? Zato da pokaže, kako visoko ceni on sam zakrament sv. zakona in da nas uči, da smejo le oni novoporo-čenci pričakovati njegovega blagoslova, v katerih srcih bivata Jezus in Marija. Ko bi novoporočenca v Kani ne bila čednostna, dobra in vzgledna, bi xastonj iskali na njih ženitovanju Jezusa in Marije.
Kako vesela jc tudi sv. cerkev poštenega ženina in krepostne neveste! Saj ji je s tem dano zagotovilo, da je zopet ene poštene družine več, ki bo vzgojila dobrih, krščanskih otrok.
Kako žalostna pa je sv. cerkev, ako mora enega izmed svojih otrok zvezali v zakonski jarem z nekatoličanom, ki postaneta zakonski par in jima manjka edinosti v najvažnejši zadevi, edinosti v veri.
Nekega lepega spomladanskega dne se je poročilo katoliško dekle z nekim protestantom. Nekaj časa je šlo vse •dobro, toda kmalu je spoznala žena, 'da se njen mož vedno spodtika nad tljeno vero. Ako je hotela iti v nedeljo k sv. maši, je bil mož celi teden Čmeren. Molče je vse to prenašala žena v upanju, da njena potrpežljivost ne bo ostala brez dobrega sadu. Zastonj! Nekega dne pride mož sila nejevoljen k obedu. Še bolj se pa razjezi, ko vidi, da obed ni po njegovi volji. V jezi zgrabi za nož in plane kvišku. Žena od strahu omedli in ker je bila v blagoslovljenem stanu, črez dva dni vsled prestanega strahu umrje neob-žalovana od svojega moža.
To je eden izmej mnogih žalostnih slučajev, ki kaže kako nevarni in kako nesrečni so navadno zakoni z nekatoličani, ki so sklenjeni brez božjega blagoslova.
Kako hudo mora biti katoliškemu zakonskemu družetu, ako pomisli, da bo morda ločen od svoje zakonske po-
Vabljivi in zapeljivi dokazi, da bi pridobili novince.
(Nadaljevanje.) Delegat Payne of Texas pravi: "Rad bi vedel, če bo ta konvencija naše stva-katera se imenuje revolucionarna, podpirala mali razred, kateri lastuje deželo, ali se bomo zavzeli za farmar-ski proletariat?" (Proceeding^ of 1908 National Convention of Socialist Party, stran 181.)
Delegat Morrison iz Arizone: "Ali smo se res tako daleč spozabili, da bomo podpirali nekaj kapitalističnih far marjev? Zakaj imamo to resolucijo? Kakšen namen ima? Da dobimo glasove? Ali hočete koga ogoljufati za pravi, znanstveni socijalizem? Z drugimi besedami, ali hočete nalagati naše farmarje, da si pridobite njihovo oporo? Ali jim hočete nekaj ponuditi, kar veste, da socijalizem ne vsebuje? Ali hočete kot zastopniki velike revolucionarne stranke storiti nekaj, kar bi vas bilo sram storiti pred nekaterimi leti. Jaz rečem: ne! ("Proceedings of 1908 National Convention of the Socialist Party," stran 184.)
Delegat Goazion iz Pennsylvanije: "Vem, da socijalistično gibanje raste v naši deželi. Socijalisti hočejo glasove, neglede kako jih dobe. Skušajo si pridobiti farmarje, srednji razred in vsakogar, samo da si pridobe glasove." '("Proceedings of 1908 National Convention of the Socialist Party", stran 209.)
Delegat Thompson iz Wisconsina: "Vemo, da pride od poljedelcev veliko, nad 40 odstotkov glasov. Da imamo le eno večino, katere pa ne moremo imeti brez farmarjev. ("Proceedings of 1908 National Convention of the Socialist Party", stran 185.)
Delegat Victor Berger iz Wisconsina: "Socijalizma sploh ne moremo imeti v tej deželi, če si ne pridobimo farmarjev na kak način. Če hočete, odvzeti farme kakim dvanajst milijonov farmarjem, bote imeli nekaj dela. Bilo bi ravno tako težavno, kakor če bi hoteli doseči luno... Spominjate se, koliko truda in ljudi je stalo Anglijo, da si je podvrgla 30,000 farmarjev, Burov — Burov, mislite si. Sedaj pa poskusite vzeti farme 12,000,000 ameriških farmarjev in videli bote, da bo delo milijonkrat težje. Vse, kar naj store bi bilo to, da šest tednov ne pripeljejo jedil v Chicago in tovariš Morgan in drugi v Chicagi so izgubljeni." ("Proceedings of the 1910 National Congress of the Socialist Party", stran 230.)
Delegat- Simons iz Illinois: "Samo ena stvdr je, na katero hočem danSs opozoriti, in to je, dejstvo. Farmar-sko vprašanje v Ameriki je to dejstvo, katero ima za seboj prihodnjost 12,-000,000 ljudij, kateri se pečajo z obdelovanjem. Brez teh ravno tako ne moremo zmagati v tej deželi, kakor ne moremo spremeniti kmetove poti. Kadar srečam tako dejstvo, se ne vsto-
Ljubljanski "Domoljub" prinaša, sledeči članek:
Zanimivo je, kako presojajo svetovno vojsko udeležene države z nravstvenega stališča. Skoraj vse udeležene države so namreč čutile neko potrebo, da opravičijo vstop v svetovno krvavo vojsko tudi nravstveno.
Z mirno vestjo nastopim pot, ki mi jo kaže"dolžnost... Zaupam v Vsemogočnega, da bo podelil zmago mojemu orožju." Tako je pisal cesarFranc Jožef v svojem manifestu avstrijskim narodom dne 28. julija 1914.
In cesar Viljem je govoril ob otvoritvi nemškega državnega zbora 4. avgusta:
"V primoranem silobranu s čisto vestjo in čisto roko primemo za meč..."
Prepričani smo, da prihajajo taka zatrdila vladarjev iz odkritega srca in da je ta dobra vest tudi objektivno u-pravičena. Poglejmo sedaj še, kako si tudi voditelji nam sovražnih držav pri-Iastujejo neko nravstveno vojsko z nami.
Tako pravi predsednik Poin-c a r e v svoji poslanici francoski zbornici 4. avgusta 1914: "Francija je pred vsem svetom danes bolj kot kedaj zastopnica svobode, pravičnosti in razuma." Ministrski predsednik Viviani je pristavil: "Nam ne morg nihče ničesar očitati; mi bomo brez strahu."
Car Nikolaj je imel 9. avgusta 1914 nagovor v ruski dumi in državnem svetu. Pri tej priliki je izražal upanje, "da bo Rusija vojsko, ki ji jo Bog pošilja, srečno dokončala."
Angleški kralj Jurij se je v svojem vojnem povelju, ki ga je razglasil 14. avgusta na bojišče odhajajočim četam, skliceval na to, "da je bila napadena Belgija, in mi smo se zavezali, da jo bomo branili."
In slednjič je imel še celo italijanski ministrski predsednik Salandra toliko smelosti, da je v govoru dne 3. junija 1. I. izjavil: "Dvig-nimo kvišku srca, zakaj naša stvar je pravična, in naša vojska je sveta!"
O poslednjih izjavah in o odkritosrčnosti, ki z njo hočejo ti poslednji zagovarjati dobro vest, si bomo smeli napraviti že lastno sodbo. Zanimivo je pa le, da so se vse večje vojskujoče se države postavile pred sodišče nravstvene vesti, in da so vse poskušale svoj vojni nastop moralno opravičiti.
Še nikdar," pravi prof. dr. ManS-bach, "niso vladarji in državniki ob začetku kake vojske tako brez pridržka priznavali nravstvenih načel in pa prav nih vzrokov, ki opravičujejo in dovoljujejo rabo orožja pred Bogom in vestjo, kakor ob izbruhu sedanje vojske..." ("Hochland", XII.)
sodo... Svojo skrivno bojazen sem odkril zraven mene sedečemu tovarišu. "Ne bodi vendar nespameten," me je skušal pomiriti, "tu se nam ne more zgoditi ničesar. Sovražnik strelja iz stranske smeri, zato padajo granate le čez ali za progo; še nobena ni do sedaj padla na tir." -"Kaj pa, če je sovražnik čez noč postavil topove na nasprotno višino?" sem ugovarjal, sluteč nesrečo. "To bi bil storil lahko pred enim mesecem," me je prepričeval tovariš. Vendar vsesto ni moglo odstraniti mojih težkih slutenj; vstal sem ter se odstranil, premišljajoč, kam bi se obrnil. Napotil sem se naravnost v bojno črto, v zakop k svoji telefonični postaji. Noge so mi zastajale, ko sem se bližal mali, kameniti duplini, kamor je bila napeljana brzojavna žica. "Nesrečen boš," mi je govorilo nekaj. "Le naprej," sem si dajal pogum, "vsaj pred puškino kroglo bom varen v duplini." Par dobrih in brzih korakov — in bil sem pred vhodom v skrivališče. Takrat pa se oglasi sovražna strojna puška. Zaskelelo me je v levi rami; tovariš pa, ki je sedel med vhodom, se je krvaveč zvrnil na tla. Krogla, ki je šla meni skozi ramo, ga je ranila v levo in desno lice. Kaj je bilo z menoj, nisem bil na jasnem za hip, kmalu pa sem čutil v rami hujše bolečine. Prišedši na obvezova-lišče, kjer so mi obvezali rano, začu-jem bolestne vzdihe prihajajočega ranjenca. Bil je moj tovariš, ki sem ga pustil ob skalovju na progi. Kmalu, ko sem odšel — mi je pripovedoval —, je udarila ob steno tik proge težja granata ter mnoge težko poškodovala. Tudi jaz bi bil med njimi težko ranjen ali morda celo mrtev, da me niso temne slutnje — navdihi božje milosti — odgnali od usodnega kraja." — Lim-barski.
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O«
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, M.
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Aw* Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I* :
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", M Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
Vera in vzgoja.
V knjigi "Kultur der Gegenwart" piše svetovalec pruskega naučnega ministrstva, Schoeppa, sledeče velepo-menljive besede o verski vzgoji v šo-ah: "Da bi šola mogla brez vere nravstveno vzgajati, ni misliti. V krščanski veri so neminljive nravstvene moči, ki jih v ljudskem življenju ne moremo pogrešati. Francozje so dne 26. julija 1888 uvedli pouk (brez vere), a kakor si že prizadevajo, vere vendar ne mo rejo popolnoma pogrešati. Ljudski pouk ni mogoč brez vere. Lepo je napredovalo znanstvo, ali sreče, ki smo je upali, nam ni prineslo. Da, nevarnost je. da v ljudstvo prodirajoča svetna omika zatre vse globlje mišljenje, in zato moramo tok te omike zajeziti z vzori (ideali), ki jim je krona vera. Zgodovina nam izpričuje, da so verni časi bili sijajni časi. Zato si še misliti ne moremo, kako bi mogli verski pouk z šol odstraniti. Za naše nemške šole, ki hočejo vzgajati in ne le poučevati mora vera ostati srce vsega dela, če noče šola sama sebe ukončati. Cerkev pravo za in šola morata složno delovati, ker imata obe namen, ljudstvo vzgajati versko-nravno. In učitelji in duhovniki imajo strogo dolžnost, podpirati se med seboj. Kdor pa smatra duhovnike in učitelje le kot zastopnike nasprotujočih si verskih naziranj, ta dela ljudstvu veliko škodo." — Tako govori znan velmož, učenjak in poštenjak. Misli naših svobodomiselcev so seve drugačne. Učiteljem pa se mora dati prepričanje, da so oni namestniki krščanskih starišev, da bo ljudstvo dobro in srečno le, če ,so ga versko vzgojili, in če kdo ljudstvo versko pohujšuje, boljše bi mu bilo, da bi se potopil v morju.
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo vsem našim znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nas tolažili ob pre-bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo'našega preljubega sina, ozir. brata in svaka g.
JOSIPA TOMAC.
ki je po kratki bolezni previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal dne 7. januarja 1916 v 20. letu svoje starosti.
Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa sorodnikom in sodelavcem pri Gas-kompaniji, in botrom g. Ant. Rački in soprogi, ki so mu darovali krasne vence.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Pokojniku sveti večna luč! Žalujoči ostali:
Pavel in Marija Tomac, stariši. Frank Tomac, brat. Ana in Julia TOmac, sestri. Andrew in Mary Koludrovich, svak in sestra. Anton in Katarina Pavetich, svak in sestra. Ernest in Josephine Majnerich, svak in sestra. Joliet, 111., 15. januarja 1916.
SLUTNJE NESREČE.
"Bogoljubov" pesnik Limbarski piše uredništvu "Slovenca":
"Martinovo jutro je razpelo svoje hladne jesenske žarke na italijansko bojišče. Topovi, redko se oglašajoči ponoči, so jeli pospeševati svoj gro-moviti glas; sem in tja jc odmevalo ropotanje strojne puške.
Stal sem ob železniški progi, vsekani v trdo skalovje, nekaj korakov za našo bojno črto. Na obeh straneh močno, visoko skalovje kakor nepro-diren zid; tu smo se skrivali že nekaj dni, misleči, da smo v naravni trdnjavi popolnoma varni pred sovražnimi to-uovi. — Stiskali smo se k skalovju, do kože premočeni, kajti deževalo je z malimi presledki že tri dni.
Nemirno kakor le malokdaj, mi je to jutro utripalo srce. Skrivaj mi je še petalo, da bo zdaj in zdaj prihrumela •sovražna granata ter mi zapečatila u-
Poskusi aviatike v brezzračnih prostorih.
Nova senzacija na obzorju. Čisto na tihem dela profesor Birkeland poskuse z aviatiko v brezzračnih prostorih. Načrt Birkelandov je izmed najvažnejših teženj vseh stoletij: približati se planetom. To, kar si je kdaj romanopisec Jules Verne v svoji fanta-stiški glavi mislil, namerava profesor Birkeland uresničiti. O poskusih tega moža se je že cela vrsta strokovnjakov izrekla z občudovanjem in s spoštovanjem. Birkeland izvaja svoje poskuse v velikih steklenih omarah, v katerih ni prav nič zraka. Poskusi baje kaj dobro uspevajo. — Dasi so ti načrti za dandanašnji čas precej julesvernovski, vendar jih ni mogoče uvrstiti med utopije. Pronikniti preko brezzračnih prostorov do samih zvezd, je cilj mislečega in delujočega človeškega duha. Današnji izumi so šele v povojih — Bog ve, kaj človeštvu odkrijejo prihodnja stoletja. Počasi odkrivamo eno veliko resnico za drugo, dokler ne pride človeštvo tja, kjer ga je hotel imeti Stvarnik. — Seveda se bo morala današnja aviatika še jako izpopolniti, preden bo prizadevanje Birkelandovo jn njegovih prijateljev doseglo popolen uspeh. Pa če bi tudi nikdar ne mogli do samih zvezd, vendar pričajo posrečeni poskusi imenovanega profesorja, da se bb dosegla še vztrajnejša in varnejša plovba po višjih sferah. Taka plovba bi trajala iz Amerike v Evropo samo pol dne. In ako profesor Birkeland le-to doseže, pa je pokazal človeštvu nadaljni korak do sinjih sfer in mu odprl vrata do novih, neznanih svetov.
Grobokopov grob.
V neki vasi na Šlezkem je umrl pred kratkim vaški grobokop. Nikdo praz-novernih vaščanov pa ni hotel zanj izkopati groba. Zupan je ljudi pregovarjal, a nikogar ni dobil, ki bi šel za
umrlega grobokopa izkopati grob. Nazadnje je moral sam prijeti za lopato in kopačo, da je grobokopu izkopal poslednje ležišče.
Znaki zdravja.
Najboljša znaka popolnega i zdravja sta telesna moč in duševna energija. Bržko katera teh dveh oslabi, boste tudi spoznali, da izgubljate svojo slast, da imate razne prebavne neprilike, da je vaše spanje moteno, da se vaša čud ali narav izpreminja. To morate zdraviti takoj in priporočamo vam Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam temeljito izčisti telo in ohrani čisto, prepreči samoomamo, pomore čistiti kri in okrepi ustrojstvo. Ne pripustite, da se vas trdno prime za-.peka in vam povzroči nebroj neprilik. Uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-
1339 S. Ashland ave., Chicago. » * *
Okorel vrat je namazati s Triner's Linimentom. Pri mišični bolečini v hrbtu, grlu in okrajcih udov vas Triner's Liniment brzo olajša. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.
STEMSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj» in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah.
. Chi. Phone 376.
n. w. nr.
UGODNA PRILIKA.
Na prodaj: 280 akrov sveta, pripravnih za živinorejo, ugodna lega za rejo in prodajo mul. Dobra paša za živino in ovce. Prašičjereja uspešna. Creek (potok) z odtekajočo vodo na svetu. Razna krmila, žito itd. dobro uspeva. Podnebje zdravo. Šole, cerkve itd. Blizo železnice sredi novih naselbin, ki potrebujejo konje in govejo živino. Med Mobile in Pensacola. Dober trg za maslo in jajca. Proda se tudi manjše parcele.
Pišite za nadaljne informacije na sledeči naslov:
MATH CESAR, 1900 W. 22nd St., Chicago, I1L — 14t6
120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556
h
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: K»* dar potrebujete pogrebnika se obrnit' na to tvrdko in prepričani bodite, d® boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši ko' drugi.
V slučaju potrebe rešilnega vo*a (ambulance) pokličite nas po telefo* nu, ker smo vedno pripravljeni — P° dnevi in ponoči.	*
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČA&
1
W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, ^
j Kam vlagate Vaš denar? I
Je-li vlagale Vaš denar v banke, ki špekulirajo z bondi in delnicami?
Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v banko, ki posojuje izključno samo na prvi mortgejč; torej na sigurnost. Naša je edina banka v Pittsburghu, ki se ne spušča v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka posodi je vknjižen na prvi niortgejČ.
Mi plačujemo našim vlagateljem
po 5% obresti
in jamčimo absolutno sigurnost.
Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno nalože*> poslužite se sigurne banke.
I

I Pittsburgh Deposit & Title Co. |
331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA.
m -	_ __
m
5 Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
V 7JEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Sedež: JOLIET. ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915
ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,:EDEN ZA VSE."
» 31
U


K
k
GLAVNI ODBOR:
Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertr, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrtc, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe ,e naj pošljejo na 1. porotnika.
PRVOLETNI RAČUN DRUŽBE SV. DRUŽINE. Prejemki od druitev ia:—
Smrtmno.
$1538.31 120.01
.	Pri.lop.
1, loliet, 111.....$530.00
I 2. Mt. Oh\111. 32.00
3, La Salle, 111.. I 4, Bradley, 111... n 5, Ottawa, 111.. (i 6, Waukegan, 111.
7,	Madison, 111..
8,	Rockdale, 111.
9,	Chicago, 111.. 10, S. Chicago, 111.
Sk,
24.00 39.00 28.00 40.00 23.00 29.00 16.00 17.00
77.83 81.88 91.55
119.07 61.62 57.64 33.54
14.84
Stroike i znaka.
$246.40 17.80 12.50 20.25 17.25 19.05 12.25 6.05 3.55 1.40
Poikod.
$42.40 1.90 2.20 3.10 2.80 3.60 2.10 2.80 1.60 1.40
Cert if.
$221.00 13.50 10.00 16.00 . 15.00 18.00 10.50 14.00 7.00 7.00
Skupaj
$2578.11 185.21 126.53 160.23 154.60 199.72 109.47 109.49 61.69 41.64
Štev. udova
442
17 22 32 29 39 23 28
18 17
upaJ ................$778.00 $2196.29 $356.50 $63.90 $332.00 $3726.69 667
j-	IZDATKI:
Dne2 aPr'~~Za P°k' ReV' J' Kranjec...........................?
Dne 17Pr' SV' ma®° priliki prvega gl. zborovanja D. S. D.....
• apr.—Mariji Dežman, vdovi pok. br. Antona Dežman, člana dr. štev. 3, La Salle, 111., ki je bil od vlaka povožen in je umrl ne 11. marca 1915, izplačan nji pripadajoč del posmrtnine smilile 4 m 'st°časnih pravil v znesku...............................
e 4- maja—Insurance Departmentu države Illinois za Charter ali T)ne Uradno državno dovoljenje za poslovanje D. S. D. v državi Illinois ' avg.—Nadzorniku br. Antonu Kastello za en dan zamude pri Polletni seji odbora $4.00; za vožnjo v Joliet in nazaj v La Salle,
D«ie 6 ?2'3?' skupaj .............................................
• avg.—Nadzorniku br. John J. Stua za en dan zamude pri polletni
seji odbora $4.00; za vožnjo v Joliet in nazaj v Bradley, 111., $2.10; skupaj
D;
ne 6.
avg.—Nadzorniku br. Nicholas J. Vranichar za en dan zamude
D„e 6Pn.po,let"i seji odbora .......................................
Dne 5	pečate, znake in drugo...............................
c' Sestri Katarini Judnich, članici društva št. 1, Joliet, 111., za °Peracij0 na appendicitis z dne 20.. sept......................
5.00 5.00
62.50 10.00
6.32
6.10
2.00 59.30
50.00
Sku
Pni izdatki ................................................$206.22
Vsota $206.22 je bila izplačana iz sledečih skladov:
*z smrtninskega sklada .......".........j........$ 62.50
Iz poškodninskega sklada ..............i........ 50.00
Iz stroškinega sklada ........................... 93.72
Skupni
$206.22
Skup
i prejemki znašajo ...............................$3,726.69
ni izdatki znašajo ................................. 206.22
Preostanek v blagajni D. S. D. 31. dec. 1915............$3,520.47
Preostanek v blagajni D. S. D. je razdeljen v sledeče sklade:
V	smrtninskem skladu se nahaja vsota..................$2,133.79
V	rezervnem skladu se nahaja vsota.................... 778 00
V	stroškinem skladu se nahaja vsota.............. 594 78
Poskodninskem skladu se nahaja vsota ................13 90
Skupaj
.$3,520.47
^ preostanka v blagajni D. S. D. je naložena na ime Družbe Sv. Družine e Ho,y Fami'y Society) v First National Banki, Joliet, 111.
Pr	PREMOŽENJE D. S. D.
y.banki dnc 31- (lec- 1915.....................$IŠ2047
^ Xlsk°vme, znaki, pečati in drugo........................... 320.00
Skupaj
.$3,840.47
2a k ..	DOLG D. S. D.
NfPlSi'fufk0vine in razno dru«°......................$300.97
vrtnine (dedič mlad.) ..................... 62.50 $ 363.47
Postane čistega premoženja dne 31.
jan
• 1916......................$3,477.00
Nadzornemu odboru D. S. D. v seji 10. jan. 1916 v pregled bratski predloženo
GEORGE STONICH, predsednik. JOS. KLEPEC, tajnik. JOHN PETRIC, blagajnik.
Podpisani nadzorniki n q r^	~
Se tajnika in blat •, S. tCm P°trjuJemo' da s™ danes pregledali knji-je Predstoječi ra'.^" Sm° pronašh' da Je vse v pravem redu in da ,	n resničen po našem prepričanju.
ANTON 'KASTELLO, 1. nadzornik. JOHN J. STUA, 2. nadzornik. NICHOLAS J. VRANICHAR, 3. nadzornik.
and sworn to before me this 10th day of January, A. D. 1916.
ANTON NEMANICH, Jr., Notary Public.
ko»Sno1Cti PkS,0Vanja D. S. D. je
pč„j°emali' kEr Se ^^ mo-W že lO dohril^ na trdni podlagi.
ce se primeri nesreča Tm, Charter od države H,	ma SVo>
Poslovati L, ? .' da sme Postavno
D % n J VSakd° pristopi v dru-D- z zaupanjem, ker so že
močna in je smrtninska blagajna na trdni podlagi.
Ob ustanovitvi smo omejili smrtni-»o, pa tudi smo omenjali, da bi vsak ud moral plačati poseben asesment, če bi se komu primerila smrt. Zdaj pa, ko je stvar dosegla svoj cilj, da imamo lepo število udov in več tisočakov v blagajni D. S. D., se ni bati, da bi treba asesment poviševati, ako se primeri smrt med članstvom. Vsak mesec pride skoro toliko denarja, da se izplača ena smrtnina in plačevati moramo mesečnino, če kdo umre ali ne.
"Iz malega raste veliko," je naš slovenski pregovor. Kjer je prostor za velike, tam je prostor tudi za male.
Nobena organizacija ni vzrastla v e-nem dnevu in ne v enem mesecu ali letu. Dolgo časa vzame, da se vsaka nova stvar razvije. V Ameriki je vsakovrstnih organizacij. So nekatere o-gromno velike, ki štejejo na milijone udov in imajo milijone denarja v blaga jni; so pa druge manjše organizacije, ki imajo manjše število članov in manj denarja v blagajni. Vendar pn dobijo člani podporo ravno tako pri malih organizacijah, kakor pri velikih. Pri malih organizacijah so tudi manjši stroški, zato se ložje pokrijejo. Manjše organizacije so navadno bolj varčno upravljene, kakor one velike. Vendar se mora plačevati asesment pri velikih kakor pri majhnih organizacijah. Po nekod se celo plačuje pri velikih organizacijah mnogo večji asesment, kakor pri malih.
D. S. D. ima pravilno urejen asesment, ki ni ne previsok in tudi ni prenizek. Naš asesment je tako visok, kakor je bil prej pri drugih slovenskih in hrvatskih organizacijah. Ako so druge slovenske in hrvatske organizacije z ravno takim asesmentom, kakor je naš, pomnožile svoje blagajne na stotisoče dolarjev, zakaj bi naša organizacija ne shajala. Sicer pa, če se primeri potreba, da je treba za en mesec ali dva asesment povišati, člani ne bodo godrnjali, če par nikljev več plačajo kateri mesec. Pri D. S. D. pa bo ostal ta asesment skoro gotovo, ker je ustanovljena s tem namenonv razun če bi se primerila velika nesreča, takrat bi pa vsak član rad pomagal, ako se pokaže očividna potreba.
Naša reč živo klije in napreduje.
Zdaj je pa le še to treba, da ostanemo delavni, kakor smo bili v preteklem letu. Mnogi člani so privedli v naše okrilje svoje znance, prijatelje in sorodnike. Mnogi člani in članice imajo priliko privesti v našo organizacijo svoje prijatelje in sorodnike. Čim prej storijo tem bolje za vse skup.
Za sodelovanje v preteklem letu bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala z zaupanjem, da bomo istotako složno delovali v nastoplem letu za večji napredek naše slavne organizacije.
Starišem v D. S. D.
Kakor smo začeli nabirati in vpisovati otroke članov in članic v OTROŠKI ODDELEK, smo jih že nekoliko nabrali, a še jih ni potrebno število. Da jih še nimamo dovolj je najbrž vzrok, ker smo dovolili pristop le onim otrokom, ki so nad 5 let stari.
Zdaj pa je odbor na letni seji dovolil, da se smejo tajniki društev zapisovati otroke stare od 1. do 16. leta.
Stariši, ki hočejo svoje otroke zavarovati v Otroškem Oddelku D. S. D. naj jih vpišejo pri tajniku društva, a on naj pošlje njih imena in pristopnino za vsacega za pristop na tajnika D. S. D. Kadar se nabere dovolj otrok bo tajnik D. S. D. poročal, da se naj pobira mesečnina za otroke in zavarovani bodo od onega dne, ko bodo prvič vplačali mesečnino, pa dokler imajo plačane prispevke.
Vpišite svoje otroke v Otroški Oddelek D. S. D., ker tako boste eden drugemu pomagali mesto, da bogatite tuje zavarovalne družbe. Pa tudi boste v slučaju smrti otroka dobili boljše izplačilo, kakor od zavarovalnih družb.
Kdor misli vpisati svoje otroke v Otroški Oddelek D. S. D. naj to stori takoj, ker čim prej se nabere zadostno število otrok tem prej bo začel Otroški Oddelek poslovati.
Vsa pojasnila dobite od tajnikov društev D. S. D.
LETNA SEJA ODBORA D. S. D.
Ob 2. uri pop. sejo otvori dne 9. t. m. br. predsednik Stonich. Navzoči so vsi odborniki razun zapisnikarja Nemanicha in br. Jos. Težaka.
Br. Vranichar predlaga, da se naj potrdi zapisnik polletne seje, kakor je spisan; podpira br. Kastelo. Sprejeto.
Preds. Stonich poroča o svojem delovanju tekom leta. Omeni, da je odbornik A. Trgovčič odstopil in na njegovo mesto imenuje br. Math Ogrina od dr. št. 6, iz N. Chicage, 111. Na predlog podpreds. J. N. Pasdertz, podpira br. Kukar, se poročilo predsednika vzame na znanje in imenovanje br. Math. Ogrina potrdi.
Kratka poročila dajo tudi podpredsednik, tajnik in blagajnik.
Nadzorniki poročajo o stanju premoženja D. S. D. in izjavijo, da so pregledali račune tajnika in blagajnika in našli vse v pravem redu. Br. Kastello predlaga in br. Stua in Vranichar podpirata, da se računi potrdijo. Sprejeto.
Br. Kukar predlaga, da naj predsednik, tajnik in blagajnik denar obresto-nosno nalože kolikor se jim zdi primerno po svojem najboljšem prepričanju, podp. br. Pasdertz, sprejeto.
Tajnik poroča glede otr. oddelka. Br. Pasdertz predlaga in br. Stua podpira, da naj pravila za otr. oddelek u-redita predsednik in tajnik in da se naj poskusi otroke sprejemati od 1. leta do 16. leta, da bo več uspeha. Sprejeto.
Odbor se zahvali "Amer. Slovencu" za glaBilo in reklamo. Br. Vranichar predlaga in br. Petric podpira, da se naj domenita predsednik in tajnik za ceno glasila za to leto. Sprejeto.
Br. Vranichar predlaga in br. Kastello podpira, da se naj uradnikom izplačajo na I. konvenciji določene nagrade za pretečeno leto. Sprejeto.
Predsednik zaključi sejo ob 5. uri popoldan.
Geo. Stonich, predsednik.
Jo*. Klepec, tajnik.
Hripavost.
Mnogo ljudi se v tem času leta lahko prehladi. Prehlajenje pa se kaj rado razvije v hripavost. Ne čakajte dalje. Odstranite prehlajenje in tako preprečite hripavost s rabljenjem Se-verovimi Tableti zoper Prehlad in Hripavost. To zdravilo je hud sovražnik prehlajenju, hripavosti in vnetja. Cena 25 centov. Zoper srbenje v grlu rabite Severov Balzam za Pljuča. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah, ali pa jih dobite naravnost od nas: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Ad.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatske- ' mu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico j in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John H. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III
Imamo v zalogi
Mohorjeve Knjige
ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5,
zvezek.
5.	Slovenske vežernice, 69. zvezek.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-
nika.
En iztis knjig po pošti stane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
Alois Skulj
P. O. Box 1402. N. Y. City. 100tl4
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.	v
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU.
Društvo Sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY^
ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse.'
ODBOR ZA LETO 1915.
Predsednik..................George Stonich.
Podpredsednik...............Stephen Kukar.
Tajnik..........................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr.
Blagajnik.......................John Petric.
Reditelj.......................Frank Kocjan.
NADZORNIKI:
Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.
Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi«pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:
JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS*
Luka Pleše
HVATSKO-SLOVENSKA
GOSTILNA
kjer točim najokusnejše pivo, fina domača in importirana žganja in vina, ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisk.
Slovencem iti Hrvatoitr
naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Bluth & Kochevar
Chicago', Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1014 North Chicago St., Joliet, Ills.
1208 N. Scott St.
JOLIET, ILL.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
m
ter je najboljša pijač«
E. Porter Brewing Company
Oba telefon 405,	S. Bluff St.. Joliet. III.
m

m
si
Le en vinar.
□m
141
Marko je služil pri Škofovih. Ni se mu slaba godila, zakaj dobival je poleg prostega stanovanja in hrane še deset goldinarjev na mesec.
V začetku njegove službe je bili njegov gospodar popolnoma zadovoljen z njim, a tudi Marku se ni bilo pritoževati; dela ni bilo preveč in tudi pretežko ni bilo, lahko in z veseljem je o-pravljal svoje delo.
Pri gospodarju je imel že prihranjenih prav lepo vsoto kronic. Upal je, da si nabere do jeseni, ko bo moral iti k vojakom, toliko, da mu ne bo šla trda za denar in da bo cela tri leta lahko shajal s svojimi prihranki. A prišlo je drugače. Nesreča je hotela, da so nekega dne spravili fantje Marka v gostilno.
Sedel je v nedeljo popoldne po lita-nijah na klopici pred gospodarskim poslopjem in ravno v duhu računal, koliko ima že prihranjenega, ko jo pri-maha mimo njega Pačanov Polde, ki je bil znan kot pijanček prve vrste in ki je pil vedno le na stroške — drugih.
—	No, no, Marko, kaj pa si tako zamišljen?
—	I, nič!
—	No, no, nič, nič, iz nič ni nič! Halo, kaj bodeš tu sedel in z lenobo Bogu čas kradel, pojdi raje z menoj v gostilno h Kambiču!
—	Naa-a, Polde, po gostilnah pa jaz ne bodem hodil!
—	No, no, kakšen fant pa si, da se bojiš gostilne! Hej, ko sem bil jaz v tvojih letih, to smo ga pili in plesali! Eh, eh, dandanes niste fantje za nič! Jeseni pojdeš k vojakom, pa se bojiš gostilne kot kakšnega vraga! To ni lepo, to ni možko! — Alo, pojdi!
—	Ne grem, pa ne grem! Še tega se mi manjka, da bi po gostilnah denar zapravljal!
—	No, no, če se pa tako bojiš, da bi kaj zapravil, bom pa jaz plačal! Le pojdi!
—	Ti boš plačal? Kje pa imaš kaj?
—	To tebe nič ne skrbi! Pojdi, plačnik sem jaz!
—	Hm, en požirek bi mi ne škodil!, mislil si je Marko in odšel s Poldetom h Kambisu.
Hrupno so a pozdravili že pijani vinski bratci in mu ponujali od vseh strani piti.
—	Čudno, prečudno, da si prišel!, nagovoril ga je Petranov France.
—	I, kaj bo čudno, kaj ne smem tudi jaz malo pogledati v kozarec?, je ves iz sebe, da so ga tako veselo in radostno sprejeli vaški fantje, odgovoril Marko.
—	Tako je prav, Marko! Kaj bi čepe! vedno doma in kokoši stražil! Saj smo vendar fantje, ki pojdemo v jeseni k vojakom!, je govoril dalje France, ponudil Marku kozarec vina, ga po-trepal po rami in ga povabil k sebi na sedež.
—	Alo, godec, zaigraj polko! Pari so se zavrteli. Marko je gledal in se čudil. Srečni
so se mu dozdevali plesalci, ki se znajo tako vrteti, blagroval je svoje tovariše, ki se vsako nedeljo tako lepo zabavajo.
da mora vsak novo vstopivši ud plačati vsemu društvu enkrat za pijačo!, je vpil na drugem koncu mize nek pijanček.
—	Kaj res? Ali je res taka navada?, je vprašal Marko.
—Res, res!, so mu pritrdili.
—	No, no, potem pa že, potem pa že, potem pa moram plačati! Kambič, račun daj!
Deset trdo prisluženih kronic je moral plačati Marko za pijačo. S tresočo roko jih je porinil pred krčmarja.
—	Zato ker ne! Vem dobro, da bi me zopet radi zvabili v gostilno h Kam biču, kjer bi pili na moje stroške!
—	Ne bodi no baba, Marko! Saj ne gremo v gostilno, res ne, ampak pod našim kozolcem se bova učila. Kova čev Janez ima harmoniko, njega sem naprosil, da bo prišel in bo zagodel midva se bova pa učila. Če vrvžeš Ja nezu par krajcarjev, bo zadovoljen jaz ne zahtevam ničesar, ker te imam rad in bi zelo rad imel, da bi se ti kaj naučil, zlasti plesa, ker brez njega itak ne moreš nikamor!
—	Danes nimam časa!
—	E, čas gori, čas doli, če ga nimaš, ti ga pa vzemi, saj ti ne more nihče ni česar narediti, če ostaneš kake pol ure zunaj delj kot po navadi!
—	Ilm, hm, sedaj pa res ne vem, če bi šel ali pa ne?
Le pojdi, le! Saj brez plesa pri
Hudo mu je bilo zanje, a bal se je , .... . ustavljati svojim "prijateljem." Vino yoJak,h se spl°h ne bos.m°gel živeti,
je tudi storilo svoje. Marko ni mogel sam domu, tako je bil pijan
Pomagali so mu drugi, ki pa tudi sami niso bili dosti na boljšem od njega. Po vsej cesti jih je bilo dosti, sem-
še na kako višjo stopnjo se ne boš mogel povzpeti, če ne boš znal ple sati, ker znajo vsi višji pri vojakih ple sati in zelo gledajo na to, da znajo tudi njihovi pod.ložniki! Boš videl, prija-
patja se je kdo zvrnil v obcestni' jarek te,.j Marko' da boš Prav težko izhaJ'aI
in tam obležal in spal do jutra.
Nazadnje je ostal z Markom le še Petranov France. Držal je Marka pod pazduho in se delal kot da ni nič pijan.
—	Le korajžo, korajžo in pogum, Marko! Korajža velja! Pa vesel bodi, da si prišel k nam, v našo družbo! Kaj ne, v jeseni jo bova pa mahnila k vojakom! Ho, pa ga bova tudi tam pila, kaj ne da, Marko?
—	Ja, ja, k vojakom — pila — pila — kaj ne France?
—	Da, pa pela bova tudi, kaj ne?
pri vojakih brez plesa! Kaj res?
Le meni verjami, da je res! Le vprašaj Pačanovega Poldeta, ki je bil tudi pri vojakih, če ni res! Kar hitro pojdi, časa ni več dosti, jesen je pa že blizu!
France je prijel Marka za pazduho in ga na pol vlekel k njihovemu kozol cu.
Kovačev Janez je že čakal pod kozolcem s harmoniko. Komaj sta dospela, že je zaigral najveselejšo polko,
Daj, zapojva tisto: "Kaj nam pa more- k\r,jih je znala "^gova s'avica.
jo, morejo, morejo, kaj nam pa morejo, če smo vesel'?" Nič nam ne morejo! Ali ne misliš peti?
—	Na-a-a, France, ne morem!
—	E, se boš pa naučil, pa plesati te bom tudi naučil!
Menda so hreščeči, a vabljivi in o-mamljivi glasovi harmonike Marka talko navdušili, da se je trdno okleni Franceta in začel plesati. Šlo je sicer počasi, a šlo je vendar. Dosti za danes!, je čez dve uri
France se je spodtaknil ob obcestni ^vskliknil France ves upehan, kamen in se zvalil v jarek. Potegnil je s seboj tudi prijatelja Marka. Obležala sta, parkrat se grdo pridu-
Naj pa bo!, je dostavil Marko. Jutri nadaljujeva! Če bo šlo tako dobro od rok, boš v nedeljo že lah-
šila, nato pa kmalu zaspala. Zgodilo ko v g°stilni Pisali
se je ravno pred Škofovo hišo.
Gnusno je gledati pijanca, ko gre domov iz gostilne in meri cesto od
desne proti levi in od leve proti desnilzna"
—	Res?, se je začudil Marko.
—	Seveda! Kdo bi si mislil, da imaš ti tak talent za ples? Kar naenkrat si
in tako dalje, a stokrat gnusnejše je videti prijatelje alkohola, ko leže vsi zamazani in blatni v svoji pijanosti v blatu ob cesti.
Človeka zgrabi jeza, ko gleda take prizore, in najraje bi pritisnil vsakemu takemu pijancu par gorkih, a to samo za hip.
Takoj nalo se ga polasti žalost, sočutje, smili se mu to bedno ljudstvo, ki znosi vsak vinar v roke krčmarjem. Smili se mu, ko gleda njih blede in u- Nanez,
—	Hvala Bogu, bo že šlo, bo že šlo, če le Bog da! Lahko noč torej, France! Hvala ti, da si me učil!
Lahko noč, Marko, pa jutri zopet pridi!
O, bom, bom, prav gotovo bom prišel!
—	Ha-ha-ha, ta bo še plačeval za pi jačo!, se je zakrohotal France, ko je Marko odšel. '
Bo, bo!, mu je pritrdil Kovačev
DR. A. MATIACA
Slovenski Osteopatični
ZDRAVNIK
413 Cass Street (nad Crystal teatrom)
JOLIET, ILL.
Je izkušen in licenciran od državne zdravstvene komisije in ima posebne priprave za uspešno zdravljenje kroničnih in zastarelih boleznih z modernimi električnimi sredstvi.
Uradne ure — dnevno 9—12, ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah 2—5 in 7—8; ob nedeljah 10,—12.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejem« raznovrstne denarne ulog ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.06
JOHN
N, W. Phone 348
S.TEFANICH
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
John Grahek
_...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kaJ fornijsko vino, dobro žganje in trži« najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo} Pre
Po<
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET,
ILL, -SS
Taj Zaji ,Bla
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, Hi
Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les
i Oscar J. Stephen i
Bolje »1 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, I L L I N O I
JAVNI r\OTAR

C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
ZA
Takoj v nedeljo ga bodemo pili za njegove denarce! — Seveda! Mudi se mi domu! Lahko
noc!
padene obraze, iz katerih gleda bolezen in želja piti, piti, še bolj piti!
In vsak izmed nas mora sočutno reči: Oj ti ubogo zapeljano ljudstvo, kedaj boš pustilo svojega najhujšega I
sovražnika, alkohol; kedaj boš spozna- Jutn-
Seveda bom prišel!
* * *
— Lahko noč! Glej, da prideš zo-
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTEDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL
mmMm
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Če boš kupoval od nas, ti bomo f* lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakoff'') nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ® trdi les, lath, cederne stebre, desk i" šinglne vsake vrste.
Bo
Vs; •Ro
Naš prostor je na Desplaines n^ blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi # pri nas in oglej si našo zalogo! bomo zadovoljili in ti prihranili de0*1'
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na DES PLAINES I NCLINTON S^'
Metropolitan Drog Stori
N. Chicago & Jackso« Sti.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlfl
UJCKAuZKi&MtabNUKranam.
REVMATiaW	SLABOSTIH » &ENHH .1
HROMOST1	njUdMH N PRSNIH BOUO"
BOLESTI . KOLKU	MRAZENJU . ŽIVOTU
BOLEST« t iLSdOH	VNETJU OPRSNB MU
NEVRALOR PROTINU	PREHLAJENJl)
OTOTLOSTTI M&C	BOLESTIH » LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLEST« . KHgU HLXEti KA&JU
■
lo, da ti preobilo pitje ne koristi, ampak škoduje na duši in na telesu. In iz srca nam kipi k neTau glas pesnikov: O Bog, to dobo skoraj daj.
S
S S
S £ S
S S Si
s s; s
SI Si
s s s s
5
S
s !
S
1 1 J
[M a
Ko človek zaide iz pravega pota na kriva pota, gre z njim vedno bolj na-
Čudno je gledal drugega jutra go-1 _Vzdol'_1Vedno bo!j fada in se pogreza spodar Škof, ko je zapazil v jarku ob svojem potu svojega hlapca spati.
Izprva kar ni hotel verjeti svojim očem, da bi se Marko tako daleč izpo-
Ti, France, ali ne bi mogel tudi zabil, saj je bil dosedaj še vedno pa-
nične naučiti plesati?, je vprašal svoje ga soseda Franceta.
— O, zakaj ne? Saj sem mislil ti že sam reči in omeniti to stvar! Kak-
šen vojak pa boš, če ne boš zn| sati? Takoj jutri začneva! — Dobro! Zvečerilo se je.
ii^l
ple-
meten in se ni še nikdar napil, še manj pa tako upijanil, da'bi obležal v blatnem jarku. Še-le ko je stopil bližje in pogledal
v napake in pregrehe.
Z Markom se je godilo isto. V začetku mu je vest očitala, da ne dela prav, da je zašel na kriva pota, a premeteni njegovi prijatelji so ga vedno bolj vlekli v pogubo. Dobili so ga sčasoma popolnoma v svoje roke. Ni bilo nedelje, da ne bi bil Marko gostilni či^z polnoč; plesal jc in pil in pijanega so tovariši vedno zlahka

Marku je sicer vest očitala, da nejbunknil s svojim okovanim črevljem. dela prav, a hudobni duh mu je zapeljivo šepetal: Ostani, pokaži, da si fant!
In ostal je. Da bi pa zamoril glas vesti, je pil, veliko pil.
Postajal je vedno bolj gostobeseden in vesel; vino mu je začelo lesti v glavo; postal je kmalu tako pijan, da ni mogel več na nogah stati, a vseeno se ni hotel še posloviti od živahne družbe, od dozdevnih svojih prijateljev, od plesalcev, od plesalk, od prijetnih glasov harmonike.
Iz vaškega zvonika je pa naenkrat brnela polnbč.
—	Jej, jej, kaj je že tako pozno?, je vskliknil Marko in skušal vstati, a ni jnogel, noge so nni odpovedale službo, rgfava mu je bila težka kot svinec od •obilo zavžite pijače.
1» ostal je še nekaj časa.
—	Sedaj je p^ čas, da odidete! Dve po polnoči je že!, je omenil krčma r Kambič in začel pivce spravljati spat.
—	No, pa pojdimo! Marko, plačaj!, ;je rekel Pačanov Polde in sunil Mar-.'ka pod rebra.
—	L i, kaj bom jaz plačal? Saj si vendar obljubil, da boš ti plačal!, j«, milo jecljaje odgovoril Marko.
—' Glej ga no, prvič je šel v gostilno, pa naj še za njega plačujem! Ha-ha, Boga zahvali, da sem te vendar enkrat spravil v gostilno, saj vidiš, kako lepo je biti v taki družbi!
—	Saj res, lepo je biti v taki družbi!, je prikimal pijani Marko.
—	Torej plačaj!
—	I, j, no, bom pa plačal, če ni drugače!
—	Se zame, Marko! Veš, jutri začneva s plesom! Zastonj te ne bom učil! Plačaj še zame!, je silil Petranov France.
—	O, zate tudi plačam, seveda, saj me boš ti učil plesati!
_Za vse, za vse plačaj, saj si danes
prvič v naši družbi, in stara navada je,
Marka v obraz, se je prepričal, da se pregovorili, da je plačal za vse. ne moti. Pograbila ga je jeza. Sunil V začetku mu je zadostoval zaslu-je Marka pod rebra, in ko to ni poma^ žekl a ko se je začel vedno bolj in bolj galo, ga je še parkrat prav pošteno | vdajati pijači in plesu, je začel že jemati od gospodarja svoje prejšnje pri-A-a-a, kaj pa je, kje pa sem?, je I hranke in jih poganjat po grlu. Z ža-zazijal naš Marko in začudeno pogle- lostjo je opazoval gospodar to poče-


dal gospodarja
—	V jarku, v blatu, pijanec grdi! Da te ni sram se tako nažreti, da obležiš! Živina pozna mero, a ti je ne poznaš! Sram te bodi! Nisem mislil kaj takega od tebe!
Gospodar se je jezno obrnil.
Jezno je vzdignil pesti in hotel udariti po Petranovem Francetu, ki je ležal poleg njega in še vedno spal. Toda premislil se je.
Marko pa se je še-le sedaj zaveda!, kje je pravzaprav in kaj se je sinoči z njim zgodilo. Sram ga je bilo in po-kesal se je v svoji duši svojega sinoč-nega dejanja.
Vstal je, si stepel blato iz obleke in šel proti domu s trdnim sklepom, da ne gre nikdar več med ono gostilniško družbo, da se jim ne bo dal nikoli več premotiti.
Gospodar ni izpregovoril z njim celi dan nobene besedicc. Držal se je čmerno in zlovoljno in s tem kazal svojo nevoJjo.
A tudi Marko se je držal kislo celi dan. Pekla ga je vest, ker se je dal tako lahkomiselno zapeljati, jezilo ga je, da je svojega dobrega gospodarja tako razžatil.
Pri kosilu in pri večerji je molče zajemal, vsa družina je bila pobita- in tiha. n to vse zaradi -č njega?
Po večerji je nesel Marko kovaču neko verigo v popravo. Sredi pota pribiti za njim znani Petranov France.
—	Boj daj, Marko! Ali že greš?
—	Kam?, je vrpašal Marko. ,
—	I, no, kam drugam, če ne k plesu?
—	H kakemu plesu?
—	Lej ga no, sedaj se bo pa še nevednega delali Ali se nisva včeraj zmenila, da te bodem učil plesati?
—	Mogoče, toda jaz ne grem danes nikamor!
—	Zakaj ne?
njanje svojega prej vedno poštenega in pridnega, a sedaj zapeljanega hlapca Marka.
Nerad mu je dajal denar, ker je vedel, da bi mu pri vojakih zelo koristil, a dal mu je vseeno, ker je Marko vselej odločno zahteval.
Ko pa je čez par mesecev neke nedelje izročil Marku zadnje njegove denarce, kar jih je imel pri njem zasluženih in shranjenih, ga je vencKir na lahno posvaril.
—- Ne delaš prav, Marko! Poglej, vse si zapravil, kar si prislužit, vse si za-pil; ali bi ne bilo boljše, če bi vse to prihranil? Pri vojakih boš zelo potreboval, pa ne boš ničesar imel!
V Marku je zavrelo. Kaj skrbi gospodarja, kako ho on živel pri vojakih? Sicer je pa denar njegov, on ga je prislužil, on ga bo tudi zapil, in kaj rtiu more kdo zato?
—	No, kaj praviš k temu?, je ponovil njegov gospodar.
—	Nič! Denar je moj, jaz sem ga prisl«žil, kaj mi more kdo zato, če ga zapijem, ali pa celo v vodo vržem?
—	2e res, Klarko, a jaz ti hočem le dot»ro in te svarim pred onimi tvojimi prijatelji, ki te le zlorabljajo in slepe!
—	Kdo pravi to? Boljši so kot tisti, ki vam vedno na nos nosijo, koliko zapravim vsako nedeljo, in do kedaj sem v gostilni! Sicer pa opravljam svoja opravila ravno tako točno in vestno kot sem jih prej, ko še nisem hodil po gostilnah. Če pa niste zadovoljni menoj kar se tiče dela, mi ps( lahko službo odpoveste; bom že dof>il kje gospodarja, ki mi bo pustil prosto zahajati, kamor bom hotel!, je govoril Marko, kakor ga je naučil Petranov France.
Hudo je zadelo to dobrega gospodarja. Službe Marku ni hotel odpove-(Nadaljevanje na 7. strani.)
TRINER5
BITTER-WINE1
j CANI
TER WIN* THINEROVO
TR|h
H0RKE VINO
—_____-
"MwWd b/ JOSEPH TRINER 739 S.AsKUd Ave. - CHICAGO,»U
Kaj je vzrok izgube okusa? Gostoma se primeri, da nepričakovano zgubimo okus in celo dobra! hrana nam več ne diši. Zdi se nam, kot da je narava sama ustavila hrano, katere ne more porabljati. Oslabeli prebavni organi ne opravljajo svojega navadnega posla in zato odklanjajo nadaljno hrano. To je dokaz, da isti rabijo okrepčila za nadaljno poslovanje brez truda. Za tako okrepčanje prebavnih organov je najboljše sredstvo znano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To vrednostno zdravilo bo najprej očistilo drobje in potem je bo okrepčalo. Izguba okusa bo odstranjena in zopet boste imeli
Zdrav okus, telesno moč in duševno energijo.
Kakor hitro se čutite, da Vam te tri za življenje prepotrebne lastnosti pe-| sajo, začnite rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino in veselo boste iznena-| deni po hitrem uspehu. Rabite ga v slučajih:
nemirnosti po jedi, zabasanosti,
kislini in grenkobi v ustih, riganju aH metanjem, napetosti ali driski.
Smete se zanesti, da Vam bo .Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino res prineslo mir in zadovoljnost ter veselje do življenja.
DOBITE JE V VSEH LEKARNAH.
CENA EN DOLAR.
Vsaka družina naj bi imela vedno pri roki dobro zdravilo zoper kašelj.
Poskusite TRINER'S COUGH SEDATIVE (Zdravilo zoper kašelj), ki ne
I vsebuje strupenih tvarin, kakor morphine ali chloroform. Rabite ga zoper
kašelj, pljučno bolezen, hripavost in bolezni v grlu, itd. Cena 25c ali SOc. Po pošti 35 ali 60c.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.=
1333-1339 South Ashland Ave.
wmmwmwmmWiM
CHICAGO, ILL.
mmmwmwBmwA
Slovensko Katoliško
Marije
(S. C. M. B. Society of
ttatanovljeno 15, avgustu 1909
PITTSBURGH,
Samostojno Pod. Druitvo
Vnebovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:...................FRANK ROGINA, '36—48 St., Pittsburgh, Pa.
Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
Ta'nik:.......JOSEPH L. BAIiORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
,Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
' t ___
NADZORNI ODBOR:
J«seph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
®°'aSki obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa
i- Porptnika.
Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. yečja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
Saajgjs« m g i.
ffi^ffi^Sfi^HiSHi^Si a Bi B «
S Si S Si s;
Si
s
Si
s s s s s s s s s s s s s
s
1
Učite svojo deco slovensko moliti in citati
** povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
katekizem
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Pišite ponj na:
Atnerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
(Nadaljevanje s 6. strani.)

Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
"W\ WALKOWIAK
j.	Pogrebni Zavod in Konjušnica.
** C°MMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
*
domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, lwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
___ 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona
Catawba belo vino 80c galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order.
:[č3
ww»w)rf»wtw«mf«l>«twwwww««««ww»»»«ww
Ljudska banka
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Vlade Zd. Držav, Po&tne Hranilnice in Države Illinois.
»d 12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od »log, Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
"" '""""••"•••••••••tmmmmmtmmmmmmmnmmmmtmmmmmmmii,
dati, ker delal je še vedno res pridno, a žalostilo ga je, ko je videl, da je Marko že tako daleč zašel, da je vsaka beseda odveč.
—	Službe ti ne mislim odpovedati! Le na pravo pot sem te mislil pripeljati! Ker pa vidim, da je pri tebi sedaj vsako opominjanje zastonj, vsaka beseda odveč, te bom pustil pri miru! A zapomni si, Marko, da se boš še spomnil mojih opominov, pa bo prepozno, kesal se boš svoje lahkomišljenosti, pa ti ne bo nič, pomagalo, klel boš svoje zapeljivce, ti pa se ti bodo smejali in se norčevali iz tebe! Tedaj pa bo-deš spoznal, da sem ti hotel le dobro! Sedaj pa le pojdi!
Marko se je obrnil in šel. Klel je čez zobe svojega gospodarja in se jezil na njega, češ, kaj mi more, kdo bo meni zapovedoval? Če mu ne delam zadosti, naj me pa le požene, bodem se že kje preživel do jeseni.
Vendar se mu je jel na dnu srca vzbujati črv, ki je vznemirjal in grizel Marka že par tednov, odkar je začel njegov prihranek kopneti in se manjšati.
Pa ima gospodar le prav, mu je šepetala vest, vsi tvoji vinski bratci so le hinavci in le zato tebi prijazni, ker jim daješ za pijačo... Ne bodi baba, kaj ti more kdo, če se vsako nedeljo malo razveseliš in razvedriš? Boš se ti pred kom klanjal? Ha-ha, kaj si mož, je Marka zapeljeval zli duh. Nekaj časa se je boril sam s seboj, ali bi šel ali ne? Hudobni duh ga je pa vedno bolj vabil: Ne bodi baba, bodi mož...
—	Ju-hu-hu-hu!, je zavriskal čez nekaj časa Marko, si potisnil klobuk na desno uho in jo mahnil — v gostilno. Hudobni duh ga je prekanil in slavil svojo popolno zmago.
—	Saj nisem baba, da bi doma za pečjo sedel in se tako obotavljal iti v gostilno!, je mrmral Marko sam za-se in se s tem tolažil.
In v gostilni je pil na žive in mrtve. Tisto nedeljo je pognal s svojimi tovariši po grlu vso svojo gotovino, ves svoj ostanek od zaslužka par let.
Ko se je pa ponoči pijan vračal domu, je pel polglasno svojo: Kaj nam pa morejo... Nič nam ne morejo...
Kdo more meni kaj? Nihče!
* * *
Bilo je tisti dan pred praznikom svetega Petra in Pavla, ko je pri naši fari "žegnanje".
Marko ni bil že par nedelj v gostilni, ker ni imel denarja. Na praznik sv. Petra in Pavla pa je hotel iti na vsak način, ker takrat je vse bolj živo in veselo, ko se praznuje praznik farnega varuha.
Tuhtal je in tuhtal, kje bi dobil denar. Izposoditi si ga je bilo sram; prositi gospodarja ne bi hotel za nič na svetu. Kaj storiti torej? Marku ni prišlo nič pametnega na misel. V spanju se je nemirno premetaval, pri delu se je večkrat zamislil, kje naj dobi denar.
Slednjič — bil je zadnji dan pred praznikom — mu pade v glavo: vzemi gospodarju. Eden njegovih vinskih bratcev mu je nekoč namignil: Če nimaš svojega, pa vzemi gospodarju, ^aj ima dosti, in ti pa tudi več zaslužiš, kot ti on plačuje.
Marku se je zdelo v začetku to nekaj groznega. Krasti, ne, krasti noče, tat noče biti! A čim bolj je premišljeval, tem manj grozno se mu je zdelo krasti. Hm, ali res ne zaslužim več, kakor mi daje? Saj mu delam kot črna živina! Lahko bi mi podaril sam včasih kako kronico, a je preskop! No, bom si. pa sam vzel! Ampak — krasti!? Ne, tat nočem biti! Pa vseeno, kje naj drugače vzamem?
V Marku je divjal hud boj, ali naj vzame ali ne. Mogoče bi še zmagala dobra vest, da ga ni pot na njegovo nesrečo pripeljala mimo gostilne.
Kambič je lepo okrasil hišna vrata, na vrtu je naredil senčnico, da ne bo pivcem prevroče, pod je pa posebno lepo okrasil in ga »pripravil za ples.
Marka je kar streslo, ko je pomislil, kako lepo se bodo zabavali njegovj so-stniki, on pa bo moral čepeti doma. Postal je malo, /si vse ogledal, da je dobil več poguma, nato pa se obrnil in zamrmral:
—	Vzel bom, na vsak način boni vzel! Kdo bi zamudil tako priliko?
Sedaj ni Marko več premišljeval, ali bi vzel ali ne, ampak kako bi vzel gospodarju denar, da ga ne bi ta zapazil Cel popoldan je mislil samo o tem.
Po večerji se je vlegel na klopico pred hišo, si dal roke pod glavo in se globoko zamislil. Skoraj cele dve uri je tako mislil in tuhtal, kako bi najlažje prišel do denarja. Slednjič je vstal in odšel v hlev 'spat.
—	Torej jutri med rano mašo! Kje ima denar, vem; on bo šel k maši in bo najbrž pustil izbo nezaklenjeno!, je mislil sam pri sebi Marko in se vlegel na dišečo seno.
Spati pa ni mogel. In če je le malo zadremal, takoj je imel hude sanje; orožniki ga lovijo, ker je tat; zdaj ga peljejo* uklenjenega; zdaj je v ječi; zdaj pred sodniki, vse zato, ker je kradel, ker je tat.
Marko je zgodaj vstal, ni mogel spati. Hodil je okoli dvorišču in postopal po vrtu. Težko, težko je čakal, da odide gospodar k maši. Počasi so tekle ure, da je nazadnje vendar prišel trenutek, ko je gospodar odšel v cerkev.
Po prstih se je splazil Marko v podstrešno sobico, kjer je spal gospodar in gospodinja. Vrata so bila le priprta.
Tiho je smuknil v sobico, odprl o-maro, katero je pustil gospodar odpr-
to, saj se ni nadejal, da bo pod svojo streho imel tatu, ki bi vzel denarnico.
S tresočimi prsti je odprl Marko mošnjo in — o sreča za Marka — med bakrenim denarjem se mu zasveti zlat, nov cekin. Tega gotovo ne bo pogrešal, ker se mu je pomešal med bakren denar, si je mislil Marko, vzel cekin in ga spravil v žep, denarnico pa položil na svoje mesto.
Tiho se je zopet izmuzal iz sobe in odšel po svojem opravilu.
Zdaj pa zdaj je segel v žep, potipal, če ga še ima, nato pa zopet opravljal svoje delo naprej. Pogledal ni, če je cekin deset- ali dvajsetkronski, drugače bi spoznal, da nima ne desetkron-skega, in ne dvajsetkronskega cekina, ampak navaden, svetel, nov — vinar!
V	svoji razburjenosti Marko ni dosti pogledal, ampak si je mislil: Sveti se kakor cekin, torej je cekin! Tudi mu ni niti na misel prišlo, da bi se morebiti motil.
Samozavestno je hodil cel dan okoli in še bolj samozavestno je stopil po litanijah, popoldne v gostilno. Njegovi prejšnji prijatelji se niso dosti zmenili za njega, ker so mislili, da nima Marko nič denarja.
Ko so pa videli, kako samozavestno je pozval vina, kako možko je zapove-dal godcu naj zaigra, so spoznali, da je Marko zopet pri denarju. Pomigni-li so eden drugemu in sedli k Marku.
V	začetku se ta sicer ni dosri zmenil zanje, ko pa so se mu začeli prilizovati in laskati, je postal z njimi zopet prijazen in pili so na njegov račun; plesali in pili in peli pozno v noč.
—	Krčmar, račun!
Oblastno in ponosno je položil pijani Marko pred Kambiča svoj "cekin". Kambič ga je vzel, a takoj vrnil.
—	Marko, ako se misliš iz mene norčevati, ne bo ti dobrega!
—	Da bi vas vrag, kdo se misli iz vas norčevati? Tu imate cekin, dajte mi ven, kolikor mi gre, drugo imejte pa vi!, je odgovoril Marko.
—	Kaj si ob pamet, ali kaj ti je? To vendar ni cekin, to je navaden vinar!
—	Ka-a-a-a-aj ?, je zazijal Marko in topo pogledal krčmarja.
Njegovi "prijatelji", ki so pili na njegove stroške, so se hitro izgubili od mize, pač pa so prihrumeli od drugih miz pivci gledat Markov "cekin". In norčevali so se iz ubogega Marka in zbijali iz njega vsakovrstne šale.
Njetnu pa je med tem izhlapelo iz glave vse vino, vsa pijanost ga je naenkrat minila. Bled kot zid, pa zopet rudeč kot rak je stal pred svojimi zasmehovalci; najraje bi se bil v zemljo vdrl, tako ga je bilo sram.
—	Pa kje si vendar dobil "cekin"? ga vpraša Kambič.
—	Našel sem ga!
—	Ni res! Da si ga našel, bi ga natančneje pogledal in spoznal, da je vinar in ne cekin!
Ne, ne, nisem ga našel, gospodar mi ga je dal!, je lagal Marko.
—	Ne laži, tvoj gospodar ni tak be bee, kot si ti! Če bi ti dal on, bi ti dal resničen cekin, ne.pa vinar! Povej po pravici, kjer si ga dobil?
—	I, i, i, no, no, se reče, hm, ne vem!, jecljal je Marko.
—	Vkradel ga je!, se oglasi eden pivcev.
Marko je prebledel in omahnil na stol.
—	Je že res, je že res, vkradel ga je! so zahrumeli pivci.
—	Pa komu?
—	I, komu drugemu, če ne gospodarju?
Ba, da, gospodarju je kradel! Jaz sem se čudil, kje jemlje zadnje čase toliko denarja! No, sedaj mi je jasno! Kradel je prigospodarju! No, Marko, lepe stvari se čujejo od tebe! Da te ni sram! Tak mlad fant, pa že krade! Daleč boš še prišel! Plačaj, kar si zapil!, je govoril krčmar Kambič in stresal Marka za ramo.
—Ni-i-imam!, je zajecljal Marko ves zelen od sramote.
—	Pa le pojdi zopet krast!, se je oglasil eden pivcev.
—	Ne ukradenega denarja ne ma ranil Toliko bo že prislužil še pri Ško fu, da bo vse plačal! Odslej pa, Mar ko, zapomni si, odslej so ti zaprta vra ta moje hiše! Ha, ta bi bila lepa, da bi še tatovi hodili k meni! Saj bi na vse zadnje še mene samega okradel Pojdi!
Kambič je prijel Marka in ga ne posebno Ijubcžnjivostjo postavil pred vrata.
Bled od sramote jo je Marko hitro odkuril domov, se zaril v seno in sku šal zaspati. A ni mogel.
- Tat! Tat! Tat!, mu je odmevalo po ušesih. Saj sem samo en vinar vzel, mislil je Marko. Da, samo en vinar, in še tega na skrivnem, kaj ne Marko, a sedaj si vsega kriv, obdolžen si, da si tat, da si bogve kako velike vsote že vkradel! Samo en vinar na skrivnem, in že ve cela vas, da i tat Da, Marko, nič ni tako skritega na svetu, da ne bi bilo očitol
Do ranega jutra je mučila Marka grenka zavest, da je tat.
Drugega dne je že vedela cela va da je Škofov hlapec Marko — tat.
Ljudje so si šepetali, koliko denarj je že pokradel pri svojem gospodarju Nekateri so trdili, da več stotakov, drugi so hoteli imeti, da celo čez tisoč goldinarjev. Hm, naredili so po svoji navadi iz komarja konja.
Že zjutraj je sporočil Kambič svojemu prijatelju Škofu, kaj je zvedel včeraj o Marku.
Škof ga je takoj poklical k sebi.
—	Torej tak sil, je začel in pogledal prepadlega Marka.
Marko je molčal.
—	Imel sem te vedno za poštenega
in zvestega hlapca, zaupal sem ti vse, sedaj mi narediš tako sramoto!, je nadaljeval Škof.
Marko je še vedno trdovratno mol-al in topo zrl v tla.
—	Ni dosti, da si zagazil med one pijance, da si zapravil vse svoje prihranke in jih zapil, sedaj si začel še krasti! Iz malega raste veliko, začel si pri zapravljanju in pijančevanju in si sedaj prišel že do tatvine. Če bo šlo tako naprej, boš kmalu stal pod vislicami! Povej, koliko si mi vsega vkup do sedaj vkradel!
-	En vinar!, je zamolklo odgovoril Marko.
-	Ne laži! Bogve, kolikokrat si prste vtaknil v moje denarje, samo, da te ni nihče videl! Nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito, zapomni si to, tudi za tebe velja to! Priznaj rajši sam, koliko si mi do sedaj vzel?
—	Verjemite mi, nič več kot en vinar, mislil pa sem, da je cekin, a sem se zmotil! Bog mi je priča, da nisem nikdar vzel niti vinarja, razun sedaj!
—	Jaz nisem denarja vselej preštel natanko, vedel sem le približno, koliko imam, ker 'nisem mislil, da hranim gada na svojih prsih, da imam tatu pod
treho! Povej po pravici, ne taji, ničesar hudega ti ne bom storil, če priznaš, da si mi večkrat že kaj vkradel! Če sam ne priznaš, sem prisiljen, poslati po orožnike!	\
Marka je vsaka beseda bolj zadela, kot da mu kdo zasaja meč v srce, ali ga živega z razbeljenim železom drega.
-	Verjemite mi, lažem ne nikoli! Samo včeraj sem vzel tisti vinar, a še tega ne bi, da sem vedel, kaj bo iz tega! Tudi če pošljete po orožnike, ali če me denete ob kožo, ne morem priznati, da sem več vkradel, ker nisem!
—	Res je, da ne lažeš, a jaz vseeno lahko mislim vkljub tvojemu zatrdilu, da si mi več vkradel! Ker pa si bil dosedaj pošten in vem, da bi ti mnogo škodovalo pri vojakih, če te naznanim sodniji, bom pustil vso stvar pri miru in te ne bom tožil! Poberi pa vse svoje stvari še to uro in se mi spravi iz hiše! Čast naše hiše in moje družine zahteva, da nimam opraviti s takimi ljudmi kot si ti, da nimam pod svojo streho — tatu!
Škof se je obrnil in trdih korakov odšel.
Marko pa je stal kot pribit na mestu. Če bi kdo rezal kose mesa iz njega, bi mu ne bilo tako hudo kot sedaj, ko mu je gospodar povedal svoje mnenje in obsodilo.
Stal je nekaj časa kot pribit na me stu, nato pa se obrnil, odhitel v hlev, zvezal vse svoje majhno imetje in od hitel iz vasi.
S prstom so ljudje kazali za njim in šepetali:
—■ Tat, tat, tat, poglejte tatu, kako beži, kakor Kajn, ki je ubil »svojega brata! Le pojdi, le pojdi daleč od nas da bomo vsaj varni pred teboj!
Rad bi se bil Marko obrnil in povedal tem klepetavim babam, da ni vkradel več kot en vinar, a ni hotel, ker je vedel, da bi mu tega ne verjeli, ampak se še bolj norčevali iz njega.
Hitel je- dalje, dalje, ven iz vasi in potem naprej, naprej v širni svet, da skrije v nje'm svojo sramoto in pozabi na brezvestne tovariše, ki so bili krivi
vse njegove nesreče.
* * *
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje.. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim1 mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, »i prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
Ni treba posebno omenjati, da je Marku pri vojakih v dolgih treh letih večkrat prišel na misel znani pregovor: po slabi tovaršiji rada glava boli! in da je ob takih prilikah stisnil pesti in se razjezil nad hudobnimi tovariši ki so krivi, da je zapravil vse svoje imetje in zagazil v tako sramoto, zraven tega pa mora pri vojakih živeti brez krajcarja.
Ali bi ne bilo boljše, da je prej hranil in še nadalje varčeval? Bi-li se mu sedaj ne godilo mnogo boljše?
Da, da, po slabi tovaršiji rada glava boli! —
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem na znanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na
1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, ka kor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	Joliet, 111
E. H. 8TEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnlk,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil' za vsako prigodo in vreme.
NAZNANILO.
Vsem svojim cenjenim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se pre selil iz svoje gostilne na 209 Indiana St. v svojo gostilno na
1134 N. HICKORY STREET (vogal Ross St.) kjer me lahko vsak čas najdete in vam vsak čas postrežem istotako do bro, kakor na prejšnjem prostoru.
Joiin F5 etri o,
gostilničar 1134 N. Hickory St.	Joliet, 111
Joliet Steal Dye House
Profesional Cleaners and Dyer«
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Kadar se mudite na vogalu Ruby andfiroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potleeleni. Fino pivo, najboljia vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIBT
Samo pri meni se dobe patentirana in garttu-tirana sledeča zdravila: za rast iu proti spadan-u ženskih in moških las, kakor tudi za rasi molkih brk in brade; za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture ln kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrontlram J500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjlftft od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar ram pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.

IMICHAEL COHWAY^
106 Loughran Rldg. (
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojuje flenar na zemljišča,
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR,
U. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
SfSI!
i^liSiiiii^Si
S
m
NEKAJ PRIČ SLOVENSKEGA JUNAŠTVA.
(Izpod vojaškega peresa.) (Iz "Slovenca".)
Ifi ■ i!

(Dalje.)
Divizijski poveljnik zahvaljuje 17. pešpolk.
Po teh srditih in krvavih, a za naš polk tako častnih bojih ter v očigled novim nalogam, ki čakajo naše kranjske fante, je izdal poveljnik divizije, kateri je pripadal 17. pešpolk na laškem bojišču, naslednjo zahvalo, polno iskrenega puriznanja ter občudovanja nad junaštvi tega polka. Zahvala divizijskega poveljnika se glasi:
"Sedemnajsti pešpolk je šel v zelo nevarnem času v dneh.... tretje soške bitke v postojanke. Zasedel je z večinoma še mladim moštvom takrat najbolj ogrožene postojanke goriškega mostišča.... Polk je tam kljub največjim težavam in pomanjkanju pogumno in stanovitno vztrajal, je odbil na obeh krajih številne sovražne napade in je vrgel sovražnika, če je ▼drl, z drznimi in pogumnimi protinapadi ponovno nazaj. Štejem si v posebno dolžnost, da izrazim temu sta-ropreizkušenemu polku, ki je v goriškem mostišču povečal svojo slavo, žalibog za ceno mnoge dragocene krvi, z novim nevenljivim lavorovim vencem, njegovemu pogumnemu moštvu, njegovemu izvrstnemu polkovnemu poveljniku, sedaj ko odhajate k novim dejanjem, svojo najprisrčnejšo zahvalo in odkritosrčno občudovanje v svojem imenu in v imenu soborilcev.... infanterijske divizije. Nas vseh naj-prisrčnejše želje spremljajo lepi polk na njegovih daljnih potih. Da bi mu bili povsod odločeni uspehi -in slavna dejanja!
JUNAŠKI SLOVENSKI PLANINCI.
Domobranski pešpolk št. 27 je eden elitnih polkov cele armade. Niso samo Kranjci, ki služijo v njem. Po velikem delu so tudi goriški Slovenci, posebno Tolminci, ki so pripomogli, da je ta lepi planinski polk dosegel toliko priznanj od predstojnikov, vzbudil toliko občudovanja pri prijateljih in toliko strahu pri sovražnikih. . Uradna poročila in poročila nemških poročevalcev ga omenjajo posebno iz krvavih karpatskih zimskih bojev z izrednim priznanjem.
Podpolkovnik slovenskih planincev hvali naše junake.
Podpolkovnik 27. domobr. pešpolka Brueckner, ki je dospel koncem septembra ranjen v Ljubljano, je 29. sept. 1914 dejal dež. glavarju kranjskemu o junaštvu naših planincev: "Občudovanja so vredni kot vojaki in ljudje. V dežju sovražnih šrapnelov so vršili povelja hladnokrvno in točno kakor na vežbališču. Njih ^f"držanje je bilo sijajno in veličastno.
Drugi polkovni poveljnik o naših planincih.
Vedno enako junaško so se držal naši domobranci tudi pozneje v vseh bojili. Priča tega je priznalno pismo, ki je je poslal dne 12. avgusta 1915 tedanji polkovni poveljnik podpolkovnik Kutschera kranjskemu deželnemu glavarju dr. Šusteršicu. Pismo se glasi:
Vojnopoštni urad št. 48, 12. 8. 1915.
Vaše preblagorodje!
Visokočastiti gospod deželni glavar!
lin mesec imam zopet čast, da poveljujem ljubljanskemu domobranskemu regimentu št. 27, ki sem ga vodil že v zimskih karpatskih bojih.
Po lepem uspehu, ki ga je regiment zopet izvojeval 9. t. m., me žene, Vašemu preblagorodju poročati o domačem domobranskem polku.
Ta dan smo v napadu, ki ga je gospod divizijonar v svojem dnevnem povelju kot "schneidig" posebno pohvalno priznal, sovražnika vrgli nazaj ter skoro brez vsakih naših izgub ujeli 6 sovražnih častnikov in 580 mož in zaplenili strojno puško poleg drugega materijala.
Sinovi lepe kranjske dežele so vnovič kakor že neštetokrat, opravičili svoj glas junaške hrabrosti in neomaj-ljive vztrajnosti; v plemeniti tekmi s sinovi drugih dežela naše drage velike domovine, sledijo vselej navdušeno slavnemu praporu našega vroče ljubljenega,' najmilostnejega vladarja in vojnega gospoda. i
Z mirnim zaupanjem in prepričanjem računani s tem, da bom zamogel kmalu zopet kaj veselega poročati in bilježim izrazom najodličnejšega spoštovanja Vašemu preblagorodju zelo udani — Kutschera 1. r., podpolkovnik.
Junaški stotnik in njegovi vojaki.
(Iz Woynovicheve knjige "Unsere Offiziere'.')
V boju pri Zukowu drži stotnik Ferdinand Gobanz 27. domobranskega polka Ljubljana s svojim oddelkom .strojnih pušk zasedeno važno višino, ki jo Rusi, ki so odkrili postojanke strojnih pušk, s šrapneli in granatami strašno obstreljujejo. V tej toči krogel postane ena strojna puška za drugo nerabija, en mož za drugim pade ko žrtev njegove heroične dolžnosti, stotnik Gobanz pa vztraja na izgubljeni točki, dokler tudi zadnja strojna pucka ne odpove službe. Potem se šele
umakne, ko nadaljnje vztrajanje nima več pomena.
Nič manj pogumno in odločno se ni obnašal drugi dan. Ker vsled izgube svojih strojnih pušk ni imel več svojega pravega posla, je zbral nič manj kot 700 mož raznih oddelkov, ki so v teku boja ostali brez vodstva, napravil posebno četo iz njih ter je branil s to nemalo močjo iz lastnega nagiba veliko ogroženo trensko kolono pri Bobr-ki več kot 24 ur, nakar je svoje ljudi zopet peljal nazaj k njih oddelkom.
Kaj piše v svoji knjigi "Unsere Sol-daten" general Woynovich o posameznih vojakih 27. domobranskega polka, o tem je "Slovenec" pred kratkim poročal.
JUNAŠKI ŠTAJERSKI SLOVENCI.
Kolikokrat od početka vojska so se s posebnim priznanjem in spoštovanjem omenjali spodnještajerski slovenski polki v uradnih poročilih. Posebno 87. pešpolk se je v Galiciji in na italijanski meji boril z občudovanja vrednim junaštvom. Pred kratkim je bil pohvaljen pešpolk št. 47, v katerem je polovica Slovencev ter opetovano tudi slovenski 26. domobranski polk. Slovenski Štajerci s svojim junaštvom širijo čast slovenskega imena povsod. O 87. pešpolku se je prav posebno mnogo pisalo o priliki bojev v Karpatih. 87. in 17. pešpolk sta prava železna polka v trejem zboru poleg 27. in 26. domobranskega. Prilika bo še, o tem vrlem polku obširneje pisati pozneje. Za danes navajamo o ostalih spodnještajerskih polkih naslednje častne zglede iz Wojnovicheve knjige!
Napad je najboljša bramba.
(Iz Woynovicheve knjige "Unsere Offiziere".)
V noči na 4. december so stale pri Karini štiri stotnije 26. domobranskega pešpolka na predstraži. Tu dobi poveljnik te skupine, stotnik Ivan Kis-varday, od svojih patrulj poročilo, da korakajo proti Korini najmanj dvakrat tako močne sovražne sile. Na pomoč iz zadaj ležečih taborišč sedaj ponoči ni bilo misliti. Toda tudi postojanke prednje straže ni smel pustiti. Tu je hitro ravnanje moglo privesti do cilja. Stotnik Kisvarday se odloči napasti bližajočo se kolono v nadi, da sovražnika prehiti. Popolnoma mirno, brez izgube časa da telefonična povelja poveljnikom pododdelkov.
Popolnoma tiho odrinejo vse štiri Stotnije istočasno v široki črti iz svojih postojank... naenkrat počijo streli, streljanje postaja vedno huje. Popolnoma presenečeni sovražnik, ki je mislil, da so naše čete v varnih skrivališčih, je bil napaden od spredaj in od obeh strani. Kratek metež in že drve Rusi v paničnem begu, pustivši na mestu številne ujetnike, mrtve in ranjene.
Zjutraj začne sovražnik iznova prodirati, topot s štirikratno premočjo. Ojunačen s ponoči pribprjenim uspehom si drzne stotnik Kisvarday kljubovati tudi tej mnogo večji premoči. Drugič gredo deželni brambovci k napadu in tudi topot je sreča pogumnim mila. Rusi, vsled brezprimerne hrabrosti teh štirih stotnij prevarani o pravi moči naše skupine ter še pod vtisom nočnega poraza, se jurišu naših vojakov tudi sedaj ne morejo upirati. Vkljub premoči se umaknejo.
Ko je armadni poveljnik izvedel za ta krasni vojaški čin 26. deželnih bram bovcev, je brzojavno dal ukaz, častnike in moštvp, ki so se pri tem sijajnem činu odlikovali, predlagati v Najvišje odlikovanje. Dobili so: Stotnik Edvard Herrmann, ki je v teh zmagovitih bojih proti štirikrat močnejšemu sovražniku stotniku Kisvarday-ju kot polkovni pobočnik stal na strani, vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo; nadporočnik Franc Luger, poročnik Friderik Zivny, dalje rezervna poročnika Ivan Schwarz in Avgust Kurz Signum laudis na traku vojaškega zaslužnega križca. Cela vrsta podčastnikov in vojakov je prejela hrabrostne svetinje.
Stotniku Kisvarday-ju, ki je za svojo neustrašenost enkrat bil že odlikovan in se je, po hudi rani komaj ozdravivši, zopet vrnil na fronto, je podelilo Nj. Veličanstvo za to novo izkazano junaštvo red železne krone tretje vrste.
"(Dalje prih.)
Zaprli vrata.
Atlanta, Ga., 11. jan. — Skoro polovica 164 salunov tega mesta, ki točijo "near bear", je zaprla svoja vrata z ozirom na poostrene določbe prohibi eijskega zakona, ki zadobijo veljavo dne 1. majnika 1916.
Mati usmrtila pet otrok in sebe.
Chicago, 111., 10. jan. — Mrs. Christina Maves, obupana in bolna na srcu, je zbrala svojih pet otrok, same dekli ce in pod 7 let stare, v soboto zvečer in odvila plin. Ko je prišfel oče domov, so bile vse mrtve.
Ko so policisti v Lyonsu, kjer leži dom Mavesov, in mrtvaški ogledniki preiskovali, so našli listič, na katerem je bil Charles Maves, voznik, grajan po njegovi ženi zaradi razmer, ki so po vzročile tragedijo. Listič obdolžuje Mavesa, da je skop ter da je napravil življenje neznosno za svojo ženo in otroke.
Teorija in praksa.
Glasilo K. S. K. J. piše: "Svoji k svojim!—Držite se vedno tega gesla!"' Vprašamo: Kje se tiska Glasilo K. S. K. J.? Ali v kaki slovenski tiskarni? Ne.
Zatorej — živio "Svoji k svojim"! To se pravi norce briti.
THE EAGLE
406-8-10 N. Chicago St., Joliet, Illinois
Velikanska Poluletna Razprodaja
Cene so posebno znižane na pohištvu, preprogah, linoliums, moških in deških oblekah in čevljih.
Približala se je lepa prilika za vsacega, ki potrebuje stvari, katere mi pro-dajemo, ker smo otvorili našo poluletno razprodajo. Cene so znižane na blagu v vseh oddelkih naše velike prodajalne. Tu najdete posebno priliko za varčevanje. Tako blago, kakor ga tu najdete še ni bilo ponujano po tako nizki ceni, pa tudi morda ne bo nikdar več.
Tu spodaj omenjamo le nekoliko stvari izmed tisočev drugih, ki jih v prodajalni najdete ocenjene in zaznamovane. Naša prodajalna garantira, da bo prodala blago, kakor je tu omenjeno.
Moški in deški čevlji po nizki ceni.
The Just bright
SHOE
Naši znani "Just Wright" čevlji unijskega dela <yi bodo prodajali po jako znižani ceni med to razprodajo.
Vsi naši $3.00 čevlji <jJ2
PO ....................T *
Vsi naši $3.50 čevlji ^^
$3.45 $3.95 $4.25
Vsi naši 4.00 "Just Wright" čevlji po.....
Vsi naši $4.50 "Just Wright" čevlji po....
Vsi naši $5.00 "Just Wright" čevlji po.. . .
Vsi naši $5.50 čevlji .s CC Cushion Sole po ......
MOŠKI DELAVNI ČEVLJI.
Vsi naši moški "Goodear" čevlji s dvojnimi podplati, črni ali rumeni, vredni $4.00, so zdaj
po
Zaloga moških delovnih čevljev, črno, grain in box calf usnje, pri tej razprodaji PO ...............
$1.55
MOŠKI HIGH CUT" ČEVLJI.
16 in. črni ali rumeni "Goodyear' čevlji, 2 full sole, nepremočljivi, vredni $6.50, zdaj ^^
DEŠKI "HIGH CUT" ČEVLJI
vredni $3 po..................$2.45
Prej $2.50, zdaj ..............$1.25
POSEBNOST.
Moške obleke za može, mladeniče in dečke.
Izplačalo se vam bo, če zdaj kupite fino obleko po znižani ceni. Istota-ko so cene znižane na znanih
Kuppenheimer-jevih oblekah in suknjah
katere edinole mi prodajamo v Jo-lietu. Vredno je, da nas posetite med prodajo in se prepričate.
COPYRIGHT 1913
The house of kuppenheimer
Moške vrhne suknje
Kuppenheimer-jevo blago, vredne $25,00 in $26.50, zdaj samo.. .$17.95
Kuppenheimer-jeve vrhne suknje, vredne $20.00 do $22.50, zdaj samo po ..........................$16-95
Vrhne suknje za može, vredne $16, zdaj po .....................$12.95
Moške vrhne suknje, vredne $12.50, zdaj po .....................$9-95
Ena vrsta deških čevljev vici-kid in gun metal, črni, vre- ff | QQ dni $2.50, zdaj samo... .WI • L "
Ena vrsta deških čevljev (50 pa- | rov) črni ali rumeni "Hugh Cut'' Shoes
vredni $2.50, zdaj......$1.95
_ vredni $3.00, zdaj......$2.45
ŽENSKE ČEVLJE
smo opustili lani, a imamo še zalogo ženskih čevljev, katerih se hočemo znebiti. Prodamo jih' po
$1.49
Ti čevlji so navadne cene $3.50, so na gumbe ali lace, vici-kid, gun metal, velikosti 2l/i do 5l/i, najnovejše mode.
Moške obleke.
Kuppenheimer obleke, vredne $25, zdaj po .....................$19.95
Kuppenheimer obleke, vredne $22.50 zdaj po .....................$16.95
Kuppenheimer obleke, vredne $20, zdaj po.........*...........$15.95
Moške obleke, vredne $18.50, zdaj po ..........................$14.95
Moške obleke, vredne $16.50, zdaj po ..........................$13.95
Moške obleke, vredne $12.50, zdaj po ...........................$9.95
Moške hlače.
Moške hlače, vredne $5.00 in $6.00, zdaj po......................$3.95
Moške hlače, vredne $3.50 in $4.00, zdaj po .....................$2.95
Moške hlače, vredne $2.50 in $3.00, zdaj po......................$1.95
Deške vrhne suknje.
Deške vrhne suknje, vredne $7.50 in $8.00, zdaj.................$5.00
Deške vrhne suknje, vredne $6.00 in $7.00, zdaj ................. ..$3.95
Deške vrhne suknje $4.00 in $5.00, zdaj le ......................$2.95
Deške vrhne suknje, vredne $3.00 in $3.50, zdaj le.................$1.95
Deške obleke.
Deške obleke, vredne $8.50 do $10, zdaj po......................$5.95
Deške obleke, vredne $7.00 do $8.00, zdaj po ......................$4.50
Deške obleke, vredne $5.00 do $6.00, zdaj po ......................$3.65
Deške obleke, vredne $2.50 do $3.50, zdaj po ......................$1.95
Posebna vrsta oblek za fante, vredne so po $12.00 do $15.00, velikosti od 30 do 36, zdaj le..........$3.75
Moška oprava.
Moški Velour klobuki, navadna cena $5 do $6.50, zdaj..........$3.95
Zaloga moških 75c srajc, vseh vrst, zdaj po .......................45c
75c Mufflers, zdaj po..........45c
25c Mufflers, zdaj po..........19c
$1.00 Mufflers, zdaj po.........69c
Drugi Mufflers po 25 odst. ceneje kot prej.
Moške kape.
$1.50 vredne, zdaj le...........95c
$1.00 vredne, zdaj le...........79c
75c vredne, zdaj le.............45c
50c vredne, zdaj le.............35c
Deške kape 50c, zdaj le........39c
Moške kosmatinke.
Moške kosmate kape, vredne $4.00, zdaj le ......................$2.75
Moške kosmate kape, vredne $2.00, zdaj le ......................$1.25
Dva kosa spodnje obleke 20 odstotkov cetiejc kot prej.
Na volnenih Flancll srajcah jc cena za 20 odstotkov znižana.
Istotakp na deških Sweater Coats 20 odstotkov znižano.
Posebna zaloga 50c delovnih srajc, zdaj po .......................35c
Vse 50c težke spodnje obleke, zdaj po .............................39c
Moške praznične srajce, vredne po $1.00, zdaj le . ..................79c
Moške praznične srajce, vredne po $1.50, zdaj po ................$1.19
Deške spodnje obleke.
Vredne so po 25c, a zdaj samo 19c One vredne po 50c, zdaj samo 39C
Cene so istatako znižane na pohištvu, preprogah in drugih stvareh, katere vedno rabite. Zdaj se vam nudi posebna priložnost. Oglasite se predno se zaključi ta razprodaja.