Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70% Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 26.000 Letna inozemstvo Lir 40.000 Letna inozemstvo, USA dol. 30 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m Leto XXXVII. - Štev. 22 (1853) Gorica - četrtek, 30. maja 1985 - Trst Posamezna številka Lir 600 Po desetUi letih ..osvMitvc" Škofovsko posvečenje v Kopru Pred desetim leti, bilo je 1. maja 1975, so severnovietnamske čete zmagoslavno zasedle ob pomoči vietkongovcev (vietnamskih komunističnih partizanov) Saigon, prestolnico Južnega Vietnama, iki je bil s tem »osvobojen«. Osvobojen česa? Bilo je rečeno: vojaške diktature generala Van Thieua in severnoameriških imperialistov, ki pa so se s svojimi vojaki umaknili že dve leti prej. PREDAJANJE UTVARI Ves svet je slavil konec dolge vojne, ki se je pričela decembra 1946, ko so se vietnamske čete prvič spopadle s Francozi, iki so se vrnili v svojo nekdanjo kolonijo. V Italiji je prišlo do raznih pohodov zmagoslavja, skoro ni bilo občinskega ob-bora ali kulturnega združenja, ki ne bi slavil te zmage. Obdobje 1968-1975 ipomeni v zahodnih državah, vključno Italijo, obdobje nasprotovanja severnoameriškemu imperializmu in navdušenega zavzemanja za osvoboditev Vietnama. Tako se je zdelo, da bo vojaška zmaga vietnamskih komunistov prinesla pravico, mir in bratstvo ne ‘le tej težko preizkušeni deželi, ampak vsemu svetu. Italijanski pisci (tudi katoliški) so hodili v Vietnam kot na božjo pot in se vračali s poročilom, da so našli tam evangelij uresničen v ljudstvu, ki je sicer ubogo, a ponosno, enotno, miroljubno in ki ga vodijo človekoljubni možje s Hočiminhom na čelu. KRUTA RESNICA Danes vemo resnico, kdo je bil Hoči-minh: človek, ves zazrt v Stalina, ki je samo v letih 1954-1958 iztrebil na severu Vietnama pol milijona svojih ideoloških nasprotnikov, nad milijon pa jih je tedaj prebežalo na jug. In kako se je (končala »osvoboditev« Južnega Vietnama? Da je doživel tako kot že prej Severni brezdušno diktaturo, ki je povzročila strahotno gospodarsko krizo in prisilila poldrug milijon Vietnamcev k begu v tujino, bodisi z ladjicami bodisi po suhem proti Tajski. Še več! Režim osvoboditeljev je vojaško zasedel Laos in Kambodžo ter postal druga vojaška velesila v Aziji, takoj za Kitajsiko. STRAHOTEN MOLK Danes italijanski kulturniki, ki so svoj čas tako radi dajali izjave zoper ameriške imperialiste, molčijo ob vietnamskih kakor molčijo ob navzočnosti kubanskih čet v Angoli in Etiopiji; kakor se sprenevedajo ob sovjetskih pokolih v Afganistanu ali etiopskih v Eritreji. Zanje so očitno nekateri »odlične« žrtve, drugi pa žrtve, iki jih je treba preiti z molkom, nekateri zatirani so »dobri«, ki jih je treba braniti, drugi pa »slabi« ali neprijetni, iki jih je treba čimprej pozabiti. In vendar! Že v času vietnamske vojne ni manjkalo dokumentacije o dejanskem stanju: kako je v Severnem Vietnamu prišel na oblast stalinistični režim, kako je prebivalstvo bežalo pred »osvobotite-•lji« proti skorumpiranemu« od Amerikan-cev branjenemu jugu, -kako so povsod, kjer so se vietkongovci pojavili, množično pobijali svoje resnične in možnostne nasprotnike. POTRBEN JE POGUM Bil je takrat čas neke modne levičarske omotičnosti, ki se ji je le malokdo uspel zoperstaviti. V Italiji je bil to dnevnik «L’Avvenire», misijonska revija «Mondo e missioni« in številni škofijski tedniki, med njimi naš list. To časopisje je bilo tudi edino, ki je v letih 1979-80 opozorilo na tragedijo beguncev iz Vietnama ter Kambodže ter tako vznemirilo javno mnenje, ki je nagnilo italijansko ivlado, da je sprejela tri tisoč žrtev »osvoboditeljev«. NEKATERI POTREBUJEJO MITOV Italijanska levica o Vietnamu in b am-bodži danes najraje -molči, kajti avtokri-tika ji ne gre od srca. Težko je reči: »Zmotili smo se!« Pa da bi se bili le en- krat! A se to ponavlja od leta do leta. Ti ljudje ne zmorejo biti brez »mita«, nečesa, kar slavijo in obožujejo. Najprej revolucionar »Che« Guevara, ki klavrno konča v bolivijskih gorah; nato Fidel Castro, 'ki konča kot dobavitelj kubanskih čet v službi Moskve. Sledi Maocetung, ki je danes odpisan od samega kitajskega vodstva in ljudstva. Nato je v modi »osvoboditev« Angole in Mozambika. Nato poveličevanje verskega fanatika Homeinija, ki je strl perzijskega šaha in pokazal zobe Ameri-kancem. Nato mit etiopske revolucije zoper favdalni negušev režim, ki je pahnila državo v neizmerno revščino. Da ne govorimo o sodobnih mitih kot so sandinizem v Nikaragvi ali gverilci v El Salvadorju. Latinski pregovor: »Svet hoče biti prevaran, zato ga je treba varati,« se pri mnogih neprestano ponavlja. Mnogi nočejo videti resnice in hočejo dogodke usmerjati po svojih željah. Zato moramo računati s tem, da se bodo oklenili novih mitov. To je iveliko lažje kot pa slediti evangeljskemu načelu: »Vaše govorjenje bodi da - da in ne - ne.« j.TC. Cerkev ima 28 novih kardinalov V soboto 25. maja je sv. oče podelil kardinalsko pokrivalo 28 novim kardinalom. Eden izmed njih, Poljak Deskur, ga je sprejel na bolniškem vozičku, ker je napol hrom. Vsa svečanost je potekla na stopnišču bazilike sv. Petra. Papež je govoril v italijanščini, francoščini, angleščini, nemščini, španščini, v poljskem in ukrajinskem jeziku, ki iih govorijo novi kardinali. V pridigi je pozval prisotne, naj bodo pripravljeni preliti tudi kri za svobodo Cerkve in oznanjevanje božje besede. Lahko se zgodi, da bodo doživeli nasprotovanje, še več: preganjanje. Tudi v tem oziru se Kristusova napoved vedno znova uresničuje. Oznanjevalce evangelija se da sicer zapreti, ne pa božje besede. Ta bo izšla tudi iz preganjanj vedno zmagovita in uspešno prestopila prag tretjega tisoč'et-ja, bodočim rodovom prinašajoč obljubo odpuščanja grehov in naznanilo upanja. Prav v jubilejnem letu ob 1100-letnici smrti prvega slovanskega škofa sv. Metoda ise je zgodilo, da je slovenska Cerkev dobila novega škofa z istim imenom. Prvi škof Metod je bil Grk, doma iz Soluna, drugi, Metod Pirih, pa Slovenec z Banjške planote, iz Lokovca, ktjer kujejo žeblje in vrtijo kovaško kladivo na nakovalu. Planota je pod najbližnjim varstvom svetogorske Matere božje. Vsled tega si je novi škof postavil v svoj grb Marijin monogram in nakovalo, za geslo pa besede iz 'psalma: Vate zaupam, Gospod. Vse to je lepo razložil slovenski metropolit A. Šuštar v nagovoru po evangeliju, potem ko so prebrali papeževo pismo o imenovanju novega škofa. Dr. Šuštar je tudi poudaril službo katoliških škofov, ki so varuhi pravovernosti božjega ljudstva, njegovi pastirji in kot veliki duhovniki delilci milosti, posebno v zakramentu sv. birme in mašniškega posvečenja. ŠTEVILNI CERKVENI DOSTOJANSTVENIKI Ves obred posvečenja je vodil škof Janez Jenko ob asistenci nadškofa Šuštarja in mariborskega škofa Krambergerja. Do sedaj je bila v Jugoslaviji navada, da je nove škofe posvečeval papeški nuncij. No- vi nuncij v Beogradu nadškof Francesco Colasuonno, ki je komaj iprišel na to mesto, pa je poslal le papeško bulo o imenovanju novega škofa Metoda Piriha. Krepka in jasna je 'bila beseda škofa Jenka. Videti je bilo, da mu (je novi škof povsem pogodu sedaj kot njegov pomožni škof in pozneje kot tisti, 'ki naj nadaljuje njegovo delo v škofiji, potem ko bo papež sprejel njegovo odpoved. Ob oltarju se je zbralo še 11 drugih škofov. Predvsem so bili navzoči vsi slovenski škofje; poleg že omenjenih še škof Vekoslav Grmič in pomožni mariborski škof Smej. Iz Ljubljane sta bila navzoča pomožna škofa Stanislav Lenič in Jože Kvas. Iz Beograda je prišel nadškof A. Turk, iz Pazina škof Bogetič, iz Gorice msgr. Bommarco, iz Trsta msgr. Bellomi. Izredno veliko je bilo duhovnikov iz ko-prsko-goriške škofije, potem iz ljubljanske in mariborske škofije, dalje iz Istre; Peptini i Argentini in Urnah Znano je, da je predsednik italijanske republike 11. marca letos, ko se je mudil v Argentini, ta obisk prekinil, da se je mogel udeležiti pogreba sovjetskega voditelja Černenka v Moskvi. Mnogi so mu to odločitev zamerili, češ da bi moral dati prednost Argentini in Braziliji, ki jo je tudi nameraval obiskati in kjer živi toliko italijanskih izseljencev, kateri so ga željno pričakovali. Po dveh mesecih in pol se je Pertini pretekli teden vrnil v Argentino, da dokonča svoj prekinjeni obisk. Prvi dan se je razgovarjal z argentinskim predsednikom Alfonsinom. Slednji mu je omenil zlasti dve težavi, s katerima se sooča država: silno inflacijo (910% na leto) z zunanjim dolgom 45 milijard dolarjev in proces proti generalom, ki vse predolgo traja in lahko omaja stabilnost režima. Alfonsin tudi želi, naj bi se Italija pridružila argentinskim protestom zoper Veliko Britanijo, ki gradi novo veliko vojaško letališče na Mal-vinskih otokih. Drugi dan obiska je Pertini preživel v Cordobi, mestu, ki leži 800 km od Buenos Airesa proti severovzhodu in je drugo največje mesto v Argentini z en milijon prebivalci. Tu je prejel na univerzi diplomo častnega doktorja — že sedmo v inozemstvu — za svojo borbo v korist svobode in miru ter prisostvoval odprtju visOkotehnološkega centra, ki ga je Italija podarila Argentini. V Cordobi sa dan Pertinijevega obiska razglasili za dela prost dan, zvečer pa je bila večerja na prostem ob »asadu« (na žaru pečenem mesu), ki se je je udeležilo štiri tisoč oseb. Iz Argentine je Pertini odšel na enodnevni državni obisk v Urugvaj, ki se je po 11 letih diktature spet (vrnil k demokraciji. Sprejel ga je novi predsednik San-guinetti, ki je po predhodnikih iz Ligurije kot Pertini. Slednji je obiskal parlament, hišo, spremenjeno v muzej, v kateri je živel nekaj časa Garibaldi z ženo Anito in italijansko šolo v Montevideu. Nadaljevali bodo z gradnjo cerkve sv. Save Leta 1935 so na griču Vračar v Beogradu začeli z gradnjo pravoslavne cerkve \ čast srbskega prosvetitelja sv. Save, toda zadnja vojna je gradnjo ustavila, po vojni pa so oblasti pod raznimi izgovori prepieče vale vse do sedaj obnovitev del, tako da je zelenje že začelo preraščati nedokončano zidovje. Končno so oblasti izdale dovoljenje, da se z deli znova prične. V nedeljo 12. maja je srbski patriarh German s slovesno procesijo in obrednim očiščenjem cerkve na znanil nadaljevanje gradnje. Med bogoslužjem je prepeval zbor 150 pevcev i/ vseh beograjskih cerkva, na koncu pa so prebrali listino, ki so jo vzidali v temelje. Slovesnosti se je udeležilo tudi odposlanstvo ruske pravoslavne Cerkve in pred stavniiki drugih verskih skupnosti, med katerimi je bil tudi beograjski nadškof Alojzij Turk. Novi koprski škof msgr. Metod Pirih iz zamejstva je slovenske duhovnike zastopal dr. Oskar Simčič, iz Koroške msgr. Kopeinig, iz Rima je prihitel msgr. Slavko Bavdaž iz državnega tajništva. Lepo je bilo število redovnic iz vseh krajev. Bili so navzoči tudi zastopniki civilnih oblasti. PRAZNIK VERNEGA LJUDSTVA Nad vsako pričakovanje veliko je pa bilo vernikov. Ponedeljek je bil delovni dan, a so verniki kljub temu napolnili prostrano koprsko stolnico. Nekateri so trdili, da je bila istolnica prvič tako polna po zadnji vojni. Prišli so domačini iz Kopra, še več pa jih je bilo od drugod: z obale, s Krasa, iz Vipavske doline, z naših hribov, Brd, Soške doline; prišli so z avtobusi, osebnimi avtomobili, bližnji peš. Reči smemo, da je bilo posvečenje škofa Metoda Piriha tudi praznik vernega ljudstva. Svoje veselje so ljudje izrazili ob nekaterih trenutkih med bogoslužjem z glasnim plo skanjem, npr. ob posvetitvi, ko je sedel na škofovski prestol, ko se je ob koncu maše vsem zahvalil. Svoje zadoščenje pa so verniki izpričali zlasti s petjem. Že ob vhodu je izredno dolgi sprevod duhovnikov in škofov pozdravila ljudska pesem Ti, o Marija in Marija, mati ljubljena. Potem so se med nad dve uri trajajočim obredom vrstile ljudske pesmi in pesmi cerkvenega zbora s kora. Cerkvene orgle so menda v (ponedeljek prvič prišle do veljave, ker so jih prav za to priložnost popravili. Zbor je vodil Alojzij Kobal in je bil sestavljen iz domačih pevcev in pevcev iz okoliških župnij. Prav dobro se je zbor ujemal z ljudskim petjem, ki je mogočno odmevalo v prostrani stolnici, kot najbrž še nikoli doslej, vsaj ne slovensko petje. Vse 'to je bilo zelo na mestu, saj je dejal škof Jenko, da že nad 200 let ni bilo v Kopru škofovskega posvečenja. Ob zaključku sv. maše si ije ljudstvo še zadnjič dalo duška z zahvalno pesmijo in s pesmijo Marija, skoz življenje... Dolga vrsta duhovnikov in škofov se je med petjem počasi pomikala skozi špalir vernikov iz cerkve v škofijski dvorec, zadnji med škofi pa novoposvečeni škof Pirih, ki je prvič kot škof blagoslavljal vernike. Videli so ga z mitro na glavi, na roki prstan, ulit iz poročnih prstanov staršev, v roki pa z leseno pastirsko palico, izrezljano iz lokovškega lesa. Vse slavje je bilo izborno organizirano, tako da je celotni obred potekal brez zastojev. Oskrbeli so posebno knjižico, v kateri je bil nakazan ves obred posvetitve in besedilo pesmi, ki jih je ljudstvo pelo v cerkvi. V (priložnostni brošuri so bili navedeni tudi glavni podatki iz življenja novega škofa in njegov grb. Gotovo je tudi ta knjižica ipomagala, da je bilo ljudsko petje tako enkratno in da so verniki mogli ob kratkih uvodnih razlagah glavnih momentov posvetitve slediti svetim obredom in tudi s pobožnostjo. Naj povemo v čast organizatorjem, da je ves čas obredov delovala tudi notranja televizija, tako so mogli dogajanju okrog oltarja slediti tudi tisti, ki na oltar niso videli. NOVI ŠKOF O SEBI Novi škof izhaja iz družine, kot so bile včasih na slovenskem podeželju, a jih danes skoraj ni več. Oče je bil poštar, ki je vsak dan obhodil obširno lokovško občino. Imeli so osem otrok, med temi je ena hči šla k benediktinkam na Hrvaško in živi sedaj na Cresu, en sin ipa (je postal duhovnik in sedaj škof. Sestra benedik-tirika pa je prišla na bratovo posvečenje za škofa in je med mašo brala prvo berilo, dočim je bilo drugo berilo v italijanščini. Po 24 letih sta sestra redovnica in brat škof prvič bila z družino zopet skupaj. Pri posvečenju pa ni bila navzoča še živa mati. G. škof se ji je zahvalil ob koncu maše in omenil, da ni mogla priti zavoljo zdravja. Sam o sebi je pa takole izpričal v Ognjišču: Doma sem iz Lokovca; to je župnija za Sveto goro, okrog 25 km od Nove Gorice. Izhajam iz kmečke družine z osmimi otroki. Jaz sem med starejšimi, rojen 9. maja 1936. Še se spominjam, kako sva z očetom poleti kosila, ko me je nenadoma vprašal, če bi rad študiral. Bil sem za to... Tako sem bil teta 1949 sprejet v pr- vi razred srednje verske šole v Pazinu i’ Istri, ker v Sloveniji takrat še ni bilo nobenega malega semenišča. V Pazinu sem bil sedem let, ker sem šesti razred preskočil in ga naredil med počitnicami. te med počitnicami po maturi sem se srečeval z bogoslovci, ki so mi toliko lepega povedali o Ljubljani, o semenišču pa o profesorjih na fakulteti. Tako sem s pričakovanjem in hrepenenjem oktobra 1956 odhajal v Ljubljano, kjer sem se vpisal na teološko fakulteto. Mašniško posvečenje sem prejel 29. junija 1963 v ljubljanski stolnici, novo mašo pa sem imel na moj god, 7. julija v domači župniji. Po novi maši sem bil dodeljen za kaplana prelatu Andreju Simčiču, župniku v Solkanu, ki je bil tudi delegat tedanjega apostolskega administratorja dr. Mihaela Toroša in kot tak je hodil na birme. Tako sem bil na župniji kar precej samostojen; moral sem se kar potruditi: imel sem ves verouk, pripravo zaročencev, ob nedeljah pa po dve ali tri maše. V Solkanu sem ostal eno šolsko leto. Leta 1964 je prišel za apostolskega administratorja Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko; jeseni istega leta sem se preselil k njemu na Kapelo (Kostanjevico) v Novi Gorici, njemu za tajnika. V tej službi sem ostal deset let. V tem času sem z njim vsaj dvakrat obiskal čisto vse primorske župnije. Nato me je škof poslal v Rim študirat duhovno teologijo. Študij sem po dveh letih končal z magisterijem (to je akademski naslov, nekaj ttižji od doktorata). Vrnil sem se domov. Kmalu po vrnitvi pa mi je škof rekel, da so se škofje dogovorili, da grem v Ljubljano za spirituala (duhovnega voditelja bogoslovcev). V Ljubljano sem šel s strahom... Ko pa sem nekoliko videl, kakšne možnosti imam, sem se trudil, da bi fantje še bolj spoznali svoj poklic in bi se navzeli res pristne in prijateljske povezanosti s Kristusom. Lansko poletje sem se vrnil v Koper, ker me je škof Jenko imenoval za generalnega vikarja. Tu me je letos doletelo imenovanje za škofa. VATE ZAUPAM! Glorija posvečenja je minila. Škofje so se razšli, duhovniki in verniki tudi. G. škof je ostal znova sam v službi božjega ljudstva. Vendar ni sam: »Vate zaupam«, je njegovo geslo. »Vate«, v Boga in sveto-gorsko Mater božjo, v pomoč sobratov duhovnikov in vernega ljudstva, vernih laikov, ki so v Cerkvi vsak dan bolj potrebni. Krščanski laik, ki je novega škofa pozdravil v cerkvi, je pomoč laikov' obljubil. Da bi se uresničili časi prve apostolske Cerkve, ko so bili apostoli in verniki ena duša in eno srce, združeni v molitvi in apostolskem delu. K. H. Zadnja papeževa srečanja v Belgiji V torek 21. maja se je papež Janez Pavel II. v poznih večernih urah vrnil v Rim, potem 'ko je enajst dni preživel na Nizozemskem, v Luksemburgu in Belgiji. Bili so to zanj zelo naporni dnevi, ne samo oznanjevanja evangelija, ampak tudi poslušanja in izjasnjevanja. Predzadnji dan bivanja v Belgiji je obiskal kraljevsko hišo v Laekemu, imel mašo za umetnike, šel na sedež Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in se na večer ustavil v Leuvenu, kjer deluje starodavna katoliška univerza. Naslednji dan je bil gost nove katoliške univerze, ki se je odcepila od stare, popoildne je daroval v navzočnosti 60.000 vernikov sv. mašo za bolnike v kraju Marijinih prikazanj v Banneuxu, na večer pa se je v Liegeu na letališču poslovil od belgijskega ljudstva. BESEDA POLITIKOM IN GOSPODARSTVENIKOM V kraljevski palači sta ga pričakala kralj Baldovin in kraljica Fabiola, člani parlamenta, vlade in diplomatskega zbora. Papež je podal nekaj osnovnih načel, ki naj svetu zagotovijo negotovi mir. Omenil je človekove pravice, k čemur spadajo svoboda mišljenja, verska svoboda, borba zoper bedo; pri tem je treba najti pravično rešitev begunskega vprašanja, ki se ga vse praveč zanemarja. Odstraniti je tudi treba vsako rasno razlikovanje in vsako paktita-nje s terorizmom, ki se poslužuje življenja in dobrin nedolžnih ljudi kot sredstev za svoje cilje. Kako ne misliti pri tem na mučenišiki Libanon, ki že leta živi med strahom in upanjem, nedolžni pa doživljajo begunstvo in pokole. Države bi nujno morale doseči sporazum za znatno zmanjšanje oboroževanja, spopade, ki se odvijajo na raznih krajih, pa reševati s pogajanji. Iste misli je nadaljeval in jih še bolj razvil na sedežu EGS v Bruslju, Tu so ga sprejeli predsednik izvršnega odbora De-lors, predsednik evropskega parlamenta Pfimlin in trenutni predsednik sveta zunanjih ministrov desetih zahodnoevropskih držav Andreotti. Papež je uvoroma omenil velike pobudnike evropskega združevanja Monneta, Schumana, Adenauerja, De Gasperija in Churchilla. Pohvalil je vključitev Španije in Portugalske v EGS, pa dejal, da je treba misliti na celotno Evropo. Evropejci se ne bi smeli zadovoljiti s sedanjo politično razdelitvijo. Narodi, ki so sedaj izven EGS, ne smejo ostati zunaj za vedno. KATOLIŠKA UNIVERZA Z DVEMA OBRAZOMA Že v času karolinške dinastije v 9. stoletju je v mestu Lovanium nastala univerza, ki jo je nato potrdil papež Hadrijan V. z bulo iz leta 1425. Sčasoma je postala žarišče katoliške kulture in znanosti ne le za Belgijo, ampak za vso zahodno Evropo. Polovica belgijske inteligence je svoj čas izšla iz nje. Imela pa je ta univerza neko lepotno napako. Po duhu valonska (tj. francosko govoreča in misleča) je ležala na flamskem ozemlju. Mesto Leuven je moralo prenašati, da so ga po svetu zaradi francoske univerze poznali kot Louvain. In tako so Flamci v letu 1912 začeli zahtevati, naj bo univerza flamska kot je ozemlje, na katerem stoji. Končno je prišlo leta 1968 do ločitve. Francosko govoreči profesorji in študentje so bili dobesedno izgnani. Umaknili so se na valonsko ozemlje 25 km proč, kjer se francosko govori in kjer je nastala nova univerza Louvain-da-Neuve, ki ima 18.000 slušateljev. 18 % od njih prihaja iz 110 različnih dežel. Papež je moral seveda to razdelitev upoštevati. V ponedeljek popoldne je obiskal staro univerzo, v torek popoldne pa novo. Obakrat je govoril o pomenu te univerze, ki je vedno znala povezovati svetne vede s teološko znanostjo. Ta svojstvcnost univerze zahteva od vseh, ki jo sestavljajo, čuječnost, da ostane zvesta sama sebi in zna človeško znanost predstaviti v luči Kristusovega evangelija. Tako v stari univerzi kot v novi sta ga pozdravila zastopnika študirajoče mladine. V Leuivenu je govoril 23-letni Els Grvson, slušatelj verskih ved. Dejal je, da se zelo občuti med njimi odsotnost Boga. Tudi jih moti vloga Cerkve, saj jih s svojimi dolžnostmi in prepovedmi ovira v veri, zlasti ker si oni želijo moralne svobode. če je bil ta -mladenič v svojih izvajanjih še kar umirjen, pa se tega ne da reči o 20-letni slušatelj ici sociologije Ve-ronique Oruba, poljskega porekla, ki je pozdravila sv. očeta naslednji dan v novem Louvainu. Tudi ona je omenjala popolni razhod med življenjem mladine in naukom Cerkve, nemir mladih, ‘ker jih Cenkev s svojimi prepovedmi glede protispočetnih sredstev postavlja na rob cerkvenega občestva, da je mlade presenetilo papeževo stališče do teologije osvoboditve in da se mora Cerkev bolj zavzeti za demokracijo (beri: levičarski režim) v Nikaragvi. Papež je odgovoril, da pričakujejo verniki od katoliške univerze, zlasti od teologov, jasno pričevanje, ki bo glede vere in življenja v soglasju s točnim naukom Cerkve. Škofje, združeni s papežem, pa so tisti, tki morajo ta nauk Cerkve v vsej njegovi pristnosti podajati. BESEDE OB SLOVESU Na letališču v Liegeu pred svojim odhodom je Janez Pavel II. dejal kralju Bal-dovinu, da zelo ceni pričevanje vere, ki jo je belgijsko ljudstvo izpovedalo kakor tudi odločenost, da se zavzame za dobro Cerkve in družbe, za pravico in mir. Naj Belgija, tako bogata na kulturi, izročilu, družbenih pobudah, vztraja v svojih naporih za sožitje ter da Evropi zgled edinosti in harmonije. j. d. REFERENDUM o premični lestvici Na pobudo komunistične partije bo v nedeljo 9. junija ljudsko glasovanje (referendum) o premični lestvici. Vlada je namreč lani, da bi zajezila inflacijo — in v tem je bila uspešna — sprejela odlok, ki je draginjsko doklado okrnil, čemur so se komunisti uprli in izvedli akcijo za omenjeno ljudsko glasovanje. Ker so komunisti to glasovanje sprožili predvsem zato, da bi sebe uveljavili, vlado pa spravili v škripce, in ker se je z njimi z druge strani povezala stranka MSI (fašisti), znana po svojih antidemokratičnih in tudi protislovenskih stališčih, že danes vabimo vse demokratične volivce, še posebej slovenske, da v nedeljo 9. junija glasujejo z »NO«, tj. »ne« komunistični pobudi. OKNO V DANAŠNJI SVET ■ V pristanišču Algeciras, ki leži na jugu Španije blizu Gibraltarja, je pri pretovarjanju očiščenega petroleja iz cisterne v petrolejsko ladjo nenadoma prišlo do eksplozije, ki je uničila obe plovili. Pri tem je izgubilo življenje 25 oseb, 45 pa jih je bilo ranjenih. Partizansko slavje v Gorici (Iz kronike msgr. A. Novaka) 6. maja 1945. Danes je zaključek slavnosti za zavzetje Primorske po Titovi vojski. Nepregledna množica ljudi iz cele dežele se je sešla, največ seveda žensk in deklet; velik gozd zastav je bil v sprevodu po ulicah in na Travniku, kjer je par slovenskih in italijanskih govornikov imelo slavn.vtne govore. Italijanski govorniki so poudarjali >*la fratellanza italo-slovena«. Saj bi do te sloge res maralo enkrat priti in, če je le socialna ideja povezovala oba naroda ob Soči, brez primesi verskega sovraštva proti Cerkvi, bi človek bil kar vesel. Pa začelo se je slabo z aretacijo nadškofa, z begom mnogih duhovnikov, tako da je Vipavska dolina zelo prazna. Odšli so pod vplivam psihologije mase tudi taki, ki niso niti nameravali, npr. g. župnik iz Batuj, iz Brij. Danes na hodijo dekleta iz vseh teh duhovnij k meni spraševat, če vem kaj o njih dušnem pastil-ju. Vem, da >bi se večina njih rada vrnila, če bi jim bilo zagotovljeno, da bode lahko mirno in nemoteno vršili svojo pastirsko službo. Pa kdo naj naši novi vladi to dopove, ko še strasti prevladujejo in za trezno presojo dogodkov ni časa ne volje ne zmožnosti. Naj pa ljudje malo poskusijo juho, ki so si jo sami skuhali, iko naših začetnih opominov niso hoteli sprejeti za dobro in so nas za vsakr ■ kritiko tožili v gozdu, da smo bili nato de ležni oboroženih opominov: naj pa/.mo, kaj govorimo. Tako so nam usta zaprli in dogodki so šli svojo pot naprej. Zdaj je zmaga tukaj in mi pač moramo pr poznati novo vlado nad nami, ki j. Bogcm in njegovo Cerkvijo nič ne računa. Bomo pač živeli skrito in opravljali svojo du-hovsko službo, dokler nam bodo to dovolili. Nismo pa gotovi, da kako noc ne pride jo po enega ali drugega in boni j 'z-ginili brez sledu. To so kar dobre du .lovne vaje in priprava na smrt. Danes se iNemec bori samo še na Če škem in Moravskem, povsod drugod je brezpogojno odložil orožje. To je res naj-popolnejša zmaga nad oholim Nemcem, ki je znal prav po satansko izigravati narode po Evropi v svojo korist in nečloveško ujetnike mučiti v svojih krem .tori j Skih taboriščih, tako da zasluži naj-ostrejšo kazen in prezir celega sveta. 8. maja: Konec vojne v Evropi. Nemški novi Fiihrer admiral Donitz je po s/c,ih opolnomočenih generalih podpisal brezpogojno položitev' orožja vseh nemških če1 — včeraj. Konec je nemškega zatiranja. Zdaj ostane še Japonska, ki jo morajo ponižati, in potem se bo začelo še težje delo, uvesti pravičen in krščanski mir. Vojska v Evropi je trajala 5 let, 8 mesecev in 6 dni. Naš nadškof je bil nocoj zna/a prive den v škofijsko palačo, da ga jutri Speljejo z ozemlja Jugoslavije na italijansko področje. Tako imamo vsaj to zavest, da ni prišlo do najhujšega. Po vseh deželah je veliko veselje. Pri nas se to ne pozna; črv razdvojenosti glo-je v srcih, strah pred bodočnostjo, ako bo vlada (jugoslovanska) krenila 100 % na levo stran. Dne 5. maja je bila v Ajdovščini in je narodu (ne Bogu) prisegla zvestobo prva slovenska narodna vlada. Njen predsednik je Boris Kidrič, izrazit komunist; podpredsednik je dr. Marjan Brecelj, sin prvoborca krščanske demokracije, zdravnika dr. Antona Breclja; pa je bil do:go v gozdovih in ne vem, kakšnega duha je sedaj. 9. maja: Preteklo noč ob dveh smo bili zbujeni od ropotanja po kuhinjskih >kr.'h (na dvorišču). Partizani so iskali nekega Jožeta Brumata, potem ko sem jim odprl stanovanje. Povedal sem jim, da tega človeka ni bilo nikdar v tej hiši, pač pa je msgr. Mirko Bruimat bival v 1. nadstropju, toda je odšel že v začetku tedna. Vprašal sem patruljo, kako je prišla na naše dvorišče: »Čez zid,« so mi odvrnili. OPOMBA URED. Iz kronike msgr. Novaka je videti, kako so potekale aretacij; za časa kratkega vladanja jugoslovanskih oblasti v Gorici. Žrtve so bili resnični ali umišljeni italijanski fašisti ter sloven ski antikomunisti. Nekateri so se pozneje vrnili, številni pa so bili odpeljani brez povratka. Aretiranci so 'bili tako Italijani kot Slovenci, čeprav sedaj govorijo 'c o italijanskih žrtvah, kar ni res. Ni šlo 7n antiitalijanstvo, temveč za komunistično revolucijo, ki se je po zmagi hotela maščevati nad resničnimi ali namišljenimi nasprotniki. Pri pripravi aretacij so gotovo sodelovali tudi italijanski partijci. ■ Pred 900 leti je umrl 25. maja 1085 kot begunec v Salernu papež sv. Gregor VII., pred izvolitvijo benediktinski opat v Glu-nyju na Francoskem z imenom Hilde-brand. V zgodovino je šel kot odločen borec zoper simonijo, tj. podeljevanje cerkvenih služb s strani svetnih oblastnikov. V zvezi s to zgodovinsko obletnico je bil pretekli teden v Salernu kongres, ki je obravnaval »gregorijansko reformo v Evropi«. Med predavatelji in udeleženci je kongresu prisostvovalo okrog 300 oseb iz Italije in ostale Evrope, navzoči pa so bili tudi zastopniki ameriške, afriške in japonske Cerkve. Kongres se je slovesno zaključil v nedeljo 26. maja popoldne, ko je sam sv. oče prišel v Salerno in obiskal svetnikov grob, tam govoril in vodil koncele-brirano mašo. ■ Španski kralj Juan Carlos I. je pretekli teden z ženo Sofijo obiskal Beograd, kjer so ga z vso pozornostjo sprejeli. Z njima je bil tudi španski zunanji minister Fernando Moran. Gostom so jugoslovanske oblasti pripravile slovesen sprejem najprej v beograjski mestni skupščini (županstvu), nato pa še v zvezni skupščini (parlamentu). Španski kralj je pokazal zanimanje za delegatski sistem in kakšna je enakopravnost posameznih jezikov narodov in narodnosti v parlamentu. O sebi je dejal, da kadar obišče Katalonijo ali Baski j o, tam vedno uporablja jezik teh dežel. Iz Beograda je vladarska dvojica odpotovala še na ogled Sarajeva, odkoder se je vrnila v Madrid. ■ V zvezi z uradnim rojstnim Titovim dnevom (dejansko se je rodil 7. maja) tudi po Titovi smrti vsako leto 25. maja v Beogradu na stadionu JLA proslavljajo takoim. Dan mladosti. Tako je bilo tudi letos. Ob izročitvi štafete mladosti, ki obišče vse dežele v Jugoslaviji so mladinci ob sodelovanju 5.200 mladih iz vse države pripravili prireditev pod naslovom »Da bo dan svetlejši«. Prireditev je stala 45 milijonov dinarjev. »Lep« doprinos k toliko ponavljanih zahtevah k »štednji« na upravni ravni! ■ Radžih Gandhi, sin umorjene indijske voditeljice Indire je po svoji izvolitvi napravil svoje prvo potovanje v inozemstvo ter se pri tem odločil za Moskvo, kjer se je dva dni pogovarjal z vodjo sovjetske partije Gorbačovom. Razgovori so se zaključili s podpisom dveh sporazumov o gospodarskem sodelovanju med državama. V svojih izjavah sta oba državnika skrbno tehtala besede. Tako sta se izognila tudi omembi Kitajske, katere politika je nad- Binkoštno bedenje mladih Tradicionalno binkoštno bedenje mladih iz goriške nadškofije je v soboto 25. maja privabilo v Krmin nad 500 mladih, ki so se zbrali v občinskem gledališču. Najprej so se predstavili po župnijah, potem pa poslušali pričevanja dveh deklet, ki svoje mlade moči posvečata skrbi za drogi-rance in handikapirance. Mladi so zelo pozorno poslušali. Delo se je nadaljevalo po skupinah v različnih prostorih po mestu. Višek srečanja je bila sveta maša, pri kateri smo v slovenščini brali uvod v kesanje, berilo, dve prošnji in zahvalo. Gospod nadškof je v slovenščini povedal tole: Vam mladim in vsem vernim Slovencem, ki ste tukaj zbrani, bi rad poveril težko nalogo edinosti. Letošnji binkoštni praznik nas vabi, naj prebudimo življenje. Toda življenje lahko poživi samo On, ki je vir življenja, Sveti Duh. Vsak izmed nas ima svojo posebnost, svoj jezik in svoj način življenja, da rešuje svoje probleme. Binkoštni praznik nam dviga pogled kvišku, da prosimo Sv. Duha za vsakega izmed nas primernih darov, da vsakdo izmed nas na svojem mestu, kamor je postavljen, postane orodje v božjih rokah pri gradnji njegove Cerkve. In ta cerkev je ena v različnosti, vedno ena in živa. Med vsemi ljudmi je bila Marija najbolj polna Svetega Duha. Vsa Cerkev prosi danes Marijo za vas mlade, da bo z vami s svojo materinsko priprošnjo, ko se zavedate težke in važne naloge: graditi nov in boljši svet. Vsekakor ne moremo reči, da naš jezik ni bil dovolj zastopan. Po maši je vsak udeleženec prejel škofov dar — papeževo pismo mladim ter svečo — Kristusovo luč, ki naj bo mladim kot kažipot v življenju. Z lučkami so mladi šli v sprevodu skozi mesto do župnijskega dvorišča, kjer se je nadaljevalo družabno srečanje ob kresu. Čudovito je bilo gledati migotanje lučk in poslušati mladostno navdušenje. ležna tako za SZ kot za Indijo, pač pa se je Gorbačov obregnil ob ameriški program »vojne zvezd«, ki zadnje čase Moskvo precej vznemirja. ■ Do nenavadne zamenjave je prišlo po posredovanju Rdečega križa med Izraelom in Palestinci. Izraelska vlada je za tri svoje vojake, ki so bili v sirskem ujetništvu, izpustila 1.150 palestinskih gverilcev, med njimi japonskega terorista Kozo Okamoto, ki je bil leta 1972 zaradi poboja na letališču Lod pri Tel Avivu obsojen na dosmrtno ječo. Okamoto, ki je pobil tedaj 26 oseb, 78 pa jih je bilo ranjenih, je že prišel v Libijo, ki mu je takoj dala politično zatočišče. Japonska vlada je zaradi te izpustitve ostro protestirala pri izraelski vladi. ■ Na sam začetek muslimanskega postnega časa ramadana so začeli šiitski gverilci svoj osredotočen napad na tri palestinska taborišča Sabra, Šatila in Burz el Baražne pri Bejrutu. V njih so leta 1982 krščanski falangisti ob izraelski blagohotnosti pobili več sto nemočnih beguncev. Sedaj se zgodba ponavlja, samo napadalci so to pot iste vere. In zanimivo! Svetovna javnost se sedaj ne vznemirja, ker pač morijo muslimani, arabske države pa so popolnoma brezbrižne. Šiitsko gverilsko gibanje Amal je očitno odločeno, da kakor je pretekle tedne pregnalo kristjane iz južnega Libanona, hoče pregnati tudi Palestince, ki jih smatra za vsiljence in tujek na svojem ozemlju. ■ Pod pokroviteljstvom severnoameriške vlade je začela na polotoku Floridi, nasproti Kubi, oddajati radijska postaja Marti, ki je namenjena prebivalcem na Kubi. Ra dio Marti, ki nosi ime po kubanskem revolucionarju in osvoboditelju iz 19. stol. Jose Martfju, oddaja vsak dan 14 ur in pol v španskem jeziku ter posreduje predvsem poročila o notranjepolitičnem dogajanju na Kubi. Kubanska vlada je vzela to kot neke vrste pritisk Reaganove vlade na svojo državo in je zaradi tega ukinila potovanja ameriških državljanov kubanskega porekla na Kubo, obenem pa zagrozila, da bo preklicala sporazum o kaznovanju ugrabiteljev ameriških civilnih letal, ki pristajajo na Kubi. človeka presune veliko upanje. In udeležba mladih Slovencev iz vse škofije? Nič več in nič manj kot devet! Niti dva cela procenta! Samo po sehi se postavlja vprašanje, ki velja vsemu slovenskemu občestvu (z župniki na čelu): Ali res tako malo poskrbimo za poglobitev vere naše mladine... in prav nočemo izkoristiti tako lepe priložnosti, da 500 Italijanom s svojo navzočnostjo in besedo povemo, da smo tu, da cenimo svoje slovenske korenine? Lahko dobimo sto upravičenih in neupravičenih izgovorov, toda če bomo ti dve stvari postavili na zadnje mesto, potem Slovenci v zamejstvu res ne bomo imeli prihodnosti. In tako užaljeno zahtevane pravice — čemu in komu? N. M. Makedonci proslavljajo sv. Cirila in Metoda SR Makedonija proslavlja vsako leto 24. maja sv. brata Cirila in Metoda kot svoja prosvetitelja. Tudi skopska univerza se imenuje »Kiril in Metodij«. Zato je letos ob 1100-tletnici smrti sv. Metoda ta url-verza pripravila v veliki dvorani Makedonskega narodnega teatra v Skopju slovesno akademijo. Glavni govornik je bil reKtor univerze prof. dr. Hristo Andonov-Poljan ski. Dejal je, da je delo solunskih bratov vpeto v temelje makedonskega naroda, iz katerega se je kasneje razvila tudi make donska država. V Rimu pa je bila 24. maja spominska svečanost v baziliki sv. Klementa. Na grobu sv. Cirila je opravil sveto daritev makedonski pravoslavni metropolit Timotej; navzoče je bilo tudi odposlanstvo SR Makedonije, ki ga je vodil akademik Dančo Zografski. Obe delegaciji je v sredo 22. sprejel papež Janez Pavel II. V krajšem nagovoru je pohvalil makedonsko ljudstva, ker čuva in razvija dediščino apostolo’. Slovanov, kar je pomembno za vse slovanske narode, pa tudi za ostali svet Umrl je župnik Franc Srebernič V soboto 25. maja je za neozdravljivo boleznijo umrl v šempetrski bolnišnici župnik iz Renč Franc Srebernič. Doma iz Medane je po vojni bil za župnijskega upravitelja v požganem Rihemberku (Braniku), od tam je odšel za župnika v Renče. Pogosto je upravljal tudi Bukovico. Pogreb je bil v sredo 29. maja, najprej v Renčah, od tam pa so pokojnika odpeljali v Medano, njegovo rojstno vas. Več o pokojniku povemo prihodnjič. Romanje molivcev rožnega venca V nedeljo 19. maja je v božjepotno cerkev Device Marije pod logom v Turnišču v Prekmurju priromalo iz vseh krajev lendavske dekanije čez 700 vernikov, lo so bili člani bratovščine rožnega venca, ki to molitev vsak dan opravljajo in so združeni po skupinah, ki se imenujejo »rože živega rožnega venca«. V lendavski Dekaniji jih je zelo veliko: od 28.000 jih moli dnevno rožni venec kar 5.250. Somaševan je je vodil msgr. Lojze Kozar, ki je zbor molivcev pozval k vztrajnosti v molitvi. Ker se množi zlo in šopiri hudobija, naj se toliko bolj širita dobrota in blagoslov molitve. Iz Jugoslavije Nevama spoved »Glas koncila« poroča, da je občinsko sodišče v Tuzli obsodilo frančiškana Emanuela Juriča na 40 dni zapora, »ker je 31. marca 1985 okoli 12.30 v vasi Mramor v kapelici med verskim obredom pri spovedi vernikov žalil domovinska čustva državljanov« (iz sodnijskega besedila). Zgodilo se je menda takole: duhovnik Jurič je pred mašo spovedal nekaj ljudi. Tri ženske pa so po maši šle na policijsko postajo in obtožile duhovnika, da jih je pri spovedi vpraševal, zakaj ne psujejo države in Tita kot to ravnajo, ko prekli njajo Boga. Duhovnika so poklicali na policijo in ga postavili pred sodnika. Ni se zagovarjal, ker je pač šlo za spovedno tajnost. Sodnik je samo na podlagi pričevanja spovedank duhovnika obsodil. Duhovnik ni šel takoj v ječo, ker sc je pii-tožil na višje sodišče v Sarajevu. Stran 3 Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici V ponedeljek 20. maja je bil v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici redni občni zbor ZSKP. Predstavnike društev članov in goste, predstavnike Zveze slovenskih kulturnih društev je pozdravil predsednik dr. Damjan Paulin. V svojem govoru je orisal trenutno stanje slovenske manjšine in podčrtal važnost prizadevanja vseh naših organizacij ne glede na ideološko pripadnost za dosego globalnega zaščitnega zakona. V neprestanem stremljenju po ustvarjanju enotnega slovenskega kulturnega prostora, Zveza utrjuje vezi s Krščansko kulturno zvezo s Koroške, s Slovensko prosveto iz Trsta in z vsemi Slovenci, ki živijo po svetu. Veseli se sodelovanja in vsklajanja dela z ZSKD iz Gorice. Želi si tudi več stikov s Slovenijo in pričakuje od te predvsem strokovne pomoči. Predsednikovemu poročilu je sledilo poročilo tajnice dr. Marilke Koršič. Tudi ona se je najprej dotaknila splošnih problemov, ki so bili vedno v ospredju na sejah in v življenu ZSKP od enotne manifestacije na goriškem Travniku v maju 1984, do protestnih pisem v Rim v zvezi s slovensko šolo in s podporo Slovenskemu stalnemu gledališču. Zveza je sledila društvenemu življenju svojih članic, podelila je tudi nekaj priznanj zaslužnim skupinam. Razveseljivo je, da se v društvih udejstvuje veliko mladine. Dokaz za to je bila tudi prisotnost mladih na letošnjem občnem zboru. Ne moremo pa mimo dej stva, da je mladinska problematika zelo občutena posebno v mestu; še vedno je preveč mladih moči, ki se ne morejo ali nočejo vključiti v kulturno življenje Kot vsako leto je Zveza tudi letos poskrbela za uresničitev nekaterih pobud. C-cihian-ka, revija, ki prikliče k sodelovanju vedno veliko zborov, je bila v preteklem letu še posebno bogata. Bil je zastopan ves slovenski prostor od Koroške, preko Kanalske doline, Benečije, Goriške, Tržaške in Slovenije. Veliko napora je od Zveze in njenih članic terjala priprava Koroških dnevov na Primorskem. Ves teden so si po raznih krajih Goriške, Tržaške in Benečije sledili večeri s predstavami, koncerti, razpravami, na katerih so nam rojaki s Koroške dajali čimbolj popolno sliko svojega življenja in dela. Zveza se je s Kosovelovo proslavo spomnila tega velikega pesnika ob 70. obletnici rojstva m s pesmijo, recitalom in govorom Borisa Pahorja prikazala njegovo delo. Boris Pahor je bil tudi slavnostni govornik na proslavi v Rupi, ko smo se spomnili 40. obletnice osvoboditve. Vestnemu in točnemu blagajniškemu poročilu, iki ga je podal Viktor Prašnik, so si sledila poročila članic Zveze. Katarina Frandolič je podala obračun dela v društvu Hrast iz Doberdoba Predvsem izstopa tu glasbena dejavnost z g.as-beno šolo, mešanim pevskim zborom (gostoval je v Althofenu v Avstriji), in Dekliškim zborom. Ne smemo pozabUi na izvirne igrice, ki jih vsako leto uprizarjajo otroci Miklavžu na čast in jih zanje piše domačinka Franka Ferletič. Vsako leto prireja društvo Hrast na velikonočni ponedeljek Praznik pomladi. O delovanju Ljudskega radio, ki je že v osmem letu delovanja, je poroča, dr. Danijel Cotar. Poudaril je predvsem sožitje z italijanskimi kolegi, vztrajnost sodelavcev in o možnosti, ki jih radio ima, kot sredstvo javnega obveščanja. Pri svojem delu skušajo sodelavci upoštevati tri temeljne točke: skrb za narodno zavesi, svobodo izražanja in mišljenja ter krščansko dojemanje sveta in življenja. Ljudski radio oddaja vsak delavnik od 20. do 22. ure na val. dolžini 97,5. V imenu društva M. Filej iz Gorice je govoril njegov predsednik Viktor Prašnik. Kot smo že večkrat poudarili, društvu ležijo predvsem glasbeni in literarni 'cce-ri. Omeniti moramo Dalmatinov večer in predstavitev del goriških avtorjev Zore Piščanc, Zore Saksida, Avgusta Sf.Lgoja in Marize Perat. V okviru društva deiuje otroški zbor Kekec in glasbena šola. O tej slednji je napisal -nekaj svojih misli njen vodja prof. Silvan Kenševan. Ugotavlja, da Glasbena šola dobro delu.it:, :je v duhu še vedno z nami. KM ■ Italijanski zunanji minister Andreotti je v imenu Evropske gospodarske skupnosti prišel na kratek obisk v Libanon, kjer se je sestal s predsednikom Dženta-jelom. Njegov obisk je sovpadel z napadom šiitov na begunska taborišča Palestincev. Po Džemajelovih besedah bodo vsi napori zaman, dokler ne bodo razorožili vseh libanonskih milic. Iz Bejruta je Andreotti odpotoval v Damask v Siriji, ki ima dejansko trenutno vse vzvode poseganja v libanonske razmere v svojih rokah. Proslava 40. obletnice obnovitve slovenskih šol Pri proslavi sodelujejo prav vse šole: otroški vrtci, osnovne, nižje srednje in višje šole. Predšolski otroci bodo zaplesali nekaj folklornih plesov, osnovnošolci m nižješolci se bodo predstavili z vrsto prizorov iz šolskih klopi, višješolci pa bodo pripravili recital odlomkov iz del primorskih pesnikov in pisateljev. Prireditev bo povezoval zbor skoraj 300 nižje- in višje-šolcev, ki ga vodi Humbert Mamolo. Slavnostni govor bo imel pisatelj Alojz Rebula. Prireditev vodi režiser Adrijan Rustja. Proslava bo v petek 31. maja ob 20. uri, eno uro prej pa bo odprtje likovne razstave v Kulturnem domu. Ponovitev proslave bo v nedeljo 2. junija prav tako v Kulturnem domu v Trstu. Ognjiščarji v Kult. domu v Trstu Kulturni dom v Trstu je bil v nedeljo 26. maja prepoln neobičajnega občinstva. Ognjiščarji, pretežno mladi ljudje, so si izbrali ta dom kulture, kjer naj bi se srečale različne etnične skupnosti in s tem dokazale, da je mogoče premostiti pregrade. Že nekaj dni so se trudili, da so na oder postavili ogromen krog. Bil je prepreden s širokimi barvnimi trakovi, kot bi hotel izraziti misel tega srečanja: »Svet je okrogel samo zato, da je povsod odprt neskončnosti vsemiirja.« V notranjosti kroga so bili napisi v italijanščini, slovenščini in furlanščini: »Skupaj je mogoče«. To geslo so si zastavili še pod /tisovn veličastnega srečanja mladih vsega sveta v Rimu. Kot smo slišali, jih je bilo okrog dvajset tisoč. Vsaka od skupin iz Tridenta, Furlanije ter goriški in tržaški Slovenci so prikazali del svoje narodne kulture s peljem, glasbo in folklornimi plesi. Goriška slovenska skupina in folklorna skupina Rdeča zvezda iz Saleža sta prikazali svoje domače plese in one iz Bele krajine. Zlasti je navdušila skupina iz Tridenta in pa instrumentalni orkester s harfami:. Napovedovalka je ob koncu še prečitala odlomek ustanoviteljice Chiare I.ubioh, strnjen v naročilu: »Karkoli želite, da drugi vam storijo, storite tudi vi drugim.« V tem duhu evangelija so tudi oni skušah prispevati k spravi ,in sožitju med tu živečima narodoma. - F. V. Srečanje bolnikov v Bazovici Bogato razvejana župnijska skupnost v Bazovici je v okviru Duhovske zveze organizirala v nedeljo 19. maja prisrčno do- Binkoštna nedelja je bila letos za našo župnijo dvojni praznik: poleg spomina na prihod Sv. Duha smo hoteli obhajati slovesno zahvalno bogoslužje, ker smo srečno in uspešno končali dela pri obnovi notranjščine naše župnijske cerkve. Najbolj očitno je bilo, da je cerkev potrebna prepleskanja. Pred tem pa je bilo treba obnoviti električno napeljavo, ki je bila še nad ometom in popolnoma dotrajana. Lani 19. novembra smo se lotili dela z veliko mero dobre volje: izkopali smo fuge, položili vode in žice in vse to na novo ometali. Zvečer po delu so prihajali nekateri možje in fantje in delali do pozne ure »za božji Ion«. Nekaj pridnih žena pa je stalno skrbelo, da je bila cerkev vsak dan pometena in pomita, da je bilo mogoče v njej obhajati bogoslužje. Za polnočnico nam je že zasvetila nova luč. Vse je bilo narejeno v tehniki indirektne razsvetljave. Medtem se je pokazalo, da so potrebna obnove tudi cerkvena okna, ki so bila že na pol preperela. To delo je prevzela tvrdka Tabaj iz Štandreža. Pozimi je nadškofijska komisija za cerkveno umetnost pregledala cerkev in naredila načrte za prepleskanje sten in druge posege v notranjščini božje hiše. Takoj po veliki noči je tvrdka Marti-nelli iz Štarancana začela z deli. Vmes so delavci tvrdke Tabaj postavili sedem lepih novih Oken iz aluminija, ki dajejo cerkvi več svetlobe kot prejšnja. Tudi pleskarji so svoje delo strokovno in lepo opravili. Posebno lepo se odražajo od svetlejše podlage vsi okraski, ki so jih umetniško obnovili. Splošna sodba je, da je cerkev na znotraj kot nova. V tem času so se številni župljani od- mače srečanje bolnikov in ostarelih. Prostrana bazovška cerkev je bila polno zasedena. Maševal je p. dr. Sef iz Ljubljane, prisotno pa je bilo tudi večje število naših duhovnikov. Svetiivanski cerkveni zbor je tudi ob tej priložnosti potrdil svojo izvežbainost. Kratek uvod v mašno liturgijo je imel g. Šuligoj. Dr. Sef je pri evangeliju navezal svoj govor na pastoralni pomen Cerkve v odnosu do bolnikov. Kristusova pri-čujočnost po zakramentih je našim bratom in sestram, ki se zaradi bolezni ali ostarelosti čutijo ogroženi, vir edinstvene duhovne tolažbe. Oba duhovnika sta naglasila, da je merilo za pristno krščanstvo v tem, kakšen je naš odnos do bolnih in preizkušenih. Ker s telesnimi močmi peša tudi duševna odpornost, je bolnik še bolj potreben občutka varnosti in zaupanja, da je predmet posebne božje ljubezni. »Bolan sem bil in ste me obiskali...« je najbolj otipljiv dokaz te resnice, ko se sam Kristus istoveti z našo nebogljenostjo. Tončka Curk je v svojem posegu namignila, naj svoje trpljenje osmislimo ali motiviramo z dobrimi nameni. Duhovni poklici, mladina, omejevanje rojstev in splav kličejo po duhovni pomoči bohukov vseh vrst. Pri molitvi Oče naš je vpletel svoja razmišljanja prof. Beličič. Z njemu lastno pesniško tenkočutnostjo je razril celo vrsto misli izvirne verske svežine. Za vseh sedem prošenj Očenaša 'je našel izhodišče v luči božje očetovske pedagogike. Praznično vzdušje mašne liturgije je kronala pesem Marija skoz življenje. Povabljeni so se nato zbrali v Slomškovem domu. Svetoiivanski zbor je dovršeno zapel štiri pesmi. S prikazom diapozitivov je dr. Šef dal napotke, kako se pripravljati in česa se izogibati, ko se nam življenjski lok nagiblje proti koncu. Končno je zbrana družba hvaležno segla po obilju božjih darov, ki jih je zanje pripravila župnijska skupnost. Lepa sončna nedelja je tudi prispevala svoj delež k vedremu razpoloženju vseh. - F. V. V corkivi v BAZOVICI bo v soboto 1. junija ob 20.30 ORGELSKI KONCERT Igral bo tržaški organist Andrej Pegan, nastopil pa bo tudi cerkveni pevski zboi od Novega sv. Antona pod vodstvom Edija Raceta. zvali župnikovemu vabilu in prinašali svoje prispevke za kritje stroškov. Mnogi so tudi darovali v ta namen namesto cvetja ob pogrebih ali se potreb cerkve spomnili ob drugih priložnostih. Vsem iskren Bog povrni! Kot se rado zgodi, so se dela zavlekla, v tednu pred binkoštmi pa je bilo vendarle vse končano. Matere prvoobhajan-cev so cerkev temeljito očistile, naš skrbni električar je predelal in obnovil glavni lestenec, pridne roke so popolnoma prenovile slike križevega pota, spet druge so okrasile cerkev, tako da je bilo za bin-koštno nedeljo vse nared. Iz Gorice smo povabili msgr. dr. Močnika', ki je v nedeljo vodil zahvalno bogoslužje, z njim pa je somaševal naš domači župnik. V govoru je msgr. Močnik poudaril lepoto obnovljene cerkve, ki je zdaj res prikupna in vabljiva, pohvalil našo prizadevnost in sodelovanje pri obnovi ter nas povabil, naj skrbimo, da nam bo odslej hiša božja zares skupen dom božjih otrok, kamor bomo vedno radi zahajali k molitvi in božji službi. Pozval nas je tudi, naj stalno molimo za duhovne poklice, ker bi cerkev malo pomenila, če bi morali kdaj ostati brez duhovnika. Pri maši je ubrano prepeval naš cerkveni zbor pod vodstvom Karla Lavrenčiča; pri orglah je bil Hilarij Lavrenčič. Na koncu nam je domači župnik Tone Lazar podal kratko zgodovino vseh del obnove ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali z lastnim delom kakor tudi tistim, ki so dali svoj prispevek za kritje stroškov ali pa ga še bodo. Na koncu smo vsi skupaj prav iz srca zapeli zahvalno pesem in Marija skoz življenje. Vesel praznik doberdobske župnije IV. PRAZNIK MLADIH PEVCEV »VESELA POMLAD« V soboto 1. junija ob 19. uri v Finžgar jevem domu na Opčinah koncert otroškega zbora in Glasbene šole iz Postojne. V nedeljo 2. junija ob 16. uri na vrtu Finžgarjevega doma nastop OPZ »Vesela pomlad«, MPZ »Zvonček« z Rapentabra MPZ »Vesela pomlad«, otroška folklorna skupina SKD »Tabor« z Opčin, ansambli »Zvezde«, »Taims« in »Galebi«. Veselo družabnost bo vodil Mito Trefalt z RTV Ljubljana. Poskrbljeno bo za prigrizek in vinske kapljico. V primeru slabega vremena bo program izveden v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Slovenske maše v Barkovljah »Primorski dnevnik« z dne 16. maja je v članku o Barkovljah poročal tudi naslednje: »Kdor bi rad prisostvoval slovenski maši, mora v Rojan, kajti v Barkovljah mi več nobenega slovenskega župnika. Katoličani jemljejo ta sklep ko. načrtno potujčevanje in so že vložili pritožbo na tržaško škofijo, vendar pozitivne rešitve ni bilo.« Na te skrivljene trditve -je v istem listu z dne 22. maja odgovoril g. A.bin Grmek, župnik na Kontovelu. Takole pravi. Ker sem v svojem dušnopast irskem delu zadolžen tudi za Barkovlje in se po svojih močeh trudim za barkovljanske slovenske vernike, čutim dolžnost popraviti netočnosti, ki so v omenjenem članku tar pojasniti položaj, ki je nastal po odstopu prejšnjega župnika; zato vljudno prosim spoštovano uredništvo PD za nekoliko prostora v časopisu. Člankarica, ali ni iz kraja ali se je po-motila ali pa je bila napačno informirana. Ni res, da v Barkovljah ni slovenska maše. V barkovljanski cerkvi sta vsako nedeljo in zapovedan praznik dve sveti maši v slovenskem jeziku in sicer ob 8. uri in 11. uri zjutraj, prav tako so slovenske maše ob delavnikih ter ob drugih priložnostih kakor tudi več običajnih pobožno sti, kot na primer sedaj v maju šmarnice. Res pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da je pri teh obredih v cerkvi navadno prisotnih zelo malo ljudi. 7. veliko žalostjo rudi ugotavljam, kako se starejši rod redči, srednji rod in mladi pa so skoraj popolnoma odsotni. Za časa fašističnega nasilja so naši ljudje napolnjevali naše cerkve. Takrat je bila, res, vernost večja, a mnogi so hodili tudi ali predvsem iz narodne zavesti, saj so se dobro zavedali narodnostnega pomena tega snidenja ob nedeljah, pred, med in po maši. Danes smo, ne nasilno, a nič manj nevarno in usodno ogroženi. Vsi Slovenci bi se morali zavedati važnosti teh versko-narodnih postojank, katerih obstoj !e odvisen ne od besed, čeprav dobronamernih, ampak, kot vsaka postojanka, od dejame navzočnosti, pa čeprav na raznih nivojih in odtenkih in raznolikosti in celo drugo-nazornosti. Glede škofije oz. g. škofa pa tole: ko je prejšnji g. župnik prosil za premestitev in odšel na italijansko faro, je nastal velik problem, koga poslati v Barkovlje. Vsi vedo, da je slovenskih duhovnikov pri nas zelo malo, da so zelo obremenjeni m da povečini že starejši in da 23 let noben slovenski fant ni v Trstu postal duhovnik in da moramo biti hvaležni matični domovini, ki nam je v pomoč poslala nekaj mladih duhovnikov. Spričo vsega tega je škof zelo zaskrbljen za našo versko bodočnost; g. škof nam m samo zelo naklonjen, pač pa se srčno, prizadeto in zavestno zavzema za naše verske probleme. To je neizpodbitna resnica. Ker je torej naj višja cerkvena oblast škof tako za nas zavzet, mu ne očitajmo »načrtnega potujčevanja« in ne bodimo vitimisti, prav tam, kjer tega ni potreba (tako namreč zveni omenjeni stavek). Ne moremo se več izgovarjati, da nam ne pustijo. Danes je naša verska in narodna bodočnost odvisna predvsem od naše zavzetosti in znano Cankarjevo geslo velja tudi za tukajšnje razmere. 50. predstava Matička SSG je v sredo 22. maja gostovalo v Ajdovščini z Linhartovo komedijo Ta ve seli dan ali Matiček se ženi. Za umetniški ansambel in tehnično osebje je bil to prav poseben dan, saj so praznovali nič manj kot 50. predstavo Matička. In če pomislimo, da dosežejo po navadi predstave od 15 do 20 ponovitev in da si je ogledalo doslej Matička okrog 16.000 gledale-iv, s. lahko predstavLjamo zadoščenje celotnega kolektiva našega gledališča. Matiček jc torej prava uspešnica letošnje sezone SSG. Širite „ Katoliški glas“ ,, isj a ji. Maša za vse žrtve zadnje vojne Škofje v Sloveniji so pozvali vse vernike in duhovnike, naj se s posebno mašo spomnijo vseh žrtev zadnje vojne. V Sloveniji se je to že zgodilo. Tudi slovenskim duhovnikom goriške nadškofije se nam je zdelo primemo, da se pridružimo pobudi. Zato bo v nedeljo 2. junija pri kapucinih v Gorici večerna maša ob 19.30, posebej darovana za vse žrtve zadnje svetovne vojne. Vabimo k tej maši zlasti tiste, ki so v zadnji vojni izgubili kakega družinskega člana, in seveda tudi vse ostale rojake, pevce pa, da bi med mašo številni peli in molili za vojne žrtve. Smrt dr. Avgusta Sfiligoja Precej nepričakovano je v ponedeljek 27. maja ponoči umrl v Gorici odvetnik dr. Avgust Sfiligoj. Bil je zelo znana osebnost v goriškem mestu in prva povojna leta nesporen politični vodja demokratičnih Slovencev skupaj s pok. dr. Antonom Kacinom. Pogreb je bil v sredo 29. maja ob 12.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Njegovemu spominu se bomo oddolžili z daljšim člankom prihodnjič. * * * Ob smrti dr. Avgusta Sfiligoja se klanjamo neutrudnemu voditelju SDZ in vsestranskemu borcu za pravice Slovencev v Italiji. SSk - Gorica Goriško mestno romanje na Sv. goro Na binkoštni praznik popoldne 26. maja je bilo zopet, po nekajletnem presledku, romanje goriških mestnih župnij na Sveto goro. Romarsko mašo je vodil goriški nadškof Bommarco ob somaševanju večine mest nih dušnih pastirjev. Navzoč ije bil tud' msgr. Del Mestri, bivši nuncij v Nen.čiji, ki zdaj biva pri Sv. Justu v Gorici. Mogočno ljudsko petje v obeh jezikih je še bolj povzdignilo prisrčnost tega srečanja ob Mariji. Po evangeliju je naš g. nadškof spregovoril tudi v slovenščini takole: In zdaj prav lep pozdrav slovenskim goriškim romarjem, ki so se danes zbrali ob svetogorski Mariji. Naj vam ona poživi vero in upanje ter pomnoži ljubezen. Ob Mariji, naši Materi, ljudje in narodi najdejo smisel svojega življenja. Res je, da smo že po naravi različni in nam Bog daje različne darove, vendar nas vera in ljubezen družita v eno družino. Binkoštni praznik, ki ga danes obhaja vsa Cerkev, nas vabi, da prosimo za darove Svetega Duha. On je duša Cerkve in vir edinosti med ljudmi. Greh že od vsega začetka ustvarja razprtije in nerazumeva nja. Duh božji nas je vedno družil v bratski ljubezni. V tem Marijinem svetišču, od koder gleda in varuje Marija naše mesto, jo zaupno prosimo, da bi ona, ki je bila najbolj potrjena s Svetim Dunom, prosila, da pride Duh božji tudi na nas in nam pomaga, da bomo v različnosti gradili eno Cerkev, tj., da ostanemo povezani v ljubezni med seboj prav na tej naši zemlji. Marija, Mati Cerkve, prosi za nas! Veseli smo se vračali s Svete gore v zavesti, da se moramo še vrniti, saj si je Marija sama izbrala ta kraj z naročilom, naj jo ljudstvo, ki biva zlasti od podnožju Skalnice, milosti prosi. Goričani so obiskali Celovec Ob 20-letnici pobratenja med Gorico in Celovcem je v nedeljo 19. maja 1200 Gori čanov pod vodstvom župana dr. Senatu obiskalo glavno mesto Koroške, kjer so bili zelo prijazno sprejeti. Višek je bila vožnja po Vrbskem jezeru in ogled Mini-mundusa (Svet v malem). Celovčani bodo obisk vrnili v nedeljo 9. junija. Prišli bodo s posebnim vlakom, ki jih bo pripeljal Skoz karavanški in bohinjski predor po Baški grapi in spod-njesoški dolini do Nove Gorice, kjer bo prvi pozdrav. Okrog poldne bo vlak d napel na goriško postajo na italijanski strani. Na trgu pred postajo bo slovesni sprejem ob zvokih godbe in ob predvajanju furlanskih plesov. Po kosilu bo ogled mesta, okrog pete ure popoldne pa vožnja v Šte-verjan, združena z okušanjem briških vin. Ni dvoma, da bodo Korošci iz Števerja-na odšli zadovoljni in »lustig« (tj. veselo: razpoloženi. Toda bo kdo od gostiteljev znal tem gostom povedati, da je Števerjan čisto slovenska vas, vino pa pridelek slovenskih vinogradnikov? Plešivo Zlata poroka. V nedeljo 19. maja smo v cerkvici pri Subidi praznovali kar trojno slovesnost. Predvsem je bil to praznik Gospodovega vnebohoda. Po stari briški na vadi ta praznik sovpada s spominom sv. Križa, ki je glavni patron subidske cerkve. K dvojni cerkveni slovesnosti se je letos pridružil še lep družinski praznik, ki je zajel vso našo versko skupnost pri Subidi. Zakonca Alojz in Leopolda Buzinel sta namreč praznovala 50-letnico svojega zakonskega življenja. Družina Buzinel spada med najuglednejše slovenske družine na Krminskem. Slavljenec Alojz ali Gigi po domače, si je tako rekoč iz niča v kraju Pradež ostva ril lepo kmetijo, ki je prerasla v zgled modernega vinogradniškega podjetja. V zakonu sta z ženo Leopoldo imela štiri otroke, ki so si vsi ustvarili svoje družine, tako da sta bila slavljenca obdana od šte vilnih vnučkov in vnukinj, prav kakor pravi sveto pismo o vernem človeku: »Tvoji potomci bodo zrasli kot oljčne mladike okrog tvoje mize.« Verska skupnost pri Subidi se je ob tej priložnosti hotela nekoliko oddolžiti slavljencu Gigitu, ki že nekaj let opravlja službo neke vrste cerkvenega ključarja in je ves zavzet za lepo cerkveno petje. Cerkveni obred je opravil dr. K. Humar, ki je imel slavnostni govor, somaševala pa sta krminski župnik msgr. Trevisan in dušni voditelj verske skupnosti pri Subidi g. Rijavec. Pel je domači cerkveni zbor pod vodstvom Zdravka Klanjščka, orglala je ga. Adela Podveršič. Obred se je zaključil z veličastno ruško zdravico »Mnogaja ljeta« in z zakusko na domu slavljencev. Jubilantoma želimo obilo sreče turu mi. Bralci pišejo Ideologiji je treba ostati zvest Sem zvest pristaš Slovenske skupnosti in ji zato vsakič, ko so volitve, s prepri Čanjem in veseljem oddam svoj glas. Na zadnjih občinskih volitvah me je zato raz veselil porast njenih glasov tako v Sovod njah kot v Devinu-Nabrežini. Tem bolj pa me je užalostil njen neuspeh v Števerjanu. Pa to ne zato, ke? je izgubila, ampak način, kako je izgubila to slovensko občino. K njenemu porazu so pripomogli tisti, ki se prištevajo h krščanskemu svetovnemu nazoru, nastopajo v župniji kot prepričani katoličani, glas pa so oddali za komuniste in socialiste. Kje je tu njihova ideološka premočrtnost? Kje njihova zvestoba nauku Cerkve? Zase sem prepričan, da noben komunist, četudi se spre v svoji stranki z vodst ■om, ne bo oddal glasu npr. DC ali MSI. Ideje se na račun razhajanj v lastnih vrstah ne sme nikdar zatajiti. Prav to pa se je v Števerjanu v katoliških vrstah dogodilo Zavrgli so idejo, da so »kaznovali« liste, ki so mislili in ravnali drugače. To rav nanje jim ne dela časti. In, kdo jim bo v bodoče še zaupal? Izgubili so, kot se te mu reče, svoj obraz,- Škoda! Volivec iz Sovodenj V ŠTANDREŽ.U se nadaljuje Praznik špargljev Sobota 1. junija: prosta zabava Nedelja 2. junija: 19.00 nastop štandreške baletne skupine, mladinskega dram. odseka z igro »Kolo ljubezni«, moškega zbora iz Štmavra, nagrajevanje ex tempore. Sledi prosta zabava. Seja deželnega vodstva Mladinske sekcije SSk V petek 23. maja je bila v lamijan prva seja novo ustanovljenega deželnega vodstva Mladinske sekcije SSk. Na več kot triurnem srečanju je bila poudarjena resnost in volja do dela mladincev SSk, ki je prišla do izraza že v nabrežinskein dežel nem kongresu. Po uvodnem razgovoru, v katerem so si člani odbora izmenjali vtis ' glede izidov deželnih volitev, je bila na programu izvolitev tajnika in predsednika. Za tajnika je bil izvoljen Damijan Terpin, za predsednika Andrej Berdon. Zadnja točka razgovora je bilo načrtovanje poletnega delovanja Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Bilo srečno! V soboto 1. junija stopita na skupno življenjsko pot Marija Grazia in Kazimir. Da bi jima bilo skupno življenje prijetna melodija, jima želi otroški pevski zbor iz Jamelj. OBVESTILA Nabirka za naše vzgojne zavode. Ker je prihodnja nedelja — 2. junija — kvattna, bo pri vseh slovenskih službah božjih na Goriškem in Tržaškem nabirka za Zavod sv. Družine in Alojzijevišče v Gorici ‘er za Marijanišče na Opčinah. Redna seja odbora ZSKP - Gorica bo v ponedeljek 3. junija ob 20.30 v Rubijah. Ženski pevski zbor z Laškega priredi v sredo 5. junija ob 20.30 v prostoru poleg cerkve srv. Lovrenca v Ronkah srečanje s tržaškim filmskim amaterjem Sergijem Verčem. Predvajal bo filme pod naslovom »Utrinki iz domačega in tujega sveta«. Maša za edinost bo v Trstu v ponedeljek 3. junija ob 17.30 v Marijinem domu, ul. Risorta 3. Sledi predvajanje diapozitivov. Društvo slov. izobražencev v Trstu priredi v ponedeljek 3. junija ob 20.30 srečanje z akademikom dr. Emilijanom Cevcem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. Slov. karitativno društvo »Slokad« je z veseljem zvedelo, da se je zelo lepo število otrok prijavilo za počitniško kolonijo Slokada v Dragi. Če je še kdo, ki bi se rad udeležil veselih in zdravih počitnic v Dragi, naj se javi na tel. št. 226117. po možnosti od 20. do 21. ure. V kratkem bodo starši prejeli vabilo za vpis otroka v kolonijo: če v prvo ali drugo izmeno. Vpisovanje bo v Trstu v ul. Donizetti 3. DAROVI Za Katoliški glas: A. C., Podgora 24.000, Ladi Likon, Kanada 29.000; P. D. 10 000 lir. Za novo telovadnico v Gorici: slovensK, goriški skavti od posebnega zbiranja kartona 250.000; dijaki IV. r. gimnazije »P. Trubar« v spomin na očeta Marketa Cor-sija 50.000 lir. Za cerkev sv. Ivana v Gorici: družina Ciglič, Števerjan, namesto cvetja na grob dr. Avgusta Sfiligoja 50.000 lir. Za goriške skavte: N. N. 50.000 lir. Za nove orgle v Pevmi so prispevali: člani zbora 60.000; sestre Peršolja v spomin na Milana Primožiča 60.000; Valentin Miklus 50.000; Marija Reja 50.000; Gabrijela 50.000; N. N. 50.000; Pepca Skok 50.000; sestre Miklus 50.000; Erminija Miklus 50.000; N. N. 20.000; Pieriria Komauli 20.000; Vida Makuc 10.000 lir. Za kapelico v Cerovljah: N. N., Mavhi-nje 400.000 lir. Za sklad »Mitja Čuk«: hčerki Ada in Dorica ob 2. obletnici smrti Josipa Žagarja 50.000; žena in hčerka z družino v spomin pok. Karla Kobala 30.000; družina Filipčič v spomin na očeta Romane Maiano 20.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Lidija Kapun v spomin na sestro Karlo por. Štok 20.000; N. N. 30.000; Anica Puntar Švagelj 20.000; Stanko Batič 17.000; Emilija Puntar 10.000, Silva Kralj 5.000; razni 6.000 lir. Za cerkev na Padričah: Olenich 25.000; gostje z Opčin 20.000; Peter Grgič 20.000; Vardjanovi 10.000 lir. Za cerkev na Bazovici: ob poroki Sergija Kralja in Barbare Kalc 137.500; Anton Pečar, Gropada 100.000; starši v spomin Borisa Kralja 90.000; N. N. ob zJali poroki 60.000; Zofija Pleščeva 50.000; vd. Saminer 50.000; Tona Jenakova 35.000; ob k“stu Danijela Balde-Brce 25.000; Marija Marc ob birmi nečaka Marijana 20.000; N. N., Bo ljunec 20.000; N. N. 20.000; Marija šuščeva 10.000; tri žene iz Boljunca 10.000’ F.ora Kalc 8.000 lir. Za Marijin dont pri Sv. Ivanu v Trstu: Meri Zadnik 20.000 lir. Za pevski zbor »M. Kogoj«: Rezi Mljač v spomin na Pavlo Levak 20.000 lir. Ob 40. obletnici, obnovitve državnih slovenskih šol v Italiji vabijo ravnatelji slovenskih šol na Goriškem na PROSLAVO ki bo v goriškem Avditoriju v petek 31. maja ob 20.30. Spored: slavnostni govor; Kosovel: Pie-prosta beseda (recital). Učenci osnovnih šol, dijaki nižje srednje šole »I. Trinko« in učiteljišče »S. Gregorčič« so pripravili za to priložnost v Avditoriju skupno likovno razstavo. Za Marijin dom v Rojanu: Silvana Meuc-ci ob prvem obhajilu hčerke 50.000; ime-lija in Leopold Pangos v spomin Stan-kota Ferfolja 10.000; svojci ob drugi obletnici smrti Jožeta Žagar 50.000 lir V spomin na Štefanijo Pahor vd. Sola: Marija Škerlj vd. Godina za pevski zbor »M. Kogoj« iz Trsta 20.000; za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu Ivanka Černigoj 10.000, enako Hilarija Čok 10.000 br. Za misijon p. V. Kosa: Slava Miluičak, Opčine 10.000 lir. Za misijonarja Ivana Štanta: Ana Silič, Trst 10.000 lir. Za lačne po svetu: štirje dijaki iz Trsta 22.500 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! ZAHVALA Cerkveno predstojništvo župnije svetega Martina v Doberdobu se najlepše zahvaljuje tudi v imenu vseh faranov upravnemu svetu Kmečko-obrtne hranilnice v Doberdobu za prispevek k obnovi notranjščine župnijske cerkve v znesku treh milijonov lir, s katerim je bilo mogoče nabaviti za cerkev nova okna iz aluminija. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Kalit Trst iI Spored od 2. do 8. junija 1985 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Max 14«. Fantastična zgodba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 G. Verdi: Macbeth (1. in 2. dej.), 11.40 Beležka. 12.00 Smer: slovenske gore. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plani«. 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz svetovnega pripovedništva. Komorni orkester RTV Ljubljana v cerkvi v Kanalu. 18.00 Kmetijski tednik. Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 10.10 G. Verdi: Macbeth (3. in 4. dej.). 12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Dolina ’84. 17.10 Dubravka Tomšič podaja Brahmsa. 18.00 Moliere: »Tartuffe«. Sreda: 8.10 Gospodarska problematika. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Primorska poje. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Kocka na kocko. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Dubravka Tomšič podaja Brahmsa. 18.00 »Znamenita videnja med zemljo in nebesi ter peklom.« Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17,10 Naša pesem 1984. Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka 12.00 Tostran in onstran sonca. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz svetovnega pripovedništva. 17.10 Nabožna glasba. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 11.40 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Franc Joseph Haydn. 16.00 Človek v sodobnem svetu. 17.10 Tekmovanje violinistov v Fari pri Gorici. 18.00 Beseda 84. Tiho je odšla od nas naša draga mami Franja Kuželj vd. Theuerschuh Od nje smo se poslovili v četrtek 30. maja na rqpentaborskem pokopališču. Žalujoče hčerke: Breda, Renata in Marinka .7. družinami, sestra, brat in ostali sorodniki Trst -Videm - Nemčija- Ljubljana, 30. maja 1985 Vaš Hotel \ J i _ 34170 GORIZIA- GORICA (ITALY) -TELEF. (0481) 82166 /7 /8 - TELE)! • Knjige • Šolske potrebščine • Nabožni predmeti GORICA Travnik, 25 Tel. 84407