293. številka. Ljubljana, petek 20. decembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
lihaja vaak d« avMiali  .• -    tdifc« .. ;n Brasatetfc, M »gij* vpoŠti p.-jittu.*^ »i avttro omorike deialn      celo lmo lt> *ld., ta p> teta fc gL,
«» Ceui lota 4 rfla. — Cm w, t bij * s* otet Mitt}*aja n* d;..ui s* oeio leto 18 slcL » 6eir. ieta 8 gla. 30 br., ta en inogec 1 #ld. 10 kr Za pošiljanje na 4ouq ar računa 1», k*, aa meaea. -  ---.a in J p djiele toliko 7eč, kolikor poštnina ianaia. — Za goapode učitelje na ljudskih Šolah'in *a
lijak.- volja Bnltasl oena in sicer        L.nblla  c tt ietrt lot? 2 gld. 60 kr., po polti prejeman m šetrt leta 3 gld. — Za oinanila M plačme od tatiflnopni> peth.-vr»ie 6 kr.t 6e ae naasilo eaktftt tiaka, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če ie tri- ali večkrat ti«ka. Dopisi na) »•  javole rrankiraU.     Rokopisi ae ne vračajo, - Mrrdniltvo jn t Ljubljani v Frano Kolmanovoj hiši I*. 3 „gledalilka atolba". (Oprav blitvo, na karoro naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oinanila, t. j. ad-nitiitrativno ro«*i, ia v „Narodni ♦»■tearni" * Kolmanovel hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca stopi „Slovenski Narod", prvi in jedini slovenski dnevnik v dvanajsto leto svojega izhajanja. Vse gg. naročnike prosimo, naročnino ob pravem času ponoviti, da bodo list redno V roke dobivali, kakor tudi dne, ki so z naročnino zaostali, jo nam še tekom tega meseca doposlati.
„Nlov. Huroti" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanju na dom:
Za vse leto.....13 gld. — kr.
Za pol leta.....<l   „   50 „
Za Četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec..... 1   „    IO „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.....IG gld. — kr.
Za pol leta.....8   „   — „
Za Četrt leta.....<4   „    — „
Za en mesec..... 1   „  40 „
Za gospode uf-it«kIJ«» na ljudskih šolah in za «IIJ»l44» velja znl-Aduta cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „    „   3   „  — »
Beda ali reva Slovenstva, in njegova boljša bodučnost.
i.
S—C Dozdanje konfiskacije na&ih časopisov nam kaž6, da mi narodni Slovenci ne smemo mrmrati, če kako nepovoljno, recimo, nenaravno reč v stanji svojega ljudstva zagledamo. Kakor če bi bila Avstrija absolutistično vravnana, morali bi z vsem zadovoljni biti, kar od zgoraj prihaja. Najmeuj pa smemo ne-
Prvotni uzroki angleško-afganske vojske.
O zgodovini te vojske prinaša „Peter-tiurgskija Včdoniosti", sledeči članek:
Za nekoliko let sem godijo se v Belu žistanu, zovan tudi kanat Kelatski,  južno od nemirnega Afganistana, take stvari, ki gotovo V zdanjem času občno zanimanje vzbujajo.
Stauje in razmerje v Kelatu je po vsem drugo nego v sosednjem Afganistanu. V Kelatu nij bo prikazal v tem stoletji noben mož, ki bi imel pogum, zjediniti pod jedno žeslo vsa različna plemena, in na ta način uvesti jedno močno vlado, kakor je to storil Dost Mohamed, vladar v Kabulu, glavnem mtstu afgan-skem. Knezevske zveze trajale so običajno le kratko. Le jeden običaj Bpostuje se v celej deželi; vsakokratni vladar v Kelatu smatra se
zadovoljni biti z zdajšnjim stanjem v vseh ozi-rih narodnega življenja. —
Slovenci smo narod državno potrjen, zakoni nam garantujejo isti krog delavnosti, kakor drugim narodom, na papirji smo prav ravnovažui z drugimi. Ali vendar nas nekateri kakor kako nevšečno, nepotrjeno sekto smatrajo, kojej se niti življenja odrezujejo, kjer le mogoče. Ali kljubu temu se govori, da je Avstrija pravna država, ter da ima v njej tiskovna sloboda v Ijavo.
Jaz denes mislim, da je Avstrija pravna država, in prisegam tudi na njeno tiskovno slobodo, in ker mislim, da je potrebno raz mišljevati o sedanjem stanji našega ljudstva, ker potem lože pridemo do izpoznanja pra vega pota, ki ga iz slabših do boljših razmer vodi, sem si izbral gori naznačeni predmet. Jemljem tudi, da Slovenci nijsmo „sekta", ampak narod avstrijski, če tudi majhen. Kot avstrijski državljani smemo o svojem položju razmišljevati, vsaj nikjer ne najdem prepovedi tega; če se pa v dejanju vendar le kaka taka prepovedalna maksima uporablja,   potem nij naše razmišljevanje kažnjivo, ampak ta ne postavna praksa. — Jaz bom stanje našega ljudstva objektivno risal. Zapreti se dam, če mi kdo dokaže laž. Če bom pa koga zraven, n. pr. nemškutarje ljubljanske vznemiril, ne mo rem zato; kakor mi je Bog kljun vstvaril, tako kljujem, in menda tudi pri nas lahko veljajo Burkejeve besede: „ne verjamem, da bi bil pri vprašanji vznemirljive pisave javni mir merodajen; jaz ljubim vpi t je, če se ka cega zla tiče. Plat zvona v polnoči sicer iz spanja ljudi plaši, ali obvaruje jih, da v po stelji ne zgore. Vpitje vznemirja nemara vso vas, obvaruje pa imetje celega okraja".
In jaz bom dokazal, da marsikatero zlo
za najvišjega vojskovodjo, kateremu se dodava naslov kana. Novi vladar izvoli se pa vsakokrat iz iste rodbine, tudi v slučaji, ako je ljudstvo prejšnjega kana vsled njegovega tlačenja iz prestola pahnilo. Velike važnosti je pa tudi to, ker so prebivalci različnega vero izpovedanja. Na jugu prevladajo Bragi, indijsko pleme, v družin krajih pa Belužistani, eranskega plemena. To so kmetski prebivalci poleg .Perzije in Indije. Obe plemeni sta islamske vere, a ne fanatično. Bragi so po dobni Afgancem Sunitom, a Belužistani Sei-tom. Za leta 1843., ko bo se Angleži polastili Sinda, bila je cela meja spodaj Belužistana v vednej nevarnosti. Vsled tega razpostavile so se na onem ozkem, nekoliko milj le z nizkim grmovjem poraščenim delu dežele brezštevilne predstraže. Čete, katere so poslali v te strahovito dolgočasne in jednolične ^posadke, vzeli so od žandarmerijskega kora, in razen tega napravila se je še neredna, tako zvana Sindska
pri nas okolo hojeva. In če to, potem zopet ne vem, zakaj bi o Slovencih povsod kot pametne priznate besede J u n i u s a ne veljale, ki pravi: „Opominjam in zaklinjam vas, ne trpite nikdar kake zlorabe svoje ustnve, kakor majhena bi tudi reč bila; odločno in vs t raj no se jej ustavljate! Jeden prigodjaj druzega rodi in hitro se množe, in postanejo zakoni. Kar je denes dejanje, je jutri nauk". —
Naše ustavne točke nijso za vekomaj postavljene; rodile so se in umrjo, drugim prostor delajo, in tudi zdajšnje tolmačenje tih zakonov po slovenskih deželah ne more tako večno trajati, če bi tudi se pritrdilo, da je to tolmačenje pravo. In če to nij, kar bom tudi dokazal, s koliko večjim pravom ■memo ta komentar in to prakso postaviti pod kriti !> o.
Žurnalistika je jurist javnega prava, in o pozicij ona Ina Žurnalistika je mej drugim tudi „državni pravdnik" na polji javnega prava. Če se zakonom ustave kvar dela, je ona tožitel-jica, in kakor je v privatnej pravnej sferi drž. pravilnik-zatožitelj potreben, tako omenjeni drž. pravdnik na pozorišču javnega prava, kjer st včasih, in dostikrat tudi malopridneži okolo klatijo. Na Slovenskem bo narodni listi opo-zicijonalni. Zakaj so to, nij mi treba povedati, pa dejanje je, da so. — Mi Slovenci smo avstrijski državljani, — zakaj bi se tudi pri nas državni pravdnik na polji javnega državnega prava, opozicij on al no čas opi s t vo, kakor povsod drugod, ne smelo gibati. Povsod in tudi pri nas ga je treba, ker pri nas tudi ljudje ustavne zakone izvršuj6, in ne angelji, in kaj je človeku lož je, nego zmotnjava, neumnost in tudi zlomišljenje, in tu je treba zatožitelja. — Vprašanje gre tu včasih za najsvetejše reči, dragocenosti človeške družbe. —
konjica. Oba reda vojakov sta izvrstno služila in sta bila ob času vstanka leta 1858. namnožena z dvema belužistanskima polkoma. Vojaki teh polkov o llikujo so z izredno po-služoostjo, velikim pogumom in vztrajnostjo. Glavno ulogo pri umirjenju v onej provinciji, kjer prebivalstvo se tako rado upre, imela sta general Jakob in sir Charles Napier.
General Jakob je dokazal, da se vojaki na meji ne smejo z druzimi nadomestiti ; da se morajo prednje straže do meje pomakniti. S tem bi nemirne prebivalce ob meji prisilil, da priznajo angleško gospodstvo, a se ne klanjajo kanu Kelatskemu, ki nema prava to zahtevati.
Ali Angleži so se s tem zadovoljili, da so ob gorah nastavili svoje straže; v gorovje prodirati si oni nijso upali. Sunor in Guranari imata močne posadke. S temi vojaki bili bi Angleži lehko vse one druhali zajeli, katere so ropale na angleškem ozemlju ; kajti rodovi
In če denes bolj delikaten predmet raz*
mišljujem, ne mislim, da bo brez diskusije to Slo; ljubljanski žurnalistični butelj se bode gotovo oglasil m me pobijal; — dala se bova pošteno. On bo oficijozno tolmačenje ustavnih zakonov na Slovenskem, in vso prakso in vse nakane svoje stranke glede naše zdanjosti in bodočnosti  zagovarjal.  —  Ali nij dosti na tem! „Laibjcberica" je tudi oficijozna. Ali nij dosti teh obth! Ali se misli, da ta dva nijsta dosti, in se mora drugače replicirati! — Tu bi se tema dvema res dalo spričevalo uboštva. In to ne bi bilo dobro, ker to spričevalo se potem tudi 1: hko raztegne na njihove pristaše. — Če bi tedaj ta spis, kojega hočem tako ljubo krotko pisati, kaj škoditi utegnil, verujte mi, črez 48 ur jeljubjanski „Tagblatt" vse zopet se svojo repliko poravnal, in zraven še to storil, da prvič jaz sam mislim, da sem napak pisal, in drugič tudi  naše občinstvo; mej tem ko ob priliki konfiskacije mene ob čutki Žida Sbvlloka iz Shackespearovega bene škega trgovca obhajajo,  občinstvo pa misli, da je „Slovenski Narod", kar je uže pisal, le prav imel, in veruje mu potem še več; ker občinstvo je zmirom pripravljeno, konfisciran list zagovarjati.  Ali to instinktivno, ali premišljeno dela, je tu vse jedno.  Je pa tako.
Zatorej pustite mi ljubo prostost; z ve-licim Canningom  vas zaklinjam:  „ blagoslov tiskovne svobode je tako viden in obče spo znan, da slabe nasledke nje zlorabe daleč pre sega.  Zlo je kratkotrajno, dobro nje pa je neumrljivo!"   In Thiers naj mesto mene go vori: „vse se mora povedati pustiti; laži se nikdar nij treba bati, koliko se je tudi objavi in razširi; laž se sama uniči, in vlada kaka pade le po resnici, in posebno po teptanej resnici." — Sicer Brno Slovenci tako majheni, da ne moremo dosti storiti, da bi kaka vlada padla.
Politični razgled.
Ttfotrtanje dežele.
V Ljubljani 19. decembra.
O novem ministerstvtt sa Cislejta-nijo se sliši: Na Dunaj je prišel grof Po točki iz Lvova, kateri je, kakor se vidi, na menjen, da prevzame ministersko predsedni Stvo. Notranje stvari prevzame Widman. Drugi ministri ostanejo . . .  Tudi naučni minister Stremajer ....
Novo V/mikanje, novo pobitje in novo ndanje širokoustne nttuvovvrne stranke!
Odsek za podaljšanje veljave brambovske po-stave je zavrgel in preklical prejšnji svoj lastni sklep, da ne bi spuščal se v posvetovanje vladnega predloga o podaljšanji veljave vojaške ali brambovske postave, temuč da bi jo kar zavrgel. Zdaj so ustavoverci sklenili udati se vladi in podaljšati postavo za jedno leto. Nemški naši ustavoverci nemajo prav no-bedne samostalnosti. To store, kar jim vlada ukaže. In če so včerai sklenili „belo", da bi se Bvojim volilcem prikupili, ovržejo denes vse te svoje sklepe, in ti na frišno sklenejo „črno", samo da vladi ustrežejo.
i\tti*<4* „Gazeta Narodova" piše članek, v katerem graja poljske državne poslance, da vlado na Dunaji zmirom podpirajo s svojim glasovanjem. „Pa tudi druge proti cen t r a 11 s t i č n e stranke so v zadnjih par lamentarnih akcijah pokazale nezmožnost in nesamostalnost prav ne-o v r g 1) i v o, tako, da se ne more niti iz ne sloge ustavoverne stranke in iz njenih pobitij dobička za nas kovati." Žalibog, da ima poljski list v zadnjem prav. Mi tudi teJko razumemo, kako pridejo federalisti do tega, da Andrassvja drže po konci!
Viitsiife <lriuv<\
lltt&kvif** BGolosa" dopisnik je govoril s Totlebnom, glavnim poveljnikom ruske vojske, v Turčiji stoječe. Totleben je rekel, da Rusija želi izvršitve berlinskega dogovora, da pa ne bode trpela niti avstrijske, niti kake druge vojske, da bi okupirala vzhodnjo Rumtlijo, potem ko ruska vojska otide. S tem so podrti vsi črteži turkoljubov, ki so te dni sanjarili o ukupne j evropskej posadki v Kumeliji, potem ko Rusi otidejo.
Iz Belf/rtutit* se javlja: Knez je uka zal  narodno vojsko (milico) razmobilizirati. Večina te vojske je bila uže prej domov poslana. Le na bosenskej m d je stalo nekol ko oddelkov. Zdaj bo torej tudi ti odpuščeui.
O nfgnnmkej vojski se poroča iz Londona, da je podkralj indijski, lord Lvtton ukazal nadpoveljniku Frideriku Hainesu, da mora angleško indijska vojska Še pred kon ceni tega leta v glavnem mestu Af ganistana, v Kabulu biti, ne glede na to, če je vreme slabo, ali če bodo izgube velike.
Iz Berlina se poroča „Standardu", da je emir prosil ruskega carja za posredovanje. — „Daily Newsu pa hote vedeti, da je Macpher sonova brigada zasedla Dželalabad.
Afganski rod Mangalov je prijel anglešk oddelek, ki je prevoz spremljal, a bil po daljšem boji odbit.
sint/l<'£' i parlament je odložen do 13. februarja prihodnjega leta. Poprej je sprejel še v seji 18. decembra vladni nasvet glede stroškov za afgansko vojsko. —
Kakor „Standard" iz Peterburga poroča je po živahnoj razpravi mej Londonom in Pe
terburgom rusko poslaništvo iz Kabula
nazaj poklicano bilo. — Rusija je rekla, da bode svojo vojsko iz Turčije potegnila, tako, kakor določuje berlinski dogovor.
V francoske** senatu se ie b 47 glasovi večine sprejela postava, po katerej se je lača kaplanov, pastorjev in rabincev povišala. — Pri tej priliki sta Mongol fior in Lu-cien Brun očitala vladi, da je vlada vdal« se štu-dentovakei demonstraciji v Lyonu in odstavila rektorja Daresta zarad tega, ker je katolik. Minister nauka Bardoux odvrača to očitanje od sebe, on je Daresta odstavil, ker seje ta ne-m žgočega naredil v Lvonu, vlada pa da spoštuje vse vere. Pri tej debati je bil velik hrup.
Na TVemikem i« vlada od časa letošnje potrditve socijalistične postave do zdaj prepovedala in zaprla 163 društev, 44 časopisov in 148 neperiodifinih spisov! — Nemška svoboda dela čast nemškemu narodu in tistim, ki pred njim na kolenih leže in bi radi nem* ško šego okolo in okolo nam sosedom natek-nili na vrat!
Dopisi.
Iz l.o** k o tlollne 17. dec. [Izv. dop.] V vašem cenjenem listu sem v tej jeseni večkrat čital pritožbe iz raznih krajev slovenske dežele zarad povodnji, katere je le* tošnje neprenehljivo deževje prouzro&ilo.
Tudi naše dolinice se povodenj nij izognila, in je velikansko škodo napravila; največ škode so imele vasi: Pudob, Na d lesk, Dane, Podcerkev, Kozarše, ViŠevek in Šmarata, v katerih va?ćh je voda 23 dnij po gospodarskih poslopjih gospodarila; tudi veliko prebivalcev iz omenjenih vasij se je moglo hočeš-nečeš" iz stanovališča in z živino vred tej poredno gospodujoče) vodi umakniti; tudi sen6 so morali premakniti, sicer bi ga bila zalila voda.
Ozimina na polji je vsa, kar jo je bilo, pod vodo uničena, nekaterim je še celo krompir, repa in korenje voda pokončala. Prevoz na okrajnej cesti je bil za jeden cel mesec ustavljen. Kolika škoda je s tem zadela lesne trgovce, kakor bo: slavna graščina Šneberkska, g. Šč. Vilhar in dr. In koliko bi bili ljudje, kateri se z vožnjo pečajo, v tem času lahko zaslužili, a nijso nič, tako, da jim nij bilo mogoče za zadnji četrt leta davkov plačati.
Takoj po vodi je pa sneg zapadel. Tedaj je zaslužek za zdaj ves proč, in kdor ima kaj za prodati, ta bo še davke odrajtal, da se strahu izogne, ki mu preti, jedino kravo, ki jo ima, iz hleva za davke vzeti. Ali kaj bode oni, ki nema kaj pudati?
ob meji so bili kakor preje izvor nemirov in neredov. Mej njimi se najbolj odlikuju Mavri in Buti, in stanujo vrh gora severno od Si kargusa do Dera-Gaci-Kane. Na njihovem zemljišču je klanec Bolan, naprej od zname nitega klanca Kyber, črez kateri se pride v Kybersko dolino, in je jedina pot mej Iranom in Indijo, po katerem se morejo čete vojaške premikati.
V letih 1875—1878 podjarmili 80 Angleži Sikb, ter so stale angleške prednje straže do linskim prebivalcem od obličja do obličja na sproti.   Te doline se razprostirajo od Sarid Kuša nad 4760 metrov visoko.   Zdaj so jeli Angleži kaznovati ne le posamnih nemirnežev, ampak vse one rodove, ki so bili ž njimi jed nakega mišljenja. Vodje rodov so pa Angleži silili, da so jim pomagali. Ob meji so morali nastaviti straže, katere je angleška vlada pre Bkrbljevala z živežem in orožjem.   Da so pa morali zvesto služiti, za to skrbeli so indijski vojaki na meji in dosluženi podčastniki indij
-ke armade,  katere so pa v plačo imenovali Častnikom.   A združenje z Indijci nij moglo biti dolzega obstanka, ker so knezi vse to smatrali le za formalnost.   V stražo ob meji pošiljali so le starčke in svoje zveste služnike, ki vojne službe nijso mogli opravljati.   A od leta 1871. se je mnogo spremenilo. Višjega vodstva  nemajo  več knezi ondotnih rodov, ampak starešine mejnega prebivalstva. Razen tega napravila se je tudi milica iz moških orožja zmožnih mejnih prebivalcev. Vpeljal bo je službeni red in popisovanje, a višje vodstvo dalo se je angleškemu generalu in njegovemu štabu. Sem prestavilo se je še nekaj indijskih polkov in 16 kanonov. Artilerija ima večinom gorske kanone; 146 Evropcev vstopili bo kot častniki.   Leta 1873. brojila je tamošnja angleška armada 12 416 mož, katere obhranjenje je angleško vlado stalo 600.000 1., torej blizu jedne tretjine onih stroškov,  kateri se potrebuju za regularne indijske pešce.
A tudi ta organizacija nij dospela do cilja.
Roparji ob meji bo še vedno žugali indijskej meji od Kelatske strani. Angleži jeli so tedaj opazovati notranje dogodjaje v Kelatu.
Leta 1854. so sklenili posebno konvencijo z NasBirom, kanom Kelatskim, ki je bil Angležem prijazen.   Obljubil je, da se bode vo-jeval zoper vsacega sovražnika Anglije, da bode druhali  kaznoval,  karavane branil, in ako treba, da bode angleško posadko sprejel. Leta 1857. umrl je kan Nassir.   Zdaj bo Angleži napeli vse kri pije, da bi na kanov prestol posadili kako vpljivno osobo. Istega leta odpoklicala je tudi angleška vlada svojega agenta v Belužistauu;  njegovemu nasledniku pa so Belužistani modro svetovali, naj Angleži pazijo bolj na upravljevanje Indostana, a Be-lužistan naj  v miru pustijo. Kljubu temu se je pa Angležem posrečilo, da so na Kelatski kanov prestol dejali nečega Chada Bada. A uže po minolih malo mesecih morala je vzhodnje indijska vlada v Kelat poslati jeden eskadron neredne indijske konjice pod majorjem Greenom.
Da bi se takih povodnij lahko iznebili, to je uže prebivalstvo v našej dolini do malega izprevidelo. Nebom rekel: .popolnem izognili," ali v slučaji, kakor smo zdaj po-vodenj imeli, bila bi le tolika, da bi strugo prelila, ne večja. Manjših povodnij, katere po navadi spomladi in ob poletnem času toliko Škode na polji in na Fenožetih nnpravijo, izognili bi se pa popolnem lahko. Kajti voda, kakor hitro Btrugo prelije, začne še le črez 2—3 dni v po?e>ek, tako imenovano golobino teči, tedaj bi bilo treba do golobine 170—180 metrov na dolgo, in po jednih krajih 2 — 8 metrov na globoko strugo skopati, in potem "bi voda kar Hproti v golobino tekla, namesto ka se zdaj 2 — 3 dni pred početkom, gnlobina imenovanim, zbira.
In koliko truda si je naš obče spoštovani župan, čestiti gospod Švaiger prizadel, da bi se tista struga kopala. Prosil je uže pomoči pri visokej vladi. Ali do zdaj zmirom brez-vspešno. Mislimo pa, da se g. žnpan nij še utrudil, temveč, naj še to leto zopet svojo staro prošnjo do vlade ponovi, in želeti bi bilo, da bi mu za zdaj slavna vlada ne odrekla, temuč, da nam bo vsaj nekoliko pomoči dala.
Kar se tiče dela, bode g. župan u ž*! po svojej previdnosti mei tiste vasi, katerim voda škodo dela, tako razdelil, da bode vsak ško-dovanec delo, ne da bi veliko Škodovan bil, dovršil. Tudi lahko rečem, kolikor g. župan v našej dolini zaupanja uživa, da mu bndo tudi druge vasi, katerim povodenj tudi celo nič ne škoduje, na pomoč prihitele, da bi se le jedenkrat stvar, o katere j bo uže toliko let ugiblje, dognala. B la bi to za našo dolinico neprecenljiva dobrota. Naj nam vlada vendar tudi kaj pomaga!
X "Vl'IilllKe 18. dec. [Izviren dopis.] (Čitalnica na Vrhniki) bode imela s koncem tek. leta občni zbor. Nadejamo se, da se bode za naprej razvijala ker bo jej jasni mra ino nebo. —
Ako bode čitalnici mogoče, napravila bode Se v tekočem meseci jedno plesno zabavo s tombolo.
Mej novicami od našega kraja bi bilo še omeniti, da bo se burkeži na Vrhniki, kakor tudi v druzih sosednjih vaseh jako poboljšali, ker pri tukajšnjej c. kr. okrajnej sodniji uže Btiri dni nij bilo žive duše v zaporu, kateri je bil sicer sploh natlačen, da je manjkalo včasi prostora. To je uže drugi slučaj v zdanjem
.starem" letu. Da bi bilo več tacih Blučajev v novem letu, potem bi bilo našej sodniji in našemu kraju jako ustreženo.
■z Krope 16. decembra flzv. dop.] Zadnji dopis o zjedinjenji društev rSloge" in „Čitalnice" je resnične razloge in točke poudarjal, in bi bilo zelo želeti, da bi se zjedi nili, ker res le v jedinosti je moč, in mi ravno tega združenja proti zdaujim nemškutarjem najbolj potrebujemo. Ne cepimo se!
Včeraj je bil brati od kupčijake zbornice nek dopis na občinskej tabli, ali bil je čisto nemšk. Kaj je gori zapisano, ne vem, mo ral bi tolmača peljati soboj, da bi mi razložil. Vsaj vendar tudi v našem narodnem trgu plačujemo za kupčijsko zbornico, torej naj se vsaj tudi zraven nemškega — Pe to uže mora biti — se tudi domače slovensko piše, da bodemo vedeli, kaj da je psano. Mi terjamo svoj jezik.
Ali kaj se bodeš čudil nad tem, če smo pri nas, kljubu dvema narodnima društvoma celo tako daleč pri Sli, da je včeraj še celo Župnik na prižnici neke nemške dopise bral. Še ta je zdaj po nemško začel. A nij se mu čuditi, vsaj nij v nobenem društvu ud, ako-ravno je bil prošen prvih jeden.
Iz .IToftlrjti   16. decem. [I«v. dop.] Ako  je uže izobraŽevanje vsakemu človeku bodi si katerega koli stanu iako potrebno, gotovo je posebno  učitelju, da more v svojem velevažnem  poklicu vspešno naprelovat'. Iz obra Že vati se pa mora v tem jeziku, katerega pri poduku rabi, ki ga narod in mladina govori, kojo odgojuje.   Slovenski učitelji se moramo v svojem domačem, slovenskem jez'ku temeljito izobraževati ter si potrebnih vednosti} pridobivati, da nam je mogoče za splošno omiko in  blagor naroda vspešno delovati. V to svrho pa neobhodno potrebujemo pedagogič nih in znanstvenih knjig za razne predmete v slovenskem jeziku,  kojih pomanjkanje in potrebo gotovo vsak za svoj  poklic in omiko vnet učitelj Živo čuti. Da si pa v tej splošnej potrebi koliko in prej ko mogoče pomagamo, nam je skrbeti ter si  prizadevati, da si potrebnih in koristnih knjih pribavimo,  kar bi se z združenimi močmi in skupnim delovanjem gotovo doseči dalo. Ustanovilo bi se v ta namen   pedagogično   književno  društvo,  ki bi znanstvene iu pedagogične knjige ter podučne spise   izdajalo.   Tako  društvo bi s časoma spravilo dokaj  utiteljstvu in šolstvu koristnih
knjig na svitlo. Treba je k temu le dobra volje, Bložnega in vstrajnega delovanja ter vsestranske podpore od učiteljev in rodoljubov. Sestavil bi se odbor za komtio polvzetje in važno stvar vnetih mož, ki naj bi določ'li društvena pravila in primerno dniHvenino, ter opozorili učitelje k pristopu, vzaiemnemu sodelovanju in potrebne)" podpori. Nadejam se, da bi se za prekoristno stvar oglasilo marljivih sodelavcev ia vzajemnih podpornikov. Želeti je toraj, da bi se učitelji o tej stvari posvetovali ter sporazumeli, prej ko mogoče ustanoviti tako društvo vaeh slovenskih učiteljev in druzih podpornikov šolstva.
Domače stvari.
— (Dr. Bleivveis) je poslal posebno zahvalno pismo za prijazno spominjanje tudi Reškemu klubu" v Prago, v katerem je po* slanec dr. Kaizl o Bleivveisovaj 70letnici in njegovih zaslusrah govoril. V zadnjem zboru „češkega kluba" rb je to Bleiweisovo pismo — kakor v „Pokroku" Čitamo — prebralo najprej v Rlovenskem, a potem v češkem jeziku.
— (Porotne se si i e) bodo 1. 1879 v Ljubljani: prva selila 3. febr., druga 5. maja, tretja 4. avgusta, četrta 10. novembra; a v Novem mestu bnde prva 10. febr., druga 12. maja, tretja 18. avg., četrta 17. nov.
— (Ceaar) je daroval 200 gold. za popravo cerkve in farovža v Vremu na Notranjskem.
— (Iz Prošeka) se nam piše; Bralno društvo v Prošeku napravi 26. t. m. v dvorani gospoda deželnega in državnega poslanca Nabergoja besedo s petjem, deklamacijo in ša-loigro „Uskok". Po beBedi bode skupna zabava Vstopnina 20 kr. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Zmrznila.) Poroča se nam: Na potu mej Prezidom ia Čabrom je zmrznila pred nekaj dnevi mlada deklica, ki je šla svojo teto obiskat.
— (Zadušil) se je v Starem trgu pri Ložu kacih 13 let star fant, ki je prinesel si v izbo žrjavice, zaprl se, hotel na žrjavici krompir peči, a mej tem zaspal, da se nij nikdar več vzbudil.
— (Konja utonila.) Pri Danah je nečemu hlapcu pri tamošnjej povodnji konje navzdol tako zagnalo, da Bta v globoko vodo zabredla, in oba utonila.
Ta je Chada Badu obvaroval prestol, branil da njegovi privrženci nijso pričeli bratskega boja; major Green je zabranil tudi, da se Afganct nijso polastili Belužistana, katere prve je tedaj vladal 8'loviti Dost Mohamed. Novi kan v Kelatu in njegovi velikaši bili so pa tudi Angležem hvaležni. Varovali so z vsemi svojimi močmi in sredstvi angleške inženirje, ki so tedaj, leta 1861. mejevropski telegraf postavljali. Bazen tega so pa tudi pospeševali trgovino z Indostanom črez klanec Šikapur,
Mej tem organizoval je pa Šer Dil nov vstanek, in Chada Bad moral je svoj prestol usurpatorju prepustiti in pobegniti v Iodostan. Prihodnjega leta so pa umorili Šer DHh, in prebivalci Kelatski bo zopet Chada Bida pri poznali za svojega kana. V letih lSG8inlH72 Be je upor ponavljal, in prestol kanov je bil v vednej nevarnosti. Chada Bad pa kljubu temu še zdaj vlada. A posledice nemirov leta 1872. bo Be pokazale, akopram so bile Kelat-ske razmere z Indijo mirne. Nomadski rodovi
na indostanskej meji postali so tako nemirni, da so kljubu vsem prizadevanjem kana vedno napadali indostanske mejne kolonije in karavane, ki so potovale skozi sotesko hikapur v Kelat. Kanovo vojsko, katero je ta proti njim poslal, so zmagali, in nevarnost je bila tolika, da si nobena karavana nij upala skozi sotesko šikapur.
Leta 1872. ponudili so uže Angleži kanu svoje posredovanje, da bi se še daljnemu nemiru v okom prišlo.  Aprila meseca snidel se je angleški komisar sir William Meervvetta s kanovim vezirom Veli Mohamedom.   Kan pa je bil s tem pohodom /lo nezadovoljen. Obdolžil je svoje ministre, da iz dajejo njegove interese, in njegova razburjenost bila jo toli košna, da je vezir ubežal k političnemu agentu angleškemu boječ se za svoje življenje. Pozneje, meseca novembra pripravljal se je vice kralj lord Nordbrooke na potovanje v Sind; naznanilo  se je kanu Chada Badu,  da mora lord Nordbrookeja pri tej prilici vj Sukuru
pohoditi.   Malo se je kan s  prva branil, a potem v to dovolil. Lord Nordbrooke pride, a opazil je tudi, da je kan proti njemu nenavadno nezaupljiv,  akopram  ga je vice kralj prav prijazno sprejel.   Pozneje se je izvedel uzrok kanovemu vedenju.  Vakil (guverner) v Jakokadu,  jeden iz svetovalcev kanovih, povedal mu je, da ga hočejo Angleži s prestola pahniti (pozneje se je ta trditva i dokazala), v zapor dejati, in sina njegovega kanom imenovati.   Pozneje, leta 1873., februarja meseca so Angleži   kana Kelatskega prisilili,  da je plačal nad 50.000 rupij kupcem, ki so bili na Bolanskem klanci oropani.   Meseca julija snidela sta se v Šahpiji kan in angleški komisar v Sindu, sir Ch. Meenvetta.   Ta Be je trudil kanu dokazati,  da moraio vsi daljni neredi v kanatu prenehati, ter je koncem zahteval olstavljenje  guvernerja  v Jakokadu, kojega sovraštvo zoper angleške častnike je bilo občeznano.
(Dalje prib.)
— (Iz Grijana pri Miramarn) se nam 8. dec. piše; Sinoči je blizu Nabrežine pri poštnem vlaka, broj tri, nekov baje i/. Bosne vračajoč se oficir, po lastnej neprevidnosti, — pravi se, da v pijanosti, — padel ekozi odprto kupejno okno, ter se strahovito potolkel; skoraj, da bode moral zapustiti to solzno dolino. Odpeliali so ga zjutraj v trža ško bolnico. — Strašne zamete imamo po Krasu; tovorni vlaki prihajali so predvčera-njem in včeraj s celodnevno in še večjo za mudo v Trst; zdaj pa so odpovedani večinom vsi za nekaj dnij. Dunajski brzovlaki iu pošte so tudi zelo zakasneni. Celo na progi Nabre Žina-Gorica Kormin padlo je toliko snega in še pada, da morajo pred vlaki voziti plugi, ki ga odstranjevajo. To je pač kaj nenavadmga, ▼zlasti za Goričane. Telegrarično javi ravnateljstvo južne železnice, da je zbog žametov zaključen ves tovorni promet mej Glognicem in MUrzzuschlagom; kako hudo mora mesti na Semtringu. 'In pa nesreč je bilo prošle dni na našej železnici, da je groza. Razen gori omenjenega častnika povozili so v St. Petru necega delavca, ki je dan kasneje umrl v ljub Ijanskej bolnici; razdrobili vsled karambola dvoje voz v Borovnici, ter zelo poškodovali zadnjega provodnika Potokarja; čuje se tudi, da sta v Zagrebu trčila dva vlaka, in isto tako na Zidanem mostu; baje so tudi pri vas v Ljubljani pri prevažanji razbili nekaj voz, ki so stali zunaj policijske marke t. j. črez hlod, ki je v znamenje, da do ti j a in ne dalje smejo se puščati vozovi.
— (Tabaka) se je na Kranjskem v prvem polletji tega leta za 18.919 goldinarjev več in cigar pokadilo nego lani v taistem času. Na Koroškem za 32.779 gold. več kot lani, na Štajerskem pa za 68 505 gld. menj nego lani v tem času, ravno tako v Pri-morji za 18 654 gold.
Narodno - gospodarska stvar.
Tržno poročilo.
Iz Tista 15. dec. [Izv. dop.] S tem sklenemo letošnjo dobo svojih trž nih poročil. — Pogled v prošlost nam daje samosvest, da smo čitateljem naših poročil vedno dobro risa'i položaj občne trgovine, posebno pa stanje našega tržaškega trga. Da je skoz naša poročila dostikrat vejal nek pesi mističen duh, to je resnica, katero so dogod-jaji skoro zmirom opravičevali, in mi bi bili veseli, ko bi mogli z boljšo nado pozdravljati bližnji prestop v novo leto; a ta nada nas ne more navdajati v očigled vedno večjem labirintu ; negotovost bode spremljala trgovca tudi v novo leto, in nihče ne more denes preso diti, kam nas bodo pripravile te po političnih zmešnjavah in po notranjej in vnanjej zavože nej pol t i k i  vstvarjene  ekonomične razmere brez kake solidne podlage. — Da pri tem trgovec največ trpi, to vsakdo lehko spozna, kajti vsaka špekulacija postala je zdaj ne varna igra vsled popolnem zamotane politike.
— Po okupaciji Bosne in Hercegovine postal je naš trg nekoliko živahnejši, kakor r ino uže zadnjič poročali; tudi iz notranjih dežel ne pomanjkuje naročeb, katere vtegnejo te dni doseči skoro nezmagljivo množino, ker je zdaj gotovo, da z novim letom bode povišana ca rina, kakor je to naznanilo ministerstvo tu kajšnjej trgovinskoj zbornici z dekretom 5. decembra, št. 1993.
Vse zdaj hitro naroča, da prihrani nekoliko pri carini, ki bode n. pr. samo pri kavi za 8 gold. v zlatu višja, nego je bila dozdaj.
— A vse to nam daje čisto malo tolažbe, temveč bode povišanje carine v bodočem letu nekoliko trlo kupčijo. Nekoliko upanja sme staviti naš Trst v to,  da si Avstrija prisvoji
Bosno in Hercegovino, in ti deželi sposobi za promet in obrtnijo, ter tako Avstriji osigura levantinsko trgovino; zarad  tega pa ne mo remo razumeti onih narodnih gospodarjev, bivših ministrov, ki trd 3, da ne bo državi kori stila osvojitev teh dežel. —
Kava. — Ker je gotovo, da nastopi po novem h.tu vsled povišanja carine, motna stagnacija, znižali so uvaževalci ceno prav zdatno, ker s tem so vzbudili nekoliko spe kulaci)o, in v resnici bilo je zadnji čas mnogo kupčije; nakupavali so tukajšnji trgovci po sebno nižje vrste kave, li o; fine baze, Ctvion, pa se vzdržujejo primerno dobro, in je po njih tudi še precej živahno vprašanje. — Tako nizkih cen smemo skoro reči, ua še nij smo imeli. — Kava Rio stane denes nižja 70 do 75 gold , Bfidnja 78 do 82 gold.. fina 85 do 92 gold , najfinejša 93 do 95 gold., — zbrana (dekt) 98 do 100 gold., — Santos 85 do 100 gold., — St. Domingo 100 do 114 gold.,
— Java 102 do 115 gold., — Malabar native 100 do 115 gold., — Malabar plant. 120 do 140 gold., — Ceylon native 90 do 114 gold.,
— Cevlon plant. 125 do 155 gold., — Moka 123 do 130 gold.
Sladka skorja v zabojih 65 do 70 gold.,
— nageljnovi cvečifi Zanzibar 180 do 185 gold., poper Smgapore 44 Va do 45 gold., — Penang Batavia 43 gold., — piment angleški 66 gold
Olje olj k ino. — Uže zadnjič smo poročali, da cene tega pridelka utegnejo močno pasti; to se je tudi uresničilo: cena olja je postala tako nizka, da nižja skoro ne more postati; ne vemo pa, če bode dolgo trajala ta mlahovost. — Denes velja: čisto, obležano oljkino olje 43 gold., — fino jedilno 44 gold.,
— jedilno najfinejše 46 do 48 goli., — na mizno polfino 54 gold , — fino 56 gold., — najfinejše 58 gold, — Ax 62 gold., (toraj v dveh mesecih za celih 20 gold. cenejši), — pavoljnoto olje prve vrste Bristol 43 gold.,
— navadno 42 gold., — laneno 45 gold., — terpentinovo francosko 90 gold.
Sadje — nij dosti spremenilo cene; a blago prve vrste se mora vendar nekaj dražje plačevati, nego pred 14. dnevi, in kdor meni, da bo kupil po primerno prav nizkej ceni tudi sadje najboljše vrste, ta se moti. — Rožici 11 do 14 gold., — fige v vencih 17 do 18 gold.,
— pulješke v sodih 17 do 18 gold., — Smirna sultan prve vrste 35 do 45 gold, — lemoni po kakovosti zaboj 6 do 7 gold., — mandlji 90 do 94 gold., — pomeranče zaboj 5 do 6 gold., — rozine prve vrste sultan 30 do 34 gold., — druge vrste 24 do 26 gokl., — cvebe Eleme 20 do 22 gold., — Cisme rudeče 17 do 18 gold., — črne 20 do 21 gold., — grozdiče (opaša) italijansko 30 do 35 gold.,
— levantsko 14 do 15 gold.
Riž — prodaja se po uže dolgo nespremenjenih cenah, vendar pa je promet v novem blagu še precej velik. — Riž italijanski velja 19 Va do 23 Va gold., — Rangoon 16 V* do 17'U gold.
Mast. — Cene tega blaga se še vedno pomikajo nazaj; pa ne morejo skoro več nižje postati, ker denes stane blago za točni sprejem uže toliko, kakor za kasneji; mi n. pr. prodamo za izročitev v januarju in februarju Bancroft prve vrste po 48 gold., mej tem ko damo točno blago po 47 Va gold.
Špeh. — Še vedno pomanjkuje teškega debelega blaga, po katerem je vedno močno vprašanje ; za izročbo v januarju dobi se blago ie precej lepo, IG do 17 komadov v zaboji, po 43Va gold., mej tem ko stane točno blago 46 gold.
Petrolij — bil je še v začetku meseca po najnižjej ceni, katero smo si mogli misliti, ponujali so ga po 11 V« do 11 Va gold.; ker pa je došlo zdaj zarad povišanja carine z novim letom vse polno naročeb, je poskočila cena temu blagu zadnji čas prav močno, in bo še vedno ra.itla do novega leta; treba je toraj povakati januarja, da vidimo zopet nižje cene. Deues velja petrolij 13 Va gold, še v tem tednu ga vteguemo videli na 14 gold. in višje.
Domači pridelki. — Fižol ponujajo ljudje skoro bi rekli po vsakej ceni, pa tudi po tukih cenah ne done se kupci, in mi faktično ne bi znali za kak trdni u/rok za povišanje ceu, kajti fižol iz crnomorskih luk kupi se denes na Francoskem po tako nizkej ceni, kakor velja naš fižol tukaj v Trstu, razloček je toraj prevelik. — Ravno tako je z maslom, mej tem ko tukaj rusko blago plačujejo po 90 gold. in črez, nij za naše domače dobiti niti 80 gold., denes hočejo plačati najlepše blago po 79 gold. m menj. — Rusko blago je toraj prekosilo naše domače, in prav bi bilo, da bi naši Štajerci o i Rusov naučili se, kako blago mora biti, da dopada na inostran ■ skem, posebno pa na Levautskem. — Fižol rudeč, navaden velja tukaj 9 gold., — bohinec in mandolon 10 gold., — temuo rudeč 8 gold., — zelen 8 Va gold., — bel 9 gold., — kana-rin 10 gold., — cukrenec 10 gold., — meš.^n 7 gold.; — konoplje 22 no 26 gold., — pioso 10 Va do   11 gold., — suhe  snve 7 3/4 gold.
v sodih. —
Josip Pipan & Gomp.
Oui^fkA bprsp 19. decembra i* vira o r.«i ogrationo pot idilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   61 gld. 35
Enotni dri. dolg v srebru   ...   62 n 70
Zlata renta......                            .   .   72 m 70
1860 dri. posojilo......112 „75
Akcije narodne banke   .... 780 „ —
Kreditne akcij >.......                            220 „ 50
London..........116 „95
Napol..........9 „ 34
C. kr. cekini........5 „ 58
Srebro..........100 „ 06
Državne marke.......57 .75
Medicine in kirurgije
dr. Franc lllner,
bivSi sekundarni zdravnik v Pragi, cmeriti rani asistent občne bolnico v Celovci, stanuje na mestnem trgu it. MO, 2. nađstrupje. (416—3) Zdravi od 2. do 3. ure; uboge brezplačno.
Razpis službe.
Sl-u-žloo, jedziegrsL ca.ctcci.rjcx z mesečno-plačo 24 gld. so odda. Prosilec mora imeti 100 gld. kavcije, ter nastopi potem službo 1. januarja 1879. Natančneje so izvč v opravnistvu toga lista. (413—3)
■ Mark*■
;Wir empfehlen =
:|»ICtlfltlt.=
alt Beates iind Prelavviirdlgatea-
Die Regenmantel Wajrendecken (Plachen), Beltcinlagen, Zcllsiufle
der k. k. pr. Fabrik
von M, J. Elsinger & Sohne
L
=s  in Wien, Neubau, Zollcrgaase 2,
Lieferanten de« It. und k. Kriegsministeriuma, Sr. Maj.
Kriegamariue, vleler Humanittttsanstalten etc. etc
U96—131,
Tujci.
18. decembra:
Evropa s dr. Fon iz
Zagreba. — Schwarz iz Gradca. — "VVohlfart iz Dunaja. — pl. Schwarzfeld iz Celovca.
r*it Nlunu t 1-11111 it-ti iz Itibuice. — Blassmg iz Dunaja. — Geb^r iz JCranj*. — Eckert it Žerovč.
Pri Malicat Glas iz Dunaja. — Jahnel iz Trsta.
Prostovoljna prodaja.
V žavskem trgu se bo 23. decembra t. 1.
ob 9. uri dopoludno po prav niskoj coni prodala Ivpa uovozidaua lii*i»
nI. 40, ležeča v sredi trga, in obsegajoča osem sob, dve kuhinji, prodajal-nico z magacinom, tri velike kleti, dalje gospodarsko poslopje, kravje in svinjske hleve, in zraven dobro obdelan vrt. — Na daljo so bodo tudi pri sv. Jcdvrti, pol ure od žavskega trga proti jugu ležeči vluogratl z velikimi poslopji prodal.
Vsakemu obrtniku, poBobno trgovcem in krčmarjom se to posestvo gorko priporoča. Kdor želi se kaj več izvedeti, naj so oglasi pri gospodu-5x. Sernecu v Oeljl.___(423—2)
izdattlj >n urednik Josip Jurčič
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
7308