40. ftevitto.
UnMltii ? sorot". 11 rrtraono
xuv. \m.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v upravnižtvu prejemam
celo leto......K 24*—    ,   celo leto......K 22-—
l£~        pol leta .......n.__
6-—    !    Četit leta........550
ol leta . t trt leta . na mesec.
2 —
na mesec.
1-90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Tretf Blitvo t Ecallova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon *t 34.
Uhaja vsak aan zvater tewi—ti aeaelje ta
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 viiL, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Lpravničtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
sterilna velja 10 vtnariev.--
ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama telefon st SS. a
celo leto pol leta četrt leta, na mesec.
.Slovenski Narod" velja po pošt!: ta Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......Kit—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3»->
K 25--
13-650 2-30
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica al! znamki (pravni*:vo: Knallova nlica st 5, (spodaj, dvorišče levo), talelsa iL 3)
Kni caku UumionsKego prebivalstvo?
Vedno bolj se približuje dan, ko bo ljubljanskemu prebivalstvu treba stopiti na volišče, da si svobodno izbere po več kakor polletnem med-vladju na magistratu svoje zastopni-ke v občinskem svetu.
Te volitve se vrše, kakor je znano, po novem volilnem redu, ki ga jo deželnozborska klerikalna večina oktroirala Ljubljani ter ga nalašč prikrojila tako, da bi tudi ta edina samoupravna občina slovenska po znosti prešla v roko črnega riin-skega klerikalizma.
"NVutešljiva pohlepnost klerikal-e stranke, da bi se polastila tudi osrčja slovenskih zemlja, je nareko? vala klerikalcem, da so vsilili ljubljanskemu mestu tak kurjpzen volilni red, kakršnega pač nima pod soln-c-Pm nobeno drugo mesto.
Kje na tirnem svetu je mesto, kjer bi bil agrarni moment temelj občinske volilne pravice?
To kapitalno ab>urdnost so šele iznašli naši klerikalci, katerim je dobro vsako še tako brezstidno sredstvo, sam oda si s tem ustvarijo pogoje za uveljav ljenje svojega gospodarstva tudi v ljubljanski komuni.
Smelo lahko trdimo, da ni novi občinski volilni red, ki so ga kleri-l kalci oktroirali Ljubljani, ničesar drugega, kakor nesramna provokacija in zasmehovanje vsega ljubljanskega mestnega prebivalstva.
To svojo trditev hočemo tudi dokazati.
Kmetic iz Bizovika, ali iz Iške vasi, ki ima slučajno malo parcelico v mestnem okolišu in ki plačuje za njo par vinarjev zemljiškega davka, a niti ne stanuje v Ljubljani, ima pri ljubljanskih mestnih volitvah volilno pravico v II. in III. razredu. Takisto tudi Vipavka. ki semtertje pri-trese v zgodnji spomladi vipavsko češnje na ljubljanski trg in si je za to pridobila obrtni list.
Ljubljančan pa, ki plačuje recimo 29 kron dohodninskega davka in posredno toliko in toliko državnih, deželnih in občinskih davkov, ki trpi pod neznosno mestno draginjo, ki mora plačevati drago stanovanje in si za skop denar pri pičlih svojih dohodkih kupovati vse, kar je potrebno za življenje, ta ima volilno pravico samo v III. razredu, dasi ima tisočkrat večji iuteres na občinski upravi l
v Ljubljani, kakor tisti kmetic iz Bizovika ali ona branjevka iz Vipave.
A vendar imata kmetic iz Bizovika in branjevka iz Vipave dvakratno volilno pravico, čeprav jima je za ljubljansko občinsko gospodarstvo toliko mari, kakor lanski sneg.
Kaj briga take in enake ljudi, ako se ua primer zvišajo v Ljubljani občinske doklade nemara na 500%, kaj jim dene, ako se stanovanja v Ljubljani za polovico podraže, kaj jih boli, ako poskoči cena mesu iu kruhu v ljubljanskem mestu za 100 ali 200%, njim je to dim.
Dim i Ne, pravzaprav jim je celo ljubše, ako vladajo v Ljubljani neznosne draginjske razmere, ker v takšnih okolnostih tudi oni lažje draže prodajajo svoje pridelke, ki jih prinašajo na ljubljanski trg, ter lažje izrabljajo ljubljansko mestno prebivalstvo za svoj žep.
Kmet iz okolice in prodajalka južnega sadja iz vipavske doline posedujeta torej večjo besedo in izdatnejši vpliv pri mestnih občinskih volitvah ljubljanskih, kakor tisoči in tisoči ljubljanskega mestnega prebivalstva, katerih žit je in bitje je ne-razdrnžljivo zvezano z usodo Ljubljane in njene občinske uprave!
Da je to krvava ironija in neza-slišna provokacija vsega mestnega prebivalstva brez razlike političnega mišljenja in prepričanja, je čisto gotovo.
Klerikalci so pač ostali sami sebi zvesti, za to so zvarili takšen lopovski občinski volilni red.
Kakor že v deželnem zastopstvu praktično izvršujejo svojo načelo, da se mora mestno prebivalstvo za vsako ceno upropastiti, tako so hoteli že z novim občinskim volilnim redom pokazati, kaj bi napravili z ljubljanskim mestnim prebivalstvom, ako bi bilo tako neumno, da bi izročilo mestno upravo v njihove roke. Trgovci in obrtniki, hišni posestniki, uradniki in tisoči delavskega ljudstva, ki tu žive in si v potu svojega obraza služijo svoj vsakdanji kruh, bi bili v Ljubljani brezpomembne ničle, na magistratu pa bi gospodovala in gospoda- . nla klerikalni kmetic iz- okolice in j s* klerikalna branjevka iz vipavske do- j P1 line! Zares prekrasna perspektiva!
Ce bi bilo ljubljansko prebivalstvo res tako nespametno in neumno, da bi volilo za svoje zastopnike v občinski svet klerikalce, potem bi pač zaslužilo, da bi vihtela uad hrbtom Ljubljančanov svoj korobač: tercijal-ka iz Vipave!
nova »siovodsku Ensta."
Klerikalni državni poslanci nočejo nikakor priznati blamaže, ki so jo v zadnjem času doživeli v drž. zboru. Da, celo hvalijo se, da so oni pravi ust vari tel ji nove »Slovanske Enote«. Zato je prav značilen sledeči ofie. cirkulacijski članek, ki ga je izdal eksekutivni odbor mladočeške stranke in ki je datiran s 15. februarjem:
»Slovanska Enota«,   ki je bila pred dvema letoma ustanovljena v namen, da upropasti nam sovražni vladni sistem, je prej razpadla, nego je mogla izvesti to svojo nalogo. Nastala je tedaj, ko je kabinet barona Bienertha napravil  popolni obrat v svojem potovanju.   Morda je s tem, da se je porajala vsled nepričakovanih zunanjih povodov, povzročila ono organizacijsko nejasnost, notranjo in zunanjo nediscipliniranost, brezpro-granmost, ki so vodile »Slovansko Enoto pri njenem postopanju in prinesle razočaranje vsem, ki so pričakovali velikih uspehov od slovanskega opozicijskega bioka. Tudi od naše strani se je poudarjala potreba določenega programa za »Slovansko Enoto«. Posebno posl. dr. Pacak je v tej smeri razvil energično akcijo, zal, ne z zaželjenim rezultatom. Naša stranka ni soglašala v vsem s »Slovansko Enoto«, v kateri je imel na škodo češke pozicije vodstvo slovenski klerikalni voditelj dr. Šusteršič. Zlasti po obstmkciji proti balkanskim trgovinskim pogodbam je šla »Slovanska Enota« po potu, katerega naša stranka ni priporočala. Navzlic temu so se pa naši poslanci    lojalno podvrgli sklepom in so tudi javno vedno podpirali »Slovansko Enoto«, kajti bili smo in smo še vedno prepričani, da je misel slovanske solidarnosti in sodelovanja prepomembua in prevažna, nego, da bi mogel   trenoten uspeh omajati v nas trdno vero in željo, da bi se češka politika privedla v harmonično soglasje ne samo z Jugoslovani, temveč tudi z ostalimi avstrijskimi Slovani. Vsled tega smo težko prenašali     razpadanje »Slovanske Enote«, kateri so dali prvi udarec češki radikalci s svojim postopanjem. Posebno bolestno pa je bilo razočaranje za nas postopanje dr. Šusteršiče-vo, ki se je že jeseni pripravljal na popolni odstop od   opozicij, stališča »Slovanske Enote«. Pred Božičem je dr. Šusteršič že podpiral vlado, in po
novem letu, ko je »Enotni češki klub« nadaljeval svojo opozicij, taktiko, se je dr. Šusteršič izjavil za vojaška bremena, v proračunskem odseku so pa slovenski klerikalci izvedli likvidacijo obstrukcije brez vednosti ostalih kompaciscentov v »Slovanski Enoti". Čeprav so se češki poslanci, ki so dali z ustanovitvijo »Enotnega poslanskega kluba« povod za ozdravljanje »Slovanske Enote«, kazali pripravljene, zopet osnovali »Slovansko Enoto« na podlagi trdne organizacije, na temelju določenega programa in enotnega vodstva, ni bilo to tako pri klerikalnih Slovencih. Še pred 14. dnevi so slovenski prvaki izjavljali, da se »Slovanska Enota« ne obnovi, in dne 8. februarja se je dr. Šusteršič napram predsedstvu »Enotnega Češkega kluba« tako obnašal, da se je dozdevalo, kakor da bi bila misel re-nesance »Slovanske Enote« pokopa-
na.
Toda tekom sledečega dne se je zgodil pri Slovencih preobrat. Posledica tega je bila ustanovitev nove »Slovanske Enote« na novih temeljih s stalnim predsednikom dr. Fied-ierjem na čelu. Vsled pritiska javnega mnenja in vsled vplivanja drugih slovenskih skupin je dr. Šusteršič izpremenil svoje mnenje, se zadovoljil z ustanovitvijo »Slovanske Enote« in celo predlagal dr. Fiedler-jn za predsednika.
Pozdravljamo obnovljenje »Slovanske Enote«, tako kakor vedno so odkritosrčno izjavljamo za vsaki čin. s katerim naj se doseže slovanska sb-lidariteta. Ne precenjujemo »Slovanske Enote«, kajti ravno izkušnje minulih dveh let kažejo, da se praktičnih rezultatov za češko politiko ni doseglo s »Slovansko Enoto«, ravno-tako pa moramo videti veliko njeno moralno važnost in moramo priznati, da more imeti »Slovanska Enota« za češko stvar velik pomen, če ostane zvesta svojemu poslanstvu in trdna v svoji organizaciji. Odvisno je le od njenega duha, od njenega vodstva, da prinese zaželjenih rezultatov. — »Slovanska Enot«« se mora varovati vseh napak in hib staro »Slovanske Enote«, ne sme se zadovoljiti s samo negativno politiko, temveč mora imeti v očeh tudi uadaljne pozitivne cilje, za temi mora stremiti solidarno in notranjo enotna. In tako bo izpolnila nade vseh, ki delujejo v vprašanju slovansko vzajemnosti in ki imajo dobro srce in interes za češko in slovansko stvar v Avstriji.
13 firžnvnoztojrsO odseka?.
Bodočnost pisarniških oficijantov.
Dunaj, 17. februarja.
Državnozborski odsek za zadeve državnih nastavljencev je danes obravnaval v socijalno-politiČnem oziru jako važno predlogo, ki jo je izdelal posebni subkomite. Gre za ureditev avanzmaja pisarniških pomočnikov ter ureditev razmerja in plač kancelijskih oficijantov. Te uradniške kategorije 60 kakor znano, dose-daj napram državi v zgolj privatno pravnem razmerju, ki se pojavlja zlasti v tem, da sme uprava se napram najstarejšemu takemu uradniku poslužiti, ne da bi navedla vzrokov, svoje odpov. pravice ter ga, ki ji je morda zvesto služil desetletja, kratkomalo postaviti pod kap. Za onemogle in bolne kancelijske uradnike obstoja sicer takozvani preskrb-Ijevalni fond, ki pa seveda v nobenem oziru ne more nadomestiti zakonito zasigurane pokojnine itd. pri onih uradnikih, ki se nahajajo v javnopravnem službenem razmerju. Na tisoče teh pisarniških oficijantov ter pomočnikov spada danes takore-koč med duševne dninarje, ki izčrpavajo svoje sile v službi države, ko pa oneraorep--se jih postavi na cesto.
Zahteva, naj se to neznosno razmerje, ki državi nikakor ni v čast, vendar že enkrat uredi je stara. Šele sedaj pa je postala stvar aktualna, kc je poseben subkomite izdelal popolno predlogo, katere bistvo je to, da se privatnopravno razmerje teh uradniških kategorij spremeni v javnopravno, stalno in enostransko ne brez vsega odpovedljivo službeno razmerje. Najvažnejše določbe te nove zakonske predloge, o kateri se je danes vršila v odseku za državne nastavi jence so sledeče:
Za pisarniškega oficijanta more biti imenovan, kdor je absolviral najmanj meščansko šolo, zadovoljivo služil 3 leta kot redno zaposleni pisarniški pomočnik pri državnih uradih ter z uspehom prestal dotični strokovni izpit (pisarniški izpit itd.).
Za ofieijantinje veljajo iste določbe kakor za oficijante, le plače so manjše.
Prejemki oficijantov sestoje iz redne plače, ki znaša začetkoma, P200 K ter se zvišuje  vsaka tri leta.
LISTEK.
Uzdlh slovenskega deRleta!
Gospod urednik! V vašem odličnem listu srao čitale, moje prijateljice in jaz, da iščejo v dalnji Kanadi 5000 nevest in da tam sploh živi več k^V 50.000 mladih, čednih in denarno .ro podprtih samcev, ki nimajo ti najmanjšega ženskega zuanstva. Poročali «te tudi, da je bil iz Kanade odposlan poseben pooblaščenec v London in da pojde v kratkem prva pošiljatev zakonaželjnih deklet v ono rečno deželo, kjer vlada tako pomanjkanje deklet. Sklicuje se na to, ria spadamo moje prijateljice in jaz med naj vnete jše čitateljice »Slov. Naroda«, vas nujno prosimo, izvolite v svojem odličnem listu kolikor mo-•ar. če obširno popisati kanadske razmere. Ker imate povsod po svetu svoje poročevalce, vam pač no bo težko ustreči naši prošnji. Saj si lahko mislite, kako mora Kanada zanimati vsako dekle. Apeliram tudi na vaše rodoljubje. Visoko držite prapor slovenskega rodoljubja, pisali ste tudi že večkrat, naj dajo slovenska dekleta mnogim otrokom življenje, torej ni dvoma, da bodete odobravali naš načrt: me pojdemo v Kanado. ProsJm, ne pozabite povedati,
kje da je Kanada, kajti Če je to tista dežela, kjer imajo zdaj kugo, potem bodemo raje še malo počakale. Zakaj bi me ne šle v Kanado? Zakaj bi nam ravno suhe Angležinje najboljše pastirje takorekoč pred nosom pobrale. Doma itak ni nič. Vsled naraščajoče draginje mesa in stanovanj se že skoro nihče več v Ljubljani ne ženi, gleda bolj na denar, kakor na vse drugo. Časih so moški v prvi vrsti gledali za dekleti, ki so znale dobro gospodinjiti, kuhati, šivati, nogavice plesti, tla likati itd. in šele potem so vprašali za doto, pa le pri dekletih, ki se s telesno lepoto niso odlikovale. Dandanes pa vprašuje vse le po denarju. Tudi najgrje strašilo, ki ima denar, dobi lahko moža, dekle, ki nima denarja, pa skoro ne sme misliti na zakon, kvečjemu vlo-vi moža, ki sam ničesar nima in se ves dan jezi, da uvažajo premalo argentinskega mesa. Kaj naj nas torej drži doma? Bolje je, da gremo v Kanado osrečit tiste mlade in petične samce, ki vzdihujejo po zakonski sreči Ni se bati, da bo slovenski narod imel vsled tega škodo. O, me smo trdno odločene, da bomo obljudile in poslovenile celo Kanado. V tem oziru se ne bojimo nobenega truda m nobene žrtve. Navdaja nas tudi zavest, da bo nehvaležna domovina šele po našem odhodu spoznala, kaj je z nami izgubila. Obračamo se do vasspo-polnim zaupanjem, da nam bodete vse natančno   pojasnili in nam tudi
označili najkrajšo in najcenejšo pot v blaženo deželo Kanado. Ce mogoče, bomo vse tiste Angležinje prehitele. Domačega dolgočasja smo že site. Leta hoditi na plese iu na maske-rade in na veselice in prodajati srečke in cvetlice za narodne namene, ne da bi se oglasil kak snubec, to nam zelo preseda. Kajše pojdemo v Kanado, kjer vzdihuje 50.000 samcev, prosim, petičnih samcev brez žensko tolažbe. O me jih bomo potolažile in osrečile in Kanada bo rasla in se razvijala in vse bo postalo slovensko. Torej, požurite se, gospod urednik in povejte nam vse kar vam je znano in mogoče izvedeti o tej krasni deželi Kanadi. Ostale vam bomo vse žive dni od srca hvaležne in nič več vam ne bomo pošiljale prvih majkebrov in zadnjih cingeljčkov, ampak poslale vam bomo lepe hruške in jabolka in preskrbele vam bomo še kak red, če jih sploh imajo v Kanadi, kajti, da bodo tudi v Kanadi možje tako plesali, kakor bomo me godle, to vam jamčimo. Bog vam daj zdravje in rnnogo let, gospod urednik, in požurite se ustreči naši prošnji, saj se bomo vse naročile na vaš list.
Op. ured.: Zakona tako iskreno željnim čitateljicam smo poslali ono knjigo konverzacijskega leksikona, ki poroča o Kanadi. Kanadske razmere pa bomo v listu samem popisali, kadar bo dežela obljudena in poslovenjena. _
Fichov frak.
Kratkočasna zgodba«
Spisal Blaž P o h 1 i n, (Dalje.)
»Lepa reč!« je rentačil Ficek, »ravno tega je bilo še treba! Oslarija tako-le ženitovanje, ali je pa buda-lost ta-le želodec, ki jo tako komoden, da neče prenesti teb par kapljic. Kajpak, samo vodo bom žlampal!«
Šel je dalje. Korak se je zapletal, kakor bi bil zdaj še nestalnejši, ko je odteklo nekoliko teže.
Naenkrat je Ficek obstal.
»Ali je dognano, ali ni dognano?« je vprašal in se brisal okrog ust. »Ali je dognano, da sem jaz res Valentin Ficetk, Fikužev iz Zaplotja hišna številka šest, ali ni dognano I Ali je dognano, da sem jaz nocoj pijan, ali ni dognano?«
Trenutek je umolknil, nato pa zakričal:
»Ni dognano in ne bo dognano! Dokazano ni, da sem jaz Ficek Valentin in tudi se ne ve, če res jaz nocoj tukaj-le kolovratim kot izgubljen ko-štrun. Naj se mi dokaže in takoj verjamem in javno priznam. Preje pa ne, nikdar ne! Dokaze hočem imeti, pristne dokaze, ne takih, kakršne ima časih avstrijska diplomacija, potem bomo govorili dalje. V kalnem pa ne pustim ribariti. Nič več! Se jutri ali
danes grem na oblast in zahtevam, da se mi dokaže, da sem jaz res Valentin Ficek, Fikužev, iz Zaplota hišna številka šest, pošta Hudi dol na Kranjskem. Ce se dokaz ne posreči, zahtevam, da se mi da drugo ime. Slepiti se ne dam več in tudi drugih ne maram slepiti. Resnica na dan, na, plan čvrsta deklica pravice!«
Ficek je nato po težkih mukah in težavah prispel končno do hišnih vrat. Tu so ga pa objele zopet nove težkoče. Ključ veznih vrat je sicer izvlekel iz žepa, toda ključavnične luknje ni bilo mogoče najti. Odpiral je sicer pri podbojih in pri pragu, ko pa se je pri zadnjem poskusu sesedel na tla, je utrujen zadremal in zaspal* brez vsakega ugovora.
Prebudil se je, ko je zlata zarja napovedovala svež dan. V kratkem je spoznal svoje nevzdržljive razmere, zato je zaškrtal v vratih ključ in Valentin Ficek je par minut pozneje zmetal v svoji sobi nekoliko obleke raz sebe, v drugi se pa vlegel v pripravljeno posteljo, kjer je takoj zaspal, žena pa je čula v sosednjo sobo kmalu nato trde besede:
»Jaz nisem Valentin Ficek!«
VIII.
Solnee je stalo tako visoko, kot stoji ob Malem šmarnu ob pol osmih zjutraj,* ko se je Valentin Ficek zbudil. Glava mu je bila kot čeber. Vsak las ga je bolel, pri sencih se mu je pa
taKo da doseže po ao letih wr iz aktivitetnih doklad, ki znašajo na Dunaju od 400 K do 800 K, v ostalih krajih pa po dotičnem krajevnem razredu. I. razred ima 80 % dunajskih doklad, II. razred 70%, III. 60 % in IV. 50 %. 50 % dunajske doklade se vračuna tudi v penzijo. Po najmanj 121etni zadovoljivi službi mora doseči kanol. oficijant XI. činovni razred državnih uradnikov. Za dosedanje pisarn, ofieijante nima določba o predizobrazbi in potrebnem izpitu odločilne veljave.
Zakonska predloga skrbi tudi za vdove in sirote teh oficijantov ter jim zasigura primerne penzije; preskrbi je val ni fond pa odpravlja.
V odseku za drž. nastavljence so nekateri poslanci   hoteli posamezne
določbe   še   zboljšati---toda svarilo
se je pred novimi predlogi ker bi bili vladi le dobrodošlo orožje proti predlogi sami. Vlada se je namreč tudi v tem slučaju pokazala kot socijalno-političen slepec in refren o praznih blagajnah je bilo tudi danes čuti. Upati pa je, da ostane ne le odsek, temveč tudi celi državni zbor v tem vprašanju trden, ter da plača častni dolg — našemu uradniškemu proletarijatu.
Politična kronika.
Socijalnopolitični odsek državnega zbora je včeraj absolviral zakonski načrt o delu žensk in otrok v rudnikih. {Sprejeli so nekaj modifikacij in izvolili posl. S t 6 l z 1 a za poročevalca. Na to so se posvetovali o uvedbi delovne dobe šoferjev ter sprejeli predlog, v katerem se pozivlje vlada, naj predloži v najkrajšem "asu zakonski načrt o ureditvi službenih in pravnih razmer šoferjev. Sprejeli so tudi dodatni predlog posl. Lichta, v katerem se pozivlje vlada, naj deluje na to, da bo v gosposki zbornici nahajajoča se novela k državljanskemu zakoniku o službeni pogodbi kakor hitro mogoče sprejeta. Na to se je v imenu pododseka za varstvo rudarjev referiralo o mezdah v rudnikih ter končala generalna debata.
•
V vojnem odseku avstrijske delegacije se je včeraj končala specijalna debata o vojnem ordinariju. Govorili so drž vojni minister S c h 6 n -a i c h , del. Dobernig, Pete-lene in poročevalec C 1 a m. Posebni vojni ordinarij in izvanredni vojni krediti so bili neizpremenjeni sprejeti. '
.   . .*' *
Mada je zavrnila prošnjo češkega deželnega odbora, naj mu dovoli zvišati deželne doklade od 55 na 65 odstotkov; kot odškodnino za to prepusti država deželi oni del dohodari-ne od žganja in osebne dohodarine, ki pripada državi. Za minulo leto je ta dohodarina znašala tri milijone kron, za letos pa znaša 4,700.000 kron. Te vsote se bodo tekom   leta izplačale
deželnemu odboru.
a a
V hrvaškem saboru so jc začela včeraj debata o predlogu posl. Radića, naj se sestavi poseben odbor, ki preišče vprašanje znanega rever-za, s katerim so se koalicijski poslanci zavezali, svoje mandate odložiti, če se ne pokore zahtevam vodstva koalicije. Posl. Radi 6 se je v svojem govoru grozno jezil in izjavil, da sabor ne sme trpeti, da bi imel v svoji sredi več nego trideset poslancev, ki so med seboj 6 tajnim reverzom obvezani in ki ne morejo niti svobodno misliti, niti svobodno delovati. — Posl. Mazuranič je popolnoma po zaslugi ožigosal Radieev predlog ter izjavil, da bo vsa koalicija glasovala za predlog, kajti predlog je naročen. To je seveda zadelo v živo in posl. Radič je razjarjen začel vpiti: »Varujte se, kaj takega govoriti! To je infamno obrekovanj«! :
O priliki obiska srbskega kralja v Rimu pišejo rimski listi o srbsko-italijanskcm prijateljstvu. r/Tribuna« pozdravlja kralja Petra kot zakonitega zastopnika velikodušnega stremljenja srbskega naroda. Ljudski duši, srbska in italijanska, imati sorodna čuvstva in instinkte. Slovanski narodi se bojujejo za svojo enakopravnost s starimi kulturnimi narodi Evrope in bodo tem gotovejše napredovali, čim požrtvovalnejši bodo med seboj. Razmerje Italije k manjšim balkanskim državam bo od dne do d:ie trdnejše. Italija bo bdela nad svobodo, napredkom in pravicami manjših slovanskih držav. Narodnega srbskega duha se ne sme na Balkanu podcenjevati. Italija bo podpirala Srbijo, kajti obe te dve državi imati ene in iste gospodarske smotre. —-Skoda, da oficijozna »Tribuna« ni omenila preganjanja Slovencev in Hrvatov od strani avstrijskih Lahov in pomoči, katere dajo Lahi Nemcem v njibovem boju zoper avstrijske Slovane. — »Giornale d' Italia« pravi, da Italija zasleduje na Balkanu program miru, dočim imajo Jru-ge države tajne želje, da bi si kaj pri-
ciooiie.   —   Oticijozna »^esasarero«
slavi Srbijo kot faktor, ki preprečuje avstrijsko prodiranje proti Solunu. Ta list pravi, da je glavni namen oblaka kralja Petra v Rimu zgradba donavsko-jadranske železnice, ki je stvarno odvisna od Turčije. Finančno pa od Francije. Kralj Peter in kralj Viktor Emanuel se bosta baje posvetovala tudi o federaciji slovanskih držav na Balkanu.
*
Na Španskem so začeli razširje-vati aniimilitarične letake. Vsled te* ga so začele vojaške oblasti in policija strogo zasledovati razŠirjevalee teh letakov. Izvršili so mnogo hišnih preiskav. Tri anarhiste so prijeli. Oklic, ki je tiskan na rdečem papirju, poziva, naj se madridsko prebivalstvo na dan vojaškega nabora upre zoper vlado in armado.
Glas iz Mokronogi
Treba bo velike energije, da se bo mokronoški zrak očistil. Kamor pogledamo, vidimo korupcijo. O klerikalni občinski upravi bi vedeli mnogo povedati napredni občinski svetovalci, mnogo bi se lahko debatiralo o stari šoli, -— pri vsem pa ima zraven župnik Bukouitz svoje kremplje. Toda te predmete si bomo morda privoščili enkrat prihodnjič, ko bodo pred pragom občinske volitve, danes pa se ozrimo na naš edini kulturni zavod, če ga smemo tako imenovati, na šolo in njeno učiteljstvo. Da ne bo v naših izvajanjih prizadet tudi g. Tratar, omenimo pred vsem. da je on izjema in da se njega nočemo dotikati. — Po smrti rajnega nadučitelja Fetticha, je bilo na tu* iiajšnji šoli razpisano nadučiteljsko mesto. Klerikalni faktorji so napeli \ M moči in pripravili samcu polno korito, zato, ker jc bil »Slouiškar«. —Do takrat so bile na tukajšnji šoli se nekam nevtralne razmere, ali če se nismo motili, bilo je učiteljstvo vsaj deloma napredno in se ni bolelo kar direktno uklanjati trivijalnemu klerikalizmu. Ko pa je prišel na krmilo tukajšnje šole sedanji uaduči-telj, je — umevno — setrel župniku v roke in razmere so se kar čez noč izpremenile. Šola ni bila več šola, ampak gledališče in v kolikor je bilo to mogoče, nekak agitacijski dom in učiteljstvo ni bilo več učiteljstvo, ampak ponižni sluga župnikov in krajnega šolskega predsednika. — Ce je imelo učiteljstvo morda še kako iskro naprednega duha v sebi, je umevno, da se pri sedanji kranjski klerikalni politiki ni upalo stopiti proti tem odnosa jem v bran,auipak je mirno trpelo ter se takega življenja končno navadilo in tudi duševno navzelo.. — Uvidelo je, da bo le takrat dobro izhajalo, če zataji svoje napredno prepričanje in tako je prišlo do danes v Mokronogu, da imamo ljudsko šolo z zgolj klerikalnimi močmi.
— Ljudska šola je prvi blagor, ki ga je kultura podarila ljudstvu in na tem blagru sloni mnogokrat tudi ljudska eksistenca. To govorimo v splošnem, ozirati pa se hočemo posebej na Mokronog. — Mokronog je trg, ki ima nekaj rodbin, ki pošiljajo svoje otroke v srednje šole. pa žal, v mestu morajo zopet peti razred pose-čati, kakor so ga tukaj ^biskovaii. Žalostno, pa resnično dejstva) jc (o tem sera se sam prepričal) mi s pomilovanjem beležimo ta fakt, da učenci petega razreda niti množiti ne znajo.
— Saj ne reflektiramo na kdove kako učenost, ampak ozirati se mora vendar pri nekaterih samo na Življenjske, pri drugih pa na krajevne od noša je. — Pribiti moramo tudi to, da ima mokronoška šola lepe prostore, da je pa ena učna soba popolnoma prazna in namenjena za razne prireditve. Ne odrekali bi zabave ljudsko-šolskim otrokom, toda te prireditve posečajo odrasli klerikalci, kjer župnik Bukovvitz s svojim kinematografom in njegov figura nt Pirnat na vatle prodajata svojo pamet, vsled tega morajo biti pa druge učne sobe nabito polne otrok. — Pri nas je mnogo ljudsko-šolske mlaeline, za katero bi bilo treba vztrajnih in čilih učnih moči — pri nas pa imamo same izčrpane in onemogle, ki so poleg tega še ženske. — Klerikalizem in onemogle učne moči ne morejo obroditi tistega sadu, ki ga je pričakovati in napravijo iz otroka le pol-človeka. In res, če zasledujemo rezultat ljudske šole mokronoške, ne najdemo ne moralnih, ne učnih uspehov. Mlade generacije so se vzgojile za klerikalizem, v katerih vidimo mrtvo življenje, ki greši zoper veliko svetovno naziranje — napredek in greši zoper naravo. — Taka je vzgoja ljudskih šol od takrat, ko je zmagala slomška-rija, taka vzgoja je v mokronoški šoli in taka vzgoja bo ostala, dokler napredna misel ne zmaga na celi črti ljudskega šolstva. — Do tega pa je nemara še dolga pot, kajti kakor vlada podpira samostanske šole, tako bo tudi gledala, da se vzdrži klerikalizem na javnih šolah.
Končno, ker se pri mokronoikem klerikalnem * krojnem šolskem svetu
ne obetajo uspehi, apelujamo a* okrajni šolski svat, da spravi v prvi vrati gledališče iz Šole in da isto po* polnoma preustroji v njenem bistvu in šele potem je pričakovati boljše vzgoje in večjih uspehov.
JtalersKo.
Poeledice avstrijskega zakona o ljudskem štetju. V graščini Vinarje (občina Vrhole v konjiškem okraju) se je vpisal pri ljudskem štetju oskrbnik za Madžarja, gospodinja za Nemko, hlapec pa za Slovenca.. Najlepša ilustracija avstrijskega ljudskega štetja po občevalnem jeziku!
Idilične razmere v Cresnjevcu pri Slov. Bistrici. Celjski »Narodni List« poroča: Odhodnico kaplana Trinkausa so praznovali črešnjevski klerikalci, naprednjaki in »Štajerci-junci« skupno v gostilni tistega Kres-nika, ki jc večen »stajereijanski« kandidat in zagrizen sovražnik »prvakov«. Celo sluvnoet je vodil župnik Zanuda. V Veliki Nedelji, katero odreči sedaj kaplan Trinkaus, se je poslala čestitka zaradi pridobitve tako narodnega kaplana . . . Fej!
Vina štajerske hranilnice. Iz Slov. goric se nam poroča: Te dni smo čitali v graških listih prave sla-vospeve na vinograde štajerske hra-uilnice in njena vina. Nimamo ničesar proti temu, da skuša spraviti hranilnica svoja vina na svetoven trg, ali zdi so nam, da ta vina niso samo njen pridelek. Ako se pa zavod peča z vinsko trgovino, to gotovo ni na mestu in škoduje tudi deloma domaČim vinskim trgovinam, deloma posameznim producentom, čijih vina se smatrajo za manj vredna, ker niso zmožni enake reklame. Spomina vredno je, da je hranilnica imela s svojim viuotočcm na dunajski lovski razstavi izgubo.
Iz Slovenjgrudca nam pišejo: J>voječasno se je v »Slovenskem Narodu« opravičeno grajalo, da je na davkariji samo nemški napis in še tisti v zelo nečednem stanju. Tudi ua poštnem uradu ste nastavljeni poleg hotelirja in izvoščeka Golla, dve nemški frajli. Ena no zna nič, druga le malo slovensko. Tu jc treba izpre-membe. Slovenci, govorite na pošti vedno slovensko in zahtevajte dosledno slovenske tiskovine!
Poučevanje veronauka na šuife-rujnskih šolah. Pišejo nam iz Šaleške doline: Da se pri nas na Spod. Štajerskem tako lahko ustanavljajo šul-ferajnske Šole, jc mnogo kriv lavan-tinski ordinarijat. Dasi je sleheru kaplan prepričan, da se morejo otroci, kakor vsega drugega, tudi veronauka le v materinščini uspešno učiti, vendar poučuje vsak za šulierajnove judeieve grose veronauk nemško. Če se mu to očita, pogleda proti nebu in vzdilme: Ukaz! S tem jc rešena njegova narodna čast pa tudi — šulfe-rajnske kronee! In naši ljubi kmetje v mnogih krajih imajo potem mirno vest: saj otroci ostanejo »dobri kri-stijani« in — nemškutarji!
Za železnico. Pi u j - Rogat ce. Ptujski okrajui zastop je sklenil najeti 20 tisoč kron posojila za stroške podrobnega načrta železniee iz Ptuja v Rogatec, pod f>ogojein, da dovoli tudi rogaški okrajni zastoj) v isti namen 14 tiaoČ kron.
Od »Ljudske posojilnice« v Celju. Celjski »Narodni List« piše: Boljšo bi bilo, da bi dopisnik »Slov. Go-snoeiarja« (ki bujska proti neki posojilnici v Sav. dolini) nasvetoval (klerikalni) »Ljudski posojilniei« v Celju, naj bi pri »Belem volu« odpisala doig, nc pa pri hiši še vrednost pripisala, da je mogla sploh bilanco sestaviti. Donisun naj vpraša svoje tovariše v Celju, ki mu bodo povedali, da so kupili »Belega vola« za okroglo 190 tisoč kron, pozneje pa v bilauco pe>stavili za okroglo 230 tisoč kron.« Iz tega se lahko reče, prijatelji klerikalci, da jc veliko bolje molčati, ko hujskati proti denarnim zavodom, ki so veliko trdnejši, ko njihovi lastni.
Kaj vse si upajo ljudje v naših krajih! Iz Žalca nam pišejo: Gostilničar Planinšek - Neuwirtb (!) v Levcu menda ne rabi slovenskih gostov. Na svoji gostilni ima pri vratih tablo, na kateri je nemško napisano, da prodaja žganje, vino, pivo i. t. d. Tabla je črna, črke so pa rdeče in rumene v za smeh slovenskim va-ščanom. Stvar je malenkostna, dokazuje pa, česa so gotovi ljudje v slovenskih krajih zmožni!
Srebrno poroko je slavil v Selnici ob Dravi nadučiteij Karel Kotnik s svojo soprogo Rozalijo, roj. Cene. Še na mnoga leta!
Izpred porotnega sodišča v Celju. Eden, ki zna delati denar, V ponedeljek je stal zopet pred celjskimi porotniki 681etni postopač Andrej Turniški iz Klanjca na Hrvaškem zaradi goljufije, javnega nasilja, ponarejanja denarja itd. Zaradi enakih prestopkov ga je celjsko porotno sodišče obsodilo enkrat na šest, drugič na 9 let jede. Sedaj je iivab-Ijal Turniški kmetom v celjskem in šmarskem okraju denar, češ, da si zanj kupi priprav, s katerimi bo po-
narejal denar. Dobil je pet let težke ječe, — Dva uboja, V torek in sredo je razpravljalo porotno sodišče o dveh ubojih.. Eden se je zgodil v Trbovljah, drugi v Hraatniku. V prvem slučaju je zabodel rudar Jakob Blažič rudarju Jakobu Kovaču od zadaj nož med rebra in mu prereza! pljuča. Kovač je takoj umrl. Uboj se je zgodil vsled sovraštva med dvema »berghausoma«. Blažič je dobil pet let težke ječe, soobtoženec Sabotič je bil oproščen. Pri uboju v Hrastniku je bila stvar sledeča: Rudarja Bah in Koprive sta bila stara nasprotnika. Nekoč je Koprive vinjen spečega Ba-ha v njegovi postelji oklofutal, nakar ga je Bah sunil z nožem v glavo in mu predrl lobanjo. Koprive jc rano zanemaril in nekaj tednov kasneje umrl. Porotno sodišče je prisodilo Babu 8 mesecev strogega zapora. Obravnava pri obeh slučajih je pokazala, da vladajo med rudarji v Hrastniku in Trbovljah najžalost-nejše socijalne razmere. Demon alkohol razsaja strašno in tira ljudi v ječe. Tu bo treba« še mnogo, mnogo so-cijalnega dela in blaženja strasti! — V četrtek se je imela pred porotno sodni jo zage> var jati Ana Babic iz Zagorja pri Št. Petru pod Sv. gorami, ker je bila osumljena, da je stregla svojemu možu po življenju. Nagovarjala je nekega Jožefa Polaka, naj ubije njenega moža in potem zažge hišo, v kateri je od nje ločen mož živel. Zakon Ane Babic je bil zelo nesrečen; že od prvega početka je bil večen prepir in tožbe, da streže Ana Babic svojemu možu po življenju. Dokazati pa se ji ni moglo ničesar in tudi tokrat je bila po sijajnem zagovoril dr. Karlovška onroV'<*na.
Klerikalni napadi na napredne gospodarske zavode v Celju. Zadnje številke mariborskih in ljubljanskih klerikalnih cunj prinašajo zopet oei-vidno iz peresa obeh provizijonarjev »Glavne posojilnice« v Ljubljani, »ravnatelja« Franca Jošta in vrednega mu sudruga dr. Benkoviča prav naivne napade na napredne gospodarske zavode v Celju, zlasti na slovensko tiskarno, zadrugo »Lastni dom« in »Zadružno Zvezo«. Značilna je izjava dr. Benkoviča, da hoče še nadalje ruvati proti slovenski tiskarni v Celju, kljub temu, da je lastnica tiskarne in Zvezne trgovine, »Zveza slovenskih posojilnic«, prostovoljno izplačala klerikalnim posojilnicam njihove itak malenkostne vloge. Iz pisarenja v »Straži« Je razvidno, da klerikalcem ni šlo za to, da bi varovali koristi tistih svojih posojilnic, ki so. bile intereslrane pri slovenski tiskarni in Zvezni trgovini v Celju, temveč za vse kaj drugega, ker so sedaj naravnost uevoljiii, da se jih je izplačalo in odpravilo. Slo jim je torej le za hujskarijo proti rojakom drugega političnega mišljenja. To dejstvo samo mora vsakemu, količkaj trezno mislečemu človeku odpreti oči. Obstoj slovenske tiskarne v Celju pa ni in ne sme biti odvisen od beznačajnosti in samovolje nekaterih klerikalnih koristolovcev, ki se zastonj trudijo, da bi s jK)močjo Nemcev in vlade slovensko tiskarno v Celju uničili. — Podjetja sijajno uspevajo in narodno občinstvo ničesar ne da na iiujskarije klerikalnih klat i vitezov. Isto velja glede hujskarij proti slovenski z*> drugi »Lastni dom« v Celju, ki je storila za napredek Slovencev v Celju in okolici več ko doslej vsi klerikalni »rodoljubi« na celem Spod. Štajerskem. Postavil a je doslej v okolici nad 50 hiš in zasigurala ubogim slovenskim rodbinam lastno streho. Vzorno poslovanje in napredek te zadruge je razviden iz bilance za leto 1010., katero so pravkar objavili celjski listi. Ra/zumemo, da dr. Benkoviču in njegovim tovarišeoii ni »Narodna založba« po volji. Poudarjamo le. da re-prezentirajo zadružniki ^Narodne založbe« večje premoženje, ko člani celega ducata klerikalnih posojilnic, ki bi jih lahko kar po vrsti naštel; in ki jih čez leto in dan več ne bo. Da bi bila »Narodna založba« dolžna »Lastnemu domu« 100 tisoč kron, je seveda debela laž. Res pa je, da dolguje »Narodna založba« »Lastnemu domu« 5000 K; ker znašajo vplačani deleži »Narodne založbe« 12.000 K in ima zadruga dvojno obvezo, je jasno, da je »Narodna založba« pač zmožna imeti kredit 5000 K za svoja podjetja, — Sploh je to tako smešno hujskanje, da bi ne izgubljali o njem besed, ako bi ne hoteli porabiti lepe prilike, da znova pribijemo vso podlost »voditeljev« veČine slovenskega uaroda na Spod. Štajerskem. Prizadeti činitelji v Celju pa lahko ohranijo z ozirom na klerikalne hujskarije in sleparije prav mirno kri; kdo se bode zadnji smejal, to bomo še-le videli!
Iz Celja. V »Skalni kleti« pri Celju, tej dobri narodni gostilni, se vrši v nedeljo, dne 19. februarja domača plesna veselica, Svirajo tamburaši »Slovenskega delavskega podpor-nega društva« v Celju.
Is občine Sv. Krištof pri Laškem. Prihodnje dni se bodo vršile v naši občini občinske volitve. Med volilei vlada skrajna nezadovoljnost s sedanjim občinskim odborom, *— ki sesto-
ji skoraj iz samih pristašev klerikalne kmečke zveze — in to upravičeno. Vzrok tega je iskati v oddaji občinskega lova. Po prizadevanju šentje-dertskega župnika in klerikalnega »Štajercijanca« Jakoba Drakslerja p. d. Crnčana, posestnika pri Sv. Štefanu poleg Dola, se je oddal lov laškim »purgarjem« in ž njimi združenemu hrastniškemu Burgerju za l>orno najemnino 400 K. Ta dva možice 1 j na sta izdala iz lastnega kori-stolovstva občinske koristi, da moreta brezplačno, torej na račun občinskih davkoplačevalcev, hoditi na lov. Ni čuda torej, da se klatijo po lovskem okolišu ljudje, ki niti vinarja ne plavajo lovnine, kakor Severjev Jožko, ki se je pri zadnjem ljudskem Štetju prelevil v Nemca, Hrastelov stric, Cuzatov Frenck itd. Z zanimanjem smo čitali v »Narodnem Listu«, da je dobila po zaslugi nadučitelja Gnusa dolska občina 321 K lovnine, mesto prejšnjih 80 K, in to kljub temu, da.se je odločil za »Trboveljsko premogokopno družbo« velik del občinskega okrožja kot samostojno lovišče. Naša občina je gotovo desetkrat večja od dolske in opravičeno se lahko trdi, da bi se bila potom dražbe dosegla lovnina 1000-1200 K. Dragi volilei, letnih 600—800 K, torej v šestih letih 3600—1800 K boste morali plačati iz lastnega žepa in to po izdaji občinskih koristi v osebne namene posameznih odbornikov. Volilei, treba je metle, da se pomete take ljudi iz odbora. Torej na svidenje!
Otrok je zgorel v sredo večer rut Muti fužinskemu mlinarju Vitrihu. Mati je zaklenila železno pečico in pustila otroke brez varstva ter stopila k sosedi. Otroci so se igrali z ognjem in uletni fantek se je vžgal. Ker ni bilo pomoči, je zgorela vsa obleka na njem in jc bil takoj mrtev. Tudi starejša sestrica jc dobila opekline.
Odličen   ptujski Nemec obtožen zaradi kride. Iz Maribora nam pišejo, dne 14. februarja: Danes se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem '.predsednik   senata   dr. V o u s. e k) kazenska. obravnava prosti Josipu P i r i c h u, usnjarskemu tovarnarju v    Ptuju,   in   trgovcema Oskarju Maverju   in   Bernardu   Billerju iz Gradca zaradi kride..     Sodniki pravijo, da na Spod. Šiajerju še sploh ni bilo procesa zaradi kride, pri katerem bi se šlo za tako velike svote kakor pri tem. Obtožba, katero je zastopal namestnik državnega pravdnika dr. Iieiser,    izvaja v kratkem sledeče: Leta 1896. jc kupil Jos. Pirich hišo svojega umrlega brata Ivana -Piricha v Ptuju za lil.540 K;    prevzel je^e* s tem-samo dolg mestne hranilnice v Ptivjuv"kateri je bil na tej hiši intabu-liran.   Potem so je oženil z Merijo FriedI, ki mu je prinesla 2000 K dote in pa za 2000 K blaga v trgovini z usnjem, lastnini njene matere. S tem malim denarjem jc pričel Pirich usnjarsko obrt v kupljeni hiši. Leta 1906 je ta naenkrat pogorela; ker mestna občina ni dovolila izvrševanja obrti na tem prostoru, je postavil na Bregu pri Ptuju moderno tovarno za izdelovanje usnja. Imel je takrat 20 tisoč kron, katere jc dobil kot zavarovalnino zgorete hiše.   Sredstva za gradnjo tovarne   je   dobil od tvrd k O. Maver in B. Biller v Gradcu in H. Berg v Mariboru, katere so se zavezale, da mu preskrbujejo surovine, in v slučaju   potrebe tudi gotovino. Vrhu tega jc dobil od ptujske hra* nilnice   tudi   60.000 kron posojila. Spočetka je stvar za silo šla; sčasoma pa je prišel Pirich v zadrege in začetkom leta 1910 so ga pričeli ekse-kvitirati. H. Berg se je umaknil in Maver ter Biller sta prevzela njegove terjatve v znesku 150.000 kron. Obenem sta se zavezala dobavljati Pi-riehu    tudi  še za nadalje surovine proti 758 proviziji.     To je pa prišlo Pirich u predrago in zato se je obrnil tudi na druge tvrdke za dobavo surovin. Njegovi dolgovi so znašali sčasoma pri Maverju in Billerju 500.000 kron,   pri   drugih   tvrdkah (Moru-, Glattauer in Franca Rieckha sinovi) pa tudi 500.000 K. Februarja 1900 je izjavila politična oblast, da mu dovoli nadaljnji obrat le pod različnimi l>ogoji, prezidavami in novimi 4 n ditvami, kar bi stalo 30 do 40 tt*. kron. Dno 7. maja 1910 je potem H varna zgorela. Pravi se, da je ogenj nastal   od   samega sebe v mlinu za čreslo.    Tovarna je bila zavarovana pri Franco Hongroise in zavarovalnici proti elementarnim škodam na Dunaju za skupno 4S7.950 K. Ker je ostal del poslopja in pa zalog nepo? škodovan, se je pri likvidaciji resnic^ ue škode po požaru dognalo, da se izplača lo 24aD28 K. Ako se primer jajo s to svoto dolgovi, jc jasno, da je bil Pirich že takrat pasiven in bi moral napovedati konkurz. Toda na prigovarjanje Maverja in Billerja je nadaljeval s svojo trgovino, uaroče-val blago, izplačal Bergu 28.000 K in tolažil druge dolžnike, kateri so hoteli imeti svoj denar, da bo z zavarovalnino tovarno znova sezidal in jih potem plačal. Med tem pa je odstopil zavarovalnino tvrdki Mayar in Biller pod pogojem, da izplača i£od-stotno kvoto njegovi  tašci Julijani
Friedl in terjatev ptujske hranilnice. Dalje je prodal Maver ju in Billerjn svojo zalogo blaga za 150.000 K in detajlno trgovino Julijani Friedl za (U98 K. Končno je dal zeniljeknjižno zavarovati za svojo taščo Julijano Friedl 38.000 K in za Mayerja in Bil-lerja ostanek dolžne vsote v znesku 130.000 K. In dne 2. junija 1910 je naznanil ostalim svojim dolžnikom, da ne more ničesar več plačati. Opeharjeni upniki so takoj silili na kon-knrz in po sodnijskih preiskavah se je dognalo, da znašajo aktiva 85.161 kron, pasiva pa (seveda razun tvrdke .Maver in Biller) 631.990 K, Pirich je torej bil prezadolžen za 52tv829 K, ali kakor je sam izjavil, za 532.350 kron. Pirioh se je izgovarjal na Zida Maverja in Billerja^ da sta ga odvraćala od konkurza in mu obljubovala denar za novo tovarno, ta dva pa sta trdila, da nista natančno vedela za Pirichovo stanje in da sta pač hitro zgrabila, da se zavarujeta. Na zagovor dr. Mravlaga, kateri je trdil, da se Pirich ni mogel čutiti pasivnega, ker je bilanca njegovih aktiv in pasiv še vedno kazala 168.000 K premoženja, je bil Pirich obsojen na 4 mesece zapora, ker je preprečil z odstopi t vi-jo zavarovalnine tvrdki Maver in Biller eksekueijo. graška Žida pa sta bila oproščena, ker se tudi Piricha ni obsodilo zaradi prestopka po § 486. Pripomnimo, da je to tekom kratkih let drugi veliki polom med ptujskimi N'emei (Kaisor. sedaj Pirich). Pirich je icrral med ptujskimi nemškutarji veliko vlogo in je bil tudi voljen v različne korporacije in društva.
Drobne novice. Umrl je v Po-brežu pri Mariboru hišni posestnik Karel Hrastnik, star 75 let. — C10 -v e š k i o k o 61 n j a k so našli v Gra-dišah. občina Sv. Jakob v Slov. gor., in sicer zakopanega 80 cm globoko. Snmi se, da je morda bil kak tujec, ^rošnjar, umorjen in potem v vinogradu zakopan. Oblasti sedaj poizvedujejo za prejšnjimi viničarji pri tem vinogradu, ki je last oskrbuika Sn-raandla iz ormoškega okraja. — Iz-v o 1 j e n je za župana v obmejni ob-čini Ceršak znova Tone Hane, dober Slovenec. — Promoviran je bil Gradcu z odliko gosp. Josip Glo-uar, absol. pnil. in slov. pisatelj. — V s e k a 1 se je pri cepljenju drv v no-^o rudar Touin v Trbovljah. Prepeći so ga v bolnišnico. — Z gore-
1 o je gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Cimpermaua na Polzeli. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti poslov. Škode je okrog 1600 kron, ki je pa večjidel pokrita z zavarovalnino. — V Kapienber-
2 u na Zgor. Štajerskem, kjer je gotovi) nad 100 slovenskih delavcev, so .oašteli pri ljudskem štetju le — 74 SI< »vencev!
Koroikp.
Nemška   tovarna na Koroškem.
V Bekštajuu pri Beljaku so našteli izued 3828 prebivalcev 1771 Nemcem . V Landskronu so napravili izmed 4649 prebivalcev 4548 Nemcev,
Anabihlu imajo izmed 2665 prebivalcev naštetih samo 46 Slovencev.
V Seleah imajo 881 samih Nemcev. Pa naj še kdo reče, da Nemci niso nad različne Boske v eskamotiranju!
Nabori na Koroškem. Po Koroškem se vrše nabori v Št. Pavlu dne 1. in 2. marca, v Volšperku 3. in 4.
area, v Prevaljah 7. marca, v Pli-berku 8. marca, v Velikoveu 9. in 10. marca, v Dobrlivasi 11. marca, v Ze-<«-zni Kapli 13. marca, v Borovljah 14. in 15. marca, v Trgu 16., 17. in 18. marca, v Celovcu 20., 21., 22. in 23. marca, v Trbižu 24. marca, v Podklo-štru 27. marca, v Beljaku 28., 29., 3Q. ia 31. marca, v Celovcu za mesto 4. aprila, v Šinohorju 5. aprila, v Št. Vidu 26. in 27. aprila.
Prememba posestva. Graščino Bodenhof v Št. Štefanu na Žili sta kupila brata Leopold in Franc baron pL Aiehelburg - Labia. — Koberjevo hišo ob Šentvidski cesti v Celovcu je kupil pek g. Janez Zupančič.
Uboj. Brez pravega vzroka je 12. lebruarja zabodel z nožem pri Cigler-ju v Libučah kmeta Mohaberja iz Šmarjete pri Pliberku p. d. Roglov sin v Senčnem kraju. Morilca so še ■^ti dan aretirali.
Primorko.
Pasivna rcsistenca državnih uradnikov in uslužbencev v Trstu. Poročajo nam iz Trsta 17. februarja: Masivna resistenca, odnosno »vršenje službe po predpisih« državnih aradnikov. uslužbencev in državnih železničarjev, ki je pričela včeraj v utro, se je danes razvila v še veliko večji meri. V okrožju glavnega eariu->kega urada, v prosti luki in v javnih >kladiščih, kjer vrše večinoma vsi uradniki službo po predpisih, je posledica tega »vršenja« najbolj občutna. — Na stotine vozov stoji praznih v prosti luki, delo po trgovskih skladiščih skoraj popolnoma počiva, kaj. ti došlo blago in razni predmeti niso bili še po »predpisih« pregledani. In
tako leži na stotine in stotine vos blaga nakopičenega v prosti luki. — Država in trgovina trpita že te dva dni ogromno na več stotisoČ računa-jočo škodo. — Istotako kakor na ca* rinskem, je promet oviran tudi na poštnem uradu. Večinoma vse poštne pošiljatve neznansko zaostajajo, kajti tudi tu se vse po »predpisih« pregleda in prečita. Največji križ je pri blagajnah. Uradniki preštevajo denar zelo previdno in pazijo, ni li med bankovci kateri »fovš«, a kdor hoče denar dvigniti, ta se mora na popolnoma »verodostojen« način legitimirati. Ljudje trumoma odhajajo, ker ne morejo priti na vrsto. Na centralnem brzojavnem uradu je bilo danes oddanih komaj tretjina došlih brzojavk. Govori se, da je samo danes zaostalo okoli štiristo telegramov'. — Pisma odposlana na razna podjetja, firme ali znane osebe se vračajo, ako ni naslov natančen, ako ni ulice in hiš. šev. Gospodične, ki opravljajo službo pri centralnem telefonu, povprašujejo po 5—lOkrat po štev., češ, da niso razumele. Čakati je treba dostikrat po pol ure, prodno se koga spoji po telefonu. — Tudi na državnem kolodvoru je promet zelo oviran, ker tudi tam železničarji, posebno oni pri tovornih vlakih vršijo službo po »predpisih«. Tovorni vlaki imajo po vec ur zamude. Blago in predmete se polagoma razklada in tako je tudi tam zaostalih nebroj vagonov pošiljatev. — Osebni promet ni posobro oviran, največja zamuda br/ovlakov in drugih osebnih vlakov je bila do sedaj 40 minut. — Vsled resne pasivne resistence na vsej črti je tržaški trgovski trg v zelo kritičnem položaju. Prizadeti krogi so zbegani, ali pomagati si ne ve nikdo. Nekateri se jeze na uradnike, drugi zopet na vlado, ki daje milijarde za militarizem, a za svoje uradnike nima mrvice, tretji preklinja zopet ves svet in toži, da ni več »za živeti« — ker se vse »punta«. — Bilo je že več prav burnih a tudi komičnih prizorov. — Trgovska in obrtna zbornica je sklieala za danes večer izvanredno sejo, v kateri so bodo člani bavili z nasivno resisteneo uradnikov, kako je temu mučnemu položaju čimpreje odpomoči. Kakor se čuje, so danes že »pritrčale« tajne odredbe iz Dunaja na razne ravnatelje. — Iz splošnetra stališča bi bilo nujno želeti, da pride čimprej do sporazum l;enja med vla-•!o in njenimi funkcijonarji, ker ima r;oleg države, splošna javnost od pasivne resistenee vsega drzavnejrn iiradništva vendarle ogromno škodo.
Slovenci v Gradišču ob Soei. Tam živi okoli 300 Slovencev. Bolj indiferentnih je med temi morda 100, ali 200 pa je narodnočutečih. Laški listi se trudijo prikriti to resnico in morda ljudsko štetje tudi ne izkaže takega števila, toda resnica je resnica in ta pravi, da živi v občini Gradišče ob Soči okoli 300 Slovencev. V Gradišče treba postaviti slovensko Šolo!
V enem letu štiri otroke! Poseben blagoslov je razlit nad neko kmečko hišo v HruŠevici blizu Štanjela na Goriškem, kjer je povila gospodinja 4 otroke, dvakrat dvojčke, v enem letu manj 6 dni.
Um se je omračil. Poročali smo, da se je omračil um postajen a čelnik u v Podbrdu. Ta vest se je izkazala neresnično. Omračil se je um v Podbrdu prožnemu mojstru Ivanu K ►štitniku. Vrgel se je pod vlak, pa je dobil le mak, praske, potem se je hotel obesiti, toda rešili so ga in pripeljali v tržaško bolnišnico. Tozadevn«- smo dobili od g. postajeuačeinika sledeče ph?mo: Z ozirom na vest v primorskem oddelku /Slov. Nar.'< z dne 16. t. m., da st je omračil um postajena-čelniku v Podbrdu, vam poročam, da se čutim popolnoma zdravega na duhu in telesu in da nisem tisti nesrečnež jaz, ampak Ivan K., prožni mojster v Podbrdu.
Visoka starost. V ponedeljek je umrl v Ricmanjih Olletni J. Žuljan, rojen L 1821. Služil je pri vojakih 12 let. Pred nekaj leti je oslepel.
Imenovanja in premešeenja pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Imenovan je revident Arnošt Gozzi oddelka VI. za načelnikovega namestnika železniškega obratnega urada v Trstu drž. kolodvor. Premeščeni so: stavbni pristav Boh trm i 1 Nossek iz Pulja k obratnemu vodstvu v Trst drž. kolodvor, stavbni pristav Karel Deneš iz Ljubljane v Pulj, uradniški aspirant Reinhold Uhl iz Gorice v Ljubljano, pristav Ivan Baudel k ravnateljskemu oddelku III. — Reaktiviran je nadrevi-dent Andrej Schneider v Trstu.
Nezgode. V bolnišnico v Trstu so sprejeli včeraj 61etnega Marija Matasiča in 41etno Reziko Babic zaradi opeklin ter 131etno Italijo Viđali,  ki si je bila pri padcu pretresla
možgane. , „ ,.
Raažaljenje stražnika. Zaradi rasialjenja stražnika so aretirali predvčerajšnjem ponoči brezposelnega zidarja Ivana Vignola v Trstu v
ulici Vienna,
Gasilski poskusi. Danes se je vršila ob 10. dopoM. na vojaškem vež-bališču mornariške  vojašnice v Tr-
at« preizkušnja   gasilskega aparata
»Rapid«, ki «e je prav povoljno ob-nosel. . .
Poskusen samomor. Včeraj so pripeljali v bolnišnico 201etno, v ulici Vitelli št. 2 v Trstu stanujoče Al-wo Ol i vat ti, ki se je bila zastrupila z oetovo kislino. Neki neznačajnež je bil deklico zapeljal in jo je po porodu otroka zapustil. Ker si ni vedela pomoči, se je zastrupila.
Zemljiški promet v Opatiji. Avstrijska delniška družba za hotelska in zdraviliška podjetja v Opatiji je prodala včeraj zdraviliški komisiji opatijski park za 2'/2 mliijona kron. Družba pa je kupila od družbe »Quarnero« veliki hotel »Lovrana«.
Ljudsko štetje. Županstvo Šmarje ima 1146 prebivalcev, kat. občina Skrilje pa 487, kat. občina Sv. Tomaž 451, tedaj celo županstvo Skrilje 938 prebivalcev. Županstvo Sv. Križ na Vipavskem šteje 1811 prebivalcev in sicer v Dobravijah 517 in v Svetem Križu 1294 prebivalcev.
Izžemanje rojaka. Pred nekaj tedni sta se seznanila na potu iz Aleppa v Trst tržaški kupčevalec s erevi Sulejman Catan, stanujoč v Trstu v ulici Valdirivo št. 19, in neki Selin Antoki Jorki, ki se je mislil peljati k svojemu stricu v Severno Ameriko. Oba sta našla dopadajenje •drug nad drugim in Catan je pregovoril Jorkija, da je opustil misel iti k svojemu strieu, za kar mu je Catan obljubil, da mu povrne stroške in mu eja mesto uradnika v svojem podjetju proti primerni plači. Vendar se Jorkiju niso izpolnile želje, Catan ga je porabljal kot navadnega delavca in moral je celo prati Čreva. Tudi potnih stroškov mu ni povrnil, vrhu-tega pa je moral Jorki posoditi svojemu principalu celo svoje premoženje, 5 uapoJeondorov. Končno je zapustil Jorki svojo službo, ne da bi bil dobil povrnjen izposojeni denar. V sredo zjutraj pa je prišel Catan k Jorkiju v stanovanje, ko je ta še ležal v postelji, zaprl sobo za seboj, vrgel neljubega upnika iz postelje, ga suval in vlekel za lase po sobi. Pa še to mu ni bilo dosti, potegnil je tudi nož. Na klice tepenega in osuvauega Jorkija pa se je zbrala med tem velika množica pred vrati in poklicani redar je vdrl v sobo ter aretiral besnega Catana, ki pa na policiji vse taji.
Ribji lov z dinamitom. Te dni so
bili v Splitu obsojeni trije mladi možje, ker so lovili ribe s pomočjo dinamita. Obsojeni so bili od sodni je na 40 dni zapora in zaradi istega prestopka od pristaniškega poveljstva po vrhu še vsak na 100 K globe. Interesantno je izvedeti, kako se love ribe s pomočjo dinamita. Navadno dobe ribiči dinamit na nepošten način. Vsako patrouo razdele na dva dela, ker bi imela cela patrona prehud učinek. V to polovično patrono dene ribič potem klobuček in netilo ter je prižge. Ko vidi, da mora patrona v prihodnjem trenotku razpočiti, jo vrže daleč od sebe v morje. V tem trenotku se začuje zamolkel pok, voda se vzdigne v mogočnem valu in se počasi pomiri. Na površini pa je vse polno velikih, na tisoče majhnih rib, ki leže na hrbtu in katere potem pobirajo ribiči v koše. Da se pripeti pogosto pri tem tudi kaka nesreča, je samo ob sebi umljivo.
Napredno gospodarsko ia prosvetno :: društvo za Krakovo in Trnovo ::
priredi
▼ nedeljo, dne 19. svečana 11. ob 3. popoldne ▼ stari BreskvsrjeTi gostilni, Velika čolnarska ulica 17
za člane in somišljenike.
Poročalo se bo o gospodarskem položaju, o novem volilnem redu in o občinski volitvi.
n Krakovčnnl In Tnovčsnd! s
Pridite vsi na shod, da izveste resnico in se prepričate o nakani, U |0 naperjen* proti LJnUIoni in ki sna postati osodepolna so Vase do-
Deželni ztor kmnftkL
(Seja dne 18. februarja 1911 ob 9. dopoldne.)
Ob l/«9t je bila zbornice še prazna. Prišli so pač v dvorano trije nemški poslanci, a tudi tem je poeta] dolg čas, da so zbežali iz zbornice. Kaj je bil vzrok, da se je seja tako zakasnila, ne vemo: morda so se gospodje klerikalci predolgo zamudili pri maši v Senklavžu. Je bilo pse potreba temeljito poklicati sv. Duha na pomoč, da jih razsvetli pri najetju milijonskega deželnega posojila.
Pravijo, da bo današnja seja trajala najmanj do 4. popoldne, ali po celo do polnoči, zakaj, to vedo boso-
vi. Ali imajo klerikalci tako slabo vest, da se morda boje obstrukeijet
Ob V210. se je jela polniti dvorana. Med prvimi je bil škof Anton Bonaventura. Smehljaje je vstopil v dvorano ter se globoko in spoštljivo poklonil — nemškim poslancem.
Deželnega glavarja namestnik baron Liechtenberg je prihitel k njemu in mu jovijalno stisnil in stresel roko.
Ob 9-35. dopoldne je deželni glavar p 1. Š u k 1 j e otvoril sejo.
Naznanil je, da je vladar z re-skriptom z dne 10. februarja izvolil sklicati deželni zbor, ter pozdravil poslance ter zastopnika vlade barona Sehwarza.
Jubilej avstrijske dež. ustave.
V nadaljnem govoru se je spominjal petdesetletnice avstriske dež. ustave, ki jo slavimo letos. V tem jubilejnem letu je bil prvi sklican deželni zbor kranjski. To je znamenit jubilej, ko se je vladar odpovedal svoji prerogativi ter dal narodom svobodo.
Nato je govoril glavar v nemškem jeziku. Končno je predlagal, naj se ga pooblasti, poslati cesarju brzojavni pozdrav v slovenskem in nemškem jeziku, ter pozval poslance, naj zakličejo cesarju »Zivio« in »Hoch«!
Besedila brzojavke ne moremo priobčiti, ker se nam ni dala na razpolago, dasi je običaj, da se takšne stvari dado na razpolago vsem časopisom brez razlike.
Nato se je dvignil deželni predsednik
baron Sclmarz,
ki je rekel med drugim:
Usojam si iskreno pozdravljati vse posla nce. Zasedanje bo sicer iz-rerlno kratko, a je silno važno, zakaj deželni zbor bo moral končno sklepati o deželnem posojilu. Želim vašemu delu popolnega uspeha.
Deželni glavar Š u k 1 j e: Druga točka dnevnega reda so naznanila predsedstva. Omenjam, da so svojo odsotnost upravičili: baron Schwe-jrel, baron Bora in baron Codelli. — Vsled bolezni je zadržan seji prisostvovati Ignacij Žitnik. Za zapisnikarje imenujem poslanca dr. Novaka in Fr. Demšarja.
Deželna vlada je naznanila, da je treba izvoliti enega člana v deželno pridobninsko komisijo. Ta volitev se bo izvršila v drugi seji.
Dr. S u s t e r š i č in tov. so vložili nujni predlog glede pospeševanja zadružništva; posl. G a n g 1 in tcviriši pa interpelirajo glede vzdrževanja ceste Kalce - Idrija.
O teh predlogih in -interpelacijah se bo razpravljalo koncem seje.
Nato je glavar odredil volitev namestnika deželnega odbornika.
Oddanih je bilo 40 glasov. Izvoljen je bil z 30 glasovi posl. Ivan L a v r e n č i č za namestnika dež. odbornika.
Debata o zakonskem načrtu glede deželnega posojila.
Posl. dr. S u s t e r š i č je predlagal, naj se takoj prične brez čitanja debata o zakonskem načrtu glede deželnega melioracijskega posojila.
Za dr. Šusteršičev predlog so glasovali klerikalci in Nemci.
O zakonskem načrtu je bil referent deželni odbornik dr. Evgen Lampe.
Kakor je znano, ni vlada predložila v sankcijo od deželnega zbora sprejeti zakonski načrt glede najetja deželnega posojila v znesku 10 milijonov kron.
Pomisleki, ki jih je imela vlada proti zakonu so ti - le:
»Najbolj bistvenemu predpogoju za početje in izvršitev pravilne operacije s posojilom, namreč sestavi natančnega, primerno omejenega programa za potrebščino predstojeći načrt zakona ne odgovarja. Kot tak program za potrebščino zlasti ne more veljati priloženi Jzkaz najvažnejših obravnavanih, povečini že projektiranih melioracijskih del in cestnih zgradb na Kranjskem, ki se bodo izvršile tekom najmanj 10 let.' V tem izkazu je naštetih več investicij, ki bi se morale tekom prihodnjih let na Kranjskem izvršiti, in sicer s stroški, ki se cenijo na vec ko 38 milijonov kron. V pokritje teh primeroma zelo velikih stroškov, ki bi jih imej i deloma nositi tudi država in udeleženci, naj bi se zasedaj potom posojila priskrbel znesek do 10 milijonov kron. To posojilo, ki bi se bržkone realiziralo sukcesivno, ni vezano na posebne namene in tozadevno tudi ni poskrbljeno za primerno kontrolo. Vzpričo take sestave posojilnega projekta bi se pravzaprav šlo le za to, da se za deželo Kranjsko pridobi primeroma lahko dosežna glavnična rezerva, ki bi dežela ž njo lahko razpolagala z ozirom na vsakokratno potrebščino za investicije in aemtertja mogoče tudi z ozirom na kako drugo potrebščino v prihodnjih letih dotlej, da bi bila izčrpana posojilna valuta, in sicer brez potrebne specijalne kontrole.«
Da poda deželni odbor glede zakona potrebna pojasnila, je intervenirat deželni glavar pit prizadetih ministrstvih in je e svojo intervencijo do-
segel ta uspeh, da se je sklicala na dan 5. januarja 1911 interministeri-jalna konferenca, pri kateri naj bi se razjasnila ta zadeva.
Te konference so se udeležili: od finančnega ministrstva: sek-cij8ki načelnik dr. Avgust Engel baron Mainfelden, ministerijalni svet- • nik dr. Evgen Lopuszanski in ministerijalni podtajnik dr. Vladimir Pertot;
od ministrstva notranjih zadev: ministerijalni svetnik dr. Robert Davy;
od ministrstva za javna dela: ministerijalni svetnik dr. Ivan Lassig;
od poljedelskega ministrstva: ministerijalni svetnik dr. Viktor Deutsch;
od deželnega odbora kranjskega: deželni glavar Franc pl. Šuklje, deželni odbornik dr. Evgen Lampe in ravnatelj deželnih uradov Matija Za-mida.
Uspeh konference je v glavnem ta, da se spoji od deželnega zbora v 1. 1909. sklenjeni načrt zakona o melioracijskem posojilu z uradno šo ne predloženim načrtom zakona o melioracijskem zakladu iz 1. 1910. v en sam zakon, vendar tako, da ima v načrtu zakona odpasti vsota posojila in da je za najetje posojila potreben poseben sklep deželnega zbora.
Nov je v tem enotnem načrtu zakona končni stavek v § 1., ki določa, da bo glede izvršitve zgradb in porabe zakladovih sredstev kakor tudi glede sestave vsakoletnega proračuna skleniti z državno upravo dogovor.
Nadalje so razlikuje dogovorjeni načrt zakona od leta 1910. sklenjenega melioracijskega zakona v § 4. Medtem ko bi se bili morali namreč po starem načrtu zakona vsakoletni zneski v pokritje anuitet od posojila plačevati iz melioracijskega zaklada samega, določa novi načrt zakona, da je potrebne stroške za najeto posojilo v slučaju, da bi fruktifikati melioracijskega zaklada ne zadoščali, pokrivati iz splošnih deželnih sredstev.
Potem, ko se je tako zadeva rešila v interministerijalni konferenci, je moral deželni odbor izvršiti nalogo, da stopi radi nabave posojilne valute v dogovor z raznimi kreditnimi zavodi na Dunaju. To nalogo so prevzeli deželni glavar pl. Šuklje, deželni odbornik dr. Lampe in deželni poslanec dr. Šusteršič.
Za najugodnejšo je smatrati po* nudbo banke »Union^ na Dunaju.
Deželnemu odboru so se videlo propozicije banke »Uniou« sprejemljive in je v seji dne 10. januarja 1911 sklenil, da jih sprejme ter je o tem tudi banko »Union» obvestil.
Z ozirom na ta pojasnila predlaga dež. odbor:
Visoki dež. zbor izvoli skloniti:
I. V seji deželnega zbora dne 15. januarja 1900 sklenjeni načrt zakona o najetju deželnega posojila do deset nulijonov kron, kakor tudi v seji deželnega zbora dne 28. oktobra 1910 sprejeti načrt zakona o zakladu za deželne kulturne in cestne zgradbe (deželnem melioracijskem zakladu) se umakneta kot brezpredmetna.
II. Priloženi načrt zakona o zakladu za deželne kulturne in cestne zgradbe (deželnem melioracijskem zakladu) se ustavno odobri.
III. V svrho dotacije deželnega melioracijskega zaklada po določilu § 3., točka 2., pod II. navedenega načrta zakona se dovoljuje najetje deželnega posojila v efektivnem znesku 10,000.000 K.
IV. Deželni odbor se pooblašča, da realizira to posojilo pri banki ^Union« na Dunaju pod nastopnimi pogoji, in sicer:
1. Banki »Union« se izroči na trdni račun al pari dobava 4f/*.% posojila v znesku desetih milijonov kron ki ga je najeti za melioracijske namene dežele Kranjske.
2. To posojilo se ne sme konvertirati do 1. januarja 1929 in se bo od tega leta nadalje odplačevalo v 40 letih al pari. Za posojilo v ce!em njegovem obsegu jamči vojvodima Kranjska kot edina dolžniea,
3. Posojilni titri naj imajo.polletne obrestne kupone in besedilo tit-rov je sestaviti glede vseh njegovih določil dogovorno z banko »Union«.
Ren t ni davek, ki ga je plačevati od obresti zadolžnic, prevzame dežela v plačilo na lastni račun in je to tudi v besedilu titrov izrecno naglasiti.
4. Banka »Union« se zaveže, posojilno valuto po oddaji titrov vpisati na provizije prostem posebnem računu v dobro in obrestovati vsakokratni imetek kontokorentno s 4 V2%' p. a.
Banka »Union« prepušča deželnemu odboru pravico do prostega razpolaganja s kontokorentnim imetkom.
Deželni odbor se zaveže, dvige nad 300.000 K tri dni poprej avi-zirati.
Banki »Union« je dano na prosto voljo, da izplača vojvodini Kranjski vsakokratni imetek na tem račun n docela   ali deloma proti trimesečni
♦is
o. Deželni odbor se zaveže, da bo v   najkrajšem rokn prosil za stalne
kotiranje posojila na dunajski, praški in tržaški borzi,Za dosego kotiranja potrebne vloge bodo banki »Union« na njeno zahtevo v obliki, kakor jo predpisuje dotična borza oblastva in podpisane od deželnega odbora, pravočasno na razpolago.
Deželni odbor se zaveže storiti potrebne korake, da se izposluje ugodnost, da se bodo pri avstro-ogr-ski banki mogla dajati posojila na litre kakor tudi, da se dopusti, da se bodo titri mogli uporabljati kot vo-.iaške poročne kavcije.
6. Banka »Union« se določi kot plačilnica za izplačilo zapadlih kuponov ter izžrebanih titrov. Druge plačilnice se smejo nominirati le, če banka »Union» temu pritrdi.
Za izplačilo kuponov in izžrebanih titrov se dovoli banki »Union« r/0o izplačanega zneska kot provizija.
7. V predstojećem navedena določila obveljajo le pod pogojem, da bo deželni odbor z Najvišje potrjenim sklepom deželnega zbora pooblaščen najeti to posojilo in da bo pupilarna varnost zadolžnic, ki so bodo izdale, postavno zagotovljena.
Če bi oba ta dva predpogoja do 15. aprila 1911 ne bila izpolnjena, bo banki »Union« dano na prosto voljo, Ha odstopi od prevzetih obveznosti.
Banki »Union« pa ostane pravica do odstopa tudi v slučaju, da bi pred izvedbo dogovora notiral kurz avstrijske kronske rente na dunajski borzi pod 91 in bi se odstop prijavil tekom 8 dni po tem notiranju.
8. Banka »Union« se zaveže, dati vojvbdinj Kranjski od sedaj dalje do 15. aprila t. 1. na razpolago koutoko-rentni kredit do zneska 2,000.000 K, t. j. dveh milijonov kron, proti obre-stim, ki imajo znašati več, nego bo znašala vsakokratna za menični eskonipt merodajna obrestna mera avstro-ogrske banke, toda največ -V    p. a.
Na podlagi tega kredita dviguje-
ne zneske bo pokriti iz posojila, ki se je poverilo banki »Union«.
če bi banka »Union« iz katerega-
nli vzroka dobave posojila ne prevzela, je na račun kredita dvignjeni ^tiesek / obrestmi vred vrniti dne 15. aprila,   1911     v    gotovini banki
Union«.
9. Banka -> Union« ne plača morebitnih pristojbin, ki bi se predpisale a ozirom na sklep tu obravnavane kupčije.
V. Deželnemu odboru se naroča, izposluje za načrt zakona, naveden )>od II., in za sklepa pod III. in IV., točka 1. in 2., Najvišje potrdilo, oziroma Najvišjo odobritev.
VI. Deželnemu odboru se naroča, d u za posojilo pod III. izposluje pri-iStojbinsko oprostitev po smislu zakona z dne 25. marca 1902, dr. zakona >tcv. 70.
Dež. glavar S u k 1 j e: K besedi m a se oglasila kot proti - govornika dr. T r i 1 1 e r in G a n g 1. Besedo ima *^r. T r i 1 1 e r.
Dr. T r i 1 1 e r: Preden preidem in medias res, izrekam čestitke veči-ui na priznanju deželne vlade, ki je izrazila svoje pomisleke, češ, da bi se to posojilo izrabljalo kot glavnično ♦ezervo brez potrebne specialne kon-rrebe. To je hudo očitanje. Narodno-uapredna stranka ni načelna nasprotnica melioriz. pos. Iz referentovega poročila je razvidno, da je podal dež. v ladi v zakonskem načrtu obširna pojasnila. Čudno je, da teh pojasnil ni dal deželni odbor zbornici, kar bi bilo v prvi vrsti potrebno. Proti takemu bagateliziranju dež. zbora s ^trani dež. odbora protestujem v imenu svoje stranke z vso odločnostjo. De^. odbor je silno ponosen na interen i nisterhilno konferenco dne 5. januarja 1911, pri kateri so intervenirali za deželo pl. Šuklje, dr. Lampe in ■•avnatelj Zamida. Stvarno upravičeno in umestno bi bilo, da bi bila na tej konferenci tudi manjšina. Toda večina to ni smatrala za potrebno, hotela je vse urediti »in camera ca-ritatis«. (Posl. Jare: Saj imate svojega zastopnika v drž. odboru. Dr. Tavčar lahko kontrolira).
Dr. T r i 1 1 e r: Na dr. Tavčarja se vi v dež. odboru niti ne ozirate. (Jarc dela neke opazke.) Meni se zdi, da je kolega Jarc izredno nervozen. Menda zaradi tega, er je letos izredno zgodaj nastopila doba — Mandelje-vega cvetja. (Smeh med naprednimi poslanci. Jarc utihne mahoma, klerikalci molče kakor nemi.) Na to je govornik kritiziral z banko »Union« sklenjeno pogodbo glede deželnega posojila. Naglasa! je, da ta pogodba ni tako ugodna, kakor to skuša natikati dež. odbor. Konjsko kopito se vidi v tej pogodbi v 2. točki, kjer se določa, da se ima lOmilijonsko deželno posojilo konvertirati šele 1. 1929. S tem namreč, da se konvertacija izviti! šele 1. 1929., bo dežela silno oškodovana, reče se lahko za 450.000 kron. Končno je govornik izjavil, da bodo poslanci narodno napredne ,itranke glasovali za zakon samo, ako se zajamči, da se bodo primeru vsote iz posojila porabile tudi aa k*- I
nalimscijska Mi v J^nMjeni in drugih mestih. Stalil je to-le reeeluoijo: Visoki deželni »bor skleni: Priznavajoč načelne obvezo dežele do primerna** prispevka mestni občini ljubljanski »a agradbo kanalov - zbiralnikov ob regnlovaai Ljub* ljaniei, naroča deželni ibor deželnemu odboru, da predloži že pričet kom prihodnjega zasedanja zakonski načrt, s katerim naj se dovoli ljubljanski mestni občini v označeno vsoto 30% prispevek iz deželnega meli jo-racijskega zaklada. (Ploskanje med narodno - naprednimi poslanci.)
Na to je govoril idrijski poslanec Engelbert G a n g 1.
Gangl za Idrijo.
2e v VII. seji dež. zbora dne 15. januarja 1909 sem imel priliko poudarjati,   da ima   poslanec mesta
Idrije v tej zbornici najhvaležnejše stališče, ker se ne more noben poslanec ponašati s tem, da zastopa voliL-ni okraj, ki donaša deželi leto za letom toliko in toliko dohodkov, ki pa obratno od dežele ne prejema nift podpor.— To razmerje se do danes ni nič izpremenilo, kar se dežele tiče. Ta ne prispeva za Idrijo čisto nič, s dež. doklada, ki jo plačuje mesto deželi, raste od leta do leta. Tako je plačah. Idrija 1. 1909 dež. doklad okrog 40.000 K, 1. 1910 pa od direktnega davka v znesku 147.737 K deželne doki ade 59.094 K, poteni deželno naklade na državno užitnino okrog 15.000 K, torej je 1. 1910 prispevalo mesto Idrija deželni blagajnici okrog 75.000 K. — To je naravnost ogromna vsota, in že ta utemeljuje zahtevo, da se dež. odbor v prvi vrsti ozira na potrebe mesta Idrije. Pa še drugi vzroki eo, ki govore za podporo od strani tU/ it. Y dej. zboru je bil v zadnjem zasedanju sprejet moj nujni predlog, da da dež. odbor po svojem strokovnjaku izdelati regulačni načrt mesta Idrije. A tega soglasno sprejetega predloga dež. odbor ni izvršil. Po povodnji oškodovanim ni dala dežela nobene podpore. Za ljudsko Šolo ne plačuje dežela nič, ker jo vzdržuje erar. Za ceste ne daje nič, ker ni v okraju nobene deželne ceste, ampak so vse državne, okrajne ali občinske. Torej nima dežela glede Idrije nnbenih izdatkov, ampak samo dobiček. Idrija pa bo tudi udeležena in nr i zadeta, ko bo treba vračati lOm ili jonsko posojilo. Poročevalec je poudarjal, da bo dež. odbor ravnal popolnoma objektivno, ko bo delil podpore iz te era posojila. — Vse to so razlogi, ki opravičujejo moje s števili in dejstvi utemeljene zahteve, da se ozira najnrej na najnujnejše potrebe mesta Idrije, ki jih označujem po vrsti: recrulacija potoka Nikave, za katero je že izdelan regul. načrt, regulacija in kanalizacija mesta. Te zali teve nujno zagovarjajo zdravstvene in socijalne razmere Idrije. Pričakujem, da v tem primeru ne bodo odločevali ni strankarski ni nikaki drugi — razen stvarni razlogi. Deželni 7bor in odbor naj vodi objektivnost in pravičnost, zato mu bo lahko sprejeti in izvesti moj predlog, ki se glasi:
Dežel ui zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da se pri uporabi lOm ili jonskega meli-oračnepa posojila ozira na potreb^ mesta Idrije, v prvi vrsti na regulacijo potoka Nikave ter na r»prulaeijo in kanalizacijo mesta samega. (Napredni poslanci ploskajo.)
Referent dr. Lampe jo reairiral na izvajanja dr. Trillerja in Gnnjrla ter zatrjeval, da bo imela Ljubljana od deželneera posojila posredno tudi velike koristi, če tudi se zanjo iz de-/"ineoa posojila ne bo ničesar porabilo. Prot; temu nazoru so burno ugovarjali napredni poslanci.
Dr. Lampe je končno izjavil, da jc oroti vsakim soreminievalnim predlogom in resolneiiam, ter predlagal orehod v nadrobno debato.
Predlog za nadrobno debato je bil sprej°t sotrlasno.
Dr. T r i 1 1 e r je s*avil v specijalni debati te-Ie spreminjevalne predloge:
§ 1. V 6. oz. 7 vrsti naj se po besedi »melijoraciie« in pr^d besedama »af denarno« uvrsti sledeči dostavek: »jrradbe cest, potov in mostov In končno važne kanalizacijske napra. ve zlasti v mestih In drugih večjih krajih.«
§ 10. dobi zadnji ostavek:
Za zgradbe, ki jih Izvršuje avtonomna mestna občina z lastnim stavbenim uradom, ta zadnji pogoj ne velja.
Pri § 14. uvrstiti je v L vrsti po besedi »država« dostavek:
»niti avtonomna mestna občina z lastnim stavbenim uradom«.
Za te spreminjevalne predloge so glasovali samo napredni poslanci, proti pa Nemci in klerikalci. Zakonski načrt je bil sprejet z glasovi klerikalcev in Nemcev.
Takisto je klerikalno nemška večina odklonila resoluciji dr. Trillerja in Gangla, naj se del dež. posojila porobi tudi za Ljubljano in Idrijo, ter s tem nedvoumno pokazala, kako veliko ljubesen ima do Iyjub-Ijane in spl^h do vseh mest.
•\ kiibrt a pljuski •kraj .\
prtfttf
volilcev in volilk
v totrttk, *m lit*. ? mtu»! „p<* T*rk»« * MreJitU «11*4 tO.
Somišljeniki ia soraišijeniee, udeležite ae shoda zanesljivo polnoštevilno, da izveste resnico ia da spoenate hi navSčino in zshrbtnost nasprotnikov v svetli luči.
Dnevne vesti.
+ O velikem vojskovodji. V petek, 10. februarja, je prinesel »Slovenec« Članek z Dunaja, kjer pod naslovom »Slovanska Enota rediviva?« še enkrat obračunava z ljutimi nasprotniki dr. Šustersičeve politike. Poudarja, da je klerikalnega voditelja maršalski talent pri vedel vlado in njeno večino tik pred njih politični »Sedan« — zbegane in upehane čete nasprotnikov »Slovanske Enote« njih preplašeni voditelji — vse je že trepetalo, da podleže ognju in poginu dr. Šusteršioa, velikega vojskovodje v »Slov. Enoti« združenih Slovanov. Toda za njegovim hrbtom so se pričela tajna pogajanja grdo spletkarenje — pojavili so se Čehi-izdajalci, ki so v zahvalo, da jih je slovenski general, nesposobne kakor so, potegnil iz močvirja zavožene politike, hoteli tega z lavorjem zmag okincanega vojskovodjo izriniti in si plen — slovensko kožo! — razdeliti med seboj. »Enotni češki klub«, ta organizacija izdajal-eev, pa ni računal z zmožnostim in spretnostmi velikega zmagovalca. Njegovi nameni so se izjalovili — in v ponižnem spoznanju lastne nesposobnosti so prišli zopet prosjačit: »Gospod, odpusti — vodi nas zopet!« In Gospod bo morda inilostljiv ... Ta članek, ki je najkrutejše žaljenje vse češke delegacije, in v katerem se klerikalna megalomanija tako krasno druži z nelojalnostjo in zahrbtnostjo napram vsem češkim strankam, je izšel na večer istega dne, ko je bila dopoldan izvršena reorganizacija »Slovanske Enote«, na katere ustanovnem občnem zboru so si zagotavljali češki in jugoslovanski voditelji medsebojno lojalnost! »Slovencev« članek je prišel v javnost in naravno je, da je razburil zlasti češke politične kroge do skrajnosti. Časnikarska kampanja proti dr. Šusteršiču je narasla v nevaren hudournik in našim klerikalcem je postalo jako neprijetno — saj je njihov voditelj v nevarnosti, da izgubi še zadnjo trohico prestiža, ki ga je užival v politični javnosti. Zato skušajo celo zadevo razvpiti kot za-hrbtnost zlobnih sovražnikov in praški listi prinašajo brzojav »Slovenčc-vega« uredništva, v katerem so trdi, da je bil gorajomenjeni članek objavljen (puhlikovan [Vcnkov]) prodno se je izvršila reorganizacija »Slovanske Enote«, od hudobne strani pa nalašč lansiran v javnost. »Slovenec« je tako prepričan, da ga razven par slovenskih klerikalcev nihče ne čita, da si upa popravljati svoje hudobije z očitnimi lažmi, kajti na prvi strani »SIovenčam z dne 10. februarja se nahaja dotični članek, na 6. strani pa poročilo o ustanovnem zborovanju »Slovanske Enote«. Članek je res datiran z dne 9. februarja na Dunaju, in mi tudi vemo, da je prišel direktno iz vrst »Slovenskega kluba«. Pisal ga je dr. Krek v času, ko je bil o celem položaju že popolnoma informiran, saj je že naš list dne 9. februarja po-poldan za gotovo poročal o celem re-organizačnem načrtu, in dne 10. februarja smo priobčili že z Dunaja nam donosi an i članek in statut nove »Unije«. Iz teh dejstev je razvidno, kako lažnjivi so klerikalni brzojavi češkim listom, kateri ponovno kon-statirajo zahrbtnost in nelojalnost Šusteršičevega postopanja. Za nas ostane vprašanje interesantno: kateri nagibi so napotili pisca dotičnega članka do tako ostrih in nelojalnih trditev. 8 klerikalne strani se nam zatrjuje, da so imele one vrste direkten namen dr. Šusteršiča kompromitirati. Vemo sicer, da se Krek in Šusteršič ne razumeta prav zelo, da igra med njima antagonija med duhovnikom in povsetnjakom veliko vlogo — toda skoraj neverjetno se nam zdi, da bi bil dr. Krek na ta način hotel postaviti svojega komandanta na sramotilni oder. Verjetnejše je, da se gre tukaj le za ponesrečeno špekulacijo slovenskih klerikalnih poslancev okinčati dr. Šustersiča s pavovim perjem ter ga proslaviti kot edino zmožnega vojskovdjo neurejenih in nezanesljivih bojnih čet. Pa prišle so »časnikarske hijene«, ki so to kost izkopale ... Efemernomu veselju sledi dolgotrajni moralični maček.
-f »Sloveneevel« med sabo. Strupeni članek, ki ga je priobčil »Slove-
nec« preti Cehom se po obnovitvi »Slovenske JSnete« je vzbudil ▼ čeških krosih vihar nevolje in ogorčenja zlasti proti dr. Šusteršiču. »Slo-venee« se brani skrajno nesrečno. l*ravi, da je njegov članek po upo-stavljenju »Blov. Enote« postal brezpredmeten in dostavlja: »Sicer pa mislimo, da vemo, kdo je storil to perfldnoat, da je provzročil priobče-nje članka, ki so ga dejstva prehitela, PO izvršenem faktu, da seje nezaupanje in vstvari slabo razpoloženje«. »Slovenec« mora vendar vedeti, prav natančno vedeti, kdo je spisal tisti članek in kdo je provzročil pri-obče vanje. To mora vendar biti le človek, ki ima kaj ukazovati pri ^Slovencu«, saj drug sploh ne more priti v položaj, da bi provzročil priopćenje takega članka. »Slovencev« udarec meri torej brez dvoma na kakega klerikalnega generala. Morda se kmalu pojasni, kdo je tu spletkar. AJ1 pa je vse »Slovenčevo« pisar jen je le sleparija, da bi se klerikalci ž njo malo oprali!
-+- Zopet eden na vrsti. Preganjanje naprednega učiteljstva na deželi je sedaj glavni posel klerikalcev. Vešala za zadnjega naprednega učitelja, ki so ga obesili, še stoje in da ta vešala ne strohne, stezajo klerikalci svoje umazane roke že po novih žrtvah. Cujerao, da so si za žrtev izbrali dragatuškega nadučitelja g. Miška Kosca, umnega sadjerejca, muzikaličnega moža, ki ga imajo v najboljših krogih radi in uglednega borilca za kmetske pravice. Čajemo, da se je nadučitelj Kosec zameril dra-gatuškemu župniku Novaku — zato pa hajd po njem, ubiti se ga mora, njega in njegovo družino, to pa zaradi tega, ker priprostega kmeta preveč Tiči kmetijstva in sploh izobrazbe. Čujemo, da kuje ta katoliški duhovnik ovadbo za ovadbo zoper nadučitelja, nasprotno pa da je nadučitelj \isled posredovanja okrajnega glavarja moral umakniti zasebno tožbo proti župniku. C. kr. mož je vso zadevo tako obrnil, da so potem pri okrajnem šolskem svetu predlagali kazensko premestitev nadučitelja Kosca, zato, da je župnik opran in da ne trpi stroškov.
-f- Šukljetovi železniški projekti. Med železnice, za katerih načrte zbirajo klerikalci denar, seveda v prvi vrsti pri naprednjakih in Nemcih, je tudi proga Ljubljana - Idrija - Sv. Lucija. Nevestnost pulitve denarja iz žepov dotičnih interesentov je tem večja, ako se pomisli, da jc konsor-eij, kateremu stoji na čelu drž. poslanec Hribar, že dal izdelati splošne načrte za vso progo do goriške meje. Trasna revizija in postajna komisija na temelju teh načrtov izvršila se je žc lani v avgustu. Za progo od kranj-sko-goriške meje do Sv. Lueije pa je splošne načrte, dal izgotoviti dež. odbor. Šuklje mora to vedeti, pa ima vzlie temu predrznost slepomišiti!
-f- Za železniško zvezo Kamnik-Kranj - Škofja Loka se vrši v ponedeljek, dne 20. t. m. ob pol 2. uri po-popoldne v »Ljudskem domu« v Kranju manifestačni shod, katereg-a sklicujejo meščanska zveza v Kranju, občinski zastop mesta Kranja in kmečka zveza za kranjski okraj. Ker se gre tu za prireditev v prilog prevažni narodno - gospodarski zadevi, pričakovati je obile, vsestranske udeležbe.
-f- Pošteno se smešijo idrijski klerikalci, ki pisarijo v svojih Idrijskih novicah, da se je učitelj Babler izjavil: sem žrtev svojih somišljenikov, ki so me nahujskali, a potem na eedilu pustili, da sem sam moral nositi sad svoje nepremišljenosti. Tej Bablerjevi izjavi klerikalci prav gotovo ne verjamejo, ker poznajo Bab-lerja prav tako dobro, ko mi in vendar priobčujejo to njegovo smešno izjavo. Tudi ni Babler povedal, ali so bili somišljeniki klerikalni, napredni ali nemškutarski, kar bi bilo potrebno, ker je vsak čas menjaval svoje prepričanje. Če jo s svojo izjavo mislil, na napredne somišljenike, tedaj ga prosimo, naj blagovoli jasno povedati, kdo ga je nahujskal, da borne mogli potem tudi mi svoje povedati.
-f- Kaj premore denar pri klerikalcih? »Slovenec« je v sredo priobčil to-le notico: »Nam za zgled. Preden so položili te dni truplo barona Alberta Rothscbilda v družinsko ra-kev, je nadrabinar dr. Giidemann v svojem govoru o rajniku dejal tudi sledeče: »Pred mnogo leti mi je rekel pokojnik to-le: »Ce bom kdaj kaj storil, s čimer bi po vašem mnenju storil judovstvu nečast, prosim vas, takoj me na to opozoriti!« — Če bi vsak kristjan tako pazil, da ne bi delal svojemu krščanstvu sramoto, bi bilo pri nas in tudi drugod nekoliko drugače.« Baron Albert Bothschild je bil torej prepričan Žid, ki se je strogo ravnal po predpisih svoje vere. Dasi je bil torej Bothschild žid, vendar so se njegovega pogreba udeležili tudi usmiljeni bratje ter položili na njegovo krsto krasen venec, a katoliški župnik v Vitkovicah je dal v znak žalosti nad smrtjo |ida Roth-aobilda na keMleM eerkvi rasobesit) črno sestavo.  To v*e denar stori)
Rothsehild je bil pač milijonar in od teh židovskih milijonov je odpadlo nekaj drobtinic tudi na katoliške po pe. Za denar pa le-ti poteptajo, če je treba, tudi načela, če pa umre kak revež, dasi je katolik, ali med kato liškim prebivalstvom kak inoverec. ki ni petičen, ga dado pokopati kakor psa. Je pač denar sveta vladar, a najbolj velja ta pregovor za klerikalce.
-f- Triglavansko slavje 19. t. m. v Ljubljani.   Kakor že naznanjeno, obhaja   jutri   akad.   tehn. društvo »Triglav« iz Gradca pri nas v Ljub Jjani svojo društveno 351etnico. Po leg »Triglavanov«    se udeleže tegri slavja   vsa narodno-napredna slov. akademična društva,   hrvaško akad. dr. »Hrvatska«, srbsko akad. društvo »Srbadija«,   poljsko   akad. društvo »Ognisko« in zastopstvo ruskega in bolgarskega dijaštva. Spored slavju je: ob 10- dopoldne v Narodnem domu občni zbor starejŠinske zveze biv sih rednih članov »Triglava«, ob '2 slavnostni banket v veliki dvorani hotela   »Tivoli«,   ob   7. slavnostna predstava v dež. gledališču in ob 9. veliki   »Triglavanski«   ples v vseh prostorih Narodnega doma. — Opo zar jamo   na današnji »Dijaški vest nik« v našem listu, ki obsega kratel pregled »Triglavanske« zgodovine in je za našo   javnost   zelo informati ven.
+ Peerz pojde. V januarski ste vilki svojega lista »Blatter ftir den Abteilungsunterrieht«     je famozni okrajni šolski nadzornik in moral is i Peerz priobčil prav drastično berilo. Na dolgo in na široko pripoveduje, kako je bolan in kako ga bolezen si li, da se umakne v zatišje. Seveda i' ta bolezen le izgovor. Naučna upra va je namreč dala Peerzu dopust, d; se pred sodiščem opere vseh obdolži-tcv, ki so bile izrečene proti njemu Peerz se pa ni upal tožiti   niti nas, niti različnih nemških listov. Upa! je, da se že še brez tožbe   zmaže. A njegova   upanja    so   se izjalovila. Peerz pojde. Kam ga bodo poslali, j* naposled postranska stvar, v slovenskih krajih ne bo več služboval. Zače tek je že storjen.   Peerz je namre< odstopil kot okrajni šolski nadzornik in mu jo naslednik že   imenovan a osebi prof.   S c h r a u t z e r j a. P tudi kot profesor   na Ijubljansken učiteljišču je Peerz nemogoč in b-tudi od tu izginil. Naučna uprava je pač spoznala, da tak človek ne more biti več učitelj in celo okr. šolski nad zornik.
-j- Odbor naprednega politični ga društva za poljanski okraj sklicu je sejo v ponedeljek, dne 20. t. m. a gostilni pri Cuzaku, Poljanska cest št. 48. Odborniki, udeležite se seje za nesljivo! Somišljeniki dobro došli.
-j- Iz politične službe. Prem*-sei ni so: Komisar dr. V o n č i n a iz Krškega k deželni vladi   v Ljubljani komisar vitez G r a s s e 1 1 i iz Ljubljane v Krško, koneipist dr. S c h a f fer iz Kamnika v Ljubljano, kon eeptni praktikant D e u iz Postojne \ Ljubljano, dr. P i t a ni i c iz Ljublja ne v Litijo, baron K o m e r s iz Li'< je v Ljubljano, Klobčič iz Kranja v Kamnik. Istopil je koneeptni prak tikant marki P a u 1 u c c i delle Bon eole. Za upokojitev je prosil deželno-vladnj svetnik  in okrajni glavar \ Krškem T e k a v č i č.
4- Od finančnega ravnateljstva-Absolvirani pravnik Pavel Lenarčič je imenovan za finančnega prakti kanta, absolvirani šestošolec Viktor Bischof pa za davčnega praktikanta. Premeščen je finančni tajnik dr. An ton Janežič k finančni direkciji, fi nančni koneeptni   praktikant Josi]' Mozetič   pa k   davčnemu referatu okrajnega glavarstva   v Ljubljani, I*remeščeua sta davčna praktikanta Franc Ramor v Mokronog in Raj-mund Kamenšek v Novo mesto. Novoimenovani finančni   tajnik dr. Josio Povalej pride v urad za odme ro pristojbin v Ljubljani. — Naslov nadrespicijenta jo   dobil rcspieijrn: Fran Burger. Premeščeni so nadpa/. nik Ivan Rupnik v Postojno iu paz niki Leopold Erjavec   v Čruomel.i, Fridoljn Lenard v Mokronog ter Josip Beguš v Novo mesto. Na nove sta bila sprejeta paxnika Alfonz Pa gon in Martin Golob prvi za Mengre-, drugi za Kranj.
-f- Od državne železnice. Preme ščen je stavbni pristav Karel Deneš od železniške   oskrbovalne komisiji II. v Ljubljani   v   Pulj: uradniški aspirant Reinbold Uhl pride iz Gori ce k vodstvu kurilnice v Ljubljani.
+ Suspendiran.  Kakor smo žt poročali jc bil dr. Hudnik suspeudi ran, za njegovega namestnika pa jc bil   imenovan   odvetnik   dr. Emil Stare.
— V Domžale! Jutri zveeer \> zavedni Slovenci v Domžale, to hodi naša parola.  V novem  »Sok<d>k»1 domu«, ki bo dne 2. julija t. 1. pjpves no otvorjen, se namreč vrši prvi* ples »Domžalskega Sokola«. Vlak odhaja v Domžale ob sedmih zvečer iti pride tjakaj ob 7*55 minut. Povratek ob šestih zjutraj. Na razpolago bodo tpdi vpmovit Kdor bi se hotel vrniti v Ljubljano z vozom, naj se zglasi pri nr. Lojzetu   Janušu, bančnemu
pristavu, ki bo vse potrebno ukrenil. Voz rabi do Ljubljane pičlo uro. Na
zdar!
— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in meščanske šole v
spomladuem terminu se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v petek, dne 21. aprila ob 8. na učiteljišču v Ljubljani. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposob-Ijenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vlagati tako, da bodo do 12. aprila v rokah izpraševalne komisije.
— Dobra kvaliteta je prva lastnost, ki jo od vsakega blaga, ki ga kupimo, zahtevamo. Kajti blago slabe kakovosti, pa če bi tudi bilo cenejše, nas ne more zadovoljiti, in denar, ki smo ga za slabo blago izdali, je vr žen takorekoč skozi okno na ulico. Ce pa se z dobro kvaliteto blaga druži uidi ta lastnost njegova, da je domaČega izvoza, da z njega kupovanjem podpiramo domačo industrijo, potem ni nobeneg-a pametnega pomisleka, »la bi tega blaga ne upoštevali pri nakupovanju. Vsem tem zahtevkom odgovarja v polni meri »Kolinska kavna primes«. Kar se tiče kvalitete: ta primes je napravljena iz najboljših in izbranih surovin; cikorijo si tovarna sama prideluje na svojih obširnih zemljiščih; Kolinska tovarna je dalje sezidana v zadnjem času po najmodernejših načelih in opremljena z najnovejšimi - stroji in slednjič
tudi način izdelovanja vsled mnogoletnih izkušenj, kar najbolj izpolnjen in najbolj odgovarjajoč vsem zahtevam. S tem pa so dani trije glavni predpogoji za dobro kvaliteto blaga. Obenem pa je »Kolinska kavna primes« domači izdelek domačega našega podjetja. In zato ni nobenega dvoma, da je zahtevek pametne do-konomije in zahtevek narodnega čuta, da slovenske rodbine kupuje je edinole »Kolinsko kavno primes«!
Šaljive! med hudodelci. Človek ne i »i verjel, koliko humorja in raz-•osajenosti je med hudodelci. Največkrat in najraje si privoščijo stari hudodelci tako šalo. da potegnejo varstveno oblast ali pa kakega hudodelca začetnika ali pa oba skupaj. Nedavno tega sta se seznanila v Ljubljani nek star praktikus po imenu -fakob Sever, menda s Črnuč od nekod, ki je bil več v zaporih kot zunaj, in začetnik Naee Vrtačič. doma
kje od Št. Jerneja na Dolenjskem. Sla sta skupaj spat na nek hlev v Vodmat, kamor je Sever zvabil Vr-tačiea. ker je videl pri njem več ur,
rižie, revolver, patrone in mnogo denarja. Sever je v spanju pokradel Vrtaciču vse razen denarja, ki ga je imel VrtaciČ na goli koži. Ko se dru-
jutro zbudita, pogreši Vrtačič ukradene reči in stavi Severja na od-fovor. Sever mu pokaže stvari in pravi, da mu jih vrne, če mu da Vr-■acič ves denar, česar pa zopet Vrtačič ni hotel storiti, tako da je nazadnje gnal Vrtačič Se ver j a na policijsko stražnico. Tu pa je prebrisani Sever obrnil ost in rekel, da je Vrtaciču zato konfiscira!   vse te reči, ker
da so ukradene in da jih zdaj policiji izroča. Nato so seveda Severja
usti! i, Vrtačiča pa pridržali. Leta je sicer dokazal, kje je kupil vse te
i. hudo pa je bilo, ko so mu stavili vprašanje,   kje da je dobil toliko
a rja. Zvijal se je nekaj časa, da . . je zasluzil in prihranil, toda vsote
niso hotele vjemati. Poizvedovanja so nazadnje dognala, da se je po-- otapll v hišo svoje tete neke France Korenič blizu Št. Jerneja in ii ukradel 260 K. — Tako je prišel vaditelj Vrtačič v kazen, ovadenec Sever pa se mu v varnem zavetju kje smeji v pest in se veseli, da je on en-krai policaja igral in pomagal pravici do zmage.
Peč ukradla. 9. i. m. je ukradla v Loko nri Mengšu pristojna nabiralka eunj Marjana Trojanšek na. dvorišču neke zaloge piva v Spodnji Šiški železne peč in jo prodala v Ljubljani.
Nezgode. Pri posestniku Grosu v Srednji \a~\ zaposlena ch'kla Ivana Markovi;'* jc> hotela v kuhinji primešati Jedi za svinje, kakor je že navada, nekaj smodnika. Pri tem se je preveč približala ognju, smodnik se je vnel in Markovič si je hudo opekla lice. —- V tovarni za olje v Brito-fu je prišel vsled lastne neprevidnosti Mavec Fran Karun z desno roko v -troj. ki inu je stri dva prsta. — Posestnikov sin Ivan Grbec iz Kržišča v kamniškem okraju je padel na poti domov pod voz, obložen z apnom ter si zlomil obe noori. —- Samska dninarica Marija Gerdadolnik iz Horjula ,i° padla te dni na poti iz cer-e na ledu in si zlomila roko. — V Škofji Loki je padla vdova Ana rVgnar z voza in si zlomila nogo.
Račun mestne občine idrijske za leto 1010 je od 15. t. m. nadalje v občinski pisarni vsakemu na vpogled razpoložen.
Izplačali so ju. Brata Anton in Ignacii Medved iz Vira pri Zatični neukrotljiva junaka. Povsod kli-četanakorajžo in izzivata ter imata v strahu celo okolieo. Dne 5. februarja sta pa iztaknila, kar sta iskala. Anton Medved je bil brez brata Na-
eeta sam s fanti It oVnarih vasi ▼ flk> riškovi gostilni v Setftni. Batel je Iskati obresti in ko mu je začel samostanski hlapec Širne Godec pregovarjati, ga je vdaril Medved e pestjo v obraz. Za Godca sta se potegnila Anton Sever iz Gabrja in Anton Je-raj iz Zatične. Medved zamahne s steklenico, da bi vdaril Jeraja po glavi, ta pa se umakne, pograbi Medveda in ga trešči na tla. Medved je zbežal, ker je videl, da je bil sam proti večini. Kmalu pa je prišel nazaj z bratom Načetom v Goriškovo gostilno. Se pred gostilno sta naletela na Severja in Jeraja in Nace Medved se je zrepenčil nad njima in ju stavil na odgovor, kdo da je preje njegovega brata Antona vrgel. Pri tem sta imela baje brata Medveda že odprte nože v rokah in sta tiščala v nasprotnika. Sever in Jeraj sta pa vedela, da prideta oba Medveda nazaj, zato sta se oborožila s krepelci. Sever je s krepelcem takoj izbil Na-eetu Medvedu nož iz rok, Jeraj pa Antonu Medvedu. Slednji je takoj pobegnil, Naee Medved pa je zbežal v nek hlev, kjer sta ga našla Jeraj in Sever ter sta ga s krepelci in z odprtimi noži tako zdelala, da so ga morali prepeljati v Kandijo v bolni-eo, kjer si bolni Medved zdaj liže in celi rane.
Čemu so misijoni dobri t Dne 10.
decembra    lani je V hipni blaznosti pknfiel umoriti svojo ženo Jerico tridesetletni Rudolf MihelčiČ, nazadnje mlinar    na Pečeku pri Vel. Laščah. Kazmesaril jo je s sekiro na nečuven način. Na večih mestih razklal glavo in obe roki v zapestju   skoraj čisto stran odsekal. Vsega skupaj ji je pri-zadjal 1*2 velikih ran.   Preiskava je dognala .dt ie blazen in da je podedoval blaznost po materi Mariji Mi-helčič iz Male Racne. Le-ta je bila tudi vedno otožna in zamišljena, vendar pri popolni pameti in je opravljala vsa domača dela in skrbela za družinico.   Tedaj   pa pride v njeno faro misijon. Pridno je zahajala ženica v cerkev  in  poslušala z grozo strašne muke v peklu, ki čakajo pogubljene ljudi.   Premišljevala   je o tem noč in dan ter vsled tega popolnoma zblaznela.   Po cele dneve je klečala   in molila v kakem skritem kotičku aii pa čitala pobožne knjige, dela se ni dotaknila več in za družino se ni čisto nič brigala ter se menda sploh ii i zavedala, da ima moža in otroke.   Trdila je, da se ji prikazuje Marija, ki ji je razodela. da bo papež nevarno zbolel,    da je človeštvo zapadlo hudičevi oblasti in da bo le en velik    železnični   vlak prišel in kdor se bo s tem vlakom odpeljal, se bo rešil hudiča, drug pa nihče. Ker je postajala nevarna, so jo oddali leta 1895. v blaznico na Studenec, kjer je zdaj v oskrbi tudi njen nesrečni sin Rudolf.
Oko pravice vedno Čuje. Na velikonočni ponedeljek, dne 12. aprila 1900 so pili v gostilni Marije Mohar v Malemlogu pri Ribnici fantje iz Re-tij. Napadli so jih Janez Knavs, Anton Lavrič, Jože Knavs ter Jože in Janez Turk in so v ta namen vlomili vezna vrata in oboroženi vdrli v hišo Marije Mohar, kamor sta pribežala Alojzij Lavrič in Janez Debeljak. Moharjevi so ju skrili in zaklenili, preganjalci pa so šiloma razrušili vezna vrata, vdrli v spalnico in potegnili izpod postelje Janeza Debeljaka. Vlekli so ga iz hiše in ga dobro pretepli potem pa izpustili. — Drugi so bili že sojeni, Janez Turk pa je pobegnil v Ameriko, odkoder se je vrnil v začetku tega leta, pa se je pravica takoj pobrigala zanj in ga poklicala na odgovor.
Za božič so si dobili vina in jc-stvin. Kakor lani tako je bilo tudi letos par dni pred božičem okoli Rake izvršenih več tatvin. Dne 20. decembra zvečer je bilo vzeto Martinu Junkarju z Vidma pri Raki iz zidali ice okoli 50 kg slanine, moke, sala, medu, koruze, žg-anja in nekaj orodja. — Ivanu Žibertu z Brezovega so vzeli neznani storilci mnogo orodja, sodček vina in eno puško. — Ivanu Steinerju iz Mikot so vzeli nekaj orodja, Alojziji Obere iz Pristave nekaj obleke, Martinu Rabzlju s Pristave tudi nekaj orodja. Tatovi so imeli čevlje s cunjami ovite, da bi jih ljudje, oz. orožniki ne mogli izslediti. Tatovi so pa ravno tako drzni, kakor šaljivi. Dne 21. decembra lani zvečer je namreč nekdo potrkal na okno Junkerjeve hiše. Ko so odprli okno, so našli na njem listek z napisom: »Dragi prijatelj, jaz ti naznanjam en par besed; le pojdi iskat v Brezje k Sešini, tam boš najdu vse, kar je pokradeno. Dobro iskaj, v slami na senici je na vsako vilo.« Junkerjevi so v temi še videli človeka, ki je prinesel in pustil na oknu list, spoznati ga pa niso mogli več. — Orožniki so iskali noc in dan, toda tu je preveč takih ptičkov, zato niso mogli zaslediti storilcev. Zdaj so jim pa baje na sledu. — Želeti bi bilo, da pridejo ti dovtipni tatovi pravici v roke.
Na vsak način sta hotela pretepati.   Dne 21, januarja sta popivala Jože Erjavee   iz Zegreee J« St roben z Doba v Orlovi geetllnl %
%enu Mer j# Ml te« poaeafeik
France Oereek is Volejejame, kf je imel konja v gostilniškem hlevu. Povedali so mu, da pretepavata njegova dva konja zgoraj omenjena fanta Erjavec in Strohen, Naletel je ravno, ko sta oba v pijanosti mlatila po njegovih konjih. Ukazal jima je, paj nehata, toda oba sta se zakadila v CrČka in sta ga začela neusmiljeno obdelovati z bičem in dritelcem, pa tudi z odprtim nožem. Kot zagovor ne vesta drugega povedati, kakor da sta hotela na vsak način nekoga pretepati, ker pa Oereek ni pustil pretepati svojih konj, sta pa njega. Radovedni smo, kaj poreče okrajno sodišče v Žužemberku.
Cela rodbina zblaznela, iz Črnomlja se nam piše: Gostilničarju Mihaelu Miheliču je zblaznel pred kratkim njegov najstarejši sin, ki so ga oddali v blaznico. Kmalu potem je zblaznela Miheličeva žena in ne dolgo potem tudi Mihael Mihelič sam, tako da je zdaj vsa družina na Studencu. Kaj je vzrok tej nesreči, se še ne ve. Nekateri trde, da so kaj takega zavžili, drugi pravijo, da imajo podedovano bolezen, zopet drugi pa, da je sin le slučajno zblaznel, njegovi starši pa iz žalosti nad nesrečo, ki se je pripetila sipu.
Iz ćrnomlja. Eno leto je poteklo, odkar smo imeli občinske volitve, pa še do danes novi odbor ne deluje. Kriv temu je naš okrajni glavar. Pri takem slabem občinskem gospodarstvu trpimo vsi mestni občinski davkoplačevalci. Ako tem volitvam okrajni glavar kmalu konca ne stori, bodemo primorani javnosti naznaniti reči, katere gospodu glavarju morebiti ne bodo posebno všeč. — Več meščanov.
Tatvine na sejmo v Krškem. Dne t. m. je bil v Krškem velik sejem in seveda tudi velika gnječa. V tej gnječi je ukradel neznan tat Antonu Jugu, posestniku z Rmeška 341 kron, Ani Vrhovšek iz Veniš, ko je v gnječi šla iz kapucinske cerkve v Krškem, denarnico s 26 K, Rezi Ko-pina iz Velike vasi pri neki stojnici, kjer je kupovala, iz žepa 10 K in Janezu Romihu iz Presladola pri izhodu iz kapucinske cerkve denarnico s 3 K. Dolgo so iskali tatu, nazadnje se je pa sam vjel. Franee Dime iz Drnovega je namreč prignal na sejem par juncev, ki jih je prodal Jožetu Kajiču iz Brunske jrore. Med pograja njem je bil ves čas navzoč postaven Hrvat. Kajič je naštel Dimen 577 K kupnine, ki jo je le-ta spravil v denarnico, katero je vtaknil v levi hlačni žep. Nato je odpel verige in navezoval junca u a vrv. ko začuti tujo roko v svojem desnem hlačnem žepu. Kakor blisk je izpustil vrv in zagrabil za roko v žepu. Bila je roka preje omenjenega Hrvata. Ponujal je Dimen 1 liter vina. če ga iznusti, toda Dime ga je izročil orožnikom. Ko so mu preiskali obisti in srce, so našli, da imajo tička, ki je bil radi tatvine že do 6 let zanrt. Piše se Finance Buškovič, tudi Butkovič, star je okoli fSO let, doma iz Sokolovca na Hrvaškem.
Mokronog. Kmet in delavec nimata toliko prilike in časa, da bi kar naenkrat prodrla s svojim duhom v narodno - napredno idejo, a če prodreta, pa zopet nimata prilike, da bi se s nravo intenzivnostjo postavila na branik svojega mišlienia. Narod je tako r^koč odvisen od inteligence — v intelieenci so elementi, ki morajo nri prosto ljudstvo voditi k uanredku in prosveti. Žal. da imamo v Mokronogu tudi svoj inteligenčni kontra-element. Če hoče kdo s propagando za klerikalno stranko napraviti morda kako kariiero. tedaj taka karijera gotovo "e bo Častna.
Sankališče Lancovo pri Radovljici. Ker so snerne razmere na lan-eovikem sankalifč.ti jako ugodne, in ker je na Gorenjskem krasno solneno vreme, bode v nedeljo zopet najlepša prilika za sankače.
Okradena popotnika. Krznar Le-onold Hocbecrcer in kovaški pomočnik Anton Gočkar iz Sežane sta prenočila 13. t. m. z dovoljenjem eostil-ničarke Terezije Vrtačnik na Viču v njenem hlevu. M^d spanjem ju je pa neznan tat okradli iu sicer je vzel rToch^irererju nikljasto uro z verižico, tebakiro in denarnico z majhuo vsoto denarja, Gočkarju pa tudi denarnico in nekaj denarja.
Elektroradiograf »Ideal« ima od soboto, dne 18. februarja do torka, dne 21. februarja, sledeči spored: Prepirljivi sosed. (Komično.) Žurnal Pa-thč št. 01. Nepravi zlatniki. (Iz življenja.) Indijski običaji. (Naravni posnetek.) I»uka, poželjivec (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Sin orožnika ali nevaren ropar. (Drama.)
L, ljubljanskega navedbi za straže nje in zaklepanje nadstražnik Anton Oajser je danes ponoči ob pol 2. pri svojem obhodu zapazil, da gori hodnik I. nadstropja v hiši Slomškova ulica 4. Poklical je hitro mestnega stražnika Josipa Kaka, ki je v bližini stal, ter s njegovo pomočjo pogasil ogenj in tako preprečil večjo nesrečo. Ogenj je nastal v lesenem zaboju aa pepel. Veeja ptevidneet strank ki kila
potrebna, cest ne s*ePoeV>ma Gaj* aarju in Kefcu, W ste bile v svoji sin-žbi na pravem mestu.
Popravek. V včerajšnji listek se je vrinila prav kričeča pomota. Na prehodu iz tretje v četrto kolono se mora čitati »mili hudič« in ne »niti hudič«, kar s tem popravljamo.
Posredovalnica Peter Matelič posreduje prodajo raznih stavbnih zemljišč i. t. d. in naj se slav. občinstvo obrača nanj. Več današnji inserat.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Makedoncev in 3 Hrvatje, 26 Hrvatov se je odpeljalo v Inomost, (i pa na Dunaj.
Izgubila je neka dama denarnico s srednjo vsoto denarja.
Lekarne. Nočno službo imajo prihonji teden lekarne: Cižmar, Jurčičev trg; Piccoli, Dunajska cesta; Sušnik, Marijin trg. ___
narodna obramba.
Akad. tehn. društvo »Triglav- v Gradcu je poslalo ob priliki svoje pet-intridesetletnice družbi sv. Cirila in Metoda 400 K in je postavilo s tem svojemu jubileju pomnik z dvakratnimi
Cokroviteljskimi pravicami in z enim rambovskim „kamenom41. Cenjenemu „Triglavu" iskrena zahvala, iskrene čestitke.
Šentjakobska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je imela včeraj ob 4. popoldne svoj občni zbor. Poročala je predsednica gospa Supan-čičeva o delovanju podružnice v preteklih letih ter se v toplih besedah spomnila tudi umrlih dobrotnikov Kotnika, Polaka in Vilharjeve ter umrlih članic podružnice. Udeleženke na občnem zboru so se v znak žalosti dvignile s sedežev. Iz tajniškega in blagajniškega poročila, ki ga je podala gdč. Lozarjeva je posneti, da je podružnica jako marljivo delovala kljub temu, da izkazuje samo 631 K 88 v dohodkov. V resnici je bilo delo podružnice zelo plodovito. Nato je družbin prvomestnik gosp. ravnatelj Senekovič očrtal plodonosno delo podružnice ter se v toplih besedah zahvalil marljivim članicam. Opisal je tudi delo, ki čaka družbo v prihodnjem letu ter apeliral na podružnico, da naj tudi v bodoče napne vse sile v procvit družbe sv. Cirila in Metoda. Pri sledečih volitvah se je izvolil soglasno sledeči odbor: predsednica ga. Ivana Supančičeva, namestnica ga. Marija Sičeva, tajnica ga. Ana Ulrichova, namestnici ga. Mici Turkova in gdč. Angela Zalaznikova, blagajnica gdč. Jela Lozarjeva, namestnici ga. Josipina Vidmarjeva in ga. Mici Petrovčičeva, odbornice ga. Ivana Beg-Praprotnikova, gdč. Marica Ma-routhova, gdč. Antonija Kadivčeva, ga. Jelka dr. Bretlova, ga. Leopoldina Bergantova, gdč. Julka Smoletova, ga. Marija Herenova in gospa Marija Puchova.
Obletnica smrti velikega slovenskega rodoljuba, blagopokojnoga g. Karla Kotnika bodi nam bodrilo k požrtvovalnemu rodoljubnemu delovanju. Oskrbimo si narodni kolek s Kotnikovo podobo in darujmo v častni spomin na največjega slovenskega mecena darove prekoristni naši družbi sv. Cirila in Metoda.
Slovenci v Ameriki za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Poročali smo že, da je poslal gosp. Iv. Zupan, tajnik podružnice sv. Cirila in Metoda št. 1. v New Vorku 1000 K, nabranih in vplačanih po podružnicah v Ameriki, ker mnogi rojaki ne delajo stalno in mnogi štrajkajo, vendar so se ustanovile zopet tri Ciril - Metodove podružnice, namreč: Moon Kun, Meadow Lands in Pitts-burg, Pa. — Živele Ciril - Metodove podružnice v daljni Ameriki!
Družbi sv. Cirila in Metoda je posala ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. žel. 140 K prispevka od zborovanja za 1. 1910 in 1911. — G. Fr. Oset v Trbovljah je poslal 5 K, katere je daroval g. Al. Petelin, asistent juž. želez, v spomin na 7. februar 1. 1910. — Omizje pri gosp. Fr. Kreču v Ljubljani v Židovski ulici je nabralo zopet 10 K. — Hvala!
Društvena naznanila.
Sokolova raaškarada. (Emona — Ljubljana.) Življenje vsrednjeveški Ljubljani je bilo kaj pisano. Meščanstvo, bogati trgova, so se Šopirili v bogatih nemških oblekah, mestni sve* tovaicj, mestni sodnik, deželni stanovi pa so svojo veljavno oblast radi kazali v nenavadno bogati, slikoviti zunanjosti. Kakor po drugih mestih, so se tudi v Ljubljani vršili sijajni turnirji v vsem sijaju viteškega bleska, skolarji ali dijaki se v Ljubljani niso
pretapali nič manj nego drugod, za zabavo pa so skrbeli potujoči komedijanti. Z dijaki in s komedijanti so neprestano imeli posla mestni nočni čuvaji. Ob nevarnih časih je vse no-sild orožje. Turki so neprestano begali meščanstvo, mnogo jih je v Ljubljani živelo v ujetništvu in so celo morali pomagati graditi mestno obzidje. Na Ljnbtjanić ao se prirejale veejiire. Kra-
kova so že tedaj sloveli kot dobff ribiči in dobri brodniki. Vipavke so že tedaj dovažale južno sadje, domače pridelke pa so v mesto donašali kmetje in kmetice iz okolice. Vojaštvo je tvorilo oboroženo meščanstvo. Zapovedoval mu je mestni stotnik z dvema poročnikoma, vsak mestni okraj pa je imel svojega posebnega praporščaka. Kuga je rodila nekaj novih tipov v stiki meščanskega življenja: v voščene plašče odete, čudne našemljene zdravnike, katerim je obraz zakrivala krinka, in v Črne plašče s kapucami zavite pomočnike, katere je kot bolniške stre-zaje označeval velik bel križ na prsih in na hrbtu. Menihov je Ljubljana vedno bila polna, židje pa so se vedli tako usiljivo. da so jih 1513. j. morali iz Ljubljane pregnati. Zanimiva prikazen so mestni piskači, ki so raz grajski stolp s piskanjem oznanjali ure, vmes pa tudi kako okroglo načeli v veliko veselje zabaveželjnih Ljub-Ijancev. Ker mesto ni imelo razsvetljave, je vsak ponočnjak moral imeti svetilko sabo ali pa si je najel baklo-nosce, da so ga spremljali po razdra-panih temnih ulicah. — Našteli smo te tipe iz srednjeveške Ljubljane, da podamo nekaj izberi za letošnjo sokolsko maškarado. O prazgodovinski in rimski dobi izpregovorimo prihodnjič, prav tako o moderni dobi. Največja privlačnost te Sokolove maska-rade bode pač sijajen nastop rimske ženske in moške mladeži, ki se poklanja bogovom ali „Ver saerum". To bo dramatski nastop, ki utegne v svoji sijajnosti daleč nadkriliti vse dosjej prirejene dramatske nastope na Sokolovih maškeradah. Opozarjamo na to že sedaj, da si vsakdo še pravočasno oskrbi vstopnico, kajti vse kaže, da bo naval zopet tako velik, kot je bil vselej, kedar je Sokol napovedal kaj sličnega.
Telovadno društvo „Sokol II.**
prične zopet z obligatno telovadbo trgovsko-obrtnega naraščaja. Zatorej se poživljajo vsi vajenci, da zahajajo k telovadbi, ki se vrši vsak torek in četrtek od pol 8. do pol 10. ure zvečer v telovadnici na Cojzovi cesti. Apelujemo na vse gg. mojstru in šefe, naj ne branijo naraščaju pristopa v naše vrste ter prosimo, da pripomorejo resnično do obilne udeležbe-, dolžnost naraščaja pa je, da se odzove v velikem številu.
Veliki pustni korzo, ki se vrši na pustno nedeljo v hotelu „Unionu ima naslednji red: Od pol 8. do pol 9. ure zbirališče skupin mask in narodnih noš. Med tem se vrši promenadni koncert. Nato velika maskarada in ples na korznem trgu. Pred in popolnoči amerikanska ženska volilna pravica t. j. pri vsakem drugem plesu volijo dame. Vsakovrstni nastopi in prizori s predpustnega korza. Ob polnoči velik sprevod mask, pri katerem sodelujejo vse tri godbe. Koncerti in mirozovi sodelujočih godb na trgu, veliki terasi in balkonu. — Dekoracije korznega trga in razgledne terase bode naravnost sijajna, delalo se bode tudi z električnimi mnogobarvenimi eksperimenti. Tako bode letošnja velika „Slav-čeva4' maskarada v vsakem oziru nekaj izrednega in vsestranske z bave nudeča prireditev in ni čuda, da se je med občinstvom samim razvila nepričakovana reklama, da drug druzega vabi, naj se gotovo udeleži tega velikega pustnega korza. Dokazal temu je tudi kinematograf „Ideal". Ravnateljstvo dela iz lastne inicijative izborno reklamo pri večernih predstavah za korzo, na kar opozarjamo. Poudarjamo, da je za nemaskovane toaleta prome-nadna ali pa narodna noša.
Muzejsko društvo za Kranjsko. Občni zbor nMuzejskega društva za Kranjsko- se vrši v torek, dne 21. februarja ob 6. zvečer v muzejski predavalnici (Rudolfinum).
Iz Bizovika pri Ljubljani se nam piše: Končno se je tudi nam izpolnila vroča želja,   ki smo jo gojili več let. Ustanovitev pevskega društva je gotova stvar. V nedeljo je bil v gostilni g-. F.  Čerina ustanovni občni zbor slovenskega pevskeg-a društva »Zvezda« v Bizoviku. Naprošen je bil gospod Ivan Dražil, predsednik »Slavca«, za sodelovanje, da bi kot dolgoletni predsednik najstarejšega ljubljanskega pevskega društva, ki si je na pevskem polju pridobil obilo prakse, podal primerne nasvete. Gospod Dražil se je tej prošnji radevolje odzval, za kar mu bodi izrečena topla zahvala.     V odbor so bili izvoljeni: gg. Ivan Brezovar  za predsednika, in Jožef Urbinc, Fr. Ma-ler, M. Breskvar in Tvan Ur-bine za odbornike; za preglednika računov pa gg.: Jakob Zriniek in Jakob Sve te k. Po končanem zborovanju ae je razvila živahna prijateljska zabava.   Novemu društvu je teleti vsestranske podpore.    Ako se lepo razvije, bo v korist in napredek Bizovičanom. B.
Telovadno drnitvo »Sokol« v Domžalah priredi v nedeljo, dne 19. februarja 1011 ob 8. zvečer plesal veaeefc ▼ dvorani »Sokolskog*. 4 a sodelovanjem IjubUenakega etre. Vstopnina 1 K. Ker Je te ditev prva » novem sokolskom do-
mu in ker je dvorana tako prodorna, da bi zadostovala vsaki večji veselici v Ljubljani, smo u ver jeni, da se bodo ne samo bližnji okoličani, ampak tudi iz oddaljenih krajev udeležili prej omenjenega plesnega venčka. Prepričan naj bode vsak, da se bode dobro in neprisiljeno zabaval. Torej na svidenje v nedeljo zvečer v »Sokol« skem domu« v Domžalah.
Idrijska narodna društva prirede dne 25. t. m. v prostorih gostilne pri „Crnem orlu" maskarado brez naslova, katere čisti dobiček je namenjen na polovico C. M. družbi in Sokolsketnu domu v Idriji. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 v. Za to priredbo se so-sebno trudi idrijsko narodno ženstvo. Sodeč po pripravah bo to ena najlepših predpustnih zabav letošnjega pred-pusta v Idriji.
Iz Cerknice. Telovadno društvo .,SokoI" in Ciril Metodova podružnica v Cerknici, priredita na pustno nedeljo maskarado v prostorih hotela Žumer v Cerknici.
Gasilno društvo v Vipavi priredi dne 28. t. m. pri županu Petrovči-ču svoj plesni venček, pri katerem bo svirala godba iz Prošeka.
Zagorski Fantje prirede na pustno nedeljo, dne 26. t, m. v »Sokolskom domu« v Zagorju ob Savi veliko prod-pustno veselico. Na sporedu sta burki: »Mutasti muzikant« in »Potepuh pred sodiščem«, seveda tudi prosta zabava in ples. Ker je čisti dobiček namenjen novemu odru za gledališke predstave v »Sokolskem domu«, se pričakuje velike udeležbe domaeinov kakor tudi sosedov iz Litije, Šmartua, Trbovelj in Hrastnika, ter se pre-plačila hvaležno sprejmejo.
Tamburaško društvo »Kolo« v Trbovljah priredi na pustno nedeljo ~w6. t. m. plesni veneek v dvorani gospoda Forteja na Vodah.
Prosveta.
Slovensko   deželno gledališče.
Danes, v soboto se igra prvič veliki G. Hauptmanov igrokaz „V o z n i k H en šel" (za nepar-abonente). Opozarjamo iznova na to slavno literarno dramo, ki se igra tudi na dunajskem dvornem gledališču že deset let. — Jutri, v nedeljo zvečer ob 7. se priredi v Čast 3oletnice slov. akad. teh. društva „Triglava v Gradcu ter vseh nratskih akad. društev in gostov slav-bostna predstava Albini j eve operete .Baron Tren k" (izven abonnementa; za lože par). Predstava bo ob 9. zvečer gotova. Da ne bo nesporazumljenja, ponavljamo iznova, da se more te slavnostne predstave udeležiti vsakdo, kdor hoče i n v kakršni obleki hoče in more. Kdor se udeleži plesa v Narodnem domu, more priti k predstavi seveda v plesni obleki. Predpisuje pa >s nikomur ničesar.
Ružile! po staiKeni sveta.
— Preiskava proti bivšim bolgarskim ministrom. Kakor smo že poročali, je bolgarsko narodno sobranje uvedlo preiskavo zaradi zlorabe uradne oblasti in radi poneverjanja proti bivšim ministrom dr. Gnjevu, dr. Šišmanovu, Petrovu, Hala-eevu, dr. Genadijevu in generalu Sa-rovu, ki pripadaj > Stambolovski stranki. Preiskava se je poverila posebni parlamentarni komisiji. Kakor poročajo iz Sofije, bo ta komisija preiskavo že tekom prihodnjega tedna končala in bo zbornici podala poročilo o uspehu preiskave najkasueje 23. t. m. Po dokaj zanesljivih vesteh ho preiskava najbrže ustavljena proti vsem ostalim bivšim ministrom razen proti dr. Gudevu in Ivanu Ha-lačevu.
—- Poslanica črnogorskega kralja. Crnogorska narodna skupščina je bila preteklo soboto zaključena s posebno poslanico kralja Nikole. V tej poslanici pravi kralj Nikola med drugim: »Uspehi, ki smo jih dosegli esled sporazumnega sodelovanja narodnega predstavi teljstva z mojo vlado, zaslužuje jo toliko več priznanja, v kolikor niso mogli zavirati vašega požrtvovalnega delovanja za splošni blagor oni zlobni poskusi, ki niso potekli iz črnogorske duše, a kateri so odvzeli moji vladi dosti časa in sredstev, s katerimi bi se moglo še več doseči. Trdno se nadejam, da bodo izkušnje, ki smo si jih pridobili, na korist domovini in da bodo vsi dobri sinovi Črne gore, ki so brez razlike dragi mojemu srcu, tudi v bodoče združeni v delu za splošni blagor. (Ta odstavek se očividno nanaša na znauo afero z bombami. Opomba uredništva.) Toda vaše uspešno delovanje niso zavirale samo te nemile pojave. Črna gora, iznenađena in vznemirjena vsled proglasitve aneksije Bosne in Hercegovine, ni mogla tega ravnodušno trpeti. Moja vlada je v tem težavnem položaju z va«£o rodoljubno pomočjo vršila svojo dolž-
nost, uklanjajoe se enodnanosti mojega hrabrega navoda in zgodovinski misiji Črne gore. Končno pa se je podvrgla, pokorec se nasvetom močnih prijateljev, odloeitvi velesil, kar je tem ložje storila, ker so vse velesile pristale na to, da se razveljavijo vse omejitve naših suverenitetnih pravic glede našega primorja.« Glede razmerja med Crno goro in Srbijo pravi poslanica: Srbijo, rodno sestro Črne gore, je zastopal na jubi-lejskih svečanostih prestolonaslednik kraljevič Aleksander, moj dragi vnuk. V vezi sorodstva in v neodoljivih prirodnih vezeh narodnih je poroštvo našega edinstva s podonavsko sibsko kraljevino, kakor to zahtevajo najvišji srbski interesi.«
— Srbski izvoz mesa v Avstrijo. Kakor je znano, je stopila trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro-Ogrsko a* veljavo 24. januarja. Od 24. januarja do 13. februarja se je v bel-gradski klavnici zaklalo 7231 volov in svinj, ki so bili na to prodani v Avstro - Ogrsko. Meso je tehtalo 1 milijon 439.462 kilogramov. Za svinje se je plačalo: za manj debele 120 dinarjev, za srednje 125 dinarjev in prima blago 130 dinarjev za sto kil. Voli so se plačevali po 60 do 70 dinarjev za 100 kil žive mere. V treh tednih je torej Srbija prodala v Avstro-0-<rr*ko mesa za okroglo 1 milijon in pol dinarjev.
Shod
volilcev ln volilk
priredi
„Gospodarsko napredno društvo :-: za šentjakobski okraj4* :-:
v nedeljo, 19. feteja ob 3. popoldne
▼ gostilni
pri Vidmarje HaiiJ) na
Poročalo se bode o polit Čnem položaju zlasti glede prihodnj h občinskih Volitev ljubijansk h!
Volilci Iz Črne vasi, Hanpt-mamo, Ilovice in Karolinške zemlje
prid»te na shod, da čujete jasno in č«sfo   resnico  o svojih   sovražnikih i
Razne stvori.
* Levi rabljl. Iz Tangerja se poroča, da je zapovedal Mjlay Hafid vreči tri zamorke iz svojega harema med leve, da jih raztrgajo. Sultan je bil namreč odposlal največji del svojega harema v Marrakeš. Naenkrat pa je dal poklicati en del žena nazaj v Fez, ker so njegovi služabniki zapazili, da manjka mnogo dragocenosti. Pri nekaterih ženah so potem našli ukradene stvari in sultan je dal tatice vreči med leve, ki so jih raztrgali.
* Vihar na Dunaju. Včeraj je divjal po Dunaju hud vihar, ki je podiral dimnike in odKrrval hiše. Iztrgal je celo okna in jih vrgel na cesto ter polomil table pri prodajalnicah. lo oseb je bilo med viharjem ranjenih. V notranjem mestu je iztrgal vihar izložbeno okno in razbil veliko šipo, blago pa dre vil po cesti na vse strani.
* Blaznost ozdravljiva? K^kor se poroča iz Londona jc iznašel zdravnik dr. Oswald v Glasgowu neko tekočino, ki ozdravi blaznost, če se vpelje v kri bolnika. Ta tekočina varuje lolnika tudi za poznejše čase pred vsakršnimi zopetnimi napadi. Ta vest, če tudi ne prikaja iz Amerike, se sliši kakor kaka amerikanska novica.
* Crno morje zamrznilo. Kakor se poroča iz Odese, je Črno morje v bližini odeškega pristanišča in v pristanišču samem vsled hudega mraza zadnjih dni zamrznilo. Led se razteza do 50 morskih milj daleč v odprto morje. Med posameznimi mesti je promet po morju popolnoma ustavljen.
* Kuga v Aziji. V KiFgiški stepi v guberniji Astrahan in v 6 krajib med Volgo in reko Uralom je med 4. in 8.kfebruarjem umrlo 30 oseb za kugo.
* Dijaški izgredi na Ruskem. Pctrogradski akademični senat je prosil ppi policiji, da potegne svoje moštvo iz univerze. Tej prošnji se je ugodilo v toliko, da policija ni več razpostavljena po hodnikih, marveč v stranskih prostorih. S tem seveda ni bilo nič pomagano. Vršila so se samo tri predavanja. Oba dijaška tabora sta se zopet hudo spoprijela, tako, da jc morala intervenirati policija ter aretirati 60 dijakov. Rektor in prorektorji so preklicali svojo demisijo, vendar pa je skoro gotovo, da bodo demisijonirali najslovitejši profesorji.
Naprednjak!,
prispevajte za Narodni sklad!
Telefonsko M tozojovM porotno.
Zaradi predaedniitva okrožnega so-dlšea v Novem mestu.
Celje, 18. februarja, Nadsvetnik pri okrajni sodni ji Garzzarolli pleni. Thurnlack jo bil včeraj poklican k pravosodnemu ministru Hochenbur-gerju, da se pogaja i njim zaradi zasedanja predsednikega mesta pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Pasivna reslstenca v Trstu.
Trst, 18. februarja. Pasivna rest-stenca državnih uradnikov traja nemoteno naprej. Škoda, ki jo trpi promet in kupčija, je že sedaj zelo velika. V trgovskih krogih se zahteva od vlade najenergičnejših korakov, da se konča ta obupni položaj in poravna konflikt. Danes zjutraj pošta sploh nI mogla biti dostavljena. Promet v južne dežele je skoro popolnoma nemogoč. Danes se ni moglo naložiti 6.000 ton sladkorja, ki je bil namenjen za Argenti-nijo. Na državnem kolodvoru stoji 270 vagonov, ki ne morejo oddati svojega blaga. Carinski uradniki vrše svojo službo še mnogo bolj rigorozno kakor včeraj.
Trst, 18. februarja. V tržaški prosti luki se čuti tudi zelo pasivna resistenca ter je prišlo tudi že med nradništvom in strankami do ostrih konfliktov. Parniki ne morejo razkladati svojega blaga, ker so vsa skladišča prenapolnjena. Tudi težaki v pristanu podpirajo pasivno resi-steneo uradnikov, posebno s počasnim delom.
Vihar.
Dunaj, 18. februarja. Včeraj in danes ponoči je divjal po Dunaja strahovit vihar. Zgodilo se je več nesreč. Tudi iz Nižjeavstrijskega poročajo o velikih orkanih. Enaka poročila prihajajo tudi z Ogrskega. Razpadanje hrvaško - srbske koalicije.
Zagreb, 18. februarja. Saborski klub hrvaško - srbske koalicije je izključil poslance dr. Frana Bencšiea, dr. Leva Mazzuro in dr. Vladimira Turkovica, ceš, da s svojim delovanjem dokazujejo, da se ne zlagajo več s taktiko in politiko hrvaško-srbske koalicije. Ker je že preje po-blanee Nikola Petrovič izstop'I, šteje sedaj hrvaško - srbska koalicija v saboru samo še 31 poslancev.
Ogrski državni zbor. Ogrska razžaljena.
Budimpešta 18. februarja. V ogrskem državnem zboru bo danes končana generalna debata o bančni predlogi, ki je bila sprejeta s 39 glasovi. V poneFeljek preide zbornica v specijalno debato.
V današnji seji državnega zbora je interpeliral poslanec Polonvi vlado zaradi termina, ki se je rabil v avstrijskem državnem zboru o krošnjarskem zakonu. Tam namreč je bil sprejet na predlog poslanca Biankinija v pasusu, kjer se govori o ogrski državi terminus „ogrsko-hrvaški deželani-. Polonvi trdi, da se obrača ta terminus direktno proti ogrski državni ideji in zahteva reme-dure.
Vojni odsek.
Budimpešta, 18. februarja. V vojnem odseku avstrijske delegacije je j m »ročni danes subkomite v vojaških in mornariških dobavah Glavni poročevalec je bil delegat Exner.
Budimpešta, 18. februarja. Po končani    debati o vojaških dobavah je sprejel vojni odsek mornariške zahteve z vsemi proti 3 glasovom. Srbske cerkve in šole zopet odprte.
Solun.  18.  februarja. Tukajšnje vilajetsko poveljstvo je v cirkularni noti odredilo, da se dovoli zopet odpreti zaprte srbske cerkve in šole. Turčija in Bolgarska.
Solun, 18. februarja. Med turško Viosadko obmejne turške trdnjavice Pepič in neko bolgarsko obmejno patruljo je prišlo do spopada, tokom katerega sta bila 2 turška vojaka smrtno ranjena, t Bolgari pa nevarno ranjeni. mmm
Revolta vojaških novincev.
Solun^J8. februarja. Neki angleški parnik je to izkrcal 4o0 arabskih vojaških novincev, ki so bili spotoma revoltirali ter napadli iu usmrtili kapitana in nekaj vojakov, ter ranil: nekega poročnika.
Rusija dobi nove bojne ladje.
Petrograd, 18. februarja. Ministrski svet je sklenil predložiti dumi predlogo glede kredita 120 milijonov rabljev, s katerimi naj se zgrade 4 nove bojne ladje. Bojne ladje naj se grade v letih 1911 do 1915.
■MU !
fStVO.
— Uspeh subakripelje V* emisije delnie  »Jadranske banke« v Trstu.
Poroča se nam, da je tudi ta emisija delnic »Jadranske banke« končala se s polnim uspehom in da je bil na sub-
skripeijo izloženi znesek 2,000.000 K prepisan. To dejatvo najbolje priča, da uživa imenovani zavod največje zaupanje v kapitalističkih krogih. — Filialka »Jadranske banke« v Ljubljani je pričela ravnokar svoje poslovanje.
— V postajališču Novi Grad (Caatelnuovo) na progi Gruž-Boka Kotorska se napravijo za razširjenje navedenega postajališča potrebne te-meljne in vrhutalne zgradbe. Tozadevne dobave in dela se oddajo ponudbenim potom za enotne cene po naknadni meri. Ponudbe je vložiti do 25. marca 1911, do 12. ure opoldne pri tem ravnateljstvu. Ofertni pripomočki so u a vpogled oziroma se dobe pri oddelku III. tega ravnateljstva in pri c. kr. obrtnem vodstvu v Gru-žu. — Trst, meseca februtrja 1911. C. kr. državno železniško ravnatelj-ktvo v Trstu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Poslano*)
gosp. Jakoba Modicn in drugim davkoplačevalcem v Tomttljn In Jak. Modlca št. 19 v Bresta.
Hvala! Zdaj se poznamo. Ali junaško pa ni, da kar naravnost tajite zvezo z grozilnimi pismi, dočim obenem odobravate njih vsebino. Poživljava Vas vnovič: izjavite se, ali ste Vi pisali »ovadbo", seveda brez podpisov — z dne 20. januarja 1911 na c. kr. okrajni šolski svet?
Glede Vaših prejšnjih ukazov Vam poveva samo toliko, da Vas je premalo. Kaj, komaj 9 podpisov ste zmogli Vi vsemogočni davkoplačevalci. Joj, to je malo, in še ti niso vsi Vaši, zakaj Jak. Modic št. 19 iz Bresta je izjavil pred pričami, da za Vaše poslano niti vedel ni. Sicer naj pa kot mož in načelnik gasilnega društva odloči sam, če je častno zanj, da se druži z babjim regimentom. Tudi nek drug posestnik trdi, da tega ni podpisal. Svetujeva Vam zlasti še, da v prihodnjič podpisujete take može, ki res tudi pisati znajo. Med 9 podpisi kar 5 analfa-betov, ki bi radi komandirali svet. Uvaževati morate tudi to, da Vas je komaj 9; v tomišeljski šolski občini je vseh davkoplačevalcev nad 500. Le vprašajte svojo učiteljico. Pred par leti je bila pridna cerkvena pevka, seveda brez vabila in brez plačila. Tedaj je tudi zvesto hodila v župnišče svojega nadučitelja opravljat. Gdč. M. Zgur Vam že pojasni, da je 500 več kot 9. Morda Vam to razloži njen „voter", ki je nekdaj po Šiški pridno agitiral za klerikalce proti Hribarju. Tako je sam pravil.
Ce hočete cerkvene pevce spraviti iz Šole, je to Vaša stvar, ki jo pa jako slabo zastopate. Na uho Vam poveva, da prej nego cerkveni pevci so šli iz šole pevci Mar. Žgurjeve in v kratkem pojde za njimi tudi ona, pa ne sama — z očetom in materjo. To je pa Vaša in njena zasluga. 642
Tomišelj, 17. februarja 1911.
Za Šolsko vodstvo:      Za krajni šolski svet:
Ivo Trošt        Janez Kumše
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon.
Darila,
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril Metodovo družbo: Neimenovan Senožeče K 2*—.
Darova rodoljuo,
da Ciril in Metod pri nas in drugod premaga sovraga varuje nam nado varuje nas up. — Ga. Ivana Seunig, tu K 20#— mesto venca na krsto blagorodni gospej Fur-lanovi na Mirkah; Valentin in Gerti Uršič v Kostanjevici K 10'— mesto venca na krsto gospodične Beti Nolli-jeve; g. Janko Premrov rač. nadsvetnik v Sarajevem K 2060, nabral med on-dotnimi Slovenci z opazko, da je tam žal malo ljudi z odprtimi rokami v korist toliko važne družbe; pisarna dr. Vladimirja Ravniharja odvetn. v Ljubljani za C. M. šolo v Mostah K 10*—. Skupaj K 6250. Hvala!
Za „Domovino44: Gospod Franc Kobler, tu K 10*— mesto venca na krsto gospe Furlanove. Hvala lepa!
Borzna poročila«
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani*,
OrtOl kstzi tfBttj&ke t»rze 18. februatja 1911
4°/« majeva renta .... 4 2* o srebrna renta . . . . 4°/„ avstr. kronska renta . . 4% ogr.     „ . .
4*/» kranjsko deželno posojilo 4»/, k. o. čečke dež. banke .
ar*ek«. Srečke lz 1. i&bO »/,   .  . .
n    » •» 1864.....
tiske......
zemeljske I. izdaje .
ogrske hlpotečne . . d lin. komunalne
avstr. kreditne •  . .
ljubljanske   .   .   . .
avstr. rdeč. krila   . .
m   egr.    „    ,,    • •
„ bazilika.....
,,   turške..... •
Oaluloa.
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice.....
Državne železnice .  .  . .
Alpine-Montan.....
Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke.   .  . .
»I
II
Vslute.
Cekini
Marke Franki Lire . Rubljl.
antral
93 -97-92 95 91 80 9L — 94-
213-r0 30y — !56 0 297- — 2«6-252--r37-535-91 25 85-5V— 39-255.0
480-— 672 — 562 25 !10 — 745 -?8Q*75 275 — 28c>'— I
11 ?6
U 7-22* 35 07* 94 tO
253 25
Blag«Ti
93 20 97 20 9315 92 — 96-— 95 —
2 9 50 315-— 162 50 303 — 592- -25S — 547 — 545 — 97 25 91 -58-43 — 2; 8 50
484 — 673* 563 25 111 -746 — 79075 277 — 287'-
11*39 117 42> 95-173
94 70 254 25
Žalno cene v Budimpešti.
Dne iS februarja 1911. Termin.
Pšenica za april 1911    .  . za 50 kg 1166
»      » oktober 1911.   . za 50 kg 11^6
R2 za april 1911   .  .  .   . za 50 kg Slo
Ko uza za maj 1911 ... za 5  kg 573
Oves za april 1911   . . . za 50 kg 8 64 E te Si t iv. Vzdržno.
Sprejme se tako)
i
648 •m
na Krakovskem nasipu štev« 12 v L|ubl:ani.
Mlad vojaščine prost
k on t oris t
spreten stenograf in strojepisec, izurjen preračunjevalec plačilnih hst, slovenščine in nemščine zmožen v besedi in pisavi, . 649
se takoj sprejme
in   naj   se   ponudbe  naslavlj jo na
Kranjsko tvornico ieleznlne, dr. s om. z. v Kamniku na Kranjskem,
Name«
lili
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preZalostno vest, da je Bog vsegamogoeni sklenil našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sini, brata, stričnika, svaka in strica, gospoda
Ernesta Nagy
18. t. m. ob u'4 5 zjutraj po kratkem, težkem trpljenju, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 27. letu življenja, poklicati v boljše življenje.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v nedeljo, 19. L m. ob pol 5. popoldne s hiše žalosti, Mestni trg St. 8 slovesno blagoslovljeni, nato pa na pokopališče pri Sv. Križu položeni v lastni grob.
Sv. maSa zadušnica se bo služila v stolni cerkvi 20. t. m. ob 10. dopoldne
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 18. februarja UMI.
647
Žalujoča rodbina Nagy.
Pogrebni zavod Pr. Dobertet.
Ali  lUMlt©   bOlOČlllO? Od revtnatizma, od protioa, g'avebola* zobobola? Ali ste si po prepihu, preblejenja kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčuiofiiro FeUerjevim fluidom z znamko »Eiiafluid«. To ni samo reklama Tocat ss poukosojo 5 kron poštnine proste, Izdetovalcc samo lekarnar Fetter v Stubici, EUin trg štev. 398 na Hrvaškem
MLI
9947
Zahvala«
Ob priliki požara v naši hiši na Bregu št 8 štejemo si v častno dolžnost, izreci našo najiskrenejšo zahvalo vsem tistim, ki so v trenoiku skrajne nevarnosti z izrednim pogumom in vso časti vredno požrtvovalnostjo zastavili svoje moči pri reševalnem delu.
* V prvi vrsti imenujemo slavno tukajšnjo prostovoljno gasilno in reševalno društvo, ki je pod vodstvom svojega čislanega podnačelnika gospoda deželnega poslanea Josipa Turka z izredno naglico pravočasno prihitelo na lice mesta in po veeurnem napornem delu, ue strašeč se nevarnosti, mi uši 1 o og«nj ter preprečilo še večjo nevarnost in nesrečo.
Nasa zahvala pa gre tudi vsem drugim, bodisi civilnim ali vojaškim gospodom, ki so nam prihiteli na pomoč ter po svojih močeh prispevali. da. se je posrečilo ogenj omejiti.
Zahvaljujemo se pa še posebno iskreno tudi vsem tistim somošoanotti iz sosedstva in občinstva, ki so v najnevarnejšo trenotkih iz golega človeškega sočutja in sledeč plemeniti inicijativi svojega srca, postavili sami sebe v nevamvst ter s svojo hladnokrvnostjo, previdnostjo iu po gumom dosegli, daje pri vsej tej nesreči ostala naša rodbina polno-stevibia.
V Ljubljani, dne 15. fenr. 1911.
Franja dr. Tavčarjeva, dr. I. Tavčar z rodbino.
Zahvala.
Veselica, katero je priredilo tu-snje ueireljstvo v prid revnim šolarjem donesla je čistega dobička 84 K 64 v.
Podpisana se v imenu uhoge •nladine najtopleje zahvaljujeta vsem blagim darovalcem dobitkov, kakor tudi onim. ki so se veselice v tako obilnem številu udeležili.
Zahvaliti pa se- morava • tudi onim gospodom iz ložke doline, ki so > -vojo lepo godbo in petjem k zabavnemu in gmotnemu uspehu veselice mnogo pripomogli.
Loški potok, 16. svečama 1911.
Ferdo Wigehs
nadu žitelj.
Ivan Knavs,
predsednik kr. šol. sveta.
Umrli so v Ljubljani:
T>ne 14. februarja: Vlncencij Si-tar,   hlapec, 55 let, Kadeekega cesta II. — Bernarda Lavrus, trgovčeva lici, 2 leti, Streliška ulica 15. — Ro-aMja Simčie. rejeiika, 2 leti, Streliš-I ulica 15. — Julija na Hren. hči * vljarskega pomočnika^ 5 dni. Trubarjeva ulica '2.
Dne 15. februarja: Matevž Ora-en, občinski ubožec 70 let, Radec-era cesta 11-
Dne   16.   februarja: Rajmund Udy, c. i. kr. stotnik v p., 48 let, Še-nburgova ulica 3. — Pavla Prime, hči   krojaškega pomočnika,   1 leto, Dolenjska cesta 5.
Dne 17. februarja: Mira Jerman, < i  davčnega  asistenta.    M meseca, Dunajska cesta 47.'— Ana Rupnik, delavka, 70 let, Sv. Petra cesta 13.
V deželni bolnici:
Dne 14. februarja:' Jakob Sku-' mario, delavec, 48 let.
sinvensKD deželno gMaiirovLjoMjaDi.
SI. 101. lim lim. fZa !o2e par). Drsit. predsl. ZM5.
V nedeljo, 19. februarja 1911.
V proslavo 35 letnice slovenskega akad.
društva „Triglava" v Gradcu.
Baron Trenk.
Oereta v treh deianjih. Uglasbil Srečko Albini. Besedilo srisaia A. M. Wilner in B. Bodanskv. Poslovenil Cv. Šolar. Uprizoril Jos. Povhe. - Kapelnik prof. Reiner.
Blagajnica se odpre ob 1 ,7. uri.
Začetek ob 7. uri. Konec ob 9 uri.
PrifHidnja predstava sa v torek. 21. februarja.
Poslano.
Narodovo zdravUo. Tako se sme imenovati bolesti utešujo.e, mišice in živce krep-ćujoče, kot mazilo dobro znano „Moilovo francosko žganje in sol", katero se splošno in u pesno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici B 1*30. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tuch-lauben e. V zalogah po deželi je izrecno zahte\atl MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 18
Po zdraviliških poročilih ae pri »•evmatizmu, protinu in nevralgijab ■ zborno obnaša kot izborno bolečine •-olažeče, na oplahnenje oteklin ter obnovo premicnosti členkov delujoče sredstvo Contrheuman.
Plesna svila s1*?
novosti.
Franko in io •••runjeaoo se posti* na
dom BogStS i« bira vaoroav 8 prvo potiO. T- varna sa »vilo Mvmm '
69 4
Ako polagate vašnost na to, da
vam ostanejo usta brez duha, pa poizkusite enkrat z lysoformom s poprovo meto, najnovejšim zanesljivim
desinfekcijskim sredstvom za usta. I einkuje zanesljivo in je neškodljivo. Originalna steklenica 1 K 60 v v vsaki drogeriji in lekarni.
Podlaga telesne dobrobiti je uravnano prebavanje: »Herbabuega Sarsaparllla Sirup« je takisto izborno kakor tudi popolnoma neškodljivo odvajalno sredstvo. Tudi pri daljši rabi se truplo sirupa ne navadi, ne#o vedno enako milo učinkuje. Ta izdelek fco čez 30 let zdravniki zapisujejo tam, kjer je treba paziti na redno predavanje. Edino izdelovanje: Dr. (I p! I man na lekarna »zur Barm-herzigkeit« na Dunaju VIL, Kaiser-str. 73—75. V zalogi po vseh lekarnah.
Izmed vseh organov človekove notranjosti za telesno dobrobit odločno najvažnejša želodec in čreva. Ako jih z uravnanim, zmernim življenjem drvimo v dobrem stanju, odpade s lem tudi najpoprlavitnejši vzrok bolezni vseh drugih organov. Lahko se torej uvidi, da se prime tudi najmanjše motenje prebave vsega organizma in je posledica tega slaba tvoritev sokov in obolelosti. Važno je zatorej, da se dobe prava sredstva, ki morejo prebavo urejati, doseči pravo mešanje krvi ter odstraniti >labe ali pokvarjene dele krvi. Tako preizkušeno sredstvo je že desetletja po \isej Avstriji znani ter po mestih in vaseh po hribih in dolinah eenjeni dr. Rose balzam iz lekarne B. Fragnerja, c. in kr. dvornega dobavitelja v Pragi.
S prav dobrim uspehom se
alkalicna
rabi pri;
obolelosti sopil
katarjih v požiralniku bronhiji vnetju
pljuč in prsne mrene« Zaloge: Mihael Sastner, Peter Lassnik in A. Sarabon v Ljubljani.
đedina slovanska •  ura za teloradce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana II Ci|«frifif LJUuUana
Mestni tu IL lllllSiCI Sv. Petra cesta
Zahtevajte
pri svojem trgovcu ne samo »kocke   za   govejo juho« nego izrecno
MAGGI^ćkc
vejo juho
ker so napolje!
621
Priitno
z imenom „MAQGI" in var-styeoo znamko zvezdo s ^ krilcem!
O aai
zoboM
iskano a*lm|e dobro antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje ■•priletno sapo ls ost
1 itakiaaica s navodilom t krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
s Liublisnl, Sesliesa cesta eter. t
poleg Franc Joietovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravili tadi dani bolniških biagaju jut. želeioice. c kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Meluslae-astns la soku voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične meluahia ■■Ina sobno voda, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob In osveženje ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovtć, kr. pošte meštar.
Meteonft&tno porofllo.
Vtltaa 994
tUk na-t ae
ga nil Po njem ti jed dišis Želodec ne boleha In glava ne Boli!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. a    m 4-80,
Naslov za naročila: „FLORIAN**. Ljubljana.
V__J
Postavno varovano.
Usakčo ki boleha na želočeu
zohteual naj bi odločncr da de pripravljalo njegov/a jedila le z
jedilno mastjo
(®eres
ker ta Je po preiskavi dunajskega vseučilišča izredno lahko prebavna«
februar 1	Čas •paza-vaajt	Stanje ■art-■etra V mM	t6	Vetrovi |	Nebo
17 *	S. pop. O.zv.	7395 7.80	-4 2 -18	p. m. sati.	oblačno jasno
18	7.ij.	736 9	-24	Sl. jzah. pol. oblač	
Srednja včerajšnja  temperatura 05«, norm. —0 u#. Padavina v 24 urah 0 0 mm
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja, ki so nam došli povodom smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Karla Birtiča
strojevodje drž. železnice v Divači
se globoko gin jeni najtopleje zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem.Hd so ga spremili k zadnjemu počitku, dalje slav. pevskemu društvu za ćastno udeležbo in ganljivo petje, kakor tudi za darovane krasne vence. 646
DIVAČA, 15. februarja 1911. 652 Žalujoči ostali.
Za večjo trgovine mešanega
blage na deželi
se išče
prodajalca
kakor tudi čvrst deček kot
učence
iz poštene hiše.
Ponudbe z navedbo zahtev in referenc naj še pošiljajo na uprav-ništvo    »Slovenskega    Naroda« pod
š fro „Marljiva11. t* 638
Voznih koles tvornica Janus.
3Jetno jamstvo.
Najboljši nakupni
vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike m pritikline. Kolesa ^Janus1' s triletnim jamstvom od~K 9a*^- naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne ix več kosov, od K 3*—, acetilenske svetiljke od K 2'—, kolotecni zvonci od K l"—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 viti., verižice, prima od K 2*70 naprej: Pro-stotečna pešta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh Tazsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod sa popravila, po-nlkljanle in emajliranje. Vsak dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605
MAKS  SKUTEZKV, Dunaj,
I. Stubenring 6*
Garantirano naturao pristno
etiki staro vino
K 56*—, rizling iz leta 1908 K 60'—-, dobro no*o vino belo in rdeče K 52 50% pristna slivovka K 106—; 50% tropinovec K 112 za 100 litrov prodaja
J. Kravagna ? Ptuju Štajersko.
Občni zbor
mOnb fflm pogrebnega druftva Marijine bratovštine i Ljubljani
ima svo e redno zasedanje
v nedeljo, dne 26. svečana 1911
ob 10. vrl dopoldne
v mali dvorani Mestnega doma
na t rane Jožefovem trgu. Dnevni red:
1. 'Poročilo .predstpjn)kaf
2. Čitanje zapisnika lanskega rednega občnega zbora.
3 Poročfio preglednikov računov.
4. Volitev treh odbornikov in treh računskih preglednikov.
5. Posamezni nasveti društvenikov.
K polnoštevilni udeležbi vabi cenjene
Člane
645
Posestvo
v vasi Dolga vaa pri Boaavftt
le oapnulai ali se na na f uiti za lata ptt lat
VpraSa se pri JOS. TomltZ, itOT. 30
t Dolgi vasi pri Kocsvjn. 622
Redka prilika 1   Redka prilika l
dobe" planino
se pe oeni preda ne voglu Sv« Petra ceste, vhod Radeckege o« it 2, IL nadstropje. 639
Spi ii"
se sprejmejo v trajno delo.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
s tremi sobami in postranskimi prostori, s sadnim in zelenadnim vrtom se pod ugodnimi   pogoji   proda. Tozadevna
po-j'dba rri I. Skala, Hilšerjeva ulica št. 5, I. nadstropje, na levov v Ljubljani. 634
Proda se dva do tri vagone
dobre, trde (prve košnje) 643
mrve (sena).
Cena po dogovoru. — Naslov pove upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Zatekel SO Je tU,  že pred več
dnevi velik, rjav, 644
lovski pes
kateri je imel na vratu lastnikovo ime. Sliši na ime »Heko« in je Še mlad Kdor ga pripelje, oziroma pove kje se nahaja, dobi
20 kron nagrade«
Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. Zaradi preselitve se prode
v polnem  r.b=egu  ali  pa  tudi samo
bisa z gostilno in gospodarskimi
poslopji ter vrtom.   Kraj  ima bo«
dočnost zaradi nameravane gradbe železnice. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 632
Dva dobra in zanesljiva, samostojna delujoča
sprejme takoj proti dobri plači v trajno delo 63 %
KONRAD POTZNER
kleparski mojster Celje, Vrtna ulica  štev. 11.
Št. 1191/V. u.
630
za voj
Pri mestnem magistratu v Ljubljani podeliti je za tekoče leto Jos. Sahnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 K.
Do te ustanove imajo pravico uboge sirote vojaškega rodu. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za piodelitev te ustanove vlagati je do dne 14. marca 1.1. pri tem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 16. februarja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c kr. deželne vlade svetnik«
Laschan 1. r.
1881 —1901
t. j. vsi oni letniki
»Ljubljanskega Zvona"
ki jih v knjigotrštvu ni več dob'ti, so skupaj ali .p« samezno na prodaj« Prvi, le« se za vse oglasi, bo n icene še kupil. Nar prodaj je tudi : „Kres", £opo1en, 1881 — 1886."— Mariborska Pajkova „Zora", popolna, 1872 do 1877. — Hribar-Tavćarjev start „Slo« van", popolen, 1884-18*7.
Vprašanja z znamko za odgovor na upravništvo *S'ov. N-»roda« pod Šifro
„1881—1001«.
t
9Y
42
1
CX
7471
52A
Vabilo
L. 91
XXXI. občni zbor
pegistrovane zadruge z neomejeno zavezo
hi a?€» vraži
dne 16. marca 1.1. ob 3. pop. v zadružni pisarni na Dunajski cesti št. 18.
■flMPuFMI DET|1| 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo ravnateljstva. \i. Poročilo nadzorstva. 4. Revizijsko poročilo. o. Odobritev letnega računa. 6. Razdelitev čistega dobička USlEilf ni    ImKLl^ai  jt v0[;tev predsednika, podpredsednika, treh članov načelstva in treh članov nadzorstva, 8. Predlogi zadružnikov.
V Ljubljani, dne 14. februarja 1911.
Načelstvo.
Prejemki.
Denarni promet v letu 1910 K 99,443.166-32.
l\
10 11
12 13 14 }
16 ?
i
17
Račun blagajne: Gotovina dne 31 januarja 1910 .........
„    deležev: Vplačani glavni deleži...........•
.       opravilni deleži    . t.wp.........
n     rezervnih zakladov: Dvignjene obresti glavnega rezervnega zaklada .
Dvignjene obresti posebnega rezervnega zaklada
zadružnikov........
m    pokojninskega sklada: Dvignjene obresti in pnspevki uradnikov „    vlog: Prejete hranilne vloge .....
na tekoči r2čun 9 a „     po nabiralnikih
posojil: Vrnjena posojila.....
tekoči: Prejeta glavnica......
„    reeskompta: Prejeta glavnica .... „    naloženega denarja: Dvignjena glavnica n    poštne hranilnice: Dvignjena glasnica . „     zadružnega doma: Prejete najemščine in o w    zadružnih hiš: Prejete najemščine „    vrednostnih listin: Prejemki za odprodajo „    prehodnih zneskov: Vrnjen! prehodni zneski
„    inventarja: Prejeta skupila.....
yt    obresti: Prejete obresti posojil ....
„     zamudne obresti . »     obresti \Teonostnlh listin jy ,     naloženega denarja
^    upravnih dohodkov: Prejeti upravni dohodki
in
dpi:
doneski
K
618.188 j 46
4200 —
208 —
8.356 < 62
7.537 3.168 5,769.959 4,05.3.054 23.382 6,586.776 130.418 15.000 13,590.78o 18,366.470 16.195 21.473 114.976 34,310 9
885.740 11.108 39.754 73.699 5.321
92 98
! 49 27 ! 19
i67 ; 53
! 42 : 31 f32
i 44 40 12 18 11 64 74
50,350.093 I 12
5 6 7
8 I 9
10 !
n !
12 13
H s
15 j 17 i
18 19 20
Račun blagajne: Gotovina dne 31. decembra 1910...... •  .   • •
n     deležev: Izplačani glavni deleži t   ... •
„        opravilni deleži .........
„    vlog.: Izplačane hranilne vloge..............
. na tekoči račun .   . •......
■ p d   po nabiralnikih •
„    posojil: Izplačana posojila.............. .
Odpis v letu 1910............,   . .
„    tekoči: Vrnjena glavnica...............
„    reeskompta: Vrnjena glavnica.    "........   •   •   • •
„    naloženega denarja: Naložena glavnica...........
„    poStne hranilnice: Naložena glavnica...........
„     zadružnega doma: Davki, poprave in odpis •
„    zadružnih hiš: Davki in poprave.............
„    vrednostnih listin: Nakup vrednostnih listin......   .   . .
m    prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski.........
n    inventarja: Nakup inventarja ...........>•   . •
* „    dividende: Izplačana dividenda.............
^    nagrad: Izplačane nagrade
n    dobrodelnih namenov: Izplačane razne podpore   ........
n    obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog...........
.        . .        »  na tekoči račan • ..«••
* j, . s   po nabiralnikih......
Povrnjene obresti posojil .............
Plačane obresti tekočega računa    .   .   . •......
,    reeskompta...........,
„    davka: Plačani davek.............., .
„    upravnih stroškov: Izplačani upravni stroški.........
m    doneskov državni zavarovalnici nameščencev: Izplačani doneski    • .
Oebet.
Izkaz izgube in dobička za upravno leto 1910.
2 3 4 5 6 7 8 9
Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog..........
„ „      „    na tekoči račun.....
M „       „    po nabiralnikih......
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog.........
„ „       „   na tekoči račun ....
„   po nabiralnikih .... Za leto 1911 predplačane obresti posojil........
V letu 1910 za leto 1909 prejete obresti posojil.....
Povrnjene obresti posojil............
Plačane obresti tekočega računa..........
V letu 1910 za leto 1909 vnovčeni kuponi vrednostnih listin . . Plačane obresti v reeskomptu.......... .
zadružnega doma: Davki, poprave, 1 % odpisa in predplačane ncijemščine zadružnih hiš: Davki, poprave in predplačane najemščine   . .
inventarja: 10"   odpisa za obrabo.............
davka: V letu 1910 plačani davek............
posojil:   Odpis v letu 1910..............
upravnih stroškov: Upravni stroški v letu 1910........
doneskov državni zavarovalnici nameščencev: Vplačila v letu 1910 izgube in dobička: Čisti dobiček v letu 1910 .........
K
88.119 6.642 53
731.575 42.922 639 36S41 175.259 1.694 3.760 18.245 360 8.999 8.817 1.793 19.894 949 54.081 1.130 172.560
1,374.340
Račun obresti: Prejete obresti posojil.......
V letu 1909 za leto 1910 prejete obresti posojil
Zaostale obresti posojU......
Prejete zamudne obresti ......
Prejete obresti naloženega denarja .   . .
m       m    vrednostnih listin   .   . . „  vrednostnih listin: Nedvignjeni kuponi .   . .
Kurzni dobiček v letu 1910 .    .    . . „ zadružnega doma: V letu 1010 prejete najemščine
V letu 1909 za leto 1910 prejete najemščint „ zadružnih hiš: V letu 1910 prejete najemščine. .
V letu 1909 za leto 1910 prejete najemščine upravnih dohodkov: Upravni dohodki v letu 1910 izgube in dobička: Pripisani ostanek dobička iz leta 1909
Aktiva
Bilanca la upravno leto 1910.
3 4 5 6 7
8 9 10
Račun blagajne: Stanje dne 31. decembra 1910   .   . . „    posojil: a) Stanje vknjiženih posojil:
2) na zadolžnice .......
[3) na zastavna pisma......
b) Stanje meničnih posojil.....
c) .   posojil v tekočem računu   , ,
naloženega denarja: Stanje dne 31. decembra 1910 Z   zadružnega doma: Stanje dne 31. decembra 1910 *    zadružnih hiš: Stanje dne 31. decembra 1910.
zadružnega zemljišča: Stanje dne 31. decembra 1910 "    vrednostnih Hstin: Stanje dne 31. decembra 1910
Nedvignjeni kuponi ....
prehodnih zneskov: Stanje dne 31. decembra 1910
„    inventarja: Stanje dne 31. decembra 1910 .    . .
obresti: Stanje zastalih obresti posojil dne 31. decembra 1910
K
8,123.119-39 479.992-50 4,265.031*66 3.101. 2437
K
v '
698.831 46
15,969.767 1,974.751
ir\7U>
313.974 89253
462 678 14.218 9.502 16.145
209.514
19.956.352
92
03 54 41
50
86 01 86
59
Račun deležev: Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1910 .
Stanje opravilnih deležev dne 31. decembra 1910
4 5 6 7 8
K 20.000-.   7 078.
K 17,697.487-5 i 731.575 79 795.71 11 42.922-67 19.41633 639-80
vlog: Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1910    .   . . Kapitalizovane obresti za leto 1910 ... Stanje hranilnih vlog na tekoči račun dne 31. dec 1910
Kapitalizovane obresti za leto 1910......
Stanje hranilnih vlog po nabiralnikih 31. decembra 1910 Kapitalizovane obresti za leto 1910.......
rezervnih zakladov: Stanje glavnega rezervnega zaklada dne 31. decembra 1910
Stanje posebnega rezervnega zaklada dne 31 decembra 1910 pokojninskega zaklada: stanje dne 31. decembra 1910 . zadružnega doma: Za leto 1911 predplačane najemščine zadružnih hiš: Za leto 1911 predplačane najemščine . . obresti: Za leto 1911 predplačane obresti posojil ,   , , zgube In dobička: Čisti dobiček za leto 1910.   .   . .
Izdatki.
—K	h
698.831	46
4.200	—
60	
6,654.420	41
4,573 897	44
17954	27
5,258.958	79
949	84
472.810	67
30.000	
13,876.213	42
18,373.100	29 i
7.138	84 i
6.982	91 :
169.920	
38.167	Si
1.312	- 1
2.000	- ;
13.260	
4.180	1
88.119	41
6.642	19
53	31
1.694	23 i
3.760	92 !
360	10 j
19.894	24
54.081	26 :
1.130	- i
50,380.093	»1
Kredit.
K
885.740 40.010 209.514 11.108 73.699 39.754 14218 49.375 14.238 1.574 21.473 1.623 5.321 6.687
12 77 86 18 64 11
94 85 52 32 88 74 02
1,374.340
95
K
27.078
19,287.760
202.950 184.403 41.063 1.860 1.834 36.v41 172.560
23
96 43 51 28 25 51 42
19,956352 59
Letni račun in bilanca so razpoloženi v smislu § 25 zadružnih pravil zadružnikom v pregled.
Načelstvo.
Diltikt vestnih.
Akad. tehn. društvo »Triglav« y Gradcu k 351etnici.
Tri glave so, a vendar gora ena Najvišji vrh na vseh slovanskih tleh, Iz njega Sava se rodi zelena, Ta lepa vez sorodnih src že v dneh, Ko se je zvala naša domovina Tlirija velika in jedina.
Ti   »Trig-lav«,    znak    ponosne nase gore,
V svobodni misli prostega Slovenca
In v ljudskem bratstvu gledaš svoje vzore,
Tri glavne cvete sreče naše venca. Ko solnce v takem  znamenju nam
vzide,
Tedaj,    Slovan,    kraljestvo Tvoje pride.
Da velikega dne napoči zarja Se »Triglav« resno trudi mnogo let; Saj v dobi sreče jih in v dneh viharja
Preteklo že je sedemkrat po pet.
In k temu dnevu kliče trojni »s»la-
va«
»Triglava« drug »Ilirija« in »Sava«. Oh 351etnici akad. tehn. društva »Triglav«.
Narodno - napredno dijaštvo praznuje svoj praznik. Cel 1 ust rum je pretekel, kar smo imeli podobno slavje, med tem pa ni bilo ničesar do letos. Pripravljali pa smo se na tihem toliko živahnejše, celih 5 let smo pričenjali na vseh koncih, tako, da smo letos vstali kar na mah, povsod enako močni in podjetni.
Prazniku gremo nasproti, veliki noči. prazniku vstajenja in prerojen ja. Spodobno in prav je, da pove-ličamo ta dan, eden tekom dolgih let in če en dan posvetimo veselju, hon-ny soit, qui m al y pense.
Kakor pa velja splošno nase slavje vsemu našemu dijaštvu, tako je jutrajšnja siavnost predvsem »Tri-glavanski« dan. slovesen praznik Poletnega obstoja akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu. Ker ima to najstarejše narodno-napredno dijaško društvo za sabo zgodovino, vredno spomina in verno sliko visokošolskih in specijalno slovenskih razmer, zato se obračamo nazaj na prestano dobo s čutom zadoščenja in ponosa. Kajti še slišimo stokrat in stokrat ponosne besede: »Triglav«, narod je s tabo zadovoljen!
Danes stojimo pred novini jubilejem »Triglava«, najboljšega izmed naših društev. Kako naj mu častita-nw>. kako naj ta dan dostojno proslavimo? Kdor je videl proslavo »Tri-srlava-nske« 30-letnice v Cei ju, nam *a priznati, da je takrat »Triglav« dosegel slavo, katero sedaj ne moremo več povečati. Na zunaj torej ne more biti večjega sijaja, a 351etnico Triglava« praznuje narodno-napredno dijaštvo s poglobljenimi euv-stvi, s postoterjeno navdušenostjo. Kot gosti smo prihajali v Celje pred petimi leti, danes pa je »Triglavau-<ku< jubilej naš dan, dan vsega na-rodno-napredriega dijaštva. Nismo več samo sorodni, edini smo, ueraz-drnžljiva celota. To je velikanski napredek, utemeljen v našem razvoju, katerega najlepšo sliko podaja ravno zgodovina akad. tehn. društva »Triglav« iz Gradca, našega jubilarja.
Dijaške »narodnosti« in Slovenci.
Od početka univerz se je dijaštvo družilo po medsebojni sorodnosti v zveze in društva. Ze 1. 1222 zaledimo na pariški univerzi »narodnosti«, ki so igrale tudi na praški imivezi že v Husovem času tako vlogo. V okviru teh »narodnosti« so se razvile manjše socijetete »deželan->tva« (Landsmannschaften). Do najnovejšega časa se je tako združevalo dijaštvo z edinim namenom, da bi jim bilo društvo »družabna in zabavna vez«. Brez ozira na politične tendence je bil vrhovni princip dijaških zvez varovanje časti in gojenje veselega dijaškega življenja.
ustavnim življenjem v Avstriji je tudi slovensko dijaštvo najprej na dunajskem * vseučilišču nastopilo kot »narodnost« in si ustanovilo aka-demično društvo ^Slovenijo«. V drn-?em za Slovence važnem visokošolskem mestu, v Gradcu, je ravno tako osnovala med slovanskimi dijaki društvo »Vendiia«, kateri je pa no 6 letih, t. j. 1. 1875 sledilo močnejše narodno bolj diferencirano slovensko ikademično tehnično društvo »Triglav«. Kakor je bila občna navada, se je dijaštvo zbiralo le kot »narodnost« in iz tega vzroka se v Trig-la-vanskem geslu »Biti slovenske krvi — bodi Slovencu ponos« poudarja izključno narodni moment.
* * m
»Triglav« od 1- 1875. do 1. 1895.
Namen društvu je bil pred vsem ta, buditi med člani narodno zavest. Ta zahteva je bila primerna duhu onega časa. Takrat so nastajala zlasti na Spodnjem Štajerskem društva z istim namenom ter izvirala iz iste
potrebe. S tem, da so se druitveniki
vadili v domači govorici in pa, da so se v neprisiljenih sestankih pri zabavi, pri veselici medsebojno spoznavali  ter navduševali,  se je ugodilo
tej potrebi. Z istim namenom ste se ustanovili »VemdLja« in »Sloga«, in »Triglav« sprejemši tradicije od njih, se ni mogel odtegniti vplivu časa, nego se je krepko oprijel teh idej. Gregorčičevo geslo »Triglavu«
Cuj nas Slovenija, Cuj Triglav nas ti, Da z dušo in srcem Slovenci smo mi!
in njegov takratni naslov, literarno-zabavno društvo, izraža jasno njegov smoter. Torej, buditi narodno zavest med članovi, je jedro in naloga društva v prvi dobi ujegovega obstanka; »da spoznamo drug drugega, da dajemo inalodušnim poguma, da kažemo svetu, da smo zvesti sinovi matere Slovenije,« so bile. nastopne besede drugega predsednika »Triglava«. Društvo se je v tej dobi tudi izogibalo političnih pa tudi verskih vprašanj, prirejalo pa slovanske ko-rnerze, izlete v domače kraje, 1. 1886. ustanovilo akademiČno podružnico C. M. D. in v društvu gojilo petje, telovadbo,   sabljanje in predavanja.
»Triglav« od 1. 1895. do 1905.
1. Klerikalna secesija.
Z razvojem časa je bilo društvu vedno težje obsegati vse slovensko dijaštvo v Gradcu. Narodnopolitič-nega vprašanja se vsled katoliško-klerikalne propagande dr. Mahniča od 1. 1890. naprej dobivala vedno bolj versko politično barvo. Odkar se je v Ljubljani 1. 1892. vršil I. katoliški shod in se je hvalevredno nasprotje med katoličanstvom in naprednim narodnjaštvom i>oglobilo, tedaj te razmero tudi niso mogle ostati pred pragom akademskih društev. L. 1894. so si klerikalni dijaki na Dunaju ustanovili »Katoliško akad. društvo »Danica« in podobno se je izvršil proces tudi v Gradcu. Vstop mnogoštevilnih kranjskih naprednih akademikov v »Triglav«, izvolitev pes-uika-svobodomiselca A. Aškerca častnim članom in hujskanje »Slovenca« je provzročilo, da so klerikalci po različnih poskusih ugnezditi se v kakem graškem slov. društvu biii končno le primorani 1. 1900 ustanoviti si slov. katol. akad. društvo »Zarja« v Gradcu. »Triglav« je postal napredno društvo.
2. Radikalna secesija.
»Triglav« je bil sedaj sicer po mišjjenju enotno društvo, ali manjkalo mu je prave naloge, kajti budite v narodne zavesti je postala s časom že nepotrebna, literarni krožki so vsled velikanskega napredka Slovencev v kulturnem oziru izgubili aktualnost. Treba je bilo poiskati društvu nove naloge, v tem pa se je zanesel iz češke med dijaštvo radikal izem z zdravo idejo okleniti se praktičnih javnih vprašanj in s pozitivnim delovanjem v na rod ti in s samoizobrazbo in samopomočjo pospeševati splošeu napredek. Med Slovenci pa je to gibanje degeneriralo. Ostalo je nepopolno, enostransko in nekonsekventno. Da se trezno dijaštvo ni dalo zapeljati od hipnega navdušenja za novo idejo, dokler niso bilo za njen razvoj dane tudi pripravne realne razmere, je bilo povod, da so 1. 1902 najprej na Dunaju »radikale!« kot močnejši okupirali -Slovenijo«, v Gradcu pa z velikanskim ropotom in rožljanjem izselili iz »Triglava« in si 1. 1904 ustanovili radikalno društvo »Tabor«. O tej novi sekti pravi dobro knjižica (O 30Iet-nici akad. tehn. društva »Triglav«: »Dasi se radikalna načela bistveno ne razlikujejo od onih narodno-na-predne stranke, vendar te ne priznavajo, hoteč si ohraniti neodvisnost: plavati hočejo nad strankami. Toda to jih ne od vraču je od tega, da si mislijo ustanoviti samostojno stranko med Slovenci. Toda čemu treba nove stranke, ko že vendar obstoja narodno-napredna, ki se takemu delovanju (med narodom) nikoli ni protivila, čeprav ni v boju proti klerikalizmu dovoli naglašala teh idej.« Tako je ostal »Triglav« pravilno narodno-napredno društvo.
»Triglav« od 1. 1905. do 1910.
Obe od »Triglava« odpadli sekti sta postali njegovi dedni sovražnici. Ce so že klerikalci u ml ji v i nasprotniki akademikov, ki se zavzemajo za svobodo misli, šole in države, so pa radikalci pričeli logično ne-nmljivo intrigirati z vsemi sredstvi proti »Triglavu«. V času parletne »Taborske« premoči so iztisnili »Tri-glavane« iz vseh skupnih institucij, odklanjali vsak skupen nastop in z naravnost besnim fanatizmom skušali ugonobiti vse liberalno dijaštvo. Druge ubiti hoteči pa so se ubili sami, danes »Tabor« ne reprezentuje prav ničesar, podoben jo vsemu slovenskemu radikalizmu, »Zarja« ae vzdržuje iz kupljenih duž demoralizacije klerikalnega režim« na Slo-
venskem, »Triglav« je pa ostal in se množi in razvija, dasi mu niso naklonjene splošne politične razmere. Ima pa zanesljivo oporo v Štajerskem slovenstvu in zvestih svojih planih iz vseh dob. Tudi v tem času defensive je bil »Triglav« neumorno delaven, udeleževal se je vseh narodnih slavnosti, podpiral graško Slovenstvo in se utrjeval na znotraj, tako, da je najmočnejše graško slovensko društvo in prvi med nar. napr. akademičnimi društvi.
i-
Današnje narodno-napredno dijaštvo.
1 Po resnih, mnogoletnih pripravah, na znotraj močno in disciplinirano stopilo je letos svobodomiselno-narodno-napredno dijaštvo z močjo veličastno na plan. To kar je »Triglav« hotel že 1903, namreč prirediti zaupni dijaški shod v svrho bližnjega spozuavanja načel in teženj slov. napr. dijaštva in njega ožje in trdnejše organizacije, je letos postalo meso. Z nemalo moralno pomočjo akad. tehn. društva »Triglava« smo dobili »Organizacijo svobodomiselnega napr. dijaštva«, ki se je s praktičnim vpogledom v narodne potrebe znala poiskati pot za realno in pozitivno delo, a ostala zvesta svo-iim principom, katere bo s treznim delovanjem tudi privedla do zmage. Narodno-napredno diiaštvo ima svojo veliko nalogo: izbojevati zmaero narodni, napredni in svobodomiselni ideji. To zmasro pa hoče i/bojevati naše dijaštvo skupno z ljudstvom na vse[, poljih. V b^ui vrsti stojimo, naj nam vibra »TriHavanski« prapor še nadalie na Čelu, mi grremo naprej, vsi edini, vsi močni,  vsi isti.
Klet
se odda v najem s 1. majem 1911.
Klet je prostorna in pripravna tudi za točenje čez ulico. Pripravna je ker je, suha, za druga skladišča. Klet se nahaja v Sp. Šiški št. 21« 545 Več se izve pri Val. Gregorcu ▼ Mengšu.
Milko Krope!
uran in trgovec 1954
v Ljubljani, Jurčičev trg 3.
Velika zaloga zlatih, srebrnih In siklfastlh žepnih nr In verižic, stenskih nry h prstanov in uhanov.
popravila točno in ceno!
Za veako prodano ali kupljeno uro jamčim eno leto.
Cenike brezplačno in poštnine prosto.
Izvrstna pika za potovanje
Ameriko
ie i« .m z mM pmili
velikani:
Kaiserin Auguste Victoria. 25.000 ton Amerika  ...... 24.000 „
Cleveland...... 20.000 „
Cincinnati ...... 20,000 „
Pres. Lincoln..... 20.000 „
Prcs. Grant..... 20.000 ,
Brezplačna pojasnila taje
FR.SEUNIG
Ljubljana,
Kolodvorska ulica št 28.
Perje  I Kontoristinja
nm I mm lahni mmlano. Ponudbe s nremsi
ra postelje in puh
priporoča po Mjnižjib cenah
1^. HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
SO tekel sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval, kakor zahteve pri pro-tem stanovanju   in  hrani   na EđmnndB
Kotzbofca v Kranju._m
Najboljše in najsigurnejse sredstvo zoper
J
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne pošte
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
ki v kratkem času odpravi rdečico in vse druge bolezni v nosu je
Ig: „Kamelija11
i
z
Razpošilja z natančnim pojasnilom po povzetju t eh kron II. M. E, MedlOJJ, Celja Št. 16, fitajersbo. 295
ta DRtiziisi Umi w.
£astna delavnica.
ie
n m
Cene zmerne. Solidna  ie  reelna   postrežba ^
C5ta!i©t1j«jo 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Aprefura sukna.
I Poljanski nasip - OzKs ulica it4. Sprejemališče
Šelenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana, Dunsnka cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
% ^------^ ^
0 S
o «
4 4 O «
«
i i
Važno! za Važno!
gospodinje. trgovceiDživinorejce.
HoJbcI lo Id ĐOlcrne Jo potfrefDa
» ♦
i
otroka, dišava, mila in sploh toaletne prejmete, lotografično aparata in potreMetao Ururgtčna oorosila vsaka vrsto, srodstva aa dosftafokollo, voook In pasto so tis itd. — ^Velika zaloga na|flns|soas roma in konjaka. — Zaloga svežih amtnoralnlk ved ta sol! za kopel.
Oblastv. kooc. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol dvetnasot, eelitor, eoojan, kolmot, krmilne asno itd. - Vnanja naročila te izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
I ANTON KANC
3* Ljubljana. Židovska alica št. K E spalo pe naivnu eenl raiia ztlttct - (rvte), c?ms. fcMrf^
o ♦
0> ♦
o
tO
*
!
#» O
i I
Vinko Maidlč i
f*v •
iicni m v a?
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vede v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66
V Linblfani: Podgradu, Trnovem, Kočevja, Trsta Gorici, Celovcu, Bellaku, Bolcanu, Inomostn, Tri-dentu, Zadrn, Splfete, 2rcegnovem, Rotoro, Sarajevu in Puli a,
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj.
Najnovejši in najfinejši
za jopice, nogavice, in drage pletenine   nudi   v-a kom ur  t rez razlike
trafen in dober zaslužek.
Glavno zastopstvo in prodaja za j Kranjsko, Primorsko itd. 23?
G Ecis
mehanična   indastrija pletenja modne konfekcije
i Linij!jsiii, Sodna eliti štev.].
Prospekti in ceniki brezplačno^
«
Varstvena znamka:
Sidro. 179
£iniaent. Capsiri comp.
Nadomestilo za
P1MI s aa
priznano izborno, bolečine tolažeče in Gdvijalno mazilo ob prehtajenjo itd. po
80 h, K I-4U in 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem tejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko wsidrom*\ potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Richterjeva lekarna
pri »Zlatem levu**
v Pragi Elišcina l S nota.
D
v znanje
Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogn'ti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno-pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riraoem prostoru shraniti.
Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka
K. ČAHERHIK
Specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli
Ijubljana, Dunajska cesta 9.
DQ
t ■•]«■ m ia •vmmmIm
«13
usnjarlja
z vsem v delu nahajočim sc usnjem ▼ kraju, kjer se dobi v de!o veliko kož.
Naslov v upravntštvu »Slov. Naroda«.
Ozira se le na starinske gradove, tudi zapuščene, vendar ne preveč Najraje na go-renj>kem, pr dnost v bližini Ljubljane, tudi lahko okrog Novega me ta. Zemlisča nepogojna. — Naslov pove upravnistvo »SI Naroda« kamor naj se ponudbe pošiljajo.
M ne parnoga!
„Oltoman"
Zapomni si, prinesti mi moral samo c garetni papir ali stročnico, in naj to ne motijo slične ponaredbe slabo kakovosti!
m 366
OLLA"
speciaMct* ganij* po današnjem stanje /rar.osti dtUziio
'^iboliiiUaU.
Lotiva M p fctse* lekarnicib in drogerija*.
OLLA
je več nego
2000zdravni-kov označilo
slivei*«.
Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka, R. Sapnik, Osbriel Piccoli. lekarnar, A. Kane drogerija, Ant. Rrlsper.
Vam Vaš dobavitelj da manjvrednih posnetkov OLLA hvaliti za „ravno
e
jOLhuLIi
Ljubljana 3oe7 Sodnijska ulica št. 5,
Zahtevajte, da CUA in ne dajte si za isti denar kot tako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajaHSč zastonj od tror-nlce za gumi OLLA aa Dunaju II. 3uO, Fraterstr. 57. 1000
Zcnitna ponudba!
Gospodična, stara 21 let, dobra goip«dinja, s premoženjem 5000 kron, se Zeli radi pomanjkanja znanja tem potom v svrno že itve seznaniti z gospodom uradnikom ali pod-uradnikom - Le resne ponudbe naj sc pošljejo s sliko, katera se vrne, pod „Srećci zakon stev. 1" na upravnistvo »SI. Nar.«
se takoj sprejme pri zavarovalni družbi. Ponudbe s prepisi sprićeval:
poštni predalček št. 111 v Ljubljani.
Več potovalnih zastopnikov
proti fiksni plači in proviziji sprejme glavni zastop RIUHIONE JU3RIATICA 01 SICURTA V LJUBLJANI.
Ponudbe na naslov: Iv. Perdan, Ljubljana.
vosov
Izd olovatol j
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
55       novih in te rabljenih
m~ vozov. ~m
e prsta
Ceno čoiko
postellM perje!
5 kg novega skubljenega
K 7eCL boljega K 12 , belega, (ako mehkega skubljenega K 18--, K 34'-, snežno belega, mehkega, akubljenega K 30--, K*-. Pošilja sc franko proti povzetja. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi postnih stroškov.
Benedikt Sacbael, Lobes 35.
pri i
464
ift
NIGRIN
(Fernolendt)
je najboljše dstilo za čevlje. Dobiva se povsod. Ia tenki razstavi sa forosju odlikom z zlata šutnjo.
Intjavasf
EMSK
Prcizksseoo ziravfloa pri katahb,
kasljo, bripavosti. za&lezenjo. želodčni kislini, influenci in nasledkih.
Dobiva se povsod po lekarnah, dr gerijati in trgovinah z rudninskimi vodami. 3682
I
Radi bolezni se take i proda dobro idoča
trgovina
s premogom, drvmi tat lesom s celo zalogo, konjem in 2 vozovoma, za vsako ceno.
Eventualno 00 iooo  družabnik s
kapitalom, ki je zmožen sam voditi omenjeno
trgovino. — Vpraša se pri L06IĆ i Vrečko. Voloako-Opatija, Istra. oos
Spretnegu
617
in
sprejme
jVCatija fetrič, urar v posiomi.
Ljudevit Borovnlk
pušk a i* v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem,
se priporoča v izdelovanje vsshovrshtfh
posek za lovce in strelce po najnovejših
Ti
sistemih pod popolnim jamstvom Tudi asia.e start sa<t<okresnice, sprejema vsakovrstna popravlja, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. presku&e-'aliuei in od mene preizkušene. — liuatro-57 vanl oohlkl zastonj.
V Ameriato in Kanado
pripravna, cenena In xansel Iva votn|a
Cunard Line.
Odkod ti domaćega pristanišča Trsta
Saxonta, 4 marca 1911. Pannonia 15. marca 1911, Carpathia, 25. marca 1911.
Is Uverpools: 274
Največji in najlepši parniki sveta.
Lusitania, 11 marca, 8. aprila, 29 aprila, 20 maja, 10. junija 1911.
Mauretania, 4. marca, 25. marca, 22. aprila, 13. maja, 3 junija. 1911.
Pojasnila in vuzne karte pri
pri-
imkov rudi drugo zlatnino poroča po nizki ceni
FR. P. ZAJEC
Ljubljana) Stari trg 26.
Pošiljam oenike brezplačno«
2 gospodarskem poslopjem in velikim vrtom v Metliki h-.s. št 125 nekdanja Peidirčeva hiša — ki je pripravna za go&flno in prenočevanje tujcev. 613
Več pove hranilnica in poso-lilnica ¥ Semiču na Dolenjskem.
! Kdo!
kopi enonadstropno moderno zidano rodbinsko niso v mesto Voiisberg (Koflacbška železnica) na Štajerskem, na prometni cesti i vrtom in nekaj" polja, z urejenimi kadnimi kopelrat c električnim obratom in razsvetljavo. Cena 38.000 K. Več pove Fran Horneck. Gradec Heinrichstr. 11.
610
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnita siamni in služen G. Flux
Gosposka ulica štev. 6,
priporoča in namešča le boljše
Itorijent gimnazije
išče primerne službe.
623
Ponudbe je poslati pod naslovom f9B«
Ž.11, Ljubljana, Kolodvorska nI. 24.
Proda se na Vidma
m obstoječe   iz njiv,
niiPAPlIIla travnikov in gozda lili m 111 I HII dobro zaraščenega
UUtlljllIVU  z   vsem gospodar-
1^ w : skim poslopjem. :
V h ši se nahaja gostilna. L<ž> pri okrajni cesti. Izve se na Vidmu pri LnkOViCi. 582
ki se popolnoma razume na angleško damsko in moško krojaŠtvo in je poleg tega popolnoma izvežban v finem krojaštvu za gospode a e išče« Pisma pod „A. B.11 na upravnistvo »Slov. Naroda« 613
Oprava
za manufakturno trgovino
itelatej prod. mize, blagajna za kasirko,  ogledala  in steklene stene za pisarno
se po ceni proda.
Poizve se pri špediterju J. Sberlju v Ljubljani. 591
odlične zmožnosti, ki je na] Avstro-Ogrskem že več leti
Informacijski zavod
ftVCS JSF* zastopnika
%a Ljubljano in Kranjsko, kateremu so pri bol ših tvrdkah vrata odprta,]
in sicer za prodaja svojih abonementov proti visoki proviziji. i
Lukrativen prislužek za inteligentne osebe« •"»!
Ceoj. ponudbe z referencami je pošiljati: Trat, poštni predal 514 (gl. pošta).B
v LfnMlaat, Slomškova utlca tla v. 29,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Ceno Posteljno Perje
1 kg sivega skubljenega perja K 2 polbelega K 2-80. belega K 4. finega K 0\ najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8. belega 10, K prsnega puha K 12, od 5 kg nadale
poštnine prosto.
Dovriene postelje
nega rdečega, modrega, belega ali rmene-ga inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika I80x 116cm z2blazinama, velikost80x58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20. s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14. lf; vzglavnica K 3, 3*50, 4. — Pernice 180x140 cm velike K IS, IS, 20; vzglavnica 90x70 ali 80x80 cm K 4-50, 5. 5*50. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. BERGER
v Oetenie! stav. 1011, Ceakl los.
kakor
£ribamo trgovsko In gostilniško osebje iblra različnih slnteb, zlasti aa t enake Vestna in kolikor motno hitra postroiba zagotovljena. 620
Pri manjih vprašanjih se prosi znamki za odgovor.
u nojem!
Enonadstropna hiša z lepo kletjo in hlevom, tik železniške postaje in drž. ceste, v bližini Volosko-Opatije, i dobro uspevajočo gostilno in trgovino, pripravna 4udi za pekarijo aH kakšno dru^o obrt, se radi rodbinskih razmer daje s 1. aprilom v najem«
Več se izve pri lastniku Josipu Dekle va, gostilničarju vPermanlli, postaja Jurdani. 624
Poceni meso!
5 kg govejega ali telečjega mesa (^t^g^o) vsaki dan svežega klanja, samo K 4 40, franko po povzetiu. Strogo solidna po-strežba, ker reflektiram le na stalne odjemalce. Meso se dostavi tekom 24 ur na vsako mrsto. &07
F. Jaszovics. M. nerimse, Bunio.
Za neugajajoče tfenar nazaj ali se blago Gei
i drugerr zastonj ia postita« prosto.
zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem' posteljnem biai
Prešernove slike
prodaja in pošilja %\ postnem perzetja Iv. Bonačv Ljubljani.
Dela kožo odporno in žametnomebko.
Neutrpijtvo ob mrzlem letnem
Času in za potovanje po hribih ali po morju.
Čudovitega  učinka za pusto in
raspokano koto.
Dobiva se povsod. Lonček 70 in 1-20,
Juri Dralle
Hamburg in Podmokli.
Cona sliki S
3790
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajoCimi se 94 vplačili.
a« w vragi.   •% • In kanitaUla K ioo.ase.asn-
Po velikosti draga vzajemsa zavarovalnica aaSe drtave z vseskozi siovmko-narodiio spravo,
vnw totrta mtartn t Iliji ££Sm i taPRki dd m 11 -w
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantheje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodno in občnokoristne namene.
s
0675
00
5254
7Y
K1
D-D
D5D
PrastanovniM Evrope.
»Die Slaven, em Urvolk Euro-pas« je naslov velikemu delu, katero je spisal naš rojak major Martin A u n k o v i Č in ki je sedaj izšlo v založbi vseučiliske knjigarne Jurja Szelinskega na Dunaju že v šesti Dopolnjeni in razširjeni izdaji. Problem, ki ga. obravnava pisatelj v tej knjigi, je velezaniniiv, tako z znanstvenega, kakor tudi s slovenskega narodnega stališča.
Skoro v obče velja — največ po krivdi nemških znanstvenikov — nazor, da so Slovani prišli šele za časa ljudskih selitev v Evropo in da >o se na pr. Slovenci šele v šestem stoletju naselili ua nekdanjem svojem ozemlju, ki je je nemila usoda -krčila na pokrajine, koder Slovenci še danes žive. To pa je ali znanstvena zmota ali znanstvena prevara, na vsak način pa je to ena izmed onih številnih neresnic, ki se kar ne dajo i zrn vati in ki straše se dandanes celo po šolskih knjigah, največ tudi zaradi tega, ker zahteva nemška politika, da je treba Slovane predstavljati kot interijoren in nekulturen element.
Tej znanstveni ucresuici je sedaj major Žunkovic s svojo knjigo zadal smrtni udarec. Knjiga je plod dolgoletnih studij in raziskovauj, znanstveno delo je to, katerega trli t ve so podprte s strogo znanstvenimi dokazi in vsled tega so samo strokovnjaki poklicani to delo kritično presoditi. Pričujoče vrste imajo samo namen, opozoriti javnost na ro vrli ko iii zanimivo delo. Namon pisateljev je, dokazati, da so bili prastanovnik] Evrope narod, ki je govoril svoj jezik, kateri jezik je najbolj ^oroden današnjim slovanskim jezi-
m. Argumenti in dokazi, s katerimi podpira    pisatelj    svoje stališče,
;jo v sebi tako mogočno prepriče-a rjlno silo, da se jim bo moral ukloniti vsak, kdor išče resnico in no dola na poljn znanosti po priučenih predsodkih ali celo z neznanstvenim i nameni. Argumenti in dokazi, ki jih navaja pisatelj so mnogoštevilni in mnogovrstni .Največjo vlogo igrajo krajevna imena .saj je naravno, da
»a imenovanja najstarejša. Čudom >e čudi čitatelj, ko sledi mnogoštevilnim pisateljevim razlaganjem krajevnih imen. Naravne in neprisiljene so te razlage, odpirajo pa popolnoma nove horiconte ter pričajo glasno, da >o prastanovniki Evrope bili Slova-ii. Kaj to pomeni, ni treba šele razigrati.
Ne čutimo se poklicane vzeti tako delo v kritični pretres, upamo na. da se dobe pravi strokovnjaki, ki bodo znali važnost tega znamenitega dela preceniti in jo tudi slovenski javnosti pojasniti. B.
Pa svetu.
* Najnovejše eudo: Električno oko. Rnski učenjak profesor J H. Ro->ing je iznašel umetno ali električno oko. To je dosegel s pomočjo nedavno iznajdenih katodnih žarkov. Priprava obstoji iz ogledala, katero se i Jene kamor hočemo. Ogledalo vzprej-me predmete, potem jih pa elektrika prinese pred človeško oko. Kakor slišimo s pomočjo elektrike, tako tudi vidimo. Posebno hode zanimivo raz-iskavanje rnorja. Mi nič ne vemo, kakšne živali žive v večjih globinah ali na dnu morja. Ce prinesemo nam-reč na površje ribo, katera živi v ji globini, poči naenkrat, ker je vajena živeti samo v velikanskem mitisku. In ni nobenega*dvoma, da žive v globinah najčudovitejše Šivali, V morju imamo podobo skoro vseh živali, katere žive na suhem. Zato je mogoče, da živi v neznanih v/lobinah tudi kako bitje, katero je podobno človeku. Morje je silno globoko .Na nekaterih krajih znaša glo-btiia skoro 37 tisoč čevljev. Največja globina, v katero zamore iti potapljač, pa je samo 198 Čevljev. Nižje je že tak pritisk, da je nevarno za človeka. In videlo se bode z novim aparatom tako daleč, kakor daleč bode -♦gala žica. Zelo bode koristen ta aparat za človeka. Večkrat zdravnik ne more spoznati bolezni, ker ne vidi v notranjnost človeka. S pomočjo tega aparata pa se bode dalo vse pregledati v vratu, želodcu ali na kakem drugem doslopnem kraju. Kako bode koristen aparat pri raznih nesrečah v premogokopih in rudnikih, ko sc bode lahko takoj preiskalo, kje so ljudje in aH so še živi ali ne. izpeljala bode žica. In po tej žici bodemo videli v notranjost. — Sploh obeta olektrično oko velikanski napredek na vseh poljih človeštva. Profesor ttosing je opisal svojo iznajdbo, ki je podobna daljnogledu, samo da je dvojna. Pri daljnogledu imamo namreč samo veliko lečo, katera nam prinese pred oči tisto, kar želimo videti ali proučevati. Tukaj sti pa dve leči: tista, ki vzprejema predmete, katere želimo videti. Potem so ti predmeti pošljejo dalje s pomočjo elektrike in pridejo v drugo lečo, kjer jih potem vidimo. Glavno, kar jo delalo učenjaku težavo, jo bilo, da se-
stavi ogledalo, katero bi v^prejemalo vse podobe krogrnkrog. Končno mn
je uspelo tndi to. To je gotovo znamenita iznajdba. Danes je sicer Sele v povojih. A prišel bode čas, ko ne bomo potrebovali žice, ampak bomo videli lahko brez električne žice, kakor pošiljamo danes brzojave na vse strani sveta.
* Samega sebe blamirah Veliki naravoslovec in astronom Franc Argo? je slovel, da predava tako poljudno in tako temeljito, da je moral vsakdo razumeti celo težavne probleme. V neki večji družbi v Perpigna-mi je prišla v navzočnosti učenjaka tudi ta njegova prednost pred drugimi predavatelji na razgovor. Tedaj je razodel tudi Argos svojo skrivnost, kako kontrolira sam svoj govor in spozna, kdaj so ga njegovi poslušalci razumeli. »Predno začnem govoriti,« je rekel Argos »se ozrem po svojih poslušalcih in si izberem one^a, ki se mi zdi najbolj omejen in najmanj inteligenten. Tega potem ne izpustim več iz pogleda in govorim tako dolgo, da vidim na njegovem obrazu, da me je razumel.« Nekaj časa po tem pogovoru je stopil v sobo notar iz Per-pignana in se obrnil uaravnost do učenjaka z besedami: »Ne veste kak užitek imam od vaših predavanj. Vedno se mi zdi. da govorite samo meni in da si prizadevate samo meni razjasniti svoje misli. Opazil sem že večkrat, kako se obračajo vaše oči vedno na mene. Ali je notar kdaj izvedel, kako se je sam hlamiral, ne vemo.
* Tri zaušnice za nič. Preti šolo so dražili otroci osla in mali Janezek je od daleč gledal. Ko je prišel lastnik osla so pobegnili paglavci, nedolžni Janezek pa se ni ganil z mesta. Lastnik pa ni vprašal dolgo, ali je Janezek tudi dražil osla ali ne in mil je pripeljal gorko zaušnico. Tuleč je stekel Janezek v šolo in srečal hišnika, ki mu je pripeljal drugo zaušnico, ker je Janezek tako nečloveško rjovel. Končno je prišel do učitelja, m Zakaj se jočeš, Janezek?« ga je ta vprašal. »Ker mi je dal hišnik zaušnico in vendar nisem storil o*du prav nič zalega«, je bil Janezkov odgovor, kateremu je sledila tretja zaušnica.
* Nerazumljena tujka. V poročilu o neki gledališki predstavi, je kritikova! poročevalec igralca X. na sledeč način: »Igralec X. se je vedel na odru tako, kakor bi bil prišel odi kakega simpozija.« Razžaljeni igralec pa je sedel takoj, ko je prebral kritiko k mizi in napisal strogemu kritiko nečloveško ostro pismo, v katerem mu naznanja, da ga bo šel tožit, ker ga je imenoval v svoji kritiki ostudno žival simpozij. Ali je šel razžaljeni igralec res tožit, o tem nimamo zanesljivega poročila.
* Zverinjak. »Ali ne greste z menoj v novi zverinjak, ki je prišel danes?« je vprašal prijatelj prijatelja. »Ne gTpm.<: mu je odvrnil prijatelj malodnšno. »Ce grem kani z doma, hočem imeti nekaj izpremembe. Tako pa,« je skomiznil z rameni, »pa bi ne videl prav nič novega. Moja najsta rejša hčerka ima hojo, kakor kak kenguru, moja mlajša je jezična, kakor papiga, moj sin se smeje kakor hijena, moja žena pazi na mene kakor jastreb, naša kuharica je zahrbtna kakor volk, moj služabnik je neokreten kakor rinoceros, moja svakinja je zvita kakor lisica, moja tašča bljuje kakor lama in pravi da sem jaz >am star gorila. Zakaj bi hodil potem še v zverinjak?
* Pravi odgovor. Pri prvem ju-ridičnem državnem izpitu je vprašaj profesor cerkvenega prava kandidata: »Vi ste zaročeni, in vzemimo, da zapeljem jaz vašo nevesto. Ali je lo prelomitev zakona?« »Seveda je,« je odgovoril brez pomisleka kandidat. Izpod očalov je pogledal profesor kandidata in zmajal z glavo: »Saj Še niste poročeni! Premislite malo!« — »Vi pa ste poročeni!« je zavrnil kandidat profesorja.
* Iz šolskih  nalog.  »Grki so iz gubi jal i polagoma srce za srcem.« — »Novi papež je dobil v roki Petrov stol.«
Vet lepih
izložbenih oken
za treo*ino MM prste Matej Obisk, čevljarski mejster, Keagresni trs; it 6. llnbllana. 588
Iffka prOika!—fijnaH^i nkv! Prodaja ali zamenjava
Proda »e nova, eaeasisll tpHS| davka prosta felia s ii let v soioćoati legi ter v blizini električne železnice v Ljubljani. — Hila se jako dobrote-sruje ter so pisalni pogoji ssjsfedsejšiJ Eventualno se zamenja s kako manjšo, če tudi m ravno novo hišo.
Kapljica tekočine Id st je vzela iz pljuč, na omotici trpečega človeka, in tretji ozn po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani. 4030
Goudron-Guyot usmrti tc mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih.
Pred kakimi 30. leti se je posrečilo H. Guyotu) znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom „Goudron Guyot- neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi »luži kot jako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabljenje zdravila .Goudron-Guvot", pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S j>omočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega „Goudron-Guvot* tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „GSudron-Guvor. Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopi jI vega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Goyotova nosi ime „Onyot** natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči bani. kakor naslov: Maison Frere, iS, me Jacob, Parts.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovemu okusu, lahko nadomestijo tega Guyot, s kroglicami Guvot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1 2 pred ali tudi med jedjo, s>o lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva, pastil Guvot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom „Guyot*.
Zaloga: Maison Frere, 19, me Jacob, in v vseh lekarnah.
V Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccoii; Pr. Sušnik; U. pl. Trnkyczy.
ohranijo
77
(ulje eleiaitii
i~A. KUNST i
lj«M|aM Židovska ulioa itev. 4.
Velika zaloga obuval
te
Vukrtaa naročila se izvrta jejo točno in #>
po nizki ceai. Vse mere se shraajnjejo in *
zaznamujejo. — Pri zaaanjik naročilih naj £
se blagovoli ?zorce poslati.     40 *
HaiDoiejia tnjovina Haviriev
C. F. JURAS6K,
prvi In edini cesko-alovenaki oglase-valoc klavirjev Ia trgovec
v £jttbljani, poljanska cesta 13,
Priporočajo se klavirji, planini In harmoniji neprevozni po dobri kakovosti glasu in solidni sestavi. Vsa v to strokospadajoča poplavila kakor tudi ugSaševanje vseh sistemov klavirjev izvršuje po jako nl^Kih brezkon-kurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri njej kupi nov klavir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim   zavodom   uglašuje   klavirje edinole
koncesionirana t vrt ta jarisek.
Plove
dvostranske slovenske plošče!
Gena K 4*— Ia po K 2-30.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zatteiajte tatoj brezplačna cenike graaifus? a razei pinSL
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Star! trg štev. 26.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor rudi krasno opremljene
kočije, drage vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
Naprodaj Ima več lepib
ročnih del
TIHI JADER
v LlBUlauri, Židovska talio« štev. 5.
Predtiskarija | I Tamburiranje
Montiranje :-:
I Plisiranje :-: >
* Ulllu-lIHII Ui UU hIUI
ft NIuj JluUlullbf nluj
blef t, lepi, spafa vse I — Doblvs ss pri
Francu Kollmannu.
Gospodična z dežele, na Štajerskem, ki ima veselje do otrok, 24 let stara, bivša učenka gospodinjske šole, usposobljena za učitelj co ženskih ročnih del, želi priti za vzgojiteljico k slovenski družini v mestu oziroma tudi na deželi. Vstopila bi tudi v službo kot podpora gospodinje. — Nastopi lahko takoj. — Naslov pove upravnistvo »Slov. Naroda«. 455
Militi v Manta
odda s 1. majem 11. v najem
v „Narodnem domu".
Pismene ponudbe je vložiti do L sušca t. 1. pri ravnateljstvu posojilnice.
Natančni pogoji  se izvedo v pisarni posojilnice. 546
uperf ostati
mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo Josjorovo - kislinsko
ia vse zemlje
Vsebina stro no zajamčena.
Jamstvo za najhitrejši učinek. Najvišji donos. O Za spomladnjo setev ne utrpi J ivo. ■
amoifikoft, biijrvj ii solštrove soperfei'itt fotevt;ajo ne tftnritc n nietna gnojili knpfenlrj, teiatijsre ndrige m toitva.
Pisarna v Pragi, Pfikopv štev. 17.
Ceno posteljna perje!
Najb*rij*i eeški nakupni vir.
2815
Kg sivega,dobrega, pu; enega 2 K ; boljšega 1- 4 i K; prima po i bc I cea  28' K; belega 4 K; belega puhastega  5*10 K; kg  velefinegi snežni bc!? ga. puije-nega, 6 40 K  8 K; kg puha. si ega 6 K,7 K, belega, finega ' o K : naifinejsi prsni puh 1- K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene posteUe &s£?x
drega, beltga ali rumenega nankinga, pernica 180 cu d iga, 20 cm iiroka, z dvema zglavnicama, SO cm dlg, 60 cm štr, polnjena s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem )6 K; napol puh 20 K; puh 4 K; posamezne pernice 0 K. 1 K, 4 K. I o K, zglavnice 3 K, 3 50. 4 K. Pemica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, Črtastega gradla, 180 cm dolga, 11 b cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Rasposilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajaioče se vrne denar. Natančni cenovni k • gratis in franko.
L Benlscn. Delen ce št. 767. ČeJRu
Ohranitev zdravega
želodca
ea»ui poglavitno v ohranitvi, pospeševanju iu uravnavanja prebavlieoja tar cdttr.uitvi sopmeea telesnega aaprrj* Preizkušeno, is ubrano najboljših ia najboH ačiakujocih cdra« lnih aeliae skrbno pripravljeno, tek abujajoće, preb«vo po-•pešnio^e  in volj o oHraj to e  dom .< e zdr-vilo
ki asaanllajs ta —— "J * —
nSasšnjn saprtta, a. ar. gataftloa, aaas->. arwttao rvarttav a&ttaa tvkrfo« ba-i. Ja Da. BOSI tftlitMM SA t^irfrgKfl la
varilo! ^IJT^SK*
Qli
log o • lekarna
B. FRAGNER,
c. s It. frem stfcnttelj ,»H črasc« oHuS Progi stsu 20» Sgal snvJsri rike.
- a>° p***lj«»v t*> po«ci
aaara* K rSS •••brta l mi|o stakla-stoo, K SOS aao veliko iiefc^ ■ioa, aa K »ve veliki abaki en i el.
alf-« veUka abjkl. aa KfsC pa a velikih »tuaieuio pnata na inua aa vaa poataja AmIiii ami. moa.rh^a.
545
 ZA
8118
7
7884
Steditna ognjišča „&fomph"
C3 L JI
za gospodinjstva, ekonomij« itd. v vsakršni isnelfavi. Ze 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši m najtrpeinejni izdelali. Naivnija eri* hranitev goriva. SeeeftltJKetai ftenllna liaTjiJii aa hotele, gotntlse, i-estsvi-ssije, tavana* L tr.
Ceniki 2040
in
proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti doposlant znamki.
Tvornica za štedtlna ognjiJca Trliaph
S. goldschmidt S sin, Vcls 18, gorenje Avstrijsko.
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjMa pototalna plMraa
Ljubljana, Dunajska cesta IS.
V novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproH g33t!ln* pri ^iferon11
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske dražbe
|<avre-j\few jfork
Vožnja traja samo 6 dni!
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake
1863 in preskrbi okrožne vozovnice (Rnndrelsebillets).
razen prodajalne pisarne ■
šentjanške premogok. dniž&c *
v Briievniski ulici S, *
II. nadstr., sledeče tvrtke; gj
Fr. Babic, Dolenjska cesta; ■
Kavčič, Prešernova ulica; *
Lesku ic & Meden, Jurčičev gj
trg; I. Mencinger, Sv. Petra c; BI
B. Sevar, Sv. Jakoba trg; Urad. J
gospodar, društvo, Kongresni J
trg;  Naročila in denar za gj
premag za Šiško sprejema ■
Lud. Kotnik, trgovec v Sponi. ■
Šiški. Za sprejemanje naroči", Jj
kakor tod; za inkasiranje %t gj
■ opravičen gosp. Josip   13 ■
■ ■ Baraga.
■■si natis
■ ■■■ ■■■!!■
vmmmm zes sssaas
B 23 * S E S S^BSBđS
iSSESB^SS&lSifll
Horočnite izurstnl šentianSkl premoli
Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičnem državnem zavoda na D u naju potem po dr. A. Plnssn, profesorju kemične tehnologije na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dnnajn in končno po laboratorija ..Združenih mo-stecko-dnchco skih rudarskih revirjev" ima šentjanški premog 4059 - 4733 kalorij in 7*96—11*57 0 0 pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim.
Cens mu je 2 K 40 b u 100 kllogr.; tsdaj nitla, kot cona vsakega dragega premoga.
Kdor je kdaj kuril z njim, ne opusti ga nikdar več. ss
Naznanilo in priporočilo.
- 1
um- tu
* %
C* t/%
*=« *i
en *—
« 5
Odlikovano vrtnarstvo in semenska trgovina na debelo In na drobno, edina na Kranjskem strokovno urejena, naznanja da je
M llostrovinf cenik H
za leto 1911 in sicer letos že 37. leto izšel in se B| na željo dobi brezplačno.
Za obilno naročbo se priporočam z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ KORSIKA
v LJubljani, v lastni hiši, BIeiweisova cesta 1 ali Vrtača 1.
OL 5? B S
S. A
ca 5*
< ,__
8« S?
s g-
3van ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznik koles.
El [5)
358
Šivalni stroji
m rodbino In obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje ¥ niSi.
Pisalni stroji „ADLER".
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it s.
■Uiohova fciia.
V.llfc)
štedilnik ognjišč.
bmai i» mHSm an«.
Cen« cmarn«. Popravila m s  t taono izvršujejo. » i
HM zalin sifaMI ii lalflDdm
otroških vozičkov
na navada, no sutfHnaiee
žime.
M. Pakte
v Uabllaai.
sna)a s pamtim
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
u Jožefa cesia i
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in ele-
gantne izvršitve.
Tfornilka zaloga najfinejšin aogl. in liane specijalitet blaga.
s
i
da
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšan je polti in telesa so:
mM mm milo po 80 h, Ua ;: cream po :: - t K{
s. Mentkol s nstna voda po 1 K;
sobni prstek po 60h;
n ohranitev in rut las:
^lasna vods po 1K;
m_ lasna poanada
t S.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
•    11 o
i
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani*
Knpnjtc zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornica Mavirlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5  Recherjeva hiša
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejen, planino, bjovffrj-
tudi enmolajrnlne
Poprave in udtaSeva.Je oi iztrosjejo točno mlecuntjo najceneje:
Briljanti na obroke!
Vsak, W patij< S IS*   . Umi takoj pristen 14 karate, zlat verižičoi prstan c. kr.
1-----*-**- —«-*— ■*-"«   -    -----     —A — oblike.
4 K
mwwwnm^, „ ____^- .______«________„ ._ . na
?Sf KraJC«  PeHleM prste naj 9C narede v milinjetnb ali polije profica papirja.
MS&SV  Sfnclnen, (Lundonburg) Mi
snadranu akafi 4 fraste tetak. Dalje prloton briljantni prstan najmodern. obli t triUasti li safir u K lftv— tndi u obroke po mojih najugodnejših pogojih rsette. Podije a teli Itbko po poenotju eneeka K IS-—. Pošilja se
Vodno zdravllliče na Kranjskem
na tndl kot lelevUAe Jake nrUjnbljenem kraju (okrajno glavarstvo) se proda pod prav ugodnimi pogoji.
Zdravilišče lezi ob železniški postaji v prekrasni gorski pokrajini sredi velikega parka« je opremljeno z najmodernejšimi zdraviliškimi pripomočki, ima velik basin za plavanje, solnčno kopel« kegljišče, tennis, Šetališče, ledenico in lastno vodno moč. Zadostna prilika za stanovanja v zraven spadajočem velikem elegantnem  restavracijskem  poslopju  in v lastni  vili. —  Ponudbe pod  nW. D.
7482" na aaoatoe okspadicijo Bndolf Mosse, nuna j L      661
novfortlioul sejnini stroji „asncoio"
*o najbolja!
za rs* vrztt tevce. .*. ZaakeBerae V/«   p«»eje»J<. ."•*.*
iHvdel 1911
Že tcC ict ntjboliac prctkticii- A Krefka, selMp« gradnja.
Naj priprostoj še trrtTBtnJt in frprancDje.
dv1
Tvornice kmetijskih stroje., železolivnice
in perne fužine
m
II. 1   Taborstrasse 71*
Ustauovtj. 1873.      1500 delavcev.
Natančni, flustrovanl katalogi fratia. — 2a3topoiki in preprodajalci -»c iščejo.
Najboljše za želodec.
Lekarnarja Schaumanna
"5*
so sredstvo, ki se 2e skoro 30 let kaže kot jako dobro
proti želodčnim bolečinam,   motenju prebave in hujšanju.
Schaumannova želodčna sol
štitljita K 1*50, testiia uln pntilji R 1*543 skatljin.  s r z z   P&TiIja » po povzetJN oi 2 škafljic naprej
Lekarna Schaumann, Stockerau prt Dunaju. _
Dobiva se v vseb lekarnah in drogerijah. *WS
Neprimeren učinek.
Edina zaloga
izvirnih
ameriških
čevljev, i
zaloga čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne .„pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
\frtider,
oobldka ^
^a*
Upoštevajoč naraščajoče treznostno gibanje in ustrezajoč tozadevno izraženim željam je sklenilo podpisano vodstvo v svojih  sedaj izpraznjenih  pritličnih  prostorih,  na levo od vhoda iz Frančiškanske ulice odpreti
brezalkoholni oddelek gostilne.
Brnim i Kfdji ti Irtnmia 11. hiiMk z raali SniBiist]«.
Dobivale se bodo gorka in mrzls jedila, mleko, kava in čaj po nižjih cenah ter raznovrstno sadje Postrežnma (napitnina) se ne bo sprejemale. — Onim, ki žele imeti obed in večerjo bree pijače, ee priporočamo za stalno naročbo. Dobival se bo tudi zajterlc 500 Za obilen obisk se priporoča
vodstvo hotolo „Union11.
75
07
4
8Q
0602
^43093
00
rja Štor
v Prešernovih ulloah ttev. So
mRTljll aH! MUH, MB ■ mnul
Mini i lm-tinh h iittift
Nituittil itnHi tcfijci.
ie
izvršite* p«
8271
Slovenski optični zavod
cu o
f^sHnlD   »P« iZnAJnE
1283?
Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomerjev, barometrov.
daljnogledov itd« — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem
receptu.   V strokovnjaško dobro urejeai delavnici se vstavljajo nova stekla v očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. ::
Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle it).
listanmljtna leta 1900.
Odlikovana:
Pirim 190*.
London 1»«o.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo^zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila u izvršujejo lini ii točne. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
3964
FR.
LJubljana Mestni trg 1112,
Hotel Troi^inser v Celovcu
Uelikovška cesta štev. 5
44 se priporoča
-—   potnikom« ki prenočujejo v Celovcu. =388
Tukaj dobijo lepe, sna trie in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni
Veliko dvorišče m voz ovo in trije hlevi za konje.
Za zabavo Muzi
Na kolodvoru pričakuje gostov do-t mači omnibus. ■
Myi)IM, po M zakirjtM. m*
H leti sedi! m Vlili.
V tem hotelu se nahaja vsak dan prijetne slovenska družba, posebno ob sredah zvečer.
Velike dvorane za shode in veselice.
Častnik: 3van jVCHlonfg.
nHi 1K JC s*a SSI !K
KXXKXX XX XX XX XX
Najnižje cene.
oo
mm
C8
1
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
XX XX XX
s^KXKXX
K^exxxx
ajverja zaloga noldšlva
za spalne in Jedilne sobe, salone In gosposko sobe. Preproge, zaatorjl, modroel na vsmef žlmnatl modroel, otroški vodeni itd.
nalsoUdaelie
8
m
5
Avtust Reptč
40
; HiViiiiLff (f Tram):.
iaMaje, sesrtvlji to iftetja vsakevritne
sode
po nMinrtsfi*
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd«
po najnižji ceni. m
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov jn solnčnikov
Josi Vidmar
Ljubljana Pred Skotijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
.   Materi Mz?Jijc> 4\obrc>, po c&ni in \rasnesljiu0potevtili na/se cbrne/o
v JF/*ibJ/urii ttblvdvorske ulice\26.
f. Ii Kaiser» nikar
i LjiMjaDL luninim oJlts it. 6
priporoma svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
limkll utTtBmi. rul Iti kile (lidkUr) ■■otslol ogenj
po najnižjih cenah.
Pfpmlla mx. lavznir ti kidUntininnlist.
t 1
Prodno se
Iljudje preskrbe s pariškimi higienskimi predmeti, naj rabijo ■  samo zanesljive znamke, tucat po 4, 6, 10, 12 kron. I Ilustrovan in poučen katalog se priloži vsaki pošiljatvi.
MflllAl Vsak tucat * Pred oddajo preizkusi in opremi s plombo, "■WWM * HT Peilje ee skrivaj, ~m
Edvai^d   RedllCh, trgovina z gumastim blagom.
Dunaj Vi, Gumpendorferstpasae 28|31. 4021
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev jj
regUtrirana zadruga z omejeno mm Ji
s scocžen v Ijubljani, jMUrifc Ztrtz Je cest. It 11 (Xolfzej). a
Zaloga pohištva lastnega Izdelka In tapetniškega blaga.
3zvršu]e vsa mizarska stavbna dela.
Ustanovljeno 1853.
(LTophanuCo.
družba z omej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Dana] X|i, Gudronstr. 15 9
grade za speciallteto:
polne jarme vseh vrst za parne in vodne žage,
vse stroje za obdelovanje
lesa : krožne žage, trakovne žage stroje za obla nje, stroje za skob-ljenje   (Frasmaschine),   stroje za lušcenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti proračuni stroškov obisk inženir j a zasloni. 192
■ > ,/k /
mm
•v
v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane tez Aomemen f Hew-York
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na našiti parnikih rinland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Laplaad in S a mi and,
ki oskrbujejo \sak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijnbljane vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat tez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica •*« štev. 26,
odjužnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlarja*1!
Fr. Ševčlk »u «i. ?.
pušk
puškar
priporoča svojo veliko Zalogo raznovrstnih
In samokresov
56
SS^ŠS^^;:***M**Oh - ooaki* sirom
*""•" irosorna in paake Sook s Kruppo.fmi cevmi za brex. dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
nar po aajnttjili oma. -a«
'•pravila la aarssOs mm isvrtajeja točno la ■■■aaljl>«
YU
18
1706
51
6234
v korisf Amie n.Orila h Mettti
•o r.~ -u?ljie in oene proti kon« 293 kurenoi nizka i
i. mt! ps starca fnaista tttn h 1131 ILfnte Mi wiM inH____ki R11I
priporoča
I ■
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
24;
lielavnicas
Igriška ulica štev. 6.
Eie'rtrična sila.
- , krojač
j j Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
tud
Pekarija9 slaščičarna in kavarna
brez odbitka.  Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta b kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov.
Denar in knjižice se lahko pošiljajo po posti. Za varnost vloženega denarja Jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo.
Hzguba naloženega denarja je nemegeča,
ker je po pravilih te hranilnico, potrjenih po c. kr. deželni vladi,
izkfpiia vsaka Ma z vloženim denarjem.
[Posoja na zemljišča po 5% in proti plačevanju dolga po najmanj V4. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice :: in vrednostne papirje. ::
Za varčevanje ima vpeljane lične !
domače hranilnike,
v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
I
S. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št 14
poleg Urbandeve raannf. trgovine priporoča
klobuke
slamnike
Cepite, razni rado perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□iDODinlDlDlD
cr/t) o
lavama detalnav
Ljubljana. Mestni trp
□ininininiDinin
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske promogokopno dražbe v Trbovljah
- — a« M«4*nafin izvrsten Portlamd-oo"«««* v vedno enakomerni, vse od Sodoine IrdotMlaioČ IaaOlaFtt|«iOĆi dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno aptto.
podorne
Priporočila in izpričevala
raz^ib   uradov   in najslovitejsih  tvrdic so
205
na razpolago«
Centralni urad: Dunaj, L, Maxitnilianstrasse 9.
Odllk.TvdM
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
priporočajo »v* jo bogato zalego obuval za zimsko sezijo. Vse vrste moških, damskih la Otroških Čevljev la-tnepa  in tujega
izdelka. Sami za pete, vrvice, zaponke, Čistila itd. vedno v največji izberi.
Specialisti za pravo gorsko In lovsko čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Fostrezba točna, cene solidne. — Zunanja — naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike, c*
Izvolite pisati po vzorce I
K. J.
Ni
Izvozna trgovina blaga in rokodelcih Izdelkov
priporoča v preskusen h in vrlo znamh kakovostih
plesno Mago, opreme za neveste
damast, hanafas, Havlićkovo tkanino, žepne robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno.
jfiodno blago. Sukno.
1 kos Havličkove tkanine »Kvetuše« 23 m za 16 K 1 kos Havličkove tkanine 15 m za K 10 50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za 15 K franko po povzetju.
Od ostankov se ae pošiljajo vzorci. Vzorci franko.    Vzemite si najboljše! Samo pri nas pristno.
Delniška glavnica: E 60.000.000--
Rezervni in varnostni zaklad:
E 1G.000.000.—
Centrala v Praei.
Ustanovljena 1. 1868.
Podrntnice v
Brna,
Budjejevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomuci?,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
Dunaju, Herreng.12.
Bančni prostori v Trsta: Via S. Mcolo SO. .-. Menjalnica s Via Nnova 29.
Telefon st. 21—57.
■ •
■ ■
■■
izvršuje vse bančne posle.
Obrestuje vloge
na vložni knjižici po 40|° na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in rrodaja vrednostne papirje, devize in va lute. Daje predujem na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in carinske kre*
d i te- Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada udeležuje s svojim kapitalom na dobrih in naprednih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslov: Živnostenska, Trst.
Hajcenejia in oaprejša vožnja v AmeriKo s parniki „SeveranemšKega LloydaM
iz
067
Bremna
NewYork
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen zanesliiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega A narobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite mgi F to v LJubljani edino le pn
BIH uma wnb in M. i
nasproti obeeznani gostilni npr? starem psierjn".
Odhod Iz LjaMjane je vsak torek, četrtek In sobote. — Vsa M aolaanUa, M se tikajo potovanja, točno In brezplačne. — m Postretbs poltena, reelns In solidne, m
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado. Meksiko, Kaliforaljo w
Arizona, UtaU, Wleaiaf* Nerada, Oreni ii Washiairtoii nudi naše društvo posebno N
ueodno in izredno ceno čez Salvasloa. Odhod na tej progi iz Bremna A
* enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltioorain na vse ostale dele sveta kakor Brazilije, Ksbe, laeoot-Airea, Coloaibo, Siaf asere t Avstralije itd.
DD
4
796664
61
18
61
29
94003^19395^176^
r
1464
Delniška dražba idrai
največja slovenska pivovarna,
bi Laski trg v Ljubljani,
roča svoja svetla in Črna piva.
Ravnateljstvo v Laškem trgu.
Stampilijc
vseh vrst za urade, draživa, trgovoe itd.
Anton Černe
graver la Uda lova tal| kaveuaovUi staznpJIii
Uubliono. Sv. Petne. 6.
CeaikJ Iranko. 235
Gramofone
najboljše vrste po   najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilni* carje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Menic Terezije cesta 11
(KolizeJ).
»avnokar so došte najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2-—. 271
je oedosežnega učinka kot sredstvo
za ne in belaje.
vlaknom perila je pa popolnoma neškodljiv. — Dobiva se po vseh boljših trgovinah in pa v tvornici 3 1867   mila v Celovcu.
lastniki tovara 2a opeko in cement
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdkc
K*
specijalne tovarne stroj« za Keramiko in livarna
Praga-Visočany
Opreme za l rožne peči, transmisije, po-sode za impregnovanje sepenke L t. 9.
Na vpogled mnogo priporočil. 3320
r\ rt
flvelir. trgovec z urami ier ^prisežini scdnijsU cenilec. 236
Ljubljana, Wol/ove ulice 113.
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blago im mit.
Solidna postrežba. - Cene na jnižje.
Svoj izdelek
prve vrste
strojne zidne in zarezane strešne
prve vrste
442
priporoča
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi laatopnlke sa rasprom* xarexanlb itrtialkav.
s tvorničko restavracijo, žganjetočem trafiko, gost. vrtom, poljem, gospodar« skimi poslopji, pri pravna za vsako podjetje, s$ sen6 i S51 proda«
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«-
? Zakaj ?
bi se vsakdo moral prepričati o
solldnosti tkalnice !n razpo5il jalnlce
Bratje Krejcar. Oonrušfta št. 9213
na Češkem?
Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko plamine in pavolnine gro t; s in franko«
Vse opreme in uprave.  Za po-izkušnjo naročite fcest rjuh la U 150,200 ta K U-—.
•Ujooije &a tatom
Pozor!
Pozor f
Naznanja se p. n. občinstvu, da se od danes naprej v gostilni uprt Panja" prodaja razen drugih tuai
bela ia
črno
po 72 v Utor
Ljubljana, Vegova ulica štev. 10.
„Nuisol"
tvrdke 451
Bergmann A Ko. Dečin na L.
je in ostane slej ko prej nedosežen vsled svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade
Dobiva se svetel, rjav 4n črn steklenica po K 250 v
drogeriji Anton Kane In pri brivcu A. Fettich-Frankbeimu
i
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882.
0
m
.*. Rezervni zaklad .*. nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron.
I II
metska posojilnica
fB^isfrovaca zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolice £st:
v lastnem zadružnem domu v Ljubljani Pnnajstoi cetta M 18
41! 01 brez odbitka rent-/2 [0   /. nega davka. .*.
obrestuje hranilne vloge po čistih
Telefon štet. 185 Minria.
Račun:
pri avstr. pošt. bran. St. 828.406 pri ogr. poŠt. bran. St. 19.864.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
^Pr^^-aasi
Eskomptuje
trgovske menice. "H
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
po SV//, brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru.
l i' * ft C i II' ' Lfe
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
504
z loko MoEo goffio v sredini Mi
se proda pod ugodnimi pogoji
K?e\ pove upravu: Št vo »Slov. Naroda«.
veščega kmetijsko go>podarskih del tO merjenja lesa ter spretnega
vrtnarja
ki razume sadjerejo in vzdrževanje le-potičnih vrtov, 594
sprejme takoj v stalno službo
Josip Lenarčič,
tovarnar in posestnik, Verd-Vrhnika*
Ponudbe naj se opremijo s prepisi spričeval o do-e^anjem poslovanju in tud» naznanijo zahteve nlač>.
UrUnc gre o«».rjntraj jt 7. zvečer
OSTttEDHf BAlfKA PIAZZfl
de!
Onredn]a banka itahlh kranUnlo.
IflOfiE HA KlUlIltE REIUSRE VLOGE * /4 /0 9  9 f0
VLOGE f TEKOČEM UD
in VLOGE FIKSNE MOD«.
Lime poslovjuije ve mi -Oddelek za vadije In kavcije. I Oradne me «4 B. fjotraj jt 7. r?tter I
Pomladna in peletna sezija 1911.
Kupon
Metr. 3*10 dolg
za kompletno moško obleko
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
1 kupon 7 kron
t kupon 10 kron
1 kupon 12 kron
1 kupon IS kron
! kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvomiških cenah kot solidna in poltena vrlo znana 472 zalogo tvornice sukna
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorca gratis in poštnine prosto.
Prednosti privataib odjemalcev, ako blago aaro&
direktno pri limil SiegeT-lmkof so precejJrje.
Zaradi silnega • umeu blaga vedno najvooja Ubira
popolnoma sveicga blaga. — Stala« najniil« mm. — Tudi najmanjša naročila sc p« izorct vettao izvrie.
Lasne vpletke
(kite)
K 3'-ra ■
dolga preveza • . poldolga preveša , kratka preveša • .   „ 9
neino svetle (blond) in tire 20^ „ dražje
priporoča
S. Strmoli,
ferivao ia lasal6ar.
Ijubljana, pod Trančo St. 1,
(zravan 6avl|arakaea moatn).
Izdeluje vsa laanicarska dnin se-
Hdno in okusno. Ceaa za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lata po najvišjih cenah. 1164
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob* ločnice in žarnice vseh vrst
preje Kolben in
Praga-Vy*o6any
2377
Vodne tnrbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena In hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki Iz Sienens-Martinovega jekla, ameriški kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt.)
1706
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica M. 7.
Solidni blag i.    nizke cent     tiord Ritine proti
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen ceffir, batist, kreton, platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, ierpe, rute in
žepni robci. u
Naznanilo preselitve.
£ Prodajalna pisarna ^uljaniku premogovnilta s
430 se je danes preselila
v II. nadstropje hiše gosp. Urbana Zupanca
Križevniška ulica štev. 8.
Priporoča se
y M. Kristoiič-Bncar v.
Stari trg it 28, LJubljana, nasproti «»i»««iwft fiSF* Zadnja moda
OL.UZE   spodja   KRI Lil FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
na novo vpeljane, krasne
VRH NE JOPE — PLAŠČI — PELERINE
v vsakem blagu, barvi in fazoni, tudi po meri* l^T Najfinejše in kompletne "VB
OBLEKICE — PLAŠCKI — PELERINCE
§[fSgjp"   in krstna oprava. OK£
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
Is vsako drago modno in drobno blago is soUdnlb tovoren
^jmW   po najnižji ceni. '' "
Po&tijars aa Izbiro tudi po pošti.
z oeiavnij
se odda za 1. maj 570
v Gosposki ulici štev. 7.
9-jubljana
131 same
Prešernova uHca l\. 1.
Poročni prstani
v zlatu, mocnf, na trpežnosti ne-prskosljivi, par od 7 E naprej.
največja zaloga slenskio nr
falili i koledarjem tođi n jj zastonj.
V življenju nikdar več!
Namesto 16 kron samo 6 kron.
Ker sem aaaj kupil velika tvornico cr prodajam svojo
gjnvMnV
uro
remontoirko iz
iioit. sreba
z (ivojntrn pokrovom, 'M ornim izvrstnim remont, kolesjem, te-Vo^m   na (cameoib,
prekrasno lepo otrovje z vretaoini grbom, konjem, jelenom ali levom, do-t Jer bo kaj taloge za smešno nirke ceno
s 6 k po s? komad s
primerna „6loria" mizica zraven 1X
3 leta Jamstva. — KaspoiUlanJe po povzetja.
In oi or
MAKS BOHNEL
Dnnaf !V., Margaretenstrasse 27 68.
»I« - *u-»
i
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provxrt>čajo neznosne bolciinc Za njih ukro pomirjenjs in potolcžcr.jc, aa opJahnjenjz oteklin in obnovo premično?;i členkov ter odstranjenje občutka mrgoienja učinkuje presenetljivo -----—   saneiljivo   - ——■■ •----
■K aaaatfaa raamaa (maotolosallci- aH) JfJ      llrtraa kostanjev isrleoek), Jajj*
pri vteranju, masiranju ter v obkladkih. i lonček 1 K. Ako popijete naprej K 1*50 dobite  1 lonček    \ e~ »        »        *     Ku-—    i»      Slončkov ' "e o, »       »       »     K9—    »     10    »      ) - 2
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-III., štv. 203.
Pazite na ime izdelka in I zaloge v izdelovalca. I lekarnah
V Ljubljani: lekarne Jos, Majr, ar. 0. Flooolt, Joa. Climatf.
P *A T
NTE
vseh deiela izposluje inženir 35 tLJSa*^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahllferstrasse it« 37.
C. kr. izvedenec in učitelj »Glasbene matice"
uubuana ALFONZ BREZNIK Ljubljana
————— Kongresni trg št. 13. ————
največja, najstarejša in edina domača Ma in izposojevalnica klavirjev in hamijev.
Velikanska zaloga vsega glasb. orod|ay kakor: violin, cifer, kitar, tambnrlc, harmonik, klarinet itd, najboljših strmi
(tudi Weicheid) ter muzlkaHf. Prodaja   na   čudovito majhne
obroke tudi brez zadatja, tako, da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu „pofelnn" ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste.   Dvorna   firma klavirjev Czaplca, Hdlil & Heitzmann, Steazbammer in BOsler ter HdrQgel in Mauborg femer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam le [az izključno edini te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno jamstvo. Popravila in ugiasevania klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno.        OSO" Najnižja izposajevalnlna. ~nvsr? 277
NAu'ODLICNEJSA ZNAMKA
POCOGMAC
LEV IZVIRNI POLNITVI
je
šampanjec najvišjega dvora in aristokracije
Ustanovljeno
1743
Glavno zastopstvo: I
J-Weidman
Dunaj. III.
Herbabavjev podfosforokisli
opneno železnatl jlrup
(Oblastveno varovano.)
Ze 40 let
tek. Povzdiguje
zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje diguje slast in reditev trupla in je izboren za tvori te v k*ji in kosti, zlasti za
slabotne otroke.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Pur j oda I
Jodov sarsapariltai preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blati bolečine in krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi
in sarsaparillni izdelki. Steklenica K 2 20, po pošti 40 h več za zavoj.
Dr. Hellmanna lekarnica ,,Zur Barmherzigkeit"
1489
(NCRlAIIT.jaa m .alodnlk).
Zaloge pri gg. lekarnarjih v L j aabljanl tat Nove
aa Bona]* VIII, Kateontr. 73 — 75.
LasinUa in tisk »Narodne tiskarne«
44
48