Naročnina
Dnevna lzdejo
za državo SHS
tneseCno ZO Din polletno 120 Din celolclno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm viSIne po DlnZ-30, veliki po 3 ln A Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din D Pn vcCJem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici St. 6111 Rokopisi se ne vračalo, ucf ranici runa
"redolšiva t štev. 32»
pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon štev. 50, upravalStva i
list sa slovenski narodi
Uprava le v Kopltarlevl ul.št.6 * ČeHovnt račun: Cluttljana štev. lOMSO ln 10.349 za Inserate, Sarajevo št. 7563, Zaf/reb št. 39.OH, Praga In »unal šf. 24.797
' Mrtev je...
Belgrad, 10. decembra 1926.
Poslednje besede, ki jih je gospod Nikola Pašič za javnost izrekel, bile so odgovor na moje vprašanje:
>Da li biste se primili, gospodine predsednice, da obrazujete novu vladu?« Tako sem vprašal na praznik Brezmadežnega Spočetja okrog 1 ure popoldne na hodniku pred radikalnim klubom pokojnega g. Pašiča. Odhajal je ravno iz predsedništva svojega kluba, kjer ga je g. Uzunovič obvestil, da je vrnil mandat. Kakor vedno je tudi tokrat g. Pašič odgovoril in sicer tako, kakor nismo pričakovali zbrani časnikarji:
»E, e,« je pokimal nepozabni starček z glavo in se dobrodušno nasmejal. >Pa sad' — odakle Tebi to pitanje?!« Na to pa je še popolnoma čvrsto odkorakal skozi skupščinski bife. Tako smo ca živega poslednjikrat videli. Četudi nam je malo povedal, smo vsi odobravali in s-mpatično sprejeli njegov nastop ter se od srca nasmejali njegovi bistrosti in izredni, vedno sveži prisotnosti duha. Niti pomislili nismo na slutnjo, ki ji je pokojni dal izraza v svojem odgovoru.
Poleg Jove Rističa, ki je vodil predvsem ta takratne razmere Srbije najbolj težavno zunanjo politiko in Ilije Gašanina je Nikola Pašič ne samo najmarkanlnejša osebnost med srbskimi javnimi delavci, naoonalnimi voditelji in borci, nego je po soglasnem mnenju vseh objektivnih krogov edini srbski državnik, kalerega sloves sega daleč preko meja naše mlade države in katerega ime se bo tudi v svetovni zgodovini spominjalo. Ristič in Garasanin sta bila uradnika in sta si samo tem potoni priborila svoj sicer zasluženi slo-veš za veličino in moč srbskega naroda, Nikola Paštč pa je započel svojo karijero popolnoma neodvisno, samostojno je zrastel iz srede pvojega naroda. Navdušen pristaš ruskega so-cijalisla Bakunina, ki je takrat zbiral okrog sebe vse mlade napredne elemente slovanskih narodov, ni teh teorij obdržal samo za sebe, marveč se je ž njimi podal pred svoje ljudstvo. V družbi z Adamom Bogosavljevicem, Rankom Tajsičem in Dimitrijem Tasičem, tremi preprostimi ljudmi, je pričel širiti Baku-ninove ideje, seveda primerno prikrojene za domači milje, in s tem udaril prve temelje radikalni stranki. Nezadovoljne množice, katerih razpoloženje je bilo tem težje za tiranski in absolutistični režim radi poraza v turški vojni, je Nikola Pašič elektmiral in radikali-ziral in od tega tudi ime radikalna stranka. Njegovi uspehi so bili veliki in že 1. 1883. kronani s tem, da je kljub jasni antipatiji krone uspel dobiti pri volitvah za radikalno stranko veliko večino. Kralj Milan, postavljen pred ta nov položaj, je to skupščino takoj razpustil. Za odgovor na tako omalovaževanje ruverene narodove volje se je pojavila »zaječarska bu-na«, ki je sicer končala neuspešno, vendar pa je definitivno oslabila absolutistične tendence Obrenovičevcev. Več sto radikalov, ki so v tem uporu sodelovali, je bilo na Kraljeviči usinrče-nih. Tudi Nikola Pašič je bil obsojen na smrt.
Odšel je v inozemstvo in šele 1. 1889. po abdikaciji kralja Milana se je ponovno pojavil na političnem pozorišču. Tudi ta pojav jo imel popoln uspeh med ljudstvom. Leto dni na to »e je moč radikalne stranke med ljudstvom popolnoma uveljavila. G. Pašič je na čelu prve radikalne vlade od tedaj naprej vse do današnjega dne; on aktivno in stalno sodeluje in soodloču:e pri sklepanju o usodi svoje takrat male domovine in to po večini sam; v težjih momentih, ki jih je Srbija morala toliko preživeti v svojem stalnem napredku in razvoju, pa v družbi z ostalimi strankami.
L. 1893. zahteva Pašič zase mesto tretjega namestnika. To izzove krizo, ki konča s tem, da pridejo na vlado sicer maloštevilni in med ljudstvom obsovraženi liberali. O. Pašič organizira protiakcijo, izzove dan 1. aprila. Kralj Aleksander odstrani namestništvo in ae povrne k radikalom. Nestalni Obrenovičevec pod vplivom še vedno dokaj močnega Milana, pa že 1. 1894. menja ustavo iz 1. 1889. in vpostav-Ija stari absolutistični režim. Vpliv g. Pašiča na vodstvo državne uprave je od takrat pa vse do 1901, do padca zloglasnega režima g. Vladana Gjorgioviča, nekaj manjši. Radikalna stranka vsled nepopisnega in dolgotrajnega terorja na videz izgublja moč. Zato ustvari Pašič takrat fuzFo z naprednjaki. Ze to dejstvo, še bolj pa njegov nastop pred prekim sodiščem, izzoveta razcep radikalne stranke. Bivši predsednik radikalnega kluba in sedanji predrtedmk zakonodajnega o^ora Ljabfl
kovič, prvak demokratske zajednice Ljuba Davidovič in pok. Ljuba Stojanovič s svojimi številnimi prijatelji započno borbo proti Pašiču. Na njihovi strani stoje skoraj celokupna tedanja mladina. Njihova borba konča s tem, da velik del radikalnih prvakov izstopi iz svoje stranke ter pod vodstvom omenjenih osnuje novo samostalno stranko, katere gerdo je: radikalna demokracija. Simpatične osebnosti in simpatičnost pokreta ter žilavost njihovega nastopa med ljudstvom jim kmalu pribori odlično mesto. Posebno po 29. maju 1903 (umor kralja Aleksandra) se nov pokret vedno bolj širi in postaja nevajen radikalni stranki. Iz tega pokreta je izšla današnja demokratska stranka.
Po umoru kralja Aleksandra je Nikela Pašič začel borbo tudi proti svojim včerajšnjim prijateljem in jo vodil zdaj z večjim, zdaj z manjšini uspehom. Ostal pa je končno zmagovalec. Sicer je moral petkrat z njimi skupno deliti oblast, kakor za časa aneksijske krize ter poznsje za časa raznih vojn, vendar je v glavnem on sam do letošnje Velike noči vodil državno politiko male Srbije in naše mlade države. Njegovo delovanje v naši n >vi državi mm je znano, istotako njegov nastop pri njenem ustvarjanju. Moral je vzdržati bor-, be in težke bitke. V glavnem se je koncentriralo nastopanje drugih strank vedno proti njemu in proti njegovi osebi. Morda ie bilo v resnici neprimerno, da na čelu države, ki je v povojih, kl »e šele ustvarja in učvrščuje, stiji mož, star po letih in izčrpan od požrtvovalnega javnega delovanja 7,a s\ojo ožjo domovino v preteki sti, vendar pa moramo konstatirati dejstvo, da ni šla borba pe proti njemu niti, proti njegovi osebnosti, marveč od vsega po-četka proti njegovi znani okolici. Ta se je skrivala za svetlo ime in velike zasluge pokojnega velikana in zato se je moralo po.-eči po sredstvih, ki so se nogi a smatrati pogosto in često za nepravilna in za neprimerna, fe so bila naperjena proti njemu. Kljub temu pa je l ila vsa javnost vedno prepričana, da na svetlo preteklost pokojnega velikana ne more in ne sme pasti niti najmanjši suni.
Bil je velik Slovan. Z zvezami, ki se jih jo pridobil že v emigraciji iu pozneje kot poslanik v Petrogradu, je uspel, da je v s\ojt domovini učvrstil rusofilsko mišljenje. Prijateljstvo Rusije je dvignUo Srbijo, to prijateljstvo je brez dvoma tudi eden glavnih faktorjev pri ustvarjanju na3e nove nan-dne države. Njegovo kelebanje med veliko-srbstvom in jugoslovenstvom, v katerem je p\> navadi in vsaj na videz vedno zmagalo prvo, ne more zmanjkati njegovih zaslug niti okrniti njegove slovanske orijentaeije, ki je bila pri njem gotovo vedno iskrena.
Nasprotno. Bil je državnik, ki je malenkostne spore vedno zapostavljal tej svoji veliki ideji, četudi je raditega moral od svojih nasprotnikov dnevno slišati težke očitke. Do zadnjega je bil in je ostal prepričan, da je rešitev za boljšo bodočnost nas južnih Slovanov samo v prijateljstvu z veliko Rusijo. On, ki se je ravno pred svojim padcem pripravljal na ta odločilni korak, ni uspel. Se prr>, n™o se je uresničila njegova veli! a zamisel, je odšel.
Danes leži na mrtvaškem cdru.
Viktor Schweiger.
■■■■■MManHaaBBBBsanflancastaaHifsa
Danes ob 5 pop. akademija Akademskega Oria v Ljudskem domu.
BBBBBaBBBBBBg::aBC3BHEIBBHanBglSSgBgB
Madžarske volitve.
BudimpcSta, 11. dec. (Izv.) Na podlagi doslej znanih volivnih izidov v 194 volivnih okrožjih je dobila vladna stranka 148, kršč. soc. gospodarska stranka 21, vladi naklonjeni neorganizirani 5 in opozicionalci 6 mandatov, V 7 volivnih okrožjih sc vršijo ožje volitve, iz šestih okrožij volivni .izidi še niso znani.
Budimpešta, 11. dec. (Izv.) Po dosedanjih volivnih rezultatih je napredovala vladna stranka za 10 mandatov. Vse opozicionalne skupine so pri volitvah nazadovale in sicer so izgubili levičarji pet mandatov, legitimisli dva, probujajoči se Madjari dva, soc. demokrati "pa en mandat.
Budimpešta, 11. dec. (Izv.) Danes so se vršile volitve v Kečkemetu. Izvoljena sta bila predsednik parlamenta Tibor S z i d v a y in July F e k a r. Oba pripadata viadni stranki. S tem j« zrastlo . it« vilo mandatov vladne .J&SBka BA tehf	<
Po Pašičevi smrti.
TEŽAK POLOŽAJ ZA RADIKALNO STRANKO - KDO BO PAŠIČEV NASLEDNIK? -« KONFERENCA RADIKALNIH PRVAKOV - RADIČEVCI SE KUJAJO - KONZULTACIJE KRONE V PONEDELJEK.
Belgrad, 11. decembra (Izv.) Smrt g. Ni-kole Pašiča je glavna točka v sedanjem političnem življenju. Politični položaj je zamrl. Živahnejši bo postal po Pašičevem pogrebu. Pašičeva smrt bo dovedla radikalno stranko do novih borb in pretresov. V tem trenotku je težko presojati, kako da se bo razvilo stanje v radikalni stranki. Dosedaj v radikalni stranki ni bilo večje razdvojenosti, ker je Pašič držal stranko skupaj s svojo avtoriteto.
Po razpoloženju Pašičevcev sodeč, ne bodo oni nikdar odpustili Uzunoviču in njegovi skupini obnašanja napram PaSiču, posebno poslednjega ne. Pašičevci pravijo, da je to Uzunovičevo obnašanje tako vplivalo na Pašiča, da je vsled razburjenosti umrl. Druga radikalna skupina je prepričana, da vse to Uzunoviču ne bo škodovalo in da je on sedaj mož, ki.bo mogel okrog sebe zbrati vse radikale. Ta skupina zatrjuje, da Marko Trifkovič, o katerem se je govorilo, da bo Pašičev naslednik, niti ne prihaja v kombinacijo za sestavo vlade, in sicer radi zdravja in zato, ker ga smatrajo za preveč eksponrranega pašj-čevca, in ker se bo Radič pogajal edinole z Uzunovičem.
Koliko je resničnosti na teh vesteh, je težko ugotoviti. Razburjenje je pri radikalih zelo veliko. Mnogi radikali upirajo oči v Aco Stanojeviča, o katerem se misli, da bo energično stopil na plan in bo radikalno stranko znova obvaroval pred razpadom.
Popoldne so se v narodni skupščini sestali zastopniki vseh parlamentarnih klubov. Razpravljali so o jutrišnjem pogrebu in o ko-mikeju, ki ga bodo izdali. V tem komunikeju se Ix) javilo, da so se konzultacije na dvoru na željo skupščinskega predsednika odložile v soglasju z vsemi načelniki parlamentarnih skupin.
Popoldne je prispela v Belgrad Pašičeva hčerka ga. Pavla Račič. Na kolodvoru jo je sprejel njen brat g. Rade Pašič. Popoldne je odšla v saborno cerkev, da vidi očela na odru.
Belgrad, 11. decembra (Izv.) Konzultacije na dvoru, ki so so prekinile radi Pašičeve
smrti, se bodo v ponedeljek popoldne nad a« ljevale.
Belgrad, 11. decembra. (Izv.) Pozornost vseh političnih krogov so vzbudile konference raznih radikalnih prvakov, ki so danes prispeli v Belgrad. Pri Ninčiču se je danes vršil sestanek Nastasa Petroviča, Maksimoviča in Srskiča. Dolga konferenca se je vršila med Aco Stanojevičem, Marko Trilkovičem in Ljubo Zivkovičem. Na Pašičevem stanovanju so se zbrali Ilija Mihajlovič, Aca Stanojevič, Ve-ljzar Jankovič in še nekateri prvaki. Na vseh teh sestankih se je razpravljalo o položaju, ki je nastal po Pašičevi smrti in o vprašanjih, kdo bo prevzel za Pašičem strankino vodstvo. Glavni odbor radikalne stranke je razpravljal o izpolnitvi predsedniškega mesta. Sklenilo se je, da se mesto ne bo izpolnilo do kongresa. Predsedniške posle bo izvrševal dosedanji prvi podpredsednik Aca Stanojevič. Posle prvega podpredsednika bo izvrševal drugi podpredsednik Marko Trifkovič. Posle klubovega predsednika bo vršil prvi klubov podpredsednik Ilija Mihajlovič. V kratkem se bo sestal glavni kongres, ki bo uredil vsa vprašanja v stranki.
Belgrad, 11. decembra (Izv.) Iz vseh krajev države so prispele mnogoštevilne dopu-tacije, ki bodo prisostvovale Pašičevemu pogrebu, ki se bo vršil jutri ob 9 dopoldne.
Belgrad, 11. decembra (Izv.) Danes predpoldne so Pavla Radiča obiskali zastopniki narodne skupščine in državnega odbora. Prosili so ga, da bi sodeloval pri Pašičevem pogrebu in da bi po možnosti imel tudi nagovor. Pavle Radič pa je odgovoril, da njihovi želji, ne more ugoditi, ker se še sploh ni odločilo, ali bo hrvatski seljački klub sodeloval pri pogrebnih svečanostih. Radičevi ministri bodo na pogrebu sodelovali z vlado. Z ozirom na to se še ne ve, ali bo Radičev klub prisostvoval pogrebnim svečanostim. Radičevci so namreč mnenja,-da jim radikali niso dali zadoščenja radi včerajšnjih demonstracij proti njihovemu vodstvu.
Belgrad, 11. dec. (Izv.) Predsedništvo ministrskega sveta je izdalo zvečer sledeči komunike:
I.	Ob priliki svoje avdience je g. Pašič Nj. V. kralju izjavil sledeče: >Naj se sestavi vlada, ki bo izdala zakone in izvršila posle, na katere država čaka in ki bodo ljudstvu koristili. Ta vlada naj bi se brigala, da bi se ohranil mir in stanje, katero so ustvarile mednarodne pogodbe. Skrb te vlade bi bila, da bi vzgajala mladino v narodnem iu naprednem duhu in da bi napravila mladino zdravo in močno.«
II.	Predsednik HSS g. Stjepan Rad'« je Nj. V. kralju izjavil naslednje: >Posebno z
svetovala icraiju.
ozirom na zunanji položaj naj se sestavi vlada, ki bo predstavljala narodno iu državno edinstvo tako, kakor je v resnici in da bo po tem računala s strankami, ki stojijo na temelju narodnega sporazuma in fti so za hitro in uspešno parlamentarno delovanje ter gospodarsko ozdravitev države. Z ozirom na to bi bilo želeti, da bi bila v novi državi zastopana vsa plemena našega naroda.«
III. Nadaljnja konzultiranja so se rad; smrti dolgoletnega predsednika vlade in predsednika kluba narodne radikalne stranke odložila in se bodo nadaljevala čimprej, da se bo hitro sestavila nova vlada.
Italijansko časopisje o Pašiču.
Milan, 11. dec. (Izv.) Ves italijanski tisk se zelo obširno bavi s smrtjo Nikole Pašiča. Njegovemu življenjepisu so posvečene dolge kolone. Splošno se Pašič slika kot neumoren sovražnik Ilabsburžaiiov, ki pa je vendar znal 1. 1914. odgovoriti ua avstrijski ultimatum v zelo umerjenem tonu, tako da bi se Evropa prav lahko izognila izbruhu svetovne vojne, ako bi Avstrija in Nemčija ne imeli svojih načrtov že pripravljenih. Pašič se je v svoji notranji politiki, tako piše »Corriere della Sera«, posluževal ltielod, ki jih zapad ne more smatrati za liberalne. Vendar je skušal spraviti svoje metode v sklad s srbskimi političnimi razmerami. Pred Evropo se je vedno znal pokazati ket preudaren mož, ki je govoril v jeziku velikih evropskih državnikov. >Secolo« pa piše: Radikalna stranka je nenadoma ostala brez voditelja in to v odprtem boju z radičevci, katerim l:odo morali radikali veliko popustiti. Ni pa tudi nobena skrivnost, da se je čutil Pašič, ki je bil vse prej kakor v milosti pri kroni, oviranega pri reševanju mnogih aktualnih problemov. Pašič je hrepenel po vladi, da se maščuje nad radičevci. Ninčič pu je bil homo regius, lei ga je držala krona v vladi navzlic velikemu nezadovoljstvu Paši-žftvih Pristašev. S s tališča položaj«. Ju vlada
v jugoslovanski notranji politiki, bi morala Pašičeva smrt — tako zaključuje list — olajšati rešitev notranje državne politike, po kateri Jugoslavija tako hrepeni. Kajti noben izmed njegovih naslednikov ne bo posnemal Pašiča v njegovi trmi.
STRESEMANN IN CHAMBERLAIN OB ODLI-
KOVANJU Z N0BL0V0 NAGRADO.
Ženeva, 11. dec. O priliki podelitve Nob-love nagrade sta podala Stresemann in Chamberlain na vsestranske prošnje kratki pismeni izjavi. Stresemann pravi: Podelitve Noblove mirovne nagrade ne smatram toliko za osebno počasčenje zunanjih ministrov Anglije, Francije in Nemčije kakor za simbol priznanja, ki ga daje svet politiki, katero označujejo imena London, Locarno, Ženeva in Thoiry. Cilj te politike je trajen mir in blaginja narodov. Ali bomo ta <ilj dosegli. Zaupam v to, dokler bodo vodili usodo svojih dežela možje kakor Rriand in Chamberlain, ki odkritosrčno in z zastavo cele osebnosti stremita za resničnim sporazumom in katerih zasluge za svetovni mir so že zgodovinska dejstva. -
Chamberlain smatra podelitev Noblove nagrade istotako za mednarodno priznanje mirovnemu delu, ki se je izvršilo v Locarnu. Največje zasluge na tem delu imata nedvomno Maod in Stresemann,,
Jusoslovansko-italiianski spor.
Rim, 11. dec. Tukajšnji listi belež:jo vest, da je italijanski poslanik v Belgradu, general Bodrero, po Mussolinijevem nalogu obiskal jugcslbvansko zunanje ministrstvo in predlagal, da naj se Jugoslavija pridruži italijansko-albanskemu paktu, tako da bi se ustanovila nekaka trozveza. Pooblaščeni minister Markovič pa da je odgovoril Bedreru, da opravlja začasno samo tekoče posle zunanjega ministrstva in da se o italijanski ponudbi ne moTe izjaviti.
Angleško stališče.
London, 11. dec. Tukajšnja javnost zavzema nasproti jugoslovansko-italijanskemu sporu zelo hladno stališče, v kolikor se tiče j Jugoslavije. »Times« priznava, da pomenja tiranski pakt politični razvoj italijanske gospodarske nadvlade v Albaniji. Vendar pa Jugoslavija, če je s tem paktom karkoli izgubila, ne sme zavzeti stališče, s katerega bi bila resna in potrpežljiva pogajanja nemogoča.
Da'je piše »Times«, da je Jugoslavija deloma tudi sama kriva, da se je sklenil tiranski pakt, ker so se ne1 • tere stranke upirale ratifikaciji nekaterih pogodb z Italijo.
Italiia hoče izključno nadvlado na Balkanu.
Rim, 11. dec. :>Lavoro d' Italia« piše: Ob Donavi in i-.i Balkanu more igrati vlogo poravnave nicd različnimi interesi samo ena velesila: Italija. Ako bi Francija tamkaj obnovila svojo staro politiko, bi zagrešila s tem sovražno ravnanje proti Italiji. Nasprotje med obema narodoma bi se še povečalo. To bi obžalovali, smo pa trezno in hladno pripravljeni ludi na to.
Napetost med Italijo in
rsnctio.
Italijansko rovarjenjo proti Franciji.
Pariz, 11. dec. (Izv.) Vsled odkritij v nemškem časopisju o italijanskih nakanah proti Franciji se je razpoloženje celokupne francoske javnosti nasproti Italiji skrajno poostrilo. Italija je bila skušala spraviti v nem-ško-i talij ansko arbitražno pogodbo politične določbe, katerih ost bi bila naperjena proti Franciji. Stresemann je pa tak značaj pogodbe brezpogojno odklonil. Istotako je Stresemann odklenil Mussolinijevo pismeno vabilo, naj pride osebno v Rim, da se podpiše arbitražna pogodba. Francoski listi z zadoščenjem beležijo to ravnanje Nemčije, ki more veljati kot obču'en neuspeh italijanske protifranco-ske politike. Sedaj ostro pišejo proti Italiji tudi desničarski listi, ki so se doslej zavzemali za francosko-italijanski sporazum.
Vlada se je včeraj v zbornici izognila odgovoru na interpelacije glede koncentracije čet na italijanski meji. Vendar poučeni krogi sedaj priznavajo, da so se te koncentracije dejansko vršile, to pa na podlagi zelo točnih obvestil, ki jih je bil prejel francoski generalni štab o napadalnih nakanah italijanskih fašistov.
Italijanska izzivanja na meji.
Pariz, 11. dec. (Izv.) Listi poročajo, da so lia mejno postajo v Mentoni udrli italijanski orežniki, preganjajoč baje roparje, ki so se vozili s pravkar dešlim vlakom. Francoske oblasti so dovolile, da se je vlak preiskal, toda o roparjih ni bilo več sledi, ker so menda med vožnjo poskakali z vlaka. Karabinerji so se opravičili zaradi prekoračenja meje, češ, da pač drugače niso mogli.
MUSSOLINI.TEVE IZJAVE.
Budimpešta, 11. dec. (Izv.) Mussolini je Izjavil 'zastopnikom madjarskega lista :>Az Eszt«: »Ni je sile, ki bi me mogla zadržati, dokler ne izvršim svojega poslanstva. Samo Bog more pristaviti na koncu mojega dela besedo: Dopolnjeno.« Nato se je Mussolini še dotaknil kulturnih stikov med Italijo in Ogrsko, ki so postali jako prisrčni. Sprožil je upanje, da bedo ti stiki še močnejši in da pride še do poglobitve na vseh poljih ogrsko-Italijanskega duha in kulture.
Nemško-štaSijanski prija-tellski sporazum.
Pariz, 11. dec. (Izv.) »Petit Parisien« poroča: V Ženevi sklenjen nemško-italijanski prijateljski sporazum obsega 20 točk. Obe pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta vsak morebitni medsebojni nesporazum, ki bi se po diplomatičnem potu ne dal rešiti, predložili razsodišču. Ustanovi se permanentna pe-teročlanska komisija, ki naj rešuje vse medsebojne sporne zadeve; svoje odločbe naj sklepa po zgledu haaškega razsodišča. Proti razsodbam komisije je odprta prizivna pet na haaški sodni dvor. Pogodba velja za 10 let in se more po petih letih obnoviti.
Innsbruck, 11. dec. (Izv.) Novi prefekt, ki je včeraj v Bolcnnu nastopil svojo službo, velja kot Nemcem prijazen. Poučeni krogi izjavljajo, da mu je dal Mussolini posebna navodila, po katerih mora spoštovati narodne pravice nemškega prebivalstva. Poslanca dr. Tinzl in Sternberg sta odposlala Mussoliniju brzojavno zahvalo za ustanovitev bol/anske prefekiure, v kateri izražata upanje, da bo to Hnictvn nndlnrrn za koliknr mnern?« nriintnli-
—i--T- i	o	- —n	----1
sko sodelovanje. — To izDremembo italijanske
politike nasproti tirolskim Nemcem je pripisati pravkar sklenjeni prijateljski pogodbi z
Nemčijo.
Ženevsko zasedanje.
Ženeva, 11, dec. (Izv.) Briand je dal zastopnikom časopisja sledečo izjavo glede dela poslaniškc konference: Delo poslaniškc konference jc odločilnega pomena. Ostalo je le Še nekaj spornih točk, katerih rešitev se bo izročila ali posebnemu mednarodnemu razsodišču ali pa posebni sekciji Društva narodov. Odločitev na jutrišnji seji locarnskih držav.
Ženeva, 11. dec. (Izv.) Na današnjem sestanku zastopnikov locarnskih držav sc je pre-čitalo poročilo poslaniškc konference, v katerem se opisuje sedanie stanje v vprašanju razorožitve Nemčije ter likvidacije medzaveni-ške vojaške kontrole. Razven tega se nahr.ja v poročilu tudi intcrprctncija k investigacijskerriu protokolu. Zastopniki locarrskih držav so zahtevali drn£o formulacijo nekaterih točk. Odbor juristov se bo sestal, da izvrši te izpremembe.
Praga, 11. dec. (Izv.) Kakor poroča lokalna ko^esnondenca se vrše med Češkoslovaško in Avstrijo pogajanja za odpravo potnih listov.
Berlin, 11. dec. (Izv.) Kakor poroča »Vos-sisehe Zeitun.,« je vlada prepustila Strese-mannu popolnoma svobodne roke glede pogajanj v Ženevi.
Ženeva, 11. dcc. (Izv.) Tajna seja Sveta društva narodov jc trajala dar.es 40 minut. Po rešitvi vprašanja glede plač članom saarske komisije je imel dr. Beneš referat o interpretaciji investigaciiskcga protokola, ki je bil soglasno odobren. Po dr. Be-^ševem poročilu so sc izbrali predsedniki štirih investigacijsklh komisij in sicer: franccški general Baratier za Nemčijo, italijanski general Maricta za Avstrijo, angleški general Cartcn za Ogrsko in neki nizozemski general, čigar ime še ni znano, za Bolgarijo.
Nemške pridobitve v Ženevi.
London, 11. dec. »Daily Telegraph« poroča, da se je Nemčiji posrečilo v Ženevi pridobiti celo vrsto koncesij. Med drugim je dobila pravico, da bo zastopana v kontrolnih komisijah za razorožitev Avstrije, Ogrske in Bolgarje. Najvažnejša pa je tendenca, da zmaga angleško stališče, po katerem bo potreben za vsak morebiten nastop proti Nemčiji soglasni sklep Sveta Društva narodov.
Žorova, 11. dec. Dr. Stresemann je včeraj podpisal statut mednarodnega sodnega dvora ter je postala Nemčija s tem ravnopraven član tega sodišča.
Boj za presto! v
Naša bodoča oblastna samouprava.
Kraljica Marija članica regentskega sveta.
Bukarešt, 11. dcc. Med ministrskim predsednikom Averescom, načelnikom liberalne stranke Bratianom in kraljico Marijo se je sklenil sporazum glede izpremembe določb o sestavi regentskega sveta. Skliče so kronski svet, ki naj sklene, da se princ Nikolaj izloči iz regentskega sveta, namesto njega pa pride vanj kraljica Marija. Bratianu se je temu načrtu prvotno upiral, potem se je pa udal.
Koalicijska koiza v Nemčiji.
Berlin, 11. dec. Kot posledica bojev za zakon proti literarnemu šundu in umazanosli in zaradi nekih izjav voditelja nemške ljudske stranke dr. Scholza se je izcimila med socialnimi demokrati in ostalo vladno večino resna kriza. Socialni demokratje groze, da vržejo vlado. Dr. Stresemann se je iz Ženeve pismeno obrnil na njihovega načelnika, naj v tem važnem zunrnjepoliličnem trenotku ne povzročajo vladne krize. Socialisti so nato odločitev za teden dni odložili.
Notranje- politične razmere na
Vinogradnik Robert KoSar:
Naše vinogradništvo in oblastne samouprave. *
Čeravno oblastne skupščine oziroma oblastni odbori ne bodo imeli pravice izdajati
zakonov in odredb, pričakuje naše trpeče vinogradništvo vendar precej olnj?av od delovanja teh oblastnih samouprav. Že dejstvo samo, d« bo vlada morala pri izdelovanju važnjli zakonov in odredb gospodarskega značaja vprašati tudi za mnenje oblasti, ako ne bo hotela udariti na slepo, in da bodo te samouprave tudi brez direktnih vprašanj znale povzdigniti o pravem 'času svoj .glas v korist njenih prebivalcev, nam daje večjo sigurnost za dobrobit našega vinogradništva, ki tvori posebno v mariborski oblasti velevažen gospodarski faktor, kajti skoraj polovica vseh. dosedanjih državnih, okrajnih in občinskih dohodkov izvira posredno ali neposredno od vinogradništva.	'
Maribor postano sedež nove oblastne samouprave in tako bo tudi politično dokumentiral na zunaj važno nalogo, katera mu pripade kot najvažnejšemu obmejnemu prometnemu centru in kot naravno središče in najbolj prikladna izvozna točka naših vin v povojni dobi. Čeravno je Maribor na tihem že dolgo igral vodilno vlogo glede vinske trgovine ter umstvenega vodstva našega vinogradništva, mu bo vendar šele sedaj z delovanjem oblastnih samouprav dana možnost, da to dejstvo pokaže na zunaj in da ga poglobi in razširi s sodelovanjem oblastne skupščine v prid našega vinogradništva.
Vinogradirštvo naše oblasti je bilo že od-nekdaj usmerjeno na pridelovanje kvalitetnih vin. Sedaj ie prišlo vsled izgube starih trgov in poplave s hrvatskimi in banatskimi cenenimi, a manj vrednimi vini v hudo zajrato. Naš i oblastna skupščina bo morala povzdigniti svoj glas pri snovanju novega enotnega vinskega zakona za Jugoslavijo, da se sprejme med drugim <udi varstvo provenienco v ta okvir. Upajmo, da bo oblastna skupščina glede vinskega izvoza v Nemško Avstrijo, ki je glasom trgovske pogodbe olajšan samo za izvoz
iz mariborske ln ljubljanske oblasti, skušale doseči enoten, stalen in hiter način carinjenja in odpreme brez Sikan. Sigurno bo imela oblastna skupščina tudi pravico, da zahteva od vlado boljše kletarsko nadzorstvo, strožje preizkuševanje galico, umetnih gnojil in drugih vinogradniških potrebščin, ki se danes še uvažajo brez posebne uradne kontrole in zato prodajajo na verižniški način. Naše idealno, a dosedaj teptano vinogradništvo in z njim tesno zvezana vinska trgovina bo smela v oblastnih skupščinah dajati nasvete in povzdigniti glas za svejo ogroženo eksistenco. Ta glas se bo moral slišati tudi v Belgradu.
l'a tudi na uredbe.dosedaj veljavnih in bodočih novih vinskih zakonov in odredb bo imela naša skupščina Oinogo vpliva,..posebno ako se bo v Belgrudu skrbelo samo za okvir, dočim bi se praktična uredba prepustila domačim krogom. Veliki župan, ki bi hotel n. pr. spremeniti od oblastnega odbora določeni termin za prve trgatve ali preprečiti sladkanje mošta v postavnem okviru itd., bi kmalu imel te,.ko stališče. Polom uredbe se naj kontrolira uvo2 tujih vin v Slovenijo in važnim statističnim podatkom se lahko posveti vsa pozornost.
Rešitev važnega viničarskega vprašanja, ki tvori specijalen problem mariborske oblasti, ni odvisno toliko od mezde in dajatve gospodarjev, kakor od pravičnega bolniškega in starostnega zavarovanja in od skrbi zaposliti naše viničarje in jim pripomoči do zaslužka tudi v onem času, ko goričko delo počiva. To financijelno in socialno vprašanje bo moralo oblastna samouprava rešiti v lastnem delokrogu.
Tudi zadružnemu gibanju našega vinogradništva bo morala oblast posveiiti vso paž-njo. Kot vzor naj služijo krasno delujoče vinarske zadruge v Nemčiji.
Od živahnega tujskega prometa v Sloveniji pričakuje vinogradništvo tudi koristi. Naloga oblasti pa je, da reši povoljno to vprašanje.
Naše vinogradništvo ne upa samo, ampak je Irdno prepričano, da bodo z delovanjem oblastnih samouprav nastopili tudi za to važno in dosedaj zanemarjeno panogo našega narodnega gospodarstva — boljši časi.
Varšava, 11. dec. Glasilo poznanjske mo-narhislično-krščansko-socijalne skupine je zavzelo nasproti »Velikopoljskemu taboru« zelo ostro stališče. List pravi, da je to organizacija čisto v duhu italijanskega fašizma, ki položaja nacionalnih elementov ne bo okrepila, marveč bo povzročila razkroj.
Varšava, 11. dec. Sejm azpravlja te dni o proračunu. Seje so deloma viharne. V proračunskem odseku je vstala cela vrsta poslancev in protestirala, ker policija prisluškuje telefonskim pogovorom politikov, časnikarjev itd. Na interurbanski centrali so stalno navzoči tajni po^caji, ki vsebino pogovorov pro-tokolarično beležijo. Generalni ravnatelj za pošlo in brzojav je priznal, da se »neki momenti« v telefonskih p govorih kontrolirajo.
V včerajšnji plenarni seji je sejm srglas-no ukinil Pilsudskijevo tiskovno na red bo. Naredba pa volja še do 1. januarja 1927., nakar se uveljavi nov tiskovni zakon, ki ga vlada pripravlja in ki bistveno no bo svobodnejši nego naredba. Seja je bila izredno viharna, ker so razni poslanci protestirali proti vladnim metodam. Poslanec neodvisne kmetske stranke Ballin jo navajal, kako je na njegov shod udrla javna in tajna policija in navzoče do krvi pretepala. Ko je desnica klicala, da to j ni res, jo poslanec izvlekel iz svoje aktovke ' srajoo, ki jo je nosil tisti dan in ki je bila | vsa krvava, ter jo vrgel proti desničarjem. Na-| stal je silen hrup ter se je morala seja za-! kliučili..
Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča:
Nadzor nad oblastno in okrajno samoupravo.
Država ne more samoupravnim edinkam prepustiti obsežne kompetence, ne da bi si pridržala nadzor nad . njihovim 'delovanjem. Samouprava ne. sme prekoračiti .svojega področja in ne sme kršiti zakona. Ta nadzor, vršijo v prvi vrsti državna upravna oblastva in upravno sodstvo, a v manjši meri tudi reJna sodišča.
Delovanje oblastnih samoupravnih obla-etev nadzira veliki župan, ki je šef obče državne uprave v oblasti, delovanje okrajne samouprave pa šef obče državne uprave v ekraju t. j. okrajni glavar. Da se.velikemu županu omogoča vršiti nadzor, nima le pravice sam ali po zastopnikih se udeleževati sej oblastne skupščine in oblastnega odbora, temveč se mu mora tudi poslati prepis zapisnikov o sejah oblastue skupščine in oblastnega odbora. V osmih dneh po prejemu prepisa sme veliki župan izvršitev vsakega sklepa zadržati, ki ne bi bil utemeljen v ustavi, v zakonu ali v oblastnih uredbah.- Zoper tako ustavitev se sme oblastni odbor v .petnajstih dneh pritožiti na državni svet kot vrhovnemu upravnemu sodišču. Ako državni sv.et ugodi pritožbi, ali ako o tej pritožbi ne Odloča v enem mesecu se sme sklep oblastne samouprave izvršiti. Isto velja za okrajno samoupravo, le da gredo gorenje pravice okrajnemu glavarju in upravnemu sodišču. Oblastna skupščina pa sme izdajati tudi oblastne uredbe. Zaradi proglasitve se mora um ba v petih dneh po sprejetju predložiti, velikemu županu. Če meni, da uredba ni osnovana v ustavi in zakonu, jo mora v štirinajstih dneh poslati državnemu svetu v pregled., Ako državni svet nima ponvslekov, ali ako v dveh mesecih ne odloča, se uredba proglasi.
Dalje sme veliki župan od oblastnega odbora, okrajni poglavar pa od okrajnega odbora zahtevati potrebna pojasnila.
Včasih oblastna in okrajna samouprava nimata le pravice do izvrševanja določenih upravnih poslov, temveč tudi zakonito dolžnost jih izvrševat^ Ako bi kljub poz.ivu nadzornega oblastva ne izvrševala teh po.lov, potem jih sme izvršiti nadzorno oblastvo na račun samoupravne edinice.
Najstrožje sredstvo državnega nadzorstva je razpust. Le kadar bi oblastna ali okrajna samouprava dvakrat zaporedoma ne rešila pravočasno proračuna, se oblastna skupščina razpusti s lualjevim ukazom, okrajna skupščina pa z odločbo velikega župana. Vendar je treba, da se nemudoma vrše nove volitve in da se v dveh mesecih po razpustu sestane nova skupščina.
Državna uprava pa nadzira oblastno in okrajno samoupravo še na drug način. P go-stokrat jc namreč treba odobritve s strani državnega oblastva n. pr. za višje doklade, za «artio?tnlne Havks iu takse, za večja posojila itd. Taka odobritev pripada ulsdo. oblačne
samouprave ministru financ, glede okrajne samouprave pa velikemu županu. Oblastni proračun se ima poslati v vpogled odnosno odobritev ministru financ, okrajni proračun pa velikemu županu. Ako bi ta dva organa ne izdala v enem mesecu svoje odločbe, dobi proračun izvršno moč. Minister financ odnosno veliki župan sme v p r o r a č urtif 'la^.h v '"'postaviti tudi. "tiste razhodke, ki "jih' sfefetai ' predpisuje, a jih v proračunu n?";&lkvsaj tie v zadostnem znesku. Ako bi se pri oblastni samoupravi izkazala nujna potreba naknad-I ni h kreditov, jih sme izjemoma dovoliti oblastni odbor namesto pristojne oblastne skupščine, a to se sme zgoditi le z odobritvijo ministra financ.
Tudi upravna sodišča nadzirajo samoupravo. Po zakonu o državnih svetih in Upravnih sodiščih razsojajo o upravnih sporih upravna sodišča. Zoper akt oblastnega ali okrajnega samoupravnega oblastva je namreč dopustna tožba na upravno sodišče, kadar se trdi, da se je z dotičnim aktom kršila pravica ali neposreden po zakonu osnovan interes poedine fizične ali pravne osebe. Le kjer in v kolik&r je v zakonu prepuščeno samoupravi, kako naj postopa, oceni ali reši stvar, tam ni tožbe na upravno sodišče.
Upravno sodišče sme dalje na tožbo ve-; likega župana kaznovati z globo do 2000 Din odgovorne člane oblastnega odbora, kadar bi j le-ta odrekel sodelovanje z državnimi uprav-l nimi organi in zakon tako sodelovanje pred-• pisuje ali kadar bi oblastni odbor ne izvršil . navodila velikega župana v stvareh prenesenega področja.
Finančno gospodarstvo oblastne in okrajne samouprave je po zakonu o oblastni in okrajni samoupravi tudi pod nadzorstvom vrr hovnega računskega sodišča t. j. glavne kontrole. Računski zaključki se morajo poslati i glavni kontroli v pregled in odobritev in od I glavne kontrolo odobreni računi se imajo na-lo priobčili skupščini. Zakon o glavni kontroli predpisuje, kako glavna kontrola s po-! -močjo mestne in zlasti oblastne kontrolo pregleduje račune samouprav in sodi o sporih, nastalih glede računov samoupravnih obla-stev. Oblastna kontrola je sicer pod nadzorom glavne in mestne kontrole, vendar je deloma samoupravno načelo vpoštevano, ker jo sestavljajo najmanj dva, od oblaslne skupščine izvoljena člana in najmanj dva od glavne kontrole postavljena računska preglednika, vendar pa predseduje eden izmed preglednikov.
Redna kazenska in civilna sodišča istotako nadzirajo v gotovi meri oblastno in okrajno samoupravo. Seveda je njihov vpliv bolj indirekten. Vsak državljan ima namreč pravico neposredno in brez či-garkoli odobritve tožili pred rednim sodiščem samoupravne organe za kazniva dejanja, ki bi jih uničili zoper njega v službenem opravilu. Dalje so samoupravna telesa pred rednim sodiščem odgovorna za škode, ki jih tiči-nijo državljanom samoupravni organi z nepravilnim izvrševonjem službe.
Odgovornost oblastnega odbora sega šb
dalje. Za ves oblastni odbor in za poedine njegove člane se je z zakonom o oblastni in okrajni samoupravi uvedel pravni i n s t i-lut obtožbe, ki je podoben instituciji mi-nistrske odgovornosti. Za neizvrševanje uredb, sklepov in drugih določb oblastne skupščine, za kršitev zakonskih predpisov in za Škodo, učinjeno oblasti in za dejanja, kazniva po občem kazenskem zakoniku sme oblastna skupščina z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov skleniti obtožbo oblastnega odbora. Taka obtožba se sme podati ne le v času, ko traja njih služba, temveč tudi v treh letih po njih odstopu. Sodi pa o. dejanjih, kaznivih po občem kazenskem zakoniku redno sodišče, o ostalih dejanjih pa upravno sodišče. Za dejanja, ki jih sodi upravuo sodišče, se kaz-nuje na izgubo zvanja, na povračilo škode in v težjih primerih na odvzetje sposobnosti za izvrševanje javne državne in samoupravne »lužbe najdalje za pet let. 0 višini dolžne od-Skodnine sodi na osnovi izreka upravnega sodišča o odgovornosti za škodo redno sodišče.
Redna sodišča, državni svet in upravna sodišča imajo v vsakem primeru, o katerem jim je odločati v krogu svoje zakonito določene pristojnosti, popolno pravico, da ocenijo zakonitost oblastnih uredb, s čimur se istotako, čeprav indirektno, a vendar dokaj izdatno nadzira delovanje oblastne skupščine.
Z vsemi temi sredstvi nadzora nad samoupravo pa se seveda odpravijo le najhujši izrastki in izrodki nebrzdanega strankarstva. Delovanje oblastnih in okrajnih samoupravnih edinic se bo vršilo v občo korist le potem, če bo naše javno mnenje kar najodločneje zavračalo vsako zlorabo moči samoupravnih teles kakor tudi državnih organov v strankarske namene. Javno mnenje pa zavisi pred vsem od naših intelektualcev, saj je le izraz občega in soglasnega mišljenja razumništva. Vendar trajno odgovarja tako javno mnenje le potem občim koristim, če tudi široki sloji vsled svoje pismenosti morejo vplivati na smer javnega mnenja. Tam kjer ni pismenosti v najširših plasteh vsega naroda, tam tudi ni ne pri ljudskih zastopnikih, ne pri razum-ništvu sploh tistega čuta odgovornosti napram občim koristim.
©jf G
A Najvežja senzacija. Ta teden je bil teden velikih senzacij. Toda največje senzacije lavnost ni opazila. Stoji namreč v »Jutru« dne 10. t. m. med političnimi beležkami. Tu se namreč »Jutro« huduje na Radiča, ker je na predavanju »Kola srbskih sestara« izjavil, da smo v Jugoslaviji vsi en sam narod, da je jato on proti avtonomiji in federalizmu in da stoji on na stališču, da morajo Slovenci svoj jezik j opustiti in se naučiti državnega srbo-hrvatskega jezika. In pomislite — mali Moric ee je zato na Radiča razhudil in se postavil za čast in osebnost ter ravnopravnost slovenskega jezika! Isti mali Moric, ki vsak dan pači v svojih predalih slovenski jezik in je že neštetokrat tajil, da so Slovenci sploh narodi Tod ato je bilo samo 10. decembra, kajti takoj naslednji dan, 11. decembra, se zaletava isto s Jutro« spet v »klerikalce«, ker da se ne držijo več nauka, da so Slovenci, Hrvati in Srbi >en sam narod in en sam jezik!« Malega Mo-rica pošteno luna trka.
A Radičevci ▼ Maribora bodo zmagali. S tem je vse povedano. Zmagali bodo, ker kandidirajo menda tudi dr. Kukovca, ki ima to srečo, da rad propada. Po zadnjih shodih radičevske stranke r Mariboru sklepati bodo spravili skupaj kandidate in 25 potrebnih podpisov kljub vsem težavam. Hrvatov ni, seljakov ni, in/teligenca noče, delavec noče, kaj se hoče, bodo pač »zmagali« ali vsaj propadli. Toliko na bahato trkanje na prsi — »mi radičevci!«
A Socijalisti v Mariboru so se za te volitve pobotali. S tem računajo, da bodo zmagali v mestu. Seveda, če bi se tako zgodilo, kot je rekel neki »inteligent«, ki bo kandidiral na socijalistični listi, da bodo gotovo zmagali socijalisti, če ne bo zmagala kaka druga stranka. To je tisto! Zmaga je gotova, ako ne zmagajo drugi, zmagajo socijalisti. Ker pa bodo zmagali drugi, ne bodo zmagali socijalisti. In socijalisti ne bodo zmagali, ker bo oblastvena skupščina kraj dela, socijalisti pa ne znajo delati, ampak samo govoriti, pa še to ne prav pametno. »Združenim« socijali-stom ja zmaga do 23. januarja zagotovljena, ta dan pa jo bo nekdo drugi odnesel.
A Avtomobili, prav praktično sredstvo za naglo prevažanje mariborskih socijalistov, so švigali od tovarne do tovarne, od hiše do hiše in gospodje so skakali ven in noter, noter in ven in povsod se jim je zelo mudilo. Bili so namreč odpravljeni kot nadležni židovski agentje. SDS, kaj bo s teboj? Ali ni to narodno izdajstvo, da postoji tak avto pred nemško hišo, pred nemško tovarno? Ali ne vrže-te takoj Vaše rokavice, s katerimi ste pritiskali na nemške kljuke in si ne desinficirate svoje sicer neoinadeževane roke? Zakaj je »Jutro« tako zavpilo zoper SLS, češ, da se pogaja z Nemci? Morda se je zgodilo tako, kakor je storil oni tatič, ki je hitel po cesti in vpil: »Primite tatu!« Ako boste želeli, vam bomo pa bolj jasno povedali!
Rimski Tabarin Apoilo pogorel.
Štiri artistinje zgorela.
Rfan, 11. decembra. (Izv.) Minolo noč je vsled kratkega stika nastal med predstavo v »Apollu« silen požar. Ljudje so v paničnem strahu drli proti izhodu, deloma pa so udrli v sosedno gledališče »Elisej«, kjer sc je občinstva istotako polastil strah ter je nastala silna zmešnjava. Vendar sta se oba lokala brez večjih nesreč izpraznila. V »Apollu« so ostale v mali sobi štiri artistinje, ki si niso upale bežati preko gorečega odra. Ko je prišla pomoč, so bile že tako ožgane, da so vse štiri še tisto noč umrle v bolnišnici. Ena izmed njih je bila Lidija Makinič, menda Slo-vanka.
MILANSKA ZALOŽNA KNJIGARNA TREVES POGORELA.
Milan, 11. dec. (Izv.) Znano založno vele-knjigarno T r e v e s je skoraj popolnoma uničil požar. Zgorelo je do 2 milijona zvezkov raznih del; škoda se ceni na preko 4 milijone lir. *
ALBANSKO-IT ALI JA NSK A POGODBA.
Rim, 11. d ec. (Izv.) »Giornale d' Italia« izraža svoje veselje nad tem, da je albanski | parlament soglasno in ob prisrčnih ovacijah j sprejel z Italijo sklenjeno pogodbo, dasiravno se je pojavilo prizadevanje od zunaj, da pride v albanskem parlamentu do odklonitve italijansko - albanskega pakta.
JEKLENI KARTEL.
Lnksemburg, 11. dec. (Izv.) Jekleni kartel je sklenil, da se v prvi polovici prihodnjega leta zniža produkcija za 1 in pol milijona ton.
K.af se godi doma
Upnikom Slavenske banke!
Odbor upnikov Slavenske bnnke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske jo interveniral pri g. ministra trgovine in industrije. Razen tega je Informiral v Belgradu razne poslanske klube o položaju v Slavonski banki. Minister in poslanski klubi so odboru obljubili polno pomoč v njegovi akciji za kritje in povrnitev terjatev proti Sla venski banki.
Isto zagotovilo je dobil odbor tudi od v Ljublj. službeno se nahajnjočega komisarja ministra trgovine in industrije g. Stanimira Šubiča, ki je, vabljen na sejo odbora dne 10. t. m„ na isti doslovno podal sledečo oficijelno izjavo:
»Zakon ne priznava dveh ali več odborov upnikov, ampak samo enega, v katerem so zastopani oni, ki reprezentirajo večino upniškega kapitala. V tn odbor upnikov v nobenem slučaju ne morejo biti izbrani člani upravnega in nadzornega odbora Slavonsko banke in Slavenske banke od njihovega pofetka do danes iz razloga, ker je to inkompati-bilno. To jo tudi po zakonu zabranjeno, kor če tega nc bi bilo, mogli bi člani upravnega in nadzornega odbora preko svojih ljudi zbrati pooblastila upnikov in »tvoriti tako razpoloženje, da sami sebe izvlečojo v prvi vrsti iz materijalno odgovornosti, potem pa tudi iz eventualno kazenske odgovornosti, v kolikor so nahajajo v njihovem delu kazenska dejanja. — Tudi sum mišljenja, da sedaj lil moment za politično intrige, ki so podvzemajo na vsak korak, da bi se oviralo mirno in uspešno delo za tiho likvidacijo Slavonske banko, kor slovenski narod zasluži v prvem rodu, da se mu reši vsaj ono, kar sedaj obstoja, ne pa, da se sedanjo
premoženj« raztrosi radi intrig, katero tudi dret-niso nikoli koristne, v tem slučaju pa so absolutno škodljive.<
Sanacijska akcija zaostaja pri onih skupinah, od katerih je zahtevano kritje deficita, ki pa tega kritja do danes ne nudijo! To so:
Upravni odbor Slavenske banke, ki nudi samo 0 milijonov dinarjev, Liinderbank, Wien, ki nudi 7 in pol milijona dinarjev, Trboveljska družba, ki nudi 13 in pol milijona dinarjev.
Ker je deficit Slavenske banke mnogo večji, se upniki s temi vsotami nikakor ne morejo zadovoljiti. Itadi tega je Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske, oprt na zagotovila merodajnih oblasti in v smislu svojih enoglasnih sklepov podvzel korake, da odgovorni faktorji čim prejo pokrijejo vos deficit banke.
Odbor upnikov se trudi, da dovede Slaven-sko banko k mirni likvidaciji, kar pa je mogoče le. ako dobe upniki kritje svojih terjatev.
Odbor upnikov Slavenske banke pod predsed-stv oni Mestno hranilnice ljubljansko zastopa do danes blizu 50,000.000 dinarjev terjatev proti Slavonski banki. Upniki, ki se mu šc niso priglasili in ga pooblastili v zastopstvo svojih terjatev, se pozivajo, naj" lo v lastnem . interesu čim preje store na naslov: Odbor upnikov Slavenske banke, na roke predsednika dr. Marušiča, Ljubljana, poštni predal št. 80.
Ljubljana, dne 11. decembra 192<>.
Dr. Drago Marušič, t. č. predsednik.
Dr. Itonian Ravnihar. t. £. tajnik.
VODiLNA ZH&MKA
Uro v zlatu in platini
Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani pred vladno palačo.
V petek 10. t. m. se je opoldne kompaktno dvignilo tobačno delavstvo v Ljubljani In se v dolgem sprevodu podalo iz tovarne pred vladno palačo na Bleivveisovi cesti. Tisočglava množica delavstva je napolnila obširen prostor pred vladno palačo, kjer je vzbudila veliko pozornost policije in občinstva, ker take množice delavstva že dolgo niso videli Ljubljančani na ulici. Sestavljena je bila deputacija delavstva, ki so jo tvorili po trije zastopniki obeh v tobačni tovarni obstoječih strokovnih organizacij, glavni tajnik JSZ g. Ivan Gajšek, podpredsednik »Delavske zbornice« g. Alojz Sedej in uradnik DZ g. Tavčar. Deputacija se je podala k g. velikemu županu, da tnu pojasni težak položaj, v katerem se že več let nahaja tobačno delava! vo in mu predloži prošnjo, da s svojim vplivom podpre zahteve tobačnega delavstva po ureditvi plač in pokojnine, ki so bile ponovno dne 30. novembra t. 1. poslane upravi monopolov v Belgrad. G. veliki župan je deputacijo takoj spro jel, nakar mu je g. Gajšek v glavnih obrisih razložil težak in krivičen položaj, v katerem se tobačno delavstvo danes nahaja. Glavni tajnik JSZ g. Gajšek je izročil g. velikemu županu tudi prepis zadnje vloge na upravo monopolov, ter več pol obsegajoče tabele s pojasnili in podatki, ki stvarno utemeljujejo zahteve tobačnega delavstva. G. veliki župan se je zahvalil za pojasnilo in obljubil, da hočo storiti vse, kar je v njegovi moči pri centralni vladi, da se upravičene zahteve vpoštevajo in položaj tobačnega delavstva čim hitreje izboljša. Prosil je deputacijo, da vpliva na delavstvo, da vodi svoj boj stvarno. Po končani bitervenciji je pred vladno palačo zbrani množici sporočil g. Sedej odgovor g. velikega župana in pozval delavstvo na vzajemnost in vztrajnost v težki borbi, v kateri mora zmrgati delavstvo, če bo organizirano in složno. Nato se je delavstvo mirno podalo v tovarno nazaj. Do incidenta ni prišlo nobenega. Tobačno delavstvo je s tem svojim nastopom pokazalo, da je zrelo za stvarno borbo, zavedno in solidarno in da se hoče v svoji borbi za obsto; po-služiti vseh dovoljenih sredstev, da končno zmaga.
Za narodno zdrovie!
Za vse se brigamo Slovenci, za mnogo po« trebnega, za marsikaj nepotrebnega, pa tudi za piecej nepotrebnega, za svoje zdravje pa. ki je podlaga za vse, pa storimo silno malo. Dragocene zdravstvene ustanove in naprave, ki naj sltrbe za izboljšanje ljudskega zdravja, so skoro vse prišle od zgoraj, kot bi jih prinesel Miklavž, z razliko, da se otroci njegovih daril vesele in jih skušajo razumeti, pri nas pa navadno manjka sploh vsakega razumevanja in se morajo take zdravstvene ustanove boriti ne le z denarnimi težavami, ampak celo s predsodki tistih, za katere so namenjene.
Res je, da gremo v tem oziru nnprej, počasi, a vendar! Nismo sicer še tako daleč, da bi se vsak od nas zavedal važnosti zdravstvenega stanja našega ljudstva, še manj smo tam, da' bi mi sami stavili zahteve po novih zdravstvenih napravah, niti tako daleč še nismo, da bi imeli svoje društvo, ki bi imelo za nalogo Čuvanje narodovega zdravja, kakršna društva imajo že skoro vsi narodi pri nas pa obstoja doslej edino v Lukovici.
Kaj razveseljivo dejstvo je torej, da se ustanovitev takega društva tudi pri nas v Ljubljani že pripravlja, ustanovni občni zbor tega društva bo v nedeljo 19. t. m.
Toliko raznih društev imamo, da spremlja ustanovitev novega društva vedno precejšnja apa-tija, češ, kaj nam je še tega treba, saj je itak So vsak človek Član toliko društev. Vse to je res, rc* je pa tudi, da kljub obstoju drugih, novo društvo s popolnoma drugačnim namenom, kot vsa dosedanja, nujno potrebujemo in moramo vsi, ki nam je pri srcu splošen napredek nas vseh, skrbeti za njegov razmah.
Kakšen je namen tegn društva, kakšno njjgo-vo delo? Njegov namen je zboljšati zdravstvene razmere med našim narodom, kar skuša doseči na mnogo načinov.
Brigati se mora za zadosten številčen prirastek otrok in to zdravih otrok, skrbeti mora za te otroke v prvih letih življenja, ko jim lahko največ škodujejo nespametne navade staršev ali rejnikov. Zato mora poučevati starše in vse ljudi, ki
Josip Fr. Knaflič.
Slovenska pisma.
m.
V zadnjem pismu, dragi prijatelj, sem Ti malo opisal ta naš slovenski red, ki bi bil zares imeniten, če ne bi imel vsepovsod preveč biTokratičnih potez. Kar je pa navsezadnje naraven pojav, saj smo Slovenci pravzaprav uradniški narod.
Ce je že pregovor, da je vsak Srb rojen politik, potem velja tudi ta resnica, da je vsak Slovenec rojen uradnik. Kako bi si bilo »icer razlagati, da si je slovenski uradnik pridobil takšen renom^ po vsem svetu? V stari Avstriji je, kakor veš, Slovenec sploh veljal za najboljšega uradnika, to spričevalo mu je dal celo nemški minister v dunajskem parla-mentu.Pa se tudi spominjam, ko mi je na neki soareji rekel Koerbcr vpričo več gospodov: »Ver den slovenischen Beamten — alle Hoch-achtuug.i In Koerber ni rad hvalil. Da, celo Ms žar Thalloczy, sekcijski šef v c. in kr. skupnem finančne m ministrstvu (tisti, ki me je poslal v Bosno), je o Slovencih vedel to, da so dobri uradniki — drugega o nas itak ni vedel, — in je bil znrjraj vesel, če jc mogel dobiti kakega Slovenca v bosansko službo.
Ta odlična slovenska lastnost je bila seveda tudi v novi Jugoslaviji vsesplošno znana, in ko so slovenski uradniki vkorakali v Belgrad, je zavladalo tam in po celem jugu samo veselje in pomirjenje, da so državno upravo
prevzele strokovnjaške roke, ki bedo znale hitro spraviti vse v najlepši red. Toda... du-čim je Belgrad čakal, da Slovenci «tvar nare-de, kakor jo pač najbolje znajo, so ti Slovenci čakali, da Belgrad odloči, kako hoče imeti stvar narejeno. To je bilo deloma iz navdušenja, deloma iz prirojenega slovenskega nag-nenja: podre jeva ti se.
V tem je torej bilo uesporazumljenje in takorekoč uvod k vsem poznejšim nespora-cumljenjem med nami in Belgradom, ki se jih Je v teh osmih letih že toliko nabralo, da bi, ako bi se lotiti odstranjevanja vseh teh nespo-razumljenj, imeli samo s tem dela za nadaljnjih osem let.
Slovenci takrat pač niso zapopadh položaja ... In ko so Srbi izprevideli, da s Slovenci ni nič, so vzeli potem stvar sami v roke in jo naredili po svoje. (Kakor jo danes občudujemo in uživamo.) In to trdno prepričani, da je samo srbski sistem dober, avstrijski pa da je bil za nič. In so še dane3 tega mnenja, da Slovenci sploh ne znajo urediti države.
Od slovenskih uradnikov, ki so službovali tiste prve čase v Belgradu, slišim večkrat opravičevanje, češ, Srbom se ni dalo nič dopovedati. O avstrijskem sistemu sploh niso hoteli nič slišati. Bili so obsedeni od te fiksne ideje, da je v Avstriji od zgoraj do zdolaj vse za nič in da je treba vse skupaj zmelati med staro šaro.
To je že res. Znana psihoza zmagovalce*'. Jaz sam sem doživel drastičen primer: S kolegom »va bila poklicana iz Sarajeva v Bel-
grad na neko anketo. Ker je v Belgradu čas nepoznan pojem, se je tudi ta stvar zelo zavlekla. Naposled nama je pošel potni predujem, ki sva si ga bila vzela v Sarajevu, in da sva mogla nazaj, sva potrebovala novega. Pri ministru sva potrebno »rešenje« tudi brez posebnih težav dosegla, toda potem je akt mo-t ral v tisti strašni labirint, ki se mu pravi srb-i sko računovodstvo, in -— preteklo jc že 14 dni, ! mi dva pa sva Še vedno čakala na predujem, j Romala sva za aktom iz ene kanclije v drugo, priganjala, prosila, vedno se je glasilo vljudno (Srbi so vljudni uradniki): sutra, su-tra... a teh sutrev ni hotelo biti konec. Postopala sva po Belgradu, delala dolgove na račun najinih naraščajočih dijet in najini pa-triotieni srci sta krvaveli ob misli, koliko de-narja bo .stalo državo to najino postopanje. Slednjič pa nama je postala cela stvar pre-neumna pa sva začela razgrajati. Pa se je razburil tudi činovnik, pri katerem sva razgrajala, in je jezno vprašal: I, bratca, kako pa je bilo tam v t sti vaši Avstriji? In sva mu razložila, da je bilo tako, da je uradnik, ki je dobil potni nalog, tudi potem predujem takoj dobil; v teku četrt ure, če je bilo nujno. Nal »ar je bratec Sriin temno pogledal, daleč izprožil prst in rekel z grobim glasom: :>Zato je Avstrija i propalak —
Torej, kar zadeva avstrijski upravni sistem, so bili Srbi vsekakor hudo v zmoti. Zato pa bi jih bili morali naši ljudje ozdraviti od ie zmc.ie. Predvsem s pravim nastopom. Od pravega nastopa je veliko odvisno. Pa so
morali vkorakati v Belgrad samozavestno, tudi kot zmagovalci, in se tam min strstev kratkomalo polastiti. P0 diktatorsko: Tako-Ie
i se bo naredilo. To vaše, to ni vse skupaj za nič. Mi to bolje znamo. Pa bi bili Slovenci tam v Belgradu vse drugače imponirali. Tcda, Slovenci pa diktatorji. Smehljaš se, prijatelj. Jaz tudi. Zato pustiva rajši to zadevo. A samo en slučaj naj ti še povem, da boš videl, kakšne grehe imajo tisti naši prvi belgrajski pionirji vse na vesti.
To je bilo tako okoli I. 1920, ko se je iz Belgrada raznesel glas, da nameravajo tudi srbski zakon o državnem računovodstvu razširiti na celo državo. Tam doli pri nas v Bosni je ta vest povzročila naravnost paniko. Poznali smo že ta monstrum onega zakon.!, čegar avtor očividno nobenemu državnemu uradu niti pare ni zaupal in očividno mislil, da se uradništvo rekrutira iz samih goljufov in tatov. Poznali smo tega groznega zmaja sv. Birokracija, pod čegar šapo je, kamor jo je položil, povsod ohromelo vsako poslovanje. Imeli pa smo v Bosni, kakor veš, svoje računovodstvo: izvrsten, naravnost idealen sistem, vzor enostavnosti, praktičnosti, zanesljivosti in ekspeditivnesti. Izdelali so ga najboljši strokovnjaki, med njimi tudi Slovenci, ln bosanska uprava je bila ponosna na to svoje računovodstvo. In celo Japonci so zvedeli zanj pa poslali v Sarajevo študijsko komisijo, da upel>jo ta sistem tudi v svoji državi. Pri-| tisnili smo za to takoj na vso moč na Belgrad (tudi bosanski poslanci Srbi so nam pomaga-
Imajo opraviti z otroki, o pravilnem negovanju otrok, po načelu; zdrav zarod, zdrav narod!
Širiti mora med najširše sloje pouk o higienskem življenju, o zdravju in bolezni, o negi bolnikov, ter tako zmanjšuje umrljivost na teh boleznih. Treba se mu je zavzemati za čistoto povsod, predvsem tam, kjer žive društveni člani. Pri društvu morejo člaui najti vedno nnsvete, ki morejo koristiti njihovemu zdravju. Društveni namen jp sploh vse, kar čuva in pospešuje narodovo zdravje.
V čem obstoji delo tega društva, na kakšen način skuša doseči svoj namen? Društveni člani se drže zdravstvenih pravil, so tako zgled drugim v higienskem življenju, število članov mora vedno napredovati. Društvo prireja ankete in javne shode o zdravstvenih vprašanjih, prireja poučna predavanja, dalje obvešča svoje člane tudi pismeno o stavljenih vprašanjih glede pametnega higiansk^ga življenja.
Izdaja letake, lepake, brošure o perečih fcdravstvenin zadevah, da skrbi na ta način, di so vsi člani, pa tudi drugi vedno pravilno poučeni: tako n. pr. v času razsajanja nalezljivih bolezni. Društvo prireja tudi razstave in na ta način najbolj nazorno razširja zdravstveni pouk.
Če ima društvo precejšnje število članov in predstavlja tako precejšnjo moč, mu tudi ne fco težko posredovati pri oblasteh, da te pod vzamejo energične korake za izboljšanje zdravstvenih razmer povsod, kjer je to potrebno.
Vse to pa bo društvo lažje vršilo, če bo Ustanavljalo zdrastvene naprave, ki bodo delale po društvenih navodilih. Take zdravstvene ustanove, ki jih bomo napravili sami, bodo gotovo imelo velik uspeh. V Ljubljani je n. pr. silno potreben Zdravstveni dom, ki ga pa ne bomo nikdar imeli, če si ne bo vzelo društvo za nalogo, da ga postavi.
Zelo važno delo čaka torej to društvo, ki se bo šele ustanovilo; delo in namen je drugačno, kot drugih društev. Naj ne bo človeka, ki bi z Veseljem ne pozdravil njegove ustanovitve in mu po svojih močeh pomagal!
V pretepu ©fosfreljen.
V mariborsko bolnico je bil te dni sprejet kmetski fant Ivan Lampel, kateremu so v Ihovi v Slov. goricah v fantovskem pretepu prestrelili obe nogi. Lampel se je v družbi nekaterih fantov spri z Ivanom Korošcem z Zagajškega vrha. Nastal je pretep, v katerem je Korošec potegnil samokres ter ustrelil proti Lumplu. Zadel ga je v nogo. Krogla mu je prebilo koleno na levi nogi ter mu obtičala v desnem kolenu.
Zlobni požigi.
Skoraj ne mine noč, da bi kje v okolici Kranja na bilo požara. V noči od srede na četrtek je gorelo pri Ločanu na Mali Rupi; pogorel je skedenj, mnogo živinske in svinjske krme. Nadalje se pogoreli tudi poljedelski stroji: slamoreznica, mla-tilnica, gepelj itd. Najbolj usodno pri tem požaru je, bilo to, da niso mogli na kraj požara pripeljati nobene brizgalne, ker je prejšnji mesec narastla Kokra podrla most. Ljudje so zbegani in prestrašeni. Po nekod hodijo kar oblečeni spat, da bi bili preje pripravljeni hiteti reševat svoje imetje. Nobeno noč ne zatisnejo brez skrbi očesa. Vseh požarov je bilo v kranjski okolici dosedaj že čez 20 in to v teku par mesecev! Vasi so postavile in organizirale posamezne straže, a zločinca do danes že niso izsledile.
D¥a ponesrečena splava.
Splavarje iz Dravske doline dohiteva letos ena nesreča za drugo. Po dolgotrajnih zadržkih zadnje povodnji se je začel po Dravi zopet promet
s splavi. V potek zjutraj sta odpeljala iz Maribora dva velika splava. Ker si je izbrala Drava radi zadnje povodnji čisto nov in drugi glavni tok, je zavozil prvi splav pod krmarjem šarmanom na nasipino pri Št. Janžu na Dravskem polju. Še danes, v soboto, se ni posrečlo ta splav poriniti na- 1 z<ij v glavni tok. — Dru^i splav se je izognil nasi- ' pini pri št. Janžu, a je z^del pod krmarjem Vrč- ' korn v petek ob pol eni uri pop. s tako silo ob kozo glavnega mosta v Ptuju, da se je popolnoma razbil. Pet snlavarjcv si je komaj rešilo golo živ- i ljcnje, ostanki razbitega splava pa so odplavali z jedili in pijačo vred proti Varaždinu. Z razbitjem tega splava je uničenih dobrih pet vagonov stavbnega lesa.
Slovenci v Stalžfi
Nova goriška pokrajina je dobila prefekt a v osebi g. dr. Anzelma Cassini. Kako se bo izkazal, bomo še poročali. Prebivalstvo si od ustanovitve nove pokrajine obeta vsaj delno izbolj- ' šanje gospodarskih razmer. Prav pa bi bilo, Če bi videmska pokrajina, pod katero je spadala dozdaj goriška dežela, vrnila le-tej lepo dediščino oziroma milijone vrednosti, ki jih je bila prevzela od biv- i šega goriškega deželnega odbora. V narodnem ozi- i ru je nova pokrajina seveda po pretežni veČini j slovenska. Kakšna pa bo politika vlade v tem oziru, si lahko mislimo. Na vsak način ji bomo posvečali vso pozornost.
Vlada za poplavljence. Ministrski svet v Ri- i mu je na seji 8. decembra sklenil, da bo erar obnovil, oziroma popravil vse javne zgradbe, ki so bile ob zadnji poplavi porušene ali poškodovane. Ravnotako se je sklenilo popraviti občinske in okrajne ceste v Istri in v soški ter vipavski dolini, ki so bile od voda poškodovane. — Kakor znano, se je za vladno pomoč najbolj prizadeval g. poslanec dr. Besednjak.
Gorica se je s priključitvijo okoliških občin Ločnik, Podgora, Solkan, šenpeter in Štandrež zelo povečala. Prej je imela 28.154 prebivalcev, zdaj jih šteje 89.829. Italijanov jo 14.744. Furlanov 9470, Slovencev 14.760. Prej je bilo 21.8 odstotkov Slovencev, zdaj jih je 37.1 odstot.
Smrtna kosa. V zorni mladosti 21 let je na Premu 21. nov. umrla Pavla Frank, edina hčerka Tižlarjevega Toneta, cerkvenega ključarja župnije Prem. Bila je vzorna hč\ Kako cenjena je bila pri ljudeh, je pokaz.il krasen pogreb, ki so se ga udeležile članice 'la:-. družb bližnjih župnij in mnogo drugega oUiu. •'<..,. prevod je vodil g. župnik Alojzij Lesar v spremstvu čč. gg. Janeza Kalana, župnika iz Knežaka, in Franca Kovačiča, župnika iz Košane. V cerkvi so družbenice ljubljeno Pavlo ovile v vence in cvetje. Na grobu je i imel župnik iz Prema kratek nagrobni govor, v ! katerem je vabil zlasti mladino, naj hodi za vzori I pokojne Pavle.
Splašena žival. Anton Pieris iz Dolnje Tribu- i še se je podal na polje s plugom, ki ga je vlekla : krava. Kot je imel večkrat navado, »si je privezal vrv, na kateri je imel privezano kravo, okoli roke in sicer na zanjko. Nenadoma je pridrvel avtomobil. žival se je splašila in se pognala v divji dir. Pierisu se je zanjka na roki stisnila in se ni mogel več rešiti. Preplašena žival ga je vlekla s seboj vse vprek po polju. Pievisa so končno rešili kmetje, a bil je že ves razmesarjen. Z avtomobilom Zelenega križa je bil pozneje prepeljan v težkem stanju v goriško bolnilnico.
»Sovražnosti jugoslovanskih carinaren?« Pod naslovom »Sovražnosti jugoslovanskih carinaren« je objavil »Corriere Adriatico« in po njem tržaški listi, da carinski uradi v Splitu in Šibeniku ne marajo priznati potrdil o izvoru, izdanih od javnih skladišč na Reki. »To je zelo čudno,« nadaljuje list, »ko se vendar ne dela z italijanske strani ni-kaka sitnost sušaški carinami. Proti ravnanju carinaren v Splitu in Šibeniku protestirajo tudi jugoslovanske firme na Reki, posebno pa lesne.«
Dnevne novice
DAMSKI PLAŠČI OD DIN 350 NAPREJ S KOŽUHOVINO « « 410 MOŠKI RAGLANI « « 700
Gričap & Mefac
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3
Božična prod Izjemne
3i), naj bi se, če že mora biti enotno računovodstvo, rajši uporabil bosanski sistem kot najboljši. — Vse zaman seveda.
In veš, kaj so mi zabrusili v obraz, ko sem p "/te m v Belgradu radi tega veliko zabavljal: Naj kar molčim. Da je uprav eden najboljših slovenskih strokovnjakov ta srbski zakon o državnem računovodstvu »pronašao kao nešto usavršenege.
Evo ti, brale, talij so naši ljudje. Tako so nam čisto pokvarili Srbe in s tem nam pokvarili vse. Smrten greh.
In bo že ne' aj resnice na tistih govoricah, da so v;:ega, kar je danes napačnega na telsra^kem upravnem sistemu, največ krivi ravno Slovenci. In saj si menda bral, kako je v skupščini nekoč našemu poslancu, ko se je pritoževal na to in ono, nekdo zaklical s srbskih klepi: x>Pa vaši ljudje so sami tako hoteli!«
No, čeprav pa so nam naši ljudje tam v Bekrrdu v tistih časih marsikaj zapackali, vendar so tudi dosti dobrega naredili in vsekakor nam Slovencem delali le čast. Predvsem s svojo pridnostjo, rednostjo in poštenostjo. Spi h pa si niti prav predstavljati ne morem, kako bi se bilo dalo v tistih prvih časih sploh delati z Belgradom, da ni b'lo tam slovenskih uradnikov. Tudi doli v Sarajevu smo imeli priliko prijetno občutiti slovensko re^irno roko. Iu ljudje, ki so imeli kaj opraviti po belfrrajskih ministrstvih, so se vraJnli vedno polni hvale o Slovencih. Če si Imel srečo, dn io reševal tvojo zadevo slovenski re.eicnt, je šlo vedno dobro, gladko in
hitro. In imena nekaterih slovenskih belgraj-skih uradnikov so v Bosni še danes Popularna, zlasti med trgovskim in industrijskim svetom.
Samo v eni stvari smo tam na bosanski upTavi neradi prišli v dotiko s kakim slovenskim m n slerijaieem, namreč v našem hajdu-škem boju, ki smo ga mi v avtonomiji dresi-rani Bošnjaki bili s centralizmom, ki nam je zaplenil danes to, jutri ono panogico. Pa se nam je večkrat z zvijačo posrečilo kaj rešiti, vsaj za nekaj časa še, če ni prišel vmes kak Slovenec. Ta je pazil kot kragulj. Ta se ni dal ukaniti. Ta je vsak avtonomističen odpor v kali zaduš 1. K sreči je le redkokdaj kateri zašel v bosansko cono.
Zlomek ti vedi, kaj so imeli ravno naši ljudje tam v Belgradu tako piko na avtonomijo! Iz sovraštva? Nemogoče. Prosim te vendar: sinovi naroda pevcev in pesnikov, navdušenega za svobodo in samostojnost! Ne. Ampak to je bilo gotovo le za to, ker je bil centralizem paragraf. In paragrafa se strogo in tesno držati, čim več po črki in čim manj p) duhu, to predpisuje znameniti slovenski red.
Zato pa so Slovenci tudi uredili s svojo organi aterično sposobnostjo in uradniško disciplino. ki jim je že v krvi, centralizem v svoji deželi do take popolnosti, da jo kar veselje to pogledati. Kje je tu Bosna še daleč zadaj! Toda kaj več o tem v prihodnjem pismu. Zelo je to zanimivo. Strmel boš, prijah lelj Bossnac,
Slovenec, Slovenka!
Gospodar, gospodinja!
ki še nisi zatajil ali zatajila svojega materinega jezika, ki še veruješ v zdravo ustvarjajočo silo slovenskega naroda, glej, da bodo v vsaki družini
knjige Mohorjeve družlie,
te prve učiteljice slovenskega narodp., ki je od vsega početka vzbujala in utrjevala v njem versko in narodno zavest!
Glej, da bo v vsaki družini političen list, ki se neustrašeno bori za načela in ideje slovenskega naroda!
Neki nemški pisatelj pravi: Narod ima časopisje, ki ga zasluži, A tudi svoj pogin bo sam zaslužil, če bo njegova duševna hrana brezversko in nemoralno časopisje.
Slovenski narod pa hoče živeti! Zato bo s svojo življensko silo preprečil nadvlado umazanega, brezvestnega in brezverskega tiska, ki dan za dnem sramoti in žali, kar jc slovenskemu narodu najsvetejšega in najdražjega: njegovo vero in njegov jezik!
A Rekord slovenske jubilejne knjige.
Prijatelj nam piše iz Monakovega, Berch-manskolleg Pullach b. Munehen. Prihod Sil-vin Sardenkove prelepe knjige: Sveti Alojzij — študije in pesmi, je tu napravil veliko veselje, kakor je bilo pričakovati. Vsi se čudijo, da smo pri nas tako podjetni. Nemci očitno priznavajo, da smo jih (pa tudi druge) v delu za Alojzijev jubilej prekosili. Naši jugoslovanski sholastiki sedaj knjigo navdušeno študirajo in vživajo. Skrbeli bomo, da bodo izvedeli zanjo tudi v benediktinskem samostanu, kjer tudi zbirajo (najbrž največji na svetu) Alojzijev muzej; knjiga bi zanimala tudi naš generalat v Rimu. Slovenska mladina ali nje vzgojitelji pa naj požrtvovalno sežejo po knjigi in naj poskrbe, da pride v roke svetemu očetu, ki je letos ponovno priporočal češčenje angelskega zavetnika krščanske mladine.
A Voiivni shod SLS v Slovenjgradcu, ki jc bil napovedan za nedeljo, dne 19. t. m., se preloži na pozneje, ker jc zgoraj omenjenega dne poslanec g. Vlado Pušenjak zadržan.
A Mestna župnija Šoštanj je podeljena g. Pavlu Grilu, sedanjemu provizorju v Šoštanju.
A Redni občni zbor Jugoslovanske obrtne zveze se vrši v nedeljo, dne 19. decembra 1926, ob 10. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani, Komenskega ul. 12.
A Nova karitativna organizacija. Ustanovila se je Zveza karitativnih društev za Slovenijo (kratko: »Karitativna zveza«) v Ljubljani. Posluje začasno v društveni pisarni (Mestni trg 8/1).
^r Subotiški frančiškani so na jako slovesen način proslavili 700letnico smrti sv. Frančiška Asiškega. Pri tem so sodelovale vojaške in civilne oblasti.
A »Mentor« je zopet izšel! Včeraj je izšla 1. številka XIV. letnika »Mentorja« z zanimivo osebino. Zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo o njej obširneje poročati, storili bomo pa to v torek. Za danes list samo toplo priporočamo vsem, ki ga bodo dobili na ogled, oziroma ki ga fcodo sami naročili pri upravnišlvu v Ljubljani, Miklošičeva. cesta 7.
A Zdravstveno stanje g. poslanca Klekla
se je v toliko zboljšalo, da od časa do časa lahko zapusti postelj. Nad dva meseca je ležal, ne da bi se mog^l dvigniti iz postelje. Živci so mu nekaj časa tako odpovedali, da ni mogel ne govoriti in tudi slišal ni nič. Iz srca mu želimo, da čimprej popolnoma okreva! Bili so pa ljudje, oziroma listi v Prekmurju, ki z napadi na njega cclo taki ,: L niso prenehali, ko je visel med življenjem in smrtjo.
v Slike iz življenja sv, Cirila in Metoda.
V oceni nove knjige (gl. »Slovenec« z dne 5. dec.) o sv. Cirilu in Metodu niso bile omenjene slike, ki pač zaslužijo, da se občinstvo nanje opozori. V knjigi je 42 slik. Pisatelju se jc vsled zvez z mednarodnimi znanstvenimi krogi posrečilo, da je v knjigi zbral veliko redkih pokrajinskih, zgodovinskih in nabož-no-umetniških slik. Nad vse lepe so umetniške slike ruskih slikarjev Vasnecova in Ne-sterova, slike velike umetniškevrednosti, obenem pa polne globokih verskih idej in čuv-stev. Reprodukcije slik so se izredno posrečile in delajo čast Jugoslovanski tiskarni. Knjiga se predstavlja kot krasen album slik o slovanskih apostolih. Čuditi sc moramo, da se tako krasno ilustrirana knjiga prodaja po tako nizki ccni.
A Ukinitev davčnega urada Sv, Lenart v Slov, goricah. Delegacija ministrstva financ jc baje predlagala, da sc med drugimi ukine ludi davčni urad za sodni okraj Sv. Lenart. Ta okraj bi se priklopil davčnemu uradu Maribor. Lcnarčki okrajni zastop je s posebnim dopisom pozval občinske urade, naj podpišejo protest proli ukinitvi. Vse bi bilo lepo, ne razumemo pa, kako je mogel okrajni zastop med drugim pisati županom sledeče: » .., pričakujemo sigurno vaš prihod, ker bi
sicer se ne mogli rešiti očitka, da se ne brigate za dobrobit vaših občanov in da ste soodgovorni, če bi se davčni urad res ukinil.«
V	obrambo županov lenarčkega okraja moramo poudariti, da ta stavek ni bil na mestu. Naši župani vršijo vestno svoje dolžnosti in zavračajo očitek, da se nc brigajo za dobrobit občanov.
A Okrajna ccsta Sv, Pcter-Ložme. Po« slanec Zcbot nam poroča iz Beograda, da je ministrstvo za zgradbe odobrilo načrte za novo okrajno cesto, ki bo vezala Maribor preko Sv. Petra z Sv. Lenartom.
*A Umrla je dne 7. t. m. v 56. letu starosti grofica Rodriga Margheri di Comando-na, lastnica znanega gradu Otočec v ,nepo-e »'ni bližini Št. Petra pri Novem mestu, Pokojna je bila 6. t. m. operirana v Gradcu. V nedeljo proti večeru jo bodo z avtomobilom direktno iz Gradca pripeljali v Otočec, kjci bo čez noč na mrtvaškem odru. V ponedeljek ob 9. uri se bo blagoslovilo pred gradom truplo pokojne, ob pol 10. uri bo v župni cerkvi v Št. Petru sv, maša, nakar bodo blago rajnko položili v družinsko grobnico na župnijskem pokopališču.
A Odlikovanje slovenskih šolnikov. Iz Belgrada poročajo o odlikovanju dveh znanih slovenskih šolnikov. Vpokojeni oblastni šolski nadzornik in odlični pedagog dr. Janko B e z j a k je odlikovan z redom Sv. Save III. razreda, vpokojeni profesor učiteljišča Janez
V	r e ž e pa z redom Sv. Save IV. razreda.
•k Požar. Gorelo je dne 9. t. m. ob dveh ponoči na Primskovem pri Kranju, občina Predoslje. Zgorela je posestniku Al. Kokalju p .d. Lovčanu šupa s podom, svisli, več strojev in drugo. Zažgala je zopet zlobna roka. Posestnik je bil zavarovan, a škoda ni krita.
A Prošnja, Težke razmere nas silijo, da se v dneh pred Božičem obračamo na p. n. javnost z vročo prošnjo, da se po možnosti spomni med bednimi najbednejših slepih in upošteva njih grenki življenjski položaj. Letošnja jesen je žal prinesla veliko škode in gorja nam vsem, zlasti pa slepim, ki čutimc pomanjkanje sedaj bolj kot kedaj poprej. Zlasti druga polovica letošnjega leta je bila za nas izredno slaba. Radi poplav so prihajale dan na dan številne prošnje, dohodki pa vedno manjši. Edino naše upanje jfe, da nam p. n. javnost priskoči sedaj na pomoč s kakršnimkoli darom. Vsak najmanjši dar (bodisi v denarju ali blagu) nam je dobrodošel. Milodare sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubljana, V/olfova 12.
•A Vlak sc ustavi v Murski Soboti blizu farne cerkve, ki je res prava umetnina. *Če torej prideš v to ljubko prestollco Slovenske Krajine, oglej si rimskokatoliško cerkfev. Ne daleč od te cerkve se nahaja začasno poslopje dijaškega zavoda »M a r t i n i š č a«. Je majhno, neprimerno in pretesno, zato se dela prav pridno za zidanje novega zavoda. Del sredstev naj bi prišel iz loterije, ki je že poznana po ccli Sloveniji. Srečke so po 5 Din in se dobijo v lavantinski škofiji na vseh žup-niščih. V Ljubljani se dobijo pri veleč. gosp. prelatu dr. Slaviču, pri gg. lazaristih, v Hiralnici, na Rakovniku, Mladinskem domu v Mostah, v Akademskem domu in pri vseh prekmurskih dijakih. Žrebanje je preloženo,
A Prcdkoaferenca za kongres Zveze mest kraljevine SHS odpovedana. »Siovenec« je že poroča!, da je bila določena za danes v nedeljo v Zagrebu predkonfercnca za kongres Zveze mest kraljevine SHS. Tega važnega posvetovanja bi se bila udeležila kot zastopnika Maribora g. župan dr. I, Leskovar in magistralni ravnatelj A. Kociiler. Radi smrti Nikole Pašiča je bila ta predkonferenca odpovedana in preložena na nedoločen čas. Pašičevega pogreba se bo namreč udeležila večina delegatov, ki so bili določeni za to posvetovanje.
A Tovarna Verig v Lescah nas prosi, na) z ozirom na naš članek o enodnevni stavki v tem podjetju, priobčen dne 7. t. m., sprejmemo sledeče pojasnilo: Informacija, katero je dobil »Slovenec« v zadevi spora med delavstvom in ravnateljstvom Tovarne verig a. d. v Lescah, v toliko ne odgovarja faktičnim dogodkom, ker ni šlo za znižanje celokupnih akordnih postavk v varilnici, temveč samo za osem postavk, in to ne za 25%, temveč le za 20%. Kolektivna pogodba se ni mogla kršiti, ker jc na isto vezan delavec ravno tako kakor delodajalec ter so bile nove zrilanc akordne postavke le predlog odnosno ponudba, na podlagi katere bi sc imela vršiti pred-pogajanja, katerih posledica bi bila šele even-tuclna korektura kolektivne pogodbe.
:A Tiskarski Škrat nam je včeraj v članku: »Nekaj potez Pašičcve osebnosti« izpustil dve besedi. V drugem stolpcu v drugi vrstici od spodaj manjka beseda »vodilni« (politiki), v naslednjem stolpcu v 8. vrsti pa beseda »edini« (politični vodja).
A Avstrijske bratovske sklndnice, Na posredovanje Rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani je sporočil avstrijski konzulat v Ljubljani imenom svoje osrednje vlade, da dajejo avstrijske bratovske skladnice svojim vp^kojenim članom, njih vdovam in sirotam posebne draginjske dck'adc, ki znašajo mesečno za upokojence (provizijonisle) 40 šilingov, vdovo 20 šilingov, eno siroto 11 šilingov in za dvojno siroto 13'/i šilingov, in
Mala denarja izdajte
CfuMfana
vkljub temu bogato obdarite svoje drage, perilo, kravate samoveznice, rokavice, naramnice itd. so najprimernejša darila pri
DRAGO s c H W A B, LJUBLJANA.
to ne glede na njih državljanstvo ali bivališče. Osebe, ki se smatrajo za upravičene, da dobijo gorenje doklade, naj se obrnejo pismeno na bratovsko skladnioo v. Avstriji, ki jih je vpokojila. Morebitne pritožbe je nasloviti na zgoraj navedeno Rudarsko glavarstvo, — Vsi časopisi se prosijo za ponatis tega opozorila.
it Zahvala. Iskreno se zahvaljujem gosp. dr. Vilko Marinu, ki je s tolikim trudom pripomogel do zdravja moje žene, ter s svojo častno prakso dognal težko nenavadno bolezen. Iskreno se tudi zahvaljujem g. prima-riju dr. Mirku Černiču, ki je na moji ženi izvrstno izvršil težko operacijo. Zahvaljujem se tudi ostalim gg. zdravnikom, ki so pri operaciji sodelovali in čč. sestram. — Dragotin Gosak, Maribor.
•Ar Claude Farrčre pride v Belgrad. Znani francoski pisatelj Claude Farrčre se bo na potu po Evropi ustavil koncem dfccembra tudi v Belgradu, kjer bo imel dvoje ali troje predavanj.
it Državna pomoč vstašem. Novi finančni zakon določa, da se hercegovinskim in bo-keljskim vstašem in njihovim družinam od črnogorske države priznana dosmrtna podpora plačuje še nadalje kakor državnim vpo-kojencem.
it Maskirani razbojniki v Slavoniji. V
Slavoniji sc je izvršilo več ropov in vlomov, katere je izvršila neka tolpa, čije člani so maskirani. Kolikor je moglo orožništvo ugotoviti, je vodja te tolpe edini dosedaj preostali član Čarugine tolpe Prpič mali. Roparska tolpa se skriva v neprehodnih slavonskih gozdovih.
* Tramvaj v Osijeku. Osiješka občina si je zgradila tramvajsko omrežje za ves Osijek. Te dni so se vršile poskusne vožnje, ki so se dobro obnesle. Danes se bo slovesno otvoril redni promet.
"Ar Rop na Pantovčaku. Poročali smo, da se je policiji posrečilo ugotoviti, da je pri mesarju Tomincu vlomil mesarski pomočnik Schvvartz. Zagrebška policija je izdala za vlomilcem tiralico. Vsi zagrebški listi so priobčili včeraj vlomilčevo sliko. Kdo je bil njegov pomočnik, se šc ni ugotovilo, pač pa so mu na sledu.
it Težka železniška nesreča v Bosni. Na gozdni progi Butazoni-Venturini se je na progo zrušil zidani nasip baš v trenuitku, ko jc privozil tovorni vlak. Strojevodja in en delavec sta bila takoj mrtva, en kretnik pa te3fko ranjen.
■Ar Vsakdo se mora boriti za eksistenco,
in hoj ni lahek. Ali je čudno, če omaga oče, mati? V najlepši dobi, ko so otroci še nepreskrbljeni, že prihaja strahotna starost, ker ni zdravja. Kje so vzroki? Ali ste se že kdaj vprašali: »Ali si s čim izpodkopavam zdravje?« Ali se zavedate, da jemljete če tudi po malem strupe, ki grizejo na vaSem zdravju? Čisto nedolžna kava vam že poganja srce in draži, t. j. ubija živce. In še ne prenehate! Če pijete mesto prave kave Ziko, se boste čudili ugodnim posledicam. Prepričali se boste, da ni mogoče doreči zdravja naenkrat, temveč da je treba graditi v malem.
it Bonačcv beležni koledar 1927 jc izšel in sc dobi v vseh trgovinah s papirjem v Sloveniji po 18 Din. Koledar jc elegantno opremljen in ima poleg rimskokatoliških in pravoslavnih praznikov tudi celoletni koledarski pregled. Kjer ni na proč j, naj se naroči direktno pri J. Bonač sin v Ljubljani. Trgovcem primeren rabat.
it Pred nakupom kuhinjske posode, opreme in raznega jedilnega orodja vprašajte za cene pri JcVlo, Ljubljana, Stari trg.
"Ar Gramofone, prave angleške, dobite samo pri stari domači tvrdki A. Rasberger v Ljubljani. Čitaite inserat.
ir Specijelno za gg. duhovnike so ravnokar došli nepreinočljivi Hubertus-plašči iz vel-blodske dlake. — Krasne črne suknje vedno na zalogi pri tvrdki F. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.	83150
■Ar Naznanjamo, da se zopet vrši letos velika božična prodaja v vseh oddelkih in prostorih veletrgovine R. Stormecki, Celje po globoko znižanih cenah.
■Ar Ito — zobna pasta najboljša.
-Ar Flobert puške so lepo Božično darilo, za katerih nakup in nošenje ni treba oblastnega dovoljenja, dobite najceneje pri puškar-ju Josip Sternad, Maribor, Aleksandrova 18.
■Ar Čevlje za male noge št. 3i», 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih, prodaja tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja.
■ &SeS3B(aSIEnaE3«HMBBiBHaf8BB
Pozor!	Pozor!
Ksvarna in gostilna
Kolodvorska ulica 29 nudi vsak petek in ponedeljek polenovko. Toči ravnokar došla najboljša dolenjska rdeča in bela vina (Del Gott), Štajerska in druga vina.
IO
O Akademija Akad. Orla bo obsegala poleg dveh novih točk (mladci in mladenke), ki smo jih že včeraj omenili, še dve novi točki: Orli (simb. vaje) in Mornarji. So to ritmične vaje, muzrka je popolnoma izražena v vajah, ki hočejo kazati novega duha v pojmovanju našega orlovstva.
O Premijera drame »Srenja«. Ljudski oder uprizori danes ob 8 zvečer v Ljudskem domu to štiridejanko našega pisatelja Jalena, ki je po svoji drami »Dom« po nan daleč po naši ožji domovini. Ker se to delo ob tej priliki prvič uprizori na večjem odru, je Ljudski oder predstavo kar najskrbneje pripravil. Režija je v veščih rokah g. Stareta, vloge pa so zasedene po najboljših močeh. Ugled, ki si ga je Ljudski oder z svojim delovanjem pri občinstvu pridobil, se bo s to prireditvijo znova utrdil. Pri igri bo navzoč tudi g. avtor. »Srenja« se v tekoči sezoni ne bo ponovila. Predprodaja vstopnic kakor običajno.
0 0 naši bodoči samoupravi priredi Slov. kat. akad. starešinstvo vrsto predavanj ■/ diskusijo. Prvo predavanje bo v torek, 14. t. m., ob 8 zvečer v Akademskem domu (Miklošičeva cesta). Tema: Bivši dežel a i zbnrj in njih kompetenc.a. referira dr. Jes. Dermastia. Starešine, akademiki, vabljeni, gostje, ki jih zanima predmet, dobrodošli! — Predsednik.
O Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani. I. plenarni sestanek se bo vršil v četrtek, dne 16. decembra 1926, ob 20. uri, v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: a) poročilo izvrš lnega odbora; b) finančna akcija; c) imenovrnie finančnega komiteja; d) volitev nadzornega odbora; e) samostojni predlogi; f) razprava o spomeniku; g) slučajnosti. Samostojne predloge se vlaga pri izvršilnem predsedstvu pred otvoritvijo zborovanja. Na ta sestanek so vabljeni vsi gg. člani častnega predsedstva, vsi člani reprezentančnega odbora, predstavniki vseh v reprezentančnem odboru zastopanih organizacij, člani umetniško-tehniškega komiteja in zastopniki časopisja. Vabila so bila dostavljena te dni in istolako tudi poverilnice za delegate posameznih organizacij.
0 Kulturno-politični klub S. K. A. S. V ponedeljek 13. decembra ob 6 zvečer se vrši v društvenem lokalu redni sestanek. Dnevni red: Slovenski problem.
© Danes vsi na akademijo akademskega Orla ob 5 popoldne v Ljudskem domu.
O Sožalne izjave Ljubljane ob pr liki Pašičeve smrti. Mestni magistrat je takoj, ko se je zvedelo za smrt Nikole Pašiča, razobesil žalno zastavo. Vladni komisar Mencinger je odpcslal tudi naslednjo brzojavko: Rc<| i ni Nikcla Pašičevi. Belgrad. Občina Ljubljana kot glavno mesto slovenskega dela naše države se klanja manom največjega našega državnika Nikole Pašiča in izreka velečislani njegovi rodbini svoje globoko sožalje. Deputacija mesta Ljubljane se udeleži pogreba velikega pokojnika in položi na njegovo krsto venec naše obč ne.
O Rokodelski dom. Pevski zbor ped vodstvom g. prof. Marka Bajuka bo imel pevsko vajo v torek in v četrtek, obakrat točno ob 8. uri. Prosimo, da se udeleže vaje prav vsi gg. pevci.
0 V stolni šentjakobski prosveti v Križankah bo predaval v pondeljek ob csmih zvečer msgr. prof. dr. Jchsip Debevec o božičnih običajih.
0 V Krekovi prosveti (zveza uradnic in trgovskih nas<avljenk) predava jutri ob pol-osmih g. V. Zor skioptično: od Londona do Ljubljane.
O Frančiškanska Marijina družba lx> priredila danes popoldne ob polpelih v dvorani Rokodelskega doma skioptično predavanje. Predaval bo dr. P. Hugo Bren.
O Snočna premiera v drami. Premiera alegorične pravljice Pavla Golie: Triglavska bajka je sneči uspela. Živa narodna miselnost igre jo na občinstvo močno vplivala in v 4. sliki se ob odprtem odrti sprožilo dolgotrajno odobravanje. Avtorja so po vsaki sliki klicali prod zastor. O umetniški stran' dola vomo poročali prihodnjič.
O Aeroklub v Ljubljani. Redni občni /bor glav. cdtora Aero-kluba v Ljubljani br> v pondeljek, 13. t. m., ob 6 zvečer v mali dvorani Kazine, I. nadstropje. Vsi prijatelji, ki se zanimajo za avijatiko, naj se občnega zbora udeleže in pripeljejo s seboj še svoje prijatelje. Po členu o pravil Aero-kluba je namreč lahko član Aero-kluba vsak državljan(lra) kraljevine SIIS., ki je dovršil 16 leto starosti iu ga sprejme odbor Aero-kluba. Mesečna članarina 2 Din je tako majhna, da je omogočen pristop v klub vsakomur.
O Vstopnice za akademijo Akad. Orla ?e dobe dopoldne Se v predprodaji v trafiki Uni-ona. popoldan pa od 4. ure naprej v Ljudskem domu.
O Ruski odbor v Ljubljani vabi vse ruske rojake, da sigurno prisostvujejo pnnlhidi, ki se bo danes v nedeljo cdmolila za velikega dobrotnika gospoda Nikola Pašiča v pravoslavni cerkvi. Služba božja se prične ob 10 dopoldne.
O Literarni večer. Društvo slov. književ liikov priredi v torek, 14. t. m., ob 8 zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje z naslovom: Razgovor o umetnosti. V tem predavanju bo g. Josip .Vidmar spregovoril o so-
dobni težnji, o tendenčni umetnosti, o poglavitnih estetskih problemih kakor: o vrednotenju znanosti, filozofije in umetnosti, o tauo-zvani čisti umetnosti in o psihologiji umetnika in sprejemalca; končno pa še o dragoce-
nosti in koristnosti netendenčne umetnosti.
O Tečaj za damsko in moško prikrojev.v nje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti
opozarja krojačice in krojače na prireditev damskega in moškega prikrojevalnega teča|a
v Ljubljani. Damski prikrojevalni tečaj se prične takoj po novem letu, moški prikrojevalni tečaj pa takoj po zaključku damskega tečaja. Vse interesentinje in interesenti naj takoj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Krekov trg št. 10-1.
O Tečaj za čevljarje v Ljubljani priredi Urad za pospeševanje obrti v začetku januarja 1927 pod vodstveni čevljarskega mojstra g. Jos. Steinmana. Ker je nekaj mest še prostih, vabi urad, da pr javijo inleresenti svojo udeležbo takoj v pisarni urada. Krekov trg št. 10-1.
O Zamenhofova proslava ljublj. esper. kluba se ie vrš la sno5i v Narodnem domu ob precejšnji udeležbi. Navzoče je pozdravil predsednik ljublj. kluba g. D. Herkov, ki je poudaril najprej v slovenskem, potem v espe-rantskem jeziku, da ni Zamenhof velik le zato, ker je eeperanto izumil, ampak radi ideje, ki ga je pri tem vodila: bratstvo med narodi, človečanstvo. Esperantski pokret se vedno bolj širi tudi v manjše kraje naše domovine. Orkester Sloge je zasviral nato esperantsko himno. Potem pa je g. dr. \Vinterhalter iz Maribora v svojem slavnostnem govoru poudaril nasprotslva, ki se še vedno pojavljajo v sedanjem človeštvu. Vendar pa espernntska — pacifistična misel ni zato nič manj pomembna. Esperanto sam je postal že živ jezik. V dobi radia in brzega zračnega prometa je postal važno, sredstvo za medsebojno občevanje narodov. Tudi pojavljajočim se nacionalnim težnjam ni nasproten. Veliki državniki (Herriot), veliki misleci naše dobe (Tagore, Gorki) priznavajo njegovo važnost, japonski vseučiliščni profesorji ga uvajajo v znanost. Tagore je označil esperanto kot iznajdbo z gigantskimi perspektivami. — Ga. Thierry-Kavčnikova in g. Sv. Banovec sta nato zapela vsak po dvoje pesmi ter med burnim aplavzom prejela vsak en šopek, povezan z espernntskim trakom. Navdušila je deklamacija malčka (Faminc) in gdč. Trpolovec. — Nato pa se je razvila animirana prosta zabava, prijateljsko družeč častilce velikega Zamenhofa in pristaše njegove velikopotezne ide e.
O Dr. Tičar, šelenburgova 3, ordinira odslej od 1 do pni 3 popoldne.
O Nol^j o užigalicah. Prejeli smo: Sem kadilec in moram kupovati žveplenke. Do letos sem dobival v svoji trafiki Ciril Metodove užigalice, ki sem jih rad jemal z zavestjo, da s tem vršim tudi narodu koristno stvar. Kar naer' rat pa mi je pričela trafikantinja usilje-vati sokolske užigalice. Torej naj jaz neprostovoljno podpiram organizacijo, ki mi je po naziranju povsem nasprotna. Apelirani na tem mestu, naj si vse trafike oskrbe, če že hočejo imeti sokolske užigalice tudi še druge, dn bodo lahko postregle odjemalcem s tistimi, katere ti žele.
0 Policijska kronika. Polkvja je aretirala tri osebe in sicer radi beračenja, pijanosti in postopanja. — Brivcu Franchettiju na Dunajski cesti ukradel neznanec za 100 Din pe-riia. — Trgovskemu sotrudniku Slavku Mar-kiču je v Florjanski ulici Izpred lokalov peka
Zavodnika cdpeljs.l 1500 vredno kolo. — Po* tovka Mica prihaja v Ljubljano po :,kšeftu«, | ki se ji je to pot dobro obnesel, zakar se je ta-j ko napi a, da jo je vzel stražnik s seboj. -j Neko vdovo na Vidovdanski cesti je neka žen-J jska og lju ala za 500 Din vredno blago. — i Policia beleži šest prestopkov pasjega kontu-I maca, dva slučaja prepovedane hoje ob železniški progi in pet cesln h poročil.
© V poročilu o na smrt obsojenem in po-m loščenem Jarcu se nam je zgodila nehote pomota. Pripravljal ni Jarca na zadnjo pot, ! ko se še ni vedelo za pomilostitev, P. dr. i!r>-man Tominec, kakor smo poročali, ampak P. : dr. Angeli k Tominec, ki kakor zuano oskrbu e kot dušni pastir jetnike ljubljanske jetnišnice.
© Liter po 6 Din se toči sladki jabolčnik v znani Fabian-ovi kleti, i a Amerik, baru, Vodnikov trg. Istotam so točijo tudi prvo. vrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska ! vina.
© Najlepša božična in novoletna darila
1 nudi najceneje tvrdka I. Podboj nasproti cerkve sv. Petra.
© Staroznaaa de likate sa preje gospe i ane Jane, sedaj Marije Kaluža se ni nikamor preselila in se nahaja torej še vedna j na Marijinem trgu št. 8, poleg Zvezn« knjgarne.
© še je čas, da si nabavite lepo fotogr. sliko kot najprimernejše in najcenejše božič-no darilo. Slika se ob vsakem vremenu, tudi črez opoldansko uro. Fotograf »Viktor«, Knaf-ljtva ulica 4, n;:sproti Narodne tiskarne.
© Priporoča se stara znana delikatesna trgovina Jane, katera se nahaja sedaj v Židovski ulici 1.
© Božič je tu! Ne pozabite, da dobite pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Kongresni trg 2, najbolj primerna božična darila.
© Krasne damske plašče po neverjetna nizkih cenah dobite le pri tvrdki F. Lukič, Pred Škofijo 19.
O Priporoča se spccialni časalni damsk! salon KELŠIN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Bs
OSLANO!
gospodinje, l<atere do sedaj še ne kuha o prvovistnega pridaUa h kavi, naše domače KOLINaKE CIKORIJE,
dn s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLiNSKO CIKuRIJO in gotovo bodo zadovoljne. — P i nakupovanju da dobite nravo našo KOLINSKO CUORiJO, katero iz najholiših snovi z novimi modern mi stroii izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da sc vporablja v vsaki slovenski rodbini.
\

Do Božiča znižane tene!(
Zimske suknje iu druga oblačila nudi v največji izberi
I. Maček, Ljubljana
Aleksandrova cesta 12.
Maribor
□	Prosvetni večer v četrtek ob 8 zvečer v dvorani Zadružno-gospodarskc banke bo zopet prav zanimiv ker bo predaval g, dr. J e -h a r t o Galileji in Bettchcmu. Predavanje je poleg tega za predbožični čas prav primerno, ko si bomo mogli tudi ogledati krasne posnetke svetih krajev, kjer je bil rojen naš Zvcličar. Zato že danes vabimo k temu predavanju. Ker je zanimanje veliko, je prav, če že v pred-prodaji kupite vstopnice v Prosvetni Zvezi! Prosimo tudi za medsebojno obvestilo o tem predavanju, da kdo ne pozabi nanj, pa bi mu bilo žal.
□	Nova skupina za cblastre volitve v Mariboru. Narodni socijalisti, radičevci, davi-dovičevci so v Mariboru sestavili skupno listo. Nosilec liste je postajenačelnik Mohorko, kot drugi je radičevec dr. Faninger, kot tretji prof. Ribarič. — Ta nova kombinacija kaže, da so S. D. S. agitatorji zastonj pritiskali na kljuke pri narodnih socijalistih. Zanimivo je tudi, da je iz te nove kombinacije izpadel dr. Kukovcc,
□	Božičnica kršč, ženske zveze sc vrši danes teden ob 7. zvečer v dvorani Narodnega doma s prav zanimivim sporedom, ki bo osvetlil predavanje o dobrodelnosti. Govoril bo gosp. prof. P. Zivortnik.
□	Volivne reklamacije ▼ Maribora. Do 10. decembra zvečer se jc v Mariboru vložilo na magistratu okoli 500 volivnih reklamacij. Slovenska ljudska stranka je sama vložila okoli 400 zahtev za vpis in izbris. To število znači, da je organizacija SLS v mestu Maribor na svojem mestu. — Novoizvoljeni načelniki vseh petero okrajnih organizacij SLS v mestu so te dni pridno prirejali sestanke in seje.
□	Mladeniška Marijina družba frančiškanske župnije v Mariboru priredi v spomin 2C0-letnice proglasitve sv. Alojzija za svetnika in 15-lctnice svoje ustanovitve v dvorani Zadružne gospodarske banke v nedeljo, dne 19. dec. ob 4 popoldne igrokaz v treh dejanjih »Sveti Alojzij«. Vstopnina: sedeži Din 10, 8 in 5, stojišča Din 3 in 2. Krasne igre naj nihče ne zamudi pogledati. Vabljena je zlasti mladina.
□	Mesečni sestanek duhovnikov - tretje-rednikov za december se vrši prihodnjo sredo, dne 15. t. m. ob pol 5 popoldne v frančiškan-ikem samostanu.
□	Nada'jnja predavanja na Ljudski univerzi. V pondeljek, 13. t. m. predava g. inž. Kukovec o Rabindranath Tagorevi filozofiji. — V sredo, 15. t. m. se vrši predavanje o jugovzhodni Afriki. Predava nemški pisatelj Rothhaupt, ki te je sam dalj časa mudil v teh krajih. Isto predavanje se vrši tudi v sredo popoldan za šolsko mladino.
□	Orkestralni koncert Glasbene Matice,
ki se je vršil v petek zvečer v Gotzovi dvo-Tani, je zopet sijajno dokazal visoko umetniško kvaliteto orkestra Glasbene Matice. Obe točki programa jc orkester, pomnožen z muziki vojaške godbe, izvajal pod taktirko g. kapelnika Hladek-Bohinjskega z občudovanja vredno eks-aktnostjo in skladnostjo. Pokazalo sc je, da je tudi orkester z novim kapelnikom veliko pridobil ter se umetniško zelo izpopolnjuje. Obisk Je bil zelo dober. Obnesla se je tudi nova metoda nenumeriranih sedežev.
O Kam gremo danes? V društveno dvorano Katoliške omladine, kjer priredi vsestransko delavna mladina krasno nabožno igro: Pod Marijinim varstvom. Začetek točno ob pol 6 zvečer, Med odmori nastopi godba na lok z lepimi komadi, kar bo gotovo spopolnilo pod-tičljivi in zabavni večer. Odbor vse vljudno vabi k prav obilni udeležbi.
□	Kino Apolo v Mariboru predvaja od Četrtka 16. do nedelje 19. t. m. prekrasen film »Umirajoča roža« (Čudež sv. Terezike). To jc najboljši in najlepši film iz povesti rim. kat. cerkve. 8552
□	Priporočljiv delavec je 18 letni mizarski pomočnik Adolf H. iz Lajtersberga. Neki železniški uradnik ga je najel, da mu napravi v stanovanju špansko steno. H. je porabil to priliko ter izmaknil dva briljantna prstana, vredna 2000 Din, 3 žepne ure, dozo za cigarete, kaseto ln razne druge predmete, ki so imeli večjo vrednost. Prstana je ponujal nekemu trgovcu po tako nizki ceni, da je ta takoj sumil tatvino ln prodajalca ovadil policiji. H. je bil nato aretiran in oddan v zapore okrožnega sodišča.
□	Najboljšo čevlje »Karo« dobile Maribor, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. Cernetič.
Cel/e
'■& Rojsni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra
proslave v Celjskem domu naši aktivni in rezervni častniki s posebno zabavno prireditvijo s sodelovanjem vojaške godbe iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Našemu občinstvu najtopieje priporočamo, da se te lepe spominske prireditve udeleži v naj-obilnejšem številu.
Poročilo o smrti bivšega ministrskega predsednika g. Nikoie Pašiča je tudi v Celju vplivala zelo dramatično.Vse stranke so čutile, da je s Pašičem legel k počitku veliki duh in voditelj ter ustanovitelj stranke, ki je imela v di žavi odločilni vpliv. Novica o smrti tega velikega državnika se je raznesla v Celju takoj po pol deseti uri predpoldne. Koj nato so se razširile po mestu neke bajne novice o sestavi nove široke koncentracijske vlade, katere vesti pa so bile na prvi hip neverjetne. S poslopja mestnega magistrata je v čast velikega pokojnika in voditelja srbskega, bratskega nam naroda zaplapolala žalna zastava.
0 Demokratske skrbi so strašno velike in hude. Sedaj jih celo tlači mora, kdo bo pravzaprav izvrševal poslanske dolžnosti mesta Celja v oblaslni skupščini v Mariboru. Svoje liste n;majo namreč še v redu, ker se jim je baje njihov kandidat zopet skujal. In zato sedaj ugibajo, ali bo dejanski poslanec na kompromisni I sti ali pa njega namestnik. O tem pišejo cele jeremijade, kakor da bi se to vprašanje tikalo samostojnih demokratov. Smešno je to! Pri nas bo poslanec oni, katerega bo ljudstvo izvolilo in nikdo drugi. Najmanj pa kak samostojni demokrat! Za n*š'e skrbi se vam ni treba brigati, iniat ž.e svojih dovolj!
■©" »Nova doba« se vzpenja na visoki nivo moraliziranja. To pa le tedaj, ako ne more ovreči dejstev. Tako piše v svoji zadnji številki nekaj o »politici malitfosi«, kjer pravi, da se tem ubogim revežem, namreč demokratom, podtikajo razgovori, za katere ni vzroka in o katerih ni sledu. Pravi tudi, da se sklepajo dogovori, ki m so mogoči in tudi ne potrebni. O saneta simplicitas! Ti so res nedolžni in sjcer tako nedolžni, da morajo sedaj celo iskati takozvane »špijone«, ki naj bi bili našemu poročevalcu izdali pravi potek nedeljskega večera. Vse to nekoliko preseda onim, ki so o vsem tem prav dobro poučeni. Zato svetujemo demokratom, da o tem molče ali nam pa pošljejo uradni popravek naših notic, da nam bo na podlagi tega popravka omogočeno povedati celo resnico.
& Nasipe, ki jih grade v okolici proti nevarnosti ponovne poplave, sta si v sredo na praznik ogledala načelnik ministrstva g. Jovanovič in okr. glavar g. vladni svetnik žužek.
•0- Mestno gledališče. Opozarjamo na predstavo v torek zvečer v našem mestnem gledališču, kjer nastopijo najboljši ljubljanski igTalci v igri »Joyc. Vstopnice se dobe tudi v predprodaji.
Proračun okrajnega zastopa leži v uradnih prostorih na vpogled in sicer do 21. decembra t. 1. Ti prostori se nahajajo v Vodnikovi ulici št. 9. Kdor ima vložiti proti proračunu kake ugovore, mora to storiti najdalje do dne 21. decembra t. 1. pri imenovanem uradu.
& Obolel je g. Ivan Majdič, gostilničar iz Levca, in lezi sedaj v javni bolnici v Celju. Upamo m želimo, da bi splošno priljubljeni g. Majdič kmalu ozdravel in se povrnil v sredo svoje družine.
•©■ Občni zbor dijaško kuhinjo se vrši dne 16. t. m. v prostorih Narodnega doma.
Kamnite
Duhovne vaje. Na »Sutnk so bile k prazniku Brezmadežne duhovne vaje, ki jih je vodil suoo-rior lazaristov g. Flis. Udeležba iz mesta in okolice je bila nenavadno velika zlasti na praznik. Zjutraj je v obeh cerkvah pris'opila naša odraščajoča mladina k Gospodovi mizi povodom Aloj-zijanskega jubileja«. Pri fari je poveličevalo slovesnost ubrano petje cerkvenega zbora pod spretnim vodstvom g. Heybala.
Smrtna kosa. V Podgorju smo 4. t. m. po. kopali vzornega fanta Iv. Pavlča. Pogreb, ki ga je vodil g. kanonik je bil zelo lep. Mnogobrojna udeležba ljudstva, petje nagrobnic in poslovilni govor fan'a-Mar. kongreganista, vse to je pričalo, kako je bil pokojni mladenič priljubljen in nadebuden. Ugledni »Županovi hišk sožalje!
V Domu bo v torek, 14. t. m. III. prosvetni večer. Predavanje bo o Pompejih. Vabljeni!
ČOKOLADA KAKAO BONBONI

Naša šola. Lahko po pravici trdimo, da je malo hribovskih občin na Kranjskem, ki bi imele tako slabo šolsko poslopje, kakršno ima občina Kranj, gorenjska metropola in prvo mesto za Ljubljano. Imamo šolo, ki pač ne dela časti naprednemu Kranju in tudi v zdravstvenem in es.etskeni pogledu ne more najbolje vplivati na šolsko mla-I dino. Že duvno bi bilo potrebno, da bi sezidali j novo moderno šolo, a naši velenapredni občinski.
očetje te potrebe ne vidijo. Če bi se tisti denar, ! ki ga jo prejel od občine Narodni dom, bil j votiral zn novo šolo, bi bila danes že pod streha In še nekaj! V Kranju vlada občutna stanovanjska mizerija. Vsepovsod so mes ne občine že vsaj malenkost Morile za omiljenje stanovanjske bede, samo kranjski naprednjakl se še niso spustili na to polje soc;alne skrbi. Ko bi se sezidala rova šola, bi so stari šolski poslopji lahko adaptirali za stanovanja in s'anovanjska kriza, ki je baš tu v Kranju tako težkn, bi bila občutno omiljena. Seveda, v naš napreden Kranj pride vsak napredek 100 let prepozno.
Tr&ič
»Razbojniki«, krasno Schillerjevo delo, ki so nnm ga igralci druš;va sv. Jožefa 28. novembra tako dovršeno podali, bodo ponovljen v nedeljo 12. decembra. Začetek bo že ob 4 popoldne. Oimar-jamo zlasti tiste, ki zadnjič niso dobil več vstopnic in okoličane!
Dva nora kipa. krasno delo kiparja Pengovn iz Ljubljane je zadnji čas dobila na5a župna cerkev. Oba stojita ua oiojjočnh črnih podslavih pri
vhodu v levo kapelo. Srce Jezusovo s« lahno sklanja in drži zlusti roki značilno vabeče. Mala To rezi ka je pa napravljena tako, kat da bi bil umetnik vedol da bo slala ravno nasproti Srcu Jezusovemu in tabernaklju. Z eno roko častilce vabljivo dviga k cvetju, ki ga drži v drugi roki in s pogledom navaja k božjemu Srcu. Oba kipa sta okras cerkvi in lepo priporočilo za umeinika.
Vedni požari v okolici razburjajo tudi nas. Govorice o raznih napovedih požarov so seveda tudi pogosto prelirane. Isto jutro, ko je gorelo v Dupljah, so tudi pri nas zasačili v nekem podstrešju sumljivega človeka. Ušel je, dasi so prišli ljudje v trenutku skupaj.
Praznik sv. Nikolaja je letos zelo zaposlil otroke. Saj je bila zadnja mlklavževa prireditev šele v sredo.
Škofja Coka
Mestna hranilnica. Vel'kl župan Je ustanovitev odobril. Z novim letom začne hranilnica poslovati v hiši zraven rolovža, tam, kjer je sedaj modistinja.
Puštalski most je odprt za promet z omejitvijo, da vozila težka nad 2000 kg ne smejo čez.
Orlovski tečaj. V drušlvenem domu se vrši včeraj in danes orlovski okrožni tehnični tečaj. Opozarjamo na lo še zamudnike.
Gimnazijski veroučitelj g. Maks Stanouk je nastopil svojo službo 7. 1. m. Tako je venlar enkrat ta zadeva rešena.
Čajanka Čitalnico. V torek 7. t. m. se je vršila j v dvorani hotela »Trsk druga čajanka kočevske čiiainlce. Predaval je g. sodnik Anton Šavelj o narodnih ob čajih na Gorenjskem. G. predavatelj nam je res v izbrr.nih besedah predočil celotno sliko gorenjskega doma in gorenjske duše. fo lepo uspelem predavanju se je razvila prosta zabava. Na tak način goji ta naša matica v Kočevju res lepo družabnost in vzajemnost med kočevskimi Slovenci.
Zimska sezona. Snega je dovolj. Tudi po-mrznil je malo, tako da je popolnoma uglajen teren za naše spornike. Na dan so prišle s.n'.;e, skij" in drugo sportro orodje. Posebno lep teren za sankanje pa je vozna pot v goro zadaj za novo Jakominijevo žago, ki je v Hribovski ulici. Tam j je vse živo dece, pa tudi odraslih, ki si krepijo zdravje v čistem, nekoliko ostrem &'mskem zraku.
Trbovlje
Izjav... Podpisani izjavljam, da nimam z nobeno stranko nič opraviti. Moj poklic je samo, da sem gasilec. Zato pa opozarjam tiste, ki me napadajo radi kandidatne liste, da me je nekdo brez moje vednosti dal na orjun3ko listo za volitve v II. skupino. — Virant Anton. — Trbovlje, dne 11. decembra 1926.
jCx Apel na občinsko starešinstvo. Bližajo se božični prazniki in novo leto. Ob teh dnevih se vsak rad porazveseli. Mnogo je pa takih v Trbovljah, ki ne bodo imeli za te praznike na mizi niti koščka mesa Čez tisoč starovpokojencev čaka na rešitev pravilnika, ki jim bo povišal kronsko pen-zijo. Apeliramo s tem na občinsko starešinstvo, da jim podeli za praznike primerno podporo že z ozirom na navado, ko dobo drugi svojo 13. plačo, ki so pa drugače še zdravi in mladi. Upamo, da ta klic po pomoči ne bo zaman.
Materin blagoslov. Ta nadvse lepa igra se uprizori danes v nedeljo popoldne ob pol 4. uri v Društvenem domu. Dramatični odsek si je dal mnogo truda, da uprizori to igro, ki izvira iz Časa francoskega kralja Ludvika XVI. in popisuje življenje revnih Savojcev in vsebuje med drugim tudt krasne pevske točke. Naj omenim, da so že vaje same vršile s skrajno napetostjo in da so uprizorili igro v Celju s takim uspehom, da so jo trikrat ponavljali ob polni dvorani. Vse to je jamstva dovolj, da je vredno igro pogledati. Predprodaja vstopnic je v obeh konzumih.
Predavanj« za ženske. Danes v nedeljo popoldne ob pol 2. uri predava g. profesorica Pe-ganova v Društvenem domu o splošnem ženskem vprašanju. Žensko društvo »Katarina Zrinjska« na-že žene vljudno vabi k predavanju.
Hrastnik
Politične zadevo. Odkar »Slovenec« prinaša poročila o občinskih zadevah trboveljske občine, zelo pridno segajo po njem vsi naročniki, ki ga morajo na vse strani posojevati. Tudi socialistom nobena številka ne uide. Oni so zelo presenečeni, ko smo razkrinkali njih početje. Zdaj se bahajo po koloniji, da bodo v Trbovljah strašno veliko hišo zidali iz onega posojila, ki ga namerava vzeti občina za zidavo šol. V nedeljo bodo volitve v drugo skupino. Za te volitve so zopet začeli obetati, da bodo izposlovali 250 Din za vsakega rudarja. Socialisti pričakujejo, da jim bo TPD šla na roko, zdaj ko so občinski proračun tako naredili, kakor jo prav TPD. Tako, upajo, bi za oblastne volitve pomagala TPD med delavstvom za socialiste delati dobro razpoloženje. Delavci bodo pa po svoje naredili in tem gospodom račune prekrižali.
Dopisi
Gor. Logatec, Se enkrat opozarjamo na današnji cerkveni koncert, ki ga priredi Sattnerjev zbor ob 5 popoldne v župni cerkvi v Gornjem Logatcu. Vodi ga naš starosta skladateljev in mojster č. g. p. Hugotin Sa'tner osebno. Spored je jako pester in zanimiv. Zanimanje za la koncert jo vsesplošno. Ker so bo vrš i koncert v korist »R-te-čega križa-: in sicer za poplavljence za'o še enkrat vsi prijatelji nafe lepe cerkvene pesmi prav lepo povabljeni — združimo koristno s prijetnim!
Golnik. Lepo in užitka polno popoldne so imeli bolniki na Golniku dne 28. novembra. Slovensko bralno društvo v Tržiču jim je pod spretnim vodstvom g. ravnatelja Lajovica priredilo koncert, kakršnega doslej Se nismo doživeli v tem zavodu. Točko za točko so tako moški kakor ženski in mešani zbor prav dobro izvajali, pri čemer jih jo spretno spremljala na planinu gdč. Malijeva. G. Kemc je tudi to pot kakor navadno s svojo godbo na lok pokazal, kaj se dosrie z marljivostjo in vnemo za glasbeno umetnost. Prav hvaležni smo bili za lepi užitek gg. I.ajovicu, Kemcu in vsem sodelujočim. — Za Miklavževo so si pa bolniki sami s pomočjo nameščencev napravili prav zabaven večer, kjer so »Trije tičkk pošteno potegnili gostilničarja, vendar je pa njegova sicer jezična Spela vso zadevo lepo poravnala ter od resnega sodnika vsem izprosila odpuščanje. Miklavž je gospodarski krizi primerno obd-.ril bolnike, origi-; nalna parkeljna pn sta vzbudila salve smeha.
Cirknvco pri Pragerskcm. Prostovoljno gasilno drušivo Mi' ovce—Dragonja vas priredi bo-■ gatft loterijo dne 19. marca 1927. Dobitki so sle-j deti: Plemenska krava, nov šivalni »troj, moško ! in žensko kolo, 500 1 vina, 1 seženj bukovih drv, 2 »ežnia ielševih. blago za moško iu žensko obleko,
nov tovarniški plug Stev. 151 (b) itd. itd. Dobitkov je vseh skupaj 800 v vrednosti 25.000 Din. Srečka stane samo 5 Din. Naročajo se pri imenovanem društvu. Sežite pridno po njih, posebno pa prosimo vsa gasilna društva, da nam pomagajo pr) razprodaji.
Cerkveni vestnik
Vzhodno liturgični teden ▼ Londonu (k slikam v današnjem »Ilustr. Slovencu«), katerega j« organiziralo društvo sv. Janeza Chrysostoina, je bil za London pravi zgodovinski dogodek. »The Universe«, katoliški list je prinesel uvodni članek izpod peresa Miss A. Christitch. Zborovanj se je udelež 1 škof D* Ilerbigny, katerega je zbor pooblastil, da poda sv. Očetu specielno poročilo. V slavni westminsterskl kat katedrali se je brala sv maša v vzhodnem obredu. Celebriral je preč. g. Vladimir Abrikov. Čudovito petje, mistična glasba in slovanske besede: »Sviat, sviat, sviat, Gospod Sar baot. .« so napravile na navzoče angleške katolike globok vtis. Brezdvoma bo ta slove:nost in smotrno delo društva rodilo med Angleži veliko uspehov.
Bratovščina (apostolstvo) sv. Cirila ln Metoda v Mariboru priporoča: 1. Dr. Franc Grivec: Slovanska apostola Sv. Ciril in Metod. Knjiga, ki je ravnokar izšla, je ena najlepših in najcenejših slovenskih knjig, ki spada v vsako zavedno slovensko hišo. Cena broširanemu izvodu brez poštnine Din 15.—, v platno vezanemu Din 28.—. 2. Apostolski molitvdnik, izvod po Din 5.—. 8. Vzhodni slavospev v čast Srcu Jezusovemu za zedinjenje (molitvena ura), izvod po Din 1.—. 4. Umetniške razglednice slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in Matere Božje (v bakrotisku), po Din 1.—. Vsa naročila se naj pošiljajo na naslov: Bratovščina sv. Cirila in Metoda, Maribor, Glavni trg 7. Kdor pride sam v Maribor dobi navedene knjige pri upravi, ki je pa v škofijskem dijaškem semenišču. Naznanja se tudi, da bodo sprejemne podobice te dni tiskane in jih takoj, ko jih dobimo, razpošljemo obenem z nabiralnimi polarni.
Za učiteljstvo
Kamniška podružnica »Slomškovo cvete«, Ima svoj izredni občni zbor v ponedeljek dne 20. t. iu. v Kamniku v šoli takoj po prihodu jutranjega vlaka. Dnevni red: Razpust podružnice. Udeležba naj bo polnoštevilna. — Odbor.
Krekova mladina
V Mostah priredi »Krekova mladina« danes ob pol 5 popoldne socialno predavanje, ki ga bo imel g. p. dr. Angelik Tominec. Vsi, ki ste se priglasili, pridite gotovo! Predavanje se bo vršilo v Domu v Mostah. Predavanja se bodo nadaljevala!
Krekova mladina Jesenice. Danes se nadaljuje »Krekova socialna šola«. Predava tov. Anton Marinček o temi: »Delavska organizacijac. Začetek ob pol 10 v Kat. domu. Prihodnjo nedeljo zopel predavanje!
Krekova mladina Trbovlje. Danes ob 4 popoldne se prične »Krekova socialna šola«. Predavanje se vrši v prostorih »Strokovne zveze ruda> jevt Loke 253. Predava tov. Ivan Gajšek o temi: »Beda in brezpravnost delavstva.« Kdor se nam& n»iva predavanj udeleževati, naj gotovo pride! Prihodnjo nedeljo se šola nadaljuje!
Krekova mladina Preska-Goričane. V srede 15. t. m. se »Krekova socialna šola« nadaljuje in predava tov. Anton Marinšek o temi: »Delavska organizacija r. Pridite vsi! Začetek ob pol 7 v Domu v Preski. Nadaljevanje prihodnjo sredo!
Krekova mladina Celje. V sredo 15. t. m. ob 8 zvečer predava v »Krekovi socialni šolk tov. Franco žužek o temi: »Delavska samopomoč«. Pridite gotovo vsi! Predavanje v društvenih prostorih »Krekove mladine«. Šola se prihodnjo sredo nadaljuje.
Krekova mladina Vič. V petek 17. t. m. se bo vršilo socialno predavanje za naše Krekove« ob 8 zvečer v Domu. Predava tov. Ivan Gajšek o temi: »Beda in brezpravnost delavstva«.
Porota
Maribor, 11. decembra.
Popoldne se je vršila razrapa proti Jožefa carinskemu posredniku Tihomirju Miloševiču radi goljufije. Ker Miloševič ni prišel k obravnavi, ie bila ta preložena.
NASILEN ZET.
Popldan se je vršila razprava proti Jožefu Korošcu, delavcu v Partlnju. Obtožnica mu očita, da je dne 6. avgusta t. t. napadel v Partinju svojega tasta Valentina Dominkota, ga tolkel po glavi s pestmi in cepičem ler ga slednjič s tako silo vrgel ob posteljo, da so starčku otrpnili možgani ter je na posledici tega umrl. Naslednjega dne, 7. avgusta, se je napotil v Kremberg k posestniku Deutsch-mannu, kamor je pobegnila njegova žena, ker jo jo vedno pretepal. Vdrl je pri Deutschmannu v hišo ter navalil na ženo z nožem. Zadal ji je več nevarnih ran in da ga domači niso hitro razorožili, bi bil ženo sigurno ubil. Obdolženec je nato okradel Deutschmanna. Odnesel mu je nekaj perila in pa manjšo svoto denarja. Zagovarja se, da se sploh no zaveda, kako je dejanje izvršil, kar pa nikakor ne drži, ker se popolnoma točno spomin ja vseh podrobnosti pred in po divjaškem napadu na tasta in svojo ženo. — Korošec je dejanje priznal. Porotniki so potrdili vprašanje ubeja s pripombo, da je izvršil dejanje v hipni zmedenosti. Na podlagi tega pravdo-reka je bil oproščen, obsojen pa je bil radi napada na svojo ženo na tri mesece zapora, ki ga je pa odsedel že v preiskovalnem zaporu.
■^^HBBISeiS^i^^BHP
Najlepše božično darilo je
Družinsko protiha
1927
ki se še dobi
in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je ne dobili jo pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratlke« v Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotisku! — Edina te vrste!
Oskrbite si jo pravočasno!
Zanimivosti
Nekaj o nensdoma obogatelih
Nekateri ljudje na svetu so že rojeni bogatini, zcpet drugi obogate pozneje v življenju, a večina Zemljanov pa se mora trdo boriti za vsakdanji kruh. Kadi tega vzbudi vsakokrat tol ko pozornosti, ako se kolo areJe kdaj zasuče narobe, tako da spremeni revščini* v bogastvo.
Malo je ljudi, ki bi nikdar ne premišljevali, kaj bi počeli z denarjem, ako bi nenadoma obogateli. Mi vsi smo prepričani, da bi denar prav obrnili ter da bi se nam potem bolje god lo na tem svetu. V Londcnu je mnogo lakih sprememb znanih, ki pa se niso vedno izkaale kct srečcncsne ali vsaj dolgo časa taka nenac'na »sreča« ni trajala. Naj tu sledi par takih slučajev, ki so zelo zanimivi.
Nekega hladnega septemberskega jutra je Edvard Riley kot navadno vstal v svojem bornem stanovanju ali bolje rečeno brlegu, ter se podal na delo kot cestni pometač v londrn-6kem delu mesta, ki se imenuje Strand. Po-imelači so imeli svoj »stan« v Maiden Lane, to je stranski, skrita ulici, cd kjer so hcdili vsak na svoje mesto pospravljat mestno nesnago. Rilcyjeva plača je bila baš tolika, da je živel, preostajalo pa mu ni ničesar. A London bije ni poznal bolj veselega moža kot pa je bil ta p metač. Ko je toraj onega jutra sam s seboj zadovoljen vršil svoj posel, ga nekdo potrep'je po rami ter pravi: >Oprestite, gospod Riley, ali bi mi hoteli povedati, je-li ste imeli kdaj 1 akega sorodnika v armadi?« Po-metaču se je čudno zdelo, da ga tak gospod pozna po inenu ter ga naivlje »gospod«, tako da je na mali izg nii z njegovega obraza prijazen nasmeh, kakršnega je vedno ka al. »Da, sedaj se spomnim, da je imel moj stari oče trata, ki je bil v armadi, menda stotnik ali kaj iaccga, ne vem več prav dobro.«
»Pojdjte z menoj v moj urad,« je nato rekel gospod, ki je bil netar, »tam se bova nada^e pegovrrila.«
In rezultat tega »pogovora« je bil, da je no'ar pomela u dopovedal, da je on edini sorodnik in dedič po umrlem generalu Rileyju, kateri je zapuot;l CO.COO funtov (okeli 14 milijonov drarjev) in ker prevega dediča že dalj časa išžejo, se je med tem že nabralo precej obresti.
Seveda pometač ni mogel tega verjeti, češ, saj toliko donaria sploh ni na svetu.
»Vam pa dokažem,« pravi notar. »Dam vam na račun vsoto, kakršnakoli hočete. Tu imale za enkrat s'o funlov (28.003 D n).«
To je bil seveda zadosten doka1; in Edvard Riley ni veoel, ab stoji na glavi ali na nogah. Odšel je v svojo Maiden Lane, toda bil ni več londonski 'smetar, Lcndon je postal zanj pravljična dežela in v vsakem člove) u je videl prijatel a. Oni dan, ko so bile zaključene vse formalnosti in podpisi overovljeni ter zneosk vp'san na tan'a na njegovo Ime, je šel Riley k nekemu krojaču ter ga prosil, naj mu sledi. Ta se je nemalo začudil, ko sta prišla v »glavni kvarlir« lndonskih pometačev, kjer je Ri-ley ukazal krojaču, da je vsakemu izmed njegovih številnih nekdanjih tovarišev pomeril novo obleko.
Ko je bilo to dovršeno, je vso »procesijo« pel al v eno najboljših trgovin s čevlji na Strandu ter kupil vrakemu par čevljev. Od tam jih je ved 1 k mesarju, nato v špecerijsko trgovino ter vsakemu kupil, kar si je kdo po-želel, za dem. Kaj čudna procesija je morala to biti, ko so tako obloženi zavili v veliko restavracijo, ker jim je Riley priredil pravi pravcati 1 anket. Vsi pa so bili opravljeni navadno, dela\no, z ovčjimi kožami na hrbtih, katere so jih pri delu varovale pred dežjem.
Gotovo si ni nliče izmed nenadoma obo-ga'elih pr do' il toliko prijateljev kct ta »"lati p->metač«, kakor so ga nalivali v Londcnu. Seveda pa v mestu kct je London, kjer je polno to a!'nov in pclno siromakov, ta slučaj ni vzlujal p'S?lne pozornosti, ker se v takih razmerah vse hitro po -abi.
Nekdo je pri neki igri debli 40.000 funtov (11 mili j-nov din-rjev). Ta je bi socialno na mnogo višji stopnji kot pa »"lati pometač«. veniar pazelo nespameten. Se preden je imel denar v rck"h, je že izjavil, da ne bo nihče dru-M imel kaj cd tega kot on sam. Nič ni bilo slšati o n'em. Po devetih letih pa so ga prijeli v treutku, ko se je ravno spravil nad predal v n~M trfovini. Na policiji je potem povedal, da je zgubil vse do zadn'ega penija z raznimi špekulacijami, do katerih so ga do-vedli ra ni goljufi. Ko so ga aretirali, je bil lačen kot volk ter je jokal kot clrck, ko so mu ponudili skodelico jetn"'e hrane.
Neki pisaielj se je pel al z avtctaHom na kol dvor, a pri"e;'ši na rlj, je cpadl, da nima den~rja pri sebi. Prrs;l je vo-nika, ako mu hoče to vcfnjo kred tirali, kar je ta, ki je pisatelja pozral, rode velje storil, pri tem mu pa ponudi vi 't'o. češ, da bo vedel kam denar nal a ati. Z začudenjem pa je psatelj čital na vi t tki ime, ki se je glasilo na barona in ki je bilo n-kdaj zelo znano po vsej Angl ji. Šofer-bar n mu je rato marsikaj ra l.žil. Bil je pa to eden izmed rn'h mnrgih slučajev, kjer pri-nere v?o propast irivanje alkohola. Vcled tega Je a1 ubež-1 ter reš:l ravn"toliko, da si je nabavil avtotaVsameler. Pisaielja pa je ta povest tako prov e'a. da je na r^dla^i tega spisal dol-? roman, ki je šel zelo v denar, in z njim obosalcl — pisaielj.
KAKO EDISON ODŠLAVLJA NELJUBE GOSTE.
Po ameriških listih kroži o tem zanimiva anekdoia: K Ediscnu pride v laboratorij več mladih gospodov, katerih se nikakor ne more znebili. Hočejo na vsak nač n opazovati Edisona pri zn nstvenem delu. Nekaj časa se prav pri azno rargovarja z njimi, ko se pa le nočejo posloviti, se oprosti, češ, da nima časa, ker mora delati dalje. Obiskovalci navdušeno pripoveduejo, da bi baš radi v deli slavnega izumitelja pri delu. Na vprašanje, na čem da ravno dela, se jim Edison malo zlaže, da sestavlja novo ra strelivo, ki da je posebno nevarno; goapedje pa zatrjujejo, da mu popolnoma zaupajo in da hočejo na vsak način prisostvovati njegovim eksperimentom. Sedaj pa je imel tudi sicer potrpežljivi Edison zadosti Po tleh razlije steklenico kemične sestavine, ki pri eksploziji povzroči strahovito detonacijo in razvije g~st dim, posebne šlccde pa ne napravi. Nato vrže v to ke mi kal jo gorečo vžigalico, čemur je sledil strahoten pok, sol.a sc je napoIn"a z dimom, nekaj šip v oknih je počilo in še nekaj aparatov se je pokvarilo. Vzel je preveliko dozo kemikalije, a zato je poskus na nadležne rbiskovavce tem odličneje uč'n-koval. Bled'h lic so se s tresočimi glasovi poslovili in naglo cdšli. Edison je bil te nove iznajdbe tako vesel, da se je vedno posluži, kadar ima opraviti s takimi gesti. Patentirati je ba'e ni dal, pač pa prej spravi na varno aparate, od katerih se bolj nerad loči kot cd svojih posetnikov.
GOLOB ŠTEV. 8.
Pariški listi prinašajo nekrolcg, ki učinkuje posebno blago sredi splošne vojne pesu-rovelosti: človek si nehote reče: vendar še ni izumrla human; st, kultura še ni pokopana. — Omenjeni nekrolog velja tako zvanemu poštnemu golobu, ki je vstopil leta 1917 pod št. 8 med vojake francoske vojske. Golob je bil tudi odlikovan: imel je srebrno zapestnico, ki odgovarja pri golobih vojnemu križu. Odlikoval se je v bitki pod Ysero, kjer je pr nesel skozi peklenski nemški ogenj nujna in važna poročila francoskemu generalnem šlabu. Za to junaštvo je dobil golob srebrno zapestnico in pokcjnin>. Vojaške oUasti so ga hranile in zdravile kakor upokojenega generala tudi takrat, ko že ni bil vsled starosti za vojno službo sposoben. Umrl je popolnoma naravno, ker je devet let za goloba teliko, kolikor devetdeset za človeka. Oiiatelj se bo mogoče na-smeln'1 temu gclobjemu nekrolegu in odlikovanju, a francoska usmiljenest do živali zasluži priznanje. Zanimivo je, da niso poznali tegi mmrjenja leta 1870. Isti listi perečajo, da so bili žalibog prodani na dražbi po končani frrn- sko-nemški vojni vsi poštni golobi, in med njimi tudi junak, ki se je štirikrat prebil s pošto v oblegani Pariz skozi nemški ogenj. Dražbe so se udeležili gostilničarji in golobi so v zalivalo za svoja junašlva končali v kuhinjskem loncu.
ŽIDJE IN RUSI.
Dne 3. decembra se je zvečer vršil v dvorani moskovskega konservatorija javen pretres židovskega vprašanja v SSSR. Prireditev je privabila več tisoč občinslva, kljub viseki vstopnini v korist dijakov moskovske univerze. Prišli so in corpore vsi politični in denarni židovski mcgctci. Predsednik pisaielj Smido-' vič (Verccajev) je bil komaj ko3 vročemu sporu, v katerega so posegli komisar Larin, urednik »Pravde« Koljcov, pisateljica Reisner in načelnik urada za židovsko kolonizacijo j Brrgin. Vsi govorniki so priznali, da antise-I mil zom v Rusiji elementarno narašča in bodo izl ruhrili prot židovski pogromi pri prvi pri-1 ki. Nazori o vzrokih proližidevskega ra položen a so bili različni, zato pa so vsi zahtevali vladnih odredb z o irom na kulturno p.:el:n-stvo Židov. Eragn je zahteval, naj bedo prepovedane vse pretižidovske gledališke igre. ! Klic »Proč z židi« je tesno združen s političnim programom nasprotnikov sovjetskega sistema. Pijanci kričijo po ulicah: »Bej ždov, sp-saj F.os!ju!« Vojni komisar je meral izdati uka'. o prepovedi psovke »židovskaja morda« (gobec), ki je okužila vso rdečo vojsko.
Znani profesor Ključnikov, vodja tako zva-nih naciemln h komunistov, je trd;l, da ni ljud tvo sovra"no Židom pod normalnimi pogoji. Izvor s-d njega antisemitizma je neprimerno visoki vpliv ž:dov v političnem in javnem žlvljenu SSSR. Siev lo po njih zasedenih visokih služb nikakor ne cdgovarja splošnemu številu zidov, ki tvorijo ne-naten odstotek prebivalstva. Ključnikov, ki je povedal čisto res-n'co, ni m gel končati svojega govora radi ogorčenega kričanja navzočih. Zborovanje nudi dokaz, da razburja protižidovsko razpoloženje l.udstva tudi vladne sovjetske kroge.
PASJE ŽIVLJENJE ZA PSE.
Brgat Indijec Arjun Lalšet se je lotil čudnega posla. Kupil je obširno zemljišče neda-leč cd Cackfara in sklenil tam osnovati pasjo kolonijo, kjer bo vsak pes imel lepo, lsstno kolibico in prit kline. To za pse še ni nič hudega, bolj neprilično je, da je bogati Lalšet fa-nat čen vegetarijanec, tako fanatičen, da hoče tuc'i svoje pse navdušiti za to čednost. Jedilni list j m je takcle priredil: močnate jedi, mle-' ko, zelje, solato, repo, krompir itd., le mesa niti za unčo. To bo še za pse prav pasje živ-
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek.
oKusen I cenen.
Dobiva se v vsef>
dobro asorllranlO
Kolonl/alnif> iraovlnad-
Ijenje. Stregi Indijec upa, da bo že v tretji generac ji zatrl v pseh mesojedni instinkt. No, pri taki dijeti bodo res izgubili apetit.
RADIO ZA SLEPCE.
Rcd o, ki je marsikomu le za preganjanje dolg-ga č:sa, je za slepce vse kaj drugega. Mogoče nobena druga mederna iznajdba ni tolike k risii zanje kot pa ta. Mnogo pa je takih, rekli bi največ;ih revežev ra svelu, katerim je nemogoče, da bi si tak aparat nabavili, kajti tak st-me vsoto, katero navadna ti revčki ne zmorejo. A to ni samo pri nas pač pa tudi v bogati Angleški. Toda ne samo aparat je drag, tudi dovoljenje za inštalacijo zahteva sredst a. Zato je B. B. C. (BriHsh Br adcasiing Company) to je britatjkt raHio-oddajna družba sklenila, da bo vsakemu -.lep-cu .dala licenco brezplačno, a velika tovarna
rrdoaparatov je pripravljena tem revežem dobaviti aparate bre-plačno. Naj pri tej priliki še omenimo, da je na Angleškem tri milijone in pol naročnikov radio odjemalcev.
ALI VES,
d* ne moreš več kot šest pik hkratu videt!, , da moreš brez težave čitati četudi, imaš spod-: njo poLvioo tiskane vrstice z kosom papirja i pokrite. Pri zavezan h cčeh ne moreš razločiti, odkod glas, ako kdo v bližini tvoje glave toK'.-» na kl„uč ali kaj enakega.
razpredala
i {iifji na nKrnl/n vseI] predmetov damske, | FUUI Ud UmU'K moš-e in otroštie konfekcije, dežnih plaščev, klobukov itd. so vrši pri tvrdki O. Bcr-i-iovič, Mestni trg 5 — Prodaja se pod
nakupno ceno. lc v prvem nadsl. Vhod samo skozi vežo
Cilji fašistične gospodarske
politike.
Glasom izjav fašističnih gospodarskih politikov zašle tuje italijanska gospodarska politika ci'j" ki so istočasno protekcijcnistični in ekspanzijonistični. Nedavno so bili ti cilji s slrani fašističnega režima sledeče precizirani: 1. Ne zadostuje, da je plačilna bilanca Italije v ravnovesju. Plačilna bilanca mora dati prebitke, s katerimi naj se financira gospodarska ekspanzija, in izseljeniš.vo (financiranje izselje-niških kolonij v inozemstvu). 2. Ustanoviti se mora trgovska in bančna organizacija v inozemstvu, za katero so že italijanske velebanke ustvarilo temelje; v svrho ekspanzije italijanske trgovine pa se je ustvaril eksportni institut. 3. Soielovanje Italije pri gospodarski eksploatac ji novih dežel. Napori Italije za dviganje izvoza ne služijo vsle.t tega samo kritju uvoza in izravnavi plačilne bilance; glavni namen teh naporov je ta, da se ustvari razpoložljive kapttale za mednarodno gospodarsko delovanje Italije. Spomenica o ciljih italijanske gospodarske politike navaja na koncu sledeči rezume: Eksportni problem vsled tega ni problem gospodarsko statike, temveč problem ekspanzije, problem gospodarske meči. Fašizem ne namerava doseči gospodarske ekspanzije potom svobodne trgovine; nasprotno, Italija hoča kelikor mogeče veliko blaga izvažati, istočasno pa kolikor mogrče malo uvažati. Vsled tega so se ustvarili težki deviz.ni predpisi in naredbe, prepovedi in omejitve uvoza, propaganda proti inozemskim proizvodom, predpisi za državne in komunalne oblasti kakor tudi subvencionirane družbe, po katerih so mera dati prednost inozemskim ofertam. tudi pri za 10 odstotkov višji ceni, itd.
Iz to spomenice jo dovolj razvidno, da je glavni cilj fašistične gospodarske politike zavoje-vanje inozemskih tržišč potom ekspanzije italijanskega kapitala v inozemstvu. Ni dvoma, da gre tu predvsem za to, da se privede manj razvite balkanske države v gospodarsko odvisnost od Italije in da si Italija pridobi nove koloniji. V ta namen so potrebni ogromni kapitali. Zato Italija na eni strani forsira izvoz, daje industriji različne ugodnosti in subvencije; na drugi slrani pa pritiska na delavske plače (štrajki so kaker znano prepovedani), da zniža produkcijske sireške in omogoči italijanski industriji v inozemstvu konkurenčno zmožnost. Fašist čni režim je pravilno spoznal, da je mogoče kapital izvažati le potom blagovnega izvoza.
Investicije ital janskega kapitala v inozemstvu naj služijo predvsem za to, da si ustvari Italija v inozemstvu mečne postejanke, s pomočjo katerih namerava dvigniti izvoz svojih produktov in orno-gočii zaposlitev italijan:kih delavcev kakor tudi inteligence; na drugi strani pa si heče zasigurati potrebne surovine.
Na naravnih zakladih bogate balkanske države predstavljajo najboljši teren za ekspanzijo italijanskega gospodarstva, zato gre tudi italijanska zunanja politika za lem, da si v teh državah izvoj ije poliHčen upliv, s pomočjo katerega hoče izgladiti pot italijanskemu kapitalu.
Toda drevesa ne rastejo do neba. V letu 19"5. je italijansko gospodarstvo sicer znatno napredovalo, vendar pa je v tekočem letu zaznamovati zastoj. Posledice prctekcijcnistične gospodarske politike, ki stoji v nasprotju s politiko gospodarske ekspanzi je, so se hitro pojavile. S končino inflacijo ln po/n-iS-nim dvigom lire so prenehala eksportne premije, ki so bile dose 'aj dane izvozni industriji vsled padca valu e. Viled političnih razmer, ki vladajo v It.diji, je v tekočem leta znatno nazadoval tudi tujski ^promet, katerega dohodki predstavljajo eno najvažnejših postavk v italijanski plačilni b lanci.
Med tem ko se je v letu 1025. izvoz po vrednosti znatno dvignil, je v prvih 0 mesecih tekočega leta ostal na lanski viš;ni. Po teži pa se je v prvih 9 mesecih tek. le!a uvoz dvignil od 16,870.000 ton na 10,170.000 ton, izvoz pa je po teži padel od 3,025.000 t n na 3,200.030 ton. Ta zastoj pa ni le začasen. Nasprotno pričakovati je, da se bo vsled dviga lire pojavila težka kriza v italijanskem gospodarstvu. Polomu na italijanskih borzah bodo Kmalu sledili tuli polomi v Industriji in trgovini, ki že
danes loži vsled nazadovanja izvoza.
* • •
Priflolck hmelja. Glasom izjave predsednika voivoclinskcgi 1 meljaiakega društva je Jugoslavija v 1. 1026. pridelala S5.000 centov (po 50 kg) hmelja. Razen nekaj tisoč centov je ves ostali pridelek prodan in izvožen v Nemčijo in Češkoslovaško. Po poročilih, ki prihajajo iz posameznih vojvodinskih občin, je pričakovati, da se bo prihodnje leto zvišala s l-meljcm obdelana površina za 8G00 ha, tako da s? za 1. 1927. pričakuje pridelek 100 000 centov.
Borzni gvet lagrcl ko borzo proti nairlu novega borznega zakona. V četrtek se je vršila seja borznega sveta z">grebš''e fcorzi-, na kateri jc bil po daljši diskusiji v celoti sprejet elaborat k na-
črtu novega borznega zakona, sestavljen od generalnega tajnika Spiro Pcrjjiča. V tem elaboratu se oslro otsojajo določbe lega zakonskega načrta. Po načrtu morajo biti usance za vso državo enake in potrjene od trgovskega ministra. To bi zelo škodovalo borzam, ki dosedaj niso predpisovale usanc, temveč jih le v svrlio olajšanja hgovskega prometa po obstoječih navadah določile. Ne more se pa usanc usiliti trgovslvu, kajti v tem slučaju se trgovstvo enostavno ne bi držalo teh usanc. Osoja se tudi določba, po kateri naj bi trgovski minister imel pravico razpolagati s premoženjem borze, kakor tudi določbo, po kateri naj bi trgovski minister imel pravico iz formalnih razlogov uničiti vsako razsodbo. Čl. 20., ki določa, da mora proračun borze odobriti trgovski minister, se smatra kot ku-ratela, ki stoji v nasprotju z avtonomijo borz, ravno tako čl. 25., ki daje trgovskemu ministru pravico, začasno ali trajno ustavili delovanje borze v slučaju, da lo zahtevajo važni interesi države. — Borz/-ni svet je sklenil, da se dno 15. t. m. skliče konle-rcnca vseh gospodarskih organizacij, ki naj glede tega zakonskega načrta zavzame stališče.
Ponovno dvig kuria Blairovega posojila. Pred kratkim smo poročali o dvigu kurza Blairovega posojila. V zadnjih dneh se je na ne\vyorški borzi kurz tega papirja ponovno dvignil. Dne 8. f. m. je bil zabeležen kurz 06.,r.O dol za 100 dol nominale Emisijski kurz (95.25) je torej prekoračen za 1.23 dol. Vzroki tega nenadnega dviia niso znani, vendar ni izključeno, da Blairova skupina umetno pospešuje to dviganje kurza, ki se je celo leto držal na skoro isti višini (92—93).
Pogajanja za znižanje avstrijskih prevoznih tarifov. Na predlog Zveze industrijcev v Zagrebu je Centrala industrijskih korporacij nedavno intervenirala pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu in izrazila željo, da sc pristopi k pogajanju z avstrijskimi zveznimi železnicami radi znižanja prevoznih tarifov, predvsem za prevoz lesa preko avstrijskih železnic. Generalno ravnateljstvo drž. želcznic je obveslilo Centralo industrijskih korporacij, da se bodo koncem tekočega mcseca pričela pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo radi direktnih prevoznih tarifov za prevoz blaga med našo državo in Avstrijo. Da se zbere za pogajanja potrebni materijal, se je generalno ravnateljstvo drž. žoleznic obrnilo na pristojno sekcijo tarifnega odbora kakor tudi na najbolj intere-sirane gospodarske organizacije, kt naj predlože ravnateljstvu konkretne predloge glede višine, novih tarifov.
Vpisi v trgovinski register Vpisale so sc nastopne tvrdke: Jugoles, lesna industrijska družba z o. z. v Črnomlju; Društvo za prodajo Singerovih šivačih strojeva Bourne & Co, podružnica v Dolnji Lendavi; Motor-špirit, družba z o. z. v Ljubljani.
Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nasipni zadrugi: Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti, r. z. z o. z. in Živinorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv. Lenartu v Slov goricah, r. z. z o. z.
Odprava konkurza. Ker se je sklenila prisilna poravnava, je odpravljen konkurz o imovini Angele Lorber, trgovke v Lokah pri Trbovljah.
IŽorsza
Dne 11. decembra.
DENAR.
Zagreb. V današnjem prostem proiretu so bili zat-eleženi sledeči kurz': vojna odškodnina 345 bi. (341.50-345), 7 odstot. invest. po*. 79-79.50 (79 do 79.50), Ber'in 13.485 den. (13.4715—13.5015), Talija 216.50—247 (245.25—247.25). London 275.10 den. (274 88-275.C8), Newyork 56.65 den. (56.559 do 56.756), Pariz 225-227 (223.75-225.75), Praga 168.15-168.20 (167.80-16S.00), Di-nnj 8.00 den. (7.085-8.015), Crrih 10.05 den. (10 9275-10.9575).
Curih Bolsrcd «.18 '>' <» t25 bi.). Pešta 72 55 (72.50), Berlin 123.09 (123), Ilnlija 22.60 (22.42), London 25.105 (25.09), Ne\vyork 517.6:5 (517.50), Pariz 20.25 (20.30). Pra5a 15.34 (15.35), Drncj 73.05 f73.05). Rukarest 2.55 (2.60), Amster. dam 207 (?06.r0), Bruselj 72.05 (72.00), Kopen-hagen 137.00 (137.85).
VREDNOSTNI PAPIRJI
Dnnai. Devize: Belfrrnd 12.-1825. Ko-danj 188.60, London 34.34, Milan 31.73, Nevvr york 708X00, Pariz 28.03, Varšava 78.43. — Vn« lu e: dolarji 706.40, angleški funt 31.28. lira 31.67, dinar 12.45, češkoslovaška krma 20.935. i Praga. Devize: Lira 151.925. Zagreti 59.35, Pariz 132.67, London 163.10. Ne\vyork 33 615.
Dunaj. Don.-snvska-jndr. 785.0C0, Živno 769 I tiso Alpine 370.500, Grenitz 60.000, Trbovlje 4CKJ • tisoč, Hrv. esk. 186.COO, Leykam 123 500. Hip.
banka 69.000, Avstrijske tvornice za duiik 279,000. l Mundus 1.085.000. Slavoniia 28.300.
Kulturni
h novosti drž. Bicejske knjižnice v Ljubljani.
(Friobčuje dr. Joža G 1 o n a r.)
(Izreži in shrani! še boljše pa je, če i/.režeš posamezne naslove, l<i te zanimajo, jih nalepiš na karton in sproti alfahetično urediš!)
Abraham M.: Theorie der Elektrizitat. Leip-fclg 1928. (42.007.)
Arrhenius Sv.: Die Vorstellung vom Well-gebiiude im Wandel der Zeiien. Leipzig 15)11. (40.096.)
Bartels Ad.: Einfihrung in die Weltliteratur (von den iiltesten Zei u bis zur Gegeinvart). Miinchen 1913. (42.883.)
Behrmr.nn	Im Siromgebiet des Sepik.
Eine deutsche Forschungsreise in Neuguinea. Berlin 1922. (42.845.)
Bcnz R.: Marchendichtung der Romantiker. Jena 1926. (42.934.)
Bogdanovič K. & P. Lebl-Ablala: Teopn n ivihn-k6bh0 th. Beori a i 1923 - (42 822).
Bolte I. & I. Polivka: Anmerkungen zu den Kinder- und Hausmiirrhen der Briider Grimm. Leipzig 1913-18. (42.871.)
Brentano Fr.: Vom Ursprung sittlicher Er-kenntnis. Leipzig 1889. (42.867.)
Buolier K.: Gesammelte Aulsatze zur Ze;-lungskunde. Tubingen 1926 (42.905.,
Clioulant L.: Handbuch der Blieherkunde f ti r die altere Medizin. Leipzig 1841. (42.974.)
(Jlircsioinatie, Cirkevnčslovauska, Uspofd-dal V. Vondrak. V Praze 1925 (42.972.)
Croce B.: Problemi di estet ca e contributi alla storia deli' esteiica ilaliana. Bari 1910. (42.955) Cviiid J.: yio cTba bu uciim iiiiaibe ia e.ua h ncBXH'!Kiix occVmia. Boorpai 1911 — (42.^(iH).
Cysarz IL: Litem i urge*chichte al s Geistes-wissenschaft. llalle a. S., 1926. (42.908.)
Despotovi« 1*.: llcTopiiciva ner:aroi'una. Beo-rpajl 19/6 — (42.-!;),
Decsev E.: Johann Strauss. Ein Wiener Buch. Btuttgart 1922. (42.810.)
Dolp H.: De Determinanten Darmstadt 1874. (42.926.)
Dominkuš F.: Die nationalen Bestrebungen der Slovenen. Graz 1S69. (42.965.)
Erdmaiin J. E.: Grundriss der Psychologie. Leipzig, 1873. (42.376.)
leist S.: Etymolcgisches Worterbuch der go-tischen Sprache. Halle 1923. (42.812.)
Friedrichs E.: Russische Literaturgeschichte. Gotha 1921. (42.925.)
Gesrivchte der indogermanischen Sprach-wissenschaft seit ihrer Begrtindung durch Fr. Bopp. Hg. v. W. '..reitberg. Strassburg 1916—. /42.873.)
Giordani P.: Za srbsko vojsko. Milan 1919. (II 42.642)
Hedin A.: Meln Bnider Sven. Leipzig 1925. (42.800.)
Hehn V.: l!al?en. Ansichlen und Streiflichter. Berlin 1905. (42.C01.)
Iširkov A.: Les confins occidentaux des ter-res bulgares. Lausanne 1915. (42.847.)
Jacnbs M.: Ibsens Btthnentetiaiik. Dreaden 1920. (42.859.)
Jensen A.: Jaroslav Vreli licky. En litterštr itudie. Stockholm 1904. (42.909.)
Jopson N. B.: The Distribution and Interre-lations of the slavonic Peoples and Languages. London 1922 (42.867.)
Katrst J.: Geschichte des Hellenismus. Berlin 1926— (42.889.)
Karsfen R.: Be triige zur Sittengeschichte der sudamerikanisehen Indianer. Abo 1920. (42.769.)
Kriiger O.: Die lithographischen Verfahren und der Offsetdruck. Leipzig 19^6. (42.826.)
Kukovec 1.: Umetnost in kritika. Dur.aj 1905. (42.961.)
Liga, Jugesiovcnska demokratska.. JfieueBH. 1919. (II 42.654.)
Lnschiit t. Ebengreuth, A.: Windische Wall-lahrer am Niederrhein. La bach 1884. (42.858.)
Ifatkjvič t>. VI.: «t(,Ka;iHa vnpaua y EHr.iec-Koj. Bonrpan 1920 — (42.865).
Meinecke Fr.: Die Idee der Staatsraison in der neueren Geschichte. MUnchen 1925. (42.937.)
Mitrovič V. J.: OeuajHo lipatio c nuponHraji oOanpoM Ha cpncKO zaifOHOjjaBCTBO. Y Eccrpa;iy 1926 — (42.81SD.
Mourret F.: Les Peres de 1'eglise: IVe et Ve sie-cles. Pariš 1921. (II 42.713-2.)
Naumniui A.: Grundriss der Thermocbrmie. Braun schvveig 1869. (42.928.)
Norren Ad.: Einfiihrung in dk wisseas?h?.Ft- i liche Beirachlung der Sprache. Halle a. i>., 1''23. (42.912.)
Ohtas domova. Se zvlaštnim zfetelem k r.n-hraničnim krajanu m. V Praze 1924. (42.931.)
Pitamic L.: Plato, Aris'ote!es und die reine Rechtstheorie. Wien 1921. (42.854.)
Planck M.: Kausulgesetz und AVillensfreicheit. Berlin 1923. (42.946.)
Rundi 0.: La lugoslavia. Napoli 1922. (42.875) Schaller •!.: Leib und Seeie. Zur Aufklarung fiber Kohierglauben und \Vissenschaft«. Weimar 1858. (42.966.)
Schefflcr H.: Die Theorie der WHrme. Braun-schvveig 1875. (42.929.)
Sohissel v Ftcschenberg O.: Die griechische Novelie. Hekoiiiiruklion ihrer literarisehen Form. Halle a. S. 1913. (42.892-2.)
filadovič E.: Obrtno pravo. Zagreb 1926. (42.789)
Spomenici, Odahrani, cpucKor iipsea ( i,f XII ro itpaia. XV neita. IlpuKjiino A. B. Co.ioiijpn. Beo rpo.i 1926 — (42.8M7)
Steni W.: Psychologie der friihen Klndheit bis zum sechsten Lebensjahre. Leipzig 1923 (42.917.)
Sturzenegger C.: Serbien im europiiischen Kriege 1914/15. ZUrich 1916. (42.84!\)
šulek B.: Dr. Ivan Bleiweis-Trsteniški. U Zagrebu 1882. (42.945.)
1'roeltsch E.: Der Ilistorismus und seine t'berw nditug. Berlin 1924. (42.911.)
Vietor K.: Geschichte der deutschen Ode. Miinchen lf/23. (42.771-1.)
Vossler K.: Posilivismus und Idealismus in der Spractuvissenschnft. Heidelberg 1904. (43.006.)
Wendel H.: Von Marburg bis Monnstir. Frankturt a. M. 1920. (42.963.)
AVollman Fr.: Silxchorvalske drama. Pfe-bled vyvoje <lo v61ky. V Bratislave 1924. (II 48.140 -B.)
Wnndt W.: Logik der GeistesAvis-senschaften. Sluttgart 1921. (II 42.707- 3.)
Zupanfč R.: Le problčme d'interpolation et la formule de Tavlor. Ta ris 1915. (40.718.)
Poravnajte naročnino!
pregled
r Jezikoslovni paberki.
Uporaba prodikativnega iustrumentala v slo-venšfini nemožna. Dasi je ta jnstniaiantal slovenščini popolnoma tuj, se nekateri vendarle trudijo, da bi ga uvedli. A noče se i Lin posrečiti. Do ednine ga že spravijo. In tnko pišejo: minister je imenoval učiteljem, pa najsi je imenoval enega, ali dva ali tri ali še. več. Pravilna bi bila torej konstrukcija, minister je imenoval učiteljem, učiteljema, učitelji. A teh konstrukcij ne čitamo nikoli. dosledno le edninsko. Torej čemu posnemati srbščino v tem oziru, če ni mogoče! Ostanimo pri slovenskem starem izražanju s predlogom za in akuzativom: imenovati za učitelja! Učimo se rajši od srbščine bl.igoijlasja in pišimo vojašnica, a lie vojaščnica, gledališni, a ne gledališčni itd. Tudi tisto grdo izražanje z dnfinitivom opustimo po zgledu srbščine, n. pr. odločil sem se jutri k tebi priti, nego pravilno: od'očil sem se, da pridem jutri k tebi. Na ta način lepšajmo in čistimo jc-zik tuje nemške navlake!
Pridevniki r obrazilom ov (ev). Slovnica uči, da tvorijo pridevnike na ov (ev) samo imena moških bitij in pa rastlin, dreves in le-ti>h sadov. N. pr. bratov, konjev, jagodo v, jelšev, fižolov, rižev. Tvorba pridevnikov s tem obrazilom od drugih samostalnikov so po tem nauku nepravilne in slovnič irji jih preguiiaio na vso moč. Temu nauku pa nasprotujejo enake tvorbe v živem jeziku. Naj pričajo o njih naslednji primeri: Olove drožice. noževa ostrina, noževe oplati, mečeve nožnice, mezgova kosi, sirovi štruklji, kruhova skorja, keševo dno, škafovo uho, vodnjakov obod, špehova potica, cmokova juha, makaronovo meso, križev pot, Čebelnjakov pod, podove deske, Goiovčeva flora, Stolov, Trglavov vrh, plinova luč, premogova žila. kolovratovo vretono, •■- salpotvo", kremenčev, ala-bastrov. herbarijsv i'd. Vse !e oblike so v rabi, pa ne kaže prav nič Čistega slovenskega jezika. Narod jih je stvoril in uvedel samozavestno. Tli tako še dalje snuje po svojen. čutu in po živi potrebi pridevnike m -sv preko neutemeljenega s'ov-ničnega pravila, Ici prezira ži^i jezik. Tn'?v> so nastali pridevniki: stavkov, sa-'io>!a'iiikov, pridevnikov, torkov, petkou (n pr. petkovi ibha -- prstna juha. Res ne vem, kako naj bi drugače rekli nego torkov •*Slovene:u? Najbrže n-» »Slovenec« od torka! Ali ni tudi neredno urednik »Zvona« m edino lepo »Zvonov« urednik? Poleg oblik na ov (ev) imamo seveda tu Ji oblike na en, n. pr.: od kruha krušen: krušna poč, ol križa kr'žen: Križna gora, križen ovitek. Vsak jezik sa hote razvijati v govorici in v knjigi, pustimo to svobodo tudi sloven.«iVui! V početim omeireno zastarelo slovnično pravilo treba torej postaviti na širšo podlago in opustiti omejevanje pridevnikov na ov (ev).
Kaj nas uči beseda leSnik. Besede lešnik prvotna etimološka oblika je bila lesčnik. lo obliko navaja PleteršniVov slovar kot elino pravilno, pripominja pa, da se nav.-.dno piše in govori lešnik. — Ker ima i;ri obliki IvŠnik dostavek >pogl.r — ta dostavek mu rabi za označevanje nepravilnih oblik — jo torei smatra za nepravilno. S tam dosiavkom jo zavrgel slovar obliko, ki je v s'o\enščini povsod edina v rabi v pisavi in govorici. Isto velja glede oblike be?ed mrtvaščnica, vojaščnica, smetiščnica itd., ki ;ia slovar navaja kot edino pravilne, v resnici pa' veljajo le oblike mrtvašnica, vojašnica, smetišnica. Le te oblike so nastale kakor oblika lešnik po pravilu, ki jc dosledno uporabljeno v vsem živem jeziku Vse druge oblike je ustv ila nasilna teorija, ki se ščeperi po naših slovarjih, iz njih pa po publikacijah naših pisateljev in piscev. Jezikovno pravilo je, ■ da izpada v gjasomi skup'ni *ru glasnik č Navedeni samostalniki kažejo to pravilo. Po njem bi morali pisati vse besede s prvotno skupino ščn. Zato so tudi napačne pridevniške oblike vseučiliščni, se-inentščni, gledališčni, pravilne pa: vaeučilišni, se-menišni. gledaližni. Tako pišejo tudi Srbi in Hrvati, ki jim je v čislih mehkota jezika. Pravilno pa je vseučiliščen i'.i., ker js stiuj):na šč ni d d\e-ma samoglasnikom i. Sk, ijiu čas jo, da se olrečeuia v knjižni slovenščini tiste teorije, ki ustvarja ob'i-ke, prav nič jiodchne živemu jeziku. Skrbimo, da bo beseda blr.roglasua, zvočna, ne pa trda kakui leščnik, da končam s to trdiuo.
Ali so naši liemško-slovenski sloverji praktično sestavljeni? Takoj od kraja moram reči, da niti eden ne podaje preciznih izrazov in oblik za nemške besede. Dn so pomanjkljivi glede strokovnih nozival, moi-iiiii tudi povdariti. Avtorji se v tem czjru premalo zanimajo za strokovne vede, ki so si že dokaj nazival ustvarile in ustanovile. Da ne vpožtevaio strokovne terminologije, je pač posledica nelepe navade slovenskih siuvstvenikov, da si ne iščejo sotrudnikov. Za vsak slovar bi bilo treoa več strokovnjakov, ki bi se posebej brigali za izrazila raznih strok. Tako skupno šmotreno delo bi nam ustvarilo lober, uporaben slovar. Ker avtorji tako ne ravnajo, napredujejo slovarji le v tehničnem oziru, sicer pa dobivamo od izdaje do izdaje enako pomanjkljive. Naj govorim konkretno! Vzemimo besedo B ii h n e. Za to besedo čitamo besede: oder, igralnica, prizorišče, prizornica, pozor niča. Katera beseda izraža torej Biihne? Vse vendar ne. Biihne je gledališki prostor, kjer se više prizori. In ta prostor se zove ali oder ali prizorišče. Vsi drugi izrazi ne. veljajo. Pozornica je srbsko-hrvatski izraz, a jako neroden, ker na odru so ne vrše pozori, nego prizori. Od besede orizorišče imamo že zdavnaj izraz, prizorišnik za Blihnenmeister. Znan je že izza dobe, ko smo zgradili novo deželno gledališče. Novo izkovana izraza odrišček in odriščni mojster nikakor nc veljala.
—	Kako naj se nadalje okoristimo s kopico brsed za Stich: zabod, ubod, vbod, zbodljaj, balec, ubad ali zn Pfandung: rubljenje, rubilo, ru-bitev, rubež, rtibežen, zarubitev? .s takimi soobli-kami si ne more človek iioniagali pri učenju in pisanju jezika. — Naj navedem šr nekaj primerov: Iružba in društvo za G e s e 11 s c h a f t — prav samo družba; vdovstvo in vdovščina za Wihi en-stan d — prav amo vdovstvo; vdovščina in užitek za W i 11 u m — prav samo vdovščina ; dobiček, dobitek, pridobitek — prav simio dobiček; podoba, oblika, lice, obraz, lik za Form — prav samo oblika; sivr in stvor z«a Geschopf — prav samo stvar; slrešnik in skodelnik za Sclinidelnagel
—	prav samo skodelnik; maziliti, mazali za salben
—	prav samo maziliti; predočiti, predočititi za vor-stellen — prav samo predočiti; pripravljalnicn, osnovna šola — prav samo prvi izraz. — Napačno je tudi tvorjenje novih izrazov, če jih že imamo v besednem zakladu. N. pr.: za Saiteninstrument imamo izraz godalo, čemu torej strunsko glasbilo in celo slrunjak! — Pri tvoren ju novih izrazov se rado primeri, da avtorji rabijo besede, ki imajo še svoj določeni pomen. Tako n. pr. znači beseda postat ali postatje vrsto delavcev na polju ali v vinogradu. Nikakor torej ne kaže, da bi jo rabili tudi za Zimmerflucht, to je le (pcdolžna) vrsta sob, ne pa postatje sob ali celo sobansko postatje. — V V praktičen slovar tudi ne sodijo npisi izrazov, kakor n. pr. za Brackvvasser: z morsko soljo pokvarjena voda. Opis je celo uauačcn. Brackvvasser jc
zmes morske vode ali mornice in sladke iz potoka ali reke, ki se izliva ob obali v morje. Izraz za to je soniomicn. — Grajati jc tudi, da se slovarji ne drže osnovnih besed pri izvajanju sekundarnih izrazil. N. pr.: Gevvfthr je jamstvo, poroštvo, za Ge-vvflhrbrief pa čitamo zagotovilni list. — Kakor kopičenje soizrazov motijo in begajo tudi sooblike, kakor gradskl in grajski, ključavnica in ključanica, ozel, ozal in vozel. Pravilne so le oblike: grajski, ključavnica in vozel, torej tudi voaelni, vozelnik. Ob tej priliki naj posebno povdarim, da je oblika grajski edina podlaga vsem izvedenkam, torej sta pravilni samo obliki grajščak in grajščina. To je veljalo ves vek. zakaj torej neutemeljeno novotar-jenje z oblikami graščak in graščina? Na ta način se ne bo naš jezik nikoli ustalil. Vsak čas vstano kak prorok in vrže na cesto svoj iztnislek, s katerim hoče jezik preust.ro.iiti. Sedaj so se nekateri spravili na prefikse in sufikse. Ljubše so jim okrnjene oblike na konzonante nego vokalno se glaseče. To se vrši v knjigi in na odru. Ne vemo, odkod postaja ta anarhija. Kje je forum, ki bi ustavil samovoljnost nekaterih ljudi? Naj bodo prihodnje izdaje nnših slovarjev bolj precizne! Kakor kažejo turistu značbe, katerih naj se drži, da hodi prav in varno, tako naj tudi praktičen slovar znači pot v izražanju jezika.
Ziulloški.
£fublfansteo Gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer.
Nedelja, 12. decembra , ob 15: KOVAR3TVO IN LJUBEZEN. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13. decembra: STALNI GOST, BOU-
BOUROC IE. Red G. Torek, 14. ilecmbra: Zaprto. Sieda, 15. decembra: DRUGI BREG. Red E.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri »večer.
Nedelja, 12. decembra ob 15: MRTVE OČI. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13. decembra: Zaprto. Torek, 14. decembra: TANNHAEUSER, Red A. Sreda, 15. decembra: MANON. Red B.
MarFfo®rsl£o gledišče
Nedelja, 12. decembra ob 15: PEPELKA. Otroška predstava.
Ob 20: VESELI KMETIČ. Ponedeljek, 14. decembra: Zaprto Torek, 14. decembra ob 20: LJUBEZEN. Abonma C. Gostovanje ge. VVintrove in gg. Rogoza in Šesla.
Sreda, 15. decembra: Zaprto. Četrtek, 16. decembra ob 20: MANON. Premijera. Slavnostna predstava.
rjudsks osfer
v Ljubljani
Nedelja, 12. decembra: SRENJA. Začetek ob 8. uri zvečer.
Nedelja, 19. decembra: H ANICE POT V NEBESA
Premijera. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 26. decembra: H ANICE POT V NEBESA. Začetek ob 3 popoldne.
Glosfoo
Mat in 'Železnih: Pridi, Reienik »v e t al Deset pesmi za adventni čas za mešani in ženski
zbor zložil--z dovoljenjem škof. ordinariala v
Ljubljani 8. nov. 1926. Samozaložba. Cena 10 Din.
Če nad temi skladbami ne bodo imeli veselja prav vsi naši zbori, pa res ne vem, nad katero ga bodo. Glavo bi člo\ok skoro zastavil, da ga ne bo slovenskega zbora, ki bi hotel te pesmi pogrešati, toliko je v njih nežne, mehke lepote, navzlic vsej jasnosti vendar polno tajinstveno trplcega čara: prav lako, kakor ie za tihi, skrivnostno resnobni adventni čas lako primerno.
Najbolj nas veseli ta v celoti kar preprosta, jasna zamisel, predvsem po melodični plati, ki ji dobro odgovarja preprostost in vedra jasnost harmonične plati. Čo se jasni, harmonični potek na prav malo mestih nekoliko zagosti in zamegli, nič hudega, saj se s harmonijami prepreženo nebo takoj zopet razvedri. Dasi so v zbirki nanizane v pestro enoto malodane vse estetično spoznavne vrste pesmi: od najrahlejšega liričnega šelesta do skoro tragično se popenjajoče dramatike, je vendar celoten značaj teh skladeb rahla, občutljiva mehkoba, obzirna nežnost. In kot najlepši cvet se je iz tega dehtečega šopka razvila št. 10., ki jo bodo poleg dramatično se razvijajoče št. 4. brez dvoma tudi največ peli. Za oko je res tudi daleko najlažja; toda kdor jo bo hotel res lepo peti in vse nežne, le prav dovzetnemu čuvslvova.iju zaznavne globine pozajeti, bo moral z neznansko pažnjo na njo nanašati na vso moč rahlo odtehtane deklainatorične, tenko prevejane dinamične, najbolj pa venomer živahno, pa časovni meri vendar skoraj iracionalne, bolj čuvstvu kakor čutom zaznavne prvino. Vsa skladba naj bi (s ponavljanjem vred) trajala eno minuto in deset do dvanajst sekund.
Skladbe so kratke, po večini 8—16 taktne, kar naj velja kot izraz zadovoljstva, saj je v teh malo taktih splošno veliko povedanega. Škoda je, da sla pri nekaterih pesmih pisani samo po dve kitici; tri, štiri in več bi se jih pelo. V treh pesmih bi si tudi žele! nekaj malo ritmičnih izprememb. Št. 6. že z osmim taklom končaj svojo prvo periodo, tako da imata zloga v i - c a polovinki namesto celink; oslali prehod 9. tekta se potem snloh izpusti. Čemu naj bi litem zastajal in se razbijal. To so vrstične pesmi s stiki, zato naj se stiki tudi v glasbi pcksžejo. (Še koral jih dela — celo v prozi) Če bi alt v predzadnjem taktu imel na drugem mahu namesto h, bi se zvečani sekstni akord na zvišani IV. stopnji glasil krepkeje kakor se glasi zvečani terekvartni akord na dominanti dominante. — Št. 9. obdrži nepretrgano tričetrlinski takt; čemu naj se vendar v pesmi 14. tektov ritem sedemkrat menja, ko niti enkrat ni treba, saj se dosledni tričetrtinski rite.ii prav lepo izteče. Izprememba ritma je najiežja iz-prememba, ker vse preobrne, poteku vso trdnost vzuine; kar se zdi, da pridobiš za deklamacijo, izgubiš daleko za jasnost, trdnost; tako pogosto menjavo mora človek najprej dolgo premišljevati, preden začuti, kaka naj bi se to pelo in še si mora z deklama"!jo pomagati preko nagromadc ih ritmičnih zaprek, ča pa se vzame tričetrlinski takt, si moramo samo enkrat z deklamacijo pomagati preko navideznega nesoglasja med ritmom skladbo in besedila. — Prav tako je nepotrebna menjava koncem zadnjo pesmi: zadnja nota stoj brez pike, pa se lahko ohrani štiriosminski takt. Sicer je pu ta skladba, če jo ritmično prav nalančno preifčetno, zložena v dvaosminskem taktu.
šo eno misel, preden se od teh izredno posrečenih skladb poslovimo: Skladatelja, se zdi, em ter tja obide želja, da bi moderno. — lo j besedo nekateri istovetijo z besedo >težkot — pisni.
Nič naj se za to ne trudi. Njegove najpreprostejše 1 stvari bo hkrati najbolj >moderue<. Boga naj za-
hvali za svoj ilahki« dar In naj ga prav nič ne poskuša sebi in drugim delati ^težkega«! . Težko naj piSemo tisti, ki lahko in hkrati plemenito ne znamo, ki je takrat, če začnemo >lahko< pisati, nevarno, da ne zaidemo v plehko vsakdanjost ali celo v neokusno prostaštvo. Komur je dano hoditi po prostih, jasnih, cvetočih livadah, čemu naj se zaganja v trnjevo goščo?	K.
Dve božični pesmi je izdal Stanko Premrl. Prva (na besedilo župnika Marčiča) je s tem izšla v II. izdaji; je pa znana- »Lc spi, le spi, nebeško Dete ti!«, ki je takoj, ko so jo prvič peli (pri koncertu v stolnici) vzbudila veliko pozornost in se je poslušaveem takoj priljubila. Lansko leto jo je objavil »Cerkv. glasbenik«. Odlikuje se po posebni nežnosti, izredno mehki deklamaciji in ljubeznivi harmonični sočnosti. Skladba bo napravila povsod najugodnejši vtis, pevci se bodo za njo navduševali, ker je melodično izredno lahka. Seveda je pa deklamatorično prav tako občutljiva. Zelo skrbne previdnosti je treba pri petju sredine in konca, da si melodike in ritmike tega dela ne bo bolj upravičeno lastil koreograf kakor srce, prevzeto pu božični radosti in sreči, ki jo pesem sicer v tnko izredni obilici izžareva.	K.
Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani priredi v četrtek, dne 16. t. m. na predvečer rojstnega dne Njegovega Veličans va kralju v Unionski dvorani koncertno akademijo, nn kateri nastopijo dijaški pevski zbori vseh ljubljanskih srednjih šol in obeh uči'eljišč. Podrobni spored objavimo v ponedeljkovi StevPki, občinstvo pa opozarjamo, da so vstopnice v predprodajo v Matični knjigarni od ponedeljka popoldne dalje.
Simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubliani, ki bi se imel vršili ju'ri v ponedeljek dne 13. t. m. je preložen ter se vrši v ponedeljek dne 20. t. m. v Unionski dvornni. Na programu so skladbe Borodina, Glinke, Hone-ggerja in Stravinskega. Že kupljene vstopnice ostanejo v veljavi.
K.mfige in revije
Razprave. Izdaja Znanstveno društvo zn hu« manistične vede v Ljubljani. III. V Ljubljani, 1926. Cena 100 Din. Naročajo se pri Znanstvenem društvu za humanistične vede v Ljubljani, univerza. Izšel je III. letnik »Razprav« slovenske akadem je znanosti, ki se skriva pod zgoraj navedenim skromnim naslovom Znanstvenega društva za humanistične vede, s sledečo zanimivo vsebino: 1. Avg. Musič: Negacija ni. 2. Pef. Skok: Lat. Caisar = Caesar. 3. Fr. Kidrič: Prešernove odklonjene prošaje za advokuiuro. 4. Anion Breznik: Slovenski slovarji. 5. Iv. Prijatelj: Ustanovitev »Ljubljanskega zvona in celovškega »Kresa«.
I>r®&vežiia zzvesza
St. Vid n. Lj.: Blaž Potočnikova čitaln;ca priredi danes popoldne po vcčernicah protialko-holno predavanje za mladino in zvečer za odrasle člane. Predava g. oficijal Puhar, Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. S tem predavanjem zaključimo zdravstveni tečaj, katerega je priredil v našem domu Higijenr.ki zavod iz Ljubljane. Številna udeležba, vsakokrat nad 5C0 poslušalcev, dokazuje, kako primerna so ta predavanja za naš« prosvetna društva. Tudi higijena je panoga, ki spada pod prosveto.
Zdravstvena predavanja; Prosvetna zveza prosi vsa društva, ki nameravajo v bodočem letu prirediti zdravstvena predavanja, da to takoj javijo Prosvetni zvezi. Navesti je treba dan, čas in kraj, kjer se predavanja vršijo. Obert'em sporočamo društvom, da znaša prispevek za predavanja od vsakega poslušalca en dinar. S tem krije Higienski zavod vse stroške za predaVatclja, za operaterja in potrebne aparate.
Cerki,°ca: Prosvetno društvo proslavi jubilej sv. Frančiška dne 12 t m. ob 3 popoldan s predavanjem o sv, Frančišku in o delovanju njegovih sinov med Slovenci. Predavanje se vrši c pomočjo skioptičnih slik.
Kamnik: Na prihodnjem prosvetnem večeru dne 14. t. m. bo skioptično predavanje o Vezuvu in zasutem mestu Pompeju.
Predoslje pri Kranju: V nedeljo 12. t. m. priredi prosvetno društvo takoj po večernicah ob 3 popoldne predavanje o letošnji največji verski prireditvi o Evharističnem kongresu v Chicagi Predavanje pojasnjujejo skioptične slike.
Jesen'ce: Delavsko prosvetno društvo priredi 15. t. m. ob 8 zvečer delavski prosvetni večer. Na sporedu so godbene in deklamatorične točke ter skioptično predavanje o generalni stavki v Londonu.
Žužemberk: V nedeljo 12. t. m. bo v prosvetnem društvu po večernicah skioptično predavanje o prvi dobi krščanstva na rimskih tleli.
Št. Vid pri Stični: V društvenem domu priredi prosvetno druMvo 12. t. m. ob 3 popoldne Alojzijevo proslavo. Na sporedu je skioptično predavanje o sv. Alojziju in o sv. Stanislavu.
Dob pri Domžalah: Prosvetno društvo vabi svoje člane in prijatelje društva na predavanje s pomočjo skioptičnih slik in f.lma, Predavanje bo o Lurškem romanju in prikazovanju Matere bižje v Lurdu. Vrši se 12. t. m. ob 3 popoldan v društvenem domu.
Groblje pri Kamniku: Danes popoldan ob 3 sc vrši občni zbor prosvetnega društva. Na sporedu je tudi predavanje prof. Dolenca,
Hrastfe pri Kranju: V nedeljo, 12. t. m., priredi Slov. kat. izobr. društvo poučno predavanje o mapi in njena praktična uporaba pri kmetijstvu. Začetek predavanja po večernicah ob pol 3 popoldan.
Trnovo pri Ljubljani: Prosvetno društvo in tukajšnje organizacije so si zgradilo lartno dvorano. Tiho blagoslovljenje novih pro-torov bo v nedeljo 12. t. m. o'o pol 11 dopoldne. Zvečer pa bo prosvetna prireditev,	/
Smlednik: Piosvcino druMvo Kvišku vabi prijatelje in člane društva na zgodovinsko preda, vanje o prač! veku. Predavanj- bodo pojasnjevale skioptične slike. Začetek v nedeljo, 12. t. m., ob treh popoldne.
Sela pri Kamniku: O Dantejevi Divini Oo-mediji bo predavanje v nedeljo, 12. t, m., ob t eli v društvenem domu. Predavatelj i.as bo peljal s pomočiti skiopi čnih slik v peklo, v vica in nebesa. ln siccr po oni poti, katero je zamislil pes-uik D->ntc.
Sora; Dne 1.2. t. m. priredi Slov. izobraževalno društvo ob treh popoldne v društvenem domu igro »Požigalčeva hči« v šestih dojairih.
Krekova prosveta v Ljubljani vabi svoje članice na skioptično predavanji v ponedeljek, dne 13. t. m„ ob 8. uri zvečer. Na sporedu je predavanje od Londona do Ljubljane,
SiiSko: Prosvetno druilvo priredi v ponedeljek zvečer ob pol osmih >, društveni dvorani predavanje s skioptičnimi slikami: Sprehod pa Berlinu.
Vodice: Prosvetno društvo vabi na predavanje o Palestini, ki bo v nedeljo, 12. t. n>., ob treh popoldne- Predavanje bodo pojasnjevale svetlobne slike..
Spori

v 12.3, 10 km v v 8 minut: v kilogramov je su nogometno moštvi
Sooržni /eden
O pospcSovanju športa smo priobčili včeraj poseben članek. Dodamo š^ lo-le W. K. Kean, jsredsednik florldske železnice je daroval univeizi Ckapel llill v Stverni Karolini 275.000 dolarjev za zgradbo velikega nogometnega stadiona, ki se bo imenoval v spomin na umrle Keanove starše >Kc-anov spominski stadion*. Sedežev bo 24.0(0. Z zgradbo bodo takoj pričeli. — Francoska vlada bo dajala telovadnim in športnim zvezam odslej 29o tisoč frankov več podpore na leto kot dosedaj. — 5. 6. 1927 so bo vršil na Dunaju policijski športni kongres. — Nemčija šteje nad 7 milijonov včlanjenih'športnikov in telovadcev. Glej včerajšnjega »Slovenca«. — Da so tudi jezuiti med propagatorjt športa, smo pisali v »Slovencu« 10. t. m. — Fašizem si lasti tudi gojitev športa; g'ej »Slovenca« 8. t. m. — O sodelovanju spprta iu umetnosti pri-občamo poseben člančič. — Prav tako tudi o telovadbi na olimplladi, in pa, da je sportnikova dolžnost v prvi vrsti poklicana, potem šele sporlua.
V	Meranu je šahovski turnir; z velikim uspehom so ga udeležuje naš rojak Kostič.
Rokoborbnih tekem v Mtinchcnu se pa s prav tako dobrim uspehom udeležuje drugI naš rojak Peter Kopp iz Zagreba; saj siuo ža zadnjič pisali o njem. — Rokoborbno tekme so tudi v Hamburgu, najodličnejšl udeleženci so Jaago, Petrovič, Schvvarz in Westergaard - Sclimidt.
Seznam najvažnešjih nogometnih tekem smo priobčili 8. t. m. Dodatno poročamo še, da je bil B. A. C. potolčen v Budimpešti od kluba Ferencz-varos 1 :3, da jo Nevv Castle, favorit na Angleškem, da pride Rapid v Zagreb, da je spor med Ogrsko in Italijo poravnan, da je igral Sp. Klub Furth v Barceloni drugo igro proti klubu Barcelona 3: 3 (beremo; Meisterstuck). Zadnjič je zmagal Furth 1:0, sedaj jo rezultat 3:3; to je res veliko. — 40 let stari berlinski nogometaš Tevvcs je dobil zlat spe,-' ' znak; 10) metrov je preteke!
limitah, 300 metrov je plaval i je skočil 1.30, kamen (16.5 9 metrov daleč. — Francosko
.............. Racing Club de France šteje
skupaj 403 leta, vsak igravec torej nekaj nad 36 let. Nikdar nisi star in tudi ne smeš misliti, da si star! Zapomni si to!
Maori so prišli na Francosko nazaj in so za uvod premagali izbrano moštvo Francije 13 : 3.
V	francoskem seznamu tenisa so pa kar trije na prvem mestu, vsi enako vredni: Lacoste, Borotra in Cochet. Četrti je Brugnoii. — Borotra bo igral v Švici pri prvenstvenih tekmah v zaprtih prostorih tudi proti Nemcem. S tem je led prebit. V marcu bodo na letnem zborovanju mednarodne zveze tenisa glasovali tudi Francozi za sprejem Nemcev, in ne bo proti vstopu Lerncev nobene ovire več. — Pyle se zelo trudi, da bi dobil v svoj »cirkus« tudi brata Koželulia. Kako se mu njegova turneja splača, smo pisali 10. t. m. Tam beremo tudi o »čistem amateru« Tildenu. Največja privlačna sila cirkusa je Suzana. Hočejo, da bi se spet borila preti Heleni Wills; Suzana pravi, da bi se, a ker je sedaj profesionalna, zahteva primerno odškodnino. Edini boj Suzane proti Heleni se je končal 6:3 in 8:0 za Suzano. Suzana sa Bedaj imenuje »Princezinja Lesketajoča voda«. To ime so ji dali Indijanci rodu Pueblo, za botra sta ji bila poglavarja Vednozeleno drevo in Samotni ope). Tutji mi smo jo v »Slovencu« 8. t. m. primerno proslavili. — Na Angleškem, v domovini modernega športa, je nastalo letos nad 100 novih klubov tenisa in je vseh skupaj sedaj 1830.
Maratonski tek Južne Afrike je dobil šele 18 letni Steyler v 2 : 48 :18. — Poljak Freyer ima vse poljske rekorde v teku od 3 do 15 km; torej nekakšen poljski Nurmi. Brali smo sicer, da ima vse rekorde od 3 km do maratonskega teka, a to menda ne bo držalo, ker beremo pri 20 km ime Szelestovvski. — K berlinski hallski tekmi se je priglasilo 1700 tekmecev, med njimi Peltzer, Kor-nig in Wege. Da misli Nurmi na revanšo s Peltz-erjem, pišemo v posebnem lanku.
Malonoy je Dienerja premagal v 10 rundah po točkah. Glej r.Slov.c 7. t. m. — Prav tako v 10 rundah po točkah je premagal Micky Walker Tigera Flovversa in mu je še 60.000 dolarjev za to plačal, ker ni vstopnina toliko znesla, je moral torej za svojo zmago še doplačati Porathu pa ponujajo prav težko nalogo, boj s samim Jackom Dela-neyeni! Kako hitro gre naprej! Porath je bil olim-pionik v Parizu leta 1924.
Japonka Furni Teralo, 16 let stara je plavala 100 m v 1 :12 : 4 in jo dosegla s tem svetovni rekord Američanke Ethel Lackle. — Nemec Hlinz
Faust je plaval 100 metrov prsno v 1 :15.0, za 0.2 sekunde bolje kot je svetovni Rademacherjev rekord. — Članek o plavanju srno priobčili 7. t. m. in smo govorili tam tudi o 14 letnem newyorškem dijaku Kojacu, ki je plaval 100 yardov v 55.2; Ko-jac je najbrž jugoslovanskega pokolenja.
Petindvajset let je držal rekord Švicarja Jaecka v dirkanju na 100 milj (160.933 km) v Ženevi je prevozil 28. 10. 1C01 to razdaljo — brez vodnika — v 4 ; :53 :7.8; sedaj šele mu je vzel rekord avstralski kolesnr Hubert Opperman, v 4 : il6 : 4 (4 ure 36 minut in 4 sek.). — .Mednarodni kolesarski kongres v Milanu je dovolil Nemcem prireditev svetovnih tekem leta 1927 samo s pego;- m, da se nemške zveze strnejo v* celoto, to se je zgodilo in so vse sedaj v zvezi »Bu„d Deulscher Rad-fahrer«.
Naslov amp"",kcga avtomobilnega prvaka si je priboril Harry Iiartz; drugi v klasifikaciji je indianopolski zmagovalec I.ockhardt. — Anglež Campbell je z zgradbo svojega ot7remnega avtomobila že zelo napredoval, lloče doseči fantastično hitrost 300 kilometrov.
Švicar Mittelholzer je odletrl na nap vedaro aviatično potovanje po Afriki.'Mlllelliolzj t jo med najboljšimi avatiki sveta.
Thorleif Haug se imenuje »nonv ki sinički kralj« in nosi to ime po pravi-:!; na oHmpijadl je zmagal v tekih na 18 in na 50 ':m t r v kombiniranem teku. »On je najslavnejši smučar sveta«, j Sedaj je skupaj s Slromstadtom, ki io bil na oljni- i piadi v teku na 50 km prvi za njim, otvoril to- ; varno za izdelovanje smuči. Od kralja do 1 ■•- | narja!
NAJPRVO DOLŽNOST, POTEM ZATVA\ A.
Francoski vojak Duverger je odšel brez. dovoljenja predstojnika iz vojašnice, da tekniti v ( sosednem kraiu v nogometni igri. imel je nes.ečo , in si je zlomil pri igranju ključnico. Ko je prišel i nazaj, mu je naložil njegov predstojnik štirinajst | dni zapora, ker se je bil samovoljno odstranil iz . vojašnice. Vsa stvar je prišla pred vojnega mini- | stra; pregledal je zadevo in je dejal, naj gredo i stroški zdravljenja na račun kluba, čigar član je ' bil Duverper in za katerega je bil tedaj igral. Klub pa ni hotel plačati. Stvar gre naprej. Po našem mnenju ima minister prav.
TUNNEY in SHAW.
Novi svetovni mojster Tunney hoče priti v Evropo in obiskati v prvi vrsti slavnega .pisatelja Bernarda Shavva. Pravi, da je Sliaw najznamenitejša osebnost starega sveta. Morda je to v zvezi z glavno vlogo, ki jo hoče dati Sha\v Tunneyu v nekem svojem mladinskem romanu, katerega bodo sedaj filmirali. Tunney bo vlogo tudi prevzel, a pravi, da mora Shaw roman do dna spremeniti; boksni šport je v oni knjigi popolnoma napačno opisan, pravi Tunney. In Šha\v je dejal, da bo roman predelal. Omeniti je treba tudi, da sta oba Irca, Shaw in Tunney.
ŠPORT IN UMETNOST.
Na Danskem so sprožili misel, naj bi športne organizacije namesto pokalov kupovale dela umetnosti in s tem nagradile zmar ^valce. S tem bi bilo zelo pomagano mlajšim umetnikom, ki se jim prav slabo godi. Izračunali so. da dobijo na Danskem športniki vsako leto za 300.000 kron pokalov. Ker je danska krona nekaj nad 15 Din, je to nad 4,COO.OOO dinarjev. Ta misel je pa res lepa. Še pri nas naj bi jo udejstvilil
TELOVADBA NA OLIMPIADI.
Zveza nizozemskih telovadnih društev je prevzela vodstvo in pripravo za telovadni ti-1 na olimpiadi 1928. Sedaj objavlja prve pogoje razpisa. Vsaka dežela odpošlje osem telovadcev, ki morajo delati tele vaje: 1 Proste vaje, trajajoče 10 do 12 minut, po lastni izberi. 2. Dolžnosfne vajo na drogu, bradlji, konju in krogu. 3. Vaje na drogu, bradlji, konju in krogih, ki si jih vsak telovadec sam izbero in ki morajo biti pri vsakem posameznem telovadcu različne. 4. Skoki: za vse obvezen je samo skok čez konja počez; drug skok jo čez konja vzdolž, zopet drug je skok s palico 2.40 do 2.65 m, ocenjen po višini in po izvedbi. Vsak skok se lahko dvakrat poskusi, boljši velja.
Poleg vrste nastopijo tudi posamezniki, na istem orodju kot vrsta in v skokih.
Nizozemski telovadci se že pridno pripravljajo Že o Veliki noči 1927 bo poskusno tekmovanja, poleti 1927 bodo pa priredili nekakšno predolim-plado. Izbrali bodo nato 14 telovadcev in ti bodo trenirali za olimpiado naprej.
Kaj pa mi?
1R FIIO potrebščine
AVriHa H# A	v največji Izbiri stalno v zalogi pri
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407
Ko smo zadnjič opisali svinčeni m jeiuent akumulator in ga priporočili kot edino primeren vir električne energijo za žarenje elektronk, rim je danes opisati nekaj akumulalorjevih nad6mest-kov, ki jili amater uporablja, bodisi da res ninia no blizu , no daleč priliko za regeneracijo ali pol-mnjo akumulatorjev, bodisi, da se mu zdi enkraten izdatek za ta vir energije previsok. — Pride pred kratkim k meni amater in spe in mi pove, da si bo sestavil trožanilčnl radioaparat, si kupij akumulator s 7 amp. urami in- ga polnil kar sproti s 4 mokrimi elementi, češ, črez noč in dan bodo oddali element! akumulatorju golovo toliko elektrike, da bom zvečer lahko 3 ure svetil s 3 žarnicami. \ s.ik mesec dodam nekaj bakrene gaiice ln vsakega pol leta nove negativne elektrodo in cinkaste pločevine, pa so vsi stroški v kraju. Sicer Imam isto-morni lok v hiši, pa čemu sitnosti s perijodiino polnitvijo, ki je ni treba. i»iož je logično sklepal, pa s..m mu odsvetoval njegovo namero in sicer iz lastno skušnje. Kes je mogoče akumulator izpostaviti pod stalen tok znani i Meidingerjevih elementov, ali kakor jih rabi poštna uprava pri telegrafu, toda ti oddajajo z napetostjo od 1 do i.5 volta silno malo energije, komaj kak miliamper. Ako vpdrabljaš le eno elektronko, potem si le nabaM mal akumulator in vsaj 8 galvanskih elementov, kot jih vporablja pošta (v Ljubljani se dobe), zveži jiii enega za drugim, to je pozitivni pol (iz bakra) prvega z negativnim polom (iz cinka) druzega, da dobiš vsaj štiri volte napetosti. Ostale elemente zveži paralelno s temi, to je pozitivni pol enega s pozitivnim druzega elen.enla in negativne zopet skupaj. Ko s 'i izrabijo negativne elektrode, to je cinki, si pivs... oi močno cinkovo pločevino, razrc ži jo in zvij v obliko, kot so jo imeli izrabljeni. Predno jih fa daš v steklenice jih moraš amalga-nvirati. To delo ni težko in se izvrši sledeče: Pre: skrbi si nekaj dkg živega srebra in malo žveplene kisline, ki jo razredči? z vodo. 2o okrivljene cinke z vdelano svinčeno odvodno žico zdrgni s krpo, na-debelo ovito na palčico in prepojeno z razredčeno žvepleno kislino. To delo opravljaj na proStem lil ne v sobi radi plinov, ki so pri tem razvijajo. Ko je cinkov cilinder zunaj in znotraj temeljito očiščen s kislino, prični amalgamirati. Nekaj kapljic živega srebra vi i j na krožnik, pomakaj vanje zvitek bombaža in drgni žniim po cinku. Ako so bili cilindri dovolj očiščeni, še živo srebro takoj prime cinka, ki se prične svetiti kot bi politiral, toliko časa, da se cink povsod enakomerno blišči. Če se kake lise ne prime amalgam, zdrgnl jo naknadno z žve-
nice daš vkrivljeno bakreno pločevino, na vrh cin-kast cilinder, vanjo naliješ vodo, dodaš žlico salnu-jaka, na dno vržeš nekaj kristalov modre galice in v to povezneš drugo posodo napolnjeno z modro galico in vodo. Odvodna žica iz bakra naj bo izolirana 7. gutaprrčo. — Ako vpor?blja§ te elemente, da ž njimi polniš spToti akumulator, ne misli, da jo s tem vso opravljeno. Vsaj na tri mesece umet .9 izprazni akumulator s tem, da tnu z žico zvežeš pozitivni in negativni pol, potem ga pa pošlji v temeljito regeneracijo. Precej se tudi sliši in pise o .takpzvaniu kupronskih elementih. Slavi se jili, da dovajajo posamezni členi sicer malo napetost coa 0.8 voltov, ampak kar 3 ampere. Ako si nabaviš torej 5 ali 6 členov, imaš zado3tno napetost in "mori za večžarničnl aparat. Po vU mesecih jo komaj baterija izrabljena in sedaj jo enostavno regeneriraš, da vzameš iz elektrolita pozitivne elektrode, jih izpostaviš primerni gor! oti nekaj ur, vtakneš nazaj v steklenice in zopet si preskrbljen s tokom kake 3 mesece. Pri teh elementih je negativni.! elektroda amalgamiran cink, pozitivna pa bakreni oksid, pomešan z bakrenim klorirjem. Elektrolit pa je 17% raztopina lužnato soli. (soda Kavstika). Te elemente moreš dobiti iz Nemčije, pa tudi iz Dunaja, a so silno dragi — predragi. Mogoče pa jih je narediti tudi doma in sicer razmočeni Imajo le eno slabo lastnost, da je
4 r»l-O nr! lrCO V nitmi nem vkl 'ličen ill
Francoz cr©f Besouen, / pralateli Slovencev, prazgodovina!*.
(K slikam v današnjem »Ilustr. Slovencu«.)
Novembra meseca je nas obiskal v Ljubljani sloviti francoski učenjak, grof Begoucn; prisostvoval je kot zastopnik francoskih univerz proslavi velikega škofa Jurija Strosmajcrja v Zagrebu in predaval tudi na naši univerzi o Strosmajerju.
Grof Begoucn porabi vsako priliko, da kaže nam Slovenccm svoje simpatije. Veliko zaslug si je stekel za nas o pril.ki mirovne konference, ko je v francoskih vladnih krogih, s katerimi ima ozko stike, in v žurnalistiki zagovarjal naše in-tcresc.
Grof Begoucn spada med najboljše francoske strokovnjake v prazgodovinski vedi. Znano jc, da sa jc ta veda razvila predvsem v Franciji, ker se jc tam našlo največ ostankov prazgodovinske umetnost , Predvsem so pa zaslovele podzemske votline južne Francije, ki so nam ohranilo čudovite slike, risbe in kipe pra^godovinsk.h umetnikov. Bilo je za časa zadnje velike zaledenitve, ko jc bila Evropa do srede Ncmč je pokrita z ledom; tudi Alpe in Pirencji so bile pokriti z ledom, čbvek je moral zbežati v toplejše kraje, v južno Francijo in tam se jc skrival po duplinah, odkoder je hodil na lov na bizone, medvede, jelene itd. V duplinah pa je risal na stene razne živali in jih ludi upodabljal iz mehke, vlažne ilovice, ki še dan::s pokriva tla teh duplin.
L. 1912. jc našel grof Begoucn s svojimi sinovi v duplini Tuc d' Audoubcrt dva bizona — »amen in samico — upodobljena iz ilovice. Slonela sta ob steni v najzadnjem 1 otu več sto metrov dolge votline. Morda so Imeli prazgodovinski troglodit, tam kako svetišče, kjer so skušali * kakimi tajiiiml obredi pomnožiti število živali.
L. 1914. jc razkril s svojimi sinovi drugo slo-vito voli no: votlino 3 bralov, kjer se nahaja presenetljiva slika: pol človek — pol žival. Obdana j«; ta slika od neštetih živalskih slik — »pet »e zdi, cla jc bilo to tako tajno, skrito svetišče prazgodovine,
V zadnjih letih so postale plovite ie druge votln?, ki jih je poiskal grof Pegouen, posebno Miaux in Montespan. V prvi to naslikani bizoni.
jeleni z rdečo in črno barvo, pa tudi risbe so vdelane v mehka ilovnata tla. V Montespanu pa so se našle figure medvedov in konj in driu.lh živali iz ilovke. Čudovit pogled v davno p ete-klost nam odpirajo te votline. Če se vprašamo, kdaj je to bilo, ne vemo, kakšni ljudje so to bili, ne vemo. Veliki, močni, drzni bvci so morali biti, ki se niso zbali niti največjih živali, a obenem tudi veliki umetniki. Kajti plastika in perspektiva je naravnost čudovita.
Grof Begouen je od 1. 1921. naprej profesor prazgodovine na univerzi v Toulotise-u. VoSčIn o mu največ uspehov pri zan mivem razrkovaniu, in želimo, da bi ohranil tudi še nadalje tako to; le simpatije do nas.
Naznanila
Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane priredi danes ob 8 zvečer v Litiji koncert umetni.1 in na-rodnlli pesmi. Pri koncertu sodeluje operni tenorist g. Sv. Binovcc i'i vijolinist g. Fr. S'anič.
Prvo slov. tamburaško društvo Krim priredi I. koncert v gostilni g. Antona Stcinei jn, Opekarska cesta 31. Začetek ob pol 8 zvečer. Po koncertu pro-s'a zabava s šaljivo pošto. Prijatelje lamburie in društva vabi v čim večjem številu — odbor.
meroma ------- „	,,. » .
namreč napetost toka pri vsakokratnem vkljucenju baterijo z žarnicami mnogo višja, kot je črez nekaj minut in kot je sicer njena normalna napetost. Ako si narediš baterijo, ki ti bo stalno dajala 4 volte napetosti, ti bo ta vselej, ko jo pričnrš rabiti d " ' ' '
niL a in a ter "prav posebno pazljiv. Pri' odnjič objavi
amaterjem, ki ...........	- ,
i zi polnenje akumulatorja, ki je in ostane idealen vir električne energ;je za žarenje elektronk.
Menda bo najpopularnejši radio-mož v Avstriji naš rojak Bosanec ing. SlišVovič, ki je med drugim tudi sestavil aparat, ki ga vporablja av-
ima Dunaj domačih prvovrstnih strokovnjakov lepfl število. — he govori in pišo so pa mnogo manj po Avstriji in Nemčiji o nušem cžjun rojaku Slovencu Antonu 1 relogu. Kot znano, morejo poslušati s kristalnim detektorjem le v bližnji okolic! radiopostaj, tuji'i oddaljenih postaj pa s kristalom ne dobimo. Prologu pa se je posrečilo sestaviti kristal, s katerim so z la kolo dobi vso večje evropske oddajne postaje, kot sicer lo z aparatom z žarnico na reakcijo. Pred osuplimi strokovnjaki je dosegel pač neverjeten rekord, da je s kristalnim detektorjem dobil dober prejem iz Amerike. 1'reloga je zadnji čas najela neka velika dunajska firma za strokov-negi vodjo. V kratkem bodo naprodaj Prologov! krls'all, in ko se ga bo irogto pr! nas dobiti, poročamo izčrpneje o leni čudesu.
Varšavska oddajna postaja namerava zvišali svojo oddajno energijo na 15 KW. Ker oddaja ta postaja precej dober program, se je veseliti, da jo bomo bolje slišali. —
Opozarjamo radio-amaterje na originalno poučevanje španščine po berlinski oddajni postaji, ki se vrši vsak četrtek od 19. ure naprej. Gospod ia dama se rrzgovarjnta »špansko o vsakdanjih stvareh. Dama potem še raztolmači V3ek stavek, vsako posebnost in poda potrebna s'ovnična pravila, ki se naslanjajo na vzeto snov. Kdor zna kaj laško, so bo čisto igraje priučil španskega jezika, in je res škoda zamuditi ugodno iu zanimivo priliko.
Programi:
Dunaj 7 K\v - 517.2, Praga 5 Kw — 3IS 0» Brno 3 K\v — 441.2 Berlin 10 K\v — 4S39. Brc« slau 10 K\v — 322 6, Leipzig 9 K\v — 377.1, Frankfurt a. M. 9 K\v — 428.0, Miinchen 5 Kw — 535.7, Konigs\vusler' au3en 18 K\v — 1300, IIamtur.3 10 K\v — 391.7, Bern 6 K\v — 411, Rim 3 K\v — 422.0.
Nedelja, 12. decembra:
Dunaj. 11, 16, 18.10 koncert. 19.-15 opereta »Gospa s 1 ermelinovim kožuhom« (glasba J ^a Gllberta). — Praga. 11 in 17 koncert. 19 prenos ia g'edallšča. -- Brno. 10 jn 20 koncert — Berlin. 19.30 Th. Kappstein: Svetovni nazor narodov. 20 rec'1acijo pesnika Stepbana Z\veiga. — Breslau.
20	EO večer Riharda VVagnerja. — Leipzig. 20 komični operi »Lekarnar« (J. Ilaydn) in »NUrnberška lutka« (A. Adam). — Frankfurt. 13.15 prenos ia Miinchena: poročila z nogometno tekme med reprezentancama Švice in Nemčije. 19 prenos iz opernega gledališča: »Golem : (glasba Evgena d'Al* berta). — MUnchen: 11 zvonenje z mestne hiše. 13 božični oratorij (J. S. Bach). 18 45 nogometna tekma. 19 komorna glasba. 19 35 Tomaž Mann bero odlomek iz svojega romana »Der Zauberbrrg«. 20.15 NVagnerjev večer. — Bern. 16 Bac'-ov božični oratorij. 20.30 in 22.C5 koncert. — Rim. 21 prenos iz gledališča.
Ponedeljek 13. decembra:
Dunaj. 11, 16.15, 20.10 koncert. — Praga. 2<1 in 21.20 koncert. 21 recitacije. — Brno. 18.20 predavanje o češki modemi literaturi. 19 in 20 koncert
—	Berlin. 21 koncert (Verdi-Puccini). — Breslau. 20.15 Ernrst \VeiB bere svoja dela — Frankfurt 20.15 simf. koncert. — Konigswustcrhausen. 17 predavanje o okrepitvi spomina. 19.30 dr. Soohring: Društvo narodov in mednarodni znanstveni stiki.
—	Rim. 21 koncert.
Torek, 14. decembra:
Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 19 W?gnerjeva opera »Die Walkure«. — Praga. 12.10, 10.30, 20 in
21	koncert. — L no. 19 komorna glasba. — Berlin. 19.30 o moderni literaturi (govori dr. NVerncr Mahrholz). — Breslau: 20.25 Beet' ovr.ove vijolin-ske sonate. — Lciprig. 18 rccitacije iz knjiž.vni'i novosti. 20.30 koncert. — Frankfurt. 20.15 klavirski koncert (Mih. Zadora, Berlin). 21.15 koncert flavto (Alfred Licbtenstein). — Miinchen. 20 mojstri operete. _ KonlgSAvusterliausen. 18.30 o nemški kulturni zgodovini XIX. stol. 19.30 o moderni operi.
—	Bern. 20.80 in 22.05 koncert. — Rim. 21 koncert
volte napetosti, U 00 ta vseiej, ku jv junmj dala 6 voltov in to nekaj minut. Razumljivo, da sredo elektronke prav v kratkem času v nič,* ee iii amater prav posebno pazljiv. Pri' odnjič objavimo izčrpen popis in navodilo za sair.cscslavo ku-pronsko baterije, ki bo gotovo dobrodošlo 0111111 " ' nikakor ne morejo dobiti prilike
slrijska ž leznična uprava v posebnih radio-vego-ntii ki so priključeni raznim vlakom na glavnej-ših 'prodali. Tudi je izumil tekozvani autodyne- pre-jen"'i ."parat, ld je izvrsten in silno razširjen, ludi sicer so Sliškoviča kot radio-strokovnjaka na Dunaju zelo ceni, in to ni malo, če pomislimo, da
Švedska svetsKa marKa tfaljača i
Vremen'
Meteorološki mvod v LiubHan dro 11
O
. tlccembra 1925.
Višina baromclro 308'R m
I
V verovanja
Nagrado dobi, kdor izsledi tnlu, ki ml je v petek 10. t. m. po 18 ukradel izpred hiše v sv. Florijana ul. 29 moško kolo brez blatnikov, prosti tek, št. 12.595. Gospo, ki je videla nekega fanta sukali se okro gkolesa, pro='m, naj mi sporoči popis tega fanta. — Slavo Maikič, Cerkvena ul. 19.
fJJcnm vsled bojkota italijanskega blaga NAJ-nioCIII CENEJŠI, pač pa sorarmerno » ceio in
^. ..ajsolidnejšl.
češkega in angleškega sukna
JOSIP IVANCIČ — LJUBLJANA.
Selsnbaiiiota ulica t.
kvaliteto
Opa/ovania		Baro	. oploia	Kri. v'ogii » %
		meiei		
				
• m'	• r-			
	7	775'S	-1-4	92
(.{ubi^anr (dvorec)	8 14	7,b"4 17li'l)	-l-d 2-6	95 87
	21	?/7'»	08	97
M«r bor		775-0	0-0	110
Zagreb		774 4	4-0	91
Beigrcd	v	1U-2	4'U	98
Sarajevo				
Skop ie		771-2	3-0	bS
Hibi ovnih		760-ft	t-o	38
Split		771-4	9-0	71
Prana	1	774 8	6-0	
Vclei In brzino v m
Oblačnost
n
Vrsla padavin
o1« ni't*nv'tplu | v mm'O?'1
SW 0-5 WSW 0-5 SW ' '5 mirno VV -t WNW 3 WNW 5
N\V I'5 N 1-5 W 9 WN\V 7
10 10 8 10 10 2 10
10 4
9
10
megla megla
me la megla
nevihta
m. lahko
0-3
0-3
3-3
5 5 5
5 11 III
6
1-6
I
INHJVloJC ICilipvl aiui »vijujv. »»	----, ------- 1---j---------
Paromcter je reduciran na morsko gladino. - Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 nun) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v gla\nem spremenljivo vreme.
Dimniška vremenska napoved za nedeljo, dne 12. deccmbra: V pretežni meri jasno; ju«
tranja rosa, preko dneva m lo vreme. (Povor. barom, vižli ko včeraj za mm 0.8
Moda
KOŽUHOVINA.
Marsikdo čaka, da kupi kožuhovino pozneje, ker je začetkoma sezije predraga. Mimo tega je pozneje tudi že dognano, kakšna da je prav za prav moderna kožuhovina. — Kakor sicer, je tudi glede izbire krzna, dandanašnja moda prav preprosta. Bolj važno je letos, kako je krzno narejeno kakor pa, kakšno je. Na prav poseben način je letos predelano krzno. V prejšnjih časih se ni bilo treba krznarju učiti, saj so bile razne kožice vedno enako izdelane in sešite. Zdaj pa morajo biti tako sestavljene, da tvorijo različne orna-mente, črte in vzorce. Prav zelo so v modi krtove kožice in kožice vseli pristnih »krznarskih« živali. Seveda je moderno tudi krzno, ki je bilo tudi v prejšnjih letih v modi, tako »persianer«, naš polh in ovčje, zajčje, mačje, lisičje kože — a vse na modemi način predelane. (Ovčje kože se n. pr. imenujejo »nutria« — in so rjave v modi.) — Na pričujoči sliki vidiš petero kožuhovinastih izdelkov in spoznaš po črtah, kako so kožice sestavljene. da tvorijo lepe, žive vzorce. Kaj lepo je videti, kako odsevajo in sc blestijo dlake poedinih kožic, ker so v različnih legah iu je tudi njih svit in barva drugačna. Prav malo domišljije je treba, da je videti črn kožuh v rdečkastih, rjavih, modrih in zelenih odsevih. Na ta način se razcepi sicer mrtva barva na žive odtenke sočnatih barv obleka sama — živi.

Bluze nove vrste so prav posebne že zato, ker so zares »bluzaste« — torej široke in ohlapne. Koder je le mogoče, se skuša doseči kaj novega in poživiti blago z žepki, ovratniki, zapestnicami, trakci, pentljami in pasovi. Priloženi vzorec bluze ima kakor zavezano rutico za ovratnik, rokavi go napuščeni in ozki v zapestju. Prav take so letos cazbolj moderne in jih bodo to zimo zelo nosili.
Ročna dela iz steklenih jagod so videti letos na oblekah in bluzah. To delo je bilo že nekoč v modi in ga je prav lahko izvršiti. Čim več barv je, tem lepši je okras, le da je paziti na skladnost
barv z barvami dotičnega blaga, kamor prišiješ ta okrasek, ki prav povzdigne sleherno, še tako mrtvo sukneno, svileno ali žametasto obleko.
ZAHVALA.
Ob priliki skupščine »Glavnega Saveza drž. činovnika i službenika«, ki se je vr»ila 4. in 5. t. m. v Zagrebu, je : činovnička udruga«, s predsednikom g. dr. Stepanom Brataničem, s ttjnikom dr. Dinkom Ružiče m nn čelu in s pc-močjo ostalih članov odbora izkazala vsem delegatom toliiko iskrenega prija'eljstva in bratske gostoljubnosti, da smo bili osobito mi Slovenci iz-nenadeni nad vsako pričakovanje.
S to skupščino smo napram »činovnički udrugi« sprejeli dolg, ki ga za lepo število let pri najboljši volji ne bomo mogli likvidirati.
Zato srna'ramo za svojo dolžnost, da izrekamo tem potom za vse izraze pozornosti, ki so nam jo posvečali tako ob sprejemu kot ves čas skupščine in ponovno ob slovesu, predsedniku >Či-novničke udruge» in banskemu svetniku gosp, dr. Stepanu B r a t a n i č u , tajniku »Činovničke udruge« in drž. pravdniku gosp. dr. Dinku R u -ž i č u , velikemu županu gosp. dr. J. Krama-riču, sep'.emviru dr. Ernestu Cimiču ter vsem ostalim gospodom, gospem in gosi>odičnani svojo najiskrenejšo zalivalo.
11 krat u pa najodločneje obsojamo izvee(no zagrebško časopisje, ki je hotelo s tendennioznimi poročili predstavljati juvnosti sprejem delegatov baš v nasprotni luči.
Naš ed:ni odgovor vsem tistim, ki pokreta državnih nameščencev ne spremljajo s simpatijami, bodi:
Naprej v bratski slogi za obrambo naših stanovskih interesov do edinstvene in močne organizacije!
V Ljubljani, dne 7. decembra 1926.
Maks Lilleg,
tč. predsednik.
Joža Bcl.š, tč. tajnik.
Zahvala.
Za izraze sožalja, za prekrasne vence ter za spremstvo na poslednji poti našega nepozabnega brata, bratranca, strica in svaka, gGspoda
Josipa Boehma
nadknjigovodjo »Kranjske hranilnice«
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu predsedniku, gospodu ravnatelju, ter gospodom uradnikom »Kranjske hranilnice« za veliko sočustvovanje, ki nam je bilo v posebno tolažbo.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
m
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlEIllElilEIIIEIIIEIII elekJ«°"™ično
PODJETJE
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO DSn ali vsaka beseda SO nar.
Najmanjši oglas 3 Mi S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
ni=i i 1=i iT^7n^=i7i=Tn=M»i
ki ie obenem vešč tudi
retuše in risanja — sprejme JUGOSLOV.
ODDAM SOBO
s pohištvom ali brez, do smrti. - Naslov v upravi »Sloevnca« pod št. 8548.
ZIMSKA JABOLKA.
od 30 kg naprej, franko Loče, brutto za netto,
TISKARNA v Ljubljani. # ^^ ^S,
pošta Loče.	8434
Učenca
poštenih staršev — močnega, ki je dovršil ljud. šolo z dobrim uspehom, sprejme takoj I. MALEŠIČ, trgovcc z meš. blagom v Metliki.
Prodam HARMONIJ
velik, amer. sist. - Janko
čevljar, vajenca
Tržaška »Stan in dom«.
cesta —
8545
Dva sostanovalca
se sprejmeta v sredini , mesta po 150 Din. - Na-
sprejme takoj J. TKAVC. slov v uPravi Pod 8498' čevljar, Zaloška cesta 27.
- Oskrbo mu morajo dati starši sami.	8523
Zastopnike in zastopnice
išče zavarovalna družba
za Ljubljano pod ugodnimi pogoji. Prip-avno za vsakogar. - Ponudbe pod »ZAVAROVALNICA« št. 8517 na upravo lista.
za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Postranski zaslužek« štev. 8513.
KROJAŠKEGA
vajenca
sprejmem takoj. -SEŠEK, Medvode.
Franc
8541
Vzgojiteljica
k 2 dečkoma, vešča slov., nem. in franc. jezika, se išče. - Ponudbe s sliko na Oglasni zavod Kova-čič v Mariboru, 8544
Pletiljo
Gostilna in mesarija
dobro idoča, s posestvom ali pa brez istega, se zaradi bolezni lastnika ugodno proda. - Ponudbe gostilni PUKL, Pobrežje pri Mariboru.	8485
Proda se gramofon
po zelo nizki ceni, s 24
OREHE
ima na zalogi FRAN POGAČNIK, Ljubljana Dunajska cesta 36.
Karol Florjančič
V CELJU Cankarjeva cesta 2
(poleg davčnega urada),
Instalacije električnih napi av zu luč in pogon, tel«, tonov, /.voncev, radio-upa-rnUiv. - Poprava elektro. motorji1* In vsakovrstnih elektronih naprav. - V zalogi: lestenci, »vetltke, likalnlkl, motorji. Števci, žarnice Itd. In ves elektro. materija). Točna poBtreiba! Nizko ceno! - Proračuni bre/plačnot	50M
Koruzni zdrob
(šrot), vedno sveže mlet, dobite pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36,
ČTftMPILJE E T
Žimnsce
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dru<Je tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku,
Vsakovrstno
zlato Kupole
po najvišjih cenah Cerne, juvslir, Ljubljana
Wolfova ulica štev. 3
loščami. - Naslov pove ^ovtrg št. 7 (pol.g
IVI nrlnnn^ H r, m n I
rabim takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Nujno« štev. 8512.
uprava lista pod št. 8525.
Zaprta kočija
(broom), lepo tapecirana, se zelo ceno proda pri G. FLADUNG — Njivice pii Radečah.	8526
Pozor! Pozor!
Jix-ISax"
Zahtevajte po vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah najboljše špec. čistilo za parkete, lirolej in bišno opravo »WIX - WAX«.
"roda SE nov
keleselj
izurjeno v j za 4000 Din, in dobro vseh delih,' ohranjen J^nj^S -
za 2000 Din. - JOŽEF PETERCA, kolarstvo — Koseze, Ljubljana VII.
GOSPODIČNA

se išče k 2 otrokoma v starosti 2Yi in 5 let s,,	-
D-irfcktnim znanjem nem-i tranzmisijo, kakor: osi
35 HP, še v obratu, se proda. - Kupim daljšo
škega jezika in ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu. Nastop takoj! Naslov v upravi lista pod številko 8556.
Strojnik
za parne in električne stroje se takoj sprejme. - Prošnje naj se naslove na upravo Bistriške graščine, p. Borovnica.
PRESELITEV
V MARIBORU !
Pomožna akciia »Dom ubogih«, zadruga »Moj-mir«, in posredovalnica »Marstan« se preselijo 15. t. m. v nadstr. nad »Mestno lekarno«, Glavni trg 12. Vhod Lekarniška ulica št. 2.
Stanovanje
2 sobi
v novi hiši takoj v Medvodah. — FRANC SEŠEK.	8543
tečaje, konzole etc. — A. KANC — MENGEŠ.
Sedlarji!
PRODAM pod ceno tri Singer - sedlarske stroje, eden izredno močne konstrukcije. Predvojni izdelek. Vse v najbolj, stanju.
-	GAJŠEK - Vošrjakova ulica 20, Ljubljana.
Posojilo
15.000 Din
za dobo treh mesecev proti garanciji 100.000 D.
-	Samo resne ponudbe prosim na upravo št. 8514.
KUPIM
skobelni stroj
s frezerji (Hobelmaschi-ne) za izdelavo brodnega poda (Schiffboden), elek-s kuhinjo, se odda iromotor, najmanj 15 KS, s komplet, napravo ter železno tračno žago. Re-flektiram samo na prvovrsten material. Izčrpne oferte s ceno na PALOUC
-	parna žaga — Rečica ob Paki.	8469
Javorove hlode
v debelini od 30 cm naprej kupuje Tvornica PENKALA d. d. Zagreb.
Dejno majhna, črna, s lOloU kratkim repom, sliši na ime »Nigra«, se je zgubila na Brezovici pri Ljubljani. - Odda naj se proti nagradi ing. Fr. Tavčarja, Ljublj., Breg 8.
Sobo s kuhinjo
bodisi v stari ali novi hiši, išče mirna stranka. — Ponudbe upravi lista pod: Stanovanje št. 8503.
Družinska hiša
z vodovodom in električ-
no razsvetljavo, sobo kot pralnico, z 2 gospod, po-slopjima, vrt s sadnim do 31. decembra t. I. na drevjem in brajdami, se BICIKLE »PEUGEOT« ugodno proda. - Maribor, (znamka lev s pušico) Radvnjnska cesta it. 10. ter na motocikle Harley-Davidson 3'A, 7l/„, 10/12 HP brez in s prikolico. O. ŽUŽEK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica U.
Mestnega doma).
IJUBITELIEM PTIČEV!
Razpošiljam krmo^a ptice. Pravilno zmes! Zajamčeno zdravo insuh8 Paketirana od Skg dalje )0S. GAGEL, trnovim sšSmenil Ljubljana,Sv. Petra cestah
HMELOVK
kupimo več vagonov. — Ponudbe naj se stavijo na HMELJARNO, Žalec.
Kako dobiš kon-
POCiifl za gostilno LCOJjU ali kako drugo obrt, pove »RODO«, Šiška, Alešovčeva ulica, hiša Ujčič.	8496
Izrezljane JASLICE
prodam. - Naslov pove uprava lista pod št. 8474.
Kupujem staro
zlato in srebro
kakor tudi denar, po najvišjih dnevnih cenah. — Trvdka Almoslechner, Celje, Prešernova ul. 1,
Sfsek prieroti botjft, ctambiir.ce, f „ Uture, strune, ul! ie >s( MtrebKlo« <• «si ftubil«
Odttkom M pirlild Cen K! franko. riiilad
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Lepo lončeno PEČ
ceno prodam. - Naslov v upravi lista pod it. 8546,
Premog - Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
Išče se stanovanj«
s 4 sobami in vsemi pri« tiklinami (električ. razsvetljava, kopalna soba itd), za takoj v sredini mesta. Ponudbe blagovolite poslati na upravo lista pod »G. H. 8431.
Primeren LOKAL
ali kaj podobnega iščem v mestu Tržič. Naslov v upravi pod številko 8462.
Naiprinernejša BOŽIČNA DARILA za visokošolce in tehnike so precizna
risalna orodja
in drugi tehnični pripomočki, katere kupite najceneje v strokovni trgovini Viljem Sequardt T Ljubljani — šelenburgova ulica it. 4 (na dvorišču).
BUKOVrORVA
ponudite z navedbo cene družbi »ILIRIJA«, Ljubljana — Kralja Petra trg št. 8.	8447
Kupim GLAŠOVIRi"
— Ponudbe na naslov: Dobrajc - Frančiškanska dolžina 65 cm, se proda u'ica 21, Maribor. 8520 ali pa zamenja za manj-
Snežne čevlje in gaieše
popravlja
AVGUST ŠKOF, Borštnikov trg, poleg Rimske c.
Pleiilni STROJ št. 8
40 cm, dobro ohranjen -prodam. Stiška ul. l/I., d.
Prodam 3—4 tisoč kg
korenja
IVAN BRECELJNIK — Dravi i e 45, Št. Vid n. LJ.
Mlinarji pozor!
Valjčni stol, kombiniran,
šega. Proda se tudi ena mlinska kombinirana KO-PARIJA št. 2. — Josip LOVREC, umetni mlin -Preseka, p. Središče ob Dravi,	8454
MOTOR
na surovo olje. Orig. Cio-sle?, sistem «Olto> Maiif? iu-ster, 12.5 HP, prodam po ugodni ceni. Naslov pove uprava lista poil Stev. S540.
Velik popust!
Naprodaj:
zimska luknja, zimske obleke, razno pohištvo, podplctene volnene nogavice, Stara pot 1, I. n.id-___stropje, 3, vrata.
AUTOMOBILE
vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22.	6432
HLODE
hrastove in bukove, kupu|e parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana
KATICA i Kje pa si Tvojo
kuhinjsko posodo
kupila, katera jo tnko lep«! - NE2IOA: Ako so boS poročila in potrebovaln. pojili naravnimi v MART-IlOR, Glavni trg 5, k tvrdk'
tnm iloldS miJbnljSo cni»J. lirano pločevinasto iiosouo, znamko «IIcrkii|pi», fn drugo lažje vrst«, ter pnree. InniiHto iu stekleno robo, sploh je to Specialna trgovina vseli kuhinjskih potrebščin po zelo nizki ceni.
PletM^slrojT
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS. Ljub-liana, Židovska ulica 5.
Ne samo ceno,
temveč tudi k&kgilOSf izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
KnlgnffiEEifllfCa K. T. D., Crtatafca tn fcarnka pa« Un]fg d Llubliaiif, Kopitarjeva rlica Steo. (I/H,

»ELEKTRIČNA ZADRUGA« ▼ Zagorju ob Savi razpisuje mesto
obratovocfje (monterja)
s potrebno tehnično naobrazbo, samostojnega v vsaki instalaciji in montaži, vestnega in zanesljivega ter sposobnega voditi mesečne račune in ralogo elektromateridla. — Plača po dogovoru. Prosto stanovanje in svečava, Prošnje je vložiti do 20. decembra t. 1. Nastop službe po možnosti 10. januarja 1927. — Namestilna pogodba je vezana s kavcijo 5000,— Din.


PozorS
Nt potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jih tovarna
J tis. Re Cfif, L 'Ubrana
PcEanski nas.p 4-6
pobarva najlepše v različnih barvah
SpreiemaiiiSče: Sz.ejiSsasrg^oa ul.3
"Postrežba točna.	Cene zmerne-
Razprodaja strojev.
Zaradi izpremembe obrata se bodo v nedeljo, dno 19. 12. 1926 ob 1. uri popoldne na licu mesta v Polzeli, (bivša tvornica Wiliam Prym) razproda
i^i na	JAVNI DRAŽBI
razni stroji za izdelovanje lesa, polnojarmenik. velika množina zabojev, tehtnice, brusi, popolna gasilska oprava z brizgali:o, cevmi itd., ter tri lesene sušilne lope ter razen drug inventar najboljšemu ponudniku. — Interesentje se vabijo, da se te prodaje udeleže.
»POLZELA«, družba z o. z. v Polzeli.
Stalna zaloga
pramofonou
„HIS IHIASTER'5 UCICE' apara/e, plošče
najfinejše Igle, vse posamezne dela Itd., samo pri tvrdki
H. Rassjf.rgar, L u^ an', Taočarieoa nI 3.
poleg deželnega sodišča.
Predno kje drugod naročite, oglejlo si našo zalogo.
H: 1 '
L*
Prometni zavod zo premog d. d. v Lfubltonl
prodaja
~ iz slovensk h prernccovi.ikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
na debelo
Inozemski premog in koks
vsake < rste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in bnkete
Naslov: Prometni zsvod za premog d. d.
v LJubljani, Mlkfo>tfeva cesta Stev. 19. II.
\
Velika izbira moderno nainoveiših
iesenskih klobukov za gospode
St	II	W <
Speciialna zaloga prvovrstnih obuval. Trgovina klobukov in Čevljev
M. Schram
Mar>bor, Aeksandrova 11
Ameriške terlaive vnoici. delnice prodalo,
/apuštine uniute lorno ln ceno:
Dr. IVAN CEI'NE, gospod, pisarna, L<ubl|enu. Miklošičevo c. e
t g dns nakup za uož eno damo!
Pri ?nano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake vrste zimskega oziroma pomladanskega modnega - mauufakturnega in suknenega blaga po Z'iat»iO reduc ranili ceiltll v modno-manufaktumi trgovin'
Ihl & Kuhar, pr?j Kari Soss
AVeks nttr»va rrsli 9 MARIBOR Prešernova ul ca 2
HaaBaiBnBanHaBBHHOaBBBBHBBBBBBBe«
■	B
B	Priporoča se	O
j domsHa licnfeKcia in modni atelje | S T. Kune I
S Mestni tr* LJUBLJANA PolTrančoŽ g
3 OSI P URAN SMS
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 11.
Papir: svilen, taletni, zlat in srebrni, škrebeči in krep. Z'ata in srebrna penca. Žica za rože. Žica za obešanje okraskov. Briliantna vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke. Pr.ički za v kot, res krasni in poceri, 20 vzorcev ln veličin. Obrazci (Krippsnbilder), rojstva (štalice), lameta, girlande od lamete, girlande papirnate, angelski laski (Feenhaar). Razglednice, bloki in brbtički za kokdarje, krrke in lampijoni. Listje za rože, prašnlki (PStzeln), umetne cvetlice in venci za neveste. Velikanska izbira vsakov: stnih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, mo-žičkov, sadja, bunkic, špice, okraski od lamete ter Pratika za leto 1927.
Zahtevajte cenik I
Znižane cene in na -večje skladišče dvokoles, motoricv, ši-I valnk strojev, otro-šk.h vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneu matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emai-liranie in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki tranko. „TRIBUNA" - F. B. L., tovarna dvokoles n ntrošk h vozičkov, Liubbana Kar'ovska 4
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob priliki smrti naše nepozabne
Pavline Veber
izrazili sožalje in se udeležili pogreba, naša iskrena zahvala. Posebno pa se še zahvaljujemo gg. prim. dr. Jenku in dr. D e r g a n c u , njunima gg. asistentoma in čč. sestram za izredno skrb za časa bolezni. Naša zahvala velja enako Akademskemu pevskemu društvu, ki je s svojim petjem pred mrtvaškim odrom in pri zadnjem slovesu ustreglo neizrečeni želji blage pokojnice. Posebna zahvala pa gre še g. vodji drž. zavoda za soc. higiensko zaščito dece dr. D r a g a š u za njegove v srce segajoče poslovilne besede na grobu, kakor tudi koleginjam pokojnice za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu,
Ljubljana, dne 11. decembra 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
KLIfARN
1
lovarnoolin Siarv. <aKov. ilnitztv ln »fehlor. Hle|a
ie preselilo
svoje prodajalniške prostore na
Dunolsho cesto §114
(Mathianova hiša poleg trgovine Schneider & Vcrovšek) ter se priporoča cenj. občinstvu za blagohotno na-d-iiino naklonjenost. — Zčigotavlia se najboljša postrežba in najnižje cene.
jzvrsuje točno enobarvne, \sn večbarvne f o to ti pije/ \autotipije»kombin rane/' jcliseje za navaden \|n najfinejši papir/ \kli$eje po risbah/ vperorisih in sli-
\kawrokopisih \fotocrafijah
\za raz6leb-/ klte* dalje
\reklam«/
\vinjete/
_ J^SLI KE/
v ^ „
wovW
25. x<l.
©lic
25. x i
dobite primerna darila
cdfssHm in malim
v bogati izberi in po najnižjih cenah pri staroznani demači tvrdki
F. M. KHMIDT, Ljubliana
Pred Škofijo št. 2
I

Zahvala.
Vsein, ki so našo nepozabno sestro in teto, gospodično
Ivano Kobika
spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vene c in cvetje v slovo ter nam s svojim sočutjem lajšali žalost, izrekamo globoko zahvalo. — Posebej se zahvaljujemo Udruženju oblikujočih umetnikov in Narodni galeriji za poklorijene vence in zadnje spremstvo, prečastitemu g kanoniku J. Volcu za vodstvo pogreba, najsrčnejše pa predsedniku Narodne galerije g. Ivanu Zormanu za iskrene poslovilne besede ob grobu. — Sv. maša zadušnica sc bo darovala v torek 14. deccmbra ob 7. uri v stolni cerkvi.
Ljubljana, dne 11. deccmbra 1926.
Rodbina PINTARJEVA.
i
Sir H. Rider Haggard:	63
Hci cesarja Montezume.
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Vprašajoč sem jo pogledal in ona je govorila s tihim glasom:
»Jaz, Otomi, hči cesarja Montezume, sem četrta ln prva.«
»Ti!« sem rekel in sc sesedel na blazine.« »Tik »Da, jaz. Poslušaj: Duhovni so me izbrali kot najbolj ljubko v celi deželi, dasi po krivici. Moj oče, cesar Montezuma, se je silno raztogotil in rekel, naj se zgodi karkoli hoče, ampak da jaz ne bom nikdar žena ujetnika, ki mora umreti na oltarju žrtvovanja. Duhovni pa so mu odgovorili, da sedanji časi niso primerni, da bi zahteval izjemo za svojega otroka, ko se bogovi srdijo. Mar naj se prva ženska v deželi odreče bogu, so vprašali. Tedaj je oče vzdihnil in rekel, da bodi, kakor je moia volja. Nato sem jaz odgovorila duhovnom, da sc morajo v teh hudih časih in stiskali visoki ponižati v prah, celo tako globoko, da se po-roče z ujetim sužnjem, kateremu pravijo bog in ki je obr-ojen na smrt na žrtveniku. Tako sem jaz, kne-gin'a Otomi, privolila v to, da postanem tvoja žena, o Tezkatlipoka, dasi bi morebiti ne privolila, ako bi bila vedela vse to, kar berem v tej uri v tvoji duši. Mogoče jc, da sem v tsj sramoti upala najti ljubezen, četudi za eno samo kratko uro, in da sem imela namen izpremeniti šego našega ljudstva in dovršiti svojo poroko ob strani žrtve na ollariu: lo imam nra-
vico storiti, ako hočem. Sedaj pa vidim, da nisem dobro došla; ne boj se, dam ti besedo, dasi je sedaj prepozno zame, da bi odstopila. Saj so še druge tri, nc bom ti v nadlego. Sporočilo sem ti sedaj objavila; ali je tvoja volja, da naj grem? Svečani obred poroke se vrši dvanajsti dan od danes, o Tezkatlipoka.«
Vstal sem sedeže, jo prijel za roko in rekel:
»Hvala ti, Otomi, za plemenitost tvojega duha. Da ne bi bil imel tolažbe in prijateljstva, ki sta mi ga bila naklonila ti in tvoj bratranec Gnatemok, mislim, da bi me že davno nc bilo več med živimi. Ti mc torej želiš tolažiti do zadnjega diha; kakor se mi vidi, si imela celo namen umreti z menoj. Kako naj si to tolmačim, Otomi? V moji domači deželi bi bila morala ženska prav nenavadno ljubili človeka, preden bi hotela deliti ž njim tako posteljo, kakoršna n;e čaka tam na oni piramidi. Jaz si skoraj misliti ne morem, da bi ti, katero so kralji snubili, tako ponižala svoje srce. Kako naj razumem tvoje besede, kneginja Otomi?«
»Razumi jih s srcem,c je šepnila in čutil sem, kako ji je roka drhtela v moji.
Pogledal sem njeno lepoto; bila je velika; pomislil sem na njeno udanost, tako udanost, ki se ni strašila najbolj grozovite smrli, in neko čuvstvo, ki je bilo močno sorodno ljubezni, mi je prešinilo dušo. Ko pa sem zrl nanjo in mislil na njeno udanost, mi je prišel v spomin angleški park in angleško dekle, od katere som sc bil poslovil pod bukvijo doma v Di-tchinghnmu, in besede, katere sva bila takrat govorila. Ni dvoma, da je še živela in mi bila zvesta; in dokler ic živela, ali ji jaz ne bi moral ostali zvest v srcu? Ako so žc moram poročili s lemi indijanskimi dekleti, jih cae moram vzeti; čim bi ca reke! Olorni,
da jo ljubim, in Otomi ne bi bila zadovoljna z nič manj, bi prelomil svojo prisego večne zvestobe. Dasi sem bil globoko ganjen in je bila izkušnjava velika, vseeno še nisem bil prišel lako daleč, da bi ji govoril o 1 ju trzni.
»Sedi, Otomi,« sem ji rekel, »in poslušaj me. Vidiš ta zlali prstan,« in snel sem Lilijin prstan z roke, »in vidiš napis na njem.«
Prikimala je z glavo, vendar ni izpregovorila, in videl sem bojazen v njenih očeh.
"Prebrati ti hočem besedo, Otomi, ki so vrezane v njem,« in povedal sem ji v azteškem jeziku napis:
Srce k srcu, Dasi v dalji.
Stoprav tedaj se je oglasila. »Kaj pomeni ta pisava?« je rekla. »Jaz berem samo pisavo, pisano z znamenji, Tjule.«
»Ta pisavi pomeni, Otomi, da živi v daljni deželi, odkoder prihajam, ženska, ki me ljubi in ki je mo0a ljuba.«
»Ali je polem tvoja žena?«
»Ni moja žena, Otomi, ampak obljubljena mi je slovesno v zakon,«
»Obljubljena ti je slovesno v zakon,« je odgovorila bridko. »Ej, polemiakem sva si enaki, kajti tudi jaz sem li slovesno oblji hijena v zakon, Tjule. Ampak ena razlika je med nama: ti jo ljubiš, dočim mene no ljubiš. To bi mi rad obrazložil. Prizanašaj mi z nadaljn:imi besedami; razumem vse. Vseeno pa se iri vidi, ako sem jaz na izgubi, je tudi ona. Veliko morje valuje med teboj in to tvo'o ljubeznijo, Tjule, mor o vodil in oilur žrtvovanja in smrt, Dovoli, da erern.
<±> m	e-	t
°	O-	-i
S	>	^
"	c	<">	a
<	c	C	-«
rt	—	-i	o
*	p« I*
rf*	i,	C	®
o	PJ	žL	^
B-"	75
O	(o
I p g
r-	o
<	2 s ~ P
re O <	■a
-x — ft	n
n	»
a. o v
2- F 3	*
rr m	t)
T O	3
tu	a-
S "S. 2	g-
Cg D
5 « |	-,
_ 1	c
<	9 m 5
— N
!£ P < — 00 Z
9 ? 1 c
^ j I i *
Sa, ro
K
n o, a - c C
« - 5
; d
H.
c a 1 =
s N £ o- ~ ft w <
JAHOD PERHAVCC
tovarna ra izdelovanje likerjev, dezcrtnih vin in sirupov
Maribor, Neljsho c S
Izdeluje ln žge vse vrste likerjev: Vermout-vino, Marsaleta, konjak, punč, Maršala, ma-linov sok, rum, žganje in druge. Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najtinejših zelišč Izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco. - Zahtevajte ceniki
Francoske vezenine toilet
i volno, svilo, srebrom in zlatom po najnovejših smer-
nic.ili posestrmske pa'iško-'yo'iske Ivrilko A M Iv. Najinod<*rn«|Si načrti in na]fiii"j a izvršitev vezenja eastorov, perit i. pregrinjal. Izdelovanje n razpošiljanje šablon za predt'sk ženskih rofntli del.
im Enllanfe ažurirnnle, precllisk«n'e
MATdt & Ml. EŠ, LJUBLJANA, Dalmat nova ul. it-13.
ČMEVA
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. JOS. BERGMAN, LJUBLJANA
no >p ska rpsla 6 ev.SS
JV&/U 1\o9»bru>
Božično darila J
M
^■/iMS«8* cl/n
^ Sk«pSj

3)im.
Celje.
Maribor, Gosposka ulica 17.
Veš2e agent©
potrebujem v mestih, radi obiskovanja trgovcev in obrtnikov z ..lo idoiim predmetom, proti proviziji iu z munjšo k; učijo. Ponudbe poslati pod šifro 114 na:
JugoslovensKo Rudolf Plosse A.D.,
Beograd. Ttrazi Je 25.
»SPECTRUM" d. d.
INŽ. KOPISTA, DUBSKY IN KRSTIČ tvornica ogledal ln bruS«ncga stekla
LJUBLJANA VII
Medvedova ulioa 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek Sredtšnj ca: ZAGREB
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5-6 mm, oitledaia, brušena v vseh vettKostih tn oblikah, kakor tudi bruhne pro/.orne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Flna,navadnaogledala
GILLETE
e •
NO	NO
STROfFINS	N0NIN6
in vs: druge britvice vseh znamk prodaja In sprejema v biuSenje
DROGERIjA „ADRIJA"
Lfublfar i, Šelenburgova ul. 1
Najboljši šivalni in nletllni stroj
lc 1-dlno le tRITZKER In ADLER za dom, obrt In Industrijo v vseh opremah. Istotam švicarski pletilni stroj DUBIED
0	Toiik v vozenjn brezplačen. £ Večletna garancija. Nizke «u cene tudi na obroke.
1	Josip Peteline,
LJUBLJANA no"ga»pom.
Kostanjev les
razžagan, do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 45 cm, neklan in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu ev. proti akreditivu.
ERNEST MARINC, Celje zr«
Posredovalci dobe provizijo.
Trgovske knjige in šolske zvezke!
A. Janežič
LJubljana, Florjanska ul. 14
Knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig
Prvovrstni izdelki!
Nizke cene!
KLOBUK
z vec kupu
lepa oblika Din 6K.-, fin /b'-, zelo moderni in fini I2V-, fin plišast klobuk 190'—, moderni iz fine zajčje dlake 20 r-. Specia-liteta „ITA" 2t0-. fantovski 45"- in "iS fini lovski 98'-. Krasna spori kapa 27"-, moderna 35"-, zelo fina 4o'-, nadalje čevlje, konfekcijo, perilo po zelo nizki ceni prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celja St. 18. Pišite takoj po ilus>rovani cenik tisoč predmeti. Železniška vožnja se neprimerno povrne. Trgovci engro cene.
Gasilna drnštva, pozor!
Motoma brlz£alna 60 m3 na uro do 60 m visočine. PlOiOf: 4 cilindre z 22/36 HP. — Cena brez cevi franko
tu: »ln 30.000 do 40.000. Vse auto brizgaine 30-40% ceneje kot konkurenčni izdelki
dobavila zastopstvo Renault
A. LANPRET, Dunajska cesta SI. 22
Dobre slike, moaerno poobličeme
(Portrčile/ in vsi kovrstno povečanie slik dobite
v foto-atelieju Wagner
v Mariboru, Slovenska ulica 4\l.
Slika se nenretmamn od 8 zr. do 19 zv
r "To iniafc ftolcčiiic^^
Pozor, automobillsf!!
Novost \ Lfnbliani!
kupile v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči„Elsafluid". Nadrsjnite vsak večer in vsako jutro boleča mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vara Elsafluid ublažuje bolečine. Če ste zdravi, uporabljajte Elsafluid za grgranje, za umivanje in boste hvaležni ter o-tali zvesti Elsafluidu. Dnevno negovanje telesa z Elsafluidom Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. — Ze naši očetje--iiLdedi£_aQ.jra uporabljali odiunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Zahtevajte zn poizltns povsod izrecno Felleriev prav' blairmii e i Elsafluid v po zkusnih stekleničic.ih po 6 Uin, v dvojiiii ih steklen cali no fl Din. a'i spec al-nili steklenicah po :i6 Din. — Po pofti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat, z zavojmno in
poštnino stane n poizkus, ali fi dvoj. ali 2 specijalni stekl. Si'— Din 27 .,	IS .. .. 6 „	„ 133'— „
54 .,	3« ., „ 12 „	., 250* „
Naročila nasloviti razločno takole: EUOEN V. FELLER, lekarna v Stuhlcl DonJI, Els«-trg br. 131, Hrvatska.	j
Nov izum! Konec staremu sistemu ? LiConfe Drez CopiCev!
Ugled vsakega lastnika automobila povzdigne lepa zunanjost njegovega vozila, zato ie v interesu vsakogar, da da svoj auto ličati le z originalnim	IfiKOin potom
amerikanskim $$ SLJP	zračnega pritiska,
UMU
Ker je tovrstno ličanje: Najcenejte, trpežno kot kovina, svetlo kot steklena glazura, elastično nevkršljivo, obdrži s alno svežo barvo, je neobčutljivo za vročino, mraz in

sploh vse vremenske ne-prilike, — bencin i. t. d. Čim večja raba voza tem lepši blesk, omogoča sna-ženje brez vsakega znanja, ostane vedno nov ter nudi 5 in več letno garancijo!
Prepričajte se in oddajte brez pomisleka Vaše vozilo, dvokolesa, napisne in poulične table in vse prrdmete, ki so izpostavljeni vremenskim neprilikam, ličati le z »DUCO«. — Vsa tozadevna naročila izvršuje točno, solidno in po najnižjih cenah tvrdka
M AL GAJ & H O M VAT
prvi slovenski zavod za liCanje automobilov 1.1, d. po originalnem anrerikanskem „DUCO" sistemu
Ljubljana VII	Slovenska ulica
Zo er fatoBosi krao In
tele ter pri sramničnem vnetju učinkujejo sigurno Bosulln sveCIce. Ne prodajajte v izgubo krav, ki se ne oteletiio! Škatlia z 12 sve-čicami in natančnim živinozdiav-niškim navodilom 30 Din. Izdeluje in razpošilja samo: Leiiarna Mr. Staruo Hočevar, Vrhnika 23.— (Dobe se tudi v lekarni pri Sv. Roku v SiSki).
Prej nego shranite
omgKma
Vaše letne obleke, plašče, kostume, itd. pustite iste
kemično čistiti in filkati
pri tvrdki
]gs. Refch
Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 ^mmmmgmtammmmBmaaBcssaBBBB^
iogu mesta Metlike.
Gospodarski odbor mesta Metlika razpisuje
SBftanje hrasfouBya iesa u m.tnem logu.
Posekati se sme in mora do 31. dec. 1927 okrog 1200 kubičnih metrov hrastovega lesa. Ta les bi se moral zvoziti najdalje do 24. aprila 1928.
Ponudniki se naj oglasijo pismeno ali osebno do 31. decembra 1926 pri gospodarskem odboru mesta Metlika. Ta les se bode prodal najboljšemu ponudniku in naj isti stavijo ponudbe do 15. janu« arja 1927 pri gospodars! eni odboru mesta Metlike. Proda se ves les na panju stoječ. Pismene ponudbo v zaprtih kuvertah jo vposlati gospodarskemu odboru mesta Metlike do vključno 15. januarja 1927 ter je navesti ceno za kubični meter še stoječega lesa. I.es se lahko ogleda na licu mesta v navzočnosti mestnega čuvaja.
Gospodarski odbor: zn mestni imetek v Metliki FRANC KRENUSEC, gerent.
Brzoav. nas'ov: Gnspobanka
gospodarska fecMiIcca
Telefon štev. 57, 470 in 979
Ljubljana^ Miklošičeva cesta lO
Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Cel!e, Dfakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, fiibenlk. Ekspozitura: Bled Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000 —, vloge nad Din 250.000.0C0 -
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno y Liubliaaii Karol Ca&.
i, Izd&imUiii uf. Ff. KiiiOTC«
Urednik: Franc Teraetflam